teto LXXD, st. 294 **»«»• pUf.B« « »ton* - du totceMb tn UmOk Prels - Cena t 2 Dr«daUt*« «pr»»»i Ljubljana, Kopltul«« t Telefon IK1-VH. lleuiu aaroAnlna n lu. — Cek. ra*. Ljubljana 10.650 u naročnino la 19M* sa Inserat«. Izključno ta •topstvo sa oglase 1» Italije lo Inosomatvai 0P1 S. A. MIlan o. B»k«pl««i •• rniimk DECEMBER-1944 >®a 23 SOBOTA Deutsche Angriffsspitzen dringen weiter vor Mehrere Briickenkopfe iiber die Ourthe gebildet — St. Vitli in konzentrischem Angriff gefnllen — Sowjets bei Stuhlweissenburg aufgefangen — Neuer feindlicber Grossangriff in Kurland Aus dem Fiihrerhauptqunrtier, 22. Dezember. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In Siidbelgien vvurden anch gestern alle Versuche des Feindes, unseren Angriff zum Stehen zu brin-gen, zerschlagen. Von den feindlichen Stiitzpunkten, die eingesehlossen hin-ter unserer Front zurtickgelassen vvurden, ist gestern S t V i t h im konzentrisehen Angriff gefallcn. Die Besatznng vvurde gefangen genommen. Unsere Angriffsspitzen drangen vveiter nach Westen vor nnd bildeten mehrere Briickenkopfe iiber die Ourthe. Im Raum Stavelot entvvickelten sich schvvere Kampfe mit feindlichen Panzfrkraftcn, die nns dem Ranm Aachen herangefiihrt in unsere Nordflanke zu stossea versuehten. Auch im mlttleren Luxemburg ist unser Angriff in gutem Fortschrei-ten. Durch iiberraschende Vorstosse schncller Verbande in die riickvviirti-gen Verbindungen erlitt der Feind schvverste Verluste. Unsere Erfolge in Belgien haben die feindliche Fiihrung gezvvun-gen, starke Verbiinde aus den bishe-rigen Angriffsfronten abzuzichcn. Vor Aachen konnte der Gegner dnlier nur eine Reihe von vergebiichen Fess-lungsangriffen fiihren, an der Saar niusste er sogar seine Briickenkopfe bei D i 11 i n g e n und E n z d o r f riinmen, um vveitere Verbande freizn-bekommen. Im Raum von B i t s c h hat der F?ind seine Angriffe nicht fortgefiihrt, nordvvestlich W e i s s e n -h u r g vvurde er aus einer Reihe von Bunkergruppen gevvorfen. Im O b e r -e 1 s a s s vvird vvestlich Kaysers-berg heftig gekampft. London und Antwcrpen la-gen anch gestern unter stiirkstem Be-schuss. Am Kleinen St. Bernhard kam es zu ortlichen Kiimpfen, die mit einem Misserfolg der feindlichen An-greifer endeten. Nordostvvarts Faenza in Mit-t e li t n 1 i e n haben die feindlichen Angriffe an Starke nachgelassen. Im Raum von Bagnacavallo gelnng es dem Gegner erst nach zahlreichen schvveren Angrifren unsere Truppen in einem schmalen Abschnitt auf das Nordufer des S c n i o zuriickzudrilk-ken. An den Brennpunkten der Abvvelir-schlacht in U n g a r n setztcn die Bol-schewisten ihre Angriffe mit starken Infanterie- und Panzerkriiften fort. Bei Stuhlvveisscnburg und ostlich des Velencze-Sees vvurden die feindlichen Angriffsgrunpen nneh geringem Gelandegevvinn durch Gegenangriffe unserer Panzer aufgefangen. 35 feindliche Panzer vvurden in diesen Kampfen vernichtet. An der slovvakischcn Siidgren-ze konnten bevvcgliche sovvjetische Krafte ostlich des mittleren G ran durch eine schmale Frontlticke in niirdlicher Richtung Bogen gevvinnen. Bei Szeczeny und am oberen S a j o scheiterten feindliche Dnrch-brnchsversuche bis auf geringe Ein-briiche. Auch siidlich Ka-schau vvie-sen unsere Truppen starkere. Angriffe des Gcgners ab. In K n r 1 a n d trat der Feind in den Morgenstunden des gestrigen Ta-ges siidvvestlich und siidlich Frau-e n b u r g nach Trommelfeuer erneut znm Grossangriff an. Znm dritten Male hielten unsere dort kiimpfenden Divisionen dem Ansturm der Sovvjets stand. Nur in einzelnen Abschnitten gelangcn den Angreifern geringe Ein-briiche, um die noch schvvere Kampfe im Gange sind. Deutsche Sclilachtflieger nnter-stiitzten die Kainpfe des Heeres besonders im nngarisehen Raum. Begleitende Jiiger schossen 18 feindliche Flugzeuge ab. Weitere 56 Flng-zeuge vvurden durch Luftverteidi-gungskriifte iiber dem Knmpfraum in Kurland zum Abstnrz gebracht Britische Terrorflieger griffen Orte im vvestdeutschen Raum so-vvie im Ostseegebiet an. Vor al-lem in T r i e r nnd Bonn vvurden Wohngebiete starker getroffen. Die Nordameriknner vvarfen ohne Erdsicht Bomben in Siiddeutsc hland. Zimska bitka v Belgiji se ugodno razvija Berlin, 22. dec. K zimski bilki v Belgiji piše vojaški sodelavcc DNB-ja dr. Max Kruli: Kljub zamolčanju doseženih ciljev postajata obseg in potek nemške zahodne ofenzive vedno jasnejša. Če so sedaj objavili, da so nemške čete vdrle globoko v Ardene ter na široki črti prekoračile važno prometno cesto od Liega proti jugu do Arlona, lahko smatramo, da imajo Nemci trdno v rokah ozemlje med to cesto in izhodiščnimi postojankami, no da bj bilo pri tem kaj povedano o nadaljnjem napredovanju v zahodni smeri. Nekaj preostalih ameriških odpornih gnezd je brez pomena, posebno ker jo bilo nekaj najvažnejših teh odpornih gnezd ob Eifelu z njihovimi več tisoč mož močnimi posadkami medtem že likvidiranih. Iz sedanjega napredovanja še ni inožno sklepati o strateških ciljih tega velepodviga feldmaršala von Rundstedta, in to tem manj, ker nudi velika gibljivost njegovih motoriziranih in najmodernejšo oboroženih oddelkov veliko možnosti prostega gibanja ter obkoljevalnih manevrov. Prav tako lahko smatramo, da še niso bile poslane v boj vse na razpolago stoječe napadalne divizije. Ofenzivni valjar pa so vali naprej ter goni sovražnika proti dolini Maase. Nemški oddelki obstajajo iz srpočitih in osveženih "pehotnih divizij ter iz edinic, ki posedujejo oklepnike najnovejše vrste. Oboroženi so s posebnimi protitankovskimi topovi ter motoriziranim topništvom, ki ima izredno gibljivo ognjeno moč. Kot izredno učinkovita so se zopet izkazala nova bližinska bojna sredstva, ki ee jih lahko uporablja tudi za napad. Merodajno vlogo igrajo tudi veliki oddelki lovskih jat, tako da so- vražna letalska nadmoč no prido do izraza. K temu pa tudi pomaga vreme. Nemško letalstvo postaja vedno močnejše, čeprav Še ni doseženo ravnotežje z nasprotnikom. Iz uspeha nemških pomorskih bojnih sredstev pred izlivom Schelde je razvidno, kakšna vloga je namenjena nemški vojni mornarici v tej ofenzivi. Iz plena ler ujetnikov je razviden obseg zloma sovražnikovega boji-šča med Aachenom in Luxemburgom. Lahko smatramo, da jo bilo doslej popolnoma razbitih ie S sovražnih divizij, medtem ko je 7 nadaljnjih zaradi prenaglega umika že močno zdesetkanih ter so jih