I pa^^ntidTn I
I	^BLOVRNE I
LANGUA61
II	18
AMERIŠKAwDONIOVINA
m
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AtttflirHtt «0ttUf"	NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
• 1 a	C	'Sf
NO. 21 , CLEVELAND, OHIO, MONDAY FfBRUARY 19th 1923	LETO XXVI. - VOL XXVI
"■■MfcMBMWMI—-————M—g^. II......... . Ml. .1 II	---------- ■■ i	..,.,....	—	I ■ . ,,,
K Potni listi.
Če žena ni državljanka ne dobi dovoljenja.
■	Mislimo, da smo še prema-I lo povdarjali najnovejšo postavo o državljanstvu žnesk,
I ki je bila sprejeta septembra meseca, 1922, in ki je veljavna od 22. sept, lanskega leta. Parkrat smo že omenili v
■	listu o tem, toda tekom časa se množijo slučaji, ko Žen-
t ske radi nevednosti te posta-mjTye prihajajo v čimdalje večje m zadrega, l neprijetnosti in stroške. Tako se zna zgoditi * ji. pr. da mož ki je postal dr-l^žavljan po 22. sept. 1922, bo hotel iti na obisk v staro domovino. Njegova žena pa ni državljanka, kljub temu, da je mož državljan. Kaj se bo zgodilo? Mož bo dobil potni ' list, toda žena ga ne bo dobila, in bo moral mož sam v I staro domovino, brez žene.
To je en vzgled kako posega I nova postava o državljanstvu v položaj žene. Toda e-nakih vzgledov, bo v krat-I kem vse polno. Mož bo imel gotove pravici, kot ameriški državljan, in ženi bodo odpovedali vsako pravico. Stara postava o državljanstvu je bila: Kadar je mož postal I državljan, je dobila državljanstvo tudi žena. Če je bil mož rojen v Ameriki, je bil I enostavno državljan, in če je I poročil nedržavljanko, je postala z dnem poroke, tudi I ona 4ržavIJanka. Ali če je lr mož postal tukaj državljan, m je postala tudi žena državljanka, kadar jo je poročil. L Nova postava pa je: če mož, ki je tukaj rojen, poroči ženo, ki ni državljanka, potem žena tudi po zakonu ni državljanka, pač pa mora SAMA prositi za državljanstvo. Tako se bo primerilo prav kmalu stotine slučajev med nami, ko bodo ženske imele silne sitnosti glede tega. Možu bo nekaj dovoljenega, kar ženski ne bo. Nasprotno, žena, ki je bila tukaj rojena, je državljanka, in če poroči moža, ki ni državljan, orta ne 1 zgubi državljanstva kot prej, pač pa ostane državljanka, To so nove določbe postave, za katere se naše rojakinje še ne zanimajo dovolj, toda prišel bo čas, ko se bodo MORALE zanimati. Mi le želimo, da ne bi bilo prepozno. Za pojasnila o vsakem posameznem slučaju se lahko obrnete vsak čas na naš urad, kjer vam podrobno razloži-^ ma. Povedali smo pa že več-mkrat, da je mesto priprav-ffPljeno začeti s šolo za državljanstvo žensk, kakor hitro se jih oglasi dovolj veliko Število. Oglasila se ni nobena. Oglasile se pa bodo, kadar jih bo sila pritirala k temu. Pomnite, da ako hoče žena danes postati državljanka, mora iti skozi isto šok) kot moški. Enake • pravice, enake dolžnosti. Mi vsako tako stvar ob Času prinesemo v javnost, da obvarujemo rojake in rojakinje pred zgu-bo in stroški. Ravnajte se po tem, ker ste vedno lahko prepričani, da vam dobro svetujemo.
-o-
— V Clevelandu je zmanjkalo trdega premoga. Nekaj ton ga je še skritega, in pro-dafalci zahtevajo $18.00 za r tono.
W * 28 oseb je zmrznilo v se-verozapadnih državah radi silnega blizarda in mraza, ki se je tam pojavil.
Proti stavki
Vlada pripravljena za < stavko železničarjev.
Washington, 1. febr. Vojni oddelek ameriške vlade je pravkar dovršil velik načrt, ki je naperjen proti štrajku železničarjev. Vlada je prepričana, da če nastane železniški štrajk, da tak štrajk povzroči neizmerno škodo in trplenje vsemu ameriškemu prebivalstvu. Ameriški narod je takorekoč odvisen za življenje od železnic. To je gotovo resnično, kar se tiče mest. Ako nastane splošni železniški . štrajk, tedaj zmanjka ijiestom kmalu vsa hrana, poleg tega pa tudi druge potrebščine, ki so neobhodno potrebne za življenje. V Zjedinjenih državah je pa milijone tovornih avtomobilov, ki bi v slučaju štrajka lahko vozili potrebščine za življenje v mesta. Toda vsi ti avtomobili ne morejo prevoziti blaga, kakor ga lahko prevozijo železnice. Polkovnik Taylor, načelnik avto-transportnega oddelka v vojnem minister-styu je izjavil za javnost sledeče: "Dolžnost vlade je, da v slučaju železniškega štrajka zasigura najbolj potrebni promet. Sigurno je, da bi v slučaju štrajka v posameznih mestih gotove skupine oseb za£ek*z ^(MtebiWlift' prometom, toda tak promet bi bil brez uspeha, ker ne bi bil pod skupnim vodstvom. Raditega je potrebno, da vlada že naprej pripravlja načrt za vsak slučaj. Po načrtih vojnega tajništva bodo organizirali v vseh mestih, pod skupnim vodstvom, skupino avto-čet. Po natančnem načrtu bodo truki vozili med gotovimi že naprej določenimi mesti. Vsaka država je v vojnem tajništvu razdeljena v gotova okrožja, in vsako okrožje ima zaznamovano mesto, ki bo centrum razpečevanja in dopeljevanja. Tako misli država s pomočjo avtomobilskih truckov nadomestiti železniške štraj-karje. Do sem bi bilo seveda vse dobro, toda vprašanje je, kaj pa če tudi vozniki truckov zaštrajkajo? Vlada namerava v tem slučaju nadomestiti voznike z vojaštvom.
— o — V soboto se je župan Kohler pogovarjal s časni-, karskimi poročevalci. Vprašali so ga, kaj misli potem, ko bo konec županovanja. Kohler je izjavil, da še nič ne ve. Nekdo ga je potegnil, češ, da se sliši, da namerava 1. junija odstopiti, županske posle pa izročiti direktorju prava, Lambu. Kohler se je
•	široko zasmejal, ko je to sli-i šal. Izjavil je, da je dobil že ' mnog ponudb od raznih kocn-i panij, kjer mu ponujajo bolj , plačane službe kot pa je cle-
>	velandsko županstvo, toda je
■	vse zavrnil. Kohler pravi, da
>	ima rad odgovornost. V šali
■	je rekel, da je bil v svojem
>	Življenju že odgovoren za . mrtve, danes je odgovoren
•	za žive. Njegova prva služba je bila namreč stražnik na pokopališču, dokler ni stopil
•	v policijsko službo, kjer je i od navadnega policista po-
-	stal policijski načelnik.
i — Stara potovka Štorklja se je oglasila na 61. cesti pri Oštirjevih, pa pravzaprav ne
-	pri Tonetu Oštirju, ampak i ori njegovem sinu, Georgu , lenškoviču, ter pustila krepkega sinčka. Častitamo!
Spor s Francijo I
Angleži ne dovolijo. [ prevoz vojakov.
London, 17. febr. Spor med Francozi in Angleži v ( nemškem zasedenem ozem- i lju postaja dnevno večji. Včeraj so se vrnili v Pariz člani posebne francoske mi- : sije, ki so bili poslani k poveljniku angleških okupacijskih čet v Kolinu. Francija je prosila, da smejo francoski vlaki voziti skozi ozemlje, katero imajo Angleži zasedeno, kar so pa Angleži kratko odbili. Položaj je radite-ga skrajno napet, kajti nastop Angležev jasno kaže, da Anglija nasprotuje odločno vsem francoskim korakom. Medtem pa postaja tudi položaj med Nemci in Francozi v Ruhr distriktu $imdalje bolj neznosen. Pretekli četrtek je nemška varnostna policija ustrelila dva francoska vojaka, ki staydivjala v neki gostilni ter grozila gostom. V povračilo streljanja je francoski general Fournier poslal bataljon francoskih vo}akov v nemške policijske barake. Policijski načelnik je bil aretiran in vsi policijski dokumenti odnešeni. Francozi so policijo razorožili. Osem francoskih vojakov je prišlo v neko gostilno in so zahtevali pijačo. Strežniki so odgovorili da za Francoze ni pijače, ker jih Nemci bojkotirajo, nakar se je začel pretep, in posledica je bilo streljanje. Radi nesporazuma med Francijo in Anglijo, je skoro gotovo, da bo Anglija odpoklicala svoje čete iz Nemčije.
o---
—	St. Joseph akademija, na Riverside Drive, kjer študirajo mlada dekleta, je od policije zastražena. Prednica šole je dobila pismo, ki pa ne more biti priobčeno v iavnosti, toda vsebina je taka, da ko je policijski načelnik zvedel za to pismo, je poslal oddelek policije v šolo, in sedaj policija straži dekleta noč' in dan.
—	Dr. Prešern, št. 17. S. D. Z. priredi dne 17. junija piknik pri Mr. Cimpermanu v West Parku. To je menda prvo naznanilo letošnjih piknikov. Ako je še ktero drugo društvo sklenilo prirediti piknik, naj nam sporoči, da se vedo druga društva ravnati.
—	Kot smo že poročali v zadnji številki je državna posta voda ja sprejela novo postavo glede ribarejenja. Kdor bo hotel v prihodnjosti ribe loviti, bo mora! imeti licenco, ki bo veljala 50c. vsako leto. Licenco mora imeti vsak, najsi lovi v jezeru ali v rekah. Ne ve se še pa, ako bo governer Donahey to postavo podpisal, toda njegov protest, ako pride, bo zaman, kajti zbornica ima za to postavo dvetretinsko veČino.
—	Bolno ženo je imel Mike Crajcar, 10212 Sophia ave., zato je kuhal žganje, da bi jo zdravil. Sodnik Terrell ga I je vprašal, če ne misli, da bi se žena lahko tudi drugače zdravila. Rekel je, da že lahko«. toda žganje je najbolj zanesljivo. Obljubil pa je/da ne bo več kuhaJ, pač pa kupoval žganje, nakar mu je sodnik rekel, da mu bo že po magal in ga obsodil na $500 da ne bo imel denarja za ku-i povanje Žganja.
—	Cena surovemu maslu se je precej zvišala.
Iz prastarih dni.
3500 staro kraljevo trap-1 lo najdenj
Luxor, Egipt, 17t febr. U-r Čenjaki so prodrljivčeraj v
•	skrivnostne notraafcsti gro-. bišča slavnega egiptovskega : kralja Tutenhkameh, in na-
•	šli so njegovo trUjjo popol-
•	noma ohranjeno!- truplo
■	staro najmanj 315® let. Ko !	so odprli zadnje fjjčate no-i	tranje podzemljslol grobni-,	ce, kateri pečati s0pili priti-
■	snjeni pred tolikpyin toliko
■	tisoč leti, se je razmcovalcem
-	pokazal neizmeren sijaj in
■	silne dragocenosti Take raz-i košnopti niso dobili še nikdar ) pod zemljo. Krsta j| bila po-. krita z dragoceno fcanopejo.
■	Krste same niso <Wprli, pač
-	pa počakajo do nedeljo, ko : pride v grobiščejbelgijska
■	kraljica. Pri sarkofagu sta-
-	rodavnega kralja jlpil ogro-i	men kip mačke, za stra-i	žo pri mrtvem trurilp V grob-.	niči poleg sarkofjna so do-:	bili dragocenosti,">f&ietnosti, r	za katere ni notfene cene. i	Več zlatih vozov ^»kojnega i	kralja Tutenhkar^Ži je bilo :	v grobnici, poleg ttffca pa zla-
-	ti prestoli, posode % druge: .	Mnogo starodavowzgodovi-
-	ne bo zopet znaneJSto odpro
-	sarkofag in raztojmkčijo ra-)	zne napise v grdbnre|. Ekspe-
-	dicija se vrši ^(Sodstvom I	Earl Caraavottjigptziianih i	svetovnih učenjakov.
;	-o-
i VEČJA PLAČA
-	ZA VOJVODO.
1 London, 17. febr. Drugi
1	sin angleškega kralja, vojvo-
2	da York, se poroči meseca aprila. Ob tej priliki je razpravljal parlament, da se mu
J poveča plača. Sedaj dobiva
-	od države $50.000 na leto, in
■	to svoto hočejo povečati na a $125.000 na leto. Ob priliki a debate za povečanje plače, v se je dvignil delavski zastop-
-	nik Kirkwood, ki, je protesti-
■	ral proti zvišanju. Rekel je, s da vlada hoče hraniti, pri tem '» pa zapravlja na najvišjem
-	mestu v trenutku, ko se delavske plače znižujejo. Pri tem pa je nastal v parlamen-
-	tu tak krik, da se je moral v Kirkwood vsesti med sploš-a nim tulenjem poslancev.'
0	ZA UČENCE
1	DRŽAVLJANSKIH ŠOL.
a Na praznik rojstva George
-	Washingtona, se vrši za vse učence državljanskih šol v
v mestu slovesen sprejem in i- razdelitev diplom. To velja h za vse one, ki so od 25. sept. r lanskega leta naprej presta-e li skušnjo v šolah. Slovesni i- sprejem se vrši dne 22. febr. o ob 8. uri zvečer v slavnostni ti dvorani mestne zbornice, v City Hall. Glavni govornik o večera bo Dr. Herbert A. i- Miller, profesor iz Oberlin v univerze, velik prijatelj Slo-i, vanov in velik učenjak. Dru-i- gi govornik bo Hon. Harry L. Vail, predsednik The Citi-e zens Bureau, Hon. A. J. ., Pearson, predsednik Com->i mon Pleas sodnije ter Chas. a H. Lake, pomožni načelnik )i elevelandskih Šol. Za godbo e skrbijo dekleta Glenville vi-i- soke šole, ki imajo eno naj-Ij boljših godb v nestu. Prosi-a mo vse učence, da so točno i- J ob 8. zvečer na mestu.
ie	-o-1—
o — Kitajci so praznovali v O soboto svoje novo leto. Vrš*-i* le so se ogromne poied;ne.
j — Od 31. dec. se je dan po ie dališal že za eno tiro in minut.
Kriza v Franciji I
Jotranji kot zunanji po-1 ložaj v zmedi.
