Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica S ('meniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem b i e g u (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice s-e računijo po petit vistaii in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. 8. številka. xviii. letnik. V Gorici, 24. februvarja 191U. Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pismi se ne sprejemajo. Cena listu znaJa za celo leto 4- kione, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo K'to 3 krone, /a pol leta K I 50. Za Nemčijo je cena listu o K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron Rokopise sprejema .Narodna Tiskarni" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. 3--C Kmetje, kdo vam zida šolske palače in vzdržuje šole in učitelje? Dokler je imela cerkev v svojih rokah vodstvo in oskrbovanje naših ljudskih šol t. j. nastavljanje učiteljev, skrb za vzdržavanje šolskih prostorov in poslopij, vzgojo učencev in drugo, ni bilo onih tožb, kakoršnjih in kolikor se jih sliši dandanes skoraj po celi deželi. Čeprav so bile takratne šolske sobe v mnčgočem pomanjkljive in niso zadoščale sedanjim modernim zahtevam in strogim predpisom, vendar so bili učitelji in učenci navadno zdravejši in krepkejši, kakor so sedaj. Tudi v znanosti in napredku niso zaostajali za sedanjimi učenci. Malo je bilo šol. predmetov, toliko, kolikor jih je bilo potrebnih, a v teh so bili otroci dobro podučeni in izvežbani. To nam spričuje obilo število vrlih mož, učenih mož, narodnih mož, značajnih mož, iz iste dobe, ki še žive. Današnje ljud. šole so prava Babilonija. Vsi predmeti srednjih šol se poučujejo v njih ter vcepajo mladim otročjim možganom. Nekdaj se je temeljito poučeval kršč. nauk, čitanje in računstvo. Sedaj ? Fizika, kemija, na-ravnoznanstvo, nazorna geometrija, geometrično risanje, prosto risanje, zgodovina, zemljepisje, zvezdoznanstvo, rudo-znanstvo, trtoreja, sviloreja, kmetijstvo, gozdarstvo, nautika, zrakoplovje in morda še kaj drugih nepotrebnosti in slednjič — n e v e r s t v o. Iz vse te Naš ABC. Priredil A. P. (Dalje.) C. Carstvo ali republika? — Vseh narodov zgodovina priča, da je bilo za vseli časov kraljestvo prctežnejša oblika vladanja; in ta oblika tudi najbolj ustreza potrebam in zmožnostim ljudstva. Po večini namreč niso ljudje sposobni za pravo ljudovlado, in je tudi niso vredni; ker prava ljudska vlada zahteva čednosti, ki jih nimajo, ali vsaj trajno ne, Ijudje-politiki. Kaj je povzdignilo rimsko ljudovlado do vladarice sveta ? Č e d n os t zmernost, požrtovalnost in nesebičnost njenih vojvodov in državnikov: ti so vladali le v prid države, a dovršivši svoj službeni posel, so se z veseljem umaknili v svoj (državljanski) delokrog, in takrat j e bila I j n d o v 1 a d a velika. Vsklilo pa je v voditeljih častihlepje in vladoijubje. razkošje in bahatnost: in republika je pro minula. Prav tega nas uče dandanašnje republike, v kolikor zaslužijo ime ljudovlade; iz- zmesi, koliko znajo otroci, ki dovrše vsakdanjo ljudsko šolo — le vprašaj, skušaj jih I — Tudi so bile v prejšnjih časih šole koncentrirane to se pravi: Kolikor je bilo treba razredov radi rastočega števila šol. otrok, toliko jih je bilo ustanovljenih pod isto streho, v isti hiši ali vsaj v bližini ene in iste vasi ali trga. Nadzorovanje šol je bilo lahko mogoče. Otroci iz ene hiše in vasi so skupno hodili v te razrede in starišiso vedeli, kje se nahajajo njih otroci; vedeli so, kateri imajo šolo, kateri ne. Šole so bile v bližini domače cerkve, kamor so hodili k skupnim šol. sv. mašam. Kobaridsko šolo n. pr. so obiskovali otroci iz sedmih vasi iz okolice. Zdaj je v tem pogledu vse drugače. Kjer je kopica hiš, že hočejo imeti svojo šolo; jo pa tudi istinito imajo povsod, kjer je zadostno štev. za šolo godnih otrok, daleč ou občinske cerkve in stanovanja dotičnega kateheta, ki roma podučevat kršč. nauk od vasi do vasi, od šole do šole, od kraja v kraj — vse brezplačno. V večjih vaseh pa in v trgih se ponosno vzdigujejo šolska poslopja, prave palače in gg. okr. šol. nadzorniki so ponosni na nje, se kar naravnost ponašajo z obiliin številom takih na novo sezidanih šolskih palač — kakor bi bila zgradba teh šol. poslopij njih zasluga. Kdo zida ta poslopja, s čigavim denarom se gradijo? Kmetje mislijo, da plačuje šole in učitelje cesar in država. Tako mi je nedavno trdovratno trdil neki kmet. Uprav zato se preganjajo za šole v vsaki vasici, uprav zato so tudi vzeti je le Švico, ki kot republika en miniature (v malem obsegu) lahko obstoji. tl. 11 a u s j a k o b: „V Italiji", zv. I. (1)0. Cerkev (katoliška). — Nikjer na zemlji ga ni bilo in ga ni dela (tvora) človeške politike, katero zasluži tolikega motrenja in učenja, kakor rinisko-kato-liška cerkev. Celotna zgodovina te cerkve obsega obe veliki dobi (epolii) civilizacije (omike). Nobena druga še obstoječa naprava (ustanova) ne zamisli nas prav v one čase, ko se je dim poganskih žrtev še dvigal iz Panteona (iz templa vseh starorimskih božanstev) in so se igrali tigri in leopardi v amfiteatru Flavijanov. Najvišje knežje hiše so od včeraj, ako jih primerjamo z vrsto onih častitih velikih duhovnov, katerih eden je mazilil N a p o I e o n a. drug pa v .S. veku Pipi n a. Toda daleč še onkraj Pipina se zgublja apostolska dinastija v skrivnostnem pračasu. Beneška ijudovlada ima svoj početek v starem veku. a je nastala /.a papežt-vom: bila je torej v primeri s papeži nova: a beneške republike že /davna ni več, in papež še vlada, ne kot slaboten vladar, ampak poln življenja in kmetje ponosni tia lepa šolska poslopja. Država ne daje kmetu ničesar, pač kmet državi; tako je tudi glede ljudskih šol t j. njih zgradbe, vzdrževanja in plače učiteljev. Čitajte! V Tolminskem polit, okraju (to se pravi: v vseli vaseh in trgih, ki spadajo k c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu) znašajo stroški za šole v letu 1910 nič manje ko okroglo nad 244.000 kron. Odštevši vsoto, ki jo navadno daje ta okraj od imenovane vsote, ostane primanjkljaja nad 183.000 kron. V pokritje vseh stroškov za šole je pre-računjeno, da bo treba plačati v tem letu na izravnem davku po celih 140°|o t. j. po sto štirideset kron na vsakih sto kron; to se zopet pravi: Ako pla-čuješ neposrednega davka n. pr. 100 K na leto. moral boš plačati letos dve sto in 40 kron, torej 140 kron doklade — samo in edino za šole! . V Sežanskem pol. okraju znaša skupna potreba za ljud. šole okolo 150.000 kron za to leto, primanjkljaja je nad 112.000 K. Doklada znaša po 110% izravnega davek. V O o riškem pol. okraju so skupni stroški za šole v letu 1910 nad 338.000 K, ki tirjajo po 80° 0 doklade. V Gradiščanskem pol. okraju znaša skupna potreba za ljudske šole nad 140.000 kron na leto; torej bo treba plačati to leto 59 kron več na vsakih 100 kron t. j. 59%. Kdo vzdržuje, kdo plačuje šole?? mladostne moči... Katoliška cerkev je gledala početek vseh vladarstev in ustanovitev drugih cerkva, ki še dandanes obstoje; in lahko trdimo, da bo videla tudi njihov pogin. Bila je (kat. cerkev) velika in spoštovana, predno so Anglo-saksi stopili na britanska tla, predno so Franki prekoračili Reno, ko je v Antiohiji že cvelo grško govorništvo, in so v Mehiki še častili bogove. In velika ter spoštovana bo še, ko bo mogoče potnik iz Nove Zelandije — sredi opusto-šenega Londona — slikal razvaline St. Paulske katedralke (angleške prvostolne cerkve), T. B. Lord .Macau la v: Hd. Re\vic\v, 1840. Katoliška cerkev je že stara 1910 let in skoro toliko časa se čuje tudi isto govorenje! („Kat. cerkev je zastarela, njen čas je minul"). Neverniki, ustanovitelji raznih zločinov in krivoverstev za vseh vekov, so vedno menili, da je napočil oni veliki dan, ko pokopljejo kat. cerkev; njih vsakdo si je domišljal, da je on določen za to. ki naj zapoje papežu. kat. duhovnikom, sv. maši in vsem resnicam sv. cerkve nagrobnico: nič, do tega še ni prišlo... Cerkev je živela in še živi in s svojo mirno vstraj- Deželni zbor. Nadaljevanje šestnajste 5eJe. Nanaljevanje šestnajste seje deželnega zbora se je pričelo v sredo ob 4. uri popoldne. Vsprejel se je v vseh treh čitanjih zakonski načrt o občinskih posredovalnih uradih. Utemeljevanje tega predloga prinašamo na drugem mestu. Nato se je vsprejel zakonski načrt o pobiranju odstotne davščine na najemnine v mestu goriškem. Prememba zakona o osuševanju III. in IV. oddelka močvirij in Manoleta se je vsprejela. Zakonski načrt glede klasificiranja cest Perteole-Ruda, Terc-Maru-cis, Fiumičel-Borgo-S. Lorenco se je vsprejel. Sklenila se je ustanovitev zaloga v znesku 15.000 K za nujno potrebne naprave. Poročilo o deželni umobolnici, o katerem smo v eni zadnjih številk pisali, se je vsprejelo. Posl. dr. Me i zl i k je zahteval, naj se poročilo o umobolnici tiskovnim potom pomnoži ter naj se vsakemu poslancu izroči po en izstis. Poslanec dr. B u g a 11 o je predlagal, naj se o tej točki sploh ne razpravlja. Pri glasovanju sta propadla obadva ta predloga. Dovolil se je deželni prispevek 18.000 K za uravnavo Vrtojbice. Naložilo se je deželnemu odboru, naj sporazumno z vlado spremeni ozi- nostjo uničuje vsakogar, ki se je kdaj drznil, njo uničiti... Abbe de Segtir: „Kratki pogovori". Cerkev in država. -- Ako mi radi ubogamo ljudi (posvetno oblast), ker je