Največji slovenski dnevnik V Združenih državah V«|ja za vte leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inntfnuhro celo leto $7.00 GLAS NARODA s? t i The largest Ust :slovenskihi3elavcev~Y AmeiOl and legal Hobday«. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered u Second Glasa Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 114. — ŠTEV. 114. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 16, 1834. — SEED*, !•>. MAJA 1934 VOLUME XT.n, — LETNIK ZLIL ZVEZNI NAČRT ZA P 0 M 0 C HIŠNIM POSESTNIKOM PRIHODNJE LETO BO ZNAŠAL ZVEZNI DOLG NAD TRIDESET TISOČ MILIJONOV DOLARJEV Trije odvajalci so priznali svojo krivdo Predsednik je priporočil kongresu, naj odobri posojila za zgradbe Hiš. — Najvišje posojilo za novo hišo ne sme presegati $20,000. — Mortgage bi bil odplačan v petindvajsetih letih. — Kongresna razprava bo trajala najmanj tri tedne. — Nada! jne vsote za borbo proti nezaposlenosti. Pariz, Francija, I.k nvnja. — Fraueot»ka vlada je pripravljena poslati v Washington svoje za- WASHINGTON, D. C, 15. maja. — Predsed-- nik Roosevelt je danes poslal kongresu poslanico, v kateri zahteva tisoč tristo dvaindvajset milijonov dolarjev za preskrbo dela, direktno pomoč in dru- ^^tCT^^k^um MxtiV^za-'. ^ , - . - i i • i - •• » -, , , - - '"M — ki ho razglasili stnajk ge svrhe, ki so v zvezi z borbo proti depresiji. 1 ** proti ^lydne-MaLLory parobrodni Večina tega denarja naj bi bila porabljena za fi-i', jn.r ' * pre< s <>m družbi v New Yorku, .so »v FRANCIJA SE HOČE POGAJATI GLEDE DOLGA PRISTANIŠKI DELAVCI SO SI SVESTI ZMAGE POLET V RIM ODVAJALCEM JUNE ROBLES SE JE IZJALOVIL Bo obnovila pogajanja v Železnica je ustavila do-Washingtonu, ali pa v voz tovora parobrodni Evropi. — Francija čaka na Anglijo. družbi.— Štrajk bo razširjen tudi na druge proge. Pond in Sabelli sta odletela iz New Yorka. — Nameravala sta prista- SO ZVEZNE OBLASTI NA SLEDU i pone- T, ... . ,. ... deljek dosegli delno zmago s tem, t* ranega je pripravljena sledi-1 , ,, ... ' . 1 , *" ua so se zeleznrske družb«- odlomi- ti izgledu Anglije, da se sestane , , ... _ . le, da vstavijo dovoz tovora 7: l^oseveltovo komisijo v Evropi,.(,Ivoyjje svojo komisijo v * Washington v namenu, da dt>seže v tem kočljivem vprašanju "now deal". Po poroči! »li list*)v pa ho Pran ... . , , _ .... .vazale tovor za eija iui.]brzo počakala, da vidi, kaj . , , ' . ... , brodilo družbo, bo v tem oziru naredila Anglija. I . i -i ~ . , . . ... , Pnedsednik uni.)"limiti. i i .■«.. /ii - nii-Je srlaJ)š«'<\ Ako bo koneem tepra | . ... vsem zadostovalo sto milijnov dolarjev^ Fredsed- meseca ^ ministrski .predsedniki nik pravi, da druga javna dela dosti več pripomo- -T. Ramsay MaeDonaild na razoro- ma V Los Angeles je državni pravdnik Buron Fitts včeraj resno svetoval odvajalcem milijonarja Wm. (F. Gettle-a, naj priznavajo svojo krivdo. Ako to ti ha Tiberi pri Rimu, store, jih bo sodišče obsodilo v dosmrtno ječo. V pa jima je vreme prekn- slučaju, da bi tajili svojo krivdo in prišli pred poro-žalo načrt. | to, bi jih porotniki brez dvoma poslali na vislice. Veliki aenoplan, s katerim sta v j ponedeljek dopoldne odlvteLa stot-J nik George Pond in poročnik Ce-sare Sabolli iz Xew Yorka in Kta name njena v Rim, je bilo popoldne K>tegu dne videli nad Louis-burg. iXew Scotland. Aenoplan "Leonardo da Vinci" jnosi s seboj ti28 g&lon gasolina ir. International Longshoremen's „ba lrcstan*sn'e m Irskem pa ga ctogodka ob reki ^Vimir. kjer je poročajo ugmlno vreme ob rrski bil (M1 Ilw>nKair 1Ktreljeu. drugi pa !jievarno obstredjen. Jaijionci zvni- Aeroplan ima radio pripnavo yM) kriv{|(> lUJ iRuse. Kot za-doTo«"Ltev kalifornijska postava določa za odvedbo smrtno kazen, ako je žrtev koKčkaj poškodovana. (Jettle je ipa »poškodovan, kajti padel je z lestive, ki M) jo bili odvajale i prislonili k zklu na njegovem vrtu. V okolici Tucson, Ariz., so zvezne oblasti na .sledi dvema neznancema, ki sa ugrabila malo Juno ltobles ter jo imeJa devetnajst dni zaj>nto v neki jami. 'XiJ pis-niu. ki je" bilo oddaaio v Chieagu ter poslano guvernerju države Arizone in iv katerem je bilo označeno, kje se deklica nalua-ja, t>o p na v razločni odtisi prstov. Oblasti kakor tudi družim-vet len tb odločno zatrjujejo, da ni bila niti v slučaju milijonarja niti v slučaju mlade deklice plačana odkupnina. Tucson, Ariz., 13, maja. — šu-st- smeri m pripravo za ; trjnjejo .lapom-L, sta stala mor-j1*1*™ June RobJes. za katero'so sprejemanja vremenskih poročil, ' narju na krm-u rečnega pa-rnika, |zahtevali odvajaJci ]m»1ho-vsled eesair nikakor ni uvogoce na-j kjer se nahajajo sovjetske ^liiwal'a od prentsmh muk in tančno vedeti, kje se ob kakem jrdbe, jiadli streli. strahu. Le na len-i nogi. nekoliko času nahajata. Namenjena «sta. daj Vojni urad v Tokio ni hotel o '»epa. her jo je opraskala veriga, poletita n-aravn-oset v Rim; samo1^ ničesar razpralviljati, pač pa fi katero je bi'la »priklenjena, za slučaj kake zapreke bi se vssta-^ ,lK'k zastopnik zunanjega- ura-1 Policiji je povedala vse, kar ve WASHINGTON. D. C.f I 5. maja. — Predsednik Roosevelt je v svoji 10,000 besed vsebujoči poslanici priporočal kongresu sprejem predloge za pomoč lastnikom zemljišč, da si morejo zgraditi nove hiše, ali popraviti svoja stara domovanja ali pa plačati dolg na hišo. Predsednik priporoča v ta namen znesek $200,-000,000, katerega bo upravljala Home Credit Insurance Corporation. V svoji poslanici pravi predsednik, da ima njegov načrt dvojni namen in sicer I . mnogim brezposelnim preskrbeti koristno delo in 2. ustvariti koristna dela, za katera so družabna in gospodarska povpraševanja. Po predsednikovem načrtu ne bo samo vlada obložena s tem financiranjem, temveč hoče k temu j zruianji minister Sir John Simon se je v iposlan^ki zbornici izognil odgovoru na vprašanje glede stališča angleške vlade o vojnem dolg-u Združenim drža-1 vara. Poslanec, ki ga je o tem vprašal, je hotel vedeti, ako bo v juniju Anglija plačala saj del vojnega dolga, nakar je Simon diplomat ično odgovoril : — Odvisno je vse od okoliščin, ki bodo tedaj vladale. ponaimati spor med družbami Tiailagalci tovora. •Razširjene so Testi, da bodo za stavkali tudi pristaniški delavci |no preteklost. iNa poletu okoli sve ' pri Luekenbateli parobrodni druž-' vila v Franciji ali na Sipansfoem. iz javil, da bodo mančukuanske | ° moSkuh, ki sta jo imek. de-Stotnik Pond ima za seboj bur- [oblasti dogodek preiskale in bodo i vetonajprt dni izaprto v zapuščeni bi in Moore & MeTorniaiek Company. Pri vseli družbah stavijo na.la-galei tovora samo zahtevo /a ureditev delorvnesra časa. tudi vložile protest ipri ruskem generalnem kontzulu v Ilarbinu. Tiuli 7. druge strani s> zagotavlja. da bo Japonska '/ ozirom na posebno nasičenega ozračja na me- VELIKA SUŠA NA ZAPADU Washington. D. C., 14. maja. — Po največjih ameriških poljedelskih krajih še vedno vlada velika suša. Nekaj dežja je padlo v državah North it* South Dakota. Wyoming, lonva. Nebraska. Kansas in Indiana, toda deževalo je samo po nekaterih krajih. Suho vreme se razteea od ka-načrtu pritegniti privatni kapital, ki bo obvarovan j ™wLske meje do Texas in od Ohio ,,vii i- i - - . J do Rocky Mountains. Pomladan- kake škode z zavarovalnino, ki je v zvezi s tem na-|sko žito ^ že ve^inoma uniC.eilo in črtom vstanovljena pod imenom Federal Savings | seda j tudi dež že i*?, bi več mnogo -lada iz-pomo<' pri zadetim farmerjem. ŽGANJE KOT OMAMNO SREDSTVO Kansas City. Mo., 15. maja. — V neki tukaj.