morali že nadomestiti z oskrbovalnimi ednicami. Ker pa traja ofenziva že šesti dan, se bodo verjetno sedaj pričeli sovražni protiukrepi, s čemer so bo pričela druga faza zimske bitko. — Zmanjšano bojno delovanje nn težiščih ostalega liojiSča je dokaz za to, da odvzema sovražnik iz teh odsekov divizijo ter jih pošilja na glavno bojišče. Sovražni protiučinki bodo prišli naravno do izraza najprej na obeh krilih ofenzivnega bojišča ter bodo hoteli s temi protiukrepi najprej ogrožati boke. Nasprotnikove mere postajajo že vidne. Vendar so nezadostne, dokler se Eisen-hovverju ne bo posrečilo uspešno upreti velikopotezni obicolitvi zaradi čelno nn-padajočih nemških oddelkov. Zaradi sedanjega položaja pa se bodo pomnožile sovražnikove težkoče pri oskrbi ljudi in gradiva. Zaradi to ugotovitve m zaradi ojačene bojne morale nemškega vojaka, ki je zopet v močnem napadalnem zaletu, lahko nemško vodstvo z mirnim zaupanjem pričakuje višek bitke. Negotov položaj skoraj štirih armad na belgijsko-nizozemskem pod- Nemške napadalne osti predirajo naprej Napravile so več predmostij preko Orthe — St. Vith padel v osredotočenem napadu — Sovjeti prestreženi pri Szckesfehervarju — Nov sovražni velenapad v Kurlandiji Fuhrerjev glavni stan, 22. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil jav- 1,a V južni Belgiji smo tudi včeraj razbili vse sovražnikove poskuse, da bi naš napad zaustavil. Od sovražnih oporišč, ki smo jih pustili obkoljena za našo bojno črtiš, je padel včeraj S t. Vith v osredotočenem napadu. Posadko smo njelL Naši napadalni klini so prodrli dalje proti zahodu in napraviU več pred-tnostij preko Ourthe. Na področju Stavelota so sc razvili težki boji s sovražnimi okkpniškimi silami, ki so prišle z aach epskega področja in skaiale udariti v naš bok. Tudi v srednjem Luksemburgu naš napad dobro napreduje. S presenetljivimi sunki brzih oddelkov v zveze v zaledju je utrpel sovražnik najtežje izgube. Naši uspehi v Belgiji so prisilni sovražnikovo vodstvo, da je odtegnilo z dosedanjih napadalnih bojišč močne oddelke. Zato je mogel napraviti nasprotnik pred Aachenom le nekaj brezuspešnih napadov, s katerimi je vezal čete, ob S a ari je moral izprazniti celo svoji predmostji pri Dillingenu in Enzdoriu, da je oprostil nadaljnje oddelke. Na področju B i t s c h a sovražnik ni dalje napadal, severnozahodno od W e i s s e n b u r g a pa so ga vrgli Nemci iz skupine bunkerjev, V zgornji Alzaciji se bijejo zahodno od Kayserberga siloviti boji. London in Anyers sta bila tudi včeraj pod najmočnejšim ognjem. Ob Malem Svetem Bernardu je prišlo do krajevnih bojev, ki so se končali z neuspehom za sovražne napadalce. Severnovzhodno od Faenze v srednji Italiji jc popustila jakost sovražnih napadov. Na področju Bagnaca- valla je uspelo nasprotniku ielo po številnih težkih napadih, da je na ozkem pasu potisnil naše čete na severni breg S e n i j a. Na žariščih obrambne bitke na Madžarskem so nadaljevali boljševiki svoje napade z močnimi pehotnimi in oklep-niškimi silamL Pri Szekesieher-varju in vzhodno od jezera Valenc-ze so naši cklepniki s protinapadi po malenkostnem napredovanju zaustavili sovražne napadalne skopine V teh bojih smo uničili 33 sovražnih oklepnikov. Ob slovaški južni lneji se je posrečilo gibljivim sovjetskim silam napredovati vzhodno od srednjega Hrana skozi majhno vrzel na bojišču v smeri proti severu. Pri S z e c z e n y j n in ob zgornjem Saju so se izjalovili razen malenkostnih vdorov vsi sovražni prebijalni poskusi. Tudi južno od Košic so odbile naše čete močnejše sovražne napade. V Kurlandiji je pričel sovražnik včeraj zjutraj po bobnečem ognju jugozahodno in južno od Saldu j a znova svoj velenapad. V tretje so naše tamkaj se boreče divizije vzdržale sovjetski navil. Le na posameznih odsekih je uspelo napadalcu napraviti majhne vdore, za katere divjajo še težki boji. Nemški borbeni letalci so zlasti na m a d ž a r s kem prostoru podpirali bo'e vojske. Spremljajoči lovci so sestrelili 18 sovražnih letal. Nadaljnjih 56 letal so sestrelile nad bojiščem v Kurlandiji protiletalske obrambne sile. Britanski strahovalni letalci so napadli kraje na zapadnonemškem področju ter na ozemlju Vzhodnega morja. Zlasti v Trierju tn Bonnu so bili močneje zadeti stanovanjski predeli. Sevrnoamerikanci so vrgli, ne_ da bi videli zemljo, bombe na južno Nemčijo. Uspehi nove italijanske moniariee Berlin 22. 12. Po času krize, ki je nastala zaradi izdaje nad italijanskim narodom je težko preizkušena in izdana italijanska mornarica zaživela novo življenje z novimi vernimi in zvestimi mož-| mi, da bi se zopet podala v hoj proti I naravnemu sovražniku, ki ogroža življenje Italije v Sredozemlju. Kakor je razvidno iz nekega govora I maršala Graziania nekemu mornar, polku I odhajajočemu na bojišče, je potopila re-| publ'. mornarica s bojnimi in napadalni-f mi čolni v tem letu na Tirenskem in na i Jadranskem morju 4 korvete ter torpe-dirala eno križarko in en rušilec. Na zemlji se je borila mornariška pehota s sodelovanjem nemške mornarice v prvih 1 črtah za obrambo obale. Divizija >San | Marco« je na bojišču, en bataljon je bil i! na nettunskem bojišču ter je branil Rim, i 9 mornariških bataljonov sodeluje pri operacijah prttti tolpam, ostali mornariški bataljoni pa varujejo življenjfko važna področja proti terorističnim napadom tolp. Separatistično gibanje na Trst. Separatistično gibanje na južno-italiijaasklb otokih je postalo 6eda.j tako močno, da ne zahteva za Sicilijo le ločitve od Italije, temveč 6e hoče poleg toga tudi razrešiti vseh zvez z evropsko celimo, piše »Deutsebe Adria-Zeitung«. Zahteva siciliijekih separatistov je sedaj usmerjena k taki draavnopravni in gospodarski ureditvi, kot jo imata Malta aLi pa Kuba. Na nekem zborovanju v Maco-merju so že sklenili, da bodo osnovali posebno »S&rdljisko banko«. Komunisti m socialni demokrati so ic.korisliii priliko, da so zahtevali »demokratizacijo upraven. Rundstedt je dobil prvo rundo Madrid. >Dočim molči Berlin na običajen način ter raje dela, kažejo vesti iz zavezniškega tabora veliko začudenje, ki ga je izzvala nemška zahodna ofenziva«, piše ravnatelj lista »Informaciones«. Ako priznava >Daily Exprcs«, da je von Rundstedt že dobil prvo rundo in ako označuje >Times« ofenzivo kot resnično nevarnost, potom ne more nihče več zanikati vojaškega presenečenja, pravi pisec. Mnogo