Največji ilorenild dnevnik v Združenih državah Velja sa vse leto • Za pol leta » • - • • $3.00 Za New York celo leto GLAS The largest Slovenian Daily in United 3tftlMe List slovenskih delavčev t Ameriki, and legal Holidays 75,000 an TELEFON: CHelaea 3—3878 No. 254. — Stev. 254. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 30, 1935. — SREDA, 30. OKTOBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIIi. ITALIJANI SE BODO MORALI OMEJITI DO SKRAJNOSTI Nov načrt za uravnavo abesinsko-italijanskega spora GARNER PRI JAPONSKEM CESARJU Ameriški podpredsednik ije bil sprejet v posebni sobi, vsled česar je smel stopiti pred cesarja v čevljih. — Sicer bi se moral sezuti. TOKIO, Japonska, 29. okt. — Japonski cesar Hiroliito jo sprejel danes v avdijenei ameriškega podpredsednika J. N. Garnerja in speakerja poslanske zbornice, Joseplia W. Byrnsa. Bila sta v spremstva članov ameriškega poslaništva. Sprejel ju je baron Madsu-daira ter ju je povedal v posebno soboto. Soglasno z japonskimi običajem, sta se morala že na pragu prikloniti ter se priklinja-ti do konca sobe, kjer je sedel Hiroliito. Če bi bila sprejeta v dvorani, kjer sprejema Hiroliito japonske odličnjake, bi si morala na pragu sezuti čevlje ter iti v nogavicah k njemu. Tega pa ni bilo treba. Garner je pozdravil cesarja v angleščini, dočim se mu je cesar za pozdrav v japonščini zahvalil. Poseben tolmač je sproti tolmačil cesarjeve besede. Nato se je vsa družba s cesarjem vred podala k malem i obedu, kjer so se v angleščini pogovarjali. Vsebina pogovora 'ni bila objavljena, toda rečeno je bilo, da niso razpravljali o političnih zadevali. V četrtek ali petek fcj odpelje Garner proti Manili, kjer bo navzoč pri inavguraciji Ma-nuela Quezina kot prvega predsednika Filipinskega o-točja. CENE SO VIŠJE NEGO NAKUPNE ZMOŽNOSTI Izgledi za bodočnost so nekoliko lepši, toda za« enkrat se položaj ni dosti izboljšal. — Poročilo Zveze bankirjev. 386.000 OSEB JE DOBILO DELO Narodni industrijalni konferenčni urad je dognal, da j^ bilo v mesecu septembru 38G tisoč manj nezaposlenih nego mesec prej. / Izza lanskega leta se je zmanjšala nezaposlenost za devet odstotkov. Povišala se je pa v premogovni industriji in sicer za dva in pol odstotka. Zveza ameriških bankirjev je v svojem glasilu 'Banking* objavila zelo zanimiv članek o sedanjem gospodarskem položaju. V članku je rečeno, da so izgledi za bodočnost nekoliko boljši, nihče se pa ne sme uda-jati prevelikemu upanju. Položaj se v Ameriki ni dosti bolj izboljšal kot se drugod po svetu. Veletrgovci in bankirji opažajo povratek k ča>om, ki so dosegli svoj višek leta 1928, majhni trgovci in nezaposleni so pa še vedno -najbolj prizadeti. Normalnih razmer toliko časa ne bo, dokler ne bodo ceno soglašale z nakupno zmožnostjo. Zdaj so pa cene dosti višje nego je nakupila zmožnost. Kot znamenje dobrih časov je treba smatrati vagonske pošilja tve, dobičke korporacij in naročila za stroje, dočim obeta slabe čase primanjkljaj zvezne vlade, znižanje vladnih dohodkov, negotovost glede inflacije ter negotovost o u-stavnosti in neustavnosti nekaterih postav. ŠOLAR NOČE POZDRAVITI ZASTAVE Potomec Betsy Ross, ki si je zamislila in sečila prvo ameriško zastavo, se je po naročilu svoje matere uprl najnovejši odredbi. STARHEMBERC BAJE NOČE BITI REGENT DUNAJ, Avstrija, 28. okt. — Avstrijski podkancler prino Rudiger von Starhemberg je danes odločno zanikal vse govorice, da hoče postati regent Avstrije ter se nato polastiti prestola. — To je nesmisel, — je izjavil. — Se nikdar se nisem bavil s takimi načrti in se nikdar ne bom. Za svojo najvišjo dolžnost smatram podpirati režim kanclerja Schuschnigsga. AMERIKO BO ZADELA USODA STAREGA RIMA Izvedenec pravi, da bo vsled nezadovanja rojstev Amerika propadla. Starih ljudi je vedno več. ROCHESTER, N. Y., 29. oktobra. — Pred tukajšnjo "National Catholic Rural Life Conference" je govoril dr. O. C. Baker, strokovnjak v poljedelskem departments Rekel je, da je v letih od 1920 do 1930 nazadovalo v Združenih državah število rojstev za celih dvajset odstotkov. Če bo šlo tako naprej bo v dvajsetih letih rojenih polovica manj otrok nego jih je bilo pred desetimi leti. Nasprotno s tem se je pa število srtarih ljudi, starih nad 65 let, povečalo za celih 34 odstotkov. Ako vzamemo to za podlago, bomo imeli v dvajsetih letih dvakrat toliko starih ljudi kakor mladih. i— To je znamenje nazadovanja, — je rekel učenjak. — Zaradi sličnega nazadovanja je moral stari Rim propasti. Nazadovanje rojstev se je WEYMOUTH, Mass., 29. oktobra. — Direktni potomec Betsy Ross, o kateri pravijo, da si je zamislila in prva sešila zvezdnato zastavo, ne more iti v šolo, ker ni hotel pozdraviti ameriše zastave. Charles je star štirinajst let. Njegova mart i Mrs. Betsy-Ross Newcomb, je rekla, da bo povedala šolskim oblastim, da državi to ne bo škodilo, saj je vendar fant potomec patriotske ameriške družine. Njegov oče je Umrl pred petimi leti vsled ran, ki jih je dobil v svetovni vojni. — Toda jaz nočem, da bi Charles pozdravljal zastavo, če je ne vidi, — je dostavila. Ko je učiteljica v višji šoli rekla, naj učeni vstanejo ter naj prisežejo zvestobo ameriški zastavi, so vstali, Charles je pa obsedel. — Na nobeno stvar ne morem priseči, — je rekel, — ki ne pripada Bogu. — Nato ga je učiteljica poslala domov. Mrs. Betsy Ross Newcomb pripoda posebni verski sekti, ki se imenuje "The Wittness- S PLINOM PROTI PREM0GARJEM es of Jehovah1 yi\ verska sek- ta uči, da je prisega hudičeva iznajdba. EKSPLOZIJA NA JAPONSKEM TOKIO,v Japonsko, 28. okt. — V nekem premogovniku v tukajšnji bližini je nastala eksplozija, pri kateri je izgubilo nad osemdeset premogarjev življenje. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 42 trupel. SIAMSKI KRALJ BO OSTAL VŠVICI BANGKOK, Siam, 27. okt — Po posvetovanju med re-gentstvom in državnim svetom je bilo določeno, da ostane desetletni siana&ki kralj Ananda še nadalje v Švici. V Švici obiskuje neko privatno šolo ter se predvsem uči jezikov. pričelo najprej opažati v državah Nove Anglije, nato se je pa naglo širilo proti zapa-du. Največje nazadovanje rojstev je seveda v industrijalnih središčih. — Zgodovina nam kaže, — I1 je zaključil predavatelj, — da so se vzdržali le tisti narodi, ki so imeli velike družine. Dva premogarja sta bila težko, deset pa lahko ranjenih. — Poveljnik državne milice je pozval pjačenja. MANNINGTON, Ky., 29. oktobra. — Ogorčenje, ki ga goje organizirani premogarji proti družbam, ki zaposlujejo neorganizirane delavce, je do-vedlo danes do krvoprelitja. Ko se je hotelo danes približati kakih šesto premogarjev Williams premogovniku, so jim zastavili pot miličarji. — Najprej so metali proti njim plinske bombe, nato so se o-glasili revolverji, slednjič so pa za regij ale strojnice. Dva premogarja sta bila smrtnonevarno ranjena, dočim jih je dobilo 10 lažje poškodbe. Uradniki ^rr mufrjijn, da je bilo oddanih vsega skupaj nad dvesto strelov. Premogarji so prodirali navzlic plinskim bombam in revolverskem strelom, ko so se pa oglasile strojne puške, so si poiskali zavetja. Ves prizor je oddaieč motril major kentuške državne milice Oron Coin. Videč, da gre zares, je naglo pozval oja-čenja. Premogarji so prišli iz Muhlenberg okraja ter so vsi člani United Mine Workers of America. FAZANI BEŽE V MESTA ALBANY, N. Y., 29. okt. — Ob otvoritvi lovske sezone po tukajšnji okolici kar mrgoli lovcev, fazani so se pa pred njimi umaknili v mesta. V mesto Chatham je priletel ob treh popoldne krasen fazan ter sedel -na