Po&tnlna plačana v gotovlni iEfaaja TBak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Dfn, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcijn In upraya: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličjt, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračaj«. Oglasi po tarifu. Štev. 29. Celje, petek 17. julija 1936. Leto XVIII. K letalski nesreči v Ljubljani CclJG, 17. julija Ponovna lctalska nesreča pri Lju- bljani, ki jc težko odjeknila v vseh krogih, je nedvomno oživila vprašanjc, ali je na naših zračnih progah stor- jeno vse za varnost potnikov, da ostane lc še ona neznatna vrzel ne- izvestnosti, ki je človek kljub vsem naporom in vestnosti ne bo nikjer in nikdar mogel odstraniti. V splošnem intercsu in v interesu zračnega pro- mcta pri nas je potrebno, da se ne- sreča vestno preišče, rezultati preis- kavc pa objavijo. V kolikor bi se nä- sle pomanjkljivosti, se morajo odstra- niti, če se najde malomarnost ali krivda kogarkoli, se naj krivci kaznu- jejo. Letalo, ki sc je poncsrečilo, je bilo zgrajeno v državi po angleških na- črtih, opremljeno s tremi motorji an- gleškega porekla. Oni, ki je imel ke- daj priliko vidcti preizkušnjo materi- ala in motorjev Äeroputa in pozna vso skrbnost in — lahko rečemo — ljubezen, s katero se vrši to odgovorno delo, jc prepričan, da je tu nedvomno storjeno vse, kar je v človeški moči. Sam pilot, ni da bi izgubljali besede; nad pol milijona preletenih kilomctrov in življenje, ki ga je izgubil skupno z onimi, ki so sc mu zaupali, jasno go- vorita zanj. Kdor se je že vozil s ponesrečenim letalom, ga pozna kot malo, za naše prilike odgovarjajoče zračno vozilo. Vzlic vsem denarnim težkočam, s ka- terimi se bori Aeroput ob neznatni in nezadostni državni podpori, je bila nabava dvch letal tega tipa — eno je bilo kupljeno v Ängliji, drugo zgra- jeno doma — razveseljiva moderni- zacija naše civilne aviacije. Po svoji velikosti je odgovarjalo našim potre- bam, po svoji opremi (večmotorno) je bilo primerno za naše težke, gorske predele. Obe nesreči sta se dogodili v ne- posredni bližini letališča, v onem delu poleta, ko se je letalo odlepilo od zemlje, da se s počasnim dviganjem povzpne v višino, da postane neod- visnejše od krajevnih prilik in začnejo merilni instrument beležiti položaj. Ta že itak najtežji del poleta je še obakrat otežkočila megla, ki je pokri- vala ozemlje. Tokrat se je oddaljilo komaj 5 km od vzletišča, to je raz- dalja, v kateri je na večjih letališčih še skoraj nad samim letališčem, v Ljubljani pa se je moglo vzpenjati že nad prve obronke. Morda je ta tesnost vzrok nesreče. Vendar pa tudi tuja, velika, za meglo najmodernejše oprem- ljena letališča beležijo v meglenih do- bah v svoji neposredni bližini nesreče. Težka nesreča je pritisnila kakor mora nas vse, ki ljubimo letalstvo in njegov razvoj pri nas, ni pa mogla omajati vere in zaupanja, ki ga imamo vanj. Spominiamo se začetka civilnega letalstva v Ameriki, ko je letalo !za letalom šlo v pogubo in so žrtve v prvih letih narasle na stotine, da preko žrtev in nesreč postane ameriško le- talstvo najvarnejše na svetu in da varnost njegovih zvez postane večja kakor na železnici. Tern ameriškim žrtvam gre zahvala, da plačujemo mi svoje prve korake z nekoliko manj- šimi, čeprav nič manj bolečimi žrtvami, naša dolžnost pa je, da svoje začet- ništvo čimprej prebolimo. V trenutkih takih nesreč, ko svojce in bližnje pretrese izguba, najširših krogov pa se polasti nesigurnost in ogorčenje, je dolžnost vseh, ki Jse za- vedajo odgovornosti, skrb, da se stvar razjasni, prizadetim pomaga in javnost pomiri. Zato je tudi dolžnost človeka, da ne širi napačnih vesti, če ima pa položaj in upliv, da ne prejudicira preiskave in ne išče koristi. Zato pa se tem temneje odraža »Slovenec« v članku »Zahtevamo preiskavo!«, ko pregazi ta načela in misli, da je ne- sreča politikum in piše v tej zvezi o novem režimu. Tugomer Prekoršek. Strahovita letalska nesreča V sredo 15. t. m. zjutraj se je blizu Ljubljane zgodila strašna letalska ne- sreča. Potniško letalo »Spartan«, ki vzdržuje redno zračno zvezo s Suäa- kom, Zagrebom in Beogradom, se je z Ijubljanskega letališča dvignilo ob 5*45 v zrak, namenjeno na SuŠak. Za potovanje so bili priglašeni učiteljica Stana Kantetova, učiteljica Tilka Piv- kova in odvetnik dr. Adolf Korče iz Ljubljane (ki je bil pred leti advokat- ski pripravnik v pisarnah gg. dr. Bo- žiča in dr.Ogrizka v Celju), pilot Mihajlo Jarošenko in radijski telegrafist Tomo Anušič. Čisto nazadnje sta se prijavila še Berlinčana dr. Wilhelm Horn in njegova spremljevalka Anny Brügla- cher, ki sta bila ložirala v ljubljanskem kotelu Unionu. Ko se je ietalo dvignilo, je nad poljem ležala gosta megla. Pilot je takoj usmeril letalo proti jugovzhodu. Komaj pa so potekle tri minute, so ljudje v HruSici, ki so bile že pokoncu, zagledali v zraku plärren in zaslišali hreščanje v drevju pri Hrušici. Na kraj nesreče so prvi prihiteli dva vaščana in šofer Magistrovega avto- busa Ivan Vončina. Nudila se jim je grozna slika. Drevje v gozdu je bilo čisto polomljeno in okrog trupa letala so ležala razmesarjena trupla in posa- mezni deli trupel ponesrečencev. Ben- cinski tank je bil kakih šest metrov desno od trupa letala in daleč naokrog je bila raztresena prtljaga potnikov, pošta, radijski aparat in kosi razbitega vozila. V