večja pa jo v anglosaSkem tal hitu moralna posledica, ker so označi'' zavezniški pro-pagatorji Nemčijo kot raztrgano, demoli-zirano in že kot mrtvo. Mnogi narodi, čeprav so bili včasih gospodarji sveta, rabijo zelo veliko časa, da spoznajo svoj propad. Stockholm 21. dec. Spričo nemžke ofenzive na zahodu, ki jo občutijo Angloamerikanci kot največje presenečenje, je bil londonski dopisnik >Stockholms Tid-ningena« prisiljen ugotovili, da ni niti najslabši pesimist predvidel takega razvoja. Še pred tremi meseci bi bili ozna- čili moža, ki bi dvomil, da vojne za Božič ne bo konec, kot nepoboljšljivega pesimista. Danes pa so božični prazniki pred vrati, a z nflmi je prišla nemška ofenziva, ki je najjačja nemška ofenziva v zahodni Evropi od pomladi 1940. dalje. Ako ujioštevamo različna politična mnenja o Grčiji, Paliji in Poljski, vidimo, da jo položaj zelo zapleten. Zato ni čudno, ako je prišlo božično razpoloženje v Angliji precej iz ravnotežja m ako kaže gotovo trpkost. Za optimizem, katerega so v Angliji tako zelo gojili, predstavlja nemška ofenziva hladno prho. Angleški narod se sprašuje, ali j bil angloameriški glavni stan o pravi moči nemške vojske prav tako slabo poučen, kot so bili to nekateri zavezniški vojni dopisniki. 2cneva. Parteki radio poroča, da eo odrcdiilo zavezniške oblatiti da emejo iz varnostnih razlogov in spričo akulnih dogodkov prekoračili belgijsko mejo samo osebe, ki imajo vojaške naloge. Uspešni etamki bja na Madžarskem Berlin, 22. dec. Na Balkanu je bil sovražni pritisk v splošnem majhen. Med obrambo šibkejših sunkov so doseglo nemške zaščitnice zahodno od Sijenice ler ob cesti Užice—Višegrad stavljene dnevne cilje. Na področju južno od Vukovarja je moral nasprotnik zaradi nemških proti-sunkov opustiti več krajev in zahodno od Drine so nemške čete z energičnim posegom zlomile odpor močnejših tolp. Na Madžarskem so bila težišča med Blatnim jezerom in Donavo, nadalje med donavskim kolenom in južno mejo Slovaške ter loku med Sceszen>jem in dolino Ilernada južno od Košic. Med Blatnim jezerom in Donavo so prešli boljševiki na obeh straneh jezera Velencze v pričakovan napad s približno 10 strelskimi divizijami, ki so jih podpirale številne baterije ter oddelki borbenih letal. Cilj tega napada je Szekesfehervar ter tu pričeta dolina s severnim delom gozda Bakony. V prvem navalu so dosegli Sovjeti krajevne vdore. Protinapadi za odstranitev teh vdorov so v teku. Boii so divjali še vso noč ne da bi prišlo do kakšno odločitve. Drugo žarišče je bilo severno od Budimpešte. Tu je poskušal sovražnik s stalnim dovažanjem svežih sil prodreti porski grebei^ med kolenom Donave pri Vat zu ter južno slovaško meto. Zaradi nemških protinapadov so se razvili me-n in j oči se boji, med katerimi so Nemci odvzeli Sovjetom veČino pridobljenega ozemlja. Posebno siloviti boji so divjali za kraj Scob, ki leži tik severno od Donave. Dopoldne je vdrl sovražnik v kraj, toda s takojšnjim protisunkom so ga nemške čete zopet vrgle iz njega. Popoldne je sovražnik ponovno vdri v vzhodni del kraja, toda tudi tokrat so prešle nemške četo v protinapad. Tudi severno od tod je prišlo do trdih gozdnih bojev, pri katerih so madžarski padalski lovci in nemški pionirji osvobodili zopet več krajev. Ob Eipelu je prodrl sovražnik pri lpoly-su z okle pni Skiriii oddelki proti zahodu in severozahodu. Nemške čete so prestregle sovražne napadalne skupine ter uničile 10 oklepnikov. V večernih urah pa so boljševiki ponovno napadli. Med Scesze-nyjem in gornjim Sajom skušajo Sovjeti nadaljevati z obkolitvijo pogorja Matra in Buekk. Nemško čete so se uspešno uprle, tako, da je sovražnik le malo napredovali. Velik delež na dosedanjem obrambnem uspehu severnozahodno ml pogorja Matra ima 4. SS policijsko-oklepniška [frenadirska divizija pod poveljstvom SS-Slandar-tenfuhrerja Ifarserja. Kljub že večteden-skim bojem je prestregla ta divizija v nedeljo globlji sovražnikov vdor ter vrgla Sovjete s protinapadi nazaj na njihove izhodiščne postojanke. Nadaljnje napade je izvedel sovražnik južno in severnovzhodno od Košic da bi zasedel dolino gornjega 1'ernnda. Tudi tukaj so ga nemške čete s protinapadi odbile medtem ko so nemški lovci in grenadirji zaprli severno od ceste Užhorod—Košice neko tamkajšnjo bojlščno vrzel. Z ostalih odsekov vzhodnega bojišča ne javljajo o nobenih po-mebnih bojih. Gospodarska kriza v Romuniji j ^rSi?S Iv^SB Trst. G o? podanika kriza v Romuniji ( Marques. Churchill je v svojih govorih postaja po vkorakarnju sovjetskih čet ved- ! dokazal, da spada Grčija v angleško in no večja. Cene 6taluo naraščajo, buka- -..... reška vlada pa ne more zajeziti inflacijske nevarnosti. Živila so se v zadnjih tednih podražila za 300 do 400 odstotkov. Prebivalstvo postaja vedno bolj nemirno. Ženeva. Posebni dopisnik lista 'Tribune de Geneve« poroča iz Bukarešte, da jo razpisala romunska vlada novo veliko posojilo Njegovi pogoji so značilni za romunske finančne težave. Vsakemu podpisovalcu obljubljajo oprostitev davčnih bremen ter kot nagrado en na-poleondor, ako bo prevzel najmanj 250.OCO lejev posojila. »Kot črede živine« Lizbona. Po poslednjih Churchillovili go\orili ni nobenega govora več, da so Poljska v sovjetsko cono. Prizadetih narodov pa prav nič niso vprašali, v katero vplivno cono bi raje prišli. Toda to danes, ko predstavljajo narode kot črede živine, resnično ni nobenega pomena. Churchill jo govoril v svojih govorih samo o tem, kaj so sklenili v Teheranu, ne pa o tem, kaj si narodi ki so bili objekt dogovorov resnično želijo in hočejo. Na Atlantsko listino niso nič več mislili in Roosevell sedaj trdi, da sploh ni bila nikdar podpisana. rofiu ter ameriškim vojakom doslej malo znani umiki so laktorji, ki pome-njajo več kot posledice utesnitve bojišča ter silijo sovražnika, da nastopa z vsemi silami in čim hitreje. 2cnevn V nekem uvodniku k Rund-stedtovi ofenzivi na zahodnem bojišču piše list »Times«: »Ne bo lahko odvzeti Nemcem iniciative«. Berlin. »Iz nemške ofenzive moratno razvideti, da nobena vojna ni dobljena, dokler ni padel poslednji strel. Tega se morajo zavedati vsi oni, ki govorijo in* dolnjo, kot da bi bila vojna že dobljena.« Ta evet je podredil svojlan bralcem list »New York Times« v nekem razmotrl-vanju vojaškega jioložajn na zahodnem bojišču. »Quo vadiš Europa« Bern 21. dec. »Basler Naehriehlen« prinašajo člnnek narodnega svetuika Oerija, ki piše: »Francosko-sovjetskl pakt nam kaie neprijetno jasne smernice glede odgovora na vprašanje >Quo vadiš Europa?