Leto VI., štev. 234
Ljubljana, petek 9. oktobra 1925
Poitnina pavJallrana,
Cena 2 Din
ca Izhaja ob 4. »juiral. ta
Stane mesečno Da 15 —; za Inozemstvo Din *o-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičev« cesta
štev. 16/I. — Telefon šter. j*. Nočna redakcija 1 od 10. ure naprej ▼ Knaflovi ul, St s/L — Teleion št. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravnStvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. s*. — Telefon št. 36.
ioseratnl oddelek: Ljubljana, Prešav nova ulica št. 4. — Telefon St 49«
Podružnici: Maribor, Barvaraka ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda t Ljubljana St 11.84« - Praha čislo 78.180, Wien, Nr. 105.141.
Ljubljana. 8. oktobra.
Ni nobena skrivnost več. da se med slovensko duhovščino Siri ookret. ki Je silno opasen za klerikalno stranko. Mno | i jo se vrste onih duhovnikov, ki obsojajo pogubno politiko SLS ter resno razmišljajo o tem, da slovenska duhovščina ne sme več biti solidarna s to politiko. ker io bo sicer zadela tudi solidarna odgovornost za njene nesrečne posledice. Temu in drugim oportunistič-'tim razlogom se pridružujejo načelni prevdarki. Oni de! duhovščine, ki si je ohranil živo narodno zavest in ni pozabil Krekove oporoke, prihaja do prepričanja. da ie separatistična politika SLS grd zločin na narodu, ki ogroža našo eksistenco v bodočnosti. Tudi dozoreva sooznanje. da je laž. ako klerikalni voditelji in klerikalno časopisje očitajo naprednim političnim organizacijam kultumobojne ali celo protiverske tendence. Postopanje demokratov v zadevi duhovniških plač. stališče napred r"'akov glede konkordata in liturgijske-?a jezika — vse to kaže. da slovenski naprednjaki ne želiio nobenega razdor?, liti s cerkvijo, niti z vero. Voditelji SLS ta razdor le umetno ustvarjajo, da bi še bolj priklenili duhovščino v klerikalni voz in onemogočili, da se zasuje :>z med narodno prosvetno inteligenco narodnim svečeništvom. Številni član ki v »Slovence* so v zadnjem času zopet strašili s kulturnim bojem, na dru-ei strani pa so razni »strokovnjaki« dokazovali. da tudi v politiki velja načelo cerkvene avtoritete in discipline. Proti nekaterim posebno »sumljivim* duhovnikom so bile tudi že izdane varnostne odredbe, ki bi naj zasigurale ostrejšo controlo nači njihovim delovanjem.
Današnji »-Slovenec* je končno pri-• ::al. da se širi med duhovništvom po-ret, ki je fatalen za SLS. Seveda na 5voi poseben način. Klerikalno glasilo dokazuie svečeništvu, da mora služiti ierikalni politiki v imenu katoliške ere in po zapovedi vsakdanje molitve Pridi k nam Tvoje kraljestvo!!* S to naravnost blasfemično argumentacijo repričuje organ ljubljanskega škofa !f venske duhovnike, da je njihovo meno edino le v SLS in beleži »glasove, da je duhovščina začela opuščati te vi-ike za svojo politično oriientacijo.* Da to niso le »glasovi*, dokazuje »Slovenec* naibolie sam. ko poroča, da je "odstvo SLS v teku zadnjih dveh tednov uprizorilo sestanke duhovnikov ar na oetih mestih. Ne sicer radi tega. da bi popravilo omaiane vrste — Bog varuj! — temveč samo radi tega, »da ad ocutos dokaže neresničnost teh glasov* ... In res je bila na teh sestankih soglasno odobrena* politika dria. Ko-ošca. le to ie »Slovenec* pozabi! posedati. da so bili sestanki jako slabi biskani in da so ponekod manjkali žup-:ki iz celih dekanii! In vodstvo SLS e tudi pozabilo razglasiti, da so se istočasno s Koroščevimi shodi vršili v Ljub-iari in drugod sestanki duhovnikov, na oterih politika dria. Korošca ni bila iti enoglasno odobrena, temveč sogla-no obsojena. In še to je morda znano '"dstvu SLS. da se je približno tiste dni mvdila v Beogradu deputaciia slo-enskih duhovnikov, ki nikakor ni pri-
v imenu SLS! Situacija je danes ta. da ie zve-t brezpogojne poslušnosti In solidarnosti slovenske duhovščine s kle-ikajno politiko pretrgana. Slovenki duhovnik se je pričel zavedati, da ;o ga voditelji klerikalizma zapeljali na riva pota, ko so mu stalno govorili, a ie njegova dolžnost mešati vero s Mlitiko. Marsikdo se je sedaj spomnil ^a znamenito pozdravno pismo papeža 5;ia X. iz leta 1906. nemškim duhovni-tom in lajikom. ki poudaria. da so ka-iiki dolžni poslušati papeža v vseh erskih vprašanjih, a da je vsakemu ana neomejena svoboda v vseh za-evah. ki se vere ne tičejo. In medtem o glasilo ljubljanskega škofa celo tam-uraško društvo proglaša za predmet o!?ne verske pažnie in nadzorstva katoliškega duhovnika ter identificira ve-0 s klerikalno politiko, pravi vrhovni erkveni poglavar v istem p:smu. da ie Dri delu za dobrobit človeške družbe reba razločevati dvojni element: reli-ijozni in posvetni, državljanski. Po eri je katolik podiožen papežu, po o.istvu pa cesarin ali moderno rečeno arodu in njegovi državi. S tem je ra-ež odklonii teorije o potestas direeta ]i indireeta odnosno direktiva cerkve politiki in je po mnenju voditeljev emških katolikov pripustil, da se tudi laivernejši sinovi cerkve otresejo kle-ikalne in konfesijonnlne politike. Ako danes pri nas skuša zatreti svobod-preudarek v vrstah duhovščine z re-i?''oznimi argumenti, potem je ta nauk direktnem nasprotstvu s svobodo, ki ie v tem oziru proglasil papež za emce in ki naravne velja tudi za katoliške duhovnike in lajike vsakc?a rtigega naroda.
Dejstvo, da se je slovenska duhov--:na dosedai postavljala v službo ene dine stranke, ki je povrh še zasledo-ala našim bitnim naciionalnim intere-
Intrige okoli rekonstrukcije kabineta
Radičevci bi hoteli dobiti neposreden vpliv na zunanje In notranje ministrstvo ter okupirati ministrstvo saobračaja. — Utis Radičevega potovanja v Beogradu. — V nervoznem pričakovanju Pašiča, Beograd. 8. oktobra, p. Z odpotova-njem Stjepana Radiča iz Beograda je zavladalo danes v prestolici zopet za-
tišje v političnem življenju. Radič je bil danes v Topoli, kjer je položil venec na grob pokojnega kralja Petra Osvoboditelja. V Beograd se namerava povrniti še nocoj, kjer hoče počakati, da pride ministrski predsednik Pašič. Nekateri politiki so danes trdili, da je predsednik vlade zopet obolel in da bo zato njegov povratek zavlekel. Zato se je Vaš dopisnik obrnil nocoj do ministrskega predsedniška, kjer so mu povedali, da ta vest ni resnična in da je g. Pašič popolnoma zdrav. Ni pa še znano. kda> prispe v Beograd.
Politični krogi živahno razpravljajo o Radičevih izjavah, ki nikjer niso napravile usodnega vtisa. Današnja «Reč* prinaša uvodnik pod zaglavjem «Radičeva avdijenca. mega!omaniia in prepotenca*, kjer opozarja na to, da je začel Stjepan Radič nastopati kot nekak poseben faktor, ki por - '---'ju o poedinih resertnih zadevah.	:e
začel posegati v kompet" notrT\'e-ara ministra, ko poroča	o občin-
skih volitvah, vmešav- je začel v resort g. Rado.ieviča. č. ;)rav imamo ministra za promet. Radič je rsoročal vladarju o izsel.ieniškem vprašanju, dasi imamo ministrstvi za zunanje posle In za socijalno politiko. Najzanimivejše je, pravi «Reč», da posega Radič celo v kompetenco ministrskega predsednika samega, ko pripoveduje, da je njegov vstop v vlado sklenjena stvar in da bo Pašičev zastopnik, kakor da sploh ne
gre. da bi o tem razmišlja! predsednik vlade. Radič nastopa kot da je vse to že zdavnaj določeno. Zakaj, ako tega rie bi hotel storiti g. Pašič. bo popravil napako g. Ljuba Jovanovid.
Naknadno se sedai čuje, da pripravlja Radič tudi druge spremembe za slučaj rekonstrukcije kabineta. Predvsem mu gre za to, da bi spravil v vlado svojega amerikanskega agitatorja drja. Kežmana, ki naj bi postal državni podsekretar v zunanjem ministrstvu in prevzel tam izseljeniški oddelek, ki si ga je Radič zanj izmislil. Tudi dr. Maček naj bi bil imenovan za državnega podtajnika in sicer v notranjem ministrstvu. kjer bi naj vodi! hrvatske agen-de. Zato je pa Radič pripravljen žrtvovati drž. podsekretarja v ministrstvu prosvete Pasariča. Pri rekonstrukciji kabineta bi naj izpadel iz vlade tudi minister Krajač, ker želijo radičevci zamenjati resort trgovine z ministrstvom saobračaja. Zato tudi živahno podpirajo borbo Brodarskega sindikata proti ministru Radojeviču. Vse te stvari delajo pri radikalih s!abo kri. Razumljivo je, da postaja napetost vedno večja in da se z veliko nervoznostjo pričakuje povratek min. predsednika Pašiča. Kraljev odhod v Topolo se pri radikalih komentira tako, da v!adar ne želi vplivati na Pašičeve odločitve, ki se pričakujejo koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna. Za jutri dopoldne ob 10.30 je napovedana seja ministrskega sveta. Malo poprej se snide k seji Da-vidovičev demokratski klub.
Boj za Radlčev ministrski portfelj
Informacije beograjske «PoIif?ke» o stališču radikalov in Pašiča napram Radičevim aspiracijam.
Beograd, 8. oktobra, r. »Politika« se bavi z Radičevim prihodom v Beograd ter izvaja: St. Radič je sam izjavil, da je prišel v Beograd v svrbo rešitve mnogih važnih vprašanj, ki so v zvezi z delo.n vlade in par lamenta. V radikalnih krogih se to potrju;e in pristavlja, da ima bivanje Radiča v Beogradu med drugim namen, doseči daleko-sežr.e premestitve rn odpustitve uradništva na Hrvatskem. Snoči so izjavl:ali ugledne.iši radikali, da o kakem premeščenju uradnikov v Hrvatski n« more biti govora. Korektni uradniki ne morejo biti prestavljeni, iz službe bodo odpuščeni samo oni uradniki, ki so zakrivili protizakonita dejanja in ki se jim dokaže krivda.
Medtem ko Radič hi radičevci izjavljajo, da bo Radič postal podpredsednik vlade, pa
piše »Politika«, da so radikali glede aa to vprašanje deloma zelo rezervirani, deloma pa odločno zagotavljajo, da ie popolnoma izključen Rndičev vstop v vlado, zlasti pa kot njen podpredsednik. Vsekakor pa smatrajo vodilni radikalni politiki za potrebno, da postane Radič prej član parlamenta. Radikali neprestano zagotavljajo, da je vse odvisno od Pašiča. ki ni voljan gledati Radiča v vladi. najmanj po kot podpredsednika. Ako pa bi se na Pašiča preveč pritiskalo, potem ni izključeno, da se odloči proti vsakršnim iz-premembam, radi česar bi sedanja vlada ostala nadalje kakršna je. Iz vsega tega je razvidno, zak!juču!e »Politika« svoja razmo-trivanja, da obstoje med radikali in radičevci še vedno nesoglasja v naziraniih o Radi-čevem vstopu v vlado.
Sistematično odpravljanje demokracije v Italiji
Delokrog rimskega guvernatorata bo samo administrativen« —
Guverner bo opravljal vse občinske posle,
administrativen delokrog. Tako ostane politični delokrog v polni meri ri^^ke-mu prefektu. Delokrog rimskega gu-
Rim, 8. oktobra, a. Danes dopoldne se je vršila v viminalski palači pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussoliniia seja ministrskega sveta.
Ministrski predsednik je poročal o konfercnci v Locarnu ter o direktivah, ki iih ie dal italijanski delegaciii.
Nato je notranji minister Federzoni predložil načrt zakonskega predloga, ki določa delokrog rimskega guver~T-torata. Ta guvernatorat bo imel samo
vernerja obsega teritorij občine mesta Rim, v katerem bo guverner opravlial vse posle, ki so jih dosedaj onravl;?!i župan, občinski svet in občinski odbor. Organi guvernatorata bodo guverner, dva podguvernerja, deset rektorjev, 80 konzultatorjev, rimska konzulta in rimski magistrat.
Gcspodsisko-frnančni komllsi ministrov
Beograd. 8. oktobra, p. Gospodarsko^fi« nančni odbor ministrov je imel danes sejo. na kateri je razpravljal o vprašanju zgradbe ministrstva za trgovino in industrijo. Skle« nili so razpisati licitacijo. Ministri so tudi razmišljali, ali ne bi kaza'o, najeti priprav* no poslopje ali pa ga kupiti. Potem so go« vorili o likvidaciji sladkorne tovarne na Čukarici. Sklenili so, da so ima to vpraša« nje likvidirati na ta način, da država kupi tvornico.
Atentat na češkoslovaškega nošftre''^ rr:nistra?
Pr; ga, 8. oktobra, s. »Češke Slovo* pero« ča. da je bil včeraj proti avtomobilu pošt« rc-ga ministra dr. Frankeja pri vožnji pred Revnincam oddan strel, ki je zdrobi! okna pvtomobila. Minister ni bil ranjen. Sumijo, da gre za atentat.
g-^O	___U__________i_LL—ti	n^a
som nasprotni program, je povzročilo marsikatero nepotrebno ostrino v naših notranjepolitičnih bojih in ustvarilo mnoga nepotrebna nasprotstva. Kulturna in gospodarska škoda je bila ogromna. Nastaiajoči ookret med slovensko duhovščino nas navdaja z na-do. da bi mogle v tem oziru nastopiti lepše razmere in splošno ublaženie političnih prilik v naši ožji domovini. To bi biio tudi za veljavo slovenskega rodu v naši nacijonalni in državni politiki ogromnega pomena.
Reguliranje praznikov
v Sarajevu
Sarajevo, 8. oktobra, p. Zaradi treh ver je imel doslej v Bosni vsak teden po tri praz« nike fpetek za muslimane, soboto za Žide in nedeljo za kristjane). Ker je to dejstvo dajalo povod za nečedno konkurenco med trgovci, so oblastva določila, da velja odslej za tedenski praznik samo nedelja.
Muslimanska borba za klobuk
v Sarajevu
Sarajevo, 8. oktobra, n. Tu se vodi ostra borba med starimi in mladimi muslimani za in proti klobuku. Boj je izzvala turška vla» da v Angori, ki je prepovedala državnim nameščencem nositi fez in določila, da mo« rajo nositi klobuk. V Sarajevu se je usta« novi! klub skoraj samih mladeničev, ki pro« pagirajo nošnjo klobuka, češ da je fe« znak konservativnosti.
Novi francoski m oistri
Pariz, 8. oktobra, a. Vsled imenovanja iustičnega ministra Steega na mesto mar« šala Lvauteya v Maroku, je bil imenovan za justičnega ministra dosedanji naučni mi« nister De Monzie, čigar mesto zavzame do= r-danji državni podtajnik Delbos. Časopis« je povdarja, da se je ta izprememba izvr« šila nepričakovano hitro. Painlevč je ponu« ril justično ministrstvo senatorju Moriš Sarrotu, bratu bivšega ministra za koloni« jo Albertn Saroftu. Ker pa je ta odklonil, je ponudil to listnico naučnemu ministru De Monzieu.
Pred razjasnitvijo položaja v Locarnu
Važnost Briandovega sestanka z dr« Stresemannom v AsconL Francosko stališče glede pakta. — Naloge poljske delegacije. Včeraj se je vršila razprava o vstopu Nemčije v Zvezo narodov.
Locarno, 8. oktobra, d. O včerajšnjem sestanku med francoskim zunanjim ministrom Briandom in nemškim drža\-ni.-n kan-
celarjem dr. Luthrom, ki se ie vršil v hotelu Helvetia v Asconi, se dozr.avajo nastopne podrobnosti:
Državni kancelar dr. Luther se je malo pred enajsto uro pripeljal z avtomobilom iz Locarna, kmalu po enajsti uri pa se je sestal na terasi hotela Helvetia z Briandom in njegovim tajnikom. Razgovor med obe.na državnikoma je trajal tričetrt ure. To je prvi slučaj Briandovega sestanka z nemškim ministrom Izven konferenčnega kraja.
Dr. Lutlier ie odklonil vsak sprejem novinarjev, Briar.d pa je izjavil, da ie zadovoljen z razgovorom. O vsebini razgovora ni omenil niti besede.
Pariz, 8. oktobra, s. O razgovoru med Briandom in dr. Luthrom v Asconi ugotavlja »Temps«, da je ta sestanek za konferenco velikanske važnosti. Dejstvo, da so Nemci po tem sestanku še vedno v Locarnu in da se pogajanja normalno nadaljujejo, mora vzbujati zaupanje. Sicer pa ima Francija še vedno dovolj vzroka, da ne zaupa Nemčiji, čije vlada ie pod vplivom nacionalistov in ki hoče igrati na rusko in angleško karto. Dr. Luther se mora radi tega očitno odločiti za eno ali za drugo politiko.
Kakor poroča »Matin«, je povzročilo odkritje tatvine varnostnega pakta veliko vznemirjenje v Locarnu. Ugotovitev, da je prišla vsebina pakta, o katerem bi morali varovati vsi delegati največjo tajnost, v roke italijanskih novinarjev, je delovala na zavezniške delegate kot eksplozija bombe. Sredi noči so se sestali delegati k izredni seji, na kateri so izjavili italijanski delegati, da ne more;o razumeti, kako so prišli italijanski novinarji v posest rokopisa-
Isti list poroča, da je nameraval sovjetski komisar za zunan:e zadeve Čičerin potovati v Locarno, da pa mu je švicarska zvezna vlada zabran"a prihod na švicarsko ozemlje.
»Temps» piše: Renski pakt se bo moral sklenit! v neokrnjenem okvirju mirovnih pogodb, ali pa je bolje, da se sploh ne sklene in da ostanejo zaveznikom pravice in garan-
cije, ki izvirajo iz mirovnfh pogodb. Slabo bi bilo, ako bi se garancije, ki nam jih je dala versašlleska pogodba "proti novi nemški nevarnosti, spremenile na naš račun v korist Ne.nčije. Glede renskega pakta je tre<-ba ponovno proučiti ves varnostni problem. Čim prel se to zgodi, tem bolje bo. Nemci so prišli v Locarno zato, ker so mislili, da se njihovi predlogi strinjajo z načeli, izra" ž eni mi v zadnjima dvema francoskima notama. To je trden temelj za koristna pogajanja. Tega temelja zavezniki ne bodo zapustili niti za trenotek v nadi. da se sklene pogodba, k: bo veljala za bodočnost.
Varšava, 8. oktobra, p. Stališče poljske delegacije v Locarnu je bilo soglasno določeno na seji ministrskega sveta. Poljska delegacija stoji odločno na stališču nedotak" Ijivih sedanjih poljskih meja ter bodo odklonila vsak poskus o.najanja tega stališča.
London, 8. oktobra, a. *Daily Telegraph« poroča iz Locarna, da bo poljska delegacija v primernem trenotku zahtevala na konferenc;, da se zasliši tudi Rusija, kakor ostale pri zavarovanju vzhodne meje interesirane države. Poljska bo storila ta korak v smislu sporazuma, sk!en'enega med poljskim zunanjim ministrom in Čičerinom v Varšavi. Polj sko zahtevo bo ba:e podpirala tudi Nemčija.
Locarno 8. oktobra, k. Na današnji seji konference so delegati razpravljali o glavnem vprašanju, namreč o vstopu Nemčije v Zvezo narodov ter o interpretaciji čl. 16. Pri razpravi se je pokazalo, da so težkoče manjše, kakor se je mislilo. Razprava o vzhodnem paktu se bo pričela v pondeljek.
Praga, 8. oktobra, k. Češkoslovaški tiskovni urad poroča iz Locarna: Čeprav obzorje še,, ni popolnoma jasno, obstojajo znaki da bo položaj kmalu raz:asnje:i. Za sedaj gre za to, kako b; se ugodilo zahtevi Nemčije spraviti v sklad individualno garancijo razsodniških pogodb po Franciji s pogodbo o Zvez: narodov. Zaradi tega skuša Francija najti formulo, po kater: se ne bi stališče njenih vzhodnih zaveznikov na noben način poslabšalo. Ni izključeno, da se bo našla taka formula.
Nemško-ruski varnostni pakt?
Čičerin je baje predlagal v Berlinu nemško-ruski protipakt, ki naj bi se sklenil po locarnski konferenci. — Nov belgijski predlog.
Pariz, 8. oktobra, s. Berlinski poročevalec lista »Petit Parisien* poroča: V diplomatskih krogih se zagotavlja, da je nemški zunanji minister dr. Stre-semann prošli teden s Čičerinom proučil vprašanje, kakšni bi b!li rusko-nem-ški odnošaji, ako bi Nemčija podpisala varnostni pakt in stopila v Zvezo narodov.
Z ruske strani se ie pri tem predlagal nekak nemško-ruski protipakt. v katerem bi se Rusija in Nemčija medsebojno obvezala, da se v bodoče ne bosta napadli ne vojaško, ne gospodarsko, niti s finančno blokado. Ta protipakt bi se sklenil kasneje in se prilagodil oo-zitivnim uspehom konference v Locarnu.
To je eden glavnih vzrokov, zakaj nemška delegacija noče končnoveljav-no skleniti pakta v Locarnu, ker je nemško-ruski varnostni pakt po izia-
vah Čičerina določen zato, da bi eventualno stopil v veljavo ob istem času. kakor zapadni pakt.
Berlin, 8. oktobra, s. «Vorwarts* poroča iz Locarna, da je Vandervelde glede vzhodnega vprašanja stavil predlog. naj bi Francija po vstopu Nemčije v Zvezo narodov in po notifikaciji varnostnega pakta pri Zvezi narodov podala enostransko izjavo, da bi bila pripravljena pomagati Poljski, ako bi nepristranska organizacija ugotovila napad Nemčije na Poljsko. To bi imelo to korist, da ta izjava Francije ne bi prišla v pogodbe glede razsodišč, temveč bi tvorila Ie enostransko izjavo.
Vandervelde je danes izjavil novinarjem. da še ne more pregledati da-lekosežnosti nemških predlogov. Vendar pa se mu zdi nemogoče, da bi se s tem otvoril izhod, ki ga želiio vsi udeleženci pogajanj.
Protikcmanistlčsia akcija aEgleške vlade
London, 8. oktobra. I. Notranji minister Joynson Hicks, imenovan »Mali Mussolžni« je v nekem svojem sovotu namignil na odredbe. k! Jih namerava vlada izdati proti ko munisto— Do i.edai se k vlada posluževala svojih >.. . . ..'"de izgona in nadzorovanja tujcev, k: s.; . . "lačeni kot •■nezažeijeni« toda ni imela nx;i, da bi mogla nastopiti proti angleškim komunistom, ki vršijo deloma po zunanjih navodilih nevarnejšo propagando kakor pa tu;cl. Proti tujcem je bilo mogoče nastopati sodnim potom, proti do* .načinom pa ne, ker je v veljavi svoboda govora in politične akcije. Posledice te politike so bile neizogibne. Danes priznava vlada komunistično nevarnost. Na zadnji seji ministrskega sveta je bil sprejet sklep, da se pripravijo potrebni zakonski načrti, ki bodo omogočfli delovanje angleških komunistov. Komunistična propaganda bo v novem zakonu označena kot poskus nasilne izpremembe ustave.
D man ti -umunskega
poslaništva
Beograd. 8. oktobra, p. Rumunsko poslaništvo je izdalo popoldne komunike, v katerem zanika vest beograjske »Politike«, da je sklenila Rumunlla sporazum z bolgarsko vlado o obojestranskem izročanju poli" tifaih krivcev. Komunike veli, da rumunskl kabinet ni nikdar in z nobeno vl~do sklenil kakršnegakoli sporazuma, ki ne b-; bil v skla dit z običajnimi načeli in mednarodnim pravom.
