Pofiinloa plačana * gotovini«
Leto XII., itev. 173
Ljubljana, četrtek 30. julija I93I
Cena 2 Din
L pravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen' burgova uL 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st 13. —• Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon s t 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180 Wien št. 105.241
Naročnina znaša mesečno 25.— Dia za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 kn 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Ceije: Kocenova uL 8. Telef. št. 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p« tarifu.
O čem so razpravljali na berlinskem sestanku
tatgleške informacije o berlinskih razgovorih — Macdonald in Henderson sta zopet v Londonu
London, 29. julija AA. Nocoj kmalu po šestih je prispel z letalom na letališče Croydon iz Berlina ministrski predsednik Macdonald. Letalo je pristalo med poletom v Hannovru, kjer je Macdonald kosil. Pri prihodu v London so pozdravili ministrskega predsednika zastopniki oblasti, nakar je takoj odšel v svoje urade.
Berlin, 29. julija A A. Wolff poroča: Angleški minister zunanjih zadev Henderson je odpotoval snoči ob 22. z ekspresnim vlakom v London. Na postaji so se od njega poslovili nemški zunanji minister Curtius, državni tajnik Biilow in več visokih uradnikov zunanjega ministrstva.
London, 29. julija AA. Predsednik angleške vlade Macdonald je davi zapustil Eerlin. Na letališču Tempelhof so se od njega poslovili kancelar dr. Bruning,, zona uj i minister dr. Curtius in angleški poslanik v Berlinu. Ko se Je letalo dvignilo 9 srak, je prisotna množica priredila Mac-donaldu živahne ovacije. Macdonalda spremljata dve vojaški letali.
Zunanji minister Henderson je odpotoval iz Berlina že snoči in se je vrnil v London preko Calaisa z vlakom.
Nemški in angleški ministri so razpravljali v Berlinu o sedanjih aktualnih vprašanjih. V prvi vrsti so govorili o izvedbi sklepov londonske konference. Razpravljali so nadalje o splošnem položaju trgovine in financ in o ukrepih, ki naj bi položaj na tem polju olajšali.
Važno je bilo nadalje vprašanje o mednarodni konvenciji za izenačenje delovnega časa v rudarski industriji. Naposled no govorili o pripravah za mednarodno razorožitveno konferenco.
Razgovori so bili prav prisrčni. Angleški in nemški državniki so sklenili, da bodo osebne stike v Chequersu, v Parizu in v Londonu ohranili in izpopolnili.
V razgovoru 7 novinarji je Macdonald Izjavil, da je vprašanje gospodarskega so- I
delovanja bistveno, če bodo države z visokimi carinami izključile vsakršno skupnost v produkciji, je polom neizbežen. Zato so potrebni industrijski sporazumi. Evropske vlade se zavedajo, da je to največje vprašanje bližnje bodočnosti. To vprašanje so načele že konference v ženevi.
Na vprašanje, kaj je z odtokom zlata iz Londona, je Macdonald odgovoril, da velja krilatica o varnosti aagleške državne banke danes prav tako, kakor pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Angleška narodna banka je pri vsaki priliki pomagala Nemčiji. Avstriji in Madžarski. Ko je nastal run na nemške kratkoročne kredite, je čutila posledice tega dogodka tudi angleška narodna banka na svojih inozemskih depozitih. Zato je nastalo razburjenje. tako da so pričeli dvigati zlato v Londonu. Anglij* pa je tako močna, da bo z lahkoto prsms-sala t' težkoče.
Pred novimi važnimi sestanki evropskih državnikov
Berlin, 29. julija g. O raznih obiskih, ki se pripravljajo za bližnje dneve v Parizu, oziroma Rimu, kakor tudi o obisku francoskih državnikov v Berlinu, se vršijo trenutno živahna pogajanja, vendar še ni bilo sklenjeno nič končnoveljavnega. Po vsej priliki bodo Francozi obiskali Berlin šele v avgustu.
Mellon na francoski rivijeri
Pariz, 29. julija č. Ameriški finančni minister Mellon je potoval danes iz Londona preko Pariza na francosko rivijero. Mellon ni hotel dati novinarjem nikakih izjav.
Pred odpravo plačilnih omejitev v Nemčiji
Berlin, 29. julija AA. Vlada namerava uvesti popolnoma neoviran plačilni promet s prihodnjim ponedeljkom.
Anglija odklanja francosko kreditno pomoč
Francoska banka je ponudila Angleški banki rediskont-ni kredit 20 milijonov funtov - Angleški finančni minister smatra, da kredit ni potreben
Pariz, 29. julija, d. Med francoskimi in angleškimi bankami so se vršila zadnje da' pogajanja za rediskontni kredit v višini 20 milijonov funtov. Ta kredit naj bi dala Francoska banka Angleški banki. V načelu je bil že dosežen sporazum, toda sedaj je angleški finančni minister Snow-den najetje tega kredita zabranil, češ, da bi moglo to kvarno vplivati na kredit An g H je in da kredit sploh ni potreben. Anglija je prišla v trenotne težkoče, ker svojih terjatev v obliki kratkoročnih kreditov nemškemu gospodarstvu ne more takoj likvidirati, kakor bi to zahtevala tre-notna situacija na angleškem denarnem trgu. Na londonski konferenci se je Anglija obvezala, da teh kreditov ne do odpovedovala, da ne bi s tem še bolj poostrila finančne krize v Nemčiji. Gre za znatno vsoto od 70 milijonov funtov (poldrugo milijardo mark), s katero Anglija za enkrat ne more disponirati. Na drugi strani pa imajo angleške banke znatne kratkoročne obveznosti nasproti Franc..M, ia s;cc.r v višini 110 milijono' funtov Francoske banke nalagajo namreč večino svojih trenotnih denara h presežkov v Angliji, kjer je plasirana polovica vsega francoskega kratkoročnega dobroimetja v inozemstvu, čim so francoske banke potrebovale večje denarne zneske in so pričele odpovedovati svoje naložbe v Ansli-ji, je angleški denarni trg zašel v stisko. Angleške banke bi v normalnih razmerah takoj likvidirale del svojih kratkoročnih kreditov v Nemčiji, da zadostijo svojim obveznostim, sedaj pa jim je to onemogočeno. Znatne odpovedi francoskih kreditov &o imele zaradi tega posledico, da je nastopila velika potreba po devizah, ki se je začela izravnavati na ta način, da je zlato iz Angleške banke nričelo odtekati v Francijo, V nekaj tednih je morala Angleška banka oddati za okrog 30 milijonov funtov zlata. Ker je ta kriza samo prehodnega značaja, bi bil Angliji potreben 1« kratkoročni devizni (rediskontni). kredit, s katerim bi se krila trenotna velika potreba po devizah, ki je v zvezi x opisanimi transakcijami. S tem kreditom b? Anglija kot največja posredovalka a a svetovnem denarnem trgu pridobila na času, da svoje naložbe v inozemstva zopet spravi v sklad s svojimi obveznostmi napram inozemstvu. Naravno je, da je ta kredit ponudila Angliji Francoska banka, ker ima na eni strani Francija ogromna razpoložljiva denarna sredstva in ker bi se na drugi strani pasivno držanje Francoske banke lahko tolmačilo kot potrditev raznih vesti, češ da jo Francija z odpovedjo kreditov hotela izvajati le politični pritisk na Anglijo.
Angleško tolmačenje
London, 29. julija, č. Kakor javlja »Dal* ly Telegraph«, britanski finančni minister ni dal privoljenja za skleaiitev posojila Bank of England pri Banque de France v znesku 20 milijonov funtov. Guverner Angleške banke Montague Norman, je bil na vsak način za to posojilo, prav taiko odloč« no pa se je izjavil zoper posojilo finančni minister, ki je zavzel stališče, da Angliii ni treba posojila. Tako posojilo bi biio Le
v škodo britanskemu kreditu v inozem« stvu. »Daily Herald« se obrača v zelo ostrem tonu na poročila, ki so govorila o tem, da je Anglija zahtevala pomoči od Francije. Niti besedice da n{ resnice na tem. Šlo je baje samo za to, da se prepričajo Nemčija, Avstrija, Madžarska in sploh Srednja Evropa, da Velika Britanija ne more več pomagati tem državam, ki potrebujejo pomoči in da je moči dobiti podporo le še v Parizu, seveda pod pogoji, ki bi jih zahtevala Francija.
Francosko tolmačenje
Pariz, 29. julija g. Angleško-francoska kreditna pogajanja, ki so bila, kakor se je zdelo, tik pred zaključkom, so bila nenadoma prekinjena. Angleški zastopnik sir Norbert Kindersley je odpotoval v London, da bi stopil v stike z ravnateljem Angleške banke in dobil nova navodila. Vzrok nepričakovanega preloma je baje zahteva Francije, da bi dovolila rediskontni kredit samo v francoskih frankih. V Angliji se temu upirajo, ker je Angleška banka vedno jemala kredite samo v funtih. S francoske strani naglašajo, da mora francoski frank trenutno veljati kot najboljša valuta na svetu, tako da Francoska banka nima povoda, da bi dovoljevala kredite v drugih valutah kakor v svoji.
BOLGARSKA VLADA
NAJ IZPOLNI SVOJO OBLJUBO
Važne ugotovitve preiskave o najnovejšem poskusu atentata makedonstvujuščih - štirje komite ubiti, peti ujet
Demisija španske vlade
Madrid, 29. julija. AA. Španska začasna vlada je na včerajšnji seji novoizvoljene ustavodajne skupščine odstopila. Ministrski predsednik je formelno predložil de-misijo kabineta in pojasnil vladne upravne odredbe. Debata o vladni demisiji bo trajala najbrž več dni.
Splošno pričakujejo, da bo ustavodajna skupščina zaprosila Zamoro, da ostane s svojim kabinetom še nadalje na krmilu.
Lloyd George operiran
London, 29. julija. AA. Za zdravstveno .«tanje bivšega ministrskega predsednika Llovda Georgea, k? je bii danes operiran vlada v vseh krogih veliko zanimanije. Kralju Juriju, ki je na kraljevski jahti v Cowesu, stalno poročajo o Stanju bolnika.
Ameriški prekooceanski letalci izginili
London, 29. julija, g. O obeh ameriških letalih, ki sta včeraj zjutraj iz Newyorka startali za polet preko oceana, do sedaj še ni zanesljivih poročil. Edina vest iz otoka Valencie ob irski obali zatrjuje, da so v današnjih zgodnjih popoldanskih urah slišali prebivalci brnenje motorja, vendar pa zaradi goste megle letala ni bilo rnogo« če videti. Kakor menijo gre za eno izmed obeh ameriških letal. Obalna straža na Irskem je dobila nalog, naj strogo pazi, če bi kje opazila letala.
Hearst v Nemčiji
Nanheim, 29. julija AA. Semkaj je prispel znani lastnik ameriških listov Ran-dolph Hearst Tu bo ostal več tednov, da se zdravi.
Beograd 29. iuliia o. Najnovejši do«vus bolzarskih banditov izvršiti na našem ozemlju nov zločinski atentat (zlei o tem tudi članek na 2. strani) ie zoDet enkrat razzalil vso znilobo. ki se skriva ood znano firmo VM>RO. kakor se naziva tolna kriminalnih tioov. Vsemu svetu ie oočetie teh zločincev že dovoli znano. Krvavi po-ulični obračuni v Sofiji ored očmi oblasti so odprli oči tudi onim. ki so morda do-Drei še verovaM. da zasleduieio ti liudie kake višie cilie. Znano ie tudi že. da iih Dodoiraio in finančno vzdržujeio oni. ki imaao interes na tem. da ne Dride do ori-iateliskeza sožitia med Boieariio in Juzo-slavijo in da se neprestano krši mir na meji.
Režam e. Liančeva ie defovante te ile-zalne orzanizaciie toleriral ali celo naravnost podpiral: zato so se makedonstvu-iušči Dri zadnjih Darlamentarnih volitvah tudi tako zavzemali za njezovo zmazo. Bolearskj narod ie vseza teza do zrla sat m ie to ori volitvah tudi iavno Dokazal, ko ie doživel Ljaočev naravnost katastrofalen ooraz. Na krmilo ie Drišel Malinov. ki ie ob prevzemu oblasti izrecno ooudaril da hoče niezova vlada storiti vse za dobre m prijateljske odnošaie s sosedi. Inozemstvo ie SDreielo to niezovo izjavo sicer z vidnim zadovoljstvom, vendar oa dokai skeptično. Čakalo ie. da se ookaže vlada na delu.
Ozadje nove akcije
Kakor oa kažejo najnovejši dozodki. se v Bolzanji ni mnozo soremenilo. Zadnii naoad bolzarskih komitov na naše ozemlie oriča. da se takozvani makedonski revolucionarji ne čutiio s oadcetn Liaočeva Drav nič Drizadete. Ta niihov zločinski oodviz nai bi dokazal doma in v inozemstvu, da bolzarski komati še deluiieio in da iih nihče ne ovira.
Ima na ta naoad tudi še druzo ozadie. Takozvana orzanizaoija makedonskih revolucionarjev ima vsaka štiri leta svoi konzres ter se bo sestala tudi letos, da izvoli novo vodstvo. Na konzresu Dred štirimi leti ie bil izvolien za Dredsednika Iv. Mihajlov. Sedai bo moral darati obračun in zato ie bik) treba novih deiani. ki nai dokažeio aktivnost orzanizaotie. Vse to ie makedonstvuiušče naootilo. da so sedaj, ko so že nekaj časa mirovali, začeli zooet novo akcijo. S tem so se hoteli opravičiti tudi ored onimi, od katerih dobivalo ozromne denarne podpore. Potrebni so iim novi zločini, da si te oodnore zasizuraio tudi za bodočnost.
Izjalovljena zločinska nakana
Toda niihova akcija se ie izjalovila narl čuiečnostio naših obmeinih orzanov in ob Datrijotizmu našeza prebivalstva ki sdoi»-tano sode'u.ie Dri čiščenju meje in čuvanju nedotakljivosti našeza ozemlja. Bilanca t*-za najnovejšeza zločinskeza Dodviza ie za orzanizatorie zelo oorazna. Ne le. da niso dosezli zažel.ieneza cilja, marveč so se do. Dolnoma razzalili. Dali so neoobitnih dokazov. kdo organizira tiaoade na naše mei* odkod dobivajo orožje in eksploziva in kako si zamišlijajo svoio akcijo.
Dne 19. t. m. okroz 22. oonoči ie naletela orožniška patrulja v bližini sela Prevali ca v DČinskem srezu na tolpo bolzarskih komitov. broiečo Det liudi Ko iih ie patrulja nozvala. nai se ustavijo in legitimirajo. so banditi začeli streljati iz pušk. Vnela se ie borba v kateri sta bila dvi napadalca ubita. Ostali so v temni noči po-beznili proti bolzarski meii. Čim ie orebi-valstvo izvedelo za ta dozodek. ie takoi samo od sebe začelo zasledovati nanadal-ce in v vsakem Dozledu podpiralo oblasti.
Od ustreljenih dveh komitov ie eden star okoli 23 let. Na sebi ie imel komitsko uniformo voiaškeza kroia sivo višnieve barve, na nozah Da ie nosil ooanke. Na oerilu ie iasen žiz neke bole?- * - tovarne in označba »Blzarsko platno«. Druži ubili komita ie star okoli 30 let. olešast: no*:-i ie izredno fino perilo. iz česar skieoaio. da ie pripadal višiim krozom in da ie bil bržkone voditeli komitske petke Pri niem so našli 1050 lejev. Polez ubitih so našli tudi dva peklenska stroja, namenjena za izvršitev atentatov. nadaHje šest bomb bol-zarske fabrikaoiie sistema Odrin. dve nu-ški dva revolverja 10 revolverskih nabojev. 2 Dasova nabojev za Duške. 5 oelerin in dve torbi s konzervami in Dreoečencem To ie tem boli značilno, ker so ooorei orihajaii bolzarski komifi na naše ozemlje brez hrane. Hrano so dobivali ali ad svoiih tajnih zaveznikov. aH Da so io izsilili od kmetov. V zadnii dobi Da <o naver->nj no-oolnoma na sebe. ker iim domače orebi-valstvo ne da ničesar, marveč bi iih takof. ko bi se kje ooiavih". orijavilo oblastem. Zato se morajo skrivati in nositi hrano s sebo-j. Prav tako so našli ori ubitih komi-t>h tudi sanitetni materija} z bolgarskimi naoisi in bolzarske vž:—lice. V borbi s ko-miti pri Prevalicu ie bil .ranjen tudi seljak Mirko Tasič
Uspešno zasledovanje zločincev
Pobegle razbojnike je nato orožništvo ob sodelovanju prebivalstva brez prestanka zasledovalo. 21. t m. so orožniki in seljaki naleteli na begunce v bosi Igra jskem srezu v bližini sela Bela Gržana, lik ob bolgarski meji. Zasledovanci so bežali ▼ smeri proti Mlevski planini. Tu so zašli v zasedo, ki jo je vodil žandarmerijski kaplar Miladinovič. Med banditi in zasledovalci se je vnela borba, v kateri je bii kaplar Miladinovič precej
hudo ranjen. Ko je neki seljak to opazil je takoj vzel njegovo puško in začel preganjati komite ter je na begu enega ustrelil. Tudi ta je nosil ko.nitsko uniformo ter imel pri sebi cel arzenai orožja in municij«, med drugim tudi strojno puško tujega izvora s 360 naboji. D^e bombi, ki so ju našli pri ubitem, n sitn žig VMRO, <pa pa je sistema Odrin- l'biti komita je star okoli 32 let in sodeč po tem, da ima skrbno negovme roke, pripada bržkone boljšim slojem.
Ujet komita
Preostala sta torej 'e dva komita ki «o jih oblasti in prebivalstvo zasledovali daljo. Že naslednjega dne 23. i m so v gozdn v bližini Gornje L'"s;ne v bosiljgraj£kem srezu v bližini bolgarske meje naleteli na četrtega komlfo. Bil ;e tako iznen:ii'en da ni niti utegnil seči pr- orožju, niti vzeti otrupa, ki tia je imel pri sebi. Vsi komiti dobi namreč na pot takoj učinkujoč strup ter imajo nalogo, ca se morajo v najskrajnejšem primeru 7astnviti, samo da ne pridejo živi v roke našim cbkstem. Pr->"nebnega komita so takoj razorožili, oklenili in odvedli v Bosiljgrad. Začeli so ga takoj zasliševati :n nj'gove izpovedi so potrdile ne samo to. kar jo bilo že itak popolnoma jasno, da je bil namreč napad organiziran na bol^arskom ozemlju, marveč je podal tudi še razne druge podrobnosti o namenu organizacije in organizatorjih vse akcije.
Priprave za napad
Aretirani kcmiis je med drugim izpovedal:
Zaposlen je bil v Sofiji pri nekem nemškem gradbenem podjetju. Dnevno je zaslužil 80 lejev. Pri podjetju je bil zaposlen tudi neki Mi',an, ki mu je nekega dne sporočil, da želi ž njim govoriti komitski vodja Kuriev. Dogovorila sta sestanek v kavarni v Ulici sv. N»delie. Po kratkem razgovoru ga je Kurtev vprašal, ali bi hotel stopiti v njegovo organizacijo in povesti štiri njegove ljudi preko meje, kjer nameravajo izvršiti atentate. Ko je to odklonil, mu je Kurtev zagrozil, da ga bo ubil, ker sedaj že ve za njihovo tajnost. Pod vtisom te grožnje se je naposled vdal.
Takoj naslednjega dne je moral odpotovati s Kurtevom v ČustenduL Tam je bila zanje že pripravljena soba v hotelu Drago-man. ki je last nekega Toše Izvorskega. V hotelu je stanoval dva tedna. Imel je vse zastonj in je lahko jedel in pil, kolikor je hotel. Nekega večera je prišel ponj avtomobil in odpeljali so ga skupno z dvema drugima na mejo do sela Batanovci. Tu sta čakala v nekem gozdu že dva druga komita. Predstavljena sta mu bila samo po imenih Trifun in Špiro. V dveh velikih zabojih sta imela pripravljeno' obleko, orožje, municijo, hrano, peklenske stroje in vse drugo, kar je bilo potrebno za pot. Ko so si vse razdelili,
so krenili v trdni temi preko meje. Po par-dnevnem potovanju so prišli v bližino Pre-valcev. Potovali so samo ponoči od ll. do 3. zjutraj, podnevi pa so se skrhali v gozdovih.
Vodja atentatorjev
V svoji nadaljni izpovedi aretiranec podrobno opisuje spopad s patruljami do njegovega ujetja. Po dveh spopadih sta jim ostala še dva peklenska stroja, ki so ju na begu zakopali v bližini meje. Ta dva peklenska stroja so nato res tudi našli. Za njegovo sodelovanje pri tej akciji mu je Kurtev" obljubil po povratku stalno mesečno plačo po 2800 lejev, razen tega pa še nagrado 10 de 20 tisoč lejev po uspehu akcije. Izpovedal je, da je vso to akcijo organiziral Vladimir Kurtev, ki je državni profesor učiteljišča v Custendulu, v komitski organizaciji pa >punktovrri načelnika v Custendulu. On je tudi organiziral atentat na generala Kovače-viča ter mu je tudi pripovedoval, da ima pripravljenih še 50 atentatorjev, ki iih bo v malih skupinah poslal preko meje v Jugoslavijo, da izvrše tu celo vrsto atentatov in zločinov. Dobiti pa mora še vednike, ki poznajo pota na našem ozemliv
Resničnčost teh izpovedi potrjuje tuc!! dejstvo, da so 21. t m. prijeli v Kumaoovu se enega bolgarskega atentatorlja. OkTog 8. zvečer so opazili v Kumanovu sumi ji« vega tujca, na katerga so ljudje takoj o po* zorili orožništvo. Ko je prišel orožnik in zahteval, naj 6e legitimira, je neznanec potegnil samokres in začel streljati. Pri tem je ranil nekeg? otroka. Seveda je mo« ral sedaj streljati tudi orožnik, ki je ne« znanca ustrelil. Tudi prj tem so našli po« leg orožja razne druge predmete, ki jasm« pričajo, da pril*ija iz Bolgarije.
Besedo ima bolgarska vlada
Če povsem tem prihajamo nazaj na izja« vo bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Malinova ob prevzemu vlade v Bolgariji, da hoče vzpostaviti dobre odnošaje z vsemi sosednimi država« mi, smemo z vso pravico zahtevati, da to 6vojo izjavo po teh dogodkih z dejan ii podpre. Prvi pogoj za dobro sosedno sožitje je, da Bolgarija spoštuje naše meje. Nobena država ne more dopuščati, da sa njene meje neprestano izpostavljajo takim zločinskim napadom. Zato je vlada g. Malinova tem bolj dolžina, da dokaže nam in vsemu svetu, kdo je v Bolgariji moč« nejši, ali bolgarski banditi ali pa bolgar» ska vlada. Ta dokaz mora podati ne samo zato, da pokaže svojo resno voljo, marveč tudi v interesu samega bolgarskega naroda in bolgarske države, katerima ti zločinski podvigi izpodkopavajo v inozemstvu ugled in kredit. Bolgarski narod je pri volitvah pokazal, da tega početja ne odobrava.
Tudi beograjske eksplozije so bile delo ma-
kedonstvujuščiT
Francoski list objavlja razkritja o Kako so bile položene
Pariz, 29. julija. AA. Danes je »Matin« začel objavljati napovedano serijo člankov Perigorda pod naslovom: »Banditje na vzhodu«. Članek popisuje atentatorja Kosi-dina Jordanova in njegova dela. Jordanov je 3. aprila t. 1. položil znane peklenske stroje. Perigord ga je obiskal v ječi, kjer mu je Jordanov o tem pripovedoval. V Sofijo je prišel, je rekel, da dobi dela. Profesor Jošev, ki živi svobodno v Sofiji, ga je nagovoril, da je stopil v njegovo organizacijo, ter ga je seznanil z inž. Zam« basovom ki se bavi s pirotehniko. V kleti hiše Zambasova je bilo 15 bomb. Jošev in Jordanov sta jih vzela 8 in 3 revolverje sistema' Parabellum. Jošev mu je dal 1200 lejev. nato pa ga je bivši agent Asan Ni-
zločinih »banditov na vzhodu« bombe v Beogradu
kolov učil, kako se ravna s peklenskimi stroji. Isti Nikolov je skupno z nekim Panajevom položil 3. marca 1930 pet bomb v Pirotu, pri čemer je poginilo več ljudi.
Ko se je naučil ravnanja s peklenskimi stroji, je Jordanov šel v Jugoslavijo, kjer je v Beogradu po/ožil bombe pred vojno ministrstvo; takrat je postal žrtev major Rekslov, Do bolgarske meje sta ga takrat spremila Nikolov in Tljev; Jordanov je prekoračil mejo v pričo bolgarskih obmejnih straž. Jordanov je pripovedoval novinarju, da so Zambasov, Jošev. Nikolov in Iljev pri tisti priliki dobili običajne lepe nagrade, ki jih je iz Gornjega Džuma osebno prinesel Vanče Mihajlov.
»Zeppelin *1 se že zopet vrača
Zaradi iMwodnih vremenskih prilik je moral opustiti aadaljnja raziskavanja i i se vrača v Ljeningrad
Hamburg, 29. julija, s. Kakor poroča »Hamburg Amerika Linie« je bil »Grof Zeppelin« v današniih dopo'danskih urah nad Novo Zemljo. Po nadaljnjih vesteh je zrakoplov krenil na^aj v smeri proti Le« ninigradu. kamor bo prispel jutri. Potem« takem je Gof Zeppelin letel od Belega otoka proti vzhodu samo do Severnaje Zemlje, to je do otočja, ki ležj pred rtičem Čeljuskinom pri čemer pa ni nadaljeval 1 poti do severno sibirskih otokov.
Leningrad, 29. julija. 2. Zrakoplov' »Grof Zeppelin« je šele po 40 urnem molku zo«
pet dobil brezžično zvezo s celino. Zra« koplov je po zadnjih vesteh krenil zopet proti jugu in je na poti proti Leningradu. »Grof Zeppelin«: bo, kakor računajo, prispel v četrtek v Leningrad, dočim o nje« govem nadaljniem poletu v Berlin še ne vedo ničesar, ker ni znano, ali je morda potreben popravila. Da se je zrakoplov predčasno vrnil, izvira od tod da so v se« vernih krajih vladale izredno neugodne vremenske prilike in je Ml o posebno zaradi goste megle onemogočeno vsako znan« stveno opazovanje.
