Ppiilmo 'ojne in Ne AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MOKNlNc* DAILY NEWSPAPER. CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 28, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII C! mili od Berlina! Je naročil svo-Ursdnikom, naj svojih mestih. Ptton. Vest iz Bele «t Je "aročil predsednik diplomatskim ivojji. vroPi. naj ostane-^ mestih V času kon-!d , n Franciscu, 25. Ia Povod govoricam, v Evropi blizu. To-' rJujej0 iz Bele hiše, * ugiba |li ikii,,kSednik°vega tajni-ftanci na konferenco Vas, Sc° mnogo uradni- 1 Cgt«?na- "Ne-" J'e Na] ay ' ker je pred-i ravv Vnemu tajniku „ tako svojim ka- ^Cv -ikom' da na-i fcaSll?h mestih v tem 1 je obvestil hC^orje in po-ezelah- Vsled 10 suši jati, da je l^iti . J ozračju, in da to eriški diplomati s tem, da so law, mere than ever, your flflftQSS k a* CELIH Pi Ru(,io iz Tokia je I med Japonci j hac'a bo trajala] 20 let. Neka-Hjil*^,^ segla voj 1 . v'ac!u 'Je stol aita o s etje. John L. Mihelich, načelnik kampanje za Rdeči križ iz 23. varde podaja sledeče poročilo o nabiranju prispevkov: Mrs. Sophia Syr one y je nabrala dodatno $10.50; Mrs. Anna Rossman je nabrala dodatno $8.50, Mrs. Helen Mihelich je nabrala dodatno $60.00, Mrs. Cecilia Subel je nabrala dodatno $41.00, Florence T ait $10.00, Anton Grdi na, predsednik North American banke je izročil $147.00, Ameriška Domovina je nabrala in izročila $173.00, Mrs. Affiles Princic $19.50, Mrs. Anna Strnisha $39.75, Joseph Fortune $116.50, Mrs. Marion Kuhar $44.50, Mrs. Anna Zallnick, $40.40, Mrs. Mary Otoničar $24.50, John Sušnik, lastnik Norwood Appliance & Furniture je nabral $130.00. Vsega skupaj nabranega v 23. vardi dozdaj $2/155.37. To je zadnji teden kampanje in nabiralci so prošeni, da se ic zadnje dneve kampanje še posebno potrudijo. Kogar ne bo. do obiskali nabiralci, izroči lahko darove v North American >!w • Je bila celo zve-i banki, ali v uradu Ameriške Domovine do sobote. i . 11 .le - '"'/.. . tinhi-rmu n 93 n/trtli 7» lt>nn ne/ 1Uje. Hrj m katj-. 2ve"i 20 let biva? 'lt! na čelu Ha-Zlll-anji mini- naselbin RT*eii Vikt°r Petek m C** sta Dozdaj je bila nabrana v 23. vardi že lepa vsota in gotovo bedo dali še oni, ki dozdaj še niso tako, da 23. varda gotovo, ne bo med zadnjimi v Clsvelandu. Rdeči križ se vzdržuje samo s prispevki dobrih, ljudi in ker je ta organizacija tako plemenita, kot vsi vemo, zato naj vsak daruje po svoji moči za vzdrževanje te humanitarne ustanove. PARIZ, 27. marca. — Zavezniški tanki so danes planili na odprt teren vzhodno od Rene in general Eisenhower, vrhovni poveljnik vseh zavezniških čet na zapadni fronti je izjavil, da so glavne obrambne linije nacijev strte v veliki zavezniški zmagi. čete prve armade so se danes spojile s četami 3. armade štiri milje južno od Coblenza prvič onstran Rene. Tanki prve armade so zadrveli 54 milj direktno vzhodno od Rene ter dosegli točko 237 milj od Berlina. Radio iz Berlina je pa trdil, da se 3. armada bliža Wuerz-burgu v Bavariji, 223 milj 0d Berlina ter da so tanki 3. armade že dosegli Lohr na cesti proti Nuerenbergu. Tudi na severni fronti je 2. angleška armada dosegla velike uspehe. Kje ravno so zdaj Angleži vrhovno poveljstvo še noče izdati, da se zmeša nacije. Oklepne divizije 1. in 3. armade se vale preko Nemčije brez prestanka, ker. sovražnik nima dovolj moči, da bi jih ustavil, kot je izjavil general Eisenhower. Wnerzburg in Lohr, kamor prodira 3. armada, sta komaj lOO^milj od češke meje, kamor prodira sovjetska armada od vzhoda. Deveta armada se je pa pririnila v predmestje Duisburga ter je že v dosegu topov mest: Essen, Duesseldorf, Gelsenkirchen in Mulheim. Tanki prve armade so obšli Porurje ter planili v odprt teren,' še zadržujejo, dolgo pa ne. sem pa tja poraščen z malimi gozdi, drugače pa je odprto polje. Sedma armada, ki je zadnja prešla Reno, južno od tretje, si je utrdila 19 milj fronte na Reni ter prodrla štiri milje v Rajh. General Eisenhower je sicer rekel, da je moč sovražnika strta v glavnem, vendar pričakuje še hudih bojev po Westfaliji in preko Porurja, kjer je koncentrirana glavna nemška sila. Prehod čez Reno je bila največja zmaga zaveznikov v tej vojni, zdaj je treba pa prodreti v osrčje Nemčije in tam streti sovražnika, kar ga bo še ostalo. Eisenhower je rekel, da bodo mogle prodreti zavezniške armade samo v gotovo razdaljo v Nemčijo, ker je treba dobiti potrebščine čez Reno za njimi. Kako daleč bod0 šle te armade, pa ni povedal. Najbolj skrbi Nemce general Patton in njegova 3. armada. Radio iz Berlina' je danes govoril: "Ta specialist za predore, je ostal zvest svoji praksi, da prodira naprej in naprej; enkrat se njegova sila razlije po okraju, drugič pa požene konice \ gotovo točko." Ako bo gen. Patton prodiral naprej v to smer, bo odrezal bavarske Alpe od ostale Nemčije. V teh Alpah sp naciji govorili, da se bodo postavili k zadnjemu odporu. Še vedno pa se ne more reči, če bodo Nemci branili Rusom ali Amerikancem pot v Berlin. Ene kot druge lahko nekaj časa Je 10. AMERIČAN JE , bila obve-| SAM ODSTAVIL AS -jSTJS župana fiav• Petek mL'i Poročnik Victor Kovanich, o squi At an3i iz Sauk- marca da m jjj C>ne u mar umiT'Anton1 lek- Poročnik Kovanich je gra picj^9 let. u _____vX„ | duiral iz East Tech višje šole .H ki 111 teto je prišel za njim njegov oddelek. . P dpiral West;ter je bil pred odhodom v ar- n v West Alli-' mado uslužben kot stražnik v iVa v0iaK.,ln dva sinova NL J1 k star 52 kapitalu t,f(| ^«10 h, J ! i Izakih? va sinova >> aJ>- ~~ Dne 8. " >fentQ v Washingtonu. -o- Obe zbornici kongresa bosta preiskovali vzroke pomanjkanja živil Washington. — Poslanska zbornica se je pridružila senatu in bo tudi preiskovala vzroke sedanjemu pomanjkanju živil. Poslanci so glasovali z 202 proti 7 glasovom, da se postavi odbor sedmih članov, ki bo vodil preiskavo. Enak odbor si je izbrala tudi senatna zbornica. Kongres bo preiskal vse vire produkcije in razdelitve živil, zlasti ^pa mesa. Odbora bosta tudi preiskala, kako daleč seže črna borza z mesom. Danzig in Gdynia bosta vsak čas v ruskih rokah London, 28. marca. — Ruske čete so vdrle v baltiški pristanišči Danzig in Gdynia. Popolna okupacija mest po Rusih se pričakuje vsak čas. Istočasno se pa poroča iz Moskve, da ruske oklepne divizije še vedno napredujejo v zapadni Madžarski. Do avstrijske meje imajo še 23 milj in do Dunaja še 61 milj. Kadar bosta Danzig in Gdynia v ruskih rekah, se bo obrnila lahko armada pol milijona mož proti Eerlinu. Rusi so naprej pristanišči izolirali, potem pa vsako posebej napadli. -D—:-- Zamorski rojaki so se upil' na Pacifikm Pacifik. — Iva otoku Oahu je bilo obsojenih '3 zamorskih vojakov od vojašle sodnije, ker so se uprli pri ddu na letališču. Obsodba se glisi v posameznih slučajih od 8 dc30 let zapora. Nemci se bodo podali do 1. maja? Washington. — Nek vojaški strateg je trdil, da kakor kaže vojni položaj v Evropi danes, se bodo Nemci upirali, še 30 dni, to je do 1. maja. To se pravi, če bodo mogli dobiti zavezniki dovolj naglo potrebščine za svoje armade iz zaledja. Do-čim drugi zopet trdijo, da se bodo naciji podali še ta teden, so pa zopet drugi, ki stavijo, da bo z Nemčijo konec vojne 1. julija. -o- Poslanska zbornica