3?. številka. Ljubljana, v torek 10. febrnvarja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan »ve« er, min i nedelje in praznik-, er \elja po pošti pioirnian za a v s tr i j s k u-Oge r s k « delete M VM It r» 15 J?1'1- "' 1 lrl:< 8 L ,] ■• »" r >. ki se je pokazala pri debati o urejen j i du-hovenske plače. Mi tem vestitn nikake važnosti ne pripis jemo, ker vmio, da se v važnih zadevali desničarji vselej radi udajo vladi, majhne poraze pa ta lahko prenaša, kakor smo se že večkrat prepričali, pehata o pristojbinski'j noveli bode nas najbrže poučila, kako jedini so desničarji, kadar je treba vladi dovoliti kake večje vsote. — Ker je grof Henrik Clam Martinlc objavil budgetnemu odseku, da no more več zaradi slabega zdravja prevzeti glavnega poročila za budget, je odsek izvolil poslanca Matuša glavnim poročevalcem. Nemci na Ceihoil) so hoteli ustanoviti nemško osrednjo kmetijsko zvezo, katera bi bila imela namen delati konkurenco češkemu kulturnemu sovetu in spodkopavati ga. Ta sovet hi Nemci najrajši uni- LISTEK. Pripovedka o Hudičevej gori. (Spsal Bret Harte; poslovenil A 11,) Daljo Bilo je jasno in prijetno jutro. Pred odhodom je oče Joso v kapeli mašo bral in klical na pomoč svetega Ignacija zoper vse mogoče nevarnosti, posebno pa zoper medvede, ki so kakor v starih časih ogenj bljuvajoči zmaji, vidno silno sovražili sveto cerkev. Ko so tako šli naprej po ozkej dolini, skakale so lepe ptičice od veje do veje in melanholične prepelice so svoje najživahnejše pesni prepevale v jelšah. Z vrbami ovenčani potoki so jeli muzikalično mrmrati in visoka trava v gorskih rebrih se je šepetaje nagibala sem ter tja. Ko so prišli v ožje doline in jarke, stezale so noste mase temnozelenih borovcev in 8merek svoje vrhove proti nebu in madronovo drevo jim je od časa do časa svoje bagrene jagode streslo pred noge. Kadar so lezli na strmoglavim višine, pobral je oče Jose časih košček kovinastega kamena, ki je njegovoj domišljiji pripovedoval o strahovitih vul- ! kanskih bljuvanjih in pretečih potrosili. Za menj vednostno oko gonjača Ignacija imeli so ti koščki še strašnejšo pomembo in dva ali trikrat je s pomenljivim obrazom povohal po zraku in izrekel, da po žveplu diši. Na ta način je minil prvi dan njihovega potovanja in zvečer so se utaborili, ne da bi bili kak pagansk obraz srečali. To noč se je zgodilo, da se je sovražnik duš Ignaciju v groznej postavi prikazal. Odtegnil se je bil nekoliko v stran od taborišča in mej molitvijo premišljujoč klečal, ko nenadoma ugleda največjega sovražnika človeštva v podobi velikanskega medveda. Hudobni duh sedel je ravno preti njim na zadnjih nogah, sprednje tace ravno pod svojim črnim gobcem križaje. Ker jo bistroumni gonjač takoj izpre-vitlel, da se je oni le za tega delj tako ustopil, da bi se norčeval iz njegove pobožnosti, polastila se je vrlega moža jeza. Precej je zgrabil puško, zamižal in ustrelil. Ko je po strahu, s katerim ga je bil navdal silni pok, zopet k sebi prišel, o prikazni ni bilo ni duha ni sluha. Pater Jose, od hrupa vzbujen, je takoj hitel na mesto, a le za to, tla bi gonjača ozmerjal, da trati smodnik in svinec v boji, v ka-! tereni bi bil jeden sam „nveB zadostoval, da bi čili, od kar nemajo večine v njem. Namestništvo je pa prepovedalo osnovo omenjene zveze. V nanj o države. Carski ukaz na senat ukazuje spremembo pravilnika ru«lf • » carskega doma m določuje sledeče: 1. Kot veliki knezi, velike kneginje in carske Visokosti smatrajo se sinovi, bratje, hčere, sestre in umiki caijevi neposredno po moškem rodu; praunuki po moškem rodu pa veljajo za visokosti, kneze in kneginje carske krvi. 2. Pod neposrednim nadzorstvom carja pregleda naj se pravilnik carske rodbine s £>. aprila 17D7. leta, in v to svrho nastavi posebna komisija. Mej It tUJo in llsffliju vrše se dogovori, da bi Italija pomagala Angliji v Sudanu. Ali se je že doseglo v Umu popolno sporazumljenje, še do zdaj nemamo poročila. Kakor se govori, je vendar večina italijanskih ministrov za to, da se Angliji pomaga. Sedaj gre samo za to, kako povračilo naj Italija dobi za pomoč. V Italiji delajo se pri prave, da se odpošljejo novo čete v Afriko, ako bode treba. Turčiji, kakor smo že povedali, italijanska ekspedicija ni po volji. Sedaj je zaukazala egiptovske] vladi, da naj objavi prebivalcem onih krajev, katere so zasoli italijanski vojaki, da ne hode nikdar dovolila, da bi se ti kraji odstopili Italiji. V Parizu so »mirlil*-! nameravali sklicati velik anarhistični meeting. Policija je pa zaprla 25 anarhistjčllih vodij, ki so imeli shod, na katerem so se posvetovali o pripravah za ta anarhistični tabor. Vsled tega bode najbrž izostal ta meeting. Vsi angleški listi prinašajo dolge članke o •ud»ii k J ekspediciji iu padu Kartuma. Iz vseh se vidi, kako veliko pobitost je napravila ta vest na Angleškem. l'o Londonu se je že v četrtek zjutraj širiia vest, da so po noči pri slu neugodna poročila iz