brzojavni drog ob glavni cesti. Za upitje in žvižganje mimoidočih se ni niti zmenil. Ko se je zmračilo, jo je pa zopet popihal v gozd. V Albany so priletele na streho neke hiše tri fazanke in krasen fazan. Vračajoči se lovci so jih z naslado opazovali, streljati pa seveda nihče ni smel. NEIZMERNA KAJA POVZROČA TVORE V ŽELODCU SAN FRANCISCO, Cal., 28. oktobra. — Tistemu, ki kadi pred zajtrkom, se bodo prej ali slej pojavili tvori v želodcu. Tako se glasi poročilo, ki ga je predložil danes dr. Alton Ochsner "American College of Surgeons". Dr. Ochsmpr je prišel do tega zaključka po petletnem preiskovanju. "Nezmerna kaja, posebno med obedi in na prazen želodec, je nezdrava, — pravi dr. Ochsner. — Posebno škodljivo je pa Saditi pred zajtrkom. BORBA ZA AVSTRIJSKI PRESTOL Pristaši Starhemberga in Otona se ne morejo sporazumeti. — Imeli so skupno posvetova-n j e. — Starhemberg molči. DUNAJ, Avstrija, 29. okt. — Avstrija hoče po vsej sili postati monarhija, prebivalstvo se pa ne more odločiti, koga naj postavi za kralja. Že več let je vse smatralo nadvojvodo Otona za edinega možnega kandidata, sedaj je pa dobil nasprotnika v osebi podkancler ja Starhemberga, ki baje tudi hoče postati kralj. Pred par dnevi je podkancler precej odločno izjavil, da so te govorice neutemeljene ter da je popolnoma zadovoljen s svojo sedanjo službo, toda njegovi pristaši so doati bolj zgovorni. Pravijo namreč, da je rodbina Starhembergov dosti starejša nego rodbina Habsburgovcev ter da je Starhemberg žt» dosti storil za Avstrijo, dočim se o Otonu ne more vedeti, kakšen vladar bo. Včeraj so se sestali k posvetovanju Otonovi in Starhem-bergovi pristaši. Posvetovanje pa ni imelo nobenega uspeha. Starhembergovi pristaši so se sklicevali na govor, ki ga je imel njihov voditelj meseca februarja. Tedaj je rekel Starhemberg, da je za monarhijo, toda Otona ni niti z besedo o-menil. Iz tega se da baje sklepati, da se smatra za kandidata za avstrijski prestol AMERIŠKO ZRAČNO BRODOVJE SE BO PODVOJILO WASHINGTON, D. C., 23. oktobra. — Vojni urad je danes naznanil, da bo zahteval za prihodnje fiskalno leto od kongresa štirideset milijonov dolarjev. Zahteve se bodo v prihodnjih letih povečale, kajti po tej dobi mora biti ameriška zračna sila podvojena. Ako bo kongres dovolil ta znesek, bo zgrajenih tekom prihodnjega leta osemsto novih letal. Armada razpolaga zaenkrat s 1272 letali. ROOSEVELT JE DOBRO PRIDELAL WARM SPRINGS, 28. okt. — Na Rooseveltovi farmi, ki se nahaja v pobočju Pine Mountain, ni bilo že dolgo "tako dobre letine kakor letos. Otis Moore, ki upravlja 3000 akrov veliko zemljišče, je rekel, da bo prodano samo grozdje, drugi pridelki bodo pa za domačo uporabo. Moore bi rad sadil bombaž, toda predsednik noče ničesar slišati o tem. Na farmi je 125 krav, ZASTOPNIK ABESINIJE V ŽENEVI SE JE VRNIL V DOMOVINO, KJER BO PREVZEL VRHOV. POVELJSTVO KRUŠNIH KART ZAENKRAT SE NI Nekateri so se bavili z mislijo, da bi bilo treba uvesti v Italiji krušne karte, toda Mussolini je odločno proti temu, češ, da mora imeti italijanski narod sam dovolj discipline, da se zna sam omejiti v vseh stvareh. Vsak, ki bo zaloten pri verižen ju z živili, bo občutno kaznovan. FRANCOSKI NAČRT Francija in Anglija si resno prizadevata, da bi čimprej končali Mussolinijevo pustolovstvo v Vzhodni Afriki. V Parizu so naprimer sestavili nov načrt, po katerem bi bilo mogoče zadovoljiti Italijo ter zaščititi pred preveliko škodo. Italija naj bi vzela južni del Abesinije za gotovo vrsto let v najem. Abesinskemu cesarju bi plačevala gotovo najemnino, medtem pa kultivirala deželo. Vprašanje je seveda, če bi se Mussolini zadovoljil s takim predlogom. NOVI ABESINSKI POVELJNIK Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je bil imenovan za načelnika abesinskega generalnega štaba general Tecle Hawariate, dosedanji zastopnik Abesinije pri Ligi narodov. Hawariate je znan kot izboren vojaški strokovnjak. ITALIJA JE DOLOČILA CENE 2IVILA Italijanska vlada je izdala nove in ostre odredbe, da prepreči draženje živil in drugih življenskih potrebščin. To naj bi bila nekakšna zaščita proti sankcijam, ki jih bo te dni odredila Liga narodov. Mussolini je izgubil vse upanje, da bi bilo mogoče sankcije cd-goditi. Kdor ima le količkaj sredstev, si skuša nabaviti primerno zalogo premoga in živil. Vsepovsod se pojavljajo dobičkalovci. V Napol ju so dale včeraj oblasti zapreti nad šestdeset trgovin, ker so trgovci zahtevali pretirane cene. Vladno časopisje tolaži prebivalstvo, da so te od-rdebe le začasne, kajti v Abesiniji se bodo kmalu vnele odločilne bitke, v katerih bodo Italijani zmagovalci. Bodočnost bo pokazala, koliko je dati na take obljube. ANGLUA SE BOJI ZA EGIPT Dasi je dal Mussolini poklicati iz province Libije, ki meji na Egipt, divizijo svojih vojakov, ni Anglija zmanjšala svoje posadke v Egiptu. Baš nasprotno, celo povečala jo je. Zdaj je v Egiptu nad pet deset odstotkov več angleških vojakov ko jih je v normalnih časih. PROVINCA OGADEN SE OBOROŽUJE Abesinski poveljnik ras Nasibu je poslal včeraj 12,000 izborno oboroženih vojakov — infanteri-je, kavalerije in protizračne artilerije — proti me^ stu Jijiga, kjer se nahajajo močne abesin. obrambn ne postojanke, ki bodo skušale zadržati italijansko) južno armado. Ras Nasibu pravi, da ima Abesinija v okolici Jijige dovolj vojaštva in orožja, da zaustavi itali^ jansko prodiranje. _ ^ ^ j 0 VAR'OD'A" New, York, Wednesday, October 30, 1935 --— —- - / - j--^ —------ THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A. U Glas Naroda 99 ■L0YXN1C PUBLISHING COMPANY iA m city, N. y. 8LAI N AUDI M •( KM l*Mpfta) »SL 'MM ••»»•• ...... Mo mmm |7*00 Subscription Yearly 96.00 "OImm Naroda" Tatkl dan lava wdeU to pramlkOT. podplat te owbnooti m na prioMvM«. Dew aaj aa bUfprali paSUjad pa Money Order. Prt cprenenbl kraja naroCnlkor, pnrtmo, da m •mm todl prqjiajo bfraUičo d—lani, da hitaaja "OLA8 NARODA", Sli W. 19* CHebm S—9979 New N. T. PRORAČUN ZVEZNE VLADE Najbolj priljubljena navmla Rodsevcltovili nasprotnikov je, očitati sedanji administraciji, da bo pahnila deželo v silne dolgove, iz katerih ne bo nobenega izhoda. Predsednik priznava, da je treba v nenormalnem časn izrednih odredb ter je uverjen, da se bo ameriško gospodarstvo kmalo tako izboljšalo, da bo dolg ]>oravnan in da se bodo stroški sproti pokrivali. Te dni se je Roosevelt posvetoval z zaklad ni škim tajnikom Henry L. Morgenthauoin in nadomestnim proračunskim ravnateljem Danielom W. Bellom. Izvedelo se je, da l>odo redni stroški posameznih vladnih dopartmentov isti, d očim je ostalo nerešeno vprašanje, koliko denarja bo treba izdati za razne zasilne gradnje, pri katerih naj dobi delo čimveč je število nezaposlenih. Po posvetovanju je rekel Bell: — Normalni proračun za prihodnje leto bo praktično isti kakor za tekoče. Mogoče bo še nekoliko večji, kajti posamezni departmenti bodo morali prevzeti razne nove dolžnosti. Ako «e l>odo predsednikovi načrti uresničili in če se bodo gradnje, pri katerih bodo dobili nezaposleni delo, obrestovale, bo proračun v nekaj letih uravnovešen. Baš to vprašanje bo igralo v prihodnji predsedniški kampanji silno važno vlogo. Republikanci bodo skušali dokazati, da Rooseveltova administracija v mnogih ozirili brezpotrebno trosi ter da je priporočljiva skrajna varčnost, kakoršno je naprimer prakti-ciral svoječasno republikanec Coolidge. Uvaževati j<> pa treba dejstvo, da je bil Coolidge na krmilu vlade v času, ko je Amerika kar pokala same prosperitete. Morda je bil Coolidge res itako bistroviden, da ni holoi več kandidirati ter je prepustil Hooveru svojo politično dod-sčino, o kateri se je pa narod kmalu prepričal, v kakšno škodo mu je. - Prihodnje leto bo agitaeijsko geslo republikanske stranke: — "Proč z Rooscveltom in demokrati, ki so deželo do vratu zadolžili!" Razsodnemu volilcu pa ne bo treba drugega kot primerjati razmere, ki so obstajale pred nastopom Rooseveltove administracije, z razmerami, ki obstajajo sedaj. In kdor je pošten, bo moral priznati: — Prav dobro še ni, nikakor ipa ni slabše kot je bilo. Prva štiri lota Rooseveltove administracije naj sleherni smatra kot priprave za nadaljna štiri leta, v katerih bo mogoče dosti izboljšati in dosti doseči. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvrŽujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. W JUGOSLAVIJO 9 2.75 -..................Din. 1M 9 5.15 .................. Din. 200 9 7.25 ___________________Din. 300 911.75---Din. 599 92939 947.99 Din. 1919 Din. 2999 f ITALIJO - Za 9 9.25.................. Ur 100 9 18.20___________________ Lir 206 9 44.90 .................. Ur 509 9 87.50 .................... Ur 1000 91?4.99_________________ Ur 2000 9260.00 .................... Lir 3009 KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE GEN* PODVRŽENE 8PREMEMRI GORI ALI DOLI Toftjlh mukov kot sfonj umdno, bodltf i dinarjih ali Urah ftovoUaJono fto bolje pogoj«. ■ T .1 941*99 WM, Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 91*— SLOVFNIC PUBLISHING COMPXWY » Gl** M 9roilA" WEST 19th STREET NEW YORK, Nit. Waukegan, III. Dasi smo imeli zadnje tedne lepe solnčne dneve, vemo le predobro, da hladna jesen že prihaja. Ob cestaJi in gozdičih je bilo ta mesec drevje v razkošnih barvah indijanskega poletja, sedaj pa listje že na gosto odpada. Na minulo poletje so nam ostali samo še lepi spomini. V prijetnem spominu je «»-stal mnogim letošnji piknik Kluba vrhniških enajstošolcev. Slišal sem izraze, da bi bilo v bodoče le še več take vrste piknikov. Bilo j* tudi res prijetno. Za en dolar na družino je bilo na razpolago vsakemu hladno pivo, kolikor mu je srce poželelo, za prigrizek pa •>-kusni sandviči. Tudi mladina je prišla na svoj račun pri sladkih dobrotah. Eni so se zabavali z metanj ev podkev, drugi z baliuca-njein, nadaljni zoj>et ob prijetnih zvokih harmonike. Drugo leto pa upamo, da bo še lepše, ker v klubovi blagajni je sedaj čez 20 dolarjev. Na piknik je prišel prav iz Jolieta, Chas. M ožina, od isto tam nas je počastil Princ Tone. Utrjevali smo stara in sklepali nova prijateljstva. Prišli so tudi iz Oak Park Mr. in Mrs. Vidmar, iz River Forest, 111., Mr. John Lozar s soprogo in hčerko. Ob veselem razpoloženju se je le prehitro stemnilo, treba je bilo pospraviti mize, stole in prazne sodčke na truck in se odpraviti domov. Na povabilo smo par tednov kasneje z družino obiskali Mr. Lozarja. Nisem si mislil, da živi v ekskluzivni sekciji River Forest tudi kak Slovenec. Mr. Lozar je stavbeni podjetnik ter je tam postavil že več lepih modernih stavb. Da je mojster v svoji stroki, sem če prepričal, ko mi je pokazal v pritličju svoje hiše lep kakih 5 čevljev visok sezidan gradič, dovršeno delo v vseh detajlih. V njegovem gostoljubnem domu sem se" seznanil še z več drugimi rojaki iz Vipavske doline. Od tam sta namreč tudi Mr. in Mrs. Lozar doma. Pred par tedni pa nas je obiskal Mr. Frank Ferjan iz Ehnwood Park, 111. z njegovo ženko, brhko Gorenjko, katero je pripeljal pred kratkim iz starega kraja ter sta nam prinesla pozdrave naših dragih z Vrhnike in razložila nekoliko, kakšne so razmere sedaj tam v naših krajih. Zadnji mesec je bila tu v Waukegan zopet pomembna poroka. Poročil se je namreč sošolec Jolm Mrla k z Mrs. Rose Svete. John je bil dose-daj več let -zastopnik New York zavarovalne družbe, sedaj pa lyill^linillHIIil!]!!;^:1'^:.!!!!!!!1;^;!!! IMAMO V ZALOGI se bo lotil gostilniške obrti v prostorih na 10. cesti, kjer je isto obrt Mrs. Rose dosedaj sama vodila. Kot sem Johna opazil, je s svojo živahnostjo in zgovornostjo za gostilničarja zelo pripraven ter mu želimo v novem poslu mnogo u-speha. Ker imamo do Božiča komaj še dva meseca, so me nekateri dobrosrčni Vrlmičanjs opominjali, ako ne nameravani letos zbrati nič skupaj za vrhniške reveže za božične praznike v priboljšek. Mrs. Fr. Klavžar (Boštjan-čkova Frances) mi je rekla, kako da se lansko leto nisem pri njej oglasil za prispevek ter da naj letos ne pozabim priti. Nadalje so mi obljubili prispevati v ta namen: sošolec Tomaž Serše, Jakob Leskovec. Sošolec A. B. je tudi obljubil prispevati, toda kot neimenovan. Če tako želi, se njegovi želji tudi lahko ustrože. Poleg gori navedenih je tu nekaj stalnih darovalcev. Nekaj jih v ta namen prispeva iz De-troita in par iz Cicero, 111. Kot kaže, je tudi za letošnji Božič zasignran vrhniškim revežem mal priboljšek. Ako želi- še kateri drugi izmed Vrhuičanov prispevati v ta namen, naj mi že sedaj javi, da se darovi pravočasno zberejo in odpošljejo v razdelitev. Omenim naj, da je bilo od lanske pošiljatve razdeljeno na županstvu najpotreb- nejšim (po 20 dinarjev vsakemu. Seznam je pri meni na upogled. Čitatelje Glas Naroda, posebno one iz vrhniške okolice bode zanimala novica, da se mi je posrečilo dobiti za list dobrega dopisnika, Lakanove ga Janeza z Vrhnike, kateri bo poročal novice in drugo iz tamošnje okolice, kar bo posebno važno za one, kateri dobe malokdaj kaka poročila od svojih iz domovine. Zgaga je zadnjič omenil, da je sedaj čas kislega zelja in klol>as. Lansko leto o tem času se je vedno slišalo kje cviljenje prašičev, ko so klali ter je bilo klobas vedno dovolj na razpolago. Letos p aso prašiči dragi. Tu okrog po 12c funt slanina (špeh) pa 18 do 20 cen- BLAZNIKOVE za leto 1936 Gcna25c 8 poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto I 936, ki izide prihodnji mesec. Cena 50 centov "Glas Naroda 216 West 18th Stree* New York, N. 99 do prevzele vsaka en del Abe sinije. V slučaju, da bi nasprotne države Mussoliniju res ne mogle mirnim in diplomatičnim potom do živega, z orožjem i-tak nobena ne bo šla, ker imajo večina vse prebridke izkušnje iz zadnje vojne, potem Šele bi mu greben zrasel, posebno v slučaju, da Abesince premaga. Ali veste kaj bi rekel čez par let! V Jugoslaviji se Srbi, Hrvati in Sloveiici prupirajo in se pisano gledajo. Kot dober sosed je moja sveta dolžnost, da grem tje preko ter jim vcepim malo rimske kulture in civilizacije. Kdo na svetu bi se v takem slučaju zavzel za ubogo Jugoslavijo? Z orožjem prav gotovo nobeden. Same besede in grožnje pa, kot vidimo, ne za-ležejo. Zato nam ne preostane za enkrat drugega kakor da želimo širokoustnežu, da bi ga strela iz jasnega. Pozdrav! Jože Zelene. ČLOVEKU JE USOJENO llllllllll^lllllllllllllllimiltlilllllllllltl^il^ll! Smrt znamenitega fizika. Važno za^ potovanje. Kdor jo namenjen potovati v atari kraj aH dobiti koga od tam* ja potrtima, da jo poučen v voh stvareh. VMod našo dolgoletno tkvinjo Vam oamoremo dati najboljša pojasnila in tudi pse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno in hiftro. Zato te aanpno obrnite na nas aa vsa pojcunCm. Mi protkrbimo vse, bodtii proinje ta povratna doveijo-nja, potno listo, viteje jin sploh tu, kar jo oa potovanja potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. oa najsn4njU ttroOo. ■ "" NedrŠavljani naj na odlašajo do tadnjegn trenutka, kot prodno oa dobo ie Waihmgtona povratno dovoljenje, RE-fN TRt PERMIT, trpi najmanj enmaaoc. PiHietoraj takoj ta broaplatna navadila tna Vam, dm bosta poceni inudolmo potovok. SLOVENK PUBLISHING Travel BmWJ 216. Wept ! 