LetO LXVIII Po*«nf P»«čan. t gotovim y y ^ ^ g^ ig4() ^ ^ a ^ j dj|| Naročnina mesečno 29 Din, za možem* stro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din i i Uredništvo je v Kopitarjevi u L 6/111 t~ekoval račun, Ljubljuua številka 10.050 ID 10.344 aa inserate. U p r a T a: Kopitarjeva ulica itevilka (t. telefoni uredništva m oprave: 40-01, 40-U2, 41MJ3, 10-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Pomembna osemstoletnica V kratkem bodo v Lizboni proslavljali 800 letnico ustanovitve portugalske države, ki po tristo letih počasnega propadanja doživlja v zadnjem desetletju našega veka nagel dvig, ki je sloves Portugalske tako zelo vpostavil. da I >01110 pri teh slovesnostih videli zastopane po posebnih delegacijah vse kulturne'države sveta. Portugalska je bila pod Rimljani provinca velikega imperija — Lusitania — ki je že takrat slovela kot proizvajalka izvrstnega vina, ki ima svoje ime po mestu Porto, od koder se še danes izvaža po vsem svetu, največ pa v Anglijo. (60 odstotkov celokupnega izvozu Portugalske.) V začetku 8. stoletja so tudi portugalsko pokrajino osvojili Arabci, katerim jo jc iztrgal Ferdinand Kastilski v II stoletju. Pred 80(1 leti je bilo, ko je Alfonz Henrik burgund-ski osvobodil deželo španske nadoblusti in poslal prvi [Kirtugulski kralj ter povzdignil v glavno mesto nove države Lizbono in deželo posejal s tistimi čudovitimi stavbami romunskega in zgodiljegotskegu sloga, ki jili občudujejo turisti iz. vse Evrope. Glavna skrb novih kraljev je bila, da Arabce, ki so se še držali na jugu, popolnoma preženejo s portugalskih tal, na kar so sami začeli v začetku H. stoletja osvajalne vojne na maroških tleh. Takrat je Portugalska imela genijalnega prestolonaslednika — infanta — ki je zasnoval portugalsko prekomorsko kolonialno politiko, katero je sredi lt>. stoletju poveličal največji portugalski pesnik Camoes v svojih »Luziadah«. Tako so Portugalci postali prvi narod v Evropi, ki si je ustvaril velik prekomorski imperij. Značilno je. da je to delo imelo po zaslugi princu Henrika, ki je bil velik organizator, pravo znanstveno podlago v delu komisije, v kateri so bili največji takratni geografi, astronomi in fiziki. Morjeplovci Bartolomco Diaz, Vasco da Gama iu AlbuIi-tični in gospodarski vpliv Britanije, ki je s svojim uvozom mnnufakturnih in industrijskih izdelkov ter nekaterih drugih surovin, p;i z odjemaniem oportškcgn vina in olja ter plu-tovine, skrbela za to. da ni dežela popolnoma osiromašila in propadla. Ko je začel Napoleon svoje pohode, ki so imeli za namen uničenje svetovne nadvlade Anglije, so Portugalci ostali zvesti pogodbi »večnega prijateljstva« z Anglijo, sklenjeno leta 1661. Napoleonova vojska pod generalom junotoin je deželo trikrat napadla, se je pa morala umakniti pred vojsko generala VVellingtona, ki ga je podprla portugalska ljudska vstaja. Zatem se je- začela doba liberalizma po'd vodstvom framasonskih lož, ki so v borbi neštetih strank deželo spravili na rob propada. Nobena dežela v Evropi ni doživela toliko revolucij, kakor v tem času Portugalska; samo od 1911 do 1926 je bilo 40 vlad in 18 revolucij! Leta 1892 je morala Portugalska proglasiti državni bankrot, leta 191)8 so republikanci ubili kralja Kanila I. in prestolonaslednika, njegovega sina Manuela II. pa so I. 1910 odstavili in pregnali iz dežele, nova republikanska vlada pa je sklenila ustavo, ki je postavila vlado na popolnoma brc/verski temelj. V minuli svetovni vojni, ki se je je Portugalska udeležila na strani velike antante, so gotovi sloji spet zelo obogateli, vendar pa je gospodarska kriza ljudstvo vrgla v skrajno bedo in vnovič se jc začela revolucija za revolucijo, tako da jc zavladala na Portugalskem popolna anarhija. Že se je zdelo, da se Portugalska ne bo nikoli več dvignila in veliko se je govorilo v tem času o tem, da bi njene preostale afriške kolonije izročili Nemčiji za ceno končnega po-mirjenja Evrope. 1'oda česar ni zmogla nobena še tako ugodna gospodarska konjunktura, česar ni mogla ustvariti nobena še tako »svobodomiselna« ustava, to se je posrečilo geniju doslej nepoznanega, skromnega in molčečega katoliškega odvetnika Oliverra Salazarja, ki jc po zaslugi državnega udara, ki ga je izvršil dne 28. maja 1926 general in 'državni predsednik Carmona. postal ministrski predsednik dežele in leta 1933 dal ustavo, zgrajeno na socialnih načelih Pijeve okrožnice Quadragesimo anno. Salazar je s svojim delom dokazal, da je na teh načelih mogoče zidati pravo krščansko državo, kar se drugim njegovim sodobnikom v Evropi žal ni posrečilo. Saluzarjeva država nikakor ni avtoritarna v smislu italijanskega fašizma ali nemškega narodnega socializma, ampak zelo modro in posrečeno druži načelo avtoritete z načelom svoliode. Salazar je gravlil tako trdno, rln mednarodni boljševizem, podprt od evropskih libe- Maršal VorošiBov strmoglavljcn Trije nova maršali: Timosenko, Koljjuk, Sapošnikov Novi sovjetski vojni komisar je Ukrajinec Timosenko Moskva, 8 uiajnika. I. Agencija Tass poroča: Komisar za vojno maršal Vorošilov je bil razrešen svoje dosedanje službe in je bil imenovali za podpredsednika sveta ljudskih 'komisarjev (podpredsednika vlade). Za vojnega komisarja (ministra) je bil postavljen general T i m oš e u k o, do sedaj vrhovni poveljnik kijevskega armadnega zbora. V Moskvi tolmačijo odhod Vorošitova z vojnega ministrstva kot izgon človeka, ki je več ali manj po civilni poti jirišel do najvišjih vojaških činov. Vorošilovu očitajo, da je svoje nesposobnosti pokazal v začetku vojne na finskem ter a tem sloves rdeče armade umazal. Vorošilovu je baje Stalin tudi zameril, da je v svojem letošnjem prvomajskem govoru ob priliki parade na Rdečem trgu v Moskvi imel govor, kjer si je prisvajal pravico, da je Ireba v vojski temeljilo čistiti. Stalin ga je prijel za besedo in začel čistiti [>ri glavi. Novi komisar za vojno je izrazita vojaška osebnost. General Timošenko je po rodu Ukrajinec. V vojni na Finskem je v drugem delu vojne odločilno posegel v vodstvo in tudi izvojeval zmago. Agencija Tass objavlja tudi uredbo, s katpro so obnovljeni slari vojaški naslovi generalov in admiralov, ki Jili do sedaj v sovjetski oboroženi sili niso hoteli uporabljali. Armadni generali Timoicnko, K ulju k iu Ho ris Sapo/mikov so bili imenovani za maršale so\jetska armado. Klinien Vorošilov je bil rojen 1881. lela. Po poklicu je bil delavec, a so je že zgodaj pridružil revolucionarni stranki iu pozneje boljševikoni. Mnogo let je preživel po ječah iu v izgnanstvu. Ob izbruhu svetovne vojne in med svetovno vojno je bil delavec v tovarni orožja v Caricmu. I'o zmagi boljševizma se je aktivno udeleževal vsega strankinega gibanja in se je odlikoval v državljanski voj ni, posebno leta HI18. 1'olem Je postal član Osrednjega odbora komunistične stranke, naslednji' lelo pa že poveljnik 14. armade. L. 1023 je bil imenovan za komisarja za vojsko. L. 1935 pa ga je Slalin povišal za maršala Sovjetske zveze. Kot vrhovni poveljnik sovjetske armade se je prizadeval za izboljšanje vojne industrije in za 1110-Inrizncijo ler tehnično izpopolnitev rdeče armade. rba za jugovzhod Otjibanja o zadržanju Italije trajajo dalje Angleška prizadevanja v Bolgariji in v Rimu Angleški list o ciljih ltali|e: »Bliskovit napad na Solun, Malto in Gibraltar...« London, 8. maja. t. Reuter. : Daily Telegraphi objavlja članek svojega diplomatičnega sotrudnika, ki polaga veliko važnost na dejstvo, da se je angleški velejioslanik v Rimu sir Pore.v Lorraine, ki je bil^ nekaj tednov v Londonu, sedaj vrnil v Rini. Mogoče je. da nosi angleški poslanik neke predloge angleške vlade seboj v Italijo, kajti Anglija še ni opustila upanja, da se ji bo posrečilo zadržali Italijo, prodno ne pojile v vojno na strani Nemčije. Če so domneve o nekih »angleških predlo k i lic resnične, bodo v prihodnjih dneh nastopili zanimivi dogodki. Angleška vlada dobro ve, da prihajajo mnogi pritiski na Mussolinija, naj se odloči za vstop v vojno na strani Nemčije. Prav tako so tudi nasprotni pritiski, ki ga odvračajo od takšnega koraka, zelo močni. Toda iHiissolini sam je mnenja, da je mogoče sijaj italijanskega imperija zvišati le z novimi ozemeljskimi pridobitvami kar pa je mogoče le ob strani zmagoslavne Nemčije. >I)ai|y To-lcgraphiiv« diplomatični sotruduik pravi, da je iz verodostojni li virov izvedel, dn ima Mus-solini pred očmi bliskovito prodiranje na Solil n. I'rav tako govorijo, da ima v načrtu bliskoviti letalski in pomorski napad na Malt o in na G i b r a 11 a r . pri čemer računa tudi na aktivno sodelovanje Španije. Toda Španija je zaveznikom dala zagotovila, da so bo znpor-stavila vsakemu dejanju, ki bi jo moglo vmešati v vojno. Končno dodaja angleški lisi, da je tudi za zaveznike prišel čas, ko bodo morali videti jasno pred seboj, kaj jo. z Italijo. Naj bo odločitev takšna ali takšna, pravijo v Londonu, vsaka io lioliša, kakor pa današnji položaj, ko ima Italija videz nevtralne države, a so vse njene simpatije pri Nemčiji. . Anglira želj od Bolgarije dovoHen e za prehod ■ imww i milim m iiiiiii miii« n mm ■■iimiibi ii. skozi nfeno državo Sofija. 8. maja. I. MTI. V Sofiji se že več dni nahaja angleški veleposlanik v Ankari, ki je prišel, kakor pravijo, na obisk k svojemu tovarišu. Sir Hugh K n a t c h b u 11 - H u g g e s s o n ima poleg tega tudi nalogo, da prouči nekatera vprašanja gospodarskega značaja. Danes dopoldne je bil pri predsedniku bolgarske vlade Filovu nad dve uri in je ta nenavadno dolgi razgovor vzbudil med časnikarji največjo senzacijo. Sinoči jo bil pri turškem poslaniku velik diplomatični sprejem, ki so ga je udeležil diplomatični zbor, vsi člani bolgarske vlade in najvišja bolgarska seneraliteta. Bil je tudi sprejet pri kralju Borisu. Danes je sprejem pri angleškem poslaniku. V mednarodnih krogih trdovratno vztrajajo pri mnenju, ki se je razširilo takoj po prihodu angleškega diplomata v bolgarsko pre-stolioo, da predlaga Anglija Bolgariji, naj ji dovoli prehod skozi njeno ozemlje, ako hi postalo potrebno, da pošlje svoje rele na pomoč kakšni napadeni balkanski državi. V bolgarskih političnih krogih k tem poročilom molče. Pač pa so bila danes zanikana poročila, da bi se bile angleške vojno ladje nahajale v bližini Soluna. Te govorice so se razširilo prod dvema dnevoma in je v Sofiji nastopilo veliko razburjenje, češ. da se bo vsak hip lik pred bolgarsko mojo začela vojna, ki se zna razširiti ludi na Bolgarijo. Podobno nervoznost so vzbudile novice, ki so jih prosili prod dobrimi 3 tedni. Ko se je govorilo, da nameravajo Italijani napasti -Solun po suhozemski poli od Albanije sem kakor tudi z morske strani. .lavno mnenje obisk angleškega poslanika v Ankari Knatchbull-Huggessona spravlja v zvezo s položajem v Egej-skem morju Ameriška sodba o ugodnostih in neugodnostih za Italijo, ako vstopi v vojno Washington, 8. maja. t. Reuter. Revija »K<>-reign Policy A s s o p i a t i o ii« objavlja daljši članek, v katerem pisec, oslanjajoč se na služ- beno ameriške vire. ugiba o posledicah, ki bi ph imel vslop Italije v voiuo ob strani Nemčije. Italija In , tem primeril lahko takoj prerezala vso kalilo pu Sredozemskem morju in laku prekinila teli'lon>lii in brzojavni priimol. Izvedla bi lahko bliskovito izkrcanje svojih fr| k j o n a (! r š k o m , pri čemer bi ju podprlo prodiranje njenih čet pn snlinzciiiski poti iz Albanije ven. Takšen nastop Italije bi napravil zaveznikom veliko težavo. Toni bolj. ker bi jim bilo laku rekoč nemogoče, pošiljati svoji armadi v Siriji (armadi generala Wevgamta) kakoršnokoli okrepitve. Vendar pa bi zvezo mod ln armado in francoskimi. ntliiosno angleškimi kolonijami lic bile pretrga ne. Toda na drugi strani hi bila Italija izpostavljena takojšnjemu zavezniškemu napadu tako v Evropi. kakor predvsem v Afriki. Alicslnija hi bila za Italijo verjetno izgubljena že v prvih 21 urah vojno. Italija tudi tio razpolaga r zadostnimi gospodarskimi bogastvi, da hi zdržala dnlgn vojno, kajli dokler drži Anglija v rokah ključe do (iilir-altara in do Stie.za. torej do dveh izhodišč iz, Sredozemskega morja. Italiji ni treba računati, da bi mogla pripeljati v svojo državo niti najmanjšo količino blaga po morju. Italija jo tako glede petroleja kakor glede premoga popolnoma odvisna od uvoza iz tujino. Takšen položaj pa ni zdrava podlaga z.a dolgo vojskovanje z državami, ki imajo iiaduhlast nad morji. Turško - bolgarsko vojaško prijateljstvo Sofija. 8. maja. AA. Roulor. V Svilengradu v bolgarskem obmejnem mestu io prišlo včeraj do manifestacij liiršku-hnlgarskega prijatoljslva. Za-slnpstvo turške vojsko na čelu s polkovnikom, ki jn poveljnik »binejili straž, io sodelovalo pri paradi injske iu izročilo pozdrave bolgarski vojski. Prišlo jo do prijateljskih manifestacij, v katerih ie bilo poudarjeno, da morata kakor oho vojski tudi turški in bolgarski narod živeti v miru. Istočasno tri različna trgovinska z Hasnčijo — z Itaiijo — s Sovjetsko Rusijo Belgrad, 8. maja. I. (Unitod Press.) Danes so se začela pogajanja mod nemško dele g a -c i jo in jugoslovanskim zastopništvom za ureditev gospodarskih odnošajev. Včeraj je vodja nemške delegacije dr. Lanilfriod obiskal zunanjega ministra Cinca: Markoviča in trgovinskega ministra Androsa in je ia obisk zelo padel v oči, ker se ji; zgodilo prvič, da je voditelj nemške delegacije obiskal vodilne jugoslovansko može. Včeraj popoldne jc bila tudi seja mešanega odbora, sestavljenega iz. zastopnikov vojnega, zunanjega in trgovinskega ministrstva ter zastopnikov živinorejcev. Na tej konferenci so sklonili, da bo jugoslovanska delegacija v interesu jugoslovanskega gospodarstva predlagala, naj so izvoz svinj za nekaj časa prekine. V lotu 1931) je namreč Jugoslavija izvozila skoraj z.a pol milijarde dinarjev svinj (484 milijonov), od lega pa je kupila Nemčija polovico, to je za vrednost 240 milijonov dinarjev. Istočasno so se v jugoslovanski prestolnici začeli tudi razgovori mod Jugoslavijo in 1 t a I i jo ralnih demokracij, ni mogel omajali portugalske vladavine nili za časa krvave državljanske vojne v sosedni Španiji. Sicer pa ustvarjajoče delo Salazarja stoji pn|M>1nomn enakovredno na struni obnovitvenemu delu v Italiji Salazar je izvršil ogromna javna viola, zgradil v I izlmui velik letalski pristan za prekomorske lete, |>re-pregel deželo od skrajnega severa do rta Uoeu s prvovrstnimi avtomobilskimi cestami, izvedel melioracijo in kolonizacijo 'dežele ter se lotil najracionalnejšega izrabljan ja |>ortugalskcgu koloni jalncga bogastva, šele danes vedo Portugalci. kaj iinnio v tistih kolonijah, ki so jim še ostale iz/a poloma koncem 16. stoletju. An- gola. ki je velika nad I milijon kvndr. kilometrov z. več kot dva milijona prebivalci iu Mozambik, ki je skoraj enako velik s 3 milijoni prebivalci, sta izredno bogati deželi, ki se pod Salazar jem začenjata dvigali tako, da more Portugalska odslej vodili tudi samostojnejšo zunanjo politiko, tako da Ivo miru* šla skozi vihar sedanje svetovne vojne in sme upati po njej celo na svojo okrepitev Sluvnosli v Lizboni zato ne bodo samo simboličnega |>omenn. ampak značijo dobo realnega .Iviga dežele in novo srečnejšo bodočnost nadarjenega in žilavega portugalskega narodu. za ureditev trgovinskih odnošajev. Dosedanji razgovori so pokazali, da dolguje Italija Jugoslaviji 30 milijonov dinarjev, ki jih no more plačati v blagu. Zatu bo jugoslovanska delegacija predlagala, naj se ta dolg Izloči iz kliringa in naj ga Italija plači, v d:\izah. Dopisnik United Pressa trdi, da je na mero-dajnili mestih dobil zadovoljive informacije o razvoju jugoslovansko-.* o v j e t s k i h pogajanjih v Moskvi. Jugoslovan-!;o odposlanstvo v Moskvi da jo optimistično. Na merodajnih mestih v Belgradu menijo, da bo mogoče v najkrajšem času začeti tudi politična pogajanja s Sovjetsko Rusijo, lako da bj bili diplomatični odnošaji popolnoma urejeni s začetkom junija meseca. Dopisniku so tudi dejali, da namerava takoj, ko ho prišlo do prvih sporazumov mod Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo, odpotovali jugoslovansko vojaško odposlanstvo v Moskvo. Odposlanstvo naj bi vodil general Maksimovič generalni inšpektor drž. obrambe. V Jugos'aviši mirno Rim, 8. maja. b. Dopisniki italijanskih listov iz Belgrada poročajo, da v Jugoslaviji vlada popolna pomiri lev in da je prijateljstvo med Rimom in Belgradom krepko navzlic raznim alarmantnim in nasprotujočim si vestem kakor tudi navzlic številnim spletkarjenjem Jugoslovanski lisk je prepričan, da je prijateljstvo med dvema sosednima državama še bolj okrepljeno ter je to najboljši demanli vseh lažnivih govoric. Zeinunska vremenska napoved: Vreme se bo /boljšalo Nekoliko toplejše bo. Tu pa tam lulinn oblačnost s kratkimi nalivi. Zagrebška vremenska napoved: .Nespremenljivo vreme. Dr. Mačkov oklic Za hrvatske občinske volitve je predsednik IfoS dr. Maček izdal oklic, kjer daje navodila, kako naj .se te volitve izvedejo. Med drugim dr. Maček naglaša: »Te volitve nimajo političnega pomena. Niti zadnjim občinskim volitvam nismo dajali političnega značaja ter ga tudi zdaj ne dajemo, ko udeležba občine v političnem boju ni prav nič potrebna. Zato ob sestavljanju kandidatnih list ni treba gledati v prvi vrsti na politično bojevitost in pomen, marveč, kar je samo ob sebi umevno, na poštenost in nesebičnost posameznih kandidatov ler na njihovo razumevanje gospodarskih potreb občine.' Nato dr. Maček razlaga, kakšne naloge bodo imeli novi občinski odbori v kmečkih občinah banovine Hrvatske ter našteva nekaj takih nalog. Med drugim omenja, da se bodo poslej občine lahko mnogo bolj lahko brigale za gospodarski razvoj, ker jim je odvzeta skrb za občinske nameščence t(jr so za rad j tega obči ne obremenjene le z 10% doklad, namesto s 100%, kakor je bilo poprej. Nato naglaša, kako je treba zbirati kandidate po posameznih vaseh. Le če se volilci ne bi mogli zediniti na kandidate, naj jih postavi politična organizacija. Nato dr. Maček naglaša: »Kjer so pristaši HSS pomešani s Srbi ali pa s kako drugo narodnostjo, naj se vsekakor tudi z njimi doseže sporazum za skupno kandidatno listo. V takem primeru ni treba spraševati, kateri stranki pripadajo tisti, ki niso Hrvatje. Treba je le paziti, ali so za srbsko-hrvatski sporazum, ali so zvesti svoji domovini Hrvatski ter ali znajo in morejo sodelovati pri delu za napredek kmečkega gospodarstva v občinah, kakor je bilo gori omenjeno. Ogibati pa se je treba kandidatur narodnih poslancev ter strankinih funkcijonarjev, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi morali razsojati med posameznimi občinami, zaradi česar bi kdo mislil, da ne sodijo nepristransko, marveč v korist svoje občine... To naj se prebere na vseh sestankih občinskih in krajevnih organizacij HSS.« Razmere med HSS in SDS Belgrajska »Politika« prinaša iz Zagreba od svojega dopisnika daljše politično poročilo, v katerem se med drugim dotika tudi govora podpredsednika SDS dr. llinka Krizmana, ki je govoril v Splitu, kakor smo že včeraj poročali. List pravi med drugim: »Zagrebški politični krogi se mnogo bolj zanimajo za trditve g. dr. Krizmana, ki jih je naglasil kot podpredsednik samostalcev na splitskem zborovanju. Te trditve, kakor tudi stališče dr. Krizmana glede občinskih volitev v banovini Hrvatski kakor tudi glede vsega, kar je s temi volitvami v zvezi, je priobčilo skoraj vse zagrebško časopisje, ki pa je objavilo vse brez vsakega komentarja. Očilno je, da vsi zagrebški politični krogi dajejo temu govoru dr. Krizmana veliko važnost ter ga vsi močno obravnavajo. Pred nekaj časa je bilo v »Politiki« povedano, da v zagrebških političnih krogih ni soglasja glede načina, kako se bodo izvedle občinske volitve v banovini Hrvatski. Neka stran je skušala to zanikati. (Poročevalec misli tukaj »Hrvatski Dnevnik*, ki je zaradi tistih poročil napadel »Politiko«. Op. ur.) Zdaj pa, ko je dr. Krizman sam to naglasil, je še bolj očitno, da zagrebški politični krogi to vprašanje različno presojajo. To nesoglasje pa menda, kakor je videti, ne bo imelo posebnih posledic. Tisti, ki presojajo razmere in odnose med hrvatskimi političnimi silami, pa so vsekakor lahko opazili to dejstvo.« Jugoslovanska akademija v Belgradu? Narodni list poroča, da se baje v Belgradu pripravljajo, da bi Srbska akademija v Belgradu spremenila svoj naslov v Jugoslovansko akademijo. I.ist namreč |>oroča o prizadevanju nekaterih, da bi se Jugoslovanska akademija v Zagrebu spremenila v Hrvatsko. Nato pa ravi: »lem informacijam naj dodam še eno. i je tudi verodostojna, da je namreč med člani Srbske kraljevske akademije znanosti v Belgradu pripravljen predlog za spremembo imena akademije. Predlog bi postal pereč šele tedaj, ko bi se spremenil naslov zagrebške akademije po predlogu, ki je pa bil doslej odklonjen. V tem primeru bi omenjeni predlog belgrajskih akademikov zahteval, naj se belgrajska akademija preimenuje v Jugoslovansko akademijo,« Gospodarska Sloga najame 10 milijonov Hrvatska Gospodarska Sloga je sklenila najeti 10 milijonov dinarjev posojila pri ba-novinski hranilnici v Zagrebu. Ta denar bo ta hrvatska gospodarska organizacija porabila za investicijo na koruznem tržišču, kjer se cena koruzi zaradi špekulacije močno dviga. V zvez s tem je bila te dni v Zagrebu na banovin konferenca, ki se je udeležil tudi ban dr. šubašič. Sklenjeno je bilo. da bo banska oblast v Zagrebu za teh 10 milijonov posojila Gospodarski Slogi jamčila. Junaki v Splitu Splitski »Narodni liste prinaša tale popis pod naslovom »Naš stari Split«: »Po splitskem nabrežju koraka pehotni bataljon, ki je sestavljen izključno iz domačih ljudi iz Splita in okolice. Na soncu se leskrčejo šlemi in bajoneti, ostrega koraka stopajo pomešani mladi fantje in zreli možje, kmetje in dijaki, meščani in delavci, sinovi tega starodavnega mesta, naših otokov. Primorja in Zagorja. Stopajo kakor da bi bili izklesani iz kamna svojih planin in pečin svojih rojstnih otokov. Med n jimi, med preprostimi kmeti - pešaki so taki. ki nosijo imena najstarejših hrvatskih rodovin, celo od plemena Kačičcv, ki so njihovi predniki volili hrvatske kralje. .So med njimi, ki nosijo imena serdarjev ter uskoških harambaš, kapitanov bojnih ladij ter s slavo ovenčanih borcev, kakršne je pred 100 leti opeval fra Andrija Miošifct..« 0 Hrvatskih občinskih volitvah 0 občinskih volitvah na Hrvatskem prinaša »Hrvatski Dnevnik«, glavno glasilo HSS, uvodni članek, kjer naglaša predvsem, da bodo te volitve brez političnega pomena, ter priporoča pristašem HSS, kako naj sestavljajo kandidatne liste. Članek j# spisan docela v smislu dr. Mačkovega oklica. Izrazilo pa naglaša potrebo strpnosti v občinskem življenju ter gospodarstvu, da bodo občine poslalo vzorne samouprave, ki bodo služile za vzgled okrajnim in županijskim samoupravam. Preureditev države naj se takoj izvede! Nov članek prof. dr. Mihajla lliča zoper stališče, naj bi se to zgodilo šele po volitvah Belgrad, 8. maja. m. Današnja številka dnevnika »Napred«, ki ga, kakor znano, izdaja V6eučiliški jrofesor dr. Mihajlo llič, eden izmed 6trokovnja-(ov od srbske strani, ki so dali sedanjemu sporazumu s Hrvati pravno podlago, se v polemiki 6 »Hrvatskim dnevnikom« znova zavzema za to, da je treba državno preureditev izvršiti na isti način tudi drugod, kakor se je to zgodilo za banovino Hrvatsko, nasproti glasovom v hrvatskem časopisju, češ da je treba najprej izvesti volitve, na katerih naj bi se 6amo ljudstvo izjavilo o nadaljni preureditvi. »Napred« poudarja, da ne uvidi, da bi bilo zgoraj navedeno stališče, ki je tudi stališče večine srbskih političnih strank, v nasorotju r. demokracijo, kakor tudi ne uvidi, da bi bil rezultat volitev, ki hi se izvedla pod kakršnimikoli izjavami, pravi izraz demokracije. »Naša politična stvarnost«, nadaljuje 6voja izvajanja »Napred«, »ki je odvisna od vseh mogočih rnzmer, tako pri nas kakor okoli nas, je pripravila Hrvate do tega, da so se reševanja hrvatskega vprašanja lotili na način, ki ni v soglasju z izraženim stališčem g. dr. Mačka, kjer se je oprostil konzultacij naroda, ki je bil določen v sporazumu i dne 8. oktobra, in sicer bodisi glede hrvaškega področja, bodi« glede področja izključenih okrajev. Ista politična stvarnost utemeljuje odgovornost hrvatske politike, da konsolidacijo občinske samouprave izvaja z javnimi volitvami, ki vsekakor ne spadajo v normalne demokratske elemen, le vladanja. Mi imamo za to politično stvarnost na Hrvaškem razumevanje, pa mora zato pokazati tudi »Hrvatski dnevnik« razumevanje za politično stvarnost v teh krajih in interesom ter razpoloženju srbskega naroda pokloniti takšno pozornost, kakršno smo mi poklonili interesom in razpoloženju hrvatskega naroda.