Steu. I7i.
9 Unmianl, o soboto dne 27. lullja 1907.
Velja po poŠti:
SM celo leto naprej K 26-— aa pol leta „ „ 13-— si četrt leta „ „ 6-50 sa en mesec „ „ 2*20
V upravniStvu: sa celo leto naprej K 20-—-«10— » 5— „ 1-70
sa pol leta
P
sa četrt leta sa en mesec
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h-
SLOVENEC
Leto mu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za JtZ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta š 26 h. Pri večkratnem ob-javljcnju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. ur! popoldne.
(Uredništvo i* * Kopitarjevih ulicah St, 2 (vhod tez
<_- dvoriSie nad tiskarno), — Rokopisi se
Bj|t vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. OrcdnISkega telefona Ste v, 74,
Političen list za slovenski narod
llpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravnlSkega telefona Štev. 188.
M poslanci v državnem zboru.
Ljudski parlament je svoje uvodno enomesečno zasedanje končal. Poslanci so se razšli, da sc meseca oktobra iznova vrnejo k svojemu delu. Dolžnost nas veže, da si ogledamo, kakšno stopinjo so si priborili naši poslanci v tem času. Med naše štejemo vse, ki so se zbrali,v »Slovenskem klubu«.
Ne maramo pisati očitkov tistim, kateri so povzročili, da Slovenci s Hrvati nimajo enega kluba. O tem je naša sodba sklenjena in ni je treba ponavliati. Vsak dan bo vse dobromi-sleče poslance in volivce na našem jugu prepričal, da nismo mi na škodi, marveč oni, ki so nas kanili oškodovati. V »Savezi južnih Slavena« ni enotne misli in zato tudi ni krepkega, enotnega nastopa ravno vsled tega, ker naših poslancev ni v nji. Od slovenske liberalne stranke do čiste pravaške in srbske je dolga pot. Vse bi pa šc bilo, ko bi si zveza ne bila za drago ceno kupila dveh cokelj v Hribarju in Ploju. Štrekelj, Ježovnik in Roblek ne pomenjajo nepremostne ovire za skupno delo. Hribar in Plo.i sta pravzaprav edini načelni oviri. Kar je, je. Mi le ponavljamo, da je slovensko ljudstvo ponosno na zvestobo svojih poslancev. Tudi, ko bi se bile stvari zasukale za nas neugodno, bi naše ljudstvo svojim poslancem s prisrčnim zaupanjem plačalo njihovo značajnost. Vsi čutimo, da je načelna poštenost in doslednost sijajno zmagala nad vsemi spletkami in brez strahu šla preko vseh fraz. ki iih je polna naša javnost. Ne jav-kanie. ne vpitje, ne sentimentalne deklamacije, ne podlo zmerjanje ni premaknilo naših poslancev.
Toda. mi moramo odgovoriti na vprašanje. kakšne politiške posledice je imelo to postopanje. In tu na temelju izkušenj in dejstev iahko trdimo, da so bile te posledice za nas in naše gibanje v vseli ozirih ugodne. V ljudskem parlamentu je treba predvsem dokaza sposobnosti za delo. In naši poslanci so ga podali. Z velikim zadovoljstvom lahko rečemo, da je ni stranke v državnem zboru, ki bi vživala tako od vseh strani simpatije kakor Slovenski klub«. Da je ta kljub v prijateljskih razmerah s Cehi, Poljaki in krščanskimi so-cialci. je umljivo samo po sebi. Toda tudi socialni demokratje, Rusini in najinteligentnejši možje izmed nemških strank ga vpoštevajo. Doseglo se .ie to z razboritim, res svobodnim nastopom naših poslancev. Nobena reč se tako ne maščuje nad našimi liberalci, nego njihovo neumno velikoumje. Kadar so zinili o kakem našem možu, so vedno prideli zaničevanje in preziranje; neumni, zmedeni, omejeni so bili zanje naši voditelji. Ta taktika je veliko pomagala našim uspehom. Želimo, da
jo liberalci blagohotno nadaljujejo. Doma, kjer jata topih in lačnih satelitov venomer ponavlja to, kar v »Narodu« bere, in vsled tega vsacega liberalnega samosrajčnika prišteva med narodne veleume, bo to še tudi nekaj časa mogoče. Na Dunaju, kjer se izobrazba in duševna sposobnost svobodno meri, je drugače. In naj bo všeč liberalcem ali ne, to jim iahko rečemo, da v sedanjem parlamentu bo Oostinčar igral vsaj toliko vlogo kakor Hribar.
Stališče »Slovenskega kluba« do strank in do vlade je jasno označil dr. Krek v svojem proračunskem govoru. Naši poslanci ne bodo delali že kar vnaprej opozicije, in ne bodo odmetali nobene stranke ne v večini ne v manjšini, s katero bi mogli kaj doseči za svoje volivce in za ves slovenski narod. Veliki ugled »Slovenskega kluba« izpričuje to, da sta iz njega vzeta načelnika dveh zelo važnih odsekov: dr. Šusteršič vodi legitima-cijski, Pogačnik pa vojni odsek.
Legitimaciiski odsek se tiče vseh strank in njegov načelnik je domala najbolj iskana oseba v zbornici. »Slovenski klub« nima nobene protestovane volitve; njegovi poslanci so izvoljeni s takimi ogromnimi večinami, da so v tem oziru prvi v celi zbornici. Takih volitev, kakor jih ima zabeležiti S. L. S. ni bilo drugod v Avstriji. Saj n. pr. Šuklje niti poizkusa kakega nasprotstva ni imel; Demšar-.ievega kandidata se pa v javnosti niti razglasiti niso upali. Dr. Šusteršič je torej tudi s tega stališča res pravi mož za načelnika odseku, ki preiskuje volivne proteste. Ponosni smo na to, ker njegova izvolitev priča, da mu zbornica zaupa. In to zaupanje je pač nekoliko več pomenljivo, nego brezplodno zabav-Ijanje naših liberalcev.
Tudi za vojni odsek smo veseli. V vojnem odseku se bodo rešile v tem zasedanju važne stvari: dveletna vojaška služba, nov vojni red, vojni kazenski zakon. Z ugledom, ki ga bo imel vsled tega Pogačnik, bo rastel tudi ugled celega kluba.
Politiško najvažnejša je v državni zbornici ustanovitev agrarne zveze, ki šteje do 270 državnih poslancev. Pri prvih nastopih ji jc na čelu od vseh strank spoštovani naš Pov-še. Ni se nam treba bahati; dejstva govore in na temelju teh dejstev smo lahko ponosni. Pristavljamo le še, da vkliub temu. da nismo s Hrvati v enem klubu, ugled slovenskih poslancev zvišuje pomen vsem Jugoslovanom in izdatno podpira naše skupne narodne težnje.
Tisto vpitje o škodi, ki jo ima južno Slo-vanstvo od dveh klubov, je popolnoma brez pomena. V sedanjih razmerah bi bile koristi našega slovenskega in hrvaškega naroda odločno na škodi, ko bi se bili naši slovenski poslanci stopili s Hribarjem v en klub. Kaj sodi o Hribarju zbornica, je pokazal legitimaciiski
odsek, kjer je po dolgotrajni agitaciji komaj ujel socialne demokrate, Hocka in sionista zase. Naj blagovoljno izračuna svoj pomen, in čc bo siten, se mu bo še vse kaj druzega primerilo.
Najbolj viden dokaz, da imamo seda.i večji vpliv, so pa volitve v odseke. Ko bi bili skupaj, bi imeli v velikih odsekih po tri; zdaj ima vsak klub po dva. To nekaj pomenja. Še več pa to. ker se vsled takta naših poslancev nasprotstvo proti Hribarju in Ploju in proti tistim, kateri so jih na ljubo našim liberalcem hoteli izolirati, ne kaže v javnosti. Malenkostni niso in ne smejo postati naši poslanci, pa bo ura še vedno bolj prav kazala.
O drugem delovanju naših poslancev ne-čemo tu razpravljati. Ncbroj predlogov in važnih interpelacij so vložili in po naših informacijah so v izredno mnogih slučajih uspešno posredovali za svoje volivce. Vsi — tudi nasprotniki — jim priznavajo, da so pridni. Vedno na Dunaju opravljajo vestno svoje dolžnosti. Mi pa v imenu volivcev z veseljem in zaupanjem izjavljamo že po pričetku njihovega dela: Prav smo volili! Živeli naši poslanci !
Bolečine »Jugoslovanskega kluba".
V glasilu državnega poslanca Don Ive Prodana čitamo bolestne vrste zaradi tega, ker se je ponesrečila nakana, zvezati vse južne Slovane s tem. da so Hrvatje sprejeli slovenske liberalce, misleč, da potem morajo priti poslanci »Slovenske Ljudske Stranke«. Tu čitamo: »Prodanov sen, da se najdejo v enem kolu vsi Hrvatje in Slovenci, se ni uresničil. Prodan je vse mogoče storil, da bi prevladal nacionalni nazor, da se vsi zastopniki juga afirmirajo kot deca ene majke, sinovi ene in iste domovine, kot tovarši ene in iste vojske. Zastonj! Zato je obstanek Prodanov bil v »Slov. klubu«, bil v zvezi zanj sedaj desetkrat bolj indiferenten, nego bi bil. če bi bili vsi ju-žnoslovanski zastopniki združeni . . . Drugo Prodanovo stremljenje je šlo za tem, da bi vsi Hrvatje in Slovenci dali eno edino državno-pravno zavarovanje. A glej. na žalost niso podpisali niti vsi Hrvatje (Spinčič in dr. La-ginja sta odrekla podpis), niti, da niti vsi Dalmatina' niso podpisali! Srbski poslanci so se tu odločili. Prodan je na svojo roko pripravil izjavo, ali ko je videl, da ostane osamljen, da on ali kdo drugi iz tega ne izvaja posledic, se je žrtvoval in pustil, da ga podpišejo na znano izjavo.« Zato se ni čuditi, da je don Prodanov obstanek v »šarenem kolu južnih Slovena« težak in neprijeten.
Drugi Hrvatje večinoma molče. Storili so napako, ki pa bo v svojih posledicah koristna
in bo dala povod napredku misli in razvoju značajev. Da so vstopili v parlament splošne in enake volivne pravice s tistimi nazori, kakršni so pred štiridesetimi leti vladali v avstrijskem parlamentu, in mislili, da je dovolj reči: »Sinovi ene majke«, in združili se bodo zastopniki najbolj nasprotnih svetovnih nazi-ranj, to je napaka, ki jc umljiva iz njihovih domačih razmer. Hrvatje so pošteni ljudje in mi jim ne zamerimo njihovega koraka, ker so ga storili, misleč, da dobro delajo. Pa izkušnja jih bo poučila, da se danes zastopniki ljudstva ločijo po velikih kulturnih, socialnih in političnih razlikah, in da ne govore v parlamentu posamezniki, ampak stranke, programi, socialne in kulturne smeri. Najboljši osebni prijatelji morajo biti včasih pristaši sovražnih si klubov.
Glavna moč vsake stranke je v sili idei, ki jih zastopa, v osebni vrlini njenih borite-ljev, in v svoji strogi edinosti misli, postopanja. brambe in borbe. To je mogoče samo pri možeh, ki so izšli iz borbe, v kateri so se borili ramo ob rami kot bratje za iste ideale. Pomnoži število s tem, da vrineš mednje sovražni člen, kot bi zabodel trn v zdravo meso. in razbil si moč zastopstva. V nejasnosti in needinosti vodilnih idej je smrt vsake politične smeri. Hrvatje bodo nekoč še razumeli, da so storili poslanci »Slovenskega kluba« najboljšo uslugo slovenskemu narodu in kulturnemu napredku Južnega Slovanstva s tem, da so, četudi z žrtvo, ohranili svojo zna-čajno odločnost v vodilnih svojih idejah, od katerih se ne dajo odtrgati,z nobenim slepi-lom. Za narodnost ni v tem nobene nevarnosti, pač pa narodnosti najbolje služijo zastopniki. ki so tudi v ostalih zadevah javnega življenja na svojem mestu. Zato pa onih bolečin, ki iih ima »Jugoslovanski klub«, mi ne čutimo, ampak smo veseli, da so to prvo po-izkušnjo naši poslanci tako vrlo prestali. Zaupanje ljudstva iih sprejema ob njihovi prvi vrnitvi in zahvala za njih trud in delo jim bo izrekel slovenski narod na javnih zborovanjih.
Slovaško mučeništvo.
(Iz spomenice slovaških rodoljubov na člane avstrijskega parlamenta julija meseca 1907.)
Pred nami leži važen dokument, spomenica slovaških rodoljubov na člane avstrijskega parlamenta, apel, na vso izobraženo Evropo, naj v imenu humanitete povzdigne svoj glas proti nasilju mažarskega plemena, ki na podlagi svojega namišljenega državnega prava kruto zatira vse, kar ni od ma-žarske matere rojeno. Komaj pol meseca je, da je na Angleškem izšla knjiga nekega angleškega politika, ki označuje Ogrsko kot evropsko nevarnost. Ogrska je nevarna Avstriji. ker povzroča monarhiji neprestane krize
LIKCK.
Mola storilo.
(Spisal Ivan Slanski.)
Bila .ie prekrasna, brezmesečna julijska noč. Ležali smo visoko na planini krog slabo plapolajočega ognja. Bilo nas je 5: gospa Angela, gospica Fini, gospica Ema, moj prijatelj Fran in .iaz. Sklenili smo prečuti vso noč. Do polnoči smo kuhali, pekli, jedli, in uganjali vsakovrstne šale in dovtipe, po polnoči ie pa zabava začela ponehavati in naša zgovornost in živahnost pojemati. Začel nas je spanec skoro premagovati.
Sedaj se pa oglasi prijatelj Fran: »Dajmo pripovedovati vsak svojo povest, kakšen imeniten dogodek ali pa zanimiv doživljaj!«
»Dajmo! Velja!« se oglase dame.
»Kdo bo začel?« vpraša gospica Fini.
»Gospod Milan!« pravi gospa Angela.
»Dame imajo prednost, milostljiva,« od-režem se zaspano.
»Dajmo vleči!« predlaga gospica Ema.
»Dobro, dajmo!«
In gospica Ema vzame pet žveplenk. Eni odtrga glavico.
»Tisti, ki to potegne, bo pripovedoval!«
Nato jih dene v roko, pokrije jih čez polovico pri glavicah začenši, ostanek, ki jc gledal vun, nam pa pomoli nasproti. Vlekli smo.
Tisto brez glavice sem pa potegnil iaz.
-Dobro, dobro, gospod Miian!«
»Torej .iaz sem vaš pripovedovalec! O čem naj vam pripovedujem?«
»Lastni doživljaj!« oglasi se zbor enoglasno. i
»Kakor želite!«
(iospa Angela popravi ogenj, da veselo zaplapola, jaz pa začnem:
»Tisto jx) 1 razpadlo bajto sredi gošče, tam kjer se zavije steza naravnost v goro, to ste videli, ne, ko smo šli gori?«
»Da!«
»O kateri nam jc pravila tista debela kmetica, pri kateri smo jedli kislo mleko, da v njej straši!« pripomni Ema neverjetno.
»Da, gospica! Toda poslušajte! Jaz sem že od nekdaj strasten hribolazec. Še ko sem trgal hlače po gimnazijskih klopeh, sem jo večkrat vrezal s svojim prijateljem Borisom mesto v šolo, na gore. Ponoči sva šla, po noči prišla; gospodinja pa se je žc dala potolažiti, ker sva v šoli dobro izhajala.
Bilo je sredi junija, ko sem bil predzadnje leto v gimnaziji. S prijateljem Borisom sva se dogovorila, da bodeva šla na ravno to-le goro na kateri smo mi nocoj. Bila sva pri isti kmetici, kot mi danes, in jedla sva kislo mleko, kakor mi. Tudi nama je pripovedovala, da v tej koči straši. Midva pa sva se ji smejala.
»Saj vem, da taki-le ljudje, ki ste študirani, nič ne verjamete takih stvari.« je rekla skoro užaljena. »Ako bi pa poskusila notri prenočiti, bi pa videla, kaj se to pravi!«
Midva pa, dasi na videz mlada zajčka, pa še nisva dala kar tako ostrašfti. Misel pa, da bi oba notri prenočila, sc nama .ic zdela naravnost imenitna.
»Dobro, mamica, prenočiti liočeva nocoj v tej koči in videli bodete, da bodeva prišla jutri ccla nazaj!«
»Za božjo voljo, kaj pa mislita? Ako sta pri pameti in želita sama sebi dobro, se nikar ne šalita s takimi rečmi!« pravi resno kmetica.
»Od kedaj pa straši?« povpraša Boris. »Ze kakih dvajset let,« pravi kmetica. "Ta bajta je pripadala poprei nekemu ogljarju. Živel jc notri s svojim sinom in ogljaril. Ne,-koč je prenočila pri njem večja družba gospodov in dam. samih hribolazcev. Dohitela jih je nevihta. Stari je videl, da imajo dovolj denarja. Prosili so ga, naj jim opraži žgancc po drvarskem običaju. Z veseljem jim ta ustreže, toda natrese jim nekaj med moko, tako, da so vsi silno trudni trdno zaspali. Tedaj pa jih s sinom pobi.ieta in oropata. Mrliče pa zakopljeta v klet. Pri delitvi denarja pa sta se sprla in tu ubije sin, ki je bil silno nagle jeze, očeta. Nato mu je gotovo otemnel um, kajti drugega dne so ga dobili obešenega na jablani ob bajti. Ta jablana pa rodi od takrat jako lepa jabolka.«
»Jaz sem jih celo par odtrgala in spekla,« pravi prestrašena gospica Fini.
Dame sc spogledajo. Vse so jedle ta jabolka. Mrzel pot iih oblije, jaz pa nadaljujem:
»To naju ni ostrašilo. Skleneva prenočiti v bajti, naj pride kar hoče. Jaz sem imel s seboj flobert, Boris pa velik, močan nož. Tega še nabrusiva. Ko kmetica sprevidi, da vse njeno strašenjc nič nc pomaga, nama da še možev revolver s Seboj. Tako oborožena se
napotiva naprej na goro. Proti večeru pa jo mahneva nazaj v dolino.
Bila je že temna noč, ko prideva do bajte. VstoDiva. Vrata žalostno zaieče. Nekaj črnega smukne mimo naju. Streseva sc nehote.
»Sai ic bila samo podgana.« pravi Boris.
Prižgeva luč. Nato dobro zapahneva vrata. Ogledava sc naokolu. Nič posebnega. V veži je stalo par napol razpadlih škafov, na policah različne sklede, večji in manjši lonci in še druga taka ropotija. Nad ognjiščem pa je visela veriga.
»Aha, na tej je gotovo stari takrat kuhal žgancc,« pravi Boris.
Greva v klet. Bila je popolnoma prazna. To jc bilo torej grobišče oropanih žrtev. Po-gledava po tleli. Ta so bila vsa razkopana. Nato se podava pod streho. V enem kotu je bil razprostrt otep slame. Zraven je stala skrinja. Odpreva jo. Kot blisk švigne ven velika črna podgana. Sicer pa ni bilo druzega notri kot par plcsnivih, suhih lirušek. Odtod greva v izbo. Luč obesiva na strop, sama pa sedeva za mizo in začneva pridno obirati kračo, katero sva prinesla s seboj. Predse na mizo pa položiva orožje.
»Jaz bom imel nož, ti boš pa streljal,« pravi Boris, »ker si bolj vajen.«
Streljati pa je znal tudi on dobro. Toda postrelja se hitro, nož pa le ostane. In na to je računal Boris.
»Velja! V sili bo pa tudi ta-Ie nož dober, pravim jaz in izviečem iz žepa svoj dolgi nož.
»Saj res.« pravi Boris, »potem pa da i flobert meni.«
/opit obirava sc nadalje kračo. Skle-
in jc nevarna Evropi, ker slabi vpliv avstrijske velesile, ki se v svetovni politiki zaradi Ogrov ne more uveljaviti, kakor bi hotela in morala. Brali smo zadnji čas celo v neiriden tovskih listih italijanskega kraljestva, da se Italija na trozvezo zato ne more trdno zanašati, ker Ogri vedno motijo ravnotežje av strijske notranje in zunanje politike. Toda Ogri so za Evropo še večja nevarnost v nacionalnem oziru. Oni so načelo brezpogojne in brutalne nadvlade močnejšega plemena nad slabejšim najdoslednejše izvedli. Drugi narodi se izgovarjajo vsaj s tem. da so kulturno več vredni kakor manjšine, katere hoče.io v narodnem oziru streti in s seboj spojiti, Mažari niti tega izgovora nimajo, ker so v kulturnem oziru veliko manj vredni kakor vse ostale narodnosti, ki sestavljajo ogrsko državo. Nasilja, ki jih Mažari izvršujejo nasproti Slovakom, so primerno krutejša kakor pruska nad Poljaki; Ircem in Indijcem pa se, ako njih vsodo primerjamo s slovaško, godi kakor v nebesih. Oboji imajo svoje visoke šole, eni v Dublinu, drugi v Bombayu, Slovaki pa niti ljt.dskih ne. Le ozir na prostor nas zadržuje, da vsebine slovaške spomenice ne priobčimo doslovno. Spomenica izvaja v glavnih potezah sledeče:
Slovaki.
Vsa Ogrska s Sedmograško šteje 63 ko-mitatov, od teh jih spada na slovaško ozemlje 16. To ozemlje je skoro tako obsežno kot kraljestvo češko, vseh Slovakov pa je nad dva milijona, seveda ne po uradni ogrski Statistiki, ki je potvara. Zemlja je zelo rodovitna, ima mnogo vodne sile, veliko lesa in rud, cene delavske moči in je kakor nalašč pripravna za razvoj velike industrije. Slovaki so globoko verni, prav posebno pa jih označuje brezpogojno zaupanje v pravičnost in pomoč Božjo. Vzlic krutemu zatiranju Ma-žarov ie ljudstvo visoko nadarjeno.
Mažarska državna ideja.
Ogrsko prebivalstvo sestoji iz sedem narodnosti, med temi so 4 slovenske: Slovaki, Rusini, Srbi in Slovenci. Mažarski etnograf Vamberv piše o »Postanku mažarstva«, (Un-garisehe Revue 1894), da je večina sedanjega mažarskega plemena slovanskega pokoljenja, kakor so tudi mažarska krajevna imena po večini slovanska. Slovani so tudi v ogrski državi tvorili zgodovinsko najbolj razvit element, kar dokazuje dejstvo, da se je prava ogrska država stvorila najprej na severnem Ogrskem, ki je slovaško. L. 1844. se je šele cela Ogrska uradno imenovala »Magyaror-szag« in se je za državni in uradni jezik proglasila mažarščina. Prava mažarizacija se je začeRTleta 1867., ko se je ustanovil dualizem in so Mažari postali na Ogrskem neomejeni gospodarji. Zdaj velja sledeče pravo (Glej učno knjigo za ogrske ljudske šole od budim-peštanskega učitelja I. Gyorffy): Domovina vseh na Ogrskem živečih plemen ie Magya-rorszag. Sicer živijo v Mažaroršagu še drugi ljudje, katere imenujemo »nacionalitete. Ti pa tvorijo skupno z Mažari »mažarski narod«. »Ogrskega naroda« ni, kajti vse je le Maža-roršag. Mažarska drž. ideja (Magyar allam eszme) pa je stremljenje izpremeniti Ogrsko v mažarsko nacionalno državo.
Mažari in svoboda.
Mažari tega namena prav nič ne prikrivajo. Slovaški renegat Adalbert Grunwald je v svojem spisu »Felvidek« iz 1. 1878. dejal, da pravo ogrsko domoljubje obstoji v tem, da se dela za mažarsko državno idejo, razširja izključno mažarska kultura in jezik ter vsi tisti, ki nočejo mažrsko govoriti in čutiti, proglasi za izdaiavce domovine. S Slovaki n. pr. se ni mogoče sporazumeti, ampak jih je
treba narodno uničiti. (Istotako »Nemzet«, »Pesti Naplo«, ali Geza Kosteusky v delu »Nemzcti politika a Feldviken 1893). Danes niso samo nemažarske narodnosti, ampak pravi, rodni Mažari žrtev kapitalistiško-birokra-ške klike. Vsled krivičnega volivnega reda je ogrski parlament prava potvara resnične Ogrske. Od te klike proglašena državna enota je čisto umetna in zato na Ogrskem tudi med Mažari ni nobenega svobodnega ustavnega življenja. Ogrska državna ideja, to se pravi v praksi: dobiti mastno plačano službo in delati za svojo žlahto. Ogrske obrti in industrije ni. ampak le tuj kapital je. odet nazunaj v mažarsko trobojnico. Ljudstvo strada, Slovaki se izseljujejo v trumah v Ameriko. Kako je pravzaprav z ogrskim kapitalom, vedo tisti, ki študirajo borzna poročila.
Šolstvo.
Slovaki nimajo vseučilišča, nobene tehniške visoke šole, nobenih strokovnih šol in tudi nobene srednje šole, dasi jim takozvana »nacionalitetna postava« slovesno zajamči v tem oziru enakopravnost. V slovaških komi-tatih je 33 gimnazij, 6 realk, 16 učiteljišč, 4 pravne akademije, 14 teoloških učilnic in 143 strokovnih šol, a vse so mažarske in mažarskega šovinistiškega duha. Ako slovaški učenci medseboj govorijo slovaško, zajčjo ali na cesti zažvižgajo slovaško melodijo, so kaznovani, če pa izjavijo le količkaj, kar je domoljubno, se izključijo. L. 1900 so izključili 6 slovaških protestantovskih bogoslovcev, ki so se na protestantski bogoslovnici v Eperiesu pustili skupaj fotografirati in se na fotografije za spomin slovaško podpisali. Slovaške knjižnice na učiteljiščih in gimnazijah so se na ukaz ravnateljev sežgale. Okolu leta 1860. je siromašno slovaško ljudstvo ustanovilo troje lastnih šol, višjo gimnazijo v Nagy-Rocze, protestantsko nižjo gimnazijo v Sv. Martinu in katoliško nižjo gimnazijo v Kloštru n. Z. Vlada Kolomana Tisze je I. 1874—75 vse tri zavode zaprla in premoženje zaplenila. Leta 1875. je vlada razpustila kulturno in šolsko društvo slovaško »Slovenska matice« in zaplenila društveno premoženje, ki je znašalo 100.000 goldinarjev, med katerimi je bil tudi dar Franca Jožefa 1000 goldinarjev. Otroške vrtce morajo vzdrževati občine, učiteljice pa so Mažarke, ki ne znajo niti besedice slovaško govoriti. Dozdaj je teh otroških vrtcev samo 453, ker se občine zaradi 3%;, davčne naklade in pomažarjanja teh šol branijo. Vlada jih s silo uvede predvsem tam, kjer deluje za probujo narodne zavesti kak plemeniti domoljubni župnik.
Cerkvene občine in šole.
Na Slovaškem so protestantski superin-tendenti in katoliški škofje v službi mažarske državne ideje. Nižja duhovščina, bodisi katoliška, bodisi protestantska, v kolikor je slovaškega pokolenja, pa je domoljubna in iz nje so izšli mučeniki, kakor n. pr. Ferdiš Juriga. Na Slovaškem je šest katoliških škofov, med katerimi pa le en sam razume slovaščino. Ljudske šole se delijo v državne in konfesio-nalne. Državne šole vzdržuje in nadzoruje država, učitelje imenuje minister. Te šole so izključno mažarske in poučuje se tudi v ma-žarskem duhu. Učitelji se poslužujejo tako-zvane direktne metode; jamejo namreč takoj po mažarsko poučevati, ne da bi se poslužili slovaščine. Ker otroci mažarščine ne razumejo, si lahko predstavljamo uspeh tega poučevanja. Konfesionalne šole so ali katoliške ali protestantske in so edino zavetišče ljudske izobrazbe, če duhovnik ni Mažaron. Cerkvene šole nadzoruje tudi državni nadzornik, ki pazi, da se zadostno podtičuje mažarski državni jezik, ki je obligaten, in da se zgodovina
in zemljepisje podučuje v mažarščini in v smislu mažarske lažizgodovine. L. 1899. je bilo v slovaških komitatih 4133 ljudskih šol. med njimi 468 slovaških, 1195 slovaško-mažarskih in 2476 mažarskih. Julija 1902. je minister Vlassics izdal naredbo, s katero se je tudi konfesionainim šolam zapovedalo poučevati mažarščino 18—24 ur na teden, torej tako, da mažarščina zavzema inalodane ves čas in ves pouk. Slovaščina je s tem pregnana iz njenega zadnjega zavetišča. L. 1891. se je izdala postava, ki občinam nalaga dolžnost, da morajo ustanavljati za otroke od 3—6 let otroške vrtce (ovoda), kjer otroka šiloma nauče mažarščine, še predno zna dobro govoriti materinščino. Ker so Slovaki vzlic temu v veliki cerkveni občini preddonavski imeli v občinskem odboru in zboru pretežno večino — v tej cerkveni občini je 85% Slovakov, 15% Nemcev in Mažarov — in so odločevali v šolskih stvareh, so Mažari dosegli od kralja, da je 10. oktobra 1894. v Godollu sankcioniral postavo, s katero so se slovaški komitati Lipta-va in Arva odcepili od podonavske občine in priklopih tiski občini, turočka pa priklopila Neusohlu. Tako se .ie umetno doseglo, da zdaj Slovaki v nobeni cerkveni občini nimajo večine. Poleg tega se je vlada s cerkvenopoli-tiškimi zakoni iz 1. 1894. iu 1895. polastila vodstva matrik in zakonskega prava ter tu dela za pornažarjenje starišev, otrok in imen. Tako je prišlo, da na Ogrskem ni krščanstvo vera države, ampak njena vera je češčenje mažarskega jezika.
Sodišča.
Sodnijska vabila so mažarska. Slovaški kmet jih ne razume, zato se gre poučit v žga-njarno k judovskemu oštirju. Ta ga pošlje k judovskemu advokatu, ki kmeta pošteno ode-re. Sodnik dela zapisnik po mažarsko, kmet podpiše, čeasr ne razume, naposled ga pa še po mažarsko obsodijo, tako, da kmet niti obsodbe ne razume. Razume io šele, ko ga vtaknejo v luknjo ali pa ga rride.io zarubit.
Pleinenitaši in iudi.
Na Ogrskem vladata plemenitaš in jud. Na Slovaškem je celih 20.000 pleinenitašev. Vsak plemenitaš ima v službi juda, ki ima v najemu |x>sestvo gospodovo, mu posoja denar, upravlja posestva, prodaja kmetom žganje in jih odira. Jud je danes posestnik vseh gostiln, žag, tovarn, mlinov iu lesa. Judje ne plačajo samo velikili davkov, ampak polnijo tudi dispozicijski fond vlade. Zato pa jih vlada spravi v občinske in komitatne odbore, jih imenuje za porotnike in se jih pri volitvah poslužuje za agitacijo. 80% mažarskih žurna-listov je judov. Zandar, notar, sodnik, vse se trese pred njimi.
Rop slovaških otrok.
Od leta 1883. obstoji »Zgornjeogrsko kulturno društvo« — Felso Magyarorszagi kultur agyesiilet, — katero Slovaki po začetnih slo-vih imenujejo »femka«. Okrajne skupine fem-ke so razširjene po celem Slovaškem. Femka ustanavlja mažarske otroške vrtce in knjižnice, razširja mažarske časnike, deli mažar-skim učiteljem nagrade itd. »Femka« pa si je izmislila naravnost blazno sredstvo, da namreč slovaške otroke pošilja na južno Mažarsko in jih da mažarskim obiteljem v rejo, da jih popolnoma prelev.e v polnokrvne Mažare. L. 1874. so agenti femke stariše pregovorili, da so dovolili odgon otrok na jug. Lagali so starišem, da bodo otroci pri bogatih ljudeh na reji, se izučili rokodelstva in se izšolali ter se v domovino vrnili kakor baroni. 400 otrok so spravili kakor živino v vagone. Nekateri so se res vrnili, toda razcapani in zanemarjeni. Dekleta so se vrnila zapeljana. Na jugu so se valjala po ječah in tolerančnih hi-
šah. Na jugu so pasli otroci konje in svinje. Drugo otroško ekspedicijo je Femka vprizo-rtla leta 1887. 190 otrok so odgnali in jih na trgu v Sentecu prodajali kakor živino. Cek) neki mažarski list je pisal, da so otroke ponujali kupcem kakor mlade prešiče. L. 1888. je bila tretja ekspedicija. Stariši so otroke po-skrili. Zandarji so otroke iskali, toda dobili so le 86 revčkov. Neki kmet je imel svojo hči dva dni in dve noči skrito v neki jami. Četrta ekspedicija ie dobila le 15 otrok. Peta ekspedicija se je vršila 1892. Odgnali so na jug 174 otrok. Takrat se je vzdignilo vse evropsko časopisje proti temu barbarstvu, ia Femka je nato nekaj časa počivala. Zadnja ekspedicija se je vršila 17. maja leta 1900. v trenčinskem kornitatu. Odgnali so na jug 24 otrok; ministrstvo je v to svrho dovolilo Fernki 3000 K.
Posledice.
Spomenica izvaja dalje: Posledice tega barbarstva se poznajo na povzročiteljih samih. Mažari rapidno propadajo. Njih vera ni ne ljubezen, ne pravičnost, njih vera je ogrsko državno pravo in to je lažnjivo. Oni obožujejo laž in bolestno prevaro. Njih religija je nemorainost. Spolna perverznost, sainoutnor, umor zakonskih, korupcija uradnikov, pijanstvo, uboji — to vse je na Mažarskem tako razširjeno, kakor nikjer v Evropi. Oni, ki ropajo slovaške otroke. Svoje v kali in zametku morijo — dokaz so vsakdanji sodnijski procesi o tem. Kie v celi Evropi se vršijo take volitve, kot na Ogrskem. Ni ga kraja, kjer bi žandarji pri volitvah ne zabodli več volivcev opozicije. In kaj je izostalo z rodovitno, nebe-školepo Slovakijo? Kmet kolne svojo rodno grudo in odnikoder se v Ameriko ne izseljuje toliko ljudi kot iz Slovaškega. In če ima Slovak v Ameriki srečo, in je okusil ondotno svobodo, se ne vrne več v kleto domačijo!
Mi apeliramo na humaniteto cele Evrope!
S tem klicetrt konča spomenica. Zatiranje nemažarskih narodov je nekaj, kar škoduje celi monarhiji, kar ji jemlje ves ugled, slabi njen vpliv nazunaj in jo spravlja v nevarne notranje krize. Toda tudi Evropa tega ne sme več trpeti. Ta pojav ie celi Evropi v sramoto in nevarnost in Evropa se ne sme šteti med civilizirane dele sveta, ako trpi preganjanje Slovakov, Rumuncev itd. Spomenica se posebno toplo obrača na francosko in angleško časopisje, ki odnekdaj povzdiga svoj vpliv in mogočni glas proti za.tiravcem svobode.
Tedenski pregled.
Državni zbor. Pretečeni ponedeljek je zbornica v dolgi seji sprejela proračunski provizorij v tretjem branju. — Naučili minister je napovedal enketo za reformo srednjega šolstva. Izvršila se je tudi definitivna volitev predsedstva. Poslanec Gostinčar je vložil predlog za železniško zvezo z Idrijo in za podporo po toči poškodovanim posestnikom v logaškem glavarstvu. — V jubilejnem odseku je bil sprejet dr. Luegerjev predlog, da naj da vlada povodom cesarjeve 601etnice temeljni kapital 100 milijonov kron za zavarovanje proti starosti in onemoglosti. — Vladi se je dovolilo kovati jubilejne zlatnike po 100 kron in za 44 milijonov petač. — V zadnji seji dne 24. iulija je zbornica sprejela zvišanje melioracijskega fonda. — Zadnja točka dnevnega reda je bilo poročilo o nujnih predlogih za podpore vsled toče in povodnji prizadetim pokrajinam. Vlada je v ta namen zaenkrat dovolila tri milijone kron. Drugi glavni govornik v tej razpravi je bil član »Slovenskega kluba«, poslanec Roškar, ki je svojo nalogo prav dobro izvršil ter dokazal, da ima lepe zmožnosti, četudi je priprost posestnik.
neva čakati do belega dne. nato iti h kmetici, si tam odpočiti in se šele proti večeru napotiti v mesto. Za kratek čas pa sva si pripovedovala različne anekdote in se glasno smejala. Skoro popolnoma' sva pozabila, da sva v lusi strahov Precej dolgo časa sva se že pogovarjala, čas pa ie medtem hitel po bliskovo. Posebno Boris je vedel mnogo okroglih.
Pride polnoč. Tedaj pa iaz vzdihiiem:
»Presneto sem žejen. Boris! Za vraga, da bi vsaj imela malo vina!«
»Takoj!« se oglasi votel, neznan glas iz
kleti.	„ .
Spogledava se bleda kot zid. Boris zagrabi za nož, jaz za revolver.
Vrata se odpro. Notri stopi kakih 12 let star deček, nesoč dve steklenici.
»K-k-k-k-k ...,« zašklepetajo zobje go-spici Fini. Obe gospici se tesneje privijeta k gospej Angeli, Fran pa hiti popravljati ogenj. Jaz nadaljujem:
»Vstrelim. Dasi sem prav dobro pomeril. vendar ga nisem zadel. Fantič pa pride medtem z ironičnim smehom krog ust do najine mize. »Izvolita!« pravi z nežnim glasom in postavi pred vsakega eno steklenico. Tudi na kozarce ni pozabil.
Nato se prikloni in izgine.
S prijateljem pa se ne dotakneva steklenic. ampak čakava, kaj bode. Mine kake pol ure.
»Pijta, gospoda!« se oglasi nežen glas od vrat sem.
Pogledava tja. Tam pa je stala kakih 16 let stara, belo oblečena, krasna, mlada deklica. razpuščenih. zlatih, kodrastih las, modrih očij, angelskega obraza in postave. Ko vidi, da vseeno ne pijeva, se zopet oglasi: »Pijta, prijatelja!«
Približa se nama. Zgrabim za revolver, toda roka mi omahne. Borisu pa pade nož iz roke. Primakne si stol in sede. Nato tleskne z rokama. Zopet se prikaže isti deček.
Prinese šc eno steklenico in kozarec. Deklica si natoči.
»Na zdravje, gospoda!«
Nehote sva trčila z njo. Izpraznjene kozarce šc enkrat napolni.
»Na zdravje, gospoda!«
Iu zopet sva morala piti.
To se .ie ponavljalo, da so bile steklenice, najmanj poldruglitrske, prazne.
Zdaj pa tleskne dvakrat z rokama. V sobo pa stopi cela družba gospodov in dam. Narahlo se nama priklonijo in naju obstopijo v polukrogu. Bili so oblečeni kot turisti, na obrazih in rokah pa sva videla, da so sami okostnjaki. Mrtvaške glave so jim pri premikanju glasno šklepetale, oči pa so se jim svetile, kot lačnim tigrom.«
V tem trenutku se utrne na nebu zvezda.
»Počakajte, prosim, da naložim na ogenj,« se oglasi gospica Ema. Gospa Angela mi ponudi kozarček konjaka, katerega hlastno spijem. Tako okrepčan nadaljujem:
»Največji med njimi iztegne svojo koščeno roko proti nama in zapove počasi s škle-petajočim glasom:
»Gospoda, izvolita stopiti izza mize!«
Lasje se nama naježijo. Hočem zgrabiti za revolver, toda tega ni. Seženi po nož, ki je poprej ležal poleg mene na klopi. Zopet ga tli. . Pogledam po flobertu, toda o njem ni ne duha, ne sluha. Tudi prijatelj ni imel nikjer noža.
Nevede, kdaj in kako, sva sc znašla sredi sobe. Deklica, ki je poprej sedela z nama za mizo, tleskne trikrat z rokami in se pridruži gospodom in damam, ki naju sedaj obstopijo v popolnem krogu. Na njeno tleskanje se vrata odpro iti notri stopita dva moža, očividno oče in sin, oba še od oglja vsa črna. Oče jc imel krvavo liso na sencih, sinu pa se jc poznala še črna proga krog vratu.
Spomnim se, kaj nama je pripovedovala kmetica. Molče zlezeta na peč. Sedaj šele zapazirrt, da imata v rokali inštrumente.
Začneta igrati, inrtvaki pa krog naju plesati. Stala sva v sredi, nevedoča, kaj naj zač-neva. Komaj sva se zavedala, da še živiva. Kar naju zgrabi neka manija. Zgrabiva se in začneva še midva plesati v divjem plesu.
Kar nekaj poči, kot bi nekdo ustrelil.
Tedaj pa stopita iz kroga k nama dve dami, ostali mrtvaki pa stopijo v krogu nekoliko bolj narazen. Elegantno se nama priklonita. Midva narediva ravno tako. Sprimemo se in začnemo zopet plesati, kot bi bili nori.
Rezek, mrtvaški duh mi udari iz moje plesalke pod nos — za trenutek sem odreve-nel, toda samo za trenutek. Pritisnil sem plesalko še bolj k sebi, občutil njene kosti, njen mrtvaški dih, občutil njene divje se svetlikajoče oči in jo začel vrteti, kot bi bil obseden.
Zopet nekaj poči kot strel iz močne puške. Tedaj se nama dami izvijeta, se nama nalahno priklonita in stopita nazaj v krog.
Pred naju stopita novi plesalki.
Tedaj pa poči tretjič, zategnjeno, glasno odmevajoče.
Kot bi mignil, izginejo mrtvaki, vrata se odpro, a med njimi se pokaže — Boris.
»Ti si pa za strahove čakati. Milan, Ti! Spal si kot klada! Nisem te hotel buditi. Jaz sem pa sedaj pobijal podgano. Bila je v sobi. Odtod mi je všla v vežo. Poglej, kako je velika! To je bila trdoživa, mrha!«
Pogledam okrog sebe. Istina, nikjer nobenih strahov, jaz sem samo sanjal. Bil je že popolnoma dan.
Vstanem, Borisu pa ne črhneni o svojih sanjah nobene besede.
»Ha, ha, ha,« se oglasi družba, »ha, ha, ha, vi ste pa ptič!«
»Prosim, kdo bo sedaj na vrsti?« vprašam hladno.
»Jaz,« odgovori Fran, toda moja bo krajša, saj se že dela dan.«
In res, proti vzhodu se je " ' drr.