Sudana. Ob* 10. uri objavila je posebna izdaja časopisu „Daily IVlegraph", da je pal Kar-tum in (ioidon uj< t Mnogi so dvojili, da bi to bilo res, dokler ni tega objavilo vojno ministerstvo. To je napravila tem večji utis, ker se je pričakovalo, da bode Gordon kmalu osvobojen. Kak učinek je napravil pati Kartama razvidi se iz sledečih izjav raznih listov. „Times" začenja uvodni člane< tako le: „Pad Kartuma napravil jo tak strah, kakeršnega še ne pomni sedanji rod. Besede ue morejo dostojno izraziti, kak strah, pobitost in nevol o je napravil ta rezultat napačne državne modrosti. Celo največji optimisti uvidijo, tla smo v tej igri bili vse zastavili in zgubili. Vsak čuti, da pad Kartuma mnogo več ! pomeni, kakor zguba kake bitve, uničenje kake garni-zije, ali celo zgubo junaškega vojaka, ki je čast dežele tako dolgo branil proti močnejšemu sovraž- zmagal. Koliko pa je sicer veijel o Ignacijevi dogodi) i, to ni znano, ali v spomin tega dogodjaja nazvali so to mesto po lepi stari kalifornski navadi: „La ctmada de la tentacion del pio muletero" ali „soteska, kjer je pobožnega gonjača hudič izkušal". To ime je ta okraj ohranil do denašnjega dne. Naslednje jutro dospe a je družba, prišedši skozi ozko grapo, v dolgo brezsenčno dolino, kjer je bilo vse velo in sežgano od neusmiljenega soluca. Najskrajnejša meja te doline izgubljevala se je v nizkem meglenem gorovji, ki je delalo nekako ne-prodorno ograjo zoper ostri sever, ako si je gledal iz onega konca. Najvišjega vrha tega silnega zidu se je ravno ta trenotek dotikal mrenast oblak, ki se je kakor zastava sem ter tja pregibal. Oče Jose je opazoval ogromno goro v strahu in čudenji. Vsled čudne naključne zinil je gonjač jedino besedo „diablo!" Grlobokeje in glubokeje prodirajo v dolino so kmalu jeli pogrešati prijetnega življenja in priljudnih jek, ki so jih tlosloj spremljevale. Bilo je, kakor bi jim neznanske razpoke v izsušenih tleh kot žejni gobci zijali nasproti. Le zdaj pa zdaj je kaka veverica Šinila s tal ter pred mulami, kraguljice ime-jočimi, ravno tako skrivnostno zopet izginila. Siv niku. To jo deduetio ad nhsurdum cole politike, katastrofa, ki ne napravlja le silnih skrbij za našo rti« stresene čete, ampak moro še rniiti mir v najbolj oddaljenih krajih države." „Pali Mali (i.i/otte" prinaša sledeče podrobnosti: „To vest prinesel je najprej v Metanimeb nek sel, kateri je / otoka, na katerem so se razbili \Vilsonovi parniki prišel rez vodo na breg in peš šel v Gubat, katerega so takoj poslali skozi puščavo k lordu \Ya'selev-u. Kmalu potem piiplnl je polkovnik Stuart Wortley, kateri je Bpreralj il Sir Charles Vfilsona v Kartum, v majhnem čolničku z daljšimi podrobnostmi, In na to je takoj odšel drugi sel v Korti. JNa potu čez Gakdul in Abuklco moralo je biti jako mirno, kajti prišla sta oba Bela brez pos bnega spremstva v Kortl. A pomisliti je treba, da tedaj vest o padu Kartuma še ni bila po teh krajih znana, a se je kmalu potem hitro raznesla po vsem Sudanu, ter jo mnogo prej nam prijaznih rodov pridružilo se sovražniku. Misli se, da je poslednji sel odšel 'M. januarja iz ('nihata in 3. febrnvarja šel zkozi Gakdul. Tedaj je moral biti Sir Redvers Buller z dvema polkoma v Gakdulu v jako dobrih postojankah, dobro preskrbljen z živežem in vodo. Pri posamičnih družili studencih so pa bili mali oddelki vojakov. V Motumehu so bili Ara bi in so s streljanjem topov pozdravili pad Kartuma. Verojetno je. da Angleži napadejo Metammeh, kadar pridejo podkrepljen j a. ki so sedaj v Cakdulu. Ker je VVilson s tremi parniki odplul proti Kartumu, in ni mogel z nobenim odposlati poročila v (iubat, ko sta se mu dva potopila moral se mu je že jeden potopiti, ko je plul proti Kartumu, ker je lahko mogoče, kajti voda je plitva. Vse pote v Kartum so bili zasoli mnčui oddelki sovražnikov in od obeh bregov so streljali na parnike. Pri Haliivehu so bili ustajniki nastavili štiri Kruppnve to|>ove. llavno tako se je \Vilson kmalu prepričal, da je Omdnrman že v sovražnikovih rokah. Angleži so s BVOJimi parniki vedno dalje prodirali, in ko so se približali Kartumu, so bc preverili, da je mesto v sovražnikovih rokah, kajti garnizija je začela nanje streljati in nobenih zastav ni bilo videti. Morali so se vrniti. Ko so se odmaknili toliko od mesta, da jih ni doseglo streljanje iz topov, začeli so poizvedovati po Gordonovej osodi." , 8t. James G-azetto" misli, da bi nobena zahteva ne bilo prevelika, katero bi Mahdi stavil, da izpusti Gordonn, ,.Standard" pravi, da bi povrat angleške ekspedicije utegnil biti OSOdepolen. ,,Daily News,k pa pravi, da se narodna nesreča more popravit) le z narodno odločnostjo. Vprašanje je samo, ali se bode general \Volseley, ki je 'JOGO kilometrov oddaljen od Spodnjega Egipta mogel tako dolg > držati, da pride pomoč. Po poročilih iz Kajire in Ah-ksandrije je vest o padu Kartuma jako pevekšala mej tamošnjim! prebivalci jezo na Angleže in bati se je