6ith Street New. Yorfc. N. Y. im mimIIMIIM* tov funt. Torej še enkrat dra žje kot lansko leto. Grozdje tukaj je pa letos en dolar do en dolar petnajst cen tov boksa kalifornijsko, za michigansko pa 22 do 25 centov košara, tako da grozdje je še razmeroma ceneno kot jt* vse drugo drago ter ga bo treba nekaj naprešati, da se sodi ne razsuše. Razvoj vojne med Italijani in Abesinci pazljivo zasledujemo. D asi nimamo z Abesinci nikakih vezi, mi je kar tesno, kadar čitam o velikih izgubah in porazih Abesincev, in kar dobro se mi zdi, ko berem poročila, da so Abesinci zajeli četo Italijanov v kako past. Toda kar v glavo mi ne gre, kako se bodo mogli upirati ogromnem in modernem o-rožju,« strojnicam, artileriji ni aeroplanom, ki jih imajo Italijani na razpolago proti ubogi črni pari. Kdor je bil v svetovni vojni, bo vedel, kaj se da napraviti s sulico in starimi puškami proti artileriji, aeroplanom in tankom. Po mojem mnenju bodo edini dobri zavezniki Abesincev proti Italijanom huda vročina, neugodno tpodnebje in pomanjkanje vode. Sprva je izgledalo, da bo Liga narodov Mussolinija uklonila, a se za njo ni zmenil ter šel svojo pot. Anglija, boječa se za svoje interese v Afriki, mu je malo strožje zažugala. — Francija je cincala za zvezo z Anglijo, da bi se Italiji preveč ne zamerila, ker se boji Nern-čiije. Mussolini kaže navidezno, da je pripravljen za mirovna pogajanja, zraven vleče pa vse države za nos, da si pridobi več časa za nadaljne vojne o-peracije. Ako ga sedaj 50 držav z bojkotom ne bo moglo ukloniti, bosta Anglija in Francija z Italijo že tako zmešetile, da bo- • Sloviti kanadski fizik prof. John McLennan je dni v brzovlaku, ki vozi iz Pariza v Boulogne. Med vožnjo ga je zadela kaj) v starosti let. McLennan je bil prvi, ki je uporabil helijev plin, kakršnega uporabljajo danes za polnitev zrakoplovov, v industrijske in vojnotehnične svr-lie. Med svetovno vojno ga je britska admiraliteta sprejela kot strokovnjaškega svetovalca in je kmalu izumil več priprav, s katerimi je bilo mogoče pravočasno ugotoviti bližajoče se podmornice, proti katerim je odkril tudi razna o-brambna sredstva. 600 poljubov na roko. Odkar sem se rodil, je smola moja najzvestejša spremljevalka.! Meseca aprila sem bil rojen, kar ni ostalo brez posledic. Sanjske bukve pravijo, da sta mesec in dan, ko je človek rojen, odločilna za poznejše človekovo življenje. Pa je menda res. Sanjske bukve namreč govore o meni: — Deček rojen v znamenju bika, to je med lo. aprilom in 12. majem, je narave, kakršno kaže planet Venera, je hladen in suhoparen, ženske narave, dobro vol jen, velikega in močnega trupla, okroglastega obraza, ima široka pleča, močna prsa, velike in lepe oči, visoko čelo, slab nos, velike zobe, debele in močne noge, ponosen hod, je snažen in se rad lepo oblači ter ima veselje do godbe; on je brez jeze, je prijazen, uljuden, dobrotljiv, a žanie AiK P««-j malo hvalo za svojo dobrotlji-vost; vendar pa rad goljufa one, ki mu zaupajo; rad sliši, če se ga hvali, je včasih bahat, ne preveč moder , drugače pa je čist in čednosten; nezgode se mu večkrat pripete, in ima pri tujcih več sreče, nego pri domačinih. On ra 1 govori resnico in pozabi klar.janje. Cc doživi 28 let, živi še do 70. leta. In nadalje pravijo sanjske bukve: — Moški, rojen v aprilu, je v mladosti bolj lahkomišljen, uk mu ne diši, a si ve pomagati z materino dedščino; on lahko kaj postane, ako mu nakana ne izpodleti. Ženski spol ni u ugrabi mnogo časa in denarja, in še na starost se rad zabava. Ko sem to prečital, me je navdalo veliko spoznanje - — sanjske bukve ne lažejo. Že vsaj o meni so uganile. Ne vsega, toda večina je res. Glede velikih in lepih očeh, visokem čelu, slabem nosu in velikih zobeh se bukve motijo. Tudi o ponosnem hodu, sna-žnosti in lepih oblekah in drugem ni prav povedano. Nos je namreč orjaški, sive oči so mi opešale, primernej- Aleksander V. Humboldt pripoveduje o ceremoniji po-Ijubovanja roke španskemu vladarskemu paru, ki je bila v navadi šestkrat na leto. On sam se je udeležil takšne ceremonije v novembru 1. 1709. — Kralj in kraljica sta sedela s svojim dvorom v veliki dvorani ob mizi, ki je bila prevlečena z rdečim žametom. Vse je bilo seveda najlepše okrašeno, oblačila so bila posuta z diamanti in drugimi dragulji. Vse, kar se je hotelo pokloniti kra- šili zob kot jili imam, mi pa ni ljevskemu paru, je stopalo v | mogel nabaviti moj prijatelj dvorano, poklekalo pred kralja in kraljico ter jima poljubilo roko. Humboldt pravi, da je ob tej priliki naštel 300 oseb, včasih pa jih je prišlo tudi do (»00. Po končani ceremoniji je imel vladarski par navado, da se je z navzočimi pogovarjal. Kraljica pa je včasih vendarle menila: "Sedaj najprvo grem, da se očistim vse te nesnage!" Obeta se petina brada. . Modna akademija frizerjev ,v Parizu je te dni priredila pr-yo friziranje mojstrov po vzorcih za bodočo sezono. Nadalje so se mojstri domenili, da bi ^norali moški positi spet polne brade. Malo je verjetno, da bo jta moda prodrla.. mm e VABILO NA VESELICO! SLOVENSKI DOM, Inc., v LITTLE FALLS, NEW YORK —i— priredil--* : r VESELICO v SOBOTO, DNE Z NOVEMBRA, 1939 Pričetek ob 8. uri zvečer. -Igra Slovenski Orkester. Vstopnina 25 centov za odrasle, otroci prosti. IJIjudno se vabi vse Slovence od tukaj in iz bližnjih naselbin, da se po možnosti udeleže te prireditve. — Za obi}o zabave in dobro postrežbo bo preskrbljeno. : : : : NA, SVXDB^Jjp; V. SQBQTO, DNE 2. NQYEMBRA ! Frank Mpsle. 1 dentist. Če me kdo hvali, ne slišim rad, to pa vsledtega ne, ker me nihče nikdar ne hvali. Črna barva mi je najbolj priljubljena; druge mi niso mar. Osemindvajseto leto sem hvala Bogu doživel, skrbi me pa, kako se bom prerinil do sedemdesetega leta. Z dedščino si nisem bil dosti na boljšem, ker mi je levji delež Mussolini pograbil, izmed vseh godal pa najraje poslušam hamoniko, katere pa nekateri sploh ne uvrščajo med glasbene inštrumente. Najbolj resnične so pa besede: — On lahko kaj postane, ako mu nakana ne spodleti. Da, to je res, toda dozdaj so mi še vse nakane doslerfno spodletele. . To sem vsledtega napisal, ker me je nedavno prosila neka elevelandska Slovenka, da bi ji kaj sporočil o sebi. Pisanje o sebi mi je najbolj ogabno, zato sem pa poklical sanjske bukve na pomoč. V splošnem .pa sploh ne vem, če sem bil res rojen meseca aprila, kajti tedaj sem bil baje čudovito majhen in dročkan in izza onega časa je že precej dolga vrsta let. Če torej nisem bil rojen meseca aprila, je neveljavno vse, kar sem zgoraj poved aL. -i ' 1 ' 1« ' > t GLAS NARODA " New York, Wednesday, October 30, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. % JU K. ČAPEK ZA REKORD IN CAST NARODA f Orožnik Hejda je postavil puško v kot. Po k* in je položil na mizo težak predmet, ki je bil zavit v vijoličasto culo. Od-vozlal je culo in izvlekel kamen ki je bil velik za človeško glavo. 4'Ali ga vidite, gospod sodnik!" 4 4 Kaj je s tem!" jo vprašal sodnik in je dregnil s svinčnikom v kamen. '4 Kaj bi s tem kamnom?" 4'To se boste čudili, gospod sodnik .. . Toda naj vam pripovedujem zaporedoma. Pred tremi dnevi me je poklical Pudil. Prejšnji večer je šel na vrt pogledat črešnje. Na drevesu je zalotil nekega fanta, ki je črešnje zobal. Pudil je nagle jeze, pa je potegnil fanta kar za noge z drevesa. Potem je pričel u-drihati po fantu. Nenadoma pa se je nekdo oglasil: 44Pusti fanta!" Pudil sicer slabo vidi— najbrž od pijače — vendar je razločil, da je stal nekdo onstran reke, ki teče mimo njegovega vrta — in je zavpil:44 Molči, baraba! Kaj te briga, kaj jaz počnem." In zopet je udrihal po fantu. 