PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini bb oostaie i gruppo - l,ena 90 lir Leto XXVIII. Št. 63 (8156) TRST, sreda, 15. marca 1972 PR.MORSKI D^VNIK je n., 1’TS}^ _13. ™f^a 194f’ n-fegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni DeraoD» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Začela se je razprava o berlinguerjevem poročilu POZDRAVI GOSTOV IZ ITALIJE IN TUJINE NA DRUGEM DNEVU KONGRESA KPI V MILANU Mancini o «široki reformatorski fronti, v kateri pripada glavna vloga sindikatom 111 delavskim strankam» - Izredno topel sprejem vietnamskemu delegatu - Pozdrav predstavnika KP SZ - Amendola o nujnosti povezave z vsemi levičarskimi silami Evrope - Tajnik videmske federacije Pascolat o vprašanjih slovenske manjšine (Od našega posebnega dopisnika) MILAN, 14. — Drugi dan kongresa Komunistične partije Italije 0 obarvali, poleg posegov posameznih delegatov v razpravo o •rlinguerjevem poročilu, predvsem govori domačih in tujih gostov. 'Rimanje delegatov in javnosti je brez dvoma privlekel pozdrav •Jnika PSI Mancinija, kar pa zadeva tuje goste, predstavnika KP SZ fšina. Vsekakor pa je dvorana kongresa zabučala v ploskanju in r Čanju gesel, ko se je na odru pojavil predstavnik severnoviet-amske komunistične partije To Huu. Delegati so skandirali ime polnega predsednika Hošimina in------------------——* .hdikali svobodi indokitajskega po-0,0ka, zadnje besede vietnamske- delegata pa je preplavilo petje n*®rnacionale, ko so vsi vstali. Seveda je ta del kongresa politič-?° Pomemben, predvsem v kolikor ,e da iz pozdravov tujih delegatov 'Meriti temperaturo odnosov in Mjvanja idej, katerih nosilec je v jaednarodnem delavskem gibanju že r®dicionalno postala italijanska komunistična partija. Z druge strani m je bil najvažnejši poseg v raz-”avo, ki ga je prebral član osred-jJuga vodstva Giorgio Amendola. J^aknil se je pomembne in manj P°Mane teme vloge KPI pri obhajanju »združene, demokratične in °ciahstične Evrope*. Seveda se je hienuola lotil tudi vprašanja vstopa KPI v vlado in pogojev, v ka-Spd1 se lahko ta hipoteza strategije Y lahko uresniči. Amendola je takoj opozoril, da si S izbral evropske teme zato, da , se izognil polemikam, ki obi-aJn° spremljajo njegova stališča. I/Jal je, da se strinja z Berlin-suerjevim poročilom in ostaja le Srašanje, kako ga uresničiti v jjfaksi. Mest0 Italije pri izgrajevala nove Evrope pa je — po mnenju Aihendole — v premoščanju vojnih blokov, kar mora biti del ‘adnega programa »demokratične ** preokreta*. Komunisti smo za združeno Ev-je dejal Amendola, vendar ognimo, da gre sedanji proces Uruževanja v nasprotno smer, ker nanj ameriški kapital z iz-°tom inflacije, medtem ko so ev-f/dske finančne in industrijske druž-I® zedinjajo na monopolistični bazi. je 0b «dolarski krizi* zgovorno j kazala, da ne zna braniti inte-®sov evropskih ljudstev. Danes, ko S vanjo pristopilo še nekaj novih y?nov, pa se odpira z vso drama-onostjo vprašanje vodilnega trium-rata (Nemčija, Anglija, Francija), S katerim vidijo manopolistične Ue svojo glavno zaslombo. Komunisti se zatorej zavzemajo ^ Povezavo o skupnem programu vsemi levičarskimi silami Evro-jj’ kar naj v delavskem razredu vVropskah držav ustvari skupno za-®st da je mir možen samo ob pre-Jjustitvi blokov, gospodarsko bla-6v^an-'e Da samo enotnem boju ,.V°Pskega delavstva za demokra-upo načrtovanje, tudi v EGS. Po-za demokratizacijo v Evropi pa t>iY^maEa s'* v *eh državah, , .^vsem pa skupen nastop za lik-^dacijo fašizma v Evropi, od Špa-•le in Portugalske do Grčije. Amendolo je delegate KPI P^ravU tajnik PSIUP Dario Va-f?1' Izrekel se je za tesno enotnost IbS KPI ’n PSIUP, obenem pa po-^niziral z nekaterimi stališči sofistov. .tajnik moskovskega komiteja KP ^yjetske zveze in bivši generalni jA.lndk sovjetskih sindikatov Grišin 's. v daljšem govoru opredelil sta-sovjetske partije do svetovne mblematike. Omenil je »Sovjetsko 'rovno ofenzivo* ter vojaško pod-ki jo SZ nudi Vietnamu. Pri .ie dejal, da aindokitajski na-iftk ne P°trebuiei0 posredovalcev a bodo o svoji bodočnosti odločali ami». Da je s temi besedami me-ha pekinški vrh, ni težko razu-Glede Bližnjega vzhoda je odstavnik SZ ponovil oodporo a-^abslam narodom in palestinski relaciji, nato pa govoril o nujnosti (^lenosti socialističnih držav, -uii partiji je prisvojil vlogo, da ]T%>eši krepitev svetovnega socia-Jtha* ter podčrtal pomen «koor-ala v Perugii. Po prihodu iz zapora je bila pod policijskim nadzorstvom in brezposelna. Leta 1931 so io ponovno aretirali in olisndili na 4 me sece zapora. Leta 1933 se ie morala umaknit: iz države. To nalogu partije .ie odšla v Pariz. k:er je aktivno delovala kot politična emigrantka. Leta 193’’ se jo spet po nalogu partije vrnila v Italijo. V raznih krajih se je ukvarja.a z organizacijskimi in propagandnimi nalogami vse do leta 1939, ko so io fašisti ponovno aretirali v Genovi. Po mučenju jo je posebno sodišče za zaščito države spet obsodilo, tokrat na 16 let zapora, iz katerega jo ie rešil padec fašizma leta 1943. Vrnila se ie v Trst in nadaljevala svoj boj. Postala je sodelavka Lui-gija Frausina. Novembra leta 1944 ja padla v roke Collottijevi bandi in prestala mučenje v zloglasni »Vil-la Triste*. iz katere so io osvobodili soborci in ji omogočili, da ie odšla v gozdove kjer se ie pridružila partizanskimo borcem. Delovala je najprej v bataljonu «Alma Vivoda*, potem v Tržaški brigadi, nazadnje pa je bila med ustanovitelji brigade »Fontanot* v Semiču v Beli krajini, kjer ie imela politične funkcije v štabu za italiian sike partizanske enote Po osvoboditvi se je vrnila v Trst in ves čas imela vidno vlogo v partijskih vrstah. Leta 1952 je bila izvoljena za občinsko svetovalko, leta 1963 pa na komunistični listi v parlament in je bila tako prva povojna slovenska uoslanka v Rimu. Tudi kot poslanka se .je odločno borila za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji in za pravice tržaškega italijanskega in slovenskega delavskega razreda. .Tubilantld želimo še mnogo zdra-ih in zadovoljnih let. nikov in da so organi pod njegovim nadzorstvom že vse naredili. S tem se delegacija tržaškega občinskega sveta ni mogla strinjati tudi iz čisto upravnih razlogov, saj gre za velike stroške, ko je treba popravljati upravne palače. Zaradi tega so predlagali, da bo občina poskrbela za čiščenje zidov, prefektura pa naj zagotovi ustrezno policijsko nadzorstvo. Na seji pri tržaškem prefektu dr. Abbrescii so bili prisotni načelniki vseh skupin tržaškega občinskega sveta z izjemo dr. Dolharja, ki zastopa SS in ki se je opravičil zaradi službene zadržanosti. Iz uradne vesti tržaške občine izhaja določena soglasnost občinskega sveta, da naj bi bile upravne volitve istočasno s političnimi. Ču-jejo se pa različne govorice, da kaj takega ni možno ne samo zaradi tehničnih težav, ki jih navaja notranje ministrstvo, temveč tudi zaradi tega, ker so proti temu tržaški desničarski krogi in zlasti skrajna desnica v krščanski demokraciji, ki bi želela najprej sklicati kongres stranke, nato pa s pozicij sile pripraviti u-pravne volitve. Socialistična stranka je pred dnevi sestavila svojo kandidatno listo za poslansko zbornico in za senat in je včeraj pričela pobirati podpise za predložitev na volilnem uradu. Socialisti bodo nadaljevali s pobiranjem podpisov še danes od 17. do 20. ure na svojem sedežu v Ul. Mazzini 32, v četrtek pa na sedežu pri Sv. Soboti. Proti koncu tedna bodo listo vložili. Kot smo že poročali kandidira na listi PSI za poslansko zbornico tudi bivši partizanski borec Dušan Košuta, ki se je s preferenčnimi glasovi že uveljavil na zadnjih političnih volitvah in vse kaže, da se bo lahko uveljavil tudi tokrat. Glede Slovenske skupnosti uradno ni nič novega, saj se bo svet ponovno sestal v četrtek, ko bo dokončno odločal. Poluradno so sporočili, da gre za nadaljnjo preučitev položaja, češ da še niso znani vsi elementi in da je treba uskladiti stališče Slovenske skupnosti z goriškimi Slovenci. V tej zvezi se svet Slovenske skupnosti sklicuje na svojo izjavo, ki je bila sprejeta 2. marca, ko so govorili o kočljivem notranjem položaju «in o največji preudarnosti* in da bi vsak odklon »demokratične metode*, ki je bila uzakonjena z republiško ustavo, sad odporniškega gibanja, pomenil veliko nevarnost za obstoj in razvoj slovenske narodnostne manjšine*. Zavlačevanje in nejasnost stališča Slovenske skupnosti vzbuja mnogo govoric, tako da se čujejo vesti o pogajanjih s strankami desnega krila leve sredine in tudi vesti o najrazličnejših možnostih in ciljih, ki naj bi jih vodstvo SS zasledovalo. Prav tako ni nič novega glede kandidatne liste KD, za katero je znano, da tržaško vodstvo čaka na odločitev vsedržavnega vodstva stranke glede četrtega kandidata za poslansko zbornico. Po- ročali smo že, da je prišlo do pomembne zamenjave četrtega kandidata. Prvotno se je govorilo o Peccorariju, nato pa je prišlo do resne intervencije predstavnikov Združenja istrskih beguncev, »Comdtati rivici* in tržaške »škofije za Trst in Istro*, češ da vsedržavno vodstvo stranke ne more dopustiti izključitve bivšega župana Bartolija iz kandidatne liste, ker naj bi to pomenilo tudi korak k priznanju obstoječe mejne ureditve. Kot smo že poročali, je prišlo do delne rešitve tega vprašanja, ko je volilna komisija KD, v kateri so zastopane vse struje, večno pa ima levica, z večino glasov zavrnila kandidaturo inž. Bartolija in na mesto njega imenovala prof. Romana, bivšega tajnika stranke ter predstavnika desničarske skupine. V SOBOTO, 18. MARCA J SINOČI V GLEDALIŠČU ROSSETTI I. konferenca o zadružnem . gradbeništvu v naši deželi, Občinstvo je z navdušenjem pozdravilo Ometlo Vanoni Tržaška zveza zadrug in vzajemnih blagajn bo pod pokroviteljstvom predsednika deželnega odbora in v sodelovanju z deželnimi odbori italijanskih zadružnih zvez, Italijanske zveze zadrug in vzajemnih blagajn ter z Združenjem italijanskih zadrug, priredila v našem mestu I. konferenco gradbenih zadrug. Konferenca z naslovom »Zadružno gradbeništvo v deželi Furlaniji - Julijski krajini*, bo v soboto. 18. marca, z začetkom ob 9. uri, v hotelu ENALC pod Nabrežino. Na konferenci, ki jo organizirajo v zvezi z deželnim načrtovanjem in 7. nedavno objavo državnega zakona o gradbeništvu, bodo nastopili predstavniki 350 gradbenih zadrug iz naše dežele, ki bodo skušali postaviti podlago za načrtovanje tega področja v deželnem okviru. Na konferenco so organizatorji povabili predstavnike državnih in deželnih oblasti, sindikalnih organizacij. ACLI, predstavnike vsedržavnega zadružnega gibanja in tiska. • V petek, 17. t. m. ob 19. uri bo v krožku za preučevanje družbenih ved »G. Salvemini* na Kor-zu Italia 12 prof. Dino Saraval predaval o »Problemih male in- Tudi ostali del nekoliko neobičajne predstave - gre namreč za «mušic liall» - je zadovoljil navzoče Za Trst nekoliko neobičajna prireditev — rmusic halh — je sinoči pritegnila v gledališče Rossetti dokaj številno občinstvo. Pri tem je seveda imela največjo zaslugo Omel-la Vanoni, znana italijanska pevka, ki je pred leti ie nastopila v Trstu in ima med Tržačani številne oboževalce. Vanonijeva je poskrbela za celoten drugi del predstave: skoraj brez oddiha je zapela nekaj svojih najbolj znanih pesmi od rSenza fine» do rAlbergo a ore» in še «Mi. sono innamorata di te* ter «Io si». Vanonijeva je še enkrat dokazala, da sodi med elitne italijanske pevke, ki jih čas ne bo z lahkoto premagal, ker znajo hoditi vštric z njim. Dokazala pa je tudi, da zna biti poleg pevke tudi dobra igralka, in tako je prehajala iz melanholije v ironijo, kar je podčrtala s toplim in nizkim glasom, ki jo odlikuje. Tik pred zaključkom je zapela še dve «pesmi podzemlja», zvrst, ki jn je privedla do slovesa in s katero je dustrije*. Sledila bo diskusija. .............................................................■nuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...m.m SEJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Odkriti in kaznovati je treba tiste ki so pretihotapili in skrili orožje Soglasno odobrena resolucija - Spomenik padlim v Nabrežini prevzela občina ■ Milko Legiša (KPI) novi občinski svetovalec Občinski svet v Nabrežini je na svoji sinočnji seji razpravljal o najdbi orožja, izrazil ogorčenje in zaskrbljenost prebivalstva ter soglasno odobril naslednjo resolucijo: »Občinski svet, upoštevajoč, da je orožniški zbor po marljivi akciji odkril v dneh 25. januarja in 3. marca 1972 v Nabrežini gverilsko orožje, da sta kakovost in količina tako odkritega orožja in municije strahovito veliki in gotovo namenjeni za strašna razdejanja in odurne zločine, da omenjeno odkrito gradivo ni bilo proizvedeno v državi ampak semkaj preneseno iz tujine in tu površno in brez kateregakoli obzira skrito, da je prebivalstvo občine Devin - Nabrežina že imelo in še vedno ima utemeljene posebne razloge za resno zaskrbljenost, bojazen in prizadetost zaradi najdbe orožja v Nabrežini in da občinski svet mora pristojnim organom posredovati to čustvovanje, izreka svojo toplo pohvalo orožniškemu zboru za marljivo akcijo, podvzeto pri izrednemu odkritju orožja v Nabrežini v dneh 25. februarja In 3. marca 1972, kronano z uspehom, ki je bil zelo cenjen, izraža željo, da bi bili krivci nemudoma izsledeni in vzorno kaznovani — odločno poziva nadzorne organe, naj nujno sprejmejo nadaljnje in nove ukrepe za civilno varnost, za zavarovanje pravic in koristi skupnosti in za polno spoštovanje osnovnih demokratičnih načel, ki jih določa ustava, ki se je rodila iz odporniškega gibanja*. Župan je na kratko utemeljil resolucijo in poudaril, da je dogodek globoko odjeknil med občani, prešel iiiiiiiiiiimuuiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiKHMiiiiiiiiitiniiiiiiuiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiin SINDIKALNE VESTI VČERAJ JE STOPILO V STAVKO 1.950 DELAVCEV GRANDI M0T0RI Protest zaradi prekinitve pogajanj za priznanje novih izboljšav Podpisana delovna pogodba za delavce v tobačnih tovarnah Pokrajinski sindikalni organizaciji i godba tiče delavcev, zaposlenih v UILM-FIOM in FIM sporočata, da je * «Stabilimento Tabacchi Italiani*. Po- včeraj ob 13.30 stopilo v stavko celotno osebje tovarne »Grandi Motori Trieste*, to je 1.950 ljudi. Stavko so oklicali v skladu s sklepom, ki je bil sprejet na občnem zboru v tovarniški menzi, in sicer zaradi prekinitve pogajanj pri Intersindu v zvezi z nedavnimi zahtevami prizadetega delavstva. Uradniško osebje je stopilo v stavko pred enim tednom, in sicer iz istega razloga kakor sedaj delavstvo. Delavci zahtevajo novo ureditev staleža. in sicer na osnovi strokovnega znanja, ureditev plačnih kategorij na 5 različnih ravneh, povišek pri mezdah, ureditev vprašanja dopustov in nagrade za privrženost delu ter večjo skrb za zdravje zaposlenih