je sprejela predlog za delovno silo v industriji Washington. — Poslanska zbornica je z 167 proti 160 glasovi sprejela predlog, da se da vojnemu mobilizatorju Brynesu polna moč, da sme narekovati koliko ljudi bo delalo v tej ali oni industriji, kdo sme najemati nove delavce in kdo ne in končno, da bo imel oblast ukazati de- lavcu, da ne sme zapustiti svojega dela. Predlog govori, da se kršilce postave kaznuje z eno leto zapora in $10,000 globe, kar velja za i delavca kot za delodajalca, cija je ukazala da gre ves riž ( Nasprotniki tega predloga tr-iz mlinov v vladia skladišča. Riž dij0) da je namenjen direktno proti stavkam. Razne vižne vesti iz prestolnice * Vojna živiška administra- f\ Pošta pozna svoje mesto ;ta 011 Mušič, star j Clevelandska pošta očividno Micifestro in brata i dobro pozna našo metropolo. ^ • | Včeraj je dobila pošta karto, ki d ^fcjel Alexander| je nosila naslov: "županu naj-^ \ od vojne j bolj umazanega mesta v državi k^ly sin S/Sgt.j Ohio." Pošta je karto ročno iz-II 'Ji. Iv a v ujetni-1 ročila eleveandskemu županu v Je pogrešan' roke. Na karti se nek meščan SNno ou *-------- \s s^ščena.da ^ti fužina Mlat- vešče John Mlat- J« t*na FiHpinih. > Ov- sam, da se Ho]-^ in da se pritožuje o slabem pobiranju smeti in odpadkov. Zopet rekord Včeraj je kazal toplomer 79 stopinj. To je bil najbolj vroč 27. marec od leta 1910, kot poroča vladni vremenski urad. Za danes pa obeta še topleje. Republikanci pravijo, da bodo imeli kandidata 5. apr. Republikanski člani mestne zbornice zatrjujejo, da bodo prišli na 5. aprila v javnost s svojim kandidatom za župana. Obetajo tudi, da se bo 2a tem kandidatom strnil ves republikanski politični stroj. Torej po-trpimo še en teden. Letališče je mestno Clevelandsko letališče, ki je dozdaj spadalo k vasi Brook-park, je zdaj uradno pridelje-no mestu Clevelandu. Mestna zbornica je sprejela tozadevno ordinanco. bo za osvobojeie dežele na Pacifiku. Lansko eto so ga pridelale Zed. drža« 70 milijonov bušljev, kar ga do dovolj za domače potrebe in za prebivalstvo na pacifičnih ot>kih. * Vladni ekfperti trdijo, da osvobojena Evrpa ne bo dolgo odvisna od Anerike za živila. Dežele, ki so gla ne žitnice v Evropi, bodo zdaj na pomlad že lahko obsejale >olja in jeseni imele dovolj žiti za svoje potrebe. * Sestal se je poseben odbor, ki bo proučavalnačin, da bi se plačevalo delavc na podlagi letne baze. Načenik odbora je Eric Johnston, fedsednik Ameriške trgovske zbornice, član odbora je tudi Philip Murray, predsednik CIO * Ameriški umiki zdaj lahko dobe pri zaklaniškem tajniku pravico, da smjo tirjati svoje dolgove pri dolnikih v Franciji, Belgiji, Grči i, Finski, Poljski, Estoniji, latviji in Litvi. Te dežele so ž osvobojene ter niso več smatrne za sovražne Armada pošlje vojake v industrijo Washington. — Armada se bavi z načrtom, da bo dala tri mesece nadaljnega dopusta kakim 17,000 vojakom, ki so zdaj zaposleni v važni vojni industriji. -o- DOBROTNIKA IŠČEJO IN PA DENAR Chicago. — Andrew Klodnick je povedal policiji, da je večer prej obiskal nekaj gostilen in da mu je nek sila prijazen tujec pomagal domov. Zjutraj je Andreje pogrešil $1,200 v vojnih bondih, $325 v gotovini in radio. Japonci so zažgali Cebu po invaziji Amerikancev Manila, 28. marca. — V pon-deljek zjutraj so čete 8. armade invadirale otok Cebu na Filipinih. V par urah so že prodrli do glavnega mesta. Tedaj je pa vse mesto nenadoma zagorelo v silnem požaru in razstrelba je sledila razstrelbi. Japonci so očividno pričakovali Amerikancev in so mesto zažgali ter dinamitirali vse važne naprave v mestu in tam okrog. Cebu je eden izmed glavnih otokov, ki so še v rokah Japoncev ter leži v sredi Filipinskega otočja. Mesto Cebu šteje 150,-000 prebivalcev. -o-- Papež je sprejel v avdi-jenci poslanika Vatikan. — Papež Pij je sprejel v avdijenci Richarda C. Pat-tersona Jr., ki je ameriški poslanik za Jugoslavijo. O čem sta se razgovarjala poročilo ne pove. -o- Argentina je zdaj napovedala vojno osiskim silam Buenos, Aires. — Argentina je včeraj (v torek) napovedala vojno osišču. Ta vest je prišla v javnost po zasedanju argentinske vlade, ki je trajalo skoro clve uri. Argentinska vlada se je že ves teden posvetovala, kakšne korake naj napravi, da zadovolji ostale republike zapadne he-misfere, ker ona je bila še edina, ki je ostala nevtralna. Zdaj je torej prestopila povsem na stran zaveznikov. Vesela vest Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Frank Pakish, 14916 Hale Ave., ter jim prinesle krepkega fantka zadnjo soboto v Glenville bolnišnici. Mr. in Mrs. Mike Zernic iz Thames Ave. sta prav ponosna na vnuka. Čestitke! Sovjeti niso zadovoljni z volitvami na Finskem Moskva. — Vladni časopis Izvesti j a pravi, da je sicer Demokratska ljudska zveza (komunisti) dobila v parlamentu pri zadnjih volitvah 25% mandatov, pa so tisti elementi, ki nasprotujejo naprednemu razvoju Finske, še vedno jako močni. -o--- Sorodnika išče Franc Knafelc, ki se nahaja kot ameriški vojni ujetnik v tej deželi od 28. junija 1943, bi rad zvedel za naslov svojega strica Josipa Knafelc, ki živi baje v Chicagu. Ako se nam zglasi, mu bomo poslali naslov tega vojnega ujetnika. Prva obletnica V četrtek ob 8:15 bo darova-j dežele, vsled čs&r je ameriški na v cerkvi sv. Vida maša za' zakladniški urd oprostil gotovi-pokojno Rose Jaklič v spomin J no teh dežel, J je bila dozdaj prve obletnice njene smrti. zamrznjena v ameriških bankah. Ne odlaiajle! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. II Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama • John Sterle, MM l/C, sin John Sterleta iz 6713 Edna Ave., je prišel domov na dopust z Južnega Pacifika. Dobil je dopust za 31 dni. Pri mornarici služi že štiri leta ter se je udeležil vseh glavnih bitk za otoke Tinian, Leyte, Saipan, Tarawa in Guam. Ko je prepeljal na otok Luzon pod gostim sovražnim ognjem vice admirala varno na obrežje, je prejel posebno pohvalo. Za to delo se je javil prostovoljno z dvema drugima mornarjema. Vsega skupaj je prejel tri bronaste zvezdnate medalje za izredno hrabre čine v bojih. Par dni po veliki noči odide zopet v službo. Pričakuje, da bo poslan na kitajsko obrežje, da bo tam pomagal pokončati Japonce. Mrs. Cek iz 22677 Ivan Ave., Euclid, O., je prejela od vojnega oddelka vest, da je bil njen sin Pfc. Anthony Cek nevarno ranjen v bojih v Nemčiji. Zdaj se zdravi v bolnišnici. Upamo, da bo kmalu popolnoma okreval. m m nt Mrs. Josephine Justin iz 305 E. 156. St., je bila obveščena, da • je bil njen mož S/Sgt. Frank Justin ranjen v bojih v Nemčiji 9. marca. Frank je sin Mrs. Ane Justin-Opalek na is.tem naslovu. Doma ima Frank tudi hčerko Sharon. V armado je bil klican decembra 1943 in preko morja je bil poslan v januarju letos. Njegov brat Joe služi preko morja v zdravniškem koru. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 28, 1945 »WHTPPl "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DoStl. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail. $7.50 per year. O. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 0 months. O. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 lot 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 71 Wed., Mar. 28, 1945 Farizejske metode Tajnik SANSov je dolgočasil ameriške slovenske svo-hodomiselce z dolgovezno vrsto opisov partizanske Slovenije kot mu jo slikajo njegove sanje. Opozorili smo že, da v teh spisih Mirko ni preveč natančen, kaj je res in kaj je navadna laž. Danes pa moramo opozoriti ne samo na lažnivost, ampak na hudobijo teh SANSovih poročil. Posebno poglavje je namreč posvečeno duhovščini in škofom. Kako bi tudi dober SANSovec shajal brez napadov na duhovščino? Kadar gre za njeno blatenje takrat je slovenski svobo^omiselc v svojem elementu. Višek v tem poglavju pa je, da proglasi ljubljanskega škofa za pijanca. Takole si je upal zapisati junaški ameriški partizan o človeku, ki se ne more braniti: "Ljubljanski škof je povsem obupal, da bi uspel, in njegova nravnost je začela hitro padati. Tudi pijača ne more oprati slabe vesti." Ko smo to brali smo se spomnili na judovske farizeje. Ko niso mogli Kristusu z nobeno stvarjo blizu, so mu vrgli v obraz očitek: 'Saj smo rekli, da imaš hudiča." Zmerjanje je. bilo njihovo zadnje seveda neuspešno orožje. Zadnje orožje Kuhljeve neotesanosti je natolcevanje. Kristusu farizej ni mogel blizu, tudi ljubljanskemu škofu bo samo dvignilo ugled, ko bodo pošteno misleči videli, da trpi radi svojega prepričanja sumničenja celo v Ameriki. Slava in čast SANSa je po tem napadu brez dvoma neizmerno porastla. Zlasti častitamo tistim takozvanim katoličanom, ki še morejo marširati s tako drhaljo. Čut za čast in dobro ime je pri nekaterih ljudeh res silno nizko. Toda oglejmo si trditve SANSovega preroka, da vidijo naši čitatelji, kaka lažnjiva družba se zbira okrog njega. Prvi je na vrsti mariborski škof. Da se lažje udari po ljubljanskem, se o mariborskem zapiše, da je bil deportiran, da se ne" ve, kje se nahaja in da seveda drži s partizani. Prav dobro pa je zrtano', da ni bil nikamor deportiran, da je v Mariboru in da ne drži s partizani, ker je pač katoliški škof in ne more biti toliko slep, da ne bi videl, kaj se skriva za partizanstvom. Kot ne sme ljubljanski škof na Gorenjsko birmovat, tako drže Nemci mariborskega, da ne sme iz Maribora. Eden in drugi pa je 'seveda obenem proti Nemcem in proti partizanom. Taka je stvarna resnica, Ko opravi z mariborskim škofom privleče Kuhelj za lase pisatelja duhovnika Finžgarja, da bi mu pričeval za par-tizanstvo. O tem zna povedati kar celo zgodbico. Škof Rožman je baje govoril nekoč leta 1941 na nekem duhovniškem zborovanju proti partizanom. Pa se je dvignil Finžgar in izjavil, da je za Osvobodilno fronto. Nato je odšel in za njim večina navzočih duhovnikov. Oglejmo si to zgodbo kritično. Dobro je znano, da je imelo v začetku malo ljudi jasen pojem, kaj je vse za partizanstvom. Ljudje so videli odpor proti okupatorjem in ta odpor odobravali. Ko so pa dejanja pokazala, kdo ima vse niti v rokah, takrat je začel marsikdo drugače gledati. Mi zgodbice, ki jo je Kuhelj natvezel svojim svobodomiselnim backom prav nič ne verjamemo, vendar ne izključujemo možnosti, da je tudi Finžgar mislil, da hoče Osvobodilna fronta samo boj proti Lahom in Nemcem. Toda zgodbica je iz časa, ko še ni padel Finžgarjev dober prijatelj bivši ban Natlačen. Ko so komunisti ubili njega in še celo vrsto drugih, se je tudi Finžgar prepričal, da za partizanstvom ni samo odporno gibanje, ampak komunistična revolucija. Da se ne motimo, nam potrjuje poročilo Rev. Černeta, ki piše dobesedno: župnik Finžgar je zadnjo jesen spregovoril tele ' važne besede: "Ko opravimo z Nemci, ne bodo gospodarili ne partizani tn tudi ne bela garda in tudi ne kak komunizem." Finžgar je torej naravnost povedal, da ni za partizane. Toda Kuhelj je več kot dve leti razvoja na Slovenskem prespal in nam sedaj pripoveduje stare zgodbice. Nobeno zavijanje ne bo dokazalo, da je kak večji del duhovščine za partizane. Mikuža jim seveda z veseljem privoščimo. Prijatelj našega lista je dobil pismo od dr. Janko Kralja, ki je iz Gorice pribežal v Rim. Ta voditelj goriških Slovencev pripoveduje v pismu, da so bili katoličani na Gori-rkem dolgo nekako razdeljeni. Eni so takoj v začetku razumeli, da je za partizanstvom nasilni komunizem in so vodili boj proti temu. Drugi pa so verovali, da je komunistom resno za boj proti Lahom in so bili prepričani, da je mogoč s komunisti kompromis. Imenovali so jih radi tega stališča nekje na sredi-sredinci. Ko je Italija v septembru 1943 padla, so bili ti zadnji najbolj razočarani. Partizani so namreč najprej po njih udarili. Tako so na primer ubili v Cerknem na Goriškem kaplana Piščanca in Sluga ter še 10 drugih "sredincev," ki so mislili, da je mogoč s partizani kompromis. Po teh dogodkih so .bili vsi ozdravljeni in so sedaj složni proti komunistom. Ta razvoj na Goriškem nam lepo predstavlja, kako je postajal odpor proti komunizmu vedno bolj splošen in kako sta se izkristalizirali dve jasni fronti. Na eni strani parti-zanstvo s komunizmom, na drugi vse, kar komunizma in njegovih metod ne odobrava. Tudi med ameriškimi Slovenci se vrši isti proces. Ko se moramo pečati z lažnjivostjo kroga, ki se zbira pri SANSii, se nam vrivata dve vprašanji. Prvo je to-le: Zakaj vi, ki ste za notranjo revolucijo, za krvavo revolucijo, za napredno Jugoslavijo, za ločitev Cerkve od države (naštevamo samo vaše izraze), ki se neprestano zaletavate v škofa in papeža, zakaj vi, pravimo, ne poveste tistim katoliškim backom, ki še meketajo za vami, kar naravnost, da se poganjate za partizane samo zato, ker mislite, da je s partizanstvom zadan težak udarec katoličanstvu? Ali mislite, da bi se kdo teh odtrgal od vas? Le verjemite nam, da se vas bodo ti, ki doslej niso spregledali, držali, pa če jim nato-čite najčistejšega vina svojega svobodomiselstva. Kdor ni na jasnem po tem farizejskem napadu na škofa, tega se vam res ni treba bati. Bacek bo ostal bacek. Drugo pa je to-le: Kuhelj toliko govori o pokvarjeni in izdajalski slovenski duhovščini. Ne sicer o Mikužu, a vendar o večini. Prav tako pisari o pokvarjeni Slovenski ljudski stranki, ki je imela večino naroda za seboj. In ta duhovščina je izrastla iz svojega naroda. Prav tako je voditelje te stranke narod sam izbral. Ker rodi po besedi pisma slabo drevo slab sad, bi človek sklepal po SANSovih poročilih, da mora biti ta narod doma strašna druhal pokvarjencev. Ali pa je narod v starem kraju strašno neumen. Iz neumnega naroda seveda ne more priti kaj pametnega. Mi vemo, da si izdajalstva Kuhelj izmišljuje, dobro vemo, da naš narod ni narod zločincev, za kakršnega bi ga rad napravil SANSov tajnik, čeprav se dobi tudi med nami kak zločinec. ®Tudi ne verjamemo, da bi bili Slovenci narod samih tepcev, čeprav jih je tudi med nami nekaj. Vendar se vprašujemo: Kuhelj je sin tega naroda. Vsaj mislimo, da ni postranski. Ali so njegovi članki sad slovenske pokvarjenosti ali slovenske neumnosti? •4HH BESEDA IZ NARODA 4"I'i 1 HttHt111>IM » ♦!