" i
Parzi, 17. febr. Žalost vla-la v francoskih uradnih krojih. Francoska zunanja kot lotranja politika se obrača la slabše, in vlada si ne zna ^omagati. Črni dnevi se bli-'ajo Franciji. Po vsej Fran-: iji je nastala delavska-kriza cot je še niso imeli od leta 1920. Francoski premogarji, lahujskani od komunistov, ;o na štrajku. Konferenca z Angleži je propadla, ker Angleži nikakor nečejo sodelovati s Francozi v Ruhru. Ce-le življenskim potrebščinam satlno naraščajo. Cene sladkorju n. pr. so se v zadnjih 3ar dnevih dvignile za sto procentov. Poleg tega je pa ia svetovnem trgu padla cena francoskemu franku. En dolar velja že 16 frankov in pol. Francija ne more dobiti premoga niti denarja iz zasedenega Ruhrskega okraja, kot je pričakovala. Prej so Nemci pošiljali premog, da-si ne tolkio kot je bilo pisano v pogodbi. Sedaj pa premoga sploh ni iz Ruhra. 160. 000 francoskih premogarjev je zapustilo 1ek>, ker so podjetniki zavrnili zahtevo za 25 odstotno zvišanje plače. Cena franku je padla, ko se je naznanilo, da bo Francija najela novo notranje posoji-»o v svoti 13.000.000.000 fran kov. Osem tisoč milijonov frankov gre za opustošene kraje po vojni, ostalo pa da se pokrije deficit v državnem proračunu.
-o-
NOVA MAŠA V LORAIN, O.
V nedeljo, 25. febr. bo v lorainski slovenski cerkvi daroval prvo sveto novo mašo č. g. novomašnik Ludvik Vi-rant, sin dobro znanega slovenskega rojaka Mr. Alois Viranta. Novomašnik je bil rojen v Lorainu, 1896, obiskoval tukaj farno šolo sv. Cirila in Metoda. Po dokončanem osmem razredu je šel na visoko šolo Notre Dame, v Indiani. Tu je ostal eno leto, nakar je šeUv Berlin, Canada, kjer je dovršil High School, katero vodijo jezuiti. Natoje stopil v University of Datyon, O., kjer je dovršil kolegijske študije. Bogoslovje je študiral eno leto v Rochester, N. Y., a zadnja štiri leta pa v St. Mary's Seminary v Clevelandu. V soboto, 24. febr. bo posvečen po elev. škofu, Rt. Rev. Schrembsu v elevelandski katedrali, a nato bo pel svojo prvo sveto mašo v nedeljo 25. febr. ob deseti uri v naši domači župniji. Novomašnik je obiskal zadnje leto staro domovino. Mudil se je v Franciji, Švici, Italiji, obiskal je Rim, kjer je bil sprejet v avdijenci pri sv. očetu Benediktu XV Obiskal je tudi naše lepe slovenske pokrajine, kjer je posetil svoje sorodnike. Služboval bo v elevelandski škofiji, za katero je tudi študiral. Natančneje poročamo pozneje, le to še pristavimo, da bo 25 febr. pomemben dan za našo faro v Lorain, O. kajti to je že tretji novomašnik iz naš* fare. Prvi je M Rev. Antor Bombač, druei Rev. Jos. Kr' *tof in sedaj Rev. Ludvik V: -ant. Ker je novomašnik tu član K. S. K f. naj sore' *ne odčhnov dične K. S. V. .1 n«iibol;Sa vo<č'1a »n častitVe
Harding in godba.
Ali naj plača predsednik sam godbo?
Washington, 18. febr. Ali naj predsednik plača, za vojaško godbo, ki igra pb svečanih prilikah v Beli Hiši, 4z svojega žepa, ali naj poravna stroške vlada? O tem so se prepirali včeraj v poslanski zbornici kongresa. Kongres-man Blanton iz Texasa je kričal, da mora Harding sam plačevati za godbo, kajti plačo ima dovolj veliko — $75,
000	na leto. Njemu je odgovarjal kongresman McLaf-ferty iz Californije. Vprašal je Blantona, kakšno godbo naj ima predsednik v hiši, kadar se vršijo sprejemi? Vprašal ga je, ali naj Harding psu priveže na konec repa kos starega pleha in napodi psa po dvoranah, da bo muziciral? Kljub ostrim napadom od strani kongresma-na Blanton-a, pa je prodrl predlog, da se plača godba iz državne blagajne. Letele so psovke semintja, da se rabi vojaška godba marinov ob vsaki priliki v Beli Hiši, koliko se potrebuje novih inštrumentov, not in drugih priprav. Blantona je vprašal neki drugi kongresman, če je on proti godbi. "Oh," odvrne Blanton, "proti taki godbi sem, kot jo igrate tu v kongresu, da me ušesaJapli-jo!" Sledil je splošen smen, in med smehom je bil potrjen predlog, da se godba plača iz narodne blagajne.
-o-
—	Dne 2. marca bodemo imeli lunin mrk, ki se bo videl po celi Ameriki.
—	Tekom preteklega tedna so se jajca povišala v ceni za 6 centov ducat.
—	V sredo nastopi svoj urad novi elevelandski poštar, Mr. Henry A. Taylor.
—	V neki čistilnici v mestu je našla policija 2000 steklenic vina.
—	Mrzlo vreme, ki je zadnje čase prevladovalo, je mnogo pripomoglo k temu, da se je razširjenje influence ustavilo. V soboto je bilo samo 22 novih slučajev sporo-čanih . zdravstvenim oblastem. V celem se je meseca februarja naznanilo 587 slučajev influence, izmed katerih je mnogo smrtnih.
KAKO BOUŠEVIKI SLEPARIJO.
Moskva, 14. febr. Kot naznanja Nikolaj Krilenko, boljševiški državni pravnik je sodnija obsodila 42 uradnikov radi podkupovanja na smrt, in 1139 na daljši zapor. Podkupljivost med boljševi-škimi uradniki je silna. Poleg tega je bilo 3889 boljševi-
1	ških uradnikov odpuščenih iz službe.
OČE NUDI NAPRODAJ DRUŽINO.
Scranton, Pa., 15. febr. 1 "Naprodaj — moji štirje o-
•	troci: Mary 5 let, Anthony 6, : Stella 9, Rose 12 let. „Vsi
zdravi in čvrsti." Ta oglas je ■ dal v tukajšni časopis pre-
•	mogar Dominick Batch. Dve ^ leti je ležal v bolnišnici z
zlomljenim hrbtom, in med ► tem časom so zginili vsi njegovi prihranki. Sedaj pa je zbolela jako nevarno mati otrok, ki nimajo nikogar, da bi jim stregel. "Silno mi je sudo ločiti se od otrok," jf ekel Mr. Batch, "toda jaz ne om nikdar več zdrav, da b m dat dob^o vz<mjo. Mogo če *e jih kdo usm:l*."
Nevaren vohun
Detektiv y Washingtona
aretiral 80 oseb.
i , •
Washington, 18. febr. — Znani prohibicijski detektiv v Washingtonu, J. L. Archer je včeraj zopet povzročil, da je policija zaprla osemdeset oseb radi prohibicije. Pred štirinajstimi dnevi so jih aretirali 62, včeraj pa zopet 80. In vse to na prizadevanje enega samega detektiva, ki si zmisli vsakovrstne tricke in prevare, da pride na sled onim, ki kršijo prohibicijo. Zajedno z aretiranimi je policija zaplenila pri njih nad 3000 galon vsakovrstne, dobre in slabe pijače.. Pred 14 dnevi je detektiv hodil okoli kot pobiralec smeti ali voznik premoga. Kot tak je imel dostop v kleti, kuhinje in druge skrivnostne prostore prohibicije, in marsikatera usmiljena gospodinja mu je podarila požir^k žganja, ko se je hinavsko tresel od mraza. Vedela ni, da si je na skrivaj zapisal njeno ime, stanovanje in dejstvo, da je pijača pri hiši, nakar je prišla policija. Pretečeni teden pa se je detektiv preoblekel kot potujoči zamorec, kupil si je harfo. Tako je hodil od hiše do hiše in igral in —vohunil. Drugi dan se je preoblekel v Italijana, ki s harmoniko in opico hodi od hiše do hiše. Zopet Je zbiral in nabira|l imena kršilcev prohibicije, ne da bi kdo najmanj sumil, kako nevarnega vohuna ima pred seboj. Bil je tako dobro preoblečen, da ga niso spoznale niti one osebe, ki so bile aretirane pred 14 dnevi na njegovo prizadevanje. Okoli poldne v soboto so se začele aretacije. Dvanajst policijskih avtomobilov, 40 policistov in 20 vladnih detektivov je obiskalo hiše z naslovi, kakor jih je predložil Archer. Šest truckov je vozilo pijačo v vladna skladišča. Archer je pa stal na stopnjicah glavnega policijskega stana, lepo obrit in oblečen ter gledal svoje žrtve, kako so jih vlačili v ječo. Nihče ga ni spoznal. Vendar se policija boji za Asherja, kajti govori se, da mu strežejo bootlegerji po življenju. Najbrž bo poslan v drugo mesto, kjer še ne vedo zanj, in kjer bo nadaljeval kar je delaj v Wa-shingtonu. Torej, če pride v Cleveland, pazite na voznike premoga, pobiralce smeti, pobiralce cunj, Italijane z opicami in druge take usi-ljivce. Danes ni nikomur zaupati.
-o-
POZOR, ČLANI IN ČLANICE ZVEZE.
V današnjem listu zopet priobčujemo razlago novega sistema zavarovanja, ki se bo upeljal pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, ako člani to odobrijo pri splošnem glasovanju. Ta sistem je bil prine-šen na konvencijo, in konvencija je vrh. odboru naročila, da ga preštudira, in potem po svoji previdnosti da članstvu na glasovanje. Odbor je sklenil, da je sivar koristna, posebno za bodočnost Zveze, in da bodo prej ali slej vse Jednote prisiljene isto upeljati. Prečitajte razlago novega sistema, o tem sistemu bo treba glasovati meseca aprila. In glasovati ne morete za nekaj, ako vsega dobro ne preštudirate.
AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME).
ISSUBD MONDAY, WBDNWPAY AND FKIDAT NAROČNDIA:
Za Ameriko - • - $4 00 Za Cleveland po pošti $5. Za Evropo - - - $6050 Posamezna številka^ 3c
IWvMPbMw * ^ MJ j-.^r"	tetifcf...
•11» St. Clair At/N.K. CleveUad. Obie. Tel. Princeton 18», Randolph TiOl JAMES~DEBEVBc7piblUher~	____LOUIS J. PiacTwitor
Read by M.m Sl7vsala»i In tk« City of Cleveland and elsewhere.
Advertising rate* on ra*m«t Amarkaa tn spirit Foreign In lanfnaft only
'la^nr^d elaae matter January 5th, !00t». at the post office at Cleveland, Ohio under the Aet ef Mart* 3rd, 1871.__.
No. 21. Mon. Febr. 19th 1923
Zavezniki brez zveze.
Navidez se'zdi, da je Francija še vedno zaveznica Anglije, in da Anglija podpira Francijo v vseh njenih korakih. Navidez, da. toda v resnici je položaj med obema tako napet, kot, recimo, položaj med Grki in Turki. Zavezništvo in prijateljstvo, ki je trajalo tekom vojne, je pozabljeno, uničeno. Ko je bil pretekli teden odprt angleški parlament, je ministerski predsednik Bonar Law imel govor, tekom katerega je povdarjal v jako jasnih besedah, da je Francije naredila ogromno napako, ko je šla v Ruhr iskat premog. In povedal je, da Francija nima nobenega upanja na najmanjši uspeh v Nemčiji. Seveda, ta govor, dasi vsakdo ve, kam cilja, je prevlečen s sladkorjem, in Anglija upa, da bo Francija požrla sladko-grenko krogljico, ne da bi se pri tem zadavila.
Angleški ministerski predsednik je povedal, da ne bo dolgo, ko bo Anglija prisiljena odpoklicati svoje čete iz nemškega zasedenega ozemlja. Položaj je preveč napet, da bi se še nadalje izzival. Ta namigljaj je direktno svarilo Franciji, naj preneha s pustolovščinami napram Nemčiji. Anglija je bila od nekdaj bolj mirna in prevdarna, dočim so Francozi srboriti in prenagljeni. Bonar Law je povedal, naj bo Francija odkritosrčna in razumna, ali pa bo naletela na angleški odpor, kot je naletela na odpor Amerike.
Francija je radi tega nastopa angleškega ministerskega predsednika razburjena, in pravzaprav ne ve, kam in kako. Raditega je poslala dva visoka, zaupna uradnika v London, da natančno pozve od Bonar Law in Lord Curzona, kaj pravzaprav namerava Anglija napram Franciji. Francija se nahaja v neprijetnem položaju. Angleške čete imajo zasedeno nemško zemljo okoli Kolina (IKoeln), ' ravno med Francijo in Ruhrom. Za uspeh Francozov v Ruhru je absolutno potrebno, da imajo prost prevoz skozi ozemlje, zasedeno od Anglije. Raditega se Francija trudi, da ne vznemirja po nepotrebnem Anglije.
Pa to niso samo edine skrbi, ki jih ima francoska vlada. V francoskem parlamentu se je pojavila nervozna skupina poslancev, ki napadajo ministerskega predsednika, ker je baje premilosten z upornimi Nemci. In ti nervozni Francozi so precej upljivni. Njim na čelu ni nihče drugi kot maršal Foch, zmagovalec v svetovni vojni, ki zagovarja politiko "želzne roke" napram Nemcem. In Foch ima dobro ime ter velik upljiv v Franciji. Maršal Foch ter njegova skupina ne zahtevajo nič manj kot "vojni položaj" med Nemčijo in Francijo. Namesto dogovorov in pogajanj, zahtevajo, da Francija govori z orožjem, katero edino bo imelo uspeh. Francoski ministerski predsednik, Poincare, ki je že dolgo znan kot eden največjih sovražnikov Nemcev, mora sedaj poslušati druge, ki sovražijo Nemce še bolj. Raditega postaja njegov položaj od dneva do dneva bolj težaven.
In če se skupini prenapetih Francozov posreči, da vržejo Poincareja, in dobi Francija vlado skrajnega sovraštva napram Nemcem, tedaj bodo počile zadnje vezi, ki še obstoje med Anglijo in Francijo ter med zavezniki proč. Angliji ne bo nikakor mogoče voziti skupaj s Francijo, ker že sedaj, ko sila še ni prikipela do vrhunca, vleče vsakdo na svojo stran.