« Kdo bo izvajal nadzorstvo nad cenami Vsakega, ki se pregreši zoper uredbo za pobijanje špekulacije, je treba naznaniti Belgrad, 8. maja. AA. Da bi se sedanje uredbe o povišanju draginje, brezvestne špekulacije ter nadzorstvu nad cenami čim bolj učinkovito izvajale, je ministrski svet na predlog socialnega ministra dr. Budisavljeviča in trgovinskega ministra dr. Andresa podpisal uredbo o nadzorstvu nad izvršitvijo pTej imenovanih uredb. Nova uredba določa, da so poleg kontrolnih organov po uredbi o nadzorstvu nad cenami dolžni izvajati nadzorstvo nad uveljavljanjem predpisov prej imenovanih odredb tudi organi prvostopnih občnih upravnih oblasti, državne krajevne policijske oblasti, organi orožništva, organi finančnih kontrol, trošarinski uslužbenci in tržni nadzorniki. Vsi našteti oblastni organi so dolžni naznaniti osebe, ki se pregreše zoper določila imenovanih odredb ter naznanilo predložiti oblastem, ki jih določa čl. 18 o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Če pa oblastni organi ne bi predložili prijav proti osebam, ki bi se pregrešile proti predpisom navedenih uredb, bodo disciplinsko odgovarjali. Prijave pristojnim oblastem predlože lahko tudi zasebniki. Predložiteljem prijav pripada tudi denarna nagrada, če bo izrečena pravomočna razsodba. Rušile® »Ljubljano« dvigajo Sibenik. 8. maja. b. Danes so se pričela dela za dviganje rušilca »Ljubljana* z morskega dna. Na kraju, kjer lež> rušilec, sta dva italijanska in nekaj naših vlačilcev. »Ljubljano« bodo na morskem dnu najprej zravnali, tako da bo morda že jutri pogledala iz morja površina rušilčeve palube. Ko bo rušilec postavljen v vodoravni položaj, ga l»odo pričeli dvigati. Dela bodo trajala nekaj dni in upajo, da bodo končana v osmih dneh, nakar bodo rušilec zavlekli v jadransko ladjedelnico v Splitu. Popravila bodo trajala nekaj mesecev, nakar bo rušilec »Ljubljana« priključen eskadri rušilcev »Belgrad« in »Zagreb«. Hrvatski kmetje v Belgradu Belgrad, 8. maja. m. Skupina hrvatskih kme-lov in kmetic iz Cučarja pri Zagrebu, ki je včeraj dopotovala v Belgrad, je danes obiskala belgraj-skega župana Vojina Djuričiča, nato pa si je ogledala stari dvor in muzej kneza Pavla. Opoldne so bili vsi na kosilu v Bajlonovi pivnici, ki jim ga je pripravil predsednik vlade g. Cvetkovič. Kakor smo že poročali, bodo kmetje in kmetice iz Cučarja uprizorili nocoj v Kolarčevi ljudski unverzi ču-čarsko svatbo. Osebne novice Belgrad, 8. maja, m. S kralj, ukazom je premeščen Franc K a d u n c , ravnatelj učiteljišča v Mariboru, na II. realno gimnazijo v Mariboru. — Napredovali so v 3/1: dr. K. Capuder, ravnatelj I. drž. realne gimnazije v Ljubljani, v 3/2 Anton L o v š e in Franc Gnezda, profesorja na klasični gimnaziji v Ljubljani, ter Franc B r a č u n , profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Belgrad, 8. maja. m. S kraljevim ukazom so postavljeni: za sodnika okrajnega sodišča v Kostanjevici v 7. pol. skup. Cinaver Milan, pristav 8. skup. v Dolnji Lendavi; v Gornjo Radgono Dol-ničar Matej, pristav 8. skup. v Marenbergu; za računskega inšpektorja 5. skup pri apelarijskem sodišču v Ljubljani Dekleva Vladimir iu Markič Viktor, oba računovodja 0. skup.; za ravnatelja zemljiške knjige 5. skup. Kostrin Franc in Lavrič Ciril, oba od okr. sodišča v Ljubljani; napredovala sta v o. skup. Puučuh Vladimir, v 0. skup. Ko- Zaloge žita je treba naznaniti Belgrad, 8. maja. AA. Trgovinski minister dr. Andres je predpisal pravilnik za izvedbo uredbe o prijavljanju žitaric. Po določilih te uredbe so obvezani voditi knjige za žitarice, v kolikor mesečni promet presega 2.000 kg> vsi trgovci, ki se v kakršni koli obliki pečajo s trgovino žitaric (pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze) in pšenične moke, dalje mešanice pšenične moke, trgovski mlini in mlini na merico, ter zadruge, ki se pečajo s prodajo ali pa z nakupom žitaric ali pšenične moke za svoje člane. Dolžnost voditi knjige pa ne velja za predelovalce moke za kruh, pecivo itd., ne velja za prodajo lastnih pridelkov od strani kmetovalcev in za delo stoparjev na račun tretjih oseb, katerim se ješprenj vrača. Obveznost velja za glavno obrt kakor tudi za vse njene podružnice, izpostave in odkupne postaje. V kolikor pa bi osebe, za katere velja obvezno vodstvo knjig za žitarice, teh knjig ne bi vodile do dne, ko je stopil ta pravilnik v veljavo, so dolžne te knjige uvesti najkasneje v roku 14 dni od dne, ko stopi pravilnik v veljavo. šenlna Karel, oba namestnika drž. tož. v Mariboru. Z odlokom prosv. ministra je postavljena Medve-šček Milena za učiteljico v Zavrč pri Ptuju. Belgrad, 8. maja. ni. Na pošte v Sloveniji so postavljeni: za uradniškega pripravnika po § 40/3 uradniškega zakona Varga Ivan, dipl. jurist, iz Murske Sobote. — Za uradniške pripravnike po S 45/2 uradniškega zakona Jaklič Anton iz Ljubljane, Podlesnik Viljem iz Maribora, Gunžer Franc iz Ptuja, Mlakar Bogomir iz Domžal, Markovič Viktor iz Radovljice, Pavlic Miroslav iz Ljubljane, Čižman Janez iz Ljubljane, Zmavc Radoslav iz Maribora. — Za uradniške pripravnike po § 45/1 uradniškega zakona Zorn Alojzij s Pragerskega, Erjavec Srečko iz Višnje gore, Stane Koštal iz Mirne peči, Ivan Berger iz Dravograda, Zvonimir Zupan iz Ljubljane, Srečko Barle iz Štor pri Celju, Franc Gašparič iz Ljubljane, Franc Čeh iz Sv. Bolfenka pri Središče, Franc Bizovičar iz Ljubljane, Anion Novak iz Medvod, Stanislav Erkel iz Reteč in Franc Košir. Vojvodinska SDS pri dr. Mačku V Vojvodini tamkajšnja SDS pod vodstvom znanega dr. Dude Boškoviča z vso silo nastopa za to, da bi Vojvodina postala samostojna banovina s svojo samoupravo. Kakor hrvatski listi naglašajo, vodstvo HSS v tem oziru ni še zavzelo svojega stališča. Nekateri Hrvati v Vojvodini so za samostojno Vojvodino, drugi za popolno priključitev Hrvatski, tretji pa so za to, da bi le nekateri kraji Vojvodine morali priti k Hrvatski. Zanimivo je. da je Boškovičevo krilo SDS za samostojno vojvodinsko banovino ter da je zdaj ta skupina prišla k dr. Mačku. Katoliška bogoslovja - fakultete Belgrad, 8. maja. m. Ministrstvo za proaveto je izdalo uredbo o «topnji rimskokatoliških bogo«lov-cev ter jo je poslalo v odobritev ministrskeaiu svetu. Po tej uredbi dobe stopnjo fakultete vsa tista rimsko-katoliška bogoslovja, ki sprejemajo vse absolvente srednjih šol z veliko maturo in na katerih traja pouk osem semestrov. Politični pogovori Belgrad, 8. maja. m. Gradbenega ministra dr. Kreka je danes dopoldne obiskal minister za gozdove in rudnike dr Džafer Kulenovič ter jc imel z njim daljši pogovor. Domovina nad vse! Lep članek je v zadnji številki prinesel belgrajski Trgovinski glasnik, ki govori, kako je treba krepili v narodu narodne in državljanske kreposti, ki morajo.temeljiti na vesti in narodni ter državni zavednosti. Članek naglaša, kako greše zoper tako narodno in državno vzgojo na primer taki politiki, ki ob volitvah ljudi podkupujejo, da za denar prodajajo svoje prepričanje in svojo vest. Nato pa list nadaljuje: »Z ozirom na naše tradicije in naš narodni duh ne vidimo boljšega nauka, kakor pa je tisti, ki se pred njim blešči načelo: nič zoper svojo vest, nič zoper svoje prepričanje, nič za denar! To troje nam daje misel ter resen opomin za vse čase: Tega narodnega pouka, ki se začenja že v ljudski šoli ter za široke ljudske plasti končuje z vojaškim rokom, ne sme podirati naše meščansko življenje s svojimi zopernimi navadami, kakršna je na primer kupovanje vesti in prepričanja. Današnji dan nam kaže hude vzglede mednarodnega življenja. Ni ga danes naroda, ki bi se mirno lahko zanašal na svoj mir. Prva sovražnika, ki dandanes neslišno prihajata čez naše meje. sta denar in propaganda. Kadar ta le dva opravita svojo nalogo, razbijeta narodno enodušnost ter povzročita zmedo, takrat še le se začne prava vojna. Da se kak narod more upreti denarju in propagandi, mu je v ta namen treba primernih lastnosti. Zoper denar, ki prihaja od sovražne špijonaže, ie hramba narodna čast, vest in ljubezen do svoje domovine. Zoper propagando je bramba v narodni vzgoji in narodni disciplini, ki se morajo od nje odbiti vsi poskusi vešče tuje propagande. V današnjih razmerah je vsakdo poklican z odprtimi očmi opazovati življenje v 3voji državi na vse strani. Vesten narod mora misliti vedno na brambo. Če opazi kaj takega, naj ne čaka niti naredbe niti pooblastila od oblasti, marveč je vsakdo pooblaščen vse storiti za varstvo svoje domovine. Varnost domovine — to je povelje za vsakogar! Tega naj se zlasti zaveda naša mladina! Zlasti zadnji stavek tega lepega članka nam daje slutiti, da je bil napisan prav zaradi belgrajske mladine, ki je mnogo bolj ko slovenska in hrvatska, zapadla vplivom tuje propagande, ki si je nadela ime komunizma, v resnici pa služi defe-tizmu in vsem sovražnikom naše države. Kakor je to samo na sebi veselo dejstvo, da se je v glavah belgrajskih piscev in intelektualcev začelo jasniti, tako ie na drugi strani žalostno, da je v dneh resnih narodnih skrbi treba mladino še le opozarjati na njeno dolžnost. To je žalostni sad tuje propagande. Reke naraščajo Varaždin, 8. maja. b. Zaradi obilnega dežja sta pričeli nevarno naraščati Drava in Mura ter je vodno stanje obeh rek naraslo že 30 cm nad nor-inaol. Zlasti Drava naglo narašča. Bojijo se, da ne bi bilo novih povodni, ako deževje ne preneha. Gibanje socialdemokratov Belgrad, 8. maju. m. V Beočinu je imela danes občni zl>or socialistična zadruga, organizirana v Splošnem delavskem in nameščen-skem sindikatu, ki ga vodi Vitomir Korač. Istega dne popoldne je članstvo te zadruge imelo tudi politič. shod, na katerem je govoril prof. Ncdcljko Divac, ki jc ostro kritiziral javno glasovanje pri občinskih volitvah v banovini Hrvatski. Amerika ne zaupa Japonski Njeno brodovje ostane ob Havajskem otočju Ncwyork, 8. maja. AA. Reuter. Mornarica Združenih držav, ki sc je udeležila manevrov na Tihem oceanu, ostane še nekaj časa v oporiščih na Havajskih otokih ter se še ne bo vrnila v Združene države, kakor je bilo to predvideno. Sklep, da ostane vojna mornarica v lukah Havajskih otokov, je bil sprejet na zahtevo glavnega poveljnika vojne mornarice admirala Richardsona. Pojasnilo pravi, da mora mornarica izvesti še gotove »taktične vaje«. Računajo pa, da bo del mornarice, in to 25 vojnih ladij, odplul danes iz Hrvatski kmetje, ki so obiskali Belgrad, v sprevodu nn Tcrazijnh. Honolula v Kalifornijo. Glavni del mornarice v lukah Havajskih otokov šteje 90 ladij, med katerimi se nahajata matični ladji za letala »Saratoga« in »Yorktown«. Med njimi se nahaja tudi 11 oklop-nic. Zdi se, da je sklep, da ostane večina vojne mornarice v lukah Havajskih otokov, bil sprejet zaradi stališča, ki ga je zavzela Japonska v primeru, da bi bila Nizozemska zapletena v vojno. Sv. oče ,,o svetu, ki je izgubil zdravje in mir" Vatikan, 8. maja. AA. Havas: Sv. oče Pij XII. je izrazil bojazen, da se ne bi vojna razširila tudi na druge države, v govoru, ki ga je imel pri sprejemu več tisoč novih zakonskih parov, od katerih je bila večina italijanskih. »Svet je okužen z lažmi,« je izjavil sv. oče, »in zaslepljen od sile, ki je prekoračila mero, je izgubil moralno zdravje in mir. Naše srce se razburja posebno zaradi vas in zaradi toliko drugih zakoncev iz vseh držav, ki so se združili v skupno življenje v tej tragični pomladi. Ce zdaj napori ne izgledajo uspešni za hitro upostavitev miru, pa je pravičnost lojalnega in trajnega miru še vedno mogoče iskati v božji pomoči, ki bo spet združila otroke v skupno čredo, čeprav so danes razdvojeni.« Sodna obravnava zoper roparskega morilca Belgrad, S. maja. m. Pred tukajšn jim okrožnim sodiščem se je danes pričela kazenska obravnava proti mlademu krojaškemu pomočniku Djordju Maneviču-Draskačevičti iz Velesa. Ma-nevič je obtožen roparskega umora starega Grka Danasija Popoviča. ki ga je izvršil pred nekaj meseci v svoji sobi v Ju ^-Bogdanovi ulici. Po izvršenem umoru je svojo /rlev oropal, razkosal ter truplo stinčil v kovčeg. katerega je skril v neki kolibi v bližnji ulici. Morilec zločin priznava ter joka pred sodiščem. Priče potrjujejo. d a je Manevlč imel fiksno idejo, da postane velik niojsier dno »oa^- ot»e Alarm po vsej Nizozemski Poročila o dveh velikih napadalnih armadah, ki da se bližata Nizozemski, kar pa Nemčija odtočno zanika Nizozemska, 8. maja. t. (Reuter.) Nizozemska vlada je objavila telo vrsto ukrepov, ki ustvarjajo dejansko vojno stanje po vsej državi. Ukrepi tičejo dopustov vojakov in delavcev v industriji, omejitve prometa po železnicah in rekah, omejitve uporabe telefona in brzojavov. Stvarno je vojaštvo prevzelo večidel uprave v svoje roke. Ti ukrepi so bili objavljeni na podlagi nekih informacij, ki jih je včeraj dobila nizozemska vlada, češ da bo Nemčija v najkrajšem času poslala v Haag svoje zahteve, ki bodo podobne zahtevam, ki jih je v začetku aprila poslala Danski in Norveški. Nemčija naj bi od nizozemske vlade zahtevala, da naj se spričo nevarnosti, ki da grozi njeni nevtralnosti od strani Anglije in Francije, izroči v varstvo Nemčije. Nizozemska vlada je dobila prav tako obvestila, da se nahajata dre nemški motorizirani napadalni diviziji že na nizozemski meji in da sta tja prišli šele zadnje dni. Ti diviziji stojita severno od Rena na nemško-nizozeinski meji. Amsterdam, 8. maja. AA. (Reuter.) Medtem ko še naprej traja zaskrbljenost, zaradi mednarodnega položaja pa Nizozemska mirno nadaljuje s pripravami, da bi se uprla napadu, pa naj pride od koderkoli. V vseh slojih prebivalstva je vidna odločnost, da bo ljudstvo branilo svojo svobodo, pa naj bo ogrožena od kogar koli. Pričakujejo, da bodo še danes prišli na odrejena mesta vsi, ki so bili poklicani pod zastavo. Po cestah vozijo veliki transporti vojakov. Današnji listi obveščajo svojo bralce, da bodo njihove provincijske izdaje verjetno prispele z zakasnitvijo, ker je železnice zasegla vojska. Navzlic vsem tem ukrepom pa ni nikjer opaziti najmanjšega vznemirjenja, vendar pa je na vsakem koraku videti izraze globoke narodne zavesti holandskega ljudstva. Telefonske in brzojavne zveze, ki so bile snoči ob 22 pretrgane, 8,» bile zjutraj ob 8 spet uvedena Nemško pojasnilo Berlin, 8. maja. AA. (DNB.) V zvezi z najnovejšimi trditvami, ki so se razširile v tujini in katere se nanašajo na neko nevarnost, ki grozi Nizozemski od strani Nemčije, ugotavljajo ua nemški strani sledeče: Odkritje angleških načrtov v jugovzhodni Evropi je tako vpiivalo ua narode v tem dolu Evrope, da so se Angleži oziroma angleški vojni podpi-hovalci sedaj lotili novega neumnega in surovega manevra. Angleži pri t,em uporabljajo nekatere, govorice ameriških poročevalskih agencij, po katerih se Nizozemska nahaja v neposredni nevarnosti. Tako pdroca »Associated Presst iz »zelo dobro poučenega vira«, da se dve nemški armadi premikala proti Nizozemski in sicer, da je ena odšla iz Bremena, druga pa iz Dusseldorfa. Ti dve armadi da sta dobili nalog — po dognanjih ameriške agencije — naj čimprej prispeta do nizozemske meje. Ta »zelo dobro poučeni vir*, ki prinaša gornjo neumnost, se imenuje angleško informacijsko ministrstvo, ki je brez sape zaradi nemških odkritij, zlasti kar se tiče angleški)) načrtov. To ministrstvo pošilja v svet sedaj novice, kakor je na primer ta, da grozi Nizozemski neposredna nevarnost od strani Nemčija Za primer, če izbruhne vojna... Washington 8. maja. AA. (Havas.) Nizozemska vlada je naročila nizozemskemu poslaniku v Ze-dinjenih državah, naj prevzame vsa plačila za osebje diplomatičnih predstavnikov nizozemske vlade v inozemstvu v primeru izrednih dogodkov, ki bi se tikali Nizozemske. Smatra se, da je ta sklep v zvezi z alarmantnimi vestmi, ki prihajajo na Nizozemsko. Nizozemski poslanik je obiskal v soboto zunanjega ministra Cordella Hulla. Neka nizozemska diplomatična osebnost v Washingtonu je izjavila, da se omenjeni ukrep lahko smatra kot končni dokaz, da se bo Nizozemska borila, ako bi bila napadena. Nemška propaganda je namreč poskušala prepričati ameriško javnost, da se Nizozemska nn Id uprla napadu. Toda la želja se ue bo uresničila, je dejala omenjena osebnost. V Belgiji Bruselj, 8. maja. t. (Reuler.) Davi se je sestala vlada na seji, ki je trajala vse dopoldne. Zunanji minister Spnak je imel dolgo poročilo o zunanjem položaju. Vlada je proučevala posledice nizozemskih ukrepov ja zadržanje in položaj Belgije. V Belgiji do sedaj še niso bili sprejeti nobeni izredni ukrepi vojaškega značaja. Vojaški dopusti niso bili preklicani in se novi še vedno dovoljujejo. Toda razpoloženje med ljudstvom je zaradi nizozemskih ukrepov vendar zelo nervozno. Papeški nuncij v Berlinu obišče Poljsko Rim, 8. maja. b. Apostolski nuncij v Berlinu msgr. Orsenigo je imel daljši razgovor z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Pri tej priliki so bile določene vse okoliščine za potovanje, ki ga bo msgr. Orsenigo napravil po vsem področju bivše Poljske. Trdijo, da bo nemška oblast storila vse, da apostolskemu nunciju olajša njegovo potovanje ter da mu omogoči, da bo prišel v zvezo z vsemi škofi in drugimi predstavniki poljske duhovščine, tako da bo lahko proučil razmere, v katerih so razvija versko življenje. Pregledal bo lahko vse cerkve in tudi vse verske ustanove na Poljskem. Na tej poti bo spremljal msgr. Orseniga prvi svetnik berlinske nunciature msgr. Zolli. Verjetno bo na povratku iz Poljske msgr. Orsenigo odpotoval tudi v Vatikan, da bo poročal papežu Pi-ju XII. OB ena Norveška debata v Londonu številni govorniki so Ghamberlainovo vlado hudo zdelali Presenetljive informacije vojnega ministra London, 8 majnika. Reuter. Debata, ki se je začela popoldne, je trajala globoko v noč. Nastopili so številni govorniki, «ned katerimi sta vzbudila dva veliko pozornost. Admiral Keynes Prvi je bil admiral Keynes, ki je prišel v admiralski uniformi in je imel kratek, a jekleno odmevajoč govor, ki je močno udrihal po vladinih glavah. Admiral, ki je znan iz zadnje svetovne vojne, ko je poveljeval četam, ki so 6e v strašnih okoliščinah izkrcale v Zcebriigge v Belgiji, je dejal, da nosi odgovornost za neuspeh na Norveškem vlada 6ama. On da se je ponujal, da bo sam prevzel vodstvo, da izkrca čete v Trondhjemu. Nekaj 6tarih ladij bi bilo za to zadostovalo. Toda treba se je bilo hitro odločiti. Nemci so v Trondhjemu imeli samo nekaj rušilcev. Toda admiraliteta je njegpve nasvete in njegove ponudbe odbijala. In ker so zamudili Trondhjem, so zamudili vse. Naj tisti, ki nosijo odgovornost za ta neuspeh storijo, kar je potrebno. Zbornica je staremu admiralu navdušeno ploskala. Drugi odličnejši govornik je bil vojni minister Oliver Stanley, ki je med drugm navedel naslednje zanimive podrobnosti o norveških dogodki: Vojni minister Priznal vam bom iskreno, da smo računali s tem, in da 6cno bili celo prepričani da se bodo Nemci izkrcali samo v južnih norveških lukah, ne pa na vsej obali te države. Trondhjem in Bergen sta bila zaščitena z obalskimi baterijami težkega kalibra. Z ozirom na to smo pričakovali, da Nemci ne bodo tako lahko prodrli v te luke posebno še, če bi Norvežani položili mine, kakor se je to 6tnelo pričakovati. Računali smo s tem, da se bodo morebitni nemški napadi na tej luki zavlekli in da bodo Nemci ta čas napadeni od angleške mornarice. Treba je upoštevati, da so Nemci zasedli Bergen samo z dvema lahkima k r i -ž a r k a m a, Trondhjem pa so zasedli z nekaj rušile i. Šele pozneje je prišla tja neka velika njihova križarka. Te neznatne pomorske sile ne bi mogle boriti se s težkimi BI Boji mu Norveškem Nemška poročila Berlin, 8. maja. AA. DNB. Današnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva se glasi: Nemško letalstvo je izvedlo več nočnih napadov na angleške sile pri Narviku. Zadeti sta bili dve križarki. Razen tega je letalstvo povzročilo velike izgube sovražnim kolonam, ki so se nahajale blizu Narvika. V letalskih spopadih je bilo zbito eno angleško letalo. V borbah pri Andalsnesu je bilo zaplenjenih 460 topov proti tankom z vsem strelivom, 300 strojnic in 5000 pušk. V srednji in južni Norveški so se vdali razbiti in zadnji ostanki norveškega odpora. Del pehotnega odpora se je vdal pri Vinje. Na zahodnem bojišču so bili odbiti sovražni napadi. Sovražnik je imel znatne izgube. Norveška poročila Nekje na Norveškem, 8. maja. AA. Reuter. Sporočilo norveškega vrhovnega poveljništva na severnem Norveškem pravi.: S sodelovanjem letalstva, topništva in pehote so naše čete pregnale sovražnika z bregov pri Leigastingu in iz doline Gresbalen. V dolini Laterdal ni bilo borb in tudi ne pri Gratangerju. V Gaudalu je bilo ustavljeno prodiranje sovražne patrole. Neko nemško letalo je bombardiralo parnik »Holden«. Ubitih je bilo šest oseb, med njimi kapetan ladje in dve ženski. Ostali člani posadke so bili rešeni. Med njimi je več ranjenih, od teh trije hudo. Ladja je uničena. Ne bomo se predali. Nadaljevali bomo borbo za svojo domovino in pokazali, da norveški narod noče umreti brez borbe ter bo napel vse sile za ohranitev neodvisnosti. Pravica je na naši strani, ?ravi sporoč1' Angleška poročila London, 8. maja. Londonski radio poroča na podlagi uradnih poročil, kakor pravi, da trajajo četniške borbe med nemškimi in norveškimi četami v srednji Norveški še vedno dalje. Posebno hudi da šo bili včeraj boji pri Aalerju, kjer so Norvežani en nemški bataljon popolnoma uničili. Francozi se vračajo London, 8. maja. t. Havas. Francoske čete, ki so se umaknile iz Namsosa, so ponoči prišle v neko severno angleško pristanišče. Z njimi je bil tudi poveljnik francoskih čet na Norveškem general Odet. Francoze je pozdravil general Mitt-lehauser, ki jim je dejal, da naj porabijo ta počitek, da se pripravijo za nove borbe na Norveškem, kamor se bodo vrnili. Francoske čete je pozdravil tudi angleški general Ironside, ki jim je želel, da bi v bojih, ki jih čakajo, v polnem obsegu zmagali. Poljaki na Norveškem Pariz, 8. maja. AA. Havas. Poljski generalni štab v Franciji sporoča: Oddelki poljskih karpat-skih lovcev so se izkrcali zadnje dni na Norveškem, kjer se bodo z britanskimi, francoskimi in norveškimi četami borili proti nemškemu napadalcu. Obnovljena poljska vojska se bo borila povsod, kjer bo potrebno za stvar neodvisnosti in zmago zaveznikov. Sporočilo dalje pravi, da so bili mnogi vojaki kopenske in letalske vojske odlikovani. Francoska vlada je podelila red legije časti več častnikom poljske mornarice za njihovo hrabrost in sposobnost. Nekateri poljski častniki, podčastniki in vojaki so bili odlikovani s francoskimi vojnimi medaljami in francoskim voinim križcem. Prav tako so britanske vojaške oblasti podelile odlikovanja poljskim mornarjem obalskimi baterijami, če bi bile te baterije stopile v akcijo. Tam samo ena norveška vojna ladja ter ena baterija niso izvršile izdajalskega povelja, naj se ne uprejo, povelja, ki je bilo izdano vsem obalskim in pomorskim enotam. Videlo sc jc kakšno škodo je napravila Nemcem ta edina baterija in ta edina ladja. Iz tega se lahko vidi, kaj bi se bilo dogodilo 7. nasprotnikom, če bi bile vse obalske baterije in vse ladje pred norveškimi lukami napravile svojo dolžnost. Ko smo se odločili, da zavzamemo Trondhjem, smo morali izbrati severno od tega mesta točko za izkrcevanje. Smatrali smo zato, da je najugodnejši Namsos in Andalsnes na južni strani. Toda ti dve luki sta mali in nimata priprav za iztovarjanje. V Andalsnesu jc samo en žerjav, v Namsosu pa sploh ni nobenega. Takoj, ko smo se izkrcali je norveški glavni poveljnik zaprosil za pomoč v pokrajini Domba6. Izjavil nam je odkrito, da se bodo njegove čete borile samo v primeru, če mu pošljemo takoj pomoč. Zaradi tega ne more nihče zameriti poveljniku teh naših kopnenih čet, da je takoj odVcdel svoje lahko oborožene čete na pomoč Norvežanom, da bi se zaščitila železniška proga. Ko sta oba odposlanca bataljona stopila v stik z Norvežani, so bili te že izčrpani zaradi 15 dnevne težke borbe. Naša dva bataljona sta bila popolnoma prepuščena sebi v borbi z Nemci. Borila sta se izredno junaško ter 6e jima je na kraju posrečilo izvleči se iz zelo težkega položaja. Omenjam, da so naše čete v teh borbah uničile veliko število nemških oklopnih avtomobilov in tankov. Če ne bi bilo zračnih napadov in če bi bile naše čete lahko dobile ojačenja ter dovolj težkih topov, bi bili mi ustavili nasprotnika. Spodnji dom je bil tudi danes popoldne dobro zaseden, ker pričakujejo velikih govornikov, ki bodo nastopili v debati, ki jo je sprožil včeraj Chamberlain. Uvodno so Chamberlain, Attlee in Sinclair imeli posmrtne govore za rajnim poslancem Lans-buryjem, nakar se je debata takoj nadaljevala z govorom delavsekga poslanca Herberta Morisso-n a, ki je srdito napadel Chamberlaina, sira Johna Simona in Samuela Hoara. Dejal je, da »ni60 sposobni, da nosijo breme, ki jim je naloženo, in da so v največji meri krivi za vse, kar se je zgodilo.