ljudi. Sindikalne organizacije v tej zvezi omenjajo, da se zahteve delavstva ujemajo z zahtevami sorodnih organizacij v drugih pokrajinah, ki so bile sprejete in postale podlaga za vrsto novih sporazumov (tako v tovarnah Italsider, Fiat. Alfa Romeo, Ansaldo, Nucleare. CMI, Italcaniteri, itd.) Pokrajinsko predstavništvo FISBA-CISL pa sporoča, da je bila te dni v Rimu podpisana vsedržavna delovna pogodba za delavce, zaposlene v tobačnih tovarnah. Pogodba velja od 1. oktobra 1971 in določa povišek v razmerju 85 lir na uro za delavce in 14.700 lir na mesec za drugo zaposleno osebje. Delavcem je nadalje priznan višji odstotek pri odmerjanju starostne doklade, delovni umik se zmanjša z 41 na 40 ur na teden, posebna doklada oh letnem pridelku tobaka se dvigne s 4,3 na 5 odst., morebitni poviški po premični lestvici pa se bodo upoštevali vsake tri mesece in ne več vsako leto kakor doslej. Pogodba določa izboljšave tudi kar zadeva bolezenski dopust In proizvodno nagrado. V Trstu se nova po- godba velja do 30. septembra 1973. Postaji Trst in Trst A umolknili zaradi stavke Včeraj ni bilo oddaj na obeh tržaških radijskih postajah, italijanski radio in televizija pa sta oddajala s skrčenimi programi Vzrok tega .je bila državna stavka vsega osebja RAI — z izjemo novinarjev — za dosego nove delovne pogodbe. V Trstu se je vse osebje udeležilo stavke, ki so jo enotno napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL ter avtonomni sindikat uslužbencev RAI. Novinarji se sicer niso udeležili stavke — imajo svojo lastno delovno pogodbo — iz solidarnosti pa so začeli delo z dve-umo zamudo. Stavka uslužbencev telefonskih podjetij Včeraj od 7. ure do 14.30 je bila stavke uslužbencev telefonskega podjetja SIP. Stavke, ki sc io sklicali strokovni sindikati CGIL, CISL in CCdL-UIL. so se udeiežili tudi uslužbenci zasebnih telefonskih podjetij, ki delujejo v našem mestu. Povod stavke je prekinitev pogajanj za novo državno delovno pogodbo. Na sindikalnem sedežu v Ul. S. Spiridione je bila včerai zjutraj skupščina stavkajočih, na kateri .ie spregovoril državni tajnik telefonskega sindikata CISL. ki .je obrazložil potek pogajanj, vzroke pre kinitve in poseg ministrstva za delo. meje občine in dežele ter pridobil celo vsedržavni in mednarodni odmev. Občani so zaskrbljeni in ogorčeni ter zahtevajo, da pristojni organi odkrijejo krivce ter jih prijavijo sodišču. Sve tovalec Srečko Colja (PSI) je omenil velik prispevek prebivalcev devinsko-nabrežinske občine v narodnoosvobodilni vojni in pripomnil, da se vsi sprašujejo, v kakšne namene naj bi služilo to nevarno orožje in razstrelivo. Prav gotovo ne gre za kakšnega posameznika, ampak za pravo mrežo, ki se je razpletla po vsej Italiji in zajela tudi naše področje. Očitno gre za namene, da bi rušili pridobitve osvobodilnega boja ter potisnile kolo zgodovine nazaj. Svetovalec Markovič (KPI) je dejal, da so v Italiji dozoreli časi, ko bi delavski razred lahko nekaj dosegel, zato pa fašisti in desničarski krogi ne mirujejo, da bi to preprečili, pristojne oblasti pa ravnajo z njimi z rokavicami. Ni važno samo odkriti orožje, ampak je treba odkriti krivce in tiste, ki se za njimi skrivajo. Stvar je zelo resna, ker bi ti krogi radi dosegli popoln preobrat v državi. Svetovalec Zanevra (PSDI) je pripomnil, da take zadeve povzročajo veliko zaskrbljenost, ker se za vsem tem skrivajo prevratniški načrti. Krepko je treba nastopiti proti krivcem in jih kaznovati. To zahtevo je poudaril tudi svetovalec Friso-lini (KD). ki je dejal, da hočejo ljudje živeti v miru in slogi. Svetovalec Brezigar (Slov. lev.) je dejal, da je bilo orožje verjetno namenjeno za nasilje po vsej državi, boju proti demokratičnemu ustroju in da so tako orožje ter razstrelivo uporabljali za atentate pred dvema letoma. Rekel ie še: «Orožniki so našli orožje, ali bodo sploh našli krivce?* Župan je po odobritvi resolucije ugotovil enotno stališče vseh svetovalskih skupin, ki so izrazile ogorčenje in zaskrbljenost občanov ter zahtevo, da preiskovalni organi odkrijejo krivce ter jih prijavijo sodišču. Občinski svet je nato soglasno odobril predlog, da občina prevzame pod svoje varstvo in oskrbo spomenik padlim v Nabrežini. Svetovalec Colja, je izrazil svoje zadovoljstvo, priporočil pa je, naj se župan v imenu občine prijavi kot prizadeta stranka v sodnem postopku proti fašističnemu pajdašu, ki je bil prijavljen zaradi skrunitve spomenika padlim v Nabrežini. Poudaril je tudi, da bi krivcu moralo soditi višje sodišče, ne pa pretura, saj ne gre za navaden prekršek. Svetovalec Markovič je priporočal, naj bi občina poskrbela, da se čimprej postavijo na spomenik bronaste plošče s podatki o številu padlih in deportirancev ter požganih vasi. uradno besedilo o poteku XXII. rednega občnega zbora pokrajinske Zveze neposrednih obdelovalcev v Trstu (bonomijanske Coldiretti). Ker smo bistvene točke morali zaradi tega povzeti po italijanskem dnevniku, povzemamo iz prejetega poročila samo resolucijo, ki jo je občni zbor sprejel na zaključku svojega zasedanja. Glasi se: »XXII. redni občni zbor članov pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev v Trstu se je na dan 12. marca 1972 seznanil z neustreznim položajem glede uprave kmečke bolniške blagajne v tržaški pokrajini ter izrazil svoje nezadovoljstvo glede zavlačevanja komisarske uprave, kj ni upoštevala demokratske volje vpisanih kmetovalcev, ki zahtevajo — kot drugod v Italiji — pravico, da neposredno upravljajo svojo bolniško organizacijo, ki predstavlja eno najbolj važnih pridobitev Zveze neposrednih obdelovalcev, in ugotovil, da takih razmer tržaški kmetje ne morejo več prenašati: zato zahteva, da pristojno ministrstvo določi datum volitev za kmečko bolniško blagajno preden bo potekla komisarska doba in sicer po možnosti v teku prihodnjega meseca aprila*. Kot je razvidno iz besedila, resolucija ponavlja zahtevo, ki jo je Kmečka zveza postavljala že dol-go časa in nazadnje na svojem občnemu zboru, ti zahtevi pa se je vse doslej prav bonomijanska Col-dlretti sistematično izogibala. Danes v sredo, bo v Bazovskem domu v Bazovici ob 19. uri občni zbor pokrajinskega združenja rejcev. tudi prvič nastopila v Trstu. Organizatorji sinočnje predstave Musiča si», ki si jo je lahko že ogledalo rimsko in milansko občinstvo in ki je drugod žela prav tak, če ne večji uspeh kot v Trstu, namerava o pripraviti vrsto podobnih prireditev z nastopom raznih znanih pevk in pevcev. Pri tem bi skoraj podvomili, da bodo imeli dosti izbire. Po našem mnenju poleg Mine in Milve v Italiji ni pevk. ki bi premogle dovoli bogat spored in dovolj igralskih sposobnosti da bi mogle nositi težo take predstave, kot je včerai storila Vanonijeva. Vendar moramo omeniti tudi prvi del predstave, ki je stopil nekoliko v ozadje zaradi Vanonije-ve pridnosti in spretnosti. Občinstvo je najprej pozdravil simpatični Enrico Simonetti, ki je tudi poskrbel za glasbene medigre in nekaj duhovitih smešnic. Na vrsti so bili nato še brazilski ansambel «Samba Jazz», ki ga sestavljajo štirje izredno nadarjeni glasbeniki, francoski akrobatski trio «Les Victoria», ki je prikazal nekaj težkih plastičnih slik in japonski rokohitrec Koma Zuru, ki je pokazal svojo spretnost v igranju z vrtavkami. Simpatičen in prijeten spored, v katerem so nastopili spretni in sposobni umetniki torej, Omellin glas pa je zakril celo Simonettije-vo spretnost ob klavirju, za kar se pa zdi, da občinstvu ni bilo preveč žal. N. K. Razgovori med SG in MGL na Bledu o bodočem sodelovanju Včeraj so se na Bledu sestali predstavniki Mestnega gledališča ljubljanskega in Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Prijateljsko srečanje je bilo namenjeno proučitvi vseh obstoječih in bodočih možnosti za tesnejše in učinkovitejše sodelovanje med obema gledališkima hišama. Na koncu razgovorov so Igor Pretnar in Lojze Filipič, direktor oziroma dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega ter Josip Tavčar in Filibert Benedetič predsednik oziroma ravnatelj Stalnega gladali-šča v Trstu izrazili svoje zadovoljstvo nad doseženimi sporazumi in še zlasti nad konkretnimi možnostmi, da se sodelovanje, kakršno je bilo pravkar začrtano med Mestnim gledališčem ljubljanskim in tržaškim, razširi na vse druge slovenske gledališke hiše. V soboto v Križu partizansko srečanje V soboto dne 18. marca 1972 bo v dvorani ljudskega doma v Križu partizansko srečanje na katerega so vabljeni svojci padlih partizanov. Na srečanje so povabili tudi Borisa Trampuža, generalnega konzula SFRJ, ki bo podelil spominsko listino svojcem padlih v narodnoosvobodilni vftjni. Istočasno bodo podelili «častne izkaznice* vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI. Med svečanostjo bosta nastopila domači pevski zbor ter godba na pihala. Sledila bo zakuska. Odbor Zveze partizanov Križ ..................Hlini.......nmniiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiuiiuiimiiim S PONEDELJKOVEGA SESTANKA Deželni odbor odobril več finančnih ukrepov Skupno so dodelili 310 milijonov lir - Odobrili so tudi dodatni sklep dolinskemu regulacijskemu načrtu ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE IN SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabita na revijo v soboto 18. marca ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu. Rezervacija in predprodaja vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Gep-pa 9, tel. 31119, ter eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma. Nadaljnje revije bodo v Tolminu, 19. t. m. ob 16. uri, v Ajdovščini, 25. t. m. ob 20. uri in v Izoli, 26. t. m. ob 16. uri. Glasbena matica — Trst Koncertna sezona 1971-72 VOKALNI KONCERT NORA JANKOVIČ - mezzosopran IVAN SANCIN - bas pri klavirju prof. NEVA MERLAK-CORRADO Danes, 15. marca 1972 ob 20.30 Dvorana «J. GALLUS*, Ul. R. Manna 29/11. Vljudno vabljeni Vstop prost P. d. »SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi na stadionu «1. maj* danes, 15. t. m. ob 20.30 predavanje: POTOVANJE PO PARIZU Predavatelj RUDI HONN iz Nove Gorice Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva! Slovensko planinsko društvo — TRST vabi člane in prijatelje na sestanek za USTANOVITEV ZADRUGE ZA PLANINSKI DOM MANGART ki bo danes, 15. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Ljudska prosveta J5PD «Tabor» z Opčin vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 15. marca ob 20. uri v Prosvetnem domu. V okviru usmerjevalnega tečaja za dijake in profesorje učiteljišča A.M. Slomšek v Trstu, ki ga je odobrilo Šolsko skrbništvo, bo danes, 15. t. m. ob 12.15 pisatelj Alojz Rebula govoril o pisatelju Borisu Pahorju in ga tudi intervjuval. Vabljeni šolniki in bivši učitelji. Razna obvestila! / Klub zamejskih študentov v Ljubljani vabi kolege in prijatelje na BRUCOVANJE, ki bo v soboto, 25. t. m. v Ljubljani na Poljanski cesti 6 ob 18. uri. Poskrbljeno bo za kulturni program in okrepčila. Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice prirejajo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 razstavo »Delovanje taborniške organizacije včeraj in danes*. Razstava bo odprta do sobote 18. marca 1972, vsak dan od 18. do 21. ure. Deželna uprava je dodelila v ponedeljek 60 milijonov za otroško bolnišnico «Burlo Garofolo* in 40 milijonov za goriško otroško bolnišnico. Znesek bodo v obeh primerih porabili za izboljšanje že obstoječih struktur: v tržaškem primeru bodo s to vsoto povečali delovanja centra za predporodno zdravje otrok j in mater, v goriškem pa prav tako, Na dnevnem redu je bilo tudi isicer z večjim poudarkom na mo-vprašanje nakupa drugega šolobusa, rebitne porodne nevarnosti za maki ga namerava kupiti šolski patro- tere *n otroke. ga namerava kupiti šolski patronat, oskrbo pa bo prevzela občina. Pri tem Sp svetovalci Colja, Markovič, Brezigar in Zanevra izrekli kritike na račun patronata, ki sploh ni potreben in koristen, saj je le nekakšen birokratski posrednik med šolo in krajevno ustanovo. Ob začetku seje je župan sporočil, da je svetovalec Augusto De Luca (KPI) podal ostavko, ker se je preselil iz občine. Občinski svet je sprejel to na znanje, kakor tudi, da ga nadomesti Milko Legiša, ki je na isti listi prejel za njim največ preferenčnih glasov. Novi občinski svetovalec je zatem zasedel svoje mesto, župan mu je v imenu občinskega sveta izrekei dobrodošlico, svetovalec Markovič pa ga je na kratko predstavil in pripomnil, da je bil Milko Legiša skupno s Srečkom Coljo v devinsko - na-brežinski občini med prvimi, ki so se odzvali klicu k narodnoosvobodilnemu boju. Resolucija tržaške bonomijanske Coldiretti Za razliko od tržaškega italijanskega dnevnika smo šele včeraj, z datumom 14. marca, prejeli Ta prispevek so odobrili na predlog odbornika za zdravstvo in higieno odv. Devetaga. Sejo odbora je vodil predsednik Berzanti. Na isti seji so tudi odobrili deželne prispevke za dejavnosti, ki spodbujajo turizem v deželi Furla-lanija - Julijska krajina. Pri tem bo šel del prispevkov (10 milijonov) prirediteljem dejavnosti lanskega leta, del pa (60 milijonov) tistim, ki jih bodo priredili letos. Prispevke so dodelili letoviščarskim ustanovam, krajevnim ustanovam, občinskim upravam in tistim ustanovam, ki se bavijo s prirejanjem smučarskih tekmovanj. Odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust, ki je predlagal omenjeni prispevek 70 milijonov lir, je tudi predložil prispevkov z znesku 10 milijonov za speleološke, to je jamarske organizacije, krožke in združenja. Predlog so odobrili in so dodelili prispevke 15 društvom, od katerih odpade 7 na tržaško pokrajino, 4 na goriško, 3 na porde-nonsko in 1 na videmsko pokrajino. Nadalje je odbor odobril predlog odbornika za industrijo in trgovino Duldja, naj se dodeli v letu 1972 130 milijonov lir razstavljavcem in gospodarskim krogom, ki bodo letos sodelovali n« sejmih, razstavah, na- tečajih, srečanjih in kongresih tudi izven deželnih in državnih meja. Na seznamu je 9 tvrdk, ki bodo razstavljale v Neaplju, Vidmu, Milanu, na Dunaju, v Rimu, Bariju, Po6i-doniji, Pekingu, Hamburgu, Trstu, Beogradu Zagrebu, Leipzigu, Budimpešti, Poznanju in Brnu. Ob koncu sestanka je deželni odbornik odobril tudi predlog odbornika za urbanistiko De Carlija, za dodatni sklep k odobritvi splošnega regulacijskega načrta dolinske občine. S tem dodatnim sklepom so vnesli v ta načrt spremembo, ki jo je predložila dolinska občina. Zagotovljeno izplačilo zaostankov občinskim uslužbencem V ponedeljek sta se sestala odbornika za osebje dr. Chicco in za proračun dr. Vascotto s predstavniki sindikalnih organizacij. Razpravljali so o zaostankih, ki še niso bili izplačani v zvezi s preureditvijo organika in z novim plačilnim sistemom za občinske uslužbence. Dogovorili so se, da bodo zaostanke izplačali v dveh obrokih. Prvi obrok v marcu ter končni znesek, ko bodo izvršili vse upravne postopke in dobili potrebna sredstva. Dogovorili so se tudi, da bo prvi obrok znašal 400.000 lir in da bodo zaitem izplačali uslužbence z višjimi prejemki. DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI Sestanek sindikata slovenske šole Danes ob 17. uri se bo sestal odbor sindikata slovenske šole. Včeraj- danes Danes, SREDA, 15. marca KLEMEN Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 16.10 — Dolžina dneva 11.53 — Luna vzide ob 5.56 in zatone ob 18.32. Jutri, ČETRTEK, IS. marca HILARIJ, GORIŠKI PATRON Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,6, najnižja 3,2, temperatura ob 19. uri 9,4, zračni tlak 1027,1 stalen, veter 2 km južni, vlaga 65-odst„ nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 9,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. marca 1972 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb. Umrli so: 89-letna Antonia Smilo-vich por. Cemivani, 92-letni Dome-nico Balducci, 67-letni Giovanni Tau-rian, 71-Ietni Francesco De Bernardis, 71-letni Francesco Dalena, 52-letna I-sabella Scassano por. Cesar. 