to volja božja, vendar preneha pokorščina sama ob sebi, kakor hitro je posvetna zapoved proti božji volji. V takem slučaju — česar Bog ne dajl — ko bi nas hoteli s starimi ali novimi postavami prisiliti, da bi delali proti božji volji, proti božjim naukom in kanonom (predpisom) naše sv. cerkve in proti njeni veljavni ustanovitvi ter neovrgljivimi pravicami: v takem slučaju bi — sicer ne dvignili zastave upora in bi ne podpirali nikakih ustašev — ampak govorili bi mirno odločno in odkrito postavodajalcem in oblastnikom samim: Tega ne smemo! Spoštujemo Vašo moč (oblast) in ubogamo radi v vseh rečeh; toda svetih, nebeških nam izročenih svetinj ne uklonimo Vaši volji. D e I a j t e, i z v r šu j t e svojo oblast, m i — zna m o trpeti, moliti in, če treba, it m r c t i. Kard. M. Diepenbrock: Past. list 6. nov. 1849. (Dalje pride). roma spopolni zakonski načrt o nekaterih določilih gozdne in vodne policije. Zakonski načrt o splošnem vodovodu v Gorici se je vsprejel. Dovolila se je za italijanske obrtno-nadaljevalne šole letna podpora 4500 K, za pet slovenskih obrtno-nadaljevalnih šol pa 4210 K (od tega zneska se ima porabiti primerna svota za obrtno nadaljevalno šolo v Bovcu, ki se ima šele ustanoviti); nadalje za leto 1910 znesek 72(>0 K za italijanske obrtno-nada-Ijevalne šole. Učiteljski udovi Volarič sc je zvišala pokojnina od 367 K 51 vin. na letnih 500 K. Zavodu za pospeševanje obrti se je zvišal deželni prispevek za 1000 K. Temu zavodu se je dovolilo za leto 1910 3000 K v trgovske in obrtne namene. Čipkarskim šolam v Čepovanu, Cerknem, Gorici in Červinjanti se je dovolilo vsaki po 200 K. Deželnemu odboru se je naložilo, da ukrene dogovorno z vlado vse potrebno, da se ustanovita za tolminski okraj in goriško okolico dve gospodinjski šoli, jednaki oni v Tomaju na Krasu. Za pospeševanje domače obrti v goratem kraju naše dežele se je dovolil stalni letni prispevek 1200 K. Več drugih prošenj se je odstopilo deželnemu odboru. Potrdili so se izdatki za leta 1908 in 1909 v skupnem znesku 12.000 K kot prispevek trgovski šoli; za bodočnost se je dovolilo za ta zavod letnih 6000 K. Obrtni šoli v Tržiču se je dovolila podpora 200 K. Dovolilo se je proračunjenje zneska 2000 K kot prispevek k ustanovnim stroškom kmečkih hranilnic in posojilnic in stalni letni prispevek 6000 K „Goriški zvezi gospodarskih zadrug". Dovolile so se nadalje sledeče podpore: Letni prispevek za obrtno-nadalje-valne šole v Sv. Lovrenciju pri Moši in v Moši v znesku 2400 K; . letna podpora trgovski zbornici za trgovske šole v Korminu, Gradišču, Tržiču, Červinjanu po 500 K za vsako šolo; prispevek za zgradbo vodovoda na Ponikvah (Avber) 2650 K; za zgradbo vodnjakov v Kojskem, Šmartnem, Vedrijanu in Vipolžah 12.000 K; podpora za zgradbo napajališča v Malemdolu 3800 K; podpora društvu „Svoj dom" za zgradbo vodnjaka 900 K; za zgradbo 2 vodnjakov v Prva-čini 5600 K; prispevek odboru za prireditev razstave na Dunaju 2000 K; podpora zavodu Sv. Nikolaja 400 K; prispevek za cesto Belvedere-Grado 60.000 K. ki se naj izplačajo v 3 letih po 20.000; prispevek občini Aloša za zgradbo žel. skladišča 4000 K; deželni prispevek dobrodelnim ustanovam v proslavo 60 letnega vladanja N. Vel. 20.000 K. ki se imajo jednako razdeliti med Slovence in Italijane; za pospeševanje domačega izdelovanja predmetov za tujce 500 K s pozivom na vlado, da ona z istim zneskom prispeva; za šolo za kovinsko obrt 2000 K za leto 1910. Potrdil se je obračun dež. zavoda za vzajemno zavarovanje govedi. Prošnja za podporo za zgradbo občinskega vodovoda v Doberdobu se je odstopila deželnemu odboru. ^Nadaljni prispevki: Za brambne naprave pri l.onzanu in Bernardisu 41.700 K; olepševalnemu društvu v Kobaridu 300 K; za kanalizacijo na Livku 1000 K; podpora zadružni mlekarni v Zatolminu 300 K; podpora planinskemu društvu v Sužidu za zgradbo mosta na Matajurju 2000 K; podpora „Slov. planinskemu društvu" v Tolminu 200 K; podpora občini Cerkno za zgradbo vodovoda 10.000 K; za vodovod v Sedlem 1900 K; poJpora občini Ronke za opremo hiralnic; 1000 K; podpora hiralnici Sv. Antona Pado-vanskega v Marofu 200 K; podpora za zgradbo ceste Medja-vas-Sv. Ivan 500 K; podpora društvu Sv. Elizabete 300 K; podpora za zgradbo ceste v Belem 2500 K; podpora društvu S. Vincenzo di Paoli 800 K, podpora Ani vdv. Vyzourek 300 K; bolniški troški, provzročeni po Alojziji Pian, v znesku 155 lir so se izplačali iz dež. sredstev; podpora .Josipini Bramo 200 K; podpora italijanskemu Alojzijevišču 600 K; podpora zavetišču Sv. Jožefa 600 K; podpora za zgradbo ceste Medana-Prevali-MoŠa 1500; podpora za zgradbo ceste Snežatno-Njivica 1850 K; podpora Ivanu Fonzari za zgradbo mosta 5000 K; (Tu je posl. P.i c c i n in i predlagal, naj se Fonzariju dovoli ta podpora pod pogojem, da bode prehod čez most brezplačen. Dr. Gregorčič je nato odgovoril, da most ni tako trden, da bi ljudje zamogli čezenj v poljubnem številu, da bo zatorej moral Fonzari postaviti varuha na most, da se ne pripeti kaka katastrofa, naj se toraj ta znesek brezpogojno dovoli. Vsprejeto); podpora čevljarski zadrugi v Mirnu 1000 K; Josipu Falconer se je dovolila kot pokojnina vsa vračunljiva plača; podpora goriškemu municipiju v nakup učnih sredstev za goriško realko 3000 K. Prošnja društva „Corpo corale" iz Perteole se je odstopila deželnemu odb. Nadaljni prispevki: Podpora občini Drežnica za zgradbo 5 napajališč 300 K; za zgradbo ceste Še.brelje-Jagršče in Navršje-Hostenje 2500 K. Deželnemu odboru se je naložilo, naj predloži podr. nač. za novo Ledri-novo strugo pri prihodnjem zasedanju. Nadaljni prispevki: Za ureditev cest in trgov v Zagraju 1000 K; podpora za zgradbo ceste Korona-Kormin 1700 K. Glede prošnje za podporo za brambne naprave ob Soči v vasi Grotta - Pelizon se poživlja vlada, naj delegira na licu mesta lastnega telin. uradnika v prouče-nje korakov, ki so za napraviti. Glede zajezitvenih naprav ob Soči ob meji občin Farra in Gradišče se je naložilo dež. odb., naj pospeši vladni sklep in naj poroča pri prihodnjem zasedanju. Nadaljni prispevki: Podpora za zgradbo društvenega doma za kmetijski oddelek c. kr. kmetijskega društva v Ronkah 2000 K; za brambne naprave ob levem bregu Sočinem pri Casseglianu 600 K; za cesto Zdravščina-S. Martin že propadlih 300 K in vnovič 1250 K; obnovil se je prispevek za zgradbo 2 vodnjakov v Škrbini v znesku 2000 K; podpora občini Kojsko za gradbo vodnjaka v Gonjačah 1500 K; podpora občini Št. Ferjan za zgradbo vodovoda pri Klanjščikih 1700 K. Razne prošnje so se odstopile deželnemu odboru, da jih reši po navodilih šolskega odseka. Nadalje sta se dovolili: Podpora furlanskemu konviktu 1000 K; podpora vodni zadrugi tržiškega polja 200 K za udeležitev razstave malih obrti. Prošnja zimske kmetijske šole v Tržiču za podporo se je odstopila deželnemu odboru. Prošnja Ane Travan za zvišanje pokojnine je bila odbita. Nadalje dovoljeni zneski: Podpora za razstave izdelkov rokodelskih učencev v Gorici, Nabrežini, Červinjanu in Tržiču 500 K; podpora rokodelcem, ki bodo obiskali tehnično razstavo na Dunaju 500 K; podpora mlekarski zvezi v Ljubljani za leta 1910, 1911, 1912 po dva štipendija h 250 K; letni prispevek varuštvu obrtne šole v Nabrežini se je zvišal od 1000 K na 1400 K; pokojnina nadučitelju Josipu Pavlin se je zvišala na 2640 K. Različne prošnje za podporo so se odstopile deželnemu odboru, da jih reši v smislu odsekovih sklepov. Različne druge prošnje za podporo so se odstopile deželnemu odboru. Nadaljni dovoljeni prispevki; „Elizabetišču" v Tomaju 600 K za enkrat in 3 leta po 300 K; podpora za zgradbo vodnjaka v Brjah 2220 K; obnovila se je podpora za zgradbo mostov pri Oševljeku in pri Vičičih v znesku 1500 K; podpora za vodovod v Sv. Križu 20.000 K; podpora za zgradbo vodnjaka v Vrtovčah 550 K; podpora za 3 vodnjake v Šebreljah v znesku 1300 K se je obnovila in za dopolnilna dela se je dovolilo 400 K; podpora za vodnjak v Hudemlogu 1900 K; podpora za vodnjak v gor. Brestovici 4000 K; podpora za uravnavo ceste Komen-Preserje-lvanjigrad 300 K; podpora za zgradbo, oziroma popravo ceste med Lokvico in med cesto Miren-Opatjeselo 1600 K; podpora za vodovod v Kostanjevici 2900 K; podpora občini Ročinj za zgradbo ceste od državne ceste do žičnega mosta čez Sočo v znesku 1000 K se je obno-novila in posebej se je še dovolilo 925 K; podpora za posipanje ceste Per-teole-Mortesins-Capodisopra 2000 K; podpora za napajališče v Zgoniku 3350 K; podpora za vodovod v Grgarju 10.500 K; podpora zadrugi za zgradbo delavskih stanovanj 2000 K; podpore cestnim odborom 20.000 K; podpora za popravo vodnjaka v Preserjih 200 K; podpora za vodnjak v Sv. Tomažu (Š ti jak) 2000 K; podpora za zgradbo vodovoda v dol. Branici 970 K; podpora za popravo vodovoda na Strmcu 300 K; podpora za zgradbo vodnjaka v Lokvi 4300 K; obnovila se je podpora za zgradbo ceste Ležeče-Brežce v znesku 600 K; obnovila se je podpora za zgradbo vodovoda v Daneh v znesku 900 K; podpora za dva vodnjaka v Prečniku 5640 K; podpora za dva vodnjaka v Kobjeglavi 5280 K; podpora za vodnjak v Brestovici 4200 K: podpora za vodnjak v Selih 3500 K; obnovila se je podpora za zgradbo 2 vodnjakov v Gabrovici v znesku 2500 K; obnovila se je podpora za zgradbo vodnjaka pri Gorjanih (Šmarje) v znesku 1300 K; podpora za