Edizione per 1'estero — Inozemska fzdaia Leto LXXI Štev. 96 a Naročnina mesečno 18 Lir, za lnozem-«tvo 31.50 L'' * n** deljsba Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserata. Po drn fnleal Novo mesto. Izključna pooblaščenca ca oglaševanje Italijanskega !n lujega Izvorai Unione Pubblicita Italiana & A, Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. g Uredništvo In npravat Kopitarjeva t, Ljubljana, g a Rcdazlone, Amministrnzlonet Kopitarjeva 6, Lubiana. 3 i Telefon 4001-4005. | Abbonanieatt: Meso 18 Lire. Estero, me-se 3150 Lire. Edi-ziooe domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C. P.l Lubiana 10.650 pet liti abbonamenti, 10.349 per I« in-lerzioni. Filial«! Novo mesto. Concesslonarla eselnslra per la pnbbTIcHS dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. Vojno poročilo št. 1068 Tudi včeraj so izpodleteli sovražni napadi na vsem tuniškem bojišču Uspešni napadi italijanskega letalstva 4 sovražni bombniki sestreljeni Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na celem tuniškem bojišču so tudi včeraj izpodleteli napadi, ki jih je izvedel nasprotnik z močno pripravo topništva ter oklepnih sredstev. Oddelkom, navedenim v prejšnjih poročilih, inora hiti dodana tudi zaradi svojega pogumnega obnašanja oklepna skupina pod poveljstvom majorja Piscltcllija Tucggi Oderisio iz Napolija. Italijanske in nemške letalske skupino so uspešno tolkle po sovražnih kolonah na pohodu iu pri odmoru. Uničeni so bili štirje angleško-ameriški stroji: enega so zbili nemški lovci v Tunisu. enega protiletalsko topništvo na peloponeških obalah. dva pa neka naša torpedovka v Sieilskem prelivu. Napad ameriških štirimotornikov na okolico Cagliaria jc povzročil lažio škodo, med civilnim prebivalstvom ni bilo žrtev. Tri naša letala sc niso vrnila v oporišča. | Zavrnjeni ruski napadi ob Kubanju Na ostalem delu vzhodnega bojišča samo krajevni boji — Včeraj je bilo sestreljenih 44 sovjetskih letal Hitlerjev glavni stan, 28. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kubanjskem mostišču so bili zavrnjeni številni napadi sovražnika v sodelovanju z letalstvom. Na ostalem vzhodnem bojišč« so se vršile samo borbe krajevnega pomena. Nad južnim odsekom vzhodnega bojišča jc bilo due 27. aprila sestreljenih II sovjetskih letal, od katerih so jih 7 sestrelili slovaški, (i pa hrvaški lovci. Izgubljena so bila tri lastna letala. V Tunisu jo izvedel sovražnik krajevne napade proti nekaterim odsekom z a pa dne fronte, ki so bili v hudih borbah odhiti. V silnih bojih zadnjih dni se ic ponovno odlikoval bataljon motoriziranih strelcev pod vodstvom majorja Drevvesa. ki je bil odlikovan z viteškim križcem k redu železnega križa. • Oddelki bojnih letal in letal za bližnjo polete so posegali v borbe na kopnem in obstreljevali izhodiščne postojanke in kolone sovražnika. — Ponovno sta Vtili bombardirani luki Bona in Philip h c v i 11 c. Berlin, 28. AS. V zvezi z boji nn južnem odseku vzhodnega bojišču se je i/vedelo, da so boji ju/no od Novorosijsku trenutno prenehali. Bilo je le nekaj slabših dvobojev med topništvom. Sovjeti niso mogli ztivzeii postojank, ki Berlin, 2S. aprila. AS. Berlinski listi komentirajo teroristični angleški napad na mesta Duisburg, Miilhetm in Oberhausen. kjer je bila zadana velika škoda javnim /gradbuur iu stu-novanjskiin četrtim. Čeprav je močno nemška protiletalska obramba ovirala sovražna letala, da niso mogla izvesti osredotočenega napada nu razmeroma majhen prostor, je bil vendar angleški načrt za napad na središča teh treh mest zelo natančen. Nemški vešča k i zatrjujejo, da imajo tudi ti zadnji angleški napadi vse značilnosti terorističnih napadov na civilno prebivalstvo. Angleški radio je po nupadu nu ome- njena tri mesta izjavil, da so piloti angl. letalstvu izvedli /lasti na Duisburg enega najtežjih napadov, kakor doslej ni doživelo nobeno nemško mesto, k temu pripominjajo v Berlinu, da to pomeni, naj bi po angleškem načrtu civilno prebivalstvo nosilo glavno težo napadu. Vsekakor pa je moralo sovražno letalstvo tudi tokrat /elo drago plačati svoje strahovalno delo. kajti I" angleških letal, sestreljenih v sredo ponoči nad zahodno Nemčijo, predstavlja najmanj 1(1% celotnega števila sovražnih letal, ki so sc udeležila tega napada. Sovjetska klofuta zaveznikom Stalin bi rad dokončno likvidiral vprašanje Poljske Berlin, 28. aprila. Prekinitev diplomatskih odnošajev med Rusijo in tako zvano poljsko vlado zasledujejo v Berlinu z največjim zanimanjem. Ne zate, kakor je včeraj obžaloval »Times«, ker je to prvi znaten uspeh nemške propagande, ki se ji je posrečilo zasejati spor med združene narode. Prepiri med združenimi naro-di malo zanimajo Nemčijo, za katero vlada Sikorskega sploh nc obstoja. Berlinski krogi pripisujejo temu dogodku važnost iz drugih razlogov. Predvsem sc sprašujejo, kaj je hotel Stalin s prekinitvijo diplomatskih odnošajev doseči. Kremeljski diktator se je hotel najprej za vselej iznebiti poljskega poslanika v Moskvi, to je neprijetnega in nadležnega človeka, ki ga je stalno nadlegoval z mučnimi vprašanji o pokolju v Katinu ter o usodi drugih Poljakov, ki so skrivnostno izginili. Poleg tega je hotel Stalin s tem korakom dokončno likvidirati vprašanje Poljske in njenih bodočih vzhodnih meja, računajoč, da se na ta način sploh ne bo več treba o Poljski pogajati z zavezniki. V Berlinu smatrajo, da bo prekinitvi diplomatskih odnošajev s Poljsko sledil še drug zanimivejši korak. Moskva Važen dokument Berlin, 28. aprila. AS. Tukajšnji krogi so v zvezi z zadnjimi dogodki med Poljsko in Sovjeti objavili naslednji dokument, ki so ga našli v arhivih francoskega zunanjega ministrstva v Parizu in ki ga jc napisal ravnatelj oddelka za splošne zunanje - politične zadeve. Dokument ima datum 18. maja 1940 in se glasi: »Angleški poslanik je sporočil temu ministrstvu, da je poljska vlada predložila angleški vladi objavo skupne angloško - poljsko - francoske protestne izjave proti strahotam, ki so jih izvršili Rusi na Poljskem. V sedanjih okoliščinah smatra angleško zunanje ministrstvo /a neprimerno tuko manifestacijo, ki ne bi imela nikakega praktičnega pomena in ki bi povzročila politične nevšečnosti.« Torej že tukrat — 18. maj 1940 pada ravno v teden, ko se je izvršil pokolj v Katin-skem gozdu — je poljska vlada že imela točne informacije o usodi tisoeev Poljakov, ki so jih boljševiki dcportirali in pobili. Wallace proti liberalnemu gospodarstvu Buenos Aires, 28. aprila. AS. Ko je podpredsednik Združenih drža* VVallace pred kratkim obiskal Kolumbijo, jc objavil kolumbijski list »El Liberal« pogovor svojega dopisnika z ameriškim podpredsednikom, ki je dejal, da Združene države po vojni ne bodo mogle vee vztrajati pri starem načinu liberalnega gospodarstva- Kakor piše omenjeni list, je Wullace naglasil, da gospodarsko življenje v Združenih državah po vojni ne bo ostalo izključno v rokah zasebnega kapitala. Vlada Združenih držav namerava ustanoviti nove družbe in voditi gospodarstvo, ki ga zasebna pobuda ne bi mogla nikdar ustvariti. \Vallaee je izjavil, du zaveznike že zdaj skrbi vprašanje brezposelnosti v svojih državah po vojni. Na zaključku je povedal, da bodo morale biti dobave Združenih držav Južni Ameriki v primeru ustanovitve druge fronte še zmanjšane, ker bodo vse sile potrebne za »težko invazijo«. hoče poljski vladi sploh odreči priznanje. Moskva je že pripravila svojo vlado za Poljake, ki jo tvorijo poljski komunisti v Sovjetski zvezi. Molotov opravičuje v svoji noti sovjetski korak za izmišljotino o sporazumu med Hitlerjem in vlado Sikorskega, da bi skupno izkoristila pokolj v Katinu. Ta izmišljotina ni nova (o njej je govorila že agencija Tass) in je tako čudna ter protislovna, da je ni treba posebej zanikati. Isto velja za sc\io!sko trditev, češ da so Nemci pobih teh 12.000 poljskih oficirjev. Nemčija je prijela svoj čes na Poljskem 694.000 vojnih ujetnikov. Vsi so še živi — jc izjavil govornik nemškega zunanjega ministrstva — vprašujemo pa Stalina, kaj je s poljskimi ujetniki, ki so jih prijele boljševi-ške armade. Pa tudi za odnošaje med zavezniki je ta korak Moskve zelo važen. Stalin se je bučno postavil proti tistemu narodu, ki ga je angleški zunanji minister večkrat imenoval angleškega Benjamina. Ta udarec pa je posredno zadel tudi Anglijo in Združene države. Stalin je z njim potrdil, da njegova politika nima ozirov na nikogar, tudi na svoji dve veliki zaveznici ne. Po drugi strani pa se iz tega vidi nemoč in nesposobnost zahodnih demokracij, ki ne moreta uveljaviti svojega vpliva pri Sovjetski Zvezi. Prva reakcija onstran Rokava govori jasno. »News Chronicle« piše, da »ie prišla ura, ko jc treba dvigniti odkrit prote-st proti vladi Sikorskega, ker je zaradi nespametnega stališča svoje vlade nesrečna Poljska pahnjena še v večje gorje.« Ne manjkajo pa tudi znaki o nekem razburjenju nad Sovjetsko Zvezo spričo dejstva, ker je tako hudo kršila diplomatske odnošaje s Foljsko, nc da bi prej o tem obvestila svoje zaveznike no zahodu. In res so včeraj angleški listi protestirali nad to brezobzirnostjo Sovjetske Zveze, brezobzirnostjo, ki sicer ni prva, kar jih jc svet videl. »Daily Mail« piše na primer: »Globoko jc treba obžalovati vedenje sovjetske vlade in tako sodi ne samo angleška vlada, temveč tudi vse zavezniške vlade, ki so zastopane v Londonu.« so jih i/gubili, čeprav so bili njihovi močni napadi podprti s silovitim topniškim ognjem. Postopno slabšanje sovražnih nastopov je jh>*Io-dieu neprestanih nemških letalskih napadov na sovražne izhodiščne postojanke, l/vedelo se je, da je bilo nemško letalstvo preteklo noč zelo delavno na tem odseku, kakor tudi ob zgornjem Doneli, kjer je doseglo zadovoljive uspehe. Junaško delo nemških bolničark Berlin. 28. aprila, s. V znatni razdalji od zaledja, kjer opravljajo svoje delo nemške bolničarke Rdečega križa, je tik za bojno črto na delu enajst nemških prostovoljk, ki pomagajo četam na pohodu proti bojišču ali vračajočim se vojakom na odseku južno od Leningrada, /aradi nenavadno te/kili okolnosti, v katerih te strežnice Rdečega križa opravljajo svojo službo, so jih postavili za zgled vsem bolničarkam, ki se pod znakom Rdečega križa žrtvujejo za bojujoče se čete. Sko/i omenjeno postajališče pride dnevno okrog 1200 mož, vrh tega pa teh enajst zastopnic Rdečega križa poleg vsega drugega dela skuha vsak mesce 30.000 litrov vojaške hrane in 4j.OOO litrov kave. Strateški položaj osi v letošnjem poletju Novo mogočno orožje — Gigantski atlantski zid končan — Na vzhodu se bodo verjetno razvneli novi boji Berlin. 