r: ;•?	' . ...'.■v,';...:,,
'črnk' V
:./.\\• »v ~
^k »>• V' • '
; M vf
l J- .
Pismo Boltatusa Pepela.
Gespud redehter!
A sa bral u ,Sluven-skmo Na-rude", kliku je gespud žepan Hribar u dr-žavnrno zbore peglu vlada,, de iz sojem pe-jomtarieui tku grdil dela,. ket svi-iz meharn. Naprej je metu, de pe-jomtari na
____avanzeraja
tku kokr b
se šikal, ampak de teb nč men nč žlahtnke na ta bulš službe pustaulaja, ker pa nisa nubenmo menistre u žlaht, ustaneja pa ta nar bi nisk š ribari. Tu jc gespud žepan tku fajn puvedu. de je blu kcj, sam škoda, de je puzabu prstaut, de se gudeja na iblanskmo rotuže glih take krvice. Rotušk pejomtari sa se tud troštal, de uja naprej pršli ud konca du kraja, pa gespud žepan sa ta reč pu sojeni uštimal: ene par žlalunku sa purinl naprej, jh za svetnike naredi, im plača zbulšal; ke pa nisa dubl zadost brihtneh žlahtnku. sa se pa še na Duni pu cnga penzijunista pelal in tnu rotuške vajat u roka dal. Ce jh u ta penzjunist mogu zadost dobr držat te vajat, se še glih na ve, ampak jest use glih mislem, de sc mu u enkat ceu rotuž prašu. Nahter sa že začel bi plašim gledat in tist ta inlad prahtekant. ke mu še