44Pusti fanta!" se je iznova oglasil oui. 44Saj ne more do mene!" je pomislil Pudil in je zavrnil metrov. Devetnajst let je vzdržal ta rekord. Sole letos jo spravil neki Američan kroglo na šestnajst metrov. Mi pa ni imamo človeka, ki vrze kamen enaindvajset metrov. Ta človek bi, z lahkoto vrgel kroglo na sedemdeset metrov razdalje, ne da bi se mu bilo treba prej kaj vežbati. Pomislite — sedemdeset metrov! To bi bil rekord! — Jaz sem star metalec krogle, pa sem dosegel doslej komaj štirinajst in pol metra. Ta kamen sem spravil na šestnajst in pol metra. — Enaindvajset metrov! To je rekord vseh rekordov! — Vrag vendar! Tega človeka moram dobiti v nest. Ta bi odnesel Američanom rekord'" 44Kaj pa Pudil? Kako mu je?" je poizvedoval sodnik. 44Kaj Pudil! Vrag ga vzemi. Tu gre za rekord — za čast naroda! Pobrigal se bom, da zločinec ne bo kaznovan." 44Oho!" se je oponesel sodnik 44Prav zares, poskrbel bom, da ne bo kaznovan, če res vrže kamen, ki telita šest kilogramov. enaindvajset metrov daleč. Povsod sem že razbobnal, kakšnega velikega pomena je ta rekord. In koliko denarja bi se dalo zaslužiti s tem. Po vsem okraju že govorijo o tem. Fantje so kar košnjo pustili in se vežbajo ob reki. Polovico jeza so že razkopali, da so do- bili kamenja. Sedaj so se lotili obcestnega kamna . . . Mislim, da bo reka kmalu do polovice zasuta. Nihče — namreč — ne vrže tialje nego do srede reke. — Pa se je oglasil eden izmed fantov: 44Jaz sem zadel Pudila!" 44Dobro," sem mu rekel. 4 4 Tu imaš kamen, ki je prav toliko težek, kot oni, pa ga vrzi na Pudilcv svet!" Pograbil je kamen s svojimi lopatastimi rokami, postavil se je k jezu in je pomeril. Pa saj ta človek nima niti tehniške vaje niti sloga, sem premišljal, ko sem ga opazoval. — Tedaj pa — 44čof!" Kamen je padel v vodo kakih štirinajst metrov od brega. — 44Dobro," sem mu rekel. Toda ti se moraš postaviti tako le: desno ramo zlekni lepo nazaj — in ko vržeš, suni s to ramo naprej. Ali si me razumel? Da, sem je prikimal. Nerodno je pre-tcgnil svoje telo, da je bilo videti kot baročna solia sv. Janeza Nepomuka — potem je zalučal kamen — toda komaj kakih deset metrov daleč. Tedaj pa sem se razjezil: baraba, ti da si zadel Pudila! 44Da. Jaz sem ga . . je odvrnil. 44 Pudil me psoval, m« ne je ujezilo, pa sem vrgel kamen." 44Pograbil sem fanta in sem mu potegnil suknjič s pleč. Bog nebeški, kakšne mišice! Kakšen prsni koš! Kakšna pleča! Toda njegove trebušne mišice niso posebno lepo razvite. Za lu-čanje krogle pa so prav trebušne mišice zelo važne. — Tudi noge ima fant bolj slabe. Tn nič prave prožnosti nima v telesu. — Lažnivec, slepar, baraba, ti nisi vrgel kamna!" 44(Jospod stražmojster. Bog ve, da sem ga," je rekel fant. 4 4 Le naj se postavi tja Pudil — ta mrlia pasja, pa. ga bom takoj zopet zadel. Prisegam vam na žive in mrtve, tla ga sem zadel!" 4 4 Takoj sem tekel k Pudilu. Pudil, tu gre za rekord, gre za čast naroda — sem mu prigovarjal. Brž pojdi na vrt! Takoj moraš iti! In zmerjaj, kar moreš! Vencelj bi rad še enkrat zalučal kamen." 44Ali mislite, gospod sodnik, da je šel! Ne. Za nič na svetu me ne spravite na vrt," je rekel. — Vencelj je pa tudi dejal, da za prazen nič en bo metal." Orožnik Hejda je žalostno vzdihnil. 44 Saj pravim, ljudje nimajo smisla za kakšne višje smotre!" "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista np pošiljamo. OBLAČILO IN VREME Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York, Nositi neprimerno oblačilo je nevarno. Treba oblačiti se po vremenu, da ne zlih posledic. Uporaba težkih spodnjih oblačil takoj, čim se zima približa, je dostikrat jako nespametna. Dandanes, ko je hiša dobro zakurjena, kakor tudi delavnica, večina možkih nosi po zimi isto spodnje oblačilo kakor po leti in mnogi nosijo tudi istg zgornje obleke. Časi težkih volnenih spodnjih oblačil se zginili, kot se zginile konjske priprege. Upravičeno je misliti, da je javno zdravje vsled tega mnogo na boljšem. Res je, da je še mnogo možkih in ženskih, ki morajo nositi volnene nogavice, in težja spodnja oblačila, ali ti so oni, katerih telo ]K>trebuje dodatno gorkoto. V splošnem pa možki dobre storijo, ako v tem slučaju posnemajo ženski spol, kar se tiče teže njihovih oblačil. Dandanes ženska nosi skozi vse leto približno isto težo oblačil in dodaje le vrhnjo suknjo, ko termometer doseže stopinje o-kolo ničle. Vsled moderne kurjave ni treba nositi doma težjih oblačil in dobra vrhnja suknja zadostuje, ko človek gre ven. To velja za otroka, kakor tudi za odrasle. Otrok naj ne bo oviran v svojem gibanju vsled pretežkega oblačila, marveč naj ima vedno priliko za lahko gibanje. Ko je otrok |»od milim nebom, mej ima težko suknjo in rokavice. Pri otrocih ni velike nevarnosti vsled mokrih nog, le da se telo ne ohladi in da se noge otirajo in nadevajo sveže nogavice, čim otrok pride domov. Oblačite se po zdravi metodi. Bo boljše za vaš komfort in za vaše zdravje. RULETAM GROZI STAVKA ZAROČENCA MILANSKA ZGODB J IZ 17- oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 85 Kardinal mu je rekel, naj ta, ko pride, brž govori z don Abbondijem, nato naj bo vse pokorno ukazom tega in neimenovanca; poslednjemu je kakor v slovo stisnil roko in rekel: — 44Pričakujem vas." Obrnil se je, da pozdravi don Abbondija, ter se napotil v smeri proti cerkv^. Duhovništvo je šlo za njim, deloma v trumi, deloma v procesiji; oba na pot namenjena tovariša sta obstal i sama v sobi. Ncimenovanec je stal ves vase zatopljen, zamišljen, nestrpno pričakujoč trenutka, tla poj-de in osvobodi iz muk in iz ječe svojo Lucijo, svojo v vse drugačnem smislu nego prejšnji dan, in njegov obraz je izražal osredotočeno razburjenost, ki se je mogla nezaupljivemu don Abbondijevemu očesu prav lahko zdeti kaj hujšega. Pogledoval ga je skrivaj, rati bi bil začel prijateljski pogovor z njim, toda razmišljal je: — Kaj mu naj rečem Ali naj mu še enkrat povem, tla me veseli? Kaj pa me tako veseli? Ma-ri to, tem ko ste bili do sedaj pravi bes, tla postanete poštenjak kakor tlrugi? Lep i>okIon! Ej, ej, ej, naj jih obračam, kakor hočem, vse čestitke ne bi pomenile nič drugega nego to. Samo če je to tudi res, da je i»ostal poštenjak, takole nenadoma! Očitnega razkazovanja je toliko na tem svetu in iz toliko razlogogv! Kako naj človek včasih ve? Jaz pa moram iti z njim! V oni grad! O j, kakšna zgodba, kakšna zgodba! Kdo bi mi b:l davi kaj takega povedal? Ah, če pridem živ in zdrav iz te nevarnosti, to jih bo slišala gospa Perpetua, tla me je po sili zaguala sem, iz moje fare, ko vendar ni bilo prav nič potreba, češ, da i>ojdejo vsi župniki iz okolice, tudi bolj oddaljeni nego jaz, in da človek ne sme zaostali in zdaj to in zdaj ono, dokler me ni spravila v takole zadevo! O, jaz revež! In vendar mu bo treba kaj reči, temu človeku. Razmišljal je sem, razmišljal tja in zdelo mu je, da bi mu lahko rekel kaj takega: Ne b; bil pričakoval take sreče, tla pridem v tako >| »oštovano druščino. Že je hotel odpreti usta; tedaj je vstopil komorni pribočnik z domačim župnikom, ki je o-znanil, da ženska že čaka v nosilnici; nato se je obrnil k don Abbondiju, da sprejme od n.;e-oklonil ter ga pustil vljudno i« ponižno preti sabo ven; to je potrtemu revežu obrnilo želodec zojiet malo naprav. Toda jetlva je stopil na malo dvorišče, je zagledal neko drugo novost, ki mu je skvarila to malo utehe: videl je, kako je neimenovanec stopil v kot, prijel z eno roko karabiuko za cev, z drugo za jermen ter si jo z naglim gibljajeui, kakor bi delal vajo, vrgel prek ramena. — Oj, oj, oj! — je pomislil don Abl»ondio.