Ali je dunajski atentator res Jugosloven?
Dunaj. 29. julija, s. Kljub prizadevanju policije še vedno ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bil atentator na bivšega sovjetskega emisaria Semmelman-na res Jugosloven Andrej Biklovfč iz Po-žarevca. Ugotovljeno je le toliko, da je atentator že sedem let potoval pod najrazličnejšimi imeni kot komunistični agitator, kurir in Drenašalec brošur. Od jugoslovenskih oblastev še ni prišlo obvestilo, ali je v Požarevcu, kjer je Biklovič baje rojen, znana kakšna oseba pod tem imenom. Tudi od drugih policijskih uprav
ni nobenih poročil o življenju morilca aR njegove žrtve. Razen tega se ni dalo niti ugotoviti, kje je bil Biklovič v noči pred umorom. Morilca so danes izročili deželnemu sodišču.
»Do X« ostane v Ameriki
Friedrichshafen, 29. julija AA. Velele-talo »Do X« se najbrž re vrne V3č v Nemčijo. Kupila ga je ameriška letalska družba in bo opravljalo redni potniški in postni promet med New Yorkom in vzhodno južnoameriško obalo. Startal bo v soboto za prvi polet v New York. Brazilski poštni urad .ie izdal za to priliko posebno serijo poštnih znamk.
Delo za spravo med papežem in fašizmom
Papež je imenoval posebno komisijo, ki bo proučila do jeseni vsa sporna vprašanja
Rim, 29. julija, s. Kakor se zatrjuje iz dobro poučenega vira, je papež imenoval pod predsedstvom bivšega državnega tajnika Gasparrija štiričlansko komisijo, ki naj bi v poletnih mesecih proučila vse podrobnosti spora med Vatikanom in Italijo. Odločitev o tem najbrže ne bo padla pred jesenjo. V oktobru se bodo na predlog te komisije izvršile v vodstvu najvišjih uradov v Vatikanu znatne spremi' mbc. Tako bo med drugim zasedeno mesto ravnatelja »Osservatore Romana«
z drugo osebnostjo, ker se je sedanji ravnatelj z ostro kampanjo proti fašizmu zaradi spora glede Katoliške akcije zelo kompromitiral. Na merodajnih mestih pa odločno zanikajo, da bi bil tudi državni tajnik kardinal Pacelli odstavljen in da bi kardinal Gasparri zopet prevzel vodstvo državnega tajništva. Trajne av-oiience Gasparrija pri papežu so posvečene samo proučevanju sedanjega položaja v sporu med državo in cerkvijo.
Važen dogodek v rumunski politiki
Dolgotrajna avdijenca voditelja narodne kmečke stranke pri kralju
Karolu
Bukarešta, 29. julija. M. Danes sc je ponovila v Sinaji avdijenca voditelja narod« iio«zaranistične stranke Mania pri kralju K.irolu. Za to avdijenco je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Maniu jc bil pri kralju skoro štirj ure. Kakor se zatrjuje, je Maniu pi tej priliki poroča] kralju o svojem stališču do notranjih in zunanjih političnih problemov, pri čemer jc tudi podrobno kritiziral politično delo,-vanje sedanjega režima. Istočasno je Maniu
izjavil, da je pripravljen s svojo stranko vred vztrajat} na strogo monarhistični in dinastinči podlagi, Maniu je zelo v skrbeh glede nadaljnjega razvoja dogodkov v Ru« muniji.
Maniu zastopnikom tiska o svoji avdi« jenci pri kralju ni hotel dati nobene izja« ve. V političnih krogih pa se govori, da je prišlo med kraljem Karolom in ManU om do popolnega izmirjenja.
Parnik nasedel na ledenik
Hladno-
Danski potniški parnik bi kmalu doletela usoda »Titanica« krvnost kapitana je rešila kritični položaj
sok nič manj kot 135 m nad morsko gladino, to znači, da ga je bilo' v vodi še za cel kilometer. Parnik je takorekoč nasedel
Kopenhagen, 29. julija, č. Veliko srečo v nesreči je imel danski parnik »Disko«, ki ga je zadela domala takšna katastrofa kakor aprila leta 1922 »Titanic«. Ob za-padni obali Grenlanda je vozil parnik okoli polnoči v gosti megli po Dawisovi ožini in zadel ob velik ledenik. Kapetan ladje je bil že prepričan, da ni nobene rešitve več. Dal je takoj zbuditi vse potnike, potem pa reševati parnik. Ledenik je bil namreč vi-
Italijani v Afriki
Italijani so z okupacijo oaze Kufra do« #egli brez dvoma lep uspeh. Po skoraj tri« letnih vztrajnih naporh plapola sedaj s<i-vojska zastava na najjužnejših točkah Tri« politanije in Cirenaike. Samo še stari »gor« ski volk« Omar e! Muktar se je uporno držal na visok' planoti Cirenaike; bil je zadnja in edina nada nomadskih beduinov, ki se upirajo italijanski okupaciji. Sedaj jc padla železna roka fašizma tudi na nje« ga in njegove pristaše.
Italijansko politiko v Afriki vodi znani general Graziani. Že ko je prišel na svoje mesto v Bengasiju, je general Graziani spoznal, da ne bo kos upornikom s samimi vojaškimi operacijami, ker je Muktar, če« prav je bil pregnan na nedostopne gorske planjave Cirenaike. še vedno ostal v zvezi * nomadskimi plemeni po Tripolitaniji. Dobival je z njihovo pomočjo živila in mu« nicijo, pa tudi bojevnike, tako da njegove bile kljub neprestanim napadom italijanske kolonijalne vojske niso nikdar pešale. Be-uinski šejki so poleg tega dajali Muktar« ju važne informacije o kretanju italijan« irkih čet in obenem vedno iznova netili uporniški duh med svojimi plemeni, čeprav to se navidezno sprijaznili z italijanskimi oblastvi in se radi udeleževali raznih sve« činih parad.
Graziani je zato uvidel, da mu ne po« magajo najpopolnejši operacijski načrti. Opustil je strategijo .svojih prednikov m (sc zatekel k celi vrstS^olitičnih, gospodar« *kih in policijskih ukrepov, ki so povzročili vihar ogorčenja v islamskem svetu, a za Italijo rodili zaželjene sadove. Najprej je Graziani razgnal senusitske bratovščine, ki so bile glavni steber protiitalijan6kega odpora in zaplenil njihovo imetje. Ukinil je darove in pnsipevke plemenskim pogla« varjem in internirali 32 šejkov, ki 60 bili osumljeni zvez ali simpatij z uporniki, na malem otoku Utiki med Sicilijo in Sardini« jo. Uvedel je strogo kontrolo vsega pro« meta v italijanskem kolonijalnem ozemlju. .Da bi preprečil ali vsaj omilil aprovi-zaci« jo upornikov, so dobili trgovci stroga navodila, da morajo točno zabeležiti, komu so kaj prodali in koliko. Razpustil je ne« zanesljive bataljone, sestavljene iz doma« činov, in proglasil nad vso pokrajino preks i^od. Kakor fašistični tribunal v Rimu, ta« ko tudi Grazianijevo izjemno sodišče potuje iz kraja v kraj, da takoj na mestu kakega upora sodi in obsodi. Sodišče potu« je navadno kar z letali in je pravi strah za vso Tripolitanijo.
Vseh teh sredstev se poslužujejo tudi ostale evropske kolonialne države. Gra« zianj pa jc posegel še po drugih sredstvih, ki do sedaj še niso bila običajna v kolo« ntalni politiki. Da bj preprečil uhajanje domačinov med upornike, je izpraznil vse ozemlje, ki meji na uporniški teritorij, in njegove prebivalce preselil k morju, večinoma v pustinjo ob zalivu Velike Sirte. Osemdeset tisoč ljudi, dobra polovica ce« lotnega prebivalstva Cirenaike, se je udeležilo s svojimi čredami tega prisilnega eksodusa. Teden za tednom so dolge vrete velblodov, natovorjene s šotori, domačim orodjem ter ženami in otroci, na več sto kilometrov dolgi karavanski poti spominja« le na svetopisemska preseljevanja. V novi pokrajini so bila plemena naseljena v kon« centracijskih taboriščih kakor vojni uiet« niki za časa vojne.
Na proteste, ki so se proti temi metodam poiavljali v Evropi, odgovarjajo faši« stične oblasti, da bi ljudstvo, ako bi ostalo v starih krajih in v zvezi z uporniki, še več trpelo v neprestanih guerikkih borbah. Razen tega, pravijo, se bodo saharski be« duini na ta način navadili na stalno živ* Ijenje in bo v Cirenaiki likvidirano vpra« sanje nomadstva. Seveda je to zelo dvom* liivo. kajti veke in veke so beduini živeli po svojih zakonih in so bili pri tem srečni; imajo svoj način življenja, ki ga noče« jo zamenjati za evropske navade, niti za evropsko civilizacijo.
Ko so bili uporniki z erakuacivo široke« ga pasu odrezani od ostalih pokratm itali« janske Afrike, se je Italija obrnila na egintsko vlado z zahtevo, naj onemogoči tudi vsako zvezo upornikov z Egiptom. V Kairu eo to odklonili, češ da bi s tem gre-jfiii proti verski solidarnosti islama. Zato
na ledenik, a je kapetan znal tako previdno manipulirati vkljub smrtnemu strahu potnikov, da so spravili ladjo zopet v vodo in istočasno s cementom zamašili veliko luknjo. Parnik se je tako rešil brez vsake človeške žrtve.
je dal Graziani svojim tehničnim četam nalog, da presekajo vsako zvezo med Ci» renaiko in -Egiptom ter zgradijo mejo iz bodeče žice od Sredozemskega morja do oaze Djerabub, na razdalji preko 300 km. Ker je ta pokrajina gola nepregledna pu« ščava in je bilo treba pripeljati vsak ka« men in vsako kapljo vode, je Grazianijevo delo zahtevalo ogromne žrtve na ljudeh in v denarju. Na vsakih 50 km je postavljena majhna trdnjava, opremljena z močno ob« oroženimi oklopnimi avtomobili, s topovi, strojnimi puškami in letali. Ta novi kitaj« ski zid, k; je približno tako dolg, kakor je bila italijanska fronta v vojni, so začeli graditi v maju in se sedaj bliža svoji dovrši t vi.
Omar el Muktar, »gorski volk«, bo na ta način res docela odrezan od zunanjega sveta ter se bo moral, blok;ran in zajet, prej ali slej vdati. Italijanska Afrika bo potem pacificirana. vendar pa je veliko vprašanje, ali bo ta rezultat vreden žr« tev, ki so bile in še bodo zanj potrebne. Zlasti je vprašanje, ali bo odtehtal dej« stvo. da si je fašistična Italija s svojimi metodami nakopala besno sovraštvo isla« ma, ki je vsaj v severni Afriki še vedno zelo mogočna sila.
Revolucija v Čile ju
Santiago de Chile, 29. julija. Par mesecev je bil v Ameriki, deželi revolucij, mir. Ko so se Argentina Bolivija in Peru po krvavih dogodkih pomirile, je prišla naposled na vrsto čilenska republika, že delj časa je bilo v čilenski prestolnici opažati napetost, ki ni obetala nič dobrega. Predsednik čilenske republike, general Carlos Ibanez, je odstavil prejšnjo vlado in imenoval novo. hoteč s tem pomiriti podzemske sile, ki so rovarile proti njemu. Taka sprememba, ki je odvisna od podzemeljskih sil, je vselej nevarna, tem bolj nevarna tam, kjer obstoja parlament samo še po imenu. Toda nasprotniki režima se s tem niso zadovoljili, zahtevali so več, glavo samega predsednika, da pride tako do spremembe celotnega režima. Ibanezo-va šahovska poteza je bila prepozna, 24 ur pozneje je moral iti.
General Carlos Ibanez se je leta 1927 kot vodja militaristične stranke polastil oblasti in je od takrat vladal kot diktator. 21. julija je bila še svečano in pomposno proslavljena obletnica njegove vladavine, komaj pet dni pozneje pa je moral, skrit v reševalnem avtomobilu pobegniti iz dežele. Postal je žrtev one snovi, ki tvori bogastvo in siromaštvo čilenske države, sal-petra. Cile je največji producent so',jitra na svetu in ima skoro neomejen monopol na snov, ki je potrebna za izdelavo smodnika in drugih eksplozivnih snovi, kakor tudi za izdelovanje umetnih gnojil. Pred vojno je to donašalo bogastvo, tudi med vojno se jim j« godilo dobro, toda po vojni je nastopila kriza, Evropa se je med vojno naučila umetnim potom izdelovati sž^rter in čilenski izvoz je padal, dokler ni skoro popolnoma zastal. Tudi drugi glavni vir blagostanja, baker, je odpovedal. Cene bakru so dosegle najnižjo stopnjo v zadnjem stoletju. To .ie izzvalo bedo in pomanjkanje v širokih masah. Nezadovoljstvo je naraščalo in si naposled zbralo za svojo žrtev Ibaneza. Preko noči je bil strmoglavljen.
2e lansko jesen mu je pretila katastrofa. Takrat so nezadovoljneži pripravljali državni udar. Bilo je že vse dogovorjeno in revolucija bi imela izbruhniti v nedeljo popoldne. Toda revolucijonarji so odšli k nogometni tekmi in tako so ostali voditelji brez vojske. Tokrat so si izbrali namesto nedelje petek, da nebi revolucionarjev zopet odvrnilo športno navdušenje.
Ibanez je šel. Prišel je Opaž, toda tudi on ni vsem ustregel in že se je moral umakniti. Ali bo njegov naslednik našel milost v očeh revolucijonarjev, je še vprašanje.
Santiago de Chile, 29. julija AA. Nova vlada je sestavljena. Zunanje zadeve je prevzel Carlo Palmacides, notranje Luis Butieres. vojno ministrstvo Carlo Saez, finance Pedro Blaoquer.
Kako so se makedonstvu-
• vv«	••JI*
jusci sami izdali
Sofija, 27. julija.
V petek, 24. t. m., je glavno glasilo VMRO, »Makedonija«, objavilo senzacionalno vest, da je bil na jugoslovenski železniški progi med Nišem in Skopljem izvršen atentat aa železniški most, čez katerega je prav v istem trenutku vozil potniški vlak, ter da je lokomotiva zletela v reko ln potegnila za seboj več potniških voz, pri čemer se je smrtno ponesrečilo veEko število potnikov. Vsa sofijska javnost je z razumljivo nestrpnostjo pričakovala vesti o tem dogodku iz Jugoslavije. Vest so objavili tudi še drugi sofijski listi in vse je bilo prepričano, da je atentat delo makedonstvujuščih, ki so tako po daljšem odmoru zopet začeli >dejstvo vati«.
Stvar pa je postajala čudna ln sumljiva ko le ni bilo nikake vesti o kakem takem strahovitem dogodku niti iz Jugoslavije niti iz ostalega inozemstva, pač pa so beograjski listi, ki so izšli 25. t. m., objavili vest o spopadu orožništva z neko četveročlansko razbojniško, zelo dobro oboroženo četo v pčinjskem srezu. Po par dneh je prispela nato še službena vest, da so jugoslovenske varnostne oblasti s pomočjo prebivalstva, ki jim je z največjo vnemo pomagalo pri lovu na razbojnike, zajele in živega ujele tudi še zadnjega člana te čete, predno se mu je posrečilo pobegniti čez bolgarsko mejo.
Tako se je stvar hipoma razjasnila za vsakogar, kdor jo je hotel prav razumeti, ia prvotni sum se je moral pretvoriti v direktno obtožbo in obsodbo.
Bilo je popolnoma jasno,, da je vdrla ta četa VMRO na jugoslovensko ozemlje z nalogo, da izvrši atentat na železniški progi med Nišem in Skopljem tam v bližini Vranje. In zakaj ravno tam? Zato, ker se je tiste dni sestala v Vranjski banji mešana bolgarsko-jugoslovenska komisija, ki ima v smislu sofijskega sporazuma iz lanskega leta nalogo, da končno-veljavno reši vprašanje dvolastniških posestev na jugoslovensko-bolgarski meji, delo, ki je trn v peti makedonstvujuščim. Atentat naj bi bil opomin s kolom tej komisiji, obema vladama, obojestranskemu prebivalstvu in obenem naj bi, pač po želji Vanče Mihajlova .in njegovih inozemskih plačnikov, opozoril iznova veliki svet, da ideja VMRO še živi, da živi na jugoslovenskih tleh, da se tam narod »dviga proti svojim beograjskim tlačite-ljem«, da mora v dosego svojih teptanih narodnih in človeških pravic segati po tako strahovitih sredstvih, četa naj bi bila izvršila svoj zločin in se neopaženo vrnila tjakaj, odkoder je prišla, tja nekje med čustendilom in Džumajo, kjer je glavni tabor razbojništva VMRO. Tako bi sum za strahoviti zločin ostal na domačem prebivalstvu.
»Makedonija«, »Slobodna reč« ln drugi sofijski listi, ki so v zvezi z VMRO, so bili tako trdno prepričani, da bo odposlana razbojniška četa izvršila naročeni zločin točno določenega dne, da so v svojih številkah 24. t m. objavili že vnaprej pripravljeno poročilo o strahovitem dogodku, ki ga — ni bilo! Ki ga ni bilo, ker so jugoslovenske varnostne oblasti z vneto pripomočjo onega istega prebivalstva, ki naj bi bilo po peklensko zamišljenem načrtu VMRO pred oblastmi in svgtom nosilo odgovornost zanj, pogubile ali po-lovile razbojniško četo VMRO, ki ga naj bi bila izvršila!
Danes pokazuje vsa pošteno misleča Sofija, ves pošteno misleči bolgarski narod z razumljivim ogorčenjem, pa morda tudi s škodoželjnostjo na »Makedonijo«, »Slobodno reč« in njihove gospodarje, ki so se sami izdali kot znalci, zasnovale!, naročevalci in tako glavni sokrivci strahovitega zločina, ki naj bi bil uničil bog-ve koliko človeških življenj ln povzročil ogromno gmotno škodo, pa ga je preprečila čuječnost jugoslovenskih varnostnih oblasti in prebivalstva. Da so se Izdali na tako neusmiljeno neumen način, pač ne ublažuje njihove krivde, temveč jo le še povečuje!
Muslimanski pozdrav Ni. VeL kralju
Sarajevo, 29. julija. AA. Muslimansko kulturno društvo »Narodna Uzdanica« je s svoje glavne skupščine poslala Nj. Vel. kralju to-le brzojavko:
Delegati muslimanskega kulturnega društva »Narodna Uzdanica« v Sarajevu, zbrani na letni skupščini, pozdravljajo svojega vzvišenega vladarja Nj. Vel. kraljaAIe-ksandra I. in mu izražajo svojo neomajno zvestobo in vdanost. Živel Nj. Vel. kralj, naš ljubljeni vladar Aleksander I. in njegov kraljevski dom!
Francoski letalci v Sofiji
Sofija, 29. julija. AA. Včeraj so pristali na letališču pri Sofiji francoski avijonf pod vodstvom generala Govsa. Sprejeli so jih s francosko in bolgarsko himno. Po sprejemu je bila zakuska. Snoči je bil velik sprejem na francoskem poslaništvu, davi pa so letala odletela dalje proti Carigradu.
Povratek patrijarha Varnave v Beograd
Beograd, 29 julija p. Patrijarh Varna-va se je po daljšem triumfalnem potovanju po pokrajinah Južne Srbije nocoj vrnil v Beograd.
Francoski konzulat v Splitu
Beograd, 29. juliia Aa. Francosko poslaništvo objavlja, da je francoska konzularna agencija v Splitu povišana na stop-n1o konzulata.
Ofenziva proti nemški taksi
Praga, 29. julija, h. V nemškem zunanjem uradu v Berlinu ie dane« posredoval češkoslovaški poslanik dr. Chvalkovskv zaradi davka na potne liste za potovanja v inozemstvo. Svotj prednji protest je slan'k izpopolnil in podkrepil še s podatki glede interesentov iz Nemčije za češko-si o vaške velesejme. Istočasno sta slično intervenirala tudi avstrijski m švicarski poslanik.
Rim. 29. talija AA. Vlada Je prejela Številne proteste proti izvajanju ukrepa nemške vlade, da mora vsak potnik v inozemstvo plačati 100 mirit. Tujrtd promet po ItaSji ista že deate*
Za povzdigo obrtnonadaljevalnih šol
Lep hi koristen sestanek učtteljstva obrtnonadaljevahrih šol s predstavniki našega obrtništva
močniki in vajenci ter učiteJjstvoui naj podčrtajo dejstvo, ia eo vsi velika dru ž'na, ki zasledujejo iste cilje, dolsk-a raz stave naj bodre obrtniške pripravnike.
Z* govorom z velikim aplavzom nagnjenega g. Hofbauerja se je razvila živahna aebata, v kateri sc iznesli svoje predloge i mojstri i učitelji; vsi so bili enotni v sodbi, da bo le skupno sodelovanje pomagalo k napredku obrtništva, d. Pi i-stov, načelnik zadruge slikarjev, je govoril k vprašanju razstav, ki se naj prirejajo vsako leto Ln z modernimi vzercL .Celjski učitelj g. Zemljič je obrazložil način pouka na celjski obrtni soli, ker poučujejo v. najvišjem letniku strokovni učitelji. G. Šimenc, načelnik zadruge vrtnarjev, je potožil o težavnih razmerah obrtnikov, ki bodo izboljšane le, če oodo naši izobraženi domačini potolkli tujo konkurenco. G. učitelj Planer je zahteval, naj se sprejemajo v obrtni stan le mladeniči s primerno šolsko predizobrazbo. G. Iglič, krojaški mojster, je med drugim poudarjal, da so ravno učitelji najbolj naklonjeni obrtnemu stanu. G. Završnik iz Vrhnike je izrekel, da • aj pri vz?rj. mladine pomagajo tudi starši. Zanim:va so bila izvajanja glavnega tajnika JUU g. Kobala iz Ljubljane, ki je omenjal, <la gre de! neuspehov v obrtno-nad. šolah na račun šolskih upraviteljev, ki ne podpira;© dovolj stremljenj in prizadeval j strokovno usposobljenega učiteljstva.
Burno pozdravljen je obrazložil g. dr. Pretnar prizadevanje Zbornice, da se izpopolnijo knjige in učila, na kar je po-hvalii sestanek, kot važen mejnik v delu za dvig izobrazbe obrtniškega naraščaji. Izrekel Je željo, da bi se na tej poti ae-la'o dalje. Stavil je več lepih konkretirh predlogov. Ko so izmenjali svoje misli še nekateri gg. mojstri in učitelji, je z. načelnik Rebek ob 25.S0 zaključil krasni sestanek.	—nč—
Ljubljana, 29. julija.
Nove prilike zahtevajo novega človeka! Današnji tok časa daje prednost le strokovno usposobljenemu članu človeške družbe, onega, ki ne koraka s sodobnostjo, potisnejo razmere kmalu ob stran; tempa ostalih ne dohiti več...
To velja prav za vse poklice, noben stan ni izvzet, prav posebno pa se zaveda naiog sodobnosti naše učiteljstvo. Cel tucat tečajev pohaja lepa armada učiteljstva letošnje počitnice, ravno te dueVe pa zaključuje enomesečni kurz 40 učiteljev v inerkantilnem tečaju na ljubljanski TSš.
Sinoči ob 20. so se udeleženci tega tečaja sestali v hotelu Miklič s predstavniki obrtništva; navzočih je bilo precej ljubljanskih mojstrov, obrtni referent Zbornice za TOI g. dr. Pretnar ter seveda vseh 40 »merkantilcev«. Zborovalce. ki so do zadnjega kotička napoln.li dvorano. je pozdravil načelnik Zveze obrti:b zadrug g. Rebek; omenjal je razveseljivo dejstvo, da so prav učitelji ponudili roko sa čim ožje sodelovanje z ostalimi či nitelji pri vzgoji našega obrtnega stanu. Liub'janski mojstr'. so že tekom leta pr! rejali predavanja za svoj naraščaj, ti večeri so nudili dovolj duševnega razvedrila mladi publiki; Cesto je bilo 400—500 postusalcev.
Za navzoče učitelje je govoril g. Hof-bauer, učitelj iz Hrastnika. Omenjal Je potrebo sodelovanja vsaii vzgojnih činlte-Ijev staršev, mojstrov in učiteljstva; le na skupuib sestanki« bodo premostili '.se ovire in težkoče. Predavanja za obrtno mladino naj se vrše po vsej banovini. Učiteljstvo bo vedno nudilo svojo pomoč. Vsakoletni sestanki učiteljev, ki poučujejo dž obrtno-nadaljerralnih šolah, naj poudarijo praktične vrline in uspehe pri pouku. Skupne ekskurzije z mojstri, po
Grozna ljubezenska tragedija sredi Beograda
Zaročenec kot roparski morilec — Nedolžnost v afero zapletenega
primorskega rojaka
Beograd, 27. julija.
V soboto zvečer, ko se je vrnil iz svoje trgovine domov v svojo vilo v Rankejevi ulici, je trgovec Velimir Petrovič zagledal pred vrati znanega človeka, ki je očividno čakal, da bi mu kdo odprl. Bil je delavec iz tovarne vagonov v Rakovici, Tomo Lup« ša, bivši orožnik, rodom od nekod iz Pri« morskega, ki je prihajal v hišo kot zaročenec Petrovičeve kuharice Marije Krec. Lupsa je povedal Petroviču, da ga je Ma« rija poslala po oglje in lubenico, da pa je našel vrata zaprta, ko ee je vrnil, in mu na ponovno zvonjenje in trkanje ni nihče pri« šel odpirat. Ko sta vstopila v stanovanje in je Lupša stopil v kuhinjo, se mu je nu« dil strahovit prizor. Na tleh je ležala Ma« riia mrtva, vsa v krvi. In tam je ležal, ves krvav, tudi velik kuhinjski nož, ki je oči« vidno rabil morilcu kot orodje pri umoru. Nemudoma obveščena policija je takoj uvedla preiskavo.