Italijanski dolgovi Ameriki
Rim. 8. oktobra, a. Kakor poroča cAgenzia Volta*, se bo italijanska delegacija za pogajanja z Ameriko glede medzavezniških dolgov dne 22. t. m. ukrcala v Napolju, da se odpelje v Ame riko. V Newyork dospe 1. novembra, odkoder odpotuje takoj v Washington. Smatra se, da bo delegacija dovršila svoje delo v enem tednu, vendar ta rok ni končnoveljavno določen, ker noče italijanska delegacija napraviti iste po-greške kakor francoska, ki si je določila stalen rok in je kasneje bilo nemogoče podaljšati pogajanja. Člani delegacije so finančni minister Volti, državni podtajnik za zunanje zadeve Gran-di, poslanik v \Vashingtonu Novile de Martino, conte Bonin Longare, dr. Pi-relli, komendator Albert in kot tajnik legacijski tajnik ButtL
Mednare 'na konferenca o potnih listih
Pariz, 8. oktobra, s. Pododbor, lei ga je pred enim letom določila Zvena narodov, da prouči težave glede potnih listov, je sedai sprejel dnevni red ter ga predložil Zvezi narodov s priporočilom, da ga sprejme. Predlog se glasi: Zveza narodov se naproša naj povabi vse države aa konferenco, ki bi se vršila koncem aprila ali koncem maja ta ki b[ razpravl ala o potnih listih.
„Buster Keaton"
pride«
Xino Ideal
Koroški dan 10. in 11. oktobra v Ljubljani
Akademijam Sobota 10. oktobra ob 8. uri tvečer v Uplonski dvorani. Govori pesnik Oton Župančič; petje: tenorist S. Banovec; zbori: Glasbena Matica, »Ljubljana*, Ljub* Ijanski Zvon; klavir: prof. Ravnik in Zora Zamik.
V	nedeljo 11. oktobra ob 11. uri pred unh verzo javno zborovanje. Po zborovanju ob hod po Wolfovi in Prešernovi ulici, Ale. ksandrovi, Bleiweisovi in Rimski cesti, Ve« govi ulici. Razhod pred univerzo. Popoldne ob treh v dramskem gledališču mladinska predstava M. Grošelj: Pravljica bodočnosti, ki jo izvajajo gojenke ženske gimnazije in licejske osnovne šole. Nastop pevskega zbo ra učiteljiščnikov pod vodstvom skladatelja Emila Adamiča.
V	soboto in nedeljo vKoroika razstava, v pritličju Narodnega doma. Razstavljeni materijal sta zbrali Jugoslovenska Matica in Orjuna Šentpeter.Vodmat. Rojaki! Ude« ležba je za nas vse obvezna. Vsakdo izmed nas mora skrbeti za čim večji poset teh pri« reditev.
Poziv ljubljanskemu prebivalstvu. Nam vsem je še v živem spominu s kako prisrč« no ljubeznijo je sprejelo septembra 1920. ljubljansko prebivalstvo koroško mladino, ki je prihitela takrat na obisk v Ljubljano. Ko so se koroški malčki zopet povrnili v svoje domove niso imeli drugega govorje« nja, kakor o naši Ljubljani. Danes je tem našim sinovom zaprta pot v Ljubljano. Vsled svojega slovenskega rodu so izpostav ljeni vednim in neznosnim silam koroških bojnih društev ie celovške vlade, ki jim ovi« ra in razriva društveno življenje ter odre« ka včasih tudi najmanjše državljanske pra« vice.
V	soboto 10. in v nedeljo 11. oktobra je peta obletnica nesrečnega koroškega ple* biscita. Ta dva dneva moramo manifestirati za koroške Slovence. Zato je naša dolžnost da se v največjem številu udeležimo obeh glavnih manifestacijskih prireditev to je akademije v soboto ob 8. uri zvečer v Uni« onski dvorani in javnega zborovanja ter obhoda v nedeljo 11. oktobra ob 11. uri na Kongresnem trgu. Udeležba pri teh dveh manifestacijah naj pokaže našo odločno zahtevo po združitvi s koroško Slovenijo. Vsakdo izmed nas naj bo agitator za šte« vilni obisk manifestacij, ki naj bo obvezen za nas vse.
Jugoslovenska Matica.
m
Nova mladinska igra. V nedeljo 11. t. m. popoldne ob 3. uri se - prizori v dramskem gledališču prvikrat mladinska igra prizna« ne mladinske pisateljice gdč. Marije Gro» šljeve: Pravljica bodočnosti. V njej nasto« pijo vile, kraljica, ugrabljena otroka Jadran ka in Ziljanka ter vila Jugoslovenka. Poleg teh nastopijo tudi živali: veverica, jež, zaj« ček, polž in lisica. Uvodno sliko tvori babi« ca, kip ripoveduje svojim vn;;':om. Dejanje se vrši sredi kresne noči. V pravljico je vpletena godba in resne baletne točke. Pri predstavi nastopi tudi mešani zbor gojen« cev in gojenk državnih učiteljišč v Ljublja« ni pod vodstvom skladatelja Emila Adami« ča, ki nam zapoje par domorodnih in koro« ških narodnih pesmic. Vstopnice za to mla« dinsko predstavo so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Igra bo zabavna tako za odrasle kakor tudi za našo mladino. Je izredno ljubka in polna navdušujoče vse« bine.
Pesnik Oton Župančič govori v soboto dne 10. t. m. zvečer ob 8. uri na akademiji »Koroškega večera», ki se vrši kot resna kulturna manifestacija za koroške Slovcnce v unionski dvorani. Redke so prilike, da nastopi naš najodličnejši pesnik kot govori nik. Rade volje e je odzval prošnji Jugoslo venske Matice, brezdvomno tudi za to, da tudi pri tej priliki pokažo svojo globoko nacijonalno zavest in ljubezen do naših za« sužr.jenih bra.O" in sester. Prepričani smo, da bo tudi ta njegov govor prava umetnina in evangelij nas vseh. Iz pesniške duše bo vrela ta večer naša beseda, mi vsi pa bo* dirno njcr! verni poslušalci. Župančičev go« vor naj bo sovražnikom koroških Slovencev dokaz, da mi vsi in to prav vsi čutimo z njimi in delamo za nje.
;Ya sobotnem «Kcroškem večeru» v uni« Or-1-: dvorani nastopi poleg tenorista Ba« novca tro/e ljubljanskih pevskih zborov, in sircr: aGlasbena Matica«, «Ljubljana» in ^Ljubljanski Zvon«. Spored je skrbno se« stavljen in bo nudil lep umetniški užitek. Polna unionska dvorana naj pri tej priliki resno manifestira -a koroške Slovence. — Predprodaja vstopnic, od 25 Din navzdol, je v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. R^ialc! posciitc akademijo!
KoroSka deželna vlada in njen eksponent celovški «Heimatsdienst» pripravljata za so« fcoto in nedeljo velikanske in šumne vese« lice v Celovcu. Iz cele Koroške so kar ko« mandirali ljudi za te slovesnosti. Prišli pa bodo tudi izven koroški gostje na posete v Celovec in vsi ti bodo porabili tudi to prili« ko, da bodo ponovili in povdarili svojo pri« ključitev k Nemčiji. Kaj naj storimo mi ob tej priliki? Za šumne veselice nimamo prav nikakega povoda. Zibelka Slovenstva in prav veliko število koroških Slovencev je odtrganih od nas in žive izven naših držav« nih mej. Za te naše nesrečne brate in sestre povzdignimo ta dva dneva svoj glas in od« ločno zahtevajmo njihovo priklopitev k Ju«
Opozarjata se, da eden pat
nogavic z žigom In xnamko (rdečo, modro ali zlato} "
»ključ«
traja kakor Štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte 8*. — Nogavice brez žiga
goslavfji. Obljubimo, da ne odnehamo pre« je, dokler se ne prestavijo državni mejniki s Karavank proti severu, dtleč tja za našo Dravo. Slovenska jezikovna meja proti se« veru, mora biti tudi državna meja kralje« vino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za koro« ško Slovence pa povzdignemo svoj glas, ako se udeležimo prireditev in manifestacij, ki jih priredi Jugoslovenska Matica v teh dneh V Ljubljani bodi obisk »Koroškega večera« v soboto ob 8. uri v unionski dvorani ter javno zborovanje v nedeljo ob 11, uri ob« vezno za vse.
Nova ofenziva fašizma
Pred Jesenskim zasedanjem parlamenta. — Razoad aventlnskejra bloka. — «Zgodovinski datum 2. oktobra*. — Ofenziva proti socialističnim in klerikalnim sindikatom. — Preustroj senata.
Rim, 6. oktobra
Jesensko zasedanje parlamentov velikih evropskih držav obeta biti precej viharno. Baldvvinov kabinet bo imel izbojevati ostro bitko z liberalci in so cijalisti. ki so vložili številne interne' lacije. V francoskem parlamentu name ravajo izzvati socijalisti vročo debato o Maroku in o finančni politiki vlade, V Berlinu bo moral dr. Stresemann zagovarjati politiko renskega pakta, pri kateri priliki ga bodo skrajni nacionalisti napadali s političnimi topovi najtežjega kalibra. Najzanimivejše jesensko parlamentarno zasedanje pa bo v Italiji, kjer se po 14 mesecih zopet znajdejo fašisti in njihovi nasprotniki iz obličja v obličje.
Znameniti aventinski blok. ki so ga po umoru poslanca Matteottija ustanovili demokratje, klerikalci, socijalisti unitarci, maksimalisti in republikanci, je v popolnem razsulu. Aventinci. ki so zapustili parlament na Montecitoriju, so upali s svojo abstinenco izzvati v deželi odpor proti fašizmu, izolirati vlado in dovesti do padca režima. Njihove nade so se izjalovile. Mussolini se ni dal uplašiti in parlament je zboroval dalje. Ljudstvo se je utrudilo slediti brezplodni abstinenčni politiki in aven-tinske skupine so izgubljale na svojem vplivu.
Vlada je dala izglasovati v parlamentu vse zakone in reforme, ki jih je smatrala za potrebne. Odsotnost opozicije je le olajšala potek debat. Tako je Mussolini izvedel ustavno posvetitev fašistovske revolucije in je začel spreminjati politični in sociialni ustroj dežele. Kot krono socijalnega dela hoče izvesti globoko revolucijo v delavski zakonodaji in docela reformirati sestavo in vlogo senata.
Od aventinske opozicije so bili maksimalisti prvi, ki so uvideli, da nimajo ničesar več početi na Aventinu in so sklenili vrniti se v parlament. S tem so razbili blok opozicije. Njihovemu begu je sledil umik republikancev in preostali klerikalci, socijalisti unitarci in demokrati s strahdm opažajo vedno večjo samoto okrog sebe.
Med tem časom so izvedli fašisti no-votarijo. ki upajo, da postane smrtni udarec za njihove nasprotnike v delavskih vrstah. Kot je znano, obstojajo v Italiji poleg fašistovskih tudi številne socijalistične strokovne organizacije, včlanjene v Splošni zvezi dela. ki je bila včasih vsemogočna na sindikalnem polju, in klerikalni ali beli sindikati. 2. oktobra pa so zastopniki fašističnih korporacij sklenili z Industrijsko konfederacijo sporazum, po katerem priznavajo odslej industrijci le fašistične delavske strokovne organizacije in se obvežejo pogajati se samo z njimi, fašisti pa priznajo Konfederacijo kot edino organizacijo industrijcev. Fašistovski listi imenujejo 2. oktober tega leta «zgodovinski datum*, ker pričakujejo, da bo sporazum, sklenjen na ta dan. ubil socijalistične in klerikalne sindikate in izročil fašistom monopol nad delavskim strokovnim gibanjem.
To pogodbo je potrdil tudi veliki fašistovski svet, ki te dni zboruje v Rimu. Dotična resolucija pravi: »Sindikalno gibanje, ki je potreben in neuničljiv pojav modernega življenja, mora država nadzirati in ga inkorporirati. Priznati se more za vsako vrsto podjetja ali za vsako kategorijo delavcev ena sama strokovna organizacija, ki mora imeti nacijonalnl značaj, to se pravi: mora biti fašistična. Samo talce priznane organizacije smejo zakonito zastopati delavce in sklepat; kolektivne pogodbe.» Ostale str'-' organizacije sicer lahko obstojajo še nadalje, toda njihov- oomen postane malenkosten vsled fašistovskega monopola na delavske stanovske zveze. Ustanoviti se ima končno posebna »magistratura del lavoro*. ki ima skrbeti za izvrševanje kolektivnih pogodb. Resolucija pravi, da se mora zabraniti samoobramba razredov, t. j. izpor in stavka povsod, zlasti pa z vso strogostjo v državnih in javnih institucijah. Fašisti hočejo odpraviti stavko kot orožje delavcev za izboljšanje položaia in mesto njih uvesti kot edino metodo obvezna pogajanja. Na ta način upajo ojačiti tekmovalno sposobnost italijanske industrije ter obenem izviti socijalistom. komunistom in klerikalcem najučinkovitejše orožje.
Konsternacija med opozicijo je ogromna. V socijalistični Splošni zvezi dela obstoja celo tendenca, naj se Zveza iz protesta — razpusti. Drugi predlagajo, da se mesto tega samomorilnega koraka vloži pritožba pri strokovni interna-cijonali, pri mednarodnem uradu dela v Ženevi in pri Zvezi narodov, ki naj iz-vrše na rimsko vlado pritisk za oču-vanje sindikalne svobode.
Strokovna ofenziva fašistov ima spremljevalca v dmeem dalekosežnem
načrtu, ki teži za preustrojem senata v »zastopstvo socijalnih sil naroda*. Načrt. ki ga je izdelal Mussolini in o katerem poroča na fašističnem velikem svetu, določa, da bodo nove senatorje odslej volile provincijske Korporacije strokovne zveze. Dosedanji senatorji
Ea ostanejo v svojih funkcijah do smrti, tevilo senatorjev bi se torej v smislu te reforme vsaj podvojilo.
Fašisti pripravljajo, kot vidimo, za tretjo obletnico pohoda na Rim ofenzivo velikega stila. Razbita opozicija, če noče kapitulirati, bo primorana obnoviti enotno fronto v novi obliki z opustitvijo pasivnih metod Aventincev. Vrniti se bo morala v parlament, kateremu se obeta burno zasedanje. Umor fašističnega podtajnika Luporinija in temu sledeč pogrom prostozidarjev v Firenzi in v ostali Toskani je zadostno opozorilo, da je Italija še daleč od zaželjene konsolidacije in pomirjenja duhov.
V
ojna v
Pariz. 6. oktobra.
Danes se lahko že skoro z gotovostjo trdi. da se je Abd el Krimu za letos posrečilo uiti svoji usodi. Kot je nekdaj Mojzesove Izraelce baje rešilo morje pred faraonovimi četami, tako bo rif-skim vstašem v kratkem prihitelo na pomoč nebo z ogromnimi nalivi dežja. V nekaterih delih dežele ie že pričeto liti. Ko pa nastopi prava doba deževia. bodo Večje vojaške operacije postale nemogoče, če ne pride do poraza Riiov cev z drugimi sredstvi kot s topovi, bo Abd el Krim kraljeval nad svojimi bojevitimi. hrabrimi in fanatičnimi Berberi vsai še do prihodnje pomladi.
Maršala Petama in španskega diktatorja Primo de Rivero bo vreme v kratkem prisililo ustaviti operacije in tedaj nastopi doba zimovania. Zato hite tako Spanci kot Francozi, da še letos prodro čim globlje v Rif in zavzamejo najprimernejše postoianke. iz katerih bodo po končani zimi skušali zadati smrtni udarec rifskim vstašem. Njihov glavni cili je sedaj, da obkolijo Rif z vseh strani in tako omogočijo za zimo najstrožjo blokado upornega ozemlja. Obkoljen:e Rifa bo. kot una.io. ne le odrezalo Abd el Krimovi vojski dovoz orožia in streliva, marveč tudi izzvalo v deželi pomanjkanje hrane in končno lakoto. V tem slučaju se bo imel Abd e! Krim boriti ne le proti navalu obeh nanadajočih armad, ampak tudi proti izbruhu nezadovoljstva med lastnim ljudstvom.
V tem cilju so Španci zavzeli krai Ajdir, ki je služil Abd el Krimu kot presto-lica in ki je obenem središče prometnih žil v Rini. Zdai so se Španci polastili še Svaha na vzhodni fronti in se občutno približali francoski iztočni armadi. Francozi s svoje strani so. oprti na tanke in blindirane avtomobile, prodrli 30 km se orno od Kifana Samo še kakih 45 km loči Francoze od Ajdira in le 18 km od španskih čet. Zveza med obema armadama bo na ta način vzpostavljena v naikrajšem času.
Abd el Krim se le malo brani. Njegove čete se koncentriralo v notranjščini, da v primernem trenutku zopet zavze-mo iniciiativo vsai na eni točki fronte. Abd el Krim drži disciplino s skraj.iimi sredstvi. Da ustavi uda.ianje plemen, je uvedel pravo strahovlado. Kot poročajo iz Tangerja. so v Rifu usmrčenia na dnevnem redu. Naivečjo konsterna-cijo je izzvala vest, da .ie dal Abd el Krim ubiti svojega zunanjega »ministra« radi izdaje rifskih interesov. Sidi Mohameda Zerkana so privezali pred topovsko žrelo in strel je raznesel truplo v kosce.
Abd el Krim pričakuje rešitve od zime. On se nadeja v desorganizacijo nasprotnika v dolgotrainem deževju, kar bi mu omogočilo odločilen udarec ali pa vsaj prisililo nasprotnike k mirovnim pogajanjem.
Upravičen pa je dvom. da bi mu bila bojna sreča mila do te stopnje. Francija in Španija ne smeta kloniti pred Abd el Krimom, ker branita v Rifu ne le svojo nadoblast nad Marokom, ampak tudi celokupni kolonijalni imperij Evrope v severni Afriki in celem muslimanskem svetu.
Politične beležke
4- Slovenska fronta in klerikalci. Naš
Iisit je napisal ob priliki dr. Koroščeve-ga vabljenja za osnovanje enotne slovenske fronte, da potrebuje to slovensko fronto klerikalna stranka le zase in cla njena zgodovina dokazuje, da klerikalni stranki ni bilo nikdar mar sloven stvo, ker je za Avstrijo enotno slovensko fronto razbijala, ko je bila narodna eksistenca Slovencev v resnici ogrožena. »Slovenec* odgovarja, da nismo doprinesli dokazov. Ne vemo. zakaj bi navajali splošno znane stvari. Ali ni bila klerikalna stranka že ustanovljena zato, da se razbije enotna slovenska "ronta? Ali ni ona zaradi svojih političnih interesov nastopila proti vsem splošno narodnim organizacijam in osnovala napram njim svoje politično pobarvane protiorganizacije. To se je zgo dilo pri Sokolu, družbi sv. Cirila in Metoda, prosvetnih in drugih organizacijah. Povsod je klerikalna stranka odvračala ljudi od narodnih kulturnih ustanov po geslu svojega učitelja dr. Mahniča, da je narodnost poganstvo. Ustanovila je sicer svoje organizacije, ki pa so bile njene strankarske politične organizacije z edino nalogo, ojačiti moč klerikalne strnnke med ljudstvom in to tudi proti bitnim interesom slovenstva. Reči moramo, da so morali zaradi tega klerikalneea ra^diralneea dela
Ženitbeni goljuf
je v Ljubljani.
v kinu «Dvor»
Kino Dvor predvaja samo nainoveššs filme sezije leta
nositi vso težo narodnega dela, zlasti pa narodno - obrambnega dela napred-njakl sami, ki se pri tem niso imeli boriti samo proti slovenskim narodnim na sprotnikom, ampak tudi proti ljudem v klerikalnih vrstah, ki so jim padali v hrbet, jih denuncirali in spravljali v avstrijske zapore ter na vislice. Na kaj pa mo re pokazati klerikalna stranka 20 poslancev, da je naredila zadnja leta? Ali ni samo ovirala rednega parlamentarnega dela ter spravljala Slovence v nepopravljivo škodo? Klerikalna zavijanja ne bodo oprala klerikalnih grehov + Načelstvo »Kmečke* stranke. V mariborski oblasti se klerikalci vedno, zlasti pa ob volitvah, predstavljajo sko ro izključno pod firmo «Kmečke zveze*. tako da volilci firme SLS po ogromni večini sploh ne poznajo. Nasprotne stranke pa obmetavajo klerikalce s priimki kot advokatska, gosposka in podobno. V resnici pa v vodstvu klerikalne stranke ni niti enega kmeta! Pravkar so si namreč izvolili sledeče načelstvo klerikalne stranke za mariborsko oblast: načelnik, advokat dr. Leskovar, člani izvršnega odbora pa so še: duhovnik, ravnatelj Cirilove tiskarne, dr. Jerovšek, prof. Vesenjak, duhovnik dr. Korošec, advokat dr. .Tu-van, duhovnik dr. Hohniec. revizor Pu šenjak; duhovnik Januš Oolec, advokat dr. Veble. duhovnik Marko Kranjc ter mariborski hišni posestnik in meščan Franjo Žebot. Tudi samoupravnih oblasti k!r-;kalci ne priznavajo, pmpak trob"'" o nedeljivi Sloveniji. Delaio seve tudi <- tem oziru drugače. Kot je razvidno \z rnje vesti, so si namreč klerikalci iz\\ 'i celo še posebn« -i-čelstvo SLS izključno za mariborsko oblast. In ker so seveda »Kmečka zveza*. ie tudi načelstvo iz samih duhov nikov in advokatov.
+ Klerikalne ponudbe vladi. »Slovenec* na vse kriplie taji. da se klerikalci ponujajo vladi. Ta tajitev je namenjena širši javnosti in tistim pristašem kleri kalne stranke, ki nimaio v njej druge pravice, kakor da smejo verovati kar pišejo klerikalni listi. V ožjem krogu ljubljanskih pristašev pa je dr. Korošec govoril pred dnevi vse kaj drugega, kakor Pa Piše »Slovenec*. V pondeljek 28. septembra ie imel dr. Korošec sestanek v Akademskem domu s klerikalnimi akademskimi starejšina-mi, med katerimi so nekateri tudi nezadovoljni z njegovo politiko, in ob tej priliki je izjavil: »Ne morem tajiti, da ni razgovorov z radikali, ampak mi ne bomo tako prodali svoiega programa, kakor so ga Hrvati.* Torej je dr. Korošec priznal v ožji družbi klerikalnih pristašev, da se pogaja z radikali, obenem pa tudi izjavil, da sicer ne misli prodati programa klerikalne stranke tako, kakor so ga radičevci svojega, vsekakor pa ga je pripravljen prodati.
+ Kateri je «ta pravi«? Pristaš NRS v Ljubljani nam piše: »V imenu nekega »Mestnega odbora NRS v Ljubljani* objavljata gg. dr. Ravnihar kot predsednik in J. Petrič kot tajnik nekak oklic. Opozarjam. da obstoia poleg tega tudi še drugi Mestni odbor NRS, kateremu predseduje g. Ivan Hribar. Pravi radikali pa ne priznavajo ne enega ne drugega. temveč se zbirajo v posameznih mestnih pododborih in so formalno organizirani v odboru, ki ga vodi gosp. dr. Zupanič vse dotlej, dokler glavno vodstvo stranke v Beogradu ne razčisti ljubljanske kolobocije.* — Mi priob-čujemo ta dopis, ne da bi želeli se mešati v notranje medsebojne borbe raznih odborov NRS, ki za javnost itak nimajo nobenega pomena,
-H Janez Kalan in westfalski Slovenci. «Slovencu» se zdi popolnoma razumljivo in samo po sebi umevno, da duh. svetnik Janez Kalan med našimi izseljenci na Westfalskem vodi klerikalno politično propagando ter ščuva proti «Jutru» in »Domovini*. »Slovenec* piše: »Več kot razumljivo je, da mora povedati svojo sodbo o pogubnosti «Jutra» in »Domovine* za versko življenje. Dokaza, da sta »Jutro* in (•Domovina* pogubna za versko življenje, »Slovenec* na podlagi svoje klerikalne morale seveda ne doprinaša, pri tem pa se mu zdi tudi popolnoma umev no, da je Janez Kalan odpotoval v \Vestialsko s podporo, nabrano pod okriljem Jugosiovenske Matice, da se je z denarjem, ki so ga po večini nabrali napredn.iaki tam akreditiral in da sedaj dela razdor med tamošn.iimi Slovenci. »Slovenec* piše: «Ne razumemo, zakaj meša sr. Žerjav tu notri »Jugoslovensko Matico*. Ali naj ne bo ta ustanova vsem. ki ljubimo svoj narod, sveta? Res, klerikalcem mora biti hudo sveta »Jugoslovenska Matica*, ko zlorabljajo pod njenim okriljem nabrani
Juster Moo"
pride.
Kino Ideal
Volnene joatas,
pletene, modne telovnike za gospode in dame, svitarje, male oblekce, kance, ma'ce in vseh vrst trikotažo nudi najceneje 441-a-u
F. in J. GORIčAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
denar za klerikalne politične namene. To je menda popolnoma v skladu z mišljenjem dr. Korošca o potrebi enotne slovenske fronte! Doma. kjer ni nevarnosti za slovenstvo, zahtevajo enotno slovensko fronto za reševanje klerikalne stranke, v Nemčiji pa sejejo razdor med slovenskimi izseljenci, katerih narodna eksistenca je ogrožena! Popolnoma v klerikalnem duhu!
Občinstvu v Spodnji Šiški!
Vodstvo električne zadruge nas prosi za objavo sledečega opozorila:
Vodstvo električne zadruge je že opeto« vano ugotovilo, da se vrše nedopustne, kaz« njive in tudi življenju nevarne manip-jlaci« jo z električnim tokom od strani brezvest« nih ljudi. Posledice teh manipulacij je ši» šensko prebivalstvo v zadnjem času par« krat občutilo na ta način, da je bilo brez luči, ker so vsled napačnega ravnanja z va< rovali ter z žičnimi vodi brezvestni ljudje povzročili kratke stike v napeljavi.
