Št. 26 (15.754) leto Lin. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž ' razmnožen na ciklostil. Od 5. do v tiskarni 'Dober-*500r'-020, PETEK, 31. JANUARJA 1997 Strah pred vrzeljo v sistemu Vojmir Tavčar Dve tretjini predlogov zavrnjenih in samo tretjina sprejetih. Tako je po dolgem posvetovanju sklenilo ustavno sodisce, ki je ocenilo, da je v skladu z veljavnimi predpisi samo 11 re-fendumov na skupnih trideset, ki so jih predlagali Pannelovi reformatorji in italijanske dežele. Sklep ustavnega sodiSCa ni bil nepričakovan, a je kljub temu izzval ostre kritike. Polemika se bo nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. K zaostritvi bo nedvomno prispevala tudi izjava odgovornega urednika milanskega Corriere della sera Paola Mielija, ki je dejal, da je bil izpostavljen neštetim pritiskom zaradi dejstva, da je njegov Časopis podpiral referendume. Mimo vseh polemik in kritičnih ocen pa je včerajšnja razsodba ustavnega sodišča - Čeprav zelo posredno - opozorila, da sedanja pravila o referendumih ne ustrezajo veC potrebam ita-Ujanske družbe. Ustava namreč prevideva samo možnost referendumov, ki odpravljajo del zakonskih določil, ne pa tistih, Id bi nove norme predlagali. Prav to je marsikaterega predlagatelja sililo k temu, da je skušal obiti to določilo z zapleteno zastavljenimi referendumskimi vprašanji. Splošna je tudi ocena, da so ustavni sodniki kot že večkrat doslej tudi tokrat zavrnili kot nesprejemljive vse tiste referendume, zaradi katerih bi lahko v veljavnih pravilih nastala vrzel. Skratka rekli so ne vsem tistim referendumskim predlogom, ki bi lahko na nek način ohromili sistem in se s tega vidika opredelili za konservativno izbiro. Marco Pannella je na zavrnitev reagiral z njemu lastno vehementnostjo. Reakcija je pretirana, dejstvo pa je, da so ustavni sodniki s svojo odločitvijo dejansko omejili in zožili možnost sodelovanja ljudi pri odločanju o državni ureditvi. Dvodomna parlamentarna komisija, ki bo pripravila reformo ustave, se bo med svojim delom morala zato spoprijeti tudi s problemom referendumov, da prepreči zlorabljanje ljudskih glasovanj, obenem pa da razširi možnost participacije. RIM / PO DOLGEM POSVETOVANJU Uslovni sodniki krepko oklestili referendume Odločitev je izzvala plaz kritik z desne in leve RIM - Po veC kot dveh tednih posvetovanja je ustavno sodišCe odločilo. Od tridesetih referendumov, ki so jih predlagali Pannellovi reformatorji in dežele, so ustavni sodniki sprejeli samo 11 predlogov, 19 pa so jih zavrnili. Med zavrnjenimi referendumi so tisti, ki so predlagali odpravo pro-porcnegaga sistema iz volilnih pravil za senat in poslansko zbornico ter ukinitev minister-stev za industrijo, zdravstvo in turizem. Zavrnjena sta bila tudi predloga o splavu in o uzakonitvi mehkih mamil. Razsodba ustavnega sodišča ni bila nepričakovana, saj so se v prejšnjih dneh širile govorice, da bo večina predlogov zavrnjenih. Kljub temu pa je odločitev ustavnih sodnikov izzvala veliko kritik. Najostrejša sta bila Marco Pannella, ki je predlagal 18 referendumov (sprejetih jih je bilo samo 6), in Roberto Formigoni, ki je bil glavni pobudnik referendumov, ki so jih predlagale dežele. Bolj umirjeni, a prav tako kritični so bili tudi predstavniki leve sredine. Na 3. strani Slovenija: težave kandidatov za ministre LJUBLJANA -Državni zbor bo verjetno sredi prihodnjega tedna razpravljal o ministrih Drnovškove vlade, ki se v teh dneh predstavljajo v pristojnih parlamentarnih telesih. Prav včeraj sta bili zavrnjeni še dve kandidaturi, in sicer kandidatura Polonce Dobrajc za notranjega ministra in Borisa Soviča za obrambnega. Na 4. strani Že znani prvi člani dvodomne komisije RIM - Politične stranke oblikujejo svoje predloge ustavnih reform, s katerimi se bo v kratkem morala ukvarjati dvodomna parlamentarna komisija. Prav tako so stranke že začele izbirati svoje predstavnike v komisiji, ki jo bo sestavljalo 35 poslancev in prav toliko senatorjev. Na 2. strani Z zaščitnim zakonom naj se ukvarja senat TRST - Slovenska slanske zbornice, komponenta Stranke Prav zato bodo pred-komunistične preno- stavniki SKP v ustave nasprotuje predlo- vni komisiji senata gu, da naj bi se z sprožili predlog, da oblikovanjem zakona naj bi se z zakonskim o pravicah slovenske osnutkom najprej manjšine v Italiji ukvarjali v palači uvodno ukvarjala Madama. ustavna komisija po- Na 2. strani Tudi SSk in SKP v koaliciji KGS TRST - V večinsko koalicijo Kraške gorske skupnosti sta pristopili tudi Slovenska skupnost in Stranka komunistične prenove. Novo zavezništvo (upravo vodi predsednik Ivo Sirca) sestavljajo DSL, nekdanji socialisti, Ljudska stranka in, kot rečeno, še SSk in Komunistična prenova. To so sporočili na sinočnji seji glavne skupščine gorske skupnosti v Vižovljah. ALBANIJA / Z MNOŽIČNIMI ARETACIJAMI Na udaru opozicija TIRANA - Albanske oblasti so v zadnjih urah aretirale vec.kot 500 aktivistov opozicijske Socialistične stranke pod obtožbo, da so odgovorni za izbruh nasilja. Osem albanskih opozicijskih strank pa je ustanovilo Forum za demokracijo, ki je včeraj pozval albansko vlado, naj se umakne in naj omogoči oblikovanje strokovne vlade, ki bi državo popeljala iz krize. Na sliki (telefoto AP): čr-noborzjanstvo je še vedno edini gotovi posel v državi. Na 9. strani Sprejeti predlogi Ustavno sodišče je sklenilo, da so v skladu z veljavnimi predpisi sledeči referendumi: 1. Odprava sedanjega načina napredovanja sodnikov 2. Prepoved sodnikom, da opravljajo druga dela 3. Vprašanje vesti 4. Lov 5. Odprava novinarske zbornice 6. Ukinitev ministrstva za kmetijstvo 7. Odprava državnega nadzora nad zakonodajo dežel 8. Odprava deželnih nadzornih odborov 10. Odprava zakonskih določil, ki onemogočajo najemanje osebja na osnovi natečajev, ki jih razpisujejo posmezne uprave 11. Privatizacije (golden share) Pri izidu današnje številke Primorskega dnevnika je sodelovalo podjetje Velox srl kateremu se vsi, ki ustvarjamo časopis, najlepše zahvaljujemo. Sindikat slovenske šole vabi učno in neučno osebje, da podpre akcijo zbiranja denarnih sredstev za izid ene številke Primorskega dnevnika, ki je stekla na pobudo učnega osebja osnovnih šol. Akcija se zaključi v ponedeljek, 3. februarja. S to akcijo hoče Sindikat slovenske šole poudariti pomembno vlogo dnevnika, ki nas in naše učence ter dijake vsak dan obvešča o dogajanju v zamejstvu, v matici in v svetu. Danes v Primorskem dnevniku Vladni predlog o pravicah otrok Vlada je vCeraj odobrila zakonski osnutek o pravicah otroštva in mladostništva, za kar bo v treh letih porabila 880 milijard lir. Stran 2 Ukrepi v korist rejcem Vlada je sprejela vrsto ukrepov za rešitev problema mleka, rejcev pa ni povsem zadovoljila. Stran 2 Mnenja o avtonomiji Trsta Na Tržaškem je v polnem teku živahno soočenje o upravni avtonomiji mesta in pokrajine. Stran 5 Spet rop v banki Preteklo je natanko 24 ur od ropa v agenciji Banco dl Sicilia v Trstu, ko so verjetno isti roparji včeraj obiskali agencijo Banco Ambrosiano Veneto v industrijski coni v Trstu. Stran 5 Računalniška umetnost Matjaža Hmeljaka Profesor Matjaž Hmeljak je včeraj v Trstu spregovoril o računalniški umetnosti in jo prikazal na ekranu. Stran 6 ISTITUTO VENDITE GIUDIZIARIE ATEC I.V.G.: Ulica Ananian 2 - TRST - Tel. 040/392701 DRAŽBA IMOVIN V LIKVIDACIJI OBVEŠČAMO, DA BOMO PO NAROČILU KOMITENTOV OKLICALI DRAŽBO DRAGULJEV, SREBRNINE in PREPROG S TAKOJŠNJIM IZKUPIČKOM V SOBOTO, 1. FEBRUARJA, ob 15.30 V NEDELJO, 2. FEBRUARJA, ob 15.30 OGLED EKSPONATOV: OD 30. JANUARJA DO NEDELJE 2. FEBRUARJA od 9.30-13.30 in 15.00-19.30 MLEKO / POMIRITEV USTAVNE REFORME / STRANKE OBLIKUJEJO STALIŠČA Vladni ukrepi so samo delno zadovoljili italijanske rejce Kar štirje različni predlogi Foiza ttalia Znana so tudi prva imena poslancev in senatorjev, ki bodo sestavljali komisijo RIM - Na svoji včerajšnji seji je vlada sprejela vrsto ukrepov v korist rejcev, toda demonstrantov in kmetijskih organizacij ni povsem zadovolila. Rejci so ostali na robu cestišč in bodo vztrajali na položaju, dokler ne bodo do-bib zagotovila, da bo v posebni komisiji, ki bo raziskala problem proizvodnje mleka, njihov predstavnik. Sklop ukrepov, ki jih je sprejela vlada, predvideva posojila po znižani obrestni meri za plačilo glob Evropski uniji, preosnovo proizvodnje mleka, stimulacije za mlade rejce in ustanovitev komisije, ki naj razišče problem proizvodnih kobcin. Poleg tega pa se bo vlada zavzela, da bi Evropska unija priznala Itabji možnost veCje proizvodnje. Rejci so priznali, da je vlada sprejela del njihovih zahtev, toda sklop ukrepov zanje ni bil zadovoljiv. Kljub temu pa je novica o vladnih ukrepih prispevala k pomiritvi duhov. Dopoldne je bila napetost namreč precejšnja in pred beneškim letahšCem ter pred Verono je prišlo do spopadov med demonstrand in policijo. Včeraj je deželni svet FJK odobril deželni zakon o proizvodnji mleka. S tem ukrepom je FJK podčrtala svojo pristojnost v uravnavanju proizvodnje in porazdelitve proivodnih kobcin. RIM - Stranke oblikujejo svoje predloge ustavnih reform, o katerih bo v kratkem začela razpravljab dvodomna parlamentarna komisija. Po Demokrabcni levici je včeraj svoje predloge orisala tudi Forza Itaba. Berlusconijeva stranka pa se ni omejila na en sam predlog, ampak je predstavila kar štiri, ki so med seboj dokaj različni. »Prvo opcijo« vsekakor predstavlja predlog, katerega prvi podpisnik je sam Silvio Berlusconi, in ki se vzoruje po francoskem »polpred-sedniskem« sistemu. Drugi predlog (prvi podpisnik predsednik poslancev FI Pisanu) predvideva direktno izvolitev predsednika vlade, obstajata pa še dva predloga, od kateren se eden vzoruje po ameriškem sistemu, drugi pa predlaga neki vmesni »ameriško-francoski model«. Na predstavitveni frskov-ni konferenci je SUvio Berlusconi zagotovil, da bo njegova stranka v dvodomni komisiji sodelovala tvorno in odprto ter bo skušala preprečiti, da bi se spori med vlado in opozicijo prenesli v komisijo. Takoj po tej spravni izjavi pa je izredno ostro napadel predlog ustavnih reform, ki ga je pred dnevi orisala DSL, Ceš da je njen cilj »pusbti vse nespremenjeno«. Glede kandidature tajnika DSL Massima D’Aleme za predsednika komisije pa je šef Forza Itaba povedal, da se bo njegova stranka ob glasovanju vzdržala. Komisija prisodila dve milijardi lir Loterije Italia nepravilno izžrebani srečki RIM - Komisija treh sodnikov, ki po nalogu frnancnega ministra Visca preverjajo nepravilnosti pri žrebanju Loterije Italia, je prišla do zaključka, da je treba prisodib nagrado 2 milijard lir srečki št. U-527243, Čeprav so jo izžrebali s strojem, ki se je zataknil, srečki št. 1-771131 (prvemu od redno izžrebanih dobitnikov z nižjimi nagradami) pa gre »samo« 200 milijonov lir, ne pa zadnja od »velikih« nagrad, t.j. 2 milijardi lir nepravil- no izžrebane srečke. Ostalim štirim srečkam, ki bi lahko zmagale dvomibjardno nagrado, ko bi stroj deloval brezhibno, pa bodo dodelili tolažilne nagrade po 200 milijonov lir. Glede nepravilnosti, ki so se kopičile na večer žrebanja najbolj pričakovane italijanske loterije, je komisija sklenila, naj izplačajo dobitek tudi 101. izžrebancu, Čeprav je pravilnk predvideval samo sto nagrad. Ni še rečeno, da je to res zaključek vrste grotesknih napak pri letošnjem žrebanju. Možne so in celo verjetne pritožbe vseh onih, ki bi lahko zmagali večje nagrade, ko bi zares pazili na potek žrebanja. V zvezi z očitno neučinkovitostjo nadzornih organov je komisija mnenja, da bo treba nadomestiti sedanje preštevilno skupino notarjev in funkcionarjev z odgovorno osebo, ki naj zares nadzoruje potek žrebanja. Sam D’Alema pa je v nekem intervjuju včeraj že povedal, kako misb vodih komisijo: »Delal bom zato, da se doseže dogovor,« je dejal, »ne pa, da bi prevladala moja teza.« Glede vsebine reform je D’Alema tudi ugotovb, da je Italija edina med demokratičnimi državami, v kateri ni voditelj najmočnejše stranke istočasno tudi premier. Stranke oz. parlamentarne skupine so medtem že začele izbirah svoje predstavnike v dvodomni komisiji (ki jo bo, kot znano, sestavljalo 35 poslancev in prav toliko senatorjev). Med prvimi je svoje predstavnike izbrala Severna h-ga: to bodo senatorji Fran-cesco Tabladini, Luciano Gašperini in Guido Brigno-ne ter poslanci Roberto Ma-roni, Rolando Fontan in bivši predsednik deželne vlade FJK Pietro Fontanini. Za senatorje Demokratične levice bodo v komisiji sedeli Franca D‘Alessandro Pri-sco, Luciano Guerzoni, En-rico Morando, Giovanni Pellegrino, Stefano Passigb, Giovanni Russo, Cesare Salvi, Salvatore Senese in Massimo Villone ter predstavnika SKP Ersiha Salva-to, za senatorje Ljudske Leopolde Elia, Ortensio Zecchino in Tarcisio An-dreolfr, za senatorje Zelenih Maurizio Pieroni in za poslance mešane skupine Marco Boato in Enrico Bo-selh. r SLOVENSKA KOMPONENTA SKP Z zakonom o pravicah Slovencev naj se najprej ukvarja senat Slovenska komponenta SKP nam je poslala v objavo naslednje stališče: SKP je že na tržaškem srečanju s podtajnikom Fas-sinom izrazila svoje nasprotovanje zamisli, da bi se z oblikovanjem zakona o pravicah slovenske manjšine v Italiji ukvarjala ustavna komisija poslanske zbornice hkrati z okvirnim zakonom za jezikovne skupnosh vzdolž polotoka, saj bi prepletanje tem ustvarilo precejšnjo zmešnjavo in upočasnilo ritem razprave. Gre za pomisleke, ki niso osamljeni. Sami elani ustavne komisije v Montecitoriu so kar trikrat sprožih vprašanje, ab bi se s Slovenci ne ukvarjal raje senat. Navsezadnje sredi prav v senatu slovenski predstavnik. Izgovor, da bo senat popravljal morebitne napake zbornice, pa je iz trte izvit. Prismojene mineštre ni mogoče izboljšah. Stvar se je se bolj zakompbcirala v trenutku, ko je bb poročevalec obeh manjšinskih zakonov izbran tudi v dvodomin odbor za ustavne reforme. Ustavni zakon, ki ga ustanavlja, namreč izrecno poudarja, da ima dejavnost odbora za sistemske reforme prednost pred delovnimi komisijami parlamenta. Marco Boato bo to-_rej opravičeno odsoten s sej ustavne komisije in očitno ne bo imel Časa, da bi se še ukvarjal z manjšinskima zakonoma. Prav zato namerava skupina SKP v pristojni ustavni komisiji senata sprožih vprašanje, ab bi ne bbo bolje, ko bi senat zahteval zase obravnavo »slovenskega zakona«. Navsezadnje leži prav v senatu nakopičeno gradivo o slovenski manjšini in bi postopek lahko stekel z neposredno udeležbo njenega izvoljenega predstavnika. Komunisti so prepričani, da je o priznanju pravic slovenski manjšini potreben dogovor v okviru vladne večine, se pravi med SKP in Oljko, ki naj s svojimi glasovi ubranita načelni pristop in temeljne pravice pred napadi desnice. Ta nevarnost ni od muh, to je mogoče razbrah že iz prvih posegov elana predsedstva ustavne komisije v Montecitoriu, tržaškega poslanca Roberta Menie, na katere še ni bbo pravega odmeva. O postopku in ritmu sprejemanja zaščitnega zakona ima slovenska manjšina vso pravico povedah svoje mnenje. Ne moh nas, če sen. Bratina zagovarja drugačna stališča. Prav pa bi bbo, Ce bi upošteval dejstvo, da zanj niso volili samo elani njegove stranke, pac pa širša paleta sb Oljke in tudi komunish. Slovenska komponenta SKP PREDNAROCNINE 1997 PrimorsKi ki dnevnik , \ Vsem naročnikom Primorskega r dnevnika m leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: ^ prednaročnino lahko plačate na upravi ^ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK ^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika RIM / OSVOJENA NAČELA IZ LISTINE OZN Vladni predlog za zaščito pravic otrok in mladoletnih RIM - Na svoji včerajšnji seji je vlada na predlog ministra za družbeno solidarnost Livie Turco odobrila zakonski osnutek »za promoviranje pravic in možnosti otroštva in mladostništva«. Gre za zakonski ukrep, za realizacijo katerega je vlada namenila 880 milijard lir v treh letih in ki osvaja načela konvencije Združenih narodov o pravicah otrok, kot je poudaril tudi predsednik vlade Romano Prodi. Nameni ukrepa so ambiciozni: izboljšati kvaliteto življenja mladoletnikov, pospeševati njihovo dozorevanje, njihovo kreativnost in avtonomijo, nuditi jim prostor za igro in za socializacijo. Ukrep predvideva tudi ustanovitev posebnega Vsedržavnega sklada za otroštvo, iz katerega bodo Črpali sredstva za zagoto- POPRAVEK V seznamu društev, ki so na Tržaškem včlanjena v ZSKD, sta pomotoma izpadli imeni Kulturno rekreacijskega drustm Dom Brišniki in Godalnega kvarteta GM. vitev življenskega minimuma otrokom iz družin brez dohodkov in za financiranje programov, katerih namen bi bil izboljšati storitve za otroke. In konCno predvideva vladni predlog tudi uvedbo »Posvetovalnega in informacijskega servisa« za otroštvo ter občasno prirejanje vsedržavne konference o otroštvu, ki jo bo organiziralo ministrstvo za družbene zadeve. Prve reakcije na ukrep iz vrst strokovnjakov, ki se ukvarjajo s problemi otrok in mladine, so povečini pozitivne ob ugotovitvi, da je bila ta kategorija državljanov doslej dokaj zapostavljena. Seveda je vladni predlog le prvi korak, po odobritvi zakona bodo potrebne predvsem konkretne pobude za izboljšanje življenske ravni otrok. Zakonski predlog pa tudi ne izCrpuje celotne problematike otroštva in mladostništva. V njem na primer, kot je ugotovil eden od strokovnjakov, ni besedice o ključnem odnosu med otroci in televizijo, ki se ga bo treba prej ali slej korenito lotiti. Predsednik Scalfaro okaral novinarje, ker nekorektno uporabljajo nevednice RIM - Italijanski novinarji so bili včeraj deležni stroge lekcije: sam predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro jih je pozval, naj branijo svojo profesionalnost in dostojanstvo z odpravo nekaterih hudih napak, ki se stalno ponavljajo na Časopisih. Glavna napaka je po Scalfarovem mnenju neumestna uporaba navednic ko ne gre za dobesedne citate. »Ali je prav,« se je retorično vprašal med pogovorom z vsedržavnim vodstvom Zveze kronistov, »da si dobim v naslovih med navednicami besede, ki jih nisem nikoli izrekel?