— Čemu bo temu človeku tako orodje? Lepa s]»okorna halja! Lep bič za spreobrnjence! Kaj, če se ga loti kaka posebna muha! Joj, kakšen pohod! Joj, kakšen pohod! — 0e bi bil mogel oni gospod sumiti, kakšne čudne misli vršijo njegovem tovarišu i»o glavi, ni mogoče reči, kaj bi bil naredil, tla ga pomiri, toda niti na kraj pameti mu ni bilo, tla bi bil kaj takega sumil, don Abbondio pa je skrbno pazil, da bi ničesar ne naredil, kar bi bilo jasno pomenilo: Jaz vašemu gosj»ostvu ne zaupam. Dospevši k cestnim vratom, sta našla obe jezdni živali v redu; neimenovanec je za jahal tisto, ki jo je konjski hla]»ec pripeljal p reden j. 44Napak nima!" je rekel don Abbondio komornemu pribočniku ter postavil zopet na tla nogo, ki jo je bil že dvignil proti stremenu. (Dalje prihodnjič.) NAJVEČJA FRANCOSKA KRIZARKA Na sliki vidite največjo francosko krizarko "Dunguerce", ko je bila spuščena v morje * ladjedelnici v Brestu. Nad igralnimi mizami na ri-vijeri se zbirajo tenmi oblaki, vsaj v očeh tistih, ki jih je prevzela strast igre. Preti namreč stavka krupierov in sicer zaradi ukrepa neke igralnice v Niz-zi, po kateri bi ti nadzorniki igralskih miz ne smeli imeti družabnih stikov z žensko kli-jentelo. Vse ženske, kar se jih udaja igralski strasti so nastopile proti tej odredbi in obetajo krupierom trdno oporo v borbi proti vodstvu dotične igralnice. Vse te ženske imajo namreč fiksjio idejo, da jim prinese srečo, če gredo po delovnih urah krupierov z njimi naiz-prehod. Zato ni čuda, da so krupieri v Nizzi, 3fonte Carlu in drugih letoviščih, kjer so v modi rulete, tako priljubljeni med ženskim svetom. Nova odredba naj bi napravila temu konec. Krupier, ki bi se ji ne pokoril, bo takoj odpuščen. Igralnica Jetee, ki je izdala to odredbo ima dovolj detektivov, da bo izsilila strogo izopln jeva nje te odredbe. Splošno prevladuje prepričanje da se bodo tudi igralnice na ri-vijeri odločile za ta korak. Mojstri igralskih miz pa vidijo v tej omejitvi napad na svoj družabni položaj. Če igralnice ne t>6 umaknila svoje odredbe začno stavkati in storiti hočejo vse, da stavkokazi in gostje ne bodo mogli v igralnico. ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti" > TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s ■Mount. 627 slranl Vsebina: Smrt Mohamed Emtna; Karavana smrti; Na begu ▼ Goropa; Družba En Nasr Cena ______________1M KRIŽEM PO JCTROVKM 4 knjige, 5M rtrani, t »likal Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nila; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Kamarih; Med Jeaidi Cena __________LH PO DIVJlšM SITRDISTANU 4 knjige, SM steni, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg is ječe; Krona sveta; Med drema ognjema On* -------1JM PO DEŽELI SHPBTARJEV 4 knjige, ■ slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladlija; Koča ▼ soteski; Miridit; Ob Vardarja Gen ...................-JU Izdajalec; Na lovn; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ........................3 V GORAH BALKANA / 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroka s zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski svetnik Cena---- .........1>50 WIN I.TO V IS knjig, s -»"—»«, 1753 BATAN IN ISKARIOT 12 "knjig, s ritkami, 17*4 Vsebina: Izseljenci; Toma Betar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; NaroČite jifi lahko prj: KNJIGARNI 216, West 18th Street Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za iivijenje; NSo-či. lepa lndljanka; Proklestvo mlatm; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Bar; Pri Komančlh; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka 2 V T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednjs pot Cena ----------L56 "Glas Naroda" New York, N. Y. "GLIB VISQDin New York, Wednesday, October 30, 1935 THE LARGEST SLOVENE JAIL J IN V. B. GREHI OČETOV 'Roman v dveh zvezkih^ Za Glas Naroda priredil Z. H. 77 PRVI ZVEZEK. In kako 6em bil poplačan! V urah, v katerih mi je dal, kar je mogel dati, me je učil spoznavati nazvestejšo prijateljico samote: glazbo! Sicer sem se nekoliko v seminarju in tudi pozneje učil in sem znal na klavirju igrati kako sonato. Toda Ambrosius Barka mi je odkril notranje bistvo glazbe. Našel sem mir in moč za novo delo. Z marljivostjo, ki mi je delala veselje, sem umašil vizeli svojega znanja. In večno je prišlo nad mene, da imam navzlic vsemu še pravico do sveta in tudi svet pravico do mene. Kot bi še moral v svojem življenju napraviti kaj koristnega. Nato pa zopet vprašanje: čemuf Samo za svet? In kaj sem pri ten pridobil za sebe! Samo znoj truda! Kajti, kar bi mi moglo biti vir in plačilo za vse muke življenja, sreča, moja sreča, njo sem videl za vedno izgubljeno. Moje življenje je bilo oropano svoje duše in tako sem moral ostati, kar sem bil: marveč med živimi. S silo sem zadušil priganjanje v svojih prsih. Kakor sa pajek zaprcde v samotem kotu v mrežo, ki si jo je spredel sam, tako sem se jaz zamotal v zmedo misli in sklepov. In takega si mc našel. S svojimi čistimi, mirnimi očmi si na prvi pogled videl nespamet teh stvari in si jim tudi dal pravo ime: zdfistika ogorčenja. Tvoje prijateljstvo je našlo pot, ki me je prisilila v naročje sveta. Ne samo življenje, tudi smrt je postala tovariŠica proti moji trmi. Nato je prišel oni večer, ko sem našel Luizinega brata, kot propalico. Ne da bi vedel, s kom govori, mi je povedal povest svojega življenja. Kar je zamolčal, sem uganil! In o Marjetini smrti še ni vedel ničesar, ničesar o smrti svoje matere. Pripovedoval mi je o svojem očetu, o sestri — in da je sam kriv svoje usode, sestra pa tla ni zaslužila in do mora zaradi bolestnega spomina prežalovati celo svoje življenje. Rekel je, da še vedno ni poročena, vedno zvesta svoji preteklosti. Kaj je pri teh besedah vsplamtelo v mojem srcu, ti ne morem povedati. Tako mogočno je prišlo nad mene, da me je spravilo ob zavest. In ko naju je Egon zapustil, sem ti vdaril v roke, ki me je hotela voditi. Upanje je izgovorilo ta "da." Pa vendar sem jo zatajil pred teboj, kot pred samim seboj, kajti tresel sem se pred razočaranjem. Toda zaradi mojega miru je bik) dobro, da sem se prostovoljno odločil za to pot. Nekaj ur za tem sklepom bi me dogodljaj, ki ga niti ne slutiš, prisilil do tega sklepa. Saj si včeraj bral profesorjevo pismo in si videl, kako globoko me je pretreslo. To ni bilo samo sočutje do tega u-bogega človeka. Mene je težila zavest, da tudi jaz, četudi proti svoji volji, nosim nekoliko krivde nad njegovo zadnjo nadlogo. — Ne, Richard! Najrajši bL ^il tega nepoboljšljivega duševnega mučitelja z obeniy rokama zgrabil za ušesa, da bi v njem stresel mirno pamet. Ne, Richard, tukaj si brez vsako krivde! Ne tvoj razum in tvoj tenki čut, samo prerazburje-no razpoloženje vidi v tem dogodljaju krivdo! — Kako moreš to vedeti! — Vse vem! — ga prekinem in mu povem, kako sem bil neprostovoljna priča onega nastopa med njim in Jožo. Kot polit sem tedaj stal za vratmi in cela stvar mi je bila mučna. Toda danes, Richard, danos me veseli, da sem takrat stal za vratmi, da ti morem med tvojimi z bodečo žico prepletenimi očitki saj tega zavrniti. Ali res misliš, da je to dekle zbežalo od očeta zaradi tako imenovane ljubezni do tebe! Neumnost! V njej je divja, nebrzdana kri, vroča žeja po blesteči sreči in cenenem vživanju. Ti si bil samo sredstvo do takega cilja. Ti in ravno