neredov. Angleška okupacijska \ojska se hod«1 najbrž morala povekšati. Kake posledice bode imel pad Kartuma, se ne more vedeti. Mej inahomedanskiin svetom bode gotovo navstalo neko vrenje. Francozi se boje, da bi ne na vstala, kaka ostaja v severnej Afriki. Da pa nevarnost no postane prevelika, hoče Anglija energično postopati. Zaukazala je VVolseleVU z vso energijo nadaljevati vojevanje, dokler ne zatro ustaje, naj bode že Gordon živ ali mrtev. Dopisi. It. i momlja 8. februvarja. [Izv, doji.j Kratek je letos pustni čas in vsak mora hiteti, da Bvoj program pod streho spravi; zaročenca morata skrbeti, da se hitro potoka vrši; zabava nad zabavo mol a se vrstiti, da vsako društvo s svojimi veselicami prida na vrsto. Tudi tukajšnja Čitalnica je letos zopet s prekrasno plesno zabavo Vodnika častila. Priredila je tudi več (bmzih veselic in maskarado. Najbližja sosednja Čitalnica v Dobličah je tudi dve pustni zabavi imela; in tako bode kmalu pustni čas minul. Pri vsem tem pa se vender še veselimo na zadnji pustni dan. Kako hi se tudi ne veselili, če pomislimo, da se bomo v ta dan zopet po dolenjski železnici v. žili: prižvižgal bo namreč lokomotiv če/ Rodinski breg; na postaji v Črnomlji bodo potniki •/ dobrim vinom, pivom in jedili okrepčali se in se potem da'je peljali proti Metliškemu mostu in tja Jez Kolpo na hrvatsko stran in zopet z Pogoni za — celo leto. Ah! ti lepi zlati čas! Nesmo se motili, ko snu. \Yawr.rki pri odhodu zavpiti: „Adieu auf Niinmenvredersehen!" in ko smo rekli, da dohajajo nam prijazni somišljeniki. Kolikor smo do sedaj novih gospodov dobili, moramo zares zadovoljni biti: so blage in mirne čudi in lepega in možatega ponašanja, zatorej dobro došli! Zima je hudo pritiskala in nam prav obilno ledu naredila — tudi korist za pivovarje! Sedaj je ponehala in ni se nam več hudega mraza nadejati, posebno tukaj na Belokranjskem ne, kjer je taisto proti severu močno z gorami obvarovano, in- tako imamo mi zmiraj za je ino suknjo gorkejši čas, nego n. pr, Kočcvci, kjer navadno notri do sv. Jurja in še dalje topla zimska suknja človeška pleča pokriva, dočim mi že tukaj |>olečeni hodimo in cvetoče »rešuje in hruške gledamo. Bog daj samo obilnega sadu! Iz OI«f*k<*« n ol.raj * 7. februvarja. [Izv. dop.J Veselica v Št. Juriji na južni železnici, katero so bili priredili na Svečnico tržani, se je v vsakem oziru izvrstno obnesla. Kar nas je prav prijetno iznenadilo in razveselilo je bilo to, da so tržani v tem slučaji odločno pokazali svojo narodnost, kajti k veselici so se razpošiljale slovenska vabila. Veselica sama bila je od tržanov, kakor tudi od zunanjih gostov tako mnogobrojno obiskana, da je bilo v veliki dvorani g. Neudl-na za vso gospodo premalo prostora. Celjski Slovenci so bili poslali k tej veselici lep kontingent, kajti prišlo jih e bilo 1 i in tudi iz Smarlja nas je bilo počastilo 8 odličnih gostov. V začetku smo ugibali, kaj je privabilo ta dan k veselici toliko zunanje gospode, pa kmalu smo zvedeli, da bo prišli posebno zarad novega mešanega pevskega zbora, katerega je sestavil starosta slovenskih skladateljev, preblagi g. dr. Gustav Ipavic. Kazen tega pa slovi trg Št. Jurij že dolgo daleč, okoli, da ima lepo število prav odličnih in ljubeznjivih slovenskih dam in kdor se hoče v narodnih krogih in pri plesih tudi s slovenskimi damami prijetno zabar vati, ta naj obiskuje veselice v Št. Juriji, kjer se bode prepričal, kako socijalno življenje tudi v na rodnem duhu lahko izvrstno napreduje. Veselica je bila prav živahna in prijetna in niti najmanjša stvar ni kalila prijetne zabave, navdušenja in veselja. Omeniti moramo pa posebno petja pod izvr stnim vodstvom g dra. ti. Ipavca. Z moškimi čveterospevi bili sni', akoravno so gg. pevci v prvič javno nastopili, prav zadovoljni m vsaka pesen se je morala ponavljati. Še bolj so. nam pa dopadali mešani zbori, katari so se tudi morali ponavljati; nepopisljivo navdušenje in veselje pa je navstalo pri prednašanji zadnje pesni mešanega zbora. Ta pesen „Lahko noč", je menda najnovejša skladba g. dra. Ipavca in v resnici pravi biser. Pri tej pesni smo se zopet prepričali, da g. dr. [pavk udihne vsaki pesni poseben naroden duh, in da si je skladba silno težka, umetna in komplicirana, se je pela vender tako izborno, točnoin ubrano, da se je morala štirikrat peti. Pri tej pesni se je posebno odlikoval tenorist g. Lavrić. Ta gospod ima posebno lep močan in \i*)k glas in Seritjurčanom čestitamo, da so dobili tako dobrega tenorista. S posebnim dopadajenjem in občudovanjem opazovali smo ženski zbor v prehodih in lepem nijansirani i iz pijano v pianisimo in forte. Vse to pa je dokazovalo, kako spretno in skrbno je vodil in v 11 dneh izvežbal g, dr. Ipavic mladi pevski zbor. V tako kratkem času doseže to pač le tak mojster, kakoršen je g. dr. Ipavic. Njegov trud se je ta večer s pohvalo in srčnim priznanjem obilno poplačal. K temu prvemu in velikemu vapehu častitamo