O Mariji Krecovi, ki je bila rodom od nekod iz Rumunske, bila kolikortoliko iz» obražena, omožena, pa je živela ločeno od moža, se je vedelo, da je bila ženska, ki je bila zelo željna ljubezni in je vedno imela po več ljubimcev, toda tako, da niso vedeli drug za drugega. Točneje o njenem življe« niu bi bila mogla povedati marsikaj Petro« vičeva sobarica, ki je bila njena prijatelji« ca, toda nahajala se je s Petrovičevo gospo v toplicah. Povedale pa so marsikaj tudi druge njene znanke. Policija je priprla v svrho preiskave nekega bivšega njenega »zaročenca«, Petra Jankoviča, ki pa ni ničesar vedel o 6tvari, in seveda tudi Tomo Lupšo. Le«ta je izpovedal, da je v soboto proti večeru prišel k Mariji, in posedel pri njej v kuhinji dalje časa. Potem pa je pri« šel nekdo, ki je imel v rokah francoski ključ, bil očividno ključavničar in je dejal, da prihaja popravljat kopalnico, kamor ga je tudi odvedla Marija, pa se vrnila in nje« ga poslala po ogljo. Ko se jc vrnil, je našel stanovanje zaprto. Policija je nato storila korak dalje in začela iskati — tretjega »zaročenca«, tistega, kj je prišel »poprav-
ljat« popolnoma nepokvarjeno kopalnico. Tu pa je bilo delo težje, ker ga nihče ni mogel točno opisati. Ali končno se je na< šel človek, ki je mogel dati točneje podat« ke o njem in danes so ga prijeli v nekj gt>« stilni v' Poincarejevi ulici, kjer je sedel s svojo prejšnjo »zaročenko«. Bil je brez« poselni ključavničarski pomočnik Veselin Vukov.
Vukov je na policiji trdovratno tajil, da bi bil Krecovo poznal in bil kdaj pri njej v Rankejevi ulici. Toda izdala 6e je nje« gova »zaročenka«, ko je hotela raztrgati neki listič, v katerem so spoznali zastavni listič za uro. Tako se je izvedelo, da je Vukov zastavil uro, ki je bila last Krecovc, in ob tej ugotovitvi je izginila njegova odpornost. Priznal je vse. Izpovedal je. da jc bil zaročenec Krecove, da mu je dajah denar, da sta se hotela poročiti, da pa s>c je v zadnjem času začela umikati Ln mu ni hotela izročiti hranilne knjižice — 20.000 dinarjev je bilo vloženih —, da bi uredil stanovanje in delavnico. V soboto je prišel, da 6e temeljito porazgovori z njo. da zahteva, da se preseli k njemu v novona« jeto stanovanje in se končno poročita. Marija je odposlala Lupšo, da bi bila sa« ma, pa sta so potem sprla, pri čemer ga jc Marija opsovala in mu celo dala zaušnico. To ga je tako razdražilo, da je pograbil nož. Onega, kar je sledilo, se ne spominja. Videl je samo veliko krvi. Očistil se je na« to. vzel iz predala Marijino zlato uro in neke druge malenkosti in odšel. Naslednjega dne se je vrnil k svoji prejšnji zaroj ceniki Olgi Jerikičevi. s katero so ga našli v družbi in so jo tudi odvedli na policijo. Uro je zastavila, ker drugega denarja bilo in 6 tem denarjem sta živela dva dni. da so ju zaprli. Vukov je rodom iz Velike Kikinde.
Tako je uganka zločina v Rankejevi uli» ci rešena. Petra Jankoviča in Tomo Lupšo so seveda izpustili kot popolnoma nedolžna, Jerikičevo pa so pridržali v zaporu, ker n? izključeno, da bi bila morda v neki meri sokrivka Vukova.
Krajevna protituberkulozna liga v Celju
Odbor protituberkulozne lige v Celju nam je poslal:
Ustanovnmo po 1000 Din so plačali: ban-ska uprava v Ljubljani zdravilišče Rogaška Slatina, Ljudska posojilnica v Celju, mestno načelstvo v Celju, Mestna hranilnica v Celju, okoliška občina v Celju, Cinkarna, d. d. v Celju in tovarna Westen v Celju. Kot podporni člani so za leto 1930. plačali po 50 Din naslednji: Burger Franc, notar v Celju; dr. Božič Anton, odvetnik v Celju; Jožko Bizjak, upravitelj deške osnovne šole v Celju; Babic Alojzij iz Gornje Rečice; Cmak Ivo, lesna industrija v Stravšneku; Drulear Avgust, notar v Celju; dr. Goričan Alojzij, odvetnik v Celju; dr. Hodžar Jakob odvetnik v Celju; dr. Tvič Stjepan, zdravnik ▼ Celju; dr. Kalan Ernest, odvetnik v Celju; dr. Laznik Karel, odvetnik v Celju; Matkovič Pero, tr» govec v Celju; Majcen Ciril in Anica, hotel »Union« v Celju; Mohorjeva družba v Celju: Nerad Fran jo. stavbenik v Celju; dr. Orožen Milan, odvetnik ▼ Celju: dr. Pmtar Rihard odvetnik v Celju: dr. Riebl Valter, odvetnik v Celju; dr Svetina Franc, zdravnik ▼ St. Jupjiu ob j. ž.: dr. Sernec G vido«, odvetnik v Celju: dr. Sko-berne Georg, odvetnik v Celju: Zveza kovinskih delavcev v Celju; Šmid Mihael, trgovec v Novi vasi; mr. ph. Tončič Ivo, lekarnar v Celiu; dr. Vrečko Dragotin, odvetnik v Celju: dr. Zangger Friderik, odvetnik v Celju: Zveza privatnih nameščencev ▼ Celju Za leto 1931. so podpor, nino v znesku 50 Din plačali naslednii: Fa-ganelli Mara. Turk Franja. Jeglič Fmnio in Cater Ivo. lesna industrija v Celju Nabiralne Pote članov s članarino-po 12 D'n so vrniti: osnovna šola v Štorah. CinV-ma. A. d. v Gaberju. davčna uprav« v Celju. Zadružna gospodarska banka ▼ Celju. *t> govska šola ▼ Celin, osnovna šola n« Ponikvi* ob j. ž., ofcramo sodišče na Vranskem. nohtni urad ▼ Celiu. upravno sodišče v Celju, okrožno sodišče v Celju, dekliška mestna osnovna šola v Celju, deška mestna osnovna šola v Celiu, sresko čeistv« v Bceficafc, meščanska šok T Vo>
niku, osnovna šola na Teharju, osnovna šola na Polzeli, Zdravstveni dom v Celju in osnovna šola na Vranskem.
Vse ostale urade, šole, industrijska in obrtna podjetja, ki še niso vrnila nabiralnih pol, vljudno prosimo, da to čimprej store.
Nuijnost protituberkuloznega boja je da« nes že splošno znana. Jetika nam dan za dnevom uničuje naše najboljše delovne sile. V narodnogospodarskem oziru povzroča tuberkuloza ogromno škodo, poleg tega pa ograža celotno prebivalstvo Zato z bojem proti jetiki ni odlašati. Za uspešno borbo proti jetiki pa so predvsem potrebni izdatni denarni viri. Vsak najmanjši prispevek je dobro došel. Obračamo se na celotno javnost z nujno prošnjo, da podpira protituberkulozno ligo. Pristopite^ k ligi kot ustanovni, podporni aH redni člani. Vsem dosedanjim ustanovoikom, podpornim m rednim članom in vsem dobrot« nikom m nabiralcem iskrena zahvala;
Za knjige in časopise se prometni davek ne pobira
Beograd, 29. julija AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva objavlja to-le pojasnilo: Ker se še vedno dogaja, da nekatere davčne uprave pobirajo 1% davek na poslovni promet na knjige in časopise, se naglaša, da so po tarifnih postavkah ti predmeti že navedeni v tarifi za papir in karton in se zato zanje ne pobira ta 1% davek.
Vram^th n»«M)ve<?
Zaerebšfca vremenska naooved za danes: večinoma oblačno, prehodno deževfe. hladnefe. Situacija včeralšnleea dne: oo
nrehodni barometerski deoresiii. ki ie no-vzročila poslabšan i e vremena z deževjem in ponekod z netiriem. se ie barometerski nritrsk dvienil na zanjadm stratv de"ve«;'>. temr»erature so znatno nadle. Prit;^k ie v sološnem padel samo v ružmem Primorhi za 0.1 do 1 .mm. dočim sc ie drwr>d dv*p-n?! za 0.1 do 5 mm.
Dunajska vremenska napoved ca četrtek: Boljše in toplejše, toda ie vedno nezanesljivo lepo
Naši kraji in ljudje
štiridesetletnica prapora zagorskega Sokola
Zagorje, 29. julija.
Med najstarejšimi t Sloveniji tj« zagorsko Sokolsko društvo in ko to društvo ni obstojalo niti leto dni, je že leta 1890 pričelo razmišljati o nabavi lastnega društvenega simbola, ki naj zbiTa pod svojim okriljem narodne kladivarje, ki jih je bilo v tedanji dobi malo, a so bili zelo potrebni za naše kraje. Po požrtvovalnosti članov društva je bil v kratkem času zbran potreben denar in mlado sokolsko gnezdo ije oživelo v pripravah za slavnost* ri dan blagoslovitve društvenega prapora. Župnik Rerce iz Št. Lamberta, kremenit narodnjak in Ciril-Metodar je bil duša ta akcHje in je po njegovem predlogu prišla ra sokolski prapor tudi slika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Pra« por so umetniško izdelale zagrebške usmi-Ijenke. Z blagoslovitvijo prapora pa so Vile težave. Domači župnik je blagoslovitev odklonil in šele na intervencijo pri škofiji je bilo ugodeno prošnji zagorjan-skih Sokolov. Sokolski prapor so končno blagoslovili pred cerkvijo, kar ije najboljši
znak tedanje dvojne mere. Zastavo steklarjev so namreč menda zato, ker je bila okrašena z nemškimi trakovi, z velikim pompom blagoslovili v cerkvi.
Blagoslovitev zagorskega sokolskega prapora 17. maja 1891 je bila z« vse zasavske kraje velik dogodek. Kumica prapora je bila naša vrla domačinka ga. Marija Medvedova. Spomini na slavnostni dan so med nami še danes sveži, posebno sveže pa so nam v spominu besede, ki jih je te» daj izpregovoril narodni prvak, pokojni dr. Ivan Tavčar.
Vse te lepe spomine bomo obudili v ne deljo 2. avgusta, ko bo sokolski prapor ponosno plapolal na čelu sokolskih čet, ki bodo v telovadnici pokazale napredke svo-ijega dela. ki ga vodijo v prvi vrsti starosta br. Poljšak, načelnik br. Klun in ses. Rakova. To nedeljo naj krene zasavsko Sokolstvo z vsemi našimi prijatelji k zagorski sokolski družini, ki se že štiri desetletja zbira pod svojim lepim praporom. Na sliki vidimo prve naše Sokole okrog novega prapora.
Lep jugoslovensko-češko-slovaški večer na Bledu
Bled, 29. julija.
Snoči je priredila šele nedavno ustanovljena JČ liga na Bledu prvi družabni večer, ki je nenavadno lepo uspel. V dvora« ni Zdraviliškega doma se je zbral cvet češkoslovaške inteligence, k.i je vztrajala r prijetni družbi Jugoslovenov ob sviranju mornariške godbe preko polnoči.
Večer je dobil poloficijelen značaj, ker sta ga posetila tudi češkoslovaški poslanik na našem dvoru inž. dr. Flieder s soprogo, naš poslanik v Pragi, minister dr. Kramei s članom poslaništva dr. Pretnarjem, bivši poljski minister Szenick.i, podpredsednik ljubljanske Jč lige dr. Stare, odbornik Sa-veza .Tč lig, načelnik v ministr. prosvete dr. Glavinič, predsednik mariborske Jč lige in podpredsed. Saveza Jč lig dr. A. Reis-man, več češkoslov. vseučiliških profesorjev in drugih odličnih češkoslovaških in jugoslovenskih osebnosti. Odbor blejsko lice se je lepo potrudil tudi za program. Vrsto govorov tje otvoril predsednik domače Lige dT. Zv. .lanežič, nakar so še govorili o ciljih Lig ter o jug oslov.-češkoslov. sodelovanju: dr. Egon Stare (Liubljana). Hr. Glavinič (Beograd), čsl. poslanik dr. Flieder, jsl. poslanik dr. Kramer, dr. Reis* man (Maribor) in g. Ouždovič (Pakrac) Vmes pa je ob navdušenem aplavzu prepeval znani ljubljanski vokalni kvintet g. Petrovčiča. ki so mu zlasti navzoči Čeho-slovaki izkazovali burno priznanje. Večer, ki je bil gotovo pomemben za obisk Ce-hoslovakov na Bledu, se je končal ob zgodnjem jutru z animiranim plesom.
Zanimivo je, da "je baš letos kljub hudi gospodarski krizi v ČSR in čeprav je tudi Jadran poln Čehoslovakov, narastlo tudi število češkoslovaških letoviščarjev na Bledu. Blejska Jč Liga bo torej imela hvaležno polje za delovanje in ji je čestitati t tako uspelemu javnemu nastopu.
Sezona v Dobrni
Celje, 29. julisj-a.
V letošnjem tropičnem poletju se naša kopališča in letovišča sploh nimajo nič pritoževati: sezona je dobra, gostov povsod dovolj. Ampak rekord drži Dobrna — Dobrna je nabito polna. V pravem pomenu besede.
Vse nič ne pomaga. Ne kriza, ne podražitev sob in kopeli, ne razni nedostatki, na katerih še trpi to kopališče, bolje re* čeno: trpijo tam gostje... Dobrna je vseeno polna prenapolnjena. V zdraviliških domovih, v privatnih hotelih in stanova* njih, v penzijonatu Novi grad, povsod ije vse zasedeno do zadnjega kotička. Čudež, če prideš danes v Dobrno nenapovedan iit dobiš tam še kak »logis«. Najbolje, če pri-neseš s seboj šotor in se utaboriš kje za parkom pod milim nebom.
Na stotine gostov — na stotine! je že morala zavrniti kopališka uprava z obžalovanjem: Ni več prostora! In na stotine jih je, ki bi radi šli v Dobrno, a ne gredo, vedoč, da je v glavni sezoni joj za sobe in kopalne kabine. Na stotine jih je pa tudi, ki čakajo, da mine glavna sezona in tisti veliki dren, pa da pridejo rajši po sezoni, saj septembra in tudi še oktobra, če je lepa jesen, je v Dobrni najprijetneje bivanje zato je tudi v teh dobah vedno dobro obiskovana.
Je pa za tistega, ki ljubi malo vrvenja in ima tudi nekaj — recimo — etnografskega zanimanja, Dobrna zdaj v glavni sezoni najbolj vabljiva, ker se mu nudi tukaj pestra revija našega jugoslovanskega živ>lja. A tudi dosti tujcev obiskuje Dobrno, zadnjič so bili tu Angleži, te dni pa je prišla družba francoskih profesorjev.
Že dalj časa biva v Dobrni bivši mini* ster za socijalno politiko g. Preka, v penzijonatu na Novem gradu pa bivši bolgarski minister Todorov. Tam je tudi več odličnih gostov, tako hčerka guvernerja
Narodne banke g. Bajlonija s soprogom dr. Spiridonovičem, znani novinar g. Milan L. Popovič iz Beograda in drugi.
Nedavno je obiskal Dobrno in ložiral na Novem gradu direktor velike železniške družbe Canadian Pacific. Silno mu je bil kraj všeč. In je bilo njegovo mnenje, ki se je izražalo tudi na njegovem obrazu, kadar je sprehajaje se po cesti med Dobrno in Novim gradom, ogledoval lepo okoliško ozemlje, tako vabeče arhitekta v velikopotezne projekte: Graditi, graditi! Saj pa ta mtster iz Liverpoola tudi nekaj razume o takih rečeh, saj ima njegova družba ne vem koliko hotelov, kolosalnih hotelov, tisti v Milwaukeeju šteje menda kar 2400 sob.
Dobrna ni v Ameriki in tisočsobnega hotela zaenkrat še ne potrebuje, ampak da je to kopališče in letovišče že zdavna pretesno za vsake sezone naraščajoči dotok svojih gostov in da je nujno potrebno razširitve in izgraditve, to je gotovo. Na to je že v predsezoni opozarjal članek v »Jutru«, silni naval gostov v sedanji glavni sezoni pa to potrebo še bolj dokazuje in potrjuje.
Problem izgraditve Dobrne je zdaj res stopil v akutni štadij. Treba se ga bo energično in podjetno lotiti. To je vsekakor gotovo: Denar, investiran v Dobrno, bo dobro naložen. Dobrna je zlata jama že zdaij in v bodočnosti morda še bolj, to bo potrdil vsakdo, ki zasleduje razvoj te» ga kopališča skozi vsa zadnjla leta. Ta razvoj je treba pospešiti s povečanjem kapacitete, sedanje stanje pa je samo ovira pravemu razmahu, kakor so ga srečne okol-ščine namenile Dobrni.	Joe.
Ernest Dovžan:
ki je, kakor smo včeraj poročali, našel po nesreči smrt v planinah. Bil je nadarjen dečko in sin ugledne planinske rodbine
Strela ubila očeta in sina
Ptuj, 29. julija
Pri včerajšnji popoldanski nevihti se je odigrala na nekem travniku ne daleč od št. Vida pri Ptuju velika tragedija. 2rtvi te tragedija sta postala posestnik Anton Golob in njegov sin, ki šta odšla v zgodnjih jutranjih urah kosit na travnik. Spremljala ju je tudi Golobova žena. Proti poldnevu sta se zatekla oče in sin pod neko drevo, dočim je odšla žena raje pod kopico sena vedrit. Oba kosca sta obesila na drevo svoji kosi, ne da bi slutila, kakšni nevarnosti se izpostavljata. Med tre-skanjem in grmenjem je nenadoma treščilo v drevo, pod katerim sta vedrila Golob in njegov sin. Oba sta se takoj zgrudila na zemljo. Bila sta na mestu mrtva. Po telesu sta imela le neznatne opekline. Ubiti Anton Golob je bil komaj 45, sin pa 17 let star.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčlce izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.











s V1
t*
i**

Repr. Rave d. d.} Zagreb
četrto »Jutrovo" potovanje v Pariz
na kolonialno razstavo v dneh od 8. do 18. avgusta 1931
četrto »Jutrovo« potovanje v Pariz na kolonijalno razstavo je določeno za čas od 8. do 18. avgusta. Vsem gg. interesentom, ki so se že prijavili, in onim ki se še mislijo javiti, sporočamo v naslednjem natančni program in pogoje izleta:
8.	avgusta: Odhod iz Ljubljane ob 20.50 z gorenj. brzovlakom. Vožnja v direktnem vozu III. razr. pojde čez Jesenice-Schwar-zach - St. Veit - Innsbruck - Buchs - Cu-rich - Basel - Pariz. Kdor hoče v nočnem delu vožnje od Podrožčice do Buchsa uporabiti n. razred, lahko doplača razliko 190 Din za tja in ravno toliko za nazaj. Doplačilo za vso vožnjo Ljubljana-Pariz in nazaj v n. razredu, znaša 710 Din. Udeleženci se zbero 8. avgusta med 19.30 in 20.30 uro v vrtnem salonu restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani, kjer lahko tudi večerjajo. Družba se bo seznanila in prejme še zadnja potrebna navodila.
9.	avgusta: Prihod v Pariz ob 23. uri. Po sprejemu na kolodvoru se odpeljejo udeleženci z avtokari v hotel.
10.	avgusta: Celodnevna prehrana v hotelu. Ogled Pariza v avtokarih. Dopoldne: bazilika du Sacre coeur de Montmartre s krasnim razgledom na Pariz, Gare du nord, delavska borza, Plače de la Bastille s Co-lonne de Juillet, cerkev Notre dame s slovitimi slikarijami na steklo, Pantheon, Quartier latin, senatna palača z vrtovi du Luxemburg, justična palača, Sorbonna (univerza), Louvre. — Popoldne: veliki bulvarji, velika opera, cerkev Madeleine, Palače de la Concorde z obeliskom Luxor-jem in osmimi veličastnimi spomeniki, predstavijajočimi osem velikih francoskih mest, Champs-Elysee z elizjsko palačo, rezidenco predsednika republike, Grand et Petit Palais, Plače de 1'Btoile in Are de Triomphe z grobom neznanega vojaka, Avenue du Bois de Boulogne, Dom des Invalides, Pare Monceau. Slednjič ogled Pariza ob ponočni bajni razsvetljavi.
11.	avgusta: Celodnevna prehrana v hotelu. Dopoldne: Ogled velikih javnih živilskih tržišč in potem znamenitega muzeja v Louvru. Popoldne: Ogled Trocadera in potem dostop na Eifflov stolp.
12.	avgusta: Zajtrk in večerja v hotelu. Dopoldne: Obisk malmaisonskega gradu, kjer hranijo relikvije Napoleona I. Kosilo v Versaillesu s čudovitimi parki in vrtovi. Povratek v Pariz čez Bois de Picarde-Ville d'Avray St. Gloud s krasno panoramo na Pariz in Bois de Boulogne. Zvečer: Obisk predstave v veliki operi (balkonska loža). Ako se spremeni operni repertoar, se preloži obisk opere na drug večer.
13.	avgusta: Zajtrk v hotelu. Celodnevni obisk kolonijalne razstave. Kosilo in večerja v razstavni restavraciji. Po večerji ogled nočnega vrvenja v razstavi. Povratek domov proti polnoči.
14.	avgusta: Celodnevna prehrana v hotelu. Predpoldne: Obisk velikih bazarov (Printemps ali Louvre). Popoldne: Vožnja na parniku po Seini v Sevres. Ogled znane porcelanske tovarne in muzeja. Povratek po Bois de Boulogne.
15.	avgusta: Zajtrk in večerja v hotelu. Izlet v avtokaru čez Barbison v Fontaine-bleau. Obisk gradu. Kosilo v Fontaine-bleau.
16.	avgusta: Celodnevna prehrana v hotelu. Ves dan je na prosto razpolaganje udeležencev. Na željo so na razpolago vodniki.
KULTURNI PREGLED
Dr« Fran Ilešič — šestdesetletnik
Pred šestdesetimi leti, dne 30. julija 1871 •e je rodil v idilična župniji Sv. Jurija ob Ščavnici Fran Ilešič, današnji redni profesor za slovenski jezik in književnost na zagrebškem vseučilišču.
Po gimnaziji v Mariboru in vseučilišča ▼ Gradcu, ki ga je zapustil z doktoratom sub auspiciis imperatoris, je služboval kot profesor v Ljubljani vse do 1. 1914, ko se je na zagrebškem vseučilišču habiilitiral za slovenski jezik in književnost. Redili profesor je postal L 1919.
Znanstveno in publicistično delo prof- dr. Uešiča je sila obsežno. V znanosti se je uveljavil kot jezikoslovec in literarni zgo-
dovinar. Dolga vrsta razprav an člankov iz teh panog je izšla v Ljublj. Zvonu, Slovanu, Časopisu za zgodov. in narodopisje, Zborniku Matice Slov., Radu Jugoslov. "akademije, Jagioevem arhivu itd. Posebno je raziskaval vzhodnoštajerska narečja, njih tekste m književnost, dalje dobo ilirrizma in posebej še krog Stanka Vraza jn njegovo delo, zgodovino L 1848. in literaturo preporodne dobe ter življenje njenih mož. Zasledoval je tuje literarne vplive in stike v naši književnosti, se udeleževal naših jezikoslovnih sporov in pisal narodopisne, pedagoške in druge razprave. Bil je urednik »Slovana« in Hrv. knjižnice, sodeloval pri Slov.-hrvat-skem slovarju, uredil antologijo slovenskega pesništva, ki jo je izdala Matica Hrvatska ter cvetober slovenske proze v istem izdanju. Spisal je nešteto literarnih, kultur-aro-zgodov., političnih Člankov o domačih, srbohrvaških in splošno slovanskih zadevah. V novejšem času mnogo piše zlasti o poljskem kulturnem in političnem življenju. __ Delavnost in mnogostranost prof. dr. Ile-šiča je naravnost presenetljiva. Ni mogoče, da bi v okviru časniškega članka vsaj površno zabeležili njegovo delo in ocenili zasluge, ki si jih je pridobil- Znanstveno delo dr. Ilešiča še čaka temeljitega in pravičnega ocenjevalca. Njegovo publicistično in organizatorično delo pa je tako ogromno in obenem tako markantno, da lahko mirno uvrstimo dr. Ilešiča med naše najvidnejše javne delavce in najizrazitejše osebnosti, kar smo jih kdaj imeli. Samo izčrpna študija bi mogila pokazati, koliko neposrednega in posrednega vpliva ie ta dejavnost dr. Ilešiča imela na naše kulturno in politično življenje v zadnjih .23. letih. Čeprav se dr. Ilešič nn udejstvoval kot aktivni politik, je njegovo jugoslovensko kulturno-politično delo zaleglo za majhen poslanski klub.
Njegova ožja domačija Prtlekija je dala našemu nacionalnemu preporodu vrsto odličnih delavcev. V vsaki generaciji od Ilir-
cev navzgor jih je bilo nekoliko. Skoraj vse označuje to, da so imeli široko odprt pogled na slovanski jug. Nekoliko ilirskega duha je vedno tlelo na Slov. Štajerskem in tli še danes. Dr. Ilešič, predstavitelj generacije, ki je jela od realizma drobnih političnih borb za občine dn deželo prehajati k idealizmu jugoslovenske nacionalne politike, čeprav še bolj naznačene kot določeno-jasne, je zbral v sebi ves ta »ilirski« žar svojih štajerskih rojakov in je stopil pred slovensko javnost s programom smotrne evolucije v jugoslovensko kulturno edinstvo. Zavedal se je, da usoda slovenstva ne zavisi od alpskega nemštva, marveč od političnih in kulturnih sil, ki se zbirajo in oblikujejo onkraj Kolpe in Sotle. Iz tega primarnega političnega spoznanja izvira njegov zedinjevalni imperativ na avtonomnem kulturnem področju. Z neštetimi govori in članki je dr. Ilešič desetletja pred svetovno vojno obračal slovenske poglede proti Zagrebu in Beogradu. Kot tajnik Slov. profesorskega društva in pozneje kot predsednik Slov. Matice je dr. Ilešič z vnemo, ki kaže moža Izrazito politične čudi v najvišjem pomenu besede, >ločil duhove« in stavil nasproti čistemu, takrat po večini avstrofilskemu slovenstvu jugoslovensko kulturno in politično koncepcijo. ITmljivo je, da je v danih razmerah morala politična akcija stopiti v ozadje in da je kulturni program postal najvidnejši izraz jugoslovenstva. Tu pa ie bila tudi slabost >novoilirizma«. Ko je^ zgodovina za čudo kmalu in s presenetljivo radostnimi rezultati izvršila program jugoslovenskih nacionalnih pionnrjev, so kulturne sile zopet dobile svoje organsko mesto v narodnem življenju in razvoj slovenstva v jugoslovenstvo je baš na kulturnem področju (jezik, literatura itd.) znatno zmanjšal svoj tempo. Pokazalo se je, da je tu edina pot — naravna. Kar je zdravega in polnovrednega, hoče živeti: nobena individualnost, ki se zaveda svoje notranje rasti, se ne more okrniti in pohabiti, ne da bi trpel višji interes celote. Tako je to vprašanje krenilo od dogme na pot naravnega, organskega razvoja.