Tako brezvestno ravnan je bo vodstvo za> druge skušalo preprečiti za vsako ceno. da zasigura s tem dobro funkcijoniranje raz« svctljave in da obvaruje zadrugo pred veii« Vo škodo, ki lahko nastane. Ti ljudje men« da ne vedo, da s svojo kaznivo manipula« cijo lahko uničijo dragocene transformator, je in drugo napravo, ter oškodujejo s tem še zadružnike, ostalo šišensko javnost pa pahnejo v temo. Ne vedo pa tudi tega, ca je v nevarnosti lastno življenje.
Zato opozarjamo vso šišensko javnost, zlasti pa hišne gospodarje na to okolnost ter jih prosimo podpore, da pridemo temu v okom in izsledimo brezvestneže. Slednje pa opozarjamo na vse posledice, ki jih ho. do nosili v slučaju, ko se jih zasači. Pazili in nadzirali bomo odslej vse še strožje in intenzivneje ter postopali proti brezvestne« žem brezobzirno v smislu paragrafa 7. «Splo šnih pogojev za oddajo toka« ozir. zadruž« nih pravil. Ta določila pravijo: 1.) Da se takim zadružnikom takoj in za vedno od< vzame električna luč. 2.) Da se jim even« tuelno s ključem zavarujejo varoval« in števci in napravijo tako nedostopna. 3.) Da se proti takim ljudem uvede kazensko po« stopanje. 4.) Da se iztirjajo stroški za po« pravo nastale škode.
V interesu vse javnosti je, da nam vsak< do takoj naznani vsakogar, o katerem hi vedel ali sumil, da manipulira z našim to« kom. Ako vsa naša prizadevanj« v tem srn:j slu ne bodo pomagala, bomo pač primorani zavarovati napeljave po hišah na drug na> čin — na stroške lastnikov.
Iz Trbovelj
t— Delovanje Društva ra varstvo otrok Med najbolj važno humanitarno in prosvete no institucijo v Trbovljah je šteti brezi dvomno Društvo za varstvo otrok in mlaj dinsko skrb, ki ima preko 4000 članov. Na občnem zboru 1. aprila so bili izvoljeni v odbor poleg 11 odbornikov: kot predsednik Anton Župančič III., blagajnik Franc Jager in tajnica Ana Lapornikova. Kakor je zna« no, vzdržuje to društvo pod svojim okri« Ijem: otroški vrtec, v katerem je tudi letos okoli 150 otrok; gospodinjsko šolo, v kate« ro je bilo sprejetih brezplačno 25 gojenk; državno krajevno zaščito dece in mladine, pri kateri so razdeljujejo denarne podpore najrevnejšim otrokom; knjižnico v Trbov« ljah, ki izposodi mesečno okoli 1000 knjig. Pouk v otroškem vrtcu in v gospodinjski šoli se je letos nekoliko zakasnil radi adap« cijskih del, pri katerih so proračunjeni stro. ški na 100.000 Din, tako da so mogli pričeti ž njimi šele začetkom tega meseca.
t— Dolgotrajna pravda med uglednima možema. Sodna razprava g. Dominika Ko-lenca proti g. Alojzu Gcrčarju še vedno ni končana. Vleče se že od avgusta L 1923. od stavke rudarjev, ki se je ponesrečila. Pri obstoječi razpravi igra veliko vlogo neko pismo brez podpisa, ki je povzročilo, da je prišel g. Gerčar pod policijsko nadzorstvo in bi tudi kmalu zgubil službo rudarja. Do« sedaj sta bili "c dve razpravi. Oba gospoda sta ugledna moža iz Gabcrskega, zato so v Trbovljah zelo radovedni na izid dolgotraj« ne pravde.
t-— Artista v stroki telspatije v Brasinu ku. Srbski artist s psevdonimom Fregoli Rctta in njegova žena Fatima sta napove« dala v Hrastniku 10. in 11. t. m po eno predstavo v Narodnem domu. V Hrastnik dospeta iz Celja, kjer nastopita v mestnem gledališču.
Iz Primer ja
*	Izprememba na idrijski podprefektuA. Te dni je zapustil Idrijo podprefekt dr Alncevich, ki je izročil začasno svoje po> sle prefekturnemu svetniku dr. Adolfu Fa* bioliju. Alaecvich je bil v Idriji že dvakrat v upravni službi.
*	Glasbeno-drsmalični večer v Trstu. Po« družnica ašolskega društva* pri Sv. Jakobu v Trstu priredi v nedeljo, dne 11. t. m. glrs« beno*dramatičen večer, katerega čisti do« biček je namenjen slovenski šolski deci
*	Smrtna kosa. V Sežani na Krasu je pre« minula Antonija Hrib, roj. Boltar. Poko« pali so jo v četrtek popoldne. Pokoj njene« mu pepelu!
9 Poslovilna akidemija goriških aksdcrr'u kov. Akad. fer. društvo »Adrija* v Gorici e priredilo v soboto zvečer v prostorih Tr govskega doma poslovilni večer z recitaci« jami in pevskimi točkami. Slednje sta izva« iala gdč. Ljubica Sfiligojcva in g. Zlatko Bisail.
*	Krvava plesna zabi.va v Podgori pri Go rici. V nedeljo se je vršila v Podgori pr; Gorici plesna zabava, katere se je udeležil tudi 231etni klepar IV»lde Kuir.ar. Prišel je na ples s svojim dekletom. Dekle p? je hi> lo trmasto in radi trme je prišlo med njo in Kumarjcm do spora, kf.teretuL j«- sledi' lo besno prerekanje. Kmaiu sta p->či'a T plesni dvorani dva strela in ko so i«rxj?niki razgnali ljudi, je obležal na plesišču mlfl' denič, katerega je Kumar ofcstrelil. Pn trdi Kumnrjeva ljubica ni ostala brez poškodK Oče jo je pozneje prepeljal v goriško bol» nišnico. Morilca so oblasti zat>rle.
Notar dr. Franc Firbas osemdesetletnik
V	mariborskih ulicah vidiš čestokrat sivolasega, po teži let malo vpognjene-ga starčka, kako z mladeniško živahnostjo poskakuje in z gentlemansko eleganco vodi ob svoji desni umerjeno fino damo. To sta notar ar. Firbas in njegova »mamika«. Narod se oddolži svojim zvestim, tihim narodnim delavcem, če se jih spomni ob tako redkem slavju, kakor je osemdesetletnica.
Dr. Firbas, po smrti dr. Turnerja, starosta mariborskih Slovencev, je bil rojen kot kmečki sin 9. oktobra 1845 v Bišu, okrai Sv. Lenart v Slov. goricah, odkoder «oče so ga zapeljali v Mar-prog v štrti klas, mati pa mu nabasali kruha in klobas«, kakor slavljenec to sam v svoji šegavosti pripoveduje.
V	Mariboru je po dovršeni gimnaziji leta 1865. maturiral z odliko. Med njegovimi kolegi najdemo pred kratkim umrlega dr. Josipa Serneca in lani umrlega dr. Pavla Turnerja. oba nad 801et-nika. s katerima je slavljenec bil v najožjih stikih. Z dr. Turnerjem celo v tako ozkih, da ie slednji svojo leta 1874. spisano knjižico »Slavisches Familienrecht — Inauguraldissertation zur Erlangung der iuridischen Doktonvflrde an der UniversitSt Strassburg« dediciral slav-liencu z besedami: Meinem Freunde nnd Lebensretter Franz Firbas als Zei-chen meiner Verehrung.
Namen, študirati medicino v takratnem zavodu za vojaške zdravnike na Dunaju »Josefinum«, je dr. Firbas opustil na ljubo staršem, ki so hoteli, da postane »gospod«. Vstopil ie v mariborsko bogoslovje, katero pa je zapustil že po Šestih tednih, akoravno so mu obljubo-vaii, da ga pošljejo v Rim. Vpisal se je nato kot jezikoslovec na graški univerzi leta 1865./66. Radi izstopa iz bogoslovja so mu stariši odrekli vsako podporo. Postal je odgoiitelj pri knezu \VindischgrStzu ter služboval v gradih Wagensberg in Hasberg na Kranjskem ter v Koniicah na štajerskem. Za tem je poslušal dve leti filologijo na Dunaju. Pozneje je bil osem let najbolje situiran odgoiitelj grofičev Buouoy v Novych Hradech na Češkem, pozimi deloma v Pragi, kjer se ie kot član »Češkega kluba na Prikopech« seznami s prvaki dr. Riegerjem in Palackim, deloma na Dunaju, kjer je bil mnogo v stikih z dijaki In velmožmi aristokratskih krogov, kot ud »Spevackeho spolku« tudi s Čehi. med njimi z dr Pražakom. Vedno pa ie bil navdušen Slovenec, ki je .že težko Čaka! na čas vrnitve v domovino. Filologijo pa je medtem opustil in se vpisal v juridiko ter napravil prvi državni izpit. Po v vsestransko zadovoljstvo končani prvi odgoji pri gnofu Buquoy ie bil potem še dve in pol leti odgoiitelj pri erofu Schonbornu na Dunaju.
Medtem se je L 1880. v Novych Hradech zelo srečno oženil, napravil drugI izpit in vstopil kot pravni praktikant pri dunajskih sodiščih, pozneje pa presedlal k notarijatu. napravil doktorat in bil leta 1885. imenovan po znanem ministru dr. Pražaku za notarja v Brežicah. Tu je ustanovil Čitalnico. ;i predsedoval do odhoda, bil soustanovitelj ondotne Posojilnice in se z vso vnemo udeleževal javnega življenja kot neustrašen borec za pravice slovenskega iezika. posebno pri sodiščih. Bil je med prvimi notarji, ki so začeli delati slovenske pogodbe in vlagati slovenske predloge na sodišča in druga oblastva. To niegovo delovanje mu ie prineslo sovraštvo nemških in nemškutarskih krogov, katero je moral občutiti v polni meri. ko se je potegoval za notarsko mesto v Mariboru. Dvakrat se mu »e to ponesrečilo, in po-
srečilo šel« v 1896. po desetletnem boju Za ča	:kega ministra Gleispacha
je bil tega leta na posredovanje še od odgojiteljstva mu naklonjenih aristokratskih krogov imenovan za notarja v
Mariboru kljub temu, da so nasprotniki uporabljali proti njemu vse mogoče intrige in pošiljali celo deputacije na Dunaj. da so protestirale proti njegovemu imenovanju. Njegovi nasprotniki tudi sedaj niso mirovali. Dolgo ni mogel dobiti pripravnega prostora za pisarno, polena so mu metali povsod, pri nemških denarnih zavodih ni za svoje stranke mogel dobiti nobenega posojila, nemška družba se ga je izogibala. To ga pa ni ustrašilo. Kakor v Brežicah, tako je tudi v Mariboru stal v prvih vrstah bo-riteljev za pravice slovenskega iezika pri vseh oblastvih.
Tudi v narodnih društvih se je udej-stvoval. dolga leta je predsedoval mariborski Čitalnici. Vedno je bil skrajno ljubezniiv družabnik, vedno vesel in še-gav, pri vsem tem pa pripnost in odkritosrčen. prava slovenska grča. kakor ie »z Biša pritiša®. Zato se tudi v krogu preprostega slovenskega kmeta počuti vedno najbolje.
Veliko število notarjev je izšlo iz njegove pisarne. Vsem ie bil zelo ljubezniiv tovariš, vse Pa je navadi! največje korektnosti v poslovanju in ljubezni do svojega poklica. V znak spoštovanja so ga njegovi tovariši tudi izvolili za člana notarske zbornice v Celju. Ko se ie celjska notarska zbornica združila z ljubljansko baš na njegov predlog, je svojo izvolitev v združeno notarsko zbornico radi svoie starosti odklonil. Tudi javnega življenja se ni več udeleževal, vedno pa se ie zanimal za vsa narodna vprašania. Občutiti je moral v življenju tudi najbridkeišo žalost, ko mu je nemila smrt med vejno vzela ljubljenca sina - edinca.
Naj bo zvestemu tovarišu in prijatelju naklonjenih še mnogo srečnili dni ob strani njegove tako ljubliene »mamike«.
Ivan Ašič.
Velika carinska afera v Mariboru
Dosedaj aretiranih že nad 10 oseb.
Maribor. 8. oktobra.
Tihotapska afera vzbuja v mestu vedno večjo senzacijo. 2e od petka dalje se vrstijo aretacije na kolodvoru in v niegovi bližini. Najprej so aretirali špediterja H., njegova brata in enega uradnika. nato oa še šest carinikov in nekaj drugih oseb. Preiskava se vodi z vso strogostjo. Po mestu govorijo, da je izdala ma!verznc';p "žalila linbica. Koli-
SLITNi nINO Matica
Telefon 1/4.
Vsled velike dolžine filma predstave ob: *. 7. 9. V nedeljo ob: 3. S. 7. 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah
« T—l
VIII. veliki Giumont-film
J U o g %
Senzacijonalni francoski pustolovno-kriminalnl in liubavni velefiim v '26 de anph, izdelan po romanu znmega nam LOUIS FEUIL-
LADD-a, pisatelja vseh do sedaj predvajanih Giumont-filmov. Vsebina je polna vsakovrstnih zaolelljajev, ter istočasno ljubavna,
romant čna, pustolovna ter nas drž! v napetosti do konca. Prvovrstni francoski igralci so n/im dobro znani iz dosedanjih
Gaumunt-filmov, torej ne rabijo posebnega priporočila. Da se omogoči to velikansko filmsko delo nc prehitro predvajati ie is'o razdel-no v d\a dela.
Kulturni pregled
»Pepel Petra Petroviča Njegoša zopet na Lovčenu« Pod tem naslovom je objavil Z. Uroanaz-Urnani v tržaškem »Piccolo del-la Sera« daljši članek o črnogorskem vladi-kl pesniku Ntezošu. G. Urbanaz-Urbani le zbral precej zanimivega gradiva in je postavil v sredo svoje Stud: e glavno Njegoševo delo »Gorski vijenac«. Kakor moramo biti piscu hvaležni, da seznanja Italijane od časa do časa s slovenskimi, srbskimi in hrvatskimi pisatelji, pa ne moremo spregledati netočnosti, ki mu večkrat uide;o izpod peresa. Tako je na pr. treba v sestavku o Njegošu popraviti trditev da ie Njegošev mavzolej na Lovčenu napravil kipar Meštrovič; tq je bflo sicer v prvotnem načrtu, a ta je pade! radi previsokega proračnna. Njegoševe ko-st< počivajo danes v popravljenem mavzoleja iz predvojne dobe.
Baklanov v Beogradu. Rusk! umetnik Gecrgij Bakianov ie ime! v torek v Beogradu koncert, na katerem je pel v ruskem, francoskem, nemškem ter italijanskem jezika. Njegov bariton je svež in čist, način Predn^šanja pa zelo temperamenten. Občinstvu so najbolj ugajale arije !z Musorgske-la »Movanšfine« in Rahmaninova skladba ►Krist je vstal«. Pevec nastopi tudi dvakrat
v operi: kot Scarpia v »Tosci« ter v naslovni vlogi »Rigoletta«.
Koncert ftrat!čnlh pevskih društev |z Beograda, Zagreba in Uub!;ane v Zagrebu. V
soboto, dne 10. oktobra prirede grafična dru štva iz Beograda. Zagreba in Ljubljane v Zagrebu skupen koncert, na katerem nastopijo trije pevski zbori: »Sloga« iz Zagreba, »Jedinstvo« iz Beograda in »Grafika« iz Ljubl;ane. Nastopil bo poleg mešafhb zborov tudi sam ženski pevski zbor zagrebškega društva.
Nova slikarska razstava ▼ Splitu. Splitski salon Galič. kier ie imel do nedavno razstavo svojih del slikar Petar Dobro-vič, ki je prodal tri slike za 20.000 Din, se pripravlja sedaj na novo razstavo del Romana Petroviča 'n tovarišev Datum otvoritve te razstave še ni določen.
Opera v Trstu. Tržaško gledališče »Rossetii« je sprejelo v svoj letošnji repertoar naslednja dela: »Faust« (Gounod), »Ples v maskah« (Verdi). *Andre Chenier* (Giordano). »Gkiconda« (PonchSelli), »Ana Karenina (Robbiani), »Herodijada« (Mas-senet) ter »Židovka« (Mayerbeer). Sezona j se otvori s »Faustom« dne 14 oktobra. Opero bo letos vodK maestro Angelo Ferrari. I
ko je na tem resnice, doslej nismo mogli ugotoviti. Dejstvo pa ie, da segajo mal-verzaciie nazai do leta 1923. Prizadeti so največ tihotapci s svilo in čipkami. Blago se seveda za konsumenta ni nič pocenilo: dobiček so si delili spediterii, cariniki in trgovci blaga, večinoma zagrebški židie. ki so kupovali to bhgo. Škodo je trpela država. Baje gre za milijonske zneske.
Več bomo o stvari poročali, ko objava podrobnosti ne bo škodila preiskavi, ki mora izslediti vse krivce, da jih končno zadene zaslužena kazen. Davi si je carinski revizor Dclfe Blažon prerezal glavne žile na rokah in nogah. Ni še ugotovljeno, je ii ta samomor v zvezi z gornjo afero. Predvčerajšnjim- so aretirali še drugega špediterja T., glede katerega tudi obstoja sum, da ie v zvezi z nečednimi manipulacMami. Mariborčani brez izieme z zadoščenjem odobravajo aretacije prizadetih carinikov, nad katerimi so se že dolgo zgražali radi njihovega razkošnega in potratnega življenja.
EDINA ŽENA? EDINA ŽENA? EDINA ŽENA? EDINA ŽENA? EDINA ŽENA? EDINA ŽENA? EDINA LENA? EDINA ŽENA?	•
?
Ljubavna tragedija na Bledu
Bled, 8. oktobra.
Kakor blisk se je danes zjutraj raznesla po Bledu vest. da se ie v hotelu Pe-tran odigrala težka ljubavna tragedija, ki je zahtevala dve mladi življenji.
Snoči ob pol 7. zvečer se ie zglasil v hotelu Petran mlad par in vprašal za prenočišče. Neznanca sta, ne da bi se vpisala, odšla takoj v sobo. Vprašali so ju še. ali bosta kaj večerjala, a sta se vljudno zahvalila. Legla sta takoj k počitku. Kaj se ie godilo ponoči, ne ve nihče. Po vseh mnenjih sodeč, sta neznanca najbrže sklenila oditi prostovoljno v smrt in se združiti v ljubezni tudi v grobu. Danes ob 4. ziutraj so v hotelu nenadoma počili štirje streli. Tako gostilničar, kakor tudi hišnica sta dobro slišala strele, vendar pa sta mislila, da so padli na ulici in zato dogodku nista posvetila večje pozornosti. Ker pa se neznanca nista pokazala niti ziutraj in nista prišla niti h kosilu, ie gostilničar takoj slutil, da so bili oddani streli v njegovem hotelu. Naznanil je dogodek orožnikom, ki so potem opoldne s silo odprli sobo. katero je najel mladi par. Stopivši v sobo. se jim je nudil strašen prizor. Ona ie ležala na postelji v mlaki krvi in ie imela prestreljeno srce in sence, on pa ie ležal poleg postelje s prestreljenim sencem. Upihnil je najprej luč življenja .svoji dragi, nato pa pognal še sebi kroglo v glavo.
Pri preiskavi so našli pri obeh skupaj 8 Din. sicer pa sta u.iičila vse. iz česar bi se mogla takoi dognati njihova identiteta. V njeni obleki so našli pismo z naslovom »Draga Zinka«, odposlano iz Zagreba, pri njem pa pismo z napisom »Dragi Ludvik«. Odkod je bilo odposlano to pismo, ni mogoče ugotoviti. Na mizi je ležal dalje listek, na katerem-je pilo napisano: »Kakor hitro doženete najino identiteto, obvestite o dogodku stariše! Oba sta 20 do 25 let stara. Mladenič je obrit in so našli pri njem tudi vojaško fotografijo kot letalec v Novem Sadu.
Dogodek sam še ni popolnoma razjasnjen in se vrši trenotno še preiskava. da se dožene. kaj ie pravzaprav pognalo mladi par v smrt. Trupli obeh neznancev so prenesli v mrtvašnico in obvestili o tragediji žandarmerijo v Radovljici ter ljubljansko policijo. Kdor bi mogel iz navedenih podatkov ugotoviti, kdo sta mrtveca, naj takoj sporoči županstvu na Bledu.
Opis samomorilcev je sledeči: Zen-
REINHOLD SCHUENZEL kot ženitbeni g« ijuf, ERIKA GLAESSNER kot dama iz polusveta, ERNA MORENA kot ogoljufa« na nevesta. Kjer se ta trojica v filmu sku« paj znajde je uspeh siguren.
Danes v kinu „Dvor"
ska je srednje velikosti, oblečena v črno obleko ter je imela črn baržunast klobuk. Moški je srednje postave, oblečen v modro obleko ter je imel zeleno-
čruo-riavo pepita športno čepico.
Poroka ženina Boštjana in neveste Katre
Prvovrstna ljubljanska senzacija.
Ljubijana, 8. oktobra.
Imenitno se amerikaniziramo. Prizori, ki smo jih bili vajeni gledati le v kinu ter se jim posmehovali, postajajo že dnevni dogodki moderne Ljubljane. Prav neverjetno se nam je zdelo, kako more amerikanski ženin v poslednjem trenutku pred poroko iskati svojo kravato ali rokavice, kako ga objokana nevesta nestrpno čaka ure in ure, on pa z življensko nevarnostjo in akrobatsko spretnostjo lovi po strehah nebotičnikov svoj — cilinder. In je bila koncem koncev sreča vedno taka. da sta se kljub zaprekam vzela. Nekaj slično ameriškega se ie zgodilo te dni v Ljubljani, le konec ni bil običajen.
Vdovec Boštjan je tako dolgo brenčal okoli kuharice gospodične Katre, da ji je vnel na vročino sicer že privajeno srce. Katra je bila v službi pri stari ljubljanski »purgarski« familiji. kamor ie tudi gospod Boštjan večkrat zahajal vohat in okušat umetne proizvode svoje oboževanke.
Za »bohlonei« sta se domenila, da se vzameta. Zadeva je prišla končno ta ko daleč v tek, da je dobila Katra od svoje gospodinje nekaj pohištva in naj potrebnejše stvari za sekundarno sta nje človeškega življenja. Za priči sta se z veseljem odzvala Boštjanova pri jatelja in veselo-sladko razpoloženje je doseglo vrhunec, ko se je družba z zalo nevesto in štemanim ženinom po dala do očetov frančiškanov k po membnemu aktu.
Pred oltarjem je že čakal mežnar in povabil slavlience v zakristijo, da se iz-vrše poslednje priprave. Ko so bili mežnar. nevesta in priči že za vrati zakristije, pa prešine ženina Boštiana neko skrivnostno razodetje. V božjem strahu trepečemu Boštjanu prično klecati kolena, noge se prično same premikati in kot bi trenil, je bil že pri stranskih vratih zunaj,
Pomenki v zakristiji so bili že končani. Ko pa pokličejo ženina, opaziio da je izginil kot kafra. Položaj je postal takoj jasen. Ker ni bilo ženina, se je prvemu izmed prič zazdelo, da je odveč in je tudi on »odmaglio«. Drugi mož se vsede na stopnjice pred oltar in se prične tako smejati, da so tekle kar solze po njegovih nedeljskih hlačah. Neveste pa ni bilo moč potolažiti Med ihten.iem se je vsedla na bližnji stol. Bil je prizor za bogove. Celo resni pater je prišel iz ravnotežja. S smehom na ustih je priporočil ubeglega ženina Bogu v milostno kazen . . .
Kar se ženina samega tiče. se je zadeva končala tako, da ie pozno v noči z obema pričama z veselim srcem in mehkimi koleni pade! iz znane Krčono-ve gostilne na Tržaški cesti na cesto. Tako je torej končala poroka ženina Boštjana z nevesto Katro.
S prav resne strani se priporoča, da bi vzele slučai v roke naše oblasti, morda zdravniška zbornica, mestni fi-
KINO IDEAL
Se danes najlepši človek Amerike
Rudolfo Valentine
s svojo partnerico Nito Naldi in Helen
d' Algi v glavnih vlogah. Da, res oboževanja vreden je tudi v filmu
»Sveti vrag"
Rudolfo Valentino in gotovo mora vsem ugajati.
Predstave ▼ delavnikih: popoldne ob
V, 5., 6, H 8. in 9. uri Predstave ▼ nedeljo: ob pol 11 dopoldne, popoldne ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9 url.
»Boris Godunov« na Dunaju. V soboto, dne 24. oktobra uprizori Državna opera na Dunaju Musorgskega delo »Boris Godunov«. Režiral bo Hans v. Mutzenbecher iz Hamburga. naslovno partijo bo pel baritonist dr. Schipper.
Dunajska Volksopera t konkurzu. Dunajska Volksopera je napovedala konkurz. Da zadosti vsaj deloma svojim obveznostim je vodstvo že začelo prodajati kulise in druge gledališke rekvizite.