nekaj trenutkih se je zbrala na kraju nesreče velika množica Ijudi, ki je prihitela iz Hrušice in iz sosednih vasi. Ljudje so skušali reševati pone- srečence v mišljenju, da je morda še kdo živ, a bili so že vsi mrtvi. Trupla šestih potnikov so bila strašno ob- žgana in razmesarjena in le eno truplo je bilo celo. Nekaterim ponesrečencem je odtrgalo glave. O nesreči so takoj obvestili policijo, vojaštvo in orožništvo. Na kraj ne- sreče je nato prispela četa orožnikov in zastražila prostor. Prišlo je tudi vo- jaštvo. Vojaki so položili trupla drugo poleg drugega in jih pokrili s plahta- mi in posameznimi kosi obleke, ki so jih našli na kraju nesreče. Trijezaprti vozovi pogrebnega zavoda so potem odpeljali tiupla v mrtvašnir.o k Sv. KriStofu. Sodiio, da se nesreča zgodila zaradi tega, ker je letalo vozilo prenizko in zašlo med drevesa, zaradi česar je bencinski tank eksplodiral. Ljudje, ki bo gledali vozilo, vsaj tako trde. Za- nesljivo pa se vzrok nesreče najbrŽ se bo mogel dognati, ker so vsi, ki ni vedeli kaj povedati, mrtvi. Pivkova, Kantetova in dr. Korče so bili name- njeni k morju, a oba Berlinčana po poslih v Sisak. Pivkovo, ki je bila nameščena kot učiteljica na Čatežu nad Veliko Loko, je še njen svak g. Orel spremljal do letališča. Usoda pa je hotela drugače. Ne pozabi &*L BONBONO V PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB Pravda mestne občine celjske proti državnemu zakladu zaradi avtobusne nesreče pri Medlogu Celje, 17. julija Kakor smo že svoječasno poročali, je mestna občina celjska vložila proti državnemu zakladu po svojem zastop- niku g. dr. Kalanu, advokatu v Celju, tožbo, uveljavljajoč v tej tožbi, da je soodgovorna železniška uprava izna- slova krivde na nezgodi, ki se je iz- vršila dne 9. decembra 1931 pri Med- logu. Pri tej nezgodi je bilo 13 smrt- nih primerov, dočim so bili vsi ostali potniki avtobusa več ali man} težko ranjeni. Sodba apelacijskega sodišča v Lju- bljani z dne 1. X. 1935 je ugotovila, da odgovarja za nezgodo tudi želez- niška uprava in je bila ta sodba po- trjena s sklepom stola sedmorice, od- oddelek B, v Zagrebu. Z ozirom na sklep stola sedmorice, odd. B v Za- grebu, je moralo sodišče sedaj rešiti višino odškodnine. ki jo mora država plačatimestni občini iz naslova sokrivde. S sodbo okrožnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani, odd. I, je sodišče razsodilo, da je državni zaklad kralje- vine Jugoslavije dolžan plačati mestni občini celjski 247.72755 Din s 5°/0 obrestmi od 6. XII. 1934 dalje in pa polovico mesečnih rent, ki jih je mestna občina plačala v času od 1. I. 1935 do 30. VI. 1936. V znesku 247.72755 Din so zapo- padene poleg odškodnine tudi mesečnc rente, ki so bile izplačane poškodo- vancem in svojcem poškodovancev do 1. januarja 1935. Kgr se tiče plačila rent od 30. ju- nija 1936 dalje je okrožno sodiščc kot trgovsko sodišče, v Ljubljani v svoji sodbi izreklo, da bo moral državni zaklad kraljevine Jugoslavije povrniti mestni občini celjski polovico rentnih zneskov, čim jih pač bo mestna občina celjska plačala. Na ta način je mestni občini celjski zasigu- rano, da bo od 30. junija 1936 dalje plačala svojcem poškodovancev samo polovico rentnih zneskov, na katere je bila svoječasno mestna obdna celj- ska od tukajšnjega okrožnega sodišča v posameznih primerih obsojena, do- čim bo plačala drugo polovico država oziroma državni zaklad. Izid pravde kaže, da je bilo pravno stališče občine utemeljeno in da so bila nad vse hvalevredna prizadeva- nja pravnega zastopnika g. dr. Kalana in onih gospodov, ki so se z inter- vencijami pri upravi državnih želez- nic in pri ministrstvu trudili, da bi bila zadeva urejena brez pravde. Ker so pa bili vsi poskusi odbiti, je občina morala pred sodišče in je sedaj do- segla popoln uspeh. Politični pregled p Jugoslovenska radikalna zafe- dnlca zasleduje, kakor pi5e »Samo- uprava«, ta cilj, da reši državo iz mra- ka reakcije na njeno pravo, svetlo pot. Jesenske občinske volitve bodo velik korak naprej na tej poti, vr§ile se bodo z javnim glasovanjem. p Sporazum med Nemčljo in Av- strijo je bil sklenjen pred dnevi na Dunaju. Pogajanja so se vršila med avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Schuschniggom in nemškim poslanikom na Dunaju Papenom. Sporazum ureja vrsto gospodarskih in drugih vprašanj med obema državama. V političnem po- gledu obsega zlasti dogovor, da bo Nemčija spoštovala neodvisnost Avstrije in da se ne bo vmešavala v avstrijske notranje zadeve. Na podlagi tega spo- razuma sta stopila v avstrijsko vlado dva hitlerjevca. Zanimiv je tudi dostavek k sporazumu, po katerem se je Avstrija obvezala, da najmanj tri leta ne bo sprožila vprašanja povratka Habsbur- žanov na avstrijski prestol. V Londonu in Parizu so prepričani, da je ta spo- razum v resnici le zavezniška pogodba med Nemčijo in Italijo, ker je očitno, da je Italija pomagala do njega. Na- daljnji dogodki bodopo kazali, da bosta Rim in Berlin v zunanji politiki kora- kala odslej roko v roki. Po vesti z Dunaja se bosta v kratkem sestala Hitler in Schuschnigg. Sestanek bo naj- brŽ v okolici Münchena. Med politiki in državniki v Beogradu prevladuje miSljenje, da ima sporazum med Duna- jem in Berlinom lahko blagodejen vpliv na ureditev razmer v Podonavju, zlasti, ako se bo nadaljevala politika, ki stremi za tesnejšim sodelovanjem držav