ti, ker si ji bil najbližji. Stavim, če ji danes ali jutri kdo drugi pride nasproti, ki bi ji ponudil, kar si ji ti odklonil, se bo temu drugemu vrgla okoli vratu, kot je napravila rebi. Če se njeno življenje dviga ali pada, ti, Richard,, si prost vsake krivde. — Vse to sem si že sam rekel. In vendar me ta spomin vedno tlači. Misel na oni ostudni prizor je celo vožnjo ležala na meni kot muka. Nato pa so se dogodile stvari, ki so me meni samemu vrnile. Saj si sam videl v Regensburgu, kako me je zadelo. Takoj pri prvi besedi sem spoznal Luizin glas. Kar pa je prišlo še naprej, je bilo kot veriga, ki mi jo je skovala prijazna sila: tvoje spečanje z Luizo, one ure pri Marti, ko sem med mučnim spominom na svojo krivdo zopet našel vso vero v večno dobroto ljubezni. In nato oni večer v Priesshardt ovi družbi! Sedaj, ko ti celo moje življenje leži pred očmi, boš razumel, kaj ja takrat meni pomenil oni večer kako globoko me je zadela vsaka beseda, ki jo je izpre-govoril Priesshardt. "Kesanje toži, bolest poplača, nato bo prišla ljubezen in bo odpustila." Stokrat sem v pretečenih dnevih te besede govoril v moje* srce. In še nekaj drugega je ona ura zbudila v meni: skrb za ubogo bitje, ki sem njegov oče. Ko je Priesshardt v gorečem hrepenenju mislil na svojega otroka, se je preti mojimi očmi oblikovala podoba mojega otroka: bled, vpaden obražček, obkrožen s plavimi kodri in žalostnih oči! Te oči so me spominjale na zamujeno dolžnost. In ko sem srečal onega otroka — saj se spominjaš pred ono vilo ob Tegernskem jezeru — so bile misli na mojega otroka, ki so mi zbudile sočutje do majhnega dekletca. Iz Jeričine-ga pripovedovanja sem slutil usodo, ki je bila podobna usodi mojega otroka. In ko sem Jerico poljubil, mi je bilo, kot bi bil svojemu otroku dal prvi poljub svoje zbujene očetovske ljubezni. ^ Ti občutki so se v mojem srcu spletali dalje skozi tiho življenje teh lepih dni. Mislil sem, da sem našel pot, po kateri moram hoditi kot oče svojega otroka in pot, ki bi me naj pripeljala nazaj v objem moje sreče. Moje hrepenenje pa je teklo pred časom, v svojih sanjah sem si naslikal uro zopene-ga srečanja z ljubljenko in sem s tresočim srcem iskal vsako besedo, ki sem jo ji hotel povedati. In ta ura svidenja? Kako vsa drugačna, kot pa sem si jo misleC Še predno je bilo strojno, kar bi moralo biti najprej storjeno, je dovedel nesrečni slučaj to srečanje pred planinsko kočo! (Dalje prihodnjič.) NAS PORAZ PRED 15 LETI LJUBLJANA, 9. okt. — Ob 15. letnici onega usodepolnega dne, ko nam je bil z usiljenim plebiscitom odtrgan od našega narodnega telesa najlepši del slovenske zemlje, naš tužni Korotan, nam stopa to vprašanje znova v vsej .krutosti pred oči. Vzroke našega poraza lahko razčlenimo v štiri glavne činje-nice, ki so odločilno vplivale na izid glasovanja. Eden glavnih vzrokov je bila naša lastna brezbrižnost in politična naivnost, saj smo do zadnjega trdno verovali, da nam bo "pravična" mednarodna diplomacija vendarle prisodila zemljo, ki smo jo tako radi nazivali "zibelko slovenstva." Drugi vzrok našega poraza pa je gospodarskega značaja. Plebiscit na Koroškem je povzročil Avstrijcem zelo naklonjeni ameriški polkovnik Sherman Miles, član ameriške misije na Dunaju, ki jo je vodil poznejši prezident Združenih držav Coolidge. Ta ameriška misija je bila povsem pod vplivom Dunaja, zato je tudi poročala pok. prezidentu Wilsonu o položaju na Koroškem tako, kakor so ga misiji slikali Avstrijci. Ko sta polk. Miles in njegov pobočnik poročnik K ink februarja meseca 1920 prepotovala slov. Koroško, sta predložila prezidentu Wilsonu potom dunajske ameriške misije za Avstrijce zelo ugoduo poročilo, v katerem pravila, da se slov. Koroška ne toliko iz naronost-nega, kakor iz gospodarskega stališča priključi Avstriji. Za človeka z ameriško miselnostjo so pač mesta in gospodarski centri pomembni in odločilni, ostala dežela se pa mora ravnati po teli. To dejstvo moramo imeti v vidu, če hočemo Wil-r-ona in njegovo odločitev za plebiscit pravično soditi. Miles mu je pač poročal o teritoriju, ki je po visokih Karavankah proti jugu zaprt in ki tvori nekako enoto zase, kjer so večji centri: Velikovec, Železna Kaplja, Borovije, Beljak demonstrativno podčrtali svoje laži — nemštvo, sredi te topografične enote pa leži Celovec. Za A-meričana je bilo popolnoma razumljivo, da mora ta kotlina Celovcu na ljubo ostati skupaj in da se naj prisodi bodisi v celoti Jugoslaviji ali pa Avstriji. Glede na vsebino Milesove-ga poročila je obstojala celo navarnost, da se prisodi ta kotlina kratkomalo Avstriji glede na zemljepisni položaj. Zato je veljala odreditev plebiscita smatrana za uspeh še bolj pa poznejša delitev *e kotline v com A in B. s čemer je bila trditev o enotnosti te kotline sicer desavuirana, v resnici nam pa je delitev ogromno škodovala. — Plebiscit nam torej ni bil siljen z narodnostnih, marveč zgolj iz gorspodarskih vi- dikov. Plebiscit torej ni prejudiciral rešitvi narodnostnega vprašanja koroških Slovencev in je to vprašanje ostalo tudi po jilebiscitu nerešeno. Prebivalstvo je v plebiscitnem glasovanju odločalo samo o državni pripadnosti in ne v svoji narodnosti. To nam bo prišlo gotovo prav kadar bi se reševalo vprašanje priključitve Avstrije Nemčije, ker se je vršilo glasovanje le za Avstrijo, ne pa za Nemčijo. Nobenega dvoma ni, da bi bila ogromna večina koroških Slovencev za takojšnjo priključ eitov k Jugoslaviji, če bi pri-, padli k Jugoslaviji tudi Celovec in Beljak ter druga mesta na severni narodnostni meji ki; so v gospodarskem pogledu za koroške Slovence živijenskega j pomena. Tega jamstva koroš-i ki Slovenci baš niso imeli. V i plebiscitni komisiji je nam na-! sprotna struja izdejstvovala, da se naj sporno ozemlje razdelil v 2 coni in sicer v cono "A"j in "B." V coni B naj bi bili SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL RUREAV si« wbst ista mm inw iobk, m. x. PJLfilTS RAM ZA CKNS VOZNIH LISTOV, IS EZRVACUO KABIN. IN POJASNILA EA POTOVANJE BMIUMMimrnipilllHHHHIHlIlllMHIHI,,,,,, immmsM 2. novembra: Lifiiyt-tti' v riavrc Conto di Savoia v Genoa G. novmbra : Manhattan v Havre 8. novembra: Aqultania v Chertwuirg 9. novrmbra : Kurii]»;» v Bremen Cliamplaiii v Havre IB. novembra : Ib» «It* France v Havre Rex v Genua no. novt'iiilmi: \Vu>Liii^lnn v Havre Majestic v Cherbourg U3. novembra: Lafayette v Havre 2S. novembra: Euro|»a v Bremen ■ liti. novembra: Berensaria v Cherbourg .'JO. novembra: fb.'iiuplain v Havre Conte di Savoia v Genoa obe gospodarski in kulturni središči Celovec in Beljak, do-čitn naj bi se v coni A, izvedlo glasovanje najprej in nato, če bi se tukaj izreklo prebivalstvo za Jugoslavijo, tudi v coni B. Ta načrt je sprejela plebiscitna komisija na priporočilo Avstrijcev, ki so dobro poznali gospodarske težnje koroških Slovencev. * Spričo vitalnih gospodarskih interesov večine prebivalstva v glasovalnem ozemlju, ki vidi v Celovcu in Beljaku svoje gospo- K njigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Z"1'""".....rr-u:r": v'.....731;.....- :• "rT-'':-'::1::"-'"-^:'!"::-'''-:;,: r"-^--:;;; .......-...... • :: _ • ■ ■ :: i-o: :•:;.:; • .....:.......2 ROMANI (Nadaljevanje.) PINGVINSKK OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena --------------------------------------------------- .00 To je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen In brezobziren v bvoJI zabavljiel. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač-. 