28. aprila. Tudi lo pomlad so oči sveta obrnjene na osne armade na vzhodnem bojišču. Sovjetsko poveljstvo, ki morda med vsemi našimi sovražniki edino stvarno sodi o položaju, govori o bližnjih nevarnostih. V proglasih svojim oboroženim silam in boljševizmu govori o gigantskih nemških ofenzivnih pripravah, ler jih vzpodbuja k najzagrizenejšeniu odporu. Dobro ve, da je rdeča armada doslej vsako poletje doživela celo vrsto porazov ter velikanskih izgub. Te izgube so Ruse privedle že večkrat na roti prepada zato si tudi letos ne morejo delati rožnatih upov. Nemški narod pa je opravil delo. ki je izraz njegovega pojmovanja totalne vojne. To prizadevanje je na vseh poljih rodilo občutne uspehe. Zadnje dni smo slišali govoriti o novem mogočnem napadalnem orožju, o tanku Tiger-. Velikansko število mož in žena mrzlično izdeluje takšne tanke po tovarnah. »Tiger« bo dal nemškim oklepnim divizijam napadalno moč, kakor je ni še dalo nobeno bojno sredstvo. Že celo leto slišimo govorice o ancleških in ameriških načrtih za vdor v Evropo. Tudi za te načrte je že sestavljen odgovor. Od severnega rtiča do Biskajskega zaliva sn vleče vrsta utrdb z nazivom »Atlantski zid . Sestavljen je za obrambo in za nap.ad. Sovražne letalske sile, ki vsak dan letajo preko Rokavskega preliva, so svoja po- veljstva s fotografijami že lahko obvestile o moči te nove obrambne črte. Zavest, da ne morejo napasti evropske obale od severa do Biskajskega zaliva, je privedla Angleže iu Ameriknnce do letalskega terorizma in do zbiranja vseli njihovih vojaških sil v Sredozemlja. Toda vse načrte, ki smatrajo Sredozemlje za vrata v Evropo, so doslej prekrižale osne sile v Severni Afriki. Tega odpora ni mogel premagati številčno mnogo močnejši sovražnik. Odločilna bitka, v kateri naj bi sovražniki dobili v roke celotno afriško obalo, traja zelo dolgo. To pomeni za os novo pridobitev na času. ki omogoča ustvaritev obrambo tudi na evropski sredozemski obali. Ker mora sovražnik uporabili vse svoje raz-polož.ljive vojaške sile v Evropi, mora zanemarjali druga bojišča. Tako so JaponcPokrepili svoje položaje na Tihem morju in v Vzhodni Aziji. Sovražniki vedo, da ne morejo pobiti združenih osnih sil. Zato prežijo na vzhodu, pa zopet na obali onstran Anglije. Nemške oborožene sile niso nikdar nastopale razkosane. Po osnovnem taktičnem načelu so bile vedno zbrane na odločilni točki in so vedno uspele. Tudi letos se bo isto /.godilo. In ker naši nasprotniki to vedo, se boje bodočih vojnih dogodkov ter njih razširitve. (Le Ultime Notizie.) Mrzlično diplomatsko delovanje v Londonu .Stockholm. 28. aprila. AS: Angleži in Ameri-kanci mrzlično delujejo, lioteč zapreti špranjo, ki je nastala v enotnosti med zavezniki zaradi rusko-poljskega spora, toda verjetnost za spravo je majhna in položaj je še vedno zelo meglen. Na Do\v-ning Streetu je opaziti veliko živahnost ameriških, sovjetskih in tudi poljskih diplomatov. Uradni angleški krogi so še vedno v rezervi. Londonski tisk je še vedno pristranski v prid Sovjetom in proti Poljakom, na katere letijo različni očitki. Najob-jektivnejši opazovalci se zavedajo, da je odgovornost zn rešitev tega konflikta v veliki meri odvisna od resničnih sovjetskih namenov, ki se skrivajo za vsem tem, ki pa jih za enkrat še ni mogoče jasno presoditi. Dejstvo je. da je poljsko-sovjetski konflikt imel težke posledice za vojaško in politično sodelovanje med zavezniki. Zelo verjetno se zdi, da bo prišlo do spremembe poljsko vlade in v Londonu mislijo, da ho to edina rešitev težavnega vprašanja. V tem primeru bi general Sikorski mogoče ostal ministrski predsednik, odstranjeni pa bi bili ministri, znani po svojih proli-boljševiških stremljenjih. Zelo razširjeno je mnenje, da angleška vlada pritiska na Poljsko, naj izvede lo spremembo. V NVashinglonu je poročilo o krizi delovalo kakor #bomba. ker ne vedo, kako se bo zadeva nadaljevala. »Newyork Tinin?' odkrito priznava, da je prekinitev diplomatskih od-iiošajev med Poljsko in Sovjetsko Rusijo poraz Churchillove in Roosevellove diplomacije. Te^a mnenja je celoten ameriški tisk in kritizira Sovjete mnogo bolj ostro kakor zadržanje poljske vlade. Prazni izgovori Moskve Rim. 28. aprila. AS. »Messaggcroc komentira tisti del Molotovljeve note poljski nominelni vladi, v kateri je rečeno, da-poljska vlada ni smatrala za potrebno zahtevati od sovjetske vlade pojasnila ali razlage o usodi poljskih častnikov. Ta trditev je popolnoma napačna, f.o pred sklenitvijo rusko-poljskega miru v poletju 1941 je poljska vlada organizirala v Sovjetski zvezi svojo armado, računajoč, da bodo te kadre organizirali poljski častniki, spuščeni iz boljševiških koncentracijskih taborišč. Konec avgusta leta 1041 jc skupina poljskih častnikov i/. Anglije prispela v kraje, kjer so bile poljske edinice, toda tamkaj ni bilo niti enega oficirja. Ugotovili so tedaj, da je manjkalo nad 8000 častnikov. Poljski poslnnik Kliot je zato vlo/il pri sovjetskih oblasteh prvo demaršo, naj se ugotovi usoda teli častnikov. Tn demarša je bila obnovljena b. oklobra v Moskvi. V njej je pol jski poslanik izjavil, da ima sezname ujetih poljskih častnikov. decembra istega leta je dobil general Sikorski pri svojih razgovorih s Stalinom v Moskvi zagotovilo, da bo sovjetska Debata o letalskem gangsterstvu Angleška reakcija na jasno nemško stališče k dogodkom v Tokiu Berlin, 28. aprila. AS. Tukajšnji listi registrirajo vse, kar so povedali v Angliji o jasnem in nedvomnem nemškem stališču do letalskega terorizma. Onstran Rokava se škandali-zirajo in so v skrbeh, ker jc nemški tisk brez pridržka odobraval ustrelitev nekaterih severnoameriških letalcev, obtoženih, da so nalašč bombardirali in obstreljevali civilno prebivalstvo v mestih Tokio in Nagasaki. V Angliji se boje. da bi tudi Nemčija sledila Japonski. Neki angleški list piši1: »Japonska ima to srečo, da ima večje število ujetnikov in da je tri do štiri tisoč kilometrov oddaljena od severnoameriških letalskih oporišč. Nemčija ne bi imela take sreče.« Duh, obenem pa strah anglosaške propagande je razviden tudi i/, človečanske in viteške geste bele hiše: »Mi.« je izjavil Roosevelt po maščevanju v Tokiu. >nc nameravamo na enak način postopati z japonskimi letalci. Ne nameravamo izvajati represalij, ker bi nas ponižale na raven barbarstev, nn katere, so padli Japonci.« » Toda ne bi se bali ponižanja,« kakor se da razumeti iz nekega angleškega lista, »če bi se ne bali, da Ivido na slabšem Amerikanci. Na nesrečo so cilji za bombardiranje japonskega prebivalstva preveč oddaljeni in zato bi bilo tako dejanje preveč nevarno. Angleži pa so v srečnem položaju, da ne potrebujejo človečanske in viteške geste in oni bi lahko jiostrelili toliko nemških lefalcev kakor Nemci angleških ter pomnožili in povečali napade nn nemška mestu. Neki list v Manche-stru je namreč dejal: »Sedaj imamo mi moč v rokah in nemški korak, ki bi posnemal korak Tokia, bi nam le olajšal uresničenje naših ciljev.« kakšni pu so viteški nameni Amerikan-cev, je izjavil republikanski poslanec v ameriški državi Alabami, ki je dejal: »Japonska mesta in vasi morajo biti izbrisane iz zemlje in rasa rumenih opic mora biti iztrebljena.« vlada osvobodila vse ujete poljske častnike. Ob tej priložnosti je izročil Sikorski Stalinu seznam 3000 poljskih častnikov. Seznam, obsegajoč nadaljnjih 800 imen je naknadno izročil v Moskvi poljski general Alidres. Toda nili eden od omenjenih 3S00 pol jskih častnikov ni prispel k pol jskim oddelkom v Sovjetski Rusiji. Končno je poljski poslanik v Londonu 28. januarja 1042 izročil sovjetskemu poslaniku noto poljske vlade o tem vprašanju in 29. maja istega leta je poljski poslanik jiri sovjetski vladi izročil novo noto. Torej je dovolj dokazano, da je poljska begunska vlada neštetokrat zahtevala pojasnila in razlago in stavila torej zahteve, o katerih zdaj Moskva trdi, da nikdar niso bile stavljene. Nasprotnikova izjava o hrabrosti osnih čet v Tuniziji Rim, 2S. aprila, s. Nov dokaz za železno vedenje osnih čet v Tuniziji dajejo besede vojaškega glasnika pri angleško-ameriškem vrhovnem poveljstvu. Ta pravi o bitki v Tuniziji takole: »Boj jc krvav, silovit, zagrizen in divji. Izjavo tega vojaškega glasnika je dobila in razširila agencija Rcutcr. Pred Saradžoglujevim govorom Ankara, 28. aprila. AS. Končane so priprave za letno skupščino ljudske stranke, ki bo v Ankari prvi teden v maju. Ob tej priložnosti bo imel predsednik vlade Saradžoglu važen političen govor. Komunistično vohunstvo na Švedskem Stockholm, 28. aprila. AS. Dva švedska delavca. ki sta bila kot specialista zaposlena v švedski vojni industriji, sta bila aretirana zaradi vohunstva za Sovjete. Naročajte »Slovenca«! Itako Sijajno uspela predstava opere »Carmen« Predstavi sta prisostvovala tudi Eksc. Visoki komisar in Poveljnik armadnega zbora velika umetnika in njun snočnji velik uspeh je bil izreden užitek za občinstvo, ki z odobravanjem ter s šopki in vzklikanjem ni štedilo. Tudi druge vloge so bile na častni višini in je gledališki upravi za snočnjo prireditev le čestitati. Podrobno strokovno poročilo sledi. Predstavu, ki je zavzela obliko prave slavnostne predstave, so se udeležili Eksc, Visoki komisar Emilio Grazioli, Eksc. Poveljnik Ar-ključuje tolikim pomembnim uspehom držav- t madnega zbora general Gastone Gainbara in ne Opere v Ljubljani. Gostič in Kurlovčeva sta i konzul NDII, g. prof. Šalili Baljič. Ljubljana, dne 28. aprila. Snoči je imela Opera spet svoj veliki dan. V glavni vlogi Joseja je v operi »Carmen« gostoval naš rojak, zdaj član državnega gleduli-šča v Zagrebu g. Jože Gostič. Gledališče je bilo popolnoma razprodano in navdušenja, ki je pozdravljalo gosta, ie bilo toliko, kakor se to zgodi le redko. Cela predstava jo bila odlična in se snočnja prireditev »Carmen< častno pri- Gospodarstvo Industrija v Italiji Tudi v Italiji je država uredila industrijsko delo z raznimi odločbami. Lani je bilo ustanovljeno v ministrstvu za korporacije posebno glavno ravnateljstvo za industrijsko potrošnjo, ki se pridružuje že obstoječima glavnima ravnateljstvoma za industrijo ter za rudarstvo in topilništvo. V kratkem je položaj bil lani v posameznih industrijskih panogah naslednji: Premog. Ostrejšo kontingentiranje obstoječih zalog domačega in inozemskega premoga in plinskega koksa, prednost oboroževalne industrije pri nabavi premoga. Elektrika. Nadaljevanje naporov za zgradbo novih naprav v smislu načrtov za avtarkijo, omejitve potrošnje zaradi pomanjkanja padavin v zadnjih letih. Rudniki. Tozadevni predvojni ukrepi so zadoščali za povečanje proizvodnjo za višje potrebo sedanjega Časa. Pripravlja se 'nov zakon o vrtanju, ki uaj daje olajšavo za odpiranje novih rudnikov. Tekstilna industrija. Standardizacija, t. J. preusmeritev na proizvodnjo tipiziranega blaga je bila razširjena na ves proizvajalni proces. Kemična industrija. Popolna ureditev proizvodnjo in razdelitve alkohola za industrijo, prepoved izdelovanja parfumov iz alkohola. Nova ureditev razdelitve sredstev za pobijanje škodljivcev. Maksimalni cenik št. 9 t. Kruh. testenine, nioka. rli, fižol. Kruh i« enotna moke v kosili od 400 gramov J.30 lire kilogram, v kosih od 400-10110 ir 8.20 lire kilogram: testiiie iz enot no moke 840 lir stot. 3.U0 lire k g. pSenična moka. enot-nu 136 lir atol. 11.71» lire kg: koruzna moka. enotna 190 lir stot. 2.20 lire kg: riž navadni 240 lir stot, 2.70 lire kilogram; fižol 524 lir «tot. 6 lir kilogram. 