Leto XVI. V Celju, dne 25. maja 1906. 1. Stev. Mesečna priloga „Slovenski Tehnik11. •IMvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo m petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvo. plačuje se vnaprej.. Za Inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 30 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust, I' 0 „Gautsch - Hohenlohe"-jevi volilni reformi. Ko se je prvič sprožilo in aktualno naredilo vprašanje o volilni reformi. poudarjali so nekateri listi, da je ona za avstrijske Slovane velikanske, tla naravnost rešilne važnosti, ker po splošni in enaki volilni pravici bodo dobili Slovani v državnem zboru skoraj dvetretjinsko večino. Zračunali so v številkah, koliko poslancev bomo potem imeli mi in koliko Nemci, preračunali so. da bosta celo iz Dunaja dva slovanska državna poslanca. Vse so dobro računali, pozabili so samo eno: Da bo to volilno reform o delala avstrijska nem-šio-bi rokratična vlada s sodelovanjem nemških poslan- eev. ' 4MHMÉÉ É T..... • k Gautschev volilni načrt, je niči izpadal čisto dru slikali stvar popred naši optimisti ■ jo predstavljali ljudstvu. Vkljub temu se mnogi niso čutili razočarane, ampak so se celo navduševali zanj: .,On nam sicer ne da. kolikor bi nam šlo po pravici", rekli so, ..a nam da vendar več, kot imamo doslej. Po njem imamo slovansko večino!" V resnici nam pa daje Gautschev načrt manj, kot imamo doslej, in o slovanski večini v državnem zboru ne bo sluha ne duha. Le poglejmo! Po uradnem načrtu imajo Nemci 205 poslancev. Slovani pa 230. torej tudi ako pristopijo k Nemcem Lahi in Rumimi, imajo Slovani na uradn-em papirju še večine za nekaj mož. To, je res. Toda: 1 ]. v e č-i n a ri e k a j m o ž j e i 1 u-zorična. lahko se razbije ob najmanjšem slučaju. Naj kdo zboli ali po opravkih odpotuje, naj vlada pridobi od slovanske strani nekaj kimovcev, kakoršnih se tudi potem ne bo manjkalo. na svojo stran, naj kedaj slučajno poslanci slovanske večine ne pridejo dovolj številno v zbornico — in večina je proč in Nemci lahko skuhajo svojo godljo. Toda po ur a d-n e m načrtu ne bomo i m e 1 i n i t i take slabe, nezanesljive večine. V uradnem načrtu in v naših računih je namreč več napak. 2. Od števila slovanskih poslancev je potreba odšteti 6 -10 judovsko narodnih ali si j o n i s t i č n i h poslancev iz Galicije in Bnkovine. Judje sede v državnem zboru tudi sedaj in sicer kot pristaši raznih strank. Čehi imajo k* dalje moramo od števila slovanskih poslancev odšteti vse. fingi rane mandate. Vlada je <$ela za slovanske mandate vse mandate, kjer je večina prebivalstva slovanska. Ako je na primer v kakšnem okraju 14.000 Nemcev in 17.000 Slovanov. štela je vlada mandat za slo-vansk. To pa ni resnica, ker bodo v takih okrajih zmagali često naši nasprotniki. tudi ako jih je po številu manj. ker imajo v rokah upravo, denar, vpliv itd. Odšteti moramo na primer tržaško okolico. Koroško itd. 4. odšteti m o r a m o k a k š n i h :s o ukrajinskih poslancev. Iz Galicije in Bnkovine bo prišlo po novi volilni reformi kakšnih 20 :?0 ali morda še več ..ukrajinskih" poslancev. Oni nimajo nobenega slovanskega Juda dr. Stransky-ja, ki se čuti jako čustva, so v strasti)*» sovraštva do. radikalno narodnega Čeha. nemški ii-imajo n. pr. Juda dr Qfneria klnim y/aSMÌa tfSo^T TtčW3i poleg monsignori Pastorja rabinec dr. Bvtz. jako navdušen Poljak, dalje dr. Kolišer itd. Toda to so poljsko čuteči ali asim ilo vani.I udje. ki se imenujejo ..Poljaki Mojzesovega obreda"'. Toda takih je primeroma malo. samo inteligentni krogi. Ako pa pride splošna volilna pravica, bodo imeli v nekaterih okrajih Judje absolutno večino in sicer nepoljsko misleči, ampak priprosti narodni Judje. Nastopila bo nova narodnost —- judovska, ter si v Galiciji in v Bukovini pridobila vsaj kakih 6—10 poslancev. Ti Judje bodo naredili lasten, judovski klub in bodo v narodnih rečeh do Slovanov ravno tako brezbrižni, kot do Nemcev. Zagovarjali bodo samo koristi judovskega naroda ! Morda bo pa judovskih poslancev celo več. kot t> 10, ker bodo pri ožjih volitvah R u s i n i glasovali raje za Juda kot za Poljaka, Poljak Iv in Rusov in gledajo v Berlin. ■ .. ^iu rauijih tu razbili .Poljake in Ruse". Sploh se ukrajinska agitacija vodi iz Berlina in iz Dunaja in je bistveno antislo-vanska. Ti poslanci bodo do drugih Slovanov čisto ravnodušni, do Poljakov pa polni sovraštva, poleg tega vže iz doma simpatično razpoloženi do Nemcev. Torej je čisto verjetno, da sklenejo z Nemci pogodbo: Glasujte z nami proti Poljakom in mi glasujemo z vami p r o t i Č e h o m in jnžnim Slovanom. Tako politiko so vže enkrat uganjali pod Smerlingom. zakaj bi je ne mogli še enkrat sedaj, ko so njihove simpatije do Nemcev postale še večje? — Slovanski ..blok" bo torej ob-s.tajal iz samih Čehov, Poljakov in južnih Slovanov in bo v manjšini proti nemško-rusin.skemu. tudi „ako ostanejo Judje. Lahi in R u m u n i nepristranski in ako glasujejo s o c i j a 1 n i d e m o k r a t j e v narodnostnih zadevah vsak s svojim narodom! 