-mji bolnišnici je bilo treba operirati šestnajst dni starega otroka. Ker bi dete najbrž ne prensdo etra oziroma klo-roforma. so mu dali v lista »v krpo zavrt sladkor in kanili nanj par kapljic* žganja. Dete je bilo kmalu popolnoma omamljeno ter je srečno prestalo operacijo. BOLIVIJA NAJEMA VOJAKE and Loan Insurance Corporation s kapitalom $ 1 00,-1 Vsled tejra je v ___^^^ 'delala obsežen načrt za pc 000,000. Prvi in drugi mortgage bosta po predsednikovem načrtu odpravljena, ker je njihova obrestna mera onemogočila zidanje. Zato pa bodo dajana posojila do 80 odstotkov vrednosti zgradbe. Ta posojila bodo zajamčena z zavarovalnino. Ravno tako bo NOVI POLJSKI MIN. PREDSEDNIK . i i* i "i *1 * I Varšava* Poljaka, 15. maja. — korporacija dovoljevala posojila za popravila in mo- IjeonjQ Koda^kw poljskem« derniziranje poslopij. Jjurtkerj« (veleposestniku) KC je Posojila za popravila ne smejo v posameznem j ^ečilo sestaviti novo miimtr- ^ slučaju presegati $2000. Za novo stavbo pa bo kor- | Ko^ ministrski predsednik se bo | kar so mogli pograbiti v zadnjcon poracija dala najvišje posojilo $20,000. Mortgage!V pnvi vrsti zauaemal za agrarno ' pa bo odplačan v 25 letih. j °rmo Po tem velikanskem načrtu stopa vlada na polje j ■- posojilnice in zavarovalnice. Višine tega kapitala ne more nikdo označiti, segal pa bo v biljone. Senator Joseph T. Robinson je rekel, da bo o tem predsednikovem priporočilu kongresu razpravljal EKSPLOZIJA PLINA _V KONGKONGU Hongkong, Kitajska, 15. maja. Ko je eksplodirat' velik taoik za i p!iu v severnem delu Hongkong«, je porušil veliko eftevilo hiš, pri čemur je bilo ubitih 50 prebivalcev, ki so po večini kitiajsko žeine in otroci. Tank je bU last južno-kitajske pliiaianve. Nasproti tanku stoječih 17 hi« je biLo porušenih. 'Naenkrat se je vnelo 350.000 kubičnih čnvlje-v plitna. ^Med prebivalstvom je zavlada!«* vielika. zme^hijava. Ljudje so begali po iiljeah naseČ s seboj, trenutku. Gasilci so rešili mnogo žena in otrok. ta je spremljal avstralskega letal-ea Sir Charles Kmgstford-Smith*. Česane Sabelli se je kot sedemletni deeek izselil v Brazilijo. Tekom svetovne ivojne se je vrnil v It all i jo in je bil dodeljen vojaškim j ^ protestirala v Ploskvi, letaleetn. Po vojni je prišel v Zdr. j Aonur dola nara\no mejo prerti države, kjer je postal državljan. -Ribiriji na severu Streljanje se. je Ta polet je nameraval že sedem (dogodilo ob izlivu reke Sun gar i let. dokler m dobil denarne pomo-jv Amur. V ^loskvo o tem dogod-r-i od opernega tenorista Benjami- ku še ni prišlo uatančuo poročilo na Giglia in neke tovarne za eo- 'm sovjetska vlada tudi ne priča-kolado. i kuje nikakega japonskega prote- Pr i dosedanjih poskusih prele-'sf^ teti Atkintik iz Amerike i\* Evropo se je že posrečilo 13 Jetali^m. Dublin, Irska, 15. maja. — Letal ea George R. Pond m Cesare Sabelli. ki sta hoteia polet-eti vz Xew Yorka v Rim. sta morala pristati na irski obali. K temu ju je prisililo vihamo vreme in napaka v motorju. Pristala na peščeni cVbali med mestoma Moy in T>a hincli v Clare okraju. Dve milji sta morala hoditi do mesta Laliineli in sta šele tedaj iz-vedoda. da se nahajata v prosti Trski držaivi. — Vožnja je bila' nekaj straš-nepra — je tpripovedorat Pond. — Vidljivosti sploh ni bilo nobene. Ko sva bila. oddaljena kakih Štirideset milj od irske obali, se je pojavila, v motorju napaka. I>ru-♦repra nama ni kazalo kakor pristati. ' jami. * Roparja sta se nagovarjala * imeni "Bill' in "Will". Jed. ki sta ji jo prinašala, je bi- napeto odnošaje z'Rasi j o hi vn«jjditeJj. (Romunski ipate«vtui> iuwl mu je izdal (patent za neko izboljšanje i pri avtomobilu. BoHvijski agensi obljubujejo rhi»!eneem enkra* in pol toliko pHavo. kot jo prejiemajo v ehilski armadi; kdor bo pa nan jen v vojni, bo dobil celoletno .plačo. Vsakdo pa se tudi zarveže. da po enoletni službi ne bo služiti kot vojak v nobeni držaivi. ki meji na Bolivijo, pre>iem-tilo para- ročeiui v otskrl>o nrtkemu zavodu, qjvajske vltadne kroge z ozirom na prijateljske odnošaje- med obema državama. NEMIRI V BUKAREŠTI List "El Tnipareial" tudi poio- ( Dunaj, Avstrija, 15. maja. ■— /'a. da bo v nekaj dne^vih odpoto- Sem je dospetai romunska kralji-.valo iz Viailparatso 60 častnikov, 'ea vdova Marija ter obiskala svo-Čehi v Assuaieion so brzojavili jo hčer prineeso Ileanio m njene« v Prago, dai naj ne d<*\-o prav posebno lahka naloga. Splošna javnost namreč smatra Ligo za ]>osledico svetovne vojne i« je mnenja, da jo je treba cMmprej likvidirati. Kako slabotna je ta ustanova, se bo pokazalo dne 37. maja, ko se bo začela dohata o poročilu kitajskega rekon-strukeijskega odbora. Jaf>onsk& je namreč že izjavila, da Liga nima nobene pravice, vmešavati se v krtajske zadeve, vsled česar bodo priporočila odbora zadela na gluha ušesa. Koncem maja se bo sestal razoroži t veni odbor Lige narodov. Pred leti je javnost še verjela v razorožitev, do-(Y-im dane« ne verjame več. V Nemčiji se je pojavil Hitler, ki je glasnik Nemčije, katera si je v svetovni vojni aparila parklje in hrepeni po oeveti. Francija v strahu pred njo mrzlično ob« rožuje. Italija skuša posredovati in miriti, toda njeno posredovanje j« le krinka, pod katero skuša svojo armado povečati in ojaeaii. Da Anglija ne dr£i rok križem, je umevno Ramo po sebi. 81ično je z manjšimi državami, predvsem s tistimi, ki so zastopane v Mali antairti. Vso pažnjo posvečajo oborožitvi in trosijo V tO svrbo na milijone ill milijone dolarjev. Kdor se zanaša na razorožitev in na svetovni mir, se vdaja praznim sanjam. Nekateri se zanašajo na predsednika Roosevelta, češ, da bo on s svojim vplivom rešil «vet pred novo katastrofo, ki bo neizogibna posledica oboroževanja. Roosevelt ni Wilson, ki je stremel po nemogočem tei Je ustanovil Ligo narodov, ki je doslej še vedno pokazal; $vojo nezmožnost in nemoč. Roosevelt je preudaren možak in se ne bo lotil ničesar nemogočega. __ ^^pomladanski Skupni Meti: BERENGARIA, 16. junija v Cherbourg Karta do Ljubljane $119.24; za tja in nazaj $206.50 ILE DE FRANCE, 26. maja v Havre Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $206.50 FRANCONiA, 1. junija v Ham Karta do Ljubljane $105.04; za tja in nazaj $190.