Francija igra sicer nevarno politiko, da bi odvrnila angleško pozornost od Ruhra. Francija je naredila zmešnjavo v Mali Aziji pri Turkih. Popolnoma vrjetno je, da če Angleži ne bi imeli trenutno opraviti s Turki, tedaj bi govorili vse drugače napram Franciji, zlasti ker se zavedajo, da imajo s seboj moralno pomoč Žjedinjenih držav. Politika Amerike je skoro ista kot politika Anglije v tem slučaju. Zato pa Francozi s tajno diplomacijo in skrivnimi mahina-cijami umetno gojijo napetost med Turki in Angleži, dokler Francozi sami ne uredijo razmer v Ruhru. Toda,tudi v tem ne bodo imeli uspeha. Angleška politika je bila vselej boljša, pametnejša in bolj dalekovidna kot francoska, ker je to politika preudarnosti, dočim je francoska politika — delo srboritosti. *
Raditega je najbolje, ako velesile ne želijo novih spopadov, da se Francija na lep način umakne z Ruhra. Bolje bo za Francijo in za vsak drug narod. Sicer bo nekaj počilo, kar bo gotova zadnja struna napetih razmer v Evropi.
KOKOT.
(Iz zbirke "Kokošil rod".)
Josip Ribičič:
"Ne?" se je začudil Kokot In se nanovo nasmehnil. 'To je pa res hudo, da ne moreš živeti brez nje! Pa Idi In umri, če en moreš drugače."
Na to ni vedel petelinček odgovora. Obstal je z odprtim kljunom in razžaljen odkorakal na drugi konec dvorišča. Sram ga je blio, posebno ker se mu je ves rod smejal. Od tega dne je ostala v njem mržnja do glavarja. In ta mržnja ga je gnala, da je Ču-ječe opazoval Kokota, v želji, da, najde kaj nepravičnega in nepoštenega v njegovem početju.
Ko je dodobra spoznal Ko-kotovo življenje, se je odločil In stopil vpričo vsega rodu h glavarju. Izbral si je na-
j lašč trenutek, ko je Kokot , zobal od svoje pravice.
"Glavar", je dejal Krik, ! "daj Se meni od svoje pravice. Skupna last, last nas ! vseh je, in jaz imam don je toliko pravice kot ti!"
Kokot je pri teh besedah | dvignil glavo, ošinil petelin-čka z nepopisnim sovraštvom. Mladi petelinček bi bil najraje ušel in se skril v kak teman kot, a ker ga gleda ves kokošji rod, je premagal hipno bojazen in zavpil, da se je razlegalo po vsem dvorišču:
"Tista-le zrna, ki jih zobaš vsak dan, ne da bi jih iskal, ne da bi se zanje trudil, so skupna last in vsak ima pravico do njih."
Kokotu je pobledel greben in z levim očesom je zamižala ko je odgovoril: "Glej, tam ob tvojih no-
gah leži zrno, skloni glavo, če si lačen."
"Ne maram zanj," je zavpil Krik. "Od tvoje pravice hočem svoj delež!'
Kokot je pogledal v desno in v levo in zmagonosno dvignil glavo, ko je zapazil, da ga obdaja cela vrsta reje-nih kokoši.
"Vzemi si ga, če si ga u-paš!" je zamrmral in našopiril košati vrat.
"Vzel si ga bom, ko se bo meni zljubilo!" je odgovoril Krik in se odstranil.
"Tudi prav!" se je zmago-! vito zasmejal poglavar in j mirno pobral zadnje zrno svoje pravice.
In mastne kokoši so šle j vsepovsod oznanjat junaštvo svojega poglavarja.
A Krik je odkorakal v skrit kot dvorišča in koval maščevanje. Ko je dobro vse premislil, je na večer sklical vse mlade peteline h gnojišču.
Tudi nekaj radovednih pi-ščet se je pridružilo. Krik je skočil na gnojišče, preštel svoje poslušalce, se razkora-čil in govoril:
"Tovariši, skrajni čas je, da napravimo konec njegovemu samopaštvu. Pravijo, da je moder. Pa ni! In ko bi tudi bil, kakšne koristi imamo od njegove modrosti? S svojim trudom jo pitamo, od ust si odtrgujemo, vsi mršavi Jn slabi smo, medtem ko se on debeli. A ne samo toJ Ne samo hrano, tudi prostost nam krade! Tovariši! Kokot je zlo našega rodu in zlo je treba odpraviti! Če ne zlepa, pa zgrda. In vsi vemo, da zlepa ne gre! Torej strnimo svoje vrste in uničimo zlo, da ne bo zlo nas uničilo!"
"Otroci otroci!" je dejala stara putka, ki je grebla na dvorišču in slišala govor. "Otroci, bodite pametni! Kdo nam bo pomagal s svojim razumom. ako njega več ne bo? Medtem ko uporabljamo mi vse svoje sile za iskanje vsakdanjega kruha, dela on in premišljuje za nas vse!"
"Prvič nismo več otroci," se je odrezal Krik. "In drugič, dokaži, kdaj in kje nam je pomagal njegov razum?"
"Vedno!" '
"Kdaj, vedno?"
"Odkar je poglavar! Vse starejše kokoši pravijo to!"
"Tako?" je zavpil Krik. "Vse kokoši, ki se mastijo ob njem, pravijo tako? Dokazati pa nobena ne zna! Če ne veš ničesar boljšega, lahko greš!"
"Saj grem!" se je razjezila putka in hotela še nekaj povedati. Ali vpitje, ki so ga zagnali nahujskani petelin-čki, jo je preglasilo. Razdražena in užaljena se je odpravila k poglavarju na drug konec dvorišča.
"Glavar, mladi petelini se upirajo."
"Vidim," je odgovoril Kokot.
"In kaj misliš?"
"Kaj naj bi mislil?"
"Kaj misliš ukreniti?"
"Nič se ne da ukreniti. Se bodo že spametovali. Mlada kri!"
"Ali vsaj skrij se, dokler jih pamet zopet ne sreča. Zelo so razburjeni.
"Ne! Kdor se skrije, je premagan! Kdor hoče gospodariti, mora ostati vedno na mestu, ki mu gre!" je odločno odkimal glavar in se postavil k vratom kokošnjalca, kajti solnce je v tistem hipu zašlo.
Dalje časa kot navadno je čakal, da so šli vsi mimo njega počivat, kajti mladi pete-tinčki so še dolgo zborovali ob gnojišču,
Ko so končno prišli in se splazili mimo njega z jezo v očeh, je tudi on odkorakal v kokošnjak, skočil na svoje ležišče in skril glavo med pe-roti.
Kmalu je zavladal nočni mir in vsepovsod in zdelo se je, da so bile vse grožnje mladih petelinčkov samo puhlo besedičenje.
A to je bil le mir pred nevihto.
Sredi noči se je začulo Iz
kotov, kjer so spali mladi petelini, tiho, skrivnostno Šepetanje, ki je narafičalo, dokler se ni izpremenilo v glasno vpitja in zmerjanje. In Se predčn 90 se mogle zaspane kokoSi zavesti, so se mladi petelini pognali kakor vihra na glavarja, ga kljuvali, pra-j skali, dokler ni padel s svo-, jega ležišča na tla, krvaveč iz nešteto ran. Iz njegovega i kljuna ni bilo ne glasu ne vzdiha.
j Stara pitka, ki tiste noči j ni mogla spati, je pozneje i pripovedovala svojim vnu-1 kom, da je dobro videla, kako je umrl.
"Odprl je klujn in ga zopet j zaprl. Ne vem, ali je hotel povedati svojo zadnjo mo-| drost ali je samo zazehal. j Škoda, bil je tako ljubzeniv, in večkrat se je z mamo po-( govarjal, kakor da je moje j vrste!"
Ko so opravili mladi pete-: lini svoje krvavo dejanje, je' nastal mučen molk v kokoš-! njaku.
Prvi s^ je zavedel Krik, ki je dejal: "Nesimo . ga iz ko-j košnjaka, da ne bo niti spomina nanj!"
S Čudno naglico so izvršili mladi uporniki to delo. Odprli so vratca in zakotalili Kokota po lestvi navzdol. , Zamolklo je padlo glavarjevo težko telo na zemljo in' jo prepojilo s krvjo.
Ta padec je pretresel pete-linčke v dno srca. Odhiteli so na svoja mesta in pozabili celo zapreti vratca za seboj. Nobenemu v kokošnjaku se, ni ljubilo govoriti, niti Kriku ne, čeravno se mu je zde-| lo, da bi pravzaprav moral kaj reči. A dolgo časa ni mo-t sel prenašati mučnega molka — stopil je na največjij prostor in zavpil, kakor da hoče prevpiti glas svoje ve-' sti:	i
"Tovariši! Kokošji rod! Sedaj smo vsi enaki! V miru in ljubezni bomo živeli, da ne bo treba ne sodbe, ne kazni!";
"Molči!" ga je prekinila stara kokoš. "Molči in ne go-bezdaj! — zaprite rajši vrata!"	• j
"Res je", je pritrdil Krik,1 "zaprite vrata! Noč je mrzla.' Ni varno spati pri odprtih vratih!"	i
A ni ga- bilo, ki bi izvršil povelje.	1
"Zaprite vrata, pra vim," se je razhudil Krik.
"Sam jih zapri," se je oglasil najtanjši glas iz zadnjega' kota.	1
"Kdo ugovarja?" je zarjul Krik. "Red mora biti pov-! sod!"	j
"Pa jih sam zapri!" je odgovorilo vse polno glasov.
In nastal je vrišč in krik, iz katerega se je Cul ostri Krikov glas: "Kc$o vas je re-' šil trinoga ? Kdo vam je vlil, pogum v malodušna srca?j Kdo vas je peljal v svobodo?"
A od vsepovsod so se Čuli odgovori: "Sam zapri, nočemo nobenega nad sebof— sam zapri! Svoboda!"
Naenkrat pa je vse utihnilo. In zgodilo se je da je zastala vsem kri v žilah.
Ob vratih so se prikazale najprej svetle oči, nato pa se je splazilo veliko dolgo telo skozi vratca v kokošnjak.
Bila je lisica!
V tisti noči se je zmanjšal kokošji rod za dvajsetero glav.
Tudi Krik je bil med tistimi, ki jih ni bilo več.
("Novi Rod" — Trst)
KONEC.
---r-0-
KDOR MRZI ŽENSKE. . .
Kdor mrzi ženske prav gotovo hi zdrav ali lep človek. Bolan je ali duševno ali telesno ali na duši in telesu obenem. Zakaj vsak zdrav in normalen mož, makar stares tik pred smrtjo, liubl ženske. Seveda dobre, zdrave ali* lepe. "Ženska je sreča moža, je blagoslov božji, biser stvarstva, vir vseh sladkosti," pravi normalni moški. Drugi trdijo, dtu je ženska vrag, začetek vseh nesreč in bolesti, pokora in kazen mo-
Influenca
napade ljudi nanatloma. Težak mraz, bolečine v glavi, hrbtu In rebrih, v muskulaturi, mrzlica In aploina alaboat so znaki te bolezni. Ka) Je za storiti? Ostanite v postelji ali vsaj doma, dokler traja bolezen in vzemite
SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD 1H GRIPO.
Ravnajte se po navodilu na paketu. Cena 30c.
Dihalni organi so akoro vedno prizadeti in je pametno imeti doma pri rokah
SEVEROV BALZAN ZA KAŠELJ
Cena 25c in 50c. Grlo večkrat boli, toda olajšava pride kadar se rabi
SEVEROV AWTBEPS0L
in se ž njim isplra grlo ali nos, s čimur se očisti votlino klic. Cena 35c.
Zgornja zdravila se naprodaj v lekarnah. Vedno vprašajte za "Severove" in ne vzemite drugih.
W. F. SEVERA CO.. .... CEDAR RAPIDS. WWA
......
škega spola, vzrok največjih katastrof. Že v starem veku so bili na svetu sovražniki žensk. Rimski epigramatik
Marcijal je mrzil ženske, češ da so neznosno ljubosumne
ter jih je karikiral in psoval najhujšimi prispodobami (z
divjimi svinjami, gadi, žabami, sovami). Kato Starejši je zasmehoval ženske zaradi lepotičenja in pudranja; He-ziod, grški pesnik, je trdil, da se ženski ne sme nič verjeti in da so krive vse nevolje in nesreče: Aristotel je smatral ženske za zlobnice; Hipokra-tes je dejal: "Dva dneva v zakonu sta najlepša; ko se oženiš in ko ženo pokoplješ": Simonides z Amosa je razdelil ženske na deset skupin, a samo ena*je dobra. Ta izvira iz čebel; vse ostale so zlobnice, spletkarke, budale, lenobe, nečistnice itd., a ene izvirajo od opice, druge celo od svinje. . . Evripi^es, veliki grški tragik, je smatral žensko za strupeno bil na moževem vrtu; žena< zapravlja> moževo imetje, Čast in zdravje. Omejena žena se prenaša še najlažje. Vse druge so ni-čemerne, koketne osvetljive, opravljive. Mož ne zaupaj nikoli uzde ženi, ker strašna je hiša, v kateri ima prvo besedo žena. Ženiti si je zelo smelo pgjjjetje, a ni večjega gorja, nego vzeti zlo ženo. Žena naj sedi doma in molči! Veilki modrijan Sokrates je dejal, da je ženski poljub otrovan, zato naj mož beži pred žensko ljubeznijo. Plan-tus je dejal: "Vsega je dovolj na svetu, le ne mutastih žensk. Ne veruj ženski makar da pogine pred teboj!" Za Sneko so bile vse ženske gr-de.
Tako je predaval na beograjskem vseučilišču prof. dr. Nikola Vulič in dodal: "Ženske starega veka niso bile tako idealne, kakor so naše. Bile so zlasti razkošne in zapravljive. Kolika razlika od dandanašnje štedljivo-j sti! Danes gledate po gleda-1 liščih in plesih brhke ženske skoraj v kopalnih oblekah \ .. . vse iz štedljivosti. Današnje žene mislijo le na dom, j moža in otroke; redkokdaj, hodijo na izprehod. Rimljan-, ke pa so mislile večinoma le1 na toaleto, luksus in korzo.". — Juvenal je dejal: "Ženska prizanaša najmanj onemu, i kogar ljubi: ona uživa v tem,1 da ga muči! — In o izobraženih ženah je dejal: "Žena, ki hočeš, da si učena in duhovita, obleci hlače!" — Baje so smatrale Rimljanke rimske filozofe za budale in se jim rogale. Prof. Vulič je dejal: "Stari sovražniki žensk so imeli dovolj razlogov, da so bili proti ženstvu, ker niso imeli nikakih uspehov pri ženskah. Bili so namreč bol-1 ni, bolehni, telesno grdi ali! neprijetni. N. pr. Evripides je bil ves pegav, plešast in Cmeren: Hiponax je bil kru-j Ijav, Sokrat grd kot opica z' ogromnim nosom, Katon ti-' ran, a Aristoteles? Kaj naj rečem o njem? Da se je pač hudo motil." — Vulovič je žel pri gospodih in damah
velikanski uspeh s svojim1 predavanjem.