5. bo v državnem zboru, zbranem po novi volilni pravici, pač mogoče govoriti o nemškem, ne pa o slovanskem ..bloku". Nemci bodo v ogromni večini nemškonacijonalci. vsenemci in krščan-sko-socijalci, ki «o v narodnih rečeh ravno tako šovinistično nemški kot drugi, samo da' včasih še bolj surovi. Zginili bodo konservativni in klerikalni poslanci. Ako je sedaj vlada hotela kaj v državnem zboru doseči za Slovane, je zamogla nplivati na nekaj konservativcev in klerikalcev, da so se vsaj odstranili pri glasovanju. Odslej ji tega ne bo mogoče, ker med Nemci bodo zmagale najbolj šovinistične stranke. Nemci bodo narodno šovinistični in edini. Na drugi strani bodo pa med SlovanL. samo ^'ehi nekoliko bolj narodni, ker bodo naffiestu vele-po^stnikov. jn Mktdoéébc"!-. prišli radikalni in narodni socijalci. Med Poljaki bo pa prišlo več demokratičnih strank na površje, ki bodo v slovanskih rečeh hladni, ker bodo stali ali bolj izključno na samo poljsko narodnem stališču, ali se pa z narodnimi vprašanji ne bodo mnogo pečali. Po Gautschevem volilnem načrtu — tudi ako ga Hohenlohe nič ne poslabša. preti torej nam Slovanom velika nevarnost. Mi se zamoremo in smemo navdušiti samo za enako volilno pravico. Ako se sedaj volilna reforma ne izvrši, izvršiti se mora nekoliko pozneje. Saj še lahko čakamo. Ako se pa izvrši v našo škodo, ne bo je mogoče popraviti kmalu več. Poglavje o „slogi". Ljubljanski ..Slovenec" očita, — na naše veliko začudenje — štajerskim LI STEK. Slovenci na Ogrskem. Kako postopa avstrijska nemška dunajska vlada z manjšimi nenemškimi narodi, to občutimo pač mi Slovenci najbolje — ko se skuša zatreti že v kali vsak svoboden pojav, vsak napredek slovenskega naroda, >ki le noče in noče utoniti in izginiti v morju napredujočega nemštva. — Vse hujši pa je še vladni pritisk na Ogrskem, kjer se je narodnostni boj začel šele v novejšem času pojavljati. Peštanska ma-žarska vlada je še tudi močna dovolj, da z jekleno silo zatre vse, kar ni mažarskega. Glavno sredstvo, ki ji pri tem služi, je seveda tudi — šola, in da cerkev. Smrtno sovraštvo do Avstrije in Dunaja, ki ga je ogrska vlada umela vcepiti vsem svojim narodom — to je ono sredstvo, s ko.jim jih mami in si brani svojo moč. — Tu priobčujemo nekak volilni oklic kandidata mažarske neodv. stranke, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral pri medžimurskhi Slovencih. Človek se skoro spomni pri tem one slovenske srednjeveške pesmi: Le vkup, le vkup. boga gmajna! Volilni oklic na medžimurske Slovence se glasi: Eljen Ziegler Kaiman! Dragi medjimorci Došlo nam je vreme. Kaj se Ziegler Kaiman pod Našu zastavu se stane. Zastave su bile Navek jedne fele Takve nega bilo lèpe S tulipanom béle. Tulipan nam veli Stante se vi k meni Pak skričimu jednogla.snn Si skupa za menom. Eljen Ziegler Kàlmàn Koj su nam poznani Bodemoga vu Csàktornyàn Za blegata zbrali. Bilo je več čuda Prinas ablegatov. Jel zmet se ji niti jeden Ne nam je bil takov. Si su bili stranjski Samo jen domači. Ne je' on znal nam pomoči. Vu naši težkoči. Vezda smu gor zeli Našek domorodca Kóji pozna našu žalost Kaj je nam težkoča. Dragi medjimorci Zakriknite glasnu Eljen Ziegler Kàlmàn prinas Vu našim Csäktornyu. Moji domorodci Nedajte se prevariti, Došel vam je jeden s peste. Oče vas vkaniti. Daval bu zastave 1 tri fele perje S čim bi vas prevari! bole Megjimorske sine. Raj ostante dragi Sij pre ovi strani Jesu gospon Ziegler Kàlmàn Koji nas obrani. Samo si skričite Iz velikim glasom Eljen éljen Ziegler Kàlmàn Prinas vsakim času. Eljen Kossuth! Eljen Ziegler Kàlmàn! Toplicsànecz József. rodéyubom. ki »o nasprotni kandidaturi dr. Korošca, da rušijo slogo. Storili bi opustilni greh. da ne bi povedali o tera svojega stališča — ne v obrambo štajerskim rodoljubom, ki ne marajo za dr. KoroščS ampak f. obrambo — slogi. Sloga bi bila zahtevala, da se kandidat za državnega poslanca rte postavlja enostransko od kakega poli-tičnegu ,društva. affida k. da se to prepusti tiséému skupftemu zastopstvu spodnještajerskih Slovencev, ki je edino kompetenten, to določati, danes — ker še nimamo „narodnega sveta", zaupnemu s h o d u, ki ga skličejo državni poslanci. Pa „Slovenčevi" privrženci tega se tega niso držali, ampak, se jim je tako zelo mudilo, da so že. ko se je še rajni Žičkar nahajal na potu v večnost, sklicali shod političnega društva za kozjanski okraj in ondi postavili na svojo pest kandidatom — dr. Korošca. In koliko političnih društev je temu izgledu še sledilo pred zaupnim shodom ! Kdo pa je tu rušil „slogo"? Sloga bi bila narekovala „Slovencu". „Slov. Gospodarju" in „Našemu domu", da ne prinašajo pred odločitvijo kompetentnega zaupnega shoda nobenih člankov in priporočil v prilog svojemu kandidatu. Kaj pa so imenovani listi storili ? Niso li že cele tedne prej priporočali, rotili in grozili, da je samo dr. Korošec kandidat, in „Slov. Gospodar ", ki hodi zvesto za svojim vzgledom „Slovencem", je prinesel še isti dan. ko je zaupni shod v Celju še le določeval kandidata, ne oziraje se na sklepe tega shoda in eventualno tudi proti njemu oklic na volilce. da »aj volijo dr. Korošca^.