79-letna Giuseppina Braz vd. Meliken. 82-letna Giuseppina De Riz vd. Babetto, 2 dni stara Sara Di Fronzo. Gledališča ' KULTURNI DOM V nedeljo, 19. t. m. ob 16. uri Sergej Verč «Ko luna škili z desnim očesom in jaše Veliki voz*. Abonma red F — okoliški. SLOVENSKO GLEDALIŠČE Danes, 15. t. m. ob 16. uri Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU- Danes, 15. t. m. ob 19.30 Le R°* Jones «čreva» v Kadilnici v KRANJU. Jutri, 16. t. m. ob 19.30 Tennessee Williams »Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU- V petek. 17. t. m. ob 19.30 Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU- VERDI Danes ob 20.30 za red C v vseh Pr0' štorih zadnja predstava Verdijeve o-pere »Gusar* (11 Corsaro) z istim* izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Carlo Franci, režija Alberto Fassini, zborovodja GaetanoR*®' citelli. Pri blagajni gledališča se nadaljuj® prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Danes zvečer ob 21. uri ponovite*' predstave «Musica si* z Ornello kanoni. Ornella Vanoni nastopa v drugem delu programa, v katerem so važnejša imena še pianist in predstav-ljavec Enrico Simonetti, japonski *P' kohitrec Koma Zuru, svetovno znanj akrobati »Les Victoria* in brazilsk* jamba-jazz ansambel Irio de Paula- Za abonente na dramsko sezono Teatra Stabile veljajo občutni popust*-* * * Tržaški Teatro Stabile bo jutri prod' stavil v Rossettiju komedijo v tržaškem načerju «L'ultimo de carneval con Arlecchino e Facanapa al ca' stello de Amleto*. Delo je nastalo po farsi videmskega lutkarja Antonia Reccardinija in ga poživlja ljudsko petje in glasba. Režijo je prevzel Francesco Macedonio, scene so delo Marina Sormanija, kostumi pa Ser-gia D’Osma. medtem ko je Claudi® Noliani glasbeni sodelavec. V komediji bo nastopil ves ansa*®' bel tržaškega stalnega gledališča *® sicer Orazio Bobbio. Elisabetta R°' nino, Lidia Braieo. Giusi Carrara, j'"' ciano D’Antoni. Franeo Jesurum. Mim-mo Ig) Vecehio. Saverio Moriones-Ariella Reggio. Oianfranco Saletta k* Giorgio Valletta. Jutrišnja predstava, izven abonmaja. se bo začela oh 71. uri. LITERARNE SOBOTE V okviru literarnih sobot bo Paolo Sylos Labini, docent politične ekonomije rimske univerze, 18. t. m- v Politeama Rossetti govoril o gosP0-darskem razvoju in družbenih razredih v Italiji. Sledila bo debata. Nazionale 15.00 «Nicola e Alessandra*-Barvni film. Režiser: F. J. Schaff' ner in producent Sam Spiegel- Fenlce 16.00 «Catlow». Barvni film-Yul Brynper, Dalia Lavi in Richard Crenna. Eden Dvorana rezervirana. Jutri oh 16.00 «1 liberi giochi dell’amore»- Grattacielo 16.00 »Giornata nera P®* 1’ariete*, Franco Nero, Silvia M0*1' ti, Rossella Falk. Prepovedano ml4' dini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «L’etrusco uccide a**' cora*. Barvni film. Prepovedan® mladini pod 14. letom. . Ritz 15.30—22.00 «Lo chiamavano Tr* nita...». Terence Hill in Bud Spe*1' cer. Zabavni film western. Alaharda 16.00 «11 tulipano nero*; Alain Delon in Virna Lisi. Barvn* film. Zadnji dan. Atirnra 16.30—22.00 «Quattro mosche di velluto grigio*. Prepovedano mi® dini pod 14. letom. Impero 16.30 «Gli aristogatti*. Barv**1 Walt Disneyev film. Cristallo 16.30 «1 diavoli*. Barv**1 film. Vanessa Redgrave in O R®®” Prepovedano mladini pod 18. ip,on1 Cnpitol 16.30 »Scacco alla regin®*! Barvni film. Prepovedano mladi*11 pod 18. letom. Moderno 16.30 «11 dio serpente* Bari ni film. Nadia Cassini. Bervl Cii® ningham Prepovedano mladini n° 18. letom. Viltorio Vencto 15 00 «Una f»rfa,w con le ali msanguinate* Fvrl'r Stewart. Giancarlo Shragia l,rpr'n vedano mladini nod 14 letom- Ideale 16.00 Barvni film »Una sP8® per due bandiere*. Pascal Andre • Rosanna Schiaffino in Jack Ha" kins. Astra 16.30 «Arriva Charlie Bro'vn,• Risanke v barvah. , Abhnzia 16.00 «Amhurgo spuadra c®1 cidi». Rarvni film. Prepovedano m18 dini pod 18. letom. Razstave V Kulturnem domu antološka ra* stava grafike Avgusta Černigoja- Demetrij Ccj razstavlja svoja d® v galeriji Go-Go v Hruševici pri njelu. Razstava bo odprta do 31. V galeriji »Torbandena* razstavi)8 sli' jo štirje znani likovniki in sicer ki- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ali'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8, Ci-polla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. Miani, Drev. Mi-ramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Manzo-ni, Largo Sonnino 4, INAM al Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, Ul. Zo-rutti 19/c. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne službe. karji Mušič, Spacal in Zigaina ter -par Mascherini. Razstava bo odPr* do 22. t. m. V galeriji Rossoni bo do 21. t-razstavljala svoje intarzije in risb6 Rina T-adavaz Di Piero. V občinski galeriji bo do 22. t. *®‘ razstavljal Aldo Bressanutti. V avli hotela Tabor v Sežani ra* stavlja do 30. t. m. Franco P*>®is-Punis je že lani sodeloval na kraške*® ex tempore in sodeloval v galeru' 2xGO v Hruševici. Kmetijska zadruga v Trstu urg8^ Ul zaiii uga v irsiu - nizira 19. marca enodnevni izlet ' Verono. Vpisovanje na sedežu v Foscolo L SPDT priredi 26. t. m. ob P^ mednarodne tekme v smučarskih sj® kih izlet v Planico. Vpisovanje v U Geppa 9/H do 22. t. m. Športno društvo Polet priredi ’ nedeljo 26. t. m. avtobusni izlet ' Planico. Prijave sprejema trgov*®6 čevljev Malalan, Proseška ulica 18 telefon 212-136. GORIŠKI DNEVNIK tokrat gledano z druge strani Tudi med nakupovalci onstran meje je včasih najti prebrisano srako Med dolgoprslneži prevladujejo priletne ženske S pultov izginjajo predvsem živila in kozine, tieni izdelki . Blag in prizanesljiv postopek . »Jugoslovanski sraki sta sušali ^uiakniti s prodajnega pulta pri Standi volneno jopico...*, »Zaprt jugoslovanski dolgoprstnež. ki je po svoje tolmačil samopostrežbo...*. in podobni naslovi se kar toRosto pojavljajo v tukaišnjem ti-5k tako da se v javnosti polagoma izoblikuje prepričanie, da je *>ber del turistov in odjemalcev ^ sosednje republike sestavljen iz Potencialnih zmikavtov, ki se v “■Kovinah zadržujejo samo zato, da izrabijo pravi trenutek in spra-yijo pod suknjič ali površnik, kar 1® Pač najbolj pri roki. Da so med obiskovalci iz Jugoslavije tudi nekatere srake, je seveda res, vendar pa je treba pojav obravnavati po dejanski teži, ki jo in ki absolutno ne more zasenčiti doprinosa odjemalcev iz sosednje republike k razvoju tržaške “Kovine (pa čeprav je danes ta doprinos nekoliko manjši kakor v bližnji preteklosti). Naslovi, o kadrih smo govorili v začetku, pa vzbujajo vtis. kot da se v nekaterih krogih z nekakšno naslado OfPa snov iz drobne črne kronike, d® se pojav posploši in s tem v določeni smeri zavaja javno rnnenie. Jugoslovanski tisk nasprotno nič poroča o kakšnih drobnih kra-ieh italijanskih državljanov v samopostrežnih trgovinah onstran meje. Tudi ustreznih sodnih postopkov je razmeroma malo. da bi bil *do zaradi drobne kraje celo zaprt na sploh ni slišati. Mar so torej vsi naši sodržavljani brez izjeme 'žor poštenosti, ko nakupujejo v sežanskih, koprskih ali novogoriških 'narketih? žal temu ni tako. Tudi med ita-“lanskiimi državljani so srake in slasti poslovodje v obmejnih sa-dolgoporstneži, kakor vedo povedati nsopostreznih trgovinah «Kras*. «E-fnona* in «Nanos». Med odjemalci, P si razlagajo samopostrežbo «ad ntteram*, prevladujejo ženske, in ^cer priletne (v Trstu prevladuje Je mlade Jugoslovanske). Moški so ?°lj sramežljivi, ko pa jih zasači-.*>• se radi sklicujejo na razne o-'ejševalne okoliščine, v nekaj primerih pa so privlekli na dan tudi eguljeno frazo «lei non sa chi sodo io». . Glavna tarča teh srede so živila, sicer meso, maslo, delikatesni hdelkj, čokolada, keksi in kozme-“čni proizvodi. Najlaže gredo «v bjOtneb ploski predmeti. zavojčki in bodobno. Ti izginjajo, boli ali manj elegantno, v rokave (neka priletna ‘lesna si je celo omislila posebno elastiko v rokavu), v razne torbi-®e* Pomožne vrečke, notranje in zu-d®nje žepe, dežnike in podobna skrivališča. Osnovna tehnika svetuje' naj se zmikavt približa blagajni. je pri njej največ liudi in ko le blagajničarka zaposlena z zaračunavanjem in po možnosti tudi z menjavo valute. Uspeh je v takem “hmeru skoraj gotov. Pri mesu tehnika malce drugačna: zaplava lista s ceno. sodelovanje med možem in ženo, trenutek, pro-sjm. da grem po denar v avto. in b°dobno. Talce tatiče ustavijo po-?*to na mejnem prehodu, seveda 7 so pravočasno prejeli noziv oško-a°Vanega poslovodje. Samo pri mesu je ena izmed sa-l")Dos trezni h trgovin v Sežani v ..nskem letu zabeležila «primanjk-'laj* v višini 1,000.000 dinarjev, v SjMh dveh mesecih letos pa 176.000 l farjev. V drugem marketu pa rili jo, fia je znašala lanska škoda vsem blagu od 800.000 do jJmO.OOO dinarjev. V Kozini je manj brirnerov drobne kraje, zato pa jih le Precej več v Kopru Jugoslovanski zakon le v tem f0gledu precej blažji kakor itali-leuski. člen 259 kazenskega zakola sicer pravi, da tkdor stori cu. Ta je ovadbo zavrnil. «ker si je F.M. prilastila stvari majhne vrednosti, poleg tega blago vrnila in tako za podjetje škoda ni nastala*. majhno tatvina zatajitev ali golju- javljena pristojnemu javnemu tožil-fijo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta* (mala tatvina seže do 25.000 dinariev vrednosti), vendar se v zeliki večini primerov sploh ne izvaja. Zaloteno stranko spremijo v pisarno, kjer včasih sestavijo zapisnik, po-goto pa tudi tega ne. Nato stranka plača vrednost «corpus delicti* (niti dinaria več), pozdravi in odide. Z blagom. Prave kazni torei ni, kakor tudi ni kazenskega postopka. Zat» tudi javnost ne zve za vrsto drobnih tatvin, ki se nasprotno na naši strani obešajo na razne zvonove. Da so sosednje oblasti neprimerno bolj širokosrčne kakor tukajšnje, kaže naslednji primer, ki smo ga izbrali iz kopice razpoložljivih aktov: F.M. (ženska) iz Trsta je septembra 1970 izmaknila v neki samopostrežni trgovini na sosednem mejnem pasu za 8.835 dinarjev raznega blaga in ie bila pri- Nalezljivc bolezni v tržaški občini Občinski zdravstveni funkcionar sporoča, da so od 6. do 12. marca zabeležili sledeče primere nalezljivih bolezni: 8 primerov škrlatinke, 1 primer tifusne vročine, 1 primer nalezljivega ortpnenjo tilnika, 44 primerov ošpic (od katerih 5 izven tržaške občine), 10 primerov noric (2 izven občine), 1 primer oslovskega kašlja, 9 primerov nalezljivega vnetja priušesne slinavke, 5 primerov srbečice, 4 primeri nalezljivega vnetja jeter (2 izven občine) in 1 primer tetanusa. V NEDELJO DOPOLDNE V ROJANU Uspešen 80. redni občni zbor domačega Podpornega društva Odkod vest, da je bilo društvo ukinjeno? - Pojasnilo predsednika Ferluge V nedeljo dopoldne ie bil 80. videva poleg povečanega podpor-redni občni zbor Podpornega društva v Rojanu, ki se ga ie ude- ležilo lepo število članov Po enominutnem molku v počastitev spomina umrlih članov ie predsednik F. Ferluga podal poročilo o lanskem poslovanju društva. Sledilo je poročilo tajnika Posege in nato poročilo blagajnika Marušiča Občni zbor je na koncu sprejet obračun poslovnega leta 1971 in je razpravljal o nekaterih vprašanjih ki zadevajo bodoče delovanje organizacije in zlasti nove prijeme, na nod-lagi katerih naj bi se delovanje še razširilo in poglobilo, člani so naglasili potrebo, da bi v društvo privabili zlasti več mladih članov. Predsednik Ferluga je na zboru izrazil začudenje spričo vesti, ki se je pojavila v našem dnevniku 24. februarja letos, ki pe kateri naj bi balo rojansko društvo pred. časom udinjal}«* > V člapku z naslovom «63 let - obstoja bazovske-ga Podpornega pogrebnega društva* namreč piše, da «v podobnih težavah (pomanjkanje mladine in intelektualcev, prdp. ur.) ni samo bazoviško podporno pogrebno društvo: pred časom so dokončno ukinili enako društvo v Rojanu, tako da so sedaj ostala poleg bazoviškega še vrdelsko, trabensko in barkov-l.jansko društvo*. V zvezi s tem nam je predsednik rojanskega društva poslal naslednje pojasnilo: «Avtor poročila o občnem zboru Pogrebnega društva v Bazovici naj oprosti, da objavljam s precejšnjo zamudo sledeče pojasnilo k omenjenemu poročilu, ki zadeva tudi rojansko Podporno društvo. Vsekakor pa ie čudno, da ie Rojansko podporno društvo prišlo na dnevni red bazoviškega občnega zbora Predvsem, če je člankai imel namen omenjati naše društvo, nai bi vsai postregel lastnim članom in javnosti z resnico in ne z lažio. Pred letom ie Primorski dnevnik objavil novico, da ie lanski izredni občni zbor v prisotnosti notarja odobril nov društveni pravilnik ter da se je Pogrebno društvo v Ro- nega delovanja v korist lastnim članom tudi kulturno delovanje. Delovanje pogrebnih društev po starih pravilnikih ne nudi več za današnje čase lastnini članom tistih koristi, ki iih ie nudilo v minulih časih, ko so «udje» imeli še po 8 do 12 članov družine Zato je bilo potrebno, da smo delo-vanie društva pomladili oziroma prilagodili sedanjim razmeram in potrebam in to še preden ba se bivše društvo znašlo pred razpadom in ukinitvijo. Kakor vsa društva, tako se tudi rojansko Podporno društvo ne more postavljati z navalom mlajšega članstva, toda nadeja se pa, da bo prihodnje leto. ko zapade rok sedanjega odbora, izvoljen odbor mlajših sil. saj ima društvo vse pogoje za nadaljnje in uspešno delovanje, F.F., predsednik.