vodovod v Morskem 1500 K; sprejeli so sc bolniški troški. provzročeni po Josipini Jerkič, na breme dež. zaloga; podpora za vodovod v Sežani 10.000 K; podpora za cesio Hlcvnik-Peternel v znesku 500 K se je obnonovila in dovolila se je nova podpora 4500 K; j podpora za popravo ceste Peternel- | Podbelo 400 K; podpora društvu za ohranitev oglej- J ske bazilike 2000 K; podpora za zgradbo ceste od Trnovskega gozda do državne ceste po Vipavski dolini 17.500 K; podpora za brambne naprave ob Soči pod mostom pri Ladri 1000 K; podpora stavbenemu društvu „Svoj dom" za nakup stavbišča 2000 K; prispevek za prekop v Škocjanu 1600 K; prispevek za uravnavo Draganj-ščeka 9000 K; za vodnjak v Medji vasi 300 K; za železnici: Gorica-Červinjan, Čer-vinjan-Belvedere-Gradež 100.000 K; za železnici: Sv. Lucija - Kobarid, Sv. Lucija-kranjska meja, podaljšanje Vipavske železnice in železnice Sv. Lucija-Kobarid, ki se ima graditi do Trbiža, 100.000 K. Pozvala se je vlada, naj zgradi briško železnico ter naj do zgradbe te železnice olajša promet z upeljavo avtomobilskih prometnih zvez. Zvišal se je prispevek za zgradbo ceste Dobrava - Vi polže - Števerjan. od 24.000 K na 38.000 K. Vsprejela se je resolucija glede dvoletnega vojaškega službovanja in drugih vojaških olajšav posebno pa onih pri sklicevanju rezervnikov k vojaškima vajam ob času, ko je največ dela na kmetijah. Dovolila se je za cesto gorenja-dole-nja Tribuša-Čepovan podpora 40.000 K. Za podaljšanje ceste po trentski dolini se je dovolila podpora 6700 K. Prošnja za podporo občanom v Desklah za zgradbo vodovoda se je odstopila deželnemu odboru. Nadaljni prispevki: Podpora za zgradbo ceste Čohi-Go-renje 2700 K; podpora odboru za nabiranje milodarov za pogorelce na Ponikvah 2500 K; podpora za zgradbo S. Gregorčičeve koče na Krnu 500 K; obnovila seje podpora za popravo vodovoda v Selcih v znesku 400 K; obnovila se je podpora za zgradbo napajališča na Matajurju v znesku 250 K; obnovila se je podpora za zgradbo mosta čez Sočo pri Kamnem in za popravo ceste Kamno-Selišče v znesku 50.000 K in pozvala se je vlada, da prispeva k stroškom za most čez »Mrzli potok" in uravnavo ceste Selišče-Tolmin; za zgradbo in popravo obč. cest v 9 Cerknem se je stavil dež. odboru na 1 razpolago znesek 5000 K; za uravnavo malovaškega hudournika 5750 K; za uravnavo hudournika Raša 21'550 kron; pooblastil se jC dež. odbor, da sme porabiti 2000 za najnujnejša dela; podpora sadjarskemu društvu v Komnu 300 K. Razne druge prošnje za podporo so se odstopile deželnemu odboru. Dovolila se je podpora »Goriškemu kmetijskemu društvu" v kritje troškov za prireditev sadne razstave pri Sv. Luciji in za nakup kmet. orodja v znesku j 300 K. Dovolila se je podpora županstvu J bovškemu za prireditev sadne razstave J v znesku 150 K. Razne prošnje »Goriškega kmetijskega društva" so se odstopile deželnemu odboru. Nadaljni prispevki: Podpora vinarskemu društvu v Gorici 1500 K; podpora »Kmečki in delavski gospodarski zadrugi v Dobravljah" 2000 K; podpora vinarskemu in sadjarskemu društvu v Kamnjah 600 K; podpora devinskim ribičem 400 K; podpora občini Gradiška za raz- širjenje vodnjakov 3000 K. • Prošnja konjerejskega društva v Gradišču se je odstopila dež. odboru. Vsprejela se je resolucija glede prodaje zavrženih erarskih konj, v kateri se zahteva, naj se prodaja že letos vrši v naši deželi. Nadaljni prispevki': podpora za zgradbo mosta čež Globočnik 800 K; prispevek za zgradbo ceste Grgar-Bate-Banjšice-Kal-Avče v znesku 76.000 kron (se inia izplačati v 5 letih); prispevek za uravnavo hudournika Slatno 3000 K; prispevek za razstavo posušenega sadja 800 K; podpora kmetijskemu društvu v Cerknem 600 K; primerna podpora vodni zadrugi tržiškega polja, katero naj določi dež. odbor; podpora kmetijskemu društvu v Gorici 5000 K v pokritje upravnih stroškov ; obnovila se je podpora za zgradbo ceste pri Sv. Lovrencu (Neblo) v znesku 1500 K; podpora kmetijskemu društvu v Cerknem za društveni vrt 500 K; podpora zadružni mlekarni v Či-ginju 800 K; podpora za zgradbo mosta čez Cirknico 4.500 K; podpora za zgradbo mosta v Batujah 3000 K; podpora za popravo ceste Zdrav-ščina-Rubbia 10.000 K. Razne prošnje za podporo povodom poplavljenja po Vipavi in Branici so se odstopile deželnemu odboru v rešitev. Nadalje so se dovolili zneski: Podpora za zgradbo ceste od Pr-vačine do državne ceste pri Sv. Luciji 17.000 K; podpora županstvu v Sedlem za zgradbo vodovoda v Podbeli 3750 K; podpora ital. akadem. društvu na Dunaju 400 K; deželni organizaciji v pospeševanje tujskega prometa 4000 K. Prošnje kmečkih hranilnic in posojilnic so se odstopile dež. odboru. Dovolili so se nadalje prispevki: Podpora zadrugi za ustanovitev okrajne živinozdravniške službe 1200 K; prispevek za prezidavo nasipov pri Tapoglianu 6000 K; podpora za porušenje hiš v Za-i graju 8300 K; prispevek za zgradbo ceste Zagraj-Doberdob 15.000 K; podpora za asanicijske naprave v Červinjjanu 500 K; podpora za zvišanje nasipa ob Teru pn Paparjanu 2750 K. Prošnja za podporo za kanalizacijo občine Medeja se je odstopila deželnemu odboru. Nadalje se je dovolilo: Za obrežno cesto Trst-Tržič 80.000 K. » podpora c. kr. kmetijskemu društvu 5000 K: podpora za zgradbo vodnjaka v S. Lovrencu pri Moši 960 K: za zgradbo delavskih hiš v Ogleju 1000 K; obnovil se je prispevek sadjarski zadrugi v Ajelu v znesku 200 K; za most Gradiška-Zdravščina 25.000 kron. (Prošnja za podporo v zgradbo klavnice v Pari se je odstopila deželnemu odboru); podpora za zgradbo vodnjakov v Skrljevem in Skrljavem 3250 K; podpora za razširjenje ceste Ko-ludrovica-Zgonik 400 K; podpora za uravnavo cest Sveto-Preseijc in Ivanjigrad-Zagrajec 500 K. Odobrili so se deželnozborski sklepi o priliki preosnove dež. kmet. šole. Miloščina Josipa Lippizer in lv. Marega se je zvišala. Službena leta ravnatelja slov. odd. kmet. šole od 1. 1900 so se uračanila v službeno dobo za deželno službo. Glede ureditve službenih pogodb uslužbencev pri kmetijskih in gozdarskih nastavljencih se je vsprejela resolucija v protest proti temu, da vlada posega v tem pogledu v delokrog deželnega zbora. Deželnemu odboru se je nalagalo, naj sporazumno z namestništvom in kuratorijem gradeškega mesta spremeni dež. zak. z dne 24. aprila 1907 dež. zakonik št. 15, ki se tiče mesto Gradež, v tem smislu, da bodo odgovarjale do-tične naredbe koristim mesta Gradež. Dovolili so se nadalje prispevki: Podpora za uravnavo ceste Renče-Temnica-Zagrajce 1500 K; za popravo ceste Štanjel-Ponikve 4400 K; za cesto Dol. Otlica do kranjske meje 9000 K. Razne prošnje za podporo za cestne zgradbe, so se odstopile dež. odboru. Obnovila se je podpora za zgradbo vodnjaka pri Sv. Martinu (Zagraj) v znesku 1500 K in dovolilo se je vnovič 1000 K. Prošnja Alojzija Simonetti in prošnja, ki se tiče preložitve državne ceste pri Trnovem, sta se odstopili dež. odboru. Za cesto Kamnje-Čaven, Gojače-Čaven se je dovolilo za sedaj 800 K. Za popravo vodnjaka pri Sv. Luciji se je dovolilo 250 K. Prošnja občine Prvačina, prošnja Alojzija Cotič, prošnja »Narodne prosvete", prošnja glede zgradbe javne tehtnice v Moši, prošnja glede ceste Moša-Villa-nova in prošnja za podporo v zgradbo klavnice v Moši so se odstopile deželnemu odboru. Dovolila se je podpora občini Moša za zgradbo napajališča v znesku 600 K. Za popravo ceste Saciletto-Ajello se je dež. odbor pooblastil podeliti podporo do 5000 K. Nadaljne podpore: Za zgradbo vodnjaka v Rutarjih 500 K; podpora občanom iz Hlevnika za popravo ceste 500 K; obnovila se je podpora za popravo ceste okoli griča Sv. Jurija v znesku 5000 K in vnovič se je dovolilo 5000 K; podpora za zgradbo 2 vodnjakov v Devinu 4700 K; podpora za zgradbo delavskih hiš v Rorikah 1000 K; podpora podružnici kmet. društva v Červinjanu 2000 K. Prošnja občine Fiumicello za brambne naprave se je odstopila dež. odboru. Prispevek za premijiranje čitanke za ljudske šole v znesku 1000 K se je dovolil. Ustanovili so se 3 štipendiji za obiskovanje poletne univerze v Hrenci po 200 K eden. Prošnja Leopolda Pe-m, Iv. Torre in Terezije Marega so se oustopile dež. odboru, naj jih reši v smislu odsekovega sklepa. Obnovila se je podpora za zgradbo 2 vodnjakov v Caprivi v znesku 500 K. Vsprejel se je poziv na vlado, naj izda naredbe, ki prepovedujejo izkopavanje pesmi na gradeškem in staran-canskem obrežju in da stori potrebno, da se izvrši uravnava Sočinega toka. Za zgradbo ceste Podbelo-Belo se je dovolilo 2500 K. Podpora za zgradbo vodnjaka pri Sv. Lovrencu (Neblo) v znesku 1700 K se je dovolila. Priznala se je podpora za zgradbo 3 vodnjakov v Rojanu v znesku 800 K. Dovolil se je 25% prispevek za popravo vodovoda v Batah v znesku 2750 K. Za cesto Mulinut-Ncblo se je dovolilo 2600 K. Prošnja glede poprave ceste pri Ložanu se je odstopila dež. odboru. Dovolila se je podpora za popravo ceste od okrajne Medana-Dobrava do Rojana v znesku 1000 K. Obnovile so se podpore za zgradbo 3. vodnjakov v Dolenjah v znesku 500 K. Razne druge prošnje za podporo so se odstopile deželnemu odboru. Dovolila se je podpora ustanovi Maccari v Gradiški v znesku 500 K. Prošnja zavoda za pospeševanje obrti za prireditev stavbne razstave se je odstopila deželnemu odboru. Dijaška kuhinja je dobila 1000 K podpore. Dovolila sc je podpora slov. Aloj-zevišču v