2. Olje slanina, mast, surovo maslo. Jedilno olje nllvnol 1.400 lir stot. 14.70 liro liter: surovo maslo 26511 lir stot. 28.40 lire kg: slnnina Roljena 1560 lir stot, 19 iir kg: mnst 1430 lir stot. 17 lir kg. 3. Kis. 4% vinski kis 491 lir hI. 6.85 ltre liter. 4. Mleko. Mleko 1.50 lire liter; kondenzirnno mleko v dozah po SoO g. naboj 48 doz, 034.00 lire, doza 1.90 lire. v doznh po 3S5 g, zaboj 48 doz, 801.30 lire, inza 7.5.1 llrp: odprto blaeo 1773 lir stot. 21 lir kg. 5. Sladkor. Sladkorna sipa 786 lir stot. B.25 lir kg; sladkor v kockah 799 20 lire stot. 6.35 lire kg. t. Drva In mila. Drva: al mehka: franko vagon postala Ljubljana 23.40 lire stot. frnnko skladišče mestno občine v Ljubljani 2« lir stot; b) trda: franko va-::'i>B postaja Ljubljana, stara pod 4 mesece. 27.70 lire -lot, stara nad 4 mesece. 29.70 lire stot, franko skla lišče mestne občine Ljubljana 85.50 lire stot. — Hrva: l mehka, rnzžaeana. franko skladišče trgovca v Ljub-' inni. 33.60 lire stot. b) mehki roblaocl (žamanje) cea 1 m dolgi frnnko mestno sldadiSčo. 40 lir stot. bi trda, •azžagiina. 40 lir stot. — Miloi enotno: kisline 23—27%, 368.25 lire stot. 4.10 lire kg. ,, . , Česen novi (415 lire nn debelo! 4.90 lire, belnSl •1.25) 10.50, cvetača (2.751 3.25. korenje očiščeno (2.901 15. čebula zgodnja (2.85) 3.35. kopro (2.15) 2.85. solata •aoh vrat (3.10) 3 80. Spinačn (2.80) 8.35. zelena (3.75) 1 M), marelice suhe (43.50). 58.50. pomnranče la (Moro-Tarocco) (8.35) 9 35. pomnranče Ha (7.35) 8.35. limone Mi (15 cm obsega) (4) 4.70. kos 0.50. orehi Sorrento (20) i orehi navadni (21.50) 25 lir kilogram. Vremenska napoved za četrtek (29. aprila) ud deževnega vremena, nagnjeno k nevihtam Papirna industrija. Omejitve proizvodnje tiskarskega papirja in polrošnje papirja. Gumijeva industrija. Na polju tozadevne proizvodnje, kjer je bila Italija popolnoma odvisna od uvozov, so bili povečani napori, da bi čimprej stekle naprave za proizvajanje sintetičnega gumija. Usnje. Bolj stroga ureditev na polju kož, usnja in predelovnnja usnja. Vse zaloge, ki bi morebiti tudi kasneje nastale, se porabijo predvsem za vojaško važne cilje, zlasti za izdelovanje čevljev za vojaštvo in delavce. Tudi izdelovanje čevljev je enotno urejeno z dekretom od 6. avgusta lani. * Minister za korporacije Tullio Cianetti. Ker je meseca februarja določeni novi minister za korporacije Carlo Tiengo obolel, je bil namesto njega imenovan za ministra za korporacije dosedanji podtajnik v tem ministrstvu Tullio Cianetti, rojen leta 1809. Zaključki italijanskih družb. Banca nazio-nnle deU'Agricoltura v Bimu izkazuje za lansko leto čisti dobiček v znesku 9.63 (6.33) milij. in znaša dividenda spet 6.25%. Glavnica bo zvišana od 80 na 100 milij. lir. Cementni koncem Italcementi izkazuje pri glavnici 180 milij. čistega dobička 17.8 (10.0) milij. lir in ostane dividenda neizpremenjena 12.25%. — Tvornica avtomobilov lsotta Frasehini, Milano: čisti dobiček 16.9 (15.0), dividenda 7% na glavnico 150 milij. lir. Sklenjeno je bilo pridružiti Industrijsko d. d. v Vicenzi. — Rudarska d. d. Monte Amiata, ki se peča s pridobivanjem živega srebra, izkazuje za lansko leto čistega dobička 12.2 (15.0) milij. lir in dividendo 14%. — Co-tonificio Cantoni v Milanu, glavnica 100 milij. čisti dobiček 17.9 (17.8) milij., dividenda 16.125%. Kinematografi v Italiji. Skupni inkaso vseh italijanskih kinov jo v lanskem letu narastel za 40% na 1270 milij. lir. V letu 1SM1. je znašal inkaso za italijanske filme 341.4, leta 1942. pa že 613.04 milij. lir, t. j. povečanje inkasa za 80%. Lani je bilo odprtih 176 novih kinov, tako da je sedaj v vsej Kraljevini 5440 kinov, od tega jih vodi zasebna podjetnost 3161, 1162 jih vodi Dopolavoro, 592 razne verske ustanove, ostale pa GIL. Število podjetij, ki lahko proizvajajo filme, je bilo zmanjšano od 98 na 39. Litijsko - preboldske tekstilne tvornice v Mariboru zvišujejo glavnico od 1 na 4 milij. mark. Koroška banka in Creditnnstnlt. Dunajski Creditanstalt - Bankverein, ki je udeležen pri Banki za Koroško, d. d., je sklenil v zvezi z racionalizacijo, potrebno zaradi vojne, svoje podružnice fuzionirati s podružnicami Bat.ke na Koroškem. Tudi kranjska podružnica ( re-ditanstalta bo postala podružnica banke za Koroško. Osnovna gjnvniea Banke za Koroško, ki bo imela zdaj podružnice v Kranju, Spitalu, Beljaku in Wolfsbergu, sedež pa v Celovcu, se bo primerno večjemu obsegu poslovanja, povišala. Tekstilna indnstrija Milan Prpič. V Zagrebu izkazuje za lansko poslovno leto pri glavnici 20 milij. kun ln bilančni vsoti 40-94 milij. i kun čistega dobička 3.08 milij. kun. Ducejeva nagrada dvojčkom Visoki komisar je iz Ducejega sklada podelil zakoncema Benčič Antonu in Ani, Dol. Križ, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 g lir. i 40 DALE CARNEGIE si pridobiš prijateljeu Milijonar Cyrus Curtis, lastnik enega najbolj B znanih časopisov v Ameriki, v začetku svoje ka-Ljubljana, 28. uprila. n riere ni imel dovolj denarja, da bi pripravil naj-Snoči se je V mali ».harmonični dvorani g ^ugledne j«^^® £ fj*^ j . . . i > ---lnU..nMin nnlil/a i.llIflA Koncert tria Korošec-Jeraj-Prek § Ljubljana, 28. uprila. Snoči se je v' mali filharmonični dvorni SffejrtMSJS.^.tSfft Korošci S i> f^^tA^l flavta). K. Jeraj (viola) in S. Prek (kitara), g Alcoot, ki je, bila tedaj na ^, ^ « de Taka zasedba je bila za naše razmere ponol- S veste, kako je to naredil? Podaril Ji jevsoto> ue noma nova in je pokazala, da glasba tucfi v g narja, ne \te?ve6 za ^ taki skupnosti predvajana, lahko doseže lepe " novo, k. je bila veliki pisateljic, zelo pri srcu višine in kvuliteto. Poleg vsega pa je za to a Tu bi kakšen skeptik mogel reči: »Vse to Je obliko glasbenega korpusa še mnogo notnega g iep0 in verjetno, če gre za kakšnega Nortncniia, materiala ki bo še mnogokdaj služil sedanjemu J Rockefellerja ali kakšno sentimentalno pisateljico, triu pri njegovih nadaljnjih nastopih. ■ Rad bi pa videl v praksi to teorijo pri ljuden, Ki To pot so izvajalci sprejeli v svoj spored g So trmasti in uporni.« dela enega Italijana — F. Molina, Nemcu L. B Morda imate prav. Isti sistemi se ne dajo upo-Calla in Čelut V. Matyegka, ki so vsi pripad- g rabijati pri ^h ljudeh. Ce vas uspehi zadovolje, niki klasične dobe, obenem pu dobri poznuvulci ■ vam dosedanje taktike res ni treba spreminjati, kitare. Vsa izvajana dela so lahkega in izrazito M C(? pa uspcba ni, zakaj ne bi tedaj poskusili moje komornega značaja, kajti taka zasedba je nn- g me,to

'.> menjeua le ožjemu krogu poslušalcev Vsa teza Pove potrPežljivosti in poštenosti, zato vas septembra je bil operiran toda operacija ni H pr08im bi mi hoteli storiti uslugo. Vem, da lahko uspela in Zemlič je ostal slep. lako je tukaj n ragunam ua vas in na vašo razsoročevalsko dolžnost, da ga predstavimo v kratkem pogovoru, ki ga je imel urednik z njim, zastavljajoč mu na ulici vprašanje: »Kako, da ste si izbrali petje za svoj življenjski poklic?« »Petje je bilo že zgodaj moje največje veselje. Kjer koli se je pelo, naj je bilo v cerkvi ali na koru, na prireditvah ali v družbi, povsod so mi radi dajali solo točke. Izbral som si že drugi življenjski poklic, toda notranja potreba me je gnala drugam, tako da sem se popolnoma posvetil petju in glasbenemu strokovnemu študiju. c »Dovolite, kje ste se pa šolali ?« »Kakor sem že povedal, sem bil najprej v drugem poklicu in šele pozneje sem se posvetil glasbi. Zato sem moral privatno absolvirati gimnazijo, istočasno pa sem tudi obiskoval ljubljanski konservatorij in ga dovršil z diplomo. V so-lopetju me je najprej poučevala ga. Foedrans-hergova na konservatoriju, privatno j . gospa Dolenčeva. S štipendijo, h kateri mi je pripomogel g. univ. prof. dr. Lukman, sam glasbenik, sem nadaljeval svoje študije v Milanu pri bivši priznani pevki, članici milanske Srale Rercmna-sci, nato pa pri mojstru prof. Annilvalu Ghidot-ti in, iz katerega šole je izšla lepa vrsta priznanih italijanskih pevcev. V Milanu sem obiskoval na konservalorijti svetovno slavnega Giglija tečaj za solopetje. Tu sem naStudiral razne partije iz svetovnih oper (Don Juan, Traviata itd.). Ko sem sc vrnil, sem se vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto, kjer študiram še dalje.< »Ali ste že kdaj nastopili? »Sodeloval sem pri raznih skupnih nastopih, samostojno pa nastopam z lastnim koncertom šele sedaj prvič in bo ta večer moj ,dcbut' < »S kakšnim repertoarjem nastopate sedai v Ljubljani in za kaj se pripravljate?< »Celotnega koncertnega programa ne bom ponavljal, ker je že objavljen v časopisju. V program sem uvrstil dela, ki terjajo precejšnjo tehnično znanje. V prvem delu so pesm1. v drugem pa arije. Izmed pesmi naj omenim Hoffmeistra (Narcisov cvet), Kreka (Izkušnja), Lajovica, Mililottija, Grieca itd., v drugem pa arije iz Hiindlovega »Mesija', Sanje«, iz Masse-nelovega »Manon«, iz Mozartovega »Don Juana«, Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin«. Hossini;e-veca »Brivca« in Gounodovega »Fausta«. Tako vidite, je program sestavljen iz koncertnih in opernih točk in upam, da liom občinstvo zadovoljil.« Govorila sva še o čustvih pred prvim nastopom. pa mi ni hotel dovolj izdati pričakovanja Človeka, in še pevca po vrhu, ko prvič nastopa pred širšim občinstvom, zavedajoč se, kako odločilnega pomena je zanj tak debut pred tako natančnim občinslvom, kakor je ljubljanska glasbena publika. Mi nm samo želimo, da hi imel velik uspeh, občinstvo pa, da bi izkazalo pozornost novemu pevcu, ki stopa sedai z vso svojo nenavadno enerpijo na pot tako težke, a hostal-ne pevske karijere. Id. Živilski trg in mavrohi Prvi tržni dan v sredo po velikonočnih praznikih je bil primerno živaiien. Obilica domače zelenjave je zflaj naprodaj in na izbiro tudi najbolj izbirčnim gospodinjam. Od dne do dne je vedno več domače berivke, ki jo prinašajo Trnovčanke, Krakovčanke. in tudi okoli-čanke kar velike jerbase in košare na trg. Be-rivka gre zdaj dobro v kup. Z uvoženo solato imajo prodajalke velike težave, ker jo morajo lepo očistiti in gre mnogo nagnitih peres .v upadek. Motovileč je zdaj na trgu redek, ker je sezona zanj že končana. Tudi radiča je malo. Čc z nekaj tednov nam bodo Trnovčanke in Krakovčanke že postregle s prvo glavnato solato. Ta letos dobro uspeva in raste. Na trgu je dalje vedno več rabarbare, ki se je zdaj med Ljubljančani zelo priljubila. Mnogo je bilo pora, peteršilja, manj korenčka, pa tudi rumena kolerabe je bilo precej. To so v prvi vrsti Gospodarstvo v komunizmu Vefkrat slišimo o neki distiukriji, ki so uporablja zlasti v inteligenčnih krogih. Pravijo namreč, da je treba razlikovati brezbožni komunizem od g o s p o d a r s k e k :» komunizma. Brezbožni komunizem moramo obsojati, gospodarskega pa ne. Gospodarski komunizem da jc pač sprejemljiv, je nujen razvoj sodobnega gospodarstva. Tako pravijo intelektualci, ki delajo to razliko. Seveda ne ostanejo pri tem zgolj teoretičnem razlikovanju, temveč gredo še dalje in izvajajo: »Ker pa je slovenski komunizem le gospodarskega značaja, zato nikakor ni pravilno, da ga obsojamo.