Dr. Ilešiču gre velika zasluga, da je s svojo izredno aktivnostjo razgibal naše kul-
turno življenje in mu odprl obzorje na ju-goslovenski Balkan. V njegovem »novoili-rizmu« je bila močna dinamičnost in še bodočnost bo štela dr. Ilešiča med svoje predhodnike. Kakršenkoli pa bo že nadaljnji razvoj, v njem bo vsekdar imperativ, da zbližujemo ono, kar nas spaja in izločimo tisto, kar nas loči.
Premalo ocenjeno je delo, ki ga je prof. dr. Ilešič izvršil zlasti kot predsednik Slovenske Matice in mirno lahko trdimo, da sta si takrat bila Zagreb in Ljubljana kljub politični ineji bližja nego danes. V današnjem slovenskem kulturnem življenju pogrešamo močno, dejavno osebnost, ki bi tako vezala Ljubljano z Zagrebom in Beogradom kot jo je pred vojno vezal dr. Ilešič. Takrat so onkraj Kolpe čitali slovensko knjigo in jo spoštovali. Danes po pravici tožimo, da je v našem jeziku tiskana knjiga na ozemlju drugega ju goslo venskega jezika skoroda bela vrana.
Vsako življenje mora imeti neko linijo in smoter, če hoče biti koristno tudi drugim, in vsaka izrazita osebnost se zaveda, da so ji poverjene neke naloge v življenju- Prof. dr. Ilešič lahko danes mimo sklepa bilanco — ne življenja, temveč onega razdobja v svojem življenju, ki ga po naravnem zakonu označuje največja aktivnost. Svojo visoko inteligenco in svoje plemenite energije je položil v stvar, ki je bila vredna njegove osebnosti. Za svoj življenjski čredo, ki ga je vsekdar izpovedoval odkrito, je bil med vojno preganjan in še prej in pozneie si je nakopal mnogo konfliktov in nasprotnikov. To ga ni nikdar omajalo, ker se ie živo zavedal, da opravlja veliko nalogo. Življenje pa naj sodi. trebi, izbira, prilagaja dosežene rezultate svojim ciljem. Malo ljudi ie. ki bi se jim bilo njih poslanstvo tako izvršilo kot dr. Ilešiču. Ne doslovno, marveč po osnovnem stremljenju: videti Srbe in Hrvate pod skupno, svobodno streho s Slovenci. Polagal je na svojem mestu temeljne kamne tej skupnosti :n danes gradi na istem mestu še dalje.
Zaslužnemu prof. dr. Ilešiču želimo tudi ob šestdesetletnici še mnogo zadovoljnih let!	—o.
17.	avgusta: Zajtrk v hotelu. Odhod z jutranjim brzovlakom iz Pariza. (Prostori rezervirani).
18.	avgusta: Prihod v Ljubljano ob 8.40 dopoldne.
Stroški za desetdnevno potovanje in bivanje v Parizu so proračunani n? 3300 Din. V tem znesku je obseženo: Vožnja III. razreda iz Ljubljane v Pariz in nazaj v Ljubljano, hotelska prehrana v Parizu (in sicer zajtrk, kosilo in večerja brez pijače) začenši z večerjo 9. avgusta do vštevši zajtrk 17. avgusta (prehrano med vožnjo si mora preskrbeti vsak udeleženec sam), nadalje prenočišče v dobrem hotelu v sobah z eno ali dvema posteljama, avtokari, vsi ogledi in izleti glasom programa, vse vstopnine v muzeje in gradove, na kolonijalno razstavo iz* v opero (razen posebnih vstopnin v posamezne specijelne paviljone kolonijalne razstave), nadalje vodniki, zmožni raznih jezikov po želji, ter napitnine in davščine.
Posameznosti programa se lahko dogovorno z voditeljem ekskurzije spremene. Tudi vodstvo ekskurzije si pridržuje event. spremembo kake podrobnosti programa.
Vsi interesenti, ki so se že doslej prijavili ali se mislijo še prijaviti, prejmejo pismeno gornji program z detajlnimi pogoji in obrazec obvezne prijave, katero naj blagovolijo podpisati in vposlati nam najkasneje do 3. avgusta in sicer za vsakega udeleženca posebno prijavo. Na prijavi naj udeleženci zabeležijo tudi eventuelne želje radi II. razreda na vožnji.
Obenem prosimo, da nam udeleženci po položnici, ki jo prejmejo, nakažejo pavšalno vsoto 3300 Din čim prej, najkasneje do 3. avgusta, ker sicer ne bi mogli prevzeti nobene odgovornosti, da bodo pridržana potrebna mesta, če kak udeleženec iz kateregakoli vzroka po gornjem roku odstopi od udeležbe, mu zapade iz naslova stroškov za priprave in prijavnino 10% gori določene pavšalne vsote.
Vsak udeleženec naj blagovoli preskrbeti si takoj potni list, katerega naj nam tudi vpošlje do gornjega roka in še eno sliko, da bomo preskrbeli francoski in avstrijski vizum, katerh stroške bodo udeleženci povrnili na dan odhoda. Stroški za oba vizuma in za razstavno legitimacijo, ki gredo posebej na breme interesenta, stanejo Din 13 + 304-60. skupaj 103 Din. Udeleženci, ki niso poklicno samostojni, nego kje nameščeni, naj vpošljejo radi francoskega vizuma tudi potrdilo svojega delodajalca ali službenega predstojnika, da so nameščeni v tem in tem svojstvu, da imajo dopust za potovanje v Pariz in da se morajo po končanem dopustu zopet vrniti v svojo službo. Vse prijave, dopisi in druge pošiljke naj se naslovijo na: Tajništvo uredništva »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ki daje vsa potrebna pojasnila.	»JUTRO«.
Tragična smrt trafikanta
Celje, 29. julija
V torek 28. t. m. zjutraj je odšla ob 7., kakor običajno vsak dan, iz svojega stanovanja na Jožefovem hribu 7 žena 47-let-nega trafikanta in zidarskega pomočnika Ivana Karla Valentinčiča v Zavodno k mostu čez Voglajno, kjer imata zakonca svojo trafiko in branjarijo. Pustila je še možu na mizi skodelico kave za zajtrk. Ves dan je bila v trafiki, ko pa se je zvečer vrnila v svoje podstrešno stanovanje, je našla vrata nezaklenjena.
Ker moža ni bilo v stanovanju in ker je bila kava na mizi še nedotaknjena, je žena v temni slutnji preiskala podstrešje in našla moža obešenega na tramu. Poklicala je na pomoč sosede in je sin hišnega gospodarja nemudno prerezal vrv in skušal z umetnim dihanjem obuditi samomorilca k življenju. Ves trud pa je bil brezuspešen, ker je bilo truplo že mi zlo in trdo, iz česar se da sklepati, da se je Valentinčič obesil že dopoldne ali pa v prvih popoldanskih urah. Mož je izvršil samomor na ta način, da je stopil na stolček in privezal vrv na 2 m visoki tram, nato si zadrgnil zanko oLrog vratu, spodbil stolček in obvisel.
Policijska komisija, sestoječa iz policijskega pristava Strmška in uradnega zdravnika, je .mogla ugotoviti le smrt. Pokojnikova žena navaja kot vzrok tragične smrti svojega moža njegov obup zaradi dolgov in pa vdanost alkoholu. Svoj samomor je Valentinč-č napovedal že prejšnjega dne. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestnega pokopališča, kjer bo tudi pokopano.
Nezgoda mladega motociklista
Mojstrana, 29. iuliia.
Kronika dogodkov iz našega kraia beleži že nešteto avtomobilskih nezgod, ki so se orinetile vozačem na državni cesti vzhodno od Doviega Cesta dela tu nre-cejšen vznon z ovinkom, nato se na v ostrem kotu zasuče na dovško gobelo. Avto-mobilisti in motociklisti bi morali nosve-čati temu Dredelu več oozornosti. da bi se s tem odvrnile številne nesreče, ki se tu d rinete.
V nonedeliek nonoldne se ie vozil z mo-toriem ieseniški čevljar g. Ziman v Krani-sko goro. kier vodi risarski tečai za ta-mošnie čevliarie. Na	ovinek, ki
ie sedai oosut z drobnim neskom. ie ori-Delial z vso brzino in zaradi tega mu ni bifo mogoče več motom okreniti in nesreča ie bila tu. Z vso silo se ie zaletel v škamo na ovinku in obležal s no'om';enim motoriem Le sreči ie orimisati. da ie nesel g Zunan le lažie Doškodbe. ko ie bil prednji del motorja docela razbit
Domače vesti
*	Češkoslovaško odlikovanje drja. Avg.
Reismana Prezident češkoslovaške republike Masarvk ie odlikoval z redom Beleča leva predsednika Ju<Toslov. - češko-slov. lige v Mariboru in podoredsednika Saveza Jč. Be v Beogradu dria. Avguština Reismana. Odlikovanje ie izraz priznanja in hvaležnosti češkoslovaških službenih krogov za več kot lOletno neumorno delo. ki ga izvršuie dr Reisman na ooliiu iugo-slov. - češkoslov. zbližania. Nieeovo oo-budno delovanie v mariborski Jč. liei. nie-eovi nastoni na kongresih v Praei. Plzniu. Sarajevu. Beogradu in drueod so vzbudili pozornost v vsei iavnosti. nosebei pa še med iueoslov. - češkoslovaškimi ligaši. ki poznamo dria. Reismana kot enega nai-boii v°ščih oreanizatoriev. Velike usluge je odlikovanec storil češkoslovaški stvari tudi s svt-iim priznanim publicističnim delom. Ta obsežna aktivnost, ki ii daie;o poglavitno obeležie tople simoatiie do če-škeea naroda, ie pač zasluženo dobila priznanje z najvišjega mesta. Čestitamo. — Liga š.
*	Četrto »Jutrovo« potovanie v Pariz
•a koimniialno razstavo ie končnoveliav-no določeno v dneh 8. do 18. avgusta. Na druei strani lista obiavliamo natančen orornm ;n ooeoje teea potovania. Opozarjamo. da ie še nekai mest za to potovanje na razoolaeanie. Zato vabimo vse one. ki se interesiraio za tako zanimivo ekskurzijo in ki so doslei še oklevali s svoio prijavo, nai se nemudoma prijavijo tajništvu našega uredništva, ki bo v teh dneh razposlalo vsem interesentom prospekte in obvezne prijavnice ter bo podalo nadalinia potrebna navodila....
*	Ameriške žene v Jugoslaviji. V bližnjih dneh prispe v Beograd večja skupina žensk iz Severne Amerike, članic močne feministične organizacije »Busines Wo-rr.ens«. To so ženske, ki v trgovinah, v bančnih in industrijskih podjetjih zavzemajo vidne položaje. Zanimajoč se za Evropo in njene države, so žene, včlanjene v tej organizaciji, popolnoma samostojno podvzele to veliko ekskurzijo. Potujejo brez moških. Posetile so najprej zapadne evropske države, sedaj pa prihajajo v Jugoslavijo, odkoder se podajo v Bolgarijo in Carigrad. Naše žene pripravljajo Američankam lep sprejem. V Beogradu bodo Američanke gosti ženskega kluba ter An-glo-ameriško-jugoslovenskega kluba. Pregledale bodo razne industrije, zlasti pa še Trgovinski muzej. Na dan prihoda se bo ameriškim gostom priredil sijajen čajni večer.
*	Francoski politehničarji posetijo Jugoslavijo. Jugoslovenski poslanik v Parizu g .dr. Spalajkovič je sprejel skupino francoskih politehničarjev, ki se bodo dne 3. avgusta podali na pot. da posetijo Jugoslavijo.
*	Rumunski medicinci na Jadranu. Kakor javljajo iz Splita, je za prihodnji mesec prijavljen dohod večje skupine rumunskih me-dicincev pod vodstvom profesorjev. Skupina si bo ogledala dalmatinsko obalo in bo po-setila tudi hrvatsko Primorje.
*	Konzulat ČSR v Liubliani sporoča, da v dneh 31. t m. in 1. avgusta zaradi nre-selitve na Erjavčevo cesto 31 ne bo doval. Sprejem strank za omenjena dneva odpade.
*	Vojaške vesti. Z odlokom ministra voi-ske in mornarice ie dovoliena ženitev naslednjim oficirjem: konjiškemu polkovniku Vladimiru Seunieu z gdčno. Mariio Sa-jovčevo. hčerko advokata iz Liubliane: inženje-rskemu poročniku Jakobu Balohu z edčno Liubico Micičevo. hčerko bivšega ekonoma iz Neeotina. ter artii.ipriiske-tnu poročniku Jožefu Golecu z edčno. Dragico Ciričevo. hčerko posestnika v Mo-staru.
*	60letnica Prostovoljnega gasilnega društva v Krškem. Pripravljalni odbor naproša vsa društva, ki se nameravaio udeležiti proslave, da prideio s prapori, kolikor tih imaio in da pravočasno iaviio približno udeležbo.
*	Iz zdravniške zbornice. Kakor se uradno objavlja, so bili v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino vpisani: dr. Janko Osoluik, zdravnik volonter dr. Tone Hočevar, sekundarij v vojni bolnici dr. Stanko Jereb in zdravnik volonter dr. Josip Fon, vsi v Ljubliani.
*	Nov. pravilnik o polaganju drž. strokovnega izpita v ministrstvu šum in rud-
„KINO IDEAL"
Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., i/28. in 9. uri zvečer
II. del in konec
Konigsmark
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Liubliani
dne 29. julija 1931. Številke za označbo kra>a pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanie barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaea v %. 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke d o me nivo nai-višio druee nainižio
Liubliana 7.. 761.7. 14.4 78. tiho. 10. dež. 9.4. 23.6 13.0: Maribor 7.. 759.9. 15.6. /4. WN\V 6. 9. dež. 13.4. 25.5. 11.3: Zagreb 7. 760.8. 16.9 70 W>NW 1. 10. dež. 63. 31.9. 15.0: Beograd 7. 758.7. 16.4. 29. NW4. 10 dež. 3.2. 37.7. 16.0: Saraievo 7.. 75.91. 15.2. 93 tiho. 10. dež. 20.6. 33.5. 14.0: Skoolie 7.. 755.5. 23.8. 78. tiho. 4. —. —. 36.8. 16.3: Solit 7.. 756.4. 22.2. 53 N 12. 10. dež. 5.3 33.4. 18.2: Mostar 7.. 756.4. 21.8. 78. SE 4 4. dež. 7.2. 35.0. 9.5. — Solnce vzha-ia ob 4 40. zahaia ob 19.31. — Luna vzhaja ob 20.14. zahaia ob 3.46.
nikov. V ministrstvu šum in rudnikov je po predpisih novega uradniškega zakona dovršen pravilnik o praksi in polaganju držaVnega strokovnega izpita za pripravnike šumarske stroke s fakulteto ali njej enako visokošolsko kvalifikacijo.
*	Razpis službe ekonoma. Banska uprava razpisuje v državni .bolnici za duševne bolezni v Novem Celju službo ekonoma in službo ekonomskega pripravnika. Prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno službo, poleg tega pa morajo dokazati, da ustrezajo pogojem iz odstavka 7, § 20. zakona o bolnicah in da imajo večletno prakso v upravno-računski stroki. Prosilci za službo ekonomskega pripravnika morajo imeti popolno srednjo šolo. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 18. avgusta pri upravi dravske banovine v Ljubljani.
*	Službeno mesto tajnika okrajnega cestnega odbora razpisuje okrajni cestni odbor Brežice. Prosilci za to mesto morajo dokazati kvalifikacijo, ki jo daje dovršena nižja srednja ali tej enaka šola. Pravilno opremljene prošnje naj se v roku 14 dni vlože pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah.
*	Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije v Ljubliani javlja učencem zavoda, da se prično popravni izpiti 24. avgusta. Raz- . pored je razviden na zavodni oglasni deski. Vpis učencev v I razred se bo izvršil 1. septembra, v razrede H.—VIH. 3.-5. septembri. Natančnejša določila so razglašena na oglasni deski. Te izpremembe so se izvršile radi izpremenjenega sredješolskega zakona, s katerim so se razveljavila oreišnia določila glede popravnih in razrednih. izpitov ter vpisovanja, ki so bila objavljena
v šolskem izvestju.
KiS
za vlaganje sočivja v zalogi v drogeriji KANC, Židovska ulica._9478
*	Novi grobovi. V Ljubljani ie oo dolgem trpljenju preminila gdčna. Irma Anži-č e v a. vestna in marljiva uradnica Vzajemne zavarovalnice. Foereb ookoinice bo danes ob 15. hiše žalosti Erjavčeva cesta 4a — Umrla ie v Ljubljani ga. Frančiška P1 e s t e in j a k o v a. rojena Prr/.e-nelova. Poereb ookoinice bo danes ob 17. — Pokojnicama blag soomin. žalujočim
naše sožalie!	, „ _ . .
*	Varaždinsko pevsko društvo »Tonuslav« je. kakor nam poročajo, razpisalo natečaj za skladbe povsem vokalnega značaja (brez instrumentalnega spremljanja) za štirigla-sen mešan zbor. Prva nagrada znaša 700 Din, druga in tretja pa po 400 Din. Društvo si pridržuje izključno pravo prvega izvajanja do konca leta 1932. Od te dobe dalje ima »Tomislav« samo pravico, da nagrajene skladbe sam še nadalje izvaja brez posebnega honorarja avtorju. Za nenagrajene kompozicije si »Tomislav« pridržuje pravico, da jili odkupi od avtorja s posebim direktnim sporazumom. Skladbe naj se pod šilro (ime v zaprti priloženi kuverti) pošljejo na Varaždinsko pjevaeko druš.t vo »Tomislav« najpozneje do 1. oktobra 1931.
*	Društvo odvetniških nameščencev v Zagrebu. Poročilo o ustanovitvi tega društva ie treba izpopolniti v toliko, da ie to posebno društvo, kajti društvo odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Mariboru ie bilo ustanovlieno že leta 1919 za celo kraljevino Jugoslavijo in ima tudi svoja lastna pravila. Leta 1S96 pa ie bilo ustanovljeno samostoino društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, ki obstoja še danes in imamo tako v naši banovini dvoje samostojnih društev Mariborsko društvo ie ustanovni občni zbor v Zaerebu brzoiavno in pismeno prisrčno pozdravilo s Doudar-kom. da se veseli ustanovitve bratskega društva v savski banovini kot tretie samostojne organizacije odvetniških uradnikov. V Dozdravu ie bila ooudariena tudi želia oo složnem delo->----:" vseh treh or-eanizacii v Celju. Mariboru in Zaerebu z istimi cilji na posameznih področjih.
*	Vojna mornarica prevzela meteorološki observatorij v Splitu. Po vesteh iz Solita ie od splitske mestne občine prevzela meteorološki observatorii na. Marjanu. Observatorij ostane še nadalie last občine, zakup ie bil skleni en za tri leta. Mornarica bo sedai centralo svoie meteorološke službe prenesla v Split. Vodstvo observatorija ie prevzel kapetan bolnega broda Spasov.	.
*	Arheološke najdbe iz 3. stoletja. V občini Botoš v okolici Subotice se vrše v zadnjem času arheološka raziskavanja. Pri izkopavanju so našli te dni pokopališče iz 3. stoletja po Kristu. Iz Beograda je prišel v Botoš direktor narodnega muzeja dr. Miodrag Grbič. Našli so tudi mnogo napisov iz one dobe. Izkopavanje se nadaljuje.
*	Ribolov se letos ni obnesel. Iz So'ita ooročaio da Drihaia letos na trg vedno manj rib in da so cene precei visoke. Do-velj rib da ie bilo letos samo v orvi polovici meseca iuniia. Ribiči se splošno pritožujejo. da .ie letos slab ribolov, ki mnogo zaostaia za lanskim.
*	Kie sta dve strani nedeljskega ».Tu* tra«? To so nas že ponovno vprašali naročniki. ki menda še niso ooazili. da od-padeta po dve strani v nedeliskem »Jutru« na stalno prilogo »Mlado Jutro«, ki ima od novega leta naprej drueo obliko, prostor oa se kljub temu šteie v redni obseg lista. Toliko v pojasnilo, da ne bo več pritožb in prošenj, nai tisti dve »mani-kaioči« strani naknadno oošliemo.
*	Nesreča v opekarni. V Novem selu pri Vrnjački banji se je pripetila težka nesreča v tamkajšnji opekarni. Ko so popoldne morali pričeti z delom, se je neki delavec povzpel na gornji - de1 stroja, da bi naravnal jermene. Ko je bil še zaposlen, je stroj bil stavljen v pogon. Delavec se je hotel naglo umakniti, pri tem pa je padel pod kolesa. Ko so motor ustavili, je bil nesrečni delavec že mrtev. Ponesrečeni delavec je oče treh otrok.
*	Poizkus samomora 72-letnega starca. Pri Tomislavovem parku v Osijeku je pretekli ponedeljek skočil v Dravo 72-letni starec Janos Szabo iz Darde. Očividci, ki so se nahajali v bližini, so starca potegnili iz vode- Starec je krčevito držal v roki stekleni-čico ruma, s katerim si je menda jačail pogum za obupni čin. O vzroku svoje namere starec ni hotel dati pojasnila.
Zmanjšano vrednost poletne hrane
je potrebno nadomestiti, da si ohranite tudi v vročih poletnih dnevih energijo in živahnost.
Pri tem Vam najboljše pomaga
0VOMAITIHE
Pripravlja se z Ovomix čašo, katero dobite povsod, kjer je v prodaji Ovomaltine in to za ceno Din 15.—. Dobiva se v vseh kopališčih. 8624
*	Razjarjen bik je razparal gospodinji trebuh. Na pristavi posestnika Janzena v vojvodinski vasi Sokiču se je te dni pripetila huda nesreča. Ko je Janzenova žena v soboto zjutraj molzla krave, se je bik, ki se je nahajal v istem hlevu, tako raztogotil, da je napadel ženo in i i z rogovi razparal trebuh. Hudo poškodovana žena je bila operirana in je upanje, da j«i zdravniki ohranijo življenje.
*	Teoretični praktični pedagoški oevski tečaj gdč. Angele Trostove za učiteislvo ('II. 1.). ki se vrši ood vodstvom in pokroviteljstvom g. Mateja H u b a d a ravnatelja drž. konservatorija v Ljubljani, se prične 3. avgusta ob 8. ziutrai in se zakliuči 8. avgusta. O glasbeni zgodovini bo predaval naš znani zgodovinar prof. dr. Josip M a n t u a n i.
(TO zobna pasta n a f b o I i š a !
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
n— Prva kolonija Kola jugosJov etrskih sester v Ljubliani se vrača iz Dečie^a doma v Kraljeviči 3. avgusta z večernim vlakom v Ljubljano. Druea koloniia Koia oa odide 4. avgusta ob 18.55 z glavnega kolodvora Dod vodstvom gdč. učiteljice A. Likozarjeve.
u_ Pogreb žrtve cirkularke Včerai ob 10. dopoldne so spremili k večnemu počitku Jurija Rezaria. posestnika iz Gozda št. 6. občina Križe ori Tržiču. Pokojnik ie postal kot vesten delavec žrtev cirkularke pri tvrdki s premogom, drvmi in oeliem. J. Pogačnik v Bohoričevi ulici, kakor smo že ooročali. Na zahtevo državnem tožilca se ie včerai dopoldne naiorei vršila v mrtvašnici Dri Sv. Krištofu sodna obdukcija. da ie ugotovila, če ie bila kaka nie-gova bolezen v zvezi s smrtno nesrečo. Rezultat obdukcije še ni znan. Rezarievi sorodniki so z veliko oieteto poskrbeli, da ie bil nesrečni Jurij Rczar spodobno Dokopan.'Na pokopališče k Sv. Križu so ea spremili nieeova žena. nieeov oče in ostali sorodniki. Bil ie prav leo in prisrčen poereb. kar ie znak. da nesrečni Jurij Rezar ni bil tako brezčuten človek. Pogrebne molitve je ODravil s—'-"terski kaplan g Cuderman.__
Trenchcoate
dežne plašče, Bajazzo obleke za moto-cikliste v veliki izberi in najcenejše pri
Drago Schwab, Ljubljana
u— Konec Koširjeve liiše na Prulah.