znesku 600 K. Prošnja Karoline vd. Koršič, prošnja Henrike Cabassi, prošnja Marina Lutman in prošnja krajevnega sveta iz Crauglia so se odstopile dež. odboru. Dovolila se je podpora gospodarskemu svetu v Ležečah v znesku 350 K. Dovolil se je goriški občini znesek 300.000 K kot deželni prispevek za zgradbo vodovoda in 100.000 K za pre-skrbitev občin Vipavske doline s pitno vodo. — Ti zneski se imajo izplačati v 10 letih. Posl. G a s s e r prosi za besedo ter predlaga, naj se znesek, ki je namenjen občini goriški, zviša na 500.000 K. Posl. Bo m big izjavi nato, da deželni finančni položaj tega ne zamore prenašati, naj se torej ostane pri predlagani svoti. Posi. R o n s sarkazmom omenja Gasserjevo ponudbo ter- ga prosi, če je že njegov sonarodnjak tako velikodušen. da hvaležno odklanja ta velikodušen dar, naj ga v svoji velikodušnosti daruje slovenskemu delu, ki je interesiran na tej akciji in ki bi ga (dar) z veseljem vsprejel. Nato se je dovolila podpora v letnem znesku 7000 K za dobo 5. let go-riškemu magistratu za vzdrževanje in popravo cest s pogojem, da se odpravijo mitnice. Posl. R o n zahteva, naj se sklep glasi tako, kakor je bilo sklenjeno v pe-ticijskem odseku, naj se namreč mitnice takoj odpravijo. Vsprejeto. Deželnemu odboru se je še naložilo, da ukrene potrebno, da se izvrše volitve 3 členov kuratorija deželnega hipotečnega kreditnega zavoda in volitve odposlancev v deželne komisije za osebni davek. Za začasno ureditev finančne uprave deželnega zaloga za leto 1910 se je sklenilo sledeče: I. Deželni odbor je pooblaščen, ugotoviti in izplačati tekom leta 1910 in do definitivne potrditve proračuna deželnega zaklada za tekoče leto vse prispevke in podpore dovoljene tekom sedanjega deželnozborskega zasedanja, ki zapadejo in ki so izplačljivi tekom gori navedene dobe in postaviti dotična izplačila na breme uprave leta 1910. II. V to svrlio se dostavijo na razpolago deželnega odbora do dobe ad I. sledeči krediti in sicer redni izredni pri pogl. II. Upr. stroški 13.500 „ „ IV. Kmetijstvo 9.000 45.950 „ „ VI. Zdravstvo 2.152 264.040 „ » VII. Dobrodelni zavodi 800 „ „ VIII. Uk in izobrazba 23.520 19.590 „ „ IX. Javna dela — 621.087 „ „ XI. Deželni dolgovi 1.500 — » „ XII. Razne podpore— 85.100 skupaj kron 50.462 1,036.367 lil. V pokritje potrebščine ad II. v skupnem znesku 1,086.829 K in redne nepokrite potrebščine, izvirajoče iz proračuna za leto 1910 v znesku 68.627 K torej v kritje skupnega zneska 1,155.456 K je deželni odbor pooblaščen : a) dvigniti iz upravnih prebitkov iz leta 1907 in 1908, in ki so bili sedaj vporabljeni za nakup stavbišča za deželni dvorec in za gradbene troške deželne umobolnice skupni znesek 500.000 K in b) dvigniti manjkajočih 655.456 „ skupaj 1,155.456 K iz tekočega računa in po najbolj mogoče upnili razmerah pri kakem kreditnem zavodu. IV. Naroča se deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanju zopet predloži deželnemu zboru proračun deželnega zaloga za leto 1910; v tega bode vsprejeti prispevke dovoljene v tem dcželnozborskoin zasedanju in troške za provizorično založbo razkazanega primanjkljaja skupno s konkretnimi predlogi za definitivno in realno ktritje tro-škov deželnega proračuna. V. Naroča se deželnemu odboru, da obrazloži c. kr. vladi neštevilne potrebe dežele in da pri tej priliki razkaže obupni položaj deželnih, okrajnih in občinskih financ kakor tudi to, da so avtonomni činitelji vseskozi nezmožni prispevati še nadalje za javno-koristna dela. VL.C kr. vlada se nujno poživlja, da pospešuje s primernimi sredstvi iz državnih zalogov ekonomični razvoj dežele. — VII. Uvažuje ogromno finančno škodo, napravljeno deželnemu zakladu goriškeinu s tem, da se je nepravično razdeli! dohodek povišane erarne davščine od žganjin, določene z državnim zakonom z dne 8. julija 1901 drž. zak. št. 86, se c. kr. vlada nujno poživlja ukreniti kar treba, da se pri razdeljevanju deželnih preodkazov iz državnih sredstev upoštevajo posebne koristi in potrebe, kakor tudi davčna moč in potrebo primernega ekonomičnega razvoja dežele Goriško-Gradiščanske, kar je deloma že pripoznala c. kr. vlada v proračunu za leto 1908. VIII. Z ozirom na ogromno neraz-merje med obdačbo, ki jej je podvržen vsled erarske užitnine in avtonomnih doklad z jedno strani najvažnejši pridelek dežele, to je vino in z druge strani pivo, ki se skoraj izključno uvaža iz drugih dežel; uvažuje obupni položaj deželnih financ in da je nemogoče še nadalje poviševati deželne naklade, ki so skupno z občinskimi in okrajnimi nakladami najvišje v vsej državi; z ozirom na to, da je nemogoče iztakniti druge vire dohodkov v kritje letnih primanjkljajev deželnega proračuna vsled dejstva, da je država pridržala vse dohodke, ki kaj donašajo, za svoje potrebe: poživlja se c. kr. vlada, da privoli izrednim potom v t o, da se sedanja deželna davščina na pivo poviša na 8 K od hektolitra. Nato se oglasi dr. R a i d u 11 i k besedi ter v daljšem govoru izjavlja med drugim, da njegov klub ne more z mirno vestjo glasovati za navedene sklepe, ker členi tega kluba niso imeli vpogleda v upravo deželnega zaloga ter da so izključeni od vsake kontrole uprave. Or. Pet ta rin je nato odvrnil, da 011 lahko s prav mirno vestjo glasuje za omenjene sklepe. F a i d u 11 j e v klub da ima ne le pravico in možnost se prepričati in kontrolirati upravno delovanje, ampak da je tudi njegova d ol ž-n o s t to storili. Ce pa tega storili niso. priznavajo sami svojo krivdo. Nato se je glasovalo o posameznih točkah sklepa, ki je bil konečno vsprejet. Posl. P ic c i 11 i n i je nato predlagal naj se potrdi zakonski načrt o varstvu poljskih 'lastnin. Ta zakonski načrt je bil v vseli čitanjih vsprejet. Avstrijskemu ribarskemu društvu se je dovolil Sc primeren prispevek, ki naj se izplača iz zaloga »razni stroški". Občini Moraro se je dovolila podpora 1200 K za napajališča. Županstvu Ajba se je dovolila podpora v znesku 500 K za popravo po povodnji poškodovane ceste Ajba-Potravno. Nato je prečital dr. P i n a u s i g svojo interpelacijo glede ustanovitve italijanske juridične fakultete v Trstu. Ko je začel posl. dr. Veni er či-tati svojo interpelacijo glede preme-ščenja slov. moškega učiteljišča, s o zapustili slovenski poslanci demostrativno zbornico. Ker je bila zbornica nesklepčna, se je seja zaključila. Politični pregled. Državni zbor. Danes se snide poslanska zbornica k novemu zasedanju. Včeraj so imeli klubovi načelniki sejo. V tej seji sta bila določena kot kandidata za novi podpredsedniški mesti Roman-c z u k in C o n c i. Posl Steiner je predlagal, naj bi se izročil zakonski načrt, tičoč se kontingenta novincev, brez prvega čitanja brambnemu odseku. Temu je ugovarjal posl. \V o 1 f. Posl. Pa 11 a v je potem predlagal, naj se po rešitvi rekrutnega kontingenta prične s prvim čitanjem proračuna in finančne reforme. Posl. M a I f a 11 i je prosil, naj se vladna predloga o italijanski iur. fakulteti odkaže odseku brez prvega čitanja. Temu sta ugovarjala posl. \V o 1 f in dr. 5 u st e rš i č. Nemški minister-rojak dr. Schreiner padel. Nemški minister-rojak dr. Scheiner. ki ni bil prav za prav nič drugega kakor navadni nemški agitator, je moral hočeš-nočeš odstopiti. Njegovo agitato-rično predrzno delovanje je presegalo vse meje dostojnosti, tako da so ga bili celo njegovi nemški kolegi v kabinetu a la Hoclienburger do vrh glave siti. Izginiti je moral iz kabineta kot kafra in tako na nagloma, da so bili liberalni in nacionalni Nemci kar razočarani vsled načina, na kateri je ta nepridi-prav-minister izfrlel iz ministerstva. Zato je nastal pa v nemškem Israelu strašen vrisk in pisk. Nemci očitajo baronu Bienerthu, da je zapodil dr. Schrei-nerja iz strahu pred Čehi. pa tudi nemškim krščanskim socialcem ne priza našajo z očitanji, češ, da so f,i |j oni k Schreinerjevein padcu pripomogli. Proglašenjc ustave za Bosno in Hercegovino. V nedeljo je bila v Sarajevem slovesno proglašena ustava za Bosno in Hercegovino. V palači deželne v! ute se je opoludne zbralo veliko število dostojanstvenikov, namreč predstojnikov raznih oblastni], cerkvenih, civilnih in vo jaških. Pred palačo je bila nastavljena jedna stotnija »Bošnjakov z godbo. Ko je general Varešanin prečital cesarski patent, s katerim se proglaša ustava za Bosno in Hercegovino, oddanih je bilo 21 strelov iz topov. Istodobno je bila proglašena ustava tudi v Mostaru in po drugih okrajih po dotičnih okrožnih predstojnikih. Aehronthal v Borollnn. Naš minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal se je odpeljal v pon-deljek v Bcrolin. V torek je bil vsprejet od nemškega cesarja, kateri ga je pri tej priliki osebno odlikoval z brilanti reda črnega orla. Z nemškim kan-cclarjem Betlimann Holhvegom je imel grof Aehrenthal več ur trajajoč razgovor. Imenovana državnika sta razpravljala o vseh važnih vprašanjih, tičočih se mednarodne politike. Posebno sta se bavila s vprašanjem glede zbliža n ja Avstrije in Rusije. V razgovor so prišle tudi kritične razmere na Grškem in v Maroku. V vseh teli vprašanjih se je doseglo popolno sporazumljenje. Položaj na Grškem. Položaj na Grškem je skrajno kritičen. Bati se jc, da izbruhne vsak čas revolucija. Turčija se pripravlja na vojsko in koncentrira svoje vojne čete ob grški meji. Pa tudi Bolgarija ne drži križem rok. Bati se je hudih komplikacij na Balkanu. Splošni avstrijski katoliški ženski shod se bo vršil od 27. marca do 2. aprila letos na Dunaju (v hotelu ..Post"). Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišč e". Andrej Merljak. Bukovica 10 vin, Franc Novič, krojač v Gorici I K (za prodane 'liste 3 K 44 v), Meta Podgornik v Gorici 1 K, Nežka Kovačič v Gorici 1 K Ivan Podobnik, župnijski upravitelj 2 K. P. n. gg. Karol Čigon, vikar na Vojščici, 20 K, drž. in deželna poslanca: Dr. Ant. Gregorčič 50 K in Josip Fon, ustanovnino 200 K. deželni poslanci: Franc Zlobec, 10 K. Miha Zega, 10 K. Anton Kosmač, 10 K, Miha Marinič, 10 K, Anton Manfreda. 10 K, Anton Šuligoj, Cerkvenik v stolnici. 10 K, Josip Fon, kurat v Novakih, 5 K. Razprodaja knjige pokojnega dr. .los. Pavlice, Cate-chetica 3 K 40 v. Bog poplačaj s t o t e r o! V s e v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja F ranča Jožef a I.! Za »A 1 oj z i j e v išče" Anton Podgornik, Brooklvn Amerika 5 K. Za »Šolski Do m" Anton Podgornik, Brooklvn Amerika 5 K, Ivan Podobnik, žup. upravitelj 2 K. Domače in razne vesti. Občni zbor društva: ,,Slovensko sirotišče" Do prihodnji četrtek dne 3. marca ob D F pred-poludne v lastnih prostorih v Gorici Via Ponte Isonzo št. 32 Vabimo vse ustanovnike, podpornike in dobrotnike, naj se udeleže v obilnem številu. Priporočamo zlasti častiti duhovščini, p. n. gg. poslancem in gg. županom, naj si ob tej priliki pridejo ogledat stavbo in zemljišče, ki smo ju kupili v preblagi namen. Ker smo prepričani, da pomenja ..Slovensko ,-i-rotišče" novo trdnjavo slovenskega naroda na jugu, pričakujemo prav obilne udeležbe. Vsem kličemo : Dobro došli! Odbor ..Slov. sirotišča-. Občni zbor društva „Skal-nica“ bo prihodnjo nedeljo dne 27. februvarja ob 4. uri pop. v prostorih ^Slovenskega sirotišča“ v Gorici Via Ponte Izonzo št. 32. K obilni udeležbi vabi Odbor društva „Skalnicatt. Goriški dožolnl zbor odgoden. — Vsled Najvišje odredbe je zasedanje go-riškega deželnega zbora zaključeno. ..Kmečki glas" je nehal izhajati. Odsek Lod. SS. G. J. za goriški dekanat ima svojo mesečno konferenco prihodnji četrtek 3. marca v prostorih Velikega semenišča. Seja se prične z že znanim vsporedom ob 10. uri zjutraj. Uravnava Vipave. Kakor se nam poroča iz gotovega vira. je c. kr. mini-sterstvo odredilo, da prideta dva inženirja, jeden od ministerstva in jeden od oddelka za uravnavo hudournikov v Beljaku, v Gorico v svrho, da izdelata podrobni načrt za uravnavo Vipave. Tema dvema inženirjema se pridruži še jeden deželni inženir. Upati je. da v 4. ali 5. mesecih dovršijo svoje delo. Potem bo skfbeti še za financiranje tega podjetja, da se tuintam z delom lahko prične. Deželni odber goriški je razdelil opravila med posamezne odbornike tako, da na slovenski strani rešuje občinske zadeve za Gore in Vipavsko.dolino profesor Berbnč, za Kras in BTda pa svetnik dr. Stepančič. Stranke, ki želijo ž njima govoriti, naj se oglasijo med 10 in 12. uro predpoludue v dež. hiši, ali pa o pritožnem času na domu; prvi stanuje v Hmelakovi hiši, Via Ponte Isonzo 30, ob cesti ki pelje proti soškemu mostu, drugi v lastni vili, Via Strazig 44, ob cesti, ki s Cin grofa pelje v Stračice. »Za pravdo In srce". Kakor smo uže poročali, se bo dne 6. marca t 1. v veliki dvorani »Central" v Gorici predstavljala ginljiva žaloigra v petih dejanjih »Za pravdo 'in srce", katero je v verzih spisal naš slavni pesnik Anton Medved. Priredbo oskrbe igralci in igralke društva »Zvezda" iz Sovodenj. Bili smo pri nedeljski vaji in reči smemo, da se bo ta dan nudil občinstvu izreden užitek. Pretresljivi prizori, ki se na odru odigravajo morajo ganiti svako srce. Snov igre je vzeta iz časov, ko so se slovenski kmetje uprli grajščakom. Splošen punt je bil v deželi. Vmes pa je vpletena ljubezenska drama med priprosto logarjevo hčerjo in grajščakom. Na odru se kar vrste prizori kakor streli, kričanje, razsajanje, pretepanje z bičem, uklepanje v verige, ukle-panje v plug, kmetje s puškami, cepi, vilami, kosami, na zadnje pa uboj uboge deklice. — Ta žaloigra je za Gorico novost. Ni se še nikoli predstavljala. Zato je pa pričakovati, da bodo ta dan obširni prostori v . Centralu" nabito polni, posebno, ker se igra prične zgodaj. Vstopnina ie sledeča : Sedeži v prvih treh vrstah 2 K, v ostalih 1 K, stojišča 00 v. Vstopnice se prodajajo pri naši upravi in v »Narodni Tiskarni" ter na dan predstave v preddvorani. — Čisti dobiček bo šel prepotrebnemu »Slovenskemu Sirotišču". Zatorej rodoljubi kupujte pridno vstopnice. Preplačiia se hvaležno sprejmejo. Deželna norišnica zginila. Znano je, da dolgo vrsto let se je vleklo v deželnem zboru goriškem vprašanje radi zgradbe deželne norišnice. Po dolgih posvetovanjih, med katerimi so prišli na dan razni načrti iu nasveti, je naročil deželni zbor deželnemu odboru, naj izvrši to delo kar se je tudi zgodilo. A zdaj, ko je delo končano, je norišnica — zginila; kajti c. kr. namestili štvo je odredilo, naj se imenuje —■ umobolnica, čemur je tudi deželni zbor pritrdil, sprejemši poslovnik za ta zavod. Zgodilo se bo prav tako, kakor hočejo, namreč goriški legaši, ki so na nedeljskem zborovanju goriške podruž uice d ušiva »Lega Nazionale sklenili resolucijo, da se morati odpraviti iz Gorice sioveusko-moško in žensko učiteljišče. Vinorejcl pozor! — Letos marsikatero vino poTitjavi, zato je prav lahko mogoče, da se Vam bo ponujalo kako sredstvo za čiščenje vina, ne da bi ponudnik navedel ime in vir tega sredstva. Ker ni izključeno, da bi s po rabo kakšnega takega prahu prav lahko prišli v navskrižje z vinskim zakonom, zato Vas opozarjamo na to in 'kličemo: Bodite previdni! Kd« Ima prav? — Gabrščekova »Soča" piše o naših poslancih: »Klerikalci so prodali svojo dušo in telo Pa-jerju in Italijanom". Faiduttijev list »H Popolo" pa trdi. da so italijanski liberalni poslanci prodali svojo dušo in telo Gregorčiču in Slovencem <„l liberali si sono venduti aniina c corpo a Gregorčič ed agli Slavi".) Kdo ima prav, Gabršček ali Faidutti? Skoda, da je pobegnil njun prijatelj dr. Graziadio Luz-zatto na Krf: on bi bil utegnil to protislovje razvozlati. — Naš odgovor: Prav nima nobeden; Gabrščekova »Soča" in Faiduttijev »Popolo" farbata, kakor jima kaže. Deželna umobolnica. Slovenski deželni poslanci so si ogledali, ipredno ije končalo sedanje zasedanje dež. zbora, novo deželno umobolnico ter so si dali natančno opisati vso napravo. Zavod je prirejen po kolonialnem zistemu in šteje na zemljišču, ki meri petnajst njiv,, vsega skupaj dvajset stavb ter raznih dvorišč, vrtov, nasadov, gospodarskih poslopij, drevesnic, trtnic, prostorov za cvetlice, zelenjavo itd. Poslanci so občudovali priprosto, a ukusuo in pripravno prireditev vsakovrstnih prostorov : za možke in ženske, za mirne in nemirne bolnike, za plačujoče in neplačujoče, za hiTalce in bolnike na nalezljivih boleznih, prostore za osrednjo kurjavo In svečavo, za kuhinjo in perilnico. za shrambe in zaloge, napravo za proizvajanje elektrike in globoki vodnjaki, iz katerih se deli voda, pare, gorkota in svečava ina vse strani. Vse stavbe imajo potrebne kopeli iu telefonično zvezo. Poslanci so se čudili, da stane vsa naprava in oprava le toliko, kolikor se je v resnici potrosilo, ter so soglašali v tem, da deželni odbor zasluži priznanje iu polivalo, ker je pri vsi varčnosti izvršil takšno delo. Smrtna kosa. — V četrtek je umrl v Št. Vidu pri Vipavi preč. g. župnik Ivan I) e m š a r. N. p. v ni.! V Medani je umrla gospa Terezija Toroš v visoki starosti 89 let. Preostalim naše sožalje! Imenovanja v finančni službi. — Provizorična finančna komisarja dr. Josip Calcagni in Fran Gabrijelčič ter finančni koncipist dr. Gnido baron Albo ri so imenovani finančnimi komisarji v IX. činovnem razredu. Provizorični finančni koncipisti dr. Florijan Gregorič, Henrik Perne in dr. Ivan Zorn ter konceptu i praktikant Rantbold Milocco so pa imenovani finančnimi koncipisti v X. činovnem razredu. Podaljšanje vipavske žolozniee. — V nedeljo je bil v Št. Vidu shod županov vipavskih občin na kranjski strani, ter postojnskih in senožeških. Vsprejeli so resolucijo: Vipavska železnica naj se zveže z eno točko projektirane proge Postojna-Štanjel, če le možno z Razdrtim. Prvi rlcmanjski župnik. — Dne 23. februvarja t. 1. je veleč. g. Frančišek Jedrejčič na škofiji po cerkvenih predpisih umeščen ali inštaliran na župnijo Ricmanje. Kdaj se gospod župnik preseli na svojo novo župnijo, ni še znano. Dalmatinski poslanoc odlikovan. Dalmatinski državni poslanec Virgil Perič je dobil red železne krone III. razreda. — Razpisan je natečaj za mesto čuvaja pri c. kr. kaznilnici v Kopru. Nadškof dr. Nagi. Dr. Nagi je bil povodom svojega imenovanja koadju-torjem imenovan naslovnim nadškofom Tirškim. V torek se je vrniil z Dunaja v Trst, kjer ostane Se nekoliko dni. Stalno se preseli na Dunaj prve dni meseca marca. Romanje v Lurd, Rim, Loreto. katero gre z dne 24. aprila in 24. augusta 1910 od Dunaja vzame pot: Dunaj,'Beljak Pontafel, Marseille, Lurd, 'Nizza, (ienua, Pisa, Rim, Loreto, Bologna, Pontafel,'Beljak, Dunaj. — Programe more se dobiti pri prečastitem gospodu Franju S e m m e l'h of e r-j u, župniku v VVald-mansfeld, Dolnja Avstrija In Antonu G ra dl-u, Dunaj, I. Operngasse 10. Umrla v 106. letu. — Na Reki je umrla v tainošnji bolnišnici starka Franica Pajkurič iz Kostrene v 106. letu. Pokojnica je ohranila do zadnjega časa popolno svežost duha. Znamenit izum Hrvata. — Vladko Fercnčina v Zagrebu je iznašel rešilni plavalni pas, s katerim se je nemogoče potopiti. Pas drži na površini vode 150 kilogramov teže, torej tudi človeka, ki ne zna plavati. Iznajdba je zelo znamenita, a uporaba te nove vrste pasu zelo enostavna. Bolezen dunajskega župana dr. Luegerja. — Dunajski župan dr. Lueger je bil v soboto previden, dasi niso zdrav niki smatrali takrat njegovega zdiavni-stvenega stanja nevarnim. Shujšalo se mu je ipa v pondeljek tako, da se .je bilo bati, da se mu bliža zadnja ura. Sv. Oče papež je poslal bolniku svoj blagoslov. Naš cesar pa se da .vsaki -dan informirati o njegovem zdravstvo nem stanju. Zadnji buletin se glasi: Temperatura 36-6, utripanje 68. Bolečin nikakih. Hrane je zavzel le malo. Stanje pljuč normalno. Telesno razpoloženje je svežeje. Listnica uprave: G. Anton Pod-.gornik, IBrodltl/n, Amerika: Denar prejeli v znesku 16Ilirom Hvala lepa! Mesine novice. iPostnl govori v cerkvi sv. Ignacija v Gorici so, kakor navadno, vsaki petek ■ob 7. ;zvcčer. 