« Najprej je velika zmota in utvara, čo vidimo> t slovenskem komunizmu le gospodarsko prizadevanje. Dovolj poznamo njegove voditelje, dovolj f poznamo vire. odkoder dobivajo li voditelji svoja i navodila, še bolj pa poznamo njihov nauk, ki jo f poln brezbočtva iu sovraštva do krščanstva, zlasti f pa njih sadove, po katerih je človeka pač najlažjo f spoznali. Slovenski komunizem ni torej zgolj go-f spodarski komunizem, temveč jo pristen borbeni # ateizem, in ta ateizem je jedro in osnova vsega t njegovega gibanja. t Toda ti zagovorniki komunizma se motijo žo v osnovi. Ne obsojamo samo idejnega komunizma, temveč tudi gospodarskega. Tudi sam gospodarski komunizem jo namreč s svojim sistemom krščanstvu popolnoma luj in nasproten, ("e kdo pazno bere okrožnico Pija XI. o obnovi sodobne družbe, se ho hitro prepričal, da je tam obsojen komunizem predvsem kot gospodarski sistem. Gospodarstvo ni namreč za vero in nravnost nekaj in« diferentnegn. nekaj takega, kar je izven območja ■travnih zakonov. Nasprotno! Malokatero področje jo tako prepleteno z nravnimi normami, kakor prav gospodarstvo. Zato je pač razumljivo, da jo Pij XI., ki se po svoji funkciji v gospodarske in tehnične zadeve res ni imel kaj vtikati, spregovoril tudi o gospodarstvu in določil načela, po katerih se naj to področje ravna, da ho v skladu s krščanstvom in z njegovimi zahtevami. Posebej pa je še spregovoril o načinu komunističnega gospodarstva in ga obsodil kot nenrav-nega ler z dostojanstvom človeške osebnosti in naravo neskladnega, krščanstvu pa bistveno nasprotnega. Nič ne pomaga torej (emu ali onemu razlikovanje med gospodarskim iu brezbožnim komunizmom. In zakaj jc komunistično gospodarstvo nasprotno človeški naravi in krščanskim zahtevam? Predvsem gradi komunizem svoje gospodarstvo na pristnem materiali/mu. Zalo pravi Pij \l., da je komunizmu predvsem za čim večjo množino materialnih dobrin, in te dobrino se mu zde toliko cene. da se morajo po njegovem mnenju višie človekove dobrine, tudi svoboda ni izvzeta, podredili in tudi žrtvovati zahtevani čim najuspešnejšega proizvajanja svetnih dobrin. Ta naravnanost celotnega komunističnega gospodarstva na zgoli zeni-sko in izključno materialistično blaginjo je največji razlog, zakaj sta si krščanstvo in gospodarski komunizem v nasprotju. Ta gospodarski ustroj pa ima močan odjek tudi v splošnem družabnem ustroju. Posledično zahteva namreč takšno gospodarstvo zatrtje človekove svobode. Komunizem mora zaradi svojega gospodarskega sistema tako poudarjati pravice in oblast družbe, da pri tem zanikajo svobodo in pravice poedinca. Pri tem gre celo tako daleč, da poedincu jemlje zasebno lastnino, kar je v nasprotju s človeško naravo, saj je zasebna lastnina po božji uredbi na svetu upravičena. Tretje, kar v komunističnem gospodarstvu bistveno nasprotuje krščanskemu pojmovanju, pa jc nasilje, ki ga izvaja komunistična oblast. Sistem gospodarstva, kakor ga hoče uvajati komunizem, sc namreč no more zdržati brez skrajnega nasilja. Zato pravi Pij XI.: »Družba, kakor jo zamišlja socializem, no more biti niti sc pojmiti brez nasilja.« V usodni zmoti so torej tisti, ki vedno poudar-\ ja.io pridevnik brezbožni, kadar govore o ko-. munizmu, lioteč s tem poudariti, češ, gospodarski f komunizem pa jc sprejemljiv. Komunizem je tre-^ ha vedno gledali v njegovi celoti. Ni mogoče ločili i gospodarsko zamisli komunizma od njegove svo-9 lovnonazorne ideologije. Obojo je bistveno med so-f boj povezano, saj izvira iz dialektičnega materia-t lizma tako gospodarska kakor idejna zamisel ko-£ munizma. A tudi gospodarski sistem komunizma t sam je žo y svojem bistvu brezbožen. prodajale okoliške kmetice, ki so zasedle prvi otok z razno zelenjavo. Novost je bila v sredo na trgu. Dve prodajalki sta ponujali na prodaj venčke mavraliov, ki so bili po 8 lir venec. Vsak venec je imel S do 10 teh užitnih gob. Mavrohi ali smrčki, kakor jim ponekod na Dolenjskem pravijo, so pomladanska goba, ki rasto ob robovih gozdnih senožet in lazov, ob robovih jelovih go/.Jov in ob robovih peščenih potov. Pravi gobarji — strokovnjaki se že vesele dneva, ko bodo prvič lahko pohiteli v gozdove nabirat druge pomladanske gobe, v prvi vrsti gobane ali jurčke. Napovedujejo, da bo letošnja pomlad bogjta na gobah. KilLTURHI OBZORHIK Tomeev »Križev pot« v Unionu Na veliki četrtek zvečer smo imeli priliko slišati to najnovejše delo prof. M. Tomca v izvedbi solistov ge. Colobove in rektorja Betetta, zbora Glusbene Matice in filharmoničnega orkestra pod vodstvom g. ravnatelja Poliča. O delu samem sem že napisal nekaj misli o priliki, ko je izšla orgelska partitura v založbi Glasbene Matice. Mnenja, ki sem ga tedaj zapisal, tudi izvedba ni ovrgla, temveč kvečjemu potrdila. Mnogo stvari je ob poslušanju dobilo jasnejše in določnejše oblike in vtise, kakor pa jih ima človek le ob čitanju ali pri preigravanju orgelske partiture. V splošnem drži, da je to Tomčevo delo v prvi vrsti sad velikega skladateljevega kompozitornega znanja in rutine in kot tako zasluži vse priznanje, pogrešamo pa v njem tistega glasbenega navdiha, ki bi vsej izredno bogati tehnični snovi dajal dušo in ogrel poslušalce. Vsebina križevega oota je vendar taka, da v človeku vzbuja globoka čustva žalosti, sočustvovanja in kesanja, pa tudi upanja in vere. Prof. Tome pa večinoma ni tolmačil besedila, ampak se je vrgel bolj na absolutno glasbo, v kateri gre glasbena misel svojo pot brez notranje povezanosti z besedilom. Tako se večkrat občuti neka neskladnost med besedilom in glasbenim izrazom; n. pr. tema na resnoben in žalosten tekst »za nas na križu dobri Bog umira« je igračkastega skoro šaljivega značaja, llomofona mesta tvorijo izjemo in dobro podajajo občutje, ki veje iz besedila. Druga važna zadeva, ki je pri poslušanju konccrta še bolj prišla do izraza, se tiče zunanje zgradbe. Delo obsega 16 toek. ki so ločene druga od druge in tvorijo vsaka zase celoto, toda jili je veliko število — 16. Zato je zunanje ogrodje vse kantate preveč razbito, kar ima nujno svoje posledice. Skladatelj se ne more v nobeni točki dovolj razviti, kajti ves čas ga ovira strah, da bo predolg na škodo druge točke. Poslušalec pa čaka, kdaj bo prišlo do kakega velikega razpleta in stopnjevanja, ki ga pa ni. Kakor hitro je glasbeni tok zajel njegove dojemalne sposobnosti in ga zainteresiral, je že nastopila pavza, ki je občutno razbila po-slušalčcvo apercepcijo. Zato bi bilo morda bolje, če bi skladatelj vso kantato zamislil v treh, zase zaokroženih delih, v katerih bi močnejše glasbene misli lahko po mili volji raztegnil in stopnjeval, manj važne pa bi obdelal bolj na hitro. S tem bi forma postala enotnejša, dramatična napetost bi se lahko bolj stopnjevala in poslu-šalčeva zbranost bi bila veliko man j motena. Težo izvajanja je nosil zbor Glasbene Matice, ki ima izvrsten glasovni material, toda ta material žalibog ni bil pravilno oblikovan in zato petje Matičnega zbora ni ugodilo estetskim zahtevam. Glavna njegova napaka, okoli katere se vse -suče, je v tem, da ne zna peti legato. Vsak ton nastavi na začetku močno, potem pa takoj odneha, tako da so med posameznimi toni neprestane vrzeli, ki neusmiljeno trgajo glasbeno linijo. Pravilno legato petje, ki je podlaga dob rega pevskega prednašanja, zahteva vzdržan ton; zlasti dolgi toni morajo biti, če že ne cre-seendirani, vsaj vzdržani v začetni moči. Zato pa je treba ton mirno nastaviti in potem lahno naraščati, da se vrzel med dvema tonoma čim manj čuti; šibka doba mora rasti v krepko, akcent mora biti pripravljen s crescendom. To so navidez malenkosti, toda kakšno življenje prinesejo v prednašan.je, če jih kdo zna smiselno uporabljati 1 Petje Matičnega zbora pa je bilo raztrgano, kar je bilo posebno čutiti na počasnih homofonih mestih. Ne samo vsak (akt, celo vsaka nota je bila zase zapeta, namesto da bi ti stavki doneli vzdržano in vlito kot na orglflli. Klasičen zgled nepravilno zapetega stav- ka je n. pr. uvodni in zaključni koral v VIL postaji. Zbor je za vsakim taktom napravil izdatno cezuro in tako glasbeno sliko raztrgal na same drobne koščke. Vzrok tej napaki je v napačni šoli; sicer pa za takimi dirigentovimi gestami, ki so bile celo na najbolj mirnih mestih sunkovite, ni mogoče peti legato. Polifoni stavki so doneli znatno bolje, toda tu je imel zbor pogoste težave z ritmom, saj smo slišali, kako se je ritmična uravnovešenost med glasovi kakor tudi med zborom in orkestrom nekajkrat občutno zamajala, n. pr. v zaporedju štirih osmink v temi prve postaje, posebno pa še v II. postaji, ki je tehnično res izredno zahtevna ali pa v III. postaji od 14. takta dalje. Zanimivo je, da je najbolj izdelano zvenel tenor, ki sicer našim zborom dela največ preglavic. Ženski zbor je samostojno odpel IV. in XIII. postajo, ki sta med najbolj občutenimi v vsej kantati. Četrta postaja je učinkovala medlo zaradi utrujajočih višin, saj se n. pr. sopran giblje okrog visokega gis2 in to v pianu, kar bi še solistom delalo preglavice. Zelo lepo pa je bil izdelan pianissimo proti koncu postaje. Znatno bolje je bila podana XIII. postaja, ki je tudi poslušalcu šla najbolj do srca. Harmonije po prvih štirih taktih, ki na klavirju zvenijo zelo trdo, je spretna instrumentacija napravila prijetne, barvite in mehke. Solista, ga. Golobova in g. rektor Bctetto, sta svojo nalogo odlično rešila. Oba sta že po naravi obdarjena z izredno lepim glasom, katerega pa je še visoka pevska kultura oblikovala do velikih popolnosti. Dočim jo v VI. postaji motila ritmična neskladnost med pevko in orkestrom v trotaktnem melismatičnem motivu (zlasti prvič), je ga. Golobova XI. postajo izvedla z veliko umetniško silo svojega lepega iu razsežnega glasu. G. rektor Betctto je obe ariji, ki zahtevata velik glasovni obseg in zaradi dolgih fraz zelo izdelano diliulno tehniko, zapel mojstrsko. Škoda, da je prelirupna inštrumen-tacija nižine popolnoma tidušila. Tako je moral g. rektor Maestoso stavek v V. postaji končati oktavo višje kot je pisan, da se je sploh slišal iz orkestra. Preostaja nam še orkester, ki je bil poleg zbora in solistov tretji izvajalni faktor. Tomčevo delo je tako izrazito vokalno, in to celo pretežno polifonsko, da orkester skoraj moti čisti vokalni slog. Saj smo začutili kar nekam olajšanje, kadar se je oglasil sam harmonij, ki je nadomeščal orgle, ali pa tisti kratki reeitativ v VIII. postaji, ki ga je zapel g. rektor brez vsake spremljave. Inštrumentacija v celoti ne prinaša nič svojega, ampak teče orkester vzporedno z vokalnim stavkom. Samostojne vloge nima in je v tem slogu tudi imeti ne more, če izvzamemo kratke pred-, med- in poigre. Morda bi bila najidealnejša izvedba le z dobrimi orglami brez orkestra. Kot izvajalni činitelj pa je or. kester stal visoko nad zborom. Celoten pregled Tomčeve umetnine in njene izvedbe kljub pomanjkljivostim, ki jih objektivna kritika pač mora omeniti, vzbuja vendarle veliko spoštovanje in občudovanje. V Tomčevem delu je nagromadenegn ogromno znanja, tako da ta kantata po svojem solidnem glasbenem stavku in po svojem v stoletjih preizkušenem in uveljavljenem glasbenem izrazu, ki ne hlasta za dvomnimi modernističnimi efekti, ki so pogosto le slepeča krinka neznanja, spada med prva glasbena dela, kar jih je ustvaril slovenski duh. Prav tako gre čast in priznanje dirigentu g. ravnatelju Poliču. Matičnemu zboru, solistoma in orkestru, ki so pripomogli Tomčevemu delu do krstne izvedbe. Posebno zbor. na katerega jc padla velikanska naloga, zasluži za svoje dolgofn^no in nnpomo delo vso priznanje, če uspeh ni bil sorazmeren z dobro voljo, katero je pokazal, je krivda v napačni .