! IZ DOMOVINE.
i -
: Izseljevanje iz Julijske Krajine. Na delo v Ameriko
je odšlo v dobi od 1. julija 1922 do konca leta iz Italije
42.057 ljudi, med terhi iz Julijske Krajine 3718. To je najboljše znamenje, kako se naši sorojaki počutijo pod novimi gospodarji. Tudi letos se pripravljajo, kakor poroča "Goriška Straža", mnogi naši ljudje za izselitev v Ameriko. Čeravno jih sili k temu bed,a, a še bolj pošto- j panje Italijanov, jih vendar "Goriška Straža" poživlja, nja dobro premislijo, predno se odločijo za ta korak,, da ne dožive bridkega razočaranja.
Novi traski podprefekt
Domenico delli Santi je kon- 1 cem prošlega tedna prevzel svoje posle na prefekturi v Trstu. Delli Santi je bil ob času prve italijanske okupacije civilni komisar za tolminski okraj s sedežem v Kobaridu. Po mišljenju je kajpa- I da fašist.
Izseljeniški odsek ukinjen. Minister za socijalno pol'ti-ko je ukinil izseljeniški odsek v svojem ministrstvu in prenesel kompetenco odseka na izseljeniški komisari-jat v Zagrebu.
Boroevičevi vojni spomini. Iz Beograda poročajo, da je pokojni avstrijski vojskovodja Svetozar Boroevič zapustil Jugoslaviji svoje memo-*re, katere je vodil ves Čas svetovne vojne. V teh memo-arih se nahajajo važne vesti, a memoari se zaenkrat še ne morejo objaviti. Priloženi so avtentični dokumenti in zaupni akti — avstrijski in ita- i lijanski. S to svojo zapuščino je Boroevič hotel potrditi svoje slovansko čustvo. Kakor znano, se je Boroevič po prevratu potegoval za sprejem v naše armado, zahteval pa je čin vojvode. Ponudili so mu Čin generala, kar pa je on odklonil Boroevičeva vdova živi v državi.
Monopolne takse na vžigalice so se neznatno spremenile, vendar pa ostane prodajna cena vžigalic nespremenjena.
špijonska gola v Moskvi. BoljŠeviki nameravajo ustanoviti v Petrogradu posebno šolo za špijonažo. V to šolo je baje že sprejetih 17.000 dijakov, šola bo urejena po vzorcu modernih detektivskih šol. Gojenci bodo po dovršeni ogledtoški izobrazbi sprejeti v državno službo, j Razni listi navajajo ob tem slučaju, da se boljševiki z rojaškimi korako vračajo nazaj k sistemu carskega režima,ki je imel v špijonaži in ogleduštvu najtrdnejšo oporo. Ni še znano, Ali se bodo ti učeni špijoni uporabljali tudi za vohunstvo v inozemstvu. V prvi vrsti bodo seveda razmeščeni po vsej Rusi- . ji, kjer bodo pazili na vsake- 1 ga sumljivca, ki bi količkaj zagodrnjal proti boljševiške- ! mu "vladanju".
V JUGOSLAVIJO 9 DNI i Plovbe vsak torek na enem teh morsVi ki h velikanov.
AQUITANIA	45.64T tel
MAURITANIA	S9.704 Um
BERENGARIA	52.022 to*
Razkošne kabine 3. razreda e posteljami za 2, 4, 0 oseb. Krasna obed-oica, kadilnica in počlvalnlca. Pokrit promenadni krov. Krasna hrana. Domač komfort. NIC skrbi. Cunard money oulri plačljivi v Jugoslaviji hitro, varno, zanesljivo.
Za tikete in druge informacije se oglasite pri najbližjem agentu v vašem mestu.	( f.m.)
Hotel Cleve-	^-jjffttt
land Bldg. Cle- fgrff^ j veland, O.
Dr. W. L Dembrow
ZDRAVNIK naznanja otvoritev urada na ST. CLAIR AVE. VOGAL 71. ST.
Govori razne jezike.
Uradne ure od 5. do 8. zvečer in po dogovoru.
naprodaj prav t dežele.
Vae mere in teže, živi in dreslraal: * Nadzorovani od mesta. Se vam pripeljejo na dom. Najnižje cene. Pridite v pondeljek ali četrtek In izberite • svoje.	_
F. H. HEINZ,
stop 150 Shore Line, Willougby kara, Phone Wickliffe 106-L. (Feb. 26.)
s£iiiiiiga»iiaaiiiiiiiiiiiitiiiiiaisinaai»inntU| s
g	Randolph 1052-W. g
I F. R. SCDUD i
5 Vsa plumberska dela, poprav- s = Ijanje cevi in kanalov. Naše de- S E lo je trpežno in cene nizke.
I 1128 E. 66th ST. I
I	•
^iHiiiiiiimiiiiHimiiiiiHiiimiHiimiiiig
KANARČKI!
Imam še nekaj kanarčkov in samic, katere želim prodati vsled premalega prostora. Ugodna prilika za one, ki Želijo rediti ptiče doma. Prodam tudi kanarčke, ki so že sparjeni. Jako primerna ce- ' na Tudi kletke, pripravne za rejo. Pridite tedaj ko sem ^ doma, dam vam navodilo oseb no. Doma sem vsak dan od 10. z j do 3. pop., ob sredah tudi zvečer.
F. E. LUNKA, 1090 E. 66th St. (zgorej). Imam v zalogi tudi najboljše zrno za hranenje ptičev ter druge potrebščine za njih vzdržavanje.
edina zaloga pravih
—......... 11 —
Lubasovih harmonik
v Ameriki. Po zmerni ceni. Pišite po cenik ali pridite osebno.
AirrON ERVAR
6921 SL Clair Ave. Cleveland, O.
^■■■■■■■■■■■■■■HBI^/
!! Slovenski phmtorji!! j
MILAVEC & BUNOWITZ
CO.	n
995 Park wood Dr. 1943 E. 61st St.
Princ. 3045-K	Princ. 1276-W
Izvršujemo vsa plumberska dela, napeljavo kopaliAČ, sinkov stranllč 1« drugo, napeljavo kanalov (sewer work), napeljava gorke vode la far-nosov. Vse dalo je prvovrstno in ceae ao jako smerne.
Edina SLOVENSKA lekarna v Clevelandu je
WJL DRUG COMPANY
JOHN KOMIN, lekarnar
Mi imamo najboljša domača zdravila s točno postrežbo.
St. Clair-av. in Addison Rd -
Lepa denarna prilika.
Hiia naprodaj za tri družine, 5 sob vsaka, kopališče za vsako družino, hrastov les povsod, elektrika, garaža, plin. Izredno ugodna prilika. Hiša » < prinese renta $1062 na leto. Cena $8500, takoj $4000, drago na lahka odplačila. 1146 E. 146th St. vprašajte , 1 spodaj v hiši	(24) '
IAČE SE DVE SOBI med 96. ta 71. cesto. Pozve se v upravi lista (21)
|	-^OMBK »- » -—---- - 1	"T .........
k Postni avtobusi za Dalma-P djo. Iz Nemfiije je prispelo v m Split devet velikih poštnih UL avtobusov na račun repara-W cij. Vsega skupaj dobi Dalmacija 25 avtobusov, ki so namenjeni za poštno službo od Obrovca do Metkoviča. V vsakem avtobusu je prostora za 12 osebi
raznotSti.
• - ■ ■ - - •
Zanimivosti iz ruskega življenja.
Milanski "Corriere della Sera" prinaša zanimive po-: datke o vsakdanjem ruskem življenju Cene življenskih potrebščin so tako narasle, da se lahko reče, da je vreden 1 predvojni rubelj danes že
milijonov rubljev. V moskovskih restavracijah si v mesecu decembru 1921. dobil dober obed za 100.000 rubljev, v avgustu 1922. pa je stal enak obed že 4 milijone rubljev. Kilogram mesa stane danes okoli 6 milijonov rubljev, kg sladkorja 3 milijone, hleb kruha 1 milijon, 1 W* jajce 75.000 rubljev, 1 Jimo-na 1 milijon rubljev, škatlji-ca vžigalic 50.000 rubljev, številka časopisa 150.000 ■SJ rubljev.
Vse časopisje je seveda izključno komunistično. Glavni organ komunistične stranice je moskovska "Pravda", a službeni list so "Izvestija". Zanimivo bo tudi, če povemo našim kadilcem, da stane v Rusiji 1 cigareta 40 do 80 tisoč rubljev. Najdražji pa so sedeži v gledališčih. Sedež stane 5 do 15 milijonov. Obleka stane približno pol ^milijarde rubljev.
Beračenje v Španiji in drugod.
Francoski listi „s ponosom objavljajo izjavo nekega Angleža, da je v Parizu na ulicah našel najmanj pro's jakov. V Londonu, Rimu, Madridu in ostalih svetovnih mestih srečate toliko siroma-Icov, ki prosijo za milodare, da vas končno navzlic dobremu srcu mine dobra volja, C medtem ko v Parizu le red-I leokdo iztegne roko s prošnjo za milostinjo. V Parizu K namreč prosjačenje na uli-ecah preprečujejo izredno stroge policijske naredbe. Obratno pa se Španija ne imenuje zastonj "država pro-^jakov". Tam imajo berači svoja stanovska ^druženja, plačujejo članarino ter vzdržujejo svoj odbor s predsednikom na čelu. Predsedniku potemtakem ni treba opravljati vsakdanjega beračenja, pač pa mora vršiti važno nalogo, da udruženje beračev zastopa pri policiji, da izravnava medsebojne spore in razdeljuje okraje za poedine "člane". Kakor vse kaže, so španski berači napredovali že tako daleč, da si pri prihodnjih volitvah izvolijo svojega — državnega poslanca ...
Krvoločni Pamuanci.
Zamorsko pleme Pamua v Afriki je menda eno najkr-^ voločnejših; ne razlikuje A med dobrim in slabim, mrž-Wt nja, maščevanje in ubijal-stvo so njegove glavne last-i nostl. Častijo samo enega1 boga dobrote, a sto malikov hudobije. Ako se med Pamu-' anci dogodi kaka neugodna! stvar, recimo, da ne začne ob ( suši deževati, ali da komu zgori hiša, ali se pojavi kaka bolezen — tedaj takoj začnejo iskati krivca, kajti eden mora biti kriv. Pozove-► Jo vražarja in on izbere žrtev, katero živo sekajo na drobne komade; režejo mu ušesa, nos, oči, dokler ga vsega ne razcepijo. Krivci pa so navadno le med siromašnimi sloji in v večjem delu ženske, kajti bogataši si za vedno podkupijo vražarja,1 da v njihovih obiteljih ne poišče \Vkrivca". Pamuanci i spadajo pod špansko vlado, ki se sicer precej trudi, da bi Sf iztrebila preveliko krvoločnost teh divjakov, toda v večini slučajev se ji to le ne posreči, ker se Pamuanci ne bojijo ne kazni ne smrti.
'J-_J-----IL_1~ X_. .J .- .. .....
Drzen beg dveh jetnfc.
Redko se dogaja, da se jetnice odločijo za vratolomni beg, pri katerem je treba uporabiti vso spretnost in vztrajnost, ki jo premore komaj najodločnejši mož. V londonskih - zaporih pa sta dve nevarni tatici tako dolgočasili, da sta začeli iz svoje jetniške halje spletati dol* go vrv. Raztrgali sta jo na cunje, ko pa jima je to bilo premalo, sta se poslužili tudi srajc in posteljne odeje. Vrv, ki sta .jo spletili v eni noči, je bila dovolj dolga, da je segla iz< njune celice v drugem nadstropju kaznilnice do tal in tudi dovolj močna, da sta po nji splezali na dvorišče. Tu jima je uspe-ol pobiti vrattarja na tla in pobegniti.
-o-
Prevarant na stara leta.
Pariška policija je nedavno aretirala prav svojevrstnega lopova. Piše se Raj-mond Miljarel, je bančni uradnik in ima na hrbtu že šest križev. Zanimivo je, da je doslej živel vedno vzgled-no in pošteno. V šestdesetem letu pa mu je namah prišlo na pamet, da se je lotil sleparskega posla, ki mu je prav j za prav dobro od rok. Svoji banki je izmaknil par nepopisanih r denarnih nakaznic, jih izpolnil z visokimi vsota-1 mi, pobegnil v bližnje mesto, in dvignil okrog pol milijona frankov. To je že precej le-, po bogastvo in stari gospod bi lahko s tem denarjem v miru in zadovoljstvu preživel svojo starost. Toda manjkalo mu je prave sleparske prefriganosti. Policija mu je prišla na sled, ker je preveč očividno razpolagal z dvignjenim denarjem. Ko so ga na policiji vprašati, kaj ga je iz poštenjaka preobrnilo v prevaranta, je odvrnil: "Nu-1 dila se mi je prilika in poiz-, kusil sem srečo. Ker sem že! v letih, je vseeno, Če me zaprete; če pa bi se mi bila sleparija obnesla, bi se privoščil veselo življenje, ki ga doslej nisem poznal." Sodišče mu je prisodilo eno leto pokore v ječi.
Same kosti.
Ožbovtf: Slišite, gospod natakar, teh-le kosti pa ne bom glodal."
Natakar: "Kaj ste že kdaj | videli vola brez kosti?"
Ožbovt: "Pa tudi brez mesa ne!"
Lepe zavese za med vrata narediš iz vreč. Mogoče imaš kaj vreč od krompirja ali pa zunanjih vreč od sladkorja. Operi jih in pobarvaj. Če jih rabiš več skupaj, deni vmes kak ustavek ali pa sešij posamezne! kose skupaj z barvano volno. Ob kraju naredi okrasek s križci iz volne. Na vrhu naredi širok rob za palico in spodaj pa scefraj, da bodo franže.
DEČEK S PRE3IČJIM OČESOM VIDI.
Paterson, N. J., 15. febr. Alfred Lemonovicz, kateremu so zdravniki vcepili pre-j šičje oči, ker je bil slep, že vidi« Včeraj so odstranili obveze z oči, nakar so mu zdravniki rekli naj koraka proti oknu. Deček je Šel brez obotavljanja. Dr. Morgan, ki je izvršil operacijo, trdi, da bo deček izvrstno videl,1 kakor
h tiro se kri očisti v očesu.
- ■ ■ * - . i IAČE SE primerna soba za 1 fanta.
Eddy 4!5a.	(22)
NAZNANILO*
Dr. SLOVAN it. 3 .SDZ, je na svoji 14. febr. 1923 sklenilo, da za časa kampanje za pridobitev novega članstva opusti vpisnino in pristopnino. Ker je .SDZ zp časa kampanje odpustila pristopnino in poleg tega Se plača stroške zdravniške preiskave, se nudi sedaj najlepfia prilika pristopiti k SDZ. kajti plača se samo as«s-ment. Iz oglaševanje je tudi vsakdo razvidel kake nagrade so razpisane za oridobltev novega članstva.