'Govori so o zgubljenem sinu -s posebnim ozirom na moderna vprašanja. Ker so ti govori edini slovenski postni govori v Gorici, se nadejamo obilne udeležbe. Shod socialnih demokratov razbit. V nedeljo so sklicali socialni demokrati v Gorici javen ljudski shod. Slučajno je prišlo na shod več Mazziniancev nego socialnih demokratov, ki so na shodu tako upili, Un se mi mogel obdržavati. Odlikovanje. Na Obrtno-kmetijski razstavi v Rimu, ki se je vršila te dni, je bil odlikovan z zlato svetinjo naš rojak g. Andrej Fajt, pekovski mojster v Gorici. Protep. — V nedeljo po noči je prišlo na Stolnem trgu pred kavarno Armonia zopet do krvavega pretepa med vojaki tukajšnjega pešpolka št. 47 in med civilisti. Vojaki so rabili orožje ter ranili več oseb. Posebno hudo sta bila ranjena 37-letni mizar Ivan Perion in 36-letni kamnosek Anton Širok, ki se oba nahajata v bolnišnici. Lastniku kavarne Armonia so napravili veliko ško de — razbili so mu vse šipe. Sv. maša za dušo blagopokojne Terezije Toroš, roj. Lasič bo dne 25. t. m. ob 77.j zjutraj v cerkvi sv. Vida na Pia--čuti. Podpisani vabi k sv. maši vse prijatelje in znance. Josip Toroš. posestnik in figovec v (iorici. Iz goriške okolice. g Iz Zalošč. Res lepega učitelja so dobili Zaloščani v nekem Golju, ki je bil prej tam gor nekje na kanalskem. Ta učitelj je ustanovil v Zaloščih društvo »Sokol", ki je pa dandanes po svojih težnjah in mišljenju 'liberalno in svobodomiselno. In čujte, v to 'liberalno in svobodomiselno društvo upisuje ta učitelj, kakor se govori, celo šolske otroke in jih prijazno nazivtje naše »Sokolice" in „Sokoliče“. Zaloščani, saj ste še toliko moški in katoliški, da ne bote pustili Vaših otročičev od kakoka »liberalca" zavajati v liberalna društva in na pota, ki niso za otroke. Ne .dajte se slepiti -od namazanega jezika, 'kakor češ »Sokol" je katoliško društvo. Pomnite to: liberalec ni zmožon Vam ustanoviti katoliškega društva. Kaj je »Sokol" in kaj so »Sokolice", to Vam'bodo že na poletje pokazali, ko »bodo prirejali svoje .plese, kjer bodo v žrtju in pitju, v plesu -in divjanju kazali, ikako mladino odgajajo. Pozor toraj dokler jje čas 1 g-S samokresom Je obstrelil v pond. v Mirnu v gostilni Budihnovi Franc‘Marušič iz Orehovelj okoli 24 let starega •Karola Besednjak iz Mirna in sicer v prsa. Igral se je s samokresom, name-iril na 'Besednjaka in sprožil. Ranjenca •so prepeljali v goriško bolnišnico. To je sad mirenskega pondcljka. Namesto da bi šli delat, popivajo v gostilnah. Sicer pa nam poročajo, da mnogo mladeničev v Mirnu nosi pri sebi samokrese. Ali imajo vsi ti dovoljenje od pristojne oblasti za to? g Iz Oornberga. — Res zanimanje za naše »Orle" raste od dne do dne. Tudi mlada dekleta skrbijo za povzdigo naših »Orlov". Na Kavčičevi svatbi na Brdu je nabrala 1.7 letna Rozalija Kavčič 10 kron. Toraj čast gre tdkeinu.dekletu. Ta dan se je .poročila njena sestra Ivanka z gospodom Josipom Simčič, stani|jočim v Trstu. Poročil se .je .g. Josip Šinigoj 7. g.čno Ivanko Šinigoj, g. Josip Rojc z g.čno Pavlino Vodopivec. Bilo vsem srečno ! k ajdovskega okraja. a 'Občni -zbor .jKnietske zveze" -zn ajdovski sodni okraj bo v nedeljo 27. t. m. ob 3Va pop. pri Rebku na Goričici. Dnevni:red po pravilih. Razpravljalo se bo (tudi vprašanje vinske:krize. a Vzajemno podporno društvo v zavarovanje goveje živine v Kamnjah je imelo v nedeljo 20. it. m. popoldne redrii občni zbor. Društvo je imelo' 1. 1909 dohodkov K 122987 izdat- kov K 83220 iReservni zaklad znaša K 373421. Članov ima društvo v občinah Kamnje, Vrtovin in Skrilje 213, vrednost zavarovane živine je znašala 52:100 kron. Izvoljen,je vnovič stari odbor; predsednik je kamenjski župan, tajnik nadučitelj, denarničar župnik. V k.; s. izobraževalnem društvu je predaval; mladenič 'Alojzij Novak iz Sela. član bratskega društva v Batujah, o pomenu telovadnega odseka, kjer se mladeniči izgojujejo v resne in razumne može. Navzoči so strmeli, da se upa priprost kmečki mladenič tako temeljito nastopiti. Navdušil je navzoče, dasejih je koj 34 priglasilo za telovadni odsek »Orla". a Iz Gor. Branice. — Nekaj časa sem začel je pri nas rogoviliti braniški učitelj Peček. Prvo leto delal se je tako sladkega, kakor turški med, tam ob de-želnozborskili volitvah pa se je tega naveličal, kajti vzbujali so se 11111 zopet spomini prejšnjih koprivskih let. Ker je namreč v Koprivi uganjal precej čudne stvari, branili so se ga KoprivČani z vsemi štirimi. In resnično z vspehom. Ker ga okrajni šolski svet ni znal in 111 mogel drugače uporabiti, poslal ga je nam Brauičaiiom v upanju, da se hode pri nas kaj poboljšal. Nekaj časa se je res delal krotkega; potem si je pa mislil, da je dovolj te lilimbe, in pokazal je svojo barvo. Kakor ovčar na gmajni. zatrobil Je na ves glas: »Soča" bo pela odslej po Branjoi!", a ostal je vpijoči ,v puščavi. Njegovo največ je upanje je bila šola. Tu .bi ibiiie zanj rodovitno :polje. in začel je miš e otroke poučevati po svojih načelih. .Seveda je prišel no ta način ,v nasprost.vo s krščanskimi starjši. Izkušnje v Koprivi ga niso še izučile in kakor vse kaže, tudi pri nas ga njegovo svobodomiselstvo ne bode privedlo do pravega cijja. £a Mas igospod učitelj Peček bi bilo menda najboljše, da se odpoveste svojemu stanu. Z zavednimi stariši in z zakonom bodete Vi prihajali vedno v nasprotstvo. Ako se Vam boue posrečilo v Branici izmuzniti se, pridete pa kje drugod na vrsto. Taka je torej z našim učiteljem. Spomnite se še malo na Koprivo g. učitelj Peček, saj Vi ste zelo nedolžen človek, samo slab spomin imate, zato dovolite, da Vas opomnimo, kako je bilo v Koprivi. Na Temnico pa smo celo prepričani, da se je prav nič več ne spominjate. Kako srečen človek, ki zna pozabiti ! S tem, da ste pričeli po 'Branici to-žariti može, ki ne trobijo v Vaš rog, nikar ne mislite, g. učitelj Peček, da so opravičena postala Vaša dejanja. Nad vse naj vlada Vaša »svobodna misel", ki naj Vas oprosti tega tiranstva — Vašega učiteljevanja. Najpametnejše pač, kar Vam bi mogla storiti 1 Brani.čarj L Iz kanalskega okraja. ki Kal. 'Podpisano županstvo čuti dolžnost se iskreno zahvaliti poslancem Slov. Ljud. Stranke, ki so se spomnili nas zapuščenllrKalanov v deželnem zboru in so nam pridobili izdaten prispevek za naše ceste v znesku 76.000'K. Iskrena zahvala veleč. g. dr. Gregorčiču, pre-'blagor. gg. prof.'Berbuču in Zegi, ki so s svojo odločno besedo delali na to, da nas otme sužnosti samote, da konečno vendar enkrat pridemo z dobrimi cestami v dotiko z ostalim svetom. Veliko zaslugo ,pri .tem velikem ,po£jjeJju ima.naš poslanec iin metčelnlk icestnega -odbora g. ,Zega. fRozablli -ga zato ne 'bodemo. iVeč let je delal za te ceste, proučeval iteren, napravljal razne prošnje itd. Ko-mečno je .vendar dosegel s -pomočjo drugih poslancev, .kar,je želel. Enako se zahvaljujemo našim gg. poslancem, ki so nam ,poskrbeli (1700 K ,podpore za novi votiijjak. iPovemo naj še, 'koliko ljudstva je na banjški planoti osamljenega, ki je ločeno od sveta, :ki nima1 nobene ceste. Občina Kal ima 1554 pre-j bivalcev, Banjšice 810, Avče 568, Bate '1069 in Lokovec 1445. Torej 6445 prebivalcev ni imelo.in nima še poštenega izhoda v svet z banjške planote, nima j nobene državne, in nobene deželne ceste. Upamo, da se kmalu z delom prične, da si ljudstvo kaj zasluži. Še enkrat: Bog živi naše gg. deželne poslance, ki so se spomnili zapuščenega ljudstva na banjški planoti. Županstvo Kal, dne 22. febr. 1910. Al a te v ž P.i r i h. župan. Iz tolminskega okraja. t Podmelec. — Dne 21. t. m. spremili smo tukaj k večnemu počitku vzgledno krščansko mater Katarino .Manfreda roj. Cičigoj. V bolezni je prejela dvakrat sv. zakramente za umirajoče in sedaj je pri Bogu, katerega je ljubila do zadnjega diha. Našla je tam že štiri svoje otročiče; tukaj na svetu pa žaluje za njo zvest mož in sedem dobro vzgojenih otrok, od katerih je eden, dasi še fant, odbomikduk. kmečke hranilnice, štirje so pa člani našega izobraževalnega društva. Blagi rajnici daj, o Bog, večni mir in pokoj, žalujoči družini pa sladko tolažbo: — da vi d'111 o zopet se 11 a d zvezd a 111 i! t Stržišče. — V nedeljo nas je obiskal nejc .mož, ki itiisli, da je visoko izobražen. Držal nam je govoranco o liberalnem -kalomoflu. Hvalil je čez vse liberalna bralna društva- Posebno pa lib. bral. društvo v njegovi vasi je pohvalil za njegov napredek. Rekel je tudi, da imajo njegovi sovaščani višjo izobrazbo nego ljudje iz naše vasi. Tu jih je pa č.uj iz ust naših fantov, da je kar umolknil. Zdelo se je, kakor da bi premišljal, kje je pozabil svojo izobrazbo. Njemu se najbrže o izobrazbi niti sanjalo ni nikdar, .kajti njegov govor je to jasno dokazal, dočim so naši fantje vedno za en korak naprej pred liberalnim bralnim društvom v Rutu. Čast takim fantom, ki se bojujejo za to, da ne pozabijo zlatih naukov, ki.