šoli in tu bo moral zbor v prihodnje preokreniti v drugo smer, če hoče napredovati. _ V. Snoi. td&oSme Koledar Četrtek, 29. malega travna: Robert, opat in ustanovitelj reda; Peter Šancl, mučenec; Tertula, devica in mučenlca. Petek, 30. malega travna: Katarina Sienska, devica; Zofija, devica in muSenica, Zgodovinski paberki 29. malega travna: I. 1097. konec meseca aprila jo ogrski kralj Koloman premagal Hrvate na severnem pobočju Ovozda, na bojišču je obležal tudi zadnji domači hrvatski kralj Peter, po njem se od tedaj imenuje Gvozd — Petrov gvozd (Petrova gora). Po tej biti so Madžari pridrli do Jadrana. Ko jo bil dve leti kasneje Koloman popolnoma premagan pod Przemislom v Galiciji, kjer so združeni Rusi jn Pečenegi uničili madžarsko vojsko, so tudi Hrvati pognali Madžare preko Drave, toda Hrvatska so zaradi needinosti. notranjih borh in sebičnosti svojih najodličnejših sinov, ki so jim l>ili važnejši osebni ali plemenski interesi od splošnih, tudi oslabljeni Ogrski ni mogla dolgo upirati. Urez novih bojev so se leta 1102. |>ogodili zastopniki dvanajsterih hrvaških plemen s kraljem Kolomanoin. ga odpeljali do Biograda oh morju in ca okronali za hrvatsko-dalmatinskega kralja. Ogrska in Hrvatska sta bili odslej po vladarjevi osebi zvezani do leta 1918. Hrvatsa je bila sicer pravno nezavis-na država, toda stvarno je postala polagoma, le ena izmed dežel krone svetega Štefana. I. 1848., ko je general Durando, povelinih v Bologni zbranih papeževih čet. prestopil mejo Benečije, je imel papež Pij IX. v konsistorlju nagovor, v katerem je izjavil, da ne namerava razširiti meja cerkvene državo, želi ohranili mir in se ne more pridružiti vojski, ker mu njegova apostolska služba nalaga objemati vse narode in vsa ljudstva z enako skrbjo in očetovsko ljubeznijo. Ne more pa preprečiti svojim podložnikom, da slede zgledu drugih Italijanov in se bore za narodno stvar. F?vi ftrobovi + V Komendi je 27. aprila po kratki, hudi bolezni umrla gospa Kranja M o j a č e v a , vdova po avgusta 1941 umrlem, splošno znanem posestniku in veletrgovcu Andreju Mejaču. Po-kojnica je bila vzorna soproga in mati, poleg tega pa tudi velika dobrotnioa ubogim in trpečim. Zaradi tega je bila daleč na okrog znana, splošno spoštovana in priljubljena. -j- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Amalija S 1 i I i g n j roj. Šekelj, soproga višjega davčnega upravitelja v pokoju. Pogreb bo v petek. 30 aprila ob 3 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Krištofu. Na Stožicah pri Ljubljani je umrla gospa Frančiška P r e s e t n. i k roj. Kosernik. Pokopali jo bodo v četrtek, 29. aprila ob 9 dopoldne na pokopališče Sv. Jurija. "t" Na Planini pri Sevnici se je preselil v večnost gospod Miloš J u z b i n š e k . trgovec. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno sožaljc! Osebne novice = Poročil se je dne 26. t. m. g. Julljan Lapajne, sin tovarnarja iz Most pri Ljubljani, z gdč. Zenko Kremscr. Bilo srečnol ničlo. Barometer še pada ter jo v sredo zjutraj kazal 765.7 mm. Od lorka od 7 zjutraj do sredo zjutraj jo dežomer zaznamoval še 0.8 mm dežja. V aprilu je bilo doslej 9 deževnih dni in 35.5 mm dežja. Na dežju še revnejši «tpril jo bil leta 1940 in leta 1939. V letu 1939 je v 7 deževnih dneh padlo le 23.6 in v letu 1940 v 7 deževnih dneh samo 34.6 mm dežja. — Nesreče na deželi. Rudolf Štrukelj, 32 letni delavec v Novih Jaršah pri Ljubljani, je bil napaden od hudega psa, ki ga je ugriznil v levo nogo. Lastnik psa bo odgovarjal pred sodiščem. Napadenec je dobil injekcije proli steklini. — Janeza Bizjaka. 6-letnega posestnikovegn sina v Begunjah pri Cerknici, ie neznana kolesarka na cesti sredi vasi podrla na tla. Deček je dobil poškodbe po živolu — Vinko Jordas. 8-letni delavčev sin v Škocijanu na Dolenjskem, jo na cesti padel in si zlomil desno nogo. — Lojze Intihar, 0-lelni posetnikov sin na Blokah, je padel z voza in si zlomil desno nogo. Iz Slovenske Krajine Duhovniške spremembe. Na Cankovo je postavljen za župnika bivši lendavski župnik Štefan Bakan; Zafošnik, do sedaj župni provizor na Cankovi, je |K>stavljen za župnega upravitelja pri Sv. Juriju na Goričkem. Dosedanji župni upravitelj Varga je premeščen " notranjost som-bateljske škofije. Beltinska župnija je, kakor smo poročali, razdeljena in sta so iz nje osnovali še dve duhovniji, ena ie v Odrancih, druga ie v Dokležovju. Kaplan Štefan Čergulj je postavljen v službo v Satahovce pri Tišini. 1'rof. Lojze So-štarec, dosedaj verouSItelj na trgovski šoli v Soboti, je premeščen kot kaplan v Koszeg. Župnik Halas je ponovno zasedel župnijsko mesto v Po-lani i>o daljši odsotnosti. Ljudske igre. V Ižakovcih je dramatski odsek priredil nedavno priljubljeno ljudsko igro »Revček Andrejčekc. Odrska delavnost se je j>o Prekmurju sploh zelo razvila. Tako so v Braton-cih uprizorili igro »Pričarani ženin«, v Lipovcih pa »Stari in mladic. Proslava dvoletnice zasedbe. Na cvetno nedeljo je bila v Soboti velika proslava dveletnice prihoda madžarskih čet v Slov. krajino. Proslav« so se udeležili zastopniki višjih oblasti iz prestolnice. Prav tako so se vršile |>odobiie proslave po ostalih slovenskih krajih. iz del a isi življenja - od iu iea lam Z Gorenjskega 1 ajMgi •v« ' ... x ■« cv. i;.,' — Nemški konzulat nas naproša, naj objavimo, da dne 1. maja zaradi »narodnega praznika« ne bo uradoval. Kakor slišimo, letos ne bo nobenega sprejema. — Kristus — zdravnik. V izložbenem oknu slik v pasaži nebotičnika ob Verdijevi ulici je razstavljena velika, v črnino ovita slika pokojnega mojstra, akademika in slikarja Jakopiča »Kristus — zdravnik«. Pokojnik je napravil načrt za to sliko, pravo umetniško delo, žo 1. 1938. Umetniku so bile pred očmi in v mislih med slikanjem svetopisemske besede Učenikove: »Kdor gre 7.a menoj, ne bo padel v temo, temveč bo imel luč življenja«. Pod sliko je postavljen lovorjev venec, na njegovo levo stran posnetek pokojnikovega avtoportreta, katerega original se 6edaj nahaja v Karlovcu, na desni strani pa so fotogra-fičiii posnetki pokojnika. Oh sliki sa marsikdo, tudi laik, ustavlja in jo globoko občuduje. — Hladnejše vreme. Ze v torek po dežju, ki je prenehal dopoldne in se je počasi jasnilo. se je ozračje precej ohladilo ter je bila dosežena maksimalna dnevna temperatura +15" C. Pa tudi v sredo zjutraj je bilo močno hladno. Valovila ie gosta megla, jutranja temperatura je zelo padla ter je znašal temperaturni minimum komaj + 4.2" Celzija, višino, ki so jo zaznamovali dnevi v prvi polovici aprila, ko je bilo zjutraj dostikrat še pod Kranjsko okrožje je največje na Gorenjskem. Ima 75.000 prebivalcev in skoraj 110.000 ha. Med novimi gradbenimi deli je treba posebej omeniti gruditev železniške proge iz št. Vidu do Ježice. V Kranju samem je bilo dograjenih okrog 12> stavb, odnosno barak. Vse te zgradbe so bile dokončane v zadnjih dveh letih in so omogočile, da je bilo nastanjeno uradniško osebje, katerega je v Kranju zelo mnogo. V Škofji Loki sta bila urejena dva kamnoloma, ki naj bi, kukor piše gorenjski tednik, omogočila, da se bo čudovito lepi kamen uporabljal zu bodoče gradbene naloge v rujhti. Pridelovanje naravne svile na Koroškem. 2e v letošnjem letu bodo na Koroškem v vseh občinah, ki ne leže višje kakor 600 metrov nad morjem, zasadili murve, ki so edina brana za sviloprejke. Na ta način nameravajo pospešili zasebno sviloprejo zlasti pri takih rejcih, ki nimajo svoje zemlje. Reja sviloprejk in oddaja kokonov je pod državnim nadzorstvom, ker jc surova svila zelo važnu vojna surovina. Kuharski tečaj v Litiji. Pod vodstvom okrožne voditeljice Arndt je bil v Litiji prirejen v šolski kuhinji kratek kuharski tečaj. Žene in dekleta so z velikim zanimanjem sprejele vse novosti, s katerimi bodo prenesle v svojo domačo kuhinjo zopet spremembo. Odlikovnna učiteljica pri Sv. Jnkobn ob Savi. Voditeljica mladinske dekliške organizacije učiteljica Greti Neubauer pri Sv. Jakobu ob Savi je prejela zaslužno kolajno. S Spodnjega Štajerskega Obiski v vojaških bolnišnicah. Za veliko noč je urad za socialno skrbstvo v zvezi z ženstvom iz Celja priredil obiske v vojaških bolnišnicah v Novem Celju in v Rimskih Toplicah. Žene so vzele s seboj tudi mladino, ki je na obisku hodila iz sobe v sobo, od postelje do postelje in voščila vojakom praznike, jim krasila ležišča in zapela nekaj pesmi. Uspela nabirka za Rdeči križ. 18. aprila so na Štajerskem nabirali za Rdeči križ in nabrali vsega skupaj 810.000 M. Na Spodnjem štajerskem pa so nabrali 244.000 M, tako da celotna vsota znese 1,054.000 M. Znesek je za 44% večji od lanskega. Na Spodnjem Štajerskem se je najlepše odrezalo trboveljsko okrožje, ki je napram lanskemu letu nabralo 81% več in doseglo 20.000 M (lani 11.067 M), Brežice so povišale za 49% nabirko in dosegle 25.730 (17.300), slede nato okrožja: Maribor mesto 54.500 (41.150), Celje 61.500 (47.135), Ljutomer 11.400 (8.888), Ptuj 32.500 (26.474) in Maribor okolica 38.400 (34.029L Pri zadnjem službenem apelu okrožnega vodstva v Celju so govorili vodja rasno-političnega urada dr. \Valluschegg o rasno-političnih vprašanjih Sp. Štajerskega, dalje uradni vodja Flaser in okrožni govornik Dukar o narodno-političnom vprašanju Sp. Štajerskega v preteklih 2000 letih. — Okrožni vodja Dorfmeister jo za zaključek zborovanja na-glasil potrebo poznavanja zgodovine na Sp. štajerskem in se bodo zato v prihodnjih mesecih morali vsi uradni vodje na Sp. štajerskem natančno naučiti njene zgodovine. Zborovanje o prosvetnem delu mladine je bilo 18. aprila v Mariboru za mariborsko okrožje. Sklenjeno je bilo, da bodo 8 in 9. maja v Slovenski Bistrici mladinske tekme pevskih skupin, skupin, ki se bavijo z ljudskimi plesi, z lutkovnimi gledališči in ljudskimi odri. Prav tako bodo tekme fanfar in godcev. Dediče iščejo. 23. oktobra 1942 je umrla v Stari cesti pri Cezanjevcih Terezija Vogrinec, po-sestnica v Stari cesti št. 37. Oporoke ni zapustila in se zalo sedaj pozivajo zakoniti dediči: ga. Ivana Federenko, ga. Štefanija Kovačevič in ga. Ljudmila Leskovar, naj se javijo v šestih mesecih ljutomerskemu sodišču. Po preteku tega roka bo zapuščinska razprava za druge dediče, odsotne pa bo zastopal kurator J. O. I. Ludvik Alniasi pri ljutomerskem sodišču. Nesreča pri streljanju z možnarji. Kakor vedno, tako so tudi lelos proslavili prebivalci Slovenskih goric velikonočne praznike s streljanjem iz možnarjev. Vse gorice so bile v cvetju in je zato prišlo k streljanju še več radovednežev kakor sicer. Že iz več krajev poročajo o nesrečah pri streljanju. 