« Predsedniku republike ne ugajajo niti pretirani, »ustreljeni« naslovi, ki marsikdaj ne ustrezajo vsebini člankov. Te napake pa morajo odpraviti novinarji sami v interesu vse kategorije. Prav v času, ko so bili kronisti na Kvirinalu, so objavili vest, da bo kmalu tudi referendum o odpravi Novinarske zbornice. Na izrecno vprašanje novinarjev, ali soglaša z ukinitvijo, Scalfaro ni odgovoril, omejil se je na zagotovitev, da bo vsekakor šel volit. Minister za delo Treu: Lani 90 tisoč delovnih mest več RIM - Negativni podatki o zaposlovanju, ko so bili objavljeni v prejšnjih dneh, se nanašajo na srednjo in veliko industrijo, v resnici pa je globalni podatek rahlo pozitiven, saj se je zaposlovanje leta 1996 povečalo za 0,4%, kar pomeni 90 tisoč delovnih mest vec. Tako je povedal včeraj minister za delo Tiziano Treu v senatu, kjer so bile na dnevnem redu vladne pobude za tržišče dela in za krizna območja. RIM - Po veC kot dveh tednih posvetovanja so ustavni sodniki odločili: zavrnili so večino referendumov, ki so jih zahtevale dežele in reformatorji Marca Pannelle, in ocenih, da je sprejemljiva samo tretjina predlogov. Včerajšnja razsodba je potrdila napovedi prejšnjih dni, po katerih naj bi ustavno sodišče zavrnilo dober del predlaganih referendumov. Ustavno sodiSCe je sprejelo pet od dvanajstih referendumov, ki so jih predlagale dežele, in Sest od osemnajstih, za katere je zbiralo podpise gibanje Marca Pannelle. Sprejeti so bili referendumi o napredovanju sodnikov, o novinarski zbornici o privatizacijah in postopku »golden share«, o nadzoru države nad deželami, o občinskih tajnikih, o deželnih nadzornih odborih, o nesodnih zadolžitvah sodnikov, o ministrstvu za kmetijstvo, o natečajih in namestitvah krajevnih ustanov, o lovu in o ugovoru vesti. Zavrnjeni pa so bili referen-dumi o volilnem sistemu (predlagatelji so hoteh odpraviti proporCni del iz volilnih pravil za poslansko zbornico in senat), o Višjem sodnem svetu, o ministrstvih za industrijo, zdravstvo in turizem, o splavu, o lahkih mamilih Od 30 predlaganih sprejetih samo 11 referendumov o demihtarizaciji finančne straže, o Soh, o ekonomski propagandi na mrežah Raia in nekatere druge, ki so zadevali odnose med državo in deželami. Taka odločitev ustavnega sodišča ni bila nepričakovana, kljub temu pa je izzvala plaz odmevov, ki so bili v glavnem negativni. Se najbolj ostra sta bila Marco PanneUa, ki je od nekdaj zagovornik referendumov in neposredne demokracije, saj je pred veC kot dvajsetimi leti predlagal prvi referendum o splavu, in predsednik dežele Lombadija Roberto Formigoni, ki je bil med N, ':: r kk „6* t** X > ; ■ pobudniki referendumov, ki so jih predlagale italijanske dežele. Samo redki so soglašali z zunanjim ministrom Lam-bertom Dinijem, da so sklepi ustavnega sodišče odločitve, ki jih je treba spoštovati in sprejeti. Včerajšnja razsodba je spet načela tudi vprašanje sedanjih določil o referendumih, ki jih je treba spremeniti in prilagoditi novim razmeram. Tudi to je najbrž eden od političnih vozlov, s katerimi se bo morala spoprijeti dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme. Marco Pannella, ki je že nekaj dni svaril ustavne sodnike, naj ne zavračajo referendumov, je sklical novinarsko konferenco le nekaj minut po proglasitvi razsodbe. Po njegovem mnenju so ustavni sodniki ravnali protizakonito, pravzaprav je njihova razsodba »ekstremna apologija zavračanja zakonskih določil«. Ustavne sodnike je obtožil, da so »zažgali 12 milijonov podpisov ita-lijanskih državljanov, ki so se zavzeli za referendume«. Po njegovem je celo fašizem slonel na neki zakonitosti, medtem ko sedanje ustanove italijanske države te osnove nimajo veC. Za nedeljo je napovedal protestno manifestacijo v Rimu in odločno protiofenzivo. Roberto Formigoni je menil, da zavrnitev sedmih od dvanajstih referendumov, ki so jih predlagale dežele, ni sprejemljivo. Ustavno sodiSCe je po njegovem zavrnilo predloge, ki«so jih izoblikovale dežele, torej del države, ne pa prevratniške skupine«. S kritičnimi ocenami so se oglasih predvsem predstavniki desnosredinske opozicije, ki so podčrtali, da je razsodba ustavnega sodišča »politična odločitev«, ki naj bi jo navdihnih Na sliki pod naslovom arhivski posnetek z referendumov izpred dveh let (foto KROMA) nekateri vladni in državni krogi. Pa tudi iz levosredinskega tabora ni manjkalo kritik. »Kar v zadnjih letih razsoja ustavno sodišče ne sodi več v ustavno pravo, ampak v slabo tolmačenje državnih koristi,« je menil Augusto Barbera (DSL), medtem ko je Antonio Soda (Demokratična levica), dodal, da je ustavno sodiSCe potrdilo dosedanjo usmeritev in zavrnilo referendume, ki bi »ustvarih praznino v sistemu«. Samo zunanji minister Dini in Pietro Polena (v DSL vodi pravosodni resor) sta pozvala k spoštovanju razsodb ustavnega sodišča. Posebno poglavje so bile ocene novinarskih stanovskih organizacij. Predsednik vsedržavne novinarske zbornice Marco Petrina je poudaril svojo zagrenjenost ob tej odločitvi, vendar dodal, da so novinarji že oblikovati predlog zakona, ki naj bi na novo urejal ta poklic. Predsednik sid-nikata Lorenzo Del Boca je razsodbo tolmačil kot poskus šibitve neodvistnosti novinarjev, medtem ko je Giuseppe Giulietti (Demokratična levica) dejal, da je potrebna takojšnja resna reforma zbornice, ki naj bi poudarila predvsem možnost pristopanja k poklicu in novinarsko pok-hcno deontologijo. Volili bomo spomladi RIM - Kot določa zakon se bodo italijanski volilci izrekli o 11 referendumih eno nedeljo med 15 aprilom in 15. junijem. Prva možna nedelja je letos 20. april, zadnja 15. junij. Referendum je veljaven, če je glasovala absolutna večina (polovica plus eden) volilnih upravičenčev. Ko je tej zahtevi zadoščeno, prevlada med »Da« in »Ne«, kdor je dobil več glasov. Referendum se lahko odloži za eno leto samo v primeru predčasnega razpusta parlamenta. , Edina možnost, da se parlament izogne referendumu, je pravočasna sprememba zakona, o katerem je razpisan referendum. Sprememba mora biti vsebinska in ne samo formalna in po možnosti v skladu z Zeljo predlagateljev ljudskega glasovanja. Referendumi, ki so po oceni ustavnega sodišča možni Ustavno sodišče je sklenilo, da so v skladu z veljavnimi predpisi sledeči referendumi: 1. Odprava sedanjega načina napredovanja sodnikov. Predlagatelji referenduma ne soglašajo z dejstvom, da morajo sodniki opraviti v svoji karieri samo začetni vstopni natečaj, vsa ostala napredovanja pa so odvisna od avtomatizmov in sklepov višjega sodnega sveta. Ge bo večina volilcev sprejela to tezo, bodo morali sodniki tudi za napredovanja opravljati natečaje. 2. Prepoved sodnikom, da opravljajo druga dela. Pobudniki referenduma predlagajo, da bi sodniki ne smeli več opravljati drugih del, kot so na primer arbitraže. Ta dela predstavljajo sedaj velik vir zaslužka in so torej razloga za možno korupcijo. 3. Vprašanje vesti. Predlagatelji referenduma predlagajo poenostavitev postopka za odpoved vojaških obveznosti zaradi vesti. Zadostovala naj bi izjava posameznika namesto sedanje stroge ocene, ki jo opravlja posebna komisija. Zmanjšanje števila nabornikov bo tudi omogočilo večjo profesionalizacijo vojske. Senat je v sredo odobril novi zakon o vprašanju vesti, o katerem se bo morala sedaj izreci zbornica. Ge bo zakon sprejet pravočasno, bo moralo kasacij.sko sodiSCe ugotoviti, ali je z novimi določili referendum še upravičen. 4. Lov. Predlagatelji referenduma želijo prepovedati lovcem, da lahko vstopajo na privatna zemljišča. Pri podobnem referendumu leta 1990 je bilo število volilcev nižje od 50 odstotkov volilnega telesa in zato referendum ni bil veljaven. 5. Odprava novinarske zbornice. Predlagatelji referenduma predlagajo ukinitev novinarske zbornice in torej ukinitev »poklicnih novinarjev«. Opravljanje novinarskega poklica naj bi bilo tako popolnoma prosto. 6. Ukinitev ministrstva za kmetijstvo. Predlagatelji zahtevajo odpravo ministrstva za kmetijske dobrine. Pred nekaj leti je bilo na predlog dežel ukinjeno ministrstvo za kmetijstvo, ki so ga nato vlade obnovile z novim imenom, ker so ocenile, da je potrebno za zaščito italijanskega kmetijstva v okviru Evropske unije in da deželna odbornist-va za kmetijstvo te naloge in koordinacije ne bi mogle opravljati. 7. Odprava državnega nadzora nad zakonodajo dežel. Predlagatelji želijo odpraviti nadzorstvo države nad upravnimi ukrepi dežel. 8. Odprava deželnih nadzornih odborov, ki nadzirajo delovanje občin in pokrajin. Predlagatelji zahtevajo odpravo določil, ki pripisujejo deželnim nadzornim odborom pristojnost, da preverijo legitimnost upravnih sklepov občin. 9.Občinski in pokrajinski tajniki, ki jih imenuje država. Predlagatelji želijo omejiti pristojnosti in odgovornosti, ki jih zakon pripisuje tem funkcionarjem. Parlament že razpravlja o predlogu ministra za reforme Franca Bassaninija, ki korenito spreminja dosedanji normativ. 10. Odprava zakonskih določil, ki onemogočajo najemanje osebja na osnovi natečajev, ki jih razpisujejo posmezne uprave. 11. Privatizacije. Prepovedan naj bi bil postopek, imenovan »golden share«, po katerem je država privatizirala številna državna podjetja, vendar je ohranila določeno kvoto delnic in pravico do veta, kar ji dejansko omogoča, da sama odloča o podjetjih. Referendumi, ki so jih ustavni sodniki zavrnili kot nesprejemljive Ustavno sodišče je zavrnilo predlog sledečih referendumov: 1. Odprava proporčne kvote pri volitvah za poslansko zbornico. Predlagatelji referenduma so želeli odpraviti določila, po katerih volilci izvolijo 25 odstotkov poslancev po pro-porčnem volilnem sistemu. 2. Odprava proporčne kvote pri volitvah za senat. Gre za predlog, ki je popolnoma enak prejšnjemu predlogu, le da zadeva senat in ne poslanske zbornice. 3. Liberalizacija lahkih * mamil. Predlagatelji referenduma so želeli da bi bila dovoljena prosta prodaja vseh derivatov indijske konoplje, med katerimi sta tudi hašiš in marijuana. 4. Ukinitev sedanjega sistema vohtev višjega sodnega sveta. Po tem predlogu bi višjega sodnega sveta ne volili veC pot proporcnem sistemu, ampak bi uvedli večinski sistem. Podobno zahtevo po referendumu je ustavno sodiSCe že zavrnilo leta 1987. 5. Neposredna civilna odgovornost sodnikov. Predlagatelji referenduma so želeli, da bi sodniki za svoje napake tudi premoženjsko odgovarjali in da bi iz svojega žepa povrnili škodo »žrtvam« svojih napak. To načelo je že osvojil referendum leta 1987, vendar je kasneje zakon, ki ga je predlagal takratni minister za pravosodje Vassalli določil, da mora škodo povrniti država. 6. Odprava vojaškega ustroja finančnih straž. Finančni stražniki naj bi se spremenili v povsem civilno ustanovo, ki bi se v celoti posvetila boju proti kršitvam zakonov na finančnem področju. 7. Splav. Splav naj bi bil dovoljen tudi v privatnih strukturah in v prvih 90 dneh nosečnosti ne bi bilo več potrebno privoljenje zdravnika, ampak bi bila zadostovala volja nosečnice. 8. Reklama na RAL Bistveno naj bi se zmanjšali reklamni vložki na državni radioteleviziji, ki bi bila po tem predlogu v glavnem odvisna od naročnine. 9. Nadomestno plačevanje davkov. Po mnenju predlagateljev bi delodajalci ne odtrgali več davkov na mesečnih plačah, ampak bi tudi uslužbenci, kot to že delajo samostojni delavci davke plačevali v dveh letnih obrokih. 10. Državna zdravstvena služba. Vpis v državno zdravstveno službo ne bi bil več obvezen, ampak bi lahko državljani izbrali zasebno zavarovalnico. 11. Osnovna šola. Odpravljeno naj bi bilo določilo, ki danes obvezuje ravnatelje, da v vseh razredih osnovne Sole poučujejo po trije učitelji. 12. Odprava javnega seznama avtomobilov. Po mnenju predlagateljev je bil to dvojnik, za katerega skrbi avtomobilski klub, medtem ko obstajajo že drugi seznami avtomobilov pri državni upravi. 13. Ukinitev ministrstva za industrijo. 14. Ukinitev ministrstva za zdravstvo. Predlagatelji so menili, da bi ta resor lahko upravljale dežele. 15. Ukinitev oddelka za turizem pri predsedstvu vlade. Tudi ta resor naj bi po mnenju predlagateljev upravljale dežele. 16. Ukinitev državne pristojnosti na področju mednarodnih odnosov tudi za zadeve, ki v notranji ureditvi sodijo v pristojnost dežel. 17. Priznanje deželam z rednim statutom pravice, da izvajajo določila Evropske unije tudi na področjih, na katerih država zakonodaje še ni prilagodila tem določilom. 18. Ukinitev pravice države, da izdaja direktive o vprašanjih, ki sodijo v pristojnost dežel. 