Članstvo dr. Slovan, It. 3. SDZ. se pozivlje, da gre na delo za pridobitev novega članstva. Ako hočemo biti deležni prve nagrade, treba da podvojimo članstvo. Tekma se je pričeli in od vztrajnega dela je odvisno, da zmagamo.
Za dr. Slovan St. 3. SDZ. JgIib Zaleteli, predsednik,
Lodrik Medveftek, ta i.
_(22)
SVOJO HIAO boste imeli r kratkem
ako se rc^vetuiete z nami, kako.
A. r. LUCIC. Real Estate.
117« AMIm« 14.
Dvajsetletno, petdesetletno, šestdeseUetno in sedemdesetletne starostno zavarovanje.
a)	Dvajsetletno življensko zavarovanje pomenja, da kdor plačuje asesmente v smislu tega razreda za dobo dvjset let, Je oproščen vseh nadaljnlh uamrt-ninskih asesmentov za vedno, In ko postane sedemdeset let star, se mu na zahtevo izplača cela rezerva njegovega certifikata kot odpravnina.
b)	Petdesetletno iivljensko atarostno zavarovanje pomenja, da Član tegs oddelka plačuje asesmente v smislu svojega razreda, dokler ne postane petdeset let star, nakar preneha plačevati usmrtnlnske asesmente za vedno, in ko postane sedemdeset let star, se mu na zahtevo izplača odpravnina kot pri dvajsetletnem življenskem zavarovanju. Kdor je nad Štirideset let star, upoštevajoč bližnji rojstni dan, ne more postati član tega oddelka.
6) Sestdesetletno iivljensko zavarovanje pomenja isto kot petdesetletno; razlika je, nižji asesment in doba plačevanja asesmenta do Šestdesetega leta. Kdor hoče vstopiti v ta oddelek, ne trne biti nad petdeset let star, upoštevajoč bližnji rojstni dan'.
d)	Sedemdesetletno življensko starostno zavarovanje pomenja isto kot petdesetletno; edina razlika je nižji asesment in doba plačevanja. Kdor hoče vstopiti v ta oddelek ne sme biti nad petlnpetdeset let star, upoštevajoč bližnji rojstni dan.
e)	V slučaju smrti člana kateregakoli gori navedenega oddelka, in ki je bil
za časa smrti v dobrem stanju pri Zvezi, se izplača dedičem zavarovalnina, označena na certifikatu na isti način in pod istimi pogoji, kakor vse druge usmrtnine pri Slovenski Dobrodelni Zvezi.
LESTVICE IN ODDELKI ZAVAROVALNIN.
TISOČ DOLARJEV.
Letnice	20 letno	501etno 60 letno 70 letno
10...............................SLflO	$1.24	$1.14 $1.09
1	7............................... 1.03 1.28 1.17 1.12
1	8............................... 1.05 1.32 1.20 1.14
1	9............................... V.GB 1.37 123 1.17
2	0............................... 1.71 1.41 1.26 1.20
2	1............................... 1.74 1.40 I JO 1.23
2	2............................... 1.77 1.52 1.34 1.26
2	3............................... 1.80 1|.58 1.38 1.20 •
2	4............................... 1.84 1.64 1.42 1.33
2	5............................... 1.87 1.71 1.46 1.36
2	6............................... 1.01 1.78 1.51 1.40
2	7............................... 1.95 1.87 1.57 1.45
2	8............................... 1.99 1.96 1.62 1.49
29	............................... 2.03 2.06 1.68 1.54
30.. T............................ 2.07 2.17 1.75 1.59
31................................ 2.12 2.30 1.82 1.64
32. V.......................................2.17	2.43 1JD	1.70 ,
3	3..............................................................2.21	2.59 1.98	1.76
34	..............................................................2.27	2.77 2.06	1.82
35	..............................................................2.32	2.98 2.16	1.89
36	..............................................................2.38	321 227	1.97
37	..............................................................2.44	3.49 2.38	2.05
38	..............................................................2.50	3.81 2.51	2.13
3	9...................................................2.57	4.21 2.65	222
4	0..............................................................2.64	4.69 2.80	2.32
4	1..............................................................2.71	2.98	2.43
42	..............................................................2.79	3.17	2.54
43	..............................................................2.87	3.39	2.67
4	4..............................................................2.96	3.63	2.80
4	5............................................3.06	3.91	2.95
4	6..............................................................3.15	424	3.11
4	7..............................................................3.26	4.61	328
4	8..............................................................3.37	5.05	3.47
4	9..............!.............................3.40	5.58	3.68
5	0..............................................................3.62	623	3.91
5	1..............................................................3.76	4.18
5	2...............................3.91	4.46
5	3........................................................4.07	4.75
5	4.....:..................................................4.24	5.05
55	..............................................................4.42	5.36!
Certifikati se izdajajo za $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000.
1) Vse osebe, ki so že, ali ki V smislu Zvezinih pravil postanejo člani SDZ., In ki žele plačevati redne asesmente na podlagi gornje lestvice in v smislu svojega razreda za dobo dvajset let, ali dokler ne postanejo 50 ali 60 ali 70 let stare, so deležne pravic in ugodnosti, kakor določeno v naslednjih pravilih.
2.)	Tisti, ki so že člani SDZ. in se žele zavarovati v kateremkoli gornjih oddelkov, se morajo podvreči naslednjim določbam: .
a)	Ne smejo biti nad 55 let stari, upoštevajoč bližnji rojstni dan.
b))	Morajo plačevati asesmente kot bi na novo pristopili k organizaciji.
c)	Ako s pristopom v katerikoli gori navedeni oddelek povišajo dosedanjo usmrtnlno, se morajo podvreči zdravniški preiskavi.
3.)	Vsakdo se lahko zavaruje v kolikor oddelkih se hoče, toda svota skupne zavarovalnine ne sme presegati svote, določene po Zvezinih pravilih.
4)	Vsak član, ki lastuje certifikat izdan na podlagi gornjih lestvic pet let ali delj, lahko vrne svoj certifikat ter namesto istega sprejme nov certifikat za znižano zfcV&rovalnino, ki se bo ob njegovi smrti plačala označenemu dediču ali dedičem na isti način in pod istimi pogoj, kakor se plačujejo vse druge usmrtnine v tej organizaciji. Tak član bo, v zadostilo radi znižane zavarovalnine prost vseh usmrtninskih asesmentov tega oddelka za vedno; toda v vseh drugih dolžnostih in obveznostih ostane član podvržen do smrti. Svota znižane zavarovalnine mora biti taka, kakoršna se nahaja v ta-Mlarni rezervi, proračunjeni na podlagi American Experience Table of Mortality ob Času znižanja.
5)	Namesto gornjega se lahko izda članu, lastujočemu certifikat, izdan na podlagi gornjih lestvic, pet let ali delj, nov certifikat za isto avoto, kot je označena na vrnjenem certifikatu, se bo pa izplačala le v slučaju, da član umrje v določenem času. Ako pa član preživi določeni čas, potem njegov certifikat izgubi vso veljavo in dolžnosti ter obveznosti organizacije napfam takemu certifikatu potem popolnoma prenehajo, in nobenim zahtevam ali prošnjam, ki se nanašajo na tak certifikat, kakor tudi na prvotni vrnjeni certifikat, se ne sme ugoditi. Določeni čas pomenja čas, predpisan v tabular-nem sesznamku, proračunjenem na podlagi American Experience. Table of Mortality ob času izpremembe.
6)	član, ki lastuje certifikat tizdan na podlagi gornjih lestvic, za dobo petih let ali delj, in opusti plačevanje asesmenta ali drugega dolga in ne napravi prošnje za zopetni sprejem, ter se ne podvrže pogojem, določenim za zopetni sprejem, kakor določeno v Zvezinih pravilih, se absolutno smatra, da je sprejel novo pogodbo za znižano zavarovalnino, za katero bi bila organizacija izdala nov certifikat, ako bi bil član izpolnil določbe, predpisane v členu 4. teh pravil. V tem slu&aiu bo organizacija plačala ob smrti Člana dedičem svoto znižane zavarovalnine; toda organizacija ne bo plačala omenjene usmrtnine, ako član ni izpolnoval vseh drugih določb, predpisanih v členu 4. teh pravil, razven določbe o vrnjenju prvotnega certifikata.
7. V slučaju, da je katerikoli član, na podlagi Zvezine ustave ali pravil, izvzemši neplačanja asesmenta, izključen iz SDZ., sme vrhovni odbor ponuditi takemu članu v denarju posojilno vrednost njegovega certifikata, ob času izključitve, kot odpravnino. V tem slučaju Zvezine obveznosti napram takemu članu prenehajo za vedno, naj je ponudba sprejeta ali ne.
8)	Ob izpolnitvi sedemdesetega leta, ali katerekoli višje starosti lastnik certifikata, izdanega na podlagi gornjih lestvic, lahko sprejme polno rezervo certifikata v obliki denarne svote kot odpravnino, ako vrne certifikat v svrho črtanja; ako pa član organizaciji kaj dolguje, se mu dolg odšteje od omenjene svote.
9)	Vsak član, ki lastuje certifikat, izdan na podlagi gornjih lestvic, < pet let ali delj, si lahko sposodi na svoj certifikat, brez vsake druge varščine, svoto, določeno v tabularnem seznamku, proračunjenem na podlagi American Experience Table of Mortality. Svota posojila se določi z ozirom na starost člana ob Času prvotnega vstopa v ta oddelek in z ozirom na število let ko bi bil tak certifikat v veljavi ob prihodnji letnici datuma na certifikatu. Visokost obresti določi vrhovni odbor. Predno se posojilo izda, mora tak član plačati naprej do prihodnje letnice datuma na certifikatu obresti ter vse redne in izvanredne asesmente, nanašajoče se na ta oddelek, član mora izročiti vrhovnemu uradu svoj certifikat v svrho potrebnih podpisov ter tudi podpirati druge listine, prireiene v ta namen. Posojilo z morebitnimi obrestmi vred postane takoj plačljivo na zahtevo organizacije, ako je kateri poznejši asesment, redni ali Izvanredni, neplačan v tridesetih dneh po Času, ob katerem bi moral biti plačan. V slučaju smrti takega člana, ali ako tak član zahteva odpravnino, in tak član še ni vrnil posojila Izdanega mu na gornji način, tako posojilo z morebitnimi obrestmi vred se smatra kot prvi dolg proti plačljivemu znesku certifikata. Tako posojilo se v slučaju smrti člana odšteje od plačljivega zneska, označenega na certifikatu in oatanek pa se Izroči dediču: v slučaju, da član zahteva odpravnino, se posojilo z morebitnimi obrestmi vred odlteje od tedanje posojilne vrednosti certifikata ter ostanek izroči članu.
10) Kadar je certifikat, Izdan na podlagi gornjih lestvic, v veljavi eno leto ali delj, In predno član zapade radi neplačanja asesmentov in orgsnl-zacija prejme zadostne dokaze, da )e član, pred ispolnjenim tedemdestim letom, postal radi poškodbe ali bolezni popolnoma nezmožen zg vsako delo, najaibo za plačilo ali dobiček, mora vrhovni odbor na pismeno prošnjo člana, (aU če je član umobolen, na piameno prošnjo njegovega postavnega varuha), oprostiti takega člana od plačevanja nadaljnlh usmrtninskih asesmentov. Nadalje mora dovoliti Izplačitev vsako leto takemu člana eno desetino zavarovalnine, označene na njegovem certifikatu, akozi dobo aedmih let, s pripombo, v slučilu, da član umrje predno je sprejel vseh sedem plačnln, ae ostanek omenjenih sedmih plačnin Izroči njegovim dedičem kot usmrtnina. Kadar je sedem desetin zavarovalnine, označene na prvotnem certifikatu, plačanih, bodisi živečemu članu, alj pa živečemu članu In njegovim dedičem kot usmrtnina, potem se vse obveznosti organizacije napram takemu certifikatu prenehajo. V vseh slučajih, kadar organizacija prejme dokaze o popolni nezmožnosti člana, lahko vseeno, od čssa do časa, in ksdar hoče, toda ne več kot enkrat na leto, zahteva od takega člana dokaze, da je član še vedno onemogel. V slučaju, da član ne poda omenjenih dokzov, ali ako j« razvidno, da je član postal zmožen za kakoršnokoli delo, najslbo za plačilo ali dobiček, potem se takemu članu njegov letni delež ustavi. Nsto mora član zopet pričeti plačevati asesmente kakor pred onemoglostjo. Letni deleži, plačani v času onemoglosti se smstraio kot predplačilo in znižanje zavarovalnine na prvotnem certifikatu. Poznejši usmrtninski asesment!, kakor tudi odpravnina, znižajo sorazmerno z znižanjem usmrtnine. Od člana ae ne sme zantevati plačanja asesmentov, katerih je bil oproščen za Časa onemoglosti.
Vzroki popolne onemoglosti niso omejeni, vendar pa se smatra kot popolnoma nezmožen v amislu teh pravil vsak, kdor izgubi vid obeh očes, kdor izgubi obe roki nad zapestjem, kdor Izgubi obe nogi nad členkom, kdor izgubi eno celo roko In eno celo nogo.
Po naročilu IV. rodne konvencije glavnem« odboru 8. D. Zvoso, da preštudira novi načrt zavarovanja članov In članic Zveze, naznanja glavni odbor, da je podrobno preiskal ta novi način zavarovalnine in sklenil priobčiti vae podatke vjavnoati članstvu v naznanje. članstvo se opozarja, da natančno prebere vsa načrt, lestvico in rasne določbe. Aprila meoera so »ill pote bi ■plodno glasovanje članstva, sli naj Zvess spraJsMi ta sistem ali na. PSedsr-
za to? osSroma kaker določsjiM^ravils as apfsftno 'glsssvanje. Akxt je sovi sistem sprejet, te ne panuni, da ae bo maral vaak zavarovati ps t— aiate-
.""•pTikS.**	*h ***** "t,rot,n glavi^odbokTd. z.mn
■ will. ■III|1|||..J	11.11 !,.! |.„, liMOTM-nitn I	I ——fippj
DOM NAPRODAJ.
za $0100. Takoj $500, 5 sob, basement in podatreije. Blizu atop 127 Shore Line;
Hiša za 2 družini, 8 aob, aamo $5000. Takoj $1000. drugo kot rent. 8 sob, basement in furnes.
Lepa hiša za $4500. Samo $1500 takoj, 6 sob, basement in furnes. Dva lota. Pridite in oglejte si to posetvo. C A. Gardner, 17816 Canterbury Rd. stop 127 in pol. Shore Line, zadnja hiša pred jezerom. Kenmore 170. (21)
Ali se zanimate, da bi kupili hišo, ali hočete naložiti denar v zemljišču. Pridite k nam.