meša nem u zboru, posebno pa g. dru. Ipavicu, damam in vsem Sentjurtanom iz vsega srca in upamo, da jih bo to spodbujalo k nadaljevanju, ob jednem pa želimo, da hi kmalu zopet kaj tacega slišali! Prepričani smo tudi. da bi gosp. dr. Ipavic veliko uslugo storil, ko bi to svojo najnovejšo krasno skladbo za mešani zbor dal „Glasbemi Matici", ali pa poklonil drugim večjim slovenskim pevskim zborom; kakor so v Ljubljani, v Ptuji, v Rudolfovem, Trstu in Gorici. Za Sent Jurij je posebno- važno in neprecenljivo, da so si tržani osnovali pevski zbor, katerega menda dozdaj še nikoli neso imeli; pri vsem tem ima največ zaslug g. dr. Ipavic, kateri je se ve da, duša celej stvari,.in mi ta korak z velikim veseljem, pozdravljamo. Sploh pa slovensko petje v Celjskem okraj i y i/iinši mesto Celje^ v novejšem času dobro napreduje,, kajti pred par leti ustanovil se je v Žavcu moški pevski zbor, kateri prav dobro napreduje,, letos so osnovali Šentjurčani mešani zbor in v nedeljo- 8. februvarja je imela tudi t'italaica v ŠmarjL iepo veselico s petjem in plesom. To vse kaže občni napredek Obžalovati pa moramo, da ra no v Celji vlada glede slovenskega petja nekaka letargija, da--siravno imajo Celjski Slovenci, kakor smo videli pri javnih koncertih leta 1^79. pri „Leva" in pri pogrebu dra. Kocevarja, nad 20 dobrih, pevcev. Tesaj, Celjani, posnemajte sosede! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 7. februvarja. Navzoinih 21 mestnih odbornikov. Poverjeval-cema zapisnika imenujeta se gg. Ledeuik in #užek. Gospod župan naznanja, da je c kr. deželna vlada naznanila magistratu, da sklepom kranjske hranilnice zaradi ustanovitve nemške deške ljudske šole in zidanja cenili delavakih hiš ni pritrdila. 4. t. m. je g. župan telegrarično čestital, pre-uzvišenemu vladiki Strossmay.erju o priliki.njegovega sedemdesetega rojstnega dne kot častneam meščanu Ljubljanskemu (Dobro! Dobro!) Umrli trgovec g. Matija Gregorič volil je revežem Ljubljanskim 200 gld. 6. župan pravi, da volk je, kaj malo /.meneč se /a nje, ravno pred njimi korakal. Ali kamor koli j.' oto Jose* obrnil i iskajoče oko, povsod mu je obzorje omejeval ogromni gorski velikan Iz suhe, vele in nerodovitno doline i vzdigoval se jo na videz v čvrsto, rodovitno življenje. Temne otlc sence razprostirale so se mu v znožji; silne pečino štrlelo so stopnjasto iz njegove grede .n na obeh straneh širili so se velikanski črni »riči kakor silno korenine veličastnega drevesa. Živahna domišljija Španjčova obljudiia jo VSa ta gorstva /. mogočnim in umnim plemenom divjakov in v prihodnost gled«jo je že videl, kako je najvišji gorski vrh previševal vellkausk križ . . . Po vsem drugačna pa so bila čutila gonjueeva; on je videl v tej strahovitoj samoti same ogenj bljuvajoce zmaje, sine medvede in vratolomna pota. Novo« izpreolu nenca. Conception in [ncarnation, ki sta pohlevno jezdila poleg patra, videla sta morebiti v tej okolici gotova razodenja i/ njijine.:a prejšnjega, u č-si ponavljali, a noben nevernik se ta večer ne prikazal Tudi gonjač takrat ne bil moten v svojoj, po-božnosti. da i je po noje trdil, itn je zaničljiv smeli zadonel od gorske stene sem, ko je oče Jose končal svojo molitev. A pater -lose se od te napovedi bližnjih sovraštev hudičevih ne* dal uplašiti, temveč na kratko a krepko je razložil svojemu spremstvu, da namerava o prvem svitu dneva začeti na goro lestij in res je bil na-lednje jutro pred Bolučnim vzhodom že v sedlu ter nacetoval vlaku. Potjo bila na mnozih mestih težavna in opasna, Velike skale so cestokrat zapirale pot in če/ nekoliko ur so bili prisiljeni, svoje mule pustiti v majhni globeli in peš put nadaljevati. Oče .lose takega truda ne bil vajen in je moral Cestokrat postati, da si je l ot (drl raz suhi obraz. Ko se je dan naprej pomaknil, polastilo seje popotnikov čudno molčanje. Razven priličnega skak-ljanja kake veverice ali Šumenja v gošči ne bilo nikjer znamenja življenja. Od časa do časa opazili so na pol človeški utis medvedove tace. in Ignaclo je vselej zaradi toga s svetim strahom nare.lil znamenja svetega križa Časih je nekaj kanilo raz skalo in si' bliže opazovano pokazalo kot oljnata, smo- lasta mokrimi, liL je izpuhtivala grd žveplan duh. — Ko so doseli skoro do vrha, šel je. previdni Iguacb tiho malo v stran, da bi poiskal pripraven prostorček za utaborenjo, iu mej tem ko* je on delal pripravo za večerjo, stopal je sveti pudre sam v goro Nikdar nobeden ni menj previiuio skrbel za varnost. No opazivši, da je gonjač, ubegnil, šel je oče Josc\. v pobožna premišljevanja utopljen, mehanično dalje, in dospevši na vrhunec, ulegel se je na tla in na vse strani razmotrival deželo. Pod njim je ležala dolina poleg doline, in iz-gubljevale so se jednu v drugi kakor mirna notranja jezera, dokler neso na jugu izginile izpred oči. Proti zahodu prikrivalo mu je daljno gorovje senčno canado (sotesko), v kateri je misija San Pablo skrita ležala. V še