« Dejal je, da bo delavska stranka zvečer predložila nezaupnico. Chamberlain je takoj odgovoril, »da vlada njegovega veličanstva z velikim veseljem sprejema borbo«. (V zbornici pa je nastal velik hrup.) Morisson je nadaljeval, da on ne govori osebno, ampak v imenu velike dela angleške javnosti, ki je bistven del angleške domovine in ki ima pravico, da izrazi svojo skrb, ako vidi, da voditelji domovino peljejo narod v propast. Letalski minister Na to je govoril minister za letalstvo sir Samuel Ho are, ki je razlagal težavno vlogo, ki jo je imelo letalsko orožje na Norveškem, kjer 60 Nemci imeli v rokah vsa letališča. Angleška letala so morala stotine in stotine kilometrov daleč nazaj do svojih vzletišč, med tem ko je imel sovražnik letališča v neposredni bližini bojišč. Po dolgem trudu so si uredili prisilno letališče pri Andalsnesu, in še to je bilo na ledu zamrznjenega fjorda. Največji napor so napravili bombniki vrste »Gladiator«, ki so vzleteli od matične ladje, ki jc bila oddaljena kakšnih 300 km od obale, ter so 15 ur neprestano v zaporednih valih napadali nemška letališča. V nadaljnem govoru jc Hoare priznal, da niso imeli nobenih protiletalskih topov na razpolago pri Andalsnesu. Borbe na Norveškem so pokazale, da je angleški lovec mnogo hujši od nemškega bombnika, a tudi to, da bo morala Anglija posvetiti največjo pozornost, da bo tudi številčno nadkrilila svojega nasprotnika. L!oyd George roti Chamberlaina, naj vendar gre z vso svojo vlado Velikansko pozornost pa je nastala, ko se je pojavil Lloyd George, ki slovi kot eden najboljših govornikov v zbornici ter je še vedno ožarjen od slave, da je v zadnji svetovni vojni znal angleškemu okornemu temperamentu dati potrebno injekcijo, da je zmagal. LIoyd George je takoj v začetku svojega govora prosi! Chamberlaina, naj vendar Jurij Lansbury umrl Jurij Lansbury jp bil rojen 1859. leta. Nekaj časa je živel v kolonijah, drugače pa skoraj vse življenje v Londonu. Po oč.elu je prevzel lesno trgovino. Že v mladosti pa so je posvetil politiki, Prvič je bil izvoljen kot poslanec delavske stranko lela 1910 in pozneje še večkrat. Leta 1926 je potoval v Rusijo in o tem svojem bivanju priobčil več člankov, ki so bili ugodni za Sovjple. Lans-bury je ustanovitelj »Daily Heralda«, sedanjega vodilnega glasila delavske stranke. Lansbury sam je bil dolgo let njegov glavni urednik. Leta 1927 je bil izvoljen za predsednika delavske stranke. Lela 1929 je prvič postal minister za delo. Vodstvo stranke jo odložil prostovoljno leta 1935, ker kot izrazit pacifist ni soglašal z ostrim zadržanjem stranke proti Italiji, ki je lodaj zasedla Abesinijo. Od tedaj dalje je predsednik stranke major Attlee. Lansbury je bil pred dvomi leti tudi v Sloveniji in so udeležil ljudskega tabora in odkritja Maistrove spominske plošče v Kamniku. Zadnja leta ni veliko nastopal v javnosti, čeprav je bil poslanec delavske stranke. Lansbury jo bil globoko veren mož in je umrl v bolnišnici, ki jo jo ustanovil in vzdrževal največ s svojimi sredstvi gre, naj odstopi in naj vzame s seboj vso svojo vladno ekipo. Ni mogoče misliti hujše obsodbe vladnega brezbrižja ali vladne brezvednosti, kakor lo, da je bilo znano, da je Nemčija že mesece pripravljala transporte za napad neke dežele. Katero naj napade z Baltiškega morja. Ali luno? Vsak slepec bi moral s prstom otipali, kam so nemške priprave merile. Le Cham-berlainova vlada, v posesti teh dragocenih informacij, ki jih je mogla brati tudi po časopisju, ni vedela, na katero stran pripravlja Nemčija udar i. ladjami, pripravljenimi na Baltiškem morju. Vsi smo ponosni, je dejal govornik, ko sli-. širno o junaštvu naših mpž, toda še bolj nas mora biti sram, da se s takšnimi junaki igračkamo in se iz njih tako rekoč norce brijemo. Ni treba zmanjševati nesreče. Pogledati ji je treba v oči. rudi ni vzroka, da bi bili vznemirjeni, toda zadnji čas je, da se stisnemo, da storimo, kar je potrebno. Povejte deželi, kako stojimo. Dva velikanska imperija sta med seboj povezana, angleški in francoski, v tej borbi za svobodo. Angleškega imperija ne boste dvignili iz zaspanosti, dokler mu ne boste povedali, kaj je v nevarnosti. Zato je potrebno, da ta imperij enkrat nastopi. Resno nastopi. Ne pa da se sramoti z nastopi, ki niso nič drugega, kakor utajevanje. Ni zadosti, če nas tolažite s tem, da je bilanca v dobičkih in izgubah nekoliko v naše dobro. To ni nič. Stvarna resnica je, da smo danes strategično mnogo na slabšem, kot smo bili v začetku vojne. Največji Hitlerjev triumf je ta, da nam je pripravil mnogo večjo zagato, kakor so jo mogli pripraviti njegovi predniki našim prednikom v zadnji svetovni vojni. Najprej smo mu izročili krasno strategično točko, imenovano Češkoslovaško, z 1 milijonom krasnih vojakov, najboljših v Evropi. Imeli ste francosko-sovjetsko vojaško zvezo. Kaj ste z njo storili. Namesto, da bi bili Nemcem dali za hrbet novo fronto, danes ruske ladje po Črnem morju prevažajo petrolej za Nemčijo. Poglejte Romunijo. Danes je Romunija, ki ste ji z besedami jamčili nedotakljivost, stvarno v rokah Nemčije. Hitlerju ste izročili Poljsko z milijonsko armado. Prepustili ste mu Skandinavijo. Sedaj mu boste izročili še Španijo? Ni prav, da se zaletavate v Švedsko in jo zmerjate. Nimamo pravice, da jo kritiziramo, ko pa nismo pokazali, da bi jo mogli braniti pred nemškimi letali, ki so mnogo bliže njim, kakor nam. Sicer pa je tudi za nas položaj slabši. Nemške podmornice in nemška letala so odslej, odkar ima Nemčija Norveško, za 400 km bliže našim angleškim obalam. Po čigavi krivdi, vprašam. Chamberlain, ne izgovarjajte se. Odgovorite in pojdite! Razmetavali ste obljube na vse strani. Obljubljali ste pomoč Poljski, obljubili ste jo Finski, obljubili ste jo Norveški. Vse vaše obljube niso nič drugega kakor papirnate cunje. Vse te države so bile med tem podjarmljene, in vi sedaj gledate tja z začudenimi očmi in se tolažite z lažnjivimi tolažili. (Velikanski vihar v zbornici.) Povejte mi sedaj ime ene same majhne države, ki si bo upala upreti se nemškemu pritisku na obljubo angleške vlade, da ji bo pomagala? Jaz jo ne poznam. Predsednik vlade je v svojem govoru zaprosil, naj vsi doprinašamo žrtve, da bomo zmagali. V tem je imel prav. Toda naj on začne in naj doprinese prvo in najbolj nujno žrtev, namreč, da prepusti vlado angleškega imperija drugim ljudem, ki ga bodo peljali do zmage in do svobode. Nezaupnica delavske stranke London, 8. majnika. t. Reuter. Delavska stranka je danes na 6vojem sestanku sklenila,, da bo zvečer pri zaključku debate predložila resolucijo, s katero naj se vladi izreče nezaupnica zaradi njenega obnašanja v norveški zadevi in zaradi njene nesposobnosti, da bi vodila vojno, kakor to zahtevajo interesi naroda in imperija. Sprva je delavska stranka menila, da bo predlagala naravnost grajo in to v zelo ostrih besedah, toda z ozirom na mednarodni položaj se je premislila in se zadovoljila s predlogom, ki naj izrazi nezaupnico na manj udaren način Delavska stranka bo namreč glasovala proti vladinem predlogu, naj sc debata zaključi. V političnih krogih so mnenja, da bo vlada ipak odnesla skromno ve- Pomoč rudarskim upokojencem Na iniciativo Delavske zbornice je sklicalo Rudarcfco glavarstvo za torek 8. t. m. anketo predstavnikov delodajalcev in delojemalcev rudarske plavžarske industrije ter prizadetih javnih ustanov, na kateri se je razpravljalo o položaju rudarsko plavžarskih upokojencev ter o ukrepih za izboljšanje njihovega položaja. Prizadetih je 1509 staro-upokojencev, vdov in sirot, katerih letne pokojnine znašajo od din 12.25 do din 75.70 ter prejemajo k tem še mesečne doklade v višini od d:n 12 do največ din 150 tako, da so le redki upokojenci, ki bi prejemali mesečno nad din 200. Pomoč *a te je nujno potrebna ter jc zaradi tega slavila delavska delegacija konkreten predlog, da naj sc kot prva pomoč staroupokojencem naknadno s 1. jan. 1940 zvišajo njih doklade za 50%, za kar bi bil potreben letno znesek 1,160.000 din. Ta znesek naj bi se kril iz prispevka Glavne bratovske skladnice, kr. bonske uprave iz bednostnega sklada ter enkratnega prispevka prizadete industrije. Predstavniki kr. banske uprave, Bratovske skladnice in rudarsko-plav-žarske industrije 60 zavzeli k temu predlogu dobrohotno 6tališče in bo industrija skleoala o višini prispevka, čim bodo znani prispevki kr. banske uprave iti Bratovske skladnicc. Na anketi jc bila tudi povdarjena potreba po končno velja vnem izenačenju staroupokojencev z novoupokojenci ter po zvišanju pokojninskih prejemkov novoupokojcncev z ozirom na naraščajočo draginjo. Novoupokojencev je v Sloveniji že 4500 in znašajo njih pokojnine od din 70 do 800 mesečno, pri čemur pa je din 800 deležen le majhen odstotek. Določen je bil poseben odsek iz po enega predstavnika rudarske oblasti, glavnega odbora Glavne bratovske skladnice in Delavske zbornice, ki naj izdela načrt za rešitev tega perečega vprašanja. Načrt bo nato predložen V6em zainteresirnnim či-niteljcni, nakar bo sklicana ponovna anekta, ki naj o stvari dcti.nitivno odloča. Pri odseku bo sodeloval kot opazovalec tudi zastopnik Zveze indu-strijcev, Ker je prava pomoč za rudarske staroupoko-jence nujna in ker jc 6tališče industrije od prispevka banske uprave, pričakujemo, da bo banska uprava nemudoma namenila v ta namen čim večji znesek iz bednestnega sklada, v katerega plačuje ru-danka topilniška industrija tn njeno delavstvo nad 60%. Odmera dednih pristojbin Važna odločba Drž. sveta glede odmere dednih pristojbin na vloge pri denarnih zavodih, ki so pod zaščito. Belgrad, 7. maja. - Pojavilo se je vprašanje, kako je odmeriti dedne pristojbine od vloge na vložno knjižico denarnega zavoda, ki se je koristil z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934 (Službene novine št. 240/34) odnosno po prejšnjih uredbah, katerim je potem sledila končno navedena uredba. V danem primeru je zapustnik N. zapustil svojim dedičem vložno knjižico pri nekem denarnem zavodu, la vloga se ni mogla likvidirati, ker je odnosni denarni zavod na podlagi navedene uredbe, odnosno po prejš-nih uredbah dosegel odložitev izplačila starih vlog. Dediči so zato to vlogo prodali izpod nominalne vrednosti. Finančna oblast pa je odmerila dedne pristojbine po nominalni vrednosti predmetne vloge, pozivajoč se na g 17 cesarske naredbe od l(i. septembra 1. 1915 z obrazložitvijo, da predmetna vloga ni niti neizterljiva, niti dvomljiva. Državni svet se je pa postavil na stališče, da se mora smatrati navedena vloga v tem času kot neizterljiva v pogledu presežka, t. j. glede onega dela, ki ga je stranka izgubila s prodajo iste. Razlogi Drž. sveta so v kratkem tile: 2e zakon o zaščiti kmetov od 20. aprila 1032 je v čl. 5. omogočil odlaganje plačil denarnim zavodom, ki so zaradi kmečke zaščite prišli v težkoče. Ta zakon so potem nadomestile razne uredbe o zaščiti denarnih zavodov. S tem je nastopil v poprej zasebnopravnem odnosu vlagatelja do denarnega zavoda čisto nov položaj. Rok izplačila starih vlog je bil odrejen po državnih obla-stvih obrestno mero je tudi določila oblast za take vloge. Vlagatelj torej ni bil več v stanju, da prosto razpolaga s svojo vlogo, niti denarni zavod ni mo^el mimo pozitivnih odredb navedenih uredb izplačati kaj za take vloge. Iz tega nujno izhaja, da stare vloge v tem času niso več reprezentirale svoje nominalne vrednosti, kar se jasno vidi tudi iz splošne znane okolnosti, da so v svobodnem prometu take vložne knjižice se prodajale izpod nominalne vrednosti. , . Glede takih vlog je torej mogoče govorili le o njihovi eskomptni vrednosti, katera se formira na svobodnem trgu po ponudbi, povpraševanju tn drugim okolnostih. Na podlagi redinetov iz cementa in umetnega kamna, popločarjev, tlakarjev, krovcev, štukaterjev in sadrarjev inž. fiernivec Josip, tehn. višji svetnik, in inž. arch. Ogrin Gustav, profesor tehniške srednje šole; e) stroke kozmetikov in izdelovalcev kozmet. sredstev dr. Tominšek Zdenka, zdravnica; I') stroke izdelovalcev ortopedskih predmetov in bandažistov dr. lirecelj Bogdan, sekun-darij drž. bolnišnice. Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register so bile vpisane naslednje tvrdke: Cerer in drug, družba z o. z., Kamnik (gostinska obrt, poljsko gospodarstvo, trgovina z lesom itd.), glavnica 200.000 din, stvarna vloga 130.000 din, poslovodja Cerer Anton, »Vitamin Sketlep Feliks, izdelovanje alkoholnih in brezalkoholnih pijač itd. v Ljubljani, Prva slovenska zidarska družba z o. z. (liretvoritev iz |>rejšnje zadruge Prva slovenska zidarska zadruga) v Ljubljani, glavnica 200.000 din, od tega prevzem zadružnih deležev 135.000 din, poslovodje: Šifrar Anton, Kršmanc Ivan in Ve-hovec Valentin, Gospodarska zveza, trgovina z mešanim blagom, dr. z o. z., Radovljica, glavnica 200.000 din, poslovodje: Resman Ludvik, Avsenek Anton, Vidic Jože in Zalokar Miha. Potrjena poravnava: Tiibič Slavan, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta 59, za 40% v desetih mesečnih obrokih. Konec poravnalnega postopanja: Feldin Mirko, trgovec v Mariboru, Aleksandrova 13, Zaver-nik Jakob, trgovec v Ptuju, Krekova ulica 8. Občni zbori: Motvoz in platno, d. d. v Grosupljem 24. maja ob 11 v Ljubljanski kreditni banki (na dnevnpm redu je tudi predlog o zvišanju glavnice), F. Heinrihar, lesna industrijska d. d. v Škof ji Loki 27. maja ob 17 (na dnevnem redu je tudi zvišanje glavnice od 1 na 2 milij. din), Novobor, splošna industrijska d. d. v Ljubljani 23. maja ob 10 v Tavčarjevi ulici 13, Črna Kaolin, d. d. v Ljubljani 23. maja ob 11 v Tavčarjevi ulici 13. H Kino Kodeljevo te/.4i-64 — Nocoj ob 20.30 Me'ro Gold\vyn Mayer velefilm Brezdomci MICKEY R00NEY - SPENCER TRACY Prekrasen film o idealnem duhovniku, ki je osnoval svobodno mesto, kjer so vladali dečki-brezdomci po svojih načelih in se vzga lali v dobre plemenite ljudi. — Solznih oči boste sledili u^odi preganjanih in zapuščenih. To je najlepši film, kar jih je bilo pri nas predvajanih. Upor v Naroku Senzacijonalno delo o tihotapcih orožja v tajinstvenem Maroku. Borze Dne 8. maja. Najnižje mezde ¥ gostinskih podjetjih Odredba bana g. dr. Natlačena je že stopila v veljavo >Sltižbeni list« z dne 8. maja jjrinaša naredbo bana naše banovine g. dr. Marka Natlačena o najnižjih mezdah uslužbencev v gostinskih podjetjih. S tem je dobila naredba obvezno moč za vse in se je po njej ravnati. Uredba najprej določa na koga se nanaša naredba o najnižjih mezdah za pomožno osebje. Cl. 1 pravi namreč, da se v gostinskih jtodjetjih zaposleno pomožno osebje ne glede na sjx>1 razdeljuje glede določitve minimalnih mezd v 2 skupini in sicer a) v kvalificirano pomožno osobje in b) nekvalificirano jiomožtio osobje. V skupino kvalificiranega pomožnega osobja po tej uredbi spadajo ne glede na spol: 1. po-možno osobje s predpisano strokovno izobrazbo po čl. 2 uredbe o pomožnem osobju v gostinskih obratih z dne 11. maja 1037 in pomožno osobje z 'izpitom po isti uredbi (točka 3, čl. 17) in 2. pomožno osobje, ki sicer nima izobrazbe kot jx>d ločko 1, toda, ki dokaže, da ima najmanj 4 leta zaposlitve pri kvalificiranih delih v gostinskih podjetjih ter opravljen izpit po že navedeni uredbi točka 3 čl. 17. Dokler ne izpolni tega pogoja, spada glede določitve minimalne mezde v skupino nekvalificiranega pomožnega osobja. Za kvalificirana dela veljajo dela, ki jih opravljajo: upravitelj hotela, plačilni natakar, natakar, portir v hotelih, kuhar in slaščičar. Vse ostalo pomožno osobje spada v skupino nekvaliliciraueg.a pomožnega osobja. Za učence ne veljajo minimalne mezde, temveč se bo odškodnina za učence predpisala kasneje, v kolikor ne bo zanje predpisane odškodnine po čl. 267 zakona o obrtih. Po čl. 2 banske odredbe se odreja višina minimalne mezde z upoštevanjem kraja zaposlitve in kategorija podjetja. V prvo skupino krajev spadajo: Ljubljana, Maribor, Gelje, Bled, Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Rimske Toplice, Dobrna, Bohinjsko jezero, Gozd-Martuljek, Laško in Kranjska gora. Vsi oslali kraji spadajo v drugo skupino. V nrvo kategorijo podjetij spadajo: hoteli, restavracije, kavarne in penzijoni. Vsa ostala gostinska podjetja iz čl. 76 zakona o obrtih spadajo v drugo kategorijo. Po čl. 3 znašajo na uro minimalne mezde: kvalific. poni. osobje 3.75 3.25 3.— kraji I. skupine II. skupine Podjelja I. kateg. II. kateg. I. kateg. kvalific. pom. osobje 3.75 3.25 nekvai. pom. osobje 3.— 2.50 3.-2.50 Za osobje, ki dobiva plačo mesečno, se določi mesečna plača s 25 dnevnimi plačami. Pri proračunavitnju službenih prejemkov v naravi se zaračunava v podjetjih I. kategorije vrednost hrane z 12 din, vrednost stanovanja pa s 3 dinarjev na dan, v podjetjih 2. kategorije pa vrednost hrane z 10 din, stanovanje pa z 2 din na dan. Osobje, ki ima pri podjetju dogovorjeno hrano, ima pravico na hrano za vse dni v mesecu. Delodajalec, ki ne daje svojemu pomožnemu osobju hrane za vse dni v mesecu. mora izplačati odškodnino za neprejeto hrano v denarju. — Bolno ženske si izpraznijo čreva z uporabo naravne »Franz-Joscfovc« grenke vode brez ovir in težav. lteg. S. br. 15185/35. _ Po čl. 3 banov? odredbe morajo lastniki gostinskih podjetij, v katerih je uvedena obvezna nagrada za postrežnino v smislu čl. 5 uredbe o pomožnem osobju v gostinskih obratih in lastniki kavarn zaposlenemu kvalificiranemu osobju hrane mesto minimalne mezde iz čl. 3 odreba izplačevati pavšal 250 din mesečno. V podjetjih, kjer je uvedena ta obvezna nagrada za postrežnino, se izplača ta pavšal, ako dohodek iz obvezne postrežnine ne presega 1COO din mesečno. Ce pa znaša dohodek iz obvezne postrežnine nad 1000 din mesečno, se izplača pavšal le v tisti višini, da dosežeta obvezna in postrežnina in pavšal skupaj 1250 din. Lastniki kavarn, v katerih ni uvedena obvezna postrežnina, pa morajo plačati pavšal v višini 250 din mesečno. Lastniki gostinskih podjetij, v katerih ni uvedena obvezna postrežnina, smejo n.t račun neobvezne postrežnine odtegniti 25% v čl. 3 te odredbe določene minimalne mezde, toda le tistemu osebju, ki dobiva neobvezno postrežnino. V podjetjih, kjer so že pred uveljavljenjem obstojali za pomožno osobje višji pavšali, ostanejo ti tudi v bodoče neokrnjeni. S to uredbo predpisane minimalne mezde ne veljajo 1. za nekvalificirano pomožno osobje, zaposleno v podjetjih II. kategorije v krajih 2. sku-pirie. 2. za kvalificirano in nekvalificirano pomožno osobje, ki prevzame obratovanje na račun proti odškodnini od iztočene pijače, prodanih jedil itd. 3. za kvalificirano j:>omožno osobje, ki izvršuje obratovanje kot poslovodja tn 4. za tiste plačilne natakarje in upravitelje hotela, katerih službeno razmerje je urejeno s posebno pogodbo. Denar flmeriSkl dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 13,488 439 din, na belgrajski 9 5 milij. din. V efektih je bilo na belgrajski borzi prometa 660.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt . . . . t i . 148.90— 152.10 Pariz 100 frankov...... 84.10— 86.40 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold. .... 2348.50—2386.50 Bruselj 100 belg........ 740.00— 7.52 • Ljubljana — svobodno tržišfe: London 1 funt ....... 18399— 187.19 Pariz 100 frnakov............103.97— 106.27 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..........1228.18—1238.18 Amsterdam 100 gold..........2900.55—1938.55 Bruselj 100 belg..............913.95— 925.95 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka . ...... 14.70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem ....... 29.75 blago Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem ........ 29.50 blago Curih, 8. V. 1940. Beograd 10, Pariz 8.58, London 15.15, Newyork 446, Bruselj 74.50, Milan 22.50, Madrid 45, Amsterdam 236 75, Berlin 178.625 Stockholm 106, Sofija 5.30 pon., Budimpešta 79.50 pon., Atene 3.10 pon., Carigrad 3.12 pon., Bukarešta 237 pon., Helsingfore 8.50, Buenos-Aires 101.50. Vrednostni papir]! Vojna Skoda: v Ljubljani 423—425 v Zagrebu 421—426 v Belgradu 427—429 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—97. agrarji 51 denar, voj. škoda promptna 423—425, begluške obveznice 73 blago, dalmatinski agrarji 65 blago, 8% Blerovo posojilo 97.50 blago, 7% Blerovo posojilo 90 blago, 7% p>osojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 blago. — Delnice: Narodna banka 7.900—8.000, Trboveljska 242—246. Zagreb. Državni papirji: 7% inve6t. posojilo 96 do 98, agrarji 51 blago, vojna škoda promptna 421 do 426 (426), begluške obveznice 73 blago, dalm. agrraji 65 blago, 4% Blerovo posojilo 97.50 blago agrarji 65 blago, 8% Blerovo posojilo 97.50 blago, 7% Blerovo posojilo 90 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 blago. — Delnice: Narodna banka 7.900 denar, Priv. agrarna banka 183 blago, Trboveljska 240—240 (240), Gut-mann 53 blago, Sladk, tov. Osijek 215 denar, Isis 31 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 350 de-naif k j i ,'««•• - r, ...... Belgrad. Državni papirji: 97.50—98 (98 97.50), agrarji 51.50 denar, vojna škoda promptna 427—429, begluške obveznice 74—74.50 (74.50, 74), dalm. agrarji 65.50—66 (65 50), 4% severni agrarji 50 denar, 6% šumske obveznice 63.50—66, 8% Blerovo poGojilo 98 blago, 7% Blerovo posjilo 87 denar. — Delnice: Narodna banka 8.000 denar, Priv. agrarna banka 180 denar (180 drobni komadi). ) Žitni trg Novi Sad. Koruza: bač. bač. pariteta Indija 194 do 196, bač. pariteta Vršac 193—195. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Cene živine in kmetijskih pridelkov V Celju, dne 1. maja 1940. Voli I. vrste 8—9, II. 7—8, III. 6-7, telice I. vrste 8-9, II. 7—8, III. 6—7, krave I. vrste 6—7, II. 5—6, III. 4—5, teleta I. vrste 9—9.50, II. 8—9, prašiči špeharji 12, pršutarji 10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrete prednji del 14, zadnji del 16, goveje me6o II. vrste 14, II 12, svinjina 18, slanina 19, svinjska mast 22, čisti med 20, goveje surove kože 10—18, telečje 15—20, svinjske 7—10 din za 1 kg. — Pšenica 285, ječmen 240, rž 240, oves 230, koruza 240, fižol 6C0 do 800, krompir 225, lucerna 130, seno 120, slama 50, pšenična moka 425, koruzna 275, ajdova 400 do 450 din za 100 kg. — Trda drva 110 din za kub. meter, jajca 090 din za komad, mleko 2.50 din za liter, surovo maslo 28—40 din za kg. V okraju Murka Sobota, dne 4. maja 1940 Biki I. vrste 7—7.50, II. 6, 111. 5, telice I. vrste 7, II. 6, III. 5.50, krave I. vrste 4, II. 3.50, III. 2.75—3, teleta I. vrste 6, II. 5.50, prašiči špeharji 14, pršutarji 12—13 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso II. vrste prednji del 12, zadnji 14, svinjina 16, slanina 18, svinjska mast 19, čisti med 18—20, goveje surove kože 15, telečje 16 din za 1 kg. — Pšenica 2.40, rž 2, oves 1 90, koruza 1 90, fižol 4—5, krompir 1.30, seno 1.30, slama 0.65, pšenična moka 4, koruzna moka 3 10, ajdova 3.80 din za 1 kg. — Drva 70—125 din za kub. meter, jajca 0.70 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 30 din za 1 kg. Na sejmu v Kranju, dne 6. maja 1940 Dogon: 57 volov, 24 krav, 12 telet. 