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj posije nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh psrnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in, priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so uajboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj ea navodila na; SLOVENIC PUBLISHING COMPANY »» m M 9MjOO ** ftl ffft ^^ Pni—1»eoblv it ig m i MB Mftttto v Mffl. Ms* flMdkUflttflk JBW^s^HDO pO1 Isit pciirtojljioo SLOVEWC PUBLISHING COMPANY MGU* Naroda" l m tur mi truant trnu joh, m. j. bkira parlamentom izpustili golobe tekmovalce, sta pognaten po-sl&n-ca. svoj avto in se odpeljala v divjem diru na letališče v Croy-donu. Tam sta sedla v letalo, ki ju je z brzino 30 km na uro privedlo v Norfolk. Tu sta stopila eo-pet iv pripravljen a-vto in ob 12.41 sta dospela v Holt. Imela sta dovolj vaša, da se tu odipočijeta. Prvi golobi »o dospeli v Holt namreč skoraj dve uri pozneje, ob 14.20._ f • Te dni se je vrti J a iz angleške »podivje zbornice čudna. tekma. tldelezRa st se je dva poslanica in 3.0 golobov pismomog ie nekega go-lobnjaka v lloitu. Prireditelji bo hoteli vedeti, kdo je hitrejši, žival ali člavek. Lansko leto sta. ista powlanca, ki sta uporabila iz Londona. do HoitiBi aamo avtomobil, propadla na wej Črti. Takrat so do*p«4i namreč golobi 58 minut prej na cilj. Drugače pa je bilo V trenutku, ko so pred lodon- Jekmt med poslanci in golobi. f "Gl-Naroda" J Owned aad Published by B4HMH) PUBLISHING COMPANY .(A Corporation) P—i fcft, »M*—I__U Benedtk, Treaa | Place of Mirai of tbe corporation and addressee of above officers: Pg W. t»> PI—t. Bereagk si Hinfcittin. New Yerk Ctty. N. Y. * G LA S NARODA" . _(Veke of thm PesgiQ__ Tesmeil Krerj Day Except Sunday* and Holidays le mIo Iste velja m Ameriko In Z« New Turk ta celo leto......97.00 Kanado ....................90.00 Za pol leta ...................$3.50 te pol leta....................Vji lao«emetTo za celo leto......«7.00 ^ fistrt Vila ..................9*A0 Za P"* leta....................93.fi0 Hobacrifition Yearly »0.U0_ _Advertisement on Agreement_ •*Qlss Naroda" '^»J« T »a ki dan lavaemžl nedelj ln pramlkoe.__ poplal brea podptss in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj »e blagovoli lidilJsti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se ipgl tedl prejšnje blvalUtfe naznani, da blt^Je najdemo naaloTnika. "QU8 NARODA". 219 W. 19Ui Street. New Yerk. N. Y. Telephone: CHelsea 3—J878 Dppisi. Mew York City. V Xew Yroku uživamo najU-^p i ie dni leta. PomLadamki dnevi so * lam po trdi zimi prinesJi prijet- 1 ko. za maj že skoraj mail o pretop- ^ io vreme. V čast nasi domžalski 1 incLstriji se opay.il že slamnik na eesti. 2Si«še nL tzapadu menda [] kse stoka, da imajo farmerji na 4 milijone dolarjev škode vsak dan . radi suše. Tu je bilo tudi moče do- ! volj. več kot jo rabijo "side walks i of New York", kakor pravi tinta 1 [epa lokalna pesem teg-a a meri ~ ; čkejra Bobiiona. I>a mora biti res 1 vuii<» po Za»;>atlu. l«hko slc'lepamo ] tudi i>o čudnem vetru in prahu, r Pajr dni je veter z zapada prina-l1 šal tako prost prašni dim. da je ob popoldanskih urah. ob jasnih dneh skoraj zakril solnee. Fin. kaknr' dim ?»v.st prah. pravijo znanstveniki po časopisih, izhaja iz zapad-nih plunjniv. kjK.T so se vrnlei pa drujfe prireditve prwlpornih in dntgih društev. Društva, ki so zakasnila, bate sedaj, pTcdno nastopi vročina. Društvo "THed" .sl-e«»r ni s prireditvami nič mudilo tekom ak- trvne letanje sezoue. l sicer to pot v -prid naše- (slovenske župnij«* sv. Cirila. , T^tj društvo "Rletl" ohrani privlačnost svojih priivditev. katera je med občinstvom splošno znana, smo tudi za to zadnjo pr i reci it en* pripravili prav interouinten pro-prani, 'ki .sestoji iz treh delov. Prvi del -programa ho izvedlo društvo "Bled" s svojimi petTskimi točkami jiod vmisttvmn «r. .Terry Kopriv.?ka. Zbor je mešan in se je dobro izvežbal okl- ta del programa. Dmtjri del programa bo posvečen letošnji dvajsetletnici dopod-Sra. ki se je izvršil 28. junija 1914 v Sarajevu. Ta točka mora vsakega Slovenca zanimat r. saj je zna-T-ilm V;tdovdan. vtisnjen v zgodovino tolikih narodov, je bil vsaj kot simbol značilen tudi za zgodovino slovenskega* naroda. Ta del programa izvede predsednik "Bleda'. Tretji del progrtaana .bo nekaj pris-rčrt^ga, ipod /vodstvom našega cerkve-nega moderatorja {T. Avgusta Jakopiča. Zbral je okoli sebe cvet naši-h' dečkov in dekli?, ki bodo s svojim prispevanjem k programu ntapraviti primeren p»r»k!-on materam. V točki je vključena ži-va slika iz zgodbo, slovenskim in angleškim p«vskim nastopom in kratkim nagovorom. Vse« rojake uljudno vabim, da ST' udeleže te zanimive prireditve in tako priskočite na pomoč slovenski cerkvi, ki v sedanjih težkih časi-h ravno tako potrebuje sodelovan jja svojih famanoiv. Vstopnina je prostovoljna. Vsak prispevek bo s hvaležnostjo sprejet. tako od eerkve. kakor od "Bleda". •Na svidenje v nedeljo! Član "sBleda". smrtna nesreča v b&sclci. Po tragičnem naključju je na-da smrt v vahjvih Selščice ^Vnge-a Šifrerjeva, ko se je vračala s vrižne gore proti domu. Šitrerje-*a. stara 36 l°-t. je nameravala v Okol ja lx>ko in: te je za rana praz-rično oblekla. Okoli 10. je zapustila svoj dom na1 Praprotnem. kjer je stanovala z materjo Alarijo in »e je preko tamotuijega mostu odpravila še prej na Križno goro, da labere šopek šmaraic. ki so jih pozneje, ko je bila ž<* mrtva, res i ia^li v njetnem žepu. Nekaj čez >okln-e je krenila preko Bukovšči- j •e nazaj domov, najbrž v mne- i iju. da ima še dovolj časa do' Škofje. iLoke, kjer je nameravala J r»osetiti Cerkveni koneert. Angela si hotela .sknajšsiti pot S«zula je nogavice in čevlje in je skušala Sedbčieo prebresti. ki pa je preeej deroča in ponekod i?elo nevarna. To pa je bilo zanjo Lisiulno. Vse kaže. da je Šifrerje-vo .sredi vodnega toka spodneado. Pr.i t<-m je pas!a most, ki je služil Možanjeem za ppehoil, so fi<> (poplavi ninpravili p ro v i zo r h"o o l>:-v. ki ji* vsaj za silo mo. Ogenj je uničil zgratfco s pre-rejšnjo izalogo .sena in slame. Ra-:en guvqyodarske-ra poslopja so zgoreli tudi ttevilifi stroji. Edina eraoa pa je dobila hude opekline. Paradi pomanjkanjun vtnle in ker ^olenšak nima gasilnega društva. >e ogenj razšrril ma s-tanovaiiij-;ko poslopje. Dobri scasedje so po-aiagali reševati, kar se je» rešiti iaJo. Tudi stanovanjsko poslopje je uničeno. Posestnik je imel ipo-dopje zavarovano komaj za <>(>00 Din. škode pa je okoli 60.000 Din. Šorliju ju1 zločinska roka hotela f.e dvakrat zažgati domačijo, a je Sorli nezioaaiega moža obakrat pregnal. Tret jikrart pa se je zločin le posrečil. Komaj je pogačen ogenj t\- eni vasi. že za<*-ne goreti v drugi. Ta-knj naslednjega dne je okoli 20. aačelo goreti gospod.irsko poslopje posestnika Kaca Janeza v Roi-nji na Dravskem polju. Oj?euj je uničil poslopje do tal in ž njim vred tudi skoro vse kmetijsko o-rodje m večjo zalogo sena. Na po-pomoč so prihiteli gasilci od Sv. Janža na Dr;avwkem polju, ki so ogenj lokalizirali iu preprečili, da Ke ni vžgalo še stanovanjsko po-Klop je. ljudska g<«\'orica trdi. dar sta ogenj podtaknila dva neznawi potpotnrka. ki sa prosHa za pi-eno- i"-iš<"e. p;ti jima j«r» bilo mlklowjetio. • V okolici Ptuja so našli nekateri posrtitniki na Ivišnih vr;».tili napise. «rro5BečimI s .pož-Iprl- M po-s'estjriku Kta:Verju v Ores ju je nekdo napisal s krwlo na vrata, da mora ta hkšt zgoreti. Orožniki zasledujejo zločinca. Huda prometna nesreča v Drav. ljAh. 2-J. aiprila sh- je na eesti v Drav- Ijah pripetila huda n-esreča. ki je spravila v bolnišnico tri žrtv°. Zagrebška akademika' Josip Luli«~ iz Si^kiL m Nodeljko l.joše iz Mo-jftarja sta se po cesti pripeljala z motociklom. ki je imel prikolico. Ltilič je vozil, Ljoše pa sedel v prikolici. Na cestnem ovinku je prikolica zadela ob rxs-ni vozieek, ki ga je vozil prvonarn^ nato-vorjen>ega s sladom f>7-letni Janez Šilar iz St. Vkla. Karambol .ie bi! silovit. .Silar ia p; ikolica motornega vozila k vso silo pritisnila oh voziček ter mu poškodovala stegna in bok. Mož inm. poškodbe tudi na glaivi. pritožuje pa se tudi zaradi notraoijih bolečin. Ko so prihiteli člani reševalne past a je, je bil v nezavesti. Motociklist Loteč si je pri trčenju i-azbil nos ter se (poškodoval po frlavi. Naj-srečnejše .K: prestal ncKrečo njegov tovariS. ki je skočil 'v. prikolice. Pobil se ie tudi on. njegove poškodbe pa niso nevarne. Vse tri ponesrečence so rešeival-ci odprem i li v bolnišnieo. o nesre. čl pa je uvedena preiskava. Peter Zgaga PAR ZNAČILNIH PRIMEROV. 