večji daljavi razprostiralo se je tiho morje, zavito v meglen oblak, ki se je skozi uhod plazil v zaton in se gost in neprodorcn valil modenj in severnovzhoduo pokrajino; ista megla jo zakrivala gori vznožje in daljni razgled. Od časa do časa se je nirenasto zagrlnjalo pretrgalo ter podalo skrivaj krasan pogled na mogočne reke, dolga pogorja :n valov to, z bogatim ovsom pokrito nižave — vse kopajoče se v žaru zahajajočega solnca. (Daljo IM-ill.) mu bode Ljubljansko prebivalstvo ohranilo blag spomin in želi, da bi ranjki našel mnogo posnemaleev. Gospa udova Julija Rudeževa doposlala je pismo, v katerem se mestnemu zastopu zahvaljuje za venec, položen pokojnemu Dragotinu Rudežu na krsto. Mestni občini Trst in Gradec doposlali sta proračuna za leto 1885. Namesto izstopivšega g. dra. Derča izvolijo se potem: V policijski odsek: g Henrik Ničman; v šolski odsek: g. Alfred Ledenik; v vodovodni odsek: g. Henrik Ničman; v c. kr. mestni šolski svet: g. dr. Ivan Tavčar; v klavnično ravnateljstvo: g. dr. vitez BI e i weis - T rs ten idk i. V imenu stavbenega odseka poroča odbornik Murnik o stavbenski črti za novo hišo ,,Pri za-poni" v Šelenburgovih ulicah. G. Scbober, kot zastopnik novega posestnika Petra Seheimerja, želi, da bi šla črta od ogla kazinskega poslopja do ogla g. Zupančičevo hiše. Poročevalec nasvetuje, naj se temu pritrdi. Po kratke j debati obvelja ta črta. V imenu stavbenega odseka poroča g. Murnik o Nikolaja Ronerja prizivu glede gradnje njegove hiše na Kmonski cesti. Mestni magistrat je namreč Ronerju naročil, da ima ostali del nekdaj Kožuhar-jove hiše podreti, a g. Roner se temu protivi, ker se ni pri določitvi stavbene črte za to zavezal. Stavbeni odsek nasvetuje, da se priziv usliši, čemur mestni zbor pritrdi. Odbornik g. Žužek poroča o načrtu, po katerem naj bi se preložila Gruberjeva cesta. Poročevalec nasvetuje, da se po g. inženOrji Valku izdelani načrt izroči mestnemu magistratu v poročanje, inženerju Valku pa nakaže za izdelovanje načrta 885 gld. 85 kr. Odbornik dr. Tavčar pravi, da je črtež, katerega izpeljava bi stala 25.000 gld., predrag in nikakor v razmerji s koristjo, katero bi imelo mesto ko bi se ta cesta preložila. Kakor advokati, tako so tudi inženfirji različnega mnenja, zdi se mu tedaj potrebno, da se povprašajo, prodno bi se imel črtež izvršiti, še drugi in v prvi vrsti mestni inže-nerji. Saj ni treba tolikanj poprav in škarp. Sploh pa je plačilo za načrt jako drago. Za toliko denarja bi se plučal mestni inžener za vse leto in gledalo bi se bilo lahko, da bi se bil postavil nižji tarif. Dr. Tavčar konečno predlaga, ker je nujno potrebno, da se kaj stori, da se mestnemu stavbenemu uradu naroči, da predloži, kakor hitro mogoče, načrt o popravi te ceste, ki pa bi ne presegal 5000 gld. Odbornik g. Kušar vpraša, je li mestni zbor storil že kak sklep o preložitvi te ceste. Župan Grasselli odgovarja, da sc je večkrat že v magistrat.nem odseku poudarjalo, da treba zaradi pogostih nesreč preložiti to cesto. Konkretnega sklepa o tej zadevi pa ni. V magistratnem odseku se je mislilo, da bi preložitev stala le par tisočakov, na 25.000 gld. pa ni nihče mislil. Ker mestnim inženirjem ni bilo možno izvršiti hitro načrta, naročilo se je to g. Valku, ki pa ni računal po običajnem ceniku, ampak ceneje. Načrt, dasi sedaj ni izvršljiv, je vendar precejšnje vrednosti. Sploh pa je k vsaki prenaredbi te ceste treba pri-trjenja deželne vlade in glavnega odbora za ošuše-nje barja. Poročevalec Žužek opomni, da g. Valka ni mogel napraviti druzega načrta, nego predloženega. Najboljše, da se stori kaj temeljitega, ali pa nič. Odbornik Ničman vpraša, ne bi bilo bolje, da se kupi hiša „pri Sokolu". Odbornik g. Gogala se čudi, daje bila prej tolika nujnost za črtež, da se je naročil, predna sta se vrnila mestna inženerja. zdaj pa se nič ne mudi in se lahko čaka. Poročevalec g. Žužek odgovarja, da se je pogajalo s posestnico hiše „pri Sokolu14, da je pa zahtevala 16.000 gld. A ko bi se to posestvo tudi kupilo, ne bi bilo za uravnavo Gruberjeve ceste še nič storjenega. Pri glasovanji vzprejme se predlog g. dr. Tavčarja in potem javna seja sklene. Domače stvari. — (Prizna n j e.) Okrajni sodnik v Mnrnhregu g. J. Forstner dobil je povodom svojega umirovljenja naslov in značaj deželne sodnijo svetnika. — (G o s p. Šuman), ravnatelj gimnazije Ljubljanske se pripelje prihodnjo soboto popoludne ob 6. uri v Ljubljano. — (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljala se je Gornerjeva poslovenjena veseloigra »Srečen oče". Ta igra ima veliko jako humoristič- nih prizorov in živahno dejanje, mora torej napraviti dober utis, ako se le neko iko gladko predstavlja. Igralo pa se je včeraj izvrstno, kajti vse i«lavne uloge bile so v dobrih rokah. Pred vsem pohvaliti nam je g. G o raz d a, ki je starino Petrovca tako izborno predstavljal in pokazal, da ima jedinko nadarjenost, in spretnost, kakor za junaške, tako za smešne uloge. Isto tako sta vrlo igrala gg. Danilo (Lahkač) in Petrič (Rožnikar), Izmej dam pa je najbolje pogodila svojo ulogo gospodična Vrtni-kova (Klara), potem pa gospodi na Zvonar jeva (Ađela). Gledališče bilo je slabo obiskano, a občinstvo je z obilim priznanjem odlikovalo glavne predstavljale in izražala se je želja, da bi se ta igra kmalu zopet predstavljala. — (Akad. dr. „Slovenija11 na Dunaj i) napravi 12. t. m. v odhodnico g. ravnatelju J. Šuman u slavnosten večer. Lokal: VI. Rablg. 