19. Ukinitev državnega nadzora nad upravnimi akti dežel. ____SLOVENIJA / VČERAJ ZAVRNJENI SE DVE KANDIDATURI_ Trnjeva pot kandidatov za ministre v novi vladi Ostro polemiko med Združeno listo in pomlodnimi stronkomi LJUBLJANA - Mandatar za sestavo nove slovenske vlade Janez Drnovšek je Državnemu zboru posredoval Se predlog kandidatov za preostali, doslej nezasedeni mesti ministrov v novi vladi. Za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlagal Jožeta Protnerja, ki je že bil minister za kmetijstvo v prvi Drnovškovi vladi, v minulem mandatu pa predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Kandidat za pravosodnega ministra je AleS Zalar, od leta 1991 predsednik ljubljanskega Okrožnega sodišča. Medtem pa se nadaljujejo tako imenovani »hearingi«, se pravi predstavitve ministrskih kandidatov v pristojnih delovnih telesih Državnega zbora. V sredo pozno zveCer je odbor za šolstvo z enajstimi glasovi proti štirim podprl kandidaturo Slavka Gabra za ministra za kulturo, šolstvo in šport, včeraj pa sta oba pristojna odbora podprla kandidaturo Igorja Bavčarja za ministra brez listnice, zadolženega za krajevne samouprave. V komisiji za lokalno samoupravo je Bavčarjeva kandidatura prodrla z devetimi glasovi proti šestim, v odboru za notranjo politiko in pravosodje pa z osmimi proti sedmim. PaC pa sta bili včeraj zavrnjeni še dve ministrski kandidaturi. Odbor za notranjo politiko in pravosodje je z osmimi glasovi za in prav tolikimi proti zavrnilo kandidaturo Polonce Dobrajc (SNS) za notranjega ministra, odbor za obrambo pa je s sedmimi glasovi za in enakim številom glasov proti zavrnilo kandidaturo Borisa Soviča (ZLSD) za obrambnega ministra. V zvezi s »sekanjem ministrskih glav« je Združena lista socialnih demokratov na tiskovni konferenci obtožila tako imenovane pomladne stranke, da skušajo zmanjševati kredibilnost bodoče vlade, saj elani odborov sploh ne preverjajo programske naravnanosti in strokovne usposobljenosti kandidatov, ampak se opredeljujejo na osnovi politične pripadnosti. Glavni tajnik ZL Dušan Kumer je dejal, da so bili v njegovi stranki glede na večtedenska dogovarjanja med parlamentarnimi strankami prepričano, da so ideološka vprašanja potisnjena v ozadje in da gre za približevanje stališč vseh parlamentarnih strank do aktualnih vprašanj, vendar se je sedaj izkazalo drugače. Blokovska razdelitev in ideološka izključenost sta bili očitno prioriteti pomladnih strank, je še dejal Kumer. V tem kontekstu je po mnenju ZL treba gledati tudi na ustavno pritožbo pomladnih strank glede načina izvolitve vlade in ministrov, saj je to le dodaten poskus zniževanja kredibilnosti bodoče vlade. ZL vsekakor še vedno vztraja pri poskusu oblikovanja širše podpore bodoči vladi ter pričakuje, da bo že septembra prišlo do razširitve vlade. Vsekakor bo moral o celotni vladi, se pravi o vseh 18 ministrih, odločati Državni zbor, ki bo to storil sredi prihodnjega tedna. Avstrija: še nobenega sklepa o štajerskih Slovencih GRADEC (STA/APA) - Na avstrijskem Štajerskem Se niso sprejeli odločitve o priznanju slovenske manjšine, piše avstrijska tiskovna agencija APA in dodaja, da so se na sredinem zadnjem zasedanju komisije deželnega zbora dogovorili le, da bodo ves zbran material o tem “delikatnem vprašanju” predali deželni vladi, ki naj bi sprejela stališče in nato ponovno zadolžila deželni zbor za obravnavo tega vprašanja. Slednji naj bi dokončno odločitev sprejel se pred poletjem. Po pisanju APA se je v zadnjih časih okrepil pritisk manjšinskih organizacij, ki zahtevajo priznanje. Med drugim sta se za to zavzela tudi slovenski predsednik Milan Kučan in Društvo za ogrožene narode iz Goettingena. V deželnem zboru avstrijske Štajerske so predstavniki Zelenih in Liberalnega foruma predlagali, da naj bi predstavnike štajerskih Slovencev vključili v delo Manjšinskega sosveta, kar bi pomenilo dejansko priznanje. PISMO UREDNIŠTVU Težave in uspehi COŠ Tomažič v Trebčah V zvezi s člankom, objavljenim 22. t.m., o bodoči preureditvi nekaterih Šolskih poslopij didaktičnega ravnateljstva na Opčinah, želimo opozoriti na dejansko stanje celodnevne osnovne Sole Finka Tomažiča v Trebčah. Naša Sola je bila preurejena v začetku stoletja in odtlej deležna le skromne pozornosti s strani njenih upraviteljev. Pred osmimi leti ji je s svojimi petimi uCenci in dvema učiteljicama grozilo zaprtje. Z uvedbo celodnevnega pouka in požrtvovalnim delom takratnih učiteljic se je Sola postopoma Številčno okrepila. Danes jo obiskuje enaintrideset učenčev iz Trebe in bližnje okolice. Ker smo šolo Se rešili pred skorajšnjim zaprtjem in ker novi vpisi potrjujejo zaupanje staršev ter potrebo po tovrstni organizaciji pouka, sta nam njen nadaljnji obstoj in razvoj zelo pri srcu. Zaradi nezadostnih sredstev, neskončnih Čakanj in obljub ter zavrnjenih prošenj za ureditev prostorov oziroma za nabavo neobhodno potrebnih pripomočkov, smo bili primorani ubrati pot samopomoči. V zadnjih letih smo zato izpeljali nekatere vzgojne dejavnosti in pobude z namenom, da z zbranimi sre d s vi in darili krijemo najnujnejše potrebe Sole in njenih uprabnikov. Tako smo v preteklem letu samo preuredili prostore bivšega hišnika, potem ko nam je občina Trst dodelila le barve in pleskarski material. S prostovoljnim delom staršev smo pridobili dve manjši učilnici, medtem ko smo s prispevki domačinov nabavili najnujnejše pripomočke in učila (zasilno tablo, kose za smeti, otroško enciklopedijo ipd.) Od darovalcev smo prejeli pisarniško pohištvo, preslikovani stroj in rabljene knjige. Vendar prostori tre-benske Sole še zdaleč niso urejeni in in dostojni. Preostale tri učilnice, hodniki, stopniščne, sprejemnica in predvsem sanitarije za učence so v slabem stanju. Marsikaj je dotrajano, zastarelo, nefunkcionalno in ne odgovarja varnostnim, kaj šele protipožarnim predpisom. V Trebčah smo dokazali, da si znamo sami pomagati, toda s svojim prostovoljnim delom skušamo le zasilno reševati težave in stiske na naši soli. Zavedamo se, da so v slabem stanju in potrebne popravil tudi druge šole in da se občina in šolski upravitelji prizadevajo za postopno preureditev vseh šol našega ravnateljstva, toda zaenkrat se nam obeta Se dolgo Čakanje na seznamu. V tem Času bomo Se naprej vztrajali pri zahtevi, po boljših pogojih in sredstvih, ki bodo našim uCencem zajamčila varno in dostojno Šolanje. Učiteljice in predstavniki staršev Medrazrednega sveta GOS Finka Tomažiča v Trebčah VELIKE UGODNOSTI ZA NAKUP KRZNA. Od 7. januarja 1997, dalje 6 tednov I š občin: POLITIKA / PRIPRAVE NA JESENSKE OBČINSKE VOLITVE Debata o avtonomiji uvod v bližnjo volilno kampanjo llly »de facto« že županski kandidat - Ostre kritike SKR in Lige Soočenje o avtonomijo predstavlja v bistvu že uvod v jesensko volilno kampanjo za tržaške občinske volitve. Riccar-do Illy je s svojo potezo pravzaprav ponudil ponovno kandidaturo, kar je precej zbegalo desnico, ki se je sedaj mrzlično lotila iskanja svojega županskega kandidata. Pred nekaj tedni je bil še »v igri« predsednik Trgovinske zbornice Adal-berto Donaggio, potem ko je mestna gospodarska smetana podprla županovo pobudo pa je morebitna kandidatura Donaggia izgubila na vrednosti. Ce LpT in Forza Italia ne bosta v kratkem dobili kandidata, ki bi bil sprejemljiv za vso desnico, je Nacionalno zavezništvo že napovedalo svojo samostojno kandidaturo. V tem primeru bi se lahko za župana potegoval poslanec Roberto Menia. V mestu se torej ustvarjata dva bloka: eden podpira Illyja, drugi pa melonarje. So pa tudi sile in stranke, ki se ne strinjajo ne z enimi in ne z drugimi. Stranka komunistične prenove je zelo kritična do župana, da ne govorimo do Liste za Trst, saj meni, da gre v obeh primerih za Cisto propagandistične in izključno predvolilne pobude. Severna liga je ubrala neke vrste tretjo pot. Meni namreč, da je treba avtonomijo mesta in pokrajine črpati iz Pariškega mirovnega sporazuma, ki je predvideval ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Predlog župana lllyja Pobuda, ki jo predlaga župan IUy, ne predvideva razkosanja Furlanije-Julij-ske krajine, ampak večjo avtonomijo krajevnih uprav, posebno občin. Z ustavnim zakonom št. 2 je deželna uprava že dobila od Rima primarne pristojnosti na področju krajevnih uprav (pokrajin, občin in gorskih skupnosti), ki jih je treba sedaj zaCeti v praksi izvajati. Ce Dežela ne bo pohitela z izvajanjem tega zakona (manjkajo še izvršilni dekreti) bo Illy začel zbirati podpise za tozadevni deželni zakonski osnutek, za katerega je treba najmanj 15 tisoč podpisov. Avtonomija, ki jo predlaga župan, ne zadeva samo Tr- st, ampak vse krajevne uprave (posebno) občine v FjK. S tako zastavljeno avtonomijo bi pridobile na učinkovitosti predvsem občinske uprave v okvira sedanje upravne ureditve FJK in splošne federalistične ureditve države. Illy se boji, da bi napovedani federalizem namenil preširoke pristojnosti deželam in hkrati zmanjšal vlogo občin. To stališče zagovarja tudi večina županov velikih mest. Illyjevo pobudo podpira odbor, ki ga sestavljajo zlasti osebnosti iz gospodarskega življenja in nekaterih javnih ustanov, vanj pa še niso pristopili politiki. Predlog Uste za Trst Lista za Trst meni, da je avtonomija problem, ki zadeva rimsko vlado in parlament, ne pa deželne uprave. S tem vprašanjem naj se torej ukvarja pravkar ustanovljena dvodomna parlamentarne komisija za reforme. Predlog, ki ga zagovarja senator Giulio Camber, je odraz klasičnih municipalistiCnih teženj melonarskega gibanja. Zavzema se za popolno upravno in tudi juri-dicno avtonomijo Trsta in njegove pokrajine, v bistvu za državico v deželi, ki bi potemtakem imela pristojnosti le nad videmsko in pordenonsko pokrajino. Trst bi se moral glede tega na nek naCin združiti z goriško pokrajino. Camber in somišljeniki večkrat omenjajo kot zgled pravno ureditev avtonomnih pokrajin Trento in Bočen, ki sta bili ustanovljeni na osnovi ustavnih zakonov in tudi mednarodnih sporazumov (dogovor De Gasperi-Gruber). Od tod zahteva, naj se s tem problemom ukvarja Rim in ne Dežela. Predlog LpT zagovarja tudi predsednik Pokrajine Renzo Codarin. V bistvu bi po tej poti prej ali slej prišlo do razkosanja Furlanije-Julijske krajine, negotova pa je usoda tržaških okoliških občin. Camberjevevo zamisel na papirju podpirajo vse komponente Kartela svoboščin. EDVIN FORČIC NOVI SEKCIJSKI TAJNIK Kongres nabrežinske SSk 43-letni elektronski tehnik Edvin Forčic iz Praprota je novi tajnik de-vinsko-nabrežinske sekcije SSk. Izvoljen je bil na strankinem sekcij-skem kongresu, ki mu je predsedoval Antek TerCon in na katerem so poročali dosedanji sekcijski tajnik Jožko Antonič, podžupanja Vera Tuta Ban in načelnik skupine »Skupaj-Insieme« v občinskem svetu Danilo Antoni. Slo je za pravi obračun dela sedanje občinske uprave, ki je bila izvoljena konec leta 1993, kakor tudi delovanja de-vinsko-nabrežinske SSk v tem obdobju. Bodisi poročevalci, kot pozneje udeleženci v razpravi, so načelno pozitivno ocenili opravljeno delo, slišati pa je bilo tudi kritične pripombe. Tako je npr. spet prišla do izraza potreba po ureditvi ustreznih struktur za kulturno in športno delovanje v občini, izrečeno je bilo nasprotovanje rezidenCnim gradnjam, poudarjena pa je bila potreba po okrepitvi krajevnega gospodarskega življenja, pri čemer bi prav domačini morali pokazati veCjo podjetnost itd. Za vse to bo velikega pomena novi občinski regulacijski načrt, ki bi ga morala občinska uprava sprejeti še pred letošnjim poletnim premorom. V tej luči bo velikega pomena tudi dejstvo, da bosta, kot kaže, po daljših težavah konCno zaživeli obrtna cona v Nabrežini in trgovska v Sesljanu. Na kongresu je bil seveda govor tudi o pripravah na prihodnje občinske volitve, ki bodo po vsem sodec konec tega leta skupno s tržaškimi. O političnih razmerah na pokrajinski ter Se širši ravni in še posebej o sedanjem političnem trenutku Slovencev v Italiji sta govorila pokrajinski tajnik Peter MoCnik in podtajnik Andrej Berdon. Oba sta poudarila, da po zrušenju struktur, ki so pri nas nastale v senci bivše Jugoslavije, slovenska manjšina stopa v novo obdobje, v katerem bi se Slovenci v Italiji morali v veCji meri uveljaviti kot demokratičen in notranje spravljen politični subjekt. Udeleženci so, poleg tajnika ForCiCa, izvolili tudi širši sekcijski odbor, v katerem-bodo prisotni predstavniki vseh vasi v občini. Izvolili so tudi devet delegatov za pokrajinski kongres, ki bo 15. in 16. februarja. O M IM IX M NTKB in SDGZ o problemih številnih podjetij Kmalu odgovori iz banke Prihodnji teden se bo Slovensko deželno gospodarsko združenjo spet sestalo z vodstvom Nove tržaške kreditne banke. Na prejšnjem srečanju, ki je bilo pred tednom dni, so predstavniki SDGZ s predsednikom Marinom PeCenikom in podpredsednikoma Igorjem Kontom in Robertom Vidonijem orisali pričakovanja slovenskih gospodarskih in podjetniških krogov do banke, ki je nasledila nekdanji TKB. Gre za vrsto vprašanj, ki ne sovpadajo s problemi širše manjšinske skupnosti in njenih organizacij, pri katerih je bilo pred nekaj dnevi vodstvo NTKB skupaj z direkcijo padovanskega zavoda Banca antoniana popolare veneta. Na prvem srečanju pri SDGZ je direktor Nove tržaške kreditne banke En-zo Ortolan, s katerim je bil tudi podravnatelj banke Boris Cok, vzel na znanje probleme, ki so mu jih predstavili zastopniki slovenskega združenja. Prve odgovore naj bi posredoval po preverjanju v banki na skorajšnjem drugem srečanju. Kaže, da so na prvem srečanju poudarili na obeh straneh mize, da bodo sodelovali pri reševanju problemov, ki so nastali po zaprtju nekdanje TKB; vodstvo NTKB pa je pri zastopnikih SDGZ pustilo vtis resnega poslovnega pristopa, pa tudi posebnega zanimanja za ohranitev stikov s slovenskim svetom. NOVICE Skupščina žensk SPI-CGIL Na sedežu Zveze upokojencev SPI-CGIL v Nabrežini (Trg Sv.Roka) bo danes ob 16. uri skupščina Članic, ki jo bosta vodih Članica pokrajinskega vodstva Jole Burlo in Članica deželne koordinacije sindikata upokojencev Annamaria Marini. Na skupščini, ki je odprta vsem, bo tekla razprava o vlogi zenske v družbi in v družini, o zaščiti na delu, o materinstvu in o vprašanju pokojnin za gospodinje. Ezio Greggio jutri v Trstu Popularni komik Ezio Greggio se bo jutri ob 15.30 udeležil srečanja na Pomorski postaji (v dvorani Ocea-nia), ki ga prirejata združenji »Orizzonti per il FVG« in »Charta 2002«. Greggio bo na njem predstavil svojo zadnjo knjigo »Non me fut fut«; izkupiček njene prodaje bo v celoti namenjen v dobrodelne namene in sicer za nakup opreme v rešildh za prevoz otrok. Glavna pošta danes do 18. ure Ravnateljstvo tržaške filialke poštne uprave obvešča, da bodo poštni uradi danes 31. tm. (na dan, ko zapade rok za plačilo televizijskega abonmaja ter davka na posest avtomobilov z veC kot 9 konjskimi silami), ki odvisijo od filialke, za javnost odprti (za vsa plačila na tekočih računih) do 13. ure; glavna pošta na Tigu Vittorio Venelo 1 pa bo danes neprekinjeno odprta do 18. ure. H DOGODKI NA POŠTI Prizivni sodniki potrdili obsodbo prof. Pohorja Tržaško prizivno sodišče je vCeraj potrdilo prvostopenjsko razsodbo, s katero je tržaški tribunal leta 1988 prof. Sama Pahorja obsodil na 5 mesecev zapora (štiri mesece zaradi upiranja javnemu funkcionarju in en mesec zaradi povzročitve telesnih poškodb). Prizivni sodniki so se pri tem sklicevali na sklep kasacijske-ga sodišča z dne 3.3. 