1'čeaijaki si še sedaj niso na jjis-Inem. če .ie človeku res kaj prirojeno ali če je smer njegovega življenja odvisna od okojit^čin, v ka-terch živi. Jaz se ne bom spuščal v učene razprave, povedal? bom le svoje mnenje, in se mi zdi. da se bo marsikdo strinjal z menoj. O pri roj en ili ali neprirojeuih NOČ NAD NEMČIJO ~ i Francoski novinar Xavier de lautecltHjue. ki je pre prihaja do nenavadnega zakljue-sa. ki se glasi : Francija ima mno-ro napak, vendar poleg njih tudi vrlino, da v nji lahko vsakdo svobodno govori in diha. Nemčija, ki jo "tretje earstvo" predstavlja svetu kot civilizirano državo par e.\-•elence, ta "vzorna država", pa ni nič drugega kakor ogrojnna bomba. V tej bombi nadumeš«-ajo tnili-jonl človeških življenj molekule vsem;rja. To je bomba, ki lahko pri*j u!i nloj eksphnlira v z^>vitii našega planeta. Be.-eda "sporaztun" ima v Xein-•iji po\M-m drugačeji značaj kakor v Franciji. Francija razume pod to l»es«-il<> kom-esije. Xenieija pa za-hteva od nj> kapitulacij«.. A tiult ee hi se našla v Franciji kdaj kakšna vlada, ki hi bila voljna, iztrgati iz svojc£«i»živcK«i državnega ir- Jes t kos zemlje, n. pr. Alzaeijo -Loti-eno. ne bi h t*-iu nemški jiio-ioh prav nič nasitil. Kel bi naprej, zahteval hi še Xanev in Dunoner-guc. Kdor ne verjajue tegif. naj gre ciiistran Rena. pa bo videl na lastne <»"-i. kaj dela današnja Nemčija : 1411a uei petnajstletne otroke metati ročne granate, stari ljudje pa se i-irrajo s strojnicami. Vsi oborože*ii otldelki, naj imajo kakršenkoli noži v. se urijo za Itodoči pokol j. Oei nemškega narmla si> z«ivezane, tla ih* \ i«li nevarnosti, jired ka-tero je postavljen. Slišijo se samo bese«le: zmaga ali siurt. Ta Cernia-nlja, ki ne sme več svobodno misliti. >4' je vrnila k najprimitivnejšim instinktom in se oborožil je za vojno v noei. ki je vsa nabita v. na-petocitjo pred viharjem. Za Francijo v tem položaju.pač ni drugega izhoda, kakor da ostane oborožena in pripravljena na eventualno-sti. Francija mora Nemčiji dopovedati. da ima njena potrpežljivost svoje meje. Vrhovi režima, ki se pripravljajo na to. kako hodo u-žgaJi bJisk \ vedo prav dobro, da so bodala najboljši (Kivodutki strele, ^fnogo jih je na svetu, ki menijo, da v današnjih razmerah ni prostora 'pod soncem za dve tako nasprotni for muki. kakor sta ideja "tretjega carstva" in francosko Kvobodoumje. In če mora v tem položaju ena j zmed obeh strati k položiti orožje, femu naj to storimo mi, Francozi? Francija je s svojimi zavezniki zaenkrat močnejša kakor njeni nasprotniki. In da obdrži pozicijo, ki si j« je ustvarila, mora "govoriti s tistimi, ki spoštu j«\j<> silo, jezak močnejšega. astnosti ne 'bom razpravljal, pae lom pa skuhal z nekaterimi sjuloš-10 znanimi primeri potrditi dejstvo. da je povprečen čU-ivek bolj c slal>emu nego k dobremu na-mjen. Po pravici mi »povejte, koliko je v Amenrki ljudi, ki ne privoščijo Dillingerjn. e 111 fid tistimi, ki izdajajo tiralice za jim marsikateri pobožno uzdthne--Da hi si> jVm že vsaj iz- iruazal. In ko izbruhne .požar, koliko je med gledalci takih, ki žele. da bi [ignjegasci ogenj naglo pogasi:i ] Tega se veda nihče javtio ne izrsi-7.i. toda v >rcn daje večji kri-lit ognju, oego da daje ognjegaseem. Ponekod imajo javne avtomatične tehtnice na katerih se lahko f !uv°k za en penny stehta. Strviiš na tehtnico m vržeš penny v špa-njo. Kazalec tri ilo unče natančno pokaže koliko tehtajo k<»sti tvojega roj-tva z mesom, mastjo in drugimi prrtiklinami vre 1. To je menda dovolj veVrka' ush»«a. ki si je za en p*cmv deležen, kaj ne.' — Toe vs?i>::(ti nik-Ijr. t* jib bih>. Iz slnšaNke ^'ln sliša.! obupne klice telefonist ke. kater i vsi d kakšne upajte v a pa rat uri ni mogla cau->t«Mviti nikelnastega. in si brnega vrelea. ki mi je tek 1 11a-1 ravnost r,- . Nekaj rrad tri dolarje ni kijev, kvrvdtviv in dajano v je bilo — je za«k!jučil p r »10 vedo-( vnlflc. — Vsa puščica .se je izpraznila; od takrat pa nir-kaj ra telefoni na ni. Ivaikt-rkol i pr<>7,-ori m v telet'on. Imam c^Sčutek. tla 111* ho nekdo povsem iznvn.ida in nepri-čaikrnan-o zgrabil za vrat. j Neštetokrat ste že .-dišali r.či. ozinrma ste .sami rekli. 11.• d-.r l>i vas količkaj zapekla ve.st : — Pet ali desoi tise r < 'ne (izplača ukrasti. Inez po-nvislekar hi p.-> ukradel večkratnemu milijo-tKirju m i !'ijon dolarjev, če bi vedel. da bi me nikdo ne lotrl. j Take izjave so preeej ve.! "1 ko -(dt»"'t)e. toda če s*11 pra>v premisli, hi se marsikdo tudi s tisočakom zadowljil. če bi mu kdo iraranti- i .ral. " enajst. Piil je pošten in jim je šel povedat, da se zmotili, ilirajrajnik ni hotel .sj>re-je-t.i desetnika. Zavrnil jra. j«» r- ko«" : — Kar spra/vi. Ti s.e mntb, n«* ml. X*aša banka .s4 n i k« 1 :rr ne zmoti. V teli zmedenih »risih je težko natančno dognati, kaj je poštenost in kaj iri. Pn»v dobro se spominjam .sln.'a-ja iz. mojejra t-«>dnesy mesta. Piv-zLmi je zdrsnila plast .snega s str-I me strehe in <|>odsiilfl jezikaao nieo bogatega mesarja. 1'bogi k na p je vlel mimo. v klel nesrečo, skočil po kfiato in ko)>al na žive 5*»* mrtve, da jo je- dobil živ«i iz snejra. Pri tem ni niti mislil na nagrado. Nuivzlic temi se je čudil, ko in u je dirl poeneje mesar k ion«) rekoč : — 'Na. t uka i imaš krono ker si jo odkopaJ. f'e bi pa< lmdi ča v snegu piustiil, mi smeš »oer>»-ti. bi ti z veseljem dal pc< kron. "OLA8 NARODA' HEW YORK, WEDNESDAY, MAT 16, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in O. I. £ F. SI MOSS. PRIPETLJAJI IN NAKLJUČJA S KAČAMI zobdvje. Takšne tvorbe tii današnja medieiu.ska znauost .razlaga precej »preprosto. Mati bi morala roditi dvojčke, toda eden izmed njiju je v embrionalittem stanju okrael na račun drugega. V razvitem plodu se »hramijo j>otem o-litaaiki nerazvitega in rastejo včasih dalje. V tem primeru je bilo lahko odstraniti takšne akrnele tvorbe in s tem težave malega pači jewta. 