1 junc, 5 bikov, 141 svinj in 126 prošičev. Prodanih ie bilo: 32 volv, 16 krav, 12 telet, 1 jume, 4 biki, 49 svinj in 69 prašičev. Cene «o bile naslednje: Voli I. vrste 925, II. 8.75, III, 7.75, telice I. vrste 9 25, II. vrste 8.75, III. 7.50. krave I. vrste 7.50, II. 7, III. 6, teleta I. vrste 8.75, II. 7 75. prašiči špeharji 12.50—13 50, pršutarji 11—12 d;n za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 185 do 300 din za davo. — Goveje meso I. vrste 16, II. 14, III. 12, svinjina 20, slan'na suha 22—24. svinjska mast 22, čisti med 22 do 24, neoprana volna 24—28, oprana 34—38, goveje surove kože 12—14, telečje 18, svinjske 8—9 din za 1 kg. — Pšenica 2.75, ječmen 2.50, rž 2.50, oves 2.25, koruza 2 25, fižol 7—8, krompir 2—2.50, lucerna za krmo 175, seno 1 25—1 75, slama 0.75, iabolka II. vrste 8—10, III. 6, suhe češolie 6— pšenična moka 3.50—4.50, koruzna moka 2.75, ajdova moka 4—7 50. ržena moka 4 din za 1 kg.. — Trda drva 115—125 din za kub. meter, jajca 1 din za komad, mlekn 2.25—2.50 za liter, surovo maslo 36.40 din za 1 kg. Bilance Tvornica vre? in tkanin. Mladennvac. Glavnica 6.0. bilančna vsota 15.8 (15.04), brutodonos 7.9 (8.6). čisti dobiček 2.7 (2.0) milij. din. Deln. družba za predelavo rastlinskih vlaken in trgovina s tekstilijami. Mladenovae. Glavnica 6.0. bilančna vsota 21.35, brutodonos 7.2. čisti dobiček 0.7 milij. din (brez prenosa iz prejšnjih let). Minister dr. Krek o našem zunanje - političnem položaju Preteklo sobolo je imel, kakor smo že poročali, na zborovanju JRZ v Mariboru minister dr. Miha Krek velik govor o političnem položaju. Del ministrovega govora o notranjepolitičnem položaju smo objavil že včeraj. O zunanjem političnem položaju pa je minister dr. Krek izjavil med drugim naslednje: Strah pred vojsko in r priprave nanjo Zunanje politično je poteklo minulo leto v strahu pred bližajočo se vojno in v pripravah na njo. 2e sem omenil, kako so se pojavljali ognjeni zublji vojne strahote na vseli koncili Evrope. Vsem vam je znano, kako je potem vojna izbruhnila in kako so se velesile Evrope razdelile v dva ogromna nasprotujoča si tabora in kako ona vodita po svojih lastnih napovedih brezobziren boi do uničenja ali zmage, Čuvajmo mir na Balkanu! V tem strašnem uničenju skuša Jugoslavija na čelu balkanskih držav obvarovati mir vsaj na tem delu Evrope in seveda predvsem na vseh svojih mejah. Naše zunanje politično prizadevanje je usmerjeno v to, da prepričamo evropske velesile, da mirna Jugoslavija ni nikomur v škodo in more biti samo občestvu v korist. Ni nobenega razloga, da bi jugoslovanski narodi, ki so stoletja krvaveli za svojo svobodo, sedaj, ko so si jo komaj ustvarili, morali ponovno trpeti za to svojo asnovno človečansko pravico. Naj bi Jugoslavija sredi bojnega klanja ostala mirna, obdelana njiva, olitika v notranjosti nemogoča. Nasprotno, vse državne moči se črpajo v večnih odbijanjih novih škodljivih iz-nenadenj, ki jih povzročajo izredne odredbe vojskujočih se velesil tudi na našem gospodarskem področju. Nervoznost v trgovini, nerednost v poslovanju, nezanesljivost pri vsakem podjetju, brezvestna špekulacija nekaterih poslovnih ljudi in s tem naraščajoča draginja, vse to so težki problemi, ki vsak trenutek dobivajo nove oblike in nove ostrine. Mora jih imeti državna uprava pred očmi in se boriti z njimi. Namesto smotrne gospodarske in socialne politike, namesto izpopolnjevanja notranjega gospodarskega in socialnega stanja, se moramo zadovoljevati, da smo uspeli doslej pri nas vzdržati vsaj kolikor toliko ravnovesje vsega gospodarskega in socialnega življenja, da smo v tem oziru srečnejši kljub vsem nadlogam, ki nas tarejo, kakor pa mnogi narodi in države okoli nas. Ali moramo jih moško, disciplinirano prenašati Nič si ne prikrivamo britke resnice, da bo treba še marsikaj prenesti, še marsikako omejitev pretrpeti, saj se nam najjovedujejo brez-mesni dnevi, enotna krušna moka in druge tem podobne nujne gospodarske začasne odredbe, ki terjajo od naroda velikih žrtev in potrpljenja. Toda vse to so stvari, ki jih mogočnejše države in narodi že imajo v veliko ostrejši meri in jih za to naš narod z veliko večjim razumevanjem in disciplino sprejema. Kako rada bi n. pr. vlada pomagala bednemu življenju malih nižjih državnih in javnih uslužbencev, ki jih podražitev vseh življenjskih jx>frebščin tako kruto prizadeva. Gospod finančni minister je izdelal tozadevno uredbo, ki določa za posameznike malenkostno povišanje prejemkov, za državno blagajno pa v sedanjih razmerah vendarle ogromen izdatek S00 milijonov dinarjev. Trdno smo pričakovali, da bomo mogli ta priboljšek nuditi že pred mesecem dni. Višje sile in potrebe so nam zaenkrat to preprečile. Lahko mi tudi verjamete, da bi jaz kot resorni minister za gradbe veliko raje videl lepe in gladke ceste, gradil nove moderne linije za pospeševanje našega prometa in turizma kot pa da moram poslušati pritožbe, kako ceste propadajo in so nekatere že podobne grapam hudournikov. Toda izredne razmere, težke druge prvenstvene in nujnejše potrebe tudi tega ne dopuščajo in se moramo omejiti le na najskromnejše zasilno vzdrževanje. Kljub vsemu temu trdim in lahko se vsak prepriča, da smo v vseh gospodarskih in socialnih |iotrebah in razmerah pri nas vendarle še mnogo srečnejši in na boljšem kot kje drugod. Notranje socialno ravnovesje in ravnotežje gosjKidarskega življenja se je le posrečilo vzdržati vse doslej in upamo, da ga bomo tudi v bodoče. Nobeno godrnjanje, ne zabavljanje in nepotrebno prerekanje tu nič ne zaleže. Smo kakor brod sr"edi viharja, ko je treba, da vsak vse svoje moči in vse svoje sile porabi za skupno rešitev, da tako s skupnimi napori premagamo nevarnosti in priplavamo v mirnejše vode, ko upadejo valovi in zopet sonce oznanja novo življenje. Vsako razburjenje, trošenje raznih alarmantnih vesti, je samo čista naša škoda. Narod in država danes rabita samo resnih mož, samo delovnih rok. Apelirati morate na zaupanje vseh in vsakega in na žrtev skupnosti in se zanašati, da bodo skupni požrtvovalni napori nas vseh rešili vse to, kar je najpotrebnejše za naše bodoče življenje. Prositi vas moram, da imejte pozorne oči in ušesa, ki hitro opazijo vsak škodljiv pojav, da ga z združenimi močmi odklonimo. Varujte se sumljivih in dvomljivih pritepencev, ki Bog ve s kakšnimi nameni križarijo po naši deželi. Sodelujte z javnimi oblastmi in z zaupanja vrednimi svojimi starimi narodnimi voditelji in odklonite vse lažnjive preroke, ki bi se sedaj pojavljali med vami. 2e ponovno je bila sedanja vojna označena kot vojna živcev. Vsaka zmaga je v gotovi meri odvisna od vzdržnosti in od vztrajnosti, sedanje žalostno stanje v Evropi pa še prav posebno. Le tisti narodi in države, pa naj bodo direktno za- , pleteni v vojno ali ne, le tisti bodo vzdržali brez nepotrebnih škod, ki bodo najpravilneje in najbolj ekonomično izrabili vse svoje sile in zmožnosti za samoohranitev. Sovražni tabori na obeh straneh računajo, da bodo temu ali onemu živci popreje popustili, da se bo sam v sebi zrušil. Pri tem prav dobro vedo, da gos|X>darsko iu socialno stanje vojne ni omejeno samo na vojskujoče se države, ampak, da bodo padale tudi drugod žrlve, desno in levo. Vsi, ki ne bodo vzdržali, bodo propadli. Vsi, ki bodo preslabo vzdržali bodo nepotrebno škodo imeli. Mi ne smemo biti niti med prvimi, niti med drugimi, če hočemo bili vredni, da nas bodo naši sinovi in hčere, naši kasnejši rodovi smatrali, da smo v težki dobi napram njim v celoti storili svojo dolžnost. To je morda večje junaštvo kot darovati življenje za domovino na bojnem polju. Ali jx>trebno je, neobhodno potrebno. Ni nobena posebna prijetnost v takem času iu v takih razmerah nositi odgovornost za usodo države in narodov. Toda večinska stranka, ki ji je ljudstvo že toliko desetletij dajalo svoje zaupanje, se tudi te odgovornosti ne sme ustrašiti. V takem času bežati od odgovornosti bi bila neznačajna strahopetnost, ki ni vredna narodovega zaupanja. Težko delo naj nas vse še bolj poveže, še bolj strne, da bomo kot en mož, kot ena sila, etia volja vsi za enim sku|> nim ciljem: rešiti domovino, ohranili ji mir, jo prepeljati preko sedanjih nevarnosti v nove lepše čase. To bomo delali, to je naš program za bližnjo bodočnost; čuvati mir, čuvati meje Jugoslavije, vse žrtvovati za kralja in domovino ter delati za čim prejšnjo ustanovitev samoupravne Slovenije v njej. Sklepi Po govoru ministra dr. Kreka je tajnik mestne organizacije JRZ predložil naslednje resolucije, ki so jih zborovalci prav tako z navdušenjem sprejeli: 1. Mariborčani, člani JliZ in njeni prijatelji, hočemo |iosvetiti vse svoje moči za našo državo in domovino Jugoslavijo pod žezlom naše narodne dinastije Karadjordjevičev, v zavesti, da nam Slovencem daje samo ona vse predpogoje za naš narodni, gospodarski, kulturni in soc napredek. 2. Zahtevamo, da se zakonito osnuje čini prej naša slovenska samouprava, banovina Slovenija. Želimo, da l>i bila banovina Slovenija močna in gospodarsko zdrava politična enota za vse slovenske ustanove v skupni domovini Jugoslaviji. 3. Zahtevamo, da dobijo pri vseli podjetjih in ustanovah zaslužek le naši državljani, ki svojo državo ljubijo in ki so za njo pripravljeni tudi kaj žrtvovati. Tujce se naj čim prej odslovi in zamenja z našimi državljani. Zahtevamo, da dobijo naši slovenski ljudje za svoje delo tudi pošteno plačilo, da ne bodo delavci, nameščenci in uradniki s svojimi družinami stradali, tujec pa se bogato bohotil po naši zemlji. 4. Zahtevamo, da se Maribor z okolico pomakne v prvi draginjski razred, ker je naše mesto in okolica z ozirom na izredne razmere glede prehrane in ostale preskrbe, gledf draginie gotovo na istem mestu, kakor drugi kraji, ki so že v prvem draginjskem razredu. Naši uradniki iu na- RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslav ji in ed'no kooa-Iišče le vrste v Sloveniji zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje. ©dpr|0 ©d 12. maja! Maj, junij - 10 dni Din 700-— do 850'—. Vse vra čunano (pension, zdravnik kopelji, kopališke takse). Moderni komfort. tekoča voda, godba, dancing. kavarna, ton-kino, tenis itd. • Obširne prospekte do bite na zahtevo pri PUTNIKIJ ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI. Direktni vagon iz LiuMiane, Bposratla in Zagreba ilo samega kopal tacaj Obiščite letos Jtalijc! 11 n II Ja Ima Številna termalna zdravilišču, ki prinašajo rudi zdravilnega delovanju swijlh vrelcev tisočerim bolnikom olajšanje in okrevanje. MONTECAT1NI Vnetje želodca in jeter, zapekli, riehelušnost. SALSOMAOtilORE ?.euske bolezni, revmatična oholenlH, kronične bolezni dihal. CH1ANCIANO Deležni na jetrih in žolču. SAM PF.LLEOR1NO A rth ■ rilis, nriz.eni ija, bolezni prebavil. Nudijo vsem zdravljenj udobje In vso pomoč TURIN od II. maja do 9. junija Razkazovanje veliko-modnili modelov. — Ituzsiuva antarktičnih oblačilnih elementov. — Narodni modni bongres. MII (Hi 1 Ledvični kamni, prolin in reviuatizem v sklepih. LEVICO Kožne bolezni in slabokrvnost. ABANO lllntna zdravljenja, kronični in nakazili ur-t hritis ACQUI Dlatna zdravljen la. a potrebnim vse moderno zdrav nlkov špeeljalislov. Vsak četrtek prenašajo naslednje italijanske radiopostaje Rim H od 1845 do 19 2 Ro 9 \ 2 Ro l.r>/ stavospovo v srbskem jeziku o lepotah Italije kot dežele potovanj. od 21 do 21-15 Na železnicah 50 do 70% popusta. ltrezotačna navodila in brošure o potovanjih: E. N.I.T. Delejpieiln, Teraziie Ifi, Deogrud, iu vse potovalne pisarne. meščenci imajo naložen velik nacionalni davek, ki ga zahtevajo naše izredne razmere v našem obmejnem mestu. Državnim, samoupravnim uradnikom in nameščencem ter delavcem se naj plačo draginji primerno zv'šajo. Prav tako se naj zbolj-ša obupni položaj upokojencev. 5. Kraljevsko vlado prosimo, da se delavnice državnih železnic v Mariboru ne ukinejo, da ostane obrat v njih neokrnjen, ker dajejo stotinam delavskih družin v Mariboru in okolici zaslužek. (>. Zahtevamo, da se naši industriji omogoči preskrba z zadostnimi surovinami, z ozirom na to, ker je tu državna meja in zato potreba večja, kol kjerkoli v notranosli države. 7. Mesto Maribor so svoj čas ustanovili obrtniki in ga s svojimi cehi dvignili do visokega slovesa. Naša oiganizacija stoji tudi na strani obrtništva v boju za avtonomijo obrtniških organizacij in stanovskih združenj. Zahtevamo, tla se naše obrtništvo in trgovstvo v Mariboru podpre na ta način, da se tudi tukaj da zaslužek predvsem domačinom. 8. Gospoda n iiiistra za zgradbe prosimo, da se državna cesta iz Maribora proti Fraiiiu in Celju z oziron: na nujno potrebo, začne že lelos ure-urejevali. Zgledno človekoljubno delo Kolodvorskega misijona Podrcšjs njegovega dela se od leta do leta širi i vmes. Vča-sih jc treba klicati reševalni avto, drugič taksi, tretjič nekoga do tramvaja in mu kupiti vozni Težko najdemo v današnjih dneh tako lepo in tako vestno delujočo socialno ustanovo, kalior je ljubljanski Kolodvorski misijon. Ogronne važnosti in polna- tople krščanske dobrote so prizadevanja te ugledne človekoljubne ustanove. Kdor se večkrat mudi na ljubljanski postaji, bo imel vsak dan znova priložnost videti, kako res požrtvovalno in vneto opravlja tam kolodvorska pomočnica z rumenim traUcm na rokavu delo ,ki postaja iz dneva v dan bolj vsestransko in sega na polja, ki so si jih plemenite ustanoviteljice te ustanove v začetku jedva utegnile zamisliti. Te dni je Društvo za varstvo deklet, v čigar okvirju deluje ta lepa ustanova, podajalo svoj letni obračun v beli dvorani hotela »Union«. Na zborovanju je zastopal g. bana inšpektor Sedlar, ljubljanskega župana dr. Kodre, navzočna je bila soproga g. bana in mnogo dr.ugcga uglednega katoliškega ženstva. Zbrane je toplo pozdravila predsednica Društva za varstvo deklet ga. dr. Golieva, nato pa 6o sledila izčrpna poročila poedinih odbornic, ki so podale pregled dela Kolodvorskega misijona v preteklem letu. V preteklem letu je delo zelo narastlo. Vedno več jih je, ki potrebujejo pomoči in sc z zaupanjem obračajo na KM. Služba kolodvorske pomočnice je vsak dan od 7 zjutraj do 10 zvečer pri prihodu vseh vlakov. Kolodvorski pomočnici se menjata dnevno, ena opravlja delo na kolodvoru, druga v posredovalnici. Preteklo leto je bilo spet leto kongresov in v teh časih sta imeli obe pomočnici stalno službo na postaji. Področje dela kolodvorske pomočnice je v zadnjih letih zelo narastlo. Na njo se ne obračajo po nasvete samo ženske, nego celo moški. V vseh tistih zadevah, ki se ne dajo z enim pogledom razbrati z voznih 1 redov in v naglici doumeti, sc obračajo liudje na kolodvorsko pomočnico. Takšnih informacij sta dali v preteklem letu obe pomočnici 1760 moškim in 4425 ženskam. Raznih malih pomoči materam z otroki, starim ljudem in neveščim sla dali pomočnici 2216. Nasvetov služkinjam za službe takoj na kolodvoru sta dali 149. Pomoč materam z dojenčki je bila dana 124 krat, pomoč porodnicam pa 51 krat. Dekleta na poti v službo se redno prijavijo pri kolodvorski pomočnici. Takšnih je bilo lansko leto 178. Razen tega sla pomočnici v mnogih primerih pomagali bolnim ljudem pri vstopanju, izstopanju ali prestopanju. Vrazih se pripeti, da se došla potnica zgreši z enimi. ki so jo prišli čakat na postajo. Tudi v tem pogledu sta pomočnici mnogokrat uspešno posegli listek. V mnogih primerih sla kolodvorski pomočnici tudi nudili pcmoč ranjencem, ki so prišli z vlakom. Obvezali ali preobvezali sla jim rane, osebno spremljali ranjenko ali mater-porodnico v bolnišnico. Bolnikom sta pomagali z aspirini, vazelinom. jodom itd. Matere, ki imajo ooravka pri blagajni ali drugih postajnih uradih, izročajo svoje otroke v varstvo pomočnici. Potniki se obračajo nanjo za razne izgubljene stvari. Preteklo leto jc prišlo v Ljubljano večje število mladih deklet v starosti od 14. do 17, leta, ki so jih privabili inserati za službe v dnevnikih. Mnoge od njih je uspelo pomočnicama že kar na kolodvoru prepričati, da v teh službah n:majo ničesar dobrega pričakovati. Kolodvorska pomočnica pa ie postala v zadnjem času tudi nekakšna varuhinja reda in morale. Tako se prihajajo k niej potniki pritoževat, da dijaki razgrajajo, se nedostojno vedejo in podobno. Pisarna KM je v več primerih opozorila starše na nedostojno vedenje njihovih olrok-dijakov. Ni mogoče našteti vsega podrobnega dela, ki ga dan za dnem opravljata pomočnici Kolodvorskega misijona. Ogromno pa je tudi delo v pisarni KM, ki sc je preteklo leto preselila iz palače Vzajemne zavarovalnice v Pražakovo ulico 8. Živahen ie bil v preteklem letu tudi promel v zavetišču Kolodvorskega misijona v Slomškovi ulici 1 Zavetišče obstoji iz treh sob, sobice in pritiklin Za dekleta, ((HI din za sirotišče in 3(X) din zu Dom onemoglih, Bog plačaj! Za birmo velika izbira vsako vrstnih ur in razne zlatnine. — Nizke cene! V.URLEP - Liubllaiia, Mestni trg 0. govske Mile. ženskega strokovnega učiteljišču, IMiinorske trgovske akademije in srednje tehniške šole«, Hanova odredbi! o minimalnih me/dali \ gostinskih podjetjih« iu Imenovanje članov mojstrske izpitne komisije s fakultetno izobrazbo pri Zbornici za IOI v Ljubljani«. — Važno obvestilo: »Romanja« (mali oglasi)! — Društvu »Dom slepih« v Ljubljani, ki vzdržuje starološki dom za šoli odrasle slepce, so na prošnjo darovali: Kranjska industrijska družba na Jesenicah, Kreditni zavod v Ljubljani ter Zabret & Co. v Britofu pri Kranju a 500 din; Ljudska posojilnica v Ljubljani, Mestna hranilnica v Novem mestu in Tkalnica Doctor in drug v Mariboru a 300 din; Jugobruna v Kranju, Ljubljanska kreditna banka in pivovarna Union v Ljubljani, lekstilna industrija v Stražišču ter Zdravilišče Slatina-Ra-denci a 200 din; Akcijska družba za kem. industr. v Ljubljani, Josip Benlto v Murski Soboti, Ignac Fock v Kranju, Glanzmann in Gassner v Tržiču, Hribernik & Co. v Št. Vidu nad Ljubljano, g. .loško Javornik v Žalni, Javna skladišča v Ljubljani, Kemična tovarna v Mostah, g. notar Kogoj v Mariboru, Medič-Zankl v Ljubljani, Mestna hranilnica v Mariboru, Miklave Rudolf, manufak-tura v Ljubljani, Mokronoška tovarna usnja, Prva hrvatska štedionica v Ljubljani, Posojilnica »Narodni dom« v Mariboru, Radio Ljubljana, Riitgers d. d. v Hočah, Salus d. d. in A. Šarabon v Ljubljani, Tovarna kem. izdelkov v Hrastniku, Tovarna verig v Lescah, Tovarna strojil v Majšper-ku, Učiteljska tiskarna v Ljubljani, g. Tone Ver-bič, tovarnar za usnje na Vrhniki in Zugmayer & Gruber v Slov. Bistrici a 100 din; Celiska posojilnica, Gostilničarska pivovarna v Laškem, Gre- Za birmo nudi veliko izbiro vsakovrstnih Švicarskih ur in zlatnine ALOJZ FIKHS, Ljubljana Židovska ulica 3 gore & Co., Rado Hribar in Hranilnica dravske banovine v Ljubljani, Valentina Jelovšek na Vrhniki, Jugo Tanin v Sevnici, Kolinska tovarna v Ljubljani, Pintar in Lenard v Mariboru, Bogumil Remec in Špedicija Turk v Ljubljani, Tovarna Štora v Št. Vidu nad Ljubljano in g. Avgust Volk v Ljubljani a 50 din; Športni klub »Mura« v Murski Soboti 40 din, Oleum ter F. Eifler, tov. plišev v Ljubljani a 30 din in Bouvier & Co. v Gornji Radgoni 20 din. Odbor sc vsem darovalcem naj-topleje zahvaljuje in prosi še druga pridobitna podjetja in zasebnike, da bi se spomnili društva »Dom slepih« v Ljubljani in poslali svoje prispevke ali naravnost na dom slepih v Stari Loki, pošta Školja Loka, ali pa jih vplačali na društvo po poštni položnici na ček. račun št. 14.672 »Dom slepih«, Ljubljana, saj skuša društvo ugladiti življenjsko pot našim največjim revežem slepcem. — O prehrani. Poleti se mleko rado skvari, celo če je prekuhano. Patogenske klice so posebno trdožive in odporne tudi proti visokim temperaturam. Mleko v Bracu«, otroški mlečni moki, je edina oblika mleka, v katerem ni klic in ki zaradi tega zavarovano pred pokvaro tudi poleti ter je zato izvrstna hrana za otroke in dojenčke. — Dvojni samoumor v Pod možaki ji. Z je- senic nam poročajo. Včeraj okrog 10 dopoldne jo našel neki moški visoko v gozdu Možaklje ilva mrtveca, žensko in moškega, lakoj je hitel javit jeseniški policiji, V ženski ločni torbici mi našli poslovilna pisma, naslovljena na starše v Kranju. I/ legitimacij jc spo/iuiti, da sin to Stanič Slavica iz Čirčič W> pri Kranju, in Prax Franc, nemški državljan. Zdravnik dr. Bergclj je ugotovil, da stu se /astrupilu s ciaM-kulijcm, verjetno že v nedeljo ali ponedeljek. Prux je odšel 29. aprila v Nemčijo, ker je bil klicali k vojakom; dne 4. linija pa je pobegnil in prišel nu/.aj na Jesenice. Bil je rojen I. 1018 in je 9 let živel pri starših v Kranju. Bil je iislu/ben« kot tkalski prcdino jster pri Inte.x« v Kranju. Ponesrečena goljufija Celje, 8. maja. Celjska policija je izročila danes iiopoldne okrožnemu sodišču dva nevarna goljufa, ki sla na prav spreten način skušala izvršiti v treh celjskih trgovinah velike goljufije. V nedeljo sta dobili tvrdki Hladiti v Prešernovi ulici in Hofbauer v Gosposki ulici pismeni naročilnici s štanipiljko Na-bavljalne zadruge v Savinjski dolini za dobavo večje količine blaga v vrednosti 4800 din. Naročilnica zahteva od tvrdke llladin 20 in liianufaktur-liega blaga, od tvrdke Hofbauer pa precej najboljšega usnja. 'To blago, nuj bi tvrdki dostavili v torek v trgovino Cuk v Prešernovi ulici, kamor bi prišel ponj sam naročnik. V ponedeljek se je slučajno po opravkih oglasil v ninnufakturni trgovini llladin poslovodja omenjene zadruge v Nazarjih g. liitenc. Ko so mu pokazali naročilnico, je g. Bitenc takoj ugotovil, da naročilnica ni pristna, da je podpis ponarejen in da gre za goljufijo. Tvrdka llladin je takoj obvestila policijo. V ponedeljek je dobila slično naročilnico tvrdka Kramar-Mislei na Kralja Petra cesti in sicer naročilo za več boljših srajc. Danes se je oglasil v trgovini Čuk neznan moški in vprašal za zavoje, katere bi po njegovem zatrjevanju morale dostavili zgoraj omenjene tvrdke. Pri Čuku so pripravili zavoj, ga napolnili s papirjem in ga izročili temu moškemu, obenem pa zaprosili, naj počaka, da mu i/.roče še drugi zavoj. Med tem časom so obvestili policijo. Neznanec je bilo zelo presenečen, ko je stopil v trgovino stražnik in mu napovedal aretacijo. Bil je to 21 letni Anion M. iz Maribora. Dejanje je takoj priznal. Zagovarjal pa se je, da ga je k leiiui nagovoril neki moški, ki ga čaka v hotelu iPošta;. Policija je aretirala ludi tega moškega, ki je 41 letni Ignacij Z. iz Šmarja pri Jelšah. Ta se je zagovarjal, da je to storil v bedi in pomanjkanju, pa tudi iz maščevanja nad nekdanjim poslovodjem v Nazarjih, ki ga je ob neki priliki oškodoval. Sedemdesetletnica dopisnice Nič ni dokazano, ali je bil i/najditelj te koristne naprave kak Nemec ali Švicar ali Anglež. Ko je generalni poštni ravnatelj Stephan \ oktobru IN63 na kongresu svetovne poštne zveze v karlsruhe predložil svojo iznajdbo l«)>liii listek«, je bil ta listek sicer res predhodnik kasnejše dopisnice, toda Stephan je imel s tem listkom v mislih le to, da hi pisanje hitreje prišlo na cilj, ne pa. da bi bila s tem poštnina cenejša, šele Avstrija je čez štiri leta na to uvedla dopisnico, ki je njena oblika do današnjih dni ostala ista, likraii pa je uvedla z dopisnico tudi manjšo ]w>štnino. Dopisnica se jc brž razširila po svetu. Vendar so jo pošiljali spočetka le s tem namenom, da so napisali na-' njo kake sramotilne besede. Zato je avstrijsko poštno ravnateljstvo dalo nanjo svoj žig. češ da /.a žalitve na dopisnici ni pošta odgovorna. Ljubljana, 9. maja Gledališče Drama: Četrtek, 9. maja: »Danes bomo tiči«. Red Četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Petek 10. maja, ob 15: »Hamlet«. Dijaška predstava za izven ljubljanske gimnazije. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ob 20: »Danes bomo tiči«. Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Sobota, 11. maja: »Hamlet«. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Nedelja- 12. maja: »Hamlet«. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Opera: Četrtek, 9. maja: »Modra roža«. Red B. — Petek, 10. maja: Zaprto (Generalka). — Sobota, 11. maja: »Kleopatra«. Krstna predstava. Pre-mierski abonma. Radio Ljubljana Četrtek, 9. maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12 Nekaj lažje komorne glasbe (plošče). — 12.30 PoročiK objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Harmoniko igra g. Rudolf Pilih. — 14 Poročila. — 18 Pester spored radijskega orkestra. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19 Napovedi, poročila. — 19.20 Nac. ura. — 19 40 Objave. — 19.50 Deset minut zabave. — 20 Oktet učiteljiščnikov. — 20 45 Repro-duciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Vsakemu nekaj (radijski orkester), Drugi programi Četrtek. <) maja. Belgrad: 21 Vokalni kon-CCit. — Zagreb: 20."0 Brkanovičcve skladbe. — Bratislava: 12.13 Ork. koncert. — Praga: 19.25 Pisan koncert. — Sofija: 20.45 Simf. konc. — Beromiinster: 19.40 švicarske pesmi. — Budimpešta: 19.25 Selilibertove skladbe. — Bukarešta: 20 Filhnrm konc. — Stockbolm-Horby: 21.15 Orkester, zbor in solisti. — Trst- Milan: 17.15 Vokalni koncert; 21 Simfon. koncert. — Rim-Bari: 21 Simf. konc. — Florenca: 21.30 Narodne pesmi. — Sottens: 21.33 Sodobna frunc. glasba. Prireditve in zabave Pevski koncert, ki bo dne 10 t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani, bo nudil poslušalcem redek užitek, Nastopili bodo: znana sopranistka ga Pavla Lovšetova, njena hčerka ga. Majda por. Dugan in pianist g. prof. Dugan Čedomil, ki je že kot 9 letni deček prirejal samostojne koncerte. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever v Šelenbur-govi ulici. Sestanki FO Sv. Peter ima drevi ob četrt na devet svoj redni sestanek s predavanjem g. Promrova. Vse člane prosimo, da se sestanka točno.in zanesljivo udeleže. Fantovski odsek Ljubljana — mesto. Na današnjem sestanku zvečer v Gospodarski zvezi bo govoril g. dr. Josip Voršič. Vabimo vse redne člane ter starešine, da se sestanka polnoštevilno udeleže! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Lcustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. — Kongres gostilničarjev v Itanjaluki. Včeraj so je v Banjaluki začel kongres državne zveze gostilničarjev. na katerega je že prišlo veliko število gostilničarjev in hotelirjev i/. Slovenije, iz Sarajeva, Osijeka, Zagreba, Skoplja, Niša in ostalih mest. Iz. Belgrada je prišlo predsedstvo državne zveze s predsednikom Vladanom Bogdanovičem in generalnim tajnikom Veselinom Sekuličem. BanjalušUi gostilničarji in hotelirji so priredili svojim tovarišem na železniški postaji lep sprejem. Včeraj je bila predkonferenca, nn kateri so razpravljali o raznih vprašanjih, danes se bo pa začel pravi kongres. — Zapeka, neredno delovanje debelega črevesa, slaba prebava, glavobol radi zaprtosti hitro prenehajo, če uporabljate naravno Franz-Josef-o v o grenko vodo — polna ča.ša na prazen želodce. Franz-Josef-ova grenka voda deluje blago. — Ogl reg. S br 15.485—35 — Namesto venca na grob blagopokojne ge. Angole Majaron sla darovala gg. Marijan Verblč ler Ludvik Majaron, oba iz Ljubljane, vsak po 100 din za občinske reveže v Borovnici. V tek in slast Vam bodo na Dletih in doma po kakovosti prvovrstni poceni pa izdatni lini narezki in za praznike pitani kapunt iz trgovine z del kn-tesnmi V. A. Jatieš, Aleksandrova 12. Tel. 34-55. _ Prešernova knčn ■ nu Stolu bo oskrbovana za binkoStne praznike, stalno oskrbovana pa od 1. junija dalje. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 8. t. m. je objavljen -Pravilnik o odkupovanju živil, vo/il in opreme od proizvajalcev /a potrebe aktiviranih edinie vojsko in mornarice«, dalje Pravilu o opravljanju dopolnilnega i/pita učencev mc-M tinskih Sof z zaključnim izpitom — za vpis v 1. razred trirovske akademije, dvoruzreduc tr- pO dh&GVi * Grozen zločin pijanca. Pred okrožnim sodiščem v Šibeniku je bila razprava proti jO lel staremu čevljarju Benjaminu Bagnolu iz Vodic, ki je bil obložen, da je vrgel s terase svojo ženo Anko, mater štirih otrok, ki je bila takoj mrtva. Med možem in ženo je prišlo do prepira. Pijani mož je zahteval od žene 40 din, ves denar, kar so ga imeli pri hiši. Zato stil se sprla in se začela ruvali. Kuvala sta se precej časa, dokler ni mož vso izmučeno ženo vrgel s terase. Pri padcu si je žena zlomila hrbtenico in je bila takoj mrtva. Proti očetu so pričali tudi njegovi otroci, ki so izjavili, dn je oče zakrivil materino smrt. Oče se je zagovarjal, da ni imel namena ženo ubiti, — Obsojen jo bil na 12 let ječe. * Subotica zahteva kmetijsko šolo. Mestni svet v Subotici je svoj čas zahteval od ministrstva za kmetijstvo, da ustanovi v Suboticj kmetijsko šolo. Ministrstvo je to zahtevo odbilo in je Subotica. ki je imela pred svetovno vojno in pred zedinjenjem svojo nižjo kmetijsko šolo na Paliču, sedaj kot največje agrarno mesto v Jugoslaviji, ostala brc/, kmetijske šole. Mestni svet bo sedaj ponovno zahtevni, du se v Subotici ustanovi nižja kmetijska šola. * Povodnji pustošijo polja. Reki Una in Sann sta silno narasli in sta že poplavili vsa nižje ležeča polja ob rekah. Pod vodo so tudi ceste Bosanska Kostanjnica— Bosanski Novi in Bosanski Novi—Prijedor in je avtomobilski promet onemogočen. Pri vasi Brezičanih blizu Prijedora je voda posebno velika in izgleda tam Sana kakor veliko | jezero. Na cesti Dvor na Uni proti Glini je tudi onemogočen vsak promet, ker jo voda izpodko-pala in odnesla resic v dolžini 3 in v širini !1 m. Voda jc poplavila ogromne komplekse ujiv in travnikov in povzročila veliko škodo. * Ilrzi vlak zavozil v plaz. I/. Sarajeva poročajo, da bi se v noči od ponedeljka na torek v bližini postaje Dovliči, na progi Sarajevo-Belgrad, kmalu pripetila nesreča, kakršna se je zgodila o velikonočnih praznikih pri Ozalju. Zemeljski plaz je na ovinku zasul progo. Strojevodja br/.ega vlaka je prepozno zagledal oviro. Ni mogel več ustaviti vlaka, ampak le zmanjšati brzino. Tako je lokomotiva /.uvozila v plaz. Ko je vlak že stal, je pridrvel nov plaz. Okrog jO tir' zemlje jc padlo na prva dva vagona. Vsa okna so bila pobila in več potnikov lažje ranjenih. Pomožni vlak jc kmalu pripeljal delavce, ki so začeli čistiti progo. Komaj so jo očistili, je pridrvel Iretji plaz, ki je vnovič zasul progo v daljavi 10 m. * Posadka parnika »Kraljica Marija« se je vrnila. V torek se jo vrnila iz Marseillea posadka, ki je od Splila do Marseillea spremljala parnik -Kraljica Marija*.. Kakor smo že poročali, je bil ta parnik prodan francoski paroplovni družbi »Compagnie general Iransntlanlinuet:. * Smrtna nesreča rudarja. \ rudniku bav-ksitn v liebonnjii v Dalmaciji se je smrtno ponesrečil rudar šinie Brakus. Pripravljal jo novo etu/o, pri tem mu jc spodrsnilo in jc pu- del 36m globoko. Njegov tovariš se jc takoj po vrvi spusiil do ponesrečenca. Dobil jc še živega, vendar je kmalu nato izdihnil. * Stoletna žena umrla. V vasi Razdrovu pri Varaždinu je umrla 100-leina kmetica Katarina Bubnjar. Starka v vsem svojem dolgem življenju ni bila nikoli bolna in je do zadnjega opravljala vsa domača dela. Smrt je prišla nenadoma. Zadela jo je srčna kap. * Skrivnostna smrt mladeniča na železniškem tiru. V bližini železniške postaje Stari Vrbas se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje 25-letnega Miloša Paviča. Edina priča Josip Ma-jeroš je povedal, da se je ponoči vračal z dela proti dciiiii in videl ležati na račnici neznanega človeka. Hotel mu je priskočiti na pomoč, pa je v tem hipu zažvižgala lokomotiva. Človek na tračnici se jo skušal dvigniti, pn je v tem hipu privolila lokomotivo in ga odbila v jarek. Prenesli so ga v sanatorij, kjer pa je kmalu izdihnil. V ponesrečencu so spoznali Miloša Paviča. 1'avič ni iiil pijan in je tudi izključeno, dn bi napravil samomor, zato je zelo skrivnostno, kako je pri:Vl na tračnice. * Če priilc mož pozno domov. V Hrtkovcih pri Milrovici je bil 50-letni občinski pisar Nikola Pakie na slavi pii komandirju orožniške postaje. Tam se je zamudil do štirih zjutraj in sc nato vrnil domov. Ko je prišel do svoje hiše, so bila vrata zaklenjena. Zalo je potrkal na okno in prosil ženo, (lit mu odpre. Žena pa jo bila jezna, ker je mož tako pozno prišel domov, in jc s samokresom ustrelila na moža ler ga zadela v levo roko. NezavesU n se je mož zgrudil na tla. Prepeljali so ga v sanatorij v Mitrovico, ženo pa so zaprli. * Hranilno knjižico ponaredil. Sarajevska policija jc zaprla nekega uradnika, ki jc v hranilni knjižici Poštne hranilnice vpisal znesek na la način, da je pripisal ničlo. Goljufijo so odkrili, ko je bolel s ponarejeno knjižico dvigniti denar, * V vlaku umrl. V osebnem vlaku na progi Zagreb—Variždin je postalo nekemu kmetu i/. Križovljanov, staremu 65 lel, slabo in se je nezavesten zgrudil nn tla. Sopotniki so poklicali sprevodnika, ki je bolel pomagati možu, pa je mož v njegovih rokah izdihnil. Zadela ga je srčna kap. * Dvoboj za dekle. V vasi Svetozar Miletič pri Soinboru sta se kmečka fanta Karlo Odri in Josip Rogovac potegovala za isto dekle. Vaška lepotica je oba fanta rada pogledala, ker se ji je imenitno zdelo, da se za njo potegujeta dva tako postavna fanta Seveda sta bila fanta drug nn drugega silno ljubosumna. Ljubosumnost se je kmalu spremenila v sovraštvo. Ko sta se te dni srečala pred hišo lepega dekleta, sta takoj potegnila nože in začei se je srdit Imj. v katerem je podlegel Karlo Odn. Dobil je dva smrtnonevariia vbodljaja v spodnji del života in je v bolnišnici umrl. Josipa Rogovca so aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Soinboru. Vaška lepotica je tako naenkrat izgubila oba fanta in sedaj plaka za obema. * Na čuden način je prišel ob življenje. Industrialec Mijo Zloušič, lastnik žage v Vn-reši v Bosni, je te dni srečal delavcu Slavka Brkičn. Bil je pijan in v pijanosti je z nožem n ti v u 111 na Bi kiča. da / njim obračuna neko staro zadevo. Pri tcui sc jc pa z uožein sunil v nogo, Brkiča pa je le lahko ranil. Rana. ki si jo jc Zloušič po neprevidnosti sam za'Jal, je bila zelo huda ter je izgubil veliko krvi. kljub vsem iraporoni zdravnika je umrl. * Zasledovanje roparske tolpe. Poročali smo že. da je bilo v okolici Petrinje v zadnjem času izvršenih več krvavih roparskih napadov. Roparji napadajo večinoma ponoči po končanih sejmih, napadeni in oropani pa so skoraj samo siromašni ljudje, ki so na sejmih prodali svojo živino. Brez dvoma uprizarja te napade dobro organizirana roparska tolpa, ki ima svoje ljudi na sejmih po raznih krajih, ki liilro sporoče roparjem, kdo je kaj prodal in kje se bo vračal. Pav?l Madjerič, 80-letni kmet iz Ruše pri Veliki Gorici, je prodal na sejmu konja za 4000 din. Te dni je ponoči nekdo trkal na njegova vrata. Starec je posal svojo ženo pogledat, kdo trka. Ko je žena odprla vrata, so vdrli v hišo zakrinkani roparji, ki so s sekirami do smrti pobili ženo, nato starca smrtno nevarno ranili, izropali hišo in pobegnili. Stari Madjerič se bori s sinejo v bolnišnici. Kljub temu, da so oblasti podvojile število orožnikov, ki noč in dan prežive v službi, sc še ni posrečilo najti niti sledu za roparji. * Bral mu je odgriznil uhelj. Iz Križevcev poročajo: Pomanjkanje živinske krme v letošnji zimi je bilo veliko in so kmetje komaj čakali na loplo vreme, da bi mogli gnati svojo živino na pašo. Tako sta tudi brala Žarko in Dragan Grbo-ije iz Glogovnice gnala svoje krave na livado svoje matere. Kmalu sla se pa začela prepirati, kdo izmed njiju ima pravico pasli na tej livadi. Iz prepira je nastal pretep. Ker sta bila oba enako močna, bi se boj končni brez uspeha, če se ne bi Žarko poslužil ludi svojih zob. V trenutku, ko je bil njegov brat Dragan pod njim, je z zobmi zgrabil za njegovo levi uhelj in mu ga odgriznil. Dragan je šel seveda na sodišče in naznanil svojega brala, od katerega zahteva 10.000 din odškodnine, ker mu je skazil glavo. Povedal je tudi, da ga njegovo dekle ne mara več, ker se noče poročili s človekom, ki ima samo eno uho. Anekdota Neki /liani filmski pisatelj je dobil nuro-čilo, nuj napiše rokopis zu nov velik film. »Koliko časa lw>ste potreliovalj za to delo?« ga vpraša ravnatelj filmske produkcije. »Tri mesece,« odgovori pisatelj. »Hm, to je malo predolgo Vlor.la bi vam pomagal režisei. Koliko čusu l»o potem treba, du Im> delo narejenoi'« »šest mesecev,« odgovori pisutelj. Navdušen križankar pošlje domov pozdrav: -4 vodoravno in 3 navpično — to je moja soba!« »UBIIANA Vsem verskim društvom in katoliškim organizacijam v Ljubljani Čas je danes tak, da ni dosti, Če katoliške organizacije delajo samo na znotraj med svojimi člani. Danes mora biti vsak zaveden katoličan Kristusov vojščak. Apostolsko delo je nujno potrebno, ko je duševne bede toliko. Nezmernost in nenravnost s surovostjo vred strašno porazno delujeta med našim ljudstvom. Koliko se s tem greha naredi, se ne da izreči, kar kliče jezo božjo nad vas vse! Da bi se to pogubno delovanje omejilo, sta se ustanovili »Društvo treznosti« in »Liga dostojnosti«. Manjka pa pri obeh delavcev. Če hočeta uspešno delati, se mora krog delavcev razširiti. Zato sta obe organizaciji napravili sklep, da zaprosita, naj bi vsaka verska družba in katoliško društvo v Ljubljani poslalo po enega svojega zastopnika v »širši odbor«. Torej za »Društvo treznosti« enega, za »Ligo dostojnosti« drugega. Ta naj vzdržuje zvezo med tema dvema organizacijama in med vašo; obenem pa pospešuje idejo, ki jo zastopa, v vaši družbi ali društvu, ki naj jo tudi med člani gojita. Kajti moralni dvig naroda ne sme biti samo stvar nekaterih posameznikov, marveč vsega vernega ljudstva. To jc tako potrebno in važno apostolstvo,> da se nobena katoliška organizacija pred njim ne sme zapirati. Člani naših organizacij morajo imeti polno umevanje za to delo in se čutiti poklicane k njemu. Zato upamo, da boste tej naši prošnji radi ustregli. Prosimo častito vodstvo oziroma predsedstvo, da bi o tej stvari govorili pri svojem sestanku in čimprej izvolili dva taka zastopnika (zastopnici). Ustanovni zbor »Liga dostojnosti« ho v petek, 10. maja ob 8 zvečer v Rokodelskem domu, iu drago bi nam bilo, če bi bila vaša družba ali društvo pri tem že zastopano. Za »Društvo treznosti « se naznani sestanek kasneje. Sporočila prosimo poslati na Karitativno zvezo v Marijanišču. S krščanskim pozdravom: >Liga dostojnosti« »Društvo treznosti« v Ljubljani. »Dom in šola« na bežigrajski gimnaziji Zopet se je približal dan, ko to društvo slavi praznik mater svojih dijakov s tem, da priredi »materinsko proslavo«, ki jo vedno združi z dobrodelnim namenom celotne prireditve. K njej vabimo starše in prijatelje te velike gimnazije. Opozorili bi radi, da društvo »Dom in šola-? sredstev, ki jih dobi ob takih in podobnih prilikah, nikakor ne porablja slabo, ampak vsako leto na občnem zboru o tem polaga natančen račun. Ta račun pa je vedno zelo lahek, saj more pokazati celo vrsto dijakom namenjenih socialnih in dobrodelnih iniciativ. Najprej izda vsako leto precej tisočakov za to, da nakupi nove knjige za podporno zalogo, ki je vsako leto večja in bogatejša in tako premnogim potrebnim pomaga pri študiju. V zavesti, da je treba najprej živeti, potem se da šele študirati, je »Dom in šola« odprla dijaško kuhinjo, kjer dobiva do 40 dijakov obilen zajtrk vsak dan v gimnazijskih prostorih. Poleg tega pa nekaterim najpotrebnejšim plača hrano tudi v kaki javni kuhinji. Posebno omenjamo letošnjo velikonočno dobrodelno akcijo, ko je društvo porabilo 7000 din za nakup oblek in obuvala dijakom, ki so se v skrajni sili zatekli po pomoč. Tako je bilo pomagano na različne načine 50 dijakom. Ker ima III. realna gimnazija zelo veliko dijakov, ki se vozijo v šolo z vlakom, je za take odprla in vzdržuje »Dom in šola« zjutraj in opoldne dnevno zavetišče, ki jih varuje pred mrazom, dežjem in zapravljanjem časa. Zavetišče je pod nadzorstvom. Iz povedanega je razvidno, tla je socialno delo na bežigrajski gimnaziji lepo urejeno pod vodstvom g. prof. Stoparja in ge. podbanove dr. Maj-cnove, ter moremo društvu čestitati posebno tudi zalo, ker s takim delom vzgaja tudi v dijakih samih socialni čut, da ne omenjamo vezi, ki jih tvori med starši in šolo, ki so posebno vidne na večkratnih roditeljskih večerih. Upamo, da bo zato tudi letošnja »materinska proslava«, združena s kulturno proslavo škofa Slomška kot slovenskega glasbenika, dobro obiskana in z darovi podprla. Proslava z bogatim sporedom bo v torek, J4. maja ob osmih zvečer v gimnazijski avli, II. nadstr. Vsi prijatelji socialnega dela med študenti iskreno povabljeni! MOŠKO PERILO PO MERI ALOJZIJ POTRATO PREJ los. KUNO A. Co. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA ■ --T 1 Veliko veselje šolske mladine pomeni obisk razstave Srečka Magoliča v Jakopičevem paviljonu, saj prav naša mladina zna najbolj uživati vabiji-vosti ljubljanskih nasadov, logov in gajev, ki jih na razstavi občuduje na prikupnih slikali. Hazslavo si je ogledalo že več razredov'ljubljanske klasične gimnazije in mestne ženske realne gimnazije, a tudi odrasli prijatelji prikupnih slik prihajajo v vedno večjem številu. Prodanih je tudi že nekaj slik, da se je nabrala z vstopninami in z odstotki za prodane slike že prav čedna vsota za mestne reveže. 1 Navje v cvetju vabi Ljubljančane k počaSče-nju za mesto in narod zaslužnih mož, da je vsak dan prav dobro obiskano. V tem prekrasnem gaju zaslužnih pa sedaj cvete tudi toliko najlepših okrasnih rastlin, da ljubljansko častno pokopališče občudujejo tudi tuji prijatelji lepote in vrtnarski strokovnjaki, saj na njem razkazuje svojo krasoto nad 3.000 tulipanov najžlahtnejših sort, poleg njih pa cvete ">.000 mačeh modre in drugih barv. Tudi narcise dehto in drugo cvetje razširja svoi vonj nad grobovi naših nesmrtnikov, da tako razkošnega nasada menda ni v vsej državi, gotovo pa ne tako dostojanstveno lepega pokopališča. Posebno pogosti gostje na Navju so pa šole, ki prihajajo z vseh strani Jugoslavije ogledovat lepote , in zanimivosti Slovenije in njenega glavnega mesta, predvsem bi pa morale vse ljubljanske šole smatrali za svojo dolžnost obisk grobov naših slavnih mož. Obiščite razstavo Magoliševih slik v Jakopičevem paviljonu Odprta od 8 dopoldne do 6 zvečer. 1 Združenje urarjev in zlatarjev v Ljubljani sporoča' kupujočemu občinstvu, posebno botrom in liotricam, da bodo trgovine z urami, zlatnino in srebrnino na binkoštno nedeljo dopoldne odprlo, popoldan in v ponedeljek pa bodo ves dan zaprte. 1 Razne tekstilne ostanke za obleke, predpasnike in perilo kupite ceno v mali CJoričarjcvi trgovini za vodo, Sv. Petra nasip, kjer jc krompirjev trg. 1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic se sprejema vsak dan od 10—12 (lop. in od 3-~5 pop. llotcl Metropol. 1 Bežigrajski ponočnjaki. V eni preteklih noči okrog ene je prikolovratila tropa pijanih bežigraj- GRADO (Trieste) Pojasnila: OTOK Z L A T O B A R V N E GA P E S K A PARADIŽ ZA OTROKE ENIT, Beograd. Terazije 10 in Azienda Antonoma di Soggiorno, Grado (Italia). GRADO - PENSI0N IITTORIA Gosposka hiša i vsem udobjem. izvrstna kubinia. Zmerne cene. A. Del Piccolo ijsko okno neke stranke v pritličju, dejanje so ostali nagradili z oglušujočim krohotom. Stanovanje, v katerem je ponočnjak razbil kuhinjsko okno, leži siccr v varnem zatišju, toda ponočnjaki so ga kljub temu našli in ga izbrali za tarčo svojega vandalizma. — Ljudje na bežigrajskem koncu prav lepo prosijo oblast naj jim za bodoče prihrani takšne in podobne dogodke, ki našemu mestu nikakor niso v čast. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. 1 Pri podiranju kostanjev v Zvezdi se zelo lahko pripeti nesreča, ker so stara drevesa tako slabo ukoreninjena, dn je prvi kostanj kar sam padel, ko so ga spodkopali. Že davno doživeli kostanji imajo namreč slabe in trhle korenine, saj se spominjamo, kako je pred nekaj leti sam veter podrl in izruval debelo kostanjevo drevo. Zaradi nevarnosti je sedaj ves prostor ograjen in opozarjamo občinstvo ter gledalce, naj nikakor ne silijo skozi ograjo, posebno naj pazijo na otroke, da se no zgodi nesreča. Mestna občina zato ne prevzame prav nobene odgovornosti, a občinstvo večkrat s svojo preveliko radovednostjo tudi ovira delavce in s tem zavlačuje dela za postavitev spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Med Ljubljančani gotovo ni prav nikogar, ki bi hotel ovirati in zavlačevati dela za postavitev spomenika ter s tem onemogočiti, da bi bil spomenik kralju odkrit že na Vidov dan, zato naj tudi svojega velikega veselja z začetkom del za spomenik občinstvo ne izraža s preveliko radovednostjo, ki bi ta dela lahko zavlekla in onemogočila počastitev kralja že na praznik žrtev za domovino. Če bi tega filma ne videl, bi mi moralo biti žal... take in slične besede so se čule iz ust Po Tristan Bernardovem oderskem komadu onill; ^ so videli naš film in se ,,, 10 . „ . navduševali nad vzvišeno igro lAannA HmvA - II edinstvene umetnice, kakršna je jeanne uore kino union c_, Telefon 22-21 E HI 9 G T a ITI a 11C B I Materina radost in bol 1EANETTE Ml D0KALD in NEiSON ED0Y pojeta najlepše arije in pesmi v prekrasnem glasbenem filmu: CVETJE V MAJII (Beli Jorgovan) Samo že danes in jutri I KINO SLOGA tel. 27 31 Danes oh 16 m 19 in 21 uri se že sedaj vsa društva in korporacije v Mariboru in okolici, da se dne 4. avgusta udeležijo te pomembne slovesnosti. Iz Maribora bodo vozili avtobusi. — Z otvoritvijo pa se cestna dela na Pohorju še ne bodo končala. Pripravlja se nadaljevanje pohorske ceste na eni strani proti Šmartnu na Pohorju, na drugi strani pa po pohorskih vrhovih proti Mislinjski dolini. * m Izlet organizacij JRZ in mlado JRZ iz Maribora k Sv Križu. Na prvo nedeljo po binkoštih dne 19. maja priredijo mestna in okoliške organi-ini Sv. Areha, kjer se odcepi od nove ceste stran- t zacije JRZ pešizlet k Sv. Križu nad Mariborom, i_________ ...i i. i >..,-. 1,: ImA! \/*»-,-7mIi -z milrtKiici m i • _ i i _ i. .......:_______ ..i............:„ i.;u Cl»» Cesta na Pohorje dograjena Maribor, 8. maja. Včeraj so doživeli vrh Pohorja pomemben dogodek, ki je važen za naše kraje v gospodarskem in tujskoprometnem pogledu. Vršila se je namreč poskusna vožnja na Pohorski cesti z mestnim avtobusom od Maribora, oziroma od pričetka te ceste v Reki na vznožju Pohorja pa do neposredne bli- ska vozna pot k Ruški koči. Vožnja z avtobusi in avtomobili od vznožja do vrha Pohorja se vršijo že nekaj let. Cesta pa je bila uporabna samo do Mariborske koče in Pohorskega doma. Gradnjo pa so posebno lansko leto z veliko naglico nadaljevali v smeri proti Sv. Arehu. Sedaj je cesta v takem stanju, da je že sposobna v vsej dolžini do odcepa k Sv. Arehu za avtomobilski promet. Prva redna avtobusna vožnja k Sv. Arehu se bo vršila iz Maribora že za binkošti. Pohorsko cesto je gradil mariborski okrajni cestni odbor nad 10 let, ker naenkrat ni zmogel tolikih denarnih sredstev. Cesta se vzpenja po sončni južni strani zelenega Pohorja ter je ena najlepših cest v Sloveniji. Dolga je 15 km ter je sijajno izpeljana čisto do vrha Pohorja.. Zadnji odsek v dolžini 2 km do odcepa k Sv. Arehu še ni čisto gotov. Spodnji ustroj je že zvaljan, te dni pa napravljen še zgornji ustroj z nasipanjem gramoza. Kljub temu je, kakor že rečeno, cesta v vsej dolžini že uporabljiva za avtomobilske vožnje. Cesta se konča kakih 500 m proč nekoliko nižje pod Sv. Areliom in Ruško kočo. Od konca ceste k Sv. Arehu bo vodil odcep, ki se tudi že gradi. Blagoslovitev in otvoritev te važne nove prometne žile bo prvo nedeljo v avgustu, t. 1. dne 4. avgusta predpoldne. Blagoslovitvene obrede bo izvršil prevzvišeni knezoškoi dr. Ivan Tomažič, uradno bo pa proglasil cesto za odprto ban dr. M. Natlačen. Pri cerkvi sv. Areha bo služba božja na prostem, na to pa narodna veselica. Opozarjajo Angleški hidroplan se odpravi na izvidniški polet kjer bo tabor oziroma zborovanje obmejnih Slovencev na prostoru med cerkvijo in šolo. Na zborovanju govorijo bivši narodni poslanci Gajšek, Špindler, Žebot 111 drugi. Obenem ima krajevna organizacija JRZ pri Sv. Križu svoj občni zbor. Zborovanje se začne takoj po rani sv. maši okoli 7.30. Udeleženci in izletniki i/. Maribora se zbirajo pred tiskarno sv. Cirila in odidejo točno ob 3.30 preko Sv. Urbana k Sv. Križu. Naši pristaši s Kozjaka in iz mariborske okolice se naprošajo, da se v velikem številu udeleže te narodne prireditve na našem obmejnem Kozjaku. Posebno vabimo člane mladinske JRZ, da se pridružijo izletu k Sv Križu. m Umrl je pri Sv. Barbari v "Slov. goricah upokojeni sodni nadsvetnik g. Ernest Ferk, slar 79 let. Naj počiva v miru! m Protituberkulozni dinar je dosegel v mesecu aprilu vsoto 571.839 din. Izven dinarske stanovanjske akcije so prispevali v sklad: dr. Vilko jedlička v spomin na blagopokojnega Antona Korošca 100 din, tovarna Mirim iz sklada delavskih glob 261 din, Alfred Kuhn iz Ruš 100 din in predsednik okrožnega sodišča AdolI Hudnik 200 din v spomin na pokojnega sodnika dr. Travnerja. Vsem darovalcem iskrena hvala! m Oklic ženskega društva za zbiranje obleke in obutve. Žensko društvo v Mariboru je izdalo poseben oklic na Mariborčane, naj bi podprti njegovo akcijo za zbiranje obleke, obutve in perila za otroke. Sedaj, ko odlagajo otroci tople oblekce, naproša žensko društvo starše, da darujejo obleko, perilo in obutev, katera postaja premajhna. Društvo bo te predmete pripravilo za nadaljno uporabo ter bo potem v času potrebe pomagalo revnim materam, ki si ne bodo mogle za svoje otroke nabavili obleke in obuvala._ Društvo bo hvaležno za vsako najmanjšo darilo. Zbirka bo po hišah od 14. do 18. maja. Vsak darovalec naj vse pptrebno pripravi, zavije ter označi zavoj z lastnim imenom in vsebino. m Bančni zavodi v Mariboru bodo v soboto 11. maja ves dan zaprti. m Birmanske ure in zlatnino preden kupite, si oglejte pri urarju Bizjak, Gosposka ulica 16. in Velika akademija mariborskih srednješolcev bo drevi v Narodnem domu. Nastopijo gojenci vseli mariborskih srednjih šol z zanimivim in pestrim sporedom. m Akademija obiskovalcev čeških tečajev na mariborskih srednjih šolah se preloži na poznejši čas zaradi pevskega nastopa mariborskih srednješolcev. m Ljudski oder ima danes ob 8 lia odru svoj redni sestanek. Vabljeni tudi drugi prijatelji. Vsi, točno! ni Upravni odbor Oficirskega doma v Mariboru poziva gg. rezervne častnike in vojaške uradnike, njihove rodbine ter goste aktivnih častnikov na tovariškj večer, ki bo jutri, v petek, v hotelu Orel. Prihod do 20.30. Družabni večer se vrši kot odhodnica premeščenim častnikom. m Šahovske novice. Na prvenstvenem brzo-turnirju šahovskega kluba »Vidmar« za mesec maj skega tedna Kakor vsako leto, bodo tudi letos razstavljeni osnutki, ki so bili vposlani v natečaj za lepak letošnjega Mariborskega tedna. Kazso-dišču je bilo predloženih 40 osnutkov. Razstava bo odprta danes od 15—18 in jutri, v petek, od 0—12 ter od 15—18 v dvoriščni dvorani hotela Zamorc v Gosposki ulici. Vstop prost. m Dvig vojne izplačilne knjižice. Vpokojeni uradniki, zvaničniki, delavci (provizionisti), katerim izplačuje pokojnino računovodstvo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, naj v teku 10 dni dvignejo vojne plačilne knjižice na glavnem kolodvoru y pisarni voznih olajšav. s seboj naj prinesejo zadnji odrezek jiošlne nakaznice, s katero jim jo bila nakazana pokojnina. Delavci (provizionisti) morajo ob sprejemu knjižice plačati 3 din. m Vseli pet prstov je odrezala rirkularka 45 letnemu Žagarju Ivanu Lamprehtu v Selnici ob Dravi, ko je t desnico prišel neprevidno v stroj. in Smrt t kopalni kadi. Naglo smrti od srčno kapi zadeta je umrla 79 letna soproga vpokojenega železničarja Ana Rozman iz Betnavske cesto 20. V torek popoldne se je šla kopat v železniško ko-pališče v VVoltovi ulici. Ker je nad eno uro ni bilo iz kopalne kabine, jo postala strežnica pozorna ter je trkala na vrata kabine in jo klicala. Dobila pa ni nobenega odgovora. Poklicala je kurjača, ki je s silo vdrl vrata na kabini. Našla sla Rozmanovo v kopalni kadi, polni vode, mrtvo. Poklican jo bil železniški zdravnik dr Korenčan ki je ugotovil, da je staro gospo pri kopanju zadela srčna kap. m Smrtna nesreča v tovarni. Včeraj so je mod opoldanskim oddihom pripetila v Ježkovi tovarni v Meljskem predmestju smrtna nesreča. 