Male antante z državami rimskega dogovora na gospodarskem področju. Pravijotudi, da sta s tem dve važni vprašanji, ki sta zadajali mnogo skrbi Mali antanti, to je vprašanje Habsburžanov in pri- ključitve Avstrije k Nemčiji, začasno odpravljeni. V Beogradu, Pragi in Bu- karešti menijo, da obe vprašanji s tem nista dokončno rešeni, temveČ samo odgodeni. Dunajska vremeuska napoved za sobotu 18. t. m.: Ni gotovo. da bo lepo vreme trajalo deli časa. Domače vesti d Povlšanje poštnlh prlstojbin. S 1. avgustom se bodo poviSale pri nas sledeče po2tne pristojbine: Pristojbina za navadno pismo v rujino se povi§a od 3 in 3'50 na 4 Din, pristojbina za dopisnico in razglednico v tujino od T50 na 2 Din, pristojbina za brzojave v notranjem prornetu se poviša za vsako besedo od 0*60 na 070 Din. d Kaj bo nudll »V. Mariborskt teden?« 1. Letošnji »V. Mariborski teden« bo predvsem svečan in pester, ker bo to jubilejna prireditev, ki ji bo pokrovitelj Nj. kr. Vis. kraljeviČ Andrej. VrSil se bo od 1.do 9. avgusta. 2. Nu- dil bo popolno sliko gospodarskega in kulturnega življenja našega severnega ozemlja. 3. Številne in zanimive raz- stave, ki bodo pokazale bistvo našega severnega življa, pa tudi mnogo za- bavnega, za kar bodo poskrbele naj- railičnejše atrakcije, ki bodo Mariboru popolnoma nove. 4. Popolno industrij- sko in gospodarsko obiležje, ki ga bosta pokazall splošna industrijska in tekstilna razstava. 5. Zanimivo in pe- stro obrtno revijo, s katero se bodo naši vrli obrtniki uveljavili kot po- vsod priznani in odlični strokovnjaki. 6. Veliko tujsko-prometno razstavo s številnimi krasnimi motivi solnčnih I Slovenskih goric, zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega otoka. 7. Žen- sko obrt. Žena bo obiskovalcem pri- kazala svoje udejstvovanje v gospo- dinjstvu in obrti, ki je uspešno in ko- ristno. 8. Pestro spominsko razstavo slik odličnega Že pokojnega sloven- skega umetnika profesoria Gvajca in krasno razstavo slik na steklo in ke- ramiko. 9. Modno revijo, ki jo že ne- strpno pričakuje zlasti naš ženski svet, saj pa bo tudi zelo zanimiva in za- bavna, ker bodo modo razkazovale lepe manekenke, za razvedrilo pa bo skrbel Conferencier gledaliSki igralec g. Harastovič. 10. Veliko gasilsko raz- stavo in gasilski kongres, združen s proslavo 65 letnice. 11. Mnoge sportne prireditve in kongrese. 13. Zanimivo razstavo protiplinske obrambe in obram- be proti napadom iz zraka. 13. Vin- sko razstavo s poku§njo, ki bo 5e bolj utrdila sloves naših svetovno znanih vin slovenskih vinogradnikov. 14. Filatelistično razstavo, združeno Stran 2. »Nova Doba« 17. VII. 1936. Štev, 29. z borzo znamk, kar bo vsekakor ve- lika atrakcija letošnjega »Mariborske- ga tedna«. 15. 50% popust po naših železnicah in znaten popust na zrač- nih progah Aeroputa ter na parnikih. d Navodlla in pujasnila za obi- skovalce jubilejnega »V. Maribor- skega tedna«. Kakor smo že poročali, je Generaina direkcija državnih želez- nic odobrila polovično vožnjo za poset jubilejnega »V. Mariborškega tedna«, ki bo od 1. do 9. avgusta. Ta popust velja za dopotovanje od 30. julija do 9. avgusta, za povratek pa od 1. do 11. avg. Posetniki »V. Marib. tedna«, ki hočejo uživati ugodnost polovične vožnje, morajo kupiti na odhodni po- staji ali pri »Putniku« direktno celo vozno karto do Maribora in železniško legitimacijo K-13. Železniška karta se pri prihodu v Maribor ne sme oddati, ker velja obenem z železniško legiti- macijo, na kateri se potrdi obisk »V. Mariborskega tedna«, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legiti- macije za vstop na »V. Mariborski teden« se kupijo v Mariboru. Legiti- macije za zunanje posetnike: za obi- skovalce, ki plačajo vozno karto do 15 Din se žigosa železniška legitima- cija na podlagi običajne dnevne vstop- nice za 5 Din; za vozne karte od 15 Din, do 25 Din na podlagi legiti- macije za 10 Din, ki velja za dva dnevna in dva večerna obiska; za vozne karte od 25 do 60 Din na podlagi le- gitimacije za 15 Din, ki velja za tri dnevne in tri večerne obiske, ter končno za vozne karte nad 60 Din na podlagi legitimacije za 25 Din, ki velja za 6 dnevnih in 6 večernih obiskov. Legitimacija se glasi na ime in je ne- prenosljiva. Zunanje obiskovalce opo- zarjamo na stanovanjski urad »Mari- borskega tedna«, ki posluje ves čas njegoyega trajanja, dan in noč, pri vseh vlakih na novem peronu glav- nega kolodvora. Vstopnice za Mari- borčane in vse one, ki se ne poslu- žujejo polovične vožnje: enkratna dnevna vstopnica stane 5 Din, enkratna večerna vstopnica pa 3 Din ; za otroke, dijake s šolsko legitimacijo in vojake do narednika stane dnevna ali večerna vstopnica 2 Din. Stalne legitimacije, ki veljajo za 10 dnevnih in 10 večernih posetov, stanejo 25 Din. d Nova železnlška proga Kosovo polje-Peč, ki predstavlja del tako zvane jadranske proge, je bila v nedeljo slovesno otvorjena. d Razpisana učlteljska mesta. V celjskem srezu so razpisana sledeča učiteljska mesta: po 1 na Dobrni, Svetju, Teharju in Blagovni ter v Šmartnem v Rožni dolini in Matkah in 2 v Libojah. Celje in okolica c Občlnska ubožnica in hlralnica v Celju. Vsled priključitve bivSe oko- liške občine mestni občini celjski je dosedanja mestna ubožnica, ki je bila itak že nedostatna, postala za nove večje potrebe velikega Celja povsem neodgovarjajoča. Rešitev vprašanja no- ve mestne