'Xa isti seji je predavat prof. Zaek o Isto tako zailiuihvisMn obnašanju teletene teže pri nekih boleznih. Predavatelj je odkril v. obsežnimi opazovanji, da morejo o-sebe s srčno boleznijo, ki se najri-bajo k tolšči. pod nekimi pogoji sprejemati vodo iz zraka skozi kožo. s čimer se pojasnjuje ft'«o-uien naraščanja teže iz zraka. EPIDEMIJA HRIPE L 1946 •liri pa j»i ena. onih malezijnvih holezni, ki se pojavi oil ča-wi do časa v takem obsegu, da po številu žrtev »ne zaostaja daleč za man jšo vojno. Čeprav ji posveča (zdravniška veda i\sii pozornost, se še ni posrečilo najti »;>roti nji učinkovito sredstvo. niti ne ugotoviti povzročitelja te zahrbtne bolezni. Najnovejša teorija o izvoru hripe je ona angleškega zdravnika dr. llowa-rda Wi.seja. zanimiva w t eni. da bi .so dalo. ee bi bila pravilna, preprečiti v bodočo širjenje hripe. ki ga napoveduje dr. Wise za leto lM4r širijo *j>o vsem svetn. tudi v ono države, ki imajo najstrožjo carinski t kontrolo in ea-poro za 'kitajsko blago. Zarodki hripe se rode n* blatu Zolte roko. Po velikih povodnjih o.stane na bregovih te kitajske reke mnogo blata, ki so izpremeni na solnen v prah. Veter ra znaša prah daleč naokrog in tako pride tudi na ladje, kr g:; odpeljejo na vse .strs»tii. In v toni prahu so zarodki hripe. Angleški zdravnik podpira svojo trditev z dejstivom. da je hiln liripa razširjena najbolj baš v letih, ko jo Zolta reka močno prestopila bregove. Te poplave nastanejo vlakih 2S ali 2f> let. Zadnja velika poplava Zolte reko je bila v letih in 1H1S. torej baš tv letih ko je kosila epidemija hripe. Dr. Wise pravi, da se nam obeta Iiu<1h epidemnja hripe zopet leta 1!VI(». Preprečili jo bi lahko samo s tem da bi Zolto reko regulirali. Ker pa z regulacijo te reko ni mogoče računati, se mora m r pripraviti na nov naskok hi-ipe < "asa imamo dovolj in morda bo do zdravniki dotlej našli učinkovito sredstvo proti tej nevarni bo Ifizui. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNEBY 146 vi in prsih, (iolazen se je bila po vsej priliki ravno zavihtela .prek stezo z dre vsa na drevo. 1 * 1 i Izredno neustrašen možakar bil eden izmed naših evropskih kačjih lovcev. Nekega dne mi je zaupal svojo smolo. Se vse noči ne more več spati, ker mu dela neka kača silne preglavice. Bila je to ve-, lika črna obročarka. ki je domova-1 la v luknji ob vznožju neke strme ( sipine. Strmina ga. toda ni se pokazalo I nob no izboljšanje. Sprva niso mogli dognati vzroka za to stanj«-. ! potem pa je natančna rentgenska 1 preiskava posnela »v njegovem trebuhu sliko zobovja. Nova opera-jeija je odprla v trebuhu ot^klkio. v kateri so natšli «poleg veznega Itkiva. hrustanca in las v resoiei knjit/e "Ko/*", 1» je pravkar •izšla v Stutyartu. Pisatelj je naj-halja poznavalec jnintjafriškik kar i h ustanovitelj znamenit t ya kačji-tja parka v I'ort Elizabeth. Ne\»i:jetno je. kako ljudje dostikrat komaj za la» uidejo kačjemu piku. Spi tninjam se nekega stotnika izven službe, ki si je kupil farmo v okrožju Hal four. Ta farma jo bila s4ala mnogo let prazna in postala pravcato kačje gnezdo. Res ko kače krotile podganjo in mišjo zalego in varovale pred to nadlego \se .sosedne farme. Toda novi lastil k je moral preživeti prvo leto na farmi v zelo neprijetnih okoliščinah. V st uiovanjskih prostorih s.> našli in ubili v tem času povprečno vsak dan po eno kačo. Zunaj na polju so bili b«kd t'rilci v neprestani nevarnosti in .-o za zahtevali po-iebne mezdne doklude. ki so jih tudi dobili. Pripovedovali so. kako njihove žene prejokajo vse dni in '•i iz prevelike skrbi potrcsajo glavo s | »epe lom. Nekega dne jo ležal -totnik v vi- -eri lurmuci. približno en in iVtrt tu«-t t a «xl tal. in dremal, v tem ko hO njegove mukaj.krave, gag j-jore race. kokodajsajore kokoši in kruleče svinje nestrpno čakale na večerno krmljenje. Ko no je zdramil, je .stegnil eno nogo in .><> hotel postrani zavaliti iz mrežnice; v tistem trenotku j«* tik ob nj<*rove:n |e/iš,"u šinila kvišku kobra ohročar-ka in srdito hlastila proti njegovemu stegnu. Stotnik je tiho zakl< I. poteg-nil nogo nazaj in zt»egan začel premišljevati svoj položaj. < >-ložja ni imel pri xtihi mJienega. Ker ni bil prav nič poučen o bojnem načinu kač. >aj je bil šele pred kratkim prišel iz Irske, kjer ni kač, je imel sove pretirane nazore o tem. Tako j«- tedaj ležal in .»o ni upal zapustiti mrožu ire. v tem. ko je kača navpično vzravnana stala poleg njega in napeto stržili). Kobra ohročarka more v stanju >ira-liu ali jeze vztrajati v tem jMiložaju skoraj neomejeno dolgo. |>o*ebtto če predmet, ki jo vzbudil njen sum, o-stane \iden. To je bila v tem slučaju njihajoča mrežnica. Stotnik je ležal kolikor mogoče mirno In 4i|>al da se kači slednjič \>a stvar zaj okrenila glavo, ki je lebdel« komaj cm nad njegovim ledjem. Ali ne — vražji mrexnkyi m* ni hotela umiri-t;, in vsakrat. k;tkušiMiugera io njegove torRTMe. I>rHio}rer je h frovanis-i pravočataro ^nobegnil, ujedi !*o pa troje mladih deklet, ti katerimi se je kratkočasi. i Za krit in dejanjih lgrokal t 0. J&& sv. !»• 12 letilu 4. dejanja JI. siv. Zuaravljiver........ 1-. 7.v. Skopuh ............ .68 j6§ Zbirka Uudaklb facer: a. snopič. Mila pod «mIJo. Se. Neia. Sanje ___________________ 13. snopi«. Veatalka, Smrt Mariia Device Marijin otrak_________ 14. anoid«. Sv. Be&tjan. Junaika 15. snopie. Torki pN Fabjela ta Meta_____ 20. fnopič. Sv. aosft; Marijinega otroka — KNJIGARNA GLAS NARODA 216 W. 18& Street M r r ff to jo jo jol zalezovati podlež, ki je bil ]>alniil v pogulm ubogo Marjano. Xa zadnjem oh h odi i, kn jo Henrika spoznala i"las slepe sostro. je izgubila Luiza zadnji žar«kk upanja, da bo zopet našla svojo sestro, in odločno jo izjavila, da ne bo ver beraeila. Froeliardka je bila seveda oi»-orrena nad njenim odporom in zagrozila ji jo. da bo segla po sredstvih, ki so so bila prvič tako dobro obnosla. — Šr ti privoščim lakote, dekli«"-... In zopet se ukloniš, o tem som prepričana. Nameravala jo seri po še strašuejšem sredstvu kakor prvič. Njen srd je pri kipci na dan še z večjo silo vedno, kadar je za-gle.lala Petra in deklino skupaj. — *Ne I »oš se valjal tu! — je kričala nanj in mu žugala s pestmi. — Dovolj jo. da moram rediti enega lenuha. Obrnila se je k Luizi, zaškripala z zobmi in nadaljevala: — lepa in glej kaj* sn napravili iz nje! — je šepetal z roe na sledove, ki jih je bila zarezala kruta bolezen v Luizin obraz. Napravili s<» i/, nje nesrečno trpeče hit je.. . Zvečer, k«» se vrača vsa izmučena iz mesta, naj le komaj mal'» slame v kotu, kamor lahko leže. če je ne za-pro čez noč na pods! res je, kjer mora zmrzo-vati. .. Jaz pa vse t«» vidim in ne morem ne- I srečniei p«miagati. Tiho je vstal in se približal speči. — <'lovek l»i mislil, da j«» trese mrzliea, tako hitro diha. Tn žalostno je povesil glavo, j — Kak«> strašno mora trpeti! 