The Realty Service Co.
609 Swetland Bldg. Tel. Prospect 4054 -i- x-143
KADAR SELITE
aH ob vsaki priliki ko potrebujete pre-vožnje, se vam priporočam, da me pokličite. Dva tona White-truck na razpolago. Nizke cene. Prijazna postrežba.	i
JOHN OBLAK, 1161 E. 61 st St.	(27)
RAD BI ZVEDEL za naslov John Glavača, ki se nahaja nekje v Clevelandu. Prošen je, da se zglasi pri Ignac Hut, 3546 E. 80th St. (21)
VABILO!
Kdor hoče pristopiti k enemu največjih društev v Clevelandu, je vabljen, da pristopi k dr. sv. Janeza Krst. št. 37. J. S. K. Jednote. Društvo ima prost vstop le za kratko dobo Se, torej če se vpišete takoj, pridete poceni v dobro društvo. Za podrobnosti se oglasite pri tajniku FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd.	(x)
IŠČE SE STANOVANJE s hrano vred, v bližini slov. šole sv. Vida za 8 letnega otroka in očeta. Naslov se pusti v upravi tega lista.	(21)
JOS MODIC,
Slovenska GROCERIJA. 1033 E. 62nd St.
Za zanealjivo delo Is točno
postrežbo za plumbcrnka in ena-Ua drla pokličite	.
A. J.
BUDNICK & CO.
6703 ST. CLAIR AVE
Randolph 3280 Res. Nottingham 238-M
Odprto med tednom do 5. zvečer v aoboto do 8. zvečer. (m.f)
I ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmrnm^r
:miiiiHimiimiiiimmimiiiimiiimiiii£
! JAVNA I I RAZPRODAJA I
I s	mm
E Mi smo kupili 122.000 parov S, S U. S. vojaških Munson čevljev, jjf = mere 5J4 do 12, kar je bila ce- s s la zaloga enega največjih U. S. g E kontraktorjev za čevlje. E Ta čevelj je garantirano sto- S E procenten iz solidnega usnja, E £ temnorjave kože, garantiran pro- Ei " ti prahu in vodi. Prava vrednost 3' ~ teh čevljev je $6.00. Ker smo 3' = mi pa kupili vso zalogo, lahko S nudimo te čevlje javnosti po E :r $2.95.
B Pošljite pravo mero. Plačajte S E poštarju, ko vam prinese ali po- 5 E šljite money order. Ako niste.E zadovoljni, z veseljem povrnemo S ; = denarje, ako zahtevate.
I National Bay State i Shoe Company
296 BROADWAY, =	NEW YORK, N. Y.
SitmiiiHiimiiiiiimiiiiimiHiHimiiiiHE
M
Jy/^r
M rnp
NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA I Vogal St. Clair ave. in 6i«t ce-sta. S posebno skrbnostjo i zde j lujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je trebt v najboljši lekarni.	.
NAZNANILO. j
Dr. Mir, 4t. 10. SDZ je sklenilo na i svoji mesečni seji prost vstop za no- j ve kandidate, za tri mesece, februar, j marc in april. Ker je zdravniška pre- i isksva brezplačna, se torej nudi vsa- i kemu zdravemu rojaku izvanredna prilika, da lahko postsne člsn nsšegs : društva prav s malimi stroški. Pri- : čela as je kampanja pri S. D. Z. in i apeliram na društvene člane, da vsakdo stori svojo dolžnost In pridobi čim več novih članov za S. D. Z. Pozdrav! : L. GRDEN, tajnik,
(Mo. 37)
■
DOBRO DELO DOBIJO možje. Oni ki imajo kaj aknšnje na crap yard i malo prednost. A. Shaw Co. 976 ,
E. 67tb St.	(23)
ZAPOMNITE SL I
Poslužujte se pri Vsših denarnih pošlljatvah vselej naše banko, katera slovi radi svojega točnega poslovanja in najnižjih cen ter Ima najbolje in najožje zveze s ataro domovino.
VASI PRIHRANKI
obrestujejo se s 4% letnimi obresti, ako jih vložite pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT'
Prodajamo šifkarte za vae linije. Preskrbimo potne liste za Izseljence in "affidavits" za novo-nsseljence. Pišite po navodila glede potovanja.
FRANK SAKSER STATE BANI
82 cortlandt street	new york, n. t.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. |llltlllllllll.......................................................................................
I DELNIČARJI SLOV. NAR. DOMA,
1 = POZOR!=
I	Ker se je pričelo z gradbo novega poslopja
S. N. Doma, je direktorij S. N. Doma podaljšal rok za plačilo delnic vsem onim, katerim bi v smislu pravil it vplačani deleži zapadli. Vsakemu se torej nudi prilika, da plača zaostale obroke na dclnice. Poslužite se te ugodnosti, ter plačajte zaostale obroke. Plačate lahko ob ponde-ljkih in sobotah zvečer od 6:30 do 8:30 pri taj-
Iniku S. N. 'Doma ali pa vsak čas pri oskrbniku Doma. .
I	DIREKTORIJ S. N. DOMA.
1 I
s ■
^illlillBVIIfltlllVflttllllllfllllltlllBIlISfllllllllllllBIflttllllllllllllllllllVIlHIllIlllllllifiiiifliit:
Od zibeli do groba rTjl!
!; najstarejši slov. pog redni zavod. fll^
■	{	Cleveland. Ohio.
!' ambulanca, invalidni voz, avtomo-1 bili in dr. moja dela in mnogoste- princeton \ !. vilni pogrebi so vam dokaz najbolj "unwiivn
j sega podjetja.	1381
I ANTON GRDINA	!
■	Pogrebni direktor, baliamiat.	1881
j ' Urad in stanovanje: 1053 E. 6and St _J \
\ Druga hiša od St. Clair Avenue proti jezeru, mmmmh
J	■	■	-..............I 1
[
j	.	11	•	. . .,,
[ Arhitekt in generalni kontraktor,
John Tucakovich
v
Naznanjam bratom Slovencem, da aem bil štiri leta u-poslen v minister*tvu gradnje v Belgradu v vrati tajnika, kot arhitekt Sedaj aem prišel sem in aem odprl urad na 6202 St. Clair Ave., kjer izdelujem načrte in specifikacije, katere ae lahko dobi v najnovejšem sistemu, najaibo amerikanaki ali evropski projekt in zgradba. Imam 8 let ameriške prakso in 22 let evropske. Potrudil se bom, da najfinejše poetrežem mojim odjemalcem, tako z načrti, delom in cenami. Se še naprej zahvaljnujem onim, ki me obiščejo.
John Tucakovich
Arhitekt in generalni kontraktor
6202 ST. CLAIR AVE.
-'-'•' - '•-■'-- --■-■■,''-• ■■ r ' - 1 j
..__ ■ " ' • 1 t ' ■ i.
----------------—-----__^...»...—.T^ž
'- 1 " 1 1 ; SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD
..	..... 1	.	_	i	•	- i;	'i
■ i'J". iT.
Se priporoča Slovencem xa vae prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po smernih cenah. I
John Bukovnik, H
7033 SUPERIOR AVE.
blizu Addison Rd.
Odprto ob nedeljah od 10. dop. do 5. pop. ^——————^—— ^
Frank J. Lausche
— od-VelniK
Cez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING
Ob pondeljkih, sredah in petkih vete r^jfe	6:30 do 8. ae oglasit« na
Mf 6iai ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510
i »'I
✓- ^
I	mma^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
I x Slovenska Dobrodelna Zveza x
The Slovenian Mutual Benefit Am'ii.
TOT. 19. NOV. tapln INK. II. MARCA I.	i»ie.	11:1T7 tan J	1914.
V DR4AVI OHIO	V DRtATI OHIO
Sedež v Cleveland-u, O. 0233 St. CUlf Avenue.
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK. 8217 St. Clair Ave. Podpreda. FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Ave.. Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1262 E. 187th St. I	Blagajnik: JERNEJ KNAU8, 1052 E. 62nd St.
Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6119 St. Clair Ave
I •	NADZORNI ODBOR:
I	1) LOUIS J. PIRC, 6110 St. Clair Ave.
2)	IGNACIJ SMUK, 6220 St. Clair Ave.
3)	JANKO N. ROGELJ, 1181 E. 60th St.
I	POROTNI ODBOR: i
1)	ROSE L. ERSTE, 4927 St. Clair Ave.
2)	GENOVEFA SUPAN, 1051 Addison Rd.
I	3) JOHN IVANČIČ, 1732 E. 30th St., Lorain, 0.
FINANČNI ODBOR: I) FRANK M. JAKSIC, 6111 St. Clair Ave. I	2) PRIM02 KOGOJ, 6518 Edna Ave.
3)	LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
1	Dr. JAMES M. SEL1SKAR, 6127 St. Clair Ave.
* GLASILO ZVEZE*	1
AMERIŠKA DOMOVINA, 6119 St. Clair Avenue.
I	Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo
Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožblne zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednico porotnega odbora Rose L. Eršte, 4927,St. Clair ave.
L,---/
DRUŠTVA.
DR. SLOVENEC, iT. I. Preds. Anton Oštir, 1158 E. 61st St. aodpreder John Jalovec, 1105 E. 71st St; tajnik Jos. Medvešek, 1140 Norwood Rd; zapisnikar in blagajnik Fr. Zupančič, 1364 E. 36th St; Nadzorniki: Ignac Smuk, Louis Truger, James Debevec. Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 3. S. N, D.	_
DR. SVOB; SLOVENKE, ftT. 2. Predsednica Agnes Kalan, 1007 E. 74th St; podpredsednica AL Flajšman, 6400 St. Clair Ave; tajnica Antonija Ivnik, 1051 E. 72nd St; zapismkarca Fannie Štolfa, 6712 Bonna Ave; bla-
tajničarka Fannie Stefančič, 1084 E. 4th St. Nadzornice: Ivana Pavliij, Mary Kogoj in Veronika Pečjak. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern, 6223 St. Clair Ave. Seje vsak drugi četrtek v mesecu v sobi št. 3. S. N. D .
DR. SLOVAN, iT. 3. Preds. John Zaletel, 6402 Orten Ct; podpreds. Jakob Javornik, 1029 E. 69th St; tajnik Ludvik Medvešek. 1140 Norwood Rd: zapisnikar Fr. Hudo-vernik, 1262 E. I87th St; blagajnik Fr. Hudovernlk. Nadzorniki: Frank R. Staut, Fred Cankar, Jos. Urbančič. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje vsako drugo sredo v mesecu v dvorani št. 4. S. N. D.__
DR. 8V. ANA, ftT. 4. Predsednica julija Brezovar, 1173 E. 60th St; podpredsednica Rose L. Eršte, 4927 St. Clair ave; tajnica Ma-rv Bradač, 1202 Norwood Rd: zapisnikarca Genovefa Supan, 1051 Addison Rd; blagajničarka Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Nadzornice: Anna Erbeinik, . Frances Debevec, Mary Skull. Društveni zdravnik dr. J. M. Selilkar, 6127 St. Clair ave. Seje vsako drugo sredo v mesecu eb 8. uri zvečfr v Sever-Krašovec dvorani, št. 2.__
DR. NAPREDNI SLOVENCI, iT. 5. Predi. Andrej Tekauc, 1023 E. 72nd Pl; podpreds. Frank Lenče, 14236 Sylvia ave; tajnik Geo. Turek, 1264 E. 60th St; zapisnikar Fr. Mezgec, 1123 E. 7lst St; blagajnik Ignac Slapnik, 1064 E. 61 st St. Nadzorniki: Jos. Te-kavčič, Val. Šinkovec in Ant. Simon-čič. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje vsako 3. nedeljo ob 3. pop. v S. N. Domu.__
DR. SLOVENSKI DOM. ftT. 6. Prede. Louls Recher, 2120? E. 207. St; podpreds. Joseph Baitt, 20031 Vine ' St; tajnik John Korenčič, 20927 E. Miller ave; zapisnikar Ferd. Kobler 20190 Golar St; blagajnik John Fabec, 976 E. 200th St. Nadzorniki: Dragotin Massokato, Anton Darovec, John Gerl. Društveni zdravnik dr. Bolton, 17226 St. Clair Ave. Seje vaako prvo nedeljo v mesecu v Jugoal. Nar. Domu v Euclid, O._
DR. NOVI DOM. ftT. 7. Preda. Ignacij Prelogar 14219 Thames ave; podpreds. lack Fortune, 1204 E. 167th St; tajnik John Markel. 16001 Arcade ave; zapisnikar Loula Intlhar, 1188 E. 61 st St; blagajnik Frank iin-kovec, 1213 E. 173rd St. Nadzorniki: Louis Safran, Frank Kerie, los. Cer* lak Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar. Seje vaako prvo nedeljo v mesecu v Rud. Boleglavovi dvorani ob WL ari dop. _
DR. KRAS, iT. §. Preda. Anton Rupnik, 16306 Hunt-mere Ave; podpreds. John Ivančlč, 307 E. I56th St; tajnik John Glavič. 472 E 152nd St; zapisnikar Mihael; Lah, 918 Alhambra Rd; blagjnlk John Menart, 14903 Sylvia Ave. Nadzorniki: Mihael Lah, John Trček, Frank Fonde. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Društvo zboru|e vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes ave.
DR. GLAS CLEV. DELAVCEV. iT. 9.
Preds. John Brodnik, 6023 Glass Ave; podpreds. John Levstik, 1121 E. 66th St; tajnik in blagajnik Leopold Novak, 1089 E. 66th St; zapisnikar Anton Klaus, 6413 Spilker Ave. Nadzorniki: Joe Brodnik, John Klaus in Steve Lunder. Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob I. uri
pop. v sobi Št. 1. S. N. D. —— ——■
DR. MIR. ST. 10. Preds. Jerry Strojin, 3534 E. 82nd St., podpreds. Louis Gliha, 9105 Union ave; tajnik Louis Grden, 3563 E. 112.. St; zapisnikar Tomai Mervar, 3563 E.l 82nd St; blagajnik Frank Mulh. 3544 E. 80th St. Nadzorniki: John Vintar, Peter Simčič, Anton Skerl. Društveni zdravnik dr. H. G. McCarthy, 9014 Union Ave. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu
DR. DANICA, ST. 11.
Predsednica Agnes Zalokar, 911 Addison Rd; podpredsednica Frances Zakrajšek, 992 E. <541 h St; tajnica Frances Hudovernik, 1202 E. 187th St; zapisnikarca Mary čampa, 6818 Bayllss <ave; blagajničarka Albina Kriiman, 6030 St. Clair Ave. Nadzornice: Mary Bricelj, Ivana JerSan in Fannie Simončič. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje vsak drugi torek v mesecu v sobi št. 3. S. N. D.
DR. RIBNICA, AT. 12.