Za torek popoldne napovedana senzacija zažigan.ia Koširjeve hiše Pred Prulami ie sicer izostala, zato va so imeli vžit°'- ponočnjaki. Okoli 21. so začele goreti suhe zaprašene late s podstrešnim tranioviem Gasilci, pet oo številu, so bili vso noč v pripravljenosti. Okoli polnoči ie bil ocrnj na.rsilmejši. Zbralo se ic zooet mnoeo radovednežev. Vse tramovie ie corelo do 2. zjutraj in so bili easilci nrimorani pustiti na mestu casilsko stražo. Se včerai doDol-dne ie tlelo Ko ie ogeni oopolnoma oo-nehal. so pričeli razkopavati zidovie. Tako je izginila Driča starodavnih časov. Baic so s tega kraia Francozi naskakovali Ljubljano in zato nraviio mnogi, da ie bi'a to prva »francoska trdnjava« oroti L;"b-ljani. Zgodovinski anali govore naibrže drugače.
u— Beneški večer v kopališču Ilirije. Za
soboto 1. avgusta pripravlja SK Ilirija v svojem kopališču posebno atrakciio. Priredila bo beneški večer z umetnim oe-n.iem in prosto zabavo ter olesom. Plesalci bodo orišli v oolni meri na svoi račun. Svirala bo godba Zarie. olesali bodo oa tudi lahko ob zvokih raznih šlageriev. ki iih bo oddajal iliriianski zvočnik. Prireditev bo nrav Destra in obeta mnoeo zabave. Vabljeni so vsi nriiatelii in nristaši Ilirije. Da tudi drugo občinstvo. Začetek prireditve bo ob ool 9. Podrobnosti sdo-reda bomo še objavili.
u— Sadni trg. Na včerajšnji liublianski sadni tre ie bilo do železnici nrioelianeea 20.000 ke raznega sadi a v/ Brčkeea in No-veea Sada. Na treu so se ooiavile Drve bosanske češolie. Na debelo so iih oro-dajafe po 3—3.50 Din. a na drobno že oo 6—8 Din kg Zanimivo ie. da naši trgovci s sadjem ne znaio pravilno embalirati no-šilik. Na tre ie prispelo, več zabniev bre-
Kavnokar fzišli	265
Fotoabecednik
Vas na 64 straneh s« 12-3 slikami najhitreje nauči fotografirati. Cena knjigi je 18 Din. Dobi se povsod! Drogerija GREGORIC, Ljubljana, Prešernova ulica 5
Zobozdravnik DR. A. PRAUNSEISS
zopet redno ordinira. Telefon 2782 9471 Marijin trg 3
skev iz Verone. ki so bile naravnost vzorno embalirane. Nasorotno so Drišle iz Novega Sada od gotove tvrdke leofe in okusne hruške tako nemarno embalira-- da .ie bil na trgu škandal. Hruške so nrodaiali na debelo do 3—6 Din kg. Maioeo ie bilo na trgu že 'domačih iabolk. o katerih oa gre govorica, da še niso Dooo^—a zrela.
u— Najdba suknjiča in ure.'V zaklenieni širni mizarskega mojstra Štupice v Sent Vidu pri Lukovici bil naiden te dnj sivo - križast sukniič. še dobro ohranien. s črno podlogo V žeou suknjiča ie bila mala črna Dentlia. vžigalnik, mal svilen robec in srebrna žepna ura znamke »Lan-eendorf«. ki ie bila na tenki srebrni verižici. Čigav je suknjič, je za enkrat še neznano in ga dobi lastnik nazaj na orožn!-ški Staniči v Lukovici.
u— Izgnani iz Ljubljane. Policiia ie v zadnjem času oonovno izenala i/ Liubliane več raznih delomrznežev in SDloh ljudi. ki se oečaio s sumljivimi Dosli. Včeraj ie bil zooet izenan za nedoločen čas iz ljubljanskega Doliciisekga okoliša 241etni delavec brez oosla Mehmed Omeragič iz sreza Cazina v vrbaski banovini. Enako* ie za nedoločen čas izgnana 37Ietna bivša služkinja Marta Zupančičeva, doma iz Kolovrata v litiiskem srezu. Zupančičeva ie bila zaradi tatvine že večkrat kaznovana. — 34Ietna Frančiška Kotnikova iz okolice Koniic sc ie v Ljubliani vdaiala nepoštenemu življenju in ie morala tudi za nedoločen čas iz Liubliane.
u— Tihotapstvo šampanjca. Že zadniič smo poročali o tihotaostvu. ki ga ir-^šu-jeio gotovi špekulanti ori uvozu različnih življenskih ootrebščin v mesto. Ueot<-,',-i!i smo. da ie to tihotapstvo v glavnem precei ponehalo, toda razpaslo se ie na eo-tove predmete, na katere ie bila no novem občinskem trošarinskem pravilniku dana trošarina. Največji škandal ie. da so začeli gotovi avtomobilisti vtihotapi jati- velike množine šampanjca preko lin i ie do-hodarstvenega urada. O teh t;Waostvih bo mogoče svoiečasno soreeovorilo svoio besedo tudi sodišče.
u— Kolesa kradejo. Livar Anton Bezlaj iz Bizovika ie prijavil, da mu ie bilo te dni odneliano z dvorišča Putrihove gostilne na Dolenjski cesti riavo oleskano. 1200 Din vredno kolo znamke »Aielon«. Prav tako se je polastil neznan tat tudi kolesa zidarja Ivana Jaolia iz Vnaniih eoric. Uzmovič je odpeljal Jaolievo kolo iz veže Korenčanove trgovine v Krojaški ulici. To kolo je bilo vredno 700 Din.
u— Tatvina denarja. Pred nekai dnevi je bila okradena natakarica Mariia C. v kavarni Emona. Neznan uzmovič ii ie odnesel iz nezaklenicneea predala okroe 22o dinarjev gotovine in več zastavnih listkov na razna imena. V ročni torbici, ki io ie vzel tat. ic bilo dalje tudi več računov in potrdilo zavarovalnice »Fenix«. tako da znaša skupna škoda okrog 700 Din.
u— Dva. ki iu tudi iščejo. Mariia Galiot iz Ljubljane ie prijavila, da ie neznano kam pobegnil nien bivši oodnaiemnik. 29-letni Anton M. iz Poderada v Italiji, in ii ostal dolžan na hrani in sbnovaniu nad 400 Din. — Bivši zobotehnik. 401etni Er-nest P., žc predkaznovan. ie ooneveril na škodo Josipa Lanajneta 900 Din nakar ie zapustil Ljubljano in ea ne moreio izslediti.
u— Rajanje pod staro lipo na Borštnikovem trgu, katero priredi dvorska knjižnica v nedeljo 2. avgusta od 17. naprej, bo prav zabavno. Kakor kažejo priprave, bo to ena najlepših ljudskih veselic. Za dobro jed in pijačo po navadnih conah bodo skrbeli gostilničarji gg- Novak Pavel, Usenik Ivan in Vrhovec Albin.
u— Ples v hotelu Tivoli bo danes. Jazz-k apela.
Iz Maribora
a— Pripravljalni sestanek Društva privatnih uradnikov, ki se je vršil v res tava rač i ji »Orel«. Sestanek je vodil g. Lojze D o ležal, ki je obrazložil cilje nove orga* nizacijc. Po njegovem govoru je bil izvoljen pripravljalni odbor, v katerem 60 gg. Dolcžal, Leban, dr. Vatovcc, Petelin. Straš* nik in Slavko Reja.
a— Požar v frančiškanskem samostanu. Včeraj ob 4. je opazil hišnik Ivan D reven* šck, da je pričelo goreti v kleti frančiškanskega samostana, kjer je shramba drv. Po* klical je takoj služinčad, ki je pričela ga* siti požar, ki je izbruhnil poleg električne cirkularne žage med žaganjem. Pogorelo je en kubični meter drv, nekaj desk in le« seno ogrodje cirkularke. Škoda znaša okoli 1500 Din ter je krita«z zavarovalnino. Na pogorišče so prihiteli tudi gasilci, ki pa nia so stopili v akcijo, ker je bil ogenj že po» gašen.
a— 5000 voženj je opravil te dni šofer mariborske reševalne postaje Tone Boro* vič. Šofer Tone Bencdičič pa je odvozi! 1U00 voženj z rešilnim avtomobilom.
a— Avto je pahnil v jarek mariborskega mesarskega pomočnika in kolesarskega dir« kača Franca Filipiča, ko se je vračal iz svojega posestva. Avto je zavozil v Fili> piča od zadaj na znanem ostrem ovinku ori Prahovi gostilni. Filipič se je pri padcu precej potolkel.
a— Nezgoda pri delu. V Slivnici pri Mj* riboru je padla med delom 54 letna posest* niča Kolman Terezija in si zlomila levo roko. Poncsrečcnko so prepeljali davi v bolnico.
a— Težka nesreča v delavnicah državnih železnic je doletela pri izvrševanju eno» letne prakse 22 letnega absolviranega tehnika D.iordja Popoviča. Zašel je z levo ro« ko med zobačsto kolo. ki mu jo je tako strašno razmesarilo, da jo bodo morali najbrže amputirati.
a— Vlom. Neznani vlomilci so vdrli v trgovino Julije Berce na Radvanjski cesti ter odnesli za 150 Din živil. Pretaknili so tudi vse predale, kjer pa niso našli de* na rja.
a— Krvav pretep pri naboru. Ob priliki zadnjih naborov v Slovenski Bistrici so 6e »jporekli fantje ter se spoprijeli. Prj tem je nek fant oklal 20 letnega poseetnikovega «ina Josipa .Tavomika. Ranjenega mladeni« ča so pripeljali v bolnico.
a— Gradbeno gibanje v Mariboru. Ma« riborski mestni svet je izdal na svoji seji, ki se je vršila v torek zvečer, sledeča no» va gradbena dovoljenja: Mehanični tkalnici Doct6e in drug za zgradbo prizidka in opalilnice: mehanični tkalnici Zelenka za zgradbi kotlarne: Francu Vilfanu za zgradbo enonads-tropne stanovanjske hiše v Dalmatinski ulici: Viktorju Mošiču za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Kettejevi ulici; Angeli Skušek za zgradbo enonadstropne stanovanjske v'1e v Korsi« čevi ulici: Petru Matzu za nadzidavo nadstropja na hišo v Stritarjevi ulici 8; Ivdnu
Koražiji za zgradbo enonadsteopnega dvo* risanega stanovanjskega poslo.pja pri hiši v Stritarjevi ulici 29. Vrh tega je bilo iz* danih tudi več uporabnih dovoljenj.
a— Kinematografske predstave. Graiski kino od danes dalje 100%. nemška, govoreča in zvočna opereta »Liubavni valček«. — Union kino od danes dalie 100%. nemški. govoreči in zvočni film »Dvoje zaljubljenih«.
Iz Celfa
e— Ob slovesu g. polkovnika Kostiča od Celja. Kakor smo že poročali, zapusti bivši priljubljeni poveljnik 39. pehotnega polka v Celju polkovnik g. Vojislav Kostič v prihodnjih dneh naše mesto in odide na šolo za aktivne pehotne oficirje v Sarajevo za pomočnika njenega poveljnika in profe« sorja na tem zavodu. Upravni odbor Ofi* cirskega doma v Celju bo priredil v sobo« to 1. avgusta v prostorih Celjskega doma tovariški večer.. ki bo obenem tudj po« slovilni večer polkovn^a g. Kostiča. Začetek bo ob 21. Drevi se bo poslovila od svo< jega dosedanjega predsednika g. Kostiča tudi celjska strelska družina.
e— Izredni občni zbor strelske družin® v Celju bo drevi ob pol 21. v Celjskem domu. Ob tej priliki se bo družina poslovila od svojega reorgnnizatoria in predseds mika polkovnika Vojislava Kostiča in bo tudi izvoljen nov predsednik. Vsi član in prijatelji celjske strelske družine naj se zbora polnoštcvilno udeleže.
e— Počitniška kolonija bolehne delavske dece na Svetini. Krajevni upravni odbor bratovske skladnice Cinkarne, d. d. v Gaberju pri Celju, je "letos prvič organiziral počitniško kolonijo za bolehno deco cinkarniškega delavstva na Svetini nad. Štorami (680 m nadmorske višine). Prva skupina, obstoječa iz 14 deklic, je bila na okrevanju 3 tedne, in sicer od ponedeljka 6. t. m. do nedelje 26. t. m. Otroci so se v izvrstnem podnebju, na svežem zraku in ob dobri ter obilni hrani lepo popravili in pridobili na teži povprečno po 1 in pol do 2 kg. Slovo otrok s Svetine je bilo zelo težko, ker bi radi ostali tamkaj vse poletje. Velika zahvala za trud in ljubezen do uboge delavske mladine gre tamošnje-mu šolskemu upravitelju g. Miekužu in njegovi spoštovani rodbini, ki so imeli deco v celodnevni popolni oskrbi brez posebnega plačila za svoje ljubeznivo in požrtvovalno samaritansko delo. Druga kolonija 16 dečkov pa je odšla na Svetino v nedeljo 26. t. m. in se bo vrnila v nedeljo 16. avgusta. Izkazana skrb bratovske skladnice za bedno in bolehno delavsko mladino zasluži vse priznanje.
e— Iz celjske bolnice. V tukajšnji javni bolnici je umrl 28. t. m. 12-letni Karel Je-zovšek, pastir pri posestniku Francu De-tičku v Ločah pri Poljčanah. V bolnico je bila pripeljana 8-letna delavčeva hči Ana Pršičkova s Polzele s hudimi poškodbami na obrazu in ostalem telesu. Ima razbito spodnjo čeljust in je izgubila pri nesreči tudi več zob. Igrala se je pod napuščem lesene strehe domače bajte, ki je bila podprta z močnim kolom. Nenadno pa sta pridrvela k bajti splašena konja, ki sta podporni steber podrla in se je lesena streha zrušila na ubogo dekletce. V celjski bolnici je morala poiskati zdravniško pomoč tudi 6-letna Marija Kristanova, posestni-kova hči z Donačke gore, ki se je preveč približala zobovju obratujoče mlatilnice. železno zobovje jo je zagrabilo za krilce in jo večkrat z vso silo zavrtelo okrog osi. Dekletce ima zlomljeno desno nogo in je poškodovano tudi po ostalih delih telesa.
a— Obilica sadja na mariborskem trgu. Današnji trg je nudil pravo sliko obilja raznega sadja, ki 60 ga pripeljali poljedelci "<z mariborske okolice. Jabolka so bila 6 komadov za 1 Din. Hrušk so pripeljali 21 vozov in jih prodajali po 25 komadov za 1 Din, boljše vrste pa 60 bile od 6 do 10 komadov za "1 Din. Na trgu so bile tudi prve slive. Cena se je gibala med 5 in 7 dinarjev za kg. Pohorske maline, nabrane na Klopnem vrhu, 60 bile po 5 Din I. Cena grozdja je že padla na 14 Din za kg. Brc* skve so pa bile 2 komada zj 1 Din.
e— Popravek. Pred dnevi 6mo objavili notarsko vest, da je imenovan na mesto umrlega notarja g. Avgusta Drukarja v Celju.dosedanji notar v Ljutomeru g. dr. Stojan. Kakor smo b'li naknadno obveščeni, je bila ta vest preuran.iena, kar s tem popravl jamo, da ne bo nepotrebnega Ta z* burjenja.
Iz škofje Loke
25-LETNICA
SOKOLA V ŠKOFJI LOKI
v nedeljo 2. avgusta razvitje prapora in javni telovadni nastop
GODBA SOKOLA I. IZ LJUBLJANE
9474
Iz življenja na deželi
SV. JEDERT NAD LAŠKEM. V nede* Ijo 26. t. m. se je poročil požrtvovalen vaditelj našega Sokola br. Slavko Požun 6 sestro Pavlo Padarjevo. Novoporočeracema kličemo: Bilo srečno in na mnoga leta!
GOSPODARSTVO
Pred Izdajo novega kovanega denarja
Kakor znano ureiuie zakon o denanu kraljevine lugoslavije. s katerim ie bila izvedena zakonska solidaciia dinaria. tudi vnrašan.ie kovanega drobiža. Člen 7. tega zakona namreč nravi, da se s posebnim zakonom nredoiše izdaia kovanega drobiža (iz nikla. aluminiieve zlitine in srebra) tako. da skupna količina tega drobiža v obtoku ne sme biti večja od 650 milijonov Din. Po beograiskih vesteh bo ta posebni zakon, s katerim se Dodrobno ureiuie izdaia kovanega denaria. v kratkem izdelan dočim bo oogoie kovania odredil finančni minister. Po vsei verietnosti bo _ država naiprei izdala srebrne novce no 5. 10 in morda tudi 20 Din s katerimi bodo zameni ali sedan.ie desetdinarske bankovce. Za izdaio novega kovanega drobiža v mams n enotah ni zaenkrat nikake potrebe, bed a i imamo v prometu kovane novce no O.-o. D50 1 in 2 Din. ki iih ie država dala zt rred leti izkovati v skupni količini za j-u milijonov Din. Danes na ie do podatkih, ki iih obiavlia Nar. banka v cetrtletn.h poročilih tega kovane« drobiža v nrometu 1P za 141 miliionov Dn. Potrebe no drobižu v maniših enotah torei m. kaiti orom.t ne more absorbirati niti vsega doslej izdelanega nikiiastega drobiža. Seveda oa ie verietno da bo država zaradi neprimerne velikosti zameniala tudi te novce za nove. in sicer v mani'ših oblikah, tako. da bo imel n. nr. enodinarski novec v bodoče obliko predvojnega novca od 10 nar ali i" vinariev. kar približno tudi odgovana da-našnii vrednosti dinaria. Za izdaio tega novega malega drobiža bo lahko država uporabila kot kovino sedami drobiž, ki ga bo lahko dala prekovati. Novi novci oo 10 Din na bodo imeli riaibrz obuko seaa-niega nikiiastega dinaria.
Za olaišanie denarnega prometa na do vsekakor nai važnejša izdaia novcev no 5 in 10 Din. Pri določaniu maksimajne ko-iičine vsesrn kovanega drobiža v visim b.W m'1'.ionov Din ie zakonodaje očividno udo števal količino doslei izdanega drobiža v višini 2«G milnonov Din in količino 5 in 10 dinarskih bankovcev, ki iih ie bilo lani ob ob koncu leta v obtoku za 454 nulnonov. predlanskim za 445 prednredlanskim na 453 miliionov Din. Obtok 5 in 10 dinarskih bankovcev ie torei zelo stabilen in zato ie računati, da bo v zameno za te bankovce mozoče izdati isti znesek, to ie za 450 miliionov Din kovanih srebrnih novcev po 5. 10 in morda 20 Din. Z izdaio teh novcev se naš denarni obtok ne bo povečal, kaiti d-žava se ie v pogodbi z Narodno banko na eni strani zavezala, da bo dobiček nri kovaniu novcev, ki bo znašal pri označeni količini okrog 370 do 400 milijonov Din. porabila za odplačilo še preostalega dolga nri banki, na drugi strani pa ie predvideno, da se bo ra kovanie novih srebrnikov noraOil srebrni denar, ki ga ima Narodna banka v svoiih blagainah in čigar kovinska vrednost znaša 34 milijonov Din. Ker bo za kovanie srebrnikov v nominalni vrednosti 450 miliionov Din potrebno le za 50 do SO miliionov srebra državi torei ne b'n treba mnogo dokupiti Posebno ie treba omeniti še važnost izdate kovanih srebrnikov za Narodno banko samo. Obtok bankovcev Narodne ban-e se bo s tem avtomatično zmanišal za preko 400 milijonov Din. s čimer se bo i.stočasno zlato in devizno kritie povečalo za 3 do 4%. Tako bo Narodni banki znatno olajšano držanie minimalnega kritia v višini 35%. ki ie bilo v tei relaciii predpisano Narodni banki gotovo z ozirom na predvideno zmanišanie obtoka bankovcev po izvršeni izdaji novega kovanega drobiža.
Za denarni promet bo izdaia kovanih srebrnikov brez dvoma velika oHišava. Sedanji bankovci oo 10 Din se zaradi naglega prometa kmalu zamažcio in raztrgajo. kar na eni strani povzroča oreceišnie stroške za tiskan ie novih bankovcev na drugi strani oa že liigiienski razlogi narekujejo da se taki bankovci čimprej zamenjajo s kovanimi novci.
Pred novo hmeljsko kampanjo
V nedeljo se bo vršil v Žalcu vsakoletni zbor hmeljarjev, ki bo podal smernice za letošnjo hmeljsko kampanjo. Naše, nekdaj tako cvetoče hmeljarstvo, ki je redilo obrt in trgovino, je danes v najhujši stiski. Da ni hmeljarskih milijonov občuti danes ne samo gospodarstvo Savinjske doline in Štajerske marveč tudi ljubljanska in mariborska veletrgovina: prizadete pa so prav tako naše vinorodne Slovenske Gorice, ki jim ie bil hmeljar dober odjemalec vina, kakor tudi sadja za delavsko pijačo.
Krizi vnovčenja hmelja se je letos pridružila še kriza vremena. Tropična julijska vročina z razbeljenimi vetrovi je povzročila zastoj v rasti hmelja, ki je že odevetel in je obstojala nevarnost, da se velik del cvetja zatrdi in da ne napravi kobul. V zadnji uri je dvoje izdatnih nalivov pognalo tudi
K. K.:
Zakonski prepir
Pavel je prinesel slabo voljo domov. Posli niso šli, kakor bi človek hotel in z nameščenci se je bilo treba jeziti. Ta« ko je stopil brez pozdrava v svojo udobno sobo, se spustil težko v našla* njač in sc poglobil v večernik. Svoji mični, mali ženki ni privoščil niti po* gleda. Kje naj bi človek iztresel svoj srd, če nc doma.
Gospa M i a, ki je bila že na pol vsta« la, da bi mu prinesla čaj, jc spet sed« la. Takšnega vedenja res ni treba mir* no požreti. Sklenila je, da bo molčala. A za četrtjo ure molka jo je samopre« magovanje pustilo na cedilu. Prej nc; go bi se človek zavedel, je bil že pre* pir tu. Beseda je dala besedo in Mia jc končno razjarjeno skočila pokonci.
»Neumna gos sem,« je zavpila, »se* dim tu in čakam nate! Se ne menim za svojo partijo kart in to je hvalež« nost! Sedaj pa res grem.«
Mia je šla v svojo sobo, oblekla si je plašč, nataknila si klobuček in že je bila na cesti. Deževalo je. Na cesti je bilo mokro in blatno. Mia je pre« mišljala. Kam je prav za prav hotela. Za partijo kart je bilo že prepozno. V,
te zaostale nasade v rast in sedaj že lahko rečemo, da bo letošnji pridelek pravilno razvit in kar je glavno, brezhiben v barvi. Seveda bo treba paziti pri obiranju, kakor smo se navadili lansko leto, da ostane brezpogojno na drogih nerazvito preraslo blago, čeprav bo malo takega. Pridelek bo pičel (komaj povprečno 6 metrskih stotov na ha ali poldrugi stot na tisoč rastlin), zato ga bomo lažje pravočasno obrali in vestno posušili.
Obiravci že vprašujejo, kdaj naj pridejo in kolik bo zaslužek. O vsem tem bo odločala nedeljska skupščina, kjer bodo dobili dlani društva izkaznice za polovično vožnjo obiravcev. ki jo je že dovolilo ministrstvo (nečlani nimajo te ugodnosti). Če bo toplo in solnčno vreme se bo navzlic prvotni zakasnitvi rasti pričelo obiranje že 10. avgusta.
Malodušneži med hmeljarji vprašujejo, ali bo sploh vredno letos obirati hmelj, češ, da je pisal vplivni zastopnik inozemske trgovine, naj hmeljarji pustijo hmelj kar na drogih. saj bo itak le po 2 Din kg. Takim malodušnežem v vednost navajamo naslednje zanesljive informacije. Lani smo imeli po poročilu svetovne veletrgovine Barth & Solin v naši dolini najlepše blago tako glede notranje kakovosti kakor posebno glede gladko zelene barve. Ker ni bilo drugod tako lepega blaga in je posebno Češkoslovaška pridelala v barvi slab pridelek, kakor že več let, ie bil naš hmelj v treh tednih do 90% prodan. Letos ima Nemčija ponoven naval peronospore in tudi v Če|koslo-vaški se kaže, da bo pridelala sicer obilno, a ne prvovrstno blago. Mi smo storili svojo dolžnost solidarnosti do drugih hmeljskih okoliših, ko smo skrčili svoje nasade na polovico in smo že precej pod predvojnim stanjem. Češkoslovaški hmeljarji pa liočeio s svojimi zmanjšanimi nasadi prebroditi krize in zato priporočajo vsemu hmeljarskemu svetu naj pusti polovico pridelka n> obranega.
Savinjska dolina ima v svetu zopet svoje odjemalce in srno se zadna leta zlasti uv3-lavili na angleškem trgu, ki nam je v hudih časih omogočil vsaj kritie stroškov spravila. dočim je v drugih okoliših blago obležalo. Svoje dolgoletne odjemalce moramo zadovoljiti tudi letos, ker smo sicer v ne-varnosti, da nas izpodrinejo Čehi.
Že pred leti smo pisali, da bo kriza vse. dotlej naraščala, dokler ne pridejo v škripce tudi žateški hmeljarji. Že lani jih je hudo prijelo, po letošnjem slabem letu pa bodo morali pričeti opuščanje nasadov, llme.lj-ska kriza j? dosegla svoj vrhunec, zato nai bo za nas edino geslo: vztrajati, da nas ne najdejo dobra leta, kakor vedno doslei. n«' pripravljene.
Pa položaj glede kupčije ni tako brezupen, nam priča tudi dejstvo, da hodi neki znani savinjski mešetar okrog hmeljarjev, ki so pri njegovi tvrdki vnaprej prodali hmelj po 8 do 10 Din, s' polo. na kateri naj se zavežejo, da bodo kljub zakonskim do ločbam ostali pri pogodbi. Taki podpisi so sicer neveljavni, vendar pa jasno pričajo, da položaj v bodoči kampanji nikakor ne bo tako brezupen. Oni, ki raznašajo govorice o bodoči nizki ceni, so pokupili vnaprej lepe količine hmelja, in to od velikih producen-tov po 10 Din kg. Sedaj jim gre predvsem za to, da razen predprodanih količin (čez 2000 metrskih stotov) ne bo blaga na pro-dai, ki bi iim kvarilo kupčijo.
Skrbno obirajmo in lepo posušimo ves kvalitetni pridelek, to naj bo parola za letošnjo sezono. Kako bo treba postopati pri prodaji, pa se bo ob Času že izkazalo. K.
= Vračunavanje skupnega davka na po slovni promet. Oddelek za davke pri finančnem ministrstvu je poslal gospodarskim organizacijam razpis glede vračuna vanja skupnega davka na poslovni promet. Po zakonu o skupnem davku na poslovni promet (§ 3) sme davčni obveza-nec, ki je dolžan plačati skupni davek na poslovni promet, drugi pogodbeni stranki v celoti ali deloma v fakturi zaračunati ta davek poleg cene za blago. S tem je po zakonu dovoljen prenos davka na kupca, kar je bilo po starili predpisih prepovedano. V smislu novega zakona pa se sme tudi državnim ustanovam pri dobavah vračunati plačani skupni davek odnosno se ga sme vkalknlirati v ceno po istih pogojih kakor v ostalem prometu.