5 Jaiiza je globoko vzdihnila. Zganila se je j in vprašala: — Kd«» ]»a je! — Jaz sem. gospodična, jaz, Peter... — je odgovoril. Luiza mu je podala roko. — Torej lahko še malo spim. — je dejala. | — Bodite brez skrbi... tu pri vas os ta-; nem. i — Trudna som... hvala vam. | Tn znova je zaspala. Pet or jo jo molče gle-I il.il lil videč, «la že spi, je pomislil: ! — Spanje je za nesrečnega človeka voli-j ka dobrota. | Spomnil so jo časov, k<» mu je bilo po naporni hoji iz okraja v okraj o lino veselje, da je lahko lege l na otep slame in zaspal. In takrat je bila edina njegova želja. «la bi vsak dan zaslužil za preživljanje. Ni še vedel, nepriaa-ilcto. Z«laj mil jf strah z;u-»*s .prežel v kcisli. Spomnil j«% kaj v.s«? je hi I jrrozljivejra slišal o kat"ah. Saj k«M»re obro«"arke I ki je niso .><(nn) v stanju, baje v«Uio !•<»-jevite in inurejo dohiteti št* tiiki> hitro bež^nVgra rhvveka. Ni mu kazalo torej drugega, kakor kar nr>-mirno ležati i. Pozneje je pravil. da še nikdar v življenju ni bil v liiko neprijetnem položaju; Sti-ri leta v strelskih jarkih na Francoskem ni bilo nw" v ]»rimeri s temi minutami. Slednjič .se je oh obiraj nem easu vrnihi s sprehoda ivjegova žena. In zxlaj -sr je ra zburjenje prav 7.a-rel«»! Koxterrier se je s t>*m živalim laMno neu-Kašeiiostjo lieum-doina zaklidil v 'k;i/-o; toda zatulil je, v trenotku oslepljen, od tlivje lHtlb<' ori. Zdaj .se je v divjeui l»esu vrgel na karo airedale lerri«-r. a doletela Lra je taista Usoda kakor uj«'ir«»vega ma u tovar ša. Vendar je iiuu^H prs kljub blazni boleelni k;t«**o zgrabiti iu jf prejrrizniti vrat. pa lu
  • ila naiJ« priliko /a zadnji pik ter je prs štiri ure nato p(,s;i-uil. H- Izkušnja. dobra ali slatia. priile redko kthijj sama. Še ti>ti v.-.'-.-r je spravljal stotnik svoje u~ nietuo izvaljene prtii-ančke v patentno omaro, ki naj bi bil zajam-«"•«'110 varna pred podganami in ka-irami \* trku diu-va se j«* bila splazila vanjo skozi odprto zaklopko kapska kobra in se v njeni prijetni j itojiloti in temi takoj udoniarila. j Piižšre za pivi-etom je romalo v za-1 boj in vsiikolcrat je morala priti' stotnikova jjola roka v neposredno! bližino kobre, ki pa ni izdala z noWnini «riboiu. Vrdevanje ]>iš<"an-«v-kf>v je spadalo v delokrog -stotni-kove žene. ki je naslednji dan ži-valut* zopet z golo roko drugo za drugo pobrala iz omare. gla- Pi*i misli, da bi utegnil Jakob zlorabiti J svojo moč proti slabotnemu bitju, da bi postalo ubogo dekle žrtev krutega poliotueža Ln da l»i -stara ploskala ostudnemu nasilju, se : je polašeala Petra divja jeza. Toda gorje! Bil je kmalu prisiljen izbili si iz glave drano misel, da bo branil Luizo. Ne samo da bi ga Jakob z onim udarcem jmbil na tla, temvee bi pahnil v liesreoo še Luizo. Predobro je poznal svojega brata. Vedel jQ, da je Jakob suženj strasti in mu ni nie na svetu sveto. In v strahu za Luizo sc mu je zdelo, da je ravnal neprevidno že ko je zdramil bratovo ljubosumnost in se izdal, da je zaljubljen v Luizo. In vraeal so je nemudoma domov. «"ini jo bilo njegovo delo koneaiio. Vrasih je stopil eelo pculnevi v ljoureiiiosko ulieo pogledat, da-li so Jakob slneajno ni vrnil domov. Toda vsa ta eujeon<»st je ostala -brezuspešna iu Peter jo moral ho«"eš noreš priznati, da bi bila Luiza izroeena na milost iu nemilost brezsrenomu Jakobu, eini bi ga prignala pohot nost k nji. Xa drugi strani pa Peter ni toeiio vedel. kak<» gleda njegov brat na Luizo. T pal je še. da jo v družbi svojih razuzdanih pa j. lasov ]u»zabil na njo. Toda dokaza ni imel, da jo ros tako. Kako zvedeti za Jakobovo naklepe l Ali bi sio zdramil s tem njegove pohm.nosti, ki zdaj mor«la dremlje l Take misli so rojile Petru po glavi in mu tožile že itak težko življenje. Coz dan jo hodil voeinoma po tistih okrajih, kjer jo njegova mati heraeila. Ponoei jo zaspal Šole, ko jo bil že tako utrujen, da ni mogel ver j stati na nogah in so jo sesedel v kot na »*u-j nje. kjer jo imel ležišče. Vendar se mu je pa zdelo, da ta položaji ne more dolgo trajati in da so mora nemudoma odloei t i. pa naj se zgodi karkoli. In res mu je bila že stokrat šinila v glavo j misel, da bi j»«»begnil s svojo varovanko. u s«-zavzela za njo. Toda ubogi fant ni imel poguma, da bi bili to storil. Bal se je. da bi se mu poskus m-izjalovil in da bi s tem nakopal uho«»i žrtvi j na glavo še hujše zlo. Toda to še ni bila vsa nesref-a, ki je tožila Petra; razmišljal je tudi, kako strašno* bi bilo, ee ne bi vedel, kje je in kako se ji godi. Veasili se je-jezil nase zaradi tolike sebičnosti. Po pravici se je vpraševal, kam lahko privede naklonjenost in navdušenje za ubogo dekle. Mar 11 i bil sin usinreeiiega zločinca, zavrženo, zaničevano in iz poštene družbo izobčeno bitjo t Mar ni pohabljenec, ki ga jo narava sama zavrgla, ki bo vso življenje nosil posledice svoje nesreče ? <'e bi ga bila Luiza mogla videti, bi se ji gotovo smilil, kakor se smilijo ljudem reveži. k«» so že ]»«» naravi zapostavljeni. Toda blazno jo bilo misliti, da bi čutila zanj kaj drugega. Sieer pa, mar ga ni gnala gola sebičnost, tla je hotel osvoboditi Luizo. rešiti jo iz rok svoje nasilne, krute matere i V trenutkih, ko me je dobro sreo narekoval«* plemenite misli, jo razmišljal, kako b: mogel to storiti. Luiza ni bila sk«*raj nikoli sama z njim. Mati mu ni več zaupala. Že to jo bila ovira. Vendar hi si pa lahko izbrala za pobeg tre-mirok. ko je pijana Froohardka trdno zaspala. In od tega trenutka jo zrl Peter z večjim zaupanjem na podstrešna vrata, kot da so spominja, kako je bilo tistega dno. ko jo odšel v materini odsotnpsti na podstoršjo. da bi pokramljal z drago Luizo in jo potolažil. Osto so se zalesketale solze v Petrovih očeh. srce mu je začelo močneje utripati in ljubezen do Luizo jo bila od dne do dne večja. Omenjamo vse to, ker gre za uvod v naj-pretresljivejši dogodek naše povesti. V hipu, ko je bila Henrika 'tako čudežu.; rešena iz jetnišniee iu ko je odšla po mestu iskat svojo sestro, so se izbirali nad Luizino glavo črni oblaki. Trepetajoča v kremplji h krute beračiee je morala mirno gledati, ka- ODA" HEW YORK, WEDNESDAY, MAY 16, 1934 THE LAEOEST SLOVENS DAILY V. S. 'JL cTVlARIJA roman iz življenja ZA "6US NARODA" PRIREDIL: l.H. czi U 3:1 2E ZOPET NAPREDEK Kar je sedaj gospa Fietllerjeva govorila o užitku tega ivwera. je šlo mimo njegovih ušes. Pod ulisom tega večera niti ni opazila, da je ni poslušal. In .skrivaj vedno obrača svoj prstan, in Ke viprašujv, kaj naj si želi, ako prstan, kakor v oni pravljici, samo obrne, in se iiut bo izpolnila vsaka njegova želja. In tedaj .si želi vedno sia-mo 10 Marija naj ne bo nikogar drugega, kot njegova; naj bi ga ne Lz-Ualu. naj bi se zgotlil čudež, tla bo zopet .stala čista m nedolžna preti njegovim duhom. In ko nato Kisli v svoji sobi 11a priprostem. pa vendar udobnem drvanu, .še enkrat »pogleda prstan in v tzelene. živo žareče oči. — Zakaj .si me pre varil * Ali le nisem dal .svoji najljubši, da jo -•-aru ješ, da jo obraniš tax mene/ Zakaj .si dovolil, da te je kot poroštvo ljubezni, izročila drugemu.' X*e — ne — saj drugega lie more ljubiti, niti tega izgorvora ni za njo. Xe ljubi ga — prodala se je Mimo sijaju in razkošnusti. Kaj vendar bo reki;«, ali pa mislila, ko bo od Wendlerja izvedela, tla sem ta prstani od njega zahteval na-y.aj 1 Ali b<*-saj osranieočena. da >e je z menoj igrala, me je tako Ijn-beznjivo pogledaal. ko sem ji ga nataknil na pmtAli pa se b<» .samo zaničljivo smejala uad norcem, ki je tako trdno veroval v njeno zvestobo? Da j** veroval* iv njo. je morala vedeti. Saj ji je nekega dne dejal. da Ho ii»'k«'«ra dne dal ta prstan ženi. ki jo ljubi, ki jo Ivo-če postaviti <.