Preds. Louis Oražem, 5608 Bonna ave; podpreds. Karol Rogel, 1191 E. 60th St; tajnik Jos. Ban, 6513 Edna ave. zapisnikar Louls Merhar, 6128 St. Clair ave; blagajnik Frank Virant, 1101 Norwood Rd. Nadzorniki: Anton Laufiin% Louis Levstik, John Bruss. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern, 6223 St. Clair ave. Seje vsako tretjo^ nedeljo v mesecu v S. N. D.
DR. CLEV. SLOVENCI, ftT. 14.
Preds. Anton Abram, 1225 E. 72. Pl; podpreds. Frank Jakomln, 6425 Spilker ave; tajnik Frank Končan, 6114 Glass Ave; zapisnikar John Zupančič, 1363 E. 051 h St! blagajnik John Simončič, 6404 Carl ave. Nadzorniki: Joseph Gašper, Frank Jeri-na, Alex Florjančlč. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v so-bl št. 1. S. N. D._
DR. A. M. SLOMŠEK, iT. 16.
Preds. Frank Novak, 1266 E. 59th St; podpreds. Jos. Perpar, 5805 Pros-ser ave; tajnik Damjan Tomažin, 1193 E. 61 st St; zapisnikar Frank Rožnik, 6216 St. Clair Ave; blagajnik Frank žnldaršič, 1204 Norwood Rd. Nadzorniki: 'Joseph Perpar, Anton Smolič, Adolf Mačerol. Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar, 6127 at. Clair ave. Seje v novi šoli ob pol dveh pop.
DR. FRANCE PREiEREN, iT. 17.
Preda. Anton Kolar, 1037 Addison Rd; podpreds. Anton Anilovar, 6202 St. Clair Ave; tajnik John Centa, 6105 St. Clnir ave; zapisnikar Stanislav Dolenc, 1103 E. 67th St; blagajnik Andrew Kralnz, 1103 E. 67th St; Nadzorniki: Andrew Krainz, mL Jack Mausar in Anton 2nidaršič. Dr. zdravnik dr. J. F. Kern, seje vsako 2. nedeljo v mesecu v sobi št. 1. S. N. D.
DR. SV. C. in M., ST. 18.
Preds. Anton Sterniša, 6505 Glass ave; podpreds. John Trček, 1075. E. 64th St; tajnik John Widervol, 1153 E. 6lst St; zapisnikar Frank Merhar, 1153 E. 61 st St; blagajnik Jos. Zakrajšek, st. 1144 E. 63rd St. Nadzorniki: Anton Bašca, Alois Tomše, Joseph Zakrajšek, ml. Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v Knausovi mali dvorani.
DR. BLED, iT. 20.
Preds. Jakob Resnik, 3590 E. 8lst St; podpreds. Anton Pelko, 3684 E. 78th St; tajnik Louls Erjavec. 7720 Osage ave; zapisnikar Anton uorenc, 3748 E. 77th St: blagajnik Anton Erjavec. 3711 E. 77th St. Nadzorniki: John Sulen, Jac. češek, John Lipo-glaviek. Društveni zdravnik dr. Fr. Ruta. 7326 Broadway. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu, dvorana št. 2.
DR. JUGOSLOVAN. ŠT. 21.
Preda. William Vuich, 2328 Globe ave; podpreds. Frank Debevc, 1733 E. 32nd St; tajnik John Ivančlč, 1732 E. 30th St; zapisnikar John Bucher, 1668 E. 33rd St; blagajnik John Ivančič, 1732 E. 30th St. Nadzorniki: Louls Balant, John Kumše, Frank Ivančič. Društveni zdravnik dr. Wm. A. Pltze-le, 2816 Pearl ave. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. url dopoldne v A. Virantovi dvorani, Lorain, O.
DR. COLINWOODSKE SLOVENKE, ŠL 22. SDZ.
Predsednica Jennie Zorko, 15617 Holmes ave; podpredsednica Mary Roje, 722 E. 155th St; tajnica Frances Boldin, 15525 Saranac Rd; zapisnikarca Rosie Planinšek, 728 E. 155th St; blagajnica Fannie Bachar, 665 E. 160th St. Nadzornice: Anna Baraga, Jennie Koželj, Mary Crnigoj. Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes ave.
DR. ZDRUŽENE SLOVENKE, št. 23. SDZ.
Predsednica Elizabeth Matka, 14815 Hale ave; podpredsednica Mary Stra-_ žišar, 14222 Westroop ave Uajnic#" Josephine Posch, 945 E. 63rd St; blagajničarka Angela Markič, 477 E. 14? St. Nadzornice: Jennie Dolenc, Jennie Velikonja, Mary Marn. Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar. Seie Vsak tretji četrtek v mesecu v Kunči-čevi dvorani v Collinwoodu.
DR. KRALJICA MIRU. IL 24. 8DZ
Predsednica Agnes VrCek, 3689 E 78th St; podpredsednica Mary Hrovat 5128 Stanley, Bedford, O. tajnica Ma
"Po sodu nič ne diši," je dejal Adolf. "Če bosta vidva tako zapravljala, vama postavimo varihe."
"Pij, pa tiho bodi!" ugovarjal je Stanko. "Knjižico si mi prinesel?"
"Že zopet sem pozabil. Čemu je pa potrebuješ? Obresti ne potegneS nikoli in denar imaš samo za gledanje. — He, Lenčika," jo je ogovoril, ko je Sla skoz sobo, "ali še ni ženina? Pod klancem sva ga srečala in vabila, naj prisede; a je rekel, da se nju ne mudi. — Ali sta ta dva že daleč?"
"Lenčika bi ga vzela rajSa danes ko jutri," je dejala Ema, "in stara dva naju nadlegujeta, naj ji izplačava vso doto. Toda čemu? Saj ni izgubljeno, če ostane pri hiši. Ampak, Stanko kar si potrosil za Lenčiko, to moraš od-računati. Zmeraj hoče kakšno novo obleko in to in ono in kadar naju ni doma, kuha ^a se in za starca kakor za svatbo, brez mojega dovolje nja." Tako so možili Lenčiko, ki je bila šla natihoma od hiše čakat in gledat, ali je morda vendar enkrat resnico govori Albin.
Pod orehom pred hišo pa ie popraševal župnik Vrbana
in Vrbanko, kako se jima godi.
"Ej, slabo, slabo, gospod župnik," je dejal mož. "Predolgo živim za sebe in za dru-
ge."
"Lenčiki vendar Se ne živite predolgo."
"Če bi te ne imel, bi bil že dve leti tam, kjer počivajo vrstniki"
"Premislite, gospod župnik," je dejala mati, "kaj si je izmislila Ema. Midva naj bi Sla v čurnovo -kočo, ki je vsa razdrta in se Se zapirati ne da."
"A jaz ne grem," jezil se je oče. "Pod streho gor naju je spravila, pod streho. Naj bo, sem vsaj pod domačim krovom in v hiSi, ne v koči. Ali sem zapravil zemljiSče, da bi živel v koCi? V kočo ne grem."
Iz hiše so prišli domači. Adolf in Albin sta prijazno stisnila župniku roko in Ema ie omenila, kolika čast da je ta obisk, in Stanko je prinesel stolov, da ne bodo stali dragi gostje. Albin se je smehljaje se čudil, kdaj da e prišel prečastiti gospod *upnik in kod, zakaj da se ni oglasil pri gospodarju ali gospodinji, ki bi ga bila takoj ^ovabila na južino.
NOVO ŽIVLJENJE
POVEST
Spisal dr. Fr, Detela. '/J
/< ■**, 7720 Osage ave; zapisnikar-
-
m usage ave. Nadzornice: Frances Anna Strgat, Angela Vldlc. .j.veni zdravnik dr. J. M. -elllkar, sako drugo nedeljo v mesecu v
^ 1 št. 2. S. N. Dom, ob 3. pop v Newburgu.
Opomba: Kadar ae prsaell kdo društvenih uradnikov, naj narasel v urad gl. tajnika, da m ms lev apee—e ni. Uradne ara sdravnlkev aa preiskavo to od 7. do 8 avečer. ras ven ob na* deljah._T_
ffr+iH HHIHHMIimin
K. K. POD. DR. PRESV. 8RCA JEZU8OVEGA. Predsednik John Levstik, 1121 E. 66th St; podpredsednik Anton škulf, 1099 E. 7lat St ; prvi tajnik Frank Zupančič, 1364 & 36th St; drugi tajnik Alois Novak, 1069 E. 66th St; blagajnik Frank Coi, 1039 E. 61st St. Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar Redne seje se vrie vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu, soba št. 3.
PODP. DR, SV. ANTONA PAD.
v Newburgu. Načelnik L. Gliha, 9105 Union ave; predsednik D. Blatnik, 3541 E. 81at St; tajnik L. Gliha, 9105 Union ave; blagajnik A. Skufca, 3532 E. 78th M. Društvene seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v S. N. Domu, št. 2. ob L uri pop.
SlovTl-rOvsko Pod. dr. sv. EVSTAHIJA
Preds. Frank Novak< 1221 E. 60th St; podpreds. Frank Avplch, 1005 E. 63rd St; tajnik Henry Krantz, 6113 St. Clair ave; zapisnikar Frank Kosten 097 E. 03rd St; blagajnik Louis E. Grdina, 6111 St. Clair ave. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani, točno ob 9. uri dop.
SAM. K. K. DR. SV. JOŽEFA. Preds. Frank Koren, podpreds. Jos. Lavrič, tajnik Jakob Bukovec, 5134 St. Clair ave; zapisnikar Anton Bolha, nadzorni'odbor: Joseph Kos, Louis Skander, George Pančur, društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar. Društvo je sklenilo na letni seji, da sprejema nove kandidate do 30. leta starosti brez pristopnine.
I)R. Z. M. O. Preds. F. H. Mervar, 1210 Norwood Rd; podpredsed. John Jančar, 16309 Parkgrow ave; tajnik-zapisnikar Jos. Centa, 1175 Addison Rd; finančni tajnik Joseph Glavič, 6515 St. ICair ave. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v S. N. D. ob 1. uri pop. je v dobrem finančnem položaju in plačuje $7.00 tedenske bolniške podpore. Sprejema člane v društvo od 16. do 33. leta._
Dr. Dvor Baraga, «L 1317 COF. Reda Kat. BorŠtnarjev.
NadborŠtnar Anton Skuly, 1099 E. 71st St; podborštnar Anton HlapŠe, 1082 E. 72nd St; tajnik-zapisnikar A. Fortuna, 1170 E. Olst St; finančni tajnik Law. Zupančič, 5919 Prosser ave; blagajnik Jernej Knaus, 1052 E. 02nd St. Odbor: Jak Bukovec, John Fabian, John Mele. Bolniški nadzornik Fr. Perme, 1133 Norwood Rd. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v šolski dvorani sv. Vida ob 1:30 pop. Podpora znaša $7.00 in $14.00 na teden.
T ~ SLO/. " KAT. PEVSK
TTT	"L™ RA"
// I \\ Predsednik A n t o r. (1 lA.^Jj Grdina, 1053 E. 62nd St. podpredsed. in pe-vovodja Matej Holmar, 0211 Glass ave. tajnik in zapisnikar Ignacij Zupančič, 6708 Edna ave; blagajnik Frank Matjašič, 1115 Norwood Rd; kolektor Anton Smolič, 0421 Varian ave. Pevske vaje so: vsak torek, četrtek in soboto zvečer ob pol osmih v stari šoli sv. Vida. Seje vsak prvi torek v mesecu.
K. S. K. DR. SV. VIDA, IL 25. KSKJ.
Preds. John Žulič, 1081 Addison Rd. podpreds. Jos. Žullč, tajnik Anthony
•J Portuna, 1176 E. 6let St, 7, zapisnikar
' SEČ VJETrM.
« aervoi, zeaiopniK josepn kuss, osiv 1; Bonna ave. Nadzorniki: Anton Strni* ša, Joa. Ogrin, Joe. Qnn. Zaatavono-,iša Anton Baxntk, vratar Jakob Koren-t čan, zdravnik dr. J. M Seliškar. 1 Društvo zboruje vaako 1. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. (Ases-ment se plačuje samo na aeji od 10. > dop. do 4. ure pop.) V društvo ae ' sprejemajo člani od 16. do 55. leta. ■ Zavarujete te lahko za $250. $500 In • $1000 smrtnlne. Društvo plačuje $7 ' tedenske bolniške podpore, v stučaju bolezni, ae nsj bolnik Javi pri predsedniku ali tajniku da dobi zdravniški Ust. ' V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. lota.
S. SAM. PODP. DRTžUŽEMBERK
Preda. Roman Maver, 1562 E. 43rd ! St; podpreds. John Jerše, 1233 E. 60. ; St; tajnik John Pintar, 15801 Waterloo Rd; blagajnik Joe Slogar, 1149 E. 63 r d St; zapisnikarca Annie Maver, 1562 E. 43rd St. Društvo zboruje 1 vsako prvo nedeljo v mesecu pop. v Sever-Krašovec dvorani. Zdravnik je ' dr. F. J. Kern.
DR. ST. CLAIR GROVE, št. 98 W. C.
Predsednica Albina Križman, pod-; predsednica Jennie Jerič, tajnica Antonia Skerjanc, 1411 E. 51st St: zapisnikarca Louise Milavec, blagajničarka Antonija Zaletel, spremljevalka Mary Zaver!, rediteljica Fanny Veikavrh, voditeljica Jera Samsa, svetovalka Josephine Mežnaršič. Nadzornice: Joaipina Mežnaršič za 3 leta, Helena Mally, za 2 leti, Terezija Žele za 1 leto. Zdravnik dr. F. J Krn. Seja se vrši vsaki drugi ponde-ijek v mesecu v S. N. Domu točno ob pol osmih zvečer.
S. P. DR. DOSLU2ENCEV.
Preds. Joe Lozar, 1058 Addison Rd: podpreds. Loula Wirant, tajnik Frank Wirant, 1161 Norwood Rd; pomožni tajnik Frank Kuhar. Rač. nadzorniki: Frank Kuhar, Louis Wirant, Peter Cerar. Društ. zdravnik dr. F. J. Kern
Člani se sprejemajo od 18. do 45. leta; podpora je $8.00 na teden; 1 dolar mesečnine.
DR. SV. JANEZA KRSTNIKA št. 37. J.SJ{J.
Preds. Frank Zorich, podpreds John Zalar, tajnik in organizator Fr Kačar, 1231 Addison Rd; blagajnik in zapisnikar James Debevec, vratar J Subic. Nadzorniki: Anton Kushlan, C Jarc in Lowrenc Bandi. zdravnik dr F. J. Kern, seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 3.
DR. LOŠKA DOLINA.