8. Pttchtls Restaur. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Vabilo na š peh o v ko.) katero pripravijo pevci Ljubljanske čitalnice na debeli četrtek, to je 12. svečana 1885 v zgornjih društvenih prostorih. Vspored: 1. Kralj Vondra XXVI. ali žalostni konec vesele pojedine ali strašna osveta. Velika ro-mantično-heroično-tragična opera v treh dejanjih. — Zložil J. Illner, poslovenil J. Illonovič. 2. Enrico Ca-ravaccio: Veliki koncert za violon se spremljeva-njem glasovirja in orkestra — igra svetovno znani umetnik Z. Didldudhlaj. 3. Srečko Stegnar: „Naš mešani zbor", šesteroglasni zbor za sopran, alt, tenor in bas — poje mešani zbor v kostumih. 4. Jur-ček SeHenčkov I ,,Pustni potporni1, pri katerem se producirajo prvi umetniki iz Vranjega sela. Klavir-orkester zvršujc iz posebne prijaznosti gosp. vitez Ohm-Janušowski. II. Loterija. III. Ples. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustopnina za čitalnične ude in „Sokole" 50 kr., z rodbino 1. gld., za neude 1 gl., z rodbino 2 gld. K tej veselici vabi prav uljudno vse prijatelje pevcev i petja čitalničnega pevskega zbora odbor. — („Ljudske knjižnice",) katero izdajata L. Kordeš in J. Leon v Mariboru, izšel jo 3. snopič, v katerem je nadaljevanje in konec povesti ,,Zlata vas". Cena posamičnemu snopiču je brez poštnine samo (i krajcarjev, torej si „Ljudsko knjižnico" vsakdo lahko omisli. — (Gosp. Avgust Kermavner,) stanujoč v Št. Vidu nad Ljubljano, izdeluje prav lepe portrete s kredo. Sodeč po lepo izvršenih podobah nam osobno znanih osob, opozarjamo narodnjake na nadobudnega umeteljnika domačina, da mu naklonijo dela in tako pripomorejo k napredku in k razvoju narodne naše umeteljnosti. — (Profesor — zblaznel.) V Gradci in po vsej Štajerske j dobro znani vseučiliščni profesor Graške medicinične fakultete dr. Zinni je zblaznel. Nesrečnega profesorja, kateri je veljal za izvrstnega zdravnika zlasti otročkih boleznij, polastila se je blaznost v Mursiliji, kjer se je na zabavnem poto vanji mudil nekaj dnij. — (Ogenj.) Danes popoludne ob 2. uri začelo je goreti v dimniku neke hiše v Špitalskih ulicah, a ogenj so hkratu udušili. — (Včerajšnji mesečni somenj) ni bil posebno dobro obiskan. Tujih kupcev bilo je malo. Živino prignalo se je na somenj: 240 konj, 330 volov, 245 krav in '28 telet. — (Pri sv. Kunigundi nad Po h o rji) čutil se je nedeljo 8. t. m. ob 5. uri zgodaj precej močan potres, trajajoč kach 8 sekund. Odpiral je mej drugim s čabli in klini trdo zabita okna, ter čable in kline izsnemal. Od kod je prišel in kam je šel, pa mi Pohorei ne vemo tako natančno pre-računiti, ko drugi. — (V a b i 1 o n a m a s k a r ad o,) katero priredi Kamniška čitalnica v soboto zvečer dne 14. svečana 1885. 1. Maskam je dovoljen ustop brezplačno. Za nemaskirane ude in neude ustopnina navadna. Začetek ob pol 8. uri. — (Vabilo k maskaradi,) katero napravi čitalnica v Ilirski Bistrici v nedeljo 15. lebr. 1885. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 40 kr., z rodbino 60 kr., za neude 60 ki., z rodbino 1 gl. Ustopnina za posamezne maske 20 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu-: Dunaj 10. februvarja. Zakon o Kongnii v tretjem branji vsprejet. Potem začne debata 1 pristojbinske novele. Obreza upisan za novelo, dal se je po sklepu slovenskih poslancev izbrisati, ker vlada na spomenico ni odgovorila. PttriZ 10. telutivarja. Včeraj in ve^er prišla je tolpa obstoječa iz sto mladih de'akov v Rue Lafiyette, razdrobila v izložbi nekoga oro/arja šipo, ter se polastila nekoliko pušek in revolverjev. Več razgrajalcev in osemnajst-letnega kolovodjo prijelo je redarstvo. Na botilevardu Poissoiiiere razbili so razgrajalci šipe pri izložbi nekoga optika. Izmej zaseženih pridržalo se jih je trideset v zaporu. O polu-noei bil je zopet mir, Kazne vesti. * (Direktni davki v Avstriji 1884.1.) j vrgli so 98,961.816 gld. in sicer i zem'janna........ 38,557.777 gld. i hišni davek........ 20,506.319 „ J 5'Vn davek od najemnine davka i prostih poslopij...... 1,465.181 „ i obrtarina. ........ lO,6QBi650 „ j dohodarina........ 25,751.353 „ ; terjalne pristojbine..... 741.6(14 ,, obresti od zaostalih davkov .__330.463 ,, * torej vkupe . 9S/.I i 1.316 gld. Proti državnemu proračunu . . Qii,Q!)J.om) „ uplačah so minulo leto avstrijski davkoplačevalci tostran Litve . 2,889.316 gld. samo v državnih davkih brez deželnih doklad več, nego je veleval finančni zakon za preteklo leto. * (Urednik „Kikerikija" v blaznici.) 