Poslovni stiki z republiko Chlle. V San tiago de Chile se je ustanovi! urad za znanstveno gospodarsko službo, ki se specijelno bavi s pospešen -jem trgovinskih stikov med republiko Chile in drugimi državamL ZZafo se naj naši gospodarski krogi za gospodarske informacije, ki se tičejo Chlle, obračajo neposredno na ravnateljstvo urada: Direccion General de los servicios agricolas (servicio de estudios e-momicos agricolas) Santiago de Chile, Casilla 31 D.
Szymanowskl r tržaški koncertni dvo-rani. Tržaški godalni kvartet je prošle dni izvajal novo delo. kvartet poljskega skladatelja Karla Szymanovskega. Občinstvo je sprejelo skladbo zelo simpatično. Poleg Szy manovskega ie bil na sporedu Je Beethoven z opusom št. 132.
Dunafcka koncertna pevka Andaver« t zagrebški koncertni dvorani. V torek zvečer je nastopila v Zagrebu dunajska koncert
na pevka Rosetta Andayeva. Izvajala je dve operni ariji (Romeo in Julija, Herodijada) ter pesmi Schuberta, Brahmsa, Jensena in Grtega. Najboljše je Interpretirala Brahmso-ve skladbe. Odč. Andayeva razpolaga s čudovitim altom, mezzosopranom ta celo sopranom. Njen glas obsega naravnost ogrom ne dimenzije in Je silno prožen.
Moskovski »Hudožestvenl teatr« ogrožen, Ce smemo verjeti poročilom inozemskih listov, je obstoj »Hudožestvenega teatra« v Moskvi ogrožen. Sov>etska vlada je odtegnila gledališču dosedanjo subvencijo, ker je StanislavskI odklon ti ponudbo, da uprizori predelan »Crešnjev vrt« v smislu sodobnih političnih tendenc. Id vladajo v Rusiji. S podobno motivacijo je vlada prepovedala uprizarjanje Dostojevskega »Bratov Karamazovfh«.
Nov *Feu*t». Skladatelj Paul Hindemith je začel komponirati novo opero »Faust«, za katero je spisal libreto Franc Blei. Deja« nje Valpurgine noči namerava komponist postaviti v moderen plesni bar.
Mestni muzef v Novem Sadu. Novosad* ska občina namerava ustanoviti muzej, ki naj bi bil zgodovinskega značaja. Muzej bo zaenkrat upravljal arhivar R. Slamič, ld je ie začel zbirati stare rokopise in knjige. Po« zneje pridejo t muzej tudi slike in podobne dragocenosti
Danes
«Žen' .i eni goljn!»
Moderen luksuzni film iz življenja pusto* lovca. — Igra ljuba vi in «hohštaplerije» « šestih velikih dejanjih.
V gl\vnih logah: 1. Schunr;!. Eraa Moren« Evi Eva, Erika Glassner.
Kino ^LJUBLJANSKI DVOR*,
Telefon 730.
Predstave ob nedeljah ob pol 11. dop. ie ob 3, y>5., 6.. Vi 8. in 9. uri zvečer, ob de.
lavnikih ob 4., % 6., % 8. in 9.
zikat ali pa kak psihiater, ker je ame-rikanizem — ta najnovejša liubljanska bolezen — nevarnejša od trtne uši. ki je skočila preko »velike luže« in ga moramo zato v naših poštenih razmerah zatreti z vso energijo . . .
Odlikovanje dveh zaslužnih delavcev
Včeraj popoldne in zvečer se je vršila V prostorih Kavčičeve restavracije na Privozu prisrčna slavnost povodom odlikovanja dveh zaslužnih delavcev v našem javnem življenju predvsem na obrtno-gospodarskem polju. Včeraj ob 17. sta prejela predsednik gostilničarske zadruge Franc Kavčič in tajnik iste zadruge g. Ante Pintar visoki odlikovanji in sicer prvi red sv. Save V. razreda. drngi pa zlato kolajno za državljanske zasluge.
Oba skromna, si »ista pustila pripeti znakov za zasiuge v javni magistratni dvorani, marveč se je slavnostni akt izvršil v intimni družbi strokovnih tovarišev tn povabljenih državnih ter javnih fimkcijcmarjev.
Odlikovanji je pripel slavljencema na prsi pooblaščenec vlade predsednik gereotskega sveta dr. Dinko Puc med krasnim nagovorom, v katerem je slavil predsednika g. Kav čiča kot vzor marljivosti In moža, ki se je dvignil iz malega do ugledne socijalne stopnje, kot moža, čegar premočrtna delavnost se čuti močno v naši javnosti, ne samo na strokovnem polju, marveč tudi v Jiršem javnem delovanju. Posebne zasluge si je pridobil kot predsednik Gostilničarske zadruge ki se ji je posvetil z vso svojo energijo in priznano sposobnostjo. Enako je čestital drugemu odlikovancu, tajniku Plntarju ki je bi! predsedniku povsod krepka podpora. Obema gre zalivala, da sta kot strokovnjaka v organizaciji pripomogla k dvigu gostilniške obrti, kar je velikega pomena tudi za tujski promet. Čeprav ime slavljenca E. Pintarja v javnosti mogoče ni tako znano, vendar pa se ve, da se je mož, priden kot mravlja z vso požrtvovalnostjo posvečal ds lu v zadrugi. Oba odlfkovanca sta narodna moža, ki sta bila na mestu tudi tiste čase, je bilo težko izpovedovati svoje prepričanje in čustva. Bila sta oba dosledno kremenKa značaja. Naj bosta zato oba zaslužena odlfkovanca ohranjena življenju in svojemu delu še mnogo let.
V	imenu odsotnega velfltega župana dr. Baitlča je pozdravil odlikovan ca nato dvorni svetnik dr. Marn. V svojem govoru )e naglasi!, da delovanje obeh odHkovancev nI bilo vedno ravno hvaležno zanju in da so premnogokrat sledila razočaranja. Vendar sta vedno vzdržala in delala. Govornik sam je imel često priHko občudovati g. predsednika, s kako vnemo je delal za Interese obrtniškega stanu. H koncu je čestital tudi kot predsednik Zveze za tujski promet, za katero ima;o naši gostilničarji velike zasluge. Po zaslugi predsednika Kavčiča Je bila tudi ustanovljena gostilničarska šola, ki pomeni za stan sam In za javnost zelo veliko pridobitev. V imenu Trgovske in obrtniške zbornice je čestital slavljencema dr. Pretnar, ki je naglašal, da gledamo lahko s ponosom na slovenske gostilničarje in kavarn ar je ki so na prvem mestu v državi, kar se tiče njihove obrti. Za nJim je pozdra-vfl odlfkovanca predsednik Obrtniške zadni ge g. Franchetti bi naglas?!, da slovensko obrtništvo lahko s ponosom gleda na zasluge obefo slavljencev Dr. B5hm, ravnatelj Trgovske akademije. Je pozdravil odlikovan ca kot predsednik novoustanovljene gostilničarske šole In izrazil upanje, da ostane predsednik Kavčič še dolgo na čelu te važne šole. ki ima skrbeti za izvežbanl gostilničar-ski naraščaj.
V	lepem govoru h čestital zatem odi [kovancema podpredsednik Zveze gostilniških zadrug g. Cerar fe Kamnika, k! Je povdar-Jal, da je odlikovanje Izročeno obema kot simbol priznanja celotnemu slovenskemu go stdnlčarskemn stanu.
V	imenu Naprednega gospodarskega društva za šentjakobski okraj Je pozdravil g. Kavčiča kot vzornega člana h) delavca društva gerent g. Likozar. — Končno Je čestital. g. Kavčiču kot predsedniku Obrtne banke tudi ravnatelj g. Dolenc.
Tekom banketa Je Izpregovorfl lepe pozdravne besede na oba odlikovanca gerent g. Josip Turk In naglasi! njuno delavnost. Pozdravil ju je kot prijatelj hi sobojevnik ter sodelavec na vseh mogočih poljih javnega udejstvovanja. Istotako jima Je v prisrčnih besedah čestital k odlikovanju njihov dolgoletni sodelavec na obrtno-strokovnem polju kavarnar g. Krapež.
Zelo lepo ie počastilo odlikovanca tudi društvo gostilničarskih, hotelskih ta kavarniških nameščencev, ki Je poslalo po svojem tajniku g. Ulriku Vospernigu dve lepo izdelani diplomi. Tekom večera Je padlo še nešteto lepih besedi, med drugimi tudi one dr. Puca, ki Je v par stavkih poveličeval tudi slovensko ženo-gostilnlčarko. Iti je v obrti najlepša pomočnica svojemu soprogu. Slavljenca in navzoče Je brzojavnim potom pozdravil tudi g. minister n. r. dr. Žerjav.
M i fi"
Domače vesti
*	Promocija. Gosp. ph. mr. Stanko Ber-gant-Kmet iz Ljubljane bo Jirtrl dne 10. t. m. opoldne na ljubljanski univerzi promoviran
za doktorja filozofije.
*	Izpremembe t državni službi. Z odlokom ministrstva za narodno zdravje so ime novani: dr. Anča Konvalinka za zdravnioo -pripravnico v splošni bolnici v Ljubljani, Josip Saje za arhivskega uradnika, Franc Tominc pa za uradnika-pripravnika pri splošni bolnici v Ljubljani. Nadalje so ime" novani: Rudolf Matž za pomočnika komisar ia železniške policije v Subotici, Borivoj Lazič za pomočnika komisarja železniške policije na Jesenicah, Anton Šramel za pisar niškega pristan pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani in Edmund Krivic za okr. šumarja pri okrajnem glavarju v Murski Soboti. Premeščena sta: Alojzij Rus, upravitelj štrmske uprave na Bohinjski Bistrici kot okrajni šumarski referent pri okrajnem glavarstvu na Hvaru rn Fran Lah, pisar pri evidenci katastra v Murski Soboti v istem svojstvu k evidenci katastra v Mariboru. Mihael Bobek, pisarniški pristav v mariborski oblasti ie trajno upokojen.
*	Iz poštne hranilnice doznavamo, da se obveznice vojne škode (ratne štete) lombar-diraio tudi duhovnikom, ki se v tem ozaru smatrajo kot državni uradniki.
*	Himen. Poroči! se je v soboto, dne 3. t m. g. Engelbert Strah iz Mirne, z gdč. Eio Vardjanovo, učiteljico istotam. Mlademu naprednemu paru želimo obilo sreče!
*	V državnem zdravilišču v Topolščici je popotaiti dve mesti pomožnih zdravnikov v pripravljalni skupini I. kategorije državnih uradnikov. Prošnje je do konca oktobra vlo žiti pri vodstvu omenjenega zdravilišča.
*	Predavanja proti alkoholu v naš] vojski.
Vojni minister je odredil, naj se po vojaških šolali in pri posameznih četah vrše predavanja proti alkoholu. Oficirske in podoficir-ske knjižnice pa naj si nabavijo publikacije, namenjene propagandi proti alkoholu.
*	Pogodba radi spalnih vozov. Prometni minister je razširil veljavnost pogodb sklenjenih 1. 1913 in 1914 med takratnimi srbskimi drž. železnicami in mednarodno družbo spalnih vozov v Bruslju na vse železnice v kraljevini SHS. Pogodba ostane v veljavi do sprejetja nove, ki se pripravlja.
+ Zborovanje učiteljstva meščanskih šol. Mariborski in celjski odsek »Društva učiteljstva mešč. šol v Sloveniji« zborujeta skupno v petek dne 16. oktobra v risal niči deške meščanske šole v Mariboru. Dnevni red zborovanja, ki je bil doposlan šolam mariborskega odseka, se spremeni v toliko, da se prične zborovanje ob pol 11. uri.
*	Dve obletnici zavzetja Beograda. Dne 9. oktobra 1915., torej ravno pred 10 leti, je združena nerrrško-avstroogrska armada pod poveljstvom maršala Mackensena po večdnevnem strahovitem bombardiranju in s strahovitimi izgubami zavzela Beograd. Maloštevilna srbska vojska je Nemce, Avstrijce in Madžare, ki so bili v ogromni premoči, naravnost decimirala in se korak za korakom umikala iz prcstolice. Desetletnico te herojske obrambe Beograda bodo letos praznovali na najsvečanejši način. Pa še ena obletnica zavzetja Beograda pade na 9. okt. L. 1789 je na ta dan zasedel Beograd princ Evgen. Napadel je nepričakovano ponoči številno močnejše Turke, jih porazil in pognal v divji beg.
*	Zloraba Kmetijske družbe. Na članek, ki ga je pod tem naslovom priobčil v našem listu dr. Žerjav nam je predsednik Kmet. družbe g. Ivo Sancin poslal obširen odgovor, ki v stvari ne negira, da so bile razstave živine, ki so služile kot agitacijsko sredstvo za poset obeh shodov g. Puclia v Brežicah in na Bledu organizirane in denarno podprte od Kmet. družbe odnosno njenih gorenjskih podružnic, v ostalem pa zatrjuje, da je reorganizacija delovanja Kmet. dr. v polnem toku. Z di. Zeriavovim klicem po depolitizaciji družbe se g. Sancin ne le popolnoma strinja, temveč je celo mnenja, da bi odborniki Kmet. družbe ne smeli pripadati nobeni politični stranki. Odgovor g. Sancina nam je dospel v torek in je bil določen za objavo v včerajšnji številki našega lista. Nepredvideni dogodki so povzročili, da je moral že pripravljeni stavek včeraj izostati. Ker je g. Sancin svoj odgovor med tem priobčil v nekem drugem listu, nas je razrešil dolžnosti, da ga objavimo mi. V tej zvezi ni nepotrebno omeniti, da so se gotovi gospodje za kritiko drja Žerjava maščevali z osebnim napadom v »Kmetskem listu«, ki je podpisan z imenom poslanca A. Kele-irine. Opozorjeni smo, da g. Kelemina dotič-nega članka ni napisal. Njegovo ime pod člankom je zgolj »zaščitnega« značaja....
*	Popravilo ceste v Logarsko dolino. Srez-ki poglavar v Gornjcmgradu objavlja, da se vrše na cesti iz Solčave v Logarsko dolino obsežnejša popravila, vsled česar je vsak promet z avtomobili ali vozovi od Solčave naprej do nadaljnega nemogoč.
*	Regulacija Gradaščice. Glinščice in Malega grabna. Po več nego poldrugoletnem obravnavanju, ki je imelo premagati razne ovire, izdalo je končno vodopravno oblastvo odlok, s katerim odobruje načrte za regulacijo Gradaščice, Glinščice in Malega grabna, kakor jih je predložil Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje Ljubljanskega barja. Projekt pa je stopil že tudi v štadij izvršitve. Pričel se je kot Prva etapa te pre-potrebr.e regulacije graditi modem betonski jez pri Kožarjih. Gradnjo je prevzela Stavbna družba v Ljubljani kot najcenejša po-nudnica in ima biti jez dogotovljen še pred zimo. čim bo jez zgrajen in bodo dana potrebna sredstva, se namerava še to zimo pričeti z uravnavo struge Gradaščice od Viča do izliva v Ljubljanico, nakar prideta na vrsto Glinščica in MaM graben. Poztvamo vse merodajne činitelje, da to akcijo podpirajo; posebno naj bi država izdatno subvencionirala to ne samo narodno-gospodarsko važno marveč tudi iz zdravstvenih in vodo-varstvenih ootov potrebno podjetje.
*	Nova knjiga. Te dni je Izšla v zalogi Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za naše kovinske in instalacijske stroke neobhodno potrebna knjrga »Obrtno računstvo za stavbno umetno |n strojno kija računstvo z astavbno. umetno m stroj, klju-s Sodelovanjem veleindustrijca Avgusta Žab karja spisal profesor Podkrajšek. V knjigi je računstvo, ki ga rabi v svoji stroki kovinar in instalater, ki hoče napredovati, jako pregledno sestavljeno. Knjiga obravnava v splošnem delu poleg osnovnih, povprečnih in družbenih računov ter enačb merjenje geometrijskih likov in teles ter procentne račune, v svojem strokovnem delu pa kalkulacije, proračune in donosnostne račune. Namenjena ni torej samo za učence na obrt-no-nadaljevalnih šolah, ampak tudi za samostojne obrtnike, ki hočejo imeti pregledno zbrane podatke o računstvu svoje stroke. S pridom bo pa knjiga služila tudi učiteljem na obrtno-nadaljevalnih šolah, ker jim bo izdatno olajšala pouk. Knjiga se naroča naravnost pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter stane 45 Din.
*	»Planinski Vestnik«. Izšla je te dni oktobrska številka »Planinskega Vestnika« z zanimivo vsebino. Na uvodnem mestu se nahaja obširno poročilo o otvoritvi »Doma na Krvavcu«. G. Copeland objavlja zanimivo poročilo »Mount Logan — kanadski Mount Everest«, Anton Spendž pa o svojem bin-koštnem izletu na Triglav. Oktoberski številki je priložena slika znane doline Triglavskih jezer — po zimi.
*	Premog za vojne invalide po znižani ceni. Pismene, odn. ustmene prijave rednih članov (ic) sprejema Ljublj. podružnica U. V. I. samo do 12. t m. med uradnimi urami.
*	Za dom slepih je darovala g. H. Diehlova v Celju mesto cvetja blagopokojni Josipini Arkovi iz Zagreba 100 Din.
*	Iz obupa v smrt. V zaporu okrajnega sodišča v Radovljici se je v nedeljo obesil bivši telovadni učitelj, Matevž Bergant iz Smlednika. Kot učitelj telovadbe ie služboval pred volno v Trstu in bil priljubljen družabnik med našimi ljudmi. Pozneje jc odšel v Bosno in zatem v Srbijo, Ecograd in Pirot Leta 1920. ie zapustil poklic telovadnega uči telja in se vrnil domov. Vsled slabih razmer je začel popivati in napravil v alkoholizira-nem stanju razne nepremišljenosti, ki so ga slednjič pripravile v zapor, kjer si je sedaj sam končal življenje. Obesil se je z odrez-kom odeje.
*	Tat ur in verižic. 18 letni Alojzij Buč iz št. Ilja pod Turjakom je kljub svoj! mladosti že star grešnik. Ker ne ma.a za nobeno pošteno delo, sc klati brez posla po deželi in preži povsod na prilike, kako bi se okoristil na tuj račun. Prav posebno všeč so mu razne ure in verižice. Pred nekaj dnevi se je utihotapil v hišo Gregorja Kotnika v Tolstem vrhu ter mu ukradel srebrno uro z verižico ter več raznih drugih predmetov.
*	Nezgoda na železnici. Kakor poročajo iz Broda, je na postaji Donia Vrba osebni vlak štev. 43 zavozil v tovorni vlak št. 32. Vsled .nočnega sunka je 15 vagonov skočilo s tira, obe lokomotivi Pa sta bili močno poškodovani. Kurjač Peter Vujaklija in za-virač Martin Matič sta bila težko ranjena. Materijalna škoda je znatna.
*	Ponarejeni kolki. V zadnjih dneh je zagrebška policija prišla na sled družbi ki je razpečavala ponarejene kolke Po 100 in po 250 Din. Koiki so bili tako dobro ponarejeni, da so jih strokovnjaki komaj ločili od pravili. Prvi je prišel policiji v roke neki Mita Kubat, pri katerem so našli sedeminšestde-set pol po 50 kolkov v skupni vrednosti nad 2 milijona dinarjev. Kolke ie pravkar prinesel preko meje ter jih hotel prodati raznim zaupnikom. Tekom izsledovanja so bili aretirani še trije pomagači. Zdi se, da je bila centrala te družbe na Dunaju. Tudi dunajska policija zasleduje ponarejevalce in je upati, da bodo nevarni tički kmalu pod ključem.
*	Iso Lang v ostjeških zaporih. Predvčerajšnjim je v spremstvu orožnikov z Dunaja dospel v Osjek Iso Lang, znan iz afere ponarejenih banderol na cigaretnem papirju. Ze včeraj je bil od preiskovalnega sodnika prvič zaslišan.
*	Roparski napad na avtomobil. Na cesti Berovo-Strumica v Južni Srbiji je prošli pon deljek neznana roparska tolpa napadla avtomobil, v katerem se je vozil neki trgovec iz Velesa s svojo ženo. Roparji so trgovca ustrelili, dočim sta bila šofer ln trgovčeva žena le lahko ranjena. Šofer je pognal avto in je roparjem srečno ušel z obema žrtvama roparskega napada. Trgovca so v Strumici pokopali. Tolpa se je izgubila v bližnjem gozdu.
0 »Profesor«, ki le izsiljeval od starišev dijakov denar. V Zagrebu se ie že dalje časa šepetalo, da neki profesorji izsiljujejo od premožnejših starišev dijakov posojila. Profesorsko udružen e je prosilo zato za intervencijo policijo, da ugotovi, kdo so ti profesorji. Policija je v resnici izvršila obširno preiskavo in kmalu ugotovila, kakor je bilo tudi pričakovati, da }e izvrševal te nečedne pesie neki navaden slepar na račun profesorjev. Bil je to Vladimir Franki, ki je z vrat
Nesmisel damske plašče izdelsvati!
Tako krasnega, najmodernejšega kroja ne more doseči nikdo, kakor se jih dobi iz novo dospele zaloge po nenavadno nizkih cenah pri
F. Lukio Pred škofijo 19.
Domski filc klobuki
v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu
Z, Mahnič-Gorjanc
Kopitarjeva ulica štev. 1.
99
in
„Buster Keaton"
pride.
Kino Ideal
nekega profesorja ukradel vizitko in potem kot »profesor« zahteval 2000 Din »posojila«. Franki je seveda že pod ključem.
*	Velik požar v Skoplju. V sredo zvečer je v Skoplju požar upepelil trgovini trgov-oev Petroviča in Piiata in deloma tudi sosedno drogerijo. Škoda se ceni na dva milijona dinarjev.
*	Morilec, k? se je čez 4 leta sam javil. Na zagrebški policiji se je zglasil v sredo 30 letni trgovski potnik Franjo Ban, bivši pek in mlinar in na veliko začudenje policijskih organov izjavil, da ie pred štirimi leti izvršil roparski umor v Veliki Gorici. Preveč ga je vest pekla in zato ni mogel več molčati. Morilca so seveda takoj zaslišal-' in je izpovedal sledeče: Njegov, sedaj že pokojni stric, Ivan Ban, nadmlinar v Hercego-vcu, ga je 1. 1921. nagovarjal, naj gre v Veliko Gorico ter umori in oropa tamkajšnjega mlinarja I. Kosana. To je tudi storil in odšel h Kcsanu skupno z Antonom Ne-žičem. Vsi trije so se živahno razgovarjali o nakupu mlina. Mlinar Kosan je smatral ponudbo za zelo resno in je povabil oba tovariša, naj odideta ž njim, da si mlin ogleda ta in da se potem končno dogovore glede cene. Ban pravi, da se je branil izvršiti umor, a ga .ie Nežič neprestano bodril. Ko so se potem vrnili v mlinarjev© sobo, je Fran Ban oddal nanj 4 strele in ga usmrtil, Nežič pa je pobil njegovo ženo z udarci na tla. Nato sta oplenila mlinarjevo stanovanje in zbežala. Antona Nežiča so kmalu izsledili in aretirali ter je bil obsojen na 7 let težke ječe, Franjo Ban pa se skrival vse dosedai, dokler se ni sam prijavil. Sedaj pride seveda tudi on pred sodišče, da dobi zasluženo kazen.