>0 jim krščanske matere vcepile v srca v nežni mladosti. t S Ponlkev. — Minula je predpustna doba. Nastopil je mirnejši postni čas. Toda tu pri nas mora človek v pratiko pogledati, da to ve. Na zunaj se nič ne pozna. Že narava nam kaže le pusto zimsko lice. In skoro vsak večer kričijo pijane druhali po gostilnah jp tudi zunaj po vasi. Pač žalostna slika. Ta preklicani alkohol je tukajšnje ljudstvo popolnoma pokvaril. S svetilko pri belem dnevu težko najdeš pametnega trezno-mislečega moža. Ali ni žalostno, da sedaj, ko je Že ves svet poln izobraževalnih društev, ni tukaj še.ničesar? Imamo sicer bralno društvo, katero pa le životairi v popolnoma liberalnih rokah. Je seveda brez pomena. Ima dva časopisa, še teh nihče ne,čita.vVzdržujejo ga pravzaprav ti dvomljivi iliberalni gospodje samo -zato, da lahko priredijo kako »plesno batanje" pod njenim pokroviteljstvom. 'Dobro bi bilo, da bi politična oblast malo pregledala zapisnike tega društva. Že radi sloga iin oblike biibilo vredno pregledati; :toda jaz mislili), če bi se natančno igprašala društvena \yest,-dalbi sc znašel'kak prav smrten igreh. — Bližajo se tudi nove občinske volitve, in kakor se čuje, bodo precej za-inimive.-Razvila se je že precej živahna agitacija, seveda -bolj .tajna. t »Kat. slov. Izobr. društvo" Pod-fbrdg, je.na III. občnem zboru dne 20. t. m. izvolilo sledeči novi odbor: Ivan Kovač, predsednik; Ivan Torkar, podpredsednik; Andrej Lapanjo, tajnik in knjižničar; Andrej Štravs, blagajnik; Val. Kragelj, namestnik tajnika; Reter Valentinčič, Franc Kos in Anton Čufr odborniki. Nove ude sprejema društvo ob nedeljah od 8.- -10. ure piejpoldne v društvenem prostoru, t. j. v stari šoli. Odbor. t Koritnica pri Grahovem — Naši naprednjaki so zopet napredovali in sicer za eno veliko blamažo. Večkrat nam podtikajo stvari, ki bi jih seveda radi videli na naši strani, a žalibog jim ne moremo pri najboljši volji postreči s tako blamažo, kakoršno so oni doživeli v nedeljo 13. t. 111. Trudijo in pehajo se na vse krip-Ije, da bi onemogočili naše društveno delovanje. Obrekujejo, zabavljajo in celo napadajo ljudi, ki ne mislijo in ne delajo po njihovi volji. Mi se pa ne oziramo nato, ampak delamo nemoteno naprej, kakor smo. začeli. Prišli so pa zadnji čas do prepričanja, da po potu obrekovanja in zabavljanja ne morejo dalje. Kaj torej storiti, so si belili učene glave. Naučili smo jih vsaj misliti, če prej marsikateri naduti ali tudi pohlevni liberalec v baški dolini ni bil vajen. Posvetovali so se in tuhtali cele večere, kako priti tem »presnetim klerikalcem" do živega. I11 iztuhtali so jo z združenimi močmi! Kar bodo napravili »klerikalci". napravimo tudi mi. tako so skle- nili. Pred nedavnim časom se je namreč tukaj vršil shod za delavstvo, na katerem je bilo tudi nekaj onih, ki so nas hoteli 13. t. m. posnemati. Izrazili so se, da je takrat govornik dobro govoril. Samo to je po njihovem mnenju napačno, da se Ijdstvo organizira na podlagi, na kateri delujejo „farji“. Mi jim na drug način ne moremo vstreči. Pokazali so pa pni nam pot, kako naj se shode sklicuje in na njih govori. Raznesla se je vest po baški dolini, po bukovskem vrhu in celo po Grantu, da pride dr. Tuma iz Gorice ali dr. Mandič iz Trsta ali pa neki delavec iz Trsta. Kdo bi se ne zanimal za tak shod, na katerem bodo kar trije govorniki naenkrat govorili? Pa glej smolo! Čakali so udeleženci in čakali — govornikov niti enega ni bilo. Nekateri so začeli godrnjati in so mislili že oditi. Treba je bilo inalo počakati, ker je imel »govornik" shod v Hudajužni in do Koritnice rabi eno uro. Potrpimo malo, si je marsikdo mislil, ter s tem tolažil. Gotovo se je moral ..govornik" nekoliko zamuditi ali je pa njegov program obširen, da ga ni mogoče raztolmačiti en cel popoldan. Shod smo torej imeli v Hudajužni in na Koritnici in sicer brez govornika, kar je največja iznajdba v našem naprednem in modernem času. Človek bi skoraj mislil, da je še vedno pust ali smo pa že v aprilu. Vi pa, ki hočete hotč ali nehote vleči ljudstvo za nos, zapomnite si, da je post in tudi čas. v katerem živimo, resen! Za take burke naši ljudje nimajo časa. Upamo, da bodete počasi pogruntali še kako bolj napredno in moderno. Se priporočamo I t Društvo za varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Tolmin v Tolminu bo imelo svoj redni občni zbor dne 10. marca 1910. ob 3 pop. v sodnij- skih prostorih z običajnim dnevnim redom. Vsi prijatelji mladine se uljudno vabijo, da se v obilnem številu udeleže občnega zbora. Obenem so gg. nabiralci članarine :.aprošeni, naj isto vsaj nekaj dni pred občnim zbo rom pošljejo društvenemu blagajniku g. Josipu Kavčič-u, c. kr. glavnemu davkarju v p. v Tolminu. Odbor. Iz cerkljankega okraja. c Piuznje pri Otaležu. Že delj časa se o pustu pri nas ponavlja neka vrsta pustne „maškarade“ ali koledniki, ki je pa bolj podobna kaki blazni drulialji. Nabavijo si kake stare obleke ; okrasijo glave s papirjem ter spravijo skupaj vso staro zruja-velo godalo, da le kaj cvili in tuli, in hodijo taki od hiše do hiše in jih spremljajo otroci da je več „šundra". Glavno ulogo pa igra pri tem alkohol, ker kar naberejo, pa zapijejo. Žalibog, da se s to druhaljo družijo gospodarji in mladeniči iz uglednih družin. Ljudje božji! sedanjemu času niso več primerne take zabave, ki nam boljših nudijo razna društva. Kdor si hoče poštene zabave in razvedrila, naj pristopi k K. izobr. ali »Orlovem'4 društvu in tam skupno deluje za blagodejno razvedrilo in omiko. Tudi gasilno društvo bi združeno lahko napravilo kaj poštenega razvedrila. To društvo bo pa imelo za svojo napravo veliko stroškov, zato naj ga vsak blagovoljno podpira, kolikor more. Vedite, da časi so resni. Grozi nam pomankanje in beda, ker valovi draginje in druge nezgode pretijo uničiti tu najboljše domove. V takih razmerah je treba vsak vinar desetkrat obrniti, predno se ga izda. Na delo in v boj, dobro misleči ljudje, proti slabemu in škodljivemu alkoholu, ki dela toliko gorja v družinah in v gmotnem in moralnem blagostanju. Le oni bo živel vesel in zdrav, kdor se s slabo družbo ne bo pečal! Iz komenskega okraja. Volčjigrad. C. kr. deželni šolski svet je v svoji seji dne 14. septembra I. 1909 odredil, da se ustanovi enoraz-redna šola v Volčjemgradu. C. kr. okr. šolski svet je v svoji seji dne 15. novembra temu pritrdil ter sklenil, da se začne šolski poduk s pričetkom drugega šolskega poluletja tekočega leta, če bomo Volčjegrajci do tega časa priskrbeli potrebno šolsko sobo. Sobo za šolo smo priskrbeli. V starešinstveui seji v Komnu je bilo vse to tudi sprejeto in sicer dne 30. dec. 1900. Ta sklep bi se bil moral naznaniti c. kr. okrajnemu š. svetu. Ker pa smo zaman čakali na otvoritev šole, smo sami naznanili to c. kr. okr. šol. svetu ter zaprosili, naj se šola čimpreje otvori. Na naše obvestilo je prišel k nam c. kr. okr. šolski nadzornik in sicer dne 16. t. m. ter si ogledal za šolo namenjeno sobo. Pri tej priliki je c. kr. okr. šolski nadzornik rekel, da bi lahko imeli šolo uže od prto, ako bi županstvo v Komnu storilo svojo dolžnost ... — Kaj pomeni to ? Gotovi šušmarji so delali in še delajo na to, da bi nam uže pridobljeno šolo ugrabili ali vsaj omejili, da bi ne bila samostojna. Tukaj vidimo liberalce, prijatelje" omike in prosvete, kako se trudijo, da bi nam šolo snedli, in bi radi videli, da bi naših 80 šolodolžnih otrok slabo obiskovalo šolo vsled velike oddaljenosti in da bi tako malo znali ter da bi nas komenski magnati še nadalje tiščali pod svojo tiransko peto v nevednosti. — Upajmo, da se sedaj kmalu odpre šola. Občinarji. Za kratek čas. Dobro jima je posvetil,-V vlaku se je peljal frančiškan. Njemu nasproti se vsedeta dva inlečnozoba' moderneža, ki sta početkoin redovnika po strani pogledovala. Slednjič sta začela se iž njega norčevati. Frančiškan mirno bere brevir in se za nju niti ne zmeni. To ju silno jezi. Slednjič se eden predrzne in ga vpraša: „Prosim gospod pater, ali bi mi vi hoteli povedati, ali ste vi sv. Anton s prešičkom ali z. osličkom ?