0. F. Berg, znani dramatični pisatelj in izdajatelj Dunajskega šaljivega lista „Kikeriki" živi sedaj v za-sobnej blaznici profesorja Leidesdorfa v Dbblingu, kamor so ga priveli 7. t, m. zvečer. Nesrečnemu pisatelju prikazovali so se že dlje časa razni pojavi duševne bolezni, tako da zdravnikom ni preostajalo dru/ega, nego na duhu bolnega izročiti blaznici. Berg zapazivši svojo novo bivališče postal je hud in jezen ter vedno trdil, da je popolnem zdrav, da želi brzojuviti Taaffeju, svojemu pravnemu zastopniku in drugim osobam, naj ga oproste neprijetnega položaja. Potem je zaspal in drugi dan 8. t. m. udal se je v svojo žalostno osodo ter igral s svojim paznikom „domino". * (P re d p ustne veselice v S t a n is 1 a v u ) Gotovo poznajo na vesoljnem svetu šegavega Kurenta in mu donašajo obilo in raznovrstne darove. Povsod, a v vsakem kraji drugače, se veseli ljudje zi-bavajo in burke uganjajo. T.iko so pri zadnjoj maskaradi v Stanislavu v Galiciji tamošnje narodne banke podružnice ravnatelja Wild-a razburjeni veseljaki mej veselico obkladali z obilinii gorkimi zaušnicami ter ga naposled prekopicnili skozi duri pod milo nebo. Dva stotnika 41. in 58. v Stanislavu bivajočih pcšpolkov sta se pa minule dni s sabljami dvohojila. Stotniku Z je protivnik komolec desne roke tako razmesaril. da sedaj mora ponesrečenec iti v pokoj. * (Gora se je pogreznila.) Iz Zemuna se piše: Nedavno pogreznila se je tukaj gora ter popolnem zasula hišo ribiča Dimitrijeviča. Na veliko srečo ni bilo mej nezgodo ljudij v hiši. * (Napad v železu ičnem vozu.) 3. t. in. peljal se je nek mlad kupčijski potnik iz Barcelone v Valencijo. Kar na nekej postaji ustopijo trije rokovnjaški možje v voz 2. razreda k mlademu poto-valcu Ko je brzovlak najhitreje drdral, urno no-srečnemu mladeniču zamaše usta, ga do čistega oropajo ter vsega prestrašenega in na pol mrtvega vržejo skozi vrata na železničui tir. Pozneje našel jo paznik krvaveče truplo nesrečnega potnika ter ga pripeljal na bližnjo postajo. Zdravniki nemajo veliko upanja, da bi ponesrečenec okreval. Zlodejcev, kateri so si prisvojili preobilo dragocenega blaga, policija še ni zasledila. * („Katekizem k rva v cev".) Kakor se poroča iz VVelsa, poslali so krvavci mnogim župnikom tamošnjega okraja v ogerskem. nemškem in latinskem jeziku tiskano knjigo, katere vsebina se protivi premnogim paragrafom kazimskega zakonika. Ta 800 strani obsezajoča knjiga ima naslov: „Katekizem krvaveev". Izdatelja se imenuje nek Ivan Dvorzsak iz Pešte. Izdatelj in pošiljatelj prosi ob jednem za 5 gld- oziroma za povrnitev knjige, če je kdo neče in razpisuje nadalje nagrado 1000 gl. za nasprotni dokaz v knjigi navedenih resnic. * (Urednik - verski apostol.) Glavni urednik japonskega lista „Jizi Šimbo" Fuku Sava priobčuje v svojem listu sijajen poziv svojim rojakom, v katerem jih opominja in poživlja, ker je dovolil Mikado svojej državi popolno versko prostost, naj popusti vši pogansko vero in obile malike trn-moma prestopijo h kristijanskej veri ,,l(er smo vsprejeli-', utemeljuje verski apostol svoj poziv, „od kristjanov obleko, življenja razne načine, moralo, državno ustanovo, oliko itd. storimo še zadnji korak ter vsprejmimo od njih še njihovo — vero' . IV.u Sava je tudi trdno obljubil, da hoče dati svojim čitateljem lep vzgled, ter že prihodnje dni z VSO svojo rodbino prestopil k — anglikanske] cerkvi. * (Časnikarstvo v vzhodni Indiji.) V--vzhodni Indiji izhaja sedaj 250 listov v raziuj1 svojo maeih jezikih, katerih se tiska vkupe 15[]J,.0 pravi,'1 (iov. Prvi tak list čisto verske temi«"«"' '" leta. S politiko bavijo se vzhodnoimlijski listi še le od leta 1850. * (Morski lopovi.) V Sangaji i zbujajoč list „Celestial Empire" poroča, da so zadnjič morski lopovi po vodah mej Hai-Nanom in Toukiiiom že toli drzovito ropali, da je kitajski poglavar Hui-Nanski poslal Iti trgovskim ladijam podobnih vojnih čolnov v Tonkinski zaliv. Morski lopovi pluli so v nastavljeno past, napali z 12 svojimi ladijami n ■videzu*' trgovske čolne, a bili popolnem tepeni. Skoro vse njihove ladije so Kitajci uničili, 300 lopov usmrtili in 30 ujeli. Lopovski načelnik \Von-Ah-Fong, videč popolno svojo izgubo, razpršil se je z ladijo in moštvom vred z dinamitom v zrak. (Zdravnik itONkunil «01111 na nebi.) Oospod let, Poljsko ulico št. 4, za udotrpom na možganih. V deželne) l>t)lnici: 6. febrnvarja: Jurij Surla, goitao, 7*i let, za starostjo. 7. februvarja: M ha Mazi, delavec, 7 let, za plučnico. M eteoro logično poročilo. 4 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. T 1 t-in-poratura v 1 I°J, Nebo trovi Mo- \ krma v j mm. ] I fc ,7. zjutraj ..'.!• 11 mm 2 j 2. pop. i 7'17 "05 mm. p. zvečer 7.H7 71 mu, £ 7. zjutraj 78985 «2 2. pop. 7:iOS8mn. M li. »Večer 739 o It...... 3 0" C 8-4° C 18" C 1 0" 0 50«: 1 6" 0 _ l|, , /.h. Sl. S/.ll. tiresv. Si, v/.b. brc, v, si. vzb. megla ol)l. u 1. obl. obl. obl. 0 90 mm i dežje. 