«. V besedilu pogodbe manjkajo teritorialna določiln o razdelitvi nemškega ozemlja v primeru zmage. Francozi se morajo delati presrečne, čeprav vedo, da se bo nekoč naravna sila obupa nad takimi ba-rantavci z deželami obrnila proti slabšemu partnerju, proti njim. Pred Angleži pa vstaja 6ivo strašilo boljševizma in jih sili, da se pokore kremljevlm Je-ljami.« Kdor sodi spričo tega uklanjanja o Churchillu slabo, naj se dobro zaveda, kaj grozi temu držnvniku, ki ga preganjajo vsi psi v primeru, ako bi hotel znova odstraniti sovjetsko želo. Da bi rešila zunanji videz, se bo Anglija trudila, da se s Francijo zedini. Angleški tisk prinaša že sedaj neumne članke, ki se tolažijo z govorjenjem .o možnosti naglo sklenitve pakta do Gaulle-Churchill. Ojačen klic po Mussoliniju Ženeva, 21. dec. O resničnih rnzme-rah v Italiji, ki so jo zasedli Amerikanci, nain priča članek v angleškem časopisu »Truth«, ki vsebuje značilno priznanje, da je spričo razmer pod Bono-mijevo vlado klic po Mussoliniju vedno bolj glasen. List piše: Razmero v zasedeni Italiji jasno pričajo, kako napačno je bilo, da so dobili »rdeči pretepači« sploh možnost političnega razvoja. Zavezniki so sami kr.ivi. da zahtevajo danes številni Italijani znova Mussoliniju, ki naj bi njihovo domovino rešil iz krempljev množice. Roosevelt o »trdi poti« Stockholm, 21. dec. Dočim smo bili doslej vajeni Roosoveltovih velikobesednili napovedi o skorajšnjem koncu vojne, se jo zdaj predsednik potrudil, da je ameriškemu narodu previdno prikazal novi razvoj v popolnoma drugi luči. Svoje pre-uranjene napovedi blaži Roosevelt z vsako izjavo, ki jo poda. V božični j>oslaniri ranjenim ameriškim vojakom je moral izjaviti, >du !>o pot, ki čaka Združene države še nadalje huda«. Kako drugače zveni vse to, kot pa prejšnje izjave Washing-lona o »blisovitem pohodu v Berlin.« I»ti Roosevelt, ki koraka roko v roki z boljševiki, inorečimi duhovnike tn ru-šečimi cerkve, isti hinavski in pretvarjajoči se Roosevelt, ki je naročil svojim letalskim gansterjeni, naj bombardirajo častitljive s-tolnlce, se je povzpel v svoji božični poslanici ranjencem do v nebo vpijoče trditve, »da pietakajo ameriški vojaki svojo kri zato, da bi zopet po vsem svetu vzpostavili pomen božičnih praznikov.« Londonski Poljaki protestirajo Stockholm 22.12. V zvezi z londonsko-pol jsko debato ter v zvezi z stališčem, ki ga je zastopal list »Times«, ki se je trudil bagatelizirali britansko garancijsko obljubo, je moral sedaj objaviti isti list pismo veleposlaniku poljske begunske vlade pri britanski vladi Raczynske-ga, ki jc napisal, kakšen vtis so imeli londonski dogodki na Poljake. V pismu piše, da je treba ugotoviti, da bi bila dolžnost Anglijo, da smatra Poljsko kot enoto ter da ne smatra poljske vlade v Londonu kot zastopstvo gotovih skupin poljskega naroda. Glede ' vprašanja garancije se ne da zanikati, dn je dala Velika Britanija Poljski garancijsko obljubo, čijo učinkovitost brezdvomno ni ugasnila. Razen tega očita v tem pismu listu »Times«, da je namerno znižal število onih vojakov, ki živijo pod sovjetskim gospodstvom. Medtem javlja »Mnnchesler Guardian«, da se bo izolacija poljske begunske vlade v naslednjih dneh še povečala Diplomatski dopisnik lista piše, da je v kratkem pričakovali sporočilo, da je do Gaullovn vlada de faclo priznala lublin-ski komite. O tem so se zedinili ob priliki de Gaullovih razgovorov v Moskvi. Madrid, Severnoameriška admiraliteta sporoča, da je bila zaradi sovražnikovega delovanja potopljena na pacifiškem bojišču 23.000 tonska petrolejska ladja »Mis-sissinewa«. Zaradi uvedbe nočnega tlela v tiskarnah opozarjamo cenjene naročnike, da se v nočnem času poslužujejo naslednjih telefonskih številki Za uredništvo »Slovenca« št. 23-62 Za uredništvo »SI. doma* št. 23-65 Za Ljudsko tiskarno št. 23-6? in št. 23-61 Mran Of »SLOVENEC«. »oEofa, 23. aeecmljrn 1014 Štev. 294 Cf?' le lito pyeS©ml! bmzd® Ksnrunisfi sasr.i razkrivajo velik razkroj mad svojimi tolpami - Svoj zadnji poziv domoferaniain, naj prenehajo z ksrbo, so oLjaviii prsdvsem zato, da bi s tem dvignili moralo v svojih vrstah Kdor je vzel besede komunistične lažnive agitacije pred 15. septembrom resno, se um bo čudno zdelo, da so komunisti sedaj še enkrat začeli pozivati domobrance na prednjo in da sedaj postavljajo »zadnjic rok na 15. januar. Vsak bo moral tudi priznati, da pri komunistih ure ne gredo v redu. 7.o 15. septembra je komunistična agitacija govorila, tfa bije domobrancem IJ lira za prestop k tolovajem. Sedaj pa so komunisti, ko je l>il poziv za 15. september brez uspeha, kar naenkrat pozabili na svoje besede in postavljajo rok na 15. januar. Torej bo po novem šele takrat 12 ura. \snkdo pa. ki ima zdravo pamet, bo ob tem komunističnem igranju s pozivi uvidel. da v komunistični kuhinji ne more biti vse v redu. Kaj ni v redu? Ali jc Tito že 15. sep-Vnibra vedel, dn ne bo uspel? Brez dvoma je to vedel, in vendar jo tako sveto zatrjeval, da je to njegov zadnji poziv. Kaj ni v redu? V redu niso komunistične tolpe. Agitacija za predajo domobrancev je namreč bolj namenjena tolovajem kot pa domobrancem, snj so komunisti že 15. septembra videli, da se domobranci za njihove besede šo zmenili niso. Komunistični tolovaji so namreč strašno že naveličani beganja po gozdovih, vseh >e prijemlje malodu.