1992, ki je razveljavilo razsodbo prizivnega sodišča z dne 22.10.1990, ki je Pahorja oprostilo. Kot je napovedal Pahorjev zagovornik odv. Maniacco, bodo proti včerajšnji razsodbi vložili priziv na kasacij-sko sodišče. Do dogodkov, ki so prof. Pahorja pripeljali na zatožno klop, je prišlo leta 1988 na glavni pošti, kjer je hotel položnico izpolniti v slovenskem jeziku. Tedaj so posegli policijski agenti, ki so ga hoteh s silo odstraniti. Prišlo je do prerivanja, agent Govema-tori je dobil udarec, Čemur je sledila prijava zaradi nasilnega dejanja in upiranja javnemu funkcionarju ter obsodba na 5 mesecev zapora. Prizivno sodišče je Pahorja Cez dve leti povsem oprostilo, vendar se je tedaj začela prava trnova pot, ki ji ni videti konca. Javni tožilec se je obrnil na kasacijsko sodišče, ki je odločilo, da proces nadaljujejo, vendar pred drugo sekcijo istega sodišča v Trstu. Sledile so številne odložitve kot posledica zahteve, da proces premestijo drugam, Ceš da v Trstu vlada Slovencem nenaklonjeno vzdušje, kar pogojuje sodnike. S primerom se je tako spet ukvarjalo bodisi kasacijsko kot tudi ustavno sodišče in sedaj kaže, da bo z njim spet imel opravka Rim. PO PREDVČERAJŠNJEM ROPU V BANCO Dl SICILIA Oropali Banco Ambrosiano Venelo Tokrat je alarmna naprava sicer delovala, vendar tudi to ni 'veliko pomagalo, saj je trojica neovirano zapustila prostore agencije Banco Ambrosiano Venelo v Ul. Flavia 132, sedla v avtomobil in se odpeljala. S sabo je odnesla okrog 65 milijonov lir v gotovini ter 2 tisoC dolarjev. Roparji so verjetno računali na presenečenje, saj ni bilo pričakovati, da bi se samo 24 ur po ropu v agenciji Banco di Sicilia v Ul. Filzi kdo ponovno spravil prav na banko. Račun se jim je zaenkrat sicer iztekel, vendar je bilo tveganje precejšnje: varnostne sile so bile v alarmu in so okrepile nadzor na cestah, mejnih prehodih in drugje. To pa ni bila edina nevarnost, ki so se ji morali izogniti: kaže namreč, da gre za iste tri kriminalce, ki so predvčerajšnjim iz Banco di Sicilia odnesli 30 milijonov lir, agenti pa so imeli precej podro- ben opis vseh treh in bi jih lahko vsak trenutek in kjerkoli tudi prepoznali. Tako ah drugače, na prste jim žal zaenkrat niso stopili. Podobno kot v agencijo Banco di Sicilia, so tudi v Banco Ambrosiano Venelo vstopili nekaj pred 13. uro, ob 12.45. Vsi so bili nezakrinkani, dva sta imela v rokah ostro rezi- lo, tedaj je bilo v agenciji sedem uslužbencev in dva klienta. Potem ko so jim zagrozili, naj ne reagirajo, so šli za pult in se polastili denarja ter odšli. Odpeljali so se z avtomobilom fiat uno sinje barve z videmsko registrsko tablico (UD 7350). Avtomobil so kmalu zatem našli pri filiali Renaulta v isti Ul. Flavia. Ugotovili so, da je bilo vozilo malo pred tem ukradeno v Ul. Gasser, pripadalo je Romanu Franceschiju. Preiskovalci ne izključujejo, da je pri kraji avta sodelovala še ena oseba. Eden od roparjev je bil star 27-32 let, visok 1,80 m, močne postave, s kratko brado; drugi je bil nekoliko starejši, imel naj bi okrog 30 let, visok 1, 79 m, kostanjevih las, na sebi je imel modri ano-rah; tretji je bil star 27-30 let, temnih las, visok 1, 70 m, nosil je montgo-mery pešCeno svetle barve. Agenti so upali, da bodo prišli se do podrobnejšega opisa s pomočjo varnostnih videokamer, ki jih imajo v agenciji Banco Ambrosiano Venelo, vendar kaže, da kaseta ni delovala in tako si s tem niso mogli nic pomagati. Zdravil se bo dva meseca V Ul. Flavia, prav na križišču za Domjo, je pozno predsinocnjim prišlo do prometne nesreče, v kateri se je težje poškodoval 19-letni Eugenio Sponza iz Ul. della Guar-dia 35. Sponza, ki se bo zdravil dva meseca, se je peljal z vespo, ko je prišlo do trčenja z avtomobilom fiat marea, ki ga je upravljal Mario Bortone iz Ul. Frescobaldi 13. PREDSTAVITEV / KROŽEK ZA KULTURO PREDSTAVITEV INOVATIVNE POBUDE 30. JUBILEJ Hmeljak in njegova »computer-art« Deset let je sodeloval z Edvardom Zajcem Gledališka prepletanja Pripravila jih bosta La Contrada in Mlela Kraški pust v znamenju »osmice« Genialni profesor Avgust Černigoj je leta 1970 seznanil Matjaža Hmeljaka (na sliki) z Edvardom Zajcem, v Ameriki že priznanim »računalniškim umetnikom«. Oba sta bila svojCas Černigojeva učenca na liceju Franceta Prešerna, njuno sodelovanje, ki je Hmeljaku omogočilo, da se je seznanil z računalniško umetnostjo, pa je trajalo nato še celo desetletje. Prof. Hmaljak je svoje prve korake v novi umetnosti »razkril na sinočnjem srečanju o umetnosti in računalništvu, ki jo je priredila znanstveno-tehnološka sekcija tržaškega Krožka za kulturo in umetnost. Predavatelj je podal zgodovinski prerez najnovejše (in po svoje tudi najbolj sporne) umetnosti od risarskih začetkov v šestdesetih letih do prvih programov za upodabljanje s kompjuterjem, prvih festivalov elektronske umetnosti v začetku osemdesetih let in takoi-menovanih sintetičnih videoklipov ter začetka interaktivne umetnosti v začetku tega desetletja. Računalniška umetnost je podobna fotografski: pri obeh je izginila Čarobna moC originala. Fotografija se poslužuje realnih podob, računalnik pa svoje podobe sam proizvaja, gradi, spreminja, jih postavlja v gibanje. Hmeljak je številnim prisotnim pokazal nekaj računalniških slik (tudi eno Zajčevo iz pionirskega obdobja šestdesetih let), s svojimi realizacijami je nakazal, kako lahko računalnik zgradi sliko ali podobo, prikazal pa je tudi nekaj videofilmov s festivalov elektronske umetnosti. Tržaški gledališči La Contrada in Mlela prirejata pregled inovativnih gledaliških pobud, Id sta mu nadeli sugestivni naslov Teatralmente intrecci (Gledališka prepletanja). K pobudi, ki bistveno teži k mladinskemu občinstvu, je pristopila še Fundacija Tržaške hranilnice v okviru promocijskih dejavnosti, ki so usmerjene na šolo in mlade ter obenem poudarjajo pozitivni ekonomski vpliv pobud s področja kulture, kot je poudaril predsednik Fundacije Renzo Piccini na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci na sedežu Hranilnice. Niz bo potekal v gledališču Miela in se bo zaCel 1. marca s premiero dela II fuoco del radio (Ogenj radija) z Ariello Reggio v vlogi Marie Curie, ki v namišljenem dialogu z našim sodobnikom osvetljuje pomen enega najpomembnejših znanstvenih odkritij tega stoletja. Ostale štiri predstave iz niza spadajo med tiste posebne postavitve, ki niso izključno gledališke, temveč združujejo tudi druge umetniške zvrsti in spadajo vsekakor med uspešnejše in stimulativne pobude na vseitahjansld ravni, kot je poudarila Rossella Pisciotta, umetniški vodja gledališča Miela. Sicer je ves niz namenjen iskanju določenega občinstva, ki v sedanji sicer izredno bogati tržaški gledališki ponudbi še ne najde zvrsti, ki bi mu najbolj ustrezala, je še prej povedal organizacijski ravnatelj La Contrade Ivaldo Vemelh. Od 8. marca dalje se bodo tako predstaviti Marco Paotini s svojim zadnjim monologom o zapiskih v tujem jeziku Carta prima del mili on - Appunti in lingua foresta, osrednja osebnost pripovedi bo Marco Polo; nato gledališče Franca Parentija iz Milana z delom po pripovedi Carla Emitia Gadde, skupina Časa degli Alfieri iz Astija in ženski medkulturni center iz Turina. Poleg predstav bodo na sporedu koncerti - na prvem, v nedeljo, 2. februarja, se bo predstavila skupina Tarantolati del Salen-to, filmske projekcije, posvet, pregled videofilmov in še projekta in fieri: prvi predvideva večjezični recital poezij Ane Ahma-tove s sodelovanjem igralk iz Slovenije in nastop Barbare Della Poba o iskanju identitete z naslovom lina valigia di cartone (Kovček iz lepenke). Poleg tega je 15. februarja predvidena še dodatna predstavitev niza s posebno predstavo z naslovom II valzer del caso (Valček naključja). (bov) NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI Predstavitev Miljskega pusta Praznovanje pusta je za Milje zelo važno, saj predstavlja najstarejšo tovrstno prireditev vjk. V tem smislu so včeraj uvodoma spregovoriti na tiskovni konferenci v Miljah, kjer so predstaviti 44. miljski pust. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Občine z županom Dipiazzo na Čelu, so predstaviti pustne skupine in orisati program te tradicionalne manifestacije. Miljsko pustovanje se bo uradno začelo v četrtek, ob 16. mi s predstavo na Mar-conijevem trgu, kjer bodo pustne skupine ustoličile kralja Pusta, tej pa bo sledil tradicionalni “Praznik zelenjave”, ki ga bo uprizorilo osem plesnih parov. V petek popoldne bo “mini-sprevod” otrok iz občinskih vrtcev, v soboto, ob 17. uri bo v organizaciji Radioattivita na Trgu Marconi “diskoteka na odprtem”. Osrednja prireditev bo seveda v nedeljo, ko bo ob 13.30 krenil pustni sprevod. Po mestnih ulicah se bo zvrstilo osem vozov (plus dva izven konkurence), ob njih pa bo veselo skakljalo okoli 2.500 mask. S pustnimi skupinami “Trottola”, “On-gia”, "Mandrioi”, “Brivido” itd. se bo tako spet zaCelo tekmovanje za prvo mesto. Med skupinami so na predstavitvi omeniti “Bora”, ki se bo predstavila z naslovom ”Figti di ness...” (gre za paraletizem med Skoti in MiljCani, »saj je znan miljski istrski izvor,«so dejati) in “Brivido”, ki ima najizrazitejšo politično tematiko (“Danza della carega”). V ponedeljek popoldne bodo po običajnem “zbiranju prispevkov” ocvrti v ogromni ponvi (3, 40 metra premera) več kot 20.000 jajc in kak stot Čebule in pancete, zatem pa bo (17.30) koncert skupine “Mamafastalla”. V torek bo še sprevod mask, ki mu bo sledilo nagrajevanje, v sredo pa se bo prireditev zaključila s tradicionalnem pogrebom kralja Pusta, po katerem Čaka udeležence presenečenje, »ki pa je skrivnost tudi za nas organizatorje.« Naj še omenimo, da bo v primem slabega vremena pustni sprevod v nedeljo, 16. februarja. (a. g.) Letošnji jubilejni 30. kraški pust ima svojo magično številko: osmi-co. Ne gre za značilni domači vinotoč, kot bi lahko sklepali površni bralci, pač pa za pravo številko 8. Trditev je osnovana na neizpodbitnih dejstvih: letošnji Kraški pust bo 8. februarja (kar pomeni, da bo tudi bogato kulturno obarvan...); v sprevodu bo sodelovalo 8 vozov in prav toliko, 8 skupin mask. Odbor kraškega pusta je včeraj uradno javil seznam sodelujočih vasi, ki si bodo z alegoričnimi vozovi dale pustnega duška po openskih ulicah. To so: Doberdob z vozom Vakarena, Medja vas in Stivan (Braveheart), Sempolaj (čarramba, ke bidon), Praprot (Ne stuejmo ga srat uen z bokala), Križ (Ma kam graju naša kuže), Salež in Zgonik (Izumus), Opčine (Itak plačamo mi) in Bazovica (Kapetan Prodi). Osem bo, kot že zapisano, tudi skupin mask, in sicer: Boljunec (z naslovom Banjoleros de Mehiko), Jabadabadu (Ekskalipust), Cerovlje-Mavhinje (Zmagoviti vozovi prejšnjih let), skupina CEO-Mitja Cuk-CEM-Skupnost Milkovič (Ribe na suhem), Costa-lunga (Moj Trst), Združene vasi (Svet se vrti okoli številke 3), GroCana (Loterija, taljan-ska goljufija) in skupina Iks (Kraška planota). Gost jubilejnega pusta bo skupina iz Staranca-na, ob nji pa še številne godbe na pihala, ter, seveda, neobhodna kralj in kraljica, ki bosta tokrat oba z Opčin, saj drugače bi ob jubilejni prireditvi tudi ne moglo biti. VLJUDNOSTNI OBISK NA OBČINI ■ Prefekt na obisku v Nabrežini Župan in odborniki so ga seznanili z delom in problemi uprave NOVICE Spominski večer za Oto V torek zvečer je bila v Borštu spominska maša za domačinom Sašo, prav tako so se kolegov spomniti med mašo pri Starem sv. Antonu. Danes ob 20.30 pa bo v Srenjski hiši v Borštu spominski večer, na katerem bodo spregovoriti brežanski besedni ustvarjalci Irena Žerjal, Aleksij Pregare in Boris Pangerc, spominsko misel pa bo podal glavni urednik slovenskih radijskih in televizijskih poročil deželnega sedeža RAI Saša Rudolf. Nastopil bo tudi Moški nonet Primorsko iz MaCkolj. Koncert v krožku Macondo Kulturna sekcija krožka težaške železarne »Macondo« je spet poskrbela za koncert. Danes, 31. januarja, s pričetkom ob 22. uri, bo namreč na sedežu krožka, Ul. S. Lorenzo in Selva 162, koncert novega kvarteta Antonia Marangola. Marangolo, ki prihaja iz Sicilije, se je pričel profesionalno ukvarjati z glasbo v 70. letih. Deset let kasneje pa je že sodeloval z imenitnimi imeni italijanske lahke glasbe, kot so Omella Vanoni, Ivano Fossatti in Francesco Guccini. Bil je tudi umetniški vodja in aranžer Paola Conteja. Leta 1990 je ustanovil »Quartetto Orrizzontale« in nastopil tudi na prestižnem jazz Festivalu v Montrealu. Na današnjem koncertu pa bodo vodjo skupine, ki je obenem tudi saksofonist, spremljali še An-drea Allione pri kitari (ta je med drugim igral tudi v skupinah Area II in s Paolom Contejem), TržaCan Sergio Candotti pri bas kitari in Zlatko KauCiC, cenjen bobnar, ki prihaja iz Slovenije. PAN Prefekt Michele De Feis je skupno s sodelovalni včeraj obiskal Občino De-vin-Nabrežina, kjer ga so ga sprejeli župan Giorgio Depangher in vsi odborniki. Krajevni upravitelji so prefekta, ki je istočasno tudi vladni komisar, seznanili z delovanjem uprave in tudi s problemi, s katerimi se soočajo pri vsakdanjem delu. Gre za probleme, ki so v glavnem skupni za vse krajevne, še posebno pa občinske upravitelje. (Foto KROMA) VČERAJ V LJUBLJANI Predstavništvo Agrarne skupnosti pri J. Podobniku Predsednik Državnega zbora Slovenije Janez Podobnik je vCeraj sprejel predstavnike Agrarne skupnosti težaške pokrajine, ki so predstavili probleme, s katerimi se agrarna skupnost srečuje pri ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti v Sloveniji, so sporočili iz kabineta predsednika DZ. Predstavniki Agrarne skupnosti težaške pokrajine so poudarili, da so postopki vračanja zapleteni in dolgotrajni. Rok za vloge za zahtevke se izteCe 18. februarja letos, potrebna pa bo tudi vsebinska dopolnitev zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Podobnik je sogovornikom zagotovil, da bo sprememba zakona, ki bo podaljšala rok za vlaganje zahtevkov, v obravnavi na prvi redni seji DZ. Predstavniki agrarne skupnosti so predsednika Podobnika seznanili tudi s težavami, ki jih imajo pri svojem delovanju v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini. Delovna mesta na uradu za delo Ravnatelj pokrajinskega urada za delo obvešča, da bodo v ponedeljek 3. in torek 4. februarja na sedežu v Ul. Fabio Severo 46 od 8.30 do 12. ure sprejemali prijave za delovna mesta, ki so jih razpisale: Občina Trst: 1 mesto služabnika za nedoločen Cas; Občina Devin - Nabrežina: 1 mesto strojepisca za dobo 6 mesecev; Tržaška pokrajina: 1 mesto upravnega računovodje z obvladanjem strojepisja za dobo 6 mesecev; Razsodišče za mladoletne: 1 mesto strojepisca z obvladanjem računalniške tehnike za dobo 3 mesecev. Slovensko Stalno Gledališče PD Slovenec Boršt-Zabrežec BORIS KOBAL SPOMINSKI VECER AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI NA MOSTARSKE 2RTVE (Ota, Lucchetta, D’Angelo) Krstna uprizoritev v Srenjsko hišo v Boršt danes, ob 20.30 režija BORIS KOBAL priložnostni govor - Sasa Rudolf poezije - Boris Pangerc, Irena Žerjal, Aleksij Pregare V nedeljo, 2. februarja, ob 16. uri nastopa Moški nonet Primorsko iz Mackolj V"\ KD IVAN GRBEC Skedenjska ulica 124 vabi člane in ljubitelje narave na večer Lovci in naravne lepote danes, 31. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani Lovski pevski zbor Diapozitivi in petje VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 31. januarja 1997 JANEZ Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.13 - Dolžina dneva 9.41 - Luna vzide ob 1.10 in zatone ob 7.43. Jutri, SOBOTA, 1. februarja 1997 BRIGITA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,6 stopinje, zračni tlak 1033,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 50-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Eddie Raffaele Maffezzoli, Denise Desenibus, Andrea Comisso, Ilaria Rossi. UMRLI SO: 90-letna Paola Godina, 58-letna Aurora Norio, 67-letna Lucia Bertucci, 89-letna Rita Giraldi, 90-letna Te-resa Bartolich, 66-letni Santo Mazzon, 47-letni Renzo Bellotto, 83-letni Marcello Bertocchi, 86-letni Marcello Leghissa, 88-letni Nicolo Codia, 75-letna Maria Coslovi-ch, 85-letni Luigi Balla-rin, 72-letna Liliana Bres-sanutti, 91-letna Maria Paolizzi, 83-letna Maria Kralj, 77-letni Matteo Ferlora, 82-letna Alma Dogulin, 77-letni Bruno Prodi, 87-letni Giuseppe Zanetti, 89-letna Ada Ca-ropresi. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 27. januarja, do SOBOTE, 1. februarja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Milje - tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE: Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 316155). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tutti dicono I love you«, Woody Allen. EKCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »II ci-clone« r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia E strada. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.15 »Microco-smos«, 17.55, 20.05. 22.15 »Coraggio della ve-rita«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ransom il riscatto«, Mel Gibson. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Nirvana«. NAZIONALE 2 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II club delle prime mogli«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ala- NAZIONALE 4-16.15, 18.20, 20.15, 22.15 »Dal tramonto alValba«, r.