__' Kdo je tu rušil „slogo"? — čStoga. nalaga vsakemu rodoljubu dolžnost, da. če se smatra zaupni shod kompetentnim. določiti kandidata, se brezpogojno pokori sklepom istega. Kako pa se strinja s slogo nastop zaupnika dr. .Taukoviča. k£je na tem shodu izrazil ob pritrjevanju „Sloven-čevih" privržencev, da bodo volili dr. Korošca tudi. če bi zaupni shod koga drugega določil? Kdo je tu rušil „slogo" ? Nočemo nadaljevati. Nočemo tudi razpravljati o tem. ali je bilo pravilno, da se skličejo zaupniki samo iz volilnih okrajev, ko je vendar določitev poslanca. ki zastopa interese vseh spodnještajerskih Slovencev. zadeva vsega slovenskega Štajerja; nočemo razmotrivati. ali je bilo taktično opravičeno in pametno, da se je na zaupnem shodu, kjer se je pokazal proti kandidaturi dr. Korošca neprezirljiv odpor in celo iz najinteli-gentnejših krogov volilcev. odločilo po imenskem glasovanju po majoritet-nem principu, kdo se ima voliti, namesto da bi se. kakor vedno doslej v enakih slučajih. odločitev prepustila volilcem. Le nekaj še omenimo. Da dr. Korošec ni ravno najbolj priljubljena oseba na slov. Štajerskem, je že pred leti pokazal izid volitve v deželni zbor, ko je zmagal proti njemu brez vsake agitacije g. Kočevar. Od tega časa pa dr. Korošec ni storil ničesar, kar bi njegovo priljubljenost povečalo. Nasprotno, pokazal se je povsod in vedno kot vnet pristaš in zagovornik stranke na Kranjskem, ki je ravno v zadnjem času pokazala, da so ji lastni (strankarski) interesi več kot interesi naroda. Od slogoljubnosti štajerskih Slovencev se je torej pač zelo mnogo zahtevalo, ko se je zahtevala, da volijo v znamenju „sloge" — dr. Korošca. To se je tudi že zdaj pokazalo, ko si volilci sami postavljajo kandidate — imamo že tri — „in bo izid volitve znamenje ražkosanosti naše politike Stališča Z dr. Korošcem nezadovoljnih volilcev niti ne moremo obsojati. saj posnemajo samo „Slovenca" in „Šlov. Gospodarja". Naj pa dr. Korošec račnna s tem. naj ne bagateližira tega pojava, naj išče stike z vsemi slo ji svojih volilcev. naj ne obrezuje preveč „slogoljubnosti" štajerskih Slovencev» ampak naj hodi ona pota narodne politike, katera so hodili do sedaj več ali manj naši poslanci, le tedaj si mu bo mogoče. pridòMtr zfaupanje obiti krogov, ki mu ga sedaj odrekajo. Slogo razumevamo le tako. da veže o b a d e 1 a e n a k o! SYetoYno-politicni pregled. — Državni zbor. V seji dne t. m. so začeli Nemci z obstruk-c i j o v svrho. da one 111 o g o č i j o razpravo o podržavljen ju severne železnice. Zbornica je včeraj sklenila, da pride ta zadeva danes na razpravo. Vložili so nujni predlog, .naj se pri trgovinskem ministrstvu ustanovi obrtni svet in potem zahtevali tajno sejo, da se prečkajo nekatere interpelacije. Schönerer: „To je naš odgovor za včeraj." V tajni seji je prezident grof Vetter pojasnil, da v podanih interpelacijah ni prav nič spodtakljivega. Schönerer: „Tega Vi ne morete vedeti." Zbornica je sklenila, naj se takoj začne zopet javna seja. Zdaj so Nemci segli po novem sredstvu. Zahtevali so. da se morajo vse interpelacije doslovno prečitati. Tej' zahtevi se je moral prezident ukloniti. Po končanem čitaiiju je zbornica nadaljevala raz-pràYo-é-vladni izjavi z dne 15. t. m. Vsenemec Paclier je govoril nad štiri ure. Nemci vseli strank so miy pomagali. da 'je delal dòlge p'rtvzfr. z*tW>lgimi< medklici in celimi medgovori. Celjski poslanec Pommer je nastopil kot marker in je Pacherju prinesel in servirai črno kavo. — Danes seja. — Odsek za volilno reformo. Odsek za volilno reformo je sklican za danes ob 6. uri popoludne. — Avstrijska gosposka zbornica. Gosposka zbornica je sklicana na sejo za ponedeljek 28. t. 111. Na dnevnem redu je debata o najnoveji izjavi ministrskega predsednika ter volitev delegacije. — Zakon o zavarovanju zasebnih uslužbencev v gosposki zbornici. Socialnopolitična komisija gosposke zbornice obravnava že več časa zakon o zavarovanju zasebnih uradnikov. Komisija je sklenila, da predlaga, naj se izločijo iz zavarovanj trgovski uslužbenci. — Ogrsko-lirvaški državni zbor. Prestolni govor je napravil splošno dober vtisk. le nemadjarske narodnosti so z njiiu nezadovoljne, ker govori o zagotovitvi madžarskega značaja državi kot predpogoju splošne volilne pravice. — V zbornici je predložil ministrski predsednik avtentično besedilo prestolnega govora, ki se je še enkrat prečital. Pri točkah, ki govore o razširjenju avtonomije Hrvaški, o garancijah ustave in o sodniški neodvisnosti, je bilo živahno pritrjevanje in ploskanje. Potem se je prestolni govor poslal magnatski zbornici. — Hrvaški ban Pejačevič je podal cesarju demisijo. Cesar je baua pozval, naj ostane. — Panameriški kongres. Meseca julija napovedani kongres ameriških držav se bo pečal s „teze drago"-vprašanjem, ki je predlaga Argentinija. Pod „teze drago" razumejo Američani zahtevo, da evropske države ne bi smele s silo iztirjati dolgov, ki so jih dolžne ameriške republike njihovim državljanom. Ta argentinska zahteva pa najbrže ne obvelja, ker ji nasprotuje več južnoameriških republik. — Vstaja v nemški Afriki. Gu-bernator iz nemške Vzhodne Afrike je brzojavil: Vstaja v pokrajinah Ukinga in Upangava ob Njasaškein jezeru je udušena. ko je ekspedicija majorja Johannesa pobila 400 domačinov, ujela pa (>00. Sedaj operira major Johannes uspešno na jugu. Sultan iz Sabrume skuša ubežati preko portugiške meje. Slovenske novice. Štajersko. Bratje „Sokoli4" ! Redovne .vaje, za zlet v Brežice se vrše vsak - četrtek in soboto zvečer točno od pol do