24-letnemu čevljarskemu pomočniku Francu Mlinariču iz Št. Leuaria v Slov. goricah je pri streljanju odtrgalo dva prsla na levici. 12-letni sinček nočnega čuvaja Rudolf Danjko iz Tcznega pa se je pošteno opekel in ožgal po telesu. Huda prometna nesreča. Na veliko soboto je podrl avto na glavni cesti v Mariboru 41 letno posestnico Genovefo Germautz iz Selnice ob Muri. Pri nesreči si je zlomila obe nogi, levo roko ter je dobila tudi še rane na desni strani života. Nezavestno so jo prepeljali v bolnišnico. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 63 letni železniški nadsprevodnik v pokoju Mihael Hart-lieb, 70 letna bivša kuharica Antonija Gorjup, 73 letni upokojeni kotlar v železniških delavnicah Mihael Jaš, mala hčerka sodnega nameščenca Ger-linda Klampfer, 67 letni inž. Teodor Maisch, hčerka služkinje Marija Dtih, 25 letni poljski delavec Ivan Ramuta iz Ciglencev pri Dupleku, 15 letni učenec Krnst Zeleznik iz Drvanje pri Sv. Benediktu v Slov. gorirah, 45 letni rudar Jožef Gornik iz Zagorja. Na bojišču ob Donoou je padel kaplar v pehotnem polku Tomaž Božičnik, doma iz Koprivnice. Dotrpela je naša draga soproga in nepozabna zlata mamica, stara mamica in tašča, gospa ligoj rof. soproga v i | j e g a davčnega upravitelja v pok. K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 30. aprila 1943, ob treh popoldne iz kapele sv. Jožeta na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušniea bo darovana dne 3. maja ob 10 dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 28. aprila 1943. Josip Sfilignj, viš. davč. uprav, v pok., soprog; dr. iur. Josip, Stanko, Dušan, sinovi; Ljubica por. Jankovič, in Milena, hčerki; Janko Jankovič, podpolkovnik, zet; Lucija, sinaha; Ljubica, vnukinja — ter oslalo sorodstvo. IZŠEL JE doh in sm ZBORNIK ŠT. I. (Zunanja oprema B.Jakac) 160 str., U umetnostnih prileg Naročnina za ta in drugi zbornik tizide v jeseni) je Lir 50"— Posamezen zbornik v prodaji je Lir 40'- (oba 60'—) Naročite se čimprej. Dobili bode v reke krasno knjigo sodobne slovenske poezije in proze književnih in umetnostnih razprav itd., hkrati pa podprli naše književno in kulturno ustvarjanje Uprava Doma ln sveto Ltudsha Knjigarna v l|ubi|enl Pred škofijo št. 5 Iz Hrvaške Predavanje italijanskega poslanika v Zagrebu. Hrvatski prosvetni minister je te dni priredil zopet velik sprejem za hrvatske in inozemske časnikarje. Na sprejemu jo imel tokrat predavanje italijanski poslanik v Zagrebu Eksc. Casertano, ki je govoril o borbi Evrope za svobodo in pravičnost pod vodstvom in zaščito držav osi. Priznanje NDH. Hrvatsko časopisje poroča, da je siamska vlada sklenila priznati NDH. Izplačevanje držnvne podpore rimskokatoliški in grškokatoliški' duhovščini v NDH. »Narodne Novine« z dne 7. aprilu objavljajo nti-redbo pruvosodnegu ministru z dne 27. marcu 1943 o izplačevonju državne podpore rimskokatoliški in grškokutoliški duhovščini nu področju NDH. Po tej naredbi prejemajo v NDH državno podporo cerkveni veledostojunstveniki, duhovniki na župnijah z najmanj 200 domovi in duhovniki v drugih javnih verskih službah rimskokatoliške in grškokatoliške cerkve. Cerkvenim veledostojanstvenikoin bo država izplačevala sledeče podpore: aktivnim in upokojenim nadškofom po 13.000 kun, aktivnim in upokojenim škofom 12.000 kun, aktivnim in upokojenim pomožnim škofom 10.000 kun mesečno-Uckani bodo dobivali osebno dokludo 100 kun mesečno. Župniki, upravitelji župnij, kaplani in duhovni pomočniki bodo prejemali mesečno po tem, v kakem draginjskem razredu je kraj njihovega službovanja, po 1500 kun v krajih i. draginjskega razredu, po 1100 kun v krajih drugega draginjskega razreda, po 1000 kun v mestih tretjega draginjskega razreda in po 700 kun v mestih četrtega draginjskega razredu. Duhovniki, ki uživajo 10 do 30 kut. jutrov zemljišča ali pu imajo koke druge dohodke od župnije, ki presegajo znesek 3000 do 4000 kun mesečno, bodo prejemali od države samo tretjino odnosno četrtino določene državne podpore. Rimskokatoliški duhovniki senjske, livarske in dubrovniške škofije, kakor duhovščina tistega dela krške, šibeniške in splitske škofije, ki se nahaja nn področju NDH, ter grškokatoliški in rimskokatoliški duhovniki v Zum-berku bodo poleg državne podpore dobivali mesečno še pose,bno doklado po 500 kun. Upokojeni duhovniki bodo prejemali od države državno podporo 3000 kun, če sami nimajo mesečnih dohodkov v isti višini ali pa še več. Iz Srbije Državno podtajništvo v srbskem notranjem ministrstvu. Srbski ministrski predsednik je na predlog notranjega ministra Tase Diniča izdal zakonsko uredbo o ustanovitvi državnega podtajui-štva v srbskem notranjem ministrstvu. Za državnega podtajnika je bil istočasno imenovan Cvetan Djordjevič, načelnik notranjega ministrstva. Osemdesetletnica dr. Grassla. Dne 23. t. m. je praznoval v Beogradu 80 letnico svojega rojstva, eden od voditeljev nemške narodnostne skupine v bivši Jugoslaviji dr. Georg Grassl. Kot zastopnik svoje narodnostne skupine je deloval v prejšnji državi kot poslanec in pozneje kot senator. Bil je tudi med ustanovitelji švabske kulturne zveze in med izdajatelji »Deutsches Volks-blattn« v Novem Sadu. Za svoje delovanje je prejel visoka nemška odlikovanja. Dr. Grassl je do sedaj živel v Beogradu, sedaj pa odhaja k svojim otrokom, kjer misli preživeti ostanek svojega življenja. Tretja skupina mladih srbskih kmetov na Studijskem potovanju. Te dni je odpotovala v Nemčijo tretja skupina 56 srbskih mladih kmetov, ki bodo prebili v raznih nemških pokrajinah in kmetijskih šolah več mesecev na študijskem tečaju. Pred odhodom sta tretjo skupino srbskih kmetov, ki si bo v Nemčiji spopolnila 6voje strokovno znanje, sprejela najprej srbski kmetijski minister Veselinovič, zatem pa še sam predsednik vlade general Nedič. Oba sta izjavljala, da jih pošilja Srbska vlada v Nemčijo zaradi tega, ker živi tam najbolj delaven narod. Nedič je tudi poudaril ! svojo željo, da bi se tam čimveč naučili in pri-! nesli v domovino novega znanja. Po svoji vrnitvi j bodo po Nedičevi napovedi hodili od vasi do vasi ter poročali o svojem šolanju v inozemstvu ter o izkušnjah in uspehih tamošnjih kmetovalcev. Drobna ljubljanska kronika šentjakobski možje ln fantje Imajo v četrtek. '.'D. nprila, ob pol 8 zvečer, v župni cerkvi skupno češčenjo sv. Jt. T. s kratkim nagovorom. Iskreno vabljeni vsil • Župnik I z cvetočega vinograda«, drama v treh dejanjih, v nedeljo. 2. maja, ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj in nn dan predstavo pri dnevni hlagajni. Opozarjamo, da je to zadnja predstava te lepo igre, ki je prt prvi uprizoritvi doživela zelo lep uspeh in jo vsem prav toplo priporočamo. DrugI del koncertnega snnreda, ki ga bo pel jutri zvečer v veliki filharmoničnl dvo-rnni slovenski tenorist Miloš llrlšnlk, obsega izključno le najznamenitejše nrije iz raznih literatur. Začenja z orntorijsko arijo iz Hiindlovega Mesija, preide nato v klasično Mozartovo arijo, ki jo poje Don Otla-v i j o v Don Juanu. sledijo Štiri arije, katere prištevamo k najlepšim, a tudi najtežjim arijam cele onerne literature, ti. Brišnik jih ho pel v sledečem vrstnem redu: začenja « Sanjami lz Massenetove opere Mnnon, dnlje pnjn urilo Lenskega Iz Cajkovskcg« onere Evgenij Onjegin. arijo iz Oounodovegn Fnu-sta in svoj koncertni večer bo zaključit z nriio grofn Aimavive iz Itussiuijeveifa Sc-Viljskega brivca. Kolikor arij, toliko različnosti, kar bo dnlo pevcu vso priliko, dn Spoknže svoio tehnično Izvežhnnost In prož-l4nost svojega glasu, kakor tudi občutcnosl Bvojega izvajanja. V prvem delu koncerta pa ko zgolj samospevi, o knlerih smo že podrobneje govorili. 1'ovca ho spremljala na klavirju pianistka Silva JtraSovčeva. Začetek koncerta ho točno oh 7 zvečer, predprodaja v knjigarni Glasbeno Matico. Na komornem večeru pianista Antonn Trosta In violinista Jima Slalsa, ki sla združena v Ljubljanski komorni dno, bomo slišali dela Tnrtinija, Mozarta, Szym«uo\vskc-ga in Vomačke. Na naših sporedih je skoraj popolnoma novo ime Bolcslnva Voninčko, ki uživa v svoji domovini sloves uglednega komponista. Vomnčkn je bil slušatelj praškega konservatorijn, kjer jc predvsem študiral pri skladatelju V. Novaku. Posvetil se jo kritiki in bil dolgo časa glavni urednik vodilne češke glasbene revije »Tcmpo». Kot skladatelj je pripadal prvotno izrazito moderni smeri, pn se je umiril, ubral zmernejša pota in si pridobil tradicijo. Nnnisnl ie dela za najrazličnejšo glasbene oblike, med temi tudi več del za soli. zbor in orkester. Nn našem koncertu, ki ho v ponedeljek. .1. mnjn, ob 1!l v veliki filharmoničnl dvorani, bomo slišali njegovo Sonato op. .1. ki je posvečena spominu njcgovcirn očela. I/,vcuIih koncerta Je v rokah dveh naših nnj-odlične.iših koncertanlov. zato lio umetniški užitek velik in obisk nnjtopleje priporočamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Dolenjski semenslil krompir naj prevzamejo pri trgovcih najkasneje do petkn. .'10. aprila opolduo vso stranke, ki so v mestnem gospodarske muradu dobile nakazila zanj, ker hi pozneje semenskega krompirja 110 dobile več. Ponesrečenci. Ilnnžiču Valterju, 3S letnemu delavcu, je padel na levo nogo večji sod in mu jo lnido poškodoval, da je iskal zdravniško pomoč na kirurgičnem oddelku splošne bolnišnico. — Frančiški Mlakarjevi, 60 letni ključavničarjovl ženi. je pri sekanju drv prilelelo poleno v desno oko. Poškodba je huda, — Ferdinand Šimenc. 38-letni zasebni uradnik, je padel na cesti in si zlomil desno ključnico. Gledališče Opera: Četrtek, 2J. aprila, ob 18: »Trubadur«. Gosto-vanje Josipa Oostiča. tenorista zagrebške opero. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Petek, 30. aprila: Zaprto. Gostovanje Jo;lpa Gostič«. Danes bo nastopil priljubljeni in cenjeni umetnik v Verdijevem »Trubadurju« v partiji Manrlca. Gostič, ki je nastopal s to partijo z velikim uspehom na svojem gostovanju na Dunaju, jo pri nns doslej nepoznan v njej. Zalo bo t« predstava tem bolj zanimiva. Leonom bo HeybatuvR, Luna Janko, Ar.ueenn — Golobov«. Ferrando — Lupš«. Ines — Barhiče-vn. Ilulz — Krlstnnčič. Dirigent A. Neffat, režija in scouu 0. Dcbovec, zborovodja It. Simoni ti. Drama: Cotrtek, 2J. nprila, ob 18.30: »V času oblska- nja«. lied Četrtek, Petek. 3(1. aprila, ob 17: »V času obiskani««. Zaključena predstava za šolsko mladino. Sobot«, 1. maja, ob 17: »V času obiskunja«. Zaključena predstava z« šolsko mladino. K. Gregorin: »V času olilskanja«, Pasi-jonska igra v šestih postajah. Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik, Peter — Bratina, .Juda — Na-krst, Magdalen« — Snncinova, Jožef iz Arl-mateje — Košuta, Nikodem — Plut, ICnifa — P. Kovič, Aminadab — Raztresen, Gnina-liol — Presetnik, Jod« — Gorinšek, Sadok — Lipnh, l.evl — Blaž, Amos — Brezigar, Poncij Pilat — Pcček, Petronij — Drenove«, Veronika — Slmčtčevn, žen« — Rakarjeva. Režiser E. Gregorin, scenogrnf iu/;. Franz, scenska glasba prof. M. Tome. Zanimiva premiera v Drami: D'Annun-zleva pastirska tragedij« »Jurijeva hči«. V prvem tednu maja bo premiera te pomembne igre, katere vsebina jn zajeta iz življenja kmetov v Abruzzih. Toda občečloveška vsebina tegn dela ga postavlja kljub folklornim motivom in običajem v nadčnsovno, nedoločeno dobo. Predstavlja nekako sintezo narodovega čustvovanja v okviru tradicionalnih običajev in vrnMevernosli, globoko religioznosti in misticizm«. podnno v poetičnih in dramntskih akcentih klenega ljudskega izinza. ki je dvignjen s pomočjo stihov nn raven surrenlizmn. Naslovno vlogo bo igrala Mitova Bollar-Ukiuarjeva. Režiser M. Skrbiušek. Naznanila FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelj«. maja, oh 4 popoldne: »Župnik lz cvetočega vinograda«, d rama v treh dejanjih. Režija Milan Skrhinšek. Predprodaja vstopnio v trgovini Sfiligoj in nu dan predstave pri blagajni frančiškansko dvorane. RADIO. Četrtek, 2». aprila: 7.30 Pesmi In napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12..'JO Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasb« — 1.3 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — l,3.2.r> Prenos iz Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanee, pis«n« glnsba — 15 Poročil« v slovenščini — 17 Napoved časn, poročil« v italijanščini — 17.15 Simfonična glnsba a« ploščah — 17.45 Pesinl ln napevi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Nnpoved časn, poročila v italijanščini — 20.20 Komorna glasb« — 20.40 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. ftijanee. sodeluje soprn-nistkn Ksenija Vidali. onem« gi«sba — 21.15 Prednvnnje v slovenščini — 21.30 Koncert Ljubljanskega komornega tria (M. Lipovšek — klavir, A. Dermelj — violina, C. Sedl-bnuer — četo) — 22.15 Orkester vodi dirigent Petralia - 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE, Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leuslek. Resljev« cesta 1; mr. Baiiovec, Kongresni trg 12, lu mr. Komotar, Vlfi, Tržaška cesta 48. ■v* Turčiia kot volaška pomorsko sila Ankara, v aprilu. Poglavitna naloga turško mornarice jo v tem času ta, da varuje svoje morske ožine in da opravlja v Črnem morju svojo obalno službo. V sultanovi državi je bil Istanbul najvažnejša vojna luka. Kemalova Turčija pa je priredila za vojno luko zaliv Izmir, ki so od Marmarskega morja globoko zajeda v anatolijsko obalo. To se ni zgodilo samo zaradi sporazuma v Lausani, marveč iudi zato, ker so ta zaliv boljo prilega kot izhodišče za gibanje pomorskih sil kot za Istanbul, ki je večno izpostavljen opazovanju inozemskih očividcev. Iz zaliva v Izmiru morejo bojne ladje prav tako hitro doseči črno-morsko luke, kot Sinope in Samsun, kakor odriniti iz Dardanel. Turško brodovje ima tudi napadalno moč, dasi je prav za prav namenjeno le obrambi lastne države. Nova Turčija si na vseh področjih prizadeva, da bi se kaj naučila iz napak iz preteklosti. Zavoda se tudi, da bi bilo zanjo nevarno, če bi zanemarila pomorsko oboroževanje, kar so v škodo države storili marsikaki sultani. Povsem neopravičeno pa je mnenje, da bi bili Turki nesposobni bojevanja na morju. Že Arabci, predniki Turčije, so imeli dobro vojno brodovje, ki se je večkrat, dasi brezuspešno, pojavilo pred Bizaneem. Kasneje so vdrle osmanske armade na Balkanski polotok, ne da bi bili sultani pomislili na to, da bi si novo ozemlje zavarovali s pomorsko oblastjo. Pravi ustanovitelj turške mornarice jo bil Moh-med II. (1451—1481). Ta sultan so je s 150 ladjami udeležil boja za Bizanc in je nato odposlal 180 bojnih ladij v Egejsko morje. Pod Sulejmanom I. (1520—1506) je brodovje naraslo na 300 ladij, ki pa so imele precej svojih »slabosti«. Na njih so bili namreč zaposleni sužnji, Proafti na šahousta turnirju u Pragi 23. aprila so odigrali v Pragi 13. kolo šahovskega veleturnirja. To pot je zanimivo, da sta dva najmočnejša igralca morala partije prekiniti. Aljehin je žrtvoval kmeta in nato preganjal Lokven-čevega kralja kar po sredi Šahovnice. Ko je bila partija prekinjena, je bil Lokvenc v obupnem položaju. Prucha je v partiji s Keresom že takoj v otvoritvi zagradil nasprotnika in nato izpeljal napad na kraljevo krilo. Partija je bilo prekinjena v nejasnem položaju, vendar ima Keres možnost za remi« Tudi partija Dietze—Novotnv je bila prekinjena v uravnovešenem položaju. Končale pa so se partije Katčtov—dr. Bartošek 1:0, Thelen— Opočensky 0:1, Urbanec—Pod*orny 1:0, Kubdnek— dr. Florian 1:0, Pachmann—Sajtar 0:1, Samisch— Suchy 1:0, remis je bila partija Fo1tys—Fichtl. — Od prekinjenih partij so končali: Foltys—Priicha 1:0, Thelen—BartoSek 1:0, Šajtar—Kubdnek 1;0, Thelen—Podgorny Po 13. kolu imajo kar trije prvi igralci devet točk. Vendar ne smemo prezreti, da visita Alje-hinu dve dobljeni igri, Keresu pa ena, ki bo najbrž remis. Iz tega sledi, da bo po odigranih visečih partijah Aljehin najmanj za poldrugo točko pred Keresom. Stanje po 13. kolu: Aljehin 9(2), Keres 9(1), Samisch 9, Foltys, Katetov 8, Thelen 1% (je igral eno manj ko drugi), Prucha, Lokvenc, Šajtar 7(1), Urbanec 7, Pachmann 6'A, Florian, Fichtl 5'A, Bartošek 5(1), Dietze, Opočensky 4HI2), Novotnv 4M(1), Podgorny 4, Kubanek 3, Su-chy VA. TEL KINO SliOGA ASSIA NORIŠ 17-JO živahna, sladka, pa tudi vsemogočna ln presenetljiva v lepi zabavni komediji »Marjeta med tremi« Poleg nje Se Carlo Campanint, Gutseppe Porellt. — DokumentarlJ Luce: Ouldonla. FriCetek predstav ob 14, 15.50, 17.40, 19.30. TEL KINO MATICA 21-41 Najbolje) pevski film pretresljive vsebine očarljive Žarah L, e a n d e r □"T- »Za njegovo srečo« Predstave ob 17 ln 19.15. MATINEJA: »Trgovec s sužnjami« Predstave ob 15. TEL. 22-11 KINO UNION Odličen film lz življenja velikega skladatelja »Rossini« v glav. vlogah Nino Besozzl, Paola Barbara Predstave: ob delavnikih ob 15.SO, 17.30 In 19.30; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30, 15 30, 17.30 tn 19.30. to je vojni ujetniki in taki, ki so postali žrtve turških pomorskih roparjev, ali pa inozemski najemniki — in vsi ti so bili nezanesljivi. Res je, da so utegnili Turki brž nadomestiti izgubljene ladje, saj so obale Črnega morja polne gozdov, vendar je bila vojna uprava toliko nopoštena, da je zgradila manj ladij, kokor pa jih je bilo navedenih v tozadevnem proračunu. Vendar je bilo turško brodovje toliko močno, da se je upalo pluti jx> odprtem morju in napasti močno Benetke. Ciper so si Turki prilastili brez kakih hudih naporov, a potem so Benečani 1. 1571, v bitki pri Lepantu, ob vhodu v Korintski zaliv, skoraj povsem potolkli turško brodovjo. A žo drugo leto je imeln Turčija skoraj povsem isto brodovjo in s še povečanim topništvom. Sulejman si je za pomorsko bojevanje pridobil imenitno moč v osebi morskega razbojnika Sajradina RdeČebradca, ki je bil rojen kot Grk v Mitilenah. Na njegov nasvet je Sulejman 6klenil zvezo s Francem i., francoskim kraljem, da bi tako zabranil nadaljnje prodiranje Špancev v Alžiru. Ker je bil Rdeče-bradec tako zmožen poveljnik, da je privedel turško brodovje prav do Nire, ga Turki še dandanes slavijo kot svojega pomorskega junaka. Tudi po njegovi smrti (1546) so ostuli alžirski korzari še več desetletij Jako dragocena sestavina turškega brodovja. Kakor je napačna trditev, da ni imela Turčija nikdar močnega bojnega brodovja, tako je narobe, Če mislimo, da se ni bavila s pomorsko trgovino. Dokler je bilo Črno morje lo turška last, so Turki ondi Izvajali trgovski monopol in turške trgovsko ladje so plule cel6 od Črnega morja in navzgor po Donavi. A tudi na Sredozemskem morju so je udejstvovala turška pomorska trgovina. Ladje, ki so plule jiod zastavo polmeseca, so bile šo po letu 1800 zasidrane v Londonu. Kasneje pa, ko so je povečal zahodni vpliv na bližnji orient, je turško trgovsko ladjevje povsom prenehalo pluti po Evropi. Tudi bojno brodovje so turški oblast niki zmeraj bolj zanemarjali. Potem jo prišla doba prvih obnovitvenih poskusov. Sultan Abdul Asis (1867—1876), ki je bil velik razsipne/., si je za parado zgradil moderno bojno brodovje. Njegov nezaupljivi naslednik Abdul Hamid II. (1876 do 1009) jo puslil, da se je to brodovje povsem uničilo, ker se je bal. da se ne bi pomorski častniki dvignili proti njemu. Mladoturki so pa tako odločno nastopili za gradnjo novega bojnega brodovja, da so hili v balkanskih vojnah prav nevarni nasprotnikom Turčije. V prvi svetovni voini se je turško brodovje okrepilo z nemškima ladjama »Goeben« in »Breslau«, ki sla do današnjih dni ostali najdragocenejša oporn tega vojnega bro-dov;i. (Frankfurter Zoitung.) Spisal Karel Jaroinu Kriten Kakšne uspehe so dosegli na prvih olimpijskih igrah? Nepoučenim čitateljem moram omeniti, da so se vršile prve sodobne olimpijske igre 1. 1896 v Atenali. To je bil prvi poizkus, sicer precej tvegan, uspehi pu so bili za tiste čase prav dobri. Naj omenim samo nekatere: v teku na 100 m ie zmagal Ameri-kanec Burke s časom 12 sek.; isti Burke je zmagal tudi v teku na 4lahko! pod jablano lezi gad in ji JEMLJE vso MOČ. če ga UBIJEJO in jablano presade, pa bo rodila kot PREJI« Ameriško letalo, ki ga je sestrelil italijanski lovec ▼ letalskem dvoboju v Tunisu Njegova zadnja velika noč V Janezovem srcu je vstalo hrepenenje po tisti mali, drobni Mari, ki se mu je v zadnjem letu njenega bivanja v mestu tako zelo približala. Hotel jo je pozabiti potem ko je odšla domov in si jo izbrisati iz spomina, saj sta bila tako daleč vsak sebi in niko-ar, prav nikogar na svetu ni bilo, ki i mogel le za korak zbližati njuni poti. Danes, na samo veliko noč, pa se mu je spet vzbudilo hrepenenje po njej in zahotelo se mu je, da ni pri masi zapela »Et incarnatus est« s svojim širokim, svetlim glasom, tako, kot ga je pela zadnji večer v njegovi sobi. »Veš, danes ti zadnjikrat pojem, jutri grem domov, da pozdravim svoje z brinjem poraščene gmajne, svoje njive in ograde, svojo rojstno hišo tam ob vznožju Snežnika in vrbe, ki rastejo za hišo ob potoku. Da Janez, že jutri in najbrž me ne bo tako kmalu nazaj, morda cclo nikoli več!« tako mu je rekla tisti večer. Danes, na samd veliko noč, se je sredi maše spomnil toga njenega >ni-koli«, sam Bog ve odkod sc je prikradel v njegovo glavo prav zdaj. Pevci so odpeli Čredo toplo in občuteno in Janez se je trudil na vso moč, rja je zbral svoje razmetane misli vsaj pri povzdigovanju. Po Agnusu so zapeli .veličastno Mavovo: »Zveličar je iz gro- ba vstal.« Prav tisti trenutek pa je Janeza obšel čuden občutek, da posluša to prečudno lepo pesem zndnjiknt in da je ta velika noč zadnja v njegovem življenju. S tem grenkim občutkom je odšel iz cerkve. Na cesti se je srečal s prijatelji; povabili so'ga v kavarno, da bi mu ob kozarcu vina voščili praznike. Vedno se je odzval njih vabilu, danes pa ga je odklonil in prijatelji so vedeli, da Janezu nekaj ni prav. Poslovili so se, Janez pa ni vedel, kam bi se obrnil, stal je sredi ceste in zrl za njimi. »Le kaj mi je danes, tak sem kot kak zaljubljen petošolec in vendar imam štiri in štirideset lot!