-i. Quentin Tarantino, prepovedan mladini pod 18. letom.. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Mio marito da-vanti e di dietro tutti quanti«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« r. Scott Hicks. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.00 »Verso il sole«. r. Michael Cimino. g_____________IZLETI SK DEVIN priredi 16. in 23. februarja smučarske izlete in tečaje. Informacije daje tajništvo na tel. št. 2916004. ■■I ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za razi- skovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRR-SAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v 'staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešCa elane, da zapade 5. februarja 1997 rok za vložitev prošenj za premestitve za vodilno osebje, učno osebje šol vseh vrst in stopenj ter upravno, tehnično in pomožno osebje. Urad Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8, tel. 370301, nudi informacije, obrazce SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30. in priloge ob torkih in Ce trtkih od 16. do 17.30. E3 ČESTITKE Danes praznuje na Opčinah 30. rojstni dan ŽIVKA. Vse najboljše ji iz srca želijo vsi njeni. Draga VIDA! Za tvoj rojstni dan ti želi se veliko veselih in zdravih dni družina Kalc od Domja. Živka Peršič Dočeva iz spodnjih Opčin se je Se za stopničko povzpela proti vrhu Abrahamove lestve. Ob visokem jubileju ji mladi prijatelji David, Vlasta, Plaču, Sabina, Marko, Majda, Pavel in Dunja kličejo še na mnoga zdrava in sreCna leta. S PRIREDITVE PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi danes, 31. t.m., ob 20.30, v Srenjsko hišo v Boršt na SPOMINSKI VEČER NA MOSTARSKE ŽRTVE (Ota, Lucchetta, D’Angelo). Priložnostni govor: Saša Rudolf; poezije Boris Pangerc, Irena Žerjal in Aleksij Pregare; nastopa Moški nonet Primorsko iz Mackolj. IZTOK MLAKAR nas bo v nedeljo, 2. februarja, obiskal v Dolini. Kdor želi doživeti prijeten večer, naj se prijavi, saj je število vabil omejeno! KD PRIMORSKO toplo vabi na kulturni večer z mladimi izvajalci, ki bo v nedeljo, 2. februarja 1997, ob 18. uri v srenj-ski hiši v Mackoljah. Nastopata: dekliška pevska skupina V. Vodnik pod vodstvom Tatjane Jercog in otroška dramska skupina J. Rapotec s pravljično igrico Andreja Rozmana »Cepiča sreče« v režiji Suzi Bandi. Pesmi je uglasbila Tatjana Jercog. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ priredi v OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 1997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure nedeljo 2. februarja, ob 17. uri, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PRODUKCIJO GOJENCEV GLASBENE SOLE GODBE. Nastopajo komorne skupine trobil, pihal in tolkal, gojenci pripravnice in šolski pihalni orkester. Gost večera: gojenci trobil Glasbene šole iz Sežane. Vabljeni! KD SLAVKO ŠKAMPERLE in ODBOR ZA OHRANITEV STADJO- NA vabita na prireditev ob dnevu slovenske kulture v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri, v športni dvorani Stadjona 1. Maj. Z dramskim prikazom ...J’N SE SMUO LETE! bodo nastopili člani KD Rovte-Kolonkovec, prijetne harmonike pa bodo še popestrile vzdušje. BORIS KOBAL in SERGIJ VERČ predstavljata: KO SATIRA OBMOLKNE. Ob 20-let-nici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu vam bomo bralno predstavili prepovedano gledališko besedilo »Pap-pen story« (1975). Sodelovali bodo še Milica Kravos, Ivan Vere in Ravel Kodrič. Srečali se bomo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v torek, 4. februarja 1997 ob 20.30. Vstop samo z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu na Opčinah, na Stadjonu 1. maj, na Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu in pri organizatorjih večera. ODBOR ZA OHRANITEV STADJONA 1 MAJ prireja v torek, 11. februarja 1997, PUSTNO ZABAVO z glasbo, plesom, srečelovom, nagrajevanjem najlepših skupinskih mask in s tipičnimi pustnimi jedmi. Rezervacije na tel. št. 51377 od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure. KD FRANCE PREŠEREN organizira od 6. do 11. februarja PUSTNE PLESE v gledališču F. Prešeren. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 1. februarja, ob 18.30 na veCer z naslovom »NOVE TEHNIKE ANIMIRANEGA FILMA«. Fabio Polojaz bo ob prikazu animiranega filma VVallace & Gro-mit (nagrajenega z Oscarjem) predstavil novo smer tridimenzionalnih risank. m OBVESTILA FOTO KROŽEK TRST 80 sporoča, da danes, 31. t.m., odpade seja v Gregorčičevi dvorani. Predlagamo udeležbo na spominskem veCeru Mostarskim žrtvam v prosvetnem društvu Slovenec v Borštu, danes, ob 20.30. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za Sv. Ivan, Lonjer, Katinaro, Kjadin in Rocol, vabi vse, ki želijo kaj predlagati, svetovati in delovati v prid naših skupnih interesov, na sekcijski kongres, ki bo danes, 31. januarja, ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia). SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA VZHODNI KRAS vabi vse zainteresirane slovenske domačine na zborovanje danes, 31. t.m., z začetkom ob 19.30 v mali dvorani Prosvetnega do- ma na Opčinah. Govor bo o političnem trenutku Slovencev v Italiji in še zlasti o razmerah v tržaški občini in v vzhod-nokraškem rajonu. Pridi-Ig! KRAŠKA SEKCIJA S.P.I. CGIL vabi danes, 31. t. m., ob 16. uri v Nabrežino (Trg Sv. Roka 103) na javno srečanje o ženski problematiki. ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: prvo srečanje bo sedaj na vrsti danes, 31. t.m., po premoru za pustni Cas se bodo srečanja redno nadaljevala vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so še neodločeni ali bi radi na svoje oCi videli, kaj je in Cernu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smO vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20 - tel. 040/635262). KD F. VENTURINI -včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do 15.30, v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. SINDIKAT SPI-CGIL za kraško območje vabi upokojence Proseka-Kon-tovela na praznik včlanjevanja 1997, ki bo v društveni gostilni na Kontovelu v sredo, 5. februarja, ob 17. uri. Udeležite se! AEROBIKA na Konto-velu vsak torek in Četrtek v večernih urah. Interesente vabimo na sestanek 4. februarja, v malo telovadnico na Kontovel ob 20. uri. Za dodatne informacije poklici na tel. št. 226332 od 18. do 19. ure. PIVNICA III. GENE-RAZIONE v Boljuncu obvešča, da vas bo danes, 31. januarja zabaval Duo Euforia. SK DEVIN prireja v nedeljo, 2. februarja ob priliki POKALA PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL na Starem vrhu pri Škofji Loki avtobusni izlet. Prijave v gostilni ex Silvester - pri Darji v Nabrežini, tel. St. 200228 ali 200782 - Francko. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu, vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, do vključno 11. februarja. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo v soboto, 15. februarja, ob 18.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) prireja za malčke iz vrtca in osnovne šole OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z zabavnim programom, v torek, 11. februarja, od 15. do 18. ure. SK BRDINA priredi v nedeljo, 9. februarja, ob 15. uri, PLES ZA OTROKE z animacijo, v šotoru na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. KD SKALA iz Gropade organizira lekcije diatonične harmonike. TeCaj bo vodila mladinska svetovna prvakinja Alessan-dra Mignacca. TeCaja se lahko udeležijo vsi ljubitelji frajtonarice, tako otroci kot odrasli. Vse potrebne informacije dobite telefonsko na št. 226631 (Sonja Milkovič) in 226843 (Darko Križ-manCic). Vpisovanje bo v prostorih društva Skala v Gropadi jutri, 1. februarja 1997 od 17. do 19. ure. Ce si ljubitelj domače glasbe, ne zamudi priložnosti! KD S. ŠKAMPERLE prireja v društvenih pro- storih na Stadjonu 1. Maj tečaj sledečih latinskoameriških plesov: boogy woogy, tržaški mambo in cha cha cha. Vpisovanja in informacije na tel. št. 53420 (Sabrina). Vabljeni, vabljeni, vabljeni! MALI OGLASI tel. 040-7796600 RESTAVRACIJA PALAČE HOTELA v Gorici sprejme takoj v službo »maitre« ali » c h e f de rang« z znanjem jezikov, predvsem slovenščine ali hrvaščine. Zahtevamo strokovnost! Tel. 0481/82166. KMEČKO PODJETJE Žbogar (Samatorca 47) nudi kozji ali konjski gnoj z možnostjo dostave na dom. Tel. št. 229191 ob uri kosila. PRODAM fiat ducato 9 sedežev, letnik 1988, 86.000 prevoženih km, 2000 kub., bele barve, za 10.000.000 lir. Tel. št. 040/228547. PRODAM dve peci na drva in industrijski pralni stroj zanussi 10 kg, 220-380 V. Tel. št. 040/228547. PRODAM iz zdravstvenih razlogov dobro upeljano Čistilnico v predmestju Trsta s prostornim ambientom, čistilnimi stroji v odličnem stanju ter z električno napeljavo v skladu s predpisi EU. Tel. št. 040/414688, od 9. do 14. ure. V CENTRU NABREŽINE dajemo v najem prostore za urade, 45 kv.m. v zelo dobrem stanju (prenovljene). Tel. št. 201332. BMW 524 TD ugodno prodam. Tel. 040/361286 med 20. in 21. uro. TRGOVINA JESTVIN išCe prodajalca-pro-dajalko delikates (salu-miere). Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, pod šifro »jestvine«. BAR BORIS SPORTS CLUB - Športni center »Ervatt-i - Brisciki, vpisuje tekmovalce na veliki zamejski turnir v igri »freccette«. Za informacije tel. št. 040/225028. ZAPOSLIMO VAJENCA ali osebo vpisano na t.i. seznamu mobilnosti z odsluženim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem B kategorije ali po poklicu elektromeha-nika. Tel. št. 040/228530 ali 228341. STAR KLAVIR (pianino) ugodno prodamo. Tel. št. 040/200443 v večernih urah. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0330/674112. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289, od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto. OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. ToCi belo in Črno vino. OSMICO sta v Dolini odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in Črno vino. OSMICO sta' odprla Cvetka in Mirko Brišcak iz BrišCk. PRISPEVKI Ob 21. obletnici smrti drage mame Milke Žerjal darujeta sinova Danilo in Darko z družino 50.000 lir za Primorski dnevnik. Ob obletnici smrti strica Pepija Cibica darujeta gospa Savica in Erika z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Pepija Božica darujeta Franc in Ici 100.000 lir za Primorski dnevnik. Namesto cvetja na grob sosede Milke darujejo Nada, Roza in Sonja z družino 20.000 lir za GOS Fran Venturini iz Boljunca. V spomin na Francesca Berceta darujejo kolegi hčere Sandre 65.000 lir za Center za rakasta obolenja »Lovenati«. V spomin na Angelo Budin vd. Colja daruje Marija Milič 30.000 lir za NTO SK Kras. V spomin na Angelo Budin vd. Colja daruje Luciano Milic z družino 50.000 lir za NTO SK Kras. V spomin na Angelo Budin vd. Colja daruje Stanko Milic z družino 50.000 lir za SK Kras in 50.000 lir za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Angele Maganja por. Košuta darujeta Egidio in Li-dia Castellani 50.000 lir za MoPZ »Vasilij Mirk« Prosek-Kontovel. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. V počastitev spomina Stojana Lisjaka daruje dr. Drago Stoka 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na nono Marijo darujeta Ladi in Magda 100.000 lir za SD Gaja in 100.000 lir za KD Skala. V spomin na Marijo Kalc Grgič daruje družina GojCa 50.000 lir za KD Skala in 50.000 lir za SD Gaja. V spomin na Marijo Kalc Grgič darujeta družini Vinko Vodopivec in Vojko Škabar 40.000 lir za KD Skala. Namesto cvetja na grob Marije Kalc - Grgič daruje držina Hrvat 50.000 lir za KD Skala. V spomin na dragega prijatelja Josipa Božica darujejo Roža, Mirko in Miran PeCenik z družino 50.000 lir za Primorski dnevnik. Namesto cvetja na grob Bruna Peric darujeta Mavrica in Renato Peric 60.000 lir za SKD Ce-rovlje-Mavhinje. V spomin na Lucijana Vidau daruje žena Jolanda 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Trebčah in 25.000 za godbo V. Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob pokojnega Rudija Mike-sch daruje Marija Calzi (Padrice 205) 25.000 lir za TPPZ »Finko Tomažič«. Namesto cvetja na grob Marije BauCer vd. Vidoni darujeta Ida in Drago Pu-ric 50.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Sv. Kriza. t Dne 26. januarja je preminila naša draga mama in nona Marcela Pacor Pogreb bo jutri, 1. februarja, ob 9. uri, v cerkvi pri Sv. Ivanu. Žalostno vest sporočajo hci Sonja ter vnuka Mauro in Serena Trst, 31. januarja 1997 _____ABONMAJSKI KONCERT GM_ Okrnjeni poklon Schubertu Rojca zadnji moment zamenjal C. Gulin Tretji abonmajski koncert tržaške Glasbene matice je pretekli torek privabil v dvorano tržaškega Kulturnega doma izredno številne poslušalce. Privabil jih je verjetno tako spored, ki je bil posvečen 200-letnici Schubertovega rojstva, kot renomirani izvajalci, združeni v Godalnem kvartetu Klima, in nenazadnje ime domačega pianista Aleksandra Rojca. Vendar jih je že na vratih pričakalo presenečenje: Aleksander Rojc, ki je dan prej še uspešno nastopil s kvartetom Klima in z istim sporedom v Gorici, je zbolel. Zadnji hip ga je nadomestil tržaški pianist Corrado Gulin. Tako se je že od vsega začetka nad koncert spustila teža negotovosti, ki je kakor megla pritiskala na izvajalce. Violinista Josip Klima in Mladen Sedak-BenCiC, violist Dragan Rucner in violonCelistka Snježana Rucner že v prvem delu koncerta, ko je bil na sporedu Schubertov Kvartet op. 125 št. 1 v Es-duru, kar nekako niso uspeli ubrano zamuzicirati. Čeprav so večkrat zablestele Schubertove melodije v vsem svojem sijaju, jih je mestoma zatresla raz-glašenost instrumentov in težavnost skupne igre na odru Kulturnega doma. Le v posameznih frazah je bilo Čutiti še sled interpretacijske moči, kakršne smo bili vajeni od tega renomiranega ansambla. Težko pričakovani biser Schubertovega komornega opusa, Kvintet v A-duru, imenovan po samospevu »Postrv«, ki je zaradi nenadne zamenjave izvajalca vzbujal morda najveC dvomov, pa je navsezadnje v drugem delu koncerta prispeval celo krajši vzdih olajšanja. Pianist Corrado Gulin, ki je komaj dve uri pred koncertom prvič vzel partituro v roke, je presenetil s svojo neverjetno sposobnostjo vživljanja v skupno muziciranje. In Čeprav izvedba slovite »Postrvi« mestoma ni presegala ravni družinskega muziciranja in je pianist ob Članih Klima kvarteta ter ob kontrabasistu Mariu Ivelji svoj part dobesedno bral, je Corrado Gulin zasvetil kot zvezda rešiteljica. Koncert je kljub vsemu uspel (sodec po odobravanju občinstva). Schubertove melodije so navdušile, elani Godalnega kvarteta Klima nekoliko manj, moj aplavz pa je veljal Corra-du Gulinu. Lea Hedžet H INTERVJU / SILVANA SCHIAVI FACHIN h MedkuHumost kot prepletanje različnosti »Upam, da bo pot mladih do dialoga lažja« Združenje Lupusinfa-bula je priredilo pretekli teden v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev posvet o medkulturni vzgoji, s katerim je želelo proslaviti petletnico delovanja. Na dobro obiskanem tržaškem srečanju je o medkulturnosti spregovorila docentka didaktike modemih jezikov na Videmski univerzi prof. Silvana Schiavi Fachin. Predavateljica je v slovenskih krogih dobro znana, in to predvsem v Beneški Sloveniji, kjer je sodelovala s špetrskim dvojezičnim šolskim centrom. Prof. Schiavi, kaj vam pomeni pojem medkul-tumosti? »Pojmujem ga kot izmenjavo, dialog, srečanje, prepletanje, in ga moramo kot takega šele zgraditi. To velja tudi za jezikovno področje. Vzgoja k medkulturnosti je predpogoj za realizacijo prostora, v katerem bi lahko vzbrstela medkul-turnost. Gre za pozitiven aspekt: povabiti drugače govorečega in drugače mislečega k izmenjavi mnenj. Med-kulturnost je šele per-sektiva prihodnosti, morda je celo utopija. V tem trenutku pa potrebujemo tudi utopije. Na srečo številni raziskovalci, vzgojitelji, delovne skupine že delujejo na tem področju, da bi omogočili povezovanje na različnih področjih: na družbenem, šolskem in drugih.