ubožnice je sedanji mestni svet začel reševati tako, da je najel potrebno posojilo za nakup posestva in adaptacijo zgradb. S to izpremembo je postalo pereče vprašanje, kdo bo mestne hiralce negoval in poleg tega še vodil gospodarstvo vsega posestva. Odločitev očividno ni bila težka, celo* kupna uprava je bila oddana redov- nicam - Šolskim sestram, ki so za tako vodstvo brez dvoma tako v po- gledu ekonomije kakor tudi v po- gledu oskrbe in nege hiralcev in u- božcev prvenstveno usposobljene. Ako je že ljudska volja v letu 1936. v Sloveniji taka in je istega naziranja tudi večina celjskega prebivalstva, ki ga hoče predstavljati isedanji mestni svet, da redovnice prevzemajo stro- kovno šolstvo, ekonomije in upravo učnih in dobrodelnih zavodov, potem mnogi ne razumemo, da se ni pove- rila oskrba in bolniška nega mestnih ubožcev in hiralcev usmlljenkam, ki na tern področju vršijo svojo vziSeno in požrtvovalno poslanstvo po državnih in banovinskih zavodih s svojim pre- izkušenim strokovnim znanjem. Da se ta izredna pridobitev Solskih sester za hiralsko službo in ekonomijo ohrani še bodočim rodovom v Celju, se pri- pravlja št zadevna dolgoročna po- godba. Pač tako, kakor je bilo v in- teresu mestnih financ in zdravstvene službe v novem velikem Celju, da se e s posebno pogodbo poleg določil veljavne mestne pragmatike namestil nov mestni zdravnik, ker pač strokovno usposobljenih mladih zdravnikov za take lepe službe silno primanjkuje. c Zamisel v posmeh Celjanom. Prejšnja mestna uprava jc poleg že obstoječe Celjske koče pod Tovstom začela z graditvijo novega velikega planinskega doma, ki bi po svoji ure- ditvi in prostornosti ustrezal narašča- jočim potrebam tujskega prometa v poletni sezoni kakor tudi v času zim- skega sporta. Saj je znano vsakemu Celjanu, čigar možgani niso že docela oštarijsko skisani ali pa vsled poli- tične strasti zaplankani, da je v teku let postala Celjska koča izredno pri- Ijubljena izletna točka ne samo za Celjane, ampak v veliki meri tudi za Zagrebčane. Razvoj tujskega pronißta je neodložljivo zahteval zgraditev mo- dernega planinskega doma na tej lepi točki pod Tovstom. Novoimenovani mestni svet sedaj Velikega Celja je dela ustavil, in tako stoji sedaj že od lanske jeseni v surovem stanju pozidana lepa zgradba z deskami za- plankana in priča o velikem našem razumevanju za povzdigo tujskega prometa. Celjski dopisnik »Slovenca« nam je sedaj še razodel novost, da je gradnja tega planinskega doma »zamisel v posmeh Celjanom.« Celjani kakor tujci pa govorijo nekoliko dru- gače, ko gledajo nedokončano zgrad- bo, ki bi že davno lahko služila svo- jemu namenu, dosedanja Celjska koča pa bi nudila zdrav in poceni dom za okrevališče slabotne dece revnih slo- jev, za katero ni dovolj brige in sred- stev. Resnica, ki vpije in obtožuje, se z zavijanjem oči in bescd ne da iz- brisati, tudi po želji Jeruzalema ne. SllkHO nad 800 vzorcev na zalogil Odeje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenahj FRANC DOBOVICNIK, CELJE c Glede omejitev kopanja v Savinji smo uspell. V zadnji Stevilki smo ob- javili sklep mestnega sveta v Celju glede raznih nemogočih omejitev kopanja na prostem v Savinji. Glede na ogorčenje, ki ga je povzročil ta čudni sklep med prebivalstvom ne glede na sloj in pre- pričanje, smo po svoji novinarski dolž- nosti objavili stvarno kritiko tega sklepa. Nedeljski »Slovenec« pa objavlja, da je bil zadevni predlog zdravstvenega od- bora »pomanjkljivo formuliran« in da ostane vse pri starem, kakor je bilo »ped slavnim JNS režimom«. Torej je JNS režim vendarle napravil nekaj do- brega, če celo »Slovenec« to indirektno priznava. Da »Slovenec« ne bo dalje slepomišil z omejitvami kopanja v Sa- vinii, ugotavljamo, da je mestni svet sprejel točno formuliran sklep, kakor smo ga objavili. Ne gre torej za po- manjkljivo formulacijo, marveč so se sedanji gospodarji mestne občine glede na hudi odpor prebivalstva kratkomalo umaknili in sistirali oni del sklepa, ki jim je sedaj postal neprijeten. Veseli nas, da smo tudi mi pripomogli k uspehu v tej zadevi. c Nove cene v mestnih kopališčih ob Savinji. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša : S 17. t. m. stopijo v veljavo sledeče cene v mestnih kopališčih ob Savinji (v oklepajih dosedanje cene; kjer ni oklepajev, so ostale cene ne- izpremenjene) : Moško in žensko ko- pališče ob Savinji: 1 časovna izkaznica s perilom 150 Din, 1 časovna izkaznica brez perila 65 (100), 12 kopeli s pe- rilom 40 in brez perila 15 (25), 1 po- samezna kopel s perilom 4 (450) in brez perila 1'50 (2*25), 1 otroška kopel (za otroke do 14 let) s perilom 1 '50 in brez perila 050 (075), dijaška ča- sovna izkaznica 20 (30). — Kopališče »Diana«: 1 časovna izkaznica s peri- lom 90, 1 časovna izkaznica brez pe- rila 40 (60), 12 kopeli s perilom 25 in brez perila 10 (15), 1 posamezna kopel s perilom 3 in brez perila 1 (l'50), 1 otroška kopel s perilom 1*50 in brez perila 0'50 (075), dijaška časovna iz- kaznica 20 (30), pristojbina za coin do pol ure 2 (3) Din. c Poskusna vožnja z no vim mest- nlm avtobusom. Mestno avtobusno podjetje v Celju si je nabavilo nov 32-sedežni avtobus znamke Mercedes Benz z Dieslovim motorjem in prire- dilo z njim v nedeljo poskusno vožnjo na Jezersko. Vožnje so se udeležili za- stopniki mestne občine in mestnega avtobusnega podjetja, Olepševalr.ega