* PRIČENJA SE VOLILNA KAMPANJA 0 zaščitnem zakonu za Slovence bo jutri v Gorici govoril Fortuna Predavanje bo v dvorani pokrajinskega sveta ■ V nedeljo prvi javni shod KPI v Verdijevem gledališču ■ Kandidati PSDI bodo znani šele v soboto Po včerajšnjih vesteh o predložitvi prvih dveh kandidatur za senat na goriškem sodišču (prvi kandidat je Bacicchi od KPI, drugi pa Pedroni od MSI), ni danes vesti o novih kandidaturah. Urad na sodišču je odprt ves dan od 8. zjutraj do 20. zvečer. Nekatere stranke pobirajo še vedno podpise, marsikdo pa čaka ugoden trenutek, da bi svoj znak predstavil tako, da bi ta bil na vidnem mestu na glasovnici. V našem volilnem okrožju bomo najbrž lahko izbirali med sedmimi kandidati. Poleg komunističnega in misovskega bodo prav gotovo predlagali svoje kandidate še socialisti, republikanci, liberalci, krščanski demokrati in socialdemokrati. Tudi za poslansko zbornico bodo imeli komunisti svoj znak na prvem mestu, misovci pa na drugem. Na tej glasovnici bo brez dvoma več znakov, kajti tistim, ki smo jih zgoraj omenili za senat, je treba dodati znak socialproletarcev, morda pa še znak Laborjeve skupine in Manifesta. Pravijo, da bo «Movimento Friuli*. ki ima v deželnem svetu tri svetovalce, svetoval svojim volivcem, naj glasujejo za tiste kandidate, ki se zanimajo za furlanske probleme. V Vidmu je krščanska demokracija javila imena svojih kandidatov. Čedadski župan Peiizzo, ki je doslej bil izvoljen za senatorja v kolegiju Čedad ■ Palmanova ■ Červinjan (v ta kolegij spadajo vse občine Beneške Slovenije) bu tokrat kandidiral za senat v Vidmu, na njegovem mestu pa bo za KD kandidiral sedanji podtajnik Toros. Socialdemokrati so v Vidmu javili, da bo večkratni poslanec in nekdanji podtajnik Ceccherini načeloval njihovi listi za poslansko zbornico. Ceccherini bo brez dvoma izvoljen, z njim v tandemu pa bo prof. Scovacricchi iz Vidma, ki bo verjetno drugi socialdemokratski poslanec v naši deželi. PSDI v Gorici pa ni še izbrala svojih kandidatov. Sestanek vodstva bodo imeli šele v petek zvečer in ob tej priložnosti bodo končno določili kandidate. Prav gotovo bo v poslansko zbornico kandidiral nekdanji poslanec Zucalli, v senat verjetno nekdo iz Tržiča ali iz njegove okolice (pravijo, da bo to inž. Fedrigo iz Ronk), ni pa še znano ime drugega poslanskega kandidata. Verjetno so še v liiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi PRIPRAVE NA RAZSTAVO BELIH VIN Napovedana udeležba francoske ustanove Sopexa Prvi vinski sejem bo v okviru ESPOMEGO 72 na goriškem Gradu Dober mesec nas loči od razstave poviškom 17,56 odst. na predvideno ceno. Prvotno je bilo za tako gradnjo določenih 132 milijonov lir, sedaj pa bodo samo zidarska dela dražja in bodo morali zaprositi za dodatni prispevek dežele. janu preimenovalo v Podporno društvo v Rojanu. Novi pravilnik Dred- .............................Hlinili.......................IIIIIIIIII.IIIIIIIIIIII....mini VESTI Z ONSTRAN MEJE V KOPRU ODPRLI ZANIMIVO RAZSTAVO ONESNAŽENJE ČLOVEKOVEGA OKOLJA* Revija pevskih zborov Italijanske unije za Istro in Reko V avli študijske knjižnice v Kopru ”° odprli razstavo na temo «One-^aženje človekovega okolja*. Večji el razstavnega materiala je dala razpolago ameriška čitalnica v 5®grebu, sodelovala pa je tudi obal-?? skupnost za varstvo okolja. Raz-^vo ^ odprla tajnica republiške >?uPnosta za varstvo okolja Jelka t^gerjeva, navzoč pa je bil tudi £>nzui ZDA v Zegrebu Gilbert Cal-t way. Razstava bo odprta dva “kina. * * * piranski občini so se končali Lr°ri občanov, na katerih so se pre-Tfaloi s tajnim glasovanjem opre-^eljevali za zaupnico ali nezaupnico ^edsednid piranske občinske skupke Jolandi Kos. Od 23 volilnih je glasovalo za zaupnico 13 K*ot. deset enot pa za nezaupnico, faktično je dobila predsednica pod-rfo v treh volilnih enotah Porto-7a in Lucije ter v Dragonjah, Padni, ^eovljah, Ravnu, Belem križu, Noji1 vasi in Strunjanu. nezaupmcn pa n, desetih volilnih enotah Pirana. ??uPaj je dobila Jolanda Kos v vseh 7- volilnih enotah 485 glasov, proti £ bilo 452 glasov, medtem ko je ouo okrog 30 glasovnic neveljavnih. Jja teden se bodo začeli v piranski 7®ni sestanki sindikalnih organisti v podjetjih in ustanovah, kjer bodo prav tako glasovali o zaupnici ali nezaupnici. * * * Na istrski obali se je začela revija pevskih zborov ter mandoli-nističnih in folklornih skupin Italijanske unije za Istro in Reko. Na prvi prireditvi v Novemgradu so se predstavili številnemu občinstvu pevska zbora iz Galežana in Pulja, mandolinistične skupine iz Kopra, z Reke in iz Pulja ter zbor domače osnovne šole pod vodstvom Paole Medvid. Drugi del revije bo 18. marca v Izoli, kjer bodo nastopili zbori z Reke in iz Vodnjana, melodični orkester iz Pulja ter folklorna skupina iz Vodnjana. * * * Sečoveljski gasilci so v nedeljo proslavljali 20-letnico delovanja svojega društva. Ob tej priložnosti so podelili priznanje najzaslužnejšim članom, med njimi predsedniku društva Francu Špilarju, ki je član že od vsega začetka. Sečoveljski gasilci so se v zadnjem času dokaj modernizirali, dobili pa so tudi novo vozilo in prenovljene prostore. Glede prihodnjega dela so omenili potrebo po tesnejšem sodelovanju z obalnimi društvi in z društvi iz sosednje hrvatske Istre. ESPOMEGO 72 in vendar vlada zanjo veliko zanimanje med vinskimi proizvajalci. Vzporedno z ESPOMEGO 72 bodo namreč priredili na Gradu vinsko razstavo italijanskih in tujih belih vin. Za vinsko proizvodnjo vlada namreč veliko zanimanje med potrošniki zaradi naraščajoče proizvodnje kakor tudi zavoljo kvalitete. Zato je povsem naravno, zakaj potrošnik vse bolj zahteva tipično vino z oznako naziva in kraja proizvodnje. Prireditelji s posebnim zadovoljstvom sporočajo najnovejšo novico o prijavi francoske državne ustanove Sopexa, ki skrbi za francosko vinsko proizvodnjo ter njeno reklamiziranje in prodajo v inozemstvu. Prejšnji dan je direktor Sopexe za Italijo dr. Lepechoux prišel v Gorico. kjer si je v družbi prirediteljev ESPOMEGO 72 ogledal pritlične prostore goriškega Gradu, kjer bo razstava. Z organizatorji razstave «b et b» (belo in belo) je mogel predstavnik francoske ustanove podrobneje preučili sejemski značaj prireditve. Prijava froncoskih vin daje prireditvi poseben značaj zaradi blesteče tradicije francoske vinske proizvodnje, njenega hranjenja in stekleničenja. Vzporedno onkraj Alp izpopolnili zakonodajo, ki zagotavlja potrošniku pristen proizvod. V vsem tem bo beseda tudi na sejmu «b et b». Na manifestaciji bodo prikazali tudi diapozitive ter priredili pokušnjo. Francoski prispevek bo samo še obogatil zanimivo prireditev «belo in be-lo», kjer bodo tudi konference, diskusije in obilne ter okusne večerje. Občni zbor posojilnice v Sovodnjah V nedeljo 19. marca ob U. uri bo v občinski dvorani v Sovodnjah redni letni občni zbor Kmečko - delavsko posojilnice. Na dnevnem redu bo poročilo upravnega ter nadzornega odbora, odobritev bilance za leto 1971 in razno, če ne bo ob določeni uri zadostnega števila članov, bo občni zbor naslednjo nedeljo 26. marca ob isti uri in v istem prostoru, dani, ki se iz osebnih razlogov ne morejo udeležiti občnega zbora, lahko pooblastijo sočlana. da jih polnoveljavno zastopa. Gradnja ljudske hiše Na županstvu v Tržiču so včeraj dali v zakup podjetju Veronese grad- Novinarji pri INPS Na sedežu INPS v Rimu je bilo pred kratkim letno zborovanje odgovornih za tisk, na katerem so razpravljali o izboljšanju obvešče-vanja vedno širšega kroga zainteresiranih na področju socialnega zavarovanja. Sklenili so tudi, da sc ustanovi združenje novinarjev INPS, ki bodo obveščali o vseh novih zakonih na področju socialnega zavarovanja. toku pogovori med PSDI in SDZ in do petka bi morali sprejeti odločitev o tem. Nekateri politični o-pazovalci menijo, da je položaj ugoden za socialdemokrate, kajti prav katoliška komponenta v Slovenski demokratski zvezi naj bi bila tista, ki najbolj pritiska, da ne bj tokrat SDZ podprla krščan-skodemokratskih kandidatov. Te vesti objavljamo kot kronisti, čeprav se zde precej neverjetne Jutri bodo imeli socialisti javno predavanje o vprašanjih slovenske narodnostne manjšine. V dvorani pokrajinskega sveta bo ob- 20.30 na pobudo svetovalske skupine PSI na pokrajini govoril poslanec Loris Fortuna o zakonskih osnutkih, ki so bili doslej predloženi v parlamentu v prid globalni zaščiti slovenske jezikovne skupnosti. Fortuna je lani poleti predložil tak zakonski osnutek skupno z drugimi poslanci PSI in bo brez dvoma na jutrišnjem večeru povedal, kaj misli njegova stranka na- pravita s tem v zvezd v prihodnji zakonodajni dobi. Komunisti pa bodo imeli svoje prvo predvolilno zborovanje v nedeljo zjutraj v Verdijevem gledališču. Občinstvu bodo predstavili svoje kandidate, uradni govor bo imel dosedanji deželni tajnik in kandidat za senat v našem okrožju Silvano Bacicchi. S tem zborovanjem bo KPI pričela svojo volilno kampanjo. V predvolilne priprave sodi tu di pobiranje podpisov v prid kandidatnim listam. PSIUP vabi svoje elane in somišljenike, da listo podpišejo danes, v sredo, od 17.30 do 19.30 na sedežu stranke v Tržiču (Piazza Cavour 3). Konzulta za gospodarska vprašanja tiri KD bo imela v pttek zvečer sestanek. Na tem sestanku bodo razpravljali o vprašanjih gospodarskega značaja, ki zanimajo našo pokrajino. To argumentacijo bodo nato uporabljali v predvolilni kampanji. V NEDELJO IN PONEDELJEK NUŠIČEV «POKOJNIK» ZABAVAL OBČINSTVO Igralci iz Nove Gorice so bili deležni živahnega odobravanji Primorsko dramsko gledališče iz , sija je znala prikazati tipično Nu- Nove Gorice je v nedeljo in ponedeljek zvečer zopet gostovalo v Gorici, kjer je nastopilo v dvorar-ni Katoliškega doma z Nušičevim «Pokojnikoma. Predstava je bila v oktrirtt letošnje gledališke sezone na Goriškem, pri kateri sodelujejo SG iz Trsta, SPZ, Z SKP in E MAC iz Gorice. Nedeljska predstava je bila namenjena predvsem občinstvu s podeželja, v ponedeljek pa občinstvu iz Gorice. Pri nedeljski predstavi je bila dvorana kljub razmeroma mrzlemu vremena, kar dobro zasedena, saj si je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice že pridobilo stalne obiskovalce s svojimi prejšnjimi uspelimi prireditvami. Poleg tega pa že poznajo tudi srbskega humorista Nušiča, ki v svojih komedijah tako prepričljivo prikazuje preprostega in manj preprostega človeka iz sicer srbskega okolja, ki pa je v marsičem zelo podobno tudi našemu. V tej predstavi sodelujejo vsi člani PDG ter so bili pomnoženi še z nekaterimi gosti. V režiji Janeza Povšeta so igro dobro naštudirali, pa tudi scena Janeza Lena- šičevo okolje. Igralci so se potrudili, da so kar najbolje podali svoje vloge in še posebej moramo pohvaliti Staneta Lebana v vlogi glavnega dediča, ki ima v komediji levji delež ter je tako v besedi kot v kretnji dobro podal tega tipičnega Nušičevega junaka, z njegovo dvomljivo moralo, po kateri krivica in prevara prevladujeta v družbi in v svetu. Mimo tega dejstva pa se je pri obeh predstavah naše občinstvo zelo zabavalo, z zanimanjem sledilo igralcem ter s sproščenim smehom sledilo njihovi igri. Ob koncu pa so celotni umetniški ansambel še nekajkrat z živahnim ploskanjem priklicali na oder ter se mu zahvalili za prijeten preživeli večer. I. M. tiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiimu INTERPELACIJA POKRAJINSKI UPRAVI Onemogočiti je treba spletke proti gradnji zadružne kleti Veleposestniki in SACTA skušajo z raznimi pretvezami preprečiti ali vsaj zavlačevati izvedbo tega načrta Komunistični ookrajinski svetovalci Silvino Poletto, Jožef Jarc in Bruno Marizza so poslali te dni pokrajinskemu odboru interuelacd.io o zadevi zavlačevanja priprav za gradnjo nove zadružne vinske kleti in predelovalnice, kd nai bi io zgraditi v Krminu z denarjem, ki ga je dalo kmetijsko ministrstvo na razpolago iz sklada po zakonu za pasivna področja severne Italije. V interpelaciji omenjajo, da gre za važno in koristno iavno ustanovo, za katero ie ERSA že oddala dražbena dela podjetju Zanardelli iz Verone, gariški prefekt pa je izdal odlok za začasno zasego zemljišča, na katerem nameravajo zgraditi vinsko klet In druge naprave. Sedal čakajo, da bosta odobrila licitacijo tudi civilni tehnični urad v Gorici in urad za vode v Benetkah, nakar bodo dosegli korič-no odobritev lidtaciie tudi s strani pristojnega ministrstva. Interpelanti pravijo, da Zveza go-riških posestnikov in gospodar podjetja SACTA iz Krmina skušajo z raznimi pretvezami zavirati in zakasniti izvedbo te zamisli, čeprav nimajo kai ugovarjabi. kar se tiče birokratskega postopka. Očitno je. pravijo nadalje interpelanti, da so nekateri izvedli pritisk na najviiie predstavnike v deželnem odboru (v to ie vpleten tudi neki predstavnik iz Gorice in odborništvo za kmetijstvo tako, da so potem pritisnili na občinsko u-pravo v Krminu, ki si ie vedno prizadevala za gradnjo take vinske kleti v Krminu. in prot. predsedstvu zadruge, ki nai bi sporazumno z ustanovo ERSA upravljala novo vinsko klet in že seda i več let koristno deluje v prid vinogradnikom krminskega področja ter goriškega kmetijstva na splošno. Prav tako izhaja, da ie Kmetijsko ministrstvo posredovalo pri predsedstvu ERSA in na aoriški prefekturi z «nasvetom». nai bi prenesli gradnjo v drug krai krminskega področja kar bi imelo za posledico ponovno odložitev in zakasnitev gradnje, ki ie tako ne bi mogli dograditi letos, kot je predvideno. V lei smeri gre tudi poskus ustaviti mehanizem razlastitve zemljišča. ki je določeno na področju industrijske cone v Krminu za gradnjo kleti in ie last podjetja SACTA. Zato interpelanti zahtevajo, naj pokrajinska uprava pove. kaj namerava ukreniti zato. da bi se načrt izgradnje zadružne vinske kleti začel čimpre.i izvajati in da bi io dogradili v predvidenem roku, se pravi še letos. Goriška občinska uprava sporoča, da v njeni blagajni Ul. Carducri 28, izplačujejo od 13. do 17. marca študijske podpore in povračilo tiiiiiiiiiiiiiiiiimnimmiiiiiimmiimiiiiiiHuiiniiiiiiiH, m im„ui, i umni, mm,, ......umu.............................................mm........ Seja občinskega odbora v Gorici V petek zvečer se je pod’ predsedstvom najstarejšega odbornika Fantinija sestal goriški . občinski odbor. Na sestanku so govorili o nakupu zemljišč za industrijsko cono. Odobrili so javni natečaj za službo mestnega stražnika ter poljskega čuvaja: izbrali so tudi komisijo, ki bo ocenjevala naitečaj dveh uradniških mest. Odločili so tudi, da bodo za mestne stražnike nakupili 4 nove motocikle. Jutri v Gorici ne bo šolskega pouka Po odredbi šolskega skrbnika bo jutri zaradi praznika goriškega patrona Hilarija na vseh šolah v Gorici pouka prost dan. Zato pa je kot nadomestilo skrbnik ukinil prosti dan za 6. april in se bo tega dne vršil normal«! pouk. izplačevanje študijskih podpor OKRAJNO SODISCE V GORICI Zaradi prepira z orožniki zdravnik prišel pred sodnika V Štandrežu je pretepel prijateljico - Skuterist je trči! v tovornjak Pri zadnji svoji razpravi je o-krajni sodnik dr. Trampuš v Gorici obravnaval tudi zadevo goriškega zdravnika 49-letnega De-sideria Buttalo s Korza Italija 122, ki se je zapletel v prepir s karabinjerji, ko so ga ustavili in mu zaračunali globo zaradi cestnih prekrškov. Obtožnica se nanaša na dogodek 1. demebra 1970, ko se je ob 1.25 po polnoči Buttolo peljal z laneio po Ul. Giustiniani v smeri od Rafuta proti Rdeči hiši, V njej je navedeno, da sta ga orožnika ustavila ter mu zaračunala globo zairadd prenagle vožnje po naselju, na ovinku in ponoči. Z oholim obnašanjem je žalil orožnika, ko sta izvrševala svojo službo, raztrgal je odlok za odmero kazni in jima ga vrgel pod noge, z motorjem in hupo je povzročil velik ropot in motil nočni mir. Obtoženi zdraivnik je zanikal, da bi žalil oba orožnika, priznal pa je, da je povzročal ropot s hupo, ker se mu je precej mudilo in ker sta bila orožnika prepočasna pri ! pisanju zapisnika. Sodnik je ugo-njo 24 stanovanj v ljudski hiši s tovil njegovo krivdo ter ga je ob- sodil na 4 mesece in 15 dni zapora ter 120 tisoč lir globe in na plačilo sodnih stroškov, vendar je kazen pogojna. Njegov zagovornik odv. Giannattasio je vložil proti razsodbi priziv. V odosotnosti obtoženca je sodnik dr. Ballarini obravnaval zadevo 38-letnega Sergia Zorzija iz Gorice, Ul. Prato 21, proti kateremu je vložila tožbo njegova prijateljica 21-letna Luciana Barbo iz ljudskih hiš na Pilošču v Štandrežu (Mihaelova ul. 271). V njej je navedla, da se je Zorzi dne 2. julija lani zvečer ob 20.30, ko je prišel v Štandrež, ustavil na trgu v Štandrežu jo začel zmerjati. Ko se je odpravila s kolesom proti domu, ji je sledil, jo zopet ustavil in jo začel tepsti ter ji povzročil telesne poškodbe ozdravljive v 10 dneh. Pustil jo je šele na posredovanje neke sosede. Ker sta se medtem Luciana in Sergio pobotala in je ta umak-nila obtožbo proti njemu, je sodnik ustavil sodni postopek. Toži-teljica bo morala povrniti sodne stroške. Branil ga je odv. Sfiligoj. Pri tretji razpravi je bil na za- tožni klopi 52-letni Emilio Hassek iz Gorice, Ul. Pavia 29. Dolžili sc ga, da je dne 28. junija lani ponoči ob 2.30 v Ul. Lunghisonzo Argentina vozil skuter v pijanosti. Ob tisti uri se je Hassek peljal od ločniškega mostu po omenjeni ulici v smeri proti Ul. Montecuc-co, ko je od zadaj zadel v tovornjak, ki je bil ustavljen ob cesti, si razbil nos, da se je moral zdraviti 6 dni. Tej njegovi nezgodi je sledila prijava sodišču. Hassek se je opravičil, da ni bil pijan, kot je bilo rečeno v obtožnici, ampak samo raztresen. Sodnik pa ni upošteval njegove izjave ter gia je obsodil na 10 dni pripora, 25 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. DEŽURNA LEKARNA v Gorici Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna ALEŠ ANI, Ul. Carducci 12. tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA v Trilčn Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna «Alla salute* — dr. Fabbris, Ul. Cosulich 117, tel. 72480. prevoznih stroškov za vse dijake višjih srednjih šol. Starši prizadetih dijakov, ki so p.ed dnevi že dobili pismeno obvestilo, naj se javijo v teh dneh pri zgoraj omenjeni blagajni in naj s seboj prinesejo osefcmi dokument, da bodo te podpore 'ahko dvignili Urad za upokojence v Krminu V okrajnem uradu CISL v Krminu bo odslej na razpolago vsak torek od 17.30 do 19. ure izvedenec za probleme upokojencev. Vsi upokojenci se lahko obrnejo na ta urad, kjer bodo dobili vsa pojasnila glede svojih Dr<5bRnS>0:~....................... * v V Doberdobu uspelo gostovanje Standreicev V prosvetni dvorani v Doberdobu so v petek zvečer gostovale mlade igralke iz Štandreža, članice dramske družine društva «Ofon Župančič». Igrale so enodejanko «Botra Nerga*. Druge igrice, ki ie bila najavljena, niso mogli igrati zaradi bolezni dveh igralk. V zameno pa so prikazali film o prosvetnem in športnem delovanju v Štandrežu. V dvorani se je za to priliko zbralo veliko domačinov, zlasti še šolske mladine. Predsednik prosvetnega društva «Jezero>, ki je gostovanje organiziralo, je povedal nekaj pozdravnih besed, govoril pa je tudi predsednik štav dreškega društva «Oton Župančič» Danilo Nanut. Taka medsebojna gostovanja naših društev so zelo dobrodošla in koristna. Zaradi tega toplo priporočamo domačinom v Dolu zlasti še šolski mladini, da se udeleži jutrišnje prireditve v domač' šoli, kjer bodo nastopile z dvema enodejankama mlade igralke iz Štandreža. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici vabi starše in namestnike na roditeljski sestanek, ki bo v petek 17. marca ob . 18.30 v šolskih prostorih v Ul. I Randaccio. OBVESTILA SPD GORICA OBČNI ZBOR DRUŠTVA V SREDO 5. APRILA Družinski izlet v Planico in zanimivo predavanje o Spitzbergih V smislu sklepa društvenega odbora na njegovi zadnji seji bo redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici v sredo 5. aprila zvečer ob 20. uri v prostorih kluba «S. Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13. Na dnevnem redu je med drugim poročilo predsednice in tajnice ter drugih odbornikov in načelnikov odsekov o delovanju društva v preteklem letu, ki je bilo precej razgibano, ter o programu za to leto, o katerem se bodo seveda pomenili s prisotnimi člani. Ob koncu bodo tudi volitve novega odbora. Vabimo vse člane, da se polnoštevilno udeležijo tega zbora in s svojim sodelovanjem in nasveti pripomorejo k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Predavanje o Spitzbergih, hribovitem otočju polnočnega sonca na polarnem področju, bo v petek 17. marca ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič*. Predavatelj Marko Butinar iz Rateč - Planica, član jugoslovanske odprave leta 1964 na te otoke, bo z besedo in številnimi barvnimi diapozitivi prikazal njihove zanimivosti. Avtobusni izlet v Planico ob svetovne prvenstvu v smučarskih poletih, priredi SPD v nedeljo 26. marca. Vožnja za člane po 2000 lir — za nečlane po 2300 in za smučarske tečajnike po 1800 lir. tovnem prvenstvu v smučarskih po-ndka, skozi Podgoro in štandrež ter preko Trbiža. Povratek pre-Odhod iz Gorice ob 4.15 s Trav-dovščine. Ostale podrobnosti pri vpisu na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1 do 23. marca. Prometna nezgoda Štandrežca Že prejšnjo noč nekaj po polnoči sta na križišču ulic Mazzini. Marconi, Monache v Gorici trčila avto prinz NSU in moped, pri čemer je bil ranjen 19-Ietni Darij Žbogar iz štandreža, Mihaelova ulica 265. V splošni bolnišnici so mu ugotovili manjše poškodbe na obeh nogah ter so ga pridržali za 6 dni na zdravljenju. Preteklo nedeljo je bil 36-letni Car-lo Longo iz Gradišča skupaj z ženo in 6-letnim sinom Carlom na izletu v Istri. Pri Rovinju pa mu je počila zadnja zračnica, izgubil je nadzorstvo nad volanom in zavozil v zid. Pri tem sta bila ranjena oče in sin, ki so ju najprej prepeljali v bolnišnico v Pulj in včeraj v Tržič. Sina so zaradi zloma rame pridržali za 30 dni na zdravljenju, očeta pa za osem dni. žena je ostala nepoškodovana. Za enotnost tekstilnih sindikatov Pred kratkim so se sestali odbori pokrajinskih sindikatov CGIL, CISL, UIL za tekstilno industrijo. Ugotovili so, da je stalno zmanjševanje delovnih mest ter urnika dela, še posebno pa pomanjkanje primerne zakonodaje na socialnem področju, vsak dan bolj skrbeče. Pokrajinski odbori treh sindikatov omenjene kategorije so še enkrat pozvali vse delavce, naj se s skupnimi močmi potrudijo, da bo prišlo do organične enotnosti treh konfederacij, kajti le skupno bo mogoče doseči vse potrebne reforme. Gorica CORSO ob 17.15-22.00: «11 sasso in bocca (La veritš che non doveva-mo sapere*; barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.15-22.00: «Sesso a domicilio*. J. Steeger in S. West, barvni kinemaskopski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30: cGappa, il mostro che minaccia ii mondd*. P. Shuman. barvni kinemaskopski film. V1TTORIA ob 17.00-21.00: «Le pic-canti confessioni di una giovane studentessa*. A. Talbot in D. Pra-do; film je v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZUitKO ob 17.30: »Portami cjuello che hai e prenditi quello che vuch*. Paolo Cortese. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: «Bathwomen». Barvni film. PRINCIPE ob 17.30 «Allombra del delitto*, S. Dausbrant in J. B. C*s-sel. Barvni film. l\ova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Ko sonce zaide*, španski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): «če bi», angleški barvni film — ob 18. in 20. PRVACINA »Nanami — prva Ijube-zen», španski barvni film — ob 20. RENČE Danes zaprto. ŠEMPAS «čmi panterji v Harlemu*, ameriški barvni film — ob 19.30. DESKLE »Pride Sabata*, italijansko-španski barvni film — ob 19.30. KANAL «Garingo». italijanski barvni film — ob 20. IN SPET JE CIPER NA DNEVNEM REDU Za Grivasom in Makariosom se križajo razni interesi Nekaj zadnje zgodovine tega sredozemskega otoka Ciper je ponovno v ospredju političnega dogajanja. Vesti o njem pa se bodo še vrstile. Diplomati in državniki se bodo posvetovali, radio in televizija bo6ta navajala podrobne dogodke, preprost človek pa si bo s težavo ustvaril sliko tamkajšnjih razmer. V bistvu pa je zadeva tega sredozemskega otoka, ki je le malo večji od' dežele Furlanije - Julijske krajine, dokaj enostavna. Da bi razumeli, kaj se tam dogaja, moramo seči v dobo pred dvajsetimi leti, tja v leto 1954, in že se srečamo z večino ljudi in osebnostmi ter s približno istimi silami, ki se sedaj potegujejo za otok. George Theodor Grivas je takrat vodil organizacijo EOCA, ki se je borila, načeloma, proti angleškemu kolonializmu. V bistvu pa se je njegova vnema čudno skladala z interesi ameriškega neokolonializma, ki naj bi nadomestil angleške postojanke na vsem Bližnjem in Daljnem vzhodu. Manj čudno pa je, da se danes tudi uradna grška politika do Cipra docela sklada z ameriško. Grivas ni tako zapleten in skrivnosten človek, kot ga skušajo prikazati. Med nemško okupacijo Grčije je bil prav navaden kolaboracionist in se uveljavljal proti grškim partizanom. To je nadaljeval tudi v času po osvoboditvi, to se pravi v letih koj po vojni. Na Cipru pa so se njegovi politični nasprotniki razvili iz vrst naprednih političnih gibanj, ki so jih vodili v glavnem komunisti. Zlasti so se razvili iz skupine, ki jo je vodil Lyssaridis. Borba proti Angležem je na otoku trajala štiri leta in 1959. leta je bil Ciper neodvisen. Toda s tem ciprsko vprašanje še ni bilo rešeno. Kakega pol milijona Grkov in nekaj nad 100.000 Turkov so bili med seboj močno razcepljeni, prvenstveno glede državne pripadnosti otoka. Napetost je ostala tudi ko ni bilo državljanske vojne, problem torej še ni bil rešen. Ma-karios je skušal s kompromisi zadevo rešiti. Grivas pa je moral otok zapustiti in se je vrnil v Atene, kamor je prišel «v vsej bojni opremi* — s samokresom za pasom, z vojaškim daljnogledom in s klobukom EOCA na glavi. V Atenah so ga tedaj povzdignili v generala. Ker so ga sprejeli kot heroja, se je nekoliko prevzel in začel je objavljati proglase, v katerih je zahteval »veliko Grčijo*, za kar pa bi bilo treba »odščipniti* sosednim državam razna področja začenši z Albanijo pa preko Jugoslavije in Bolgarije vse do Cipra. To pa je bilo vendarle preveč in mož se je moral umakniti iz političnega življenja. Kot vsi »veliki* ljudje je začel tudi on pisati spomine. Hkrati pa je čakal, da ga spet kdo pokliče »na pomoč*... Medtem pa je Makarios utrjeval svoj položaj. Imel je precej opravka z opozicijo ta s Turki. Med opozicijo sta bila tudi Nikos Sam- BiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiitiiiiimiimiiiiiHi Humana akcija RIM, 14. — Filmska umetnica Masha Meril je dala pobudo za nabiralno akcijo, da bi se zbralo nekaj sredstev za gradnjo bolnišnice v bližini Čadskega jezera v Afriki. Bolnišnica bi morala služiti nekaterim zaostalim plemenom s tega področja, ki nimajo prav nobene zdravniške oskrbe ta kjer so posebno otroci zelo pogosto žrtev cele vrste nalezljivih boiezni. tudi takšnih, ki so jih drugod že iztrebili. Bolnišnico bodo sedaj postavili le v nekakšni začasni obliki in sicer pod šotori, vodi! pa jo bo neki italijanski zdravnik. V ambulanti bodo mogli sprejeti na ambulantno zdravljen,je do 400 pacientov na dan, pod šotori in drugimi zasilnimi strehami, verjetno pod nekakšnimi lopami, pa bo prostora za 60 postelj. son, nekdanji vodja desničarskih skupin, ta Polikarpos Georgedfis. ki je predstavljal angleške interese na otoku. Toliko z desne strani. Na levici sta bili dve pomembni organizaciji: komunistična stranka ter stranka EDEK, ki jo je vodil že omenjeni Lvssaridis. Nad Ciprom so se vedno zgrinjali bolj ali man; temni oblaki, toda najbolj se je nebo pooblačilo 1964. leta, ko se je grški premier Papandreu vrnil iz ZDA in zagrozil, da se približuje čas združitve otoka z Grčijo. Bil je tedaj na obisku pri Johnsonu. Hkrati pa so začela nad Ciprom letati turška letala, ki so ga tudi borni,srdi rala. Grivas je takoj prihitel iz Grčije, nastopile pa so čete OZN. Po državnem udaru 21. aprila 1967 so se atenski polkovniki ponovno lotili ciprskega vprašanja. Seveda na svoj to je »temeljit* način. Za atensko polkovniško vlado bi priključitev Cipra Grčiji pomenila velik uspeh in utrditev položaja. Za vvashingtonske oblasti, ki polkovniško vlado tako ali drugače podpirajo, pa bi takšna čeprav posredna kontrola nad Ciprom prišla prav, ker bi se s tem njihov položaj na Sredozemskem morju utrdil, posebno sedaj, ko .jdm ga ograža sovjetska mornarica. Seveda jim je v iem na poti Makarios. Z njim pa je tudi I.yssa-ridis. Na otok pa je prišel spet Grivas, ki kljub svojim sedemdesetim letom skuša razviti vso svojo dejavnost, seveda za rušenje sedanjih oblasti, predvsem za rušenje ugleda nadškofa Makario-sa. Seveda pa je Makarios preveč ugledna osebnost, da bi ga mogel Grivas kar tako spodnesti. Tega niso zmogli niti njegovi škofi, ki so se postavili proti njemu. Čeprav je res. da ima na Cipru gonja, ki so jo začeli proti Makariosu. tudi svoje negativne posledice, je res. da prvi Grivas^v napad ni uspel. Nad otokom pa se vendarle zgrinjajo temni oblaki, ki bi znali privesti tudi do hujših dni. P. S. »V ZDA JE MOŽNO IN DOPUSTNO VSE, LE ZNATI JE TREBA* Cliffordu Irvingu je škandal prinesel še možnost znslužka D«set ameriških založb se puli za njegove še nenapisane spomine, kako je potvoril spomine bogataša-čudaka in kako prelisičil založbo Predstavnika trebenskega društva in predstavnika pridvorskega dr štva pri polaganju venca pred spomenikom v Pridvoru NEW YORK, 14. - Tukajšnje sodišče je začelo preiskavo proti ameriškemu pisatelju Cliffordu Irvingu in njegovi ženi Edith, ki je po poreklu iz Švice. Irving prav gotovo ni neznano ime, saj se o njem piše in govori že mesece in sicer v zvezi s škandalom, ki je nastal, ko je kot avtentične spomine podtaknil ameriški založbi McGrau)-Hill ter tedniku «Life» falzificirane spomine ameriškega bogataša-čuda-ka Hotvarda Hughesa. Sodišče ga dolži krive prisege, zlorabe pošte in cele vrste drugih kaznivih de janj, njegovo ženo