« se jezil sam nad seboj. Pa se je spomnil na Maro in sklenil, da ji napiše pismo, da nc bo mislila, da je žo pozabil nanjo. Odšel je v pisarno z lahkim korakom in s sladko mislijo na Maro. Primaknil je stol, na katerem jc včasih sedela, čisto blizu svojega, tako, da bi jo lahko prijel za roko, šele potem se je spomnil, da je v sobi sam, da je velika noč in dn danes ne bi smel sedeti tu uotri. V Šenklavžu je zvonilo in pri vratih jc nekdo šepetal: »Zvoni za tvojo zadnjo veliko noč!« Čisto razločno je slišal tn glas. a ko se je ozrl, ni bilo nikogar in tudi zvoniti je prenehalo. »Za mojo zadnjo veliko noč!« je po- novil kot v sanjah. »Zakaj za mojo zadnio veliko noč? Moj Bog, saj sem še mlad!« — Na mizi so ležala pisma, ki so mu jih pisali otroci za praznike. Tine ga je vabil na žegen, Micka na potice, ki so sladke knkor med. Ančka je hranila zanj najlepše pirlie in Mihec ga je povabil na sekanje pomaranč. Tnko so mu pisali otroci s kmetov, otroci od sonca zagoreli, rdečelični in njili roke so dišale po kravah in konjih. Janeza so ta drobna pisemca z okorno pisavo vedno razveselila, le danes se ni v njegovem srcu prav nič zganilo. Pred njim je bila, poleg teli pisem, nepopisana pola papirja tako čista in bela kot sneg na Snežniku. Nanjo je mislil vreči nekaj toplih besed zanjo, ki bi jo moral pozabiti, a je ni mogel. Odmaknil jo pisalni stroj in poiskal pc-resnik, zakaj z roko ji je hotel napisati to pismo. Spet je začelo zvoniti in spet mu je nekdo tiho prigovarjal: »Zvoni za Tvojo zadnjo veliko noč!« — V duši mu je postalo čudno težko, kakor otroku, ki je z eno samo umazano besedo ukradel smeh z materinih ustnic. Šele štiri in štirideset let imam. in v vseh teli letih ni bilo ničesar, prav ničesar drugega kakor delo, učenje in pehanje iz dneva v dan. Tri in štirideset velikih noči je šlo mimo mene in pri štiri in štirideseti mi je nenadoma prišla misel, da je to moja zadnja velika uoč. Le od kod se je vzela ta misel? Saj hočem živeti, hočem delati, ne zase, za druge. O Bog, daj, da ne bo ta moja velika noč zadnja!« Tako je prosil Janez v svojem srcu in njegova prošnja je bila kakor molitev. Potem je začel pisati pismo. Pisal ji jc, da se je pri latinski maši na samo veliko noč, spomnil nje in njenega sola in, da si je zaželel, da bi jo slišal neti. In še je pisal, da je v njegovi gu-ivi vse polno črnih misli in je krog njega tema, sama tema, tako da ne vidi niti za korak naprej. »Vsakokrat, kadar moram napisati besedo nikoli, mi je hudo in danes jo moram, zakaj meni se zrli, da so ne bova videla nikoli več. Že stokrat, tisočkrat sem sklenil, dn ne bom nikomur več pisal te besede, a glej, danes me nekaj sili, naj jo napišem tebi. Nikoli... Ali se ti ne zdi ta beseda strašna? Da. mene je ie strah... Nikoli... In vendar bi želel, da bi se videla še enkrat, dvakrat, ali vsak dan, tako kot v tistih dobrih časih, ko sva se pogovarjala o sreči in nisva vedela, da je hodila z nama. O Mara, sreča je liiln z nama in Bog je bil z nama. Kajne kako lepo se ustvarja kadar jc ob tebi Bog... Danes pn se ml zdi vse neznansko daleč, tudi ti in sreča in Bog... Pa ni res, samo zdi se mi tnko. saj Rog je še vedno blizu meno in tudi blizu tebe jo, kajne Mara? Strašna slutnja je vstala v mnji duši danes, dane« na veliko noč. In. če se ta temna slutnia uresniči, da bo ta moja ve- lika noč zadnja, ti kličem še enkrat: Pojdi jki poti, ki sem ti jo začrtal!« Tako je pisal Janez. Preden je zaključil, jo je še prosil, naj se v molitvi spomni včasih tudi nanj. Zalepil jc pismo in ga odnesel v nabiralnik. Popoldne je šel s tovariši nn Rožnik, toda misli, da preživlja zadnjo veliko noč, so ni mogel iznebiti. Spremljala ga je ves dan in zvečer je legla z njim v posteljo. Od velike noči pa tja do Marijinega meseca je hodila ta misel z njim slednjo uro, slednjo minuto. Spet je pisal Mari: »Strašno lui >e. smrti sem zapisan! —« čez nekaj dni za tem je potrkalo na Vrata njegove delovne sobe in on je odgovoril s svojim pojočim: »Naprej!« Vstopila sta dva moška, toliko jih je šlo dan za dnem v njegovo pisarno in nihče ni slutil, da se lahko zgodi to, knr so nikdar in nikoli ne bi smelo Nekdo, ki je šel tisti hip po hodniku, je še slišal njegov »Bog daj!« Janez je vedno tnko pozdravljal; pozdravil je tudi ona dva. Ubogi Janez ni slutil, da sta la dva človeka že davno vrgla iz svojih src besedo: Bog. Trenutek zn tem sn odjeknili streli in Janezovo telo je klonilo pod njimi. Naslednji dan je umrl z besedami: »Kaj sem jim storil, da so me ubili...« Ko se je spet približala velika noč. ki bi morala liiti znnj pet in štirideseta, je Mara poiskala njegovo pismo in se bridko razjokula... S. S. V A N niNB: »Zdi se mi, dn je res tnko,« je rekel Murk-11 n m. »Vendar pa slu oba izvoda »lleroldu« na svojem mestu.« Noto se je okrenil k lleathu: »Ko ste poizvedovali o Mannixii, ali ste zvedeli tudi, v katere klube zahaja?« »Brez dvoma!« Vzel je iz žepa bcležnico in nekaj časn listal po njej. »Je član klubov »Furriers« in »Cosmo-polis.« Marklinm je porinil telefon preden j in mu dejal: »Poglejle, če boste mogli kaj najti.« »Ničesar nisem našel!« je odvrnil llentli, ko je končal telefonski razgovor, »v klubu »Furriers« nimajo lesenih okvirjev za časopise, v klubu »Cosmopolis« pa ne hranijo starih časopisov.« »Kaj pa klub, kjer je včlanjen Skeel, gospod narednik?« je smehljaje vprašal Vance. »Najdba draguljev je nekoliko omajala teorijo o Skeelu.« je nerad priznal lleath. »A nikar ine zaradi tega preveč no družite. Zelo se motite, če mislite, da gu bom izpustil iz krempljev samo zalo, ker so se dragulji našli v smeteh. Gotovo ve, da ga zasledujemo, in nikakor ni izključeno, riti je znebil draguljev s pomočjo kakega prijatelja.« »Meni pa se zdi, da bi v tem primeru Skeel izročil dragulje kakemu prijatelju, ki jc izveden v skrivanju nepoštenega blagu. Ali mislite, frankov. Arheološka izkopavanja v Srednji Grčiji (zlasti pri nekdanji Lurisil se kljuh sedanjim vojnim časom nadaljujejo — poročajo iz Berlinu. ram . w CftŠfl E5IPIIDU5KEBR PDDKRntiSn U. Mi oni • 19 • Nnšinci so prišli do obrobnega vodnega jarka, ki so ga prekoračili po širokem dvižnem mostu. Straža pri vratih se pokaže pri okcncu. »Kdo ste?« »Ljudje iz Kanaana, prihajamo kupovat žito.« »Sestradnrvci!« »Priha jamo po izrečenem naročilu Zafnatpa-nen,« pravi Juda v imenu bratov. »Itnate potrebno srebro, da nakupite žito?« »Da.« »Glejte, nko nimate denarja, boste umrli od lakote. Nihče ne daruje niti enega žitnega zrnca.« »Bomo plačali! Imamo tudi darove za podkralja.« Stari vratar mrmra nekaj nerazumljivega proti tujcem, ki so vedno bolj oteževali življenje v mestu, in reče: »Plačati morate vstopnino.« »Saj smo jo tudi drugič plačali.« Vstopnina se je zaračunala zn vsakega moža in osla in jc bila precej visoka. Vendar Juda ni plačal višje kakor drugikrat. Vrata so se odprla in vstopili so. Ogromno mesto je zbudilo občudovanje Benjamina, ki ni doslej še videl razen nekaj manjših mestec v Kanaanu. Mislil jc, da bo utonil v tem morju hiš. »Kako nesrečni morajo biti tisti, ki stanujejo v hišah lire/, svetlobe in so prisiljeni vdihavati tako nezdrav zrak,« pripomni. Bratje mu povedo, da so v središču mesfa boljše hiše. Lepe sobe, obširna dvorišča in senčnati vrtovi. Vendar je Benjaminu bolj ugajalo domače polje, domač šotor, lastna čreda. Ulice so bile prazne; mesto je kakor izumrlo. Le tu in tam kak redek potnik. »Ali je vedno tako malo ljudi na ulicah?« vpraša brate. »Drugikrat jc kar vrelo potnikov. Zdaj pa ne vem, kam bi bili vsi izginili,« pripomni zu-čudeno J uda. Ko so dospeli do nekega križišča, so videli ljudi, ki so nekam prav hiteli. »Kam gredo?« vpraša Benjamin. »Kdo ve?« odgovori Juda. Dospeli so končno do gostišča, kjer so se bili že ob prvem bivanju ustavili. Gostišče je bolj skrbelo za varnost živali kot za udobnost potnikov. Obširno dvorišče na sredi je bilo ograjeno s hodniki, pod katerimi so bili vhodi v številne sobe, nekatere večje, druge manjše, popolnoma prazne, razen malo » slame in skale, ki je služila za ogn jišče. Na dvorišču so nekatere shujšane kamele složno prežvekovale Tako malo so imele za prežvekovanje: želodec je bil prazen, suša jc zamorila zelišča in seno je bilo tako drngo. Krčmar, suh Fgipčan. z rnzoronim obrazom, čigar prevelika obleka je pričevala na nekdanjo debelost, jim pride naglo naproti. Tujci so bili tnko redki; kupčija je usahnila: nihče več ne potuje. »Želite stanovanje?« vpraša. »Prosimo, ako bi smeli pripeljati naše osle na dvorišče in eno veliko sobo za nas,« odgovori Ruben. »Kar pripeljite osle na dvorišče; dobite samo sobo; ne morem vara pa z ničemer drugim postreči.« »Tudi s kruhom ne?« vpraša Ruben. »Niti s tem.« »Lansko leto si nam vsega dal, čeprav zelo drago.« »Lansko leto je bilo lansko leto; letos pa ni nič več mogoče. Ako imate mnogo denarja, pojdite v javne žitnice, kjer vam bodo dali po-_ trebnega kruha, in ako ste prišli kupovat žito, vprašajte za dovoljenje podkralja.« »Ako je tako...« pripomni Ruben. »Tako je.« pravi gostitelj in pokaže bratom veliko sobo. »Vam ugaja? Sicer si vzemite drugo, tisto, ki vam bolj ugaja. Vse so proste razen te tu, v kateri je gospodar kamel — uboge živali — in njegovi služabniki.« _ Pogodili so se za ceno. Krčmar zahteva mnogo, pa se zadovolji z malim. Tujci so zelo maloštevilni, tekmovanje je bilo veliko in jud-je bi bili dobili v drugih gostiščih šc ceneje. Ruben vpraša krčmarja: »Ali so mnogi odšli iz mesta?« »Ne. Prebivalstvo se je še zelo pomnožilo. Priselili so se mnogi z dežele, da šc povečajo število gludujočih.« »Ulice sc mi zde prazne.« »Res?« vpraša krčmar in ko se spomni, reče: »Danes pojdejo k podkralju Zafnatpanea.« h (_iudsko tiskarno v liubliani: Jože Kramari? Izdaiateli: Inž. Jože Sodla »Po kaj?« »Ali si bil lani res tu? Kako me prepričaš...?« »Ali se me ne spominjaš?« »Nc. Kako naj se spomin jam tisoč in tisoč gostov, ki prihajajo vsako leto v moje gostišče? Lani je imel narod še zlato in srebro in plačeval žito v dobri valuti, ko je pa denarja zmanjkalo, je Zafnatpanea razglasil, du bo dal žilo le v zameno za živino in vsa je odšla v državne hleve. Danes pa narod ne ve več. kaj bi dal Hočejo Zafnatpaneu ruzložiti svojo bedo in ga prositi usmiljenja.« »Kaj poreče podkralj?« »Ali sem jaz Arnon Ra, ki mora vedeti?« vpraša gostilničar in skomigne z rameni. »Zakaj sc nisi pridružil drugim?« »Ne morem niti za hip pustiti samega gostišča. da ne izgubim sostov in me ravno tedaj ne obiščejo gospodje tatovi.« Bratje so raztovorili osle in odnesli eulice v sobo. Gostilničar je dal za drag denar in na mnoge prošnje nekoliko sena trpečim živalim, bratje so «e pa umaknili medtem v svojo sobo. »Razbojnik je krčmar,« ugotavlja Benjamin. »Zna dobro poiskati svoj dobiček. Toda, kaj hočeš? On mora tudi živeti in v rednih časih smo morali še več plačati. Zahvaliti se imamo pomanjkanju, da je gostišče prazno in je on ccne znižal.« »Ne pravim za sobe, marveč za seno.« »Silno drago. Toda sedaj no delo.« Bratje so odprli vreče, vzeli ven srebro, ki je bilo zavito v dveh težkih vrečah. »Rabili bomo dva dobra osla, da odnesete samo srebro,« pravi Benjamin. Urednik: Viktor CenSic