in tujskoprometnega društva in SPD ter zastopniki tiska. V neprestanem dežju je vozil avtobus ob 6. zjutraj iz Celja skozi Vransko, Domžale, Mengeš [in ŠenČur na Jezersko in Jezersko sedlo (1216 m). Novi avtobus; ki mu proti koncu julija sledi še drugi, bo vozil na dolgih progah in tudi v inozemstvo. Med dobrim in obilnem kosilom v ho- telu Kazino na Jezerskem ie dež po- nehal in nastal je krasen solnčen dan. Po kratkem sprehodu v divno okolico, obdano z zasneženim velikani Savinj- skih Alp, so se udeleženci odpeljali skozi Kokro mimo lepega gradu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla pri Kra- nju skozi Kranj v St. Vid, kjer so si ogledali obrtno razstavo, nato pa so se vrnili skozi Ljubljano ob 21"15 v Celje. Novi avtobus se je na približno 300 km dolgi poskusni vožnji dobro obnesel. c Stoletnica rojstva opata Ogra- dlja. V torek je minilo sto let, odkar se je v Gornjem gradu rodil Ieta 1921. umrli narodni celjski opat in zgledni duhovnik g. Franc Ogradi, ki je delo- val v Celju 31 let kot župnik, dekan in opat. c Prodaja vojaških poslopij. Finan- čni minister je v ponedeljek odobril sklep mestnega sveta celjskega, da mestna občina proda vojaškemu erarju vojašnico kralja Aleksandra na Mari- borski cesti in polkovno skladišče na Krekovi cesti za 567.277"92 Din. c Ponovna stavka v tekstltni to- varnl »Eika«. V ponedeljek ob 13. je stopilo delavstvo tekstilne tovarne »Elka« v Celju, ki je last g. Kudiša, spet v stavko, ker je podjetje odpu- stilo neko delavko. Delavstvo je ostalo v tovarni in zahtevalo, da sprejme pod- jetje odpuščeno delavko spet v službo. Med vodstvom podjetja in zastopniki de- lavstva so se pričela takoj pogajanja, ki so bila v torek dopoldne ugodno za- ključena, nakar je delavstvo ob 13. spet pričelo delati. c Gostovanje članov in baieta za- grebške opere v Celju. Glasbeno u- metniško društvo ,»Collegium Musicum" v Zagrebu bo priredilo drevi ob po 9. v mali dvorani Celjskega doma kon- certni in baletni večer članov zagreb- ške opere in opernega baleta, ki go- stuje drevi prvikrat v Celju. Sodeluje bas profondo g. Nikola Bogdan in ba- letni divertissement z 80 originalnimi kostumi. Na sporedu so delo Musorg- skega, Rahmaninova, Puccinija, Per- goleseja, Könemana, Eislerja, Benatz- kega, Baranoviča, Zajca, Lhotke, Pre- aca, Hirschlerja, Šimačka in Černika ter slovenske skladbe. Če bo prire- ditev drevi dobro uspela, nameravajo gostje nastopati jeseni še enkrat v Celju. Balet je na svoji dosedanji tur- neji po naših krajih doživel velike uspehe. Ker bo nudila prireditev drevi globok umetniški užitek, vabimo ob- činstvo, da pride v čim večjem številu. c Kako je z regulacijo Savlnje ? Letos bodo regulirali Savinjo od tre- merskega mostu do Jeretinovega po- sestva v Košnici pri Celju. Regulacijska proga je dolga nekaj nad 1 km. Le- tošnja dela je izlicitiralo gradbeno pod- jetje Ubald Nassimbeni v Mariboru. Ko je prejelo podjetje v začetku tega me- seca od bana nalog, naj se regulacijska dela prično, se je začelo na terenu pro- filiranje in predaja terena. Podjetnik je pospešeno naročil potrebni inventar, predvsem bager, ki je že na poti iz Beograda. Ko bo bager dospel v Celje in začel delati z vso paro, se bo začelo delo v polnem obsegu in se bo začelo tudi Stevilo zaposlenega delavstva na- glo dvigati. V zadnjih dneh je začel podjetnik graditi provizoren most čez Savinjo pri Košnici, tni tednik. Gornji grad Okritje spomenikablagopokojnemu kralju. V nedeljo 19. t. m. bo v mest- nem parku v Gornjem gradu odkritje spomenika blagopokojnemu Viteškemu •kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Ob pol 14, bo seja prireditvenega odbora v dvorani Mikuševe gostilne s pola- ganjem obračuna o nabiralni akciji. Ob pol 15. bo slovesno okritje spo- menika. Pričakovati je, da se bo ude- ležil odkritja zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. Spomenik postgivlja Velikemu kralju prebivalstvo gornjegrajskega sreza na sedežu sreza v Gornjem gradu. Odkritja se bodo vse organi- zacije sreza udeležile korporativno, društva, ki imajo kroje in prapore, bodo prispela v krojih in s prapori do 14. na zbirališče pri Kolenčevi hiSi v začetku mesta, odkoder bo sprevod skozi mesto na slavnostni prostor. Organizacije naj bodo točno zbrane na zbirališču. Udeleženci izven sreza imajo priliko, da si ogledajo naše lepe kraje in obenem počastijo spomin na Veli- kega kralja. Avtobusne zveze so na vse strani ugodne. Vojnik. Uprizoritev »Desetega bra- ta«, ki jo pripravlja agilno Sokolsko društvo v Vojniku, je predinet vse- splošn-ega zanimanja. Uprizoritev bo v nedeljo 19. t. m. ob 16. na prostem pod hribom Dev. Marije v Vojniku. Da bo uprizoritev res prvovrstna, jamči ime M i 1 a n a K o š i č a, re- žiserja Narodnega gledališča v Ma- riboru kot gosta, ki skrbno vodi ogromne priprave, združene z veli- kimi stroški, ki jih zahteva uprizo- ritev na prostem. Na 1.500 m2 obse- gajočem pozorišču se razvija deja- nje kot v silmu neprekinjeno do kon- ca. Nadejarno se, da bo ta edinstve- na uprizoritev »Desetega brata« na prostem privabila jnnogo zunanjih gostov, ki bodo pripomogli k čim boljžemu uspehu. Avtobusne zveze od vseh stmni najugodnejše. Glasovi iz občinstva Kopališča v Celju in še kaj Sklepi zadnje seje mestnega sveta celjskega glede omejitve kopanja v Savinji so povzročili razne kritike. V