Ženi&heni goljuf
je v Ljubljani.
v kinu «Dvor»
k Ljubljane
u— Šiška za Koroškol Na podlagi sklepa delegatov podpisanih naprednih društev in organizacij v Šiški, se poživlja članstvo, da se udeleži manifestacijske prireditve za Koroško, združene s koncertom, ki jo priredi Orjuna v Šiški v soboto dne 10. oktobra ob 20. uri v hotelu «Bcl!evue». Vstopnine ni. — Sokol, Orjuna, Narodna čitalnica in podružnici C. M. družbe v Šiški.
u— Sestanek odraslih abstinentov v Ljubljani se je vrši! v torek v stalni higijenski točilnici na velesejmu. Sestanku je prisostvoval v zastopstvu inšpektorja ministrstva narodnega zdravja dr. Katičiča, šef higijen-skega zavoda dr. Ivo Pire. Na sestanku je bilo sklenjeno ustanoviti v Ljubljani društvo »Treznosti«, ki bo včlanjeno v sarajevskem »Savezu Trezvcnosti«. Pripravljalni odbor je sledeče sestavljen: predsednik dr. Fcdor Mikič, tajnik Rudolf Horvat, blagajnik Angelo Cerkvenik, odbornika Leopold Puhar in Mirko Žargaj. Člani društva se obvežejo poleg osebne abstinence, da ne bodo ponujali, izdelovali, kupovali, prodajali in prenašali alkoholnih pijač. Prihodnji sestanek se objavi v časopisih. Abstinenti, ki bi želeli postati člani društva, naj se izvolijo vpisati v društveno knjigo v »Stalni higijenski točilnici« na velesejmu (Latter-mannov drevored) poleg stalne higiienske razstave.
u— Draštvo učiteljev glasbe v Ljubljani
bo imelo svoj I. redni občni zbor v ponde-Ijek dne 19. oktobra ob 20. uri na verandi v Unionu z običajnim dnevnim redom. Priglašenim pevkam in pevcem so razposlani sporedi prvega pevskega tečaja, ki se bo vršil v Ljubljani 1. in 2. novembra. Na pred večer, v soboto, bo komorni koncert in prijateljski sestanek vseh pevk in pevcev. Če kdo ni dobil sporeda in not, naj takoj naznani. Če bi se še kdo rad priglasil, naj stori to takoj, ker bi poznejših' priglasov ne mogli upoštevati. Dnevni red tečaja bo obsegal predavanja: O dveh najstarejših slovenskih skladateljih; o slovenski fonetiki; o idealnem dirigiranju in praktične vaje v podrobni in skupinski predelavi. Pole^ tega se bodo pretresli določila (poslovnik) pevskega zbora in ugotovil načrt pevske izobrazbe in umetniškega zborovega delovanja. Kdor ne bi mogel priti, naj blagovoli to javiti odboru. Vse one. ki jih ne bo h tečaju in ne pošljejo nikakega obvestila o odsotnosti, bo odbor črtal.
ti— Merkurjeva knjižnica se otvori po daljšem presledku v pondeljek dne 12. oktobra. Knjižnična ura bo vsak pondeljek od pol 7. do pol 8 ure zvečer v društvenih prostorih. Gradišče 17, I. Na razpolago so razne leposlovne in strokovne knjige. — Odbor.
u— K včerajšnjemu poročilu o premijeri »Periferija« v dramskem gledališču naknadno dostavljamo, da je toaleta gospe Nabloc-ke izvršila tvrdka Zdenka Rodič, Miklošičeva cesta 10.	1947
u— Večerni kuharski tečaj v «MIadikl». Vpisovanje se vrši samo v petek, dne 9. septembra od 17 do 19. ure in v soboto, dne 10. oktobra od 15. do 17. ure.
u— Dramatični odsek «Unlie» priredi v soboto dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih g. Kavčiča na Privo-zu (Prule) zabavni večer s pestrim sporedom in sodelovanjem tamburaškega odseka. Vstop prost. Vabimo vse napredno delavstvo in občinstvo, da v čim večjem številu poseti to našo prvo prireditev, ki bo vsakomur nndila obilo zabave in smeha. Za dobro pijačo in jedila bo skrbela prvovrst-
na, znana kuhinja g. Kavčiča. Torej na veselo svidenje! — Odbor.
u— Koilzejskl oder vabi vse prijatelje in znance, da se v čim večjem številu udeleže »Vinske trgatve«, ki se vrši v soboto dne 10. oktobra v salonu restavracije pri »Levu«. Vstop prost. — Odbor
u— Koilzejskl gledališki oaer je pričel z rednimi vajami. Repertoar za bodočo sezono je zelo lep in bogat. Ker se pa ima oder boriti z velikimi finančnimi težkočami glede odra in kulis, priredi v ta namen v soboto dne 10. oktobra ob 7. uri zvečer v salonu restavracije pri »Levu« veliko vinsko trgatev, katere čisti dobiček Je namenjen za nabavo kulis, odra in garderobe. Vstopnina prosta, prostovoljni prispevki pa se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje in somišljenike odbor kolizejske-ga gledališkega odra.
u— Obisk na razstavi portretnega slikarstva. Dasi se prireditev Narodne Galerije odobrava in hvali, vendar obisk razstave ni zadovoljiv. Če bi ne bila razstava odprta v dneh velesejma, ki je dal par sto obiskovalcev tudi portretni razstavi, bi se nahajala Narodna Galerija s svojo eminentno kulturno narodno in umetnostno prireditvijo v najneugodnejši stkki, kako naj pokrije velike stroške, ki jih ima z razstavo. Ker se razstava nepreklicno zapre v četrtek dne 15. oktobra, pozivamo in vabimo zlasti Ljub ljančane na obisk; vstopninska statistika jim dosedaj ne dela časti. Razstavo so mnogo obiskovale stare kranjske patricijske družine, v katerih še živi čut za preteklost dežele; takih obiskovalcev je imela razstava iz Ljubljane in dežele. Razveseljiv je bil tudi skupen obisk iz Kranja, ki ga je aranžirala soproga srezkega glavarja ga. Žni-deršičeva. Ljubiianske šole so bile dosedaj zastopane po inicijativ! posameznih gg. profesorjev. Šef prosvetnega oddelka g. dr. Pe stotnik je izdal okrožnico za obisk na vse srednje in meščanske šole, s čemer bo brez zaprek omogočen mladini ogled razstave in seznanitev z domačo zgodovino in umetnostjo.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta v LJubljani se je v dobi od 1. do 7. oktobra rodilo v Ljubljani 27 otrok (13 moškega, 14 ženskega spola), med temi 3 mrt-vorojenčki, umrlo pa je 13 moških in 9 žensk, skupaj torej 22 oseb in sicer: 4 osebe za jetiko, 2 za boleznijo na srcu, 1 za škrlatinko, 2 za rakom, 1 za pljučnico, 1 za vnetjem črevesa. 1 za ostarelostjo, 10 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih je 5 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih le obolelo 7 oseb: 3 na škrlatinki, 2 na legarju in 2 na davici.
u— Zatekel pes, K železničarju Francetu Remškarju v Rožni dolini se je zatekel dne 6. t. m. osem do devet mesecev star pes-volčjak, sivo - črne barve.
u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 popad psa, 1 prestopek metanja kamenja v vozeči vlak, 1 prestopek nadlegovanja straže, 1 deložacija, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 nakup bolne krave, 1 prestopek v zglaševalnih predpisih. 7 prestopkov cestnega policijskega reda in 2 prestopka nvtopredpisov.
u— Tatovi se oblačijo. Dnevi in noči postajajo že mrzli in spodbujajo tatove k čim večji podjetnosti v nabavljanju obleke. Pošten človek se mora pred nakupom toplejše zimske obleke zadolžiti, tatovi pa tega n£ marajo in si zato raje priskrbe obleko po svoji navadi na račun bližnjega. Včeraj sta bili prijavljeni policiji zopet dve tatvini obleke, izvršeni v stanovanju Antona Širc-ija in Marije Božič. Skupna škoda znaša 1200 Din.
Iz Maribora
a— Občinska seja radi Koroške in stanovanjskega vprašanja. V soboto dne 10. t. m. ob 17. uri se bo vršila v prostorih mestne posvetovalnice izredna seja mariborskega občinskega sveta, na katere dnevnem redu ie predlog Jugoslovenske Matice, da se prekrsti ena ulica v mestu v Ulico 10. oktobra in da se pošlje ministrstvu zunanjih zadev prošnja radi Koroške. Dalje se bo na tej izredni seji sklepalo tudi glede nakupa dra-gonske vojašnice v svrho rešitve stanovanj ske bede v Mariboru. Zanimivo bo, kako se bo na tej seji obnašal g. dr. Milhleisen in njegovi trije tovariši iz časa mariborske germanizacije.
a— Osebna vest. Inženier dr. Krsta Ca-zafura je resigniral na svoio službo pri drž. kemijskem zavodu v Mariboru in vstopil v službo pri tovarni »Zlatorog«.
a— O irancoskem večeru, ki se ie vršil predvčerajšnjem v Narodnem domu in smo prinesli zanj tudi par daljših in krajših člankov, ne moremo sedaj ničesar poročati, ker uredništvo ni prejelo vstopnice za recenzenta.
a— O spolnih boleznih predava danes v petek dne 9. oktobra za moške v Ljudski univerzi v gledališkem poslopju ob pol 19. uri znani mariborski specijalist za kožne bolezni dr. Hugo Robič, ki bo imel enako predavanje v pondeljek dne 12. oktobra ob isti uri za ženske. Zanimivo predavanje, ki je že lani privedlo nabito polno veliko dvorano Kazine, bodo to pot pojasnjevale nove skioptfcne slike ljubljanskega higijenske-ga zavoda in one iz dr. Robičeve lastne prakse v mariborski bolnici. Nevarnost spol nih bolezni bi mora! poznati vsakdo, tudi najpreprostejši delavec. Strokovnjaška izvajanja g. dr. Robiča pa bodo tako zanimiva, da jih bodo z interesom poslušali tako inteligenca kakor tudi širši krogi.
a— Celokupno članstvo sokolskega društva v Mariboru opozarjamo, da se glede maniiestacijskega obhoda 11. t. m. ravna točno po navodilih odbora, izdanih dnevno v rubriki «Sokolstvo» lista «Tabor». Zdravo! — Odbor.
a— Narodno gledališče. Na simfonijskem koncertu, ki se bo vršil v soboto dne 17. oktobra v veliki Gotzovi koncertni dvorani ia ki je obenem poslovilni večer ravnatelja opeTe g. A. Mitroviča ter operne primado-
REINHOLD SCHUENZEL kot ženitbem goljuf, ERIKA GLAESSNER krt dama iz polusveta, ERNA MORENA kot ogoljufa, na nevesta. Kjer se ta trojica v filmu sku. paj znajde je uspeh siguren.
Danes v kinu , Dvor"
ne ge. Mitrovičeve. se bo izvajal sledeči program: 1.) PrometeJ — uvertura. 2.) Lar-ghetto in rondo iz D-dur koncerta za vijo-lino (Fani Brandlova). 3.) Koncertna arija (Ančica Mitrovič) in 4.) Peta simfonija — vse od Beethovna. (Dirigent Andro Mitrovič). Cene prostorom: Parter 30, 25, 20 in 10 Din; balkon 15 Din; stojišča (le za dijake) 3 Din. Predprodaja vstopnic se vrši pri gledališki blagajni (Slovenska ulica 27) od 9. do pol 13. in od 3. do 5. ure popoldne
a— Izvoz preko Maribora. Nekateri listi so nedavno poročali, da se je razvil preko Maribora ogromen izvoz živine v inozemstvo, vsled česar da so pričele rasti tudi cene živini. Vest je bila deloma netočna. Res je bil sicer nekaj časa precejšen promet v mariborski klavnici radi izvoza, toda klali niso goveje živine, ampak znane banatske svinje, ki so jih izvažali v Nemčijo. V mariborski klavnici so te svinje klali zato, Ker drugod ni primerne hladilnice. Naši kraji pa od tega izvoza niso ničesar čutili in vsled tega tudi niso porastle cene na domačem živinskem in mesnem trgu. Sicer pa je medtem tudi že izvoz banatskih svinj v Nemčijo zopet ponehal.
a— Zikovcl, svetovno znani godalni kvartet, prirede v prvi polovici novembra v Mariboru koncert. Nanj opozarjamo že danes, a— Proti novi fari v Studencih pri Mariboru. Očetje kapucini v Studencih so si preteklo leto postavili lep nov enonadstropen farovž, ki so si ga sezidali seve z ljudskim denarjem. To pa jim še ne zadostuje, ampak bi radi sedaj še svojo posebno faro. Zato so se obrnili z dolgo prošnjo na občino v Studencih, ki pa jim pobožne želje ni hotela izpolniti. Občinski svet !e namreč z veliko večino odklonil potrebo nove fare, ker imajo Studenčani itak krog in krog vse polno cerkva, ki so vedno prazne. Sedaj pa so kapucini najeli posebnega propagatorja, ki hodi po Studencih od hiše do hiše s po-lo in pobira podpise za novo faro. Uspeha pa tudi ta bodoči mežnar nima večjega.
a— Samomor carinskega revizorja. V sredo dopoldne si je v hipni duševni zmedenosti prerezal z britvijo žile na rokah in nogah carinski revizor Adolf Blažem. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu nato izkrvavel. Umrl je bil zadnji jugoslovensk! carinski upravnik v Radgoni, kjer je Imel hude boje s takratnim voditeljem nemštva dr. Kamnlkerjem. Zapušča staro onemoglo mater, za katero ie skrbel.
a— Mariborski sanatorlj sta kupila g. dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Mariboru ia finančnik iz LJubljane g. Karel Kavšek. S tem je odstranjena nevarnost, da bi prešel sanatorij v tuje roke, oziroma da bi se sploh opustil.
Iz
e— Koroška akademija. Podružnica Jugo-slovenske Matice v Celju priredi v soboto dne 10. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer akademijo v spomin žalostne petletnice nesrečnega koroškega plebiscita. Na speredu Je pozdrav predsednika in predavanje profesorja Slavka Rai-ča o Koroški. Za tem se vrste primerne de-klamacije dijakov realne gimnazije ln nastop celjskega pevskega društva s krasnimi koroškimi popevkami, ki so posebno odbrane za to svečanostno prireditev. Tem pesmim sledi še venec hrvatskih in drugih slovenskih. Za enedejanko »Pravica z nan:i» učitelja Franja Roša bo izvajala »Ilirija« ruske pesmi, a član dramatičnega društva v Celju Velušček bo prednašal Otona Zupančiča »Naše pismo«. Končno uprizori g. M. Benčan alegorijo. K akademiji, ki nam naj razgreje srca in nas potrdi v silni veri, je vstop prost. Prostovoljni prispevki pa bodo služili za pokritje stroškov.
e— Celjsko učiteljsko društvo. K porcčl-lu o zadnjem zborovanju se pojasnjuje, tla navedeni štirje šolniki niso bili imenovani za častne člane, ampak ostanejo še nadalje navadni izvršujoči člani društva. Častnih članov Celjsko učiteljsko društvo nima v svojih pravilih.
e— Pošta v Celju je napravila na poštnem poslopju v Cankarjevi ulici nov nabiralnik, v katerega se vlagajo lahko tudi več Je pisemske pošiljke. Opozarja se občinstvo da vlaga vzorce in tiskovine samo v desno odprtino z napisom »vzorci — tiskovine«, navadna pisma in dopisnice pa v levo odprtino ^papisom «pisma — dopisnice«. Dosedanji nabiralnik Krekov trg Je bil odstranjen. Opozarjamo občinstvo ponovno, nai ne vlaga v nabiralnika na kolodvoru pisemskih pošiljk v večjih množinah, ker se ne morejo pred odhodom poštnih ambulanc več sortirati in vsled tega zaostajajo. V ta dva nabiralnika se naj vlagajo samo posamezna pisma m posamezne dopisnice.
nnncnpnannnHnnnnnnmnnnnnn.-n
Celja
Zahvala.
5832-a
Vsem prijateljem in dražbam, ki so se me spomnile ob priliki moje zlate poroke se tem potom toplo zahvaljujem z željo, da dosedanje vezi še v naprej obdržimo v blagor splošnega
napredka. Srčna hvala i	Karel Pullak,
senior.
nnnoonnr	onnnonnnnn	~)nnncpnrinn
		
Spini elenat.
firnež, oljnate in suhe barve, pleskarske in slikarske potrebščine
Ravhekar & Derganc
Pred škofijo 20.
m
Žganje v Rusiji zopet dovoljeno
Pred enajstimi leti je izšel v Rusiji carski dekret, s katerim je bila prosta trgovina z žganjem odpravljena. Žganje je bilo mogoče dobiti samo pod roko. Prepoved prodaje žganja v poljubni količini je veljala posebno razmeram. ki so nastale vsled vojne. Treba je bilo onemogočiti prizore, ki so se obetali pod vplivom čezmernega kon-zuma žganih pijač. To je bilo s carskim dekretom deloma res doseženo.
Ampak pilo se je vendarle, čeprav na skrivnem. Leta in leta je trajala na-redba in nihče ni mislil na to, da bi jo odpravil. Prepoved se je dobro obnesla med vojno, ob premirju in tudi za časa obeh revolucij, februarske in okto-berske kakor tudi pozneje pod sovjetskim režimom. Ampak zdi se, da so ljudje vendarle silno vzdihovali po preteklosti. Žganja ali »vodke* Rusi niso mogli pozabiti. Ko je prišla v Ameriki na dan prohibicija. katero so uvedle tudi nekatere evropske države (Skandinavija in Finska), ni nihče več mislil na to, da bo v Rusiji tozadevno nastopila izprememba. Ampak nastopila je vendarle. Te dni je vlada v Moskvi dovolila, da se sme žganje v Rusiji zopet prosto prodajati. Ljudstvo je radi tega odloka naravnost ponorelo. Listi poročajo, da je bil naval v pivnice tako velikanski, da so pošle zaloge takoj prvi dan že v dopoldanskih urah. Posebno v Moskvi je bilo žganje hitro razpečano. Dovoljeno pa je sedaj prodajati in piti tnočneišo «vodko» kakor pred vojno in poleg tega je rusko žganje ceneiše kakor pred 11. leti. Tako je v sovjetski Rusiji zavladala zopet srečna doba pijančevanja. Da se je to zgodilo, pa je morala priti vlada . . boljševikov.
CoIIarich pred sodiščem
K našemu včerajšnjemu poročilu o banditu Collaricbu, ki se mora zagovarjati za svoje zločine pred sodiščem v Puli, imamo dostaviti še nekatere
podrobnosti.
Poleg Coilaricha sedi na zatožni klopi še 20 drugih ptičkov, ki' so bili v večji ali manjši meri njegovi sotrudni-ki po raznih tolovajstvih. 12 obtožencev je iz Trsta. Obtožence zagovarja 14 odvetnikov, med katerimi se nahaja tudi znani kazenski zagovornik doktor Robba iz Trsta. Coilaricha brani odvetnik Bruno Matosel-Loriani. Zahteval je v začetku razprave, da preiščejo psihijatri duševno stanje njegovega toženca. kar pa je sodišče odklonilo.
Obtožnica očita Collarichu celo vrsto deliktov, katere smo omenili že včeraj. Pripomniti moramo še. da je CoIIarich meseca avgusta 1920. okradel vilo Vi-dulich v Puli. kjer je tudi prenočil. Policijski agenti so ga izvohali, bandit pa jim je zbežal skozi okno. Ker je b!lo poslopje obkoljeno, je streljal na svoje zalezovalce in jim je končno srečno ušel. Nekemu agentu, ki je stal tik njega ter Ka ie hotel zgrabiti, je zavpil: «Beži vstran, bedak!» Agent se je umaknil, kaiti življenje mu je bilo ljubše kot bandit, s katerim je bila borba brezuspešna.
CoIIarich ima na svoji vesti tudi umor gostilničarke Del Monte od Sv. Ivana pri Trstu. Ubil jo ie takole: Do-znal je. da ima ženska 45 tisoč lir gotovine in da nosi denar v svoji torbici. Počakal jo je pred hišo v mraku, oborožen z bombami, nožem in samokresom. Ko se ie gostilničarka pojavila, je segel bandit po bodalu; a slučaj je hotel, da se mu ie roka zaplela za pas. Ženska je začela klicati na pomoč 3n od daleč so se že videli orožniki. V tej sili je potegnil CoIIarich revolver in je s kroglo usmrtil Del Montevo. Potem .ie pograbil plen in utekel. Vsebina torbice pa ga je razočarala. Mesto 45 tisoč ie našel v njej samo 22 tisoč lir. S plenom je potem zbežal na dom nekega tovariša-bandita. ki ga je slednjič ovadil policiji. Ko je CoIIarich izvedel za to na obravnavi, je besen šinil v železni kletki pokonci in je zavihtel pest proti ovaduhu, ki sedi tudi na
zatožni klopi: »Lopov, razbojnik, ovaduh!*
V tem slogu se razprava nadaljuje. Naval občinstva v sodno dvorano je ogromen, toda policija ne dovoljuje vstopa vsakomur, marveč omejuje navzočnost javnosti, ker se boji, da utegne priti do škandalov v sodni dvorani. •
Na posebno originalen način je CoIIarich imel navado razpečavati plen, katerega je nagrabil pri svojih tatinskih podjetjih. Njegov soobtoženec Battistig je tozadevno dal prav značilne izjave. Po umoru Del Monteve se je skril pri nekem prijatelju, kateremu je plačeval za stanovanje in hrano dvajset lir na dan. Ko je prišel CoIIarich iz Pule v Trst. sta šla dva bandita-to-variša prodajat kepo zlata. Eden izmed obeh je imel veliko dela, preden je prepričal juvelirja, da je zlato iz poštenih rok. Nalagal se je. da ie vtiho-tapljeno iz Jugoslavije. Sele na te besede se je draguljar vda! ter izplačal banditoma 2200 lir v dveh obrokih.
Zelo drastično je CoIIarich povedal predsedniku sodnega dvora, da si ni mazal rok z malenkostmi. Dva oborožena lopova sta namreč napadla za-sebnico Bassich-Passini v Puli; tudi ta napad so naprtili Collarichu. Ko ga je predsednik obravnave vprašal, kako je s to stvarjo, je dejal, da se s takimi rečmi ne peča, ker ga niso vredne.
Razprava proti banditu je zelo animirana in CoIIarich je dobre volje ter odgovarja na postavljena vprašanja zelo samozavestno in z zdravim humorjem.
Potapljalo na velike globine
^»e—
V torkovi številki smo pod tem za-glavjem pisali v novem izumu dr. Hart-manna. ki hoče z njim raziskati velike morske globine, do 5000 metrov pod vodo. Danes prinašamo sliko tega Potapljala.
Cilinder je napravljen iz najboljšega Kruppovega jekla in vzdrži vodni pritisk v globini 5000 metrov, kakor zatrjuje izumitelj. Aparat visi na dovolj dolgi jekleni vrvi. Operater in opazovalec sedita drug nad drugim na vrtečih stolih. V cilindru je kisika za 36 ur in filter za vsrkavanje ogljikove kisline. V notranjosti aparata so nadalje pri-
čvrščenl teleskopi, telefonski in radio-aparati, priprava za izdelovanje ozona in periskop.
Poskusi s tem potapljalom se začno v-kratkem.__
Nehvaležen zaupnik
Vojna, ki je rodila toliko gorja in nemorale, je postala za marsikoga zlata jama. Marsikateri malovrednež, ki ni pomenil pred vojno niti toliko kolikor ima čeden človek črnega za nohtom, je splezal v vojni visoko in je oo*'al za družbo po vojni čisto nov človek. Seveda ni postal to v dobrem, marveč v slabem pomenu besede.
Janez Magnani iz Brescie v Italiji je bil pred vojno navaden zidar. Služil je vsakdanji kruh s kladivom in zidarsko žlico. V vojni je bil pri vojakih, kier se mu ni godilo slabo! Ko je odložil vojaško suknjo, je začel razmišljevati, kako bi si služil vsakdanji kruh. Naključje je naneslo, da se je seznanil z grofico Luizo Martinengo di Villagana.
Dama je pripadala najboljšim krogom aristokratskih rodbin v Bresciji. Malo po malem se je razvilo med grofico in zidajem nežno razmerje. Zidar ni imel denarja, zato pa ga je imela temveč njegova ljubica. Spravila ga je krepko na noge ter mu omogočila dostop v družbo, o kateri ni zidar pred leti niti sanjal.
Do poroke med grofico in zidarjem pa ni prišlo. Socijalna razlika med obema zaljubljencema je bila prevelika. Zato pa je bilo srčno nagnenje med zidarjem in grofico naravnost genljivo. Grofica je zaupala zidarju svojo veliko premoženje, ki je znašalo nad štiri milijone lir. Zidar se je z zaupanjem, katerega je bil deležen, tako okoristil, da je začel zapravljati na debelo. Slednjič se je vrgel v objem drugim ženskam in to je vzbudilo v grofici veliko ljubosumnost. Zahtevala je od nezvestega ljubčka svoj denar nazaj.
Ampak denarja ni bilo nikjer več. Zidar je bil dal prepisati nepremičnine na svoje ime, denar pa je pognal. In tako je prišlo do snora. ki je bil naiprej tajen, potem je postal javen, in slednjič se je pokazal svetu v podobi velikega družabnega škandala. Mož je seveda aretiran in se bo moral zagovarjati radi poneverb tujega imetja.
Razsekana ženska
Pred nekaj dnevi so našli blizu Tu-rina na železniški progi velik zavoj, skrbno sešit, pred katerim se je ustavil delavski vlak iz okolice. Pobrali so zavoj in ga odpeljali v mesto. Tam se je pokazalo, da Je v njem razsekano truplo še mlade ženske. Vse mesto je bilo pokonci in ugibale so se o zločinu najraznovrstnejše reči. Policija je začela s poizvedbami, ki so pa ostale brezuspešne. Nobenega sledu ni bilo o storilcu. Končno se je predstavil neki Francesco Cattaneo, 28 let star, trgovski sotrudnik, ki je želel videti ostanke one ženske, izražajoč strah, da gre najbrže za njegovo ženo. Orožnik ga je spremil do trupla, kjer je bil mladi mož silno razburjen. Potem so ga odvedli pred sodnika, ki mu ie pokazal nogavice. Hotel se jih je dotakniti, toda nagloma je odmaknil svoje roke in se vrgel na zofo ter se pričel ves tresti. Sodnik je stopil pred njega in ga vprašal, ali so to res nogavice razsekane ženske, ki je njegova žena? Sodnik mu Je še ostro dostavil, da jih dobro pozna in da je on sam razsekal svojo ženo. Potem je Cattaneo še želel videti noge, ker je imela žena na levi nogi neki izrastek. Pokazali so mu nogo in izrastek, nato pa so ga odpeljali v zapor. Ni sicer še dognano, da ie baš on izvršil zločin, ali suma je že sedaj toliko, da se najbrže pokaže, da je mož razsekal svojo ženo. Nesrečnica je 28-letna Erina Barbero, ki je živela dalje časa kot prostitutka. Cattaneo je iz dobre družine v Genovi, ali bolehen človek in udan kokainu.