Politično zborovanje je bHo na Vrtanfld
v nedeljo. Poročal je mnogoštevilnim udeležencem poslanec Gostinčar o delovanju državnega zbora ter o »Kmečki zvezi«, ki se ima ustanoviti za vrhniški sodnijski okraj. Gospod Moškerc je govoril o potrebi delavskega združevanja. Izvolil se je odbor, ki naj predloži oblastim pravila novega »Delavskega izobraževalnega in podpornega društva«.
Vstaja na Koreji. Korejski cesar J Hong ie odstopil. Prisilili so ga od Japonske podkupljeni ministri. Solznih oči je cesar podpisal dekret, da odstopi. Japonci so vstoličili prestolonaslednika in zasedli cesarsko palačo. Iz Japonske prihajajo vedno nove čete, da zamore upor, kajti cesarska garda se je zaro-tila. da pokonča vse ministre, ki so vzrok, da se je cesar odpovedal. Boje se, da se dvigne vse prebivalstvo na Koreji. — Novi korejski ccsar je baje popolni bebec. — Odstavljeni cesar se je udeležil zadnje dni raznih protijaponskih zarot. — Japonci so že zdavnaj spoznali važnost Koreje za svoje pro-tiruske in protikitajske načrte. Korejci so opazili nevarnost ter so začeli proti Japoncem delati opozicijo; na čelu domoljubnega gibanja je bila korejska cesarica, ki so jo japonski vojaki zavratno umorili v noči 8. oktobra leta 1895. — Sedaj je prišel na vrsto kralj., ki se je moral odpovedati, da so mogli Japonci na prestol posadili moža, ki je igrača v njihovih rokah.
Huda nevihta s točo je napravila obilno škode po logaškem in litijskem okraju. — Na Vipavskem preti suša; po nekaterih krajih je veliko pomanjkanje vode. — Debela toča je padala cel četrt ure minolo soboto tudi okrog Planine, Unca in Cerknice ter strla še ne požeto žito.
Predor skozi Ture. Dne 22. julija je bila prod rta zadnja stena skozi Velike Ture. Predor jc dolg 8526 metrov; graditi so ga jeli pred šestimi leti. S tem je skrajšana pot med Beljakom in Solnogradom za 185 kilometrov. Velike ovire pri gradnji je delala voda. Pretekli teden so umrli v predoru trije delavci vsled plinov, zato zahtevajo drugi tovariši zvišanje plač ter jih je stopilo mnogo v stavko. Delavci so pokvarili mnogo strojev.
Lažiredovnice. V Milanu so neke ženske vzdrževale »vzgojevalni zavod« za deklice. Te »odgojiteljice« so nosile redovno obleko, dasi niso bile nikdar redovnice. Kardinal milanski, Ferrari, jc večkrat opozarjal policijo, naj zavod razžene, zlasti ker so se čule nelaskave sodbe o nravnem življenju v tem zavodu. Prepovedal je tudi duhovnikom, izvrševati du-hovsko opravilo v označeni hiši. Sedaj so prišle na dan nečedne stvari. Lastnica zavoda, iažiredovnica Fumagalli. je navadna zloglasna ženska, ki je bila v zvezi s policijo in je že imela konflikte s sodišči in s cerkveno oblastjo v zgornji Italiji. Milanski kardinal jo ie sedaj izobčil iz katoliške cerkve. Baje je kompromitiran tudi neki izgubljen duhovnik Riva. Papež je vsled teh škandaloznih razmer odredil preiskavo vseh vzgojevališč v Italiji, ki jih vodijo redovnice. Govori se, da so zasledili enake zavode pod vodstvom lažiredovnic tudi v Rimu.
Pobite šipe. Radi izgredov izza volivne dobe so stali pred okrajnim sodiščem dne 25. t. m. Cham in tovariši. Po zagovorih je razglasil sodnik, da se kaznujeta Feldstein in Velepič na globo 10 kron, drugi obtoženci so pa bili oproščeni.
Raznoterosti. Med premogokopi na Mo-ravskem in Češkem je jelo vreti. Na Moravski Ostrovi je zborovalo 15.000 delavcev, ki so delodaiavcem predložili svoje zahteve ter
nisa usi lase zrastl, se že prtužuje, de tu ni prou in se strašil jezi, de je pr agitirajn za žepana dva para sojeh ta pudkuvaneh pla-ninsKeh čeulu strgu, de ga je spravu u državn Zbor, zdej ma pa taka zahvala in more še naprej pu prahtekantusk garat. Škoda res, de gespud žepan še tega ni puvedu Cc b tud .tu u misu uzeu, vem de b mu puslanci tku aplaudirai, de b se Štefana turu puderu.
Murbt u pa tu enkat drukat na vrsta pršlu in se misl gespud žepan ta nar bi gvišn še prah u te reč iz dohtar Trilllarjarn, ket ta nar bi kunštnem ubčinskni svetnikam, mal pu-svetvat, sam če na u dohtar preh iblanskmo rotuže fige pukazu in šou soje kunšt raj kam drgam stresat, ker mu uja bi hvaležn zajne, kokr sa mu iblansk vulivci.
Tu je holt križ, de člouk na more u dr-žavnmo zbore use skus spraut, kar b rad. Gespud Ploj b tud rad ulan skumenderu eneh dvejst sameh sluvenskeh puslancu za^Kurošce, pa jc ulada brala gespud dohtar Šuštaršiče kar iz ksihta. de mu tu ni tišeč, pa je gespud Ploj ubsedou. Na ta viža se saj gespud Ploj zdej sam zaguvarja. Jest mu dam tud čist prou, za kua pa gespud dohtar Šuštaršič ulad soj ksiht kaže, če ve de ma kej tacga gor zapisan. Mal jc pa use glih tud gespud Ploj uržah, de jc iz sojm martram za kuroške Sluvence skus padu; za kua pa ni prec. kokr je vidu, de ma gespud dohtar Šuštaršič kcj tacga na ksihte zapisan, ga iz Dunija zapodil. Ubčinsk svetnik Velkavrh jc pa bi kunštn in jc prec pr ubčinsk sej jezek^stegnu, kokr je šlišu, de čja gespud dohtar Šuštaršiča u ub-činska zveza sprejet. Takeh mož b mi nucal na Dunj, kokr .ic Velkavrh, pa b blu use drgač.
Tu se more v praumo cajt nasreča ud-vrnt, pa je use dobr. »Glasbena Matica« je tud tega prepričajna. zatu jc pa klcrekalce hitr vn skumenderala iz udbora, dc se kašna nasreča na prpeti in ta reč jc uzeu u roka ta nar bnlš pcuc Kucimuri. zatu ja je pa tku dobr vn spehi. Sevedc zde.i, ke sa klerekalci vn
zahtevali odgovor do 15. avgusta. V slučaju neugodnega odgovora izbruhne v septembru splošna stavka. — Na Francoskem je dovoljen kredit za napravo vojaških zrakoplovov. - Slavni izumitelj Edison gradi tovarno, kjer bodo izvrševali električne avtomobile in lokomotive z novimi baterijami. Edison pro-rokuie, da bodo sedanji avtomobili brez veljave, v mestih pa bodo izginili konji z ulic. Edison je izumil tudi nove vrste cement. — Potopil se je veliki ogrski parnik »Štefan Ti-sza« blizo Carigrada. Vse moštvo je utonilo.
Shod svobodomislecev bo letos v Pragi. Posvetovati se hočejo o svobodni šoli, o svobodni misli, o ločitvi cerkve od države. Opomnimo, da tvorijo velik del zborovalcev na enakih shodih stari znanci iz vseh evropskih ječ in da pride skoraj vsakikrat do tepeža in »vunbacivanja«. -- Poslancu dr. Ploju je poslalo nezaupnico 85 volivcev v Vurbergu. — Na kaliforniški obali sta trčila v megli dva parnika. Parnik »Columbia« se .ie potopil; utonilo je 50 ljudi. — V Trstu so zaprli 22-letnega mizarja Del Tin-a in njegovega brata, ker sta na sumu, da sta morilca znanih dveh kočijažev. — Za ravnatelja gimnazije v Kranju je imenovan profesor Fajdiga iz Ljubljane. — Velik požar je uničil mesto Viktoria v državi Columbia. — Četrtkov »Sk>venec« je objavil celoten govor, ki ga imel poslanec dr. Krek 18. julija pri proračunski razpravi v državnem zboru in ki je z njim vzbudil cclo izven Avstrije mnogo pozornosti zlasti zato, ker ie temeljito obdelal hrvaško-ogrsko vprašanje. — Senat v Rimu je potrdil aretacijo bivšega italijanskega ministra Nasi-ja ter pooblastil predsednika, da določi zanj zapore. V Mesini so bili radi tega veliki nemiri. — Dokazalo se je, da so v Postojni trije vodnjaki, ki imajo okuženo vodo, ki je pro-vzročila legar. Doslej je ondi na legarju obolelo 27 oseb. — Socialna demokracija na Češkem pripravlja veliko akcijo za splošno in enako volivno pravico v deželnih zborih. — Knczoškof ljubljanski se ie podal v Gornji grad. kjer bo pripravljal tvarino za prihodnjo sinodo. Blejski grad pride baje potoni nakupa v deželno last. Shod sadjerejcev bo 29. t. m. od petih popoldne v Radovljici. — Legar med domobranci v Ljubljani sc razširja. — Odkrili so nov načrt za atentat proti ruskemu carju.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja, 28. julija: Inocencij; ponedeljek, 29.: Marta, Beatrica. Olaf; torek. 30.: Ab-don in Senen. Julita; sreda, .31.: Ignacij Loj.; četrtek, 1. avgusta: Makabe.iski bratje. Vezi sv. Petra: petek. 2. avgusta: Porcijunkula. Alfonz Lig.; sobota, 3. avgusta: Lidija, Najdba sv. Štefana.
Tržne uesti.
Spominjamo se vsi različnih neugodnih poročil, ki so krožila celo to leto po tržiščih in borznih krogih, spominjamo se. da so ravno ta poročila vlačila cene sem in tja. so jih dvigala rapidno zadnji čas in jih pognala na neupravičeno visoko stopinjo. Kdor je sodil razna ta poročila iz stališča izkušnje iz prejšnjih let, ta sc ni dal popolnoma voditi od teh spe-kulativnih vestij, ta je mirno čakal na razvoj položaja. To nam jc najbolj dokazoval minimalni promet do sedaj, znamenje, da trgovina in konzum nista vpoštevala neugodnih vesti, nista verjela vseh resničnih in največ izmišljenih nezgod in kvarljivosti. Ne moremo tajiti, da je huda zima res škodovala setvam, posebno rž .ie trpela, ali ponajveč je pokrivala snežna odeja spavajoče rastline in iih obvaro-
udpraulen, na u mou Kucimuri več dost za upraut, zatu ke ta druga vornga je pa že preh sam gespud kapelmajster Hubad naredu tekat, ke jc Kucimuritu gespe usta zamašu, de na more in na sme več u Matičnem peuskem zbore žingat. No, pa Kucimuri u že kašn druh uprauk dubu, de na u brez dela. Ta nar bi pametn b še blu, če b ga leberalci za ubčin-skega svetnika naredi in tistga Megliča, ke jm je začeu taka zgaga delat, vn vrgel. Druzga se mu tku na šika za negava hudubija, iz kera je gespuda derehtar.ia Šubica u taka zadrega spravu, de je use skp dol puložu, dohtar Tril-llari pa tud tku koža ustroju, de u zdej še bi naubčutliva za bunke, ke mu jh negau pr.iatli talaja.
Gespud redehter, a še veja, kliku je biu spet unkat ta »Sluvensk Narud« hud, ke jc en klerekaln list iblanskm leberalkam naprej metu. de nimaja ta prave pildnge in de na znaja drtizga, kokr prou vesok nhue nusove vihat. Tu ma »Sluvensk Narud« čist prou, de se putegne za dame in če b mou jest pr »Sluvenskmo Narude« kej za guvort b unkat gespud žepana vornk naluftu, ke je pr ubčinsk sej iblanskm damam še voda naprej metu, de ja tuIk putrafnaja. ke se zmeri pereja in pereja, namest de b umazane ukul liudile zdej, ke je tku hedu za voda, dc na morja več pu cestah drgač špricat, kokr kedr gre dež. »Sluvensk Narud« scer gespude žepane ni zavle tega nč reku, ampak mouču gvišn ni zatu, de b se gespuda žepana murbt bavu, ampak zatu, ke neče nubenmu konkurerat. Ce že klerekaln listi pu gespude žepane udrihaja, jm na more in noče »Sluvensk Narud« u kšeft fušat. Sej iz tista »Narudna knjigatržnea« je glih tku. Nahtcr b mislu. dc ja uja zavlc tega ud-prl, dc b Šventnari, ke je ratu suejaldemukrat nrat zavil, ampak tu ni res! Udprl ja uja zatu. ker ma ta »Narudna tiskarna« tulk pufa, de ni ne ena kucina nhna in h rad saj pr ta »Narodu knjigatržne« kašn krajcer ujel, de b se mal zglihal. Cc h res mislel kel na kttnku-
vala mraza. Mrzla spomlad jih ni mogla nenadoma vzbuditi in spomladanski mrazi niso mogli uničiti mladega življenja. Sledilo je to-pki soince, izbudilo je z vso močjo rastline, začele so bujno rasti. Razvile so se jako lepo in razvoj je pospeševalo ugodno vreme. Veliko polja, ki se je smatralo za mrtvo, je po-fciiaki in pokazalo lepo žetev. Ugodno vreme in soince je omajalo tla špekulaciji. Bližali smo se žetvi. Ali veselje na ta čas ie morala zopet kaliti budimpeška špekulacija. Zopet so trosili neugodna poročila v svet. Po teh poročilih se je kar kadilo iz setvij. Sok zrnja je kar zavrel in zrno se .ie zgrbančilo. kakor fižol, ako ga vsiplješ nenamočenega v vrelo vodo. Ni čuda, da se Budimpešti ni nič bolj mudilo, kakor z vsemi močmi pihati in rivati cene navzgor, da so se kar potili. Da je drugi svet le gledal početje budimpeške špekulacije in ni hotel pomagati, jc znano, saj je bilo ne-upravičeno delo. Ako bi zrno bolj počasi zorelo, bi res postalo še težje. Ali tudi letos imamo jako lepe in težke vrste in slabe, kakor vsako leto. Vzorci nove letine so v tem smislu različni, nikakor pa ni zrno tako pokvarjeno, kakor ga jc slikala špekulacija še pred kratkim. Došli so vzorci kvalitativno jako lepega blaga. In kvantiteta. Zadnje poročilo ogrskega poljedelskega ministrstva sc je glasilo neugodnejše, kakor prejšnje in so letino .nižjo cenili. Ali danes lahko trdimo, da so se zmotili in z gotovostjo se pričakuje, da bode prihodnje poročilo cenilo nad 32 milijonov met. stotov pšenice. Letina bode res na Ogrskem precej manjša, kakor lansko leto, vendar bo več kot za 10 milijonov met. stotov večja, kakor pa v letu 1897. V tostranski državni polovici se pričakuje iz vseh delov, z majhnimi izjemami, dobra letina. Polja so v najlepšem stanu. Naša nesreča ie Ic toča. ki je ravno letos hudo razsajala in marsikje uničila popolno najlepše nade poljedelca. Ali s takimi nesrečami se računa vsako leto. Da imamo tako visoke cene jc deloma kriva visoka carina. Napačno bi pa mislili, da so ravno agrarci krivi današnjega stanja cen. Ne, ampak prekupčija in špekulacija .ie največ pripomogla do visokih cen. Da se je poljedelec muzal in vtaknil že do sedai lepi in večji del dobička v žep, ie umliivo. Kupčiji ie ostal manjši del in dolgi obrazi, ker razpolagala je le z malimi množinami blaga, večji del se je nahajal in se še nahaja v rokah producenta.
Ta sc je sicer zadnji čas potrudil, da bi se znebil blaga po visokih cenah, ali ni šlo, ker ga ni hotel nihče vzeti. Danes so seveda tla omajana in cene so se začele pomikati navzgor. Imeli bomo srednje dobro letino in zaloge lanskega leta so šc znatne. Poglejmo si še današnji tržni položaj. Začelo sc je večje življenje. Oživili so se v prvi vrsti ponudniki in presegajo danes ponudbe zahtevo. Od vseh strani prihajajo ugodna poročila in tudi lepi vzorci. Kvalitativno in kvantitativno ie letina bolia kakor se .ic pričakovalo. Vsled tega je začela tendenca omahovati in cene popuščati. Situacija sc res še ni znatno spremenila ali vpliv se je pokazal in se mu ne more več izogniti. ker se ie mnenje sploh postavilo na stran konzuma in upati je. da se ta smer toka ne ustavi v korist velike mase konzumenta.
Pšenica je nastopila kvalitativno in kvantitativno častno in je zategadelj tendenco omajala in ceno začela tlačiti. Oktober je v treh dneh izgubil za več kot 50 h in tudi promptno blago je ceneje.	'
T iske postaje so ponujale po 1105 do 1120 ali brezuspešno.
Danes zahteva pšenica za takoi 1195 do 12 50. tiško 78/82 blago, banatsko 76'80, 10 50
renca, b te »Narudne knjigatržnee« že zavle gespuda Dragutina Hribarja nekol na udprl. kc vnder leberalem iz duša in iz telesam tlaka dela in hod na leberalne shode klubasat, de čluveka želodec in jetra buleja, če ga more poslušat. No, in nemu uja tud iz ta »Narodna knigatržnea« urat zavil, šc preh ket Šventnari, al pa Bunače in Bahuce. Leberalci sa že pusten Idje in ntibedn člouk jm na more žou besede rečt al naprej metat. Misija, de sa leberalci res tli petiskmo društvu »Iblan« fana pufult, dc sa se za tu tku gnal, de b ja u roka dubl? Nej na na boja situ, tu jm je blu sam zatu, de b ta fana u roka dubl. dc b ja dal ta pustmo Slcmške spraut, ke zna on še ta nar bnlš fane spraulat. »Iblana« pa ni bla tulk brilitna, de b mu kar sama ke fana nesla iz deputacija in ga prusila, de nej on na fana ulita, ke sc zastop na tu; zatu pa maja zdej hudimana. de jm ie gespud fajmešter • iz I rnotiga častna deploma nazaj puslou. Jest sin tu žc naprej vedli, dc n tku pršlu, zatu ke piiznam leberalce, de nisa časti lačn in de ini ni za nubena čast nč, čc ni zravn kej pinka za zaslužt. Sej jc gespud žepan de-želnga stoluga mesta Iblane tud srbskmo kralc puslou tist nered svetga Save nazaj, ke itiii ni nč nesu; zakaj pa državnazborskega mandata nazaj na pošle, ke nese deset špisu na dan, a? Tu sa Idje, te leberalci! Pu teh nei se špeglaja.
Zdela me je pa začela uručina že tku na-znansk kuhat, dc moriti kar jejnat. Sani ta \ escla nuvica nej jm še puvem, dc sa gespud žepan prnesl Zancke že ena druga mejlina in luštna kuzlca iz Dunija in ja jc že u nedela u Tumaču iz soja gespa na špencer pelu. Nej mu na častitaja, gespud redehter; jest sin mu že častitu prec u nedela, kc sina u Tumačum skp pršli in na žepanu zdravje ene par glaščku preveč izpil. Pa na smeja mislt. de je Žancek za.iuga dau. ampak
Boltatu Pepe iz kudeluga.
do 12 10, skivaško 76/81 1125—11-60. Oktober 1115—1116.
Rž se ponuja v večji meri kot pa zahteva. Promet neznaten, cene do 10 h nižje. Razno efektivno blago notira 870—915. Oktober 8-78/79.
Oves nikakor ne more priti v tok in je promet šc vedno majhen, ali tendenca je vkljub temu stalna. Notira 845—910. Oktober 788/89.
Turšlca. Promet počasen, poročila ugodna, upati je na lepo in izdatno letino. Avgust 6 38/39, maj 19 08 6 42/43.
Moka. Cene sc niso spremenile, promet nezadovoljiv, druga roka še vedno pobija z nižjimi cenami ponudbe mlinov. Ali konzum jc nedostopen za ponudbe na podlagi današnjih cen.
Otrobi so v ceni jako stalni, ali zaloge so nezadostne, vsled česar se promet ne more razviti.
Špirit. Cene so jako napete, ker je konzum se povečal.
Sladkor je ostal nespremenjen; za avgust je 5% liberiranih.
Svinjska mast. Cene so jako stalne, konzum nekoliko živahnejši. Tudi amerikanska mast je dražja, vendar je domače blago danes tako visoko, da .ic začelo amerikansko blago se zopet prikazovati na pozoriščih.
Meso. (Dunaj.) Dovozi so majhni, vendar kupcev ni in so se reducirane ponudbe komaj realizirale. Mlačnost napreduje. Teletina se popolnoma prezira. Doseglo se je za govedino 80- 160 h, ali 96—172 h. teletino 80 do 180 h, svinjino K 132 - 1.70, teleta K 0 84 do 1-40, jagnjeta K I 08—120, svinje K 120 do 1-36 kg.
AVSTRIJA.
Boj za poljedelsko ministrstvo.
Praga. 26. julija. Glasilo nemške agrarne stranke na Češkem se obrača proti poizkusom od strani krščanskih socialcev in čeških agrarcev, ki delajo na to, da grof Auersperg odstopi ter postane poljedelski minister kak češki agrarec ali krščanski socialec. Nemški agrarci stoje na stališču, da mora poljedelsko ministrstvo biti strokovno, ne pa politično. Ako češki agrarci ali pa krščanski socialci spravijo kakšnega svojega poslanca na sedež poljedelskega ministrstva, bo to baje neugodno vplivalo tudi na ravnokar ustanovljeno svobodno agrarno zvezo, kjer zdaj složno delajo skupaj vse stranke.
Nagodba.
B u d i m p e š t a , 26. julija. Nagodbena pogajanja se niso mogla dokončati, kakor so upali nekateri optimisti in se bodo morala v jeseni, počenši od 10. septembra nadaljevati. Ogrski korespondenčni urad objavlja o nagod-benili pogajanjih komunike, kjer se suhoparno poroča, da so se 26. t. ni. ministri obeh vlad posvetovali o spornih točkah nagodbe, pa niso mogli priti do popolnega sporazumljenja. Avstrijski ministri so se zvečer ob 7. vrnili na Dunaj. Pogajanja se nadaljujejo jeseni.
Trgovinska pogodba s Srbijo.
B e 1 g r a d , 26. julija. Tudi trgovinska pogajanja s Srbijo ne morejo naprej. Srbija je pripravljena skleniti trgovinski provizorij, toda vztraja na zahtevi, da sme v Avstrijo uvažati klavno živino in prevažati skozi Avstrijo zaklano živino. Avstrijski delegati to brezpogojno odklanjajo.
Demokratizacija deželnih zborov.
P r a g a . 26. julija. Glasilo češke socialne demokracije »Pravo lidu« nadaljuje svoj boj za demokratizacijo češkega deželnega zbora. Grozi vladi z obširnimi demonstracijami in manifestacijami, ako bi volitve razpisala po dosedanjem volivnem redu. V nedeljo se vrše trije delavski shodi, ki bodo zahtevali splošno in enako volivno pravico za deželni zbor. Shodi se bodo vršili v Pragi, Holešovicu in Višovicu. Govorili bodo dr. Soukop. Ncmec in Hudec. List konča svoja izvajanja sledeče: »Na podlagi stare volivne pravice se na Češkem volitve nc smejo več vršiti!«
Vojaške priprave.
I) u n a j. 26. julija. Vojaška uprava namerava ba.ic konjeništvo drugače razdeliti in premestiti li graškeniu armadnemu zboru dve konjeniški diviziji. Vrlitega se bodo pomnožili tirolski konjeniški strelci.
Cesar.
Dunaj, 26. julija. Cesar se bo 3. septembra naravnost iz Ischla podal k sklepnim vajam 3. in 14. armadnega zbora v Celovec. Jeseni bo sprejel na Dunaju špansko kraljevo dvojico in kralja siamskega.
Kaznovana podčastnika.
Potična podčastnika v Dunajskem Novem mestu, katera sta z nečloveškim trpinčenjem gnala dragonca Sanunta iz Gradca v smrt, sta dobila po štiri mesece najstrožje ječe. Preiskava sc še nadaljuje in bo kaznovanih šc več drugih. Prav tako! Ako sc bode tako rigorozno postopalo, bodo vendar enkrat odnehale surovosti po vojašnicah, katere so v mnogih slučajih prave mučilnice za naše fante.
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR.
Bojkot ogrskega blaga.
I i u d i m p e š t a , 26. julija. Ogrsko trgovinsko ministrstvo je pozvalo trgovsko zbornico zagrebško, naj izjavi, koliko jc resnice na tem. da je zbornica sklenila bojkotirati ogrske izdelke. Ogrsko trgovinsko ministrstvo se pripravlja na energične odredbe proti tej nameri. (V kolikor doznajeino iz hrvaških listov, se zagrehška trgovska zbornica s tem vpra-
šanjem v nobeni seji ni bavila. Bojkotno gibanje je izšlo od rodoljubne akadeiniške mladine.) »Magyar Hirlap«, »Pester Lloyd« in »Budapesti Hirlap« so vsled bojokota inažar-skih izdelkov kar iz sebe in posebno »Budapesti Hirlap«, ki je izmed mažarskih listov naj-naivnejši, sluti za bojkotom celo jugoslovansko zaroto. Budimpeštanski trgovski krogi so strašno razburjeni.
D j a k o v o . 26. julija. Tukajšnji trgovci in lekarnarji so imeli zaupni sestanek in storili več zaupnih sklepov glede na bojkot mažarskih izdelkov.
Na kralja.
Zagreb, 26. julija. »Hrvatska« poživlja narod, naj v očigled dejstvu, da se vsled od-goditve sabora Hrvati ne morejo pritožiti pri kralju zaradi protizakonite uvedbe mažarske-ga jezika na železnicah, zahteva sklicanje izrednih občinskih sej. ki naj pošljejo kralju proteste proti uvedbi mažarščine in ga prosijo, naj pragmatike železničarjev ne sankcionira.
ITALIJA.
Vojaške priprave.
R i m, 26. julija. Vojaška uprava namerava v Vidmu nastaniti novi, 8. polk »alpinov«. Njihova naloga bi bila ščititi mejo ob Indrio-reki do Venzone v Karniji. Zavirali bi prodiranje nasprotnikovo z Goriškega.
ČRNA GORA.
Nemiri.
Cetinje, 26. julija. Črnogorska mladina, ki se je izšolala v inozemstvu, zlasti pa v Belgradu, razširja po domovini^ vse mogoče ideje, ki so pa za patriarhalno Črno goro pravzaprav nesreča, ker so prezgodnje, pretirane in nepotrebne. Nekateri mladiči so očito tako prismojeni, kakor ruski revolucionarni dijaki. Odtod nemir v deželi, katerega je deloma kriv tudi knez Nikita. V Belgradu je izšla proklamacija črnogorske »omladine«, ki Črnogorce poživlja na upor. Ko je neki policijski uradnik v neki črnogorsi vasi hotel pro-klamacije zapleniti, ga je obkrožilo 200 kmetov, katere je ttahujskal poslanec pop Tomič. Prišlo je vojaštvo, da uradniku pomaga, toda vojaki so poveljniku odpovedali pokorščino. Vojaško sodišče je zdaj več vojakov obsodilo na večletno ječo.
KOREJA.
Tretja pogodba z Japonsko.
Japonci so zdaj postali tudi formalno dejanski gospodarji Koreje in to na podlagi »pogodbe«, katero je novi cesar-bebec I Čak brez ugovora podpisal. Objavila se je 25. t. m. v Tokiu in Soulu in se glasi sledeče:
1. Korejska uprava je pod vodstvom japonskega generalnega rezidenta v Soulu. (To je sedaj marki Ito.) 2. Objava postav in naredb ter izvršitev važnih državnih poslov je odvisna od potrditve od strani japonskega generalnega rezidenta. 3. Ravnotako je od tega privoljenja odvisno imenovanje vseh višjih odgovornih uradnikov. 4. Korejsko vlado bodo smeli voditi zgolj taki državniki, katere priporoči japonski gen. rezident. 5. Upravni posli bodo odslej strogo ločeni od sodnijskih.
6.	Tujce bo korejska vlada smela nastavljati za uradnike le s privoljenjem gen. rezidenta.
7.	Odpravi se japonsko finančno svetovalstvo, ustanovljeno po pogodbi od I. 1904. (Ker je zdaj, ko je itak vse v japonskih rokah, odveč.)
To je tretja med Korejo in Japonsko sklenjena »pogodba«. Prva se je sklenila 24. junija 1904. Ta je ustanovila japonsko finančno svetovalstvo. Druga je bila sklenjena novembra 1905 in je poverila vodstvo zunanjih diplomatskih poslov Koreje Japonski. Zadnja pa izroča Japonski še notranje posle. S tem je koreiska samostojnost zadavljena. Japonci se zdaj šc hvalijo, da ie pogodba »mila«. Japonci imajo pač vso Evropo za norca. Edino, kar nekoliko tolaži mnogoštevilne nasprotnike Japonske, je to, da bo »reforma« Koreje Japonce stala veliko denarja. Letos je namreč deficit korejskih financ proračunan nekako na 54 milijonov jenov.
Japonske vojaške priprave.
S o u 1, 26. julija. Japonci delajo na to, da sc odstavljeni cesar I Hong internira v kaki palači izven Soula, da ne bo mogel vplivati na sedanjega cesarja. V Čemulpu se bo vkrcalo 4000 pomorščakov v Korejo. V Fu-sanu se vkrcuje pehota, kajti v Soulu se pripravljajo resne stvari. Marki Ito hoče razorožiti številno korejsko armado in cesarja I Honga če treba s silo ločiti od novega cesarja. Domoljubne korejske žene starih državnikov so, kakor hitro je bila nova pogodba z Japonsko objavljena, trumoma in jokajoč se podale v palačo cesarjevo in iz nje odnesle dragocene spomine na prejšnjo vlado.
RUSIJA.
Atentat na caria in umori.
Peterburg, 26. julija. Inženir, pri katerem so, kakor smo včeraj poročali, našli obširne načrte za atentat na carja, se piše Be-locerkov. Policija je zaprla še druge štiri teroriste, pri katerih so našli načrte carjeve dvorne železnice in postaj, kjer se ustavlja megova jahta. Priprave za atentat je vodil 22-letni pomorski poročnik Nikitenko.
Tiflis, 26. julija. Neki vojak 211. polka je ustrelil svojega majorja.
Bratsko društva!
Odbor »Slovenske krščansko socialne zveze« je sklenil, da združi letošnje glavno zborovanje »Zvezinih« društev z otvoritvijo »Delavskega doma« na Jesenicah in z desetletnico jeseniškega »Katoliškega delavskega društva«. Slavnost se vrši v nedeljo 25. av-
gusta. Ta dan hočemo pregledati dosedanje svoje delo in še bolj izpopolniti slovensko izobraževalno organizacijsko delo. Na noge vsa naša društva po vseh slovenskih deželah, na noge vsi sodelavci pri izobraževalnem delu! Dne 25. avgusta prihitite na Jesenice vsi, ki ljubite resno delo za domovino in ob velikem zboru slovenskih katoliških izobraževalnih društev dajmo obenem z veliko udeležbo častno priznanje jeseniškemu delavstvu, ki je bilo vedno v prvih vrstah naše organizacije in ki ima mnogo zaslug za krepki razvoj slovenske delavske organizacije!
Društva naj pridejo s svojimi zastavami in pevskimi zbori. Nobeno naše društvo naj
25.	avgusta ne ostane doma!
Društvene odbore prosimo, nai takoj tekom prihodnjega tedna podpisanemu odboru naznanijo svojo udeležbo, da pravočasno vse potrebno pripravimo. Nai prihite na zborovanje tudi somišljeniki iz krajev, kjer še ni izobraževalnih društev!
Na svidenje 25. avgusta na Jesenicah, na taboru slovenskega prosvetnega dela!
Odbor »Slovenske krščansko socialne zveze«.
Dnevne novice.
+ Liberalci v zadregi. Kranjski deželni zbor beli glavo slovenskim liberalcem. Oni nosijo odgovornost za njegovo nedelavnost, ker se upirajo vsaki demokratični volivni reformi. Zato vedno iščejo kakega izgovora. Zdaj so našli, da toliko časa ne morejo glasovati za volivno reformo, dokler se ne reformira veleposestniška kurija, tako da Nemci v njej propadejo. To je zbodlo Nemce in v »Grazer Tagblattu« neki liberalni Nemec, ki očividno verjame, da liberalci resno pišejo v »Narod«, očita liberalcem, da hočejo »ubiti svoje zveste zaveznike«. Naj to »Narod« in »Grazer Tagblatt- med seboj opravita, mi pa bi vendar radi vedeli, kaj liberalci pravzaprav hočejo. Včerajšnji »Narod« piše: »Vlada neče za nobeno ceno druge volivne reforme, kakor tako, ki sloni na načelu o interesnem zastopstvu. Danes je tako in če hočemo sedaj imeti volivno reformo za deželni zbor, se moramo vdati v tem oziru. Ne vemo, kako se narod-no-napredna stranka odloči, ali če se bo odločila za to, da naj se volivna reforma izpelje sedat, bo pač morala akceptirati interesno zastopstvo kot podlago.« — Pred nekaj dnevi so bili liberalci še nasprotnega mnenja. Torej akceptirati interesno zastopstvo samo z reformo veleposestniške ktirije! Zdaj pa vprašamo,- ali je liberalna stranka zapustila svoj prejšnji predlog, da ostane vse pri starem in se dajo splošni kuriji samo štirje mandati? Ali je zapustil tudi Hribar svoje radikalno demokratično stališče, s katerim je renomiral po državni zbornici, češ, da njegovo radikalno demokratično srce poči od žalosti, če se ne da kranjskemu deželnemu zboru splošna in enaka volivna pravica? Nam se zdi, da ima v liberalni stranki vsakdo druge misli in da je vse samo babje čvekanje, kar »Narod« v tem oziru piše. Ti ljudje niso resni, ker sami ne vedo, kaj hočejo!
+ Sijajni nastop »Kmečke zveze za ljubljansko okolico. Z Iga se nam poroča z dne
26.	t. m. Ta teden so imeli tukajšnji združeni ižanski in morostarski liberalci prave pasje dni. Po vseh občinah so se vršile volitve odbornikov v glavni močvirski odbor za obdelovanje močvirja. Zadnjih 6 let so sedeli v teh odborih skoraj sami pristaši liberalne stranke ali kakor se sami imenujejo neodvisni gospodje. Res sedeli so v odboru, kimali so, storili pa prav nič za svoje volivce. Ta teden stopali so zopet volivci na volišče, da si izberejo svoje zastopnike, in čudno vse stare so vrgli in si izvolili novih odbornikov, dokaz, cia so bili stari za nič. Nove odbornike ie postavila mlada »Kmečka zveza« za ljubljansko okolico in je povsodi slavno zmagala s svojimi kandidati. V Tomišlju je izvoljen Luka Svete, župan; na Igu Ivan Štrumbelj; na Pi-javi Gorici Josip Jamnik, župan in namestnikom Ivan Babšck, župan na Rudniku. Zanimiva je bila volitev na Pijavi Gorici dne 26. t. m. Volitve so se vdeležili volivci štirih občin in štirih sosednih fara. Zeljno so vsi pričakovali k volitvi svojih starih odbornikov Lenčeta iz Rudnika in Ogorelčevega ata iz Skofeljce. Voz za vozom zavednih volivcev je prihajal, a teh dveh pa ni bilo. Lastnih volivcev sta sc zbala, ostala sta lepo tiho doma in se skrila. Škoda, da jih ni bilo, da bi bila sama slišala o sebi svojo obsodbo združenih volivcev. Zanimiva je bila volitev tudi radi tega, ker je bil dan volitve tudi dan pobratimstva štirih sosednih županstev. Rudničani in Smarčani volili so soglasno našega kandidata Jamnika; Ižanci in Zcliinljčani pa njihovega Babšeka. Volitve same. kakor pobratimstvo vrlih mož, je bil prvi lepi sad »Kmetske zveze«, katere se bodemo v prihodnje še tesneje oklenili in pod njeno zastavo šli v boj proti vsem kmet-skim sovražnikom.
+ Pravde pred ljubljanskim sodiščem. Znano je, da so Hribarjevi agitatorji tolovajsko napadli gostilno pri Kamenčanu, kjer so razbijali šipe in streho, in nato drli pred škofijo, kjer so pobili 17 šip. Pri obravnavi so bili vsi obtoženci od adjunkta Cotmana oproščeni, samo eden obsojen na 10 kron. »Slovenski Narod« zato triumfira in pravi, da se iz te pravde vidi, kako je »Slovenec« takrat lagal. Ne, »Slovenec« ni prav nič lagal, dokaz temu je sam Hribar, ki je drugi dan izdal oklic na prebivalstvo, v katerem obžaluje izgrede. Mi se pa čudimo, da ni »Narod« pri tej priliki šel dalje in pogrel tudi knežaško in goško pravdo, iz katerih se vidi jasno, koliko so »klerikalci« hujši od liberalnih Hribarjevih agitatorjev. Primerjajmo! V Ljubljani so Hribar-janci pobili škofu šipe iu razbojniško hoteli
vdreti v tuje hiše, ko so prišli namenoma tje; v Knežaku je pa liberalni nadučiteU Česnik izzival, in ko je nastal iz tega prepir, je eden po nesreči ubil šipo. Sodba: Hribarjevi agitatorji vsi oproščeni, eden obsojen le na 10 kron. V Knežaku so bih pa izzvani »klerikalci« obsojeni na 57 mesecev strogega zapora. Med obravnavo se je bilo še izreklo, da so »klerikalci«. Goče so še znane. Mi se le čudimo, da »Narod« tega ni navedel v dokaz »klerikalne« hudobije, saj to je vendar jako podučno! Čujemo, da so začeli slednjič tudi državni poslanci študirati sodbe, sodnike in obsojence in da bodo poročali justičnemu ministru ob gotovih prilikah, kako hudobni so »klerikalci« na Slovenskem. Taka fakta »klerikalno« hudobijo bengalično razsvetljujejo in imajo tudi svoj vzgojevalni pomen, ki se bo brez dvoma pokazal; v kaki obliki, se bo še videlo. Mi le obžalujemo za danes, da je Hribar izdal manifest na ljubljansko prebivalstvo zaradi take bagatele, ki je sodišče ni smatralo za bolj kaznivo kot za 10 kron. Sicer pa morajo biti še neke pravde v teku zaradi volivnega podkupovanja. Čakamo!
+ Dr. Demeter vitez Bieiweis-Trstenlšk»
namerava, kakor se javno govori po Ljubljani, v istini prositi za primarijat po svojem očetu. Službo je razpisal in ima oddati deželni odbor. Zato smo radovedni, na katere glasove računa Malovrhov kompetent. Tako naiven, da bi reflektiral na glas dr. Tavčarja, o katerem je trosil po Ljubljani, da vse zaje in zapije, da stoji pred konkurzom in da komaj čaka, da bi mu bogat sorodnik umrl - na ta glas vendat ponositi vitez ne bo reflektiral. Sicer smo pa poučeni, da se je dr. Tavčar sam izrazil: »Dokler bom jaz deželni odbornik, dr. Demeter Blei\veis ne dobi nikoli primarijata.« Dr Tavčar je sicer naš dolgoletni politični nasprotnik a da bi kedaj svojo besedo pojedel, m u ne zaupamo. In dobro bo, če bo s tem dejstvom računil tudi — gospod dr. Demeter vitez Blei\\ eis-Trsteniški.
r Urezali so se. »Narodovo« razdirajoči) taktiko je par oseb lahkomiselno zaneslo tudi v »Glasbeno Matico«. Sedaj se dotičmki poizkušajo prati v »Narodu« s smešnim izgovorom, da gospod Slavko Ravnikar ni bil radi tega izvoljen v odbor, ker je imel. ne-čuveno predrznost udeležiti se naše idrijske slavnosti in da ga radi tega ni bilo na občni zbor. Dotičnikoin pojasnimo, da je bila idrijska slavnost v nedeljo, in da so z vmešavanjem idrijske slavnosti v to zadevo pokazali le še bolj jasno svoje strankarske namene, proti katerim smo nastopili. Občni zbor »Glasbene Matice« pa je bil v soboto in takrat je bil gospod Slavko Ravnikar do pol 12. ure zvečer uradno zadržan. Možje so torej zamenjali dneve in so se torej pošteno urezali. — »Nova Doba« jc te dni predlagala, naj bi sc zadeva uredila na ta način, da bi par liberalnim strankarskim kričačem, ki so vso afero zakrivili, pokazali pri »Glasbeni Matici« vrata. Mi samo pravimo, da nikakor nismo pri volji od par domišljavih ljudi mirno sprejemati brc. Kakor se nam posojuje, tako z obrestmi vedno vrnemo!