zvezi z gornjlmi sklepi je bil spre- jet nov sklep, ki je velikega pomena in ki bi prav lahko zaslužil večje za- nimanje predvsem pri raznih tujsko- prometnih in sportnih krogih, ker se tiče graditve novega kopaližča. Mestni svet je namreč poveril tehničnemu oddelku mest. pogiavantva nalogo, da mora do novembra letošnjega leta staviti mestnemu svetu predlog glede gradnje provizoričnega kopališča na levem bregu Savin je pri »Savin j- skem dvoru«, ki naj bi razbreme- nilo sedanja mestna kopaliSča ob Sa- vinji. Pozdravljamo zamisel graditve no- vega kopališča, ker Celje nujno potre- buje novo, rnoderno, sportno kopališče, ki naj odgovarja vsem zahtevam in potrebam današnjega časa, predvsem potrebam naše mladine, ki si želi sport- nega kopališča, da bo tudi ona lahko stopila v vrsto ostale jugoslovenske mladine in se pomerila z njo v zdrav- stveno najkoristnejšem sportu, plavanju. Gornji predlog je bil za javnost premalo formuliran, da bi mogli raz- I brati, do kakšne meje je bila provi- i zorična graditev zamišljena. Po mojem mišljenju se bo novo kopališče prav malo razlikovalo od sedanjih ter ne bo moglo zadovoljiti nikogar, kakor gotovo tudi dosedanja ne. Celje ne potrebuje provizoričnega kopališča, predvsem pa ne takega, kakor so do- sedanja! Tudi kopaüSce spada h kulturnemu napredku kraja! V tem pogledu se Celje ne more ponašati, kakor se lahko ponaša marsikateri manjSi in v tujskem prometnem pogiedu manj pomemben kraj v dravski banovini, ki je uvidel potrebo in koristi modernega kopališča predvsem z gospodarskega in zdrav- stvenega stališča. Zato je sedaj čas, ko je vprašanje kopališča na dnevnem redu, da se pra- vočasno siiši mnenje vseh zainteresi- ranih krogov, predno pride predlog pred novembrsko sejo, da se izrazijo o novem kopaliSču, kajti tudi mnenje javnosti je potrebno upoštevati. Da sedanja kopališča ne odgovar- jajo več zahtevam in potrebam kopal- cev, je vsakomur jasno. Kopaliäce »Diana« na Bregu je iz higienskih ozirov nepriporočljivo za kopanje in to iz razloga, ker nekoHko vi5ie doteka v Savinjo Voglajna, v kateri je kopanje ravno iz higienskih razlogov prepovedano. Kopališči v mestnem parku sta glede na senčno lego neprikladni. Kdor se hoče solnčiti, mora na nasprotni breg, poleg tega je dno na nekaterih krajih precej skalovito in za plavanje nepri- merno. Za kopanje v območju kopališČ se zahteva precejSnja vstopnina ki je pač visoka giede na »ugodnosti«, ki jih kopališča nudijo. Celo igranje z žogo v vodi in zunaj vode je pre- povedano! Zato ni čudno, da si kopalci iščejo za kopanje večjih udobnosti, ki jih nudijo kraji izven območja kopa- lišč in da se je pojavila taka kritika, ko je bil objavljen sklep glede ome- jitve kopanja. V kakšnem oziru naj bi novo ko- pališče razbremenilo ostala dosedanja? Ako je provizoričnost utemeljena z regulacijo Savinje, potem bomo morali Celjani potrpeti še »kakih« 15 let, ako Domo z reg;ulaciio dobili tudi novo KopaliSče. Če pa je provizoričnost u- temeljena s finančnim vprašanjem, ali ne bo stalo novo kopališče nič? In nato vzdrževanje štirih kopališč skozi dolga leta? Ali ni to zvezano z vsakoletnimi velikimi stroški? Po mojern mnenju naj bi se zami- sel provizoričnega kopališča opustila, ter naj bi se mestna občina odločila za zgraditev novega, modernega ko- pališča s plavalnim bazenom! S tem bo končno rešeno vprašanje kopališč v Celju ter bodo izostale kritike in pritoŽbe ob razlaganju posameznih sklepov. Vsa javnost bo za to hva- ležna, predvsem pa mladina, za katere zdravje in napredek je občina dolžna skrbeti. —ot. Potrebno razburjenje Prejeli smo in priobčujemo : Sklep mestnega sveta celjskega v z.adevi omejitve kopanja v Savinji je povzročil splošno nevoljo, ki je našla svoj odziv tudi v Vašem listu »Novi Dobi«. »Slovenec*, ki je po svoji no- vinarski dolžnosti zadevni sklep ob- činskega sveta prav tako objavil, ka- kor vsi drugi neodvisni ali če hočete po »Slovenčevo« »pohorski« listi, je označil v svoji nedeljski celjski ru- briki Va§o utemeljeno in povsem u- pravičeno kritiko kot »nepotrebno raz- burjenje«. Doslej je bila pač navada v naših krajih in tudi v našem mestu Celju, da so se občinski sklepi izva- jali, ako pa so bili pogrešeni ali ne- ižvedljivi, pa so bili izpremenjeni. Po- greSke priznati in jih popraviti ni ni- kaka sramota. »Novi Dobi« izrekam v imenu vseh onih, ki nismo prebogati, ki pa imamo po vseh božjih in človeških postavah pravico, da uživamo svobodno dobrote solnca in Savinje, odkritosrčno zahvalo, da ste brez ozira na običajne zamere v malih razmerah nevzdržno kopališko uredbo osmeSili in njeno iz- vajanje onemogočili. Ker je vsega tega potrebnega, pa če hočete danes že tudi nepotrebnega razburjenja bila kriva le »nekolika pomanjkljiva formulacija tega sklepa«, bi za v bodoče ponižno prosili, da bi se sklepi priobčili v vseh listih tako, da jih bomo razumeli vsi, ki imamo zdrav razum in govorimo po slovenskor ali pa bi naj »Slove- nec« istofasno z objavo sklepa pri- občil potrebno tolmačenje. V danem primeru bi büo nedvomno zadostovalo kratko navodilo : »Po kopališkem redu je kopanje v Savinji n:i prostem pie- oovedano, kar pomens kopanje je do- voljeno«. — o — Sentpavlani v Zalcu Zopct smo imeli, po zaslugi šent- pavelskih gostov - clramskega od- seka tamkajšnjega Sokola, 27. juni- ja užitka poln gledališki večervRob- lekovi