18-letni tovarniški vajenec Franc Pozdir iz Hotinje vasi je bil v družbi nekaterih delavcev v montažnem oddelku tovarne. Slonel jo nn stroju in je pri toni |)iišol v stik z žico električne napeljave, ki dovaja tok svetilki. Naenkrat je otrpnil in omahnil. Delavci, ki so bili v bližini, so mu priskočili 1111 pomoč in so odtrgali električno napeljavo z zida ter tako prekinili tok. Potom so |> r i -čeli izvajati takoj umetno dihanje. Vodstvo tovarne jo poklicalo tudi dva zdravnika in reševalce, ki so se tri uro trudili z umetnim dihanjem, da vrnejo fantu spet življenje, toda vsi poskusi so bili zastonj. Po izjavi zdravnikov jo moral fant imeti zelo slabo srce. polog toga |>a jo stal z mokrimi čevlji na mokrih tleh, tako da jo bil stik z zemljo zelo dober ter jo zadostoval navaden sve-tilniški tok 220 voltov, da je fanta ubil. m Na smrt bolan se je smrtno ponesrečil. V Leviču pri Laporju je živel 47 letni jx>sestnik Franc Stupan. ki je 'bil zelo jetičen ter bi po mnenju zdravnika.živel lahko komaj mesec dni. Te dni je Stupan poklical k sebi svojega soseda Franca Ro-barja ter mu ponudil na prodaj svojo puško, češ, da je sedaj itak ne |iotrebuje, rabi pa denarja za zdravila. S težavo se je privlekel iz postelje do omare, da bi Robarju jx)kazal puško. Ko pa je potegnil puško iz omare, se je zataknil petelin na puški v žebelj, ki jc bil zabit v omaro, Stupan je naglo potegnil, pri tem pa se je orožje sprožilo ter je strel razbil Stupanu celo desno polovico obraza. Ponesrečenca so položili v posteljo, kjer je čez nekaj ur umrl. Gledališče četrtek, 9. maja ob 20: »Izdaja pri Novari«. Rod B. — Petek, 10. maja: Zaprto. — Sobota, 11. maja ob 20: Kovarstvo in ljubezen'. Znižane cene. V korist Združenja gledaliških igralcev. Ptuj Proslava 20-lotnice meščanske šole v Ptuju. Letos obhaja ptujska slovenska meščanska šola 20-letnico svojega obstoja. V ponedeljek je bila v Mestnem gledališču lopo uspela slavnostna akademija s pestrimi točkami. Pozdravno besedo .je imel ravnatelj g. Babšek, nakar jo predaval o pomenil meščanske šole učitelj g. Drago 1 lasi. Sledile so pevske točke mladinskih pevskih zborov ptujske meščanske šole. Nato sta bili uprizorjeni dvn dramski sliki: Ivan Cankar »Iz mojega življenja«: a) Suhe hruške in b) Tuja učenost. Omenimo naj, da je igrala mater v obeh primerih gdč. Kocmutova. učiteljica, ki ima velike zasluge za razvoj meščanske šole. Sledila ie simbolična vaja s spremljavo godalnega kvarteta »Nmau čez izra-ro", nakar so zopet zapeli mladinski zbori. — Dvorana je bila polna občinstva. Akademije so se udeležili tudi vsi predstavniki tukajšnjega javnega življenja in vseh oblastev. — V torek zjutraj ob 9 je bila v prnštijski cerkvi sv. maša za umrle in žive učence ter učitelje, ki jo je daroval prost g. Ivan Greif. H koncu naj omenimo, red ti() leti Finci vojskovali zoper Rusijo- je _xitta Swaerdt kot mlada žena mladega poročnika finske garde nadaljevala delo svojega možu, ki je padel v boju, tako da je vodila njegov i>olk do zmage v eni jako važnih bitk. kjer je sama izgubila življenje. Odtlej obstoja na Finskem »Lotta«. Zato so si tudi dale finske članice ženske milice, ki je nastala I. 1918 in se je potom zmeraj bolj razširjala in so je tudi v zadnjem boju vzorno obnesla, ime »Lotta« in s tem imenom so se tudi proslavile. Toda Lotta Svveardt je bila Švedinja. Ta švedinja, ki jo finska narodna junakinja, se je proslavila tudi' na Norveškem. Tudi norveško žensko so začele občudovati to mlado, hrabro deklo, ki je slična nordijski devici Orleanski. Tudi na Norveškem je postala simbol ženske požrtvovalnosti za domovino, za narod in za svobodo. Zatorej so se tudi norveške žensko, ki na tisoč krajih svoje dežele branijo svojo svobodo, zbrale pod imenom »Lotta«, Seveda je to tudi edino, kar norveške članice »Lotte« spominja na finsko junakinjo, seveda je politična razlika med obema državama tako velika, da se izraža tudi v njihovih ženskih organizacijah. Na Finskem so v letih 1919—1939 organizirali neke vrste ženske obrambe. Ta mala država, ki leži v gorišču nemških in ruskih želja in ki si je svojo svobodo tako drago priborila, se zaveda, da mora uporabiti vse sile, moške in ženske, čc hoče uspešno braniti svojo domovino. Zatorej si strogo po vojaškem načinu ustanavlja svojo »I.otte«, ki dopolnjujejo prostovoljne kadre in skupino civilnih oseb, ki so slične milicam. PrestoSonaslednica poveljuje Vse drugače jc na Norveškem. Tukaj je vladal stoletni mir tu je varna lega na najskrajnejšem robu Evrope, dobro razumevanje z miroljubnimi sosedi, in zuto je vsa armada v rokah moških. A navzlic temu vidi objektivni opazovalec tudi na Norveškem ženske, ki se sedaj bojujejo, ženske, ki pomagajo, ki neumorno in neomajno izvršu jejo 'dolžnosti z moškimi vred. ženske, ki so vredne velike Lotte Swaordt. Ali ni to čudno? Ni čuden, ampak je samo ob sebi umevni vpliv svobodne vzgojo ženske mladine v svobodni državi. Norvcžanka se že od začetka nove norveške zgodovine, to sc pravi od I. 1905, aktivno udeležuje na vseh panogah svoje države. Vrata v šolah in univerzah so ji odprta, Norvežnnka voli, dela, je priča moderne socialne zakonodaje, skrbstva /a matere in otroke. Ali je potom črnino, če pozna vrednote svoje države in njenih zakonov? Dalje je tozadevno tudi važen šport, ki je na Norveškem tako razvit kakor malokje v Ev-, šmarski okraj Šmarje pri JcUuh. — Sv. misijon. Križev teden od 28. aprila do 5. moja se je vršil v naši fari sv. misijon. Vodili so ga očetje frančiškani iz Ljubljane in iz Novega mesta. Sv. misijon je globoko zajel vsa srca v fari. Tako tržani kot okoličani so se vseh pobožnosti z vnemo udeleževali. Prav redko in maloštevilne so izjeme, ki so odbili dobrotno roko božjo. Glas misijonskega zvona je mogočno odjeknil v vseh dušah. Tudi iz sosednjih župnij so v dnevih sv. mlsijona pridno prihajali v Šmarje. Spovednice so bile oblegane od zgodnjega jutra do poznega večera. Vsak dan je navdušenje naraščalo. Ljudje so sami postali misijonarji in so za-krknjence kar vlekli v cerkev. Navdušenje je doseglo svoj višek v nedeljo zvečer pri sklepu. Dobri in verni tržani so tekmovali, kako bi okrasili in razsvetlili hiše in okna za sklepno procesijo. Samo eno hiša, pravijo, da ni bila v trgu razsvetljena. Slovesen zaključek se je vršil na trgu med žup-niščem in kaplanijo, kjor se jo ustavila vsa mogočna množica, ki se je udeležila procesije. Na Irgu je bila ponovitev krstne obljubo in tam je bil tudi podeljen papežev blagoslov. Voditelj mi-sijona je govoril z balkona Plutove hiše, da je lahko obvladal ogromno množico. Nepopisen ostane prizor, ko je vse ljudstvo med ponovitvijo krstne obljubo dvignilo goreče bakle kvišku, da je bil ves trg eno samo velikansko jezero luči. Taki slovesni trenutki se redko povrnejo. Pri procesiji je nastopil tudi fantovski odsek in dekliški krožek. Tudi gasilci so se udeležili procesije korporativno. Procesijo je vodil domači dekan g. Franc Lom. Šmarčani lepih dni sv. misijona ne bomo tako kmalu pozabili. Zibika. — Poroka. V sosednji Zibiki je bila v ponedeljek, 6. maja poročena Ančka Kotušek z Martinom Percem. Poročal je nevestin bratranec selniški kaplan g. Janez. Čoki. Za priči sta bila ženinov bratranec zibiški župan Rok Planinšok in nevestin bratranec inž. Martin Čoki iz Ljubljane. Novemu zakonskemu paru obilo sreče I ropi. Norvcžanka hodi po hribih, so smuča, plava, kolesari, si utrjuje telo in je vajena discipline in tovarištvu. Mladinska gibanja in pa športna društvu so vzgojila novo človeško družbo, nov ženski rod, ki jc pripravljen in tudi zmožen, da stopi v vrsto bojevnikov. Najmogočnejša politična stranka Norveške, socialistična delavska stranka, in razna delavska združenja se brigajo za vzgojo svoje žensko mladine. Njihovo ženske sekcije, njihove dekliške skupine, dalje ženske rubrike v časopisih se ponašajo z 'delom, ki jo tozadevno za zgled vsemu svetu. Meščanske stranke in mladinske organizacije niso tako razvite glede nu žensko vzgojo kakoi delavske organizacije. Država in občine povsod pomagajo in dajejo nasvete. Odkar je umrla kraljica M'uud. jo pre-stolonaslednikova žena — prestolonaslerlnica Marta — zaščitnica skoraj vseli ženskih in dekliških organizacij v državi. Odkar se jo začela ta vojna, pa je zaščitnica tudi ženskih edinic delavskih strank. Prestolonaslednica Marta, mlada žena mladega princa, mati treh majhnih otrok, lepa, visokorasla rjavka, sestra rajne belgijsko kraljice Astride in nečakinja švedskega kralja, poveljuje sedaj ženskim pomožnim brigadam, Celje, 8. maja. Iz Blance pri Stari Gradiški nam poročajo, da je 40 letni splavar Matija Remšak iz Šmartnega ob Dreti utonil v Savi. V soboto so vozili Jakob To-ininšek, Matija Remšak, gospodar splava, in Jože Slapnik, vsi iz Šmartnega ob Droti, okrog 3 popoldne s svojim splavom po Savi blizu Blance pri Stari Gradiški. Tedaj je privozil vlačilec, kateremu se je krmar Tominšek komaj izognil s sprednjim dolom splava. Remšak na zadnjem delu splava pa je skušal spraviti splav nazaj v pravo smer, da ne c Vsi rezervni častniki in vojaški uradniki celjskega voj. okrožja naj javijo Pododboru UROIR v Celju do 15. maja, če pristopijo kot člani oziroma naj navedejo vzrok, zakaj no pristopijo. Pododbor nujno rabi tc podatke z& poročilo. c Vročitev plačilnih knjižic za mobilno in vojno stanje upokojencev in invalidov. Plačilne knjižice za' mobilno in vojno stanje za upokojence in invalide so zaradi prevzema na raz-polugo pri mestnem poglavarstvu v sobi št. 9 do sol>ote II. maja dalje mcvl 9 in 12. Upokojenci in invalidi naj se zaradi prevzema knjižic zglusijo |>o abecednem redu, in sicer: za črke A do II v soboto 11. maju. od II do L v torek 14. maja, od L do P v sredo 15. maja, od I' do S v četrtek 16. maja, od S do U v petek 17. majaj od U 'do Ž v soboto 18. maja. — vsaka stranka mora prevzem svoje knjižice potrditi s svojim podpisom in plačati za knjižico po 3 din. c Johanca Cegnerjcva — 90 letnica. Na Bregu obha ja danes redki jubile j — 90 letnico svojega rojstva — znana dobrodušna gospodična Johanca Cegnerjcva. V svoji skromnosti bo obhajala svoj jubilej s Kristusom, tiho, brez vsake proslave, v cerkvi, kamor tako rada zahaja. Izhaja iz obrtniške družine v Žalcu. Kot trgovsko pomočnico jo poznajo skoraj vsi Celjani. saj je bila v josip Herzmanovi trgovini v Celju 7 let, v trgovini Antona llerzmana 13 let, pri Stosselnu 15 in pol leta, 3 lota pa na Koroškem. Jubilantinji ob njeni devetdesetletnici iskreno čestitamo! c Popravi! K poročilu o požaru v Prešernovi ulici pojasnjujemo, da jc zgorelo pri tem požaru le 50 kg slanine. c Avtomobilska nesreča pri Sv. Andražu pred sodiščem. O težki avtomobilski nesreči pri Št. Andražu 12. marca t. I. sino že poročali. O tej zadevi je včeraj razpravljalo okrožno sodišče v Celju, Zagovarjati sc jc moral avto-prevoznik Dolinšek iz Šoštanja. Pri tej nesreči ie namreč tovorni avtomobil podrl na tla 13 letnega otroka Pečnika, vrača jočego se iz šole, da je dobil prelom lobanjskega dna, pretres možganov, prelom levega bedra. tako da je bil v rosni nevarnosti in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico v Šoštanj. Tu jc ostal mesec in pol, kjer ni ozdravil in šc sedaj leži na bolniški postelji doma. Sodišče je obsodilo Dolinska Ivana zaradi neprevidnosti pri vožnji na 2 mescca zapora, na plačilo bolniških stroškov in na 10.000 din plačila fantu za bolečine. norveškim »T.ottam«. Siccr ne poveljuje dejansko. marveč kot zaščitnica in kot zgled moralnosti, neomajno hrabrosti in vloge mučeništva, ki ga je zgodovina določila Norveški. Sledeč njenemu klicu, so jo na 10.000 mladih, hrabrih, ponosnih in utrjenih norveških deklet in žena odzvalo klicu domovine in so priključilo armadi in političnim in socialnim organizacijam države Njihova vnema in korist sta urav taki kakor članic finske »Lotte«. Romanje 200.000 žensk O.lkur se je začela vojna na Norveškem, se odpravljajo Norvežanke posamič ali v manjših skupinah, peš ali na kolesu, ponoči ali zjulraj zaruna kur v procesijah proti severu, kjer jo vlada, kjer sc oblikuje armada, kjer potrebujejo ženske za oskrbo ranjencev, otrok in za napravo uniform. Že sedaj pravijo, du znaša število norveške ženske armade 200.000 članic, a njihovo romanje sc še zmeraj veča. Te žensko odhajajo iz velikih bogatih mest na jugu in na obrežju, odhajajo prostovoljno i/ bogatili kmečkih hiš po dolinah in potujejo ponoči in v mrazu proti severu. Brez besede in samozavestno so na mestu tam. kjer jih potrebujejo. Po vsem tem ni bila zaman svol)odna vzgoja Norvežanke v svobodni norveški državi. Saj je sedaj pripravljenih na IIKl.OOO žensk, ki pomagajo braniti domovino. Tudi one lxwio zapisane na tisti strani zgodovine, kjer bodo proslavljeni junaki, ki so žrtvovali vse za svobodo svoje domovine — Norveške. bi zadel ob ladjo. Na pomoč mu je skočil Slapnik. V tem trenutku je zadnji del splava zaradi zelo naraslle Save treščil v vlačilec, ki je odtrgal zadnji dol splava. Remšak in Slapnik sta padla v vodo. Remšak je kmalu izginil v ogromnih valovih Save in utonil. Slapniku se je posrečilo, da si je rešil življenje. Reinšaka so dolj časa iskali v vodi, bilo pa je vse zastonj. Narastla Sava je odnesla njegovo truplo bogve kam. Najboljšemu savinjskemu splavar ju ohranimo topel spomin! c O binkoštih bodo odprte in oskrbovane vse planinske koče v Savinjskih planinah, tako Kocbekov dom na Korošici, 1'rišaufov dom na Okrcšlju in Aleksandrov dom v logarski dolini, pa tudi vso ostale koče v območju Kamniških planin. Na Korošici in Okrcšlju je še mnogo snega za smučanje. Pot na Korošico vodi iz Kamnika preko Presodijaja, z druge strani pa iz Luč v Savinjski dolini. Na binkoštni |>onede-Ijek bo na Okrcšlju smučarska tekma v slalomu v priredbi savinjske podružnice SPI). O praznikih bodo Okrešelj obiskali zimski športniki iz Maribora, Celja, Ljubljane in Jesenic, ki nameravajo sodelovati pri smučarski tekmi. Najlažji dostop na Okrešelj je skozi Logarsko dolino, kamor bodo o praznikih vozili redni avtobusi iz Ljubljane (odhod vsak dan ob 15.40 iz. Tavčarjeve ulice) in iz Celja (odhod vsak dan ob 16.10 izpred kolodvora). Če se bo vreme zboljšalo, bo letošnji binkoštni izletniški promet prav živahen. c Z nožem v prsa so jo zabodla v Šmarju pri Jelšah 44 letna najemnica llabud Ana. c Železniških vagonov primanjkuje. Zadnje čase odpeljejo iz Celja dnevno po 15 do 20 vagonov lesa. Večina lesa gre v Francijo, precej tudi na Madžarsko, v Nemčijo in Italijo pa le manjše količine boljšega, trdega lesa. Cene lesu so lepo narasle in tako stane vagon mehkega lesa 20.000 din. Največ izvažamo mehkega lesa v Francijo, za katero kupuje v Celju neki švicarski Nemec. Zadnje čase imajo izvozniki težave, ker primanjkuje železniških vagonov, oziroma, ker jih železniška uprava da na razpolago šele takrat, ko se vrne prejšnja pošiljka. Skozi Celje peljejo dnevno veliki transporti dolgih nemških tovornih vlakov, naloženih z nemškim premogom, katerega izvažajo Nemci v Italijo. Litija Občni zbor krajevne protituherkulozne lige je bil v nedeljo dopoldne na Stavbah. Predsednik je podal obširno poročilo, iz katerega je bilo razvidno izredno uspešno delo Lige v prvem lotu. Društvo si jo postavilo že lep in velik dispanzer, ki je opremljen z najmodernejšimi aparati In ga vodi zdravnik-slrokovnjak dr. Lebinger. Pomaga mu zaščitna sestra. Našo ljudstvo je važnost dispanzerja dobro razumelo, saj se je javilo k pregledu že 281 ljudi. V toku so sistematski pregledi vseh delavcev in šolarjev. Za člane, katerih je nad 750, je pregled brezplačen. V prvem poslovnem letu je imela Liga 61.017 din dohodkov in 54.115 din izdatkov. Rentgon-aparat je veljal 44 tisoč 500 din. Z izdatnimi zneski so podprle Ligo domača občina, Prohituberkulozna zveza v Ljubljani in g. Knaflič iz Šmartna. Proračun za bodoče leto predvideva 31.300 din izdatkov, ki pa bo krit s članarino in raznimi podporami. — Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor, čigar predsednik je g. ravnatelj Gjaja. Ob koncu so jo predsednik zahvalil vsem sodelavcem in jih |iozvaI, da tudi v bodoče doprinesejo vse in tako pomagajo najrevnejšim — tuberkuloznim. Jesenice „Vinea", Kralia Petra c. 17 priporoča za b;nkoStne praznike novo zalogo prvovrstnih ljutomerskih vin. če Mohamed noče na goro... Ko je Amundscn l. 1925 prišel s slavnim norveškim letalcem Larsenom v Rim. da bi se ondi govoril z Nobilom o ekspediciji na Severni tečaj, sta si oba najela sobo v hotelu Terminus. Ker sta se pripeljala z drugim vlakom. kakor sta naznanila, ju ir nihče pričakoval na kolodvoru Neki jako spretni časnikar pa je bil iztaknil njun prihod in je to koj s|x>-ročil ministrstu za letalstvo. To ministrstvo je obvestilo Mussolinija, ki je poslal voz v hotel, češ,- naj oba visoka gosta prideta k njemu v |ialačo Viktorio. Medlem je bil jih Nobile prišel v hotel, ki sta se z Aiimndsenom začeia koj I strokovno pogovarjati, tako da sla pozabila na 2. Prhljaj izgine, lasje ne Izpadajo 3. Ugonablja za lase Škodljive parazite Trilysin na znanstveni podlagi izdelan to-nikum zn porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno neša brošura: »Navodila za nego las l Iriljsinom«. Mr. 0T0 M. JAKSlC, ZAGREB Mažuranira trg 5. ducejev avto. Že dve uri je trajal razgovor in hotelski vratar jc zaman opominjal gospo la, da ju čaka avto. Da bi bil že mir, jc Nobile krenil z Amiindsenom v hotelski park in |h>-govor so jc nadaljeval. Mussolini ni mogel drugače, ko da se je čez pol ure sam potrudil v hotel, da jc pozdravil gosta s severa. Nemška pehota na pohodu proti Trondhjemu. Zborovanje meščanskošolskegs učiteljstva Meščanskošolsko učiloljstvo jo zborovalo v Celju v soboto, dne 4. maja. Zborovanja, ki ga je vodil društveni predsednik Fakin, ravnatelj na Viču, se je udeležilo sto članov. Bansko upravo je zastopal banski svetnik profesor Planina, policijo pa policijski komisar Velkavrli. Zborovanja sta se udeležila ludi naša referenta g. Wagner in g. Rožman. Zborovalci so |ioslali vdanostno brzojavko Nj. Vei. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Predsednik jo pozdravil vse navzoče, posebno še zastopnike in goste. Ravnatelj Hergoulh jo imel zanimivo predavanje, v katerem jc podal nekaj smernic za reformo sedanje meščanske šole. V referatu jo orisal najprej Poljančevo zamisel meščanske šolo, nato je orisal meščansko šolo v dobi izenačenja vsega šolstva v državi, ki je mešč. šoli prineslo diferencirano tipe. Očrtal je nedostatke te šole. Med drugim ]e zahteval, naj so zviša število tedenskih ur v slovenščini na šest ur. V meščansko šolo naj bi vstopali učenci, ki so dovršili 5. razred ljudske šole. Izobrazba na meščanski šoli naj bo globlja, kot jo more dali višja ljudska šola, a bolj praktična kot jo daje gimnazija. Vsekakor pa naj bo učencem meščanske šole odprla tudi pot na srednje in strokovne šole brez vsake omejitve v smislu načela: »Prosto pol nadarjenim!« Predavatelj je izrazil tudi mnenje, naj bi se v reformirani meščanski šoli uvedel normalni m maksimalni učni načrt. Prvega bi morala obdelati vsaka šola, z drugim pa bi se le razširila in poglobila snov listih učnih predmetov, ki bi bili z.a kak določen kraj življenjskega pomena. Na ta način bi se ne zvišalo število predmetov, zvišalo bi se lo število ur za la in ta predmet. Meščanska šola bi tako ohranila enotnost in bi se obenem prilagodila krajevnim gospodarskim potrebam. Predavatelj je poudarjal tudi nujnost lastne kritike. Predsednik je podal poročilo o društvenem delovanju po zadnjem zborovanju. Tako je društvo zaprosilo, da sc v drž. proračun vnese dovoljno število mest, da se bodo napredovanja lahko nemoteno vršila Sestavilo je spomenico, naj se ukinejo sprejemni izpiti absolventov meščanskih šol v strokovne šole. in jo jo poslalo vsem šolam, banski u|iravi, ministrstvu trgovine in industrije, ministrstvu prosvete, delavski in trgovski zbornici in Županski zvozi. Zaprosilo jo za ukinitev obvezne nabave plinskih mask. Skupno z drugimi strokovnimi organizacijami si društvo prizadeva, da bi se zvišali prejemki učiteljstva meščanskih šol. Ker na meščanski šoli deluje učiloljstvo z različno izobrazbo, bo vsekakor treba poskrbeti, da tudi meščanska šola dobi učiloljstvo z enotno izobrazbo. Zborovalci so tudi izrekli mnenje, naj so razna pereča vprašanja ne bi v bodočo reševala v dnevnem časopisju, obsodilo jo dva članka, ki sla izšla o društvu meščanskošolskega učiteljstva v Slovenskem Narodu r. Po predsednikovem poročilu je zbor pozdravil zastopnik banske upravo banski svetnik prof. Planina in je žolol zborovanju čim lepših uspehov. Nato so sledila še poročila ostalih društvenih funkcionarjev Letošnji društveni kongres bo najbrž v Novem Sadu. Zbor je h koncu še enkrat sklonil, da se bo društvo z vsemi močmi prizadevalo, da se ukinejo izpiti za absolvente uiej-čanskiii šoi pri prestopu na strokovne šole. Ladja razbila splav pri Stari Gradiški Splavar Remšak iz šmartnega ob Dreti utonil 1009 častniških pelerin Častniška zadruga v Beogradu potrebuje gornjo količino pelerin raznih velikosti. Ponudbena pogodba se bo sklepala v pisarni Zadruge dne 20, maja 1940. Tehnični pogoji se lahko dobe v blagovnem oddelku Zadruge, Varščina v gotovini se položi do 10.30 na dan pogodbe pri blagajni zadruge, in sicer: 5':;, za domače, 10% za tuje tvrdke. Pisarna Oficirske zadruge št. 1317 z dne 4. maja 1910, ladio tovarna išče sposobne zastopnike event. potnike za vso Slovenijo ali posamezne kraje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 7C81. Bofrice in botri, pozor! Najlepše darilo za birmanko ali birinanca je lepo kolo. — Zaradi tega si oglejte našo veliko zalogo in nizke cene. NOVA TRGOVINA. Ljubljana, Tjršcv« cesta liti (nasproti Gospodarske zveze) zmožno, veščo strojepisja ter perfektno nemščine s prakso išče velebanka v Ljubljani. Ponudbo s curriculum vita? je poslati na upravo »Slovenca; pod značko »Stalna namestitev«-7098. MALI OGLASI V molih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovora glede malih oglasov treba priložiti znamko. Še danes in jutri vpisujemo! — Romanje Trsa t — Rab — Reka (Flu-nie, Italija — prehod moje odobren !) — najprijetneje Izlet po morju! Najlepši kraji, otok! Celin l!i0 din. Pridite plačat osebno! Oddaljeni (novi!) sporočite takoj, da pridete ; plačilo med vožnjo ! Odhod v soboto zjutraj : ljubljanski redni vlak 7.52, mariborski 5.07. Zidani most posebni vlak. Kupilo »K-13« in listek do Zagreba! »Po božjem svetu«. LJubljana, Sv. Petra nasip 17. Sfužbeiice)o Poklicni šofer Išče službo k lažjim vozovom, najrajši k osebnemu avtomobilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6878. ostr ničesar vedeli, dokler ne boste zvedeli, kdo ga je zagrešil. Konec sovražnikovega vohunstva bo, ko" boste imeli v rokah enega ali več krivcev. Vse boste zvedeli, kar do sedaj še no veste: k|e je tista mala armada, kako nam vedno ob pravem času izgine i/prod oči. iz mesta ter uide čez mejo. In tisti dan ob odkritju no boste aretirali samo pet Angležev. Tedaj boste dobili v roke tudi fotografa koinandnture. »Jaz smatram to vprašanje za rešeno,« je suhoparno pripomnil llcim. »|az pa ne. Tnkn razrešitev sc mi zdi dvomljiva, le trdno priznanje more pomiriti mojo vest. Meni se nujno dozdeva, da gre pri tem umoru za razpredeno vohunsko organizacijo. Kotografična priprava tudi ni zadosten razlog, da bi Stiefela knr nn lepem obdolžil špijomi/c.