pa, ki bi jo švicarska policija rada dobila v roke, ker je v neki švicarski banki neupravičeno prevzela 600.000 dolarjev za «avtorske pravice Huivarda Hughesa», pa obtožujejo sodelovanja pri prevari. Zakonca Irving pri tolikšnih «grehih» n a nista v zaporu, pač pa stanujeta v svojem hotelskem stanovanju v New Vovku in prihajata na sodišče na za- ZAHODNONEMŠKI TISK OPOZARJA REVIJA S ANTE BU MONDE PIŠE Zelo blaga zima more KMALU VSAK DRUGI imeti hude poslediceUMRL ZARADI SRCA JL /lrlctnfolr cm rti n n ivfrun «««■ St Tudi pri obilnih padavinah bodo imeli ponekod v Zahodni Nemčiji tako malo vode, da bodo morali uvesti omejitve Kdo bi ne bil zadovoljen z zimo, kakršno smo imeli do sedaj. Vrhu tega pa smo že sredi marca in tudi če bi pritisnil mraz, bi ne mogel trajati dolgo. Na vratih je že pomlad. To velja posebno za naše kraje. Toda letošnja zima je bila zelo blaga v malone vsej Evropi. Sicer pa so imeli ponekod v Nemčiji pred časom težave celo pri smučarskih tekmovanjih, ker ni bilo snega, ki je za te kraje nekaj popolnoma normalnega. V zvezi z blago zimo ta njenimi tudi negativnimi posledicami pa bomo povzeli iz hamburškega lista «Die Welt» članek, ki nam bo povedal, da ni vedno prav, da ni vedno dobro, če je zima preveč blaga. Hamburški list ptSeri" »Znanstveniki majejo z glavami, kmetje pa govorijo že o katastrofi. Po posameznih predelih jušne Nemčije so že uvedli omejitve v porabi vode. Če v prihodnjih tednih ne bo več dežja, kot bi ga sicer moralo biti, in če se ne bodo s tem ustvarile rezerve, bo prihodnje poletje v Zvezni republiki Nemčiji prišlo do zelo resnega pomanjkanja vode. Že v začetku decembra lani je hidrometeorološka služba v Offenbachu ocenila, da je v letu 1971 padlo na Zahodno Nemčijo okoli 20 odstotkov manj padavin kot bi jih bilo potrebno, izraženo v absolutnih številkah je deficit znašal že okoli 40 milijard kub. metrov vode. Izrazito suha meseca januar in februar — na nekaterih področjih je v teh dveh mesecih padlo komaj 10 odstotkov običajnih padavin — sta še bolj poslabšala razmere: v zadnjih dvanajstih mesecih je V Zahodni Nemčiji padlo manj kot 50 milijard kub. metrov vode. Pri tem velja poudariti, da znašajo padavine v poprečju okoli 200 milijard kub.m in da znaša konkretna potrošnja 20 milijard kub.m vode. Za zaloge vode je važno prav razdobje od novembra do marca. V tem času, zaradi nizke temperature, izhlapeva le malo vode, to se pravi le neznaten del padavin. Zaradi tega se z vodo napolnijo doline, od tega imajo veliko reke, ki dobivajo vodo iz ledenikov, ko „ uiuimimniiiti|iinnyimiinmiiim»niiininiiiiini»mi«iniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiimniin Bolgarski komorni orkester ti začnejo kopneti. Reka Ren pa ima trenutno tako malo vode, da je ni več kot v ostalih rekah, ki dobivajo vodo neposredno od padavin. Jezera v Vestfaliji so na pol prazna ta vse kaže, da se razmere ne bodo izboljšale, ko pa ni snega, ko pa ni padavin. Tudi če v prihodnjih dneh in tednih pride do močnih padavin — dežja ali snega — meteorologi so glede tega skeptični — obstaja nevarnost, da bo rastlinski pokrov zadržal vodo in ji ne bo dovolil, da se zbere v podzemeljskih rezervoarjih. Nekaj podobnega, pa čeprav ne v tolikšni meri, je bilo v zimi-. 1963-1964. Edina zima, ki bi se mogla meriti s sedanjo, je bila zima 1959-1960, toda tedaj je ta suša prinesla precejšnje katastrofe, kajti vegetacija je ponekod usahnila že v poznem poletju. Raziskovanja odvisnosti stanja podzemeljskih voda od hidrometeoroloških razmer so pokazala, da po zimah, ki imajo malo padavin, ter po zimah, ko je mraz dolgotrajen, ostanejo zaloge podzemeljskih voda skrajno majhne. Tako je bilo na primer leta 1964, nadalje v letih 1949, 1929 in 1921. Če se razmere glede padavin v prihodnjih tednih ne bodo izboljšale in bodo (Nadaljevanje na 6. strani) Kot je že od samega začetka napovedoval spored tržaškega koncertnega društva, je predsinočnjim gostoval v gledališčti Rossetti bolgarski komorni orkester ka. «skrpati» in ga pri založbi pl°sl’ rafi. Med založbami, ki se pote!lu' jejo za to, so tudi zelo resne za. ložbe in pretekle dni je Irving °° klonil ponudbo ene založbe v zne sku 250.000 dolarjev, ker je zahteval dvakrat toliko. Neki Američan je v zvezi s tem rekel takole: * ZDA je možno in dovoljeno vse, 1 znati je treba.* Kaže, da Cl»//or° Irving zna. » • 4> LONDON, 14. - Da imajo A* gleži zelo radi živali, predvs®1” pse, je znano. Da pa gredo tem tako daleč, tega ne bi pričakovali. V Londonu so z#-3, dili dve javni stranišči samb 1 pse. »Originalna* ideja je prišla kemu iz vrst ljubiteljev >1 eijev živali, ki se je za to zavzel za da bi na eni strani pomagal ps01 na drugi pa ljudem, kajti ob tolik živalih «je bilo in je v. zadni časih v nekaterih predelih Lorlfl na že težko napraviti par korak< po pločniku, ne da bi človeK ka zagazil*. Kakor pravijo v odgovornih ^ gih, sta ti dve javni stranišči ■ pse poskusni ta če se bosta ® nesli, bodo gradili nova «na 10 tičnih* krajih velikega London TUME SVETIKA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli tretja knjiga «Ej, če bi prišel Karel z brigado ali pa vsaj Leban z jurišnim bataljonom, bd ju peljal tja, — zdaj je še čas, ko kopljejo jarke okoli cerkve in betonirajo bunkerje. Zlahka bi jih pognali v dolino,« je modroval Travnikar. Potem Je prišel njegov sin, tasti s prestreljeno nogo, ki je bil ostal v bolnišnici na Jelovici. S komandirjem Bogom in nekaj partizani je prišel po hrano. Preskrba je tudi njim zadajala skrbi. Stari Travnikar je toliko časa sitnaril, da so se fantje odločili, da gredo nad belčke. Sam je vzel svoj manliher in nič ni pomagalo ženino prigovarjanje. Sredi noči so odšli. Z njimi je bil tudi kmet, ki je v bolnici skrbel za kamuflažo in je bil doma iz vasi, kamor so bili namenjeni. Le-tega je najbolj bolelo, da bodo njegovi domači imeli bele sosede, ko je vsa vas rdeča. On je bil tisti, ki je prišel Travnikarja obvestit, kaj se v vasi pripravlja. Govoril je: «Slabo puško imam, pa sem kar iz daljave počil nekajkrat tja v tri dni, pa so se vsi razbežali v hiše. Še dve uri potem so nabijali z minometom v hrib, ko sem bil že tako visoko, da sem zagledal vašo hišo.« Ana in Tinka sta vse jutro sloneli ob oknu in čakali. Iz daljave sta slišali pokanje pušk, mitraljezov, minometov. Sredi dopoldneva so se vrnili, upehani In premražend. Brž sta jih pogostili s čajem in žganjem. e prinesla kar pol steklenice. Hlastno je nagnil in pil kakor vodo- «Tako je prav! Tako se postreže, botra! No, sem P*18®1 prezgodaj?« je pobožal Ani roko in poškilil na trebuh. »Boš pa za babico!« «To pa ne! Tam se ne spoznam!« Ana se ga je iskreno razveselila. ((Marko, ali si nam prinesel kaj korajže? Strašijo nas z Nemca in belimi,« je rekla. ((Deklič, slabo se nam obeta. Povsod jamrajo, kamor P0' dem. Ofenziva,« je dejal s skrhanim glasom, dišečim po dinamitu, krvi in znoju. «Ne bi vas rad strašil, ljudje. Toda taJe ml pravi,« se je potrkal po nosu, «da bo hudič, kakršneg® še ni bilo. Nemcev je toliko po dolini, da nikoli tega.« Odšli so v hišo. Travnikar je prinesel minercu svojo obleko. Njegove premočene cunje so vrgli na peč, da bi se posušil®; «Zdaj sem pa tak, kot bi bil tvoj hlapec! NI ga, Id b me prepoznal za partizana, če me ti naši prismuknjeni Pr°" pagandistd ne bi ovekovečili v Slovenskem poročevalcu!« «Fant od fare ste, Marko. Saj smo brali,« se je ogla5*1® Tinka, «pa še odlikovanje se vam blesti! Glavni miner divizij®1” «Od fare, ja, orkamadona! Neki cepec me Je slikal, ne d® bi me vprašal. Saj sem se pritožil Karlu. Zdaj naj kar tista od časopisa nastavljajo mine. Da veste! Nisem samo v Por<> čevalcu, tudi v Domobrancu sem in v Karavvanken Botte. r® Se povečana slika povrhu. Opisali so me kot oberbandita, & podira cerkve. Večja nagrada je razpisana name kot nek00 (Nadaljevanje na zadnji strani) ŠPORT ŠPORT ŠPORT j. ETAPA KOLESARSKE PIKRE PARIZ-MCA Merckx prvi MA MLADINSKIH IGRAH V KOŠARKI Bor bo nastopil ODBOJKA Za vašo c«« j ./mi ..n o , < s polico pred Ocano s štirimi ekipami I MAN0SQUE, 14. — Dva dni po Jagodi, zaradi katere so ga mo-Prepeljati celo v bolnišnico, * Merckx zopet zmagal Na cilj I Hrt Dr'spe* ce^° z naskokom in je I / tem premagal svojega najne-.^rnejšega tekmeca Španca Ocano. ° Pa še ni vse. Morckxu je uspel .Podvig kljub temu, da še vedno i»m kokčtee v hrbtu in se mu je jed vožnjo pokvarila veriga. Ža | *neček pa je sprožil napad prav jjte kjer je Ocana specialist: v L0®1# v vzponu. Merckx je tako v vzponu. Merckx je w neprepričljivem nastopu na dirki ? Sardiniji) zdaj jasno pokazal, / te tudi letos na cestah ne na-^ava šaliti. pSTVICA DANAŠNJE ETAPE: • Merokx (Bel.), ki ie prevozil 180 km dolgo pot Valence-Ma- , nosque v 5.17’59" Ocana (ŠP-) 5” zaostanka J' Poulidor (Fr ) l Lasa (Šp.) 20” j' Hezard (Fr.) 23” ^ A. Santy (Fr.) ,■ Mortensen (Dan.) • De Geest (Bel.) 26” , ■ Delise (Fr.) 32” • Zoetemlk (Niz.) SKUPNA LESTVICA Eddy Merckx (Bel) 22.30’47” 2. Poulidor (Fr.) 16” 3. Ocana (Šp.) 24” 4. De Geest (Bel.) 39” 5. Lasa (Šp.) 42" 6. Wolfshohl (Nem.) 43" 7. Hezard (Fr.) 44” 8. Mortensen (Dan.) 45” 9. A. Santy (Fr.) 10. Pingeon (Fr.) 46” TIRENSKO MORJE - JADRAN Zopet zmaga tujca CIVITANOVA MARCHE. 14. — Zopet je zmagal tujec na kolesarski dirki od Tirenskega do Jadranskega morja. 4. etapo je namreč osvojil Belgijec Roger De Vlae-rmnck, ki ie prevozil 191 km dolgo pot v 5.11'24’ s p.h. 36,767 km n.u. 2. Verbeeck (Bel.) 3. Van Clooster (Bel) 4. Vanlinden (Bel.) 5. Zandegu (It.) in nato še drugi kolesarji, vsi v času zmagovalca. SKUPNA LESTVICA 1. Fuchs (Švd.) 21.1601” 2. De Vlaeminck (Bel.) 48" zaost. 3. Verbeeck (Bel.) 1’01" 4. Motta (It.) 1’04” 5. T. Petterson (Šve.) 1*05” itd. Kmalu se bodo začele mladinske igre, prireditev, ki je zaradi udeležbe naj večja in najbolj popularna v Italiji. V okviru mladinskih iger je tudi košarka, ki je doživela v zadnjih letih, še posebno z mini-basketom, velik razmah in je postala tako drugi šport (za nogometom) v Italiji. Tudi Borovi košarkarji se bodo udeležili, kot že več let, mladinskih iger. Ker je naše društvo vpisalo kar štiri ekipe, je organizacijski odbor za košarko dal možnost Boru, da sam priredi tnotranje prvenstvo*. Zmagovalec tega prvenstva pa bo imel pravico do nastopa v finalu košarkarskega pokrajinskega turnirja. Torej še en lep uspeh za Borovo košarko. In prereditelji so se takoj lotili dela. Sestavili so štiri ekipe, poleg tega pa se bo notranjega prvenstva udeležila še druga Borova naraščajniška ekipa. Ta pa bo igrala «izven konkurence*. Zanjo bo to malo prvenstvo zelo koristno, saj bo lepa priprava za zahtevnejša poprvenstvena tekmovanja naraščajnikov. Imena ekip: Kondor, Levi, Orli, Lisice in Tigri (izven konkurence). '^liliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1. SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH V PLANICI Še teden dni do tekmovanja najboljših skakalcev sveta SPORED 1. KOLO (PETEK, 17.3.) Kondor — Levi 15.30 Orli — Lisice 16.30 Počitek: Tigri 2. KOLO (TOREK, 21.3) Levi -- Orli 16.30 Kondor — Tigri 17.30 Počitek: Lisice 3. KOLO (SREDA, 22.3.) Kondor — Orli Tigri — Lisice Počitek: Levi 4. KOLO (PETEK. 24.3.) Levi — Lisice Tigri - Orli Počitek: Kondor 5. KOLO (SOBOTA, 25.30 Kondor — Lisice Tigri — Levi Počitek: Orli Vse tekme bodn na igrišču «Prvi maj*. Prva divizija Drevi ob 20. uri bodo v telovadnici v Ulici della Valle borovci igrali svoje prvo srečanje v prvenstvu Prve divizije. Igrali bodo proti ekipi Ferroviario. To tekmo so namreč v nedeljo odgodili zaradi slabega vremena in spolzkega igrišča. «Plavi» bodo nastopili z naslednjo postavo: Valter Hrvatič, Koren, Francia, Klobas, Košuta, Barazutti, Kapič, Pertot (k), Rajmund Kralj. b. 1. Prvenstvo bo trajalo od 23. do 27. marca in so vse naprave že povsem nared »prav malo nas loči od velike tortne prireditve, ki jo bo prav “jtevo pomenilo 1. svetovno prven-to v smučarskih poletih. V dneh j 23. do 27. marca bo ta velika pripraviti prvo svetovno tek-,'toanje v novi zvrsti smučarskih /tem, ki jo pomenijo smučarski j J/teti, pripadla — in to upraviče-— Planici, zibelki smučarskih 1 ^etov. I j/dločitev o tem so sprejeli me-l*® maja lanskega leta na 28. i jtogresu mednarodne smučarske j FIS v Opatiji. Od tedaj so I di že stekle priprave za to iz-fteno važno športno prireditev, / bo prav gotovo še bolj popasla v svet sloves in ime Planice t? skakalnice velikanke^ kjer' "Btt I jtehovalci prvič poleteli čez 160 j jpjtov in kjer je vsako rover’tc-k-' i Upanje prineslo nova preseneče-; Jjt Zdaj bo planiška prireditev tudi veljavo svetovnega pr-/totva. Organizacijski komite, ki £ 8a ustanovili po kongresu, se f tekoj lotil obsežnega dela pri-Lav. da bi prireditev potekla kar v da vzorno in v splošno zado-1 Jstvo. Slovesnost bo še bolj uj^digniilo dejstvo, da je pred-L^hik republike Tito sprejel poveljstvo nad 1. svetovnim pr-Jtestvom v smučarskih poletih v banici. J?e do sedaj so se za prvenstvo j Oglasili mnogi znani tekmovalci t faznih držav sveta, iz Avstrije, i vj«tske zveze, Nemške derno-j/dčne republike, Norveške, Malteške, češkoslovaške, Poljske, ,) toženih držav Amerike in od teg0fj Med njimi so mnoga vid-. ipiena svetovnega slovesa. lj/®9 Prireditev bo prenašala ljub- šo se priglasile za prevzem sporeda številne televizije iz vzhodne in zahodne Evrope in tudi z drugih celin. Za prvo svetovno prvenstvo v Planici so veliko skakalnico in tudi vso okolico ustrezno priredili. Zgradili so vrsto novih poslopij, prostore za časnikarje, parkirišča za avtomobile in avtobuse, okrepčevalnice in podobno. Za domače in tuje časnikarje so pripravili ob vznožju skakalnice tri posebne telefonske govorilnice, iz katerih bo moč dobiti takojšnjo zvezo z vsemi deli sveta. Na Bledu pa bo med prireditvijo deloval poseben tiskovni centep, opremljen z 10 telefonskimi govorilnicami, 6 teleprinterji ih aparaturo za telefoto. ; Prvo. svetovno, prvenstvo ,v smučar škili poletih bodo odprli v petek 24. marca ob pol desetih dopoldne. Ob desetih pa se bodo že začeli poskusni poleti na tej trenutno največji smučarski skakalnici na svetu, saj znaša njena dolžina 165 metrov, kar pomeni, da omogoča polete tudi daleč nad to mejo. Pravo tekmovanje se bo začelo naslednji dan, v soboto 25. marca, in se bo nadaljevalo tudi v nedeljo, 26. marca dopoldne. Zvečer pa bo na Bledu v hotelu Golf slavnostni zaključek prvenstva z razdelitvijo častnih daril. Iz tekmovalnih določil za to prvenstvo razberemo, da ima vsaka država pravico poslati štiričlansko tekmovalno zastopstvo, torej lahko za vsako državo tekmujejo največ štirje tekmovalci. Vsak dan bodo na sporedu trije poleti, prvi velja kot poskusni, druga dva pa štejeta za tekmovanje. Planiška velikanka je te dni že povsem nared in čaka sprejem svetovnih prvakov, ki se bodo na tej