(> *vojo »stran. Ti*ira vendar ni mojrla iiiupačno razumeti. Ak«. ji-h ni ljubila in ga ni hotela poslušati in ni hotela biti njc-uova .potim tega pr*t«i-ua ne hi ^juela od njega sprejeti. Kratko 111 Kadilo bi gn morala odkloniti. Toda v oni uri še ni vedela, da jo „e lujt"1; WendJer poročiti to ji je menda šele postalo jar.no malo pozneje. Drugače bi .m gotovo poročila ž njim. če ne l>i našla bogatega moža. ki ji bo dal brezskrbno življenje. Totla tu življenje .se ji zdeli» pneveč ubomo. ko jo je i-itiubiJ bojrat in«»ž — in nje-mu je dala ta prstan — njegov prstan, katerejra bi j»<■» vrnitvi od njega «.jvt»i .zahtevala, da «ra z nekaterimi zahvalnimi besedami vrne pra-venni lastniku. Mogoče bi mu celo rekla : — Vaš prstan mi je pri-».i.sel srečo! — l'ri v.seni bi si mislila, da je ,s tem ^končala družabno uljudiKiet. Pri tej misli 11111 postane vroče. Skoči na noge in odpre okno, ia more vdihavati sveži pomladanski zrak. Nekaj časa še hodi po sobi i_n .zasledujejo «ya nevesele m mučne misli. Ivonev-no j;re k ) »očitku. —-- lit zatem je prišel čas. ko je videnje! Jutri po kosilu pridemo zo]»et po vas. če vam je prav. — O. in kako prav je bilo gospej Fiedler javi. Z veseljem ji pritrdi. Grace ji jr rekla, da hoče naslednjega popoldneva nakupiti več stvari in jo je prosila, ker pozna trgovine, da bi šla ž njo. I11 to je še gospo Fiedlerjevo i>osel>no veselilo. Iti kupovat — > tako bogat inko. ki bo najbrže kupila vse najboljše in najdražje — to je bil za njo praiv ]>oseben užitek. Ko pride gospa Fiedler, rdečih lic in žareč ill oči. v svoje sta-noviuije, ji njena služkinja pove. da jo tir. Deawll pred četrt ure prišel domov. Ko odloži klobuk, potrka na De wall ova vrata. Na njegov odziv ivstopi in ^a najde, ko je bil izaposleu z neko rizbo. kate->0 je moral dogotoviti. Z nasmehom ji pogleda v veseli obraz ter pokaže na c-vetliee. ki .so .-»tale do prihodnjega dne na njegovi mizi. — Gotovo so od Miss Vautham? — Seveda, gospod doktor; sama jih je prinesla oel kup. tvse sobe so ž njimi okrašene. In št* posebno je naročila, da jih morate tudi liekaj dobiti. Moj Dog. saj tlela in misli samo, kako bi vam napravila veselje. &koda. da nočete o njej ničesar vedeti. — Da. jroNpa Fiedler, re* je škoda in pogosto mi je žal. to mi morete verjeti. Totla človek ne more prav nič za svoje občutke. (Gospodinja »vzdilme. — NajrajŠe bi bila prišla z menoj, ker je upala, da vas bo videla. toda rekla sem ji. da boste delali čez uro. — To je bilo dobro, hvala 1 Ali ste se dobro zabavali? — O. bilo je krasno. In tedaj so ji od pro usta in pripoveduje mu o vsem, kar je doživela v družbi Miss Vauthamove in da bi šla jutri «w»pet z njo ku-j Hirat. — Rama sebi se bom zdela milijonarka, kajti gotovo bo kupila v*e najboljše in najdražje. O. da — da ne pozabim, morate jo poklicati in ji povedati, kateri večer vam bi "bilo prav. da bi šli v gledališče. Vzela bo eelo ložo — tudi jaz smem iti z varni. Gospod doktor. prosim, pokličite jo in ji povejte, kako hočete. Smeda morate tudi vt določiti, v katero gledališče bi šli. Dewall pa jo pogleda in zmaje z glavo. — To pa vendar ne gre. d>a bi jaz vedno iza njo določeval. — Toda vo. da se more tako dobro zabavati. Storite ji to u-flngo. Saj je »vsa srečna, ako je le v vaši družbi. — Toda to jo za njo nevarno, ker ne pride* nikdar do miru. Za njo bt bilo mnogo boljšo, ako se ne bi nikdar več videla. In tudi za meno — naj jo tudi za meno mučno, da »e moram tako hladno obnašati proti njo j. Je vendar ženska in za mene je težko, da jo monam vedno za vračat i. (Dalje prihodnjič.) SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST ISth STREET NEW TOBK, N. I. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE S pomočjo imjuovejše iznajdbe je mogoče eni sami osebi operirati topove na bojni ladji. meri po navodilih, ki jih dobi po telefonu od poveljnika bojne ladje. Morna r Iz Jugoslavije. V JUGOSLAVIJO Pralto Havrt NA HITREM EKSPRESNE M PARNIKU PARIS 19. MAJA ft. ./ u n ju — 30. ./ u »1 ija ILE DE FRANCE Maja — IG. J unija CHAMPLAIN Junija — 2'i. Junija NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Z« pojasnila in potna lista vpr»->ulogna sur U** Olyni|>ii- v Chrrbuuii I 19. maja: Paris v Havre Aquiiania v Cherbourg Siiturriia v Tt»t i 5-letni deček zanetil požar. i Pred dnevi okoli poldimva je /ji I čelo jjoreti ^raspodarsko puslopje !posestnika Polanea Jakoba v Za- ■--J jrojieih. ttbeina ^larkovei. Zaneti! Gora v plamenih. i -ie «»?re"j »-letni Janezek, .sineek I Polam-evejra zeta Plohla. Oce.'k se . Med Ivruševcem. Prokii|djem in ^ v b|jžini kupa slame pri jrnspo-Zaradi velikejra pašnika oh re- (ISrusom .se dvi^t visoko «i«r.^k.t»el na bližnje sedje iz ltrežiin. Pašnik ob reki je in Miirekovi «rslopj,MM okoli voz slame Lipe. ker pa je rekla Morava že «re. Iz gozda izvažajo samo debla. iu V(lij|c., miu^ina drv ki so bile! nekajkrat izpnemenila »voj tek in.v.'jevje pa trobili ,v gondii. Okoli-18],railjt.„e ,)(Mj jUp0 \a p„moč .so - * * —- 1......*«'■"««-"« iii' ..... .... Nenavadno reševanje spora zaradi občinskega zemljišča. Stanka z lepo balerino je obiskal plesalko angleški •rentleman. k: je bil poslan k nji po kraljevem naro- i čilu. ter ji je izrin-il rože in posla- 30 no darilo, oh .smrti Edvarda VII. I je bila Luehasijeva imovita ženska. Tmla potem je izbrnlinila .sve- j t ovna voj'ii in kolikor je ni osiro- • mašila ta. jo je spravila na bera-} ško palico inflacija, pri kateri je iziruhiJa vse. ! 23. maja: .M it ii i iu t tun Huuburc % 25. maja: Veciidurn v Maje.«tic v Havr* Hamburg Boulogne sur M*> t CLerbuur* 25. maja: Bttiurii v Brrm.o l(rl V (jtllOS maja: Albtrt Ballln v ilamburg PifSKifiit iti*wKi'(lt v ll«vrM 1. Junija: Kuropu v Bremen Voieiiihiiii v liuulosne Franronia r Havre ]»tihiteli gasilci i/. Mo>kanjcev. TAT NA FOTOGRAFSKI PLOŠČI Nf» je tako precej zemljišča pri- >ki kmetje so že ponovno ]>i kij ličilo pašnikom brežanske oh.'i- g<»zdno upravo, da bi jim prepn- orn.fcV<1 p,MkoVeev in Tojneev. Xe- ne. si 1"» režim i lastijo v»>s pašnik, j si it:« vejevje in ilruge ivslatnke. U-' t ■ t y dru-a po- ' .. -- .. . i » i <■» ,1 • 1. 1"» ii;,,i-,.i . 1 j., vendar so «rStsdci ogenj lo- .. , ,. - , , v . 1 , . , i-i ^ .+ .,,,i.1Jt. 1...,. Viil,*' .. Erraiske^a atetjejo v Samohovu pri °"o opravkov že doliro vrsto let. voz takih ostanknt\. K.ii je lulo ka'i/ira . i--- - -, , • " ^ v- - , , ■ 1., ,-,.,1.1 Prelil Sofiji je Ugotovil, tla ga (Unsknje- med vašcani obeh vasi pa se vi-sti- kmetom sevetla predrago, mil ^ 1 - • 1 jo hudi prepiri in mnogokrat tu-' dobrini tednom so v velikih jroz- GroJma tragedija v zagrebški že- ; « muv^e, Kar di dejanski s|w>padli. V dobi paše d.»vili taborili cigani in iz nekega j 1------1—1—i« Jt' N ateljeju hodijo pastirji z ob-.h ivasi sporno »»zemlje celo Starrejsi občani iz obeli vasi so v J zadnjem času sktmii doseči mir-j no rešitev v tej sporni zemljiški: zadevi in so hodili že pravi pari«-' men t arc i z ene in drujre strani, da j bi pomirili in tpokopali dolgo>letno # ^ sovraštvo. Ko je bil te dni s|)et na na takega taborišča puškami, na okrog razširil požitr. lezničarski koloniji. je naglo daleč y izbrnlxu blazn<«ti je .14-1 etni Strašen požar v zemunskem okraju. Ni še tri m.seca od tega. ko /. največjim trudom n«r:.