■>■» II I I.' 0 križana domovina! razbičana domovina trpi , vavi in kliče svojim bratom že nekaj vsakdanjega je med nami tukaj, praznujemo razne obletnice in pomembne dneve s primernimi prireditvami Zato je takih prireditev vednc dovolj na dnevnem redu in pri katerih ima navadno glavno besedo ples in še enkrat ples, kajti brez plesa menda ni udeležbe in tudi ne preostanaka za skupno blagajno. Pleše se, pa naj bo na žalost ali veselje, prav tako: kot se že navadno žalost ali veselje zaliva s kakšno bolj močno tekočino . . . Na cvetno nedeljo smo se spominjali žalostne četrte obletnice vdora nemških Hunov v našo staro domovino, žalosten je spo.min na tiste strašne ure in potem dolga štirti -leta,; odkar trpi naš mirni jugoslovanski narod pod tujčevo peto. Na tisoče je že bilo človeških žrtev, kri naših bratov in sestra je in še teče v potokih. Na križ pribita in kr in sestram na tujem: POMAGAJTE .. . POMAGAJTE NAM! Da, slišimo njih klic! Organizirale so se razne skupine in pričele z zbiranjem v denarju in blagu za one nesrečne brate v domovini. Prav je tako, saj so naši bratje in sestre in naša dolžnost je, da jim pomagamo kar največ moremo. Cvetna nedelja ... 6. aprila 1941, bo gotovo ostala s krvavi mi črkami zapisana v zgodovini naše stare domovine. Naši dragi, ki bodo preživeli to strašno klanje, se bodo s solzami v očeh in grozo v srcu spominjali tega dne. KAKO PA SE GA SPOMINJAMO MI? V tukajšnjih slovenskih časo pisih vidimo vabila na razne prireditve in pred vsem pa so glasni dopisi in oglasi, ki vabijo na prireditve v pomoč KRVAVEČI stari domovini. Kot sem že prej omenil, lepo in prav je, da se spominjamo onih tam doma, toda spominjajmo se jih vendar malo na bol j dostojen način kot se pa to dela v zadnjem času. , No, res na lep način smo se spomnili naših trpečih in krvavečih bratov in sestra pri naš v Euclidu: Lep in pomemben program, nato pa petje, ples, žganje, vino in ne vem kaj še vse . . . čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno ... t Ali res ne moremo opomoči svoje blagajne drugače, kot da izrabljamo v to našo trpečo staro domovino in da na njen ro-vaš vabimo na prireditve, od katerih čisti preostanek gre v domačo blagajno? Ali je s tem našim rojakom kaj pomagano? Ali naj nam bodo oni tam iz onstran morja zato hvaležni, ko se mi tukaj veselimo in rajamo na njih žalostni usodi ter s tem zbiramo denar za svoje blagajne? Za katoliški slovenski narod je že samo to dovolj sramotno, da se v postnem času prireja plesne veselice — na cvetno in veliko nedeljo, še toliko bolj žalostne in sramotno pa je. da se take žalostne in grozne obletnice, kot je bila ravno na cvetno nedeljo za všo Jugoslavijo, obhaja z ve-seljačenjem. Ali se res ne da nič napraviti brez plesa? Brez pijančevanja? Prepričan sem, da so še med nami naši treznomisleči rojaki, ki se drugače zavedajo takih obletnic, kot pa se jih nekateri naši tako zvani narodni voditelji. Mnogi naši zavedni rojaki bi se gotovo udeležili prireditev v pomoč stari domovini, a se jim studi, ko vidijo, da se ob solzah naših trpinov tu pleše in veseljači, končno pa gre preostanek — V NAŠO BLAGAJNO! To vam je pa res lep spomin na krvavo staro domovino. Pred več leti sem slišal enega naših zavednih duhovnikov, ki je v svojih govorih poudarjal, da nam manjka SRČNE KULTURE! Ta gornji primer nam je dokaz, da je to resnica. Pika. Euclidčan. Iz urada gl, predsednika Slov. meške zveze Cenjeni bratje! Ne bom vam na dolgo in široko pisal, da vas ne bom preveč zadrževal, ker vem, da ste vsi prezaposleni. Zahvaljujem se vsem, kateri ste se v pretekli kamsanji pokazali tako bratsko požrtvovalne v pridobivanju novefa članstva. Podružnica št. 5 je na prvem mestu, ker so prdobili največ novih članov. Vsa čast uradnikom in članstvu za tako lep napredek. Le tako naprej bratje. Hvala vam! Tudi pri drugih podružnicah so bili več ali nanj aktivni. Tudi vam vsem, ki ste kaj storili za napredek ejrganizacije, najlepša hvala. Sfveda, bilo bi lahko dosti boljše ako bi se vsi zavedali svoje čhnske dolžnosti in se potrudili, de bi dobili kaj več novega članstvi v svojo sredo. Glavni odbo'niki so na svoji letni seji skleril, da sedaj javne kampanje sicei ne bo, pač pa da bodo vodili tdiko bolj aktivno tiho kampanjopri svojih podružnicah in to ži delajo nekateri, želim pa, da bitako postali aktivni pri vseh podružnicah in tako pomagali d» lepšega napredka svoji podrtžnici in celotni organizaciji. Dragi bratje! Ako le hočete, lahko prav povsod dobite nove člane, tako v ovarni pri delu, ali na cesti, kose srečata s prijateljem- Sam( pomislite, ali je ta vaš prijatelj že član Slovenske moške zvezi ali ne in če ni, tedaj je treba samo par prijaznih besedi in eohili boste novega člana. Storfrio vsi, kar je v naših močeh, dado konca junija pridobimo vsakfsaj e'nega novega, člana v odnsli ali mladinski oddelek. Pokažimo skupno, kaj se da napraviti z dobro voljo. Nikar ne bodimo kot mrtvi člani. Potreba je aktivnosti in uspeh nam je zagotovljen. Kot gre vsa narava s pomladjo v novo življenje, tako pojdimo tudi mi sedaj na delo vsi. De-lujmo danes, ker jutri bo morda prepozno. Od zakladniškega departmen-ta sem dobil prošnjo, da bi vsi naši člani sodelovali v "Victory Drive in 1945 War Bond" kampanji in da bi vsak, ki le more kupil vsaj en bond za $100. Kampanja bo zaključena 31. maja 1945. Vsem članom polagam na srce da pomagamo Stricu Samu, kolikor največ moremo in ob enem pa tudi pomagamo samim sebi, ker bo tako denar varno naložen za deževne dni brezdelja. Obenem pa vam' priporočam, da ne pozabite kampanje Rdečega križa. Storimo vsal svojo dolžnost, da si ne bomo po zneje kaj očitali. Pokažimo se res dobre državljane in dobre člane SMZ. Vsem skupaj želim prav vese le velikonočne praznike in veli ko uspeha na društvenem polju Z bratskim pozdravom za večj< in močnejšo SMZ, Anthony Rudman, gl. preds Vojak piše staršem ______ ^ .Iz El Paso Texas se je oglasi: Jože G r d i n a s slovenskim pismom do očeta in matere, Antoi in Antonia Grdina, s sledeče vsebino: "Nimam časa, kakor sem gr imel poprej, da bi pisal in poro čal večkrat, kakor bi rad. Mo rate malo počakati, da bom ime več prilike. Se imam veliko z; učiti. Potem pa še slovensko pi sati mi vzame malo več časa Zdrav sem in moja vojaška slu žba je še zmeraj O. K. Nič ne skrbite zame, vse je O. K. Pra\ fino! Ko sem bil v Yaurez Mexicc par teelnov nazaj, sem sreča tam več mojih prijateljev, kate re že nisem videl dalj časa, žele dobro smo se imeli znjimi, ke smo se sešli. Veliko sem že videl, mnogo zanimivega, velike pa tudi takega, da ni za pisat. Mnoge kraje in dežele sem, že prevozil in veliko prehodil odkai sem v uniformi. Vsi pa, ki se nahajamo v uni formi želimo, da bi tega bile kmalu konec, da bi ta vojska ne hala. Ker me delo kliče, naj skončam to pismo in bom ob dru gi priložnosti pisal kaj več. 5 Bogom, sin Jože. (Dodatek Hello Germaine! Happy Easter Njegov naslov je: "Pvt. Joseph M. Grdina, 85927537, Hq. & Hq Det. W. D. P. C. Induction Station, Fort Bliss, Texas. Mr. Anton Grdina sporoča, da se Jože zanima za slovensko pisanje in vedno piše očetu in materi v slovenskem. Tudi redno prejema Ameriško Domovino. Rumunski incident Napisal Donald Bell Prvi val optizimma, ki je sledil konferenci v Jalti, je polegel Med velesilami se je pojavila nova napetost. Stari očitki o enostranskem ravnanju, o vplivnih sferah frče zopet po zraku. Toda verjetno je, da bo rumunski incident brzo polegel, kajti lažje ga bo poravnati kot poljsko ali grško vparšanje. Ameriška in britanska javv nost je domnevala, da je na Ru-munskem nekaj narobe. Kaj je res nikdo ne ve — znana so le diplomatična dejstva. .Vesti o nemirih v Rumuniji so bile objavljene šele dva dni po prihodu sovjetskega podkomisarja za zunanje zadeve Višinskega v Bukarešto. General Radescu je moral odstopiti, a konzervativni 'odpadnik' Peter Groza je šesta, vil novo vlado, ki je bila Kremli-nu tako všeč, da jo je nagradila s takojšnjo vrnitvijo Transilvanije. Naš State Department in angleški Foreign Office sta zahtevala objasnila, in sicer na podlagi dokumenta iz Jalte. O odgo- A * * * * * * * * ★ [4 ★ i ' * Ekstra rdečih : POINT-OV! - sodrge, temveč , rupcionistov. PO 0" bil napravljen P°p* reforme, toda ostal K ju. Rumunskirn ^ ^a nekaj več kot'er, rega socialnega inP^ ložaja. Rusi imaJ0 Ne komunizem, ne ■ kot ono, kar vidi®J.J ji. Ako hočemo tu®., je, moramo priP svoj program. ■ance Spomnite se nesti tisto kanto z rabljeno maščobo k vašemu mesarju. Dobite 2 rdeči znamki za vsak funt. Dfevajte na stran rabljeno maščobo za bo-jujočo fronto! ★ ★ ★ ★ ★ * voru nimamo pojma. Le neuradno imamo odgovor od ameriških in angleških korespondentov, ki so bili poslani z letalom v Rumu-nijo in so poročali, da uživa nova rumunska vlada dokaj priljubljenosti med masami prebivalstva rumunske prestolnice. Tako stoji zade.va. Staviti si moramo tri vprašanja — prvo ali so Rusi ravnali pravilno in. ako ne, kako naj nastopajo v bo. doče; drugo, kakšni interesi ve likih sil so prizadeti; tretje, ka; so želje rumunskega naroda. Rusi navajajo dvoje razlogov, da upravičijo svoje ravnanje Prvič, da je rumunska vlada le galna. Nastavil jo je rumunsk kralj Mihael, ki ima pravice imenovati vsako proti-fašistične vlado pod pogojem, da se pokor, določbam premirja. Drugič, Ra descu se je pokazal nezmožnega da prepreči sabotažo zadaj zi rusko fronto. Videti je, ko df so hoteli Rusi povzročiti polo žaj podoben onemu na Grškem kjer je vlada generala Plastira sa še vedno na konju, navzlie Jalti. Rusi pa obtožujejo vlade generala Plastirasa na prece. podoben način kot zahodni svei novi rumunski režim. Ako b Anglija in Amerika uradno po segli vmes v Rumuniji, bi sovjetska Unija odgovorila s tem da bi vrgla na mizo grško vprašanje in morda še nekatera dru. ga vprašanja, ki se tičejo deže južne in zahodne Evrope. Kaj pa glede interesov zahod nih velesil na Rumunskem? Bri tanija, Amerika in Francija imajo le trgovske, oziroma gos podarske interese v tej deželi Sedem odstotkov rumunskeg; narodnega premoženja je lasi inozemstva. Petrolejski vrelci petrolejske rafinerije in napra ve silosov za žito. Pred vojno je odhajalo 5 odstotkov prihodko\ Rumunije v inozemstvo, kot di-vidende za investirani kapital Zahodne velesile se najbrže bo je, da ne bi levičarska vlada pod vplivom komunistov likvidir&la to posest. Zahodne velesile pa ne morejo upati, da jim bo mogoče, ohra niti močan politični vpliv v tej deželi. To pa je sovjetski interes v Rumuniji. Sovjeti žele mo. čan balkanski blok, katerega del naj bode tudi Rumunija. Sovje ti žele slične vlade v vseh teh deželah — v Rumuniji, Bolgariji, Jugoslaviji, čehoslovaški in tudi Poljski. In zahodne velesile nimajo ničesar proti temu, pod pogojem, *da se izvede to sporazumu s prebivalstvi teh vzhodno evropskih dežel, in njih narodov. Tu smo pri tretjem vprašanju — kaj je volja rumunskega naroda? To je težko reči glede dežele, ki je skoro vedno živela pod režimi diktatorjev. 80 odstotkov rumunskega naroda so kmetje, in skoro vsi so nepismeni. Kljub velikanskemu bogastvu dežele, je narod izvanredno reven. Rumunska podkupljivost je bila vedno slavna po vsem Balkanu. Rumunska administracija je najslabša, ki si jo je mogoče misliti. Treba bi bilo začeti prav od začetka. Vsakdo priznava, da general Radescu ni bil mož, ki bi bil mogel postaviti temelje novi državni in socialni zgradbi. Brez dvoma pa si želi narod, da bi nekdo začel čistiti deželo — in sicer ne le fašistov in njihove Predno sem na ka, to se pravi, Pr j 4j. čel koline, sem se K steategičen po£le(i "t®, " "v< lico, da bi videl, m ; i _ t * m)ep'. ''Wen. niča sledi moji op ^ najlepšem redu-del meni nasproti, s kama podpiral g'8Vj l toepl klobaso, v katero^ ^ -trenutek zasadil ^ a. ■H žje. Na moji leV1-| 'nt n — - •• itr^P1"'- • pravi na tisti s _ v normalnih sluci-y kos mesa, ki ®u 1 da pravi srce, Je kuharica Jeanik8'^ za sem lahko J^JJ0' v n M " b] njene tajne m*sl1:J bj' ' videla, kaj je f peči. (V Barbed ■ stQ čili, da ne sti^^ sati: šporget ^-T, % ,lllil je 'm ognjišče, ampak peč). Orajt, pa m tisti kuharici na , prijazni Prhnet0^ prirediti tako ^ štrudel, se jaz ' na svetu zamei'1 • ■ Ko sem videl in le žive ! trd m toil H dob "ato P ie i 1šesih 'H, »s «na tako -fjl^ '.fit, > v - -on ^ I 1sl( položaj obrnjen f Got bilo tre doka21 8 meni, je cvrgljivimi ^ niti tako, da ^ To se pravi, da . lastnimi sila«1' J i ^ O, "»ti. 6 rihta dokaže mažem, da ne ^s je ^ marjašati in se ^ Va- ■ ipakft S? trdi pri peci- t j je že bilo *oitltA Nih°b vem zakaj, naJ se dovolj spe* ' f "šerap!" ^J drl na v" ki se je an^*-,,^ na pomagaje, ga, saj se n^V1. "Kaj pa Je P / tako nagrad base?" "Tisto ho ziJ mu se reče k'° "Za večerjo^ p S sy goodness,' se Je bV gova sestrica fj močno dišal P° "Okej, saj Vu|F D""«®-4 hJ^l jesti, če 0% v* elva si pa kaj ta na peči Ob ' $ otroci, ki ne ^ na svetu," se.tist^ mešati zelje s f bila v klobas*^« ram, da takih ^ nisem jedel, K Z .J ; vil v usta t* ottoy ampak vpr^ priznati, da h> klobasami. .^I,*™ Pa nisem i g P li jutri, če S H >v0N X k- k 4 ^m" v Od J ™s . 5 \ \S tudi >0 i0 posli® )9talif n ^ ,tleS lajor neMjuii dim°v > tudi rip»' ^ AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 28, 1945 IJtM»ce Bevk Pravica do življenja in molil tako bril, pustil si je le brčice pod iz nosom. Bil je videti mlajši ko polne duše in so se mu bese obenem tisoč tem-Potreboval je 8?ca, da J nePrestano trgale . 1 vzdihi. Tisoč svet- I0v _ 'Hočj, IG K*I je 2 tiha, le v y J C°lkl° šumela vo-S4 lii Sn ribu je vel veter J k°mi&otale zvezde, naS5 & ^ kakor njego % .led ieV.m sanjal. Sanje ffl S^vdetinstvu, i oP«1 lu •oti,®1 tf $ 4 ® i KI ■tO«®« Odprti il s"11 kolibe je levi-1 Ali nj0 košate drob-' nekdo stal pred na tovi' : ne ■riti- b" vse to . v lzsinjale iz spoloma se je pre- pL°id,spanja je se" ^'asen oziral ok- M- ni str«}, Hginil - — luči/ (jnK Se Preden si ^ 0 POmeti 0či? JepilJ Nol5šal korakov> bralcl; Vv 1 ^ozotni ob-!!ži » » ko je stal oc« * Km ;uažl«i sovražnih ev> ftiu bili t kvišku, zgrabil Stopil na prosto. la3tn ni odgovoril, le "Sfafi tvrie tam ><*a I6ij J zadaj gozd, rog" le ^■C^Pa, nad njim «ora_ ••e oslanjalo na lel< Že! T kolibo. en ¥ fcb loti, OVo ki ne Spom-jo je bil seki; Ost, živi sama na d* r° ob 5. anek noči je vzglavju. m1 'Jt h ■ 3e & da8' <5#J1 at jeg« etn o , m Lenarta se je " t6r . se obril, ^ bil0°d,8el k maši. oblačno, a zrak 'i ^i t ™ Ust j e Pe1, 2 vej se je 1(!žalo' poP1esovalo v %[ gg na jesenska tla. Od Je nabralo mno-k « llzu stan m daleč. V grobovi in M ' 0ti"oci so se Sev ll€di ^tli o-+0reJ ' Kl so bili po- l pred kate" 8v( r. m J'; 3$ J k i je V jC> ^ t M vf'' ;jjO ^ J faztv, 'ueu ^ašo raz-esen- Oči so mu . 'ete,. trije duhovnico Lenarta z ve-\ lesketala v o ioe>Spod Valant t^ein ®lasom spre-ij.^t^' 1/p0mnil se je iSi, 80 bili y tej k t "jihov a njimi- Da nrp cerkveni pa- " '" "»y Pomoč! iiliif °b t stranskem l'\k ]h besedah na ■I Net i eUx je sina' S f ,let ni videla. jWVi JeČi v ujetni- ' i "^! ^u, sveti Le- > °rda že ieži v R2namenja kri- H ?? se stokrat le ž >še! ' Hle^1' Poiskal svo- 3 1,0 , j* fj l C Z i ir A i 0 Je in moli- .evNChbil Pokojen. ,%4 jevala Bogu, J l>o /J - • • Pogled sVmetih- Kje je , 2-agledal' a Vi fl Zacarane ob- vidHi ekletu. Ali je ^ o^Uh las, ki tra«i» so jo iz- i- »S ne a. !»)odrih Po maši jo ^kleti. Ma-a- 2 njo je KShS^o, da je Mi HS Č11' naalce pega- oci. .Je vzkliknil nogi. ne biia je bil o- prej in tako neznansko ji je bil všeč, da je kar zardela. "Pozabil si, da si me bil povabil," se je zasmejala. Segli so si v roke. Pegasto dekle je bila njena sestra Franca. "Ne, ne! Kdo pravi, da sem pozabil?" Res, Marule ni bil čisto pozabil. A si je priznal, da se mu je bila misel nanjo nekoliko odmaknila. Saj ni mogel upati, da bo res prišla. Ali se ni takrat, ko sta hodila skozi samoto, iz njega iz razposajenosti le norčevala? Zdaj je znova ko slama zagorel. Dekle je prišlo le zaradi njega — vražja reč! Ni vedel, kam naj pogleda, vzelo mu je besedo. Franca je bila vsa razposajena; uživala je ob fantovi zadregi. "Kdaj pa ti prideš k nam?' ga je vprašala. "Kadar bo pri vas sejem." "Potem boš pa čakal do pomladi," je rekla Marula. Pristopil je stric Gol, ki jt bil ta dan ves fantovski, kakor pomlajen. "Jernej, boš dal za pijače _1" "Saj res, stopimo!" "Midve ne utegneva," je rekla Franca. "Oče ne ve, kanr, sva šli." "Na sejem sta šli," je cepetal Gol. "Ali je to mar kaj hudega?" Vdali sta se. Na poti je Marula rekla Jernejcu: "Oče se te je dobro zapomnil." J\ernej se je samo nasmehnil. Pod tremi košatimi hrasti lipe so stale zasilne mize in klopi. V vasi je ob krstih, ženito-vanjih in pogrebščinah točil le vikar Valant. Za sejme pa jt prišel grahovski krčmar Jakob, ki mu je bil dal grof posebno dovoljenje, da je točil na prostem. Jernej in drugi so posedli na konec dolge mize, za katero so sedeli že kmetje. Naročil je vina. "Jernej, da si postal samotar?" se je oglasil Žerjun z drugega konca; bil je rdečelasec krmežljavih oči in velikih brk., ki so mu visele čez usta. "Ali te ni strah v tisti grapi?" "Vojaka pa strah!" je rekel Gol. "Le neko žensko sem srečal,'' se je nasmehnil Jernej, "še ta je pobegnila." "Madalena," je menil stric "Razpetovka! Reva težko prenaša svojo ubogo pamet po svetu." "Saj!" se je Jernej udaril po čelu. "Pa je nisem spoznal, tako se je postarala in spreme nila. In da po pravici povem; še bal sem se je nekoliko." "Kdo ve, kaj se norcu po gla vi," je rekel Gol. "Nekoč je še nam grozila." "Zakaj ?" "Ali veš ti? Jaz ne vem Zdaj je že dolgo ni bilo v vas. Možje so se rakgovorili o Madaleni. , "Od česa pa živi?" "Menda berači. Ljudje jo vi devajo po samotah in po doli ni. Pride, sede za vrata, molči, in gleda, dokler ji česa ne dado." "Bog se je usmili!" "Gorje mu, ki ga ljudje mi-lujejo!" "Saj. Ali ji ne pomaga tudi Gašper? Nazadnje je on kriv njene nesreče . . ." Jernej je poslušal le na pol, po strani je pogledoval Maru-lo. Zaradi tujih deklet je bil v zadregi pred stricem in ljudmi, (Dalje prihodnjič) Doma in v svelu POVEST Spisal Zvoran Zvoranov Drugi so ga pa zagovarjali in izvračali vso krivdo na očeta, ki mu zavoljo skoposti ni pustil, da bi se bil oženil po svoji volji, in ga zapodil od doma. In prišla je ta vest o Francetovi nesreči tudi k Strugarjevi Anici in pretresla ubogo dekle do dna duše. V veliki žalosti je prejokala vse popoldne in ves večer in nihče je ni mogel potolažiti. Ne — edino ena ji je vlila žarek upanja in tolažbe v dušo, Brezmadežna Devica, ■ pred katero je prižgala oljnato lučko tisti žalostni večer, pokleknila pred njeno podobo v kotu in ji potožila svojo veliko bridkost. . . Veliko, šumeče mesto je Trst, hiše so večje nego cerkve po vaseh, ulice lepše nego cesarske ceste, skoz naše kraje, dirindaj in kričanje po njih, takor bi bil večen sejem. Ko je stopila Strmčevka po dolgi vožnji iz čakalnice kolodvora, ni vedela, kam naj se obrne v tem Babilonu. Težka žalost in zapušče-nost jo je prevzela in s solznimi očmi je obstala ob vra- je bolninica!" tih, skozi katere so se usipale gruče tujcev, ki so prišli v Trst. Vsi so 'hiteli mimo in ni-kdo se ni zmenil za ubogo tmečko ženico ob izhodu. Polagoma se je kolodvor izpraznil, vozovi in kočije so od-drdrale, le tuintam je hitel mimo še kak potnik, ki se je bil zapoznil, ali pa stopal samozavestno gorindol stražnik, zvesti varih postave. In ustavil se je tudi pred Strmčevko tak gospod s svetlo uno pod brado in dolgo sabljo na strani' in jo nagovoril prijazno: "Kam ste se pa vi namenili, mati?" Strmčevka se je razveselila, to je zaslišala domačo govorico v tem tujem, šumečem mestu in mu brž začela pripove-dati svojo zgodbo. Povedala mu je, da ima sina v Trstu, da je dobila naznanilo, da je težko ranjen, in da bi ga še enkrat rada videla, če ga še dobi živega, a da ne ve, kam naj se obrne. Solze so ji napolnile oči, ko je pripovedovala Stražniku se je smilila, pogledal je na uro in potem dejal: "Počakajte še malce; Jaz končam takoj. službo in poj-dem domov. Stanujem v bližini bolnišnice, kjer je najbrž vaš sin, in lahko pojdete z menoj, da vam pokažem, kje ga dobite.! Tja na klop sedite, pa potrpite še par minut!" Ona se mu je začela ginje-na zahvaljevati: "Nikdar bi se vam ne mogla dovolj hvaležno izkazati. Bog vam poplačaj vašo prijaznost!" A stražnik jo je prekinil: "Kaj bi se zahvaljevali za tako malenkost!" in odšel. Kmalu se je vrnil in potem sta skupaj odšla v mesto. Po ulicah ni bilo tako živo kakor okrog kolodvora, kajti strogo je bilo prepovedano shajati se vsak čas se je zaslišal vojaški boben ali trobenta, mali oddelki vojakov so korakali po mestu, drugi so stražili javna poslopja in trge, kajti vlada je hotela z odločnim postopanjem ustaviti štrajk in nepotrebno prelivanje krvi. S strahom je zrla Strmčevka na vse to, a le ena misel, ena želja je bila v njenem srcu: da bi sina našla še živega. Ko je s stražnikom po precej dolgem času zavila krog vogla, ji je ta pokazal veliko, mračno poslopje: "Glejte, to MALI OGLASI DELO DOBIJO DELO DOBIJO čuden, neznan strah jo je zopet spreletel kakor tedaj, ko je izvedela, da je France težko ranjen. Neka slabost jo je obšla, bala se je, da se ji zvrti v glavi in da pade na tla. S trepetajočim srcem je stopala ob stražniku, ki jo je vodil po pečeni poti proti vhodu v bolninico. Vstopila sta v hladno, mračno vežo z visokimi oboki in stebri, iz katere so peljali hodniki in stopniqevn^ vse strani. Stražnik je vprašal v tujem tih, po Francetu in se dolgo, dolgo pogovarjal z njim. Strmčevka ni ničesar razumel, žalost in strah jo je prevzel, da sina nikdar ne bo več videla. — Bog ve, morda že leži mrtev na parah, tuj in nepoznan, in nikogar ni 'pri njem, ki bi zmolil zanj očenaš in mu želel večnega počitka. In morda leži že v grobu, nihče ne ve, kdo je bil, nihče ne ve, kam so ga zagrebli . . . (Dalje prihodnjič.) Zelo ugoden nakup Proda se hiša na 71. cesti, za 2 ali 3 družine, garaže in fur-nezi. Na 74. cesti 3 hiše, vsaka za 2 družini, garaže in furnezi. Naprodaj imam še mnogo drugih hiš v slovenski naselbini, ki so želo dober kup. Vsa pojasnila dobite pri George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 (73) Hiša naprodaj 6 sob, na vogalu, 99x110, moderna kuhinja s ploščami, 3 velike spalnice, izgotovljeno podstrešje, cementni dovoz, garaža, jekleni beneški zastori, preproge, nov furnez; cena prava. Hišo prodaja lastnik Oglasite se na 1160 E. 71. St. (70) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) Les za kurjavo Nov les iz tovarne, raznih mer. Velik lot $5, ako se pri-pelja v okolico 79. ceste in St. Clair. Za dlje je voz $6.00. Pokličite med 8 in 10 zjutraj YE 7050. 72) Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA 5715 Prcsser Ave. EX 1904 (74) Hiše naprodaj Blizu E. 74. St. hiša za 3 družine, 4, 4 in' 5 sob, 2 furneza, 2 garaži, vse. v zelo dobrem stanju; hiša se proda pod ceno hitremu kupcu za $7,000. Hiša na E. 74. St., 12 sob za 2 družini, hrastov les, furnez, lot 40x175, 2 garaži. Lastnik bo prodal hišo za $7,200 hitremu kupcu. Za podrobnosti pokličite po 6 uri zvečer HE 6054, 7113 Myron Ave. (73) THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ŽENSKE za naš Shell Department Strojne operatorice Inšpektorice in Shell Trainees Dnevni ali nočni šift Dobra plača od ure in overtime LEMPCO PRODUCTS Dunham Rd. Maple Heights (71) Moški za splošna tovarniška dela Predznanje ni potrebno 7 zjutraj do 3:30 pop. 3:30 pop. do 11:30 zvečer Dobra plača od ure in bonus Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. (74) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. NOVIC! [..i vsega sveta NOVIC E-- ki jih potrebujete NOVIC E-- ki jih dobile še sveže NOVIC j* m m i popolnoma nepristranske NOVIC — m kolikor mogoče originalne NOVIC E" ki so zanimive vam vsak dan prinaia v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafeteriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts The Colonnade 524 E. Superior (Leader Bldg.) __(73) ženske 18 d0 40 let • Splošna tovarniška dela Predznanje ni potrebno 7 zjutraj do 3:30 pop. 3:30 pop. do 11:30 zvečer Dobra plača od ure in bonus Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. (74) Dekleta za vse 3 šihte Inšpekcija .assembly machine itd. Dobra plača od ure Odprto tudi pisarniško delo za strojepiske, comptometer operatorice, splošna pisarniška dela itd. Eaton Mfg. Co. E. 65th & Central Vzemite Central Ave. bus ali Quincy ulično karo. (73) Sprejme se TOOL MAKERS. DIE MAKERS Važno vojno delo zdaj Po vojni zagotovljena prilika Dobra plača od ure Zglasite se E. F. Maiiserman Co. 5800 Grant Ave. južnovzhodno od E. 55.. St. na koncu ulične proge (74) Sprejme se dekle Dekle se sprejme za poln čas v Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave., HE 6800. (72) JM ALI 0 G*L A SI Stanovanje v najem V najem se da čedno stanovanje 5 sob, vse udobnosti. Odda se odraslim ljudem ali družini, ki pošilja otroke v katoliške šole. Naslov izveste v uradu tega lista. (71) VELIKA NEDELJA JE TUKAJ Žene in dekleta, Velika nedelja je tukaj. Ako se hočete fino postaviti v nedeljo, pridite v našo moderno trgovino in si izberite lepo moderno obleko, suknjo, slamnik, nogavice, krilo, bluzo in vsakovrstno spodnje perilo za vso vašo družino. Imamo veliko izbiro oblek za Junior Miss, za mlada dekleta, in skunje. Ravno tako za otroke obleke in suknje ter slamnike in vse drugo, kar potrebujete pri hiši. Pridite, se vam priporočamo. ANZLOVAR'S 6202 St. Clair Ave. vogal Norwood Rd. Voščimo vam vsem skupaj vesele velikonočne praznuke. (Mar. 28, 30) Dovoljeno nanj je uposliti pri vratih POTREBUJEMO Kovaške pomočnike Lathe operatorje Horizontal Boring Mill operatorje Težake Dobra plača od ure, overtime in bonus Johnston & Jennings Co. 877 Addison Rd. severno od St. Clair EN 0635 (71) Dobra služba Sprejme se takoj moškega za delo na farmi. Dobra plača in stalna služba/. Zglasite se pri John Dreniku na 23776 Lakeland Blvd., Euclid, O. (x) Lepa služba Sprejme se služkinjo za v Chardon, Ohio, 28 milj iz Cle-velanda; navadna hišna dela. Vsak teden je prosta en dan in pol. Plača je $20 do $25 na teden in dobi vse udobnosti v hiši. Zglasi naj se pri John Poto-karju, Double Eagle Bottling Co*., 6517 St. Clair Ave., Tel. HE 4629, Cleveland, Ohio. (74) i Ohijska vina! Prodajamo na debelo in drobno , Joseph J. Smole, Jr. 6112 Glass Ave. (W., S.-x) Moški za delo na Paper Baler delni čas 7 zvee- do 1 Stalno delo Dobra plača od ure in bonus Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. (74) ^uiumeub** 55KSJGK Ptmmww«'* r-»....... chium*** ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. vhod iz 62. ceste ŽELI VSfcM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE pregovoril prave besede T Pomanjkanje, življenje v.samoti, nevarnosti, vse to ni še nič napram mukam moje duše," prizna starec, in kar videlo se je, kako se je vračalo življenje vanj. "Kar sem moral prestati, se ne da popisati. In naposled sem se utrudil. Pričakoval sem samo še smrti." "Pomisli, moj stric, potem bi ne mogel nihče na svetu izpričati, da živi mo/a Elizabeta, da je to moja Elizabeta!" je dejal Edward. "Tudi v tem imaš prav, moj sin. Dobro je, da še živim, da doprinesem dokaz resnice za tvojo Elizabeto," odvrne starec. "Zato naj bo, čeprav mi bo to silno težko. Ali Bog me obvaruj pred eno reč j o — pred Jo-zuatom in snidenjem z njim!" "Pri nas si, stric Sam. Bodi miren in potolažen! Midva te ne zapustiva!" "Moj ljubi sin — moja ljuba hči," je šepetal starec ves gi-njen in rosnih oči, "če je še kaj, kar me tolaži, je vajina ljubezen!" "V najino veselje ostaneš še pri življenju, in midva ti bova lahko izkazovala ljubezen in hvaležnost, stric Sam." "Vaši dobroti, vaši skrbi se mi je zahvaliti, da sem še pri življenju!" pristavi Elizabeta. Vtis, ki ga je naredila na -starca ta ljubeznjivost, je še učinkoviteje in blagodejneje vplivala kakor zdravila. In sedaj prinese Edward ko- CLEVELAND ORCHESTRA FFRANK BLACK, dirigent SEVERANCE DVOBANA Četrtek 29. marca 8:30 Soboto 31. marca 8:30 ORKESTRALNI PROGRAM Vstopnice: Severance Hall, CE 7300 ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume va5 materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se 2 vsem zaupanjem na vaiega starega znanca JOHN OBLAKA 1148 E. 61* St. HM »799. zarec okrepčujočega vina, ki ga starec povžije par požirkov. "Ali je že kdo izvedel, da sem tukaj? Ali že ve kdo o tem?" vpraša po kratkem presledku, "rad bi videl, da ne izve tega nihče.'' Nikar se ne razburjaj in vznuemirjaj zastran tega, stric Sam! Vse se razvije tako, kakor je božja volja I In sedaj povej nama, kako to, da si ži vel tako dolgo v samoti ter se izogibal ljudem? Ljudje so sicer govorili in pravili, da se zdaj pa zdaj prikazuješ in da izgledaš kakor majhna soha iz motnega srebra." To sem tudi bil, moj sin! Zdaj pa zdaj sem se pojavil gori v snegu, in sicer zato, da bi vaju tu doli svaril," je pripovedoval starec. "Sredi skalovja in gora sem večkrat slišal podzemsko bobnenje in za molklo bučanje. To mi je zbujalo slutnje, da preti v jamah nesreča. Stopil sem gori k Plat-bergu, ko je zašlo solnce, in rudarji in gorjanci so me videli." "Rekli so, da se je prikazal srebrni kralj, da je to sam Sir Sam—in potem se je pokazalo, da so imeli prav, da živi Sir Sam!" "In sedaj izvedi vse, kar se je zgodilo," nadaljuje starec pokrepčavši se z vinom." Tebi in Elizabeti hočem povedati vse, kar se je zgodilo poprej, da izvesta, zakaj sem živel v samoti ter se izogibal ljudem. Povest je, ki bo vaju napolnila z grozo. Kakor se gotovo še spominjaš, Edward, sem še takrat često pohitel v goščave divje Sierre. Rad sem taval in blodil tamkaj. Ko sem tako nekoč taval sredi gorovja, sem proti večeru, ko sem ravno hotel domov, naletel sem sredi divje narave na nekega človeka. To se mi je zdelo čudno. Izpredeva sem mislil, da je moj brat Noe, ki je bil tvoj oče. Ko pa sem se mu približal, sem videl, da je bil nekdo drugi. Ta človek, ta nekdo, se je izpustil z mano v pogovor— o čem sva se razgovarjala, še prav natanko dobro vem — čuden se mi je zdel tisti nekdo— in ko sva šjia mimo mesta, poleg katerega je nam zijal® brezno, me pahne v tisti prepad, Edward, sune me vanj tisti nekdo!" Starcu se je tresel glas — spomin na preteklost je bil strašen! Tudi Edward in Elizabeta sta bila silno prevzeta, saj sta vedela, kdo je tisti nekdo, ki je pahnil Sama v prp pad in čigar imena starec ni nikakor maral izgovoriti. "Rad bi bil videl, da bi bil umrl tačas," nadaljuje Sam po dolgem prestanku. "Rad bi bil videl, da bi se ne bil nikoli več prebudil! Sama Wilsona so smatrali za mrtvega človeka, rekli so, da se je ponesrečil v Sierri. To ni bilo nič novega, se je že marsikdo ponesre-v divji Sierri. Ali mene ni doletela smrt. Božja previdnost je ukrenila drugače, sem se zavedel, sem ležal neki skali* moleči iz stene in poraščeni z mahom in grmičevjem. Globoko nisem padel, zakaj, zlomil si nisem nobenega uda. Ali napol omamljen sem bil še, in po vsem telesu me je bolelo. Obletovale so me cele jate ptičev, ki so imeli v razkah med skalovjem svoja gnezda. Prišel sem do njihovih jajec ter jih povžil, da nisem poginil lakote. Najrajši bi se bil pognal v globočino. Tako tako bi me tiskega nekoga, potem bi se bil iznebil grozne podobe, ki mi je vedno stala pred očmi ter me preganjala vsepovsod. Ali zatekel sem se k molitvi — molil sem ter se izročil Bogu, ki me je zadržal, da se nisem pognal v globočino. Toda ljudi nisem hotel videti več, hotel sem se jim izogibati, hotel sem jim veljati za mrtvega. Kajti če bi se vrnil, če bi zopet videl tistega nekoga, bi ga moral izročiti rablju, ali pa bi me on sam umoril — zakaj, ali mar ni streljal name, ko je predkrat kim hotela nesreča, da sem na> letel ob zasuti Samovi jami nanj ?" "Strašno!" vzklikne Ed ward. In Elizabeta se je kar tresla groze ter si zakrila obraz z rokami. "Naposled sem našel pot doli v globočino: In ko sem premagal strah pred nevarnostjo sem mogel plezati vsepovsod kamor dotlej še ni stopila človeška noga. Postal sem samotar sierrskega gorovja. Boga in naravo sem še ljubil. In Bog in njegova priroda sta me edi na še tolažila in krepčala. Da Edward, še sem našel tolaž bo, v katero nisem gojil nobenega več upanja. In taval sem po Sierri, poizkušal reševati nesrečne, pripeljavati na pravo pot, ki so jo zgrešili, pomagati ponesrečencem ter svariti tiste, ki jim je grozila nesreča." "Plemenito delo, ki si ga o-pravljal s samozatajevanjem, moj stric! Mnogi se morajo zahvaliti za rešitev tebi. In tudi midva," je dejal Edward ganjen. "Nekoč naletim v Creek-pre-padu na nezavestno bitje," je nadaljeval starec, "na tvojo Elizabeto! Tu stoji! Pripravljen sem izpričati pred Bogom in ljudmi, da je to ona! Ustanovil sem si V skritem, od vsega sveta ločenem kraju zavetišče. Ti ga poznaš, moja hči, in tudi ti, moj Edward. V kočo tiste skalnate doline je ponesel stari samotar sierrskega go-uovja onesveščeno žensko, v kateri je izpoznal Elizabeto Wil- son. Ko pa sem videl, da se lizabeti ne mara na noben način zdravje obrniti na bolje, sem jo prenesel iz doline v kraj ob Sierri, kjer sem jo izročil ubožnim, pa dobrim in poštenim ljudem. Tamkaj je okrevala." Hvala za to izpovedbo, stric Sam! Sedaj bomo izlahka vni-čili tisto sramotno početje! Izpričali bomo, da je ravno moja Elizabeta, ki si jo rešil ti!" "Pokliči semkaj sodnike, moj sin! Pripravljen sem izpovedati vse," reče Sam Wilson, "ljubim vaju — in blagoslavljam!" Edward in Elizabeta poklek neta, in starec položi svoji roki na njuni glavi ter ju blagO' slovi. Ta prizor je bil zelo pretresljiv in ginljiv. In starcu so pošle moči. Padel je vznak v blazine. Hotel je spati. Natihoma se dvigneta Edward in Elizabeta. Nista hote la motiti starcu počitka. Saj sta se uverila, da otane pri življenju. Spanec mu naj dobro naredi. Edward pa objame Elizabeto ter ji zašepeče: "Sedaj je naposled prestano vse. Zadnja nevarnost je odvr-njena. In ti si zopet vsa moja, in umolknile bodo vse spletke, kovarstva in sovraštvo!" Odpotovanje. Stari dušni pastir Abraham Braddock je dopsel v Wilsonov Castle, kjer mu pride strežaj Willy ves zmeden naproti. "Oh, prečastiti," je dejal o-bupan sklenivši roke, "tu ne more biti dobrega konca!" "Kaj pa je zopet " vpraša ta, 'ali je lady še v Wilsonovem gradu?" "Da, prečastiti, ali sedaj ne govorim o lady, nego o gospodu Jozuatu! Mi ne vemo, kaj nam je početi! Sreča je da ste prišli, da nam pomagate z nasvetom! Kaj naj počnemo? U-smilite se nas, gospod Jozua je zopet blazen." "Peče ga vest," zamrmra sta- ri dušni pastir, tij* veška srca ter vid« . če ga vest! gori je pravičen greši, kaznuje!" (Dalje prl! ,t W A Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita"opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Demonstracija pasov bo v če trtek od 10 dopoldne do 6:30 zvečer. Navzoča bo tudi ženska, ki bo primerjala pasove ženskam. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak clan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. PIJTE TRINERJEVO GRENKO VINO! VpraSajte zanj v gpstilni, kjer ga lahko dobite na kozarčke aH v steklenicah. Gostilne ga smejo prodajati tudi ob nedeljah na kozarčke ali steklenice. Lahko ga naročite pri meni. Pošiljamo tudi iz mesta. Pokličite ali pišite: - JACOB J. VIDMAR GLAVNIRAZVAŽALEC 626 E. 124. St. GLenville 0560 Cleveland 8, Ohio UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE BEAD: kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. i 2.00 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SLOVENCEM, HRVATOM IN SRBOM ODVETNIK Jolin L. 300 Engineers Bldg. MAin 2015 Stanovanje: 1200 Addison Rd. HEnderson 1893 V BLAG SPOMIN oc^ PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN SOPROGA ANTONA NOSAN ki je nanagloma preminuli dne 28. marca 1944. Dragi soprog in preljubljeni oče, prezgodaj si odšel od nas, zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage. Hladna Te zemlja že leto dni krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas. Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami boš vsak čas, ^ in edina zdaj tolažba nam je še oS da bo enkrat zopet srečno snidenje- žalujoči ostalli: * MARY NOSAN, soproga; LIEUT. ANTHONY L., T/5 WILLIAM A. in JOSEPH E. ^ Cleveland, Ohio, 28. marca, 1945. 0201000000010248485323532353535348232323535348914853235390