Jutri i® in ne zopet
Kdor si še ni nabavil zimskih oblačil naj to stori danes ali jutri, da bo deležen 20% popusta pri tvrdki Srago £chwat>, Ljubljana.
X rMadžsrski kralj» študira na Angkt ikem. Iz Lequietia na Španakem, kjer živi razcesarica Žita z družino, prihaja vest, da misli poslati najstarejšega sina Otona, ld
ga smatrajo legitimisti za madžarskega kra» lja Otona I. v London, kjer naj Študira pr&= voslovje in državoznanstvo.
X Rubež Ljudske opere na Dunaju. V ne deljo, 4. t. m., je rubilo davčno oblastvo dnevno blagajno Ljudske opere na Dunaju na zahtevo štirih oderskih nameščencev. Ker jc bil izkupiček le majhen, so bili za* rubljeni tudi kostumi in kulise gledališča.
X Mencija Karniciu je bila te dni na Du« naju obsojena na osem let ječe. Ker pa je morilka neozdravljivo bolna, je tudi po raz« sodbi niso prepeljali v zapore, ampak nazaj v sodno bolnišnico, kjer je bila že poprej. Zdravniki so izjavili, da je nikakor ni mo« goče zapreti in da zato tudi ne more na sto« piti kazni. Ker se je Mencija Karniciu od« rekla prizivu proti odmeri kazni, je postala razsodba pravomočna. Deželno sodišče je sedaj sistiralo izvršitev kazni. Zagovorniki obsojenke so zaprosili sodišče, naj izpusti morilko na svobodo, ker vendar ne more v zapor. O tej prošnji mora sedaj razprav« ljati višje deželno sodišče na Dunaju. Ra« zen tega se nameravajo obrniti odvetniki na državnega predsednika dr. Hainischa za pomilostitev.
X Predsednik južne železnice dr. Weeber umrl. V soboto, 3. oktobra je umrl v Kiibu na Severniku na svojem posestvu predsed« nik upravnega svota južne železnice, bivši oddelni načelnik dr. Avgust \Veeber, star 64 let. Zadela ga je srčna kap. Dr. VVecber je HI sin nemško»liberalnega poslanca istega imena, ki ga je dolgo let pošiljala Moravska v stari dunajski parlament in je bil eden voditeljev svoje stranke. Njegov sin je bil dolgo let uradnik železniškega oddelka tr« govinskega ministrstva in potem od leta 1896. dalje samostojnega železniškega re« sorta, kjer se je zlasti zavzemal za gradbo lokalnih železnic. Kot oddelni načelnik, ki je postal leta 1906., se je udeleževal poga« janj za nagodbo z Madžarsko in za podr« žavljcnje železnic na Češkem. Leta 1910. je izstopil dr. \Veeber iz državne službe in je prevzel mesto generalnega ravnatelja južne železnice. Kot tak se je dolgo let izkazal pri akciji za sanacijo južne železnice in za nje* no podržavljenje. Zaradi bolehnosti je mos ral kasneje iti v pokoj in so ga izvolili za predsednika upravnega sveta južne želez«
Dopisi
JflR.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Naše sokoi-sko društvo priredi v soboto dne 10. in v nedeljo 11. oktobra proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva in manifestacijo za pri-klopitev koroških zasužnjenih bratov pod jugoslovensko okrilje ob priliki petletnice za nas izgubljenega koroškega plebiscita. V soboto zvečer, ob 8. uri, se vrši v dvorani brata Šuštaršiča, p. d. pri «S1. Janezu* spominski večer s predavanji o hrvatskem kraljestvu Tomislava. Predava g. profesor dr. Lah in o koroškem problemu predava g. okr. sodnik dr. Fellacher. Po predavanju nastopijo združeni pevci Žrrovnikovega zbora iz Št. Vida in Narodne čitalnice v Drav-ljah pod vodstvom br. A. Šmajdeka s šopkom koroških narodnih pesmic in domači salonski orkester. Večer je brez vstopnine, prostovoljni darovi se bodo hvaležno sprejemali za podporo koroškega časopisa »Koroški Slovenec«. Vabljeni so vsi, brez izjeme politične opredeljenosti, da bo manifestacija za našo narodno pravično stvar bolj veličastna. V nedeljo dne 11. oktobra v šolski telovadnici je isto predavanje za sokolski naraščaj, predava društveni prosvetar br. Milan Kerda. Zvečer istega dne cA 7. uri pa gostuje v šolski dvorani sokolsko društvo iz Šiške s tridejanko »Čarovnica Peh-ta». Vstopnina: sedeži 6 Din, stojišče 4 Din. Čisti dobiček igre je namenjen za nabavo krojev šentviškega naraščaja. Pridite vsi.
ŠKOFJA LOKA. Podružnica Jugosloven-ske Matice priredi v spomin petletnice koroškega plebiscita dne 10. oktobra ob 20. uri v dvorani »Katoliškega Izobraževalnega društva« akademijo s sodelovanjem vseh kulturnih društev. V nedeljo dne 11. oktobra pa bo ob 9. uri dopoldne na Glavnem trgu manifestacijskt shod, na katerem govori g. dr. Janko Arnejc.
STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Sokolsko dru štvo v Stražišču priredi v nedeljo dne 11. oktobra ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu manifestacijsko zborovanje ob 5-let-nici koroškega plebiscita. Na sporedu je: slavnosten govor, dekiamacije, recitacije in petje. — Vabljeni so vsi narodno čuteči ob-
Da se prepričal
da ste dobili pravo
jevo
zalelo
morate dobro paziti na ime MAGGI in na varstveno znamko
zvezda s križcem
Pri napolnjevanju naj se zahteva izrecno MBGGIieva zabela iz velike MASGUeve originalne steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava MfiGGI zabela

čaoi, navzočnost članov je pa sokolska dolž nost. — Zdravo!
ZALOG PRI LJUBLJANI. Tudi pri nas nočemo zaostati za drugimi kraji Slovenije ter priredimo »Koroški dau«. Združena društva se zberejo v soboto zvečer ob 6. uri pred šolo, nakar se vrši manifestacija. Vabimo vse občane, ne glede na politično pripadnost, da se zbero ob določeni uri pred šolo. — Združena društva.
ČRNOMELJ. Tajnik srezkega glavarstva b. Rudolf Smrdu, je bil premeščen v Radovljico. Odhodnica, katero mu je priredilo sokolsko društvo, je pokazala, kako zelo jc bil brat Smrdu radi svojega narodnega in nesebičnega delovanja med nami priljubljen. Imenom sokolskega društva se je poslovil od njega z lepim govorom starosta br. Špiro Vrankovič, imenom stanovskih tovarišev komisar srezkega poglavarstva g. Franc Žnideršič, imenom samostojne demokratske stranke, katere zvest pristaš je bil, pa predsednik krajevne organizacije g. Karel Miiller. Poslovili so se tudi igralci od svojega režiserja in soigralca ter mu izročili lep šopek. Imenom zelenih bratov lovcev se je poslovil g. Lojze Šetma ter mu daroval lovsko trofejo.
SLOVENSKA BISTRICA. Večkrat smo že opozorili v »Jutru« na tarifne razmere, ki so v zadnjih letih vladale na naši lokalki in ki so postajale že nevzdržne, ker so bili tarifi tako visoki, da jih ni bilo moči več zmagovati. Naj navedemo le primer, da je veljal prevoz nekaterih vrst blaga po naši tri in pol kilometre dolgi lokalni progi toliko, kolikor prevoz istega blaga od postaje Slov. Bistrica južni kolodvor do Špilja. Naša organizacija SDS je tako sama in po svojem predsedniku drju. Pučniku kakor tudi potom raznih gospodarskih organizacij, katerim je zbrala potrebni materijal, podvzcla številne korake, da se to nevzdržno stanje odpravi. Njeno delo je imelo uspeh s pomočjo bivšega pomočnika ministrstva šum in rudnikov g. Ivana Mohoriča, ki mu gre najlepša zahvala za to, da se je slednjič izpolnila upravičena zahteva tukajšnjih gospodarskih krogov, da so se namreč tarifi za prevoz blaga na naši lokalki izenačili z onimi na glavni progi, da se dalje tarifi pri prehodu na glavno progo ne lomijo in da poleg tega tudi za našo lokalko velja znižanje ta-rifov, ki je uveljavljeno za glavno progo. Naša organizacija Samostojne demokratske stranke je s tem zopet dokazala, da izpolnjuje strankin program, da le z delom je našemu ljudstvu pomagario, ne pa s samimi obetajočimi frazami.
PTUJ. Jugoslovenska Matica v Ptuju priredi s sodelovanjem vseh tukajšnjih narodnih društev v soboto dne 10. oktobra ob 20. uri v zgornji dvorani Narodnega doma koroški večer v spomin obletnice izgubljenega plebiscita in zibelke naše domovine. Spored obsega predavanje prof. dr. Kotnika o Koroški, deklamacijc, mladinsko petje in iz- • vajanje koroških narodnih pesmi. Po programu sestanek v spodnji dvorani Narodnega doma. Z ozirom na važnost prireditve stori tudi vsak narodnjak svojo dolžnost.
SV. LENART V SL. GOR. Tukajšnja Or". jima priredi v nedeljo dne 11. oktobra gledališko predstavo «Tcžke ribe«. K obilni udeležbi vabimo vsa sosedna kulturna društva in prijatelje gledaliških predstav. — Odbor.
Kapetanov barometer
(Po Midshinu priredil Br.)
Kapetan «Marice» iz Selc, malega tovornega parobroda. ni zaupal barometrom in ie. kar se tiče vremena, verjel samo svojemu mačku.
Ta maček, no imenu Puf. ie prišel na ladjo že v nežni starosti šestih tednov, ia od takrat se ni mogel več ločiti od svojega gospodarja; sledil mu je povsod na kopnem in na morju. Bil je živahen, vitek m premeten, in se je pro-kleto malo brigal za svoj sloves vremenskega preroka.
Ce je maček zapustil kabino, kjer je ležal cele dneve na rogoznici. in se podal na krov ter se tam skrbno umival, je bil to za kapetana znak za »stalno lepo». Ce Pa se je plazil okoli strojev in žalostno miiavkal. je gotovo prihajal južni veter in ž njim slabo vreme. Kadar Pa ie bil Puf nemiren in se mu je ježila dlaka na hrbtu kot krtača, je bilo najbolje, takoj iskati zavetišča v najbližjem pristanu, kaiti bližala se je nevihta.
Ono iutro. ko se začenja naša povest. je vozila »Marica« težko natovor-jena iz Senia v smeri proti jugu. Razen kapetana je bilo šest mornarjev na ladji. Ko so prišli na odprto morje, se je
začelo nevarno guganje. Valovi so bili visoki in na vrhu so imeli bele grive.
Stari kapetan Antič, ki se je nekai časa sprehajal po krovu in opazoval vreme, je slednjič sam prevzel krmilo in deial krmarju:
—	Greš lahko za pol ure. Bom sam vozil.
In parkrat je krepko potegnil iz svoje kratke pipice.
Krmar ie stopil doli k strojem.
—	Prokleto nas guga danes. Starec ie prismojen, da smo se odpebali ob takem vremenu, je dejal strojniku.
—	Gotovo je nevarno. Barometer v Pristanišču je silno padal, ko smo odhajali. Kmalu bo nevihta tu. Reke! bi starcu, pa kaj pomaga? Kaj hočeš z možakom, ki veruje samo v svojega mačka?
—	Tu se ne da ničesar opraviti. Stvar je pa žalostna, kajti enkrat bomo na ta način vsi poginili.
Komaj je izrekel te besede, se je ladja tako nagnila, da sta se mornarja morala Prijeti za stroievo ograjo.
—	Razen tega je pa stroj star. Pet, šest valov kot tale in voda nam udere v ladjo in pogasi ogenj. Z jadrom si potem ne bomo mogli dosti pomagati, kmalu nas bo vihar vrče! ob skalovje...
—	Povej to starcu. Razloži mu, da ne prevzameš nobene odgovornosti več za kotel. Jaz skočim med tem v svojo kabino. da pojem kos sira in kruha.
V	kabini je ležal Puf na svoji rogoznici in spal spanje pravičnega. Za valovje in vihar se ni brigal.
Med tem je stopil strojnik h kapetanu
—	Barva vode mi ne ugaja, je dejal Antičt'. ki je le s težavo še obvladoval krmilno kolo. Mislim, da bi bilo bolje obrniti in čim hitreje odhiteti nazaj v luko.
—	Kaj ti ne pade v glavo, mu ie ta odvrni! ironično. Res je, da malo plešemo. toda dokler se Pufu ne zježijo lasie, nimaš prav nobenega vzroka, da bi se vznemirja!. Vihar bo kma!u odjenial.
V	tem trenutku je velik val brizgnil preko ladie. Strojnik je šel nazaj in deja! svojemu tovarišu:
—	Ničesar noče čuti.
Ta je imel usta polna kruha in sira ter je deial preplašeno:
—	Kaj nas hoče res vse ugonobiti?
—	Vraga, »Marica» ie stara nad trideset let in ni več trdnega ogrodja.
—	Pri moji veri, potopili se bomo, če se takoj ne vrnemo v pristanišče.
—	Kaj nai storimo? Kako bi mogli starca prisiliti, da se vrne?
—	Jaz imam imenitno misel... Tako
bomo dražili Pufa, da se njegova dlaka zježi!
Rečeno, storjeno. Stopila sta v kabino. Puf se je ravnokar zbudil. Ponudila sta mu kos sira, a maček ni maral zanj.
—	Na, muc. muc...
Vse zaman. Maček je stegnil tačico in potegni! par krvavih prok po čtrojniko-vi roki.
—	Peklenska zver! je zaklel strojnik, hudičevi barometer!
In zagrabil je četveronožni barometer za vrat in ga pošteno stresel.
—	Strela, kaj pa delaš?
Krmar mu je iztrgal mačka, ki je obležal z zaprtimi očmi.
—	Lepa reč... zadavil si ga!
Strojnik je preblede!.
—	Prines! ruma. Moramo ga spravit k zavesti. Pa hitro. Ce ostane tako. smo izgubljeni. Kapetan bo mislil, da spi. in na noben način se ne bo hotd vrniti
Namočila sta rožnati gobček z rumom in maček je žalostno zamijavkal. V tem trenutku so se vratica v kuhinjo odprla in kuharski vajenec je pogledal v kabino.
—	Kaj pa delate s Pufom? je vprašal začudeno.
—	Roko, je dejal krmar obupno, če se ti posreči, da spraviš to prokleto zver
na krov in da se ji pri tem dlaka ježi. ti kapim ni&ljasto uro.
—	Častna beseda? je vprašal Roko. In me ne boste več brcali?
—	Tu Imaš roko: moja častna beseda!
— Dobro... Stvar ni tako težka
Naiprej ga moramo gladiti po repu.., Takole...
Puf je odprl oči.
—	Sedai ga pa moramo gečkati po brkah. je deial kuharski vajenec. Jaz delam to vsakokrat, kadar kaže moj barometer, kJ ga imam v skrinji, slabo vreme.
Nekaj frenotknv pozneje ie maček" preplašeno zbežal na krov, dlaka se mu je ježila od groze.
Ko ga ie kapetan zapazil, je kar pre-bledel:
—	Nazaj v pristan! je zaklical mornarjem. Vreme se bo Še poslabšalo.
In boli kot kdaj prej veruje svojemu živem barometru!
Ovčjereja v kranjskogorski dolini
(Konec.)
Zelo pa je potrebna stalna smotrena selekcija najboljših ovac tudi na Jezerskem samem, ki naj dovaja drugim delom Gorenjske živali za zboljšanje navadnih podeželskih pasem, in sicer predvsem odbira glede na čistost vol ne od «resnice> ali «psine», gostost in dolgost ter kodravost in množino iste. Opažajo se na Jezerskem v nekaterih čredah znaki krvnega sorodstva, čemur bi bila odpomoči, ako ne drugače, z uvozom ovnov iz bližnje Solčave. Potrebna je na Jezerskem v prvi vrsti or. ganizacija ovčjcreje tako glede na izboljšanje domače jezerske pasme kakor tudi glede propadajočega vnovčevanja. Toda na Jezerskem, žal, ne vlada ravno voljno razpoloženje za skupno delo v živinorejskih organizacijah, dasi bi n. pr. ovčjerejska zadruga v tej tipični ovčarski deželici v vseh ozirih zelo koristila.
V sami občini Rateče se vsporeja ovčjereja glede gospodarske važnosti skoro z vzrejo goveje živine (se krmi v hlevu poleg vejeka celo seno), ker nudi reja ovac bistveno važne pridelke za domačo porabo (volno za raševino in druge tkanine, suho meso za dom). Z ustanovitvijo sirarne za ovčji sir v Planici je dana možnost dobičkanosnega vnovčevanja ovčjega mleka. V Ratečah gre tedaj sicer za povzdigo hitre rašče in mesnatosti ovac, toda v prvi vrsti za zboljšanje pasme v oziru mlečnosti. Volna pride šele na zadnjem mestu v poštev. Ratečani križajo že dolga leta svoje črede z ovcami sosednje bovške pasme in imajo od tega glede zboljšanja mlečnosti zelo znatne uspehe. Pol-nomolzna domača ovca daje ob povprečni teži 40 do 50 kg povprečno kvečjemu četrt litra mleka dnevno. Z bovško pasmo skrižana ovca (»cviter-ca«) pa ob približno enaki teži že pol do tričetrt litra mleka na dan, in to ki.iub temu, da je pristna bovška ovca zelo lahka (30 do 32 kg), katera pa daje v dobri reji kar tričetrt do celo 1 litra mleka dnevno. Pri križancih se teža kljub mali teži bovških ovac v splošnem ne zmanjša, nasprotno se te «cvi-terce* celo boljše rede. Tudi dobrota volne ne trpi mnogo od križanja pač pa pridobi nekoliko na količini (dolgosti) in porabnosti za dom. Mnoge bovške ovce so namreč čisto črne, a križanci so do polovice potomstva tudi taki, a ne lisasti. Črna volna pa je za dom porabljivejša. predvsem za izdelavo raševine («rasa»), opank («žok») in drugih domačih tkanin. Vidimo tedai, da se je izkazalo križanje domačih in bovških ovac poleg prednosti glede mesa in volne za domačo rabo za zelo uspešno v svrho zboljšanja večje mlečnosti in s tem večje dobičkanostnosti. Ti uspehi se pa omejujejo le na prve generacije križancev, zaradi česar izvajajo tamkajšnji živinorejci križanje le dobro preudarjeno ter ga nikakor ne pretiravajo, ker vedo. da jim nudijo le prve generacije križancev največje rej-ske koristi.
Tedaj na ene strani ugoden vpliv od bovških ovac predvsem na zboljšanje mlečnosti, a z druge strani zboljšanje mesnatosti in teže pod vplivom pristnih jezerskih ovac mora dovesti tu do uspehov. To postopanje je s strokovnega vidika upravičeno seveda le začasno. Ovčjerejec mora s stalno odbiro najhasnovitejših živali iz svoje črede isto zboljševati in izenačiti, ker je to najpravilnejša in najzanesljivejša pot do večje rentabilnosti pri vseh rejskih ciijih.
Premiranje ovac v Ratečah-Planici dne 20. septembra t. 1. po svojem izidu popolnoma potrjuje zgornja izvajanj?.. Na premiranje, ki se je priredilo s pomočjo denarnega prispevka ve':'",iTa župana ljubljanske oblasti, je bilo prignanih 17 plemenskih ovnov, 457 ovac in 222 jagnjet. skupaj 696 glav. Komisija je ocenjevala posamezne živali, poskusoma izvzete iz vsake posamezne črede posebej. Dognane ocene so se nanašale na povprečen vtis in kakovost čred glede na životne oblike, fi-nost in množino volne ter mlečni užitek. Dasi bi morda smatral površni opazovalec uspeh tega premiranja za zadovoljiv, vendar so se našle le v nekaterih čredah povoljne životne oblike, gosta, fina in čista, dlak («psine») prosta volna ter znaki večje mlečnosti. Značilno je. da se je prisodila prva nagrada najmanjšemu ovčjerejcn v občini, čigar živali so dosegle najvišje število enot ocene. Izid in vsa podrobna opazovanja na premovanju potrjujejo zgornja izvajanja, kar bi moralo ta-mošnje ovčjerejce le vzpodbuditi k um-neiši reji ovac, panogi, katera zasluži tudi s strani merodajnih oblastev vso oozornost in pospeševanje. J. Sustič.
Tržna poročila
Norosadska blagovna borza (8. oktobra.) Tnrščica: baška, nova, 5 vagonov 105. Moka: baška, «5», 1 vagon 303.50. Tendenca mlačna.
Dunajska borza za kmetijske produkte (7. oktobra). Na ameriških borzah Je raipo-loženie nekaj prijaznejše kljub velikim dovozom ruskega žita na svetovni trg. Tudi na dunajskem tržišču Je nastopila prijaznejša tendenca. Danes je prišlo do zaključkov v pšenici madžarskega, J u g o s 1 o-venskega in domačega izvora po nespremenjenih cenah. V drugeim blagu Je bilo manj zaključkov. Notirajo: za 100 kf rključ
no blagovnoprometai davek brez carine uradno na debelo v šilingih: pšenica: domača 37 — 38.50, madžarska s Potisja, 79 do 80 kg 42 — 43, madžarska 3S.50 do 40.50; ri: domača marchfeldska 29 — 29.50; ječmen: slovaški 41 — 46; turščica: 30 — 31; oves: domači 23 — 30; moka pšenična: domača 70 — 73, madžarska zacarimena 70 do 7i
= Načrt zakona o neposrednih davkih ie po vesti iz Beograda dogotovljen in se bo dal v naslednjih dneh v tisk. Kakor se zatrjuje, želi finančni minister parlamentarno odpravo načrta še v tem letu, da bo mogel zakon stopiti v veljavo že s 1. januarjem 1526.
= Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško se bc-do vršila v Beogradu. Iz Beograda poročaj: Tukajšnji češkoslovaški poslanik Še-ba je posetii pomočnika zunanjega ministra Markoviea ia z njim dalje časa konferira! o predstojeSh pogajanjih za trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogajala se bodo v najkrajšem času začela v Beogradu. Pričakuje se, da bodo jugoslo-venski delegati za ta pogajanja imenoma.-rt v nekaj dneh.
— Pripravljanje novega borznega zakona za naša kraljevino. Po vesti iz Beograda pri oravlja minister trgovine in industrije dr. Krajač nov borzni z^jcon za celo državo. V to svrho Je pozval vse borze v državi, da predlože ministru svoja mišljenja.
= Naša železna Industrija ln trgovinska pogodba z Avstrijo. Iz Beograda poročajo: Vodstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je predložilo ministrstvu za trgovino in industrijo obširno spomenico o predstoje-či krizi železne industrije. V spomenici se protestira tudi proti carinskim postavkam nove trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki zelo pogoduje avstrijski železni indnstriji.
= V zadružni register so se vpisale v Slovenji! naslednje zadruge: Kmetijska gospodarska zadruga v Bohinjski Bistrici, registrirana zadruga z o. z.; Agrarna zajednica v Čentibi. r. z. z n. z.,; Agrarna zaiednica v Hothvf vasi, r. z. z n. z. Izbrisala se je Elektrarna Zagradec, Krka, r. z. z o. z. s sedežem v Višnji gori ker ni poslovala in ker ni imela dovolj zadružnikov.
= Jadrar.sko-Pociunavska banka. Kakor nam poročajo je centralna uprava Jadrsn-sko-Fodunavske banke v Beogradu sklenila da stavj svojim podružnicam v Sloveniji na razpolago znatne vsote v svrho razširjenja poslov v velikem obsegu. Istotako ie sklenila. da pretežno večino svojih industrij v Sloveniji popolnoma reorganizira in jim stavi na razpolago zadostna sredstva v svrho tehnične preureditve in uspešnega dela Zaradi tega je uoostavila pri svojih podružnicah posebne cenzurne odbore in so imenovani naslednji gg.: za podružnico Ljubljana: Ivan Knez, veletržec. predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Andrej Šarabon, veletržec v Ljubljani. Alojzij LHleg, veletržec v Ljubljani; za podružnico Kranj: Edmund Kocbek, tovarnar in po sestnik v Kranju, Anton Majdič. trgovec in posestnik v Kranjn. Mr. Ph. Franc Šavnik, lekarnar in posestnik v Kranju; za podružnico Maribor: dr. Radoslav Pipuš. industrl-jec in odvetnik v Mariboru. Adoif Himmier veletrgovec in solastnik tvrdke Suppanz & Co v Mariboru, dr. Josip Barle, notar in član cenzurnega odbora Narodne banke v Mariboru.
= Redni občni zbor ima Tovarna ogleda! in brušenega stekla »Kristal«, d. d. v Mariboru, dne 20. t. m. ob 11. v prostorih Zadružne gospodarske barrkc v Mariboru.
= Naša trgovinska pogodba z repubfko Peru. Iz Beograda javljajo, da namerava na ša vlada v kratkem skleniti trgovinsko pogodbo z republiko Peru.