« I Kaj izgubi posameznik ob takem medkulturnem prepletanju? »Ničesar ne izgubi. Prav nasprotno: menim, da se bo s konfrontacijo le obogatil. Brez konfrontacije z drugimi ni mogoče dobiti zavesti o sebi. Iz tega izhaja izziv ustvarjanja pluralnih identitet. Sama sem Furlanka, celo Karnijka, kar pa mi ne preprečuje, da bi se Čutila Italijanko ali v širšem kontekstu prebivalko tega sveta. Konflikti seveda obstajajo. Vsega ni mogoče sprejeti, a lahko se o tem razpravlja. Dialog vodi v konfrontacijo, k razpravi; vodi v krpanje raztrganega, ne pa v novo trganje. Medkultura kot konfrontacija idej je temeljnega pomena za uvajanje nove faze v tem kriznem od-bodju, ko je sporočil nickoliko, ni pa tako imenovanih sprejemnikov.« Zakaj ni sprejemnikov? »Sporocitelj Cesto pozabi nanje. Ne proizvaja svojih sporočil z namenom, da bi določene sprejemnike informiral, vzgajal, osveščal. Vsebine sporočil so nevtralne, s tem pa izgubijo svoj sporočilni naboj in postanejo nezanimive. Nedavno sem brala o osamljenosti mladih: pisali so, da prejemajo v razredih na stotine sporočil in informacij, ki pa jih ne sprejemajo, ker se ne čutijo, da bi bili sprejemniki tistih sporočil. Šolski sistem prebija krizno obdobje tudi zaradi takih neskladnosti.« Ali se bo medkulturna vzgoja lahko razvila v naših krajih? »Naši kraji so v tem smislu privilegirani. Ra- ziskovalci, vzgojitelji, kulturna društva lahko v posameznih okoljih uvedejo realne izkušnje. Sama sem poskusila z najmlajšimi otroki. Tudi v tistem primeru je šlo za konfrontacijo, in sicer v ugodnem okolju, s srečanjem različnih jezikov in s spoznavanjem različnih realnosti. Pri predšolskih otrocih je šlo ali za utrjevanje določene realnosti, ali pa za celjenje strganih komunikacijskih vezi.« Na primer? »Primerov je lahko veC. Jezik, ki ga otrok govori doma, ne odgovarja jeziku v šoli; šola se ne zanima za družinski jezik ali pa celo za dva jezika, v primeru, ko sta v določenem okolju rabljena dva jezika. Medkulturno vzgojo pojmujem kot vzgojo, ki bi mlademu razširila misleno obzorje, ne pa ga omejila.« Kako naj se v takem okolju vede manjšina? »Manjšine povsem razumem, ko se skušajo braniti. To velja dejansko za vse manjšine: branijo se zaradi nasilja in ponižanj, ki so jih bile deležne. Ko zahtevajo svoje pravice, imajo popolnoma prav. Zaprtost pa Cesto vodi do preloma. Mislim, da je za manjšino, oziroma za manjšinca te- ’ meljno, da ovrednoti svojo identiteto, da postane le-ta vse bolj Čvrsta. To je težko doseči. Želela j bi, da bi mlade generacije v tej zvezi naleteli na lažjo pot.« (M. K.) -I CBjOVEC Umrl koroški pisatelj VValther Nowotny CELOVEC - V 73. letu starosti je v koroški prestolnici umrl predsednik Društva koroških pisateljev VValther Nowotny. Dolgoletni predsednik je bil tudi sooustanovitelj tradicionalnih pisateljskih srečanj v Brežah v Dravski dolini, kjer so se pred padcem Železne zavese srečavali pomembni pisatelji in kulturni kritiki iz vseh vzhodno in jugovzhodnih evropskih držav. Nowotny je leta 1950 prišel na Koroško. Bil je tudi vodja mestnih gledališč v Beljaku in kasneje v Celovcu. Skozi desetletja je oblikoval tudi kulturno oddajo celovškega radia. (I.L.) Umrl argentinski pisatelj Osvaldo Soriano BUENOS AIRES - Velika množica se je včeraj poslovila v argentinski prestolnici od pisatelja Osvalda Soriana, ki je umrl predvčerajšnjim za rakom v starosti 54 let. S Sorianom, je zapisal njegov prijatelj in avtor uspešnice Santa Evita Tomas Eloy Martinez, je umrl tudi sen neke generacije, ki se je borila za pravičnejšo in boljšo Argentino. Nova opera po Brancatijevem romanu RIM - Italijanski skladatelj Girolamo Arrigo je sporočil, da je pravkar skomponiral opero, ki se navdihuje ob romanu Vitaliana Brancatija »Lepi Antonio«, po katerem so posneli tudi znani film z Marcellom Mastroiannijem. Libreto za opero je napisal pisatelj tržaškega rodu Tullio Kezich. Opero bodo prvič uprizorili v Parizu prihodnjo sezono. VČERAJ V MARIBORU / PREDSTAVITEV Izvirna literatura Obzorja Med tiskovno konferenco so predstavili vrsto zanimivih del MARIBOR - Založba Obzorja Maribor je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila izvirno literaturo, ki je pri založbi izšla v zadnji tretjini lanskega leta. Gre za knjigo Jana Makaroviča Evropske korenine slovenske ustvarjalnosti, v kateri skuša avtor na podlagi historično socioloških analiz reflektirati novi položaj Slovencev, na podlagi teh misli pa razrešiti ključna vprašanja slovenstva danes, to je vprašanje slovenske kreativnosti. Kreativnost je namreC po Makaroviču tisto področje, kjer imajo mali narodi komparativne prednosti v primerjavi z velikimi. Zato vidi ključno vprašanje slovenstva v tem, kako izkoristiti to prednost. Predstavili so tudi etnološko raziskavo avtorice Maje Godina Golja Prehrana v Mariboru v 20-ih in 30-ih letih 20. stoletja. Avtorica s tem delom nadaljuje svoje raziskave o življenju in kulturi Mariborčanov pred drugo svetovno vojno. Raziskava orje ledino v etnologiji Slovencev pa tudi v etnologiji prenekaterega drugega naroda, ko obravnava prehrano mestnega prebivalstva. Delo dopolnjuje veC kot 50 Crnobelih fotografij in originalnih receptov. V Založbi Obzorja so izdali tudi zbirko za otroke Klepetosnedke. V novi pesniški zbirki za mladino se pesnica spet vrača v okvire klasične motivike mladinske poezije, ki izhaja iz otroške predstavnosti narave in živali, družine, ustvarjalnosti in igre. Z ilustracijami Marjana Mančka so Klepetosnedke zbirka, po kateri bodo z veseljem segali otroci, starši in učitelji. Izpod peresa Ervina Fritza pa so izdali deset humorno satiričnih zgodb za otroke z naslovom Devet zgodb in deseta desetnica. Gre za zbirko zgodb, ki jih je avtor predelal iz svojih radijskih iger za otroke, nastalih med leti 1985 in 1995, posnetih in predvajanih na radiu Slovenija. Novo Fritzovo knjigo je za otroke ilustriral Marjan Manček. Prav tako so ponatisnili zbirko socialno ekzistencialnih pravljic Ludviga Mrzela Bog v Trbovljah. Založba želi sponatisom te zbirke pravljic ali legend Bog v Trbovljah in s spremno študijo Tarasa Kermaunerja pisateljevo vrnitev v slovensko literaturo pospešiti in strokovno utemeljiti. Ponatis upošteva tudi vseh dvajset originalnih lesorezov Maksima Sedeja st. Kermaunerjev! študiji pa je dodanih tudi deset Crnobelih fotografij iz pisateljevega javnega in zasebnega življenja, (sta) GORICA / OB 15-LETNICI DEJAVNOSTI Obogaten Informativni bilten Kulturnega doma GORICA - Pred dnevi je izšla v Gorici v okviru 15-letnice delovanja Kulturnega doma nova številka (8/6) dvojezičnega informativnega biltena Kulturnega doma - Gorica, tokrat v bogatejši in privlačnejši obliki. Za to priložnost je namreč izdajatelj biltena, Upravni odbor doma, predstavil s »fotografskimi flashi« pester in raznolik pregled delovanja sezone 1995/96. Fotografski pregled na svojevrsten in zanimiv način prikazuje odvijanje kulturnih in ostalih dogodkov v domu, istočasno pa popestri celovito podobo biltena. Pregled podrobneje zajema vse kulturne zvrsti delovanja doma: glasbo, teater, likovno umetnost, srečanja z avtorji, šport, itd. Sredi biltena pa je prostor, namenjen solidarnostnemu trenutku oz. pomembni vlogi Solidarnostnega odbora v Gorici. V minuli sezoni se je v goriškem Kulturnem domu zvrstilo okrog 300 kulturnih prireditev. Ge k temu prištejemo še bogato telesnokulturno dejavnost, ki se redno odvija v telovadnici Kulturnega doma, zabeležimo prav gotovo še ugodnejši obračun. Dvojezični bilten v slovenskem in italijanskem jeziku, je bil izdan v nakladi 2000 izvodov. ALBANIJA / Z MNOŽIČNIMI ARETACIJAMI OPOZICIJSKIH AKTIVISTOV Vladajoča stranka začela obračunavati z opozicijo Forum za demokracijo že zahteva sestavo »vlade strokovnjakov« TIRANA - Albanske oblasti so v zadnjih urah aretirale vec kot 500 aktivistov opozicijske Socialistične stranke pod obtožbo, da so odgovorni za izbruh nasilja. Po spravljivih izjavah predsednika Salija Berishe, ki je nasprotoval proglasitvi izrednega stanja, zagotavljal trdnost albanske demokracije in opeharjenim varčevalcem obljubljal povračilo izgubljenega denarja, pa je sedaj jasno, da vlada skuSa obračunati z opozicijo. Resnici na ljubo je predtem ta izkoristila bes opeharjenih za rušenje oblasti. Osem albanskih opozicijskih strank je ustanovilo Forum za demokracijo, ki naj bi dosegel zamenjavo vladajoče Demokratske stranke predsednika Salija Berishe. Forum je včeraj pozval albansko vlado, naj se umakne in naj omogoči oblikovanje strokovne vlade, ki bi državo popeljala iz krize. Po zatrjevanju Foruma za demokracijo je za nedavne nasilne nemire v državi in za bankrot dvomljivih finančnih posrednikov kriva prav sedanja vlada. Albanske oblasti se seveda trudijo, da bi sedanje pohtiCno obračunavanje z opozicijo prikazalo kot normalno sodno in pohcijsko akcijo proti »nasilnežem«, ki so uniCevah državno in javno imovino ter povzročili po prvih ocenah za vec kot 75 milijard lir škode. Notranje ministrstvo je zanikalo pisanje socialističnega glasila Zeri i Populiti: o množičnih aretacijah. Včeraj so izpred javnih zgradb umaknili vojaške patrulje, a so v zameno ojacih pohcijsko prisotnost. Varnostniki budno pazijo, da ne bi prišlo do nedo- voljenega zbiranja ljudi, saj razganjajo tudi manjše skupinice, ki morda samo klepetajo o vsakodnevnih zadevah. Tako so včeraj s silo preprečiti zbiranje protestnikov na tiranskem nogometnem igrišču Dynamo (telefoto AP). Zakladno ministrstvo je medtem dalo vedeti, da bo vračanje izgubljenih vlog opeharjenih varčevalcev »zamudna in težka zadeva«. Vrnili naj bi jim le zneske, ki so jih pravočasno zapleniti, za ostalo pa naj bi jim dati neke vrste obveznice in vinkulirane hranilne vloge, ne pa gotovine in seveda ne konvertibilne valute. NiC Čudnega torej, da so ZDA zaskrbljene in bodo v Albanijo poslale dva gospodarska izvedenca za sleparske piramidne sisteme. ŠVICA / PRVIČ PO SKORAJ 600 LETIH Požar prizadel zgodovinski del Berna Pogrešajo dve osebi, plameni popolnoma uničili sedem poslopij iz 18. stoletja BERN - Katastrofalen požar je vCeraj prizadel stari del švicarskega glavnega mesta (na sliki AP). ObraCun je težak, saj je do tal zgorelo sedem poslopij iz 18. stoletja, druga poslopja pa so plameni le načeli, ker je takoj posegla protipožarna služba. Požar je izbruhnil ob zori, ko je bila velika večina ljudi v svojih stanovanjih. Trenutno pogrešajo le dve osebi, dve pa sta bili ranjeni, kar se zdi skoraj neverjetno glede na razsežnost požara. Med prebivalstvom je izbruhnila panika, ko so z grozo ugotovili, da gasilske avtocisterne ne morejo v ozke ulice zgodovinskega središCa.To pa so gasilci takoj nadoknadili z gasilskimi črpalkami, ki so zajemale vodo direktno iz reke Aar. Bernskim gasilcem so na pomoC priskočile gasilske ekipe z okolice, tako da so po veC urah napornega in skrajno nevarnega gašenja konCno ukrotili plamene. Skoda znaša več milijonov švicarskih frankov, lahko pa bi bilo še hujše, saj je zadnji podoben požar leta 1405 v Bernu uničil 600 hiš in terjal 100 življenj. OCENA AGENCIJE TANJUG DAVTONSKI SPORAZUM Srednjeevropske države v EU ne pred letom 2005 Ocena na osnovi stališč podjetja JR Morgan BUDIMPEŠTA - Srednjeevropske države v gospodarskem prehodu ne bodo postale polnopravne Članice Evropske unije (EU) vsaj do leta 2005, povzema srbska tiskovna agencija Tanjug ocene gospodarskih raziskovalcev podjetja JP Morgan, s čimer slednji pobijajo roke, ki jih omenjajo vodilni možje EU (leto 2000) ter Evropske komisije (leto 2002). V JP Morganu, kot navaja isti vir, menijo, da bo proces včlanjevanja v Evropsko unijo te države zaposloval še dobršen del prihodnjega desetletja, Četudi bodo države Članice Združenja za prosto trgovino Srednje Evrope (CEFTA) obdržale vse svoje navdušenje in zavzetost v izvajanju gospodarskih reform. Francoski in nemški politiki so že večkrat poudariti, da je rok za včlanitev Češke, Poljske, Madžarske, Slovenije in Slovaške v EU leto 2000, medtem ko januarski dokument Evropske komisije navaja, da se Unija ne bo razširila pred letom 2002. Strokovnjaki JP Morgana so prepričani, da bodo ti roki prekoračeni, pri Čemer izhajajo iz domneve, da se pogajanja o včlanitvi ne bodo začela pred sredino leta 1998, torej pol leta po koncu medvladne konference o prihodnosti EU, trajala pa bodo najmanj tri leta. Temu bo sledilo obdobje ratifikacij, v katerem so tudi možne odložitve. Drugi ugledni strokovnjaki pa, kot piše Tanjug, opozarjajo, da so v Času pogajanj o včlanitvi držav CEFTE v EU možni zapleti ob številnih vprašanjih, posebej glede kmetijske politike unije in njenih kohezijskih skladov, prek katerih poteka obsežen transfer sredstev iz bogatih v revne Članice. Analitiki JP Morgana prav tako ugotavljajo, povzema isti vir, da skušajo srednjeevropske države storiti vse, da bi dokazale svojo pripravljenost za evrospko integracijo, Čeprav so potrebne še obsežne prilagoditve socialne zaščite trga delovne sile in finančne regulative. Strokovnjaki omenjenega podjetja še menijo, da so bojazni glede tega, da Slovaška ne bo med novimi članicami EU, neutemeljene, saj gre za "parlamentarno republiko, kjer vlado izbirajo na svobodnih volitvah", ne glede na pogoste napade Zahoda na račun vlade Vladimirja Mečiarja zaradi trdih stališč do medijev in etničnih Danes v Rimu seja kontaktne komisije za BIH RIM - Z italijanskega zunanjega ministrstva so sporočiti, da se bo danes v Rimu sestala kontaktna skupina za BiH. V skupini sodelujejo predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, NemCije, Rusije in Italije, visoki predstavnik za uresniCevanje civilnega dela daytonskega sporazuma Carl Bildt ter predstavnik Nizozemske, države, ki v tej polovici leta predseduje Evropski uniji. Kot je še objavljeno v sporočilu, bo šef italijanske diplomacije Lamberto Dini danes zjutraj sprejel ameriškega posrednika za nekdanjo Jugoslavijo Johna Kombluma, ki bo prav tako sodeloval na sestanku kontaktne skupine. Tematika, ki se ji kontaktna skupina v zadnjem obdobju predvsem posveča, presega le okvire BiH; skupina je na srbskega predsednika Slobodana Miloševiča naslovila ostro opozorilo, naj prizna demokratična "pravila igre" v zvezi z lokalnimi volitvami v Srbiji 17. novembra. Iz uradnih virov se je izvedelo, da bosta poglavitni temi rimskega sestanka kontaktne skupine prihodnost Brčkega - odločitev o vprašanju le-tega naj bi arbitražna komisija na Čelu z Robertom Ovmom sprejela do 15. februarja - in delovanje Federacije BiH. »lani kontaktne skupine ter omenjeni evropski predstavniki bodo razpravljati tudi o krizi v Srbiji in stanju v vzhodni Slavoniji. Zadnji sestanek kontaktne skupine se je odvijal 11. januarja v Bruslju, ko so elani skupine izraziti zahtevo, naj Miloševič spoštuje priporočila Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in prizna volilno zmago opozicije. Si m NOVICE Papež 13. aprila v BiH RIM - Papež Janez Pavel II. bo 13. aprila na obisku v BiH, so včeraj uradno potrditi v Vatikanu. Bundestag podpri deklaracijo o nemško- češki spravi BONN - Nemški bundestag je včeraj z veliko vedno podprl nemško-češko deklaracijo o spravi. Po triurni razpravi je za deklaracijo glasovalo 578 poslancev, 20 jih je bilo proti, 23 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Nemški kancler Helmut Kohl pa je pozval sudetske Nemce, naj zgradijo mostove med Nemci in Cehi. "Nikogar ne smemo izključiti in nihče se ne sme izključiti sam, " je poudaril Kohl med razpravo v bundestagu o nemško-Ceški deklaraciji