r Zahteve uradništva in usiužbenstva Južne železnice so: I. Povišanje vseh vrst plač. 2. Ureditev personalne komisije. 3. Ureditev plač po vzorcu na ogrskih državnih železnicah. Železničarji iz cele Avstrije se bodo zvezali v tako tesno koalicijo, da bodo gotovo dosegli, kar zahtevajo. Ako se jim do konca avgusta ne ugodi, začnejo s pasivnim odporom. ali pa, če treba tudi z generalnim štraj-kom.
+ Pomorsko javno pravo. Trgovinsko ministrstvo poroča: V trgovinskem ministrstvu so se zadnji čas vršila posvetovanja glede na načrt novega javnega pomorskega prava. ki naj nadomesti zdaj veljavni, a današnjim časom ne odgovarjajoči navigacijski edikt, ki pohaja še iz 18. stoletja. Gre se posebno za pravice in dolžnosti moštva na ladjah, pomorske in pristaniške policije ter uvedbo plač. Leta 1901 je vlada že izdelala načrt, ki se pa je vsled precejšnjih hib in nedostatkov ponesrečil.
+ Upravna reforma pri davkarijah. Finančno ministrstvo poroča: Finančni minister je, prizadevajoč si upravo v njegovem resortu reformirati, tako, da bo upravljanje lažje in preprostejše, odpravil razloček med višjimi in navadnimi davčnimi uradi, ker sta kompe-tcnca in obseg dela pri obeh itak enaka. Obenem se izpremenijo naslovi uradništva tako, da bo v prihodnje v vsakem činovnem razredu le en sam enotni službeni naslov. Naslov uradnika VIII. činovnega razreda bo: Višji davčni upravnik, za IX. činovni razred: Davčni upravnik, za X.: Davčni oficijal, za XI. pa: Davčni asistent, le praktikanti ostanejo kakor doslej praktikanti. Obadva najvišja uradnika vsakega davčnega urada imata razun naslova, ki pristoja njihovemu činovnemu razredu, še naslov: Uradni načelnik, oziroma: kontrolor.
+ Vodovod Cirknica-Rakek. Z Dunaja se nam poroča: Poljedelsko ministrstvo je že pred tedni dovolilo 40% državne podpore za nameravani vodovod Cirknica-Rakek-Unec. Ker so troški za ta vodovod proračunjeni na 420.000 K, torej bode državna podpora znašala okroglo 168.000 kron. Po posredovanju poslanca Žitnika pa sta županstvi Cirk:iica in Rakek vložili prošnjo še na vojno ministrstvo, naj bi to zaradi vsakoletnih vojaških vaj iz-poslovalo višjo drž. podporo. Voj. min., kjer sedaj leže vsi akti, jc tudi jako toplo priporočilo višjo drž. podporo. Finančno ministrstvo pa. ki ima v takih vprašanjih prvo in zadnjo besedo, jc odobrilo samo 40% državne podpore. Razlog jc ta, da vlada le tedaj dovoli višjo podporo, kakor u. pr. za postojnski vodovod, ako se mora voda s stroji vzdigovati. Naidalje v 14 dneh dobi deželna vlada odlok
poljedelskega ministrstva. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja .
-r Cerkveno glasbeno društvo na Dunaju priredi v Gorici za prijatelje cerkvene glasbe instrukcijski kurz, ki bo trajal od 19. do 24. avgusta. Naučno ministrstvo je obljubilo, da se duhovnikom, ki se udeleže tega kurza, v posamnih ozira vrednih slučajih nakaže podpora iz verskega zaklada.
+ Tečaj za paleogralljo 15. do 18. veka se prične v Ljubljani v knjižnici kil. šk. palače, v torek 5. avgusta in bo trajal do vštetega petka, 9. avgusta vsak dan po 3 do 4 ure. Knrz, ki je namenjen samo duhovnikom, je brezplačen in ga bo vodil g. dr. Jos. Mantuani, amanuensis c. kr. dvorne knjižnice na Dunaju. Gospodje, ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj prijavijo svojo udeležbo kn. šk. ordina-rijatu.
+ Krščansko-socialno izobraževalno društvo v Spodnji Šiški. Iz Spodnje Šiške se nam poroča, da se snuje za to občino »Krščansko-socialno izobraževalno društvo«. Pravila so že vložena na c. kr. deželno vlado. Ustanovitev krščansko - socialnega izobraževalnega društva v tej občini bila je že skrajna potreba in upati je, da bode to najmlajše društvo krepko pričelo svoje delo, imajoč pred očmi vzvišena načela krščanskega socializma.
+ Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala zglasnice in glasovnice z vsemi naslovi podružnicam iu pokrovite-Ijem, kolikor so bili naslovi znani. Kdor še ni prejel zglasnice za zborovanje ob glavni skupščini dne 6. avgusta tega leta, v Bohinjski Bistrici, naj se zglasi pravočasno. Glavne skupščine naj bi se udeležili poleg domačinov Bohinjcev prav mnogoštevilno rojaki sploh, da rečemo pri tem zborovanju resno besedo mej sebo.i, kako nam je čuvati naše meje, kako ohraniti to, kar je našega, kako zanesti prosveto v one kraje, mej one naše rojake, kjer bi je ne bili deležni brez naše pomoči, no kako dati družbi naši novih življenjskih moči, kako pospeševati v večji meri njeno stremljenje. Naloga, ki si jo je stavila naša družba, jc gotovo vitalnega pomena za naš narod, zato pa tudi. rojaki, vsi na krov, vsi ua delo slovensko, vsi za našo družbo! — Sklep vodstveni, da se vrši letošnji občni zbor prav v Bohinju, zadovoljil je gotovo vsakega, ki pozna krasni Bohinj, zadovoljil pa bode tudi onega, ki si ga ogleda povodom našega zborovanja. Bohinj očara s svojo naravno krasoto vsakega in srce si želi vedno in vedno nazaj tja gori,
»K.ier Savica, hči kraljeva,
pribobni in pesen peva . . .« Opomba. Za obed ob glavni skupščini sv. Cirila iu Metoda na Bohinjski Bistrici zglasiti se je do konca tega meseca pri upravništvu grand-hotela »Triglav«, v Bohinjski Bistrici.
+ »En starček je živel« — in se je te dni oglasil v uredništvu »Slov. Naroda«; povedal je, da je liberalec, da je z žlahto v sorodu v XIII. kolenu, da je zdravnik, da stoji čisto na Bleiweisovi strani ter da čisto dobro ve, da vodi dr. Robido osebna korist, dr. Stojca pa zavist, ker sta poleg še drugih zabitih ljudij tega mnenja, da mora imeti vsaka stvar enkrat svoj konec, in makari. da se gre za kakega Bleiweisa. Tisti starček je »Slov. Nar.« dejal tako-le: »Dajte tem kričačem mastne službe, pa bodo piskali, kakor bodete hoteli.« Malovrh je nato dejal: »Potem je bila naša dosedanja politika nekoliko napačna. Dr. Robida je imel mastno službo na Studencu, pa je vseeno kričal, in kričal bi danes še ravno tako, če bi mu dr. Tavčar hitro ne izbil žlice iz rok! In sedaj tudi ni nič boljše! Sedaj še bolj kriči, in še dr. Stoje ž njim, in vedno jih je več, ki kriče!« Ko je starček to slišal, se je šel tisti dan v petič napit, korakal je potem mirno mimo vlade, in konečno izginil v Šiški. Cap ito!
+ V pokoj bosta stopita zaradi bolehnosti čč. gg. Janez Plevaneč, župnik v Soteski, in Valentin Bergant, župnik v Mirni peči.
+ Prezentacija. Novomeški kolegijatni kapitelj je prezentiral za župnije Mirna peč č. g. Antona Zore, kaplana na Krki.
+ Promocija. Danes, dne 27. julija, je bil promoviran na graški univerzi doktorjem bogoslovja preč. g. Franc Cukala.kanonik pri Gospcj Sveti na Koroškem. Preč. gospodu kanoniku, ki je vse rigoroze prebil z odliko (cum applausu), iz srca častitamo!
+ Nadvojvoda Leopold Salvator, ki je v ponedeljek zapustil Gorico, se je v nedeljo peljal na lov z avtomobilom. Med Plavami in Desklami ie srečal kočijo, v kateri je bil vpre-žen krasen poni. Zivalica se je ustrašila, skočila v stran in se v gramozu *anila. Nadvojvoda je izstopil in ubogo žival pomiril.
+ Cesar pride nadzorovat, kakor nam poročajo z Goriškega, obmejne bataljone ob priliki vojaških vaj. Koroški brambovski bataljon (4.) se mu baje predstavi na Tolminskem.
Tifus v Postojni. Tifus ie že približno 14 dni v Postojni in je bolnih na njem čez 30 oseb, umrla je dosedaj ena bolnica, 22-letna Emilija Burger, hči hotelirja Alojzija Burger. Od začetka se še ni moglo za trdno reči, da jc to pravi tifus ali ne, ali je voda vzrok novi bolezni ali ne, zato nismo pisali poročil v svet, da ne bi preplašili obiskovalcev in letoviščar-jev, od katerih vleče Postojna lepe dobičke. Zal, da se je trditev domačih dveh spretnih zdravnikov uresničila, da je to res pravi tifus. Razni poklicani in nepoklicani preiskovavci so si na vso moč prizadevali, da bi ga zatajili, ali preiskave izvedencev so pokazale, da sta imela gospoda zdravnika prav. Največ na tem,, da bi se bolezen utajila, so imeli nekdanji graditelji vodovoda, ki preplašeni zro na skažen vodovod, ki je kriv takih nesreč v Postojni. Kai pomaga zdaj prikrivati, ko ie zavoženo. »Notranjec«. ki sicer poroča o vsaki ži-\ini, za kako ceno jo je g. ^rko prodal in
•dobne drobtinice, o bolezni ni žugnil besedice, dasi je bilo ob tem času že 22 bolnikov. Znano je, kako je ta list in ž njim občinski odbor tajil legar vlani jeseni. Zdaj ie dognano, da je tifusu vzrok slaba voda iz vodovoda. V enem uabiralpiku je voda docela okužena. V ta nabiralnik sc jc ob času povodnji stekala po nerodni cevi celo voda iz jarkov. In v tem jarku je, ni davno tega, ležal crknjen pes. Dober tek [X) taki vodi! O vzrokih bolezni bomo še obširneje poročali. Za danes moramo pribiti le to. da je vzrok bolezni zanikamost in trmoglavost gotovih ljudi, ki hočejo imeti Postojno v zakupu. Zdaj naj se Postojnci tem ljudem zahvalijo za žalostne razmere, ki jih okušamo zadnji čas v Postojni.
Najnovejše poročilo o legarju v Postojni se glasi: zbolelo je čez 40 bolnikov; nanovo je umrl 19 let stari fant Edvard Vadnal. V Postojni vlada velik strah. Letoviščarji so šli. Tudi vojakov, ki so že v drugo nameravali priti, letos ne bo več. Jako pičlo je tudi število obiskovavcev jame. Bolezen se širi.
—	V Postojni je umrla danes zjutraj, dne
27.	julija, ob 4. uri zjutraj nanagloma vsled srčne kapi gospa Frančiška Krainer v 64. letu starosti. Ranjka je bila zelo spoštovana. Žalujoči rodovini naše sožalje!
—	Umrla je v četrtek ponoči gospa Jožefa Udovič, soproga trgovca v Jelšanah v Istri. Pokojnica ie bila sestra tamošnjega župnika č. g. Jožefa Velhartickega. Bila je blagega značaja in občespoštovana. Priporočamo jo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev, Svetila ji večna luč!
Jugoslovanska umetniška razstava in časnikarski kongres. Da se letos nc bode vršila jugoslovanska umetniška razstava v Pragi, kjer bode slovanska umetniška izložba, o tem smo že poročali. Dostaviti moramo le, da se ta razstava ne bode vršila v Zagrebu letos, ampak šele leta 1908. Imeli pa bodemo letos III. shod jugoslovanskih časnikarjev in književnikov, za kar sc je odločilo zvezno vodstvo jugoslovanskih časnikarskih in književ-niških društev. Zato se je obrnilo na vsa zvezna društva, da naj stavijo predloge, kje in kdaj naj se vrši shod. Skoro gotovo bode v Zagrebu ali v Ljubljani. Ker pa I. shod v Bel-gradu in II. v Sofiji nista uspela, ker se od Srbov niso udeležili niti časnikarji niti književniki. ravnotako nc Slovenci, podal se je predsednik zveze, g. Stevau S. Bobčev v vsa jugoslovanska središča, da uredi pred shodom preporne točke, da tudi III. shod ne bo ostal brez uspeha. Prihodnje dni pride g. Bobčev v Ljubljano, da spozna nazore in misli slovenskih časnikarjev in novinarjev.
—	Demonstracije pred stanovanjem vojnega zapovednika v Zadru. V torek zvečer je prišlo pred stanovanje zadrskega vojnega poveljnika pl. Varešanina nekaj mladičev, ki so začeli klicati slavo Italiji in italijanskemu kralju. Podmaršal Varešanin, ki je bil na terasi, razburjen vstane, ostro zavrne laške mladiče in pošlje vojaka po orožnike, da izvedo, kdo so bili demonstranti.
—	Strela je udarila v frančiškansko cerkev v Kotoru in naredila nekaj škode.
—	Protialkoholna pastoralna konferenca naBrezjah. Za to konferenco je med gorenjskimi gospodi duhovniki precej zanimanja. Tisti tovariši, ki se šc nameravajo oglasiti, naj izvole to storiti v najkrajšem času.
+ Štrajk pri novem predoru skozi Ture, ki je na solnograški strani končan, traja na koroški strani v Mallnitzu dalje, dasi so se delavcem dovolili isti pogoji, kakor onim na solnograški strani.
—	Člani slovenskega gledališča v Radečah V nedeljo, dne 28. t. m., ob 8. uri zvečer, prirede člani slovenskega gledališča v prostorih pevskega društva »Kum« v Radečah pri Zidanem mostu predstavo. Igrajo veseloigro »Na letovišču«, v ponedeljek, 29. t. ni., pa burko »Martin Smola«. Nastopijo gospod in gospa Danilo, gospa Kreisova in gospod Ve-rovšek.
Slovenska dijaška zveza priredi predavanje v Studenem pri Postojni. Predava visokošolec Gorjanec iz zgodovine Slovencev. Predavanje se vrši v izobraževalnem društvu po večernici (ob pol štirih). K obilni udeležbi vabimo.
—	Strela je ubila dne 25. julija, ob 1. uri popoldne na Vlačnem pri Trnju 131etno Matildo Bergoč iz Trnja. Eega kosca je pa omamilo.
—	Smrt v vodi. Dne 21. julija je utonil v Okljuki pri Svibniku vzoren kmetski mladenič Frančišek Pezdirc, kateri bo užaljeni rodbini nenadomestljiv. Razgret je skočil v hladno vodo, zadela ga jc kap iu ostal je v vodi.
—	Toča na Belokranjskem. Ta huda šiba se je polastila 25. t. m., ob pol 3. uri tudi ko-čevsko-belokranjske pokrajine. Združena z nevihto, gromom in bliskom je grozovito razsajala. Sprva drobna kot lešniki se je kmalu podebelila na velikost orehov. V četrt ure je pomandrala vse, na kar je kmet stavil svoje upanje za letošnjo leto. Uničila je popolnoma vse poljske pridelke. Še hujši poraz je pa napravila v vinogradih, ki so letos posebno veliko obetali. Vsa mavrnska gora je popolnoma uničena za letos. Posledice se bodo poznale tudi drugo leto. Cesar ni pobrala toča, je izpodkopala voda. Stari ljudje še ne pomnijo take nesreče. Nekateri so zdihovali, drugi jokali, tretji zopet molili, a vse ni nič pomagalo. Prizadete so zlasti vasi Dobljiče, Grič. Vidoši, Jelševnik, Mavrlen in Stražni vrh. Tudi strela je pustila svoje posledice. V Loki je požgala štiri hiše z vsemi gospodarskimi poslopji. Treba je nujne pomoči!
—	Veselica v Kamniku. V nedeljo, dne
28.	t. m., priredi društvo »Kamnik« v Kamniku na vrtu Fischerjevega hotela vrtno veselico. Na sporedu je petje, tamburanje, igranje na gosli, komični pnzori in prosta za-
bava. Pričetek je ob 6. uri zvečer. Vstopnina znaša 60 h.
—	Planincem, izletnikom k Peričniku in v Vrata k Aljaževemu domu se naznanja, da je društvo za privabitev tujcev za Dovje in Mojstrano napravilo nad Mojstrano ob Črni gori novo, lepo, ravno, senčno stezo ob triglavski Bistrici in pri Peričniku brv čez Bistrico. Nova pot je zaznamovana s kažipoti in se vsem planincem in izletnikom radi lepega, romantičnega razgleda na gorovje ob slapu Peričnika priporoča.
—	Prvo zrelo grozdje so opazili goriški vinogradniki okrog Gorice 18. t. m.
* Nov zvezek Gregorčičevih poezij izide kmalu. Vsi pokojnikovi znanci so naprošeni, da pošljejo še neobjavljene prigodnice, napit-nicc, grobne napise itd. na naslov »Šolski dom« v Gorici,
—	Telefonska zveza Gorica-Tolmin. Goriška trgovska in obrtna zbornica je sklenila delati na to, da se napravi telefonska zveza Gorica-Solkan-Kar.al-Sv. Lucija-Tolmin.
—	Strela. Iz Rihemberka na Goriškem nam poročajo, da je ondi po dolgem pričakovanju vendar-le padlo nekaj dežja. Pri tem pa je strela udarila v podružno cerkev svete Katarine in poškodovala cerkev ter zvonik. Strela je tudi ubila kravo posestniku Lovrencu Vidmarju. Krava je stala v hlevu, ki leži poleg zvonika. Pri Bizjakih pa je strela udarila skozi dimnik hiše Pavla Bizjaka ter provzro-čila v hiši mnogo škode. Druge nesreče, hvala Bogu, ni napravila.
—	Pogumna gospa. V Trstu je v sredo ob 3. zjutraj strojevodjeva soproga Ana Dilny, stanujoča na Škorklji 175, slišala čuden šum. Vstala je iz postelje in šla k oknu poslušat. Zdelo se ji je, da nekdo izkuša odpirati okno v kuhinji, katera se nahaja pod sobo. Gospa je vzela nato iz pisalne mize moževe samokres, naglo odprla okno in namerila v tatu, ki se je prizadeval vlomiti v kuhinjo. Ko je tat videl bliščati si nasproti cev samokresa, jo je urnih krač popihal.
Italijansko zasebno gimnazijo nameravajo Lahi zgraditi v Pulju.
Nagle smrti je umrla v Gradiški gospa Julija Wagner, ravno ko se je hotela odpeljati na kolodvor v Zdravščino. Njen sin je v Gradiški inženir.
Osebna varnost v Trstu je tako slaba, da sc ljudje, prestrašeni vsled vednih napadov, ropov, tatvin, vlomov in umorov ponoči le z največjim strahom upa.io domov, ako so šli kam po opravkih. Nedavno jc neki gospod, ki se je vračal ponoči domov v ulico sv. Katarine, naenkrat čul neki ropot. Ni se upal odpreti vežnih vrat, kaiti spomnil sc je takoj, kako je pred meseci neznanec v neki veži s sekiro čakal na pismonošo Velikonjo. Šel je na policijo in policaji so morali z gospodom na dom ter ga spremiti do vrat njegovega stanovanja. V isti noči je neki delavec, ki stanuje v ulici Barriera vecchia 2, šel ponoči na stranišče, ki leži na koncu hodnika. Naenkrat vidi senco. Prestrašen plane nazaj v sobo, zbudi očeta in brate in oboroženi s sekiro in palicami gredo na hodnik. Kmalu pa zapazijo, da senco meče par dolgih nogavic, visečih na vrvi. Ni čuda, da se ljudje v Trstu čutijo tako malo varne.
Poveljnika pazinske policije — capo-guardia -— so 23. t. m. v Pazinu ponoči razorožili trije od vina razgreti laški mladeniči ter mu vzeli sabljo in kapo. Mladeniče so seveda zaprli.
—	Zločin ne nesreča. Raztelesba kmeta Ivana Lipovščeka iz Tolminskega, ki je v ponedeljek umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, je pokazala, da se Lipovšček ni ponesrečil, kakor se jc prej mislilo, ampak da se
—	Imenovan je z dekretom z dne 10. maja letos za dvornega dobavitelja njegove Svetosti papeža Pija X. lastnik Giesshiiblerjevega vrelca ces. svetnik Henr. pl. Mattoni.
—	Današnji list ima dve prilogi, in ne tri, kakor je po pomoti natisnjeno.
Ljubljanske novice.
LJUBLJANSKA KIRKE. Nečuveno čarodejstvo v občinskem svetu.
Pokorni postavi in Hribarju smo priobčili uradni popravek, ki ie izšel po dolgem in mučnem premišljevanju iz rok magistratnih juri-stov. Čitatelji so gotovo strme občudovali bujno fantazijo ljubljanske Kirke. Bili so časi, ko smo srečni Slovenci imeli Kolomonov že-gen in različne »kroftne molitve« zoper vse bolezni na ljudeh in na živini; ko je slana nove dobe pokončala tc cvetove ljudske poezije — glej, nam je vzniknila lepa mladika na ljubljanskem magistratu. Poglejmo nekoliko to čarobno umetnost!
Ivan Hribar, ki je prej trdil, da je bil me-ritorični protest proti Proftovemu imenovanju v občinskem svetu soglasen, pa trdi zdaj, da ni nikdar trdil, da je bil protest proti Proftovemu imenovanju v občinskem svetu soglasen. V občinskem svetu je trdil, da »je bil občinski svet glede meritoričnega protesta v zadevi Proft v resnici soglasen«, — zdaj v popravku trdi, da se njegova izjava v navedeni seji »ni dotikala prav nič glasovanja o Me-gličevem predlogu.« Torej soglasnost brez glasovanja — to je iznajdba, ki jo priporočamo še za razne prilike in potrebe. Hribar je bil tudi tako prijazen, da nam je razjasnil to čarovnijo: Res je, da je pet članov občinskega sveta glasovalo proti Megiičevcmu predlogu, kar dokazuje zdaj tudi Ciovckarjev zapisnik, ki govori doslovno: »Predlog (sv. g. Megliča) sprejet z vsemi proti 5 glasovom«, pa je bil vendar soglasen, zato, ker je njih mnenje bilo soglasno. Torej glasovali so proti, mnenje je bilo pa soglasno. Ta nova praksa, po kateri se ne sodi glasovanje po glasovanju, ampak po mnenju, nam je pa obudila v srcu; nekaj
težkih dvomov o legalnosti raznih sklepov, ki utegnejo postati še epohalnega pomena. Gospodje občinski svetniki so namreč glasovali za občinske doklade. Mi pa pozitivno vemo, da je mnenje gg. občinskih svetnikov dokla-dani ravno tako sovražno, kakor mnenje ostalih meščanov. Ker se torej ne sodi soglasnost več po glasovanju, ampak po mnenju, sodimo mi, da so bile doklade soglasno odklonjene in da se pobirajo po krivici. Tudi tehnika parlamentarnega življenja se bo temeljito izpremenila. Predsednik da na glasovanje predlog. »Glasovalo je 20 za, 30 proti. Ker pa vidim v srce onim tridesetim, da je njih mnenje za predlog, konstatiram, da je predlog soglasno sprejet.« Oj, zlati čas parlamentom našim pride!
Pa glavno skrivnost je, kakor vedno, izpovedal duhovit dr. Kari Triller, na katerega se sklicuje župan kot na kronsko pričo. Dr. Triler je namreč izjavil: »Ne glasujem za predlog, ker sem proti njemu, pač pa ga podpisujem z obema rokama.«
Ti »podpisi z obema rokama« so glavna čarobna skrivnost, ki jo mora poznati, kdor hoče umevati gotove pojave našega javnega življenja. »Podpisi z obema rokama« imajo namreč neko magično silo. V srednjem veku si je čarovnik prerezal žilo in se je hudiču podpisal s svojo lastno krvjo. Neki ljudje imajo vero, da če z desnico prisegajo, z levico pa drže figo v žepu, je prisega neveljavna. Podobno moč imajo »podpisi z obema rokama«. Podpis z eno roko veže, podpis z obema rokama pa da svobodo glasovati proti isti stvari.
Tako je bilo 11. pr. pred leti, ko so delali pogodbo z Nemci in so se liberalni Slovenci zavezali, da volijo Nemca v deželni šolski svet in dajo Nemcem primerno zastopstvo v občinskem svetu. Podpisali so po vrsti. Dr. Tavčar je zaklel na tihem, podpisal s svojo desno roko, in zdaj drži svojo moško besedo. Pride papir pred Hribarja. Ali niste videli, nesrečni ljudje? Podpisal je z obema rokama! — Bilo je na Dunaju, ko so Hrvatje dali podpisavati »krščansko - demokratično podlago«. Vsi so bili pripravljeni, da podpišejo, najbolj pripravljen je bil pa Hribar, ki je podpisal — z obema rokama. Na Hrvaškem ta običaj še ni znan; zato se podpis različno interpretira, a dr. Triller je podal nezmotljivo rešitev težke uganjke, ki je prej temnila skrivnostni pomen »podpisov z obema rokama«.
Da pridemo torej z dr. Trillerjem na jasno, predlagamo to-le: Ker je govoril z besedo proti Megličevemu predlogu, mora tudi z besedo odložiti mandat, ker ga je pa v mislih z obema rokama podpisal, zato naj tudi v duhu odstopno pismo podpiše z obema rokama. Ker jc bil formalno proti protestu, meritorično po svojem mnenju pa zanj, zato naj tudi formalno odloži mandat, po svojem mnenju pa v duhu še lahko ostane občinski oče, dokler mu drago. Liberalna stranka mora formalno dr. Trillerja izključiti, a dotični dokument mora Hribar podpisati z obema rokama.
Tako bo ta težka in zamotana stvar rešena v občno zadovoljnost natančno formalno in meritorično v vseh ozirih.
Ij Strašna nesreča. — Brat ustrelil brata.
Včeraj okoli pol 8. ure zvečer se je dogodila v hiši trgovca gospoda Viktorja Rohrmana strašna nesreča. Starejši sin g. Rohrmana, 26 let stari uradnik »Kreditne banke« g. Viktor Rohrman, je basal revolver in potem pobiral kroglje iz revolverja. Mlajši njegov brat, ki je pred tedni maturiral, je vzel v roke re-vover in v mnenju, da ni nobene kroglje več v revolverju, sprožil proti bratu. Revolver je počil in s prestreljeno glavo se je bančni uradnik Viktor Rohrman zgrudil. Kroglja mu je šla skozi glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer je danes ob 6. uri zjutraj umrl, ne da bi se bil še kaj zavedel. Mlajši brat, ki je po neprevidnosti zakrivil strašno nesrečo, obupan skoro blazni in ga morajo čuvati.
Ij Odličen gost. V Ljubljani se mudi gospod P. Alojzij Ubaid, maronitski opat iz Libanona in višji prokurator maronitskega reda. Vrača se iz Karlovih varov, kjer se je po nasvetu zdravnikov mudil pet tednov. Okrepil je rahlo zdravje in se sedaj vrača skozi Rim v Azijo v svoi samostan na Libanonu. Nače-luje kot opat samostanu, ki leži 600 metrov visoko na Libanonu in je v njem nad 300 menihov. Sveto mašo opravlja v stolnici, kjer posebno pozornost vzbuja sirsko-maronitski obred, po katerem mašuje. Maronitski red je eden najstarejših redov svete katoliške cerkve.
Ij Umirovljene so učiteljico gdčna. Marija Janša, Marijana Tauzher-Jamšek in Terezija Fricdrich.
Ij Izpremembe v ljubljanskih gostilnah. G. Albert pojde proč od Rože. Dosedanji najemnik restavracije pri »Lloydu« jc gospodu Po-čivavniku odpovedal, »Kranjska stavbinska družba« pa je odpovedala večletnemu restav-raterju pri »Maliču«, g. Koiserju.
Ij Trdosrčna stranka. Pri neki stranki na sv. Petra cesti je služila neka 331etna vdova, kateri je službo odpovedala. Ko je imela oditi, jo je gospodinja pregovorila, da jc vdova ostala še v službi. Čez nekaj dni je služkinja zbolela in morala je v posteljo. To je pa gospodarja tako ujezilo, da je služkinjo dejansko napadel in jo zaklenil v sobo, kamor ji niso dali ne jesti ne piti. Ta mučni položaj je služkinja opisala v sobi na košček papirja z žve-plenko in ga skozi okno dala neki mimoidoči ženski s prošnjo, naj ga odda prvemu stražniku, ki ga dobi. Ko ie stražnik listek prebral, se je podal takoj na lice mesta in služkinjo rešil iz mučnega položaja. Stranka se bode morala zagovarjati pred sodiščem.
Ij Med knj:goveškimi pomočniki se je pričelo gibanje za zboljšanje njihovega položaja.
Ij Razsvetljen zrakoplov, skoro gotovo vojaški, je plul včeraj zvečer nad Ljubljano. Plul je od juga proti severu.
Ij Obravnava radi vollvnlh zadev bo pred tukajšnjim deželnim sodiščem 30. t. in. Obtoženi so Anton Bončar, Jožef Lenarčič, Anton Šinkovec, Fr. Anžič.
Ij Gibanje med natakarji. Tukajšnji natakarji izroče gostilniški zadrugi spomenico, v kateri zahtevajo med 16urnitn delavnikom dve uri prosto, enkrat na teden 24 ur prosto, boljša stanovanja in da dobe zdravo jed in ne, kakor se često zgodi, jed, ki se že več prodati ne more. Dalje zahtevajo, da se uredi vajen-ško vprašanje. Ako se natakarjem ne ugodi, groze s stavko.
»SLOVENCEV« PODLISTEK.
Prihodnji teden pričnemo priobčevati sloviti spis:
»POD TATARSKIM JARMOM.« Spisal H. Sienkiewi)cz. Poslovenil J. A. Glonar.
Telefonska In brzojavna porotna.
IZJAVA KNEZA KARLOSA AUERSPERGA O JUGOSLOVANSKEM VPRAŠANJU.
Zagreb, 27. julija. Današnja »Agramer Zeitung« objavlja pogovor svojega specialnega poročevalca s knezom Karlosom Auer-spergom o jugoslovanskem vprašanju in njegovem razmerju do nagodbe. Knez smatra jugoslovansko vprašanje za najvažnejše v Avstriji. Avstrilska politika bo morala Dalmacijo s primernimi prometnimi zvezami tesneje združiti in zvezati s seboj, bodisi direktnoi bodisi skozi Hrvaško. Življenjska politika Avstrije je sedaj dalmatinska politika. Najvišji) cilj Avstrije ne sme več biti1, za vsako ceno sklenit nagodbo z Ogrsko, ampak njena prva naloga je zdaj, rešiti jugoslovansko vprašanje. Kar se tiče hrvaško-ogrskega spora, meni knez Auersperg, da je stališče Hrvaške vsekakor ugodno, da pa je največ odvisno od zunanjih faktorjev, kako in kdaj hočejo Hrvaški pomagati.
SLOVENSKA ŠOLA V TRSTU.
Trst, 27. julija. Današnji »Piccolo« javlja svojim bravcem, da se poslancu Rybahi posrečilo pridobiti zase vlado, da bo ustanovila na vladne stroške slovensko ljudsko šolo v Trstu ali pa slovenske paralelke na državni nemški ljudski' in meščanski šoli. »Piccolo« ob tej priliki toči debele solze in se topi v pregloboki žalosti.
VVECKERLE IN BECK PRI CESARJU.
D u n a j, 27. julija. Jutri bodeta poročala cesarju v Išlu ogrski in avstrijski ministrski predsednik o političnem položau, posebno o stanju nagodbe. V Išel ne potujeta skupaj.
VOJAŠKA VEST.
Jesenice, 27. julija. Nadporočnik v evidenci, g. Anton Luckmaun je postal stotnik.
ROPARSKI NAPAD V TRSTU.
Trst, 27. julija. Stanje v Trstu glede na osebno varnost je neznosno. Včeraj ponoči so v ulici Domenico Rossetti neznanci napadli tiskarja Dante Fomasicra, ga ranili z noži in mu oropali 70 kron. Storilce policija ni dobila. — O umoru kočijažev se nam iz zanesljivega vira poroča, da ima policija glede na morilce v rokah natančne dokaze vkljub nasprotnemu pisanju laških listov, ki izkušajo Laha Dekina izgovarjati.
VREME.
Dunaj, 27. julija. Danes je divjal tu vihar.
Dunaj, 27. jjulija. Meteorologična opazovalnica naznanja, da se vreme boljša.
TELEFONSKE PATRULJE.
Gradec, 27. julija. Iz tukajšnjega artilerijskega polka so sestavili tri telefonske patrulje: dve na konjih, eno peš, ki odidejo k cesarskim vojaškim vajam na Koroško.
NAJVEČJA BOJNA LADJA.
London. 27. julija. Danes so spustili v morje največjo bojno ladjo sveta »Bellero-phon«, katere stroji razvijajo moč za 32.000 konjskih sil.
JAPONSKI OGLEDUH1.
London, 27. julija. V Austinu v Texasu so aretirali Japonca, ki je fotografiral ondotne ameriške utrdbe.
Otrokom para trebuhe. Na razne zločine navajene Berolinčane ne razburi tako hitro kako hudodelstvo. A nad vse je pa le presenetila Berolinčane 26. t. m. vest, da je neki 25 do 27 let stari dobro oblečeni mož preparal na raznih berolinskih ulicah štirim ali petini otrokom trebuhe. En otrok je že umrl. Policija je razpisala 1000 mark nagrade onemu, ki prime morilca. Vsa berolinska policija je na nogah, da izsledi zločinca.
Štajerske novice.
— »Štajerčev« urednik«, znani Karol Linhart, je bil 25. t. m. pred mariborskim okrajnim sodiščem na tožbo Henrika Visočnika s Hočkega Pohorjao obsojen po § 496. h 2, na 30 kron globe ali tri dni zapora in plačilo stroškov, ker je v svojem lističu tožnika pso-vai z besedami: »Fej, lažnik!«
š Smrtna kosa. V Konjicah ie umria vele-posestnica gospa Marija Dobnik. — V Arji vasi je umrl veleposestnik gospod Martin Razboršek.
š Primicija — sekundicija. V nedeljo, dne 28. t. m. obhaja v samostanski cerkvi č. o. frančiškan Juvenal Pichlcr, doma na Mestnem vrhu pri Ptuju, svojo novo sv. mašo, pridigoval mu bode domačin č. g. Franc Go-milšak, župnik pri Sv. Petru v Medvedovem seiu. — Dne 30. julija t. 1. obhaja v mestni cerkvi mil. g. Jožef Fleck, inf. prošt, dekan in nadžupnik, odlikovan z vitežkim redom železne krone, svojo zlato sv. mašo ali petdesetletnico svojega mošništva. Gosp. zlatomašnik sc je narodil v Sevnici dne 12. marca 1829. in je bil v mašnika posvečen dne 30. julija 1857 pri Sv. Andražu v Labudski dolini od nepozabnega nam škofa in rodoljuba Antona Martina Slomšeka; g. Fleck jc toraj eden imed zadnjih srečnih učencev rajnega Slomšeka; povsod, kjerkoli je služboval, si je pridobil s svojo prijaznostjo it: miroljubnostjo prijateljev in častilcev, ki bodo sedaj prihiteli iz Štajer.ia in Korotana v prijazni Ptuj, da se udeleže redke slovesnosti, — saj je gospod prošt Fleck letos edini zlatomašnik lavantinske škofije. — Vspored bo vkratem tale: ob 10. uri slovesni vhod iz proštije v cerkcv, potem pridiga (pridigar mil. gosp. kanonik in stolni župnik Fran Moravec), nato slovesna pontifikalna sv. maša, na koncu zahvalna pesem. Mil. gospodu jubilraju želimo: Bog blagoslovi bogato zlato leto Vašega mašništva!
Cerkveni letopis.
Shod Marijinih dekliških družb na Za-plazii. Dne 5. avgusta t. 1., na praznik Marije Snežnice, prirede dolenjske Marijine dekliške družbe shod na Zaplazu z zastavami. Ob 8. je sv. maša na Čatežu, ob 9. procesija na Za-plaz, tam pridiga, slovesna sv. maša in pete litanije. Cerkev na Zaplazu sicer še ni dodelana, a vendar pokrita, torej je tudi ob slabem vremenu mogoče nemoteno opraviti pobož-nost. Spovedovalo bo več spovednikov v župni cerkvi že v nedeljo zvečer in v ponedeljek ziutraj.
— Nova maša na Sv. Gori pri Litiji. Minulo nedeljo, dne 21. t. m., doživela je sveto-gorska župnija praznik, kakoršnega že ni obhajala kakih 60 let. Imenovanega dne daroval je prvo sveto mašo preč. g. P. Hugo Bren iz Roniš v preprijazni naši svetogorski župni cerkvi. Veselje župljanov je bilo izvan-redno. Nebroj mlaiev, zastav in slavolokov so naši vrli župljani pripravili v čast gospodu novomašniku. Predvečer imenovanega dne pa so zapeli pevci gospodu novomašniku v pozdrav pred njegovo rojstno hišo podoki.ico, katere bi ne pričakoval v tako oddaljeni gorski vasici. To vam ie bila bakljada in sere-nada, katera je segla vsakteremu globoko v srce. Še bolj pa so pokazali pevci in pevke drugi dan pri sveti novi maši s svojimi milo-donečimi glasovi, v kakšno veselje jim je bil ta dan. Prišlo je ta dan na Sv. Goro ljudi, domačinov in tujcev nešteto. Gospodu novo-mašniku je govoril cerkveni govor naš domači gospod župni upravitelj Andrej Zgaga. Gospodu novomašniku pa kličemo vsi sveto-gorci: na mnoga leta! — Prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. imamo pa tukaj cerkveni shod ali gorsko nedeljo.
V trajno delo sprejmem
Enega za fino in močno moško delo, enega pa za mešano delo. FRANJO P1CELJ, čevljar v Rudolfovem. 1566 3—2
Kupi
v središču Ljubljane ali pa ne več kot 15 minut od središča za trgovino primerna pritlična ali enonadstropna
hiša
1629
Natečaj
1672 1-1
zmanjševalne dražbe, ki se bode vršila v tukajšnjem župnišču
dne 3. avgusta 1907
dopoldne ob 9. uri v svrho oddaje poprave tlaka in stebrov v tukajšnji cerkvi in naprave odvodilne kanalizacije okoli taiste.
Vsa ta dela proračunjena so v skupnem znesku 6500 K. Za varščino zahteva se 10°/0, t. j. 650 K v gotovini, ki se mora pred dražbo izročiti tozadevni dražbeni komisiji.
Načrt, stroškovniki ter oddajalni stavbeni pogoji so do avgusta 1.1. vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure razgrnjeni v tukajšnem župnišču.
Stavbeni odbor si pridrži pravico, izbrati podjetnika izmed došlih dražiteljev brez ozira na njihove ponudbe.
Zagorje ob Savi, 26. julija 1907.
Za tozadevni stavbeni odbor: Gotard Rott, načelnik.
Radi selitve
1671 3—1
proda se nekaj
hišne oprave
kakor: I dobro ohranjena garnitura, sestoječa iz zofe, 6 ffau-telov in mize, I velik spalni divan, I posteljnjak, I nočna omarica, I umivalnik in ena otročja postelja. Ogleda se lahko od I. do 5. augusta od I do 3 pop. v Škofjih ulicah št. 20.
Zaradi odpotovanja proda se
v Novemu llodmatu
pritlično hišo
ceno in pod ugodnimi pogoji obsegajoča troje stanovanj z zidanimi drvarnicami in cisterno. — Pri hiši je tudi vrt. Kje, pove upravn. ,,Slovenca".
1670 1—1
laifoifaifaifaiPifai^CTiinhraia
E)	O
§	Zeniibena ponudba/	§
o -------------o
g	Vdovec, 38 let star, samo-	g
G2)	sto jen lekarničar, se je t i se-	E)
g	snanitis gospodično ali vdovo	g
Bj	ne nad 45 let staro ter katera	o
0	bi imela najmanj 20.000 H	^
oženjen, krščanski, spreten za večjo gostilno, ki ima potrebno premoženje, se takoj sprejme. Pogoji ugodni, kraj živahen, promet velikanski. Gostilna se s časom tudi odda Ponudbe pod „Promet" poste
restante. — Celje, Štajersko.
1661 2—1
Tri hiše
o
Bi premoženja O
Bi Bi Bi
|=5j	Le resne ponudbe pošiljajo	jgj
H=h	se naj pod šifro „). J(." na uprav-	o
BJ	ništvo ,Slovenca". 1666 3 - 1	Bi
BJ	BI
s 15 orali posestva, od tega polovica gozda, kjer se redi lahko 8 govedi, se prodajo po nizki ceni, in tudi na obroke.
Poizve se pri FR. URŠIČU v Mali vasi št. 19 pri Brezovici, pošta Vič. 1658 l—i
Sfavbišča na ffiirjii