0 00 a> 7. zjutraj 7.'l"'li7in. 2. pop. i 7;12 if) ni, tveoer 18097«« 0-8 0 :i 4" 11 0 o. t' ..... brt-zv j obl. si. sv/., obl. si. s.z jas. i 0*00 «n. Srednja temperatura — H°, — i'60. 9 D1 in 1'7 nad um umitim. ■.V in -f 1-31, JDTj.n.ajslsa "borza, dne 10. februvarja t. I. i Izvirno telegralično poročilo.) Papirna renta.......... ŠB ghh 40 Srebrna renta.......... 84 „ — ZI .ta renta........... Mg * 70 6*/, marčna renta......... 99 n — Al*rije narod iQ banke....... 866 „ — Kreditne akcijo......... 808 ■ M London............ 138 „ 8.r) Napol.......... 9 „ 78 0 kr cekini ........ "> „ 80 Nemške m.trkc . ... 60 „ 35 1"/,, državne srečke iz I 184 250 gld 127 „ - Državne sr*e>e iz I 1861 100 gld 174 „ 2*> 1 ivstr zlata renta, davka prosta 101 n 20 Ogrske /.lata rei.ta Uu/0...... — r n , »•/...... 97 - g , papirna renta ;)u/0 . . . 88 „ H) 5'/0 štajersko zemljišč odvez obllg 104 „ — Dunava reg srečko .'>»/o 100 gld l L' „ 80 Zem j obć aVstr 4'/,°/0 zlati zast listi 122 „ 75 Prior tibli«; Eli/abttiue zajiad železneo 111 n 7f) Pr or oblig Ferdinandove sev lelesnice 105 - KO Kreditne srečke.....100 gld 178 n 25 Rndolfove srečke . . 10 „ 19 „ BO Akfije Htitflo-.«str banke 120 n lo5 „ fO riammway-tlrušt velj 170 g'd a v 212 „ f)0 kr. Prava nMa plena je najgotovejSe, najhitn-jšj in najeoi.eišu sredstvo za ći-hti'iijj«« in bIioIJuui e tina in jamči u za u. 5 uri popoludne iz mrtvašnice na po opališče pri sv. Krištofu. ,82) Zalujnči s ta riši: Marija in Ludovik Widmayer. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izštl in se dobival Knez Serebrjani. Roman. Spstl gi-of A. K Tolstoj, poslovenil J P.— Ml. 8°, 1)09 snan j. Cena 70 kr, po )>ošti 80 kr. teli Trstu I ovi-Jork naravnost. Vel ki prvo azredni jiamiki te linije vozijo redno v Novi J. rk in v sprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z naib.>ljSo postrežbo V N VI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Paruik „Teutonia", otlliod okoiil 15. dne marca 1H85. Kajuta za potnike '200 golti. — VmcBiii krov nt. golil. Potniki naj se obrnejo na (20—16) J.TEEZUILE, generalnega pasa/.tiega agenta, Via tleli' Aistnale Nr. lij, Teairo Comuusle, v Trstu. Zaradi vožnje blaga nhriie naj se i a EiiiIIIaiio tV ini. i'ofj'uji-ii. generalnega agenta v Tratu. A A Kri tistiln« krogljice no smele bi so v nijetlnem g' spodiniatvit pogrešati in st se že tisočkrat sijajno osvedo' ile, pri zuliasauji čl >vt škega telesa, glav bolu. oirptnnih udih, skaže nem fcelodcu, jetruili in obisiuili lolznib; v škailjah a 2l kr.; jeden zavoj s 6 škailpimi I nld f) kr — Razpošilja se le jeden /avqj. > r i Planinski zeliščni sirop kranjski a £50 l ^ na Mestnem ({ga v bjuliljuii. (41 — 1 ^ Spričevalo. Podpisani potrjujejo s tem, da st> po natatič'iei t>re:sk> i na*li, tla je cigaretni papir „LE HOUELON" iz francoske tov;.rne /a cigaret i pa p r gospodov (aw ey đt IIenry v Parizu iz« ratne kakov* sti, popolnem brez tUjlh sestavin, /lasti pa zdravju škodljivih stiovij. Dunaj , v 24. dan maja 1884. Dr J. J Pa lil, red. jav. prof. kem. ttde olofijo na e. kr. tehnični j visokej Sob. Dr M. Lii'lwi , c kr. red. prof.■sor medu iiiHke kemije na Dunajskem vaeu illifti. Dr. K. hipi'iu iiin izred. profesor kemije na Dunajskem vseučilišči lPristnost tih pi dpisov potrdil je tir. J. Iltninuui. e. ki. notar m Dunaj!« Zgorn e spričo alti je potr jenu in podpisano o i c. kr. nihiisterstva vranjih zadev in iVuiictiskega paslanistva m Dtitiaji v BH, dan maja 1681.) 297-8) ca V1ZITNICE priporoča ».Narodna Tiskarna" po ni/.ktj ceni. lloljM (nI vBUli poiiotlD ll l-.Jee.-ov, ni-'in,i|ii tS paitlljt tilf .it;oilljifrj/ii r urin; u. i j u »r mhljo zoper liolc.ir v oi f.n'.'h , potlnjitiru ii.-lii to'vii i, pruliaj.ilno mr/lico, bolesni kosi, v moi-jaulb iu /.••:.-...• bnli'zie: ci lilo kii in li.liki) i»ti i. vli.jo Matu. Ni ^ zilruvilu, ki bi bilo boljše in pri tem popolnem ntOkodllivb ^Oiier telesno &ai>retje9 gotovi vir Tscb boloznij. Kor to poil«t]korfeD6, ttiivajo jih r:nli tmli otroci. T« pile mi uilliknvaiie t jako častnim |iiBiiniiii ilrurnif/n nn ■'uil.n 1'iilm. OST J'ihtmi viju tli In: — ZnrlMt. ohhi nkntljlc */.-n;>/ij, VtO pil, ei-lfa mntut 1 ylit. ti. v. "tjafj (lihO— lil Qunri*iniol Viakn.IksOJlo«, IdDtlmu flrmei Apotfuktmm OVcH JCIIJC. /,iill{/in l.ntjmhl In iih i ■■'■lini struni nas« vi-i-s.ir r ~.itowliv, J? i'iiiiimjrii . in iv rimo. naj te nu . iitr-j stojrri }iniljiln. <• lavna /alti^a iih Dmiiijit Apothekti ifAUIII lielligen Lt>0|»ol«l*« des S' I s. \iitsii in. Sini . 1.4-1.4- der IMaiiken- und SpieKelKiis«ie. Za 1 gld. I.r) kr. pošljemo franko jeden zavitek. i J. HElNDL-ov cerkveni umeteljni zavod, DUNAJ STEPANSPLATZ Nr. 7 (v knežjo-nadšjtofijskej palači), priporoča se za tučuo in ves'no preskrbi«vanje cerkvenih paramentov, kakor: ornntov, |»lu\i j i.l<> s, iiiaNiiih U« /iiMlav (/.h eerkve, noI« in drtiNtva). uelieeov (Ualdaliluov) it