šjc in strah pred domobranci. Komunistični komisarji so že na vse načine poskušali tolova-ie zopet navdušiti zn novu zločinstva. \ič ni pomagalo. Sedaj poskušajo z »zadnjimi« pozivi domobrancem za predajo. Kdor po/na nevzdržen položaj med komunističnimi tolovaji, bo razumel, zakaj jo Tito požrl svojo obljubo o zadnjem pozivu zn 15. september in /nkuj je sedaj izdal nov »zadnji« poziv z rokom do 15. januarja 1945. Po-"lejmo nn kratko, kakšen jo položaj komunističnih tolp. Kakšen je položaj na Štajerskem Komunistični listi in letaki, ki jih tolovaji trosijo po Dolenjskem, so Lili, preden so prišli na Dolenjsko komunistični štajerski mobilizirane!, polni hvale, kako lepo se komunizem razvija na Štajerskem. Kakor hitro pa «o bili na Dolenjskem s silo prignani Štajerci, so komunistični lažnivci kar Tez. noč prenehali hvaliti svoj rožnat položaj na Štajerskem. Kakšen je položaj na Štajerskem? V pojasnilo naj navedemo nekaj odlomkov iz pisma -višjega« komunista, ki je moral služ-" berto obiskati komuniste, ki se klatijo po štajerskih gozdovih. »Presenetilo me je vaše pismo, v katerem pišete, da moje delo na Štajerskem ni bilo najboljše. Pišete mi da sem prišel v stik s pnr člani Ob. K. SKOj-n; s tem je mišljeno predvsem, da se nisem sestal in pogovoril s celotnim Ob. K. SKOJ-a. Sejama in pogovorom ni prisostvoval samo en član Ob. K. SKOJ-a - tov. Olga -Danica, ki pn kljub temu, da je bila večkrat pozvana, ni mogla zaradi pre-trganih vez priti iz Kozjega in ni bila moju krivda, če ni bil en član prisoten na seji. Mislim, dn od štirih trijo člani s sekretarjem ni tistih »par čla-v«... Ob. K. SKOJ je veliko prešibek za sedanje razmere in položaj. Saj pod Štajersko pokrajino spacfa 900.000 ljudi. Vršiti ne more nalo^, ki so stavljajo predenj, z vedno večjim toletoni in razmahom organizacije. Ker se elnni razgubijo po veliki pokrajini in ne morejo priti v krutkem času zaradi razdalje in slabih zvez skupaj, je nemogoče, da l)i_ se vršile 14 dnevne seje, skorajda niti mesečne. Saj porabiš samo za srednje potovanje 8—10 dni. Za kooptiranje v Ob. K. SKOJ pridejo zaenkrat v poštev samo nekateri sekretarji OK-jev, ki so pa skoraj nujno potrebni na okrož-jih.« t »Sklicana je bila seja agitpropa. Ugotovljeno je bilo, da agitprop ni deloval kot bi moral. Razen 5 Številk pokrajinske »Mladine«, ki jih je izdal pred meseci, ni izdal nobene druge literature in prop. materiala. Ponatisnjena ni bila niti ena številka centralne »Mladine«, čeprav ie bilo to sklenjeno na seji Ob. K. SKOJ... Izdelana jc bila 1. številka »Mladega tovariša«, katerega srno vzeli iz tiska, ker še zdaleka ni odgovarjal, da lil lahko prišel med mladino.« To pismo je tolovaj Leon zaključil: »Ne mislite, da sem se s tem pismom opravičeval, ampak sem prikazal položaj tak, kot je v resnici bil. O tem sem govoril tudi s sekretarjem Ob. K. KPSJ tov. Primožem.« Tnko razrvane razmere so med komunisti po štajerskih gozdovih. Enakost v komunističnih tolpah in Primorci Znano je, kako komunisti povsod o-rnanjajo, da bodo le oni prinesli v družbo enakost in bratstvo. Kakšna je enakost med navadnimi tolovaji in komisarji, je tudi dobro znano. Kako malo pa komunisti cenijo primorske nasilno pobrane fante, nnm kaže okrožnica komunističnega komisarja 15. tolovajske divizije, ki piše v okrožnici na podrejene sledeče: }IV. Partija in SKOJ sta odgovorna, da bodo pravilni odnosi do tovarišev s Primorske. Do sedaj m> Be dogajale nepravilnosti do njih, da so jih zmerjali s »Primorcem«, jih psovali in pretepali. Vsi organizirani morajo z novinci tako s Primorci kakor s Štajerci Socialni študij - priprava za ©kovo »Preizkusni primer za Evropo« Eden opravičuje grško pustolovščino Ženeva 21. dec. Grški krči britanske hankrotne politike so bili v gredo znova predmet razprav v Spodnji zbornici. Namestnik laburističnega vodje Green-\vood je označil Grčijo kot poskusni primer evropskega političnega reda, ki ga propagirajo zavezniki. Obenem je moral priznati, da je izzval razvoj pri milijonih Angležev največje začudenje. Namesto da bi rešili v Grčiji vprašanje lakote, so vsejali seme za bodoče vojne. Laboristič-ni poslanec Bevnn je grenko pripomnil, da so 6e Britanci tamkaj, koder »o pristali kot osvoboditeHi, izrodili vočeh Grkov v tirane. Britansko vlado je v debati v Spodnji zbornici zastopal predvsem Eden. Zunanji minister je še enkrat poudarit soglasje zaveznikov v vprašanju brl-tan. intervencije v Grčiji, ki ga je Churchill že prej ugotovil v kratki pripombi. Nato je predvsem podčrtal, da je bila tudi Moskva poučena o britanskem sklepu vkor-akanja v Grčijo ter da ga je odobrila. Eden je hotel olepšati vso akcijo s človežanslcimi motivi. Dejal js, da bi v Grčiji sicer izbruhnila lakota. Sedaj, ko se je izrodila britanska politika v splošno zmedo, bi Angleži radi naknadno prikazali vse kot čiovečanski eksperiment za boj proti lakoti. Toda tudi to, kar je mogel Eden pokazali na tem področju, ie vsekakor zelo sramotno. S pomočjo Rdečega križa so poslali nekaj živil. Bilo jih je »presneto malo«, je izjavil Eden sam, kl je poudaril, da je treba spor na vsak način končati, ker sicer grozi tragedija lakote in bosta eden do dva milijona Atencev izpostavljena gladu in kužnim boleznim. Zbornico je pripravil na dokončen britanski bankrot v Grčiji, ko je zahteval vlado z odgovarjajočo udeležbo upornikov in ko je pristal tudi na razorožitev različnih vojaških formacij, katero so zahtevali uporniki. V Grčiji sami Je zmeda na političnem polju še večja. General Plastiras je oznanil zahteve EAM-a kot nesprejemljive ter je ponudil svojo d emisijo. V vprašanju regeniskega sveta čakajo še vedno na dokončno odločitev kralja. »News Chro-nicle« poroča, da išče kralj Jurij t Angliji kako podeželsko posestvo, da bi se tamkaj naselil. Amsterdam. Reuter poroča iz Aten, da so tamkaj izvedeli, da brzojavke grškemu kralju, v kateri mu priporočajo imenovanje remonta, ni podpisala vsa Pa-pandreujeva vlada. Trdijo, da Jo to brzojavko podpisal zgolj Papamdreu. Ministri in ostali grški politični voditelji so se nami obrnili na kralja in so baje izrazili nasprotno mnenje. Ulnnl' I, alm. Kot javlja Reuter iz Aten, 90 očistile britansko čete do Četrtka dopoldne približno tretjino mesta. Večina Klasovih čel. okrog 20 do 25.000 mož, so rilo generala Scobleja, da bo napadel Elasove topove, kl bi streljali v Pireju ali v Atenah z vsem razpoložljivim orožjem, je v četrtek zjutraj poteklo. Doslej" ni še nobenih poročil o nadaljnjem razvoju zadeve. Ženeva. Zunanji minister Eden je podal danes v angleški Spodnji zbornici nadaljnjo izjavo o Grčiji. Kakor javlja agencija Reuter, je pozval poslevodeči predsednih delavske stranke Grenvvood Edcna, naj omogoči božično premirje v Grčiji. Eden je dal najprej le izmikajoč odgovor, kl pa ni zadovoljil članov Spodnje zbornice. Ko je stavil odposlanec de-laa-ske stranke Cooks točno vprašanje ali ne bi mogld umakniti ultimata ELASovim četam za en teden, je Eden odgovoril: »Naš cilj ni imeti en teden mir, marveč dokončno rešiti to zadevo.