se z ozirom na lego ceno prodajajo. Ponudbe sprejema križanski zastopnik notar
dr. VOK, Miklošičeva cesta št. 24.
_1652 3 1
Več stanovanj
na izbero takoj ali za novembrov termin se odda. Izve se v hotelu „Ve-1669 ga" v Spodnji Šiški. 3-1
če le mogoče z nekoliko vrta. Ponudbe z natančnim opisom hiše ter navedbo cene in plačilnih pogojev naj se pošiljajo upravništvu „Slovenca".
Hiša naprodaj
v Radečah blizu papirne tovarne. Ima vinograd, travnik, zasajen sadni vrt in lep bukov gozd. Proda se iz proste roke. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov,,Vinograd", poste restante, Ljubljana. 1674
Pri neki prvovrstni, dobro vpeljani avstr. zavarov. družbi za vse stroke
sprejmeta se takoj
dva potovalna uradnika
s stalno plačo in drugimi dohodki. Ponudbe na upravništvo pod šifro „Potovalec".	1657 1-3
Razglas prostovoljne dražbe posestva
ki se bo vršila dne 1. avgusta t. 1. ob 10. uri dop.
- v Velikem Gabru.	=
Posestvo (hiša, hlev, pod, šupa, njiva) prodalo bode se skupaj ali posamezni deli.	1664 1-1
Lastnik si pridrži pravico, ponudbe sprejeti ali odkloniti.
*****i
'oncert pri „Mesurju"
u Kurji vasi prej pri Jrovatu"