največji skakalnici v bližnjih dneh pomerili ne v skokih pač pa v pravih smučarskih poletih. Nekateri napovedujejo nove svetovne rekorde v tej zanimivi zvrsti smučarskih tekem. Vsekakor pa bo ta prireditev, ki bodo z njo vpeljali v smučarsko tekmovanje novo vrsto, smučarske polete, vnovič raznesla po svetu slavo skakalnice pod Poncami. Planiška velikanka pa je že s tem, d® ji je bilo zaupano prvo svetovno tekmovanje v smučarskih poletih, prišla v zgodovino smučarskega športa kot dejanska zibelka te noye zvrsti skokov, smučarskih poletov. Drago Košmrlj SMUČANJE GRUDEN, 14. — Danes se je začel «no - stop* 23. mednarodnega smučarskega tekmovanja «3-TRE». Najboljše čase so dosegli: 1. Franz Vogler (Z. Nem.) 2’10”48 2. Bernhard Russi (Švi.) 2’10”57 3. Andreas Sprecher (Švi.) 2T1”88 4. Karl Cordin (Av.) 2’H”90 5. Stefano Anzd (It.) 2’12”49 6. Marcello Varallo (It.) 2’12”67 7. Roger Rossat-Mignod (Fr.) 2’13”10 8. Heinii Messner (Av.) 2’13”12 9. Franz Klammer (Av.) in Walter Tresch (švi.) 2’13”19 17. Gustav Thoni (It.) 2’I4’’89 NOGOMET Dva iranska nogometaša sta bila prejšnji teden aretirana zaradi komunističnega delovanja. NA STADIONU «1. MAJ» Danes moški turnir Nastopili bodo Salonit, Kras in Bor Moška odbojkarska šestenka Bo-1 saj so vse tri ekipe trenutno v ra bo imela v soboto izredno težak [ dobri formi in bi morale po pred- nastop proti turinski ekipi CUS. Da bi se fantje na to zahtevno srečanje pripravili čim bolje je društvo organiziralo odbojkarski turnir, ki bo na sporedu drevi na stadionu «1. maj* v Trstu. Udeležila se ga bodo tri moštva, ki bodo igrala po tem razporedu: 20.00 Kras — Salonit 21.00 Bor — Kras 22.00 Bor — Salonit Turnir bo vsekakor zelo zanimiv, videvanjih prikazati lepx> in beno odbojko. G. F. NOGOMET Italijanska nogometna zveza je uvedla na zahtevo sodniške komisije preiskavo v zvezi z izjavami, ki so jih dali nekateri Milanovi nogometaši o italijanskih nogometnih sodnikih preteklo nedeljo. '''''aiiiitiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiilimiiiiiiilMiliiiiiiHlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiuiiiiHiiuniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiilMiiiiiiiitiiiiiiiiiii Pojasnila, nasveta In pomoč dobita pri 5016 Agencijah INA, ki jih nahajamo po vsaj Italiji ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI Sprejem v Nabrežini ob vstopu Sokola v namiznoteniško A ligo čestitke sta izrekla tudi dr. Isler (CONI) in Hauser (FITeT) Nagrajenci (od leve); Radovič, Fabjan, Ukmar, Bole in Košuta SOCIALNI PROBLEMI NEPRECENLJIVI ziviiovalna polica Enrico Nobis Danes so moški in ženske tridesetih let «drugačni» od tridesetletnikov prejšnje generacije: bolj so izučeni, bolj informirani, bolj izkušeni, večji realisti, skratka bolj zreli. Zdi se, da je biološki proces fizične in psihične rasti novih rodov hitrejši. To pa pod pritiskom napredka, ki spreminja čas in ljudi. In ker je z novimi ljudmi možen drugačen, nov pogovor, smo priča nečemu novemu, nenavadnemu: priča smo vedno bolj odkritemu in neposrednemu odnosu, do katerega prihaja med zavarovalnimi družbami in člani generacije, ki se vedno bolj zaveda nevarnosti, ki spremljajo življenje. Danes je veliko očetov, ki realistično gledajo na morebitno nevarnost, da zmanjkajo družini v trenutku, ko njen mir, ko njeno blagostanje temeljita izključno na njihovi dejavnosti. Zavedajo se, da obstaja časovno obdobje — deset, petnajst let — v katerem bi njihovo izginotje pomenilo za družino hud gospodarski udarec, morda tudi gospodarsko uničenje. Pomenilo bi nevarnost, da žena in otroci ne bi mogli več o-hraniti udobnega doma, da bi otroci ne mogli nadaljevati šolanja, da bi družina ne mogla več nadaljevati običajnega načina življenja (zdravniške nege, športnega in intelektualnega izživljanja, počitnic itd.); z drugimi besedami povedano ne bi mogli več ohraniti tiste življenjske ravni, ki sta jo dopuščala o-četova navzočnost in njegov zaslužek. Proti tej tako lepo prikazani nevarnosti imamo u-strezno, tipično zavarovan nje, imenovano «začasno» zato, ker deluje le za določen čas. Nekaj številk bi nam moglo posredovati podobo o razmerju med 'stroškom ter ugodnostmi, ki nam jih ta zavarovalna polica zagotavlja. Za strošek okoli 70 tisoč lir na leto more oče tridesetih let zagotoviti za dobo 15 let svoji družini, da v primeru prezgodnje smrti dobi takoj 12 milijonov lir. če pa se v 15 letih, kot je upati, ne zgodi nič. pogodba ugasne. "MiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiniiiiiimiiimiiiiimmimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiM PO NAPADU NA AVTO RANCA Dl ROMA IN UMORU POLICIJSKEfiA AGENTA Dva tisoč agentov in karabinjerjev zasleduje krvoločne roparje v Rimu Policija upa, da bo prišla na sled zločincem s pomočjo pričevanja neke ženske - Načrt so zelo skrbno pripravili Ob 80-Mnici rojstva predsednika Tita BEOGRAD, 14. — Koordinacijski odbor za proslavo 80-letnice predsednika republike Josipa Broza - Tita je na današnji seji sklenil na pobudo številnih delovnih kolektivov in družbeno - političnih organizacij predložiti zvezni skup ščini, da Tita odlikuje v drugič z redom narodnega heroja. Ob 80 rojstnem dnevu predsednika repub like bo, kot je določeno, slovesna skupna seja skupščine in zvezno -političnih organizacij, na kateri bo do predsedniku Titu izročili listini' RIM, 14. — Rimski policijski organi skušajo najti najmanjšo in tudi najbolj nepomembno, vsaj na videz, sled za roparji, ki so včeraj popoldne ubili z rafalom iz brzostrelke policijskega agenta Antonia Cardillija ter ranili bančnega uradnika Franca Filip-pinija. Umor policista je sprožil val ogorčenja, kateremu se je odzval sam predsednik republike Leone. V resnici gre za okruten zločinski napad, ki je bil pripravljen v vseh podrobnostih in ki je brez dvoma predvideval v načrtu samem uporabo strelnega orožja do skrajnih meja, to je do umora morebitnih stražnikov, ki bi se utegnili upreti napadalcem. Roparski napad na avto znamke »fiat 124», ki je prevažal v tistem trenutku nekaj več kot 220 milijonov lir, je bil brez dvoma skrbno pripravljen, saj so ga roparji blokirali na kri-, žišču ozkih ulic, od katerih so mnoge enosmerne v času, ko je promet že nepomemben. Pred avto »fiat 124» je nenadoma zapeljal avto znamke »alfa romeo 2000», ki je prihajal od zadaj. Takoj nato je, vedno od zadaj, trčil v avto bančne ustanove »Banco di Roma» avto znamke «a!fa 1750». Iz tega avta je takoj izstopil neki moški, ki se je napotil proti vozilu «alfa romeo 2000». V tem trenutku so odjeknili streli. Iz avta «alfa romeo 2000» sta namreč stopila dva zakrinkana moška, ki sta bila oborožena z brzostrelkama. Ko ju je policist Cardilli opazil, je skušal potegniti iz tulca pištolo, toda bilo je že prepozno. Ropar je izstrelil nanj dolg rafal ter ga na mestu ubil. Streli so nekoliko poškodovali tudi bančnega spremljevalca Filippinija. čiear življenje pa ni več v nevarnosti. Policija je že včeraj ponoči zaslišala številne ljudi, toda do sedaj brez kakega vidnejšega uspeha. Pri iskanju zločincev so uporabiii 200 agentov rimskega letečega oddelka ter kakih 2000 drugih agentov in karabinjerjev. Policisti so preiskali stanovanja številnih domnevnih in znanih kriminalcev, toda v večini primerov niso našli nikogar doma. . . V tem trenutku policisti upajo, da jih bo na pravo pot naDotilo pričevanje neke ženske, ki je bila zadnja, ki je baje videla dva ronarja, ko sta v Ul. Cavour izstopila iz nekega tipa «giulia» z evidenčno tablico iz Mantove in ki sta se potem hitro oddaliila peš. To bi pomenilo, da so se takoj no kriminalnem deia-niu rooarij ločili ter se skušali posamič prebiti iz obroča, ki so ga polici iste sile v tistem trenutku že u-stvar.iale. Posledice blage zime (Nadaljevanje s 4. strani) ostale pod poprečjem, bo treba — kot pravijo strokovnjaki — v letošnjem letu računati ne le z nizkimi vodami, pač pa tudi s pomanjkanjem vode in odgovorni za oskrbovanje z vodo bi morali že sedaj razmišljati, kako se pripraviti na krizo. Okoli devet desetin porabe vode iz javne vodovodne mreže prihaja iz podzemeljskih rezerv. Normalno se raven podzemeljskih voda v času kopnenja snega v marcu in aprilu povečuje, od maja dalje pa začenja upadati. Letos pa se dogaja, da je po tako suhi zimi, kakršno smo imeli doslej, že začetna raven, po besedah nekega strokovnjaka, za «celo nadstropje nižje». V frankfurtskem meteorološkem zavodu pravijo za minevajočo zimo, da je »najbolj blaga zima v stoletju*. V Porenju in Po- sarju je bila letos temperatura za približno 5 stopinj nad poprečjem, 7. februarja pa so v Mtinch-nu zabeležili kar 17 stopinj Celzija, česar pogosto nimajo v tem mestu niti konec maja. V zvezi s padavinami, kolikor so jih namerili v zadnjem času, moremo navesti naslednje podatke: v Miinchnu je v februarju bilo komaj 8 mm padavin, kar je le 15 odstotkov poprečja, v Berlinu so imeli 30 odstotkov, v Hamburgu pa celo komaj 12 odst. O količinah snega pa ni potrebno niti govoriti, ker ga praktično ni. Zaradi tega so že doslej veliko tožili. V nemškem sredogorju, razen v Schwartzwaldu, pa so letošnjo zimo že črtali. b"ez snega, v Alpah pa je bila letošnja zima najkrajša zima v celi vrsti desetletij. Kot bi vse to ne bilo dovolj, je izredno blaga zima prinesla še celo vrsto drugih nevšečnosti, med drugim pravo invazijo najrazličnejših škodljivcev. Miši, ki po navadi ne prenesejo ostre zime. so se pognale na jesenske setve, krti pa so «preorali» livade in polja. K tem znanim škodljivcem bi mogli dodati še številne druge, ki dobesedno pustošijo na poljih, po gozdovih, povsod, kjer kaj raste, kjer kaj brsti. Veliko škodo bodo v tej zimi in v prihodnjih tednih utrpeli tudi rečni prevozniki, katerih ladje morejo pluti le s polovičnim tovorom zaradi nizkih voda. Toda naj- huje je to, kar šele pride: v nekaterih krajih prevažajo po naseljih vodo v cisternah, kajti odpovedali so vodovodi, drugod pa so spravili v pogon rezervne črpalke, ki že dolgo niso bile v rabi.* nekega vlaka, ki se je peljal po tisti progi malo prej in ki se je zarila v enega od vagonov turbinskega vlaka. Na srečo nesreča ni terjala še več žrtev. Očividci pravijo, da je sprednji del vlaka drsel skoraj popolnoma prevrnjen kakih 400 metrov preden se je ustavil. Turbinski vlak, M se je ponesrečil pri postaji Breval, spada v vrsto najnovejših francoskih železniških vozil. Sestavljen je od dveh pogonskih strojev (eden na čelu. drugi pa na repu). Stroja sta na dizelski in turbinski pogon ter lahko zagotovita največjo hitrost do 180 km. Smrt na ovinku: mrtvi 4 Jugoslovani DUNAJ, 14. — V prometni nesreči danes zjutraj pri Laufritz-dorfu blizu Gradca so izgubili življenje jugoslovanski državljani Ili-ja Tasalo, Stanko Matič, njegova dva otroka, medtem ko je njegova soproga težje poškodovana. Do nesreče je prišlo, ker je potniški avtomobil, s katerim so se Jugoslovani vračali v domovino, pri nepravilnem prelekanju na nepreglednem ovinku trčil ob tovornjak, ki je prihajal z nasprotne strani. Zaradi te nesreče je bil davi promet na cesti Graz - Bruk an der Mur dve uri prekinjen. TRŽAŠKI DNEVNIK ZASEDANJE KONZULTE ZA VZHODNI PREDEL KRASA Predlog za medobčinsko konferenco za zaščito Krasa in Kraševcev K zaščiti Krasa spada tudi zaščita slovenske manjšine Sinoči se je sestala na Opčinah da bi bila potrebna tudi prisotnost rajonska konzulta za vzhodni predel Krasa. Najprej je predsednik sporočil, da je občinska uprava odobrila varjanto k regulacijskemu načrtu v bližini openskega pokopališča na desni strani Doberdobske ulice, za zemljišče 26.000 kv. m, na katerem bodo zgradili občinske urade. Po uvodnem sporočilu je govor prešel k splošnemu problemu zaščite Krasa. Član občinske gradbene komisije in član te konzulte inž. Umberto Battara je prebral daljši sestavek, ki ga je sam napisal, z naslovom »Zaščita Krasa*. V njem je predvsem poudaril nevarnost industrijskih zasedanj in neurejenega gradbenega razmaha na tem predelu tržaške občine, ki je nenadomestljiv za turistične, športne in rekreacijske dejavnosti. Potrebno je, da se upravni organi zavzemejo preden b0 prepozno. Komunistični svetovalec Foschini je predlagal, naj se skliče pokrajinski sestanek o zaščiti Krasa. Pri zasedanju naj bi sodelovali izvedenci, narovoslovci, kraške konzulte, pa tudi prebivalci samih kraških vasi. Obenem pa naj bi bili prisotni tudi predstavniki drugih tržaških kraških občin. Predlog je konzulta sprejela, razširila ga je celo na to. iiiimiiiiiiiiHmiiiiiniiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiinuiiiiiiiuiiHiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiB TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakorga nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Safredov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in književnost; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Glasbeni vrtiljak; 19.45 Poljske pesmi; 20.00 Šport; 20,35 Siimf. koncert; 20.20 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «H locandiere*; 16.40 Stare furlanske orgle. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Revija pevcev; B.30 Današnji gostje: Oriet-ta Berti in Ansambel Faustu Paipetti; 9.00 Otroški kotiček; 10.25 Prisluhnimo jim; 10.45 Plošče; 11.00 Mali koncert; 11.30 Popev- ke 12.00, 1245 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15 30 Od Triglava do Jadrana: 16.00 Primorski dnevnik; 16 20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Vaši pevci: 18.15 Jazz; 18.35 Plošče: 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Ju- tranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Neposredni prenos iz Ul. Asiago; 13.15 Zgodovina ital. popevke; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16 20 Za vas mlade: 18.20 Kako in zakai: 19 10 Srečanje z Mahlerjem; 19.30 Mo- SREDA, 15. MARCA 1972 tivi slavnih komedij; 2020 Odhod in prihod; 21.15 Volilna tribuna; 21.45 Radijska preredba; 22.45 Operna glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30. 9.30, 10.30. 12 30, 13.30, 15.30. 16.30, 17 30, 22 30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Dik Dik in P. Di Capri; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Spored s P. Villag giom; 13 50 Kako in zakaj; 14.00 Popevke; 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18 40 Vpra šaj; 19.00 »La Marianna*; 20.10 Srečanje prtih; 21.00 Supersonic; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 S. Prokofijev; 11.25 Današnja ital. glasba; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.00 Koncertna glasba; 14.30 Dan Jodachescu in pianist Wolfgang Scheringer; 16.15 Radijska igra; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.15 Sodobna francoska filozofija; 21.30 Srečanje s Saint Saensom. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 M. de 'lobertis; 11.00 Mediigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00. 