« Stockholm. Kako javljajo »United Prese« iz Aten, so napadla britanska letala ELAS-ove strojniške postojanke pri zaporu Averoff ter razrušila najmanj eno teh postojank. Padalci in oklepniki so napadli neko ELAS-ovo topniško postojanko v Atenah. Ženeva. Britanski lovski bombniki eo z raketnimi izstrelki obstreljevali ELAS-ovo postojanke pri zaiporu Averoff. Padalci din oklepniki eo napadli nek 7.5 cm top ELAS-ovih čet na trgu Amoooias. M A, W Kratka poročila Berlin. Da bi prikrila zavezniški javnosti presenetljive uspehe nemških čet, Je javila britanska Služba dne 20. decembra, da so zaplenili zavezniki neko povelje, ki pravi, da je treba izvesti nemško ofenzivo s severnoameriškimi vozili, orožjem in z ameriškimi znaki. Z nemškega vojaškega mesta pripominjajo, da ni Izdala nemška vojska nobenih »ličnih povelj, prav tako niso uporabili Nemci ameriških znakov. Milan. Ob priliki nekega letalskega napada je bil ubit dolgoletni fašistični poljedelski minster Taseanari. Tassanari Je bil eden najbolj zvestih Ducejevih pristašev ter eden najsposobnejših gospodarskih voditeljev dežele. Stockholm. Kakor javlja agencija Reuter iz Oumgkanga, je priznal generalni major Mac Lure, šef generalnega štaba poveljnika ameriških sil na Kitajskem Wedeirmayerja, da Združene države trenutno ne morejo nuditi Kitajski večje pomoči, čeprav označujejo pomoč Cung-kiuga kot nezadostno. Tokio. Tridenet ameriških letal jo v Četrtek dopoldne napadlo Mukden ta Dai-ren. Letala eo naletela na silno proti-obrambo ter so morala z velike višlme brezciljno odvreči bombe. Po dosedanjih poročiti i h so sestrelili štiri bombnike. Po- sodelovati n ne dopustiti, da se bodo oni grupirali.« N8 čudnega ni, da so številni štajerski in primorski mobilizirane! neprenehoma prijavljajo in prodajajo domobrancem. Neprestan beg pred domobranci je povzročil razkroj med komunisti V dokaz za to, naj navedemo nekaj stavkov iz zaplenjenega poročila Partijskega komiteta XV. tolovajske divizije. »Kar se tiče v splošnem Partije, je opaziti, da bo je te oprijela neka utrujenost in oportunizem. Posebno le to opaziti pri nekaterih partijcih. V divizijski pri-hvatnici 6ta bila kaznovana dva tovariša zaradi nediscipline. V XII. SNOUB pa sta bila dva pomočnika politkomisarja iz II. bat. istotako kaznovana z opominom zardl neaktivnost dela... Tu Je treba poudariti, da Stabl bataljonov, kakor tudi štabi brigad niso posvetili dovoljne mere temu. Kar pa so delali, je bilo vse površno in šablonsko. Opaža se, da naš nižji kader »ploh nima še prave izgradnje, temu jo vzrok največkrat to, da se borci odvojijo posebno v borbi.« »V IV. in V. brigadi je SKOJ v tem obdobju nekako popustil in jo nastalo nekako malodušje... Po nekaterih brl- Sadah v zadnjem času primanjkuje soli. ar so tiče obutve in obleke je posebno pereče vprašanje obleke v IV. in V. SNOUB. V zadnjem času se je zvišala tudi ušivost v posameznih brigadah.« O bojih komunističnih brigad pa poroča Isti Divizijski partijski komitet: »V zadnjih akcijah, ki jih je imela naša divizija, smo doživeli neuspehe zato, ker partija ni dovoljno pripravila moštva, drugič zato, ker sama ni vložila v borbo silo, katero bi morala. Predvsem je bila krivda v izvrševanju danih odredb in sicer to, da niso poskrbeli, da bi zasedli pravočasno položaje la se dovoljno osl-gurall, tako pa je sovražnik uspel z napadom.« Kakšna razlika med komunističnim tajnim poročilom in komunističnimi lističi ln letaki. Takšno je stanje v komunističnih tolpah. Kljub razkroju in neprestanim porazom pa komunisti še hočejo udarne domobranske skupine razkrajati. Vsakemu pametnemu človeku se zdi to smerno in vendar je to edino sredstvo, da politkomisarji ie vzdrže skupaj komunistične tolpe. Ne morejo sicer razkrojiti ali pa celo k sdbi pritegniti domobranskih čet, vendar s takim počenjanjem vsaj popolnim za-slepljencem še naprej slepe nevedne oči. Komunisti vedo, kako morajo govoriti: »Govorimo med tolovaji o razkroju domobranstva, kajti na ta način bomo edino lahko mogli odvrniti pogled tolovajev od razkroja med nami.« Toda tudi to ne bo zločinskim komunistom ohranilo življenja. Medtem, ko govore o zadnjih pozivih na predajo domobrancev, se njih lastne vrste vedno bolj razkrajajo. Tok časa nas vleče vso drugam kakor k študiju. Večina ljudi je preveč zaposlena s svojim poklicnim delom, da bi ei mogla utrgati se kaj časa za študij. Komur pa vendarle preostaja prost čas, je pogosto prisiljen, da ga porabi za reševanje tisoč drobnih vsakdanjih skrbi. Mnogokrat, kar priznajmo, porabljamo svoj prosti čas za brezplodno politiziranje v stilu nekdanjih kavarniških omizij. Le malo je takih, ki bi si tudi v teh časih znali utrgati kakšno uro za resen in vztrajen študij. Lahko da so zdi večini ljudi nespametno dandanes še govoriti o študiju. Če Je ta miselnost splošna, je le znamenje, da si še nismo na jasnem, po kateri poti bo treba iskati po vojni rošitev neštetih vprašanj obnove. Lo preveč se vdajamo utvaram in mislimo, da bo vse filo gladko, da se nam bodo rešitve kar same ponujale. Vsi vemo, kakšno neizmerno Škodo nam je povzročil komunizem v našem narodnem gospodarstvu. Vse lo bo tr&-ba z dolgotrajnim, žilavim delom popravljati. Že za to delo je nujno potreben študij. Poznati moramo najprej dejansko škodo, če Jo hočemo popraviti. Ne zadošča pa poznavanje dejanskega položaja. Treba Je marveč imeti pred očmi cilj, kaj hočemo doseči z obnovo, in po-zuatl način, ki ga bomo uporabljali za dosego cilja. Dobro poznanje cilja in sredstev naše gospodarske obnove pa nI mogoče brez študija. Vendar obnova, o kateri se toliko govori, ne bo omejena le na čigto praktična gospodarska vprašanja. Morala bo v marsičem spremeniti tudi dosedanje socialne odnose po načelih socialne pra-. vičnostl in ljubezni. Treba bo naložiti lastnini nekatere omejitve in dati delu pravice, ki mu gredo. Določati prave meje v teh 6tvareh pa more le oni, ki ta pereča vprašanja tudi študira. Pij XI. je v socialni okrožnici Quadragesimo an-no dejal, da »opravljajo koristno in vee hvale vredno delo tisti, ki se trudijo, da bi določili notranje bistvo teh dolžnosti (op.: dolžnosti lastninske pravice), pa meje, ki jih lastninski pravici sami, njo rabi ali izvrševanju lastninske pravice postavljajo potrebe socialnega Božitja« (Qua. a., 48). 