— Žitni monopol in trgovci z žitom. Ker si marsikateri trgovec z žitom še vedno ni na jasnem, kakšen ie njegov položai zaradi uvedbe žitnega monopola obiav-iiamo naslednjo avtentično informaciio: Naši trgovci - izvozniki žita bodo tudi nadalis lahko obdržali svoie kunce v inozemstvu. Potrebno ie It. da se dotični trgovci - izvozniki žita kot taki registriraio ori Privilegirani izvozniški družbi v Beogradu. ki daie tudi vse natančnejše informacije.
= Vinogradniški in sadjarski kongres v Beogradu. Vsedržavni vinogradniški in sadjarski kongres se bo letos vršil v Beogradu 20. septembra istočasno z razstavo vina in sadja, ki bo od 19. do 21. septembra. Že sedaj se za to prireditev vršijo velike priprave. Prometno ministrstvo je odobrilo vozne
ugodnosti za prevoz blaga nai razstavo in za posetnike kongresa, dočim je kmetijsko ministrstvo odredilo kredit za nagrade najboljših razstavljenih predmetov.
= Razstava perutnine v Ljubljani. V okviru razstave za pospeševanje tujskega prometa v dravski banovini, ki se bo vršila v času od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. na jesenski prireditvi velesejma v Ljubljani, bo razstavljena odbrana perutnina, ki se goji pri nas. To razstavo priredita Perutninarska zadruga v Ljubljani in odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe s pomočjo kraljevske banske uprave. Perutninarska razstava bo glede na omejen prostor razscavila zares le prvovrstno selekcijonirano perutnino najboljših rejcev naše banovine ter bo pokazala, kako se mora reja perutnine smotreno voditi. K razstavi bodo pripuščene samo živali rejcev, ki vodijo natančno rodovnike in izkaze nesnosti. Zadnji čas priglasitve na razstavo je določen na 5. avgust, in sicer na Kmetijsko družbo v Ljubljani.
= Potrjena ic prisilna poravnava, sklenjena med dolžnico Elo Kastelčevo. trgovko v Novem mestu, in nienimi upniki za 40% kvoto teriatev. plačljivo v 4 obrokih (10 mesecih). Nadalje ie potrjena prisilna Doravnava. ki io ie sklenil dolžnik Josip Kremni, trgovec v Mariboru. Mel.iska cesta . s svoiimi upniki, ki iim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, za 40?« kvoto terjatev, plačljivo v štirih trimesečnih obrokih.
—	Oddaja naprave železnega odra za ekshaustor. Direkciia drž. rudnika Velenie sprejema do 3 avgusta ponudbe glede od-daie naprave železnega odra za ekshaustor. Pogoii so na vpogled v Zbornici za T. O. I.
= Oddaja pleskanja železniških mostov.
Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Liubliani sprejema do 31. t. m. ponudbe glede oddaie pleskanja železniških mostov. Pogoii so na vpogled Dri isti
direkciji.
—	Dobave. Direkciia državnega rudnika Velenie spreiema do 3. avgusta ponudbe
Majdica pere za svoje punčke.
Mala Majdica je svojim punčkam dobra mamica. Ona skrbi za to, da so vse njihove oblekce vedno vzorno čiste. Enkrat na teden ima -veliko pranje. Seveda jemlje za to samo Schichiov Radion. Ona je že pri svoji mamici videla, da postane s Schichlovim Radionom oprano perilo belo kot sneg in da se pere hitro in lahko, kajti
5 C H I C H T □ V
RADION
PERE S A VI IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
glede dobave 1 kuhinjskega liiaka. 2 komadov dežnih olaščev in 25 metrov platna za čiščenje, do 10. avgusta na glede dobave 40 m konoone gurte. — Direkcija državnega rudnika Scn.iski Rudnik sorc-iema do 10. avgusta ponudbe glede do-ba\> delov za tovorne avtomobile. Direkciia drž. rudnika Zenica sprejema do 20. avgusta ponudbe glede dobave tračnic, reševalnih aparatov in karbida Direkciia drž. rudnika Kreka spreiema do 2'L avgusta ponudbe glede dobave transformator-icv. Vršile se bodo naslednje oicrtalnp licitacije: 17. avgusta Dri imravi sinodniš-nice v Kamniku glede dobave 400.000 kg ajnomjakovega solitra 18. avgusta Da pri dirckciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave železa. — Predmetni oglasi so na vpogled v zbornici za TOI.
»7« 180 — 190; tSz 12o — 135; sremska, slavonska MJc in lOOs 270 — 280; >.2: 2-ip do 200; 55: 240—250; ?6c 220—230; s7< 170 — 180; jS< 125 - i:55.
ŽIVINA
+ Dunaj>ki živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2633 glav, od tega 171 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so ostale ccne skoro nespremenjene, le slaba živina se je pocenila za 5 gro-šev. — Na svinjski sejem v torek ie bilo pripeljanih 1G.013 svinj, od tetra 3270'iz Jugoslavije, 4161 iz Poljske in 2949 iz Rumu-nije. V nasprotju s prvini sejmom po uve-ljavljenju visokih uvoznih carin je bil s» daj promet slab in so se pitane svinje počen ile za 10 — 15, mesne svinje pa za 4 do 10 grošev, težje pa 10 — 15 grošev

Od sclnca ogcreLo zdravo kežo
mladeniške svežosti, zdravega izgleda daje Vam
* NIVEA-CRENE NIVEA- ULJE
OLJE ZA KOŽO IN MASAŽO.
Oboje vsebuje edinstven svoje vrste — Eucerit, ki neguje kožo, oboje ublaži nevarnosti solnčarice in daje . telesu prekrasno barvo, tudi pri oblačnem nebu. NI- I VEA-Creme hladi telo, kadar je vroče. NIVEA-olje vas ' varuje prehlada radi prenaglega ohlajenja, kadar je slabo vreme. Tako se morete tudi v hladnih dnevih kopati na zraku in v vodi. NIVEA-CREMA: Din 5.— do 22.—. NIVEA-OLJE Din 25.— do 35.—. Jugoslovan. __P. BEIERSDORF & CO. d. s. o. j., Maribor.
Šport
Borze
29. julija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Tečaji deviz, zlasti Curiha in Nevvjorka, so se nekoliko dvignili, le Praga in Dunaj sta za malenkost popustila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje slaba. Pri večjem prometu se je Vojna škoda trgovala za aranžma po 355 do 357, za kaso po >554 do 356 in za december po 305 — 367. Od ostalih državnih papirjev je imelo promet sa mo še 7% Blairovo posojilo po 74- Tudi tečaji ostalih dolarskih papirjev so za malenkost popustili. Med bančnimi papirji je_ prišlo do zaključkov v Union banki po 150, v Jugo banki po 67 in v Zemaljski po 120. Od industrijskih vrednot se je Trboveljska po zadnji oslabitvi nekoliko dvignila in je bila zaključena po 230. Promet pa je bil še v Slavoniji po 200, v Danici po 60 — 65, v Dravi po 235 in v Šečerani po 225.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2270.48—2277.32, Bruselj 755.94—7S8.30, Curih 1C9S.45 do 1101.75, Dunai 791.42—793.82, London 273.67 — 274.49, Nevvyork 5626.76 — 5643.76, Pariz 220.95—221.61, Praga 166.82—167.32, Trst 294.70—295.60.
Zagreb. Amsterdam 2270.48-2277.32, Dunaj 791.72— 793-82. Bruselj 785.94—788.30. London 273.67-274.49. Milan 294.70-295.60, Ne\vyork k a bol 5637-76-5654.73, Nevvvork ček 5626.76—5643.76. Pariz 220.95-221.61, Praga 166.82—167.32, Curih 109S.45 do 1101.75.
Curih. Zagreb 9.0950, Pariz 2012, London 24.90, Nevvvork 513.12, Bruselj 71.55, Milan 26.83, Madrid 46.20. Amsterdam 206.85, Dunaj 72.1250. Sofija 3.73. Praga 15.20, Varšava 57.55, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 88 bi., 7% Blair 77 bi.. Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 950 den.. Kreditni den.. Ruše 145 den-
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 356 — 356.5, kasa 356 — 357, /.a avgust 355 — 358, za december 365 — 366, investicijsko 83.5 den., agrarne 44 — 45, 6% begluške 59.5 — 61.5, 8% Blair 80 — S7.
7% Blair 73.75 — 75, 7% Drž. hipotekama banka 75 — 75.5; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 150 — 152, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 do 123, Srpska 19o — 193, Zemaljska 120 do 121, Poljo 53.5 — 55; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den-, Gutmann 110 den., Slaveks 25 den., Slavonija 200 — 205, Drava 235 — 236, Secerana 225 — -30, Brod vagon 54 bi., Union mlin 55 den., Vevče 120 den., Dubrovačka 300 den., Trbovlje 230 do 235.
Beograd. Vojna škoda 349, 350, 352 zaklj., za sept. 353 den.. za november 356.50 den., za december 358 den., T/o investicijsko 82.50 zaklj., 4% agrarne 46.50 bi., 7% Blair 76 zaklj., lL/o Drž. hip. banka 60.50, 61 zaklj., Narodna 6300 bi.
Blagovna tržišča
LES
-f- Ljubljanska borza (29. t. m ) Tendenca za les mlačna. Eksekutivno .je bilo prodanih 1073 komadov (6 vagonov) bukovih železniških pragov (979 komadov I. kakovosti, dolž. 2.60 m, 24 X 14 X 15 cm in 94 komadov II. kakovosti, 2.60 111 dol. 21,23 X 13 X 13 cm) fco vagon Sušak, dobava v 8 tednih po 16 Din komad za I. in 12 Din za II.
4- Ljubljanska borza (29. t. m ) Tendenca za koruzo staina- Zakliučen iebil 1 v. pšenice. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slov. postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 150—152.5, pri uavadni voznini po 155—157.5.
SITO
+ Novosadska blagovna borza (29. t. m-). Tendenca neizpremenjena. Promet: 21 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 1 vagon ječmena, 16 vagonov koruze, 15 vagonov moke in 2 vagona otrobov. — Pšenica: sremska. nova, 78,79 kg 162-164; 79/80 kg 163 do 165; slavonska, nova, 78/79 kg 162—164; sremska. nova. Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. OvGs: baški, sremski in slavonski novi 152.50—157.50. Ječmen: baški in sremski, novi. 63 64 kg 112.50—115.50. Koruza: baška in okolica Sombor 100—102.50; ba-natska 96—9S: sremska okolica Indjija 100 do 102.50; okolica Šid 102—104. — Fižol: sremski beli. 2% 230—240. Ofrobi: baški, stari 117.50—120. Moka: baška, banaška »0< in s00s 290—300; >2r 270—280; »5« 250—260: »6« 225—235;
njenem srcu je besnela togotnost pro* ti nehvaležnemu Pavlu. Kako bi bilo, da bi končno obiskala Petra, kakor mu je bila že zdavnaj obljubila? Da bi obiskala tega zvestega ljubečega Pe« tra, ki jo je bil zagotovil še pred dve« ma dnevoma, da jo bo čakal ves teden vse popoldneve v svojem udobnem samskem stanovanju. Je prava sramo» ta, da si še ni ogledala njegove zblr* ke francoskih bakrorezov. Enkrat se bo morala pač le odločiti, da ga po« seti. Mia se je odločila. Avtotaksi jo je v nekoliko minutah pripeljal pred hišo, v kateri jc stanoval Peter.
Smeje se, je ponudila Petru roko v poljub. Takoj potem je že sedela na ši* rokem naslanjaču, pred njo se je ka« dil čaj, med rožnatimi ustnicami jo imela cigareto. »Če bi vedeli, kakšni okoliščini se morate zahvaliti za moj obisk!« je dejala. »Ej, gotovo vaši lju« bezni, ki se je končno vnela zame..« je dejal Peter ponosno.
»O, ne, kar se tiče ljubezni, sem se malo učila in še to malo kmalu po» zabila! Nekaj sito drugega!« In s sme> hom mu je pripovedovala o Pavlu, o' r.jeg jvih muhah in o, sicer nepomemb» nerr. »Iiužinskem prepiru.
Peter je bil presenečen in zadet. B^
ie prepričan, da je bila ljubezen pri« gnala to žensko sem — m sedaj nu ;e ookrsto priznala, da si je poiskala r>ri njem samo zavetja za - nezaposleno uro!
Povedala mu je, da je pristala pri njem na begu pred slabo razpoloženim možem! Peter je požrl grenke besede, ki so mu silile na jezik. Sklenil pa jc, da bo sedaj s svoje strani razočaral gospo Mio, če je morda pričakovala moledovanj in vročih ljubezenskih pri« znanj.
Sedela sta si nasproti kakor dva do» bra tovariša in kramljala o skupnih znancih, teatru in zabavah. Tudi ogled krasnih francoskih bakrorezov je vzel nekaj časa. Če si je bila gospa Mia predstavljala potek tega obiska kako drugače, tega vsekako ni pokazala. Še* le po dveh urah se je poslovila.
»Hvala tisočkrat, Peter, za prijetne ure.«
"Spoštljivo je Peter poljubil malo ro» ko in spremil Mio z globokim poklo* nom do vrat Ali je bila razočarana ali ne? Sama bi tega morda ne znala po» vedati. Vsekako je sklenila, da bo do Pavla zelo ljubezniva. Saj se je s tem obiskom v levjo kletko vendarle malo maščevala. Kaj bi se bilo lahko zgo»
dilo! Šla je kratko pot do doma peš in je prispela tja sveža in rožnata.
»Kje je gospod?« je vprašala služ« kinjo.
»Takoj za milostivo gospo je bil od; šel?
Kakor pred dvema urama je sedela v moževi sobi in čakala. Na Pavlovem naslanjaču so ležale copate in spalni plašč, v srebrnem samovarju je rahlo šumel čaj. Končno je prispel Pavel, bil je svež in dobro razpoložen. Še pri vratih je zavpil: »Dober večer, ljubček!« — »Končno dragcc!«
Pavel je poljubil rožnati nosek svo» je žene. »Kako lepo je vendar doma,« je vzdihnil očarano. »Kje si pa bil?« je vprašala Mia nežno. »Pomisli, ko sem stopil iz hiše, je prišel najin pri* jatelj Peter okoli ogla. Vzel me je s sabo v klub, kjer sem igral karte —. kakor ti...«
Svarilo.
Svarim vsakogar, naj Albinu Vodišku, taeasnemu nastavljencu in voditelju čolnarne pn »Treh ribnikih« ne posoja denarja in vrednot ali sklepa kakršnekoli pogodbe z njim. ker temeljijo njegove mahi-nacije samo na goljufivi podlagi.
Oškodovani Franc Jaroš, strojevodja v p., Maribor Smoletova 10/1.
Športni drobiž
Za nedeljske državno prvenstvene tekme so določeni naslednji sodniki:
Zagreb: Gradjanski : Ilirija g. 'Kniffer (Osijek), namestnik g. Avramovič.
Subotica; Baeka : Mačva g. Joksič, namestnik g. Pcjič.
Novi Sad: Vojvodina : Sand g. Ružic, n.imestnik g. M. Mojič.
Osijek: Slavija : Obilic, g. Fabris. namestnik g. NVjller.
Punčevo: TSK : Gradjanski (Osijek) g. Inikovič, namestnik g. Jolič.
Češkoslovaški nogometni savez je za tekmo proti naši reprezentanci, ki se vrši v nedeljo v Beogradu, določil naslednje igrače: 1'Ianička (Slavija), Burger (Sparta), S: rov v (Sparta), Madelon (Sparta), Kada (Sparta), Srbik (Sparta), Podražil (Sparta), Bradač (Viktorija), Bejbl" (Bohemians), Sil-ny (Sparta), Sokolar (Sparta). Naša reprezentanca do včeraj še ni bila določena. Včeraj se je v Beogradu vršila trening tekma med dvema timoma, po kateri bo sa-vezni kapetan postavil naše moštvo. To važno tekmo bo sodil znani belgijski sod» nik Langenus.
Velika kolesarska dirka »Tour de France«, o kateri smo že poročali, je kon« čana. Na zadnji, to je 24. etapi Malo—Pariz, ki je dolga 313 km, je od 81 tekmovalcev, ki so pred enim mesecem zapustili Pariz, startalo Ie še 35. Končni rezultati so bili: skupina »asov«: 1. Magne (Francija) 177:10:03, 2. Dcmuvsere (Belgija) 177:22:59, 3. Pesenti (Italija) 177:32:54; skupina turistov: 1. Bulla (Avstrija) 179:01:35, 2. Guiramand (Francija) 180:15:42, 3. van Vierst (Francija 1S0:43:47. Klasifikacija po državah za mednarodni pokal: 1. Belgija 533:19:31, 2. Francija 534:16:40, 3. Nemčija 536:30:09, 4. Avstralija — Švica 537:01:50, 5. Italija 537:13:37. Vsaka ekipa je štela tri vozače.
Finalna tekma za prvenstvo dravske banovine. V nedeljo se vrši druga finalna tekma za prvenstvo dravske banovine v Ljubljani, in sicer med ljubljanskim prva« kom^ SK. Svobode in prvakom Maribora, ISSK Mariborom ob 17.30 na igrišču ASK Primorja. Predtekma ob 16. O tekmi bomo še poročali.
SK Svoboda (Ljubljana). Jutri strogo obvezen trening ob 17. za juniorje in re« zervo, ob 18. za 1. moštvo. Izostanek 6e bo kaznoval.
Smučarska sekcija SK Ilirije ima jutri ob 20. izredno važen plenarni članski se» stanek, na katerega se vabijo še posebej savezni nastavniki — člani Ilirije ter v upravah JZSS in LZSP delujoč; klubovi člani. Opozarja se članstvo sekcije, da bo jutrišnji sestanek morda odločal o nadaljnjem obstoju sekciie in prosi se zato za polnoštevilno in točno udeležbo.
Letošnje juniorske tekme za pokal SK Ilirije se bodo pričele S. in 9. avgusta. Prijavni rok je do četrtka, 6. avgusta ob 18. na naslov SK Ilirija, kavarna »Evro* pa«; isti dan ob 18.30 bo v »Evropi« žre* banje protivnikov. Podroben razpis bo ob« javljen v prihodnji številki »Športnega lista«.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Seja načelstva bo drevi ob 20.30 v »Evropi«. Ob 18. obvezen trening 6kupine I. ob vsakem vrpmenu.
Za posebni vlak v Zagreb zaradi pr< venstvene tekme Ilirija: Gradjanski je zadnji rok za prijave do danes zvečer pri tt. Goreč, v drogeriji Kane, pri blagajni kopališča Ilirije in pr; blagajni kavarne »Evrope«. Dosedanje število prijav ne za« došča in sc mora prijavit' danes vsaj še 100 udeležencev, ako naj akcija uspe. Od» hod vlaka iz Ljubljane bo približno ob 8.30 in iz Zagreba ob 21 Športno občinstvo naj stori svojo dolžnost in spremi enaistorlco Ilirije na težak nastop v Za« grebu!
SOKOL
Sokol na Prevaljah priredi veliko tom« bolo v nedeljo 2. avgusta na vrtu Kram. zarjeve restavracije. Pričetek tombole toč-no ob 16. uri. Glavna dobitka sta popolna kuhinjska oprava in spalnica, poleg tega ie se mnogo drugih lepih in koristnm do* bitkov. Po končani tomboli bo veselica s plesom in šaljivo enodejanko »Oproščeni jetnik«. Ker je čisti donos namenjen grad« bi Sokolskega doma, vljudno vabimo vsakogar, da poseti to našo prireditev. Vsem darovalcem dobitkov iskrena zahvala za Številne darove.	F. S.
Iz življenja in sveta
Vsi gledajo za „Zeppelinom"
anarhiste, če nimajo pri aeta skritega orodja za nabadanje
Najvišja temperatura
Mesto Azizia v Tripolitaniji je tisti kraj, kjer so imeli najvišjo doslej izmerjeno temperaturo. Tam je dosegel toplomer 68 stop iti j Celzija. Tripolitanija ima sploh ze« lo vroče podnebje in temperature nad 46 stopinj Celzija niso tam nič nenavadnega. Druga posebno vroča ozemlja so Dol ima smrti v Kaliforniji, oaiza Vargla v Alžiru in Jakobabad v Indiji. Najvišja tempera« tura, ki so jo izmerili v Dolini smrti, je znašala 56.7 stopim j, v Varglj 55 im v Jako« bafcadu 52.2 stoipinje. Proti takšnim tem« peraturam je naša poletna vročina skoraj nekam ledeniška.
Smotreno pobijanje taka
V Parizu zborujejo radiologi vsega sveta
Tropska doka v polarnem ozeml ju
Starejši ne bomo, pač pa bolj zdravi
Na temelju statističnih ugotovitev se da sklepati, da bo povprečno človeško živi je« nje, ki traja danes šestdeset let, v bodoč« nosti zraslo še za deset let. Za še večjo dolžino povprečnega človeškega življenja pa ni po najnovejših raziskovanjih Američana dr. Leeia Frankla nobenega izgleda. Zato pa bo živlienje bodočega človeka bolj zdravo nego danes, ker bo medicinska veda v boju proti najrazličnejšim boleznim še bolj napredovala.
Po poroki v Sinaji
Zgoraj: »Zeppelin« nad Nevo v Leningradu — Spodaj: Mladina zasleduje polet
seboj podpirati, kajti ne ta ne oni ni tako popoien, da bi mogel izhajati samostojno. Statistika dokazuje, da je v približno 50 % želodčnega, obistnega in črevesnega raka pričakovati pomoči edinole od kirurgije. Tretjina primerov pa se zdravi z obsevanjem in pri petini vseh primerov raka je dognano, da izginejo na ta način za dalj ali manj časa vsi simptomi. Radij je posebno važen za omejitev oteklin, kjer se je že ponovno izkazal kot najuspešnejše sredstvo.
Zdaj, ko je jasno, da radij pomaga, prihaja na plan drugo vprašanje: Treba je poskrbeti za primerne ustanove, kjer se bodo bolniki lečili. Treba bo nabaviti primerne količine radija. Tu bo igrala važno vlogo organizacija s temi cilji. Ustanoviti se bodo morali zavodi za preiskovanje oseb, ki kažejo sumljive znake raka kakor tudi za takšne, ki kažejo uspehe pri zdravljenju in so potrebni še naknadne nege. Povsod, kjer bodo takšne ustanove, bo treba delati tudi na to, da dobe dotične univerze posebne oddelke za fiziko. Po drugi strani bodo morali poklicani činitelji razganjati pri ljudstvu neupravičen strah pred rakom, kajti strah ima velike oči in ne ostane vsekdar brez posledic. Vsi, ki imajo v zdravstvenem pogledu stike z ljudstvom, predvsem babice, zobni tehniki in zaščitne sestre, morajo biti natančno poučeni o začetnih simptomih raka. To veliko poslanstvo čaka filantropijo, pri kateri r-io-rajo sodelovati države in vse plasti družbe, da se strašna bolezen omeji na najmanjši obseg.
Na pariški kongres so poslale države svoje najboljše zastopnike radiološke vede. Poleg francoskih in angleških zdravnikov zborujejo Italijani in Švicarji, Švedi, Rusi, Japonci in Nemci. Posebno močno delegacijo je poslala Amerika. Zborovanje poteka v najlepši slogi in bo gotovo uspešno dovršilo svojo nalogo v korist obupanega človeštva.
Tropska bujnost in živalski
Iz FLladel-fije je krenila pred kratkim znanstvena ekspedicija na visoki sever, da preišče skrivnostne tropske doline v večno zasneženem gorovju Britske Kolumbije. V teh dolinah rastejo baje redke rastline in živijo še bolj redke živali.
Ekspedicija. ki jo sestavljajo ameriški in kanadski učenjaki, bo potovala v Severno Alberto in od tam do Fort—St. Johna, kjer jo počaka 11 vodnikov. Po 35 dnevnem romanju bo potem dosegla so« točje dveh rek, Toada in Liarda. Kraj, kjer se obe reki združujeta, n} natančno znan, a po vseh podatkih, ki jih imamo do danes, mora biti tu blizu skrivnostna tropska dežela sredi večnega snegovja.
Posamezni lovci in letacii so prinesli vest o tej deželi in vsa poročila se sklada« jo v tem, da so doline tega ozemlja rodo«
paradiž v severni Kanadi
vitne in bujne kakor doline tropskega pasu. To bujnost povzročajo neštevlni vroči vrelci. Zaradi nad vse milega podnebja se je tu razvil pravcat živalski paradiž in rastlinstvo je tako bogato, kakor nikjer drugod v Kanadi. Domnevajo, da živijo tu sesalci in ribe, ki se niso ohranile nikjer drugod na zemlji.
Pred šestimi leti je prinesel neki lovec prve obširnejše vesti o tej tajinstveni oazi, neki letalec pa je pripovedoval, da je tu pristal in da je našel lesenjačo, na ka« tere vratih je videl napis, ki je pozival slu« čajne obiskovalce, naj kopljejo pod nekim bližnjim drevesom. Pod tem drevesom je našel letalec dnevnik, kj ga je bil pisal ne« ki John Smith. Ta se je bil tu naselil s svojo 16 letno hčerko, a nihče ne ve, kam je potem izginil in da-li je še danes živ.
„Roke od sebe!44
Nobena ljubezen ni večna
Filmski zvezdnik John Gilbert se je ločil od Ine Claire
V amfiteatralai dvorani pariške Sorbon-ne so se zbrali v ponedeljek zdravniški radiologi vsega civiliziranega sveta. Za častno predsednico kongresa so izvolili žensko, soutemeljiteljico znanosti o radiju, gospo Curie, nato pa prešli k znanstvenemu delu. Prof. Gosta Forsell, predstojnik zavoda za radij v Stockholmu, je imel veliko predavanje o borbi družbe proti raku.
Ta boj, je dejal predavatelj, je ena najvažnejših nalog sodobnega človeštva. Odkritje radija in njegovi učinki otvarjajo novo dobo v človeški zgodovini. Zato imajo znanstvena raziskovanja tega izsledka mednaroden pomen in značaj, ki naravnost sili narode k izmenjavanju misli.