Jutri v nedeljo, 28. juliju 1907 ^
Svlra slavna društvena sodba. «« A A Vstop prost. ZaCeteK ob 4. url.
Anton Putrlch. mesar.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje
Poslano.
Ker neki zlobni jeziki trosijo po Ljubljani glas, da imajo zadružne bol. blagajne dolg in da se morajo iste razpustiti, usojai si podpisano načelstvo zadruge cenjenim gg. članom in slavnemu občinstvu naznanjati, da je to gola in izmišljena laž.
Dokaz temu je, da ima danes mojstrska bolniška blagajna premoženja naloženega kot reservni zaklad v kreditni banki" v Ljubljani . . K 254687 v gotovini....... „ 546 —
Skupaj ..	K 3092-87
Pomočniška bolniška blagajna pa ...	K 3425-56 v gotovini........„ 750 -
Skupaj . K 4175-56 Torej obe skupaj kron premoženja in gotovine K 7268*43, kar je torej jasen dokaz, da zadružne bol. blagajne nimajo nikakega dolga, temuč da iste lepo napredujejo.
Res je, da nekateri gg. člani mojstrske bol. blagajne isto preveč izkoriščati hočejo, ko se jim isto ne posreči, se pa z lažmi zadirajo v načelstvo.
Resnici na ljubo bodi povedano, da zadruga gostilničarjev in kavarnarjev ima za leto 1906 primanjklaja K 238 51 in to radi tega, ker se je denar porabil za nakup inventarja in tiskovin za ustanovitev obeh zadružnih bol blagajn.
V potrdilo gori navedenim dejstvom so cenjenim gg. članom na vpogled vse knjige, koje si lahko vsak ob uradnih urah pogleda in se o vsem prepriča.
Ob enem se pripomni, da bode zadruga vsako daljno obrekovanje sodno zasledovala.
Ivan Tosti,
1673 i -1	načelnik.
Objava.
1665 l-l
Ker podpisani blagajni niso znana bivališča vseh delegatov te blagajne, blagovolijo naj se oni delegati, katerim do vštetega dne 30. t. m. ni bila dostavljena legitimacija oziroma vabilo za izredni občni zbor, ki se ima vršiti
četrtek I. avg. 1.1.,
zglasiti v blagajnični pisarni dne 31. julija ali dne I. avgusta t. I. ob navadnih uradnih urah v svrho, da se jim vroči legitimacija, ker brez te ni nikomur dovoljen pristop k zborovanju.
Okraj, bolniška blagajna v Ljubljani.
Lepo posestvo
v Zgornjem Kašlju, 5 minut od papirnice, pripravno za vsako obrt, s spodnjim in zgornjim nadstropjem, se proda pod ugodnimi pogoji. Krme je na posestvu za osem glav živine, ter 40 mernikov posetve. Več se poizve pri Fran Zupančiču v Zg. Kašlju 28, pošta Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. 1675 l-l
Izdelone postelje
iz rdečega posteljnega inlela Prav dobro napolnjene. — Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, H'-, 15'— in 18 — ; 2 metra dolga, 140 cm široka K 14 —, 16-—, K 18 —. 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58cmširok K 3--, 3'50 in 4-—; cm dolg, 70 cm širok K 4m0 ln 5-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žime za 1 posteljo K 27- , boljši K 33 —. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	1662 6 — 1
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plznu Čeiko.
V vročeni letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(VIII.)
<l»«uc«. uiesBtiuoi oaubi-oruaa,
itlu. »utaja, zdravila* kopaliiS« pri Karlavlh vari-
Prospekti »oatonj in fratUeo. V Ljubljani ie dobiva v vieh lekarnah, vaiiJi piioerijikih prodajalnieah in trgovinah i jeitvinaMi in
Um.
Zaloga pri Hlhaal Ka*tacr-|i in Pela* La»talk-a
'Jv&flaal	114 82-64
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. konsumentje, da se jim Giesshtib erjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig na zamašku.
Tržiške novice.
t Draginja mesa jc tudi v Tržiču neznosna. Meso je tukaj še dražje kakor v Kranju iu na Jesenicah. Goveje meso je po 1 K 40 v., telečje po 1 K 60 v. To so cene, ki so za tr-žiško delavsko občinstvo v resnici občutljive. Z ozirom na velikanski promet mesa v kraju, ki je po število prebivalcev na Kranjskem na tretjem mestu, bi se cene po skupnem dogovoru tržiških mesarjev lahko nekoliko znižale, tembolj, ker je po izjavi poljedelskega ministra samega, živina postala ceneja. Zato opozarjamo naše mesarje, da v lastnem interesu in interesu odjemalcev potrebno ukrenejo, da postane cena mesa nižja, ker je občinstvo že precej ogorčeno.
t Občuten udarec so prizadele našim mesarjem Voje. Po inicijativi g. Glancmana in s privoljenjem Glassnerja so si Vojarji, delavci v naši predilnici, poiskali tujega mesarja, ki jim preskrbi meso po znižani ceni. — Dvakrat na teden pripelje iz Škofje Loke mesa v tovarno, kjer ga primeroma veliko ceneje prodaja, kakor pa k rajni mesarji. Kupčija mu dobro gre, do zadnjega koščka vse proda. Občinstva se kar tere okrog njega. Vselej mu mesa zmanjka. Da so ravno Gassner in Glanz-man to konkurenco uprizorili, naj si tržiški obrtniki dobro zapomnijo, da bodo poznali svoje prijatelje . . .
t Magnatje bojkotirajo. Pa ne samo delavstvo, ampak tudi naši mogotci g. K. Mally, g. Lončar in dr. kupujejo meso v Vojah in bojkotirajo domačine. To je zelo podučno. Naši mesarji tako radi ljubkujejo s tržiško neinšku-tarijo in pomagajo zlasti pri občinskih volitvah, da nemškutarija zamore voziti svoj trhli vagonček naprej. — Zdaj vidite svoje prijatelje, kako so vam zvesti. Za par vinarjev, pa vas zapuste. Kadar vas potrebujejo, se vam prilizujejo, da se vam kar srce topi veselja. da se smete solnčiti v solncu njihovih okroglih lic; a kadar vas pa ne potrebujejo, pa vas več ne poznajo in vas vržejo od sebe, kakor izžeto limono!! Zapomnite si dobro te vaše zveste prijatelje, posebno pri prihodnjih volitvah. — G. Mally, naš oče župan, tudi bojkotirajo, tudi raje podpirajo tujce nego domačine. kadar sc gre za par vinarjev profita. Čudno se nam to zdi tem bolj, ker je splošno znano, da mu je neki mesar-domačin prodajal boljše meso bolj poceni, kakor pa revnemu delavcu-trpinu. To sicer tudi za mesarja ni lepo, kajti cene naj bodo za vse enake, vsaj je vinar žuljeve roke ravno toliko vreden kakor vinar kapitalistov. — a bolj čudno je to za g. župana, da se svojemu mesarju tako zahvaljuje. — Ce še taki odpadajo, potem je pa res za scagati! — Mesno vprašanje je, kakor jc razvidno, zelo zanimivo in podučno za Tržič; naj bi ne bilo brez posledic za prihodnje občinske volitve.
t Pogreb g. L. Poiaka je bil veličasten, znamenje, kako je bil pokojni gopod priljubljen in spoštovan. Pred hišo žalosti se je zbrala ogromna množica občinstva, višjih in nižjih slojev, da spremi obče priljubljenega gospoda k zadnjemu počitku. Izprevod je vodil č. g. svet. Špendal ob asistenci štirih g. duhovnikov. Med udeleženci smo opazili gosp. župana K. Mallyia. g dr. Vrtačnika iz Ljubljane, občinske odbornike in druge odlične gospode. Ginljiv je bil prizor, ko so ga spustili v novo rakev; marsikatero oko ie bilo rosno, ko je zrlo bolestne poteze na obrazu in tihe solze otrok, ki so stali ob grobu svojega ljubljenega očeta. Bodi ljubljenemu očetu, krščanskemu inožu-značaju časten in trajen spomin!
t Izlet na Sveto goro je pred kratkim napravil pevski zbor cerkvenih pevcev. Bilo nas je 16 pevcev in pevk, pridružilo se nam je tudi še deset drugih Trščanov. Tudi g. svetnik tržiški je šel z nami. Bil je eden najlepših izletov, kar smo jih doslej naredili. Vreme je bilo lepo. Bili smo vsi dobre volje. Med potjo smo prepevali narodne pesmi, da so nas potniki kar občudovali. Pogled na lepe visoke gore naših planin je vzbujal v nas ljubezen do naše lepe domovine. Posebno nas je očarala Bohinjska dolina s svojo romantično lego. Gorico srno pozdravili kot sestro naše bele Ljubljane. Napotili smo se takoj na cilj svojih želja, in kmalu srno mogli pozdraviti veliko in lepo romarsko cerkev, kjer spi naš veliki Missia. Dali smo duška svojemu vernemu srcu. Ko smo zapeli Mariji v slovo in se ločili, o nam nehote solze oblile oči; bili smo vsi ginjeni. Ogledali smo si potem Gorico in se vrnili srečno v naš zagorski kot. a na Sveto goro nc bomo pozabili.
t Prvi izlet je napravil preteklo nedeljo novoustanovljeni telovadni odsek. Šli smo v prelepo Šenavsko dolino. Kakor tropa mladih sokolov se je pomikala lepa četa mladih in čvrstih mladeničev po široki in gladki ljubeljski cesti. Kdor nas je videl, nas je bil vesel. Vodil nas je brat načelnik Mežek. Točno in gladko so se izvrševala njegova čvrsta povelja. Mimo Znidar.ia, Zvirča smo korakali ponosni proti Ljubelju. Pred hišo gč. Albrehtove nas je vstavilo povelje: vrsta stoj! Na prijaznem vrtu smo se vsedli skupaj in se nekoliko odpočili in tudi pokrepčali. Narodna pesem zadoni v lepi dolini pod Begunjšico. Vse je veselo in dobre volje. Brat Zaje vstane in nagovori mlade sokole: »Bratje, prvič smo poleteli v to lepo dolino. Pod Begunjšico imamo svoj naravni šotor. Ozrite se na to orjaško goro! Ta nam bodi v zgled! Tisočletja že stoji na svojem mestu in klubuje viharjem in nevihtam, a gane se ne. Kakor ta gora trdno stoji, tako trdna naj bo tudi naša zvestoba in ljubezen do društva. Nobena sila naj nas ne odtrga od njega. Živelo bratstvo, živel pogum in vztrajnost!« Gromoviti živio-klici so sledili tem besedam. Nato brat Mežek govori: »Bratje! ne bojmo se nikogar! Pošten ie cilj in namen, ki ga imamo, in poštenih rečij
se ni treba sramovati! Če se norčujejo iz nas, je to zanje sramotno, za nas ne! Bodimo edini, bodimo si zvesti in zmaga bo naša! Bog živi poštenost, lk)g vas živi, bratje, Ik)g živi slovensko domovino in njene sinove!« Živio-klici zaore. Bliža se mrak, treba odriniti. In šli smo nazaj, veseli lepega izleta. Kmalu bomo zopet kam odrinili.
Novice Iz Zagorja ob Savi.
z Delavski praznik. Premogarji. ki delajo pod zemljo in so vsak trenutek v smrtni nevarnosti, častijo kot svojo posebno priproš-njico sveto Barbaro, topilci in apneničarji pa sv. Florijana. Dosedaj so imeli v bližini do-tičnih godov vsaki posebej službo božjo in skupno pogoščenje. Letos so se zedinili in so imeli službo božjo oboji skupaj v nedeljo, dne 21. t. m. Potem so bili pogoščeni v rudniški restavraciji.
z Prestavljen je bil železniški postaje-načelnik gospod Josip Polley iz Zagorja v Maribor, kjer pa ni dobil službe postajena-čelnika.
z Svoj rojstni kraj je zopet zapustil naš rojak č. o. Benigen Snoj. Po dvamesečnem dopustu se je ta teden zopet vrnil med Slovence v Egipet.
z Na cesti napadel je podivjani Anton Leben, po domače Tomželjev, iz Potoške vasi posestnika g. Fr. Hudomolja, ko je šel ta mirno iz cerkve proti domu. Ko mu ni mogel storiti drugega, ga je z dežnikom sunil preko oči. K sreči ni zadel naravnost v oko, pač pa v bližini očesa.
z Z nožem je opraskal neki Rus s Sela Janeza Drnovšek, ko ga je srečal po noči na poti proti domu. Ta pa se je branil, udaril Rusa s palico po roki ter mu jo zlomil. Tako imata sedaj vsak nekaj počitnic.
z Popravek. Neki dopisnik iz Zagorja je storil krivico, ko je poročal »Slovencu«, da Zagorjan Sitter, socialnodemokraški kandidat v Kočevju, ni dobil nobenega glasu. Brali pa smo v »Naši Moči«, da je Sitter dobil 16 glasov. Ker »Slovenec« nikomur ne mara vedo-ma delati krivice, zato dotično poročilo drage volje popravljamo. Torej: kandidat Sitter je dobil celih 16 (reci šestnajst) glasov, ki mu jih nihče ne vzame.
Jeseniške novice.
j Nove maše na Jesenicah. Veliko slovesnost smo imeli zadnjo nedeljo v naši župniji. Črez 40 let je zopet domačin obhajal doma svojo novo mašo ob navzočnosti 10 duhovnikov in nad 200 veselih svatov sorodnikov in sosedov. In ta je »Martinčev gospod« s Plavškega Rovta: Tomaž Klinar, kateremu je pridigoval nekdanji njegov katehet preč. g. kanonik dr. Čekal. Ne bom popisaval, koliko zastav, vencev in mlajev je krasilo slovesnost. pač pa omenjam, da so Jesenice že mnogo duhovnikov odgojile, ki so častno delovali za blagor slovenskega naroda na raznih krajih in so bili tudi dika svoji rojstni župniji. Komu ni v spominu nekdanji ljubljanski prošt Oktavij grof Buccelleni, porojen na Savi 16,32., posvečen 1655., ki je bil odličnjak na vse strani, tudi predsednik kranjskega deželnega zbora in umrl na sv. večer 1691! Peter Tazoll tudi na Savi rojen 1640., posvečen 1668, je župnikoval naposled v Smartnu pod Šmarno goro. Bil je uradniških starišev sin pri fužinah. O. Oktavij Buccellini, strič-nik prejšnjega, porojen na Savi 1675., je bil ud tovarištva Jezusovega, doktor bogoslovja in modroslovja, profesor moralke in dekan na dunajski modroslovni fakulteti, umrl pa v Gradcu 1752. — Valentin Klinar 1676. porojen na Jeseniškem Rovtu, posvečen 1701.. je umrl kot kaplan sorski 1707. in počiva v kripti jeseniške cerkve. Jakob Ivan Waiz, porojen na Jesenicah 1688., ie obhajal svojo novo mašo jeseni 1712. — Andrej Josip Grimšič, porojen na Jesenicah 1710., je bil posvečen v mašnika 1733. — Anton Peterman, tudi Jeseničan, roj. 1714., je bil posvečen 1739. — Ernest Viljko Nicolai, mitničarjev sin z Jesenic, roj. 1718., je postal mašnik 1744., a naslednjega leta je že legel v grob ter počiva v kripti pred velikim oltarjem župne cerkve jeseniške. — O. Engelbert (Frančišek) Brence, odlični kapucinski pridigar, gvardijan, poroj. 1733., posvečen 1756., je zatisnil svetu svoje oči v Škofji Loki 1784. — Jakob Nebojs je zagledal luč sveta na Jesenicah 1738., posvečen 1763., umrl pa je kot župnik in dekan v Ložu 1796. — Frančišek Borg. Herbic je bi! tudi na Jesenicah rojen 1752., mašništvo pa je prevzel 1775. — Luka (Janez Damascen) Herbic, brat prejšnjega, porojen 1754., si je ogrnil frančiškanska haljo, postal mašnik okrog 1781., umrl pa,, ker ga je postava cesarja Jožefa poslala med svetno dušno pastirstvo, kot župnik v Podsredi na Štajerskem 1825. — Valentin Razinger, Kumerdejev s Hrušice, se je zazibal v preprosti zibelki 1780., posv. 1813., je osta-vil ta svet kot besniški kurat v pokoju v Ljubnem 1858. — Janez Evg. Stroj, rojen na Jesenicah 1785., je prevzel mašništvo 1811., umrl pa kot župnik v pokoju v Polzeli na Štajerskem 1861. — Ivan Svetina, roj. 1801. na Jesenicah, posv. 1832., je župnikoval I. 1846. še v slov. sv. Mihaelu na Koroškem. — Anton Pad. Kos je zagledal luč sveta na Savi 1805. ter bil posvečen 1828. Svojo novo mašo je pel na veliko veselje svojcem 8. septembra v jeseniški župni cerkvi. Bil je jako zaslužen mož. odlikovan z vitežkim Fran Josipovim redom, in umrl kot prošt ljubljanski 1868. — Jakob Fada, roj. na Jesenicah 1808., posvečen 1836., je umrla kot župnik v Polhovem gradcu 1885. — Janez Nep. Vovk, »Gregor-jevčev« z Jesenic, blaga duša, porojen 1819., posvečen 1844., je umrl poln zaslug kot kanonik v Novem Mestu 1893. — Janez Krst. Mesar, (Ratečanov), jc prišel na svet na Jesenicah 1832, mašništvo jc prevzel 1855., osta-
vil pa je to solzno dolino zaslužen za Bohinj, kjer ie cerkev zgradil in mnogo storil za pov-zdigo kmetijstva Bistričanov. — Alojzij Puc (Furlov), roj. na Jesenicah 1845., posvečen 1848., je umrl kot župnik v Hrenovicah 1898. — G. Alojzij Markež, roj. 1882. na Jesenicah, posv. 1906. je pel svojo novo mašo na Brezjah in pričakuje svojega dekreta kot sememški duhovnik. —- Mnogo je tudi odličnih Belanov, ki so spadali pred ustanovitvijo koroško-be-lanske župnije pod Jesenice, bili zaslužni duhovniki, a teh tukaj ne omenjamo. Bog daj, da bi se še marsikateri Jeseničan posvetil duhovskemu stanu ter mnogo koristil svojemu narodu! Gosp. sedanjemu novomašniku pa želimo mnogo blagoslova in sreče za bodočnost!
j Proč od Save je začel Jeseničane huj-skati »Narodov« dopisnik. No, če ga bodo Jeseničani poslušali in isto za njim zahtevali, potem bo pa vsem ustreženo in nastal bo mir, Savčani tako že hočejo iti proč od Jesenic. Kdo bo potem na boljem, videlo se bo čez kaj časa.
j Želodčno vprašanje v zakup so vzeli socialni demokratje, versko pa »klerikalci« in na podlagi tega se rešuje socialno vprašanje. Tako modruje jeseniški dopisnik v »Narodu«. Škoda, da ni povedal, kakšno vprašanje so pa liberalci vzeli v zakup in na kateri podlagi oni rešujejo socialno vprašanje. Mi menimo, da je tudi pri liberalcih želodčno vprašanje prvo, samo da vsak skrbi le za svoj želodec.
j Levite bere socialnim demokratom »Narodov« dopisnik. Precej resničnih jim je povedal. Zgled s Francoskega je prav primeren. »Francoski socialisti, ki še niso ministri, huj-skajo vojaštvo k uporu, njihovi bratci ministri pa sc poslužujejo v boju proti štrajkujočemu delavstvu istih sredstev, kakor v absolutistični Rusiji od carja imenovani buržoazi.« Ali nismo še pozabili, kaj je isti mož pisal v »Narodu« 16. aprila letos o Francoski. Stavil jo je v zgled Avstriji, kot deželo svobode in napredka, sedaj pa jo slika tako krvavo. Ali se je v par mesecih Francoska tako spremenila ali prepričanje »Narodovega« dopisnika? Kdo reši to uganjko?
i Radovedni so liberalci, kaj bo ministrstvo reklo njihovemu rekurzu zoper razsodbo deželne vlade, da so v prvem razredu za izvoljene odbornike smatrati tisti možje, ki so pri volitvi dobili večino glasov brez glasov častnih občanov, ki niso imeli pravice voliti. Ko bi ta radovednost občine ne stala toliko in še za nekaj mesecev več ne zavirala delovanja za občino, bi se smejali, a tako moramo klicati: Ministrstvo naj hiti ustreči njih radovednosti, in jim pove, kar jim gre.
idrijske novice.
i Liberalci se izgovarjajo radi zadnjih demonstracij, da je bil to le odgovor na »lopovščine časopisja Slovenca, Naše Moči in Domoljuba.« Čuden izgovor. Kaj ima kumica, gospa Trevnova, stika z dopisi v naših listih! Gospa Kosova je šla mirno po cesti domov, a razgrajači so io spremili skoraj do doma, zabavljali, ji v obraz zvonili in tulili okolu nje. Kaj je ona zagrešila v naših časopisih? Nad-svetnik Billek se je pripeljal domov ob polu 11. zvečer od seje iz Ljubljane. A demonstranti zatulijo, da se konji vstrašijo in ga potem spremljajo po cesti z žvižganjem in vpitjem. V kaki zvezi je on z našimi dopisi? In tujci, ki so dospeli v našo sredo? So li oni dopisovali v liste iz Idrije? Kakor sedaj vidimo, je bilo vse to Ie oni »obljubljeni komentar« g. Julčeta v »Notranjcu«, katerega imajo liberalci na vesti. Novaku je zmanjkalo dokazov, zato si z vpitjem pomaga.
i In kako se pere »Naprej«? Piše: »Kleri kalci so se seveda obnašali po divjaško, demonstranti pa se niso pustili zapeljati od klerikalnih izzivačev.« Zopet: »V obhodu je bilo le nekaj penzionistov, 10 rudarjev in 3 obrtniki.« No, če se Kristan upa tako očitno pisati neresnico v svojem lističu,lahko si mislimo, kako je pri njegovih predavanjih ob sobotnih večerih.
i Kako pa sodijo akademično izobraženi
uradniki, večinoma Cehi o nastopu naših nasprotnikov pri blagoslovljenju naše zastave? Da vsi obsojajo surovi nastop, si lahko mislimo. Fden se je v večji družbi izrazil: Pri nas na Češkem bi kaj tacega bilo nemogoče. Ima kaka stranka, in naj bode zadnja delavska stranka, svojo slavnost, se ji celo druge pridružijo, ali če tega ne store, se vedejo mirno, dostojno proti svojim tovarišem, naj bodo tudi drugega prepričanja. Da bi jih kdo oviral pri njih nastopu, ne pride nobenemu na misel. Taki ljudje pač še nizko stoje v svetovni izobrazbi. Žalostno je že to, da mali, interesantni slovenski narod je med sabo tako razprt; da ne pozna običajnih občevalnih oblik in naši Idrijčani pričakujejo železnice in podržavlje-nja realke od ministrstva! Pač slabo priporočilo, ko se celo takrat ne znajo premagovati, kadar so tuji gostje v našem rudarskem mestu.
i Kako se dr, Krek maščuje? Pri svojem odhodu iz Idrije so vpili in tulili socialni de mokrati za njim v nedeljo, a v četrtek govori on za podržavljenje naše realke. Ali bi bil zmožen kateri poslanec nasprotnih strank takega maščevanja?
i 40.000 K vzame mestna občina zopet posojila, da poplača dolg pri »Okrajni hranilnici in posojilnici« in primanjkljaj ob lanskem računskem zaključku. Tako vsaj je bilo čitati na občinski deski. Ali bo neki sedaj zadostovalo, ali bomo še naprej nove primanjkljaje naprav-Ijali in lepo pokrivali s posojili? Odgovarjati na to vprašanje nc sinemo, sicer bosta Julče in Antejulče še razgrajala.
i Dobro so jo zadeli tisti, ki se niso nič kaj ogrevali za predlog, da se vpelje tudi v župno cerkev Kugovškova elektrika. Ob naj-
lepši slovesnosti bi utegnila odpovedati, kakor so skušali čitalničarji pri svojem plesu in katoliška delavska družba pri podokniei na čast kumice. Kakor čujemo, se je najbolj vnetim prijateljem električne razsvitljave v cerkvi popolnoma ohladilo vse navdušenje. Saj se jim je tudi lahko! Da bi bile še cerkvene slovesnosti odvisne od Kogovškove liberalne elektrike, bilo bi pač preveč.
i Radi »Slovenčevlh« dopisov sta Julče in Kristan s svojimi prijatelji demonstrirala, pore nekdo kričaje v »Narodu«. Naj pove dopisnik tudi še, zakaj potem denuticirajo po listih imena obrtnikov, ki so se vdeležili slavnostnega sprevoda, naj razloži, zakaj skušajo take obrtnike celo gmotno oškodovati! Ne boste se oprali ne!
i Proti šibi je Kristan nastopil javno z besedo in pismom. Pomagala mu je celo neka pisateljica, katere spis je ponatisnil. Čudno'*pa je bilo, da je v isti številki »Napreja« pripustil Ganglu celo odraslim pretiti ne s šibo, ampak celo s pasjim bičem. Sicer pa pravijo, da tudi Kristan ni tako rahločuten, kakor se dela. Morda bi kak ogljar o tem lahko več povedal.
i 25-letnico, odkar je nadučitelj v Brei-tenauu na Nižjem Avstrijskem, je obhajal dne 14. julija g. Martin Kavčič, ki je dovršil učiteljišče v Idriji. Doma je v Doleh pri Idriji. Vrlemu krščanskemu možu, ki se še vedno zelo zanima za domovino, želimo, da bi še dolgo vrsto let deloval!
prodajalca
Sprejme.
Pismene ponudbe pod „Kavcija 300" les*) na upravništvo tega lista. 3-2
P*oda se pod ugodnimi pogoji lepa ::: enonadstropna
rs* hiša
s 5. prostornimi stanovanji, hlevom in malim vrtom blizo dveh cerkvš.	15:5
Pripravna za vsako obrt, ker leži na zelo lepem kraju na škofijskih parcelah. — Pripravna tudi za gospode duhovnike v pokoju.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo ..Slovenca'.
t* i/hmerifto Kateri želi/o dvbru, po ceni in zv/nesljivo-potovali ria/se obrnejo
< xS»/z on<TiJfm ete/Xa
v Jtjubljicuu tfčblodvons/ce ulice 2&. 'tfšnkovrslriutPvjtisnilu dafo se brezplačno.
Izprašan
1651 3 3
strojnik
oženjen, se takoj sprejme za večjo žago na Dolenjskem. — Pojasnila daje tovarna za stroje G. TONNIES, Ljubljana.
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
gld. 1-50
gld. 3.50
nllctl. Roskopf uro .	ui. 15o
srebrno , » • .	. 3 —
z dvojnim pokrovom .	.
z 3 srebr. . .	. 5-—
plosk, jeklene ure . .	. 3'5o
pr.ve Roskopf -patent.	„ 3'5o
pr.ve .Omegi" ...	, 9 5o
srebr. oklopne verliice	. f—
I4karatne zlite ure . .	. 9 So
| Ukar.tne zlite verliice	, lo —
I Mkiratnl zliti prstani	. »•—
stenske ure 7o cm . .	„ 3'So
z bitjem liki zvonu	, 5 —
z godbo......» 6—
s Kukavico ....	. 2"5o
kuhinjske ure ...	, 2-go
budilke....... i 2o
budilke ponoči svetete	. |-6o
z dvoinim zvoncem	. l So budilke z bitjem in
zvonenjem liki zvonu	. 2So
Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar	nazaj. Razpoiitja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec
MakS Bobneli (J "^"ni hlif^^eVa^m^Vcenik
z Sooo slikami zastonj in poitnine prosto 79« M_?
Podružnica s v Spljetu. :
Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i
ljubljansko kreditna banka v LJubljani, Stritarjem mice ste«, z:::
obrestuje
jftflT ®wsfcr vloge na knjiiioe in v tekočem računu od dne vloge do At\ O
—	dne vzdiga po ^ 12 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000— 5.000 - in 10.000—.
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond• i • i K 200.000. i i »
najuccji 59 izbiri pri
Slike - zrcala"
o —
sessr ALOJZIJU PAUSCHINU
SC3T LJUBLJANA, Wolfove ulice štev. 6.
Zaloga stekla, porcelana, svetilk in stekla za ure. — Vsa steklarska dela najceneje.
Globin
je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje.
Dobi se povsod. 529 2
Ksge*!
C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
lekarnar Plccoli, Ljubljana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
===== opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: -
Malinov SlFllD "aislcrbneje prirejen iz aromatiških gorskih maiin. je izredno čist iz-
_£_I delek, neprekosljive kakovosti pomešan z vodo da prijetno in žejo
gasečo pijačo. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1'50, */* kg steklenica K — "90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg.
gjljo« brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo !f_l gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono.
Železnato vino vse',uie za Slabokrvne In nervozne osebe, blede in slabotne
____ otroke lahko prebavljiv železnat izdelek Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Tinktura za Želodec ie želodec krepUno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje
telesa pospešujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
Naročila se točno izvr&e proti povzetju.
Razpis.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z
dveletnim slovenskim poukom je oddati
pet deželnih ustanov,
za prihodnje šolsko leto 1907,1908 (oziroma tudi za I. 1908/1909), ki se začne dne 3. novembra t. I.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovaloev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno. Obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa si morajo sami preskrbovati.
V šolo se sprejmejo tudi plačujoči in zunanji učenci.
Plačujcči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami preskrbovati.
zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je vplačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih.
Prošnje, svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati
do 5. septembra f. I.
vodstvu kranjske kmet. šole na Grmu pri Novem mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spri-valo županstva in župnega urada o lepem vedeuju prosilčevem.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprc-stega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovalii na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministerstva z dne 22. julija 1. 1895. štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
1646 2-2
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 18. julija 1907.
F„l/zflienino"zo»DrowiilnicD"^
Dunajsko cesto st. 19. q v Ljubljani v Medjntouo hiša.