šen 1 največjih požarov »v zemunskem snc.ii. ki pa je bil že 1 ret ji poldan razgovor občinskih od-,v va>i Slll.-inn llni p(hp„Mn^ bornikov obeli vasi na hrežanskem Jp.( ^ y ^ yj|sj izbn|1||li, 1||(.ll k:\11i l/i p- lr-m Vj.lrnn, r-et rt i jmžar. in sicer na posestvu premožnega posestnika Filipa f!eid rja. < >genj se je p«»javil (v gospodarskih zgradbah in se je naglo prenesel tudi lia. stanovanjsko hišo. od tam pa na po-lopja .sd.setlov. l*«>žar je imel tak<» strašno nim", da je v tr h ur; li ztrorclo 1."» velikih potslopij. da-i je bilo na delu 't gasilskih čet T11 pi leg gasilcev >e preko ^."»O do-iiiin"iniv. Skod;i je milijonska, o liesr či pa menijo. iFa je bila "j>o-vzročeiia o.l neznanih zločincev. železničar Adam Weigand z nožem nevarno ranil svojo ženo Ano. potem pa se je zabarikadiral v svojem stanovanju. Okrog sebe je j,-! razposia vil steklenice in razno po-1 * lcnhi^je ter s tem ometa-ki so «ra skušali ukrotiti. ' ti bregu Moravč, .so vroč ljani zasvetili nekaj čolnov l r se oborožen i prepeljali na breža'n?ko stran. Tam pa je bilo tudi nekaj oboroženih llrežanov, ki niso prav zaupali parlamentinmju svojih in nasprotnih oča*n -ev. in kmalu .se je razvil-h.' j>niti volji občinskih odbornikov krvava bitka, v kateri je bilo na obeh straneh nekaj k sreči ne l»aš hudo ranjen'h. Ta liitka ho dala gotov*i pe! na okno in sk«>čil n;i dvorišče Koma i so ga- prepeljali v bftlmširi-1 . . ,, . . . -11 'odpirati predale, tla bi iz njih vzel co. je ze potllegM tezkiiu poskod- 1 1 bani. v veliki življenjski nevarnosti pa je tudi njegova ranjena Vnuki osumljeni umora svojega deda. Preiskavo o umoru prksnst-nika {Jotubiča v Orešjn blizu Samobo- itlenar. Madragov je opazoval tatu. |n»' da bi ga ta videl. Pustil je. da je v miru dovršil svoje delo. Ko pa se je pokazal vlomilcev profil v polni »strini, je fotograf sprožil sveth-t>o in tat je bil ujet na pl »-m" i. Preseiitveni vlomilec se je komaj 2. junija: I Cliami'laln v lluvr* I Vulvujna V Trst 6. junija: .New 1'urk v llaintturg 1 \Vaahln[iun v Huvre 18. junija: Olympic v Cherbourg Sfat^inlam v llukilcgn* 9. junija: I'aria v Havre A<|uitanla v Cherbourg C.jnt^ tli Sm.volu v iltnut 12. junija: Brrm.n v Bremen 13. Junija: l^ifavetle v Havr« (•futHt-liUtiid v Hamburg 16. junija: lir d«- Kranoe v Havre ffarrngaria v Chrrbnuri 18. junija: Eunipu v lirrmrii 20. junija: llunilmrff v Harnlturg XlHji-stir v Cherbuurg Manhattan v llavre 22. junija: Vn-nilhiii v Boulogne 23. Junija: ChaiuiWaln v Mavre K«-x v Onoa 27. Junij*: lil t urila v Cherbourg All,.ri Kallln v Hamhuri Olvinplc v Ct.erltourg 28. junija: Saturnla v Trat Vrsti 29. Junija: i SilaiHiOam v Boulogne 30. Junija: ' Pari* v Havre i Bremen v Kremen Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA t RA v ] tla I no vez .9« v fino usiiji* vez..........1J»0 v najfinejše usnje vez ____1.WI v najfinejše usiijc tr»la vez 1.80 SKRBI ZA l»l'ŠO v 1 »latiu■ vez .............. .90 v fino usnje ve/...........1J>0 v najfinejše usnje vez ....1.80 RAJSKI 0 V fino usnje vezano.......130 Catholir Pocket Manual: v fino usnje vezano......1.30 Ave Maria: v fino usnje rezano......1.40 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. T. ra ie orofu^tvo zaključilo. Zaprli k;U * Je 7.-Otlllo. Ucvrl j<> so štiri vnuke umorjenega ]>osest- ^ vraV k«'l»kor .sti -a nesle nika. n.irtol floltibič je bil že dol- x ateljeju pa je p us HI vs--a leta vdovec pred meseci pa je svoje vlt nulsko orodje. Zvijača prebil .sporočil svojim sorodnikom, ki kanjeiu^ra Madragova je premaga-SO vsi živeli V nadah borate de,l- Ia tatu- Hltro J1' ploščo in •"vine, da se bo spet oženil. Zaradi Pffti!al foto?raf'j° policiji, ki je i-tejra so nastali hudi prepiri med me>la zdaj razmeroma lahko delo. starim posestnikom in njegovimi (je vi« vnuki. Tu spor je ffil splošno znan |V je vlomilca že nekaj ur po vlomu. m s«, orožniki med preiskavo poj Pokazalo >e je, tla je izvrševal vrMi /a.slišiili vse štiri vnuke. Dva od njih iif. moreta dokazati alibija. pri tretjem pa so našli tudi rknvivljeno srajco. Vnuke so o-1'ožniki že izročili sodišču. vlome pri Madragovu zločinec, ki so jja oblasti že tlol«j0 iskale. Možakar j«* bil pred časom pobegnil iz kaznilnice, v kateri je l>il zaprt, 'ker »i je obremenil vest z velikimi •rrehi proti tuji lastnini. PLESALKA KRALJA EDVARDA VIL Za konja — 10 mesecev. Za konjake tatvine določa ka-z-n>,ki zakon prav stroge kazni. Xeki Jože. doma iz Knežaka. je la-Pred dnevi je umrla v nekem bu- >»i odpeljal iz hitiva posestniku Fr. V Julija: Lafayctta v Mavra New York v Hamtiur* 4- J4»J»: Washington v llavre 5. julija: Bt-rmcarla v Cherbourg 6. JuJija: Miij**stic v Cherbourc 7. julija: II«* de France v Havre Curite di i^av.ila v tienot Europa v Bremen 11. julija: Dt-ulsclilnrid v Humliurg 13. Julija: Olympic v Cherbour* 14. julija: Aquttimia v Chprbouif Vulcania v Trst 15. julija: CHamplaln v llavre 17. julija: Bremen v Bremen 18. julija: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 20. julija: Staler;.I;»m v Boulogne 21. julija: Paris v Havre Rex v Oenna 24. julija: Europa v Bremen 25. Julija: Albert Ralttn v Hamburg 27. Julija: Majestic v Cherbourg 28. Julija: lie de France v Havre limpcštan^kem nočnem azilu bora-•ica Ana Luchasijeva. Poizvedov.n-j nja o njenem življenju so odkrila P losu 3.">00 Din vrednega konja.' Jožetu se je posrečilo, da je konja spravi čez mejo v Italijo. Preti ko- (kopico zanimiotjti, ]> red vsem to. da i P^kim sodiščem je bil zato že ob-j je v mlajših letih'nastopala kot pie- | mi 14 mesecev težke ječe. Po j salka /. velikim u-pehom. Lepota j Prestani kazni je prišel eri? mejo v Jn umetnost Luchasijeve sta tako Jl-jitbljano. fejer so ga prijeli. Preti j premamili pokojnega angleškega ,malini senatom je bil seda j obso-kralja Edvarda VII., da ji je nekoč ™ mesecev težke ječe. So- m«Nl plesno produkcijo vrgel iz lože šopek cvetlic ter najel cigansko kapelo, da jo je spremljala iz gledališča domov. Med kraljem in plesalko se je' razvilo prisrčno prijateljsko raz- 1 merje. ki pa je bilo zelo kratko. Ko je namreč ^Kdivard zasedel prestol. ,-e je moral odreči svojim mladeai-škini razpokijenostkili. Luchasijeve pa ni pozabil. ATsako leto na dan se- ri išče je Tipnštevalp kazen, ki jc bila izrečena i\- Italiji. POTREBUJE 8E več mož za belit hoje in lokse režat; jro/.tl je prve vrste. John Gaberaek, Potter Co., Austin, Pa. GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi s velikimi stroild. Mn* go jih je, ki bo radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa onlv katerim je mogoče, poravnajo na- ročnino točno. Uprava "O. N