« Mirno Komparsovo zatr jevanje je ostale :z-nrnndilo. V popolnem molku so premišljali 111 iskali napake v dokazovanju. V celoti so jim jc zdelo napačno, a niso vedeli, na katerem koncu naj bi gn napadli. , , , . »Schmidt,« |o deial oce llupprnschlaclit. bori i t r tako prijazni in mi tain spodaj pri/.gite pipo. Hvala.« _ »Vaše dokazovanje je zame naravnost smešno« se je porogal llehn. »Vi vzamete svojo teorijo. ki ste jo pravkar razvili, zelo strogo in je vaš zaključek nujen: prav. Ali mislite, da ste kaj napravili? Ne. Nakopičili ste nekaj trditev brez podlage. Od sebe .ie zahtevate dikn/ov, dočim sc pri 'drugih zelo spotikate ob take trditve.« »Oprostite, da so vtikam vmes,« odgovori Kompars smeje. »Hotel sem nekoliko 1'ilozol'i-rati. Toda tatvina dokumentov je dejstvo; zato je treba stvarnega dokaza.« »Z eno besedo,« je povzel llcim divje in besno, »vam ugaja le to, kar jc za nas le težko dosegljivo. Vi hočete vse polno dokazov, kar vi rečete, je dobro. Kar jaz naredim, jr brezpomembno. Zelo rad bi videl, da 1 • i vi sami zaceli delati in bi nekoliko brodili po lom hlutu,« ■Naj bo. moj dragi tovariš.« pravi Kompars. Ali je naravnost iskal, kako bi rozvlražil jezljivegn poročnika? Morda. Nič se ni trudil, da bi omilil, ali da bi popustil. Prav nasprotno se jo prevzetno nasmehnil. Preprosta pomota v preiskavi je bila vzrok, du ste zanemarili sledi, ki so vam bile na razpolago. Vi ste dejali, da jo bila tekočina. ki jo jo zdravnik \ zel iz StielVIovrga želodcu, le pijača. Zdravnik jc ugotovil, da je bila javelizirann voda. lo je gotovo napak. Ali sle kdaj v radiološkem laboratoriju zasledovali prehajanje bizmutove tekočine v trlo kakega predmetu? Ne? .No torej: garantiram vam. da javelinskn voda. ki naj bi jo bil Stiefel pil II. maja popoldne pri mestni prodajalki, ne bi bila 28. v njegovem želodcu. Ubit je bil v noči od II. na 12 maj. To je bila prav ista tekočina kakor ona. ki mu je napolnila sapnik in pljuča. Bila je tista voda. v kateri je bil utopljen. Javelizirana? Torej naj bi bila voda /n pranje? Ali je to neumno? Ne. Vi veste, da tu perejo v vdikih škafih, ki so obenem družinska kopalna nanja. Ce ste bili kdaj nn oddihu v kaki vasi, ste se gotovo seznanili s to osnovno pripravo. Prepričali ste se, če vam le malo kdo drži glavo pod vodo, da...« »Moj Bog!« pravi llcim, »na tu način bi morali vse še enkrat preiskati.« »Čisto gotovo, če izločite možnost krivde tiste Liane, je prisohološko skoraj nemogoče...« Bežite no...« »Da. Ni neumna. Tako je. Če bi bila ona vedela, du je Stiefel mrtev: t. ne bi napravila nepotrebnega testamenta, ker bi umrli mogel z gotovostjo potrditi, da si ni bila prihranila štirideset tisoč mark; 2. če bj bila ona zagrešila to krivdo, bi bila vendarle verjetno govorila takoj in v vsakem primeru o papirju, gotovo ne bi izjavila da ga je našla 24 ur |w) umoru, po vaši preiskavi in v nenavadnih okoliščinah. Du je zmožna tako preprosto dokazovati, je po vsem razumljivo. V duševni zmedenosti, v katero io je spravilo vaše zasliševanje, je napravila načrt za dokazovanje Ne. Idini koristni problemi, ki jih stavi testament, so: Stiefel je bil ubit med II in I J. majem Stroj je bil zaplenjen 12. maja. Kdo je imel priliko da je prišel med nočjo II. in 12. maja v Stiefelovo stanovanje in tam natipkal pismo? Kdo ga je mogel vreči piv.I vrata med II majem zvečer in H. majem zjutraj?« i Mislil sem na to.« pravi lleim. »Nihče,« je potrdil Schmidt -Potem je vse pre|)ozno, toliko slabše. V vsakem primeru mislim, da boste soglašali / menoj.« jo povzel Kompars. ko ugotavljam, da nas vsr to vodi nazaj k župniku Gaillardtt,« »Toliko bolje!« pravi Schmidt. Moja psu sc pri njem nista znašla in nista hotela stran, kakor do bi bila pri zločincih, ki so bili utopili človeka v kopalni banji.« K li rut se je dvignil. S težavo je premagoval jezo. »Prijatelji moji,« je rekel, slrast vašega razpravljanja vas tira k nedostojnostim in neumnostim. ki jih ne bi rud poslušal. Lahko noč.« Kompars je zatrjeval, da nikakor ni hotel reči, rla bi bil župnik Gaillard več kot sokrivec zaradi svojega dobro umevnega molka. Oče lluppenschlaciit je izpraznil svojo pipo, jo zložil, spravil v škatlo, ki jo je potisnil pod roko in odšel. »Toliko bolje, nadaljujmo. Moje spremstvo je ugotovilo, da župnik Gaillard zelo sumljivo izrablja čas.« »Vaše spremstvo?« je vprašal Strohberg. »Ali imate tukaj pomočnike? To bi nam morali povedati.« Samo od časa do časa pridejo naokrog,« je dejal Kompars. »Duhovnik poučuje filozofijo na mestni neodvisni šoli, in siccr samo od srede do torka; potem je en teden prost. Isto opravilo uravnava njegovo duhovniško delovanje: skozi en teden od srede rlo torka ne innšujc. ne spoveduje in se v ničemer ne udeležuje življenja svoje župnije.« »Kaj sklepate iz tega?« je vprašal lleim osuplo. Za zdaj šo nič.« pravi Kompars. »Sicer pa to ni moja stvar. Zadovoljen scin. da sem še jaz nekaj doprinesel k vašim raziskovan jem. Tem ugotovitvam pripisujem le neznatno pomembnost. V noči od torka II. maja na sredo 12. je bil Stiefel umorjen; prav tedaj je bil župnik no poti proti Vendeuvresu. Noto ste ga zaprli v ječo. V torek IS. moja ste ga pred komisijo spraševali, a ni hotel nič odgovoriti. Prešla je noč o.l torka IS. na sredo l<). moja. Tn dan je duhovnik neoporečno dokazal neprisotnost .na mestu, kjer se je zločin izvršil. Gospodje, vprašanje je sedaj: Kaj se je godilo v Saint-Quorentinu in okolici od torka zvečer do srede zjt.traj?« In odgovor no to?« je vprašal Schmidt. ki se je /anion trudil, da bi dol glusu ironičen naglas. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič izdajaieij: inž. Jože Suuja Urednik: Viktor CenčiH rji LJUBD4N4 Vsem verskim društvom in katoliškim organizacijam v Ljubljani Čas je danes tak, da ni dosti, če katoliške organizacije delajo samo na znotraj med svojimi člani. Danes mora biti vsak zaveden katoličan Kristusov vojščak. Apostolsko dolo je nujno potrebno, ko je duševne bede toliko. Nezmernost in ncnravnost s surovostjo vred strašno porazno delujeta med našim ljudstvom. Koliko se s tem greha naredi, se ne da izreči, kar kliče jezo božjo nad vas vse! Da bi se to pogubno delovanje omejilo, sta se ustanovili »Društvo treznosti« in »Liga dostojnosti«. Manjka pa pri obeh delavcev. Če hočeta uspešno delati, se mora krog delavcev razširiti. Zato sta obe organizaciji napravili sklep, da zaprosita, naj bi vsaka verska družba in katoliško društvo v Ljubljani poslalo po enega svojega zastopnika v »širši odbor«. Torej za »Društvo treznosti« enega, za »Ligo dostojnosti« drugega. Ta naj vzdržuje zvezo med tema dvema organizacijama in med vašo; obenem pa pospešuje idejo, ki jo zastopa, v vaši družbi ali društvu, ki naj jo tudi med člani gojita. Kajti moralni dvig naroda ne sme biti samo stvar nekaterih posameznikov, marveč vsega vernega ljudstva. To je tako potrebno in važno apostolstvo, da se nobena katoliška organizacija pred njim ne sme zapirati. Člani naših organizacij morajo imeti polno umevanje za to delo in se čutiti poklicane k njemu. Zato upamo, da boste tej naši prošnji radi ustregli. Prosimo častito vodstvo oziroma predsedstvo, da bi o tej stvari govorili pri svojem sestanku in čimprej izvolili dva taka zastopnika (zastopnici). Ustanovni zbor »Liga dostojnosti« bo v petek, 10. maja ob 8 zvečer v Rokodelskem domu, ln drago bi nam bilo, če bi bila vaša družba ali društvo pri tem že zastopano. Za »Društvo treznosti« se naznani sestanek kasneje. Sporočila prosimo poslati na Karitativno zvezo v Marijanišču. S krščanskim pozdravom: »Liga dostojnosti« »Društvo treznosti« v Ljubljani. »Dom in šola« na bežigrajski gimnaziji Zopet se je približal dan, ko to društvo slavi praznik mater svojih dijakov s tem, da priredi »materinsko proslavoki jo vedno združi z dobrodelnim namenom celotne prireditve. K njej vabimo starše in prijatelje te velike gimnazije. Opozorili bi radi, da društvo »Dom in šola« sredstev, ki jih dobi ob takih in podobnih prilikah, nikakor ne porablja slabo, ampak vsako leto na občnem zboru o tem polaga natančen račun. Ta račun pa je vedno zelo lahek, saj more pokazati celo vrsto dijakom namenjenih socialnih in dobrodelnih iniciativ. Najprej izda vsako leto precej tisočakov za to, da nakupi nove knjige za podporno zalogo, ki je vsako leto večja in bogatejša in tako premnogim potrebnim pomaga pri študiju. V zavesti, da je treba najprej živeti, potem se da šele študirali, je »Dom in šola« odprla dijaško kuhinjo, kjer dobiva do 40 dijakov obilen zajtrk vsak dan v gimnazijskih prostorih. Poleg tega pa nekaterim najpotrebnejšim plača hrano tudi v kaki javni kuhinji. Posebno omenjamo letošnjo velikonočno dobrodelno akcijo, ko je društvo porabilo 7000 din za nakup oblek in obuvala dijakom, ki so se v skrajni sili zatekli po pomoč. Tako je bilo pomagano na različne načine 50 dijakom. Ker ima III. realna gimnazija zelo veliko dijakov, ki se vozijo v šolo z vlakom, je za take odprla in vzdržuje »Dom in šola« zjutraj in opoldne dnevno zavetišče, ki jih varuje pred mrazom, dežjem in zapravljanjem časa. Zavetišče je pod nadzorstvom. Iz povedanega je razvidno, da je socialno delo na bežigrajski gimnaziji lepo urejeno pod vodstvom g. prof. Stoparja in ge. podbanove dr. Maj-cnove, ter moremo društvu čestitati posebno tudi zato, ker s takim delom vzgaja tudi v dijakih samih socialni čut, da ne omenjamo vezi, ki jih tvori med starši in šolo, ki so posebno vidne na večkratnih roditeljskih večerih. Upamo, da bo zato tudi letošnja »materinska proslava«, združena s kulturno proslavo škofa Slomška kot slovenskega glasbenika, dobro obiskana in z darovi podprta. Proslava z bogatim sporedom bo v torek, 14. maja ob osmih zvečer v gimnazijski avli. II. nadstr. Vsi prijatelji socialnega dela med študenti iskreno povabljeni I MOŠKO PERILO PO MER I ALOJZIJ t* O T K A T O PREJ 1 OS. KUNO & Co. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA 1 Veliko veselje šolske mladino pomeni obisk razstave Srečka Magoliča v Jakopičevem paviljonu, saj prav naša mladina zna najbolj uživati vablji-vosti ljubljanskih nasadov, logov in gajev, ki jih na razstavi občuduje na prikupnih slikah. Razstavo si je ogledalo že več razredov ljubljanske klasično gimnazije in mestne ženske realne gimnazije, a tudi odrasli prijatelji prikupnih slik prihajajo v vedno večjem številu. Prodanih je tudi že nekaj slik, da se je nabrala z vstopninami in z odstotki za prodane slike že prav čedna vsota za mestne reveže. 1 Navje v cvetju vabi Ljubljančane k počašče-nju za mesto in narod zaslužnih mož. da je vsak dan prav dobro obiskano. V tem prekrasnem gaju zaslužnih pa sedaj cvete tudi toliko najlepših okrasnih rastlin, da ljubljansko častno pokopališče občudujejo tudi tuji prijatelji lepote in vrtnarski strokovnjaki, saj na njem razkazuje svojo krasoto nad 3.000 tulipanov najžlahtnejših sort, poleg njih pa cvete 5.000 mačeh modre in drugih barv. Tudi narcise delite in drugo cvetje razširja svoj vonj nad grobovi naših nosinrtnikov. da tako razkošnega nasada menda ni v vsej državi, gotovo pa ne tako dostojanstveno lepega pokopališča. Posebno pogosti gostje na Navju so pa šole, ki prihajajo z vseh strani Jugoslavije ogledovat lepote in zanimivosti Slovenije in njenega glavnega mesta, predvsem bi pa morale vse ljubljanske šole smatrati za svojo dolžnost obisk grobov naših slavnih mož. Obiščite razstavo Magolicevih slik v Jakopičevem paviljonu Odprta od 8 dopoldne do 6 zvečer. 1 Združenje urarjev in zlatarjev v Ljubljani sporoča kupujočemu občinstvu, posebno botrom in l>otricam, da bodo trgovine z urami, zlatnino in srebrnino na binkoštno nedeljo dopoldne odprte, popoldan in v ponedeljek pa bodo ves dan zaprte. 1 Razne tekstilno ostanke za obleke, predpasnike in perilo kupite ceno v mali Goričarjevi trgovini za vodo, Sv. Petra nasip, kjer je krompirjev trg. 1 V tečaj za izdelovanje kožnalih rokavic se sprejema vsak dan od 10—12 dop. in od 3—5 pop. Hotel Metropol. 1 Bežigrajski ponočnjaki. V eni preteklih noči okrog ene je prikolovratila tropa pijanih bežigrajskih ponočnjakov od Vošnjakove ceste proti Koba-ridski ulici mimo skladišča »Balkan*, kjer stanuje več strank. Ponočnjaki so krepko kalili nočni mir, eden od njih pa je bil tako junaški, da je razbil kuhinjsko okno neke stranke v pritličju. To hrabro dejanje so ostali nagradili z oglušujočim krohotom. Stanovanje, v katerem je ponočnjak razbil kuhinjsko okno, leži sicer v varnem zatišju, toda ponočnjaki so ga kljub temu našli in ga izbrali za tarčo svojega vandalizma. — Ljudje na bežigrajskem koncu prav lepo prosijo oblast naj jim za bodoče prihrani takšne in podobne dogodke, ki našemu mestu nikakor niso v čast. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. 1 Pri podiranju kostanjev v Zvezdi se zelo lahko pripeti nesreča, ker so stara drevesa tako slabo ukoreninjena, da je prvi kostanj kar sam padel, ko so ga spodkopali. Že davno doživeli kostanji imajo namreč slabe in trhle korenine, saj se spominjamo, kako je pred nekaj leti sam veter podrl in izruval debelo kostanjevo drevo. Zaradi nevarnosti je sedaj ves prostor ograjen in opozarjamo občinstvo ter gledalce, naj nikakor ne silijo skozi ograjo, posebno naj pazijo na otroke, da se ne zgodi nesreča. Mestna občina zato ne prevzame prav nobene odgovornosti, a občinstvo večkrat s svojo preveliko radovednostjo tudi ovira delavce in s tem zavlačuje dela za postavitev spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Med Ljubljančani gotovo ni prav nikogar, ki bi hotel ovirati in zavlačevati dela za postavitev spomenika ter s tem onemogočiti, da bi bil spomenik kralju odkrit že na Vidov dan, zato naj tudi svojega velikega veselja z začetkom del za spomenik občinstvo ne izraža s preveliko radovednostjo, ki bi ta dela lahko zavlekla in onemogočila počastitev kralja že na praznik žrtev za domovino. Če bi tega filma ne videl, bi mi moralo biti žal... take in slične besede so se cule iz ust «Po Tristan Bernardovem oderskem komadu onitl- ki so videli naš film in se ^ Ob 16.. 19. in 21. uri ™vduševali "ad vzvišeno igro Jeanrce Dore kino union a Materina radost in bol Telefon 22-21 edinstvene umetnice, kakršna je Ema Gramatica iKANETTE Mc D0NALD in NElSON EDDY pojeta najlepše arije in pesmi v prekrasnem glasbenem filmu: CVETJE V MAJU (Beli lorgovan) Samo Se danes in jutri! KINO SLOGA tel. 27 39 Danes ob 16., 19 in 21 uri MAVSIBOR m Tzlet organizacij JRZ in mlade JRZ iz Maribora k Sv Križu. Na prvo nedeljo po binkoštih dne 19. maja priredijo mestna in okoliške organizacije JRZ pešizlet k Sv. Križu nad Mariborom, kjer bo tabor oziroma zborovanje obmejnih Slovencev na prostoru med cerkvijo in šolo. Na zborovanju govorijo bivši narodni poslanci Gajšek, Špindier, Žeboi in drugi. Obenem ima krajevna organizacija JRZ pri Sv. Križu svoj občni zbor. Zborovanje se začne takoj po rani sv. maši okoli 7.30. Udeleženci in izletniki iz Maribora se zbirajo pred tiskarno sv. Cirila in odidejo točno ob 5.30 preko Sv. Urbana k Sv. Križu. Naši pristaši s Kozjaka in iz mariborske okolice se naprošajo, da se v velikem številu udeleže te narodne prireditve na našem obmejnem Kozjaku. Posebno vabimo člane mladinske JRZ, da se pridružijo izletu k Sv Križu. m Umrl je pr! Sv Barbari v Slov. goricah upokojeni sodni nadsvetnik g. Ernest Ferk, star j 79 let. Naj počiva v miru! m Protituberkulozni dinar je dosegel v mesecu aprilu vsoto 571.839 din. Izven dinarske stanovanj- j ske akcije so prispevali v sklad: dr. Vilko ledlička J v spomin na blagopokojnega Antona Korošca 100 din, tovarna Mirim iz sklada delavskih glob 261 din, Alfred Kulin iz Ruš 100 din in predsednik okrožnega sodišča Adolf Hudnik 200 din v spomin na pokojnega sodnika dr. Travnerja. Vsem darovalcem iskrena hvala! m Birmanske ure in zlatnino preden kupite, si oglejte pri urarju Bizjak, Oosposka ulica 16. m Velika akademija mariborskih srednješolcev bo drevi v Narodnem domu. Nastopijo gojenci vseh mariborskih srednjih šol z zanimivim in pestrim sporedom. m Akademija obiskovalcev čeških tečajev na mariborskih srednjih šolah se preloži na poznejši čas zaradi pevskega nastopa mariborskih srednješolcev. m Ljudski oder ima danes ob 8 nn odru svoj redni sestanek. Vabljeni tudi drugi prijatelji. Vsi, točno I m Bančni zavodi v Mariboru bodo v soboto 11. maja ves dan zaprti. m Upravni odbor Oficirskega doma v Mariboru DOziva gg. rezervne častnike in vojaške urad- GRADO (Trieste) OTOK ZLATOBARVNEGA PESKA PARADIŽ ZA OTROKE Pojasnila: EN1T, Beograd. Terazije 16 in Azienda Autonoma di Soggiorno, G rado (Ilalin). GRADO - PENSION LITTORIA Gosposka hiša z vsem udobjem. Izvrstna kubinja. Zmerne cene. A. Del Picrola Najnovejša poročila Chamberlain je še dobil večino Položaj vlade pa je zelo omajan London, 8. maja. t. Reuter: Po Churcillovem govoru je bilo glasovanje o zaupnici Chamber-lainovi vladi. Za vlado je glasovalo 281 po- slancev, proti pa 200. Proti Chamberlainit niso glasovali samo delavski in liberalni poslan ;i, ampak tudi številni konservativci. Poklicni šoferji z uredbo zaščiteni Belgrad, 8. maja. AA. V zvezi z objavo uredbe o službenih odnosih profesionalnih vozačev (šoferjev) pri avtomobilih, kateri so zaposleni pri privatnih osebah, je podal minister za socialno politiko za tisk tolo izjavo: Kakor znano zakon o obrtih ni uredil službenih odnosov profesionalnih šoferjev, zaposlenih pri zasebnikih. Zaradi tega te osebe do danes v tem pogledu niso bile zaščitene. Da bi se izpopolnila ta pomanjkljivost v socialni zakonodaji v naši državi, jo ministrski svet izdal uredbo o službenih odnosih profesionalnih šoferjev za avtomobile, kateri so zaposleni pri zasebnikih. Ta uredba ureja v glavnem sledeča vprašanja: vprašanje plač, način izplačila, odpovedne roke in vprašanje reševanja sporov gmotnega značaja. Uredba določa, da se sme šoferjem odmeriti plača edino v mesečnih obrokih, če s pogodbo ni odmerjena na daljši rok. Položaj Nizozemske se je zelo poslabšal Washington, 8. maja. AA. Ilavas: Zunanji minister Cordell Hull je nn današnjem sprejemu časnikarjev izjavil, da je dobil diplomatsko poročilo iz Haaga, na podlagi katerega lahko reče, da se jc položaj med Holandijo in Nemčijo poostril. Hull je izjavil, da je v stalni zvezi z ameriškim poslanikom v Haagu. Amsterdam, 8. maja. AA. Ilavas: Ilolandske priprave, da bi bila država pripravljena na vsako morebitnost, so zelo obsežne. Ne samo. da so bili ukinjeni vsi vojaški dopusti, temveč so bili izdani vsi ukrepi, da ne bi bila Holan-dija, podobno kakor druge države, presenečena Amsterdam, 8. maja. AA. DNB: Na uradnem mestu izjavljajo, da l>o začenši zli. majem letališče v Sifolu rezervirano i/,Ključno za l>romet holandskih prevoznih ladij. Letališče C useldo pri Kronigonu pa bo še naprej ostalo odprto za promet tujih letal. Majski pri Halifaxu London, 8. maja. A A. Reuter: Diplomatski urednik agencije Reuter je izvedel, da je sovjetski veleposlanik Majski dnnes opoldne obiskal lorda IIalifaxa in se je z njim rnzgo-varjal o angleško-sovjetskih trgovinskih pogajanjih. Izve se, da je lord Ilalifax pristavil nekatere pripombe k zadnjim sovjetskim predlogom, ter je zahteval še druga podrobna pojasnila. Izgubljene patrolne ladje London, 8. maja. AA. Reuter: Angleška admiraliteta je zvečer sporočila, da je bilo v času izpraznjevanja Tronthjema potopljenih 6 patrolnih ladij. Te lad je so bile potopljene med letalskimi napadi. Dve od teh ladij sta bili potopljeni med borbo samo, ostale štiri pa so bile tako poškodovane, da jih jc morala potopiti posadka sama, ker ni bilo upanja, da bi jih privlekli v Anglijo. Sumner Welles — miren Washington. 8. maja. b. Welles je imel snoči razgovor s predsednikom Rooseveltom ter je po končani konferenci izjavil časnikarjem, da iz Evrope ni bilo nobenih takšnih poročil, ki bi kazale na razširitev vojne. Anglija—Sovjetska Rusija London, 8. majnika. t. Havas. V spodnjem domu je poslanec Straus vprašal vlado, kdaj bo angleški veleposlanik, ki je sedaj že toliko časa v Londonu, odpotoval nazaj v Moskvo. Državni podtajnik Butler je odgovoril, da vlada še ni določila dneva za njegov odhod. Ko je poslanec dejal, da bi bilo vendar prvenstvene važnosti, da bi v današnjih mednarodnih okoliščinah Anglija imela v Moskvi svojega poslanika, je Butler odgovoril, da ima vlada njegovega veličanstva to pred očmi in da posveča temu vprašanju veliko pozornost. Vlada proučuje sedaj tudi sovjetske predloge za novo trgovinsko pogodbo. Sedanji angleški diplomatski predstavnik v Aloskvi je zelo sposoben, je dejal Butler, in bodo interesi Anglije varno zastopani. Zveza baltiških državic Talin. 