= Konknrza sta razglašena o imovin! Antona Osojnika, trgovca v Kozjem (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodlščn v Kozjem 20. t. m. ob 9.) in o imovini Josipa Mladina, trgovca v Rajhenburgu (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Sevnici bo 29. t. m. ob 10.).
= Oktobrska številka »Bankarstva« je izšla z bogato vsebino. Med števllnfmi članki so štirje v slovenščini, in sicer: Dr. Rado" slav Pipcš: Naša finančna politika; dr. Fran Cerne: Regulativne hranilnice v Sloveniji; Dragotin Hribar: Aktuelni jadranski problemi. Razen tega je podal Etbhi Bežek v seriji člankov pod naslovom »Anketa o finančni politiki kraljevske vlade« svoje naziranje. »Bankarstvo« izhaja mesečno na 50 straneh velikega formata in stane letno 200 Din. Naroča se na naslov: Administracija »Bankarstva«, Zagreb. Marovska 30.
= Nova blagovna borza v Somboru je imela svoj prvi sestanek v torek 6. t. m. Sestanka bosta *a teden dva, in sicer na torek fn petek od pol 12. do pol 1. v veliki dvorani Lloyda. Nova borza šteje 250 članov.
= Konferenca čokoladnih ln kanditnlb tvor ničariev se je vršila pred kratkim v Beogradu Predmet razgovorov je bila zaščita domačih proizvodov napram inozemski kon-kuranci Zborovale! so skleni!!, da organizirajo svojo lastno zvezo za celo Jtigoshv-ljo.
= Obveznica Vojne škode s piko nad črko »š». Kakor javljajo iz Beograda, ie inšpektor finančnega ministrstva Arar.djelovič na borznem sestanku izjavil, da ie pooblaščen s strani Generalne direkcije državnih dcigov opozoriti, da so obveznice Vojne ško d«, ki imajo piko nad črko »i« prave te ne falzifikati.
~ Važno za naSo kovinsko Industrijo. Ministrstvo trgovine in Industrije v Beogradu potrebuje v svrho izdaje dovoljenj za cari-neprosti uvoz predmetov, ki se v naši državi ne izd slu jej« podatke o tem, ali se izde-hije v Sloveniji sledeče predmete: 1.) si-rove strojne transmisijske osovine te Sic-rr.eru-Marfinovega jekla, 2.) peteline iz me-di fc flanže za tekstilne stroje, 3.) kolesa iz jeklene Ifttae.. 4.) Jeklene osi, nmfe za obode.
ekonomična ležišča ta drug materija!, potreben za izdelovanje rn konstrukcijo železniških vagonov, 5.) kolesje iz trde litine za akumulatorske lokomotive ter z osmi iz martinskega jekla, 6.) kolesa za tramvajske vozove enostavna in dvoTna z zobovjem, iz sieilium ii-ega jekla kakor tudi iz cerr.enti-ranega in kaljenega materijala. Tvrdke, ki izdelujejo navedene predmete nai to naznanijo do 10. oktobra 1925. Zbornici za trgovino, obrt in in-dustrio v Ljubljani.
— Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo s:t (malih in velikih), za dobavo jermen; do 20. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo raznih pil. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenhi te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Banjaluki sprejema do 14. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo različnih jermen. — Vršile se bodo naslednje ciertalne licitacije: Dne 19. oktobra t. 1. pri Iritendanturi Dravske di-vizijske oblasti v Ljubl anj glede dobave 120.000 kg ovsa. — Dne 31. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave angleškega cina, cinkaste pločevine, aluminija, bele kovine, mehkega čistega svinca (99%), raznih svinčenih plomb ter glede dobave krtač fn meteli. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave cunj za čiščenje in poliiiranje. Predmetni oglasi z natančnejšim! podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Z madžarskega vinskega tržišča. Trgatev grozdja v Madžarski se je pričela in se vinogradniki hvalijo, da je letošnji mošt razmeroma dober. Povpraševanje po starih vinih .ie veliko, vendar ni b!r.~a na tržišču. Cene za letošnja vina se še ne razvijajo, ker je namreč zanimanje inozemstva doslej še neznatno. Izvozni izgledi so zelo povo!:ni
= Ustanovitev čsl. Narodne banke. Dne 2S. oktobra na praznik čsl. osvobojenja prične v CSR subskripcija na akcije nove čsl. Narodne banke. Izdanih bo 120.000 delnic po 100 dolarjev. Eno tretjino akci skega kapitala (40.000) delnic prevzame država. Delnice se glasijo na ime ter morejo bit! prenešene na tretje osebe le z dovoljenjem upravnega odbora Narodne banke. Na glavni skupščini banke ima vsak delničar brez razlike na število svojih delnic le po en glas. Osnovna glavnica se sme povišati še za 3 mili;one dolarjev, pri čemer zopet odpade na državo ena tretjina.

8. oktobra.
LJUBLJANA. (Drve številke povpraševa-vr.nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 82—0. Vojna škoda 333—342. zastavni Hsti Kranjske deželne banke 20—25, kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 20—25 Celjska posojilnica 201—205. Ljubljanska kre ditna 225-240, Merkantilna 101—102 (101), Praštediona 100-5—1012, Kreditni zavod 175 —185. Strojne tovarne 123—126, Trbovlje 356—365, Vevče 121—130, Stavbna družba 165—180, Šešir 125—148. — Blago: les: aoge hrastove, 1 hI, Vi hI, M hI, fco meja 0—190, 0—140, 0—90; trarai, morne, fco meja 0—320; hrastovi hlodi od 30 cm naprej fco nakladalna postaja 0—4S0; bukova drva 1 m dcrlž., suha, fco nakl postaja, 5 vagonov 17.50—17.50 (17.50); poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 260—0; turščica med/imurska, nova, fco Cakovec 0— 215 okrogla, drobna, dušljlva par. Ljubljana 0—195, v storžih, par. slav. post. 0—75, nova okt., nov. dec. 100% kase pri sklepu, par. slav. post. 0—122.50, stara, par. sremska post. 185—0. fižol: ribničan. fco Ljubljana 313—0, mandolon, fco Ljubljana 295—0, pre" peličar, fco Ljubljana 345—0, beli prebrani, fco. Postojna na tranz. 300—310.
ZAGREB. Mlačna tendenca na efektnem tržišču je danes popolnoma oslabela. Bančne vrednote so zabeležile vse padec za več točk. Edino Hipo je ostala čvrsta. Industrijski papirji so bili dalje brez interesa Le Slavonia in Siaveks sta zabeležila po en zaključek. Tendenca za Vojno škodo 'e bila tudi danes zelo slaba. Začela se je trgovati za 12 točk nižje kakor včeraj ter je tekom sestanka popustila za ns-daljnih 6 točk — Dinar se je v Curihu neznatno popravil, kar se je odrazilo v zagrebškem deviznem ttžišču s tem. da je postala tendenca popolnoma mlačna. Tečaji vseh deviz so padli za nekaj točk. Blaga je bilo dovolj in Narodna banka ni Intervenirala. Skupen promet v devizah je dosegel 9 5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 789.4— 799.4, Berlin 1336—1.346. Budimpešta 0.079— 0.0S, ItalPa izplačilo 223.28—227.68. London izplačilo 272.42—274.42. Newyork kabel 56 2 —56.4, ček 56.02—56.62. Pariz 2-60.6— 264.6. Praga 166.125—168.125. Švica 10S4—1C92; valute dolar 55.32 In po! — 55.92 in pol. Kč 164—166, lire 224.3-226.7; efekti: bančni: Lttorale, zaključek 52.5. Hrvatska 30 —35, Eskomptna 129—130. Poljodjelska 20— 21. Hipo 73—73.5, Jugo 10S— 1r3. Kreditna Zagreh 132—133. Praštediona 970—990. Skr venska 49—50. Srpska 144—146. Narodna 0—^500; industrijski: Eksploataciia 45—52. Sečerana 510—520. Gutman 400—420. Siaveks 53—53.5, Trbovlje 345—355. Union 440—450, Vevče 120—0; državni: investicijsko posojilo 77.5—0. Vojna škoda, promptna 321—322 5, ja oktober 325—326.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2260— 2270, Dunai 794—795.5, Budimpešta 0— 0.0793. Bukarešta 26.75—27.25. Italija 226.5— 226.75, London 273.25—273.3. Newyork 56 33 —56.35. Pariz 261—261.5. Praga 167.2— 1.67.3. Sv!ca 1087,3—1088.5.
CURIH. Beograd 9 19. Berlin 123.40, Newyork 518.60, London 25.1175, Pariz 24.02, Milan 20.83, Praga 15.375, Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.50. Varšava 87, Dunaj 73.15.
TRST: efekti: obligacije julijske Krajine 67.50, 2ivr.ostep.ska 277, Assicurazioni Generali 6600, Riunione Adrlatica A 3400,
Rranione Adrlatica B 3420, Cosulich 302,
Dalmazia 258, Libera Triestina 490, Lloyd 1000, Oceania 168, Trfpcovich 380, Dalmazia cement 651, Split cement 462, Krka 345;
devize: Beograd 44 — 44.30, Duaaj 350 do 360, Praga 73.50 — 74.25, Pariz 115.25 do 115.75, Curih 480 — 4S4; valute: dinarji 43.50 — 44.25, 20 zlatih frankov 95 do 98. 20 zlatih lir 475.30.
DUNAJ. Beograd 12.5575 — 12.5975, Berlin 16S.50 — 169.10, Budimpešta 99.17 do 99.47, Bukarešta 3.3S — 3.40, London 34.31 do 34.41, Milan 28.42 — 28.54, Newyork 70S.35 — 710.85, Pariz 32.S2 — 32.98, Prr-ga 20.9925 — 21.0725, Soiija 5.13 — 5.17, Varšava 117.25 — 117.75, Curih 136.57 do 137.07; dinarji 12.53 — 12.59.
PRAGA. Beograd 60.05. Berlin 80-1.25. Curih 651.75. London 163.40, Milan 135.875, New.vork 33.75, Pariz 156.875, Budimpešta 4.71375, Dunaj 478.125.
LONDON. (Opoldne). Beograd 273. Ne\v-york 484 in tri šestnastinke, Italija 120.5, Dunaj 34.35. Švica 25.11.
NEWYORK. (Zaključno po borzi 7. t. m.) Beograd 1.77 in četrt. London 4.84 jn četrt. Italija 4.02 in pol. Dunai 14. Švica 19.29.
Nekaj opomb k Jahkoatietske • mu mitingu zadnje nedelje
Pred dnevi smo objavili rezultate Iahfco» atletskega mitinga, ki ga je v soboto in nedeljo priredil ASK. Primorje. V današnjem članku se hočemo nekoliko baviti s seda« njim stanjem siovenske lahkoatletike z ozi» rom na hrvatsko lahkoatletiko, ki je bila na zadnjem mitingu zastopana skoraj z vsemi svojimi najboljšimi atleti.
V	sprinterskih progah brezdvomno pred* njačita v Jugoslaviji dr. Perpar ln Valtrič. !rnamo pa že mlado juniorsko elito VVeibla, Stepišnika, Živanoviea itd., ki lahko konkurirajo s sedanjimi hrvatskimi sprinterji. To je predvsem dokazal Weibl, ki je v ne» deljo pri teku na 100 m prekosil znana za» grebška tekača Mcdeca in Plehaty.ja. Pri teku na 400 m nam žal ni bila dana prilika videti boja med Valtričem in Rosenkran« zom, vendar pa lahko trdimo, da je tudi v tej točki Slovenija z Valtričem na prvem mestu pred hrvatskimi tekači Rosenkran« zem, Plehatvjem, Krajačičem, Hoffmannom in Boranidem. Valtriču se je pridruži! iz« redno talentiran celjski tekač Močan, ki po« staja od mitinga do mitinga boljši.
Pri 800 m zaznamujemo lep kvantitativen kakor tudi kvalitativen napredek. Slovenski rekord, ki ga je leta 1922. z 2:11 postavil Vidmajer, je šele leta 1924. izboljšal Kregelj na 2:10.2 Sedaj pa je moral ta rekord pa» sti v enern mesecu trikrat, ln sicer po Zu> pančiču pri letošnjem prvenstvu Slovenije na 2:10, po Arharju pri srednješolskem pr* venstvu r,a 2:09.4 in sedaj po Močanu na 2:08.6.
Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da pri teku na 1500 m ni startal slovenski rekorder Iliriian Deržaj. Borba med njim Vidicem in Rosenkranzem bi bila gotovo zanimiva. Pa tudi Vidic je bil Rosenkranzu huda kon« kurenca ter ga je prisilil, da je moral dati vse iz sebe ter tako dosegel 4:26, torej le za dve sekundi slabši od sedanjega jugosloven« skega rekorda. Ta čis Rosenkranzev je naj« boljši, ki se je dosegel od leta 1923. naprej. Vidic, ki je zaostal za Rosenkranzem 6 do 8 m, je pretekel progo v času, Id je boljši od slovenskega rekorda. Od tega tekača, ki je komaj po enoletnem udejstvovanju pre tekel 1500 m v času 4:28, lahko še mnogo pričakujemo.
Pri teku na 5000 m je zmagal junior Slap« ničar v 17:13.4 (slov. rekord znaša 17:10.8). Slapničar je pretekel progo z lahkoto brez vsake konkurence. Drugi je prišel n« cilj Kumer (Marathon, Zagreb) skoraj 250 m za nadebudnim Slapničarjem. Ostale tekače pa je Siapničar pustil za seboj več kot za eno rundo. To dejstvo govori dovolj o superi* joriteti tega atleta. Smelo trdimo, da smo na dolgih progah v državi brez konkurence. Atleti Deržaj, Siapničar, De Reggi in Ča» mernik so tak materijal, da smemo od njih lahko pričakovati, da bodo čas na 5000 m kmalu potisnili pod 17 minut.
V	metih in skokih je bilanca nekoliko slabejša, vendar pa zaznamujemo tudi tukaj napredek. V metu kopja dominira še ved> no stari rekorder Zagrebčan Gašpar. Ven« dar pa so se mu v vseh športnih centrih dr« žave pojavili resni konkurenti. Pri nas v Sloveniji se pridružujejo metalcem čez 40 m Orehku, Zupančiču in Vukmanoviču več juniorjev z marko 36 do 40 m. Prihodnje 'cto smemo pričakovati v tej disciplini znat no Izboljšanje rezultatov. Naislabše stojiš mo v metu krogle in diska. Tri leta smo se vrteli pri tnetih okoli 30 m. Vendar pa imamo dines vsaj pol ducata atletov, ki mečejo 32 do 34 m In kake postave so to! Treba jim je te še resen trening, pa bodo že nrihodnie leto prešli 35 m in se približavali marki 40 m.
V	skokih vidimo lep napredek, zlasti v skoku ob palici in v troskoku. Marka čez 11 ni pri troskoku je bila pred štirimi leti dosegljiva le Vidmajcrju in dr. Perparju. Danes imamo vsaj šest atletov, lei skačejo
čez 11 m. Dr. Perparju je vzrastel zelo re. sen tekmovalec Vukmanovič, ki je pri mi. tingu dosegel 12.10. z majhnim prestopom celo 12.36. Mogoče bost« dr. Perpar in Vuk manovič že drugo leto dosegla najboljša ju« goslovenska skakača v te.i disciplini Ferko« vida in Jakupiča. V skoku ob palici smo prešli težko mejo 3 m. Strckelj je s 3.02 po« stavi! nov slovenski rekord Njegov najhuj. ši konkurent je klubski tovariš Gregorka. ki pa v nedeljo ni startal. V tei disciplini imamo dober naraščaj, kakor Košnika in Laha, ki skačeta med 2.70 in 2 90 V tej disciplini je v celi državi pred Strelci jem edinolo Ferkovič, kateremu pa naši juniorji počasi, toda sigurno sledijo. Pri skoku v vi. šino epažamn nvkak zastoj. Lanskega re« korda 1.65 letos nismo dosegli, vendar pa se je število skakačev, ki skačejo eez 1.55 pomnožilo. Tukaj deminirajo Hrvati, ki imajo dva prvovrstna skakača Fcrkoviča in inž. Zgago, ki v najostrejši medsebojni kor. kurer.ci sčasoma izboljšujeta svojo tehniko in rezultate.
Ako reasumiramo ta pregled, vidimo, da slovenska lahkoat!etika dobro napreduje, in sicer kvantitativno kakor tudi kvalitativno. Pojavljajo se novi talenti, sistem treningov postaja obširnejši. To kar dajejo atletom drugim športnih cenrrov v naši državi pro» fesijonalni trenerji, dajejo nam narava in domači amaterski trenerji. Pričakujemo, da se bo slovenska lahkoatletika sčasoma po« vspela na vodilno mesto v državi, zlasti v tekih, za katere imamo res izboren mate. rijaL
Službene objave LNP.
V nedeljo, 11. t. m. se vršijo prvenstvent tekme: ob 8.45 Primorje : Jadran rezervi, ob 10.30 Svoboda : Hermes, ob 14. Slavija : Ilirija, ob 15.45 Primorje : Jadran. Vse te tekme se odigrajo na igrišču Primorja Vsak klub postavi po tri reditelje. Blagajno vodita dopoldne Primorje in Svoboda vsnk za vsojo tekmo, enako popoldne Slavija in Primorje. Dopoldne prejme blagajnik vstop niče pol ure pred tekmo od služ. odbornika g. Matjašiča, popoldne od g. Buljeviča. Služ. bujoča odbornika dopoldne sta gg Matja« šič in Bcrgant, popoldne Buljevič in Kos-Cene 3. 5, 8, 12 Din.
Klub« Jadran in Ilirija se pozivata, da dogovorno uredita in določit« termin za od« igranje druge polovice prvenstvene tekme in to javit« podsavezu.
Čitajo se igrači s pravom nastopa kot sle« di: za Svobodo Lj.: Baggia Anton, Stembal Ivan, Ban Ivan, Pogačar Ignac, Masle Ar.« dro, Dolničar Ivan vsi 10. X. Jereb Slavko 1. IV. 1926.
Hazena Itirija : Primorle. Danes po po I« dne ob 17. se vrši n« prostoru Ilirije prven« stvena hazenska tekma med Ilirijo in Pri« morjem. Današnja tekma je prvo srečanje obeh klubov po preteku 3 let. Nudila bo obi skovalcem sigurno dovolj športnega užitka, ker se nahaja Ilirija momentano v prav do« bri formi, ln je na drugi strani tudi družin« Primorja postala ▼ poslednjem času prav n> sen nasprotnik drugim ljubljanskim druži« nam. Tekma pa je važna tudi zbog velike športne rivalitete, ki vlada med obema klu. boma, in bo vsled tega sigurno, posebno še, ker je Izid popolnoma negotov, privabila dovolj občinstva, ljubiteljev hazene. Da pa se omogoči obisk tekme tudi najširšim slo« jem, je Ilirija določila propagandno nizke cene. Mladinska in dijaška stojišča 3 Din. navadna stojišča 5 Din, sedeži 8 Din.
ASK. Primorje, hazenska sekcijo. Da« ues, 9. t. m. ob 17. uri prvenstvena tekma s S. K. Ilirija na igrišču Ilirije, Gosposvet« ska c. Sledeče igralke morajo biti na ime« novanem igrišču točno ob 16.30 uri: Pre« kuh, Jančigaj Vida, Kump. Regally, Janči« gaj Vika, Sever P«vk, Vidic, Pire Vera. — Trener.
LLAP. (Službene objave.) (Iz seje tehn odbora dne 8. oktobra). Stafetni tek Kranj« Ljubljana se radi tehničnih ovir in Koro* škega dneva preloži n« nedeljo 18. t. m Za« ključni rok prijav, ki se imajo vposlati na stari naslov, se podaljša do 11. t. m. ob 12. uri.
S. K. Jadran. Sestanek I. moštva v so« boto 10. t m. ob 19.30 pri tov Jamniku, Hrenov« ul. Udeležba obvezna. Tajnik
Naia nogometna reprezentanca bo igra la svojo drugo trening tekmo najbrže s pr« vorazrednim budimpeštanskim moštvom Torekvčs.
Nov svetovni rekord ▼ prsnem plava« nju na 100 m je v Aachcnu postavila 161et» r.a plavačic« Huneus (Miinchen«Gladhach) z 1:29.3. Stari rekord Anglež« Gilbcrta je znašal 1:31.8, vendar pa je Murrav (Leipzig) že plava! 1:30.8.
Benitč v Concordiji. Naš reprezenta« tivni igrač Benčič »e je prijavi! za Cor.cor« dijo, za katero bo igral tudi prvenstvene tekme.	x
Mzdžarski reprezentanci. Včeraj smo objavili češkoslovaški reprezentanci, ki bo« sta igrali prihodnjo nedeljo v Pragi proti madžarski, odnosno budimpeštnnski repre« zer.tanci. Danes naj sledita postavi mad/ar« ske, oziroma budimpeštanske reprezentance Madžarska: Zsak«Vog!. Senkey«Fu!irmann, Kleber, Nyul=Senkey II. Molnar, Ksutskv, Sziisz. Kohut. Budimpešta: Kropacsel;«Ta« kacs, Dudas«Pezovnik, Zloch, Korner«Haar, Horvath. Remav II, Spitz, Drosslcr.
Vremensko porodila
Liubliana. 8 oktobra 1925.	Ljubljana. 306 m nad moriem
Kraj opazovanja	ob	/račni tlak	Zračna temneratnn
Liubliana . , .	7.	7f6-3	7-5
LjuMjana . . .	14.	762-2	20 0
Ljubljana . , .	21.	764-1	14-7
Zagieb ....	7.	763-8	100
Beograd . . .	7.	763-3	12-0
Dunaj ....	7.		
Praga ....	7.	76.5-6	6-0
Inomost . . •	7.		
Veter
brezv. sever
jug. vzh.
sever
Oolafno 0—10	Pad;n ne mm
mej^a	
del. obl.	
jas.	
del. obl.	
jas.	
dež	6-0
Solnce vzbsis ob 6 6 zahaja ob 17-31, luna vzhaja ob 21 0, zahaja ob 12 25.
Barometer r.es anovit, temperatura vižja.
Dunajska vremenska napoved za petek: Deloma oblačno, naprej nekoliko deževno.
Gustave le Rouge:
10
Misterija
(Roman)
Ko je Lionel sedlal enega Swannovih konjev, mu je dejal njegov gostitelj:
—	Še nekaj! Vi ste vse predobro oblečeni za tak kraj. Vzemite si iz moje garderobe platnene hlače, klobuk s širokimi krajci in telovnik iz usnja. Tako ne boste zbudili nobene pozornosti.
Minuto pozneje je bil yachtman popolnoma spremenjen. Bil je pravi gavčo. Ta oprava pa je njegovemu krepkemu telesu izborno pristojala.
—	Predvsem, mu je ponovil Mr. Swann in mu krepko stisnil roko, ne vrnite se prepozno. Prisiljen sem dvigniti se točno ob šestih in zelo žal bi mi bilo, če bi moral izvršiti polet brez vas.
—	Računajte name, je odvrnil Lionel, se lahno dvignil v sedlo in bliskovo oddirjal v smeri proti posadi.
Drugo poglavje. Drama v posadi.
Oni dan se je gnetla precejšnja množica v dvorani posade; njen posestnik je bil senor don Felipe Zorro, imenovan El Matador (ubijalec) po vsej deželi zaradi številnih pobojev, ki jih je imel na vesti, «a vedno v odkritem boju in pri belem dnevu, kot se je ponosno sam izražal.
Ko sta Misterija in Kennedy ostavila postajo QuicatIo, sta šla v posado, kjer je njun prihod vzbudil naravnost velikansko senzas cijo. Star šepast, grbast in enook Indijanec, ki je prodajal po taboriščih alkohol in posušene, prašne kolače, je naglo raznesel novico in vsi pohajkovalci ob meji so prihiteli v mnenju, da jih Čaka izredna prilika, priti do denarja.
Znan nam je že pogum Misterije. Nikakor se ni dala oplašiti od divjih banditov s temnimi obrazi, ki so jo obdajali. Nikakor ni skrivala svojih bankovcev, nasprotno kazala je odkrito; plače* vala je kozarčke žganja in whiskyja vsem navzočim in prej kot v teku ene ure je postala naravnost popularna.
Celo senor Zorro, ki so se ga njegovi gostje zelo bali, je kazal napram komtesi izredno prijaznost. Imenoval jo je samo «illustriss sima senora® in izvrševal je njena najmanjša naročila s točnostjo, kateri so se celo stalni gostje čudili.
Misterija je bila navajena ukazovati in se jc prav dobro počutila v tem čudnem okrožju. In neverjetno, vsi so več ali manj stali pod utisom lepote in energije te mlade žene.
Po kosilu, ki je bilo kolikor toliko sprejemljivo, je Misterija dejala, da ima nekaj važnega povedati in zahtevala je, da se vsi zberejo ob vratih posade. Ko je radovednost prikipela do vrhunca, je stopila Misterija na mizo.
—	Senores, je dejala, govoreč v špansko=mehikanskem narečju, napraviti hočem ekspedicijo do podrtih vasi, ki se nahajajo štiri« deset milj od tod...