Rak se zdravi danes na dva načina; s leirurškim nožem in z obsevanjem. Po dolgoletnih izkušnjah so prišli zdravniki do sklepa, da se morata ta dva postopka med
Gospa Curie
Katastrofa Gallspacha
O Zeileisovem Gallspachu se že dolgo slišijo same slabe vesti. Neki očividec poroča, da je od 3500 sob, s katerimi razpolagajo ondotni hoteli in gostilne, 2500 praznih. Naval je bil tolik, da so ljudje v sosednjih občinah imeli premalo ležišč za tujce, špekulanti so tedaj pokupili mnogo zemljišč in začeli zidati hiše za penzije. A še preden so bile pod streho, je prišel polom. Najprej se je oglasil berlinski profesor dr. Lazarus, ki- je označil Zeileiso-vo početje za šarlatanstvo. Potem je začel razsajati tifus, ki je odvrnil mnogo ljudi od kraja s čudodelnikom. V zadnjem času se je temu pridružila obča gospodarska kriza. Prebivalstvo Gallspacha očita Zeil-eisu, da je tuai sam kriv nazadovanja in prezadolžitve občine, ker ni ničesar pod-vzel proti agitatorjem, ki so začeli Galls-pach devati v nič. Očitajo mu tudi, da je slabo vplivalo na bolnike dejstvo, da se morajo pacienti v veliki dvorani sleči r.e glede na to, kaj so. Seveda ni bolje situ-jranim osebam vseeno, če se zdravijo skupno ali posamič. Nihče se pač ne razgali rad pred neznancem. V zadnjih dneh je povečala katastrofo še nemška odredba o pristojbini za potovanje v inozemstvo. Od tam je imel Zeileis največji pritok bolnikov, vsaj tretjino ljudi. Ta reka je Zdaj popolnoma usahnila, da se bo kriza še bolj poostrila.
Čitaite ilnstrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Rumunska princesa Ileana je nosila pri poročni ceremoniji v Sinaji obleko iz belega kitajskega krepa z dolgo viečko» ženin ^ Anton Habsburg pstije bil v fraku
Drobne zanimivosti
Tri največje nade šahovskega naraščaja
Znani šahovski mojster N.iemcovič je objavil karakteristiko šahovske olimpijade v Pragi. Po njegovi sodbi so trije stebri mla« de evropske šahovske generacije: Vasja Pire, ki igra najbolj akademično, Sultan Khan, ki kaže največ nadarjenost' in Kas« hadan, ki je najmočnejši med naraščajem.
Ekspedicija »Malygina^ začetek
samo
Kaj bi debatirali o tem, če je ljubezen večna ali ne! Preidimo kar k Hollywoodu in oglejmo si prakso, ki se vrši v njem: Zakoni se razdirajo kakor bi bili zlepljeni, ne zvezani. Pri filmskih junakih se je začelo s Charliejem Chaplinom. Zato se je o njegovem slučaju največ pisalo. Kmalu pa so šli za njim še drugi prominenti: Lya de Putti, Buster Keaton, William Haines, Sternberg, Kertesz. Da, še ni dolgo tega, ko se je splošno govorilo, da se bosta razšla tudi vzorna zakonca Mary Pickford in Douglas Fairbanks. In zdaj je presenetila vest, da se je na burnem oceanu zakonskega življenja razbila ladja bivšega igralskega partnerja Grete Garbo, Johna Gilberta.
šele pred dvema letoma se je Gilbert oženil z Ino Claire. Pravijo, da se je redkokdaj začela kakšna ljubezen bolj romantično od te. Ina Claire je namreč imela v HoUywoodu nebroj častilcev. Vsi so jo hoteli imeti za ženo. Tedaj" se je zgodilo. Zaljubljeni parček je ponoči pobegnil iz filmskega raja, da si ustanovi raj ljubezni, ki bo odprt samo dvema srcema. Njuna pot je šla v Las Vegas v Nevadi, kjer ju je poročil ondotni župnik. Priče tega nena-
vadnega poročnega obreda so bili rowboyi z Divjega zapada.
Potem, ko je trajal opoj zakonske skupnosti šest mesecev, sta se iztreznjena zaljubljenca razšla. 2e od oktobra lanskega leta sta živela posamič. Radovednežem pa sta navajala vsak svoje vzroke za ločitev. Ona je tožila, da je on »grozovit« mož. On je jadikoval, da je ona »najdolgočas-nejša« ženska na svetu. Pravi vzrok, da sta se odtujila drug drugemu, pa leži v dejstvu, da je Ina Claire sprjela proti volji Johna Gilberta angažman v Bradway-skem gledališču v New Yorku. Gilbert ji je zaradi tega poslal pismo, v katerem je mrgolelo negalantnosti. In ko se je žena vrnila v Hollywood, je ni hotel sprejeti. Ko sta se po dolgi odsotnosti sešla na sodišču, ki je urejevalo njuno zadevo, je rekla ona novinarjem, da se sčasoma ohladi tudi najbolj vroča ljubezen. Obtožila je Gilberta, da je v življenju prav tako brutalen kakor v filmu. On pa je rekel, da je ona preveč pametna in preveč samozavestna zanj. Sodišče je seveda izreklo ločitev — tretjo v življenju Johna Gilberta, ki ji bo najbrž sledilo četrto znanje in ponoven razhod zaradi disharmonije ...
Obljuba dela dolg
Znanstveni vodja »Malvgina« je izjavil, da je sedanja odprava tega ledolomilca sa« mo začetek rednih vsakoletnih ekskurzij v Arktido, kamor se bo v bližnji prihodnosti odprla pot tudi turistom Prof. Vize upa, da se bo ladja vrnila v Rusijo do kom« ca avgusta. Z njo potuje tudi slikar Pinje« gin, ki se je speci ializira! za slikanje polarnih krajev, magnitolog Chucišvili in re« žiser Solje, ki kani filmati ptičje zbore v severnih deželah.
Pariški kirurg dr. Rosenmark je naperil proti nekemu svojemu bivšemu pacientu nenavadno tožbo. Od bogatega toulon-skega meščana zahteva 100.000 frankov. Svojčas je imel moža pod nožem in mu je s svojo zdravniško spretnostjo rešil življenje. Hvaležni 'bolnik mu je tedaj pisal pismo, v katerem se mu je zahvalil za njegov trud in velikodušno pristavil, da mu priznava za primer njegove invalidnosti 100.000 frankov nagrade, ki se mu izplača s tistim dnem, ko bi se pokazalo, da je zdravnik nesposoben za delo.
Ranocelniku niti na misel ni prišlo, da bi se kdaj utegnila ponuditi takšna prilika, ki si je ni želel. Toda življenje je ne-preračunljivo in zgodilo se je, da je kirurg res postal delanezmožen. Odrezati so
mu morali obe nogi. V tej nesreči se je domislil obljube nekdanjega pacienta. Poiskal je njegovo pismo in mu sporočil, kaj ga je zadelo. Toda nehvaležni mož je medtem že pozabil na svojo obljubo in se niti ni zmenil za rešitelja svojega življenja. Dr. Rosenmarku ni preostalo nič drugega kakor tožba. Te poti se je tudi jjoslužil.
Toulonec se zdaj izgovarja, da je obljubil izplačati 100.000 frankov samo v primeru, ko bi bil kirurg popolnoma pohabljen. Z odrezanima nogama pa — veli — je še vedno sposoben služiti si vsakdanji kruh. Dr. Rosenmark seveda ne odneha in tako se bo vršila pred pariškim sodiščem zanimiva pravda, ki bo prinesla odločitev, če se mora dana obljuba izpolniti, ali če se lahko beseda požre.
Tour de France kenčana
__________dirka okoli Francije v 24 etapah je zaključena. V tej najtežji kolesarski dirki sveta je zmagal Francoz Magne, ki je vozil 177 ur, 10 minut in 3 sekunde
Jezik z 850 besedami
Angleški psiholog C. R. Ogden je »ustvaril« nov jezik. Imenuje ga »temeljno angle« ščino«. Njen besedni zaklad obsega samo 850 besed, ki po Ogdenovi sodbi popolnoma zadoščajo za posredovanje na vseh mednarodnih debatah in zborovanjih.
Dober obisk kolonialne razstave
V	francoskem ministrskem svetu je po« dal minister za kolonije poročilo o uspehu holamdske prireditve. Po statistiki je doslej obiskalo razstavo? V maju 3,110.000, v ju« ni ju 4,470.000 in v juliju 3,230 000 oseb. Obisk je torej povsem zadovoljiv in 6e bo do jeseni gotovo še mocnG pomnožil.
Ovidova grobnica najdena?
V	okolici Constamze že delj časa izkopa« vajo temelje nekdanjega rimskega mesta Tomi. Pred dnevi so dvignil« iz zemlje krasen sarkofag, katerega napisi dado 8 precejšnjo gotovostjo sklepati, da počivajo v njem ostanki rimskega pesnika Publiija Ovidija Nasona, ki je bil iizgnan iz Ri« »ia io je živel v pregnanstvu.
Eksotični filmi v SSSR
Nedavno se je vrnila e Kamčačtke v Le« ningrad filmska odprava, ki je v režiji Lit« vimova snemala štiri filme, ki so: Tumgu (trak ra ■ življenja Korjakov). Lovci jelenov (iiz življenja Lamutov), Neznana dežela ter »Poluotok, ki vstaja« (Kamčatka). Lit« vinov odpotuje po sedanjem odmoru v Ru« siji zopet na Daljni vzhod, kjer bo snemal prvi barvasti film iz živdjenja Kitajcev. Naslov mu bo »Izseljenci iz dežele cvetja«.
Hitra pomoč za planince
Društvo za reševanje ponesrečenih planincev na Dunaju je sklenilo uvesti v pla« ninsfcih kočah aparate na kratke valove, da se pospeši pomoč rešilnih ekspedicij v najnujnejših primerih.
Budilka, ki kuha kavo
Kubanski predsednik Machado je prejel od nekega svojega častilca uro budilko, ki sama kuha in pripravi kavo. Mehanizem je iznajdba Cletona Baqueta. Ker vstaja pred« sednik zelo zgodaj, ga ura zbudi že ob petih zjutraj. Takoj ko odzvoni, vključi električni tok, da zavre voda. Nato zmelje kavina zrna, skuha kavo in pozvoni še enkrat. Ce predsednik ne vstane takoj in ne izprazni skodelice," zlije Ura kavo proč in zaležuh ostane brez zajtrka.
Neuspeh nemške takse
Iz Berlina poročajo, da Nemčija ne bo naravnost obogatela od pristojbine, ki jo je uvedla na potne li6te za inozemstvo. Do« sedaj so pristojni uradi vnovčili samo 47 ti« soč mark. Ta vsota je razočarala tudi največje pesimiste, zlasti ker izkazuje statistika. da je bilo v istem času izdanih 962 brezplačnih dovoljenj za prekoračenje dr« žavne meje.
Nagec v cerkvi
V krakovski cerkvi 6v. Petra 6e je te dni med mašo neki moški siekel do nagega, namočil svojo obleko v olju in jo zažgal pred oltarjem. Moža so prijeli, odvedli in ga legitimirali. Izkazalo 6e je, da se piše Zeliga in da trpi na verski blaznosti. Oble« ko je hotel žrtvovati zato, da bi se na Španskem izboljšale razmere do katoliške cerkve.
Spominjajte se slepih!
Mojstrsfta plavalka
Rut Runzler iz Berlina je zasedla na mednarodnih plavalnih tekmah v Gdansku prvo mesto v plavanju na daljavo 1500 m
Mutca pred oltarjem
Prošlo nedeljo je bila v Pragi nenavadna poroka. Vzela sta se mutast ženin in mutasta nevesta. Ker sta oba gluha in nema, jima je duhovnik pred obredom izročil na posebnih listkih prepisano formulo in ko je bilo treba izreči pritrdilni »da«, sta oba prikimala. Ostali razgovor med duhovnikom in novoporočencema je posredoval poseben tolmač, ki se je sporazumeval z mutcema z znaki za gluhoneme.
Vsak dan ena
»In se §e hvališ, da si športnik! Zdaj p« ne moreš odveslati niti od brenčijevx
Harry Sinclair Drago:
Seviljski pevec
»Videl sem, da se boš oglasila!« je zmagoslavno vzkliknil Juan. To rckši se je zavrti! na petah in naglo krenil prr„ i svojemu stanovanju. Za njim so se razlegale krepke Loline kletve.
»Por Dios! Kako ga ljubim!« je vzdihovala. »A vendar mu nekega dne porinem nož v prsi, če se ne poboljša.«
Lola je z zamahom roke vrgla pripravljeno večerjo z mize in se jela slačiti, da bi legla spat. Nadejala se je, da se Juan morda vendarle vrne. V dalji je začula koraki in hitro planila k oknu, meneč, da se Juan nemara vrača. A bil je samo neki tujec, ki je z negotovimi koraki meril cesto.
»Ne, nocoj se ne vrne v~č,« je polglasno zamrmrala Lola. »Stavila bi, da v tem trenutku že ne misli več name.«
Lola je imela to pot slučajno prav. Pope vaje arijo iz neke opere, je Juan z lahnimi koraki stopal po ulicah; kar sr^ča dva redarja. Eden izmed njiju mu je posvetil s svojo svetiljko v obraz, in ko je ■poznal v njem pevca iz kavarne de la Mariposa, je vzkliknil:
»Kaj! Naš Juan Se ponoči sam izprehaja po ulicah? Kje so pa tvoja dekleta?«
»Kakor vidiš, sem sam. Ura, ob kateri S3 dekleta izprehajajo po ulicah, je že minila.«
»Nemara pa ne!« je odvrnil tisti redar, ki je bil malo prej ubranil tovarišu, da ni preganjal begunke iz avfeuštinskega samostana. »Pet minut še ni, kar sva videla, kako je odletela golobica iz samostana sester avguštink.«
»In kaj sta storila?«
»BMa je hitrejša od naju dveh. Nisva je mogla ujeti.«
Juan je zvito pogledal redarja.
»Zakaj pripoveduješ to ravno meni?« je vprašal. »M.?nda ne misliš, da sem zapleten v to prigodo?«
»Kad ti hodi na um!« je užaljeno vzikliknil redar. »Hotel sem te samo vprašati, ali nisi morda opazil, da bi se bil nocoj kdo potikal okoli samostanskega obzidja?«
»Nihče me ni najel, da bi stražil samostansko obzidje,« se j3 ujezil Juan. »Ta samostan mi sega zadnji čas že kar čez glavo.«
Redarja sta začudeno gledala za mladim pevcem, ki je odšel, ne da bi jima bil rekel lahko noč.
»Čudno,« h zamišljeno rekel mlajši. »Hotel sem mu samo povedati novico--«
»Pa se je utogotil!« je dodal njegov tovariš.
»Ti umetniki so res čudaki. Nikoli ne veš, kako naj jim ustrežeš.«
VI. poglavje.
Pozabljeni ljubljenci bogov.
Juanovo nerazpoloženje ni dolgo trajalo. Pri vratih njegovega stanovanja ga je pozdravil prijetni vonj po pečenih klobasicah. Juan je globoko vdihnil vonj večerje in začutil, da je lačen. Veselo je odprl vrata in z zamahom roke vrgel svoj široki klobuk v kot.
»Pozdravljeni, stric Esteban!« je zaklical.
Stric Esteban se ni niti ozrl na mladeniča. Pravkar je pri štedilniku dokončava! večerjo. Stric Esteban se je rad delal čemernega, a Juan je vedel, da ga ima starec zelo rad.
»Spet s3 vračaš tako pozno,« se je pojezil sfarec.
»Lahko se štejem srečnega, da sem sploh prišel. Vi niti ne veste, kako sem se moral boriti, da se vrnem k vam na večerjo.«
Juan se je kradoma splazil Estebanu za hrbet in mu izmaknil
iz sfklede klobasico.
»Požrešen si, kakor kak ulični potepuh. Ali res ne boš nikoli pozabil, da si odrasel na cesti?«
»Ne! Še ponosen sem na to,« je zadovoljno odvrnil Juan. »Kadar sem lačen, se res lahko kosam z vsakim požeruhom.«
Stric Esteban se je delal, kakor da je jazen, in se ni več zmenil za mladeniča, ki je sedel na posteljo in jel sezuvati čevlje: Izpod postelje je potegnil stare copate in jih malomarno nataknil na bose noge.
»Bolje bi bilo, da sem te pustil na ulici,« je izpregovoril stric Esteban po daljšem premolku. »To se ti je bolje spodobilo kakor petje.«
»Ne, ne, stric Esteban, motite se. Vi ste me odgoiili in pri vas ostanem.«
Starec je zmajal z glavo.
»Vzgojili ste me za dobrega človeka,« je nadaljeval Juan. »Ali nisem dober in priden dečko?«
»Dober! Priden! To sta dve besedi, ki ne boš nikoli razumel njunega pomena!« Stric Esteban je srdito zaropotal z lonci, kakor da bi hotel natd njimi ohladiti svojo njevoljo.
Juana Estebanovo razpoloženje ni motilo. Predobro je poznal svojega učitelja in varuha. Vedel je, da ga ima Esteban rad in da bi dal v potrebi tudi poslednjo kapljo krvi, samo da mu pomore.
»Stric Esteban,« je mladeniče preki-nil molk, »morali.bi bili slišati, kako so mi nocoj gostje ploskali. Čudovito sem pel!
Esteban se je zaničljivo nazasmejal:
»Pel si! Ulične popevpe!____«
»Da, ulične popevke, ki naju redijo, ki plačujejo najino vino :n za katere sva si kupila kanarčka in klavir! Le pomislite: klavir sem zaslužil z njimi!«
cert lahke glasbe. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.45: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11-80: Plošče. — 16: Koncert kvarteta. — 19.40: Koncert orkestra. — 20: Operetni večer. — 22.25: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.40: Novejša lahka glasba. — 21.15: Mešan program. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16: Koncert orkestra. _ 19.35: Mešan program. — 21.10: Simfoničen koncert. — 22.30: Godba za ples. — MOHLACKER 16: Španske in italijanske pesmi. — 16.30: Orkestralen koncert- — 19.15: Mandoline. — 19.45: Lahka glasba. — 20.15: Mešan program. — 21.15: Pesem poletne noči. — 21.45: Moderna glasba. — 23.30: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba orkestra. — 19.10: Večerni koncert. — 21: Literaren program. — Vojaška godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20: Plošče. — 21: Operetni večer.
Radio
Izvleček Iz programov
Četrtek, 31. julija
LJUBLJANA 12.15: Plošče- — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. _ 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Slovensko pravorečje. — 20: Gimnastične vaje. — 20.30: Adamičev večer. — 21.30: Koncert na čelo. — 22: Slovenske narodne s harmoniko. 22.30: Napoved časa in poročila.
Petek. 31. julija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Mladinska ura. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Pravljice za odraze. _ 20.30: Prenos koncerta iz Beograda.
—	22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. _ 12.45: Kon-
mrt radio-orkestra. — 19: Večerni koncert.
—	20.30: Kalmanova opereta »Grofica Marica. — 22.30: Poročila. — 22.50: Plošče.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos operete iz Beograda. — 2240: Godba za ples. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19.30: Narodne pesmi. — 20.05: Igra. — 21: Koncert Češke filharmonije. — 22.15: Koncert iz Mor. Ostrave. _ BRNO 17: Plošče. — 19.30: Prenos programa iz Prage. — 22.15: Kon-
NAZNANILO PRESELITVE
Poročamo, da z dnem 1. avgustom 1931 preselimo svojo pisarno
BULC & COMP. „ADANA"
industrija emajlnih izdelkov dosedaj Ljubljana Sv. Petra c. 2/II. v
GAJEVO ULICO ŠT. 9 1. POI.EG ALEKSANDROVE CESTE
v palačo hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani.
9479	*	PRIPOROČAMO SE.
goriva drva kupuiem
Ponudbe na
WILIM SPITZER
ZAGREB, DANIČIČEVA ULICA 9.
Amer can Kola
NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA
Ali ste ie naročnik edine slovenske flustrovane tedenske revije »življenje in svet"?
i
Potrti neizmerne žalosti sporočamo, da je izdihnila svojo blago dušo po dolgi mučni bolezni nadvse ljubljena soproga, mati in stara mati, gospa
Frančiška Plestenjak
roj. Poženel
danes v torek, dne 28. julija ob l.y2 zvečer.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 30. t. m. ob 5. uri popoldan iz hiše žalosti Hranilniške ceste št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Predrago pokojno priporočamo v molitev.
Ljubljana, dne 28. julija 1931.	9477
Žalujoči družini Plestenjak in Rusjan.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena nečakinja, gospodična
IRMA ANŽIČ
uradnica Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
dne 28. t. m. po dolgi mukapolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Bogu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 30. julija 1931 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Erjavčeva cesta št. 4/a na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala 31. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Mar. Oznanenja.
V Ljubljani, dne 29. julija 1931.	9470
GLOBOKO ŽALUJOČI RODBINI ANŽIČ-ELSNER.
Zahvala.
Pred1 kratkim me je zadela požarna nesreča in mi je upepelila hišo, gospodarsko poslopje in opravo. Zavarovan sem bil pri
obči zavarovalni „Sava"
po glav. zastopu v Mariboru ter se mi je cela škoda, ki me je zadela, na jako kulanten način izplačala. Vsled tega se zahvaljujem naj-topleje temu domačemu zavarovalnemu zavodu, ki ga najbolj priporočam*
Račje, dne 15. julija 1931.
9473
Ivan Weber.
Kaj je
B1K1JLA?
BAKULA ^ leseno pletivo 12X9 mm lesenih letvic, močno vezanih s pocinkano žico. To pletivo se pribija direktno na grede, tako da ni potrebna ne opažba iz desk in ne trstika. Z vporabo BAKULE prihranite na materi-jalu, na času in delu.
BAKULA je tudi najuspešnejše uporabljiva kot senčilo za vrtnarstvo itd.
Zahtevajte prospekte!
Tvornica za izdelovanje BAKULA
Jos. Jtt. PCH, Ljubljana
Gradaška ulica 22
Telefon tnternrban 3513
Telegram BAKULA
1000 hektoliterskih vinskih sodov,
novih ali rabljenih, po 70 do 140 hI,
kupimo. BRODSKA VINOGRADARSKA ZADRUGA SLAV. BROD.	9480
QGIGOGlQG]GOGl[ilQ[šlQ Mlajšega samskega URADNIKA,
veščega knjigovodstva in dopisovanja ter' znanjem stenografije in nemškega jezika sprejmemo. Stanovanje brezplačno. Ponudbe z navedbo primernih zahtevkov poslati na Jugosl. Rudolf Mosse a. d. Beograd, poštni fah 409 pod šifro »488«.	9465
|QQQQQGOQQQQQQQ
Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh'
Vse prekmalu nas je zapustila nad vse zvesta in vdana tovarišica, gospodična
Irma Anžič
uradnica Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
Njeno toplo tovarištvo ohranimo v trajnem spominu. Vsedobri pa naj ji bo po njeni zaslugi in naši molitvi dobroten plačnik. 1 Have, anima pia! Ljubljana, dne 30. julija 1931.	9481
Uradništvo Vzajemne zavarovalnice Ljubljana,
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani izraža tem potom svojo bolest nad izgubo svoje vestne in marljive uradnice, gospodične
Irme Anžič
ki je v torek, dne 28. julija 1931, potolažena s skrivnostmi sv. vere, po z mučeniško vdanostjo prenašanem trpljenju zapustila dolino solz.
Drago pokojnico spremimo na poslednji poti izpred hiše žalosti na Erjavčevi cesti 4 a k Sv. Križu danes ob treh popoldne.
Zavod jo ohrani v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 30. julija 1931.
94S1
INSERIRAJTE V »JUTRU"
SLAVNI FRANCOSKI CIRKUS
bratje
Samo 3 dni
4
jarbole
9476
V LJUBLJANI-TIVOLI
DNE 1.-9.-3. AVGUSTA
3
arene
OMAR
Samo 3 dni
Pride z svojim
ansamblom 8© vozov — 300 artistov — SOO živali
Vrsta 6637-11
Ako nosite obleke iz angleškega sukna, ne morete biti brez tega športnega čevlja, lepo oblikovanega, katerega izdelujemo iz najboljšega boksa.
Vrsta 6627-08
Eleganten in udoben čevelj za fine gospode. Športniki na terenu in oni na tribunah ne smejo prezreti oblike tega čevlja.
Moderna obutev za poletno sezono*
Vrsta 1137-03
Poletni nizki čevelj iz belega in sivega platna. Je zelo lahek in udoben. Sivi so za delo, a beli za promenado.
Vrsta 3337-12
Nizki platneni čevlji za gospode iz močnega sivega platna. Uporabljajo se za dom in ulico ter so lahki, zračni in udobni.
Vrsta 1737-76
Specijalni tenis čevelj z debelim predelanim gumijastim podplatom. Nosi se s poletno obleko, na obmorskih obalah pa je vsakodnevna potreba.
Vrsta 7637-16
Novost 1931. Elegantni čevelj z bogatim okraskom in nizko peto. Je zelo lep in priljubljen.
Vrsta 9637-21
Ta udobni enostavni čevelj ima svoj stalni krog odjemalcev. Izdelujemo jih iz laka, črnega in rjavega boksa za isto ceno.
Cette malim oglasom g
Ženitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5-— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi; vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri» stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic! v Liubiiani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
•Vas/ore malih oglasov
dobite takoi po izida lista e podružnicah „ Jutra * o *Mariborut v Celjcc, 0 ttovetn m«ftw, v Hrbccljtzh in mo temenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
*n & t kSLLJtJL
Služkinjo za vse
ki zna tudi nekaj kuhati, sprejme takoj dr. Drnovšek, Brežice. Nastop službe takoj.	33922-1
Natakarice (je)
perftktne sprejme takoj hotel Tivoli od 1. avgusta (to 16., za vsak večer. — p.aeiini je vsak zase!
83S98-1
Mesar, pomočnika
▼•sščega prekajevatca in is-delovatelja klobas, poštenega, sprejmem z oskrbo v ~h"si. Naslov pove o.?!, oddelek »Jutra«. 33890-1
Čevljar, pomočnika
boljše šiva-no delo takoj sprejme Anton Breeelj Ljubljana, Gajeva ulica 2.