t», ure. Vsi člani, ki se udeleže tega zleta v krojih, morajo obiskovati te vaje. Na zdar! Vaditeljski zbor „Celjskega Sokola". Slovenci! Dne 29. t. 111. vršila se bode volitev državnega poslanca namesto umrlega g. Josipa Zičkarja. Nemci in pristaši ptujskega Štajerca vam nasvetujejo „Wratschka" iz Gornje-Radgonskega okraja: med Slovenci sta pa dve stranki, ena deluje za dr. Antona Korošca, druga za Ivana Rebeka v Celju. Slovenski poslanci ne bi storili svoje dolžnosti, ako ne bi še v zadnjem trenotku opominjali k slogi. Narodna disciplina zahteva, da se vdeležijo vsi volilci te volitve in glasujejo za kandidata, ki ga je potrdila večina zaupnega shoda. Dr. Friderik Pio j, deželni iu drž. poslanec. Forane Robič. dež. in drž. poslanec, „ d r. F rane Jurtela. d r. •I u r o Hrašovec. I v a 11 K o č e v a r. I v a 11 R o š k a r. Ferdo R o š. I v a 11 Vošnjak. deželni poslanci. — Izjava. Zbrani zaupniki slovenskega učiteljstva na štajerskem dne 24. maja 1.1. v Celju so enoglasno sklenili: UČiteljstvo oddaj ob dr-žavnozborski volitvi za V. kurijo dne 29. maja 1906 svoj glas Ivan Rebeku, ključavničarju v Celju! — Za Žičkarjev spomenik so darovali p. u. gg. Jakob Pukl. posestnik na Dunaju 10 K. Janez Bider iz Rečice 2 K. Ivan Vertovšek. trgovec na Blanci 2 K. M. Zičkar. kaplan v Konjicah :'. K. Anton Pernat, župnik v Dobovi 5 K. Slovenski pisatelj odlikovan. O knjigi „Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini", katero je naš rojak, ježmojster cesarske garde .lerne.) Andre jko pi. Livnograški spisal, se je tudi kritika vojaško-strokovnjaških časopisov vrlo pohvalno izrazila. Tako piše „Organ" oziroma „Vedette": „Posebna vrednost dela je ta. da je to vojaško-narodna knjiga v polnem pomen« besede. Poljudni jezik. zelo umestna raznoterost pri opisu mero-dajnih javljenj vojske in deloma smešnih. dovtipnih epizod iz vojaškega življenja 11a cesti in v taborju. delajo knjigo zanimivo in poučno ne samo za doslužence. temveč tudi za aktivnega vojaka, posebno pa še za fante in mladeniče, kateri dobe tem potom pravi vtis vojaškega' poklica, ker jim knjiga že v prvi mladosti cepi navdušenost in pravo nazorje o vojaštvu." In dalje pravi ocena: „Takih v narodnem jeziku pisanih knjig nam zelo pomauj-kuje. Sicer ima vsak polk kako pisano zgodovino, ali take knjige so navadno preveč strokovnjaške. suhoparne in ne za širše sloje ljudstva razumljive; one niso v dotičnem jeziku pisane, zatorej povsem neznane." — Ta knjiga je gotovo najugodnejše berilo, katero je Mohorska družba dala dosedaj mladini, in katera bo menda tudi marsikatere krive nazore naših mater in fantov' o vojaški sužnosti potrla. Tudi vojaški stan si je ohranil svoje vzore, samo treba je, da jih posamezni ima, kajti pregovor pravi: kakov ~Jè'človek. takov je tudi njegov bog! — čuje se velikokrat govorica, da vojaštvo potujčuje ftaše sinove: to ni pristna resnica: vcepite fantu doma in v narodni šoli ljubezen za svoj materin jezik, prepričajte ga. da je ištotako ponos biti slovenske krvi. in ne bo se vam nikdar potujčil. Pomanjkanje lastnega ponosa je krivo, da se deklina, katera v mestu pri Nemcu služi, že čez mesec dni spotika nad slovenščino. Svojega ma-ternega jezika ne pozabi in izda drugi, kakor brezznačajna pokveka: naj %o ta poteiii hlapec, rokodelec, trgovec, dijak, profesor ali vojak! — Zelo veseli znak je dejstvo, da je zdaj cesar pisatelja za vojaške zasluge, katere si je z omenjeno knjigo v veliki meri pridobil, podelil svetinjo. — gotovo redka prikazen v vojaških krogih in še redkeja zato. ker .se tem uradno menda prvokrat pripozna vrednost in ogromen kulturni vpliv vrle Mohorske družbe. — Pisatelju pa častitamo h srca in želimo, da nas še večkrat 'ravveseli in preseneti z enakimi spiši! (Op. ur.: Objavili smo ta dopis, dasi Se ne strinjamo povsem z njega vsebino.) — G. Skala je izročil Dijaški kuhinji v Olju 10° 0 vstopnine od predprodanih vstopnic za koncert da e 20. t. m. po g. Mikaš, za kar se m» izreka zahvala. — Pojasnilo. V zadnjo številko našega lista prišel je poziv, da se naj voli g. Rebek drž. poslancem, brez' ve-' denja uredništva ..Domovine", kot plačan inserat. Da uredništvo ne more odobravati, da se vodilnemu članku nasprotuje z inseratoiu, je jasno vsa-komn. Da bi urednik pa tudi inserate pregledoval, se ne mòre zahtevati. — Nemškutarska predrznost. Pri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju, kot davčni oblasti, nahaja se človeče. ki sliši na ime A. T. Tu človek je tako predrzen, da hodi ob nedeljah in praznikih razgrajat in kalit j nočni mir v zavedno slovensko Nov« cerkev. Ako se še drzne v prihodnja s svojim hajlarijem in „Abzug Witf-dischè" - kl icanjem vznemirjati slovensko občinstvo, se 11111 zna pripetiti kaj človeškega. 