2986 13-4
L Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke.
2.	proti prelomu zvonove in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
a
**
Svoji k svojim!


V najem se d£'stara, občeznana
GOSTILNA
v Zdenski vasi, p. Videm. Dobre-polje, katera se nahaja tik glavne dolenjske ceste. Hiša je zelo pripravna tudi za prodajalno, ter je pravica za trgovino z mešanim blagom že dobljena. Zraven je velik hlev in vodnjak, ter zelo velik prostor okrog hiše. Več pove Fani Tavželj, p. Nova vas pri Rakeku. 1644 6-4
16-»! 2
bel in svetlo rdeč po 25 — 27 kr. I. ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Krškem, postaja Videm-Kriko.
I [
Podružnic«:
Pi»K» 1 menjalnicami: Oraben 25, Mala »Iran, Most .lica IT, Badeii, Rrao, UMk» 1,1 pa, Geikt Kamni«, Votarakl Zambcrg, HSdllng, nori JlJIa. Plzcn, Britev* In Ltbero«.
Menjalnice na Dnnajn:
I. W*llacllt 10, II. Taboritrane 4, !K. (Jn(argaiat 77 (vagal Rtnnwega), III. L8-vcngaaat 27, IV Wl«dn«r Hanplilraita 12, V Schftnbrunneritraiac 88 a, TI Mnmp«)iAorferatr. 22, VII. Marlabllcratraaic 78, VIII. Ltrcbtnlcldtrilraaai
99
Menjalnična delniška družba 46 150—10!»
MERCUR"
Najknlantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, laatavnic, srečk, dovii, valut in denarja.
L, woiizeaJe to,	gr Zamenjava, in eskomptiranie
132, IX. Alarralraaac 39, X. ravorllcnalraaat »9, XVIII. Vlhrlnttralraaat 12, .. . .. , _	„	- _	" , , , „	r * "
XIX. Dflblintf.r Hanpiatr 3). xix. Haapinraiit aa.	Ako kapital K 20.000.000. B««nr sakl&d K 8 600.000	UKrebanih tastavnlc in obligacij, srečk in kuponov.
t>cbre idcea
1634 2
gostilna
n Ljubljani uzeme tal^ej v najem ali na račun.
ponudbe pod „St. 100" do 1. avgusta upravništvu »Slovenca0.
Vila
1621 12—3
nanovo sezidana se ceno proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se Streliške ul. 29, Ljubljana.
Za trgovino z raznim blagom se išče
prodajalka
z dežele. Zahteva se malo znanja v knjigovodstvu in zmožnost opravljati posel blagajničarke. Naslov pove upravništvo. 1590 4-4
Dvoje lepih stanovanj
v solnčni legi, vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta, se za avgust odda na Dunajski cesti št. 60. 1603 4—3