33785-1
Gostiln, kuharico
Si bi opravljata tudi druga hišna dela. sprejmem proti dobri plači. Naslov pove oggasni oddelek »Jutra«. 33709-1
Gospodično
7. znanjem nemščine in nekoliko šivanja, sprejmem k 2 teti staremu otroku. Reflektira se samo na popolnoma zanesljivo osebo, ki je že bila v slični službi. Ponudbe s prepisi spričeval io sliko na naslov: Hutter B. soproga tovarnarja — Maribor, Badlnova ulica 2.
332S8-1
Šiviljo
ovverkick stroj in iz-vežbaue šivilje za izdelovanje pletenin sprejme v ?ra'no službo tovarna pleteni Henrik Franzl. Ljubljana, Tri voz 17. 33938-1
Mesar, pomočnika
poštenega, veščega preka-ievaica in izdelovalca mesnih izdelkov, iščem za takoj, z vso o=krbo v hiši. Pomene ponudbe na 'ogl. oddelek ».Jutra« pod šifro »Dober mesar«. 33972-1
Mesar, pomočnika
poštenega in dobrega sekata. z vso skrbo t hiši. sprejmem . takoj za mesnico. Pismene ponudbe na osras. oddelek »Jutra« pod Šifro »Sekač«.	33970-1
Gdč. aH vdova
brez otrok, stara :>0—-40 let. inteligentna, reprezent. oseba dobi službo samostojne gospodinje v velikem podjet:u. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod *:fro >D:rektriee«.
33984-1
Soboslikarskega pomočnika
zmožnega samostojnega de-sprejme takoj Adnlf Zelnik. Ljubljana. Ižanska eesta 26.	31033-1
Dekle za vse
pridno in pošteno, ki zna nekaj kuhati, sprejme takoj pukovnik Ožegovič v Ljubljani, Poljanski nasip it. 12.	33948-1
Pek. vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši, drugo po dogovoru, ta-koj sprejme Matija Zupančič. pekarna, Dolenji Logatec.	' 33929-1
Šoferja
dobrega -vozača, treznega i« zanesljivega — ki bi opravljal v gospodarstvu in kletarstvu tudi druga deia, sprejmem takoj k osebnemu avtomobilu. — Pismene ponudbe' na naslov; Fric Zemljič. Ljutomer.	33846-1
Učenca
zdravega, v trgovi.no mešanega blaga sprejme tvrdka P. Koren, preje Sierk, Črnomelj. 33932-:
Pek. vajenca
t vs.> oskrbo sprejme I. We:«. Karlovac, Banija br. 35.	33935-!
Trg. učenca
poštenih staršev, ,s primerno izobrazbo, sprejme takoj Adolf Remic, trgovec 7. mešanim blagom. Mirna peč.	33926-1
Risarja za pohištvo
perfektnega v skicah in v detajlu, sprejmem s takoj-šnj'm nastopom. Ponudbe z* navedbo plače na nasiov Marinko-vič i drug. Beograd Vuka Karadžica 10.
-%4009-l
Prikrojevalko
ki se dobro razume na kroje, z daljšo prakso, išče N'ovak. tovarna pletenin v Radovljici.	33813-1
Hišnika
oženjenega — . brez otrok, sprejmem v vilo pod Rožnikom. Stane Vidmar. Pred škofijo 19 I.	34013-3
Pletilje
in sicer 2—3 ketlarice. špu-larice itd. sprejme tovarna Vidmar, Ljubljana. Pred škofijo 19.	31014-1
Perico
za enkrat na teden iščem na dom. Predstaviti se .ie v Knafljevi ulici st. 18/11.
34021-1
Učence
za konfekcijsko trgov;no sprejmem v Kranju. Ponudbe na naslov; »Tivar«. Ljubljana. Sv. Petra ce-
sta št. 23.
33943-1
Trg. pomočnika
vojaščine prostega in dobro izurjenega prodajalca v moški konfekciji, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko«.	33914-1
Fanta
pridnega in močnega sprejme za delo na stroju kar-tonaža »Embal«, Ljubljana Celovška cesta 14, nasproti velesejma.	33998-1
Čevljar, pomočnika
za boljše šivano delo, s stanovanjem in hrano v hiši sprejme t. a k o j Anton Breeelj. Ljubljana. Gajeva ulica 2.	33407-1
po4ntfii
Fiksuro In provizijo
nudimo potnikom ta obisk privatnih strank u Ljub ijan« ta okolico, ter ««U> Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod šifro »Fiksum to provizija«.	27662-5
Potnika
ki bi prevzel lahko še en lahek in lep predmet, "ki je v stanju položiti kavcijo. iščem. Pismene ponudbe na oglasni nddeiek -Jutra« pod šifro »Potnik« 34018-5


ii
Zavarovalni
zastopnik
Velika domača zavarovalnica sprejme več agilnih in spretnih akviziterjev ter tudi sposobne krajevne zastopnike v v s e b večjih krajih Dravske banovine. Ponudbe do 5. avgusta t. L na oglas, oddelek Jutra pod »Dober zaslužek sposobnemu«.	33960-3
Meterno-
ix>%ila>
Motorno kolo
A. J. S., s prikolico zelo ugodno proda A. Kastelic v Sevnici.	33803-10
De - Soto
petsedežna. brezhibna limuzina, vožena ">000 km, globoko pod ceno naprodaj. — Informacije pri glavnem zastopstvu Adler avtomobilov. Ljubljana. Ahaeljeva cesta 10.	33402-10
Dijaka
inštruktorja za francoščino za tretješoW iščem na deželo. Hrana in stanova-nje prosta. Prijave na ogl.' odd»lek »Jutra« pod šifrn »Takoj in pogoj«. 33896-4
Camemikova šoferska šola
LJubljana. Dunajska e. 36 fjogo - An to) telefon 2236 Prva oblast- ktmee«ijomr»na Prospekt 15 rastonj — o! jste Tvonjf	251
Inštruktorja
7.a višjo matematiko iščem Ponudbe pod »Dober matematik VI« na oglas, oddelek »Jutra«. 33988-4
Koncesionirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
LJubljana, 6oeposve*-ka e 12. Zahtevajte informacije 80616 4
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši vsak dan od 6.-9. ure zvečer. Začetek 4. avgusta Vpisovanje 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do pol 8. ure zvečer. Tečaji r.a začetnike in izvežbance Učna ura 4 Din. Christo-fov učni zavod, Ljubljana. Domorbranska cesta 7/1.
34020-4

Več voz
brek za 10 oseb. lahko kočijo, diro na peresih, 2 štirikolesna ročna vozička in gramofoa-kovčeg s ploščami po nizki ceni prodam. Poizve se v Šiški. Aleševčeva 10. 33853-6
Puhasto perje
čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo go*je bg po 130 Din io čisti pub kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetja L. BR0Z0VIČ, ZAGREB. Hiea 82.	22-6
Lubenice
prvovrstne dobavlja na vagone uprava posestva »Cr-nogovci«, pošta in postaja Staro Petrovoselo, Slavonija.	» 33382-6
Brek
za 8 oseb, s popolnoma novo streho, dobro o-hra njen proda veletrgovina M. Spreitzer v Ljubljani.
n.ion.1 c
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Sega. Cankarjevo nabrežje 5/1
31062-6
Kuhinjsko opravo
pisalno mizo in banjo poceni proda Jarec, Gradišče št. 1.1 /n.	33949-6
tli
*
Brivski pomočnik
želi premeniti službo — najraje izven mesta. Nastopi lahko takoj. Cenjene pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pod značko »Periferija«.
33914-2
Mlad gospod
ki dobro obvlada francoščino, nemščino in italijanščino ter srbohrvaščino, želi kjerkoli slu.žbo slusre. Nastopi lahko takoj. Cenj. pismene ponudbe na podružnico -»Jutra« v Celju pod značko »Poštenjak«.
33913-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, z dveletno prakso, išče službo. Sprejme tudi mesto skladiščnika ali hlapca v trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rad delam« 33837-2
Dekle
z 8 razredi ljudske šole, prosi kjerkoli in kakršnokoli zaposlitev, ker živi v namerah, v katerih ni mogoče več vzdržati. Hrana in stanovanje po možnosti v h:ši. Ker nima stalnega bivališča prosi interesente, da pustijo naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33821-2
Obrtni list
za trgovino mešan, hlaga
in osebno pravico
nudim zelo ugodno, proti nameščen jn. Ponudbe pod »Obrt« na oglasni oddelek »Jutra«.	34024-2
Mlada gospa
»silna. z desetletno trgovsko prakso v mešani stroki, vajena šivanja, ročnih in pisarniških del. z znanjem nemščine, išče pr:-me-'io nameščen.ie. — Ponudb« na oglasi; oddelek »Jutra« pod »Spretna«.
34023-2
Absolvent
drž.'trg. šole. vešč popolnoma tudi nemščine, deloma tudi srbolirv.. prosi kjerkoli službo. — Izurjen steuograf. Dopise na osi. oddelek »Jutra« pod --Gre tud: na 4eže!o«. 33956-2
Čevljar
23 let star, sposoben malega dela, proti nizki plači išče službo — tudi na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33992-2
Samostojen mizar
izurjen v vsem novem in itarem delu, popravilu hiš, pohištva, politiranju itd., išče službo, ali pa gre tudi na dom. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mizar«.
33401-2
Pisarniška moč
s trimesečno prakso, per-fektna v slov., hrvaščini, nemščini in vseh pisarniških delih, želi službo. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samo v Ljubljani«.
33997-2
Kdo bi zaposlil
inteligentnega delavca — strojničarja, 7 let izven prakse, ki je živel v inozemstvu. Govori pravilno nemščino in razume tudi nekaj francoščine. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »We>tfalski Slovenec«.	33947-2
Šofer
trezen in zanesljiv, išče službo. V prostem času bi prevzel tudi drugo delo. Gre tudi kot pomoč ali spremljevalec k avtomobilu, kot sluga, tekač ali k3j stičnega. Naslov pove oslas.ni oddelek »Jutra«.
38970-2
Kufxim
3 marmor, mizice
za kavarno kupim. Ph>-nudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Mize«.
33837-7
Suhe gobe
k n p n j e po najvišji eeml tvrdia Peter šetina, Radeče. Ponudite po vzorčen o 231
Buteljke
in šampanjske steklenice kupi Fr. Kham, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 8.
33971-7
Avtotaks. koncesijo
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Koncesija«.	33953-7
2 postelji
dobro ohranjeni	in omaro
kupim. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro ozimnice«. 33942-7
1000 hI sodov
vinskih, novih ali rabljenih'. od 70—140 hI kupi Brodska Vinogradarska Zadruga, Slav. Brod.
34022-7
Družabnika (co)
starejšega, s kapitalom od 50—10O.000 Din. ki bi imel dosmrtni dom, iščem za sroštilno in posestvo pri Mariboru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Družabnica«.	33940-16
Družabnika
s približno 50.000 Din ali manj. išče dobičkonosno podjetje. Stalna plača in dobiček. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Varno in dobiček«.
83976-16
IX
Hišo v Kranju
s trgovskim lokalom, na prometni točki prodam radi družinskih razmer. — Naslov v oglasnem -oddelku »Jutra«.	33883-20
Hiša z vrtom
naprodaj. P obrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica 5.
33S25-20
Službo hišnika
najraje pri avto-podjetju ali kje drugje, proti majhni zahtevi išče ože.njenec s triletnim ■ otrokom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33991-2
Gospodična
išče službo v pisarni. Ponudbe na oglasni o-dd»lek •»Jutra« pod »Poštena 1500« 33952-2
Novo hišo
dvostanovanjsko, enonad-stropno. v centru Vrhnike, z zeleniadnšm vrtom in velikimi kletnimi prostori, ki so pripravni za vsakršno delavnico, ugodno prodam Voda in elektrika vpeljani. Ponudbe in vprašanja na naslov: L. Rogeli. Vrhnika.	«771-20
Veletrgovci!
V lepem letoviškem kraju na Gorenjskem prodam novo hišo. prirejeno za zalogo vina. pive in žga.nja. Ohrfn i IM n« razpolago. Ponudbe na osrla«. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober rajon«.	3S186-20
Hišo
z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom in trafiko, v industrijskem kraju, pripravno tudi za gostilno, s 26 oraii zemlje (sadonosjiik, njive, travniki in gozd) prodam za Din 260.000. Ponudbe, ua oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Zlata jama«. 33933-20
Stavbne parcele
na lepem prostoru proda Avgust Prestenjak, Dravlje št. 140.	3:3957-20
Parcelo
tik vodovodne in električ? ne napeljave proda Peter Grilc, Kranj, Klane št. 18 33999-20
Novo hišo
enonadstropno, s tremi stanovanji po 3 sobe, kuhinjo in pritiklinami, na periferiji mesta Ljubljane prodam za lastno ceno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra prilika«.	33404-20
Enodružinsko hišo
novo, prodam. Pobrežje pri Mariboru, Nova ulica 16.
34031-20
Hišo
z nekaj posestva oddam za več let" v najem, ali prodam na mesečne ubroke Naslov v oglssnem oddelkn »Jutra«.	31030-20
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna«. Ljubljana. Mestni trg 25.1 211-90
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih senat
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 8-77
Jugoslov. dukate
velike in majhne, s sliko Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice izdeluj« in prodaja ovlaščena kovnica A. D. Beograd, Vojvode Mišica št. 43. Dukati imajo drž. žis; dobivajo se T vseh bankah in menjalnicah. — Kovnica plača žipoi-an ln n ožigosam avstrijski mali dukat 127. veliki pa 508 Din, izvrtane iz izliaane pa po 36 Din gram — in jih tudi zamenjava za jugoslovenske dukate. D	263-35

Moško obleko
dobro ohranjeno prodam. Naslov -v oglasnem oddelku »Jutra«.	33959-13
Vrehranar
Na domačo hrano
okusno, v centru mesta sprejmem 2 gospoda, oz. gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 83860-14
tH^aifui sAafu+Hmi**
Dijake
nižjih razredov sprejme uradniška druSina na dobro hrano in stanovanje na Poljanski cesti. Zračna soba. Nemška konverzai-i-ja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko ■»Nasproti gimnazije 17«.
33955-22
Prostovoljno gasilno društvo Rudnik vabi na
vrtno veselico
ki jo priredi dne 2. avgusta popoldne v restavraciji gosp. Zebala v Rudniku.
33988-18

Hotele, gostilne
kavarne, restavracije m H-notoče prodaja io daje » najem posl-ovmica za gost3-ničarstvo M. S. Pavlekovii. Zagreb, Ilica 1461. Informacije proti poelanl 5 Din znamki pošljemo frank«.
S5859 19
Gostilno
dobro idočo. s 3 poslovnimi lokali, stekleno verando rn 2 vrtoma za goste, na najboljšem mestn ®b Savi v Zagrebu prodam ra 130.000 Din radi- bolezni. Prevzame se lahko takoj. — Gostilna Savski Mlin, preko Mosta, Fraajo Cvek, Zagreb.
33179 »
Lokal
{skladišče) in klet, v skupni izmeri 180 m=, podpri-tlično, pripraven za vsako obrt ali engro trgovino, v strogem centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33980-19
Brivski lokal
v novi hiši na prometnem kraju oddam — začetniku par mesecev tudi brezplačno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33925-19
3 prostore
▼ pritličju, pripravne za pisarno ali obrt, oddam -v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33400-19
Brivski salon
na zelo prometnem kraju, blizu velike tovarne na deželi prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34029-19
V*tajstn
Trgovino
z mešanim blagom, na prometni točki v letoviščar-skem kraju na Gorenjskem oddam v najem sa dobo 3 let. Letni promet 500.000 Din. Prevzem zaloge ca 90.000 Din. Potre-ban kapital 60.000 Din.— Ponudbe pod »Staro vpeljana« na podružnico Jutra na Jesenicah. 38757-17
Neomejeno točilno pravico
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33755-17
Pekarno
zaradi družinskega nesporazuma oddam v najem ali zamenjam. Pripravno tudi za slaščičarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >Dobro« 33977-17
Ulični lokal
ne prevelik in v isti hiši
hladno klet
t ivrneri 50—100 m: — v Ljubljani vzamem takoj v najem. Ponudbe z navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra« pod >105 Z« 33934-17
Lep trgovski lokal
ob državni cesti blizu Celja oddam takoj v najem. Pojasnila daje Alojzij t\-rovnik, sedlar, Celje, Kralja Petra cesta štev. 41.
34026-17
Jabolka in hruške
za koinpot, za hotele, večje kuhinje ali trgovce, kg po 3—i Din franko Novo mesto, po povzetja razpošilja Ciril Dular. Novo mesto.	83841-34

Bukova drva
do 100 vagonov popolnoma suhih in zdravib kupimo. Ponudbe t navedbo množine in cene franko meja Rakek na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bosini Milano«. 33990-15
tUHutanja
Selitve
v- Ljubljani, na deželo, In -obratno, prevoze vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjen rtim osobjem po zmerni ceni »Brzopromet«, avtoprevozni-ška družba, Miklošičeva c. štev. 4. — Telefon 21-82.
33640-21
Dvoje stanovanj
z dvema sobama in vsem komfortom, v bližini glavnega kolodvora odda m-s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jut*a«.
33974-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami oddam z avgustom za 550 D"n mesečno. Naslov pove ogiasni oddelek ijutra«.
33979-51
Solnčna* stanovanja
2- in 3-sobna. z balkoni, kopa!ni<-o "n poselsko sobo r oktobrom in novembrom oddam mirnim strankam v novozgrajeni vili za Bežigradom. Franja Snoj. Prešernova ulica štev. so.
33986-21
Krasno stanovanje
* S »obami, kopalnico in pritiklinami oddam s 1. avgustom za Ber.'gradom, po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33905-21
Stanovanje
obstoječe iz o velikih sob, kuhinje, poselske s-obe, kopalnice in vseh drugih pri-tiklin, v sredini mesta oddamo s 1. novembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1. november«.	34008-21
Stanovanje
oddam 2 osebama v mestni jami št. 12. 34015-21
2 stanovanji
vsako s 3 sobami in vsemi pritiklinami, v H. in III. nadstropju v Tavčarjev: ulici 4 takoj oddam. Pojasnila daje kamnosek Al. Vodnik, Kolodvorska ulica.	34012-21
Majhno stanovanje
dvosobno, v centru me«ta oddam samostojni šivilji, ki je dobro izvežbana v krojenju kot v izdelavi fine damske konfekcije — ter ki bi obenem prevzela stalno delo za tvrdko, pod ugodnimi pogoji. Več pove F. I. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29.
34019-21
<4 ti
Sobo
oddam na Rimski cesti štev. 7/m, desno. Ogled med 131^—15 i/ž ter 18% —19 Vi.	83902-23
Sostanovalko
sprejmem v čedao opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v centru mesta Več po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33882-23
Lepo sobo
s poseb. vhodom, elektriko, parketom io souporabo kopalnice oddam v strogem centru. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 33866-23
Dve lepi sobi
prazni ali opremljeni, se-pariraail, ▼ sredini mesta, pripravni za pisarno, oddam. Kopalnica na razpolago. Ogledati med 10. in 12. uro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33815-23
Sostanovalca
event. t	hrano sprejmem
v zračn-o	sobo k uradniku
Naslov v	oglasnem oddelku »Jutra«. S2S97-23
Opremljeno sobo
solnčno in snažno, s hrano vred išče od 10. avgusta naprej mlad zakonski par z enim otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod "šifro »Periferija ni izključena«.	33975-23
Sostanovalca
s hrano sprejmem v Flo-rijanski ulici štev. 19/11.
33985-23
Solnčno sobo
z elektriko oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33981-23
Boljšo sobo
išče mlad	zakonski par.
Ponudbe na	ozlas. oddelek
»Jutra« pod	šifro »Solnčno
in zračno«.	33989-23
Veliko sobo
opremljeno ali prazno, te-psrirano. poleg Zvezde oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33937-23
Čisto sobo
s posebnim vhod-om oddam s i. avgustom n3 Friškov-cu št. 4 — blizu kolodvora 33945-23
Opremljeno sobo
parterno, ob cestni železnici. s posebnim vbodom in električno Tazsve-tlja vo oddam boljšemu solidnemu gospodu na Poljanski cesti št. 13, levo. 33966-23
Gospoda
sprejmem na stanovanje na Krekovem trgu št. 4.
3396S-23
m	i	i
Ooremllcno sobo
solnčno. * posebn;m vbodom. s hran-o ali brez oddam v Sp. Šiški, ('ernetn-va ulica 31.	33964-23
Sobo
t 1 ali 2 posteljama oddam v Rožni ulici 1S'T.
33956-23
Sobo
lepo opremljeno oddam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	3401)1-23
2 solidni gospodični
sprejmem na stanovanje in hrano, ali tudi brez iste. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33560-23
Sobo
v sredini mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 33965-23
Sobico
novoopremljeno, v novi hiši odaam za 200 Din mesečno. Herbersteinova ul. št. 12 — koncem Štadiona 33951-23
Sostanovalca
s hrano sprejmem. Poizve se v trgovini y Gregorčičevi ulici 12. 33993-23
Opremljeno sobo
oddam zakoncema brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33403-23
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33954-33
Sobico
lepo in čisto, s posebnim vhodom, parketom in elektriko, v sredini mesta poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
34010-23
Sobo
lepo, opremljeno, s posebnim vhodom, elektriko in parketi, poleg univerz« oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34032-23
V Celju
oddam gospodični za 100 Din mesečno zračno in svetlo, opremljeno sobo. — Naslov pove podruž. Jutra v Celju._34027-23
Dve sobi
krasni in solnčni, opremljen: ali prazni takoj oddam na Napoleonovem trsu št. 6/T.	34016-23

Zlato brošo
s smaragdom in 2 briljan-ti je včeraj izgubila gospa. Ker je drag spomin, pro^i poštenega najditelja, naj isto proti nagradi odda pri portirju v lioteln »Slon«.	33963-28
Zlata zapestnica
je bila izgubljena od Še-lentmrgove ulice do mestne klavnice na Poljanski cesti. Najditelj se prosi, da jo vrne v oglasnem oddelku »Jutra« v Šelenbur-govi ulici.	33928-28
Siva odeja za voz in damski klobuk
je bil izgubljen. Najditelja se prosi, da odda stvari proti dobri nagradi v tovarni za klej. 33406-28

Grafolog in hirosof
N. Sadlucki v Ljubljani
čita karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. — Sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 2.—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«. II. nadstropje, soba št. 64 33982-24
Oenitve
Damo
staro do 25 let. premožno, želi poročiti mlad inteli-gent s premoženjem. Ne-anonimne dopise s sliko na oglasni oddelek Jutra pod značko »Poroka«.
33936-25
Vdova
s tremi otroci, solastnica hiše, išče značajnega, sred-njestarega moža s. stalne službo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju j-od značko »Dobra gospodinja«.	34025-25
1	Ul rt
i < « 4
Pianino
(klavir) in harmonij, tudi potreb«) poprave, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Triglav«.
33792-26
Tamburaški
instrumenti
za ves zbor, zelo malo rabljeni, po zelo nizki ceni naprodaj: -Pobrežje-Maribor, Gesta na Brezje št. 34.	34028 26
Selitve
v LJubljani, na deželo, in obratno, prevoze vseh vrst blaga Vam oskrb; z izurjenim osobjem po zmerni ceni »Brzopromet«, avt-oprev-ozni-ška družba, Miklošičeva c. štev. 4. — Telefon 21-82.
33639-37
Oddam prvovrstne hi->oteke na 2 zelo dragoceni hiši privatnim osebam po času primernih obrestih. Ponudbe pod »Maribor do 1 milijona« anon-čnemu zavodu H. Sax, Maribor.	9472
smocu	koto«!
Najnovela sfajituka pa-tetna železna telo praktična »ložljiva postelja » Upeciramm madracom —
£ralcličn* ra vsaku biiu, otele, * za trota ju ce oso-be in nočne »luibe. Stane Dim' 390.—. Raipoii. Ijam postom' in železni* com po povzetju*
Leten« »luiinska patentna zelo praktična tlof-Ijiv« postela • tapecira-nim madracom. — Stave Dia 2M__
Poljska £a?enlna postela sloiljiva praktična za touriste, vojake in za feriialne kolonije. Stane Dia 3M.—,
Liegestukf praltrčaa ** težame ia tedenie. Stane Dia !M___
Po tem imam čisto Sobano perie kg po Dia tt.— či»to belo gosje kf po Dia IM.— i« čisti pob kg po Dia. 256—.
L NtOKmČ. ZAGREB
fik* 12. m.
SivtUi
Kanarčka s kletko
za. 250 Din prodam. Ogledati dopoldne med 9." im 11. uro na Poljanskem nasipu št. 48/1. 33967-2T
Čevljar, šival, stroj
»Singer« (Flachstepp) poceni naprodaj aa St. Petra cesti 47.	33978-2»
Pisalni stroj
AEG. že rabljen, kupim. Ponudbe na osrlas. oddelek -•Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen m-odel 6«.
39950-29

Opekarna »Emona«
d -d. Ljubljana - Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke, zidak, votla opeka, oblikovna opeka za žel ezobe tonske strope. strešniki, zarezni ln bobrovci, drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbišče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, za dobro kakovost blaea jamčj-mo. Razprodajo ima Ogrin Ivan, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 3. tel. 2426. kateri daje tudi vsa pojasnila.
33641-30
Mreže za postelje
izdeluje najceneje samo tvrdk3 Pavel Strgulc, Go-sposvetska cesta. 13 (Koli-zej, poleg skladišča Aiko) Sprejema tudi popravila.
-31674-30
Pletene opanke
v raznih barvah dobite takoj. Informacije daje trg. železnine O. Fritsch, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
33776-30
tnfernuuiie
Preklic
Podpisana preklienjem žaljivke in očitke, ki sem jih izrekla napram g. Černe Galini, ker niso biii osnovani in se ji zahvaljujem. da je odstopila od tožbe. Z. Baloh, Jesenice.
33924-31
Samo kdor v miru izbira, kupi dobro!
Ako hitite od prodajalne do prodajalne !n si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo pozneje žal.
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA \
Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzore« komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu.
ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO
Sifona in ostalega za žensko perilo
in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sedite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši
postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas
boljšo kvaliteto za manj denarja. 2e več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost.
Največja trgovska in izvozna tvrdkA
^ Zagreb. '
Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah.	P750
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribpikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezersek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.