dvorani v Žalcu. Gostje so ii])i'izoriili petdejansko zg-odovinsko igro Bi-atka Krefta »Celjske grose« v izborni režiji energične in neumor- ne gdč. Marije Vranjekove. Sentpav- lani so prišli s svojo garderobo, s kulisami in kostumi, ki jim jih je dalo na razpolago Narodno gleda- lišče v Mariboru. Vseh pet dejanj se vrši v Celju v časovno opremljenem safonu grofa H-ermana II., čigar vlogo je odlično rešil g. Janko Märn, bodisi v kreaciji, kostumu in maski. Bil je dostojanstven in dosleden v najtožjih situacijah. Njegov sin Fri- derik (Jože Vozel) seveda zdaleka ne igra fcgodovinske vjoge svojega mlogočnega očeta, vendar je dobro označil svojo mlačnost in omalilji- vost. Barbara, ogrska kraljica (gdč. Justi Zorjanova) j« bila prerdečelič- na, v kreaciji pa prav dobra ter da- la svoji koketnosti naraven izraz. Friderikov sin Ulrik (Joško Ergot) je po zunanjosti učinkoval. Druga lepa žena Friderikova, Veronika (gdč. Kuni Kotnikova) je svojo vlogo sijajno odigrala. Poveljnik oeljskih čet (g. Franjo Steiner) je bil zvcst grofov sluga in dol>er intrigant. Po- sebno je ugajal minorit Gregor (Frau Lubej) v svoj ih markantnih gestali in mimiki. Aeneas Silvius (g. Stan- ko Mikuš) se je zelo uveljavil v svoji brezsrCni neizprosnosti napram uža- ljeni Veroniki. Sodnik (g. Fr. Drča) je zadovoljil. Pravdač (g. Ivan Kot- nik) je odlično kreiral zagovornika nesreßne Veronike. Orožar (g. Fr. Pinter), padar (g. Lojze Fric), pekov- ski mojster (g. Feliks Ocvirk) in tr- govec (g. Fr. Skok) so sodili v sa- lonsko družbb. V spominu pa bo ostul tudi gvardjan (g. Albert Planer), ki je v svoji flegmi in kot dobričina postavil na oder tip preodkritosrčne- ga redovnika, ter se mu je posrečila vsaka šala, ki je prijetno razvedrila v sicer težki resnobi igre. Uprizoritev so dvignili öasu pri- merni lepi kostumi. Dobro naštudi- ranemu delu je sledilo občinstvo z napetim zanimanjem, kar ni samo zasluga vztrajnih diletantov, temveC v prvi vrsti režije, ki bi delala cast Vzorno čisto —vzorno negovano po vsakem pranju Vedno z GAZELA OT.J.J-35 §ÜßPENTINOVIMMIIÖM * Pere res belo! «•¦ tudi mestnemu odru. Prebolskim idealnim kulturnim delavcem naše iskrene čestitke! Sokolstvo x Opozorilo vsem trgovcem in obrt- nikom! Uprava Sokolskega društva v Celju je na svoji zadnji plenarni seji 25. junija sklenila, da se bodo likvi- dirali samo tisti kreditni posli na račun društva, ki so bili predhodno naroCeni. 9Taro5ila vräi samo upra- va ter izdaja v ta namen predpisno opreml jene nakaznice, ki morajo biti podpisane od dveh glavnih funkcio- narjev. Te nakaznice morajo biti pri- klopljene faktui'am, ki se predložijo društvu; če se predložijo društvu ra- čuni bre'z omenjenih nakazrdc, se likvidacija zavrne. — Uprava. Gospodarstvo g Mohorjeva tiskarna v Celju o- proščena družbenega davka za 20 let V »Službenih novinah« od 29. ju- nija je objavljen odlok finančnega mi- nistra, po katerem se Mohorjeva tiskar- na r. z. z o. z. v Celju na osnovi čl. 79. zakona o neposrednih davkih o- prošča plačevanja družbenega davka do vključno 1956. davčnega leta. Do- sedaj odmerjeni, toda ne plačani davek pa se ne bo izterjal, neodmerjeni da- vek se ne bo odmeril, plačani davek pa se ne bo povrnil. V primeru, da bi pred potekom roka oprostitve postal dobiček zadruge znaten v razmerju sorodnimi podjetji, preneha oprostitev s koncem onega leta, v katerem se tak dobiček doseže. Sport t Sportni dan v Laškem. SK Laško bo priredil v nedeljo 2. avgusta svoj tradicionalni IX. sportni dan v Laškem. Ob 9. bo prociaja cvetlic in spomin- skih značk, ob 11. stafeta skozi mesto 4x100 m za prehodni pokal SK Laš- kega, ki ga brani SK Celje, ob 11'30 kolesarska polževa dirka, od 11. do 12. promenadni koncert, ob 15. šaljivo tekmovanje »skok preko plota«, ob 15 30 nogometna tekma mladin SK Laškega in SK Celje, ob 1615 prija- tetjska nogometna tekma SK Laško : SK Celje. Po tekmah bo razdelitev nagrad, nato pa prosta zabava. Ob 21. bo na igrišču umetni ogenj in spušča- nje raket. t Nedeliski nogomet v Celju. V nedeljo popoldne je bila na igrišču pri »Skalni kleti« odigrana prijateJjska tekma med kombinirano enai'torico Concordije iz Zagreba in ceijskimi Atletiki. Gostje, ki so v vsakem po- gledu prekašali domačine, so zmagali v razmerju 6:1 (1:0). Na Olimpovem igrišču v Gaberju sta skoraj ob istem času igrala Olimp in SK Laško kva- lifikacijsko tekmo za vstop v 1. razred. Olimp je bil v znatni premoči in ie zmagal v razmerju 8:0. Stran 4. »Nova Doba« 17. VII. 1936. Štev, 29. P. ST.: I Medvedovo selo (Dalje) b) Šolniki: 1. Cverlin Nežika, učiteljica v Dob- ju, roj. 5. jan. 1904. 2. Fink Anton, sreski šol. nadzor- nik v Šmarju, roj. 6. febr. 1893. 3. Fink Otilija, por. Cverlin, učite- ljica v St. Fetru na M. s., roj. 24. dec. 1882, umrla 27. tnarca 1928. 4. Fišer Simon, učitelj v St. Petru na M. s., roj. 26. okt. 1891. 5. Hajnšek Franc, učitelj v Št. Ju- riju ob juž, žel., roj. 13. jul. 1894. 6. Korbar Franc, šol. upr. v Dram- ljah, roj. 14. e,vg. 1901, umrl 10. maja 1933. 7. Korbar Iva, ban,, učiteljica pri Sv. Križu, roj. 17. avg. 1913. 8. Korbar Pavla, uCiteljica v Koz- jem, roj. 17. avg. 1907. 9. Kregar Anton, šol. upr. v Št. An- dražu pri Velenju, roj. 13. jun. 1897, umrl 17. jan. 1933. 10. Kregar Marija, uCiteljica na Po- nikvi, roj. 5. jan. 1885. 11. Kunstič Ivan, uCitelj v Trbovljah, roj. 27. jan. 1847. 