8 maja. b. Iz zanesljivega vira poročajo, da se vodijo pogajanja glede federacije baltskih držav. Pogajanja baje dobro napredujejo. Mesečna plača se bo profesionalnim šoferjem izplačevala najkasneje zadnji dan vsakega meseca, čo • pa je plača odmerjena za daljši rok, pa najkasneje na koncu vsakega koledarskega meseca. Uredba prepoveduje, da se plače, katere so lastniki zasebnih avtomobilov plačevali profesionalnim šoferjem na dan objave uredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva z dne 10. novembra 1939, se morejo zmanjšali ali pn v zmanjšanih odnosih pogodbeno določevati. Kot odpovedni rok za poklicne šolerje so določa rok najmanj 30 dni. čo ni morebiti po pogodbi urejeno kaj l>olj ugodnega. Si>ore med poklicnimi šoferji osebnih avaomobilov in njihovimi delodajalci, ki se nanašajo na materialne zahteve, bodo reševala sodišča dobrih mož, kakor jih določa obrtni zakon, v kolikor vrednost spornega predmeta ne znaša več kakor 12.000 din. Romunski petrolej za Nemčijo Rim, 8. maja. b. Italijanska agencija Gea jo objavila podatke o nemških petrolejskih vlačilcih za prevoz petroleja po Donavi. Po teh podatkih razpolaga Nemčija s plovnim )>arkom 100.000 ton nosilnosti. Nemčija je namreč poslala veliko število svojih vlačilcev z Rene na Donavo kjer jih bo porabila za prevoz romunskega petroleja. Strokovnjaki računajo, da bo Nemčija lahko s temi svojimi vlačilci letno uvozila po Donavi v Nemčiio pol milijona ton petroleja. Nemčija od Madžarske ni zahtevala dovoljenja za prehod svojih čet Budimpešta, 8. maja. b. Uradno zanikajo glasove, da je Nemčija zahtevala od Madžarske, da dovoli prehod nemškim četam čez madžarsko državo. Na Madžarskem presojajo položaj mnogo mirneje kakor pred nekaj dnevi. Dejstvo, da Romunija v skladu z določbami trgovinske pogodbe dobavlja Nemčiji vse predmete, za katere se je obvezala, da jih bo dobavljala in da po drugi strani Nemčija dobavlja Romuniji stalno letala vrste »Messerschmitt«, dovolj jasno govori, da Nemčija nima namena izvesti kakšnega napada na Romunijo. Budimpešta, 8. majnika. t. Reuter. V madžarski prestolnici izjavljajo, da je napetost, ki je zadnje dni vladala glede jitžnovzhodne Evrope, znatno jx>pustila. Na Madžarskem je bila nervoznost prav za prav majhna. Madžarski listi navajajo tudi pisanje belgrajskega tiska, ki se huduje nad tolikimi govoricami, ki krožijo glede »neke nevarnosti za balkansko Evropo*. V Belgradu da imajo jeklene živce, pravijo v Budimpešti, ter gledajo v bodočnost hladno. Govorice, ki jih trosita vojskujoča se tabora o drug drugega namenih, so le krinka za načrte, ki jih ima vsak tabor in s katerimi želi opravičiti svoje lastne namene, tako pišejo belgrajski listi, ki jih madžarski tisk v obsežnih posnetkih objavlja. Madžarski listi nadalje podčrta-vajo vedno večje prijateljstvo z Jugoslavijo. Preosnova borz za delo Belgrad, 8. maja. AA. Dne 3. maja je bila v Belgradu ustanovna seja predsedstva osrednje uprave za posredovanje dela. Ustanovitev tega predsedstva je določilu uredba o prenosu poslov socialne politike in ljudskega zdravja iz države na banovino Hrvatsko, začetek delovanja pa je zvezano z konstituiranjem glavnih uprav posredovanja dela v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Z ustanovitvijo gori imenovanih organov je prenehala funkcija 'dosedanjega vrhovnega samoupravnega orh'nna predsedstva centralnega odbora za posredovanje dela. Predsedstvo je na prvih sejah sprejelo sklepe, da se v čim krajšem času začnejo ustanavljati glavne uprave in njihove samouprave, ki so pristojne za izdelavo proračunov in zn potrjevanje zaključnih računov »a leto I939. Obenem je bilo naloženo osrednji upravi za posredovanje dela, naj pripravi predloge in navodila za organizacijo posredovanja dela. Pri konstituiranju so bili poslani pozdravni brzo-javi predsedniku in podpredsedniku vlade, ministru za socialno politiko, bunu Hrvatske in banu dravske banovine. Staro umetnino so odkrili V beneškem okraju Franzolo di Caslel-franco so nedavno odkrili umetnino iz 14. stoletja. ki izvira od neznanega umetnika. Na sliki na presno, ki je le mulo poškodovana, je jako ljubko in fino upodobljena Marija z Detetom. — Navzlic različnemu razisknvanju si umetniški strokovnjaki še niso na jasnem, kateri italijanski slikar bi bil izvršil to odlično umetnino. nike. njihove rodbine ter goste aktivnih častnikov . na tovariški večer, ki bo jutri, v petek, v hotelu I Orel. Prihod do 20.30. Družabni večer se vrši kot | odhodnica premeščenim častnikom. m Dvig vojne izplačilne knjižice. Vpokojeni I uradniki, zvaničniki, delavci (provizionisli), kate- j rim izplačuje pokojnino računovodstvo pri direk- j ciji drž železnic v Ljubljani, naj v teku 10 dni : dvignejo vojne plačilne knjižice na glavnem kolodvoru v pisarni voznih olajšav. S seboj naj prinesejo zadnji odrezek poštne nakaznice, s katero jim jc bila nakazana pokojnina Delavci (provizionisli) morajo ob sprejemu knjižice plačati 3 din. i m Smrt v kopalni kadi. Nagle smrti od srčne kapi zadeta je umrla 79 letna soproga vpokojenega železničarja Ana Rozman iz Betnavske ceste 26. V torek popoldns se je šla kopat v železniško kopališče v VVolfovj ulici. Ker je nad eno uro ni bilo iz kopalne kabine, je poslala strežnica pozorna ter je trkala na vrata kabine in jo klicala. Dobila pa ni nobenega odgovora. Poldirala je kurjača, ki je s silo vdrl vrata na kabini. Našla sta Rozmanovo v kopalni kadi, polni vode. mrtvo. Poklican je bil železniški zdravnik dr Korenčan ki jc- ugotovil, da je btaio gospo pri kopanju zadela srčna kap. Stree g »SLOVENKO, dn« B. mafr UHO. KULTURNI OBZORNIK Sedmakov Kaplan čedrmac v slovaškem prevodu Slovaki so se v zadnjem času zaičeli zelo za- nimati za Slovence in našo književnost. Tako sem zvedel, da bodo v seminarju za sloivanske književnosti v Bratislavi začeli brati Cankarjevo Moje življenje, kajti asistent dr. Ambrus je naročil iz Ljubljane 20 izvodov za član« seminarja. Dr. Ambrus, ki poroča o slovenskih knjižnih zadevah v slovaških listih in vzdržuje tesne stike s slovensko slavistično znanostjo, obvlada odlično slovensko, saj je bil zamenianec naše akademske zveze nekako tedaj, kot je bil od Slovencev v Bratislavi prof. Smolej, ki podobno vlogo posrednika med obema kulturama opravlja med nami in je prav v zadnjem »Dejanju« priobčil nekaj prevodov iz moderne slovaške lirike (prevela njegova žena A. Gabršček-Smolejeva). Se bolj pa se uveljavlja v prevajanju slovenskih leposlovnih del pesnik Koloman Geraldini, ki je bil prav tako nekaj časa gost slovenskih katoliških akademikov v Ljubljani. Poleg časopisnih poročil, ki jih je pisal v mnoge slovaške liste in revije, je več let prevajal tudi slovensko moderno liriko, ki jo je pred kratkim izdal v posebni knjigi pod naslovom »Pesmi izpod Triglava« in je dosegla pri Slovakih, kakor so poročali časopisi, lep uspeh; pa tudi pri nas, kakor pričajo ocene. Sedaj pa je Geraldini prevel v slovaščino eno najbolj slovenskih povesti »Kaplan Martin Čeder-mac«, s katero se je v slovensko literaturo s tako velikim uspehom uvedel Pavle Sedmak. Kakor vemo, je dobila povest že prvo banovinsko nagrado za 1. 1939 pri nas ter je bila ena najbolj branih slovenskih povesti zadnjih let. V nji je Sedmak pokazal trpljenje Slovencev v Beneški Sloveniji, katerim so zadnji ukrepi vzeli celo slovenski jezik v cerkvi in je zato delo in trpljenje kaplana Čedrmaca naravnost križev pot slovenskega duhovnika na skrajni meji slovenskega ozemlja v Benečiji. Gotovo v sedanjem času ni primernejše slovenske povesti, kateri bi želeli prevod v tuje jezike, kakor ravno ta povest novega pisatelja Pavla Sedmaka. Geraldini je bil prvi izmed nam prijaznih tujcev, ki je spoznal vrednost povesti same kot literarnega dela, pa tudi nje pomen za Slovence, kajti malokomu je znano, da bivajo Slovenci tudi globoko v beneški ravnini in da prenašajo junaško trpljenje narodnih manjšin, ki ga Slovaki tako dobro poznajo kot morda noben drugi narod na svetu ne. In v tem je problem beneških Slovencev tako podoben muki Slovakov pred vojno in tudi seda) v onih krajih, ki so pri zadnji delitvi odpadli iz meja nove slovaške republike. Povest je prevedena brez kakih sprememb v tekstu, pač pa je dodan epilog o Beneških Slovencih, kar je za razumevanje povesti med Slovaki prav tako potrebno kot geografska karta beneško-slovenskega ozemlja, ki jo je prevajalec dodal in ki je izredno velikega pomena. Tu izvedo čitatelji, da obsega Beneška Slovenija 415 km' ter živi tam 35.000 Slovencev, ki se delž v Rezijane, terske Slovence in šempe-trske. V tem članku, ki ima 5 strani, je podana zgodovina beneških Slovencev, njihova socialna struktura, verska pripadnost , sodnijska in pravna organizacija, samouprava pod Benečani. L. 1866 so glasovali za Italijo v veri, da dobe nazaj samoupravo. Nato preide na današnji položaj Slovencev, ki so razdeljeni na pet čisto slovenskih fara, ki imajo pa veliko podružnic, med njimi šempe-trska 18! Vsaka taka podružnica ima pa svojega kaplana, ki je izrasel iz ljudstva. In tak kaplan je Čedrmac. Ti Slovenci so bili vedno lojalni do države, toda konservativni v navadah, običajih in jeziku. »Tako je bilo do danes. Kako pa je sedaj, dobite odgovor v tej knjigi.« To je vsebina tega epiloga, ki bi moral biti poslovenjen in tiskan v vsaki naši čitanki; saj je v njem V6e, kar mora vedeti — ne samo tujec- temveč predvsem Slovenec o teh svojih bratih na skrajni meji. Zato smo še bolj hvaležni prevajatelju, da je dodal ta informativen članek o beneških Slovencih ter s tem še bolj približal povest slovaškim bralcem. Povest, kolikor smo mogli presoditi, se v slovaščini bere zelo prijetno ter je ohranila našo sočnost. Izšla pa je naravnost v luksiozni opremi ki že na zunaj vabi k branju. Izdalo jo je Druitvo prijateljev klasičnih knjig, kot 40 zvezek te serije, ki jo urejuje prof. R. Klačko. Načrt za vezavo j in ovoj je narisal akad. slikar Štefan Bednar. Na ^ platnicah je vtisnjen medaljon z vaško cerkvico in duhovnikom, ki se izmučen spušča po klancu. Knjiga dela čast slovaški založbi ter priča, da Slovaki mnogo dajo na lepo knjigo, kar so pokazali tudi pri izdaji slovenske lirične antologije, Gospodu Geraldiniju, referentu pri Slovaški Matici v Turčianskem sv. Martinu, se pa od srca zahvaljujemo za prevod te, ta hip morda najbolj aktualne, slovenske povesti, založnici pa za lepo opremo. Tako kulturno delovanje nas bolj približuje kot vsako drugo javno delo, ter smo veseli, da išče Slovaška v svojih novih razmerah predvsem zveze in stike s svojimi slovanskimi sosednimi narodi. V spoznavanju je razumevanje in zato čutimo, da bi tudi Slovenci morali bolj poznati slovaško književnost, kakor pa jo poznamo po zaslugi nekaterih novejših prevajalcev (Albrecht, Štele, Smolej), ki so nam šele odprli pot v slovaško besedno umetnost in slovaškega duha. Zastopniki inozemskih in nemških listov, k« prejemajo tako irano nemško »Belo knjigo«. Vzgojiteljico bodoče angleške kraljice ii. Gostovanje Vanje Leventove v »Traviati« Na treh gostovanjih', T »Madame Butterfly«, »Adriani Lecouvreur« in »Traviati« nam je bolgarska umetnica Vanja Leventova pokazala resnično, visoko operno umetnost. Njej opera ne pomeni le pevske produkcije v okviru kulis, i spremljavo orkestra, združene s povprečno igralsko karakterizacijo dotične vloge. Ona svojo vlogo res odrsko občuti in doživlja, iz nje ustvarja v prvi vrsti enoten, človeško resničen, psihološko dosleden in utemeljen lik. Petje in igra sta ji le dve enakovredni, enako bogati, enako subtilni funkciji vsake najmanjše duševne akcije ali reakcije, skoro bi rekel sleherne besede, ki naj pride iz ust pevca-igralca. Oboje obvlada Vanja Leventova enako mojstrsko: kakor je na eni strani izreden njen igralski talent, tako je tudi njeno petje — da o tehničnem znanju ne govorimo — polno izraza, bogatih barv, najrazličnejših registrov, med katerimi 60 nekateri (n. pr. njen mez-za voce) naravnost čudoviti. Vloga Violete v »Traviati« ji je nudila posebno mnogo prilike, da . pokaže vso izraznost glasu in igre, poleg tega je ' presenetila z lepo koloraturno tehniko v veliki ariji 1. dejanja. Po italijanskem vzorcu tudi ni nenaklonjena raznim efektnim poudarkom v igri, ki pa vendar niso bili pretirani. Ob izvrstno razpoloženem G o s t i č u , ki je pel vlogo Alfreda, je doživela pevka posebno ob koncu tako navdušeno priznanje občinstva, kot ga v naši operi že dolgo - " ' - ....... " NJko. ni bilo. Opero je dirigiral g. Štritof dr. VaVo. Koncert deškega zbora »Amrušsvo« Hrvatski mladinski zbor vzgajališča »Amruše-vo«, ki šteje okoli sto pevcev, nam je na ponedeljkovem koncertu podal prav zanimivo sliko hrvatske mladinske zborske literature. Zapeli so pesmi Vinka Žganca, Zlatka Špoljara, Mirka Ko-lariča, Josipa Vrhovskega, Slavka Modrijana, Ivana Kokota, Rudolfa Matza, Gjura Prejca, Božidara Krnica; poleg teh je bila na programu zastopana slovenska pesem s Pregljevo harmonizacijo »Gor' čez izaro«, srbska pa z Mokranjčevo »Pazar živine«. Posebna zanimivost je bila pesem »Seljački život«, ki jo je spesnil in uglasbil sam dr. Vladko Maček. Njihov dirigent g. Pavao Štefanac je z zborom dosegel prav lepo stopnjo discipliniranega, točnega pevskega podajanja. Netočnosti v intonaciji, ki so se sem in tja pojavile, je zakrivila gotovo slaba akustika Unionske dvorane, pa tudi utrujenost pevcev od popoldanskega koncerta. Utrujenost se jim je poznala tudi na glasovih, posebno pri sopranih, zato so alti mestoma preveč izstopali. A kljub temu so mladi pevci ves ogromni program odpeli vestno in z zanosom. Če se spomnimo pri tem na visoko umetniško stopnjo, ki so jo že dosegli naši slovenski mladinski zbori (n. pr Trboveljski slavček v prejšnjih letih ali zbor z Rakeka pod vodstvom g. Maksa Pirnika in še mnogo drugih, ki stopajo po isti poti), bi želeli, da bi tudi bratje Hrvati spoznali visoko kvaliteto naših zborov, kar bi jim gotovo dalo marsikako pobudo pri njihovem lastnem delu. V tretjem delu koncerta so nastopili še mladi tamburaši, ki so pod vodstvom g. Štefanca zaigrali nekaj skladb prav precizno in z občutkom. Kakor prej v pesmih so tudi tu pokazali lepe rezultate glasbene vzgoje in prizadevanja njihovih učiteljev. Na koncu pa so skupaj zapeli in zaigrali še koračnico »Na konje« in slovensko himno »Naprej zastava slave« in tako zaključili koncert prav učinkovito in slovesno ob velikem navdušenju občinstva. dr- VaVo- Občni zbor Muzejskega društva 7. maja je imelo Muzejsko društvo za Slovenijo ob 5 popoldne v muzejski čitalnici svoj redni letni občni zbo'. Predsednik g univ. prof. dr. M. Kos je ob pričetku pozdravil zastopnika mestnega župana ljubljanskega, dr. Pretnarja, zastopnika banske uprave, g. insp. Silva Kranjca, zastopnika Prirodoslovnega društva, dr. Koširja, zastopnike dnevnega časopisja in vse navzočne. Spomin umrlih članov je občni zbor počastil s enominutnim molkom. Predsednik g. dr. M. Kos je v svojem poročilu očrtal delo društva v preteklem letu in se posebno pomudil pri praznovanju društvene 100-letnice, ki jo je društvo svečano obhajalo 17. decembra 1939 pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena v sejni dvorani mestnega magistrata in katere so se udeležili kot zastopniki kr. vlade minister dr. M. Krek, župan dr. J. Adlešič, zastopniki vseh treh akademij, rektor univerze in mnogi drugi odlični zastopniki. Pri tej priliki je bilo društvo odlikovano z redom sv. Save II. stopnje, prav tako tudi njegov predsednik in podpredsednik. Istega dne so imeli slovenski zgodovinarji svoje celodnevno zborovanje, kjer so ob pomembnih predavanjih pregledali stanje posameznih zgodovinskih panog in sklenili, da postanejo zborovanja stalna institucija. Kot trajen spomin na stoletnico pa bosta ostala »Jubilejni Glasnik« s 412 stranmi in 28 prilogami slik ter Kazala dr. M. P i v e c - S t e I e t o v e. Za vse to delo se je zahvalil vsem sodelavcem, posebno pa še prosvetnemu ministrstvu, predsedstvu senata, banski upravi, mestni občini, zbornici za TOI in mnogim drugim za velike zasluge društvu. V debati je nato ravnatelj Narodnega muzeja, g. dr. J. Mal, predlagal, da se g, načelniku dr. R. Andrejki, bivšemu društvenemu predsedniku, ki je društvo obudil v novo življenje, izreče po občnem zboru posebna zahvala za njegovo delo za društvo in publikacijo »Kazalo«, ki je njegova zamisel. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Iz poročila tajnika gosp. univ. prof. dr. Fr. Z w i 11 e r j a je razvidno veliko delo, ki ga je imel odbor s pripravo stoletnega jubileja in izdajo jubilejnih društvenih publikacij, katerih finančno stran je razložilo poročilo blagajnika g. univ. prof. dr. B. Sarie. Kljub ogromnim stroškom, ki sta jih zahtevala »Jubilejni Glasnik« in »Kazalo«, pa se je odboru posrečilo, da je s pomočjo raznih podpor, za katere se mora društvo zahvaliti državi, banovini, mestni občini ljubljanski, predsedstvu senata, zbornice za TOI in še nekaterim drugim, ugodno rešilo svoje gmotno vprašanje. Po poročilu knjižničarja in arhivarja, kustosa dr. R. L o ž a r j a, ki je poročal o zamenjavah, ki jih ima društvo za razne druge domače in inozemske revije, je urednik društvenega glasila g. dr. J. M a l poročal o delu za jubilejno številko »Glasnika« in nakazal smernice na ureditev pri hodnjega letnika, ki izide v jeseni. Po predlogu preglednikov je odbor sprejel absolutorij. nakar je bil ponovno izvoljen stari odbor s predsednikom dr. M. Koso m. Naša knjiga. Jugoslovanska knjigarna. Po ogledu drugih založb je tudi Jugoslovanska knjigarna začela izdajati svoj poseben propagandni list z naslovom »Naša knjiga«, katerega prva številka je izšla 1. maja, izhajal pa bo četrtletno in ga urejuje pesnik Severin Šali. V njej so na kratko označen«" knjige, ki jih je v zadnjem času izdala Jugoslovanska knjigarna, tako Papini: Priče trpljenja Gospodovega, Hichens, Alahov vrt, Ušeničnik: Zbrani spisi, Reya: Vremen oslovje, Dcbeljak-Stcle-Mole: Poljska in Seigerschmiedove Šmarnice KA. Naznanjene pa so nove knjige, ki so v tisku ali pa, ki so v pripravi. Tako napoveduje založba dve zbirki izvirnih slovenskih novel namreč Janeza Jaha: Previsi in Franca Bevka: Mlada njiva, ki bo 4. zvezek Zbranih spisov, in ga bo založba dodala naročnikom zbirke Naša knjiga. Pa tudi dve pesniški zbirki mladih pesnikov sta na programu namreč Severina Salija: Drevo v samoti ter Dušana Ludvika: S po-tepuško palico, kar vzbuja gotovo pričakovanje med občinstvom, saj se bosta s tema prvencema predstavila dva nova pesnika. Nadaljevala bo izdajo Useničnikovih Zbranih spisov, ki redno izhajajo viakega prvega v mesecu. Janko Mlakar bo izdal Mala princeza Elizabeta, najstarejša hčerka angleškega kralja, ki je nedavno obhajala svoj 14. rojstni dan, se pridno šola. Dosti se mora učiti, saj je prestolonaslednica in bo nekoč vladala Veliki Britaniji in Irski in kolonijam in dominijonom in cesarstvu Indiji — to pa ni lahko... Pet ur na dan ima princeza Elizabeta Šolski pouk. Uče se dveh tujih jezikov, francoskega in nemškega, zgodovine, zgodovino ustave, zemljepisja, angleškega slovstva, malo gospodarstva, matematike, klavirja in plesanja. Vso vzgojo pa vodi mis Marion Cravvford, ki je Škotka, kakor kraljica, princezina mati. Miss Crawforolj da-rovita za angleški slog. Da piše tako lepo, da spominja njen slog na prababico kraljico Vik; torijo. Njena pisma, ki jih vsak dan piše svoji babici, kraljici-materi Mary, so jako zanimivo branje. Š I* O M T Kaj delajo veliki športniki Amerike: Budge, Mako, Vines, Perry in Riggs Donald Budge — mojster na klavirju Budge je na najboljši poti, da doseže tudi na klavirju tako virtuoznost kot jo ima, kadar igra svoj priljubljeni tenis. Donald je zaupal svojim najboljšim prijateljem, da si želi sedaj samo še to, da pride v kak odličen ameriški »swing« orkester. Ta njegova želja prav za prav ne preseneča mnogo. Budge je namreč svoje glasbene sposobnosti že lansko leto pokazal v Londonu o priliki nekega turnirja. S svojim igranjem mu je uspelo, da je navdušil tedaj g. Kingmana, funkcionarja ameriške teniške zveze, ki se privatno tudi bavi z glasbo. Kingman izvrstno igra na violon-čelo in je že večkrat priredil samostojne koncerte po raznih evropskih prestolnicah. A Kingman je odložil svoje glasbilo v kot. In ko je Budge nekoč slučajno zagledal ta čelo, se je začel zanimati za ta inštrument in si na vsak način hotel pridobiti vsaj osnovnega znanja. »Kakšna škoda,« je dejal Kingman, »ker ne utegnem, da bi ga jaz poučeval, kajti prepričan sem, da bi dosegel velike uspehe na tem glasbilu in postal pravi umetnik; kajti talent ima.« Tudi Mako ima rad glasbo Tudi Gene Mako ima iskreno željo, da pride kdaj h kakšnemu velikemu jazz-orkestru. In kadar odhaja Mako na kake velike tenis turnirje po svoji domovini ali po svetu, nikdar ne pozabi vzeti s seboj kovčeg, v katerem so številni inštrumenti. Pa tudi gramofon s kopico najmodernejših plošč mu je velik prijatelj. In v mestih, kjer tekmuje, še tik pred pričetkom igre v svoji sobi vrti lepe plošče, ki ga zabavajo. Kdo ve, ako ne bomo doživeli 5e tega, da bosta nekoč velika tenis-partnerja skupaj sedela v kakem jazz-orkestru. Vinesovi uspehi v golfu Ellsworth Vines je še tik pred nastopom Budga v »Madison Square Gardenu« objavil, da se namerava v najkrajšem času povsem posvetiti igranju golfa. To svojo obljubo je tudi izvedel in se izkazal nemalokrat v velikih tekmovanjih, koder je postal prvak. Perry dobro služi Fred Perry, ki je trener avstralske teniške ekipe, zelo dobro služi mastne denarce v klubu, koder mu dela družbo tudi znani Vines. Nahaja se letno precej časa v bližini Les Angelesa, kjer se je seznanil z ljudmi iz filmskega sveta. Tudi to prijateljstvo mu prinaša lepe denarje. knjigo o veselem študentovanju »Spomini«, ki bo gotovo vzbujala mnogo veselih ur. Poleg teh izvirnih slovenskih del bo založba izdala tudi dve knjižici dramatskih prizorov Mirka K unčiča, namreč njegovo uspelo mladinsko igro: Triglavska roža ter v drugi knjižici dve mladinski enodejanki za materinski dan. Izmed prevodov 6ta naznanjeni roman Vambrechtsamerjeve: Danes grofje celjski in nikdar več v prevodu Nika Kureta in velika drama v verzih Madžara Imre Madacha; Tragedija človeka, ki jo prevajata Vilko Novak in Tine Debeljak. Tako bomo s tem ogrskim Faustom dobili prvo madžarsko klasično delo. Poleg teh knjig leposlovnega značaja je napovedana tudi znanstvena knjiga prof. dr, Snoja: Uvod v sv. Pismo nove zaveze, ki bo izšla v juniju Poleg teh naznanil in oznak pa je v listu tudi nekaj pomembnih člankov, tako o Papi-niju, dalje Kako rešiti problem cenene knjige? Umetnost legendarne resničnosti (ob smrti Lager-lofove). Naša knjiga hoče tako biti vez med založbo in odjcmalci, ljubitelji knjige, tako da od časa do ča6a obišče občinstvo in spregovori o novih knjigah in novih pripravah na knjižnem trgu. Bobby Riggs — mladi ženin Kakor vse kaže, letos v Evropi ne bo velikih teniških turnirjev z udeležbo svetovnih igralcev in zato skoraj gotovo ne bomo imeli prilike videti tega simpatičnega igralca na evropskih belih prostorih. Riggs, ki je na listi najboljših tenis igralcev zaznamovan kot prvi, je pred nedavnim stopil v zakonski stan. Poročil se je z mlado in lepo Katarino Fisherjevo, katere slike so bile povsod, kamor koli je prišel nadarjeni Bobby kazati svojo umetnost. Tako žive najbolj znani Športniki Ameriko. Vsakdo se ukvarja s tem, kar ga veseli. Mnogo pa jih je, ki jim življenje ni tako lahko in se morajo s skromnim zaslužkom prebijati iz dneva v dan. Vsem pač ni sreča enako naklonjena. Po svetu Angleški nogometaši bodo obiskali Balkan. Romunski zvezni kapitan dr. Economu, ki je prav tako prisostvoval dvoboju med Hrvatsko in Mad-jarsko reprezentanco v Budimpešti, je izjavil, da bo Balkan posetila v mesecu juniju močna angleška reprezentanca. Angleži bodo nastopili, kolikor je dosedaj znano proti Romunom, Grkom in Tflrkom. Morda bodo tudi naši nogometaši hoteli pomeriti svoje moči z njimi. * V veliki italijanski biciklistiSni dirki »Giro dTtala« bo vozilo poleg mnogoštevilnih domačih kolesarjev tudi precej inozemcev. Dirka se bo pričela 17. maja in bo trajala do 9. junija. Proga bo dolga 3500 km in bo razdeljena na 20 etap. * »FC Nflrnberg« si je osvojil pokal v konkurenci nemških klubov. Pokal je podaril vodja nemškega šjx>rta Tschamer und Osten. V zadnji tekmi je porazil nogometno moštvo »Waldhof« iz Mannhei-ma. Tekmi je prisostvovalo 70.000 gledalcev. Rezultat je bil 2 :0. * »Bratislava« }e na tem, da ne bo postala slovaški prvak, ker je spet izgubila tekmo proti To- polčana z rezultatom 3 : 2. * Dunajski »Rapid« si je z nedeljsko zmago nad »Wackrom< ponovno osvojil nogometno prvenstvo Dunaja. To je že njegova trinajsta zaporedna zmaga v tej ostri konkurenci dunajskih klubov. Rezultat je bil 4 ; 1. o Švicarski listi mnogo razmotrivaio o zadnjih neuspehih švicarske državne reprezentance. Zadnji neuspehi niso kar nič laskavi, in sedaj iščejo, kaj jim je vzrok. Pravijo, da tudi v njihovih športnih vrstah ni vse tako kakor bi moralo biti. * Naši kolesarji so bili pozvani na dirke, ki »e bodo tekom tega leta vršile na Madjarskem, v Romuniji in Bolgariji. ^ Švicarski nogometni rezultati zadnje nedelje so bili: V nacionalni ligi: Nordstern—Grenchen 2:1; St. Gallen—Young Boys 0:2; Young Felllovs —Servette 1:2; Luzern—Lausanne 2:1; Biel—Lu-gano 1:5; Chaux—Grasshoppers 1:4. Prvenstvo lige pa: Blue Starš—Juventiis 1:2; SC Zug—Ziirich 1:10; Besfelden—Concordia 3:2; Solothurn—Aarau 1:2; Cantonal—Etoile 1:3; Bern —Biel 4:1; Montreaux—Forward 2:2. V hoji na 25 km. ki se je vršila v Ztlrichn, te zmagal v seniorski skupini E. Rodumer od SK Zil-richa. V stafetnem teku »Tja in «em po Bernu« si je priborilo prvo mesto telovadno društvo iz Berna. Na kolesarski dirki, ki je bila zadnjo nedeljo okoli Belgije, je zmacal znameniti vozač Marcel Kint.