2e neštetokrat je bil zavrnjen neresen ugovor, da Ideološko razpravljanje ne pomaga nič, ampak Je potrebno le delo. Delo brez določene smeri je nujno neuspešno, ker ei sploh ne more postaviti cilja. Postavljanje cilja je namreč že razpravljanja. Osnove vsakemu delu morajo biti splošna vodilna načela, ne posamezni praktični ukrepi. To nam kažo tudi dejansko življenje. Osnove gospodarskega Liberalizma niso morda zakoni to aH one države, marveč nauki teoretikov gospodarskega liberalizma. Osnova komunističnega gospodarstva so Marxova splošna načela, ne morda posegi boljševikov v rusko gospodarstvo. Res je kajpak, da načrti ostanejo na papirju. Oe jiih nihče praktično no izvaja. Prav tako pa je res, da nihče ne more v življenju izvajati načrta, ne da bi ga imel prej v glavi. Ce pa si hoče ustvariti načrt v glarvd, mu je potreben študij. Študirati je dolžina socialna vprašanja zlasti inteligenca zaradi svojega vodilnega položaja, ki ga ima v narodu. A študij nikakor ni potreben samo Inteligenci. Pi naši narodni obnovi bo moral sodelovali vsakdo. Tudi kmetje in delavci sami bodo morali urejati vprašanja, ki ee jih tičejo. Zalo se morajo za obnovitveno delo tudi pripravljali e študijem. Važno je, da zberemo za študij prave vire. Poznati moramo predvsem socialna načela, ki jih oznanja Cerkev. Slovenci imamo dovolj možnosti, da se z njimi seznanjamo, saj imamo prevode papežkili socialnih okrožnic. Ni še daleč čas, ko so tudi nekateri katoličani zavračali te okrožnico e posmehom. Njihovo početje je bilo pogubno in posledice Še prihajajo nad naa. Nauk, ki nam ga dajejo pretekle zmote, nas mora zmodriti. Iščimo resnice o socialnem vprašanju pri Cerkvi, spoznavajmo in študirajmo to resnico, kaj1,i le tako Jo bomo mogli tudi uvajati v življenje iu si ustvarili lepšo dni v p ilu<" no« ti. Seda] so prišli na vrsto tudi terenci! Koministi iz brigad ropajo sedaj tudi že pri svojih terencih in jih prisilno mobilizirajo Begunci, ki so v zadnjih dneh decembra pribežall v kraje, ki so pod varstvom domobrancev, pripovedujejo, da bo pri komunističnih ropih prišli sedaj na vrsto tudi torenci. Kar so tt komunistični zlo-činci-tarenci do3lej svojim nedolžnim lo-jakom pripravljali, so je sedaj zvrnilo tudi nanje. Ce bodo komunisti ie nadaljevali s tako brezobzirnim ropanjem dolenjskih kmetij, bo kmetom kmalu zmanjaa^ hrane. Zato pa se ob vsakem komunističnem ropu dviga iz vasi jok nesrečnih mater ln otrok, kl kljub smrtni nevarnosti obtožujejo brezobzirne zločince, ko ti jemljejo lz hleva zadnje živinče. Zato pa so komunistični tolovaji pričeli sedaj obiskovati tudi hiše terencev in »jemati na posodo«. Seveda so zločinski terenci naenkrat izgubili vse navdušenje za »narodno« stvair, za katero so se do sedaj borili Na vse načine skušajo izvrtati, da tolovaji lz brigad ne bi obiskovali njihovih hiS. Vse tairnanje terencev nič ne pomaga, Komunistični tolovaji so lačni, zato nič ne gledajo, kje vzamejo, samo da dobe. r.iasovin ciu, uuiuk -u — '----------- -- ,------ _ ., drži sedaj v severnem delu mesta. Sva- I vzročema škoda je zelo majhna. Ko so komunisti zadnjikrat ropali v Loškem potoku, so ropali tudi pri terencih. Kom. terenec z domači imenom Špelčar se je zato pritožil. Pa mu je vodja tolovajske tolpe odgovoril: »Tudi terenci si lahko stisnejo pasove«. Spelčar mu je v jezi hitel odgovarjati, naj tudi tolovaji po brigadah malo stisnejo pasove, a dobil je odgovor, da mu je kar sapo zastala: »Ti, tovariš, greš takoj z nami v brigado, da se boš navadil življenja.« Begunci z Dolenjske pripovedujejo, da komunistični tolovaji ob najnovejši svoji prisilni mobilizaciji pobirajo v tolovajske brigade tudi terence. To nam potrjujejo tudi poročila z domobranskih postojank, kamor je poleg drugih beguncev pribe-žalo mnogo terencev, ki so se umaknili pred »vabili svojih tovarišev v brigadi«. Tako so se tisti, ki so toliko časa izdajali komunističnim rabljem mnoge Slovence, sedaj rajši predali domobrancem, da jih doleti pravična kazen, kakor pa da bi šli v tolovajske brigade. Dovolj jasen primer, kakšna bo na koncu usoda tistih, ki so komunističnim tolovajem hlapčevsko služili, samo da bi od tolovajev imeli korist. Javorovica - za komuniste nesrečen kraj Komunistični roparji eo na Javo-ricl dožlvli že svoj tretji porazi frvi poraz So pretrpeli letos 16, marca, akrat je na enem samem mestu obležalo 164 tolovajev. Komunisti se po tem porazu dolgo niso upali približati vasi. V začetku septembra so očividno pozabili na svoj prvi poraz in so zopet prišli v vas ropat. Domobranci so jih napadli V spopadu je obležalo 155 komnuistov. Od drugega poraza so se komunistični roparji pazljivo izogibali te gor-janske vasice. Obiskali so Jo Sele v začetku decembra. Ljudje so videli, da bodo komunisti prišli tudi v to za komunistične tolpe tako nevarno vas ropat, saj ti narodni odpadniki breeobzirno ropajo po dolenjskih vaseh le vso jesen. Kmetje so se bali ponovnega komunističnega obiska; vedeli »o, da bodo komunisti uporabili vsa način«, samo da bodo kmetije čim bolj opusto&ll. Po gorjanskih vaseh je dobro znano, na kakšne načine komunisti prikrivajo ali pa »olepšavaio« svoje zločine. Tako je naprimer znan primer komunističnega nasilstva, kakor eo ga tolovaji pokazali pri nekem posestniku na Polhovnici. Ponoči so priili h kmetu in zahtevali, da mora z njimi. Ker kmet ni mogel uiti, so ga prijeli in tirali pred tolovajsko komando. Tam mu je politkomlsar deial, da ga tepusti, če takoj prinese 5000 lir. Nesrečni kmet, ki ni imel toliko denarja, si je moral težke tisočake izposoditi, da si je rešil življenje. Ko pa je tolovajem denar izročil, so mu dejali! »To si dal kot narodno posojilo in danes lahko greš domov.« Takšna so torej »posojila«, ki jih morajo mnogi dolenjski kmetje dajati tolovajem. V strahu pred takšnimi posojili so bili kmetje Javorovice, ko so jih v zadnjem času obiskali komunisti. Tudi to pot je bila vasi sreča naklonjena. Domobranci s šentjernejske postojanke so kmalu zvedeli, da eo komunistični tolovaji v bližini. Pohiteli so ia njimi In v bližini Javorovice udarili po nih. Komunisti eo bili kmalu poraženi in so zbežali. Na kroju boja j* ostalo 8 mrtvih tolovajev. Tako so junaški domobranci zopet rešili eno slovensko vas komunističnega ropanja, obenem pa so že v tretje pokazali tolovajem, kako nevarno sa je potikati okrog te gorske vasice. Varčujte z vodo! Za Ravensko domačijo Močno nas ju pretresla vest o u -nadni izgubi zvestega protikomuni-stičnega borca pod-narednika Strazi-ičarja Jakoba. Pred dobrim letom dni je moral zapustiti svoj tako lepi rodni kraj, majhno vasico pod Javornikom — Zcl-še pri Cerknici. V svoji okolici Je