“ „Mladi gospodič, to vam pa storim z največjim veseljem", odgovori redovnik. „Vidite, če z vami govorim, sem sv. Anton z osličkom, če pa s tem vašim tovarišem, sem sv. Anton s prešičkom!" Glasen krohot, se razlega po-kupeju. Seveda moderniča se nista smejala; pač pa sta takoj pri prvi postaji zbežala iz voza. SOD izkušene gospodinje: TKathreiner ZKneippova sladna kava jc vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. eVrhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne. Najboljše Trgovino nahaja novih manurakfurno blago prostorih nasproti starim pod JHOlBŽiii! ZUBRUGiT Via Carducci številka 6 ---------(Gosposka ulica)-------- Med drugim omenjamo: Krasne SPOMLADANSKE modne volne, svile za Blouse, Zephyr za moške srajce, Perkale, Satlne, Batiste, Platno Panama, sukrio za moške obleke, perilo za opreme nevesti, za — —■■■ hotele in restavracije ——— '■ CEjlE SO STALflE Zbirke vzorcev so vedno na razpolago in pripravljen sem jih -------------- zastonj in franko razposlati kamorkoli. ------------- Naš sloves glede na okus in izbero je pač nedosegljiv in popolnoma smo prepričani, da nas ne more prekositi nobena --------------------------trgovina na3e stroke.------------------------- Pred vsem poudarjajoč solidnost naše tvrdke ter zagotavljajoč najcenejšo postrežbo, prosim, da si ogledate našo zalogo, da se vsak sam lahko prepriča o resničnosti naših besed.------------------- TEODOR HRIBAR. ( s -j Razpis daril. Govedoreja na Goriškem po ilaja od leta do leta važnejša. V naši deželi nam je ona vir znamenitih dohodkov, tako dn jo lahko vštevamo med najboljše panoge svojega kmetijskega gospodarstva. Uporabljaje denarno pomoč, ki jo je dovolilo c. kr. ministerstvo v pospeševanje naše govedoreje in pra-šičjereie, sklenil- je deželni odbor go-riški na podlagi programa, ki je bil ustanovljen dogovorno z odposlanci visoke vlade in tukajšnjih kmetijskih društev, pospeševati tekmovanje med kmetovalci, malimi posestniki in koloni in objavlja v ta namen sledeče razpise daril: I. Razpis za dobro vodstvo in oskrbovanje postaj za spuščanje bikov in postaj za osveženje krvi. Za ta razpis so določena sledeča darila: Za srednje ozemlje 2 darili po 100 K, 4 darila po 50 K, 4 darila po 25 K. Za planinsko ozemlje 2 darili po 100 K, 6 daril po 50 K, 4 darila po 25 K. Za ta darila se morejo potezati voditelji postaj za spu ščanje bikov v obče in pa voditelji postaj za osveženje krvi. Pri podeljevanju daril se bode upoštevalo: a) število bi kov plemenjakov; b) oskrbovanje in krmljenje bikov; c) oskrbovanje hleva in .pritiklin; d) vodstvo zapiska o spuščanju. II. Razpis daril za gradbe, prezidave in uredbe hlevov. Za ta razpis so določena naslednja darila: Za srednje ozemlje 1 darilo po 500 K, 3 darila po 200 K, 4 darila po 100 K. Za planinsko ozemlje 1 darilo po 500 K, 1 darilo po 200 K, 3 darila po 100 K. Za ta darila se morejo potezati mali posestniki, ki dokažejo, da so tekom leta zgradili, prezidali ali uredili hlevska poslopja, ki po svojej prostornosti odgovarjajo potrebam dotične kmetije in so tudi v zdravstvenem in gospodarskem oziru po voljna. Deželni odbor pa ne podeli samo daril, ampak je pripravljen preskrbeti prosilcem te vrste tudi načrte in pouke, po katerih naj se ravnajo. III. Razpis za zgradbo gnojišč in za pravilno ravnanje z gnojem. V to svrho se določijo sledeča darila: Za srednje ozemlje 1 darilo po 100 K, 5 daril po 50 K, 6 daril po 25 K. Za planinsko ozemlje 1 darilo po 100 K, 5 daril po 50 K, 6 daril po 25 K. Za ta darila se morejo potezati vsi mali posestniki in koloni. Pri podeljevanju daril se bode upošteval sistem, po katerem so napravljena gnojišča, ali so ograjena z zidom, cementom, ali samo z zemljo; ali je preskrbljeno za odtok gnojnice v posebno zgrajeno jamo. Upoštevalo se bode tudi to, ali je gnojišče na primernem mestu in kako se hrani in oskrbuje hlevski gnoj itd. IV. Razpis daril v prilog planinskemu ozemlju za izboljšanje planin, zavetišč, stanov, poti, napajališč itd. Za ta darila se lahko oglasijo vsi planšarji. Botičnim izboljšavam so odmenjena sledeča darila: 2 darili po 400 kron, 4 darila po 200 kron, 2 darili po 100 kron. Prosilci naj podajo svoje vloga po dotičnih županstvih deželnemu odboru in naj navedejo v njih podrobno vse one izboljšave, ki so jih že naredili, ali ki jih nameravajo še narediti. Ravnaje se po predpisih in navodilih c. kr. ministerstva za poljedelstvo gledč izboljšanja prašičjereje, oskrbovanja plemenskih postaj in prašičjih hlevov, razpisuje deželni odbor za celo deželo sledeča darila: 3 darila po 100 kron, 3 darila po 50 kron, 6 daril po 25 kron. V namen, da se udomači v deželi po-žlahtnjena nemška prašičja pasma, ki je na jako dobrem glasu, razpisuje deželni odbor naročbo na brezplačno podelitev 24 plemenjakov in sicer 12 svinj 2 do 4 mesečnih. Te živali se podele po posebnih pogojih, ki se v svojem času objavijo. Prošnje za podelitev vseh zgoraj označenih daril je predložiti po dotičnih županstvih deželnemu odboru do dne 31. marca t. 1. Darila se podele tekom leta 1910. Kolikor za priso-janje zgorej označenih daril, toliko za brezplačno podeljevanje prašičjih plemenjakov, ustanovi deželni odbor posebne komisije, katerim poveri nabiranje podatkov, na podlagi katerih se bode konečno sodilo. Loterijske številke. 19. febriivarja. Dunaj .... 6 73 63 75 87 Gradec 35 20 45 76 23 podpirajte slov. šolstvo Rojaki! ~ v Gorici! ZZ JAKOB ŠULIGOJ = urar c. kr. državne zeležnice — v GORICI, Gosposka ulica št. 25. priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete. ■.■■■■ Naznanilo. Slav. občinstva uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Černovic, čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. Naznanilo. r- Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem ustanovil v Vipolžah nov, lepo urejen mlin na benzin. Vabim p. n. trgovce in obrtnike na deželi in v mestu, naj blagovole naročevati belo in rumeno moko prve vrste ter domačo turščico v mojem mlinu. Vabim tudi naše kmetovalce v Brdih, naj se blagovole posluževati te prilike, saj v naših krajih nismo še imeli kaj podobnega. V zalogi imam tudi dobro briško ribolo, tropinsko žganje in slibovec. Na zahtevo pošiljam brezplačno tudi uzorce. Se spoštovanjem Vincenc Jasnlč, posestnik in obrtnik v Vipolžah p. Kozana. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pitarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožai venci mašne knjižice. Hišna olmvala za vse letne Im. Posebnost: temena ** zelenjave, trave In detelje. N&jbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. ♦ £ Odlikovana pekarija ^ >§ in sladčičarna * K. Draščik v Gorici na Koran # (v lastni hiSl) izvršuje naročila v«akovrNtuega peciva, torte, kolače za birmanoe in poroke, pince it miijtii krm. Uliorttorju pr« Ino se napolnijo steklenice. Zato r.amoretu Jamčili stojim čč. odjemalcem irlede člstote in Maine sposobnosti /a zdravljenje. CriNtofolettijeva pijača i* kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. TRGOVINA s SEMENI na debefo in drobno v LJUBL JANI Marijin trg. (nasproti frančiškanske cerkve) priporočala svojo najpopolnejšo zalogo zanesljivih semen kakor: domačo deteljo, lucerno ali večno deteljo, velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za sulio in mokro zemljo, semenski oves IJgovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečisah po 10 in 20 v, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd. Cen ovni k pošlje va na zahtevo zastonj. Podpisani naananjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem svojo pekarno preselil v lastno hišo v ulico FORMICA št. 21—23 Prcj 24- Priporočam svojim in drugim odjemalcem k obilnem obisku —Tr=.-z=r5: Postrežba točna in poštena. _______ Z odličnim spoštovanjem udani E. Jakin, pekovski mojster v Gorici. Na prodaj sti: a) posestvo ua Ljubimi, županstvo Tolmin in b) posestjo v Volčah, županstvo Volče. IVsako izmed teh posestev obstoji iz hiše, hleva, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, senožet, pašnikov in gozdov. Cene primerne, pogoji ugodni. Natančneje pojasnila daje naČelništvo Tolminske hranilnice in posojilnice66 registrovane zadruge z neomejeno zavezo. — .-------------------------- Čevljarska zadruga g Mirnu naznanja sl občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za^obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako-^*^^^°buvala ter sprejema naročila po zmernih cenah. Sr * Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrov ima zadruga z oni (.‘jen o zavezo psrednje pri nalom tietijstih potrebščin in pri prodi ■'v- -v •'v- tmetijskib priisltof. v- -v ■yvj Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE ‘ v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPi ŠT. 32- Aleksander Ambrožič, urar In trgovec v Gorici, Tekališče Jos. Verdija 26, v Gorici. Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in budilnih ur, pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov Itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih cenah. — Popravila Izvršujejo se točno in ceno. -- Viaka ura se Jam6l eno leto. — «*®®«®## #©®®®#®®#####®®®®®‘*>®® * ®®®®*®®®®®®®®®®®®®®®®$$®®$®g | Prosiva gahteva ti listke! 3 <4 a a % 0 u M 1 i o Največja trgovina z železjem Milili & 2AIHO GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne' nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 10U kron blaga. Prosiva sahtevati listke! r L JVfazriarcilo. ,,Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4'2° o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5'40j0 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. J Priporočajte med seboj -..-- ■ manufakturno trgovino ===== FRANC RAVNIKAR Gorica = Rašlelju šl. 16 = Gorica. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.