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9 25 Zvoki iz musicalov; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Carl Orff: trije odlomki iz opere »Mesec*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 «Od vasi do vasi* z domačimi vižami; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zamejski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odmevi z Mediterana; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Z orkestrom Metropol; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18 15 Popevke s slovenskih festivalov; 18.30 Naš razgovor; 19.15 Glasbene razgled niče; 20.00 Komorni studio; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno — Mala panorama sodobne ameriške lirike — Walcw Stee-vens; 23.15 Z jugoslovanskimi pev ci zabavne glasbe ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna' oddaja; 13.30 Dnevnik; 15 00 TV v šoli; tečai angleščine; 16 01' Srednja šola; 16.30 Višnja srednja šola; 17.00 TV za najmlaiše. Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17 45 TV za otroke: Jeklo Galahad: 18.45 Portret avtorja; >9 15 Kul turna oddaja; 19 45 Šport in krn nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna; 21.30 Film; 22 20 Športna oddaja; 23.00 Dnevnik H. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Jaz iti*: 21.30 Film: «11 bandi to della ca sbah*. JUG. TELEVIZIJA 8.20 TV v šoli: Amazonka, Ni žina, NOB, Amonijak, Barok na Hrvatskem, Predelava rib, Opera Gradnja stanovanj; 17.50 Don Ki hot - film; 18.15 Obzornik: 18 Rt Nastop ansambla Bayanihan; 19.01' Mozaik; 19.05 Od filma do filma 19.20 S kamero po svetu: Po sto pinjah Jacka Londona; 20 00 TV dnevnik; 20.35 Veliko prebujenje; 21.25 Ljudje med seboj; 22 20 Po ročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 «Zbogom moj lepi Neapelj*, dokumentarni film; 21.30 Pesmi na snegu — glasbena prireditev. predstavnikov kraških občin gori-ške pokrajine in bližnjih jugoslovanskih občin. Konzulta je dala nalog predsedniku, naj posreduje predlog tržaškemu županu. V diskusijo o zaščiti Krasa je posegel tudi svetovalec SS dr. Vremec, ki je poudaril, da morajo občinski zastopniki tesno sodelovati s konzulto, da je treba uvesti finančne podpore kmetovalcem, ki vzdržujejo kraška polja in da je sploh treba preudariti to vprašanje v okviru širše načrtne politike. Nekaj polemik je nastalo ob posegu svetovalca Padovana (KPI), o zaščiti slovenske narodne manjšine, ki je bistveni element Krasa samega. Ker se večina svetovalcev ni strinjala s tovrstnim razpravlje-njem, je svetovalec Padovan predložil spomenico s predlogi občinskemu odboru za zaščito slovenske narodne manjšine. Konzulta bo razpravljala o tem dokumentu na prihodnjih sejah. Šentjakobska konzulta o problemih šole Šentjakobska rajonska konzulta bo priredila v petek, 17. marca z začetkom ob 17.30 javni sestanek v veliki dvorani osnovne šole «S. Sla-taper — R. Timeus* z vhodom s Trga Postalozzi. Govor bo o raziskovanju, ki ga je izvedla rajonska komisija za šolstvo v vseh zavodih, ki spadajo v njeno pristojnost. Ker je tema zelo pereča, konzulta toplo priporoča številno udeležbo pri razpravi. Prekopi na občinskem pokopališču pri Sv. Ani Občinska uprava je javila, da bodo kmalu prekopali 44. kripto na 4. polju pokopališča pri Sv. Ani, kjer so pokopani umrli med 11. aprilom 196z in 14. majem istega leta. Kdor bi rad ohranil posmrtne ostanke svojcev, se mora javiti pri čuvaju pokopališča ali pa v sobi 530 občinske palače v Passo Co-stanzi 2, peto nadstropje, od 22. do 31. maja 1972. Prekopi bodo vsak delovnik od 8. do 10. ure. ■ Po 31. maju bodo pokopali ostanke tistih, za katere se ni nihče javil, v skupno grobnico, kjer ne bo več mogoče prepoznati posameznih ostankov, nagrobni kamni pa bodo postali last občinske uprave. Padel je z zasilnega odra Včeraj dopoldne je 35 letni Gio-vanni Covacich iz Istrske ulice 95 delal v Ul. Brigata Casale na približno poldrugi meter visokem zasilnem odru podjetja «Habitat», pri katerem je uslužben, ko mu je nenadoma spodrsnilo ter je padel na železno ploščo. Ker se mu je drobec železa zapičil v spodnji del hrbtenice, so ga kolegi z osebnim avtomobilom od peljali takoj v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na 1. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti približno dva tedna. na Nabrežju Sauro 12, je zagleda' v kasonu motornega voza vrste «lupetto» truplo moškega. Šlo Je za približno 50 let starega moza> ki ni iimel pri sebi niti enega dokumenta, po katerem bi se dalo ugotoviti njegovo identiteto. Dežurni zdravnik RK je po Pff. gledu trupla ugotovil, da je nw» umrl naravne smrti pred prih11® no tremi dnevi. Požar na panamski ladji Včeraj okrog 18. ure je na P?" namski ladji «Vindex» izbruhal večji požar, ki je zajel strojn oddelek. Iz še nepojasnjenih vzro kov je pričelo goreti v hipu. * je ladja odplula iz miljske 'adJ delnice Sv. Roka, namenjena n Reko . u. O požaru so takoj obvestili žaško luško poveljstvo, to P® ® silce. V nekaj urah so popoln0,, pogasili ogenj, ladjo pa s P°m°‘L dveh vlačilcev pospremili do P mola št. 1 v Starem prostem P stanišču, kjer se je zasidrala, izbruhu požara je vsa P®sab skočila v morje, mornarje so k neje rešili vlačilci. gjDidtna uAednUfou V motornem vozu že tri dni mrtev Ko je včeraj popoldne, okrog 17. ure, poslovodja podjetja »Oli veetti - Comiuzzi*, 45-letni Giorgio Mizzon iz Ul. Giustmelli 1 stopil za hip pogledat v garažo podjetja, Spoštovano uredništvo! Oglašam se Vam kot dolgoletni s venski prosvetni delavec in od v povojnih let aktiven član slovens e ^ prosvetnega društva, vključene#® . Slovensko prosvetno zvezo. Vec sem bil za svoje društvo tudi de e# na občnih zborih in prav kot deU® se do potankosti spominjam dogo® J ki se je pripetil na občnem zb SPZ v nedeljo, 15. julija 1969 v riški Prosvetni dvorani v Gorici-in na takrat izrečene besede, ko tekla diskusija o vprašanju g priključitve v napredno vsedrž®* * * * v prosvetno združenje ARCI (Associa® ne Ricreativa Culturale Italiana). se »pomnil te dni. ko sem bral *® poročilo o občnem zboru tržaške z ze vsedržavne demokristjanske kt®e ke organizacije «Coldiretti». ,, V diskusiji se je oglasil tudi An e Terčon, ki je med drugim, ko je govor o ARCI dejal (njegove hes^ de sem si takrat zapisal in jih i®1® spravljene še sedaj): «Naše stal'® (govoril je kot delegat nabrežinske# društva) je jasno in odločno: nobe® slovenska prosvetna organizacija ®in’ kaj iskati v katerem koli neslove skem združenju, naj bo to še ta , napredno ali demokratično*, in se' «Giede pristopa SPZ k ARCI je odbor sprejel sledeči sklep: smo ab- solutno proti vstopu, če pa bi do teg® danes prišlo, bo naše društvo 'zsb>" pilo iz SPZ'». k Sedaj bi rad vedel, če je ta Arie^ Terčon, ki je tako vehementno * grozeče nastopil proti ARCI in * mo proti misli, da bi bila mo#°c_ kaka povezava z «neslovenskim z^b ženjern*. isti Antek Terzon. o k®' rem sedaj piše (II Piccolo) in po n'b Vaš list. da je kot predstavnik ® . venske skupnosti (kot kmet najbrž n« vstopi) v vodstvo tržaške itali.ian* bonomiianske (desničarske!) kmecK organizacije? , če je isti. potem sklepam, da j odstopil od svoiega takratnega s'a šfa in Ha danes s svojim vzgled0® znvovarja' vstopanje Slovencev v ,ta' Ihanske Hesničarske naciona!istične 0 ganizaciie. Kaj pravite Vi k temu? Kai nrarimo? Da se dejstva komentirajo. sama na Haceta. 'Šepavi Antikrist.’ 'Tisti preklasti miner s kučma' Vse, s čimer me narava ni obdarila, mi očitajo. Lovijo me po vsej Gorenjski in po vsej Primorski... Tako je Travnikar. Nikamor v mesto si ne upam podnevi. Navadna sabotaža! Zdaj pred koncem so me onemogočili.)) Marko je kar pihal od jeze. «Pa ne samo to. Zdaj sl 1 Nemci i domobranci i naši z mojo sliko brišejo zadnjico. Vidiš, to je vsa korist, ki jo imam od časopisne slave. Če to ni sramota!» Sele ko mu je Travnikar potrdil, da ima prav, so se mu ustnice razlezle v nasmeh. «No ja, zate sem pa vseeno prinesel tobaka. Svojo staro sem poslal ponj v mesto. Ofenzivo bom že pretolkel z njim » Odvezal je nahrbtnik in položil pred Travnikar j a nekaj zavitkov. Iz kuhinje je mati prinesla Marku skledo mleka in kruha. Ko je sedel in prijel za žlico, se je zdrznila, toliko da se ni pokrižala. «A ti si tisti, ki podira cerkve?!» «Jaz sem tisti,» se je zakrohotal. «Pa se ne bojiš božje kazni?» «Prav nič. Bog je vesel, da mu jih podiram, ker mu bodo Slovenci sezidali nove, saj je še dosti klerikalcev.)) «Ej, Marko, če bi midva prišla v vlado, potem bi bilo konec s cerkvami in farji. Posebno pa s farji.« «Seveda, v cerkvah bi imeli mitinge, da se ne bi gnetli po skednjih. Kako lepo govorijo naši komisarji, Travnikar. Nebesa nam obetajo na zemlji. Farji pa nam jih obetajo šele po smrti, in še to ne vsem.« »Marko, ali se nič ne bojiš Ozne, ko tako kritiziraš in izkrivljaš linijo? Ce bd bil ti pri nas na terenu, bi te že odpeljali.« «Mene?» se je našopiril mož. «Lahko je pobiti priklenjenega bika. Jaz pa sem prost in brez obroča v nosu. In še vedno imam polno torbo plastika. Kar dotakne naj se me kdo, pa bo sfrčal z mano vred v zrak. Sicer pa imam tudi dobre zveze in vse utajim.« «Tudi ti, Marko, boš dobil obroč v nos, če ne prej, pa v svobodi,« mu je vračal Travnikar. «Motiš se. Če sem se ubranil med okupacijo, se bom pa še v svobodi,« je zarenčal in trdo položil žlico na mizo. «Midva sva sama svoja stranka, Ana, kajneda? Pa naj mi kaj kdo očita!... Sinoči sem Nemcem spodaj na cesti zažgal dva kamiona. Izrabil sem snežni metež in se priplazil tja. Vso noč je bila panika, jaz pa pot pod noge... In sneg je zametel mojo sled. Travnikar, ti, ki si partijski sekretar doli v vasi in odbornik, ti imaš obroč v nosu. Zvedel sem, kaj vse govoriš ljudem. Pravijo, da obljubljaš, kot bi cedil med in mleko. Bone deliš, ko pobiraš hrano za bolnišnico, obetaš, da ne bo davkov, da vam bodo v svobodi traktorji prišli zastonj orat to strmino. In kaj še vse drugo!« Tiavnikarju so se povesili brki in oči mu je prešinil izraz užaloščenosti. «Seveda govorim, kot govore drugi aktivisti meni.« «Samo to me zanima, če sam sebi verjameš.« «Seveda verjamem, Marko.« «Ali si nor!« «Kajne, da je nor?« je pritrdila mati. «Vsak dan mu dopovedujem. Malo bolj naj bi bil doma, saj imamo vse fante v hostd. In tri že pokopane...« «Tiho, ženska,« se je prizadeto razburil Travnikar. Miner pa je belo poškilil z očesom, ki mu ga je bil v mladosti ranil kamen, in se obrnil k Ani: «Dekle, ti, ki si mestna in študirana, povej, kako bo po vojni, da si ta mož ne bo delal preveč utvar.« «Marko, jaz ne razmišljam preveč o tem. Samo na otroka in na Primoža čakam. Glavno, da Nemcev ne bo. Drugo bomo že uredili.« «Jaz pa razmišljam, zato nastavljam mine in poslušam politične lekcije. Pa tudi tisto, kar se komisarji in voditelji pogovarjajo med seboj. Travnikar, države brez davkov ni. Kdo bo redil gospode?« «No, no! Kakšne gospode, Marko!« «No, pa tovariše! Tiste, ki bodo vodili državo. Denar pade samo od žuljavih rok!« »(Poslušaj, Marko,« se je vmešala Ana. «Ti si prevelik anarhist. Poleg žuljavih rok je treba še marsikaj drugega, če hoče obstajati kakršna koli družba.« «Jaz sem le preveč daljnoviden,« se je branil Marko. «že zdaj vidim, česar vi ne vidite.« «No, kaj pa vidiš?« je dregnil Travnikar in prižgal čedro. «že skoraj vsi štabi imajo posebne kuhinje, čeprav imamo vsi enake želodce. Pa terence poglej, kako so pitani in oblečeni. Fantje v brigadah pa strgani, večkrat lačni kot siti... Kdor more, se že zdaj prislini na teren, če ne bi 'terencev' s silo pobrali v brigade, bi bile že zničene. Pa poglej babe po štabih, kako so oblečene! Niso jim dovolj angleške uniforme, plašče predelujejo in vse nosijo škornje! Travnikar, ne misli, da sem nor. Dovolj sveta sem obhodil. Tudi mene je Miihajlo poučil, da enakosti ni in ne more biti. Toda sedaj nam preveč trda prede, da bi si že lahko privoščili razlike. V nekaj mesecih bo vojne konec. Potem pa se bo revolucija šele začela. Tista, prava revolucija, zavoljo katere sem šel jaz v hosto: da bogatim poberemo in malo zravnamo! še boč letal od kmeta do kmeta, dajal denar in živino, preden si bomo ustvarili osnovno, kar je državi potrebno.« Travnikar je težko požiral slino. Kadar sta se zapletla v razpravo, nista zlepa popustila drug pred drugim. «Slabo mi prerokuješ. Jaz mislim, da bo drugače!« ((Seveda, tudi drugače! Veš, kako? Ko bo šlo vsem dobro, te bodo pozabili tudi tisti, ki si jih ti neštetokrat nakrmil. Še obiskal te ne bo nihče. Sam boš. Marsikomu od gorskih kmetov bo še teže. še lastni otroci vas bodo zapustili in odšli v dolino, v tovarne. Zapomni si, Travnikar, ljudje pozabijo dobro prej kot slabo!« Travnikar se je razjezil in skočil s peči: «Kaj boš pa ti s svojo medaljo po vojni!?« «Jaz, Travnikar? Zame se pa ne boj! Ne pričakujem veliko. Jaz sem in ostanem uboga para. V glavnem znam ,le podirati. Potlej bodo pa gradili... Medalja? Po vojski je vredna toliko kot od stare kahle dno.» ; / i . j . i i i..'t j - . ; Ana se je smejala obema. Marko se je obrnil k njej: «Povej, ali ima boter prav ali ne?» .j «Nisem tako zgrajena, kot sta Vojko in Primož, ki tuv veliko obetata. Zdi se mi, da imata vidva vsak nekaj PriLj Najbrž bo tako, kot bomo vsi hoteli. Toda, kakorkoli bo, ^ bolje od tega, kar je in kar je bilo. Veš, Marko, ti bi m°r malo na politični tečaj!« «Jaz na tečaj! Saj vidiš, da že tako preveč vem!» Njihov pogovor so prekinili topovski streli nekje v y lini. Kmalu potem so zaslišali rezke eksplozije v hribih-snegu so se slišali kot kriki pridušenega srda. Vsa družina je planila k vratom. jj ((Začelo se je, hudič!... Spet hočejo zasesti vso dolino, ® pa prihaja brigada..« Brigada je prihajala v hitrem maršu naravnost s Pri111 ^ ske. Pošiljal jo je Perne. Svoboda je dobil iz Gorenjske veS ’ da se sovražnik zbira na ustju obeh dolin in da jim bo P , sekal preskrbovalno pot. Hodili so ves dan in vso noč P° P , okoli Blegoša, čez reko, skozi želežnike, kjer še ni bilo cev, naprej po dolini in navkreber proti Mohorju. Briga<1’ štab je med potjo dobil poročilo, da na koto Mohor, ^ pred dobrim letom pobili okoli sto Nemcev, prodira ba-buJ policije SS polka TODT. Marš je bil dolg in nadvse težaven. Premočeni od sne® ' ki jih je zasipal skoraj vso pot, so trudno premikali n°s Bataljoni so se menjavali pri gaženju v celo. % Karel se je zavedal, v kakšno nevarnost se je brigado: ko so prešli reko in zagazili na gola pobočja, bl. iz doline lahko zagledali, če bi se megla dvignila. Hodu med prvimi, priganjal in klel, kadar se je pretrgala zV ^ Ljudje in živali so omagovali. Jedli niso že trideset ur in vS gj so pešale moči. Po koloni je bilo slišati negodovanje in n© jih je obtičalo v snegu, ker niso mogli naprej. (Nadaljevanje sledi)