H*

Ženitna ponudba.
Samostojen obrtnik in hišni posestnik, star 36 let, vdovec s 4 malimi otroci, se želi poročiti s primerno izobraženo in varčno žensko z dobrim srcem do otrok, staro 40 let. — Na premoženje se ne ozira. — Le resnične ponudbe, če le mogoče s sliko, pod šifro: Pridne roke in dobro srce, poste re-stante, Novo mesto.	1608 3-2
Nova
hisa *
pripravna za gostilno ali obrt, stoji poleg okrajne ceste, ki vodi na kolodvor, se pod ugodnimi pogoji proda iz proste roke. Zraven spadata tudi 2 obsežni njivi.
Več se izve pri Kmetij, društvu v Dobrepoljah.	1534 6—5
GLRNZINE da najlepše V
likano perilo.	\
Zlate STetiaje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Najbolj, kosm. Zobo-^
čistil, sred- ------- **
stvo ___ _____ ___
Izdelovatelj Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7

Dobro domače vino
po gld. 22*—, rdeče in belo, prodaja Vinko Vanic, vinogradnik, Krapina.
1578 - Vzorce pošilja zastonj. - o
Odda se radi prevzetja večje trgovine takoj ali s 15. septembrom t. i. dobro idoča
mala špecerijska trgovina
v Ljubljani z vsem inventarjem po zelo zmerni ceni. — Kje, pove upravništvo »Slovenca".	1635 3—3
4 kolarske pomočnike
proti dobri plači in
4 učence
sprejme takoj v delo
Anton Sedlar, Koiar, iiouo mesto.
1609
Ustanovljena I. 1888.
Tovarna pečij.
Ustanovljena I. 1888
založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov.
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA, — Trnova, Opekarska cesta, Veliki stradon štev. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini in sl. občinstvu svo|o ve lilco zalogo najtrpefnejiih m sicer od najmodernejših preianih in poljubno barvanih do najprfprostejiih
prstenih pečij 1181 m-1«
različnih vzorcev kakor: ranaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izveiban. Ceniki n. zahtevo brezplačno in franko.

f Odlikovan z zlatim zaslužnim križcema krono.
prva češka
C. kr. priv.
orgelj in harmonijev
tovarna J, Tuček=a, Kntnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje) piano in pianino najmodernejše konštrukcije.
Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—14
Ustanovljeno 1869. 3—5 letno jamstvo.

Vožnja traja" _ __ _ __ dni g dni V a*rs*a pnlil^ pQ^nj^
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zaraienimi velikanskimi parnimi
Pojasnila daje zastopnik Cgm\in
Jjubljana j^io^Ke-ur.ce stv.28
Odhod iz Hubljanc vsaKj ponedeleK;torek in četrteK tednu.
GIMNAZIJSKI KOIIUIKC
benediktinskem samostana u it. Pavlu
v lepi, zdravi legi v Lavantinski dolini na Koroškem.
Javna popolna gimnazija.
Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. — Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
C. kr. oblastveno potrjeno 20104 ucilišce za Krojno risanje
branja <Jcsifi
Ljubljana, Stari trs Jt.28.
e Dobi se tudi kroj po životni meri.
tU
S
2 lepi stanovanji
obstoječi iz vsako po 3 sob, predsobe, kuhinje, jedilne shrambe, vse se zapre z enim ključem, dalje klet, za četrtletno na-jemščino po K 179 20, se oddasta s 1. avg. Stanovanji sta v visokem pritličju in 1. nadstr.
s prostim razgledom v neki novi hiši. Pojasnila na Bregu št. 10, II. nadstr. zadaj.
Orehe . . .
362 1-1
suhe gobe kumino
spioh vse dež, pridelke
kupi Anton Kolenc v Celju.
Dobro ohranjen
filasoulr naprodaj
po nizki ceni.
Poizve se: Poljanska cesta št. 38
1606	(v trafiki).
2-2
z vso gostilniško opravo na kolodvorski cesti v Mengšu. Na razpolago je salon, kegljišče in senčnat vrt. — Poizve se v Mengšu št. 2. 1638 3—3
Hiša na prodaj
v Mengšu št. 5. Pri hiši je sadni vrt, nekaj travnikov, njiv in gozda. Na željo se kupi lahko tudi več zemljišča. Hiša nova, na glavnem trgu, pripravna za vsako obrt.
Poizve se istotam št. 2. 1637 3—3
Postavno zavarovano.
ItCH DIEHI AjtoMttirBitaf
jLTMMvtftUNfc
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Thierry]ev balzam
z zeleno znamko „redovnicaM. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenic« s patent, zamaškom K 5'— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazil«
Droti vsem še tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3*60 8e pošlje le proti povzetja ali denar naproj. — Obe domaČi sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. NaroČila se naslavljajo na :
Lekarnar A. Thierry v Pregrad/ pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih
drogerijah. 86 52—
Y najem se odda
prodajalniški
lokal
lahko tudi s stanovanjem zraven župne cerkve v Št. Vidu pri Za-tičini pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri lastniku gosp. Ivan Končina, Gorenja vas pri Zatičini.	1645 2-2
S Č-T^ t=f rP/\xrni.ini 8
Tovarna
za
M	M
*
►K
i Franceta suiseljna §
1! nn Bregu, poita Borovnica, Kranjsko, g,
ggl	izdeluje
* 0 vsakovrstne stole o *
A	A
od preprostih do najfinejših po £ W najnižjih cenah brez konkurence. ®
® llustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj W £	in franko.	Z Z_ I®
05145498
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
r Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
•ter. Ml. Dsnjr nt rod£eqJa a Motnimi podplati K 9-50.
Jtor. Ml I* Boicalf i angleškimi podplati K 18-66.
.ChickV
Pred. šter. 690. Irtaovina ■ iiranlMi
podplati K 6-—. Pred. štev. 720 Isti k lakovine K * 30.
dobavlja kot znano najboljfte čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. itevllka.
Zunanja narošila ppoti poV.z©tju Ceniki brezplačno la poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se Kamenjajo.
III
FlblP LAZAR
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
■■■■■■BHIMMV
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
velifio zalogo m &> □a na ca ca Rišnc oprave
i? mehkega in trdega lesa. vsakovrstnih stolov, miz, madrace* in žimnio. — V zalogi imam veliko izbero
Krst (mrfvašRifi irug)
od najpriproslejše do najfinejše in pa po najnižjih cenah br«< kunkui-eiice!
832 1)
Ivan Ogrin
oblastveno konces zidarski mojster in stavbeni podjetnik
na Vrhniki (Kranjsko)
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem interesovanim kor-poracijam, da sem povečal svojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil.
Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodarskih poslopij, cerkva, šol itd in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd.
Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1207 13-7
I
I

rodpisiGfc ima v »alogi najraznovrstnojšo trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvna plašče, kaatnle, pluvlale, dalmatika, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
•ploh vse, bar ae rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tadi vezenje, prenovljenje »ture obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji eeni bandera in vso drugo obleko.
Preč&Btite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih »sirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpo&tenej&o postrežbo in najnižjo seno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo.' Najodličnejšim apostovanjam se priporoča 2803 26—2?
Ana Hofbauer,
ImeJIteljica zaloge cerkvene obleke, orodja ln posode
v Ljubljani, Wolfove nlioe 4.

.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s ihraalai Pred. itev. 653. Sabakid K.
podplati K 9 —.	, , 667 I«. Boicalf K ir—
Pred. štev. 746. Glasgow Cherreau ■	, , 610. Lakovina K 13-—
močnimi podplati K 11-—.	(1323 19)
Naprave za električno luč in gonilno moč SfiafiB:
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje
izdeijujejo- Tehniški in elektrotehniški biro
£ouis <3atz S (Bo. Wunaj
860 26-10
Vri. 12., Kirchengasse 43.
RAZGLAS.
ju
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni Soli za
šolsko leto 1907/8 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vlože tu sem svoje prošnje, podprte z nacionalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predložč slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dne 23. julija 1907.
Ravnateljstvo trgovske šole«
Artur Mahr,
1648 3-2	imejitelj zlatega zaslužnega križa s krono
mm.
p
4)
•C 0)
■ v............ ■ "
m&vsz k
v,
0
N
1
iMm
Najcenejšo in najhitrejša vožnjo v Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda "	iz
□ Breme no HejHork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Vfilhelm d. Grosse. mm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri ž6i8 52-36
Edvord Tavčar-ju, o Kolodvorskih ulicah 9-35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Ppstrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadna države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko B&IHmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Podružnica	c. kr. privil.
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani
sprejema deposite v upravo in v varstvo, izplačuje brez provizije kupone in izžrebane
efekte, oskrbuje brezplačno revizijo pri žrebanjih in oddaja
%
pod lastnim zaklepom stranke.
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izbor no pivo. — Specialiteta: ,Salvatorc (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
pcjnljatue no dem sprejeme resteureter „J(erednege T)eme" g.	(Telefen 82.)
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50-21
A	T*	744 62—19
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14 Odlikovan a zlato kolajno v Parizu 1504.
Odlikovan z zlato kolajno in križcem • Londonu 1905.
rSE5;^™'" tfuWjKcJ]eLe
Iz trpežnega la sslldnega blaga pa nizkih oenah.
0posvTo%°)izgotovljene obleke.
»osebno na haveloke v največji izberi po najniijib cenah.
lobii (teij nnlform avatrljskega aroitu itlunlsklh aridnikir
Zahtevajte zastonj
la fraako mol »lihi, baf.le llaatrjaaa (lavni cenik t od 3000 llkaal *a«h vr.t alkMnaiUh, arebralk ta ilntlk ai i leamko Boeuep«, Haka, Onega, Zcfcafflu>aa»a, filubilte tikat ladl mk ml »lldnlb tlalala ia ittknb p« Inlr.ta tovaralikLH eeaNk.
Nlktl. umom. ara......K »'—
•M. Rotkopl palca« ara .... .
. . črna |ckl. rcaa.ara . 4'— lak. Iialr. Rsikopl pal. ara . , i — Oaldla ita. ara .Lan«' kataaft , rM orabr. . . .Olorli"	. 14C
. „ . dvojni plitR . . IS-M , aklcp. rcrliica z /Infclca aa ptra ta karab., 15 £r. trika „ J — raika Tala alkcl ara a aldra i „Lnaa" kolia|caa . . 10-50 HI • kakaalca K (-50, badllka K 1(0, kabta|aka ara K >•— ivarcvaldika ara K 1)0. ■a nako aro Matas piamea« j am.tr al ■Ikak rtalkol Kuaaaa «ovolJe»a, »11 4«aar aaaaj:
Vm Mvaru u are HaitB« Konrad v llont? 17M (Bribc) <t. 654, Češko. 190- ftl
« Pri nakupovanju
z=z suknenega = in manufakturnega 1 blaga =3
opozarja na terdka
HDGO IHL
v Ljubljani
Spitalske ulice štev. 4.
m M-n
Velika naloga ■■■ i:
suknenlh ostankov.4
o
fl>oooc
§ Najkrajša ia najcenejša UOŽIlja«AlMiKO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat ca mesec vožnjo 6oz Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje hladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odslej štev. 26, od juž-nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri /\ „Starem tišlerju". 320 ifi—22 V
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto.
ie priporoča prei. dnhovHiai m
izdelovanja
carfivanifi
para~
mantev.
289 16—45
to
CT3 U O
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. udstr. (Medijatova hiša),
Izdeluje oel* ornata kazala t vseh liturgičnih barvah, plnvljala, obha-JUna bnrsa, fttola in vie za iluibo boljo potrebna stvari, priproat« in najfineje, kakor ie glasi naročilo, t svilnatem in zlatem veie njo. — Izdelaj« tudi bandera ia baldablna ter iirrfuje viakovratno •o r k t • n o parilo iz pristnega platna. Tporablja tamo dokra blaga, cena pa aege&nestl alzka, zagotavlja trpeino, vestno delo ia hitro postrelbo. Prenovljenje starih paramentov tadizado-voljno prarzana
1
Zbirka i homofonih in polifonih siladb za citre |
Komp. Jos. Formanek, Strakonice, Češko.
V samozaložbi:
Romanca.....K 120
Souvenir......1 20
Gavota........160
Valse rondo in mazurka „ 160
La coquette ......120
La capricieuse . . .„120
Te moderne in od najboljših glasbenikov priznane skladbe so vsakemu razumljive in izvedljive. Večje polifone skladbe pa so v „navodilu" popolnoma razložene. — Pri direktnem naročilu poštnine prosto
1604 4—2
TffMniinttn brezplačno dopošil;atev mojega ilust lUlILcVUJLC cenika z nad IOOO alikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek.
Slika 1/2 nav. velikosti.
611 18
Št. 365
srebrna dam-ska remont, gl 3*50
St. 322
srebrna moška remont. 3-50
Št. 337.
srebrna s sidro 16 kamnov 5*— dvojni plašč 6-50
Št. 341, srebrna s sidro dvojniplašč 15 kamnov, posebno močna 7—9-50
Anion Rlffmnnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., stajerako.
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice
vnajnovejžih faconah in v velikih izberah
pri poroča 112 52—28
Ivan Soklič.
Pod trančo St. 2. Postaja elek.železnice.
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHl V Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kob. met. K19-50 jelkove „ 30 „ „ „ „ K 18*50 borove „ 30 „ „ „ „ R 18— hrastove „ 30 „ „ „ „ R 38 — „ ploha „ 8 „ „ „ „ R 70-
pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode 1/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	225 43
Cementarna na Pešati A« Z A J E C p. Ool pri Ljubljani.
Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah.
Preč. cerkvenim predstojni&tvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje mn7ait nlnŠPO v raznih barvah (do 5) in okus-jn hodnike, krasne	JJIUOUU njh vzorcih po K 3-5 za 1 m2.
brušene^inpdirane ..marmornate mozaik plošče",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imitiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	64i 18
Proračuni zastonj in franko. Ceniki in vzorci na zahtevo.
Patent	26—19 6«t5cbcK
rttlj-gtermt
asbestnl cementni SKrlU
Eternif tovarne LUD1IVIG HATSCHEK
Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjen^Hn vniarjl,1cljut>uje*vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. m^mmmmm Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte! — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornlce portlant cementa Dovje In v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami. Zaloga in zastopstvo^ Novem mestu Jos. Košiček.

51 &
m Slovita, moderno urejena m 269 is tovarna
IjG.SKRBIC
^ Zagreb, Ilica 40
^ priporoča svoje obče poznate solidne in cene k^ žaluzije, lesene in A platnene rolete, le- W >1 sene in železne za- Lro tvorniceza izložbe
in prodajalne, j&J ter prosi, naj slavno p. n. W občinstvo obrača vedno K^ večjo pozornost na to so- iWi
lidno tovarno. Ceniki ln proračuni na zahtevo zastonj.


3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence t kakovosti!
5 kron!
Prva ivlo&rska aistem Roskopf patent remont, nra a •Idro z masivnim solidnim antima-gnetlšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazal iščem (ne papirnato) z var stveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastim okovom, ianlr-pokrovom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14'—, s sekundnim kazalcem K 6-—,3 kom. K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 50, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 13 50, 3 kom. K 38-—.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brea odbitka.
Razpošilja po povzetju
1166 20-9
prva tovarna ir & Hanns Konrad
c. in kr dvorni v založnik v Mostu (Brux) štev. H57 (Češko). Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. - Ustanovlj. 1887. Bogato iluntr. ceniki n nad Sooo slikami se na m»-Afero pobijejo itatla ln franko.
Trgovina z oblačilnim blagom t
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti „Ti&lorjove gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 ">2—35
Marija RovSek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne"
n M
t e
E <
fOT Najcenejša vožnja v Ameriko. Igt
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 52—«7
>
3
9
W tt
SOT Najcenejša vožnja v Ameriko, "jfif	|
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje!!
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo
patentna dimniška dvojnata vrata s trojnatim proti ognju
(C. kr. avstr. patent štev. 26.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. — Pojasnila daje
1505 7-2	L. Sfricel, dimnikarski mojster.
Patentna vrata se dobivajo v železninskih trgovinah gg.: Golob, Wol-fove ulice; Golob, Mestni trg; Nagy, Vodnikov trg; Sušnik, Zaloška cesta; Stu-pica, Marije Terezije cesta in Križevniški trg; Schneider-Verovšek, Dunajska cesta. — Naročila sprejema tudi L. Stricel.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po pat. zakonu, n
jps^gg varnim zatvorom.
Stavben*, aoetni ii konstrukcijski kljnčaničaritr*.
v
Hldrallčne vidre In sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškov« ulici 4
priporoča sa slavnemu občinstvo In prečastlti duhovšinl v Izdelovanje vseh v to stroko spa-dijočih predmetov: Učno omreije na stroj, obhajila* mize, ograj« na mirodvora obmejno omreije, veina Trata, balkoni, verande, stolpne krite, itedlhtike, strelovode, telesna okna, telesne stole itd. gpecUaliteta; valjl&nl xastorl ln šolnine plahte po najnovejšem sistema s samodvigalnlmi e 1509 62—59	oporami bres vijakov.
Seb. Unterhuber
v Ljubljani, Dunajska cesta 73 nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljeno 1870.
lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870.
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Telefon št. 237.	priporoča se	Telefon št. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo ; cementne cevi
(rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in poštnine prosto.	1179 30-9

o|3U33|bu ohsunjBj UI a!au}0||nu atiJAzi as a[uBA3fB|8A
U| I||A>jdOd — 3|3jap 3SA A ZOAZJ — -)3| g OAlfOJOd — |t|J)SAV |Ujn[ A HUJHAO) U[}3A[UN '
= 3 l-ajo^f	3. »o
•H. Kjo ° ]=• - ni w w	jr-1
s^st.^s-B.gs^g: 3 s.
Š. 5- = S" I -S S o g »
a s -v ? - g
rx' D)
« '


Pivovarna J: PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulioe ?
priporoča
izvrstno marčno pivo
- v sodčkih In steklenicah. ——
tvrdka, - Uttaa. prsi II« M
Vr.Š
tipeue
prlparota »tl«Si»llll tabtittli Ilir alavnaaa ikdiHvi
lajamčeno pristne žebelno-rošCen« sviti
■■ aerkev, ,o|riki la proaaalja,
rolieni zvitke, Izbornl mid-pltana«
ka|l dobiva * ataklaalcab, ik«|ah ta ikallk t pal|abal n»
koitl Ur pocanl. ■apa|a u tail viak tat mti t panjih, .odčklh, kakor tati tank ta anho aatorja, pa kolikor aiogoia »liokl (tal. ■a afella aaraiUi aa lopi« priporoča la iifalivlja tataa ta pailaaa paatraM.
Uio 12—t fcJUBUJJfcflA.
Prešernovi (Slonov*) ulica T. Perleseva kila
Velik uspeh! :::::: Nepričakovan učinek!
1000 in 1000 dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emm; Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Zieglor, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl>OV
VV* Manol
milo brez sode
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev.
Manol se dobiva v škatljah po K I"—, K 2' — v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodižkova ulica 548.
fjUfflr V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Ko r bar ju, droZeriji.	568 25—17
Najcenojio
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najbolfil kakovosti slavnemu p. n. občinstvu to preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg Štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. ms te-« m Popravila to6no in oeno. m
KE
OSREDNJA BANKA
ČEŠKIH HRANILNIC,
Vlog« m kaajiiic« I« rs6ns 4 t to 4'/, %. Kupovanj« is prodaja trads. papirje*. Uprava la &nvalaa zaloga braipla6ao<
1., fifpliifentr. 22.
___(Ustfedni banka 6eskyok spaKtelan)
Posojila okrajom, naatom, obiiiam Is drugim favnim korporac^em proti amorflzacifi aa In '/<1. npravne pr1ito|bine. Financiranj« Javnih podjetij. Emisija lastnik 4*f. ban« kevalh »bligaoij, kater* silvalo pupilarno dgnraost is »c smejo rabiti za vsakovrstne kavči)«.
^ Dal. kap. TjMMOO1-
- Ttatnmt : ^parsbaaka».
S Deponiranja kavcij la z vadij rasalh mt
•	Eakonl aseajlc ium
deaaralh aavodev.
•	Bukovo« lafornaclj« In svele brcsplata«.