Ja-eno spoznal, kam vodi delo komunističnih »osvoboditeljev«, se -je že v začetku pridružil protlkomu-ntetičnlm borcem in bil vzor pravega domobranca. Bil je med prvimi lz cerkniške okolice, ki se je neustrašeno postavil v bran proti onim, ki so hoteli pahnili naš narod v prepad. Vedno je imel v mislih svojo tako ljubljeno Notranjsko ln le s težkim srcem Je gledal razdejanje, ki ga je povzročila peščica komunističniii delomrznežev. Ko Je bil še med nami, nas Je t odločno besedo navduševal, naj vztrajamo v borbi do konca. Sedaj pa nas njegova žrtev kliče k še večjemu naporu v boju proti komunizmu. Ljudska univerza v Gorici Dne 18. t. m. so se v Gorici začela slovenska predavanja na Ljudski univerzi. Prvi je predaval gimnazijski ravnatelj dr. Joža Lovrenčič. Pred njegovim predavanjem je bil kratek nagovor, ki je slovesno uvedel ta predavanja ter oznanil načrt vseh predu-vunr, ki so določena. Predavali bodo: d^ Komar o dr. Antonu Mahnič« g prisebnim ozirom na današnje čase; profesor Pepgov bo predaval o ljudski prehrani med vojno; prof. Rado Bednarik bo obravnaval vprašanje: »Kako j]o Goriška menjavala svoje gospodarje in kai so ji ti nudili«; prof. Lenček Rado bo govoril o etnografiji ter o tem, kaj ta znanost pomeni za goriško slovenstvo; dr. Kacin se bo spominjal pisatelja dr. Ivana Preglja — glasnika našega tolminstva; vseučiliški profesor inž. Viktor Gostiša bo s filmom razlagnl pohod skozi moderen premogovni rudnik; dr. Joža Lovrenčič bo poslušalce seznanil z Valentinom Staničem, ki je bil prvi slovenski kulturni delavec na Goriškem; o narodnem gospodarstvu na Goriškem bo govoril inž. Rustja, zanimivosti iz šahovske zgodovine pa bo pripovedoval prof. Jože Šorli; prof. Rakovec bo predaval o doživljanju '» vrednotenju umetnin, prof. Oton Muri pa o antiki. Po uvodu je spregovoril prof. dr. Joža Lovrenčič o Simonu Gregorčiču ter o njegovem pesniškem ustvarjanju. Občinstvo, ki ga je bilo polno, zlasti slovensko dijaštvo je bilo pofrio-števil.no zastopano, je predavatelja bogato nagradilo ter sklenilo enako navdušeno obiskovati tudi vsa drupa slovenska predavanja. f 2 Trutn Smrt pod tramvajem. Dne 19. decembra je okoli poldneva na utaci Ietria vuz cestne železnice podrl 66 let starega mož;'.. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kamor pa ni prišel več živ, ker Je siromak med vožnjo že izdihnil iz Gorice Umrli so v Gorici: Perla Marija, 84 letni kmet Jožef Pavlin, 83 let star.i La/vra Stefančič, roj- Staudiinger, 67 let stara B.eatrica Franz, roj. Bradašk«, 86 let stara Alojzija Doljak, roj. Gerbic, 84 let etaira Emilija Siilvestrelli, roj. Bartol, Dal-maazi Renato, Franc Maroatica, Ada Bu1.-fon, Alojzij Chinese, 48 let stari kovr.6 Kodelja Rudolf, 70 let stari upokojenci' Červ Martin, tri leta stara Hrovatin Lav-ra, uradnik Vkicenc Candeloro, 21 let stari Vid Jervolin. Vinske cene v Gorici. Urad za nadzorstvo cen v Gorici je določil vinu tele cene: v gostilnah ee vino toči po-44 lir Liter. Pri preprodajalcih je cena 40 lir za Hier. Vino pa mora imeti vsaj 9 od-etoikov alkohola. Navodilo 2 ozirom na diolnost da bi bile nli Sriliki bombnega napada razrušene vn ovodne naprave bi postala delno ncu porabna tudi stranišča na vodno izplako-vanje. Da se omogoči njihova uporab'' morajo biti na razpolago v vseh stran ščih na vodno izplakovanje večje posodi' napolnjene z vodo. Tudi bo potrebno. popravilom ceste do skrajnosti zmanjšalo ropot. Vsi hočemo z božičnim obdarovanjem dokazati, da smo zrel narod NOVI GROBOVI ■f- Karel Kovič. Za vedno je zatisnil oči g. Karel Kovič, posestnik in krojaški mojster v Ljubljani. Blagega očeta bodo pokopali v nedeljo ob 2 pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. N. p. v m. I Vsem svojcem naše iskreno sožalje I OSEBNE NOVICE Poroka. V gredo sta se poročila v cerkvi ev. Cirila in Metoda znani slovenski znanstvenik-filozof dr. France Veber, redni vseučillškl profesor in gdč. Marija ŠH- bar iz znane bežigrajske družine. Za pričo sta bila vseučiliški profesor in član akademije znanosti in umetnosti dr. Franc Ramovš ter nevestin brat Tone Šlibar, Šolski upravitelj. — Slovesni obred jo povzdignilo občuteno prednašanje Mavo-ve Ave Marije, katero je zapela znana koncertna pevka Nuša Kristanova. Novo-poročencema želimo božjega blagoslova I Hudobni so bolj potrebni ljubezni kot drugi. V skrajni nevarnosti so in ljubezen jih bo dvignila. (Serttllanges). Koledar! Sobota, O. grudna: Kvatrei Viktorija, devica ln mučonica; Borvut, ^poznavalec; MardonlJ, mučeneo. Nedelja, H. grudna. 4. ndvontna; kva->trna: Adam in Eva; Hermina, dovlca. Operno gledališčei O p e r a i »Thais«. Rod O. Ob 17. D r a m a i »Matiček ae ion!«. Bed Sobot*. Ob 14. Kino Matira; »Njegov najboljši prijatelj« ob IS ln IS. Kino Unloni •TaUna ml ugajal« ob 16 tn 18. Klr.o Slogas »Skrivnostna hlia« ob 16 in 18. Lekarniška služba: N o i n o službo Imajo lekarne. mr. Bakarčlč, St. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva očeta 20; mr. Mur-mayor, Sv. Petra cesta 78. V Ljubljani umrli od 8. do 15. decembra: Lisjak Karolina roj. Kerstein, 90 lot, vdova zdravnika, Poljanska 16; \VeAsner Joeipiua, 85 let, učiteljica v p.. Kolodvorska 20; Srn-kar Marija, 83 lot, vpok. tob. tov., Predjamska 31; Fcfor Lovrono, 74 let, dolavoe, Japljova 2; Zajo Roza roj. Rossman, 68 let, soproga Inženirja, Groharjova 22; Kilar Ivan, 64 lot, davčni upravitolj v p., Vidovdanska costa 9; Sattler Ivana, 86 lot, vpok. tob. tov., Na Trati 4; Mauser Franjo, 53 lot, IScf-alok. Narod, iflod. v p.. Trnovski pristan 14; Bu-hadobntk Marija roj. Dolenc, 81 lot, lena rneat. pls. of. v p., japljova 2: Kovačlč Stnn-ko, 1 loto, sin služkinjo, Olglarjova 1; Tonit Maitlja, 78 lot, fin. pregl. v p„ Vidovdanska cesta B; Subej Erncat, 43 lot, bivši delavca, Vidovdanska 9; Kovačlč Alojzij, 1 leto, sin eiužkinjo, Clglarjeva 1; Nlčman Ceoillja roj. Mauser, 7J let, vdova mest. uslužh., Trnovski pristan 14; Selan Franc, 66 let, ključavničar, Japijova 2; Modio Dominik, 82 let, sin posestnika, Vidovdanska 9; Bolha Roza roj. Bašelj, 69 let, vdova železničarja, flosposvet-ska cesta 1.1. — V ljubljanski bolnišnici no nmrll: Hotlar Anton, 71 lot, trgovec, LJubljana, Frlškoveo 6; Korln Dragomlr, 21 let, Jegllčcva 5; TrontelJ Jožefa, 76 let, vdova drž. cestarja, Vrhpoljo 6, St. Vid pri Stični; Strueelj Ana, 31 lot, žena posestnika, Jo-melj 1