o spravi. Po mnenju nemškega kanclerja je omenjena deklaracija dokument, ki vsebuje koncesije na obeh straneh. "Po mojem prepričanju gre za dobro besedilo, ki izpostavlja trdno voljo obeh strani za skupno pot v boljšo, evropsko prihodnost," je dejal Kohl. Tudi Češki predsednik Vaclav Havel je izrazil veselje ob sprejemu Ceško-nemške deklaracije o spravi v bundestagu Predsednik Havel je vsporocilu za javnost izrazil prepričanje, da bosta deklaracijo sprejela tudi oba domova Češkega parlamenta. Češka poslanska zbornica bo o deklaraciji o spravi glasovala na seji, ki jo bo začela 4. februarja, nato pa bodo o njej razpravljati še senatorji. NATO zavrača beloruski predlog o nejedrskem območju MINSK - Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je zavrnil predlog beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka o ustanovitvi nejedrskega območja v srednji in vzhodni Evropi, trdi belorusko zunanje ministrstvo. Lukašenko je predlagal, da bi nejedrsko območje obsegalo Belorusijo, Ukrajino, baltiške države in nekdanje Članice Varšavskega pakta, ki si prizadevajo za članstvo v zvezi NATO. Solana je v odgovoru poudaril, da NATO sicer podpira zamisel o območju varnosti, ki bi ustrezalo interesom vseh držav, vendar pa ne more podpreti predloga Minska, navajajo njegovo izjavo v beloruski prestolnici. Kučma prispel ira obisk v Francijo PARIZ - Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je dopoldne prispel na dvodnevni uradni obisk v Francijo, kjer se bo med drugim sestal s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom in pre-mierom Alainom Juppejem. Med obiskom ukrajinskega predsednika naj bi Francija in Ukrajina podpisati sporazum o izogibanju dvostranskemu obdavčevanju ter sporazum o kulturnem sodelovanju med državama. KuCma se bo sestal tudi z vodilnimi predstavniki vecih velikih francoskih podjetij in bank. Spori glede članstva Turčije v EU HAMBURG - Predstavnik nemških socialdemokratov, pristojen za zunanjo politiko, Karsten Die-trich Voigt je turški zunanji ministrici Tansu Cil-ler očital izsiljevanje. Očitno ministrica še ni doumela značaja Evropske unije, Ce želi sprejem Turčije v EU izsiliti z vetom na širitev zveze NATO na Vzhod, je davi za nemški radio izjavil Voigt in dodal, da EU ni klub medsebojnih izsiljevanj, paC pa je usmerjena h kompromisom. ¥ Iraku še več raket VVASHINGTON - Vodja posebne komisije Združenih narodov (UNSCOM) Rolf Ekeus je v sredo v VVashingtonu sporočil, da Irak pred inšpektorji ZN še vedno skriva "pomembno število raket". Natančnega števila švedski diplomat sicer ni želel razkriti, povedal pa je, da je UNSCOM doslej uničil 49 iraških raket scud z dosegom vec kot 150 kilometrov. škandal v koroškem deželnem zboru CELOVEC - Na prvi seje koroškega deželnega zbora včeraj v Celovcu je prišlo do političnega škandala. Svobodnjaška stranka v deželnem zboru je odkrila ponarjene podpise na nekem predlogu, ki ga je vložila socialdemokratska stranka (SPO) in v katerem je le-ta zahtevala nujno obravnavo problematike deželnih bolnišnic. Po hudi zmešnjavi v vrstah socialdemokratov je predsednik kluba socialdemokratskih poslancev dr. Peter Ambrozy javno priznal, da trije podpisi niso originalni, temveč da gre za podpise, ki jih je v imenu omenjenih poslancev napisal nek uslužbenec kluba socialdemokratskih poslancev v koroškem deželnem zboru. Klubski predsednik svobodnjakov Martin Strutz je v zadevo vključil državnemega tožilca, predstavnik Ljudske stranke Sablatnig pa je poudaril, da manipulacija na predlogu SPO močno škoduje tako ugledu deželnega zbora kot tudi deželi sami. Seja deželnega zbora se je popoldne po veCumi prekinitvi nadaljevala, kakšne posledice bo zadeva imela za odgovorne znotraj kluba socialdemokratskih poslancev pa včeraj še ni bilo jasno. Opazovalci vCeraj niso vec izključili, da bo zadeva morda imela za posledico celo odstop Ambrozya. Le-ta je na nujo sklicani tiskovni konferenci - vsaj zaenkrat - zvamil tako možnost. (I.L.) GORICA Petek, 31. januaija 1997 NOVICE PODGORA / NA SEJI V TOREK DVAKRAT TEDENSKO Na obisku šolniki iz Avstralije in Argentine Na Goriško prihaja danes na obisk skupina Solnikov iz Argentine in Avstralije. Dopoldne si bodo, po krajšem obisku na gradu, ogledali Katobško knjigarno, se seznanili z delom v uredništvu Novega glasa, obiskali Solo in vrtec v Standrežu ter si ogledali freske Toneta kralja v cerkvi v Standrežu. Po obisku na županstvu v Steverjanu je popoldne v programu ogled kulturnega centra "Lojze Bratuž” in Kulturnega doma. Obisk prirejata Svet slovenskih organizacij ter Državni sekretariat za Slovence po svetu. Drevi koncert znanega milanskega Tria Matisse Glasbeno društvo "Rodolfo Lipizer” se bo danes poklonilo spominu skladatelja Franza Schuberta ob 200-letnici rojstva. Ob 20.30, bo v kulturnem centru "Lojze Bratuž” koncert komornega Tria Matisse iz Milana, ki bo izvajal dve znani Schubertovi kompoziciji : trio opus 99 in trio opus 100. Ansambel sestavljajo violinist Paolo Vidoni, violonCebst Enrico Dindo in pianistka Emanuela Remonti. Proste vstopnice so v prodaji v turističnem uradu Appiani tel. 530266. Poštna urada v Gorici inTržiču danes odprta do 18. ure Pokrajinsko ravnateljstvo postne službe obvešča, da bodo danes, ob zapadlosti roka za plačilo avtomobb-skih taks, televizijske in radijske naročnine ter nekaterih drugih obveznosti, na glavnih poštah v Tržiču in Gorici sprejemali vplačila do vključno 18. ure. Podaljšan urnik odprtja poštnih uradov velja vsekakor samo za sprejem vplačil po poštnih tekočih računih. Sporočilo Konzorcija za zaščito briških vin Konzorcij za zaSčito briških vin obveSča, da bodo tudi letos opravljati tehnične preglede naprav za škropljenje, kar ima dvojni pozitivni učinek: dobro delovanje pomeni manjšo porabo škropiv in torej prihranek, pomeni pa tudi manjšo obremenitev okolja z nevarnimi snovmi. Konzorcij nadalje obvešča, da je bil po sklepu deželnega odbora do konca marca podaljšan rok za vlaganje prošenj za prispevke v smislu pravilnika EGS 2078/92. Izgubljeno-najdeno V uradu za najdene predmete hranijo, na razpolago zakonitim lastnikom: par naočnikov, dve kolesi, uro, biserno ogrlico, poročni prstan, avtomobilski radisjki sprejemnik. Kdor meni, da je lastnik katerega od omenjenih predmetov in to lahko dokaže, naj se zglasi na poveljstvu mestnih redarjev. Aktivnosti na vojaškem strelišču nad Selcami Županstvo v Doberdobu obvešča, da se bodo aktivnosti na vojaškem strebšču nad Selcami, v februarju, odvijale od 5. do 7. februarja, 10. februarja, 11. fe- % bruarja, 14. februarja, 20. februarja, 24. in 27. februarja vsakokrat od 8.30 do 17. ure. Dostop na ožje in Suše območje strebšča je v omenjenih dneh prepovedan, ustrezno označen in zavarovan. V OKVIRU POBUDE INFORMIRANJA Predstavili so načrt ureditve odvodnjavanja Dela naj bi se začela že pred koncem leta Najprej območje pokopališča in športne hale V Dijaškem domu tečaj slovenščine za osnovnošolce Učenje ob igri in zabavi Dijaški dom Simon Gregorčič uresničuje novo zanimivo pobudo in sicer tečaj slovenščine za otroke (namenjem je seveda otrokom, ki slovenščine ne znajo ali pa znajo komaj nekaj besed). Iniciativa je nastala predvsem kot sad dveh pozitivnih izkušenj na področju medsebojnega spoznavanja in približevanja z italijanskimi someščani, ki ju je Dijaški dom uresničil v zadnjem času. Omeniti velja velik uspeh tečajev slovenščine za odrasle, ki potekata že nekaj mesecev v domu, pa tudi bogato in aktivno sodelovanje z občinsko ludoteko, v okviru katerega se gojenci doma in italijanski otroci, ki obiskujejo igralnico, srečujejo že skoraj redno. Tečaj slovenščine, ki je namenjen otrokom od 6. do 10. leta predvideva 25 ur pouka v obliki dveh enournih tedenskih srečanj. Udeleženci bodo spoznavali slovenski jezik predvsem v obliki in s pomočjo igre, glasbe, risanja in računalnika. Laboratorij bo vodila Jani Fortuna, ki z domom že nekaj let uspešno sodeluje prav na področju jezikovne vzgoje. Interesenti lahko pokličejo na telefonsko številko doma 533495 še do konca prihodnjega tedna. Koristno bo, če z zanimivo pobudo seznanite vaše družinske prijatelje. Ce se bodo vsi držali rokov in če ne bo dodatnih težav glede pridobivanja finančnih sredstev, bodo morda že konec leta pričeli uresničevati načrt ureditve odvodnjavanja na območju Lečnika, Podgore in Pevme o čemer je sicer govor že lep čas. Načrtovalca in predstavniki občinske uprave so na torkovi seji s predlaganimi rešitvami seznanili člane rajonskega sveta v Podgori, ki so k osnutku imeli nekaj manjših pripomb, v glavnem pa načrt sprejeli s priporočilom, da naj se postopek pospeši. Na območju Podgore sta predvidena dva zahtevnejša posega: pri športni palači in na območju pokopališča. Zahtevnejši, tako po tehnični plati, kakor glede stroška, je prvi poseg, saj bo treba poskrbeti za reden in hiter odtok vode iz precej velike depresije, tehnična rešitev je precej zapletena zaradi pri- sotnosti številnih objektov. Z drugim posegom bodo poskušali sanirati širše območje pokopališča.Vodo (deževnico in podtalnico) bodo speljali po jaških pod cesto v strugo Soče. S tem naj bi vspostavili stanje izpred nekaj deset let. V kolikor taka rešitev ne bo uspešna, bodo pokopališče skušali sanirati z namestitvijo posebnih drenažnih cevi. Predvideni posegi za hidromelioracije na območju Brd zadevajo tudi Ločnik in Pevmo ter Oslavje in Stma-ver in se bodo izvajali nekaj let. Predvideni strošek presega šest milijard Ih, od tega pa je že na razpolago okrog tri milijarde. Pametno bi bilo, da denar čimprej uporabili, so priporočili člani rajonskega sveta. Na sliki - foto Bum-baca - ureditev odvodnjavanja bo koristno tudi za sanacijo pokopališča in ožjega območja Nastop kvarteta ”7plus” v centru "Lojze Bratuž” V nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopil kvartet 7plus. Sestavljajo ga Bruno Petvar - tenor in umetniški vodja, Danilo Japelj - tenor, Stelio Grbec - bas in Leon Bučar - bariton. Kvartet 7plus, doma iz Izole, deluje že četrto leto. Pevci izhajajo iz zborovske tradicije in imajo za seboj že nad 150 samostojnih koncertov po Sloveniji in zamejstvu. Leta 1994 so sodelovali z ansamblom Primorski fantje na vseh večjih festivalih, kot so Steverjan, Ptujski festival in Vesela jesen. Kvartet goji tako narodne slovenske pesmi kot tudi črnske duhovne, zadnje čase pa tudi jazz glasbo in priredbe imenitnega ameriškega kvarteta Manhattan Transfer. Skupina končuje prav v teh dneh snemanje nove kompaktne plošče, na kateri bo črnska duhovna glasba in jazz priredbe. Goriški pubhki bo kvartet predstavil poleg črnskih duhovnih skladb tudi svojo kaseto Sijaj mi sončece, na kateri so več ali manj znane ljudske pesmi z dodatnimi glasbenimi aranžmaji. S to kaseto so letos že večkrat gostovali na RTV Slovenija in drugih televizijskih postajah. ZDRAVSTVO / NA POBUDO DRUŠTVA KRVODAJALCEV tJ prireditve KD OTON ZUPANČIČ vabi vse na Pustni večer v soboto, 8. februarja, ob 20.30 v gostilni Turri na trgu sv. Andreja v Standrežu. Večer predvideva večerjo, glasbo, ples, nagrajevanje najorigi-nalnejše maske in zabava. Vpisovanje vsak večer v Kulturnem domu A. Budal v Standrežu ali pa direktno v gostilni Turri. □ ČESTITKE Danes praznuje 50. rojstni dan STANA MUCIC iz Stan-dreža. Se mnogo srečnih in zdravih let ji vošči družina Boris Zavadlav. Danes praznuje v Standrežu naša mama in nona STANA 50 let. Vsi, ki jo imajo radi ji voščijo še veliko let veselja in zdravja. Sergio, Marjan, Betty, Gabrijel, Mateja, Nevio, Katja in Sava. KZ prireja v torek srečanje s kmetovalci v Doberdobu Zanimanje za predavanje Umberta Tirellija Govoril je o zgodnjem odkrivanuju rakastih obolenj, preventivi in tudi o AIDS-u V torek, 4. februarja bo v gostilni Peric v Doberdobu, ob 19. uri sestanek kmetovalcev in drugih zainteresiranih, ki ga prireja goriška Kmečka zveza. Na sestanku bosta predsednik goriške KZ Ivan Humar in kmetijski izvedenec Marino Faraglia seznanila prisotne z delovanjem te stanovske organizacije. Poudarek bo seveda tudi na najbolj aktualnih vprašanjih kot je na primer zakon 2078/92, ki predvideva posebne prispevke za vodenje naravi prijaznega kmetijstva, dalje novosti, ki jih za kmetijstvo prinaša novi finančni zakon itd. Sestanek pa bo tudi priložnost, da se sama Kmečka zveza podrobneje seznani s krajevno kmetijsko problematiko. Sestanke na isto tematiko je goriška Kmečka zveza priredila 17. januarja na sedežu vinogradniške zadruge Brda v Steverjanu. Udeležilo se ga je lepo število domačih kmetovalcev, predvsem seveda vinogradnikov. Poleg predsednika KZ za Goriško Ivana Humarja in izvedenca Marina Faraglie, se ga je udeležil tudi izvedenec goriškega kmetijskega nadzorništva Enrico Furlan. Omenimo naj še, da so se predstavniki goriške Kmečke zveze, predsednik Humar, izvedenec Faraglia in tajnik Kmečke zveze iz Trsta Edi Bukavec, 20. januarja sestali s predsednikom Zveze kmetov Italije (CIA) Danilom Canesinom. Beseda je tekla predvsem o vlogi in delovanju te stanovske organizacije na Goriškem. V prihodnjih dneh ima KZ v programu še druga srečanja z goriškimi kmetovalci, vsekakor pa so tudi vrata Kmečke zveze odprta vsakomur za vsa pojasnila in za reševanje raznih prijav, vlog, prošenj za prispevke in vse kar sodi v delovno območje ustanove. Urad KZ v ulici Malta 2 je odprt vsak dan od 8. do 13. ure. Društvo krvodajalcev v Sovodnjah je v petek, 24. januarja priredilo zelo zanimivo predavanje o rakastih obolenjih, njih pravočasnem odkrivanju in zdravljenju ter o AIDS-u. Gost večera je bil predstojnik onkološkega centra v Avianu dr. Umberto Tirelli, ki je na preprost in razumljiv način poslušalce seznanil z ugotovitvami in spoznanji medicinske znanosti na področju odkrivanja in zdravljenja rakastih obolenj ter pri tem zlasti poudaril odgovornost posameznika, ki se z nezdravim načinom življenja (n.pr. kajenjem) izpostavlja večji nevarnosti bolezni. Dr. Tirelli je podčrtal pomen preventivnih ukrepov, predvsem pa stalnega in rednega opazovanja telesa in počutja. Govor je bil tudi o AIDS-u, bolezni, ki seje smrt zlasti med določenimi rizičnimi skupinami in proti kateri še ni učinkovitega zdravila. Po besedah dr. Tirellija so vsekakor koristni nekateri osnovni preventivni ukrepi, kakor zaščita med spolnimi odnosi, uporaba novih brizgalk, omeje- vanje spolnih odnosov in partnerjev. Vsi ti ukrepi lahko nekoliko zmanjšajo nevarnost infekcije, vendar pa bo bolezen mogoče izkoreniniti šele ko bodo našli učinkovito zdravilo. Srečanje s priznanim strokovnjakom v Kulturnem domu v Sovodnjah je trajalo skoraj tri ure. Posebej zanimiv je bil drugi del, ko je dr. Tirelli odgovarjal na Številna vprašanja. Foto Bumbaca. KINO GORICA VITTORIA 1 17.45-20.00-22.10»Ransom«. Mel Gibson. VITTORIA 3 17.00-19.30-22.00»Evita«. Madonna in Antonio Banderas. CORSO 18.00-20.00-22.00»Dal tramonto all’al-ba«. Prepovedan mladini pod 18. letom. u LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVDDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 10.00, Ofelia Ba-ratto Lombardi iz sploSne bolnišnice ; 13.15, Rolando Burgnich iz splošne bolnišnice v Vileš; 11.30, lolanda Lutman por. Leban iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče. STATISTIKE / ISTATOVI PODATKI ZA LETO 1995 Manj denarja družinam, več zasebnim podjetjem Od večjih zaslužkov podjetij uslužbencem le drobtine RIM - Vec denarja za Podjetja, manj za družice. Tako bi lahko strnili Podatke osrednje ustanove za statistiko Istat za leto 1995, ki so jih objavili včeraj. Dohodki od odvisnega dela so se no-Riinalno povečali za 4, 5%, glede na inflacijo pa se je njihova realna vrednost povišala samo za 0, 3% in ni torej niti minimalno nadoknadila izbu-be kupne moči iz prejšnjih let (-4,8% leta 1993 in -0,8% leta 