Predsednik Jernej Krašovec, 6032 St. Clair Ave., podpreds. Anton Koren, blagajnik Frank Baraga, 1188 1 Norwood Rd., prvi tajnik John Žni- , daršič, 6617 Schaefer ave., drugi tajnik Jos. Znidaršič, 1264 E. 591 h St. pomožni tajnik Simon Bizjak. Nad- , zorniki: Math Zabukovec, Frank Kotnik .Marko Žagar. Maršal Ant. Znidaršič, društveni zdravnik J. M. Seliškar. Redne seje se vrše vsako 1 četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu, soba St. 1 .
DR. SV. ANTONA PAD. št. 138 C. K. of O.
Preds. Anton Skulj, 1099 E. 7lst St., podpreds. Jos. Hrovat, zapisni- 1 kar Joseph Perpar, 5805 Prosser ave. finančni tajnik Anthony C. Skuly, < 1099 E- 71st St., blagajnik Ignatz , Stepic, 1225 Norwood Rd. Nadzorni- , ki: John Sterle, Ignatz Zupančič, Fr. I ftvigel. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. -Seja se vrši vsako 4. nedeljo popold- J ne ob I .uri v dvorani stare šole sv. I Vida. V društvo se sprejemajo prak- 1 tični katoličani, v starosti od 16 do 60. leta.	1
DR. SLOVENUA.
Predsednik Louis Tomše, 3846 St.	.
Clair Ave., podpredsednik John Pe-	I
rušek, 14222 Westropo ave., tajnik	j John Germ, 1089 E. 64th St., rač.
tajnik Fr. Kočevar, 1371 E. 52nd St.	S
blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47.	<
St., zdravnik dr. J. F. Kern, Redne	1
seje se vršijo vsako prvo nedeljo v	I mesecu v S. N. Domu.
[r župnik je rekel, da Je prl-9 Sel samo malo obiskat stare-[: početa in mater, da vidi, i- kako se jima godi. v "Nič sile jima ni," dejala i- je Ema. "Po noči ležita, po J dnevu posedata." Oče se je i. obrnil v stran, da'se ne bi vi-7 dela solza, ki mu,je zdrknila u po velem licu. t "Oh, Ema," je vzdihnila :l mati, "saj delava, kolikor moreva; zakaj naju vedno 1 pikaS s svojim strupenim je-! zikom!"
I* "Iz vaSih ust pa se cedi r| zgolj med," je dejala snaha. I "Kje pa je pravzaprav va-e Se stanovanje, oče?" vpraSal je župnik.
"Gori pod streho."
"Tako lepo in zračno," je \ dejala Ema, "da bi marsikdo 1 kaj plačal za tako sobo." " "A prevroče je poleti, veli-, ko prevroče za stare ljudi. ; Kaj menite vi, gospod žu-. pan?"
"Jaz nič, gospod župnik, 5 ker nimam beseJe v tuji hiši in ker mislim, da se ne spodobi mešati se v družinske ; razmere drugih ljudi. Gos-! podar tukaj je Stanko." r "In jaz sem gospodinja," je pristavila Ema in primek-. nila se k bratu.
Župnik je začel miriti rn tolažiti, govoril o četrti zapovedi božji, in kako se rado primeri, da se sinu v starosti ' tako godi, kakor se je po njegovi krivdi očetu.
"Škoda, da nimate tale dva," Albin je pokazal s palcem Stanka in. Emo, "nič ; otrok, ki bi ju iz hiše gonili. \ Človek ne bi mislil, kakšna sreča so otroci!" Vzdihnil je . tu rob no, da je brata silil : smeh.
Župnik je začel govoriti o ; opem svetu, kamor se vsi i kmalu preselimo, o plačilu in kazni za to, kar smo storili na tem.
t "Posebno' vzvišen ni ta nauk," je pripomnil modrijan ; Albin. "Človek mora delati dobro zgolj zaradi dobrega ! brez ozira na plačilo ali kazen. Kdor ne krade, ker se boji zapora, ta po mojem nra-vnem prepričanju ni poštenjak. "Dobro zaradi dobrega!" to je nravni velevnik; kjer ne vlada ta, kjer se nebesa vmes silijo ali pekel, tam ni prave kreposti, tam se šopiri sebičnost. Zatorej tudi jaz nič posebno ne čislam tako zvane poštenosti preprostih ljudi. Vzemite jim hudiča, in vsi postanejo lopovi."
"V dobro urejeni državi," je ^odal župan, "kjer sodišča pravilno uradujejo, se že tudi izhaja brez hudiča."
"Jaz sem hotel samo to reči, gospod župnik," je razlagal Albin, "da se dobi pravo poštenje samo pri olikanem človeku, poštenje zaradi poštenja, brez postranskih ozi-rov."
"Dcjbro zaradi dobrega," je dejal župnfk, "to je vsa popolnost, in neskončno dobro je Bog, ki je tako dober, da niti ne zahteva takSne popolnosti, ki podaja slabotnim ljudem oporo na težkem potu, ki sodi preproste ljudi mileje nego marsikak olikan Človek v svoji popolnosti in se drži načela, da je vsak delavec vreden svojega plačila, tudi tisti, ki dobro dela. Vzemimo pa poštenega olikanega človeka, recimo uradnika; kdo mu bo verjel, da vrSi dol- , žnost zgolj zaradi dolžnosti, ko spiSe vendar vsak mesec pobotnico za plačo, poprosi semtertja boljše službe ali večje plače in se boji nekoliko tudi nadzorstva, kazni!"
Župnik je vstal preverjen, da ne doseže svojega namena in da bo treba počakati u-godnejše prilike. Nato se je poslovil, zunaj pred hiSo potolažil stara dva Vrbana in odSel. Za njim se je Čul iz hiše smeh in glasno govorjenje, da se je tako spretno odbil naskok, in hudovanje, da se vtiče duhovnik v najtesnejše družinske razmere.
Ob robu gozda pa je čakala Lenčika svojega ženina in gledala in poslušala, da bi za-čula njegov korak; zaman, i
Vrnila se je v mraku žalostna in tiho sedla k materi.
"Oh, Lenčika," je dejala ta, "tako hudo mi je doma; jaz pojdem kar s teboj."
"Kam pa, mAti, kam?" je vzdihnila deklica in zjokala se nad nesrečno svojo mladostjo.
Župnik pa je doSel Tončka, ki se je vračal počasi pol žalosten, pol jezen, in spomniv-ši se tožbe starega Hribarja se mu je pridružil in začel govoriti o Vrbanovih in prešel na razmerie med starSi in otroki, kako bi se morali najtesneje okleniti najbližji in najboljSi prijatelji; a kako so večkrat malenkosti, nespora-zumljenja, slabosti brez slabega namena krive odtuje-nja, razpora, ali celo sovraštva. "Ali niste vi tudi tega mnenja ?"
"Seveda, gospod župnik," je dejal Tonček, čigar misli so bile še vedne na Trati.
Župnik je obrnil svoj čoln naravnost proti ciju in omenil, da so največkrat takih žalostnih razporov krivi hudobni, nebrzdani jeziki. V živo so zadele Tončka te besede in živahno je pritrdil in napeto poslušal:
"Ena sama neumna ali hudobna beseda ukrade najpo-štenejšemu človeku dobro ime in vseje sem nezaupno-sti, žalosti in nesreče v srca, ki se najgorečnejše ljubijo."
"Kakor med menoj in Lenčiko," si je mislil. Tonček in preklinjal hudobni Albinov jezik.
"In najhujše je, da se tako težko popravi ta nesreča, tako i težko izruje žalost in jeza,'ki požene kal iz sumljivosti, naj bo še tako neutemeljena." <
Tonček je vzdihnil, ker je vse to čutil in Lzkušal.
"In kolikrat zavede popolnoma neutemeljeno sumni-čenje človeka na tako pot, da ne najde več nazaj in se za- < čne kesati, ko je prepozno. '
Tonček je povesil glavo in i se na tihem rotil, da njega ne zavede nobena beseda, nobe- I na sumnja več. in prosil je v i srcu odpuščanja Lenčiko, ki < jo je bil tako žalil v svojih mislih.	1
"Če pa je koga zavedla ta- * ka beseda ni tako sumnja in 1 ga pripelje potem nesreča in 1 žalost zopet na pravo pot, i treba mu je odpustiti," — 1 "Istina," pritrdil je Ton- j ček in zahteval v srcu, da i mu odpusti Lenčika.	i
"Ker vsi smo v isti nevar- i nosti, vsi lahko tk iasto zai- i demo, in kakor bi nam bilo hudo, ze bi nam ne odpustil < oni, katerega smo razžalili, ' zapeljani, proti svoji volji, » tako moramo mi, spominja-joč se človeške slabosti, od- i povedati se sovraštvu in od- s tujevanju in prijeti za roko, 1 ki se nam prijazno in skesa- j no ponuja."	1
"Tako je, gospod župnik," i je dejal tiho Tonček in želel, I da bi bila navzočna Lenčika. < Kako prisrčno bi si segla v ' roko ni prisegla si, nobene I besede ne poslušati, ki bi mo- 1 gla ohladiti gorko ljubezen. c V takih pogovorih sta pri- 1 Sla v vas in ločila se. Župnik ^ je bil saj toliko potolažen, da ' če ni na Trati dosegel svoje- r ga namena, je pa vendar 2 mnogo pripomogel, da se zbližata Hribarja, oče in sin. r Tonček pa je premišljeval r njegovo besede, ki sp se mu 1 zdele tako lepe in resnične, \ premišljeval, v kaki bedi da i živi Lenčika z lakomnim bra- 2 torn in hudobno svakinjo in gleda nesrečo svojih starSev, { katerim pomagati ne more; d in plemenito delo se mu je r zdelo rešiti jo bridkosti in s 1 skrbno ljubeznijo ji poplačati nezakrivljeno nesrečo in £ iz tužne sedanjosti jo prepeljati v veselo bodočnost. In c kako radi osrečujemo ljudi, c če to količkaj pospešuje našo ' srečo!	v
X.
"Tonček, že doma?" nagovoril ga je Martin. "Veš v kai? Pojva k Žgurju!" £ "Nocoj se mi kar ne ljubi," d je dejal Tonček,
"Pa pojdi malo k nam! To- j liko časa te že ni bilo."
___
t- Sla sta. Pri Frtinu je sedel: stari Hribar poleg krčmarja. a Tonček je hotel sesti k drug!
; mizi, kar je očetu tako razburilo kri, da mu je kar po-* e čmelo lice. A Frtin je hitro-a prijel mladeniča, ga posadil i- zraven sebe in trudil se, da bi spravil oba v prijazen po-i, menek; trud se mu ni pose-i- bno speSilo; sinova beseda je
-	bila kratka in mrzla.
a Prihajali so iz koč nekda-il nji imoviti gospodarji, BoSte-!- z ženo in Zidar in Zidarica„ n ki je bila Se ohranila zavest"
-	svoje važnosti in na ves glas i tikala Frtina in Frtinko in 3 materinsko ženila Martina,
-	potem stari Jurjevec, potrt
-	in pobit, ki je vsakih pet ml-
-	nut segel v žep, če ima Se
-	trideset krajcarjev, in tožil, a da vino ni več takšno, kakor-
šno je bilo v nekdanjih časih ' in da ga boli glava, če ga spi-i je količkaj črez pol litra.
"Dober večer vsem sku-l paj, ki ste dobre volje!" po-
-	zdravila je Zidarica, sedla k i Martinu in ga vprašala, kaj
-	da počne Jerica.
-	"Tonček, krščanska duša,"
-	silil je Boset v mladega Hri-i barja, "naj te objamem in poljubim, ko te nisem videl to-
-	liko let. Ti Si človek, kakor
-	se spodobi, v Šmarjeti so se ) pa zaredili sami cigani."
"Kar je poštenega v Smai* , jeti, je skoro vse tukaj," je ' dejal Jurjevec in segel v žep
-	in požvenketal s tridesetimi i krajcarji.
f "Pusti!" mu je mignil z roko stari Hribar. "Nocoj ) plačam jaz, ker smo skupaj ) stari znanci in imam pri sebi i Tončka."
i "Tudi dobro, Hribar," je dejal Jurjevec in stresel žep. : "Danes ti, jutri jaz; saj smo prijatelji." "Star prijatelj", modroval
-	je Bošte, "star denar in sta-i ro vino. — Ali veš ti, Hribar, ■ da smo skrbeli mi za tvojega ' Tončka, ko je bil majhen,
i kakor za svojega otroka?" j Kolikrat je dobil pri nas kru-• ha ali jabolk ali kar si bodlf r Dandanes pa je svet druga^ i Čen in ne pozna pravega prijateljstva. Za denarjem se pehajo, ki jim nič ne zaleže; a pametno živeti ne utegpejo ti norci. Kako nosijo vsak liter mleka sproti v mlekarno, vsak krajcar sproti iz mlekarne v posojilnico in kupujejo in prodajajo,;.da bi ugonobili vsakega Žida! Šola mora biti palača, hiše vse zidane, in vodovod, ko imamo vode več ko treba."
"Toda mnogo lepša je vendar Šmarjeta sedaj, nego je bila pred dvajsetimi leti," ugovarjal je Martin.
"A življenje je bilo lepSe nekdaj," je dejal Zidar in postavil trdo na mizo izpraznjeni kozarec. "Ali ni res, možje? — Hribar, daj mi za eno pipo tobaka; dopoldne sem ga bil pozabil kupiti in popoldne je opalta zaprta. Vse drugače, vse lepSe je bilo v Šmarjeti," je trdil in tlačil v pipo, da ni imela več duSka, in spretno stresal tobak za orkav, odkoder ga je znal ročno odvajati v žep. In kočarji so začeli zabavljati, kako da gospodarijo ti mladi Jj norci po šmarjeti in kako'I zapravljajo.
Jaz le čakam, kdaj bo konec te prevzetnosti; napihnjeni so že tako, da jih lahko upniki na meh odero. Najhujša sta ta dva Kramarja/' je dejal Jurjevec in zaSkrtal z zobmi.
"Doli nar j a je utopil Adolf," dejal je Zidar, "in Žiberta osramotil, ki bo moral vrh vse sramote Se sedeti."
"Kaj pa letajo za njima!" godrnjal je stari Hribar.
Baš so bili možje dognali, da sta Kramarja lopova in le o tem se še pričkali, kateri izmed obeh je večji, ko sta vstopila Adolf in Albin.
__(DaHe prihodnjič)
NAPRODAJ Dve moderni hiftl z« dve drulinl na velikem lotu 40x175. Hiia 6 sob in kopali&e spodaj in zgoraj, se prena-redi prav lahko za Mrl družine. Za- t dnja hiia ima 5 sob in kopalilče > spodaj in zgoraj. Velika klet, garal 12x7; cementen kolovoz. Zglasije naj se kupci in ne agentje; cena 523,000.00. Ustnik 1046 E. 74th St.
(23)