12. Kunstič Tomaž, sol. upr. na Pol- zeli, roj. 21. dec. 1836, umrl okt. 1922. 13. Novak Andrej, učitelj v Ribnici na Pohorju, roj. 12. nov. 1793, umrl 1. 1870. 14. Pirš Anton, vzorni učitelj no Vranskem, roj. 5. maja 1792, umrl pred 1. 1871. 15. Smole Jožef, šol. upr. na RemS- niku, roj. 14. marca 1854, umrl 5. jan. 1908. 16. Strašek Ivanka, šol. uprav. na Sladki gori, roj. 16. maja 1892. 17. Strmšek dr. Pavel, profesor v Celju, roj. 5. dec. 1891. 18. Strmšek V«ekoslav, str. uöit. na mešč. šoli v Št. Lenartu v SI. g., roj. 21. jun. 1903. 19. Verk Miloš, šol. upr. pri Sv. Kri- ž-u, roj. 30. avg. 1890. 20. Žolger Mihael, profesor v Celju, roj. 25. sept. 1833, umrl 22. febr. 1890. Od leta 1878 do 1884 je bil deželni poslan.ec kmetskih. občin celjskega okraja. Pisal je mnogo znanstvenih razprav in bil v le- tih. 1880—1883 urednik »Popot- nika«. c) Drugi: 1. Fišer Blaž, glasbenik na Duna- ju, roj. ?, umrl 27. jul. 1889. Kakor omenja Slov. biografski leksikon, je slovel Fišer kot vir- tuoz na kontrabasu in bi bil do- seg«l svetovni sloves, da ni zgo- daj podlegel suaiei. 2. Hajnšek Jakob, stotnik v p., roj. 10. jul. 1829, umrl 18. nov. 1910. 3. Smeh Peter, žel. inženjer na Du- naju, roj. po 1. 1831., umrl pred 1. 1908. 4. Smeh Matija, stavbni srvetnik na Durraju, roj. 15. febr. 1829, umrl po 1. 1908. 5. Strašek Franc, notar v Ložu, roj. ?, umrl 1898. (Dalje) Francoski komediograf Moliere je umrl brez zakramentov za umirnjo- če in duhovšCina ga ni hotela poko- pati v blagoslovljeni zemlji. Kralj j-e poklical nadškofa k sebi in hotel od njega izposlovati, da bi napravil iz- jemo, toda zaman. Kralj je malo po- mislil in vprašal cerkvenegaa dosto- janstvenika: »Kako globoko sega bla- goslovlj-ena zemlja?« — »Štiri čevlje, Veličanstvo.« — »Dobro«, je odvrnil kralj, »potem ga pokopljite pet čev- ]jev globoko«. »Zakaj so Vas zadnjikrat odpusti- li, gospod blagajnik?« — Zaradi do- brega vedenja.« — »To >vendar ni mogoče!« — »Pač, zaradi dobrega vedenja so me pol leta prej odpustili iz kaznilnice.« Stanovanje v bližini mesta, soba, kuhinja s pritiklinami, se odda za 250 Din. Naslov v upravi lista. Manjše skladisče v Celju se išče. Naslov v upravi lista. Lep poslovni lokal v novi zgradbi sredi mesta, blizu kolodvora, zelo pripraven za pisarno, agenturo in po- dobno, se odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista. Prodafo se dobro ohranjeno in po ugodni ceni 2 visoke omare za obleko, 1 pisalna miza, 2 stojall za obleko, 1 nočna omarica, 1 kuhinjska miza, 1 violina in 1 dobro ohranjeno damsko kolo. Vprašati : Celje, Gosposka ul. 25-1. desno. Več mesečnih sob se ugodno odda. Celje, Gosposka ulica 7. Iščem zaposlltev pri likanju, pospravljanju sob ali pri otrokih. Imam dobra spričevala kot sobarica. Nasiov v upravi lista. Grafolog, hirosof N. Sadlucki v Celju Ostane še do 1. avgusta. Sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. Naslov: Celje! hotel „Evropa", sob« 19. Papirnate servijete toaletni papir, papirnate krožnike kakor tudi vse drug« vrste papjrja in pisarnižke potreb- ščine kupite poceni pri tvrdki «Franc Leskovšek knllgarna in trgovlna a paplrjem Celte, Glavnl trtf 16 Obiščite od I. do 9« avgusta 1936 5. JUBILEJNI MARIBORSKI TEDEN POD POKROVITELJSTVOM NJ. KR.VIS. KRALJEVIČA ANDREJA (50°/0 popusta na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936) Velika gospodarska in kulturna revija ! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska razstava - Pokušnja vin - Velika gasilska razstava in gasilski kongres - Jadralno in motorno letalstvo - Protiplinska obramba - Fila- telistična razstava in borza znamk - Zgodovina - Umetnost - Socijalno skrbstvo - Tujski promet - Žena v obrti - Modna revija - Äkvaristicna - Kuncerejska - Golobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Sport - Veselični park na razstavišču . J Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji ... -m Zeleno, romantično Pohorje . . . Gostoljubni, lepi Maribor ... Vasvabijol Knjigarna in papirnica „Domovinaa == Celje ¦ Vam preskrbi knjige v vseh jezikih, vseh strok, znanstvene in poljudne, strokovne revije, časopise, muzikalije in sole za vse instrumetne. Najnovejši modni žurnali v veliki izbir» vedno v zalogi. Ako 2elite katerokoli knjigo, obrnite se na naslov knjigarna „Domovloa", Celje Kupim rabljen i ätedilnik Naslov v upravi lista. ' Lepo 3 sobno stanovanje v notranjosti mesta se odda s 15. avgustom. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 24S kleparstvo, vodovodne mstaiactje, strelovodne naprave Prevzema vja v zgora] navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerr.e — Pojtrežba toLna in solldn« PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE C E 1 I E prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižiee in tekoči račun^Izvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči I_____ Dravska banovina z vsem svojim premoženjem In vso davčno močjo ; ZVEZNA TISKARNA U CELJU - Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in. solidno vezavo knjig po zmernih cgnah. Celjsha posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo'— Rupuje in pro- dLafa devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilie vloge na knjižice in tekoČi račun ter nudi za nje popolno var nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. — Oba v Gelju.