1 n take ljudi mora rediti slovenski kmet s svojimi žulji! — Radi okrašenja vlaka ua progi Celje-Velenje s fraiikfnrtarico je dne 22. t. 111. v državni zbornici in-terpeliral posi. Robič. — V Šmarju pri Sevnici so priredili delavci tovarne veselico dne 20 t. m., ki je pa biia slabo obiskani. Delavci naj pripišejo to sebi in naj pomnijo. da se naše ljudstvo ne bo dalo izzivati z nemškimi napisi „heil" itd. — Pristova. Baron Apfaltrern, okrajni glavar v Celju, se kot toliko hvaljen nepristranski uradnik najvljudneje poživlja, da prepreči mogočo nakano. po kateri bi naj bil v naši ali kateri drugi bližnji občini kak strasten Vračkov pristaš dne 29. t. m. volilni komisar; posebno pa ne sme znani po^ speševatelj in pokrovitelj te kandidature K d u a r d S u p p a n z kakega opravila dobiti. — Iz'Trbovelj. Zadnjo nedeljo so se naši soc. demokrati, katerih število se je po zadnjem štrajku silno skrčilo, izrekli na javnem shodu za „Štajerčijanca" Vratschka. Priromali So k nam tudi reklamni letaki, ki priporočajo s toplo hinavskimi besedami lepo slovensko pisanega Vračka. Kdo se bode vsedel na te uemškutarske limanice? Živio „Vračko"! To je „delavec", da vam ga ni para, s polnim mišničkom in debelim trebuhom. Sovenski delavci, menda imate vsi. alovavno ste soc. demokrati, vendar Itlikif časti v sebi. da se ne bodete ihli zapeljati in da ne bodete volili tükili „delavcev"'. Ako storite to. potem si vse vaše besede o delavski orga-jtaaeiji prazne in puhle pene! Rojaka v tujini ubilo. V rudniku v Hambornu je ponesrečil delavce, A. Sekovanja i/. Bizeljskega pri Brežicah. Vsnlo se je nanj kamenje in ta ubilo. Npitalič pri Konjicah. Pod pisana izjavljava, da z dopisom iz Uifajšnjega k i'a j a v „Domovini"' od žl. maja t. 1. v katerem se poroča o kern bralnem društvu, nisva nič v zvezi in se ne strinjava s tem. kar se je o njem poročalo, ker je deloma neresnično Janko ( asi. Janko Iskrač šolski voditelj. — Frankolovo. Bralno društvo ju pokazalo v nedeljo vse. kar sploh zamore v naših skromnih razmerah. Za narodno stvar vneta mladina je zastavila svoje zdrave moči. da se je veselica v vsakem oziru dobro obnesla. Pozdrav gosd. predsednika nam ostane neizbrisen: bil je za tukajšnje ljudstvo vA navdušljiv. Pri igri so nas kratkočasili naši vrli diletantje, vmes pa je zapel najmla jši pevski zbor. ženski in mešani, ljubke narodne pesmi v občo zadovoljnost. Vsa čast jim! Počastili so nas tudi mnogoštevilni gostje i/, vseli bližnjih krajev. Da se kmalu ■iMfi vidimo! "i \ Prostovoljna požarna hramba mi Polzeli je dobila novo brizgalno. Slovesni blagoslov iste bo 17. junija t. 1. Slavne posestrime se uljudno prosijo. (in *e ozirajo na to slavnost tei1 Vrirejäjo isti dan svojih veselic. Natančneje se pravočasno objavi. Odbor. - Krivo prisegajo lahko brez sVvVi Nemci pri mariborski sodniji. ker jih varujejo vsega hudega siid-mriine žvepljenke, s katerimi jim prižigajo sveče za priseganje, dočim Slovence te žvepljenke za vsako najmanjšo nevednost na mestu „panajo". Mismodke gospoda prezidenta, očeta (Mirta. so baje tako preparirane, da sij r sej niči dajo nažigati samo z siid-iiiaildiiimi klinčki. — Koncert gospe Maruše Skalitve in tovarišev v Mariboru je uspel vkljub slabemu obisku vrlo lepo; natančneje poročilo prinesemo prihodnjič ; — Pod vlak se je vlegel dne 23. t. in. 21 letni Jožef Marinšek. doma iz Spodnje Poljskave. Vzrok samomoru IHTVOZllOSt. I — Spodnja Poljskava. Rihard «ahnik, po dom. Rečak je 23. t, m. kupi kobilo za 70 gld. v Slov, Bistrici; ker pol iz Slov. Bistrice na Spodnjo 1'oljskavo pelje čez vodo in da bi si ,ne zmočil čevljev, je sklenil, gnati kobilo čez brv. A brv je precej ozka.in kobila je padla v vodo ter se ubila. — Sv. llj v Slov. goricah. V soboto 26. maja se vrši občinska volitev v občini Selnica ob Muri. Ker poznamo tamkajšnje volilce kot vrle ■pvence, imamo gotovo upanje, da zmagajo pošteni slovenski kmetje. ^ — Kako bode kaj s sadjem v Slov. goricah 5 Veselil se je kmetič letos lepo cvetočega sadnega drevja in je upal na obilo sadja. A žal. koj po cvetju se je nastavljeno sadje nekako posmodilo in mnogo, mnogo ga je odpadlo. Sliv ne bo nič. ranih jabelk tildi ne mnogo, tudi breskve in marelice so odpadle. Le poznejše vrste jabelk se še bolje drže, istotako hruške. Lepo kaže tudi v vinogradih. Bog nas varuj le toče, nekaj že še bo. enega v kobačo — Šentiljski „Siidmarkhof" ima spet nekega krčinarja na posodo. Ne-odrešeni nemčurji so morali dobiti ker jim noben šent-kremar ni hotel več dati nič na „puf . Ce je res. opravlja mesarski „kšeft" v kobači še vedno preroški Heltschl. Ima neki zato vsako jutro ...frišno žnpco"' iz kozjih parkljev. Kranjsko. — CXLIV. odborova seja „Slovenske Matice" se vrši v Ljubljani v petek, dne 1. rožnika t. 1. ob 5. uri popoldne v društveni pisarni. — Umrl je v torek zvečer v Ljubljani ravnatelj „Zadružne zveze" in načelnik „Gospodarske zveze"', brat ljubljanskega škofa, g. Josip Jeglič v starosti 47 let, Svetovne vesti. — Henrik Ibsen, največji norveški pesnik, najbolj proslavljali dramatik moderne dobe. rojen 2o. marca 1828., je umrl dne 23. t, m. ob pol treh popoldne. — S strupom za podgane se je zastrupila v Meiningenti na Nemškem cela rodbina, ker so po pomoti na moč-nato jed potrosili mesto sladkorja strup za podgane. — Ob mrtvaškem odru svojega soproga, 48letnega nadporočnika Ant. Kischwenda je zblaznela na Dunaju njegova žena. Odvedli so jo v blaznico. — Velike poplave na Angleškem. Veliki nalivi so provzročili na severnem Angležkem velike poplave. Neke železniške proge so razdejane. —■' Gozd zgorel. Iz New Vorka javljajo, da je blizu Kilvanda nastal velik požar v gozdu, v katerem je pogorelo tudi osem naselbin. Zgorelo je tudi 30 oseb. Škode je nad milijon dolarjev. r.p fiui 1^ j) vi Protinske in skriiltinste bolečine. hotenje v straneh, trganje v udih. krče. lioleöine v hrbtu, živcih in mišicah, trganje v ledjih, izpahe ini. ozdravi po izjavi tisočerih zahvalnih pisem Feller-jev lepo dišeči rastlinski esenčni fluid z znamko „Elsa-Fluid"; 12 malih ali il velikih steklenic stane franko 5 K. 24 inalili ali 12 velikih franko 8 K 60 v. pri izdelovatelju E.V. FELLERJU lekarnarju v Stubici, Klzin trg št, 202. Hrvatsko. Priporočati je. da se naroče Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pilien" skupno z Fluidom 6 škatljic za 5 K: isl;e vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. Pravega balzama je dobiti ne I. ampak 2 ducata /.a 5 K franko. Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 5 Kron. Prave švedske želodčne kapljice 8 steklenice 5 K franka. (204/b) 10—9 Društveno gibanje. — Bralno društvo v Škalah priredi poučni shod dne 27. maja 1906 ob 4. uri popoldne v gostilni gospoda I. Senica p. d. „Pri Boltu" v Pesjem. Vspored: 1. Delavsko vprašanje, (govori odposlanec „Soc. zveze v Ljubljani". 2. Svobodni zakon in svobodna šola. 3. Prosta zabava (sodeluje ..škalski tamburaški zbor.) — „Domovina" v Gradcu priredi veselico v nedeljo, dne 27. maja t. 1. ob 4. uri popoldne v dvorani „Zum wilden Mann", Jakominigasse štev. 3. 1. Sokolska koračnica, tamburaški zbor. 2. Na planine, pevki zbor. 3. Poletno cvetje, tamburaški zbor. 4. Srce človeško. pevski zbor. 5. Kraljica plesa, tamburaški zbor. (i. Soči, pevski zbor. 7. Gledališka igra „Eno uro doktor"'. Začetek igre točno ob 7. uri. 8. Naprej zastave slave, tamburaški zbor. 9. Dneva nam pripelji žar. pevski zbor. 10. Srečen imendan. tamburaški zbor. 11. Ljubezen in spomlad, pevski zbor. 12. Iz valov, tamburaški zbor. 13. Tujki, pevski zbor. 14. Spomin na Gorico, tamburaški zbor. Šaljiva pošta, prosta zabava. Med točkami čveterospev. nastop pritli-kovcev. — Akad. teli. društvo „Tabor" v Gradcu ima v soboto to je 26. t, m. ob pol 8. uri zvečer svoj II. redni občni zbor z naslednjim vsporedom: I. čitanje zapisnika; 2. poročilo od-bprovo; 3. slučajnosti. Lokal: Stephans-thurm. Brockmanngasse. Kdor ljubi kakao in .čokolado, toiuu bodi priporočen: Ivana Hoffa Kandol-Kakao ki ima najmanj tolščd v sebi. je torej najltže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okusa izredno poo.nl. Pristen samo z imenom Ivan Hoff in z lffvjo varstveno znamko. Zavoji po '/< kg 90 vinatjav Dobiva • * » V. » 60 » «a povsod. ZAHVALA. Srčno zahvalo izrekava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam med boleznijo in ob smrti naše ljubljene soproge in in matere, gospe Marije Volaušek roj. Žnžel skazovali toliko sočutja in tolažbe. Posebno se pa zahvaljujeva čč. duhovščini za spremstvo in vsem. ki so jo spremili k večnemu počitku. Poljčane. 24. maja 1906. cnsv IDDI ^..podjillžiiie''.' z mešanim blagom se išče vodja ne pod 24 let star. Retìektnje se le na moč s Lina referencami. — Naslov pove iz prijaznosti ilprav-(aifi) ništvo „DOMOVIMK". 5 i m ■ in druge premičnine rajnega mi-I m zarskega mojstra Antona Ko« ■ 91 želj se bodo javno prodajale v v soboto, dne 2. junija t. I. od devete ure dopoldne naprej v Celju, na <1 lavnem trgu štev. 9 na dvorišču, (.'ìl'h 1 1 Uradnih zadružne stroke, v posojilniškem knjigovodstvu popolnoma izvežban in bilanciranja zmožen dobi službo. .Mlajši prosilci samskega stanu, ki so zmožni stenografije in pisanja na stroju, imajo prednost. Plača po dogovoru. Pravilno obložene prošnje z dokazi dosedanjega službovanja se naj pošiljajo do 10. junija 1. I. na naslov: f. j., Celje, postni oddeiek štev. 88. (317) 4 1 Košnja travnikov se odda; kje - se izve v pisarni -dr. Ivana Dečko-ta. (313) 3-2 (308) 2-J Mlad, samostojen trgovec v trgu na Sp. Štajerskem išče družico (pridno gospodinjo), katera ima veselje do trgovine in mora imeti 4000 K premoženja, starost ne črez 30 let; v stroki izurjene imajo prednost. Le resne ponudbe s sliko pod .TRGOVEC' na upravo ,Domovine'. TrgoVsHi i pomočnik Vojaščine prost, z dobrimi spričevali, ter mešane stroge Vešč se sprejme s 1. aVg. 1.1. Prednost imajo taisti, Kateri so dovršili trgoVsKo šolo ali obrtno nadaljevalno šolo ter so zmožni Knjigovodstva in Korespondence V sloVensKem in nemšKem jeziKn. ponudbe sprejema tVrdKa 3anl(o popoVič (.šot) h-t (erKnica pri jjaKeKu. Češko posteljno perje po nizki ceni. r> kg novo, očiščeno K 9'oo, boljše K 12'— belo,\ pavolnomehko, očiščeno K 18 in K "24, snežnobelo. pavolaomehko, očiščeno K —'30 in K - 30. Pošilja sc franko po po ______vzetju. Zainerta in vračilo proti povračilu in portostroPkov dovoljena. Benedikt Sachsel, Lobes 347, p. PilZllO, CeškO. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike. 500 komadov za gld. I"95. I prekrasno pozlačena, precizijska ura z verižico. natančno idoča. za kar se 3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata za gospode. :! komadi iT. žepnih robcev. 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kainenom. I elegantna damska broža. 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce. t usnjat limšnjiček za denar. 1 žepni nožek s pripravo. 1 par manSetnih gumbov. 