1994). Povsem drugačna pa je slika za neodvisne delavce, katerih dohodki so se leta 1995 povečali za 8 odstotkov, in Se posebno za zasebna podjetja, ki so zaslužila celih 13 odstotkov vec kot leto prej, samo polovico tega presežka (7 odstotkov) pa so namenili uslužbencem. Tudi odstotek dohodka od celotnega vsedržavnega gospodarstva, ki ga obsorbirajo družine, se je v letu 1995 znižal na 74,7%, medtem ko je poprečje osemdesetih let in začetka devetdesetih znašal okrog 78%. Po mnenju strokovnjakov je to nov dokaz, da je gospodarska rast leta 1995 privedla do prenosa bogastva od družin na podjetja oziroma na individualne podjetnike. Ti so tako v tem letu povečali za 9 odstotkov kvoto dohodka, ki jo namenjajo lastni družini, povečali so razpoložljivi bruto dohodek za celih 21 odstotkov ter namenili investicijam 13% dohodka veC kot leto prej. Glede javnih podjetij so podatki mnogo manj izraziti, kar je po mnenju strokovnjakov posledica procesov privatizacije, ki so se zaceli leta 1993. Globalno vzeto so leta 1995 zabeležili upočasnitev rasti proizvodnje (+2,7%, leto prej +4, 5%), omejitev naložb (-7, 1 %), predvsem pa močan padec zaposlovanja (-8,6%). V Vidmu odprli 32. Agriest VIDEM - Težave kmetijskega sektorja, problem proizvodnje mleka in odnosi z deželo so bile glavne točke, ki se jih je deželni predsednik Italijanske kmetijske zveze (CIA) Dante Savorgnan dotaknil ob včerajšnji otvoritvi 32. izdaje sejma Agriest na sejemskem razstavišču v Toreanu di Martignacco. Na sejmu, ki bo trajal do 3. februarja, je prisotnih 250 razstavljalcev, povečini iz italijanskega severovzhoda, pa tudi iz Avstrije. Na otvoritvi so bili prisotni tudi zastopniki Kmečke zveze iz Trsta in Gorice. ______DIREKTOR HITA SILVAN KRIŽMAN_ Odlična bera igralnic GORICA - Nad 1, 8 milijonov gostov, povprečno 5.000 vsak dan, so lani imeli v Hitovih igralnicah v Novi Gorici, Kranjski gori, OtoCcu in Rogaški Slatini. Njihova bruto realizacija je znašala 24, 6 milijarde tolarjev (približno 270 milijard lir). Državi so plačali 8, 6 milijarde tolarjev raznih davkov. Le malenkost tega je šla občinam, kjer se nahajajo igralnice. Levji delež je pobrala država. Devetdeset odstotkov realizacije so imeli v petih igralnicah, preostalih deset odstotkov pa v restavracijah in hotelih. V treh novogoriških hotelih (Perla, Park in Sabotin) so imeli 81.000 nočitev, hotelske zmogljivosti so bile zasedene 60-odstotno. Podatke je novinarjem povedal generalni direktor Hita Silvan Križman. Povedal je tudi, da se je zaradi lanskega ovrednotenja italijanske lire, njihov tolarski bruto prihodek povečal za 30 odstotkov. Vendar pa to, zaradi visokih davčnih obremenitev, pomeni le 9 odstotkov. Levji delež prihodka je v dveh novo- goriških igralnicah Perla in Park. V Kranjski gori prevladujejo avstrijski gostje (zaradi tega je kar precej izgubila avstrijska igralnica ob Vrbskem jezeru). Razumljivo manj gostov je v OtoCcu in Rogaški Slatini. Gornji podatki, sicer omenjeni na družbo Hit, ki upravlja 5 od skupnega števila desetih slovenskih igralnic, še enkrat potrjujejo, da prihaja dober del slovenskega izkupiCa od turizma (lani 1, 2 milijardi dolarjev) iz igralnic. Dodajmo še, da se sem štejejo tudi prihodke iz brezcarinskih trgovin in bencinskih Črpalk, pa bomo brž ugotovili, da se slovenska turistična bera ustvarja predvsem ob meji z Italijo. V Novi Gorici pa so zelo zaskrbljeni zaradi napovedanega podržavljenja igralnic. Pred tednom dni so iz ministrstva za finance sporočili, da je v konCni fazi piprave osnutek zakona o podržavljenju. Sel naj bi Cimprej v razpravo v parlament, veljati naj bi pričel še pred koncem leta. O njem so v Novi Gorici izvedeli iz Časopisov. Ustanovljena naj bi bila državna igralniška družba po vzoru avstrijske in nizozemske. Ni znano, kako in kaj z delnicami sedanjih uslužbencev oz. društev in drugih, ki so sedaj lastniki večjih ali manjših paketov delnic v igralnicah. Samo v Novi Gorici je več sto takšnih delničarjev, ki so svojCas, dokler je to bilo možno, dokapitalizirali podjetje. Tudi zaradi tega, ker so bile in so njihove plaCe visoke, nad slovenskim poprečjem. Na območju Nove Gorice je sedaj s Hitom povezanih 1.500 ljudi. Kakšne plaCe bodo dobili, Ce bo podjetje podržavljeno, se sprašujejo uslužbenci. Marsikdo se sprašuje tudi, ali bo znala morebitna bodoča državna uprava tako uspešno reklamizirati igralnice v Novi Gorici, kot to delajo sedaj. Skoraj ni dneva, da ne bi v medijih Furlanije-Julijske krajine in Veneta objavili reklame, skoro ga ni kraja, kjer ne bi bila sponsori-zirana neka prireditev. Rezultat tega je vsakdanja gneča na mejnih prehodih in v igralnicah. M.W. Kdaj hitre proge tudi v naših krajih? TRST - Prav v dneh, ko skušajo ugotoviti razloge hude železniške nesreče v Piacenzi, kjer je iztiril hitri vlak pendolino, ki običajno v pičlih štirih urah poveže Milan z Rimom (in s tem dela veliko konkurenco letalom na isti progi), se v naših krajih spet pojavljajo vesti o morebitni izgradnji hitre proge od Benetk do meje s Slovenijo in dalje Cez Slovenijo na Madžarsko in v Ukrajino. Čeprav človek danes zna uporabljati tehniko bolje in hitreje kot v prejšnjem stoletju, bo najbrž minilo kar veliko let, ali celo desetletij, preden bo ta zamisel uresničena. Ponavlja se torej zgodba za drugo železniško povezavo med Avstrijo in Trstom, ki se je odvijala kar pol stoletja v avstrijskih časih, in ki je bila obelodanjena pred kratkim, ko so v Gorici proslavili 90-let-nico Bohinjske proge. Pred kratkim so se na raznih posvetih sestali najvidnejši predstavniki železniških uprav. Pokazali so nekaj okvirnih načrtov in vsaj z besedami vsi soglašali, da je treba zgraditi, poleg avtoceste, tudi hitro železnico med Benetkami, Ljubljano, Budimpešto in Kijevom. NaCrti so različni, o njih so razpravljali tudi v Evropski skupnosti. Vendar pa so v Bruslju pred kratkim zamrznili vse podpore za izgradnjo hitrih prog v Evropi. Na to podporo so računali bodisi Italijani kot Francozi in Spanci ter še kdo drug. Tudi zaradi tega bodo Italijani počasneje gradili hitre proge, ki naj bi bile bolj ali manj paralelne z že obstoječimi. Marsikateri ekonomist se tudi sprašuje ali je sploh smiselno graditi takšne proge ter pora- biti ogromno denarja v Času, ko bi država morala štediti v vseh ozirih. Nesreča pri Piacenzi je ponovno odprla razpravo o tem. Kar se tiCe povezave med Italijo in Slovenijo, je bilo izdelanih vec načrtov. Najbolj verjetno naj bi Benetke z novo progo povezali s Trstom, od tu naj bi tiri bili mimo Milj speljani na slovensko stran. Na tak naCin bi Slovenija lahko izgradnjo nove proge na njenem ozemlju koristno uporabila za potrebe pristanišča v Kopru. Seveda obstaja varianta za izgradnjo hitre proge Cez tržaški Kras (brez dolgega ovinka v smeri Kopra). Načrtovalci so sicer predvideli tudi pot skozi Gorico, po Vipavski dolini in od Ajdovščine, do koder sedaj sega ozkotirna proga, do Logatca. O tem so pred dnevi govorili na goriški Zvezi industrijcev. Ta proga bi bila, upoštevajoč kilometre, zares najkrajša. Vendar pa je skoraj nemogoče, da bi hitri vlaki potovali po ozkotirni Vipavski progi, zgrajeni na začetku stoletja. Od Ajdovščine do Logatca naj bi proga tekla v predorih, ki naj bi vsega skupaj bili dolgi nekaj veC kot 20 kilometrov. Kdo in kdaj ter s kakšnim denarjem bi bilo vse to narejeno, ostaja, vsaj zasedaj, nerešeno vprašanje. Brez dvoma za tako obširne načrte v Sloveniji še veliko Časa ne bodo imeli denarja. 2e nekaj let se v vodstvu Slovenskih železnic ubadajo z zahtevno rekonstrukcijo obstoječih prog in tudi voznega parka. Prav pred kratkim jim je ljubljanska vlada odobrila denar za nakup novih vlakov. Na slovenskih prograh vozijo namreč potniški vlaki, ki so stari najmanj dvajset let. Največ jih je poljske izdelave. Nazivajo jih »gomulke«. Vozni park je nujno potreben zamenjave. Zaradi tega so se v Ljubljani odločili, da pogledajo Cez mejo, da bi si nabavili kar najbolj sodobne in tudi hitre vlake. Lani so na slovenskih železnicah poskusno vozile razne kompozicije, med,temi tudi fiatov pendolino. Po raznih poskusih in ponudbah sta italijanska Fiat in nemška Siemens edina ostala na pozornici. Tudi zaradi tega, ker sta se obe družbi obvezali, da bosta nad polovico materiala, potrebnega za svoje vlake prodane Sloveniji, kupila v slovenskih tvrdkah. Naložba je precejšnja. Do leta 2004 naj bi Slovenske železnice kupile 30 garnitur novih vlakov. Kdo bo zmagal, Fiat ali Siemens? Slednja je v Sloveniji neposredno pristotna s svojo filial-no družbo, je pa že sedaj neposredno angažirana v nekaterih slovenskih tovarnah. Kaj pa hitra proga zahod - vzhod Cez Slovenijo? O tem zasedaj sploh ne razmišljamo, pravijo v Ljubljani, saj bi to bila prevelika investicija. Seveda si nadejajo, da bi na pomoč z denarjem priskočila Evropska skupnost. Primarne naloge so sedaj obnova voznega parka, elektrifikacija Soškega koridorja (Bohinjske proge), izboljšanje železniške povezave s Koprom in izgradnja povezave z Madžarsko. Tudi na tej relaciji so bile traCnice položene že v avstrijskih Časih, v letih Ko-minforma pa so bile veze med takratno Jugoslavijo in Madžasko pretrgane. Prav za razvoj Kopra pa je ta povezava nujno potrebna. Marko VValtritsch _^ OVIDEM -2/10 —^N. GORICA GORICA^ o '2/1° TRST -1/12' O DA ) S o KRANJ CEUE O -7/3 _^ O cf? IRI IAMA u / POSTOJNA o 5/4 PORTOROŽ O OPATIJA POREČ PAZIN O o O ____________________ LJUBLJANA -4/2 N. MESTO -5/3 O KOČEVJE O CRNOMEU, O ZAGREB -6/0 O e A 10 Sj REKA 0/10 Slovenija: Danes bo pretežno jasno, zjutraj in delno dopoldne bo ponekod po nižinah in kotlinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -11 do -5, najvisje dnevne od -2 do 4 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo, zjutraj in dopoldne bo po kotlinah in nižinah megla ali nizka oblaCanost. ' —' MORJE Morje mirno Temperatura morja 9,8 stopinje -V Er BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu tudi spodbuden. X— PLIMOVANJE Danes: ob 2.00 najvisje 31 cm, ob 9.29 najnizje -15 cm, ob 14.37 najvisje -3 cm, ob 19.28 najnižje -13 cm. Jutri: ob 3.15 najvisje 29 cm, ob 11.23 najnižje -23 TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 1 2000 m -2 1000 m 1 2500 m -4 1500 m -1 2864 m -6 JUTRI GRADEC -5/-1 TRBIŽ S CELOVEC O -6/0 O KRANJSKA GORA ČEDAD OVIDEM 0/8 cS J TRŽIČ -6/0 9 GRADEC -5/-1 MARIBOR O .4/0 PTUJ M. SOBOTA O -5/-1 S _ \ CEUE o ^/1 s GORICA q -i/6 O v LJUBLJANA -3/1 N. MESTO -2/1 POSTOJNA o O 2/4 ZAGREB .2/0 O RTOROŽ KOČEVJE CRNOMEU O UMAG ' i-, ^ 9 OPATIJA POREČ PAZIN O, REKA 1/8 1 Slovenija: V noči na soboto se bo v notranjosti Slovenije prehodno zmerno pooblačilo, čez dan pa postopno razjasnilo. V nedeljo bo precej jasno in vetrovno. Na Primorskem bo pihala burja. v. J L ) v / L J pl Wn Singapurske »morilske« smeti SINGAPUR - Potem ko jim je uspelo »očistiti« Singapur tatov in posiljevalcev, se sedaj oblasti ubadajo s tako imenovanimi »morilskimi« smetmi. »Killer litter« kot pravijo Singapurci tem smetem, so najrazličnejši predmeti od televizijskih aparatov do nočnih omaric, ki letijo skozi okna singapurskih stolpnic. Pred dnevi je na pločnik priletela bronasta žerjavnica, ki je skoraj ubila nekega mimoidočega. Sledil ji je otroški tricikel, ki je uničil vetrobran nekega luksuznega mercedesa. Včeraj je nekdo na neki avtomobil spustil celo večerjo. Zaman so oblasti povečale kazni za storilce na veC mesecev zapora, »morilske« smeti Se vedno letijo z oken ljudskih stolpnic. V začetku so mislili, da so storilci psihopati, sedaj pa je vsem jasno, da so to navadni ljudje, ki se med družinskimi prepiri sprostijo z metanjem najrazličnejših predmetov skozi okno. Iran: ujeli skupino ropark TEHERAN - Kljub šariatskemu pravu, ki strogo kaznuje roparje, tatove, prešustnike, pivce alkoholnih pijač in druge zločince, so v Teheranu ujeli skupino treh ropark, ki so praznile stanovanja petičnežev. Mlade ženske, sestri in njuna prijateljica, so bile prepričane, da bodo na tak naCin najlažje prišle do denarja, ki so ga krvavo potrebovale. Ovite v obvezni šador so z zvijaCo prepričale gospodinje, da so jim v jutranjih urah, ko so hib možje na delu, otroci pa v šoli, odpirale vrata stanovanj. Trojica je nato žrtve zvezala in očistila stanovanje. Zadnji rop jim je spodletel, ker niso opazile, da je bil v stanovanju neki otrok, ki se je izmuznil in sprožil alarm, tako da so policisti ženske našli pri »delu«. Najboljše avstralske klobase izdelek italijanskih priseljencev SYDNEY - Dnevnik Sydney Morning Herald je s svojo anketo med sladkokusci in poznavalci »etničnih klobas« ugotovil, da so najbolj priljubljene klobase italijanskih mesarjev. Sledijo jim francoske, švicarske in španske. Na petem mestu so kitajske, medtem ko so vsi negativno oceniti domače avstralske klobase, ker so »bledikave, neokusne in premastne«. Da bi bila mera polna, je v njih preveč žita, tako da izgledajo kot plastičen umeten proizvod. Zanimanje za hongkonške znamke PEKING - Na dražbi v južnokitajskem Shenzhenu so v hipu prodali vse stare, kolonialne, in nove, kitajske, hongkonške znamke. Ljudje so se dobesedno trli za zadnje znamke s portretom kraljice Elizabete H., ker bodo od nedelje v prometu nove, kitajske znamke. Zaskrbljenost biologov zaradi žabjih spačkov v Oregonu Malo drevesno žabica s tremi kraki so našli v Aiohi vzhodno od Portlanda. Biologi so zaskrbljeni, ker je v Oregonu vse več žabjih spačkov, kar je posledica onesnaženosti. (AP) Se Francozi bojijo Nemcev? PARIZ - Večina Francozov se Nemcev ne boji, je rezultat javnomnenjske raziskave, ki jo je v sredo objavila francoska revija UEvenement du Jeudi; 59 odstotkov Francozov je izjavilo, da nima nobenega razloga za strah pred Nemci, 67, 73 odstotkov pa jih je menilo, da gospodarska teža Nemčije koristi Evropi. 61 odstotkov je Nemce označilo kot najpomembnejšega zaveznika Francije. Bojkot vina zaradi carine na rakce BANGKOK - Kot odgovor na odpravo evropskih carinskih olajšav za izvoz rakov - kozic, je tajski koncem Charoen Pokphan napovedal bojkot evropskih vin. Evropska komisija je carinske olajšave za Tajsko odpravila v začetku leta, ker država ni vec vključena v skupino držav v razoju, ki jih EU Se posebej podpira. Leta 1996 je Tajska v EU izvozila rake - kozice v vrednosti 131 mihjonov ameriških dolarjev. Gripa na Madžarskam BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem se vedno razsaja gripa. Za posledicami te nalezljive bolezni je umrlo že deset ljudi. Vsi so bih starejši od 60 let. Skupno obolelih je trenutno kakih 30.000. Epidemija gripe se je razširila v Budimpešti in okolici. Po laboratorijskih izvidih gre za gripo, ki jo povzroča virus A. S hamburgerji še marihuana NEW YORK - Policija je aretirala nekega 19-letnega uslužbenca restavracije McDonald iz Monroa v Connecticutu, ki je skupaj s hamburgerji in cvrtim krompirjem ponujal tudi marihuano. Že drugič rodila v avtomobilu VVASHINGTON - Brenda Gaskin s Floride je že drugič rodila v moževem avtomobilu. Prvič se ji je to zgodilo leta 1995, ko je povila deklico, v sredo pa je rodila fantka. V obeh primerih se je ženska prepozno napotila v bolnišnico, tako da je mož povedal, da bo v bodoCe šla v porodnišnico vsaj dva tedna pred predvidenim rokom. V ZDA obsodili ruskega mafijca NEW YORK - Neki ameriški zvezni sodnik je na 115 mesecev zapora obsodil 56-letneea Vjakeslava Ivankova, botra mske mafije v ZDA, ker je izsiljeval neko rusko družbo, ki posluje v Ameriki. Ivankova so obenem aretirali zaradi lažne poroke z neko Američanko. Kokain v knjigah »101 dalmatinec« NEW YORK - Ameriška pobcija je zaplenila kokain v vrednosti 12 milijonov dolarjev, ki je bil skrit v kontejnerju polnih knjig »101 dalmatinec«. Kokain je prihajal iz Kolumbije, knjige pa so sluzile za kamuflažo.