—	K Aztekom? je vprašal šepavi Indijanec; v prepade Kordi« ljer? Ali veste, senora, da se ni ie nikoli vrnil nihče izmed onih, ki so poskušali take ekspedicije?
—	Prav, toda jaz poj dem in se bom vrnila, je vzkliknila mlada žena s ponosno kretnjo. Toda potrebujem pogumnih, močnih in junaških tovarišev. Nikogar ne silim, da mi sledi. Kdor je straho* petnež, naj ostane, kjer jel Prepričana sem, da mi bodo sledili vsi oni, ki se ne boje Indijancev in ki si hočejo pridobiti bogastva.
Te besede so naravnost elektrizirale prisotne.
—	Bravo, la senora! so vzklikali. Bravissimo!
—	Pogoji? Hočemo Vedeti pogoje!
—	Ti so naravnost imenitni, je dejala počasi Misterija in obvlas dajoče pregledala množico. Nudim deset dolarjev dnevno, hrano in del plena.
—	Kakšnega plena? Vedeti hočemo! je zagrmel star rudar, ki sta mu manjkala dva prsta. Odnesel mu ju je bil dinamitni naboj.
—	Tiho! je dejala Misterija. Bodite mirni in poslušajte me! Del plena bo tvoril za vsakega izmed vas naravnost veliko bogastvo. Na mestu, kamor vas vedem, leži neizčrpna zlata žila, in jaz edina jo poznam. Vesti vas hočem tja. da si prilastimo to zlato.
To pot navdušenju ni bilo ne konca, ne kraja; bilo je naravnost blazno.
Neznanski trušč je nastal. Roparji so metali svoje širokokrajne klobuke kvišku in divje tulili:
—	Hip, hip, hura!
Sredi peklenskega nemira ni nihče zapazil, da se je mlad gavčo močne in vitke postave zrinil med množico in prisostvoval prizoru. Obraz mu je bil zakrit od širokega krajca klobuka.
Novi prišlec ni bil nihče drugi kot Lionel Brady. Privezal je bil svojega konja na zunanji ograji posade in se okoristil s priliko ter se pomešal med množico.
Misterijo so sedaj spraševali od vseh strani. Komaj je na pol pomirila razburjene duhove.
—	Zadeva se takoj uredi. Vsi oni, ki hočejo priti z menoj, morajo podpisati pogodbo in dobijo plačo za teden naprej.
—	Kdaj odidemo? je vprašal eden.
—	Še nocoj, ob solnčnem zahodu.
Posledica te izjave je bil nov izbruh navdušenosti v skupini gavčov in postopačev.
—	Kakšna fena! je vzkliknil Matador. Vidim, da zna voditi moške. Komaj par ur je tukaj in že je vse organizirano.
Med tem je Misterija stopila z mize. Na isto mizo jc postavil Zorro zaprašen črnilnik in zarjavelo pero. Kennedv, ki ves čas ni spregovoril besede, je sedel za mizo in potegnil iz žepa šop že vnaprej pripravljenih pogodb. Roparji so drug za drugim podpisali, delili po sedemdeset dolarjev in iskreno stisnili roko najprej Kennedyju, potem pa Misteriji.
Komaj so možje prišli do denarja, so hiteli v bar in naročali žganja kozarec za kozarcem, tako da je El Matador imel posla kot še nikoli.
Kmalu sta bila Misterija in Kcnnedy sama. Porabila sta to priliko, stopila v kot k oknu in se začela tiho pogovarjati.
—	Izborno je šlo! je dejala ponosno mlada žena. Ali ste videli, kako sem obvladala vse te ničvredneže? Storim ž njimi, kar bom hotela.
Kennedyja pa je zadeva še vedno precej skrbela.
—	Nisem tak optimist kot vi, moja draga Sara, je dejal. Med temi ljudmi so nevarni banditi. Bili ste zelo neprevidni, da ste jim kazali svoje bankovce.
—	Morala sem!
—	Ni bilo treba! Če bi me bili hoteli slušati, bi bili organizirali naš pohod na čisto drug način.
Misterija se je ponosno nasmehnila.
—i Prepričana sem, da nihče teh ljudi ne bo poskušal niti me ubiti, niti me okrasti.
—	Občudujem vaše globoko zaupanje.
—	Premislite, dragi moj Kennedy. Dokler ne dospemo do zlate žile, sem zanje nedotakljiva. Vse preveč so željni svojegt deleža na zakladu, da bi se upali storiti karkoli zoper mene.
—Res je! Toda ko odkrijemo zlato?
Misterija se je zavratno nasmehnila in v njenih velikih očeh je zagorel temen plamen.
—	Ko odkrijemo zlato žilo, že najdem možnost, da se odkrižam te golazni; niti najmanj se mi ne sanja, da bi jim dala del zlata, ko ga dobim.
—	Neverjetno ste pogumni.
—	Uredila sem svoje zadeve še v težjih položajih, ie verjemite mi. Imejte v mene malo več zaupanja, moj dragi Kennedy. Toda oglejva si predvsem zemljevid te pokrajine in beležke Lionela Bradvja!
Misterija je bila potegnila iz svoje listnice par papirjev. Niti slutiti ni mogla, da je tik poleg nje za zaveso Lionel in posluša vsako njenih besed in pazi na vsak njen gib.

Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par* Najmanjši znesek Din 5#—*
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1#—% Najmanjši znesek Din 10--%
Vajenca
cd poštenih staršev, ki je izvršil dva razreda gimnazije ali realke, sprejme J. Sedlar, špecerija in delika-teee, Ljubljana, Linhartova ulica 4.	25388
Prvovrsten kuhar
se sprejme. Ponudbe z na-vedbo plače na upravo tJutra* pod «Dober kuhar*
25386
Strojni mojster
vešč v elektrotehniki na
Sogon se išče za tovarno emiPnih izdelkov v zapad-ni Hrvatski. Stanovanje na-turalno. Nastop službe takoj. Ponudbe z zahtevkom
Slače in prepisi spričeval, aslov pove uprava cjutra* 25361
Strojnik
za Dieselmotor, perfekten monter z večletno prakso, trezrn. se iSče za industr. podjetje v Ljubljani Ponudbe » prepisi sprifieval. sliko in zahtevo plače pod •Tovarna 1925» na upravo cJufra*.	25351
Medic ar. pomočnik
vpgč poy»olnoma svoje stroke tr»r «beajz»nja>. trezen in pošten «e takoj sprejme Stalna služba. Dmco po dogovoru. — Ponudbe nod •Medi^arski pomočnik* na upravo «Jutra». 25329
Kuharica
mlajša moč, popolnoma samostojna, poStena in prirt-na, z dobrimi spričevali, ki bi opravljala tudi v?a hišna dela, se išče za Maribor k družini z 2 malima otrokoma. Nastop takoj. — Naslov pove uprava cjutra* 25489
Gospodična
se išče k otrokoma ▼ starosti 3—5 let. Naslov pove uprava «Jutra». 25511
Učenec
zdrav in krepke rasti se »prejme v trgovino meša-
ne stroke Gvidon Kai?er. trgovec, Dravograd. 25363
Natakarica
z letnimi spričevali se takoj sprejme v boljšo restavracijo na deželi — Ponudb; na upravo «Jutra» z navedbo zadnje službe pod «Natakarica». 25450
Šofer
Mizarji
r a izdelovanje pohištva se sprejmejo takoj v delo — samo izvrstni. solidni in ?amo*toini delavci, pripadniki STIf. 7.a]in$lf»no?t trajna — pri tvrdki Kovačič i drugovi k. d. u Mo-tnru.
25321
dobi lahko vsakdo, kdor bi hotel prodajati umetniško izdelane nabožne slike, ki ee ponoči cvetijo. Izredna novost Vzorce razpošilja proti naprej vposlanemu denarju (30 Din) Viljem Zipser, Bled.	24933
Prodajalka
nad 20 let stara, ki bi imela veselje sprejeti službo natakarice v bolj&em hotelu na deželi, se sprej me. Znati mora nekaj ser-virati. Ponudbe pod «Ser-viranje* na uoravo «Jntra»
25451
2 mizar, pomočnika
takoj sprejme Jo«'p Peč-nik. mizar, Gorovlje, pošta ?.alec.	25449
Fant
z dobrimi šolskimi izpričevali. povsem zanesljiv in posten. poStenih staršev, se ?prejm* takoi v trgovino r mešanim bfairom Antona Oolenka, Sv. Miklavž pri Ormožu.	25454
Gospodična
tate!., z znanjem nemškega, italijanskega In francoskega jezika, z lepo pisavo, ve-*<xa strojepisja, knjigovod-tva, išče službe. Cenjene 'opise pod «Fir.o postopanje 1001» na upr. «Jutra».
25522
trezen, se sprejme za posamezne vožnje k tovornemu avtu — pozneje stalno. Ponudbe na upravo «Jntra» nod «Trezen 388». 25502
fliSe* o)
Mlad uradnik
išče mesta pri kaki lesni tvrdki. event. tudi za pomožnega knjigovodjo v večjem podjetju. Dopise na upravo <Jutra» pod značko «Pošten».	25492
Sluga
izvežban v paketiranju in ekspediciji išče stalne službe. Dopise pod «8tarejša moč na upravo «Jutra».
25497
Uspešne fnširukcije
daje višješolec nižješolcem za zmeren honorar. Reflektanti naj pošljejo svoje naslove pod cjasna in temeljita razlaga* na upravo «Jutra».	25381
Inštrukcije
daje tehnik srednješolcu proti hrani Naslov: Tehnik pri Mariji Jeločnik, Rožna ulica 33.	25460
Zlata ura
starinska, se ugodno proda Naslov pove uprava cjutra» 2541S
Avto A. Fiat
Sestsedelen i elektr. razsvetljavo. starter, zelo dobro ohranjen. 4 nove jrurae, 2 rez. kolesi, orig. orodje, se proda. Ponndbe na upr. .Jutra, pod šifro .22 H. P. Typa 1 C».	25410
Ugodno prodam:
več železnih podov od olja, halone od klsove kisline, ea. 20 sodov od masti (od 50—200 k(r) in vej zabojev različne velikosti. Vse v dobrem stanju. J. Sedlar, Ljubljana, Linhartova nI. it. 4.
Kožuhovinasto jopo
temnorjavo (1900 Din) in starinsko dekorativno vezenino prodam. Naslov v upravi .Jutra«.	25438
Daciski plašč
iz najfinejšega baržuna. obrobljen s kožuhovino, se po ugodni ceni proda. Naslov
v upr. «Jutra».
25365
Stiskalnica za seno
novejšega sistema, skoraj nova sc proda za 1500 Din, istotako ca. 500 m parnih cevi za vodovod in stebrički vrtne ograje po * Din kg. Naslov pove upr. .Jutra«.	25346
Mlinarji, pozor!
Vsakovrstne mlinske kamne najboljše kakovosti ima vedno v zalogi Jakob Se-lilkar v Skofji Loki. 252S7
Pohištvo
železna peč in železen štedilnik se proda po zelo nizki ceni. Poizve se Ulica na grad 5.	25477
Sntoking in žaket
naprodaj. Vprašati v gostilni Cinkole, Kopitarjeva ulica 4.	25505
34 kg žime
prvovrstne, nove se proda. Naslov pove uprava «Jutra» 25508
Ugodno se proda:
1 železna blagajna Wert-heim Št. 2 in razno pohištvo. 1 kompl. postelja z visoko omaro, 1 tridelna omara. 1 kompl. fina otroška posteljica. 1 omara za led itd. Istotam se prodata tudi 2 krasna asparagusa. Naslov pove uprava «Jutra* 25531
Peč
že rabljena, železna ali
lončena, se kupi. Ponudbe z navedbo cene: Ljubljana, poštni predal 91. 25487
Žensko kolo
dobro ohranjeno se kupi. Naslov pove uprava <Jutra» 25523
Pozor, usnjarji!
Po nizki ceni proda posestvo z vodno močjo v Savinjski dolini Karel Boh, Trbovlje I.	24890
Enodružinska hiša
7 Ljubljani, 15 minut od glavne pošte, nova 1. 1922. zidana, obstoječa is 4 sob, kuhinje, 9 predsob, shrambe, pralnice, električna luč, vodovod, velik vrt (1000 kvadr. mtr.) se po zelo ugodni ceni proda. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Naslov pove uprava «Jutra*.	25480
Hiša
enonadstropna s trgovino iu gostilno ter velikim vrtom v lepem kraju na Gorenjskem se takoj prona za 130.000 Din. Ponudbe pod .Lepa prilika, na upr. .Jutra*.	25461
Hiša
s 5 sobami, kuhinjo, 4 obokanimi kletmi. 2 lepima vrtoma na zelo prometnem kraju — v bližini je največji rudnik v Jugoslaviji — se zaradi selitve takoj proda za 125.000 Din. — Naslov pove uprava «Jutra» 25458
Trgovska hfsa
z dobro vpeljano trgovino in pekarijo v zelo pfomet-nem industrijskem kraju v bližini Celja se radi bolezni poceni proda. — Ponudbe na naslov: Lovro Čremožnik, Celje, Prešernova 19.	25412
Gostilna
tik borlskeira mosta, poleg velik vrt, se ugodno proda — Pojasnila in pogoje daje uprava graščine Bori. pošta Sv. Barbara pri Ptuju.
25449
Lokal s skladiščem
na Marijinem trgu se odda proti odškodnini (event. s stanovanjem), ozir. se proda hiša. Naslov pove upr. «Jutra».	25336
4 betonirani hlevi
(vsak za 2 konja") pripravni tudi za skladišča, bivše živinske bolnice na Poljanski cesti, se oddajo takoj najvišjemu ponudniku. — Ponudbe poslati na Kmetijsko družbo, Turjaški trg št. 3.	25380
Lokal
za krojaško delavnico išče v mestu Kranju Anton Som, Izdelovanje oblek In raznih Cepič, Kranj. 25S77
Prazna klet
se odda. Naslov v u <Jutra».
ravi
5318
Mlekarna
z vsem inventarjem, po* slopjem in stanovanjem se odda za 3 leta najboljšemu ponudniku pod ugodnimi pogoji, ki se izvedo v mlekarni, v najem. Ponudbe najkasneje do 15. oktobra na Mlekarsko zadrugo v Virovitici. Slavonija. 25041
Trgovina
z mešanim blagom, vsem inventarjem in zalogo, v lepem kraju na Gorenjskem, na zelo prometni točki se vsled stalnega odpotovanja takoj odda pod zelo ugodnimi pogoji Ponudbe na upravo .Jutra, pod šifro .Trgovina 256».
254S3
Trgovina
z mešanim blagom v velikem industrijskem kraju na Gorenjskem, na najpromet-nejši točki s« radi selitve odda z zalogo vred. Zelo pripravno za manufakturo, galanterijo in perilo ker se je dosedaj delalo v tej stroki zelo uspešno in lepo Naslov pove uprava .Jutra.
25452
Gostilna
na deleli se odda na račun ali v najem. Vsi potrebni prostori na razpolago. Obrniti se je na lastnika M. Modic, Nova vsi pri Rakeku.	«5533
Odkupnino
plačam za primeren lokal v Ljubljani. Ponudbe na upravo .Jutra, pod llfro «Kulanten».	25475
Delavnica
na dvorišču se išče. Naslov v upravi .Jutra., 25467
Lep konjski hlev
za 2, event. tudi za 4 konje se takoj odda v Sp. Siškl št. 81. — Več pove Zupančič istotam. 25496
Dve elegantni sobi
s posebnim vhodom in hrano se oddasta. Naslov pove uprava .Jutra.. 23348
Mesečna soba
čista, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v bližini kavarne Evropa se išče za takoj ali s 15. oktobrom, ozir. 1. novembrom. Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Evropa..
25355
Opremljena soba
solnčna, lepa in velika se odda J—2 osebama s 15. oktobrom na Vojvode Mi-šiča (Kunovi) cesti št. 23/1. levo.	23347
Gospodična
se sprejme po nizki ceni na stanovanje in hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava .Jutra*. 25459
Stanovanje
ne predrago, išče mlad neomenjen uradnik, ki je premeščen z deiele v Ljubljano. Jo soliden in Ima vse lastnosti simpatičnega podnajemnika. Dopise naslovi-ti na upravo .Jutra, pod «St. 555/12569.. 25473
Soba
z eno ali dvema posteljama se takoj odda. Naslov v upravi .Jutra*.	25500
Sobe
opremljene in neopremlje-ne, stanovanja, lokale in skladišča iščem. Posredujem brezplačno. Ponudbe na realitetno pisarno Priv-šek, Gosposvetska cesta 8.
23494
Elegantna soba
se odda gospodu z vso oskrbo. Naslov: Anončna ekspedicija Hinko Sax v Mariboru.	25455
Soba za pisarno
s popolnoma posebnim vho. dom se odda v Bethovnovi ulici 9/n.	25521
Soba
se odda na 8v. Petra cesti št. 56.	25327
2 boljša gospoda
sc sprejmeta takoj na stanovanje. Naslov pove upr »Jutra*.	25528
Mesečna soba
či6ta. s posebnim vhodom se odda solidnemu gospodu Ponudbe na upravo '.Jutra* pod .Lep razgled*. 25526
Gospod
se sprejme s 15. oktobrom kot sostanovaleo v sredini mesta. Naslov pove uprava •Jutra*.	25536
Gospoda
sprejmem na stanovanje — eventuelno tudi na hrano. Naslov pove uprava .Jutra -2.5535
Ga. Tomšič, Vrhnika
Ponudbe so se nam vrnile ker je tam več istoimenskih. Pošljite poln naslov. Uprava.	24852
Trgovec
z dežele, 40 let star, želi znanja z gospodično prijet, ne zunanjosti. Dopise na unravo .Jutra* pod šifro .Kapital St. 25513». 25513
Stanovame
2—3 pob išče zakonski par bez otrok. — Ponndbe na unravo .Jutra* pod šifro »Plača dobro 12394». 25518
Plačam naprej
za stanovanje, tudi na periferiji. Ponudbe na upravo ..Jutra* pod .Dober plačnik*.	25478
Amerikanec
išče majhno opremljeno sobo. Ponudbe pod šifTo .Amerikanec* na upravo .Jutra*.	25464
Opremljena soba
ee takoj odda solidni gospodični. — Istotam se po-učuje klavir in francoščina Naslov pove uprava .Jutra-«6490
Prazpo sobo
najraje v Šiški, event. z malenkostno uporabo kuhinje iščem. Cenj. ponndbe na upr. .Jutra* pod šifro Novoporočenca*. 25495
Konfortno
stanovanje
3—4 sob s kopalnico, blizu pojt« iščem brez ke»pe-tence stanovanjskega urada — Nagrada 20 000 Din. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod šifro «Ne predaleč od poŠto*.	25493
V upr". «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod naslednjimi šiframi: Akademik 11198. Bodi mi v tolažbo, Crnolaska in Blondinka. Dober promet 12261. Dobrosrčnost. Mado-na z dežele, Mojmir. J. Osivild. Poštena 81, Planino 12117. Peterko, Previden 20, Privatnik Vrtnar. Vesten čuvaj, Dobro srce, Dobrega srca, Hana. Hvaležnost. Harmoniia Jesenski dnevi, Kodrolaska, Karikatura I. Knjigovodstvo 24474. Mlr.d. M. J., Provizija 11786. Pričakujem. 5-letna praksa, Zvesta 18. Solidnost 12271. Zanesljiva 11951, Zanesljiva 11805.
Klavir
dobro ohranjen, se radi odhoda k vojakom po izredno nizki ceni (3500 Din) proda. Naslov pove uprava <Jutra».	25383
Črn pianino
dobro ohranjen se vzame v shrambo k družini brez otrok. Dam odškodnino — pozneje ga tudi odkupim Naslov pove uorava <Jutra> 25447
Brač in kitaro
kupim. Ponudbe na uyravo «Jutra» pod »Nujno 12604» 12604
Klavirji
Zaloga samo prvovrstnih klavirjev. Prodaja se tudi na obroke. Hilšerjeva ulica št. 6/1.	25519
' V klavirju
se poučuje začetnike natančno in poceni. Naslov v upr. c Jutra*.	25501
Pes volčjak
ki sliši na ime «Loiks» se je izgubil. Najditelja prosim, da ga odda, oziroma mi javi proti nagradi. — Josip Majdič, restavrater na el. kolodvoru v Ljubljani.	25534
V Mariboru
se sprejme več gospodov na fino domačo hrano. — Naslov: Anončna ekspedi-cija Hinko Sas, Maribor.
25454
Modnim damam!
Da ustrežemo mnogim vprašanjem javljamo, da so krasne toalete ge. Nablocke v Periferiji, izdelek domaČe tvrdke g. Zdenke Rodič v Ljubljani.	25525
Cenik znamk
za leto 1926 na 16 straneh in 25 "Agr^^v j raznih rumun-skih znamk do-
Steiner, najstarejša trgovina znamk, Brod na Savi. 443
Motor
s priklopnim vozom zamenjam za lažjega ali majhen avto. Diferenca se doplača Popis, ceno in pogoje poslati na naslov: Mišjak. šmihel, Novo mesto. 25514
Gospodje in gdč.
se 6prejmejo na dobro hrano. — Poizve se v kleti v Gledališki ulici 2. 25409
Bukove in hrastove Mode
ter bukove in hrastove parcele na stoječem za posekati v lastni režiji, kupujem. — Ozira se le na ponudbe s navedbo množine in cene. — Prodajam
drva
odrezke od ?age !n pgrke-tov po znižani eeni dokler traja zaloga. Ivan šiška, tovarna parketov in narna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4.	24839
PRAZNO SOBICO.
s souporabo kuhinje išče mirna vdovica Pripravljena je pomagati ori gospodinjstvu. Ponudbe prosi na upr. »Jutra« pod »Mirna in pridna«.
Danaturirani špirit 90% j
nudi v vsaki količini po tovarniških cenah : tw. 2 O R A Ljubljana	j
j	tv. U K A Ljubljana
s Kralja Petra trg 2 — Tel. 534. : Za detajlno prodajo je špirit pakovan v ste-
Iklenicah po novem finančnem predpisu, nakar posebno opozarjamo interesente.
I
Pri/orazredni moderni brzopi jalni stroj
Vrhunec
fine mehanike
SMO
L.
Telefon 6t. 980.
52-a IV IJUSLJAJfA, ]
Selenljarjova ulica Jt6/ti Telefon St "SO.
jllUfBjJfi ffcUBj Brezkvarjenja blaga kemično snažente in vsakovrstno barvanfe
cblck ANTON B O C Ljubljana, Selenburgova d!. E I. BBdsfr. Glince-Vič 46.
Priznano najboljše in garantirano pristne
KRANJSKE KLOBASE
razpošilja tvrdka
K. JARC, Ljubljana,
HraeSeckega vas 35.
5523a
Kupim
za 500.000 Švicarskih franKov
Mrf?e pHgfmfdh znamk
vendar samo boljše objekte, kakor tudi posamezne raritete in stare znamke na kuvertah po najvišjih cenah. Tzrabite ugodno priliko, Id se nudi. Plačam takoj v gotovini v poljubni veljavi. Najstrožja diskrecija. Za dragocene stvari pridem sam. Izčrpne ponudbe z navedbo cene nasloviti na
SEKUL&, vitla ..Heimeli"
Leizern (Svšca).
Pazite na adreso!
Korespondenca: francosko, angleško, nemško. J. H. 5115 Lz.
r
'n
PREOBLIK OVALA/JC A
BARBORlC & ZAVRSAN
LJUBLJANA, Mestni trg 7.	414 a
predelju/e damske filce, velurje itd. po najmodernejših oblikah. Velika izbira damskih klobukov in nakita po zelo nizkih cenah.
wm
Zahvala.
Za blagodejno sočutje in sožalje ob priliki prebridke izgube naše ljubljene matere, gospe
Ernestine Krisper
za krasne vence in cvetlice in za odlično spremstvo na poslednji poti drage rajnke dovoljujemo si vsem izreči našo najtoplejšo in prisrčno zalivalo.
Ljubljana, dne 8. oktobra 1925.
v
Žalujoči ostali.


Načelstvo Ljudske posojilnice r. s. z n. z. v Ljubljani javlja žalostno vest, da je umrl njen ustanovitelj in dolgoletni načelnik

odvetnik L t. d. v Ljubljani.
Pogreb bo v petek, 9. oktobra 1925 ob 16. uri iz palače Ljudske posojilnice na Miklošičevi cesti št. 6.
Wm
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1925.
8768
m





Mm



Upravni svet Frometne banke d. d. v Ljubljani naznanja tužno vest, da je ustanovitelj zavoda in zaslužni predsednik upravnega sveta, gospod


včeraj po težki, mučni bolezni preminul.
Pokojnika, ki si je za razvoj našega zavoda stekel nevenljivih zaslug, ohranimo v vedno hvaležnem spominu.
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1925.
Upravni sset Prometne Me d. i v Ljubljani.



___. _ gsjo&^ggiaž^__, M, ,. .,
Urejujedr. Albert Kramcr. Izdaja za KonaotciJ * Jutra. Adolf Ribnika*. Za Narodno tiskamo dd. kot tiskarnaria Frac Jezeršek. Za iaseratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vaj v Ljubljani.