3 naprsni gumbi, vsi iz'double zlata s patentiranim zaklepom, pisalna priprava iz niklja, mičen album s prekrasnimi slikami. 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih iu storili veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem. 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predili tov. ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred. ki je sama tega denarja-vredna. velja samo gld. 1 '95. Ilazpošilja proti poštnemu povzetja ali če se denar naprej pošlje. Dunajska razpošiljalna tvrdka P. LUST, KRAKOV št. 82. (309) Nil. Za lieugajajoče se vrne denar. 2 2 L Ne poročaj se brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto 3 K samo 125 K. Svetovalec za mlade poročence mesto 6 K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4'.">0 K franko, naprej vposlano ali po povzetju. (255)30-11 A. Gunther, zaloga znanstvenih knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach i okraj KASSEL). Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje = tvrdka i\ Orai I. Wippl i ngerstrasse 29. lliistrovani ceniki zastonj ni poštnine orosto y (7/a) 104--Sät TrgoVina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. = sVittčmHi peresa tablice peresniHi gobice radirKe črnilo TrgoVsHe v vseli velikostih Črtane. % eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. OdjetnalneKttjižicc " po raznih cenah. flajVečja zaloga « I* i* za občin- Vseh ttsKoVin s; šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. ———— Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. papirnate Vreče vseli velikosti po originalnih tovarniških cenah. pečatniki, vig-nete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. 5tambiljc Dopisnice 9___f__umetne, pokrajinske in s cvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. jYioliWeniHi za birmo, vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir h: Zavitke za urade v vseh velikostih. Cenitii Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. JU 9\m* za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ........ "TrtI"T"TqTPToTnToToToT(2LA ANTON KOLENO, Celje Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22. Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120) na debelo in drobno. 46-15 Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom ln deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, čeSpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupùjem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, prediyo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, ' vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koreninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kurètnino: piščance, race, gosi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine. iM¥i»i¥iWi»iW Kupujte narodni kolek! Cnnard Ciste. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! W Vsakih 14 dni vozijo Tr st - New-York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. - Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku ANDREJ Ol) LA SEK, Ljubljana Slom.šekove ulice St. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: CARPATHIA, ponedeljek 14. maja 1906. ALLTONIA, ponedeljek, 28. maja 1906. SLAVONIA, ponedeljek II. junija 1906. 34 (1) n sn Cene primerno nizke. Delo solidno se v teku tedna izgotovi. Lišpa treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. D H. VOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, so priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. /hiralnic» v Celju pri yospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolo-1 dvorska ulica. f («4) IÌ7-5.-1 ^J varne prei ognjem in vlomom prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BEUGER DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. i Vzorci so v rabi in se lahko ogle-ilajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-82 llozičke Priznam dotro blago, o Solidna in ločno postrežba. & ne kuuujie ni- I C- t-% C- Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART RASEL (Švica) Ontralbaliiiplatz hI. 9 sprejema potnike za linijo čez I» ari z-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na inorjn le f> do 7 dni; odhod parpbrodov redno vsako soboto. Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do.Harre. Govori in piše se v vseh1 jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. . (39) 52 21 v ■ i » • „Patent Mach" * se dobivajo à 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za decke 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: Braslovče, Pe pevko Tom. Celje, Puttan \. Dobrna, Strasser Paul. Gotovlje, Malgaj Fr. Gornji grad, J. Božič Hrastnik, Bauerheim P Loka, Jakša ivan Mozirje, Žuža Pr. (111 44- 42 Nova cerkev, Arliò Mili. Polzela, Cizel Josip Rečica, Konziimno društvo. Zibika, Založnik .T. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M Št. Jurij ob T., Rizman M Št. Peter, Kornn Fr. Šmarje, Štnpica Aut. Šmarje, Löschnik Jan. Teharje, Wengnst Fr Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Schwentner K Vojnik, Zottl Fran. Žusem. GajSek Flor Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach, Brno. Najprimernejša darila za godoVc, birmo itd. so SingcrjcVi siValni stroji Man beachte dia Fabrikmarke. t/fèf/roascIjiDen Singer Co. Nähmaschinen Aot.Ges. Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko. ] za domačo porabo in obrtne sVrh« VsaHc Vrst«. X Velika trpeinost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja — Singerjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delnica družba siValnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52 21 (sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + »»i Ponudbe na- w sloviti je na m_ Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. Hi P. K0STIČU v Celju. (295) 152-B 3; Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-79 • i <£* Ä Ä Učenec od poštenih starišev 14 let star. s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini - - - mešanega blaga. Kje. pove uredništvo tega lista. ■ ; (302) 5-4 Osebni kredit! Z in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne — državne — in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na ,!t—25 let proti mesečnim '/« '/2 ali celoletnim odplačilom: kapital in obresti se istočasno odplačujejo. Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.) 4%1 40/ I / ol- 4%I 4 %■! (294) 3—3 Masje novo zidani vili. pripravno za leto-riščarje ali penzioniste, 1 4 ure od Celja 5C taHoj odda; nje, pove npravništvo ..Domovine'". ■ vc< vy v| geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe. iako reelno ! Hitro ! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in trancosko-angleških zavodih ! Prima-reference! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite ! MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA, (246) V., Kohäry-Utcza 19 B. 24—14 5H5H5asiasasasBggasH5B5ì k 71. (315)2-1 Išče se izurjena za trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. Pismene ponudbe (311) pošiljati je na 4—2 „Zvezno trgovino" v Celju. Ug&dna prilika. Samo 3 gld. S stane poštni zavoj bruto 5 kg (oca 50 do™ 60 kom. ) pri stiskan jn malo poškodovanega lepo sortir allegra, kot evetlice diieèeg-a toiletnèga mila vijolica, roža, heliotrop, moina, zvonček, breskvin ovet itd. ——.—- Pošilja po povzetju J--------- M ANHATTANOVO PODJETJE BUDIMPEŠTA VHI., Bezerédy-nlica 3. _Prva kranjska industrija za marmor in granit z stroji na par ©Felix Toman Razpis staube. HB , Krajni šolski svet \'i tanje-okolica oddaja manjševalnim ofertnim potom nadzidavo drugega nadstropja na šolsko poslopje okoliške šole v panji j>0 ort oWastij potrjenih načrtih in sicer v proračun jenem znesku Ki iV.TOU kron. ji^onndlie se : vlagajo. jiap.eOate.iie pri „Krajnem šolskem svetu ßfc^pkolica1" do inklusivno 6. junija 1906. Proračun, pariti in stavbinski pogoji so na razpolago v šolski pisarni okoliške šole rF/fanji. Stavba se odda enemu za to usposobljenemu podjetniku. Zdra-•yj mora položiti 10° o ponudbene svote kot varščino. [liajiii šol. svet Vitanje-okolica dne 2:'.. maja 19OC. Jožef Grobelnik stavbeni in umetni kamnoseški mojster Resljetfa cesta 30 Ljtlbijaiia Resljeva cesta30 priporoča stojo delavnico za arhitekturo in plastiko častiti duhovščini in p. n. občinstvu. v Specijalist cerkveno umetnih proizvodov. Prevzame v izvršitev podobe, oltarje, lece, obhajilne mize, krstne kamne itd. vsakovrstna stavbena kamn. dela kakor stopnice, okvirje, podboje, stebre itd. od peščenika, apnenika, (274> 6-4 marmorja in granita. Solidni proipd ] najcenejimi pogoji. Hi in proračun brezplačno. V4 kakor tudi drugim d. — : «o?;»?. ....... «Uvbiv mm Narodnem -o^ —itavrater v ,•> , t> + Franc Remtc Celju- načelnik. '..-T',,•«TOT'. /A».«»?; V>iVV KKfiä V Trgovina z železnino „MERKUR", P. Majdič, Celje priporoča traverse, železo za vezi, cement, cevi iz kamenščine, strešno lepenko, trstevino. pocinkano pločevino 1.1 vse potrebščine -za stavbinska dela. varnostna Zapirala (rolo), razne okove, železno pohištvo, vrtne klopi in mize. |gata zaloga vseh vrst poljedelskega orodja in strojev, najboljših kos iz srebrnega jekla, peronospora- brizgalnic, žvepljalnikov, najboljšega gumija za cepljenje trt itd. Novost: Hegeubartove vlačne grablje, -p s katerimi lahko naredi ena oseba toliko, kakor z navadnimi 6 ljudi. Sesalke za vodnjake in vse vodovodne potrebščine vedno v zalogi. Nepremočljive vozne plahte in pokrivala za komate. Umetna gnojila, za ajdo superfosfati, po tovarniških cenah. Najboljše, proti ognju in vlomu varne blagajne. izdeliajeiii nove ter popravl jam tndi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. ^ H W I fi II fl vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor 1|| n I \ I II tndi mala in prosta, izdelujem sam. Za J J£ UlJL |1 ista prevzamem tndi nabavo pernic, kakor ' tudi zidarska dei a z jamstvom dobrega imanr vedno v zalogi: po poslani meri se ista hitro izvrže. izršila. — Štedilna ognjišča bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. Lastnik: Konzorcij lista „Domovina" Tisk „Zvezne tiskarne" v Celjn Odgovorni urednik »--izdajatelj Vekoslav Spindler. JttžnoštajersHa hranilnica V Celju naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-' sinca I905 pri zemljiških posojilih od pet na . Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad. Sevnica. Šoštanj. "Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pol odstotke (43) 5o-in Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj-4° o.