113 str. .. .00 "Med radarji in Zdravniki" ter "Tisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj KaC, ki se je (Mtsebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Crunt". Prva knjiga vsebuje !!4, druga i>u 18 kratkih in zanimivih povesti. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve. namreč »'Misel v megli" in "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 «.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .00 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našem domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ________________________________________ -00 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeirove misli so gloltoke in mehke. Posebno ienske so vnete za njegova dela. _. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ----------------------- .50 Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vseh nagih razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doeeie tPdl povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 00 str. Cena ^ Mojstersko delo slavnega ruskega pisatetia. .70 .40 .75 PRIHAJAČ, spisal Fr. Deteta. 157 strani. Ceba Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega flvljenja. .00 RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. 192 strani Cena V širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fines««, da mora čita-telj nehote z nai»ctim pričakovunjem čitati do konca. RENE MACPERIN Spisal Edinont de Concuort. 1TK) ctT. Cena Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBI R-ŽANOV ......................................................._ ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 07 strani. Cena .......................................................... S ANIN. Spisal M. Arcibašev. 488 str. Cena____L— Ta znameniti rornru, ki je bil svoječasno na Ruskem In na Neaškem konrisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta. inalomeščaiia, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May 16« strani. Cena ............................................. * Dejanje te lepe izvesti se vrši na ameriškem Zaiiadu* Pestre slike iz indijanskega in pl-jonirskega življenja. Mayu sieer očitajo da «i bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zcpadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE. povest. Tnte vezan«. 93 strani. Cena..........................................^ To je ih> naše prikrojena povest" kf biTrani. mala slehernega bravea. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma Junakinje sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo SLIKA DOIUANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. «m>1 strani. Cena ........... To je eden najbolj ziiači'lui*a' spisov VnamVni-tega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv ik> svojem stilu, po svoji fantastični "*seblni, po svoji globoki miselnosti in na-kl VPle bralCa Z nepremagljivo sl- SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 07 strani. Cena ____________________________..._________ .35 .30 1.20 darske centre, kakor jih vidimo Slov enci v Ljuldjani, Mariboru in Celju, lahko s ponosom naglasimo da je število za .Jugoslavijo oddanih glasov izredno častno, zlasti tudi glede na to, da so bile takrat neposredno po preobratu ljudske množice povsod tako na Koroškem kakor pri nas v Sloveniji narodno povsem apatične in desorijen-tirane, da ne rečemo bega ne. Glavni vzrok našega poraza je pa bila brezvestna propaganda naših nasprotnikov proti naši mladi državi in njeni junaški vojski, ki so jo sramotili in žalili na vse načine. V rokah imamo ztdeno-beli avstrijski propagandni letak, ki pove vse. Xa njem se vidi, da so Avstrijci temeljito izrabili protivojno razpoloženje prebivalstva po preobratu. Naša propaganda zdaleka 111 dosegla nasprotne in je bila sploh docela brez učinka napram velie-mentni protisrbski in antimili-taristični avstrijski gonji, ki ni ostala brez uspeha. Xavse zadnje pa ne smemo pozabiti dela nam skrajno nenaklonjene plebiscitne komisije, ki je z malo izjemo delala točno po željah naših nasprotnikov. Spričo ta-kojra stanja smo lahko zadovoljni z številom 15278 slovenskih glasov, ki so bili oddani za Jugoslavijo. Danes ob 15. letnici nesrečnega plebiscita želimo le eno: I)a bi število zvestih nam bratov onstran Karavank vztrajalo v veri, tla bo tudi njim prej ali slej na}M»čila zlata svoboda saj krivični režim sam dela na tem, da vzbuja med narodom odpor, nas pa vedno znova opominja, da trpečih bratov ob Zilji, Dravi, v Rožu in Podjuni pozabiti ne smemo. ('as bo iz-lečil vse rane, tako tudi našo najbolj skelečo koroško narodno rano. Saj je tudi naš nepozabni narodni junak general Majster zapisal: Oj saj ne spim, le čakam čas. I11 čakam vas. da gremo skupaj čez Št. Vid, med brate našo Žilo pit.** V A 2 N O ZA f NAROČNIKE 1 ~ Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dm in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo-slali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam aH ja pa plačajte našemu zastopnika v Vašem k~aju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih. t men* so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, f$tr je kaj no-š\h rojakov naseljenih. BOLJŠEVIŠKA URA V MOSKVI PRI STRICU, spisal GanA 111 strani........ JO PRI STRICU................................................. juo PRODANE DUŠE, spisal Joia UkovM. 100 str. Cena JO Kdor hoče vedeti, kaj počno rasisti s nafltm ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagora. Trda vez. 84 strani. Cena __________________________________ .75 Prgeovori. eseji in misU slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena____ J5 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, kl rasmotriva pereče moderne probleme ln pobega ▼ drugem delu T vojno to povojno dobo. Naročilom je priložiti denar, bodisi v 'gotovini, Money Order ali poštne znamke po l ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reka-mandirajte pismo. « KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y, Po triletnem delu je neki sovjetski urar izdelal'veliko uro, ki jo bodo postavili nekje na javnem mestu v Moskvi. Ta ura ima posebno lastnost, da zaigra vsako uro internaci-onalo, med šesto in sedmo pa se pokažejo na njenem kazalniku člani sovjetske vlade. Točno ob "estih se pojavi Vorošilov, vojni minister, šest minut pozneje mu sledi komisar Ordžoniki-dze, šest minut pred sedmo je nastopil zadnji ljudski poverjenik, potem točno ob sedmih pa se pokaže z velikim pompom rdečih žarnic in bojevniške inu-zike "tovariš Stalin.,, Za vsak primer je urar stvar napravil tako, da se dado figure z enim prijemom od montirati in zamenjati z novim1*, CALIFORNIA: San Francisco. Jacob La' t COLORADO: I Pueblo. Peter CoUg. A. SaftlO I Walsenburg. M. J. 8a«uk 1 INDIANA: luilianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chit-ago. Cleers in Illinois) Joljet, Mary Bambicb. Joseph tf-v vat La Salle. J. Spellch Mascoutab, Frank August In North Chicago, Jote Zelene KANSAS: Qlrard, Agnea Močnik lansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlllcr. Fi. Vodoplvee Steyer, J. Cerne (xa penna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stalar MINNESOTA: Chisholm, Vrank Oonfts Ely, Jos. J. Peshel-Eveletb, Louis Goufe Ollttert, Loots Vessel Hibblnfc. John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcb Montana: Roundup. M. M. Pan Ian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowamla. harl Strnlsha Little Falls, Frank Masla OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bubek, Cbas. Kar linger, Jacob Resnlk. John Slaov'A Giranl. Anton Xago