List 22. Politiški oddelek. Kompromis. Ta teden so se vršile volitve za mestni zbor ljubljanski in sicer popolnoma mirno, na pcdlagi sklenenega kompromisa mej obema slovenskima strankama. Z ozirom na nesrečo po potresu v Ljubljani, ko bode treba skupnega delovanja vseh domoljubov, da se obnovi naše mesto, središče Slovenije, sta si obe stranki bratski podali roke. Naš list je vedno zatrjeval, da je le dobre volje treba, pa bode mogoče skupno delovanje obeh strank, in letošnje občinske volitve so pa nam pokazale, da smo mi prav imeli, priznalo se je to od obeh stranij. Kolikor posnemamo iz jednacih izjav obeh strank, sta obe stranki si izgovorili, da si vsaka pridrži svoja načela. To določilo samo na sebi bi se morda komu malo sumljivo zdelo, kajti ob vsaki priliki bi lahko se vsled te določbe vnel boj. Podobno je neki točki programa koalicije v našem državnem zboru, oni točki, ki onemogočuje vspešno delovanje državnozborske večine. Upamo pa, da se pri nas ne pokažejo isti slabi nasledki, kakor se kažejo pri koaliciji na Dunaji. Razmere so povse drugačne. Mi smo že večkrat trdili, da se pri nas stranki ne ločita posebno v načelih, temveč je bolj le osebno nasprotje. Seveda tisti, ki znajo dlako cepiti, so pač znali z zavijanjem napravljati navidezna načelna nasprotja. Pri nekoliki časniški spretnosti je lahko koga proglasiti za brezverca ali kaj tacega. Upamo pa, da bodo sedaj po sporazumljenji ponehali strasti, da se osebni oziri umaknejo stvarnemu delu. Pri stvarnem delu se pa ni bati nobenih razporov. Seveda drugače bi bilo, ko bi bili nekateri kompromis sklenili le iz osebnih ali strankarskih ozirov, ne pa iz prave skrbi za blagor mesta. Prepričani smo pa, da se to ni zgodilo. Mi tega tudi ne zahtevamo, da bi v mestnem zboru morda morala vladati idilična mirnost, da celo z veseljem bodemo pozdravljali vsako opozicijo, ako bode stvarna. Opozicija je celo potrebna vsakemu parlamentarnemu za-stopu, ker vsled opozicije se stvari temeljiteje in bolj vsestranski presodijo. Koristna je pa opozicija le tako dolgo, dokler je stvarna. Če pa opozicija postane strastna, in se vsemu upira, kar prihaja od večine, brez ozira na to, je li dobro ali slabo, in le skuša motiti stvarno in vspešno delovanje, taka opozicija je pa škodljiva. Žal, da so v mnogih parlamentih take opozicije. V državnem zboru ima taka opozicija nekaj več zmisla, ker ondu gre za to, da se vrže nepovoljna vlada in je v to včasih treba raznih sredstev, drugače je pa to v deželnih in mestnih zastopih, kjer se vse delovanje ne suče toliko okrog političnih, kakor okrog gospodar- v skih vprašanj. Ze pri volitvah v kake zastope je dobro, da se ne jemlje v poštev le politično prepričanje, temveč tudi zmožnosti za gospodarske stvari. Mestnega zbora bode čakalo mnogo in težkega dela. Napenjati bode moral vse svoje moči, da obnovi vse naše razrušeno mesto, kajti napačna je misel, da bode že z državno pomočjo vse storjeno. Država bode pač toliko storila, da omogoči našemu mestu, da se zopet opomoči, ako tudi sami vse storimo. Prevelicih nad pa na državo ne smemo staviti, da morda pozneje ne bodemo bridko prevarjeni. Gledati bode pa tudi treba, da se obvaruje naš obrtni in trgovski stan propada. Še mnogo težav čaka mestni zastop, na katere še sedaj nikdo ne misli. Nasledki potresa tudi ne bodo poravnani v jednem letu, temveč za to bode treba več let napornega in marljivega delovanja. Sklenjeni kompromis se ozira le na mestne volitve, a pričakovati je, da se raztegne tudi na deželnozborske. Ravno isti uzroki, iz katerih se je sklenil kompromis za mestni zbor, zahtevajo jednako sporazumljenje za bodoče deželnozborske volitve. Ravno tako kakor v mestnem je treba složnega delovanja v deželnem zboru. Ljubljana je središče naše kronovine in je torej dolžnost vse dežele skrbeti za nje obnovljenje in razcvet tudi deželnemu za-stopu. Ko bi propala Ljubljana, bi to čutile vse dežele. Potres pa tudi ni zadel le našega glavnega mesta, tem ve ------ 21 4 ------ tudi velik del dežele. Škoda po deželi je še višji cenjena nego v mestu. Kmetu je pa tudi zelo težko pomagati, ker je že sedaj z davki preobložen, torej bode deželni zbor imel mnogo dela, da pomaga hudo prizadeti deželi. Že sedaj se je bilo deželi boriti z denarnimi težavami, a te težave se bodo v bodoče vsled nezgode, ki je zadela našo deželo na Velikonočno nedeljo, še povekšale. Treba bode torej v deželnem zboru tudi marljivega in skupnega delovanja. Ker govore isti uzroki za kompromis pri deželno-zborskih volitvah, je pač pričakovati, da se tedaj tudi sklene. Tedaj se bode pokazalo, če obe stranki pri tem zares odkritosrčno postopati, če je jima zares le blaginja ljubljanskega mesta in kranjske dežele na srci ali ju pa vodijo le strankarski in osebni oziri, kar bi bilo seveda le obžalovati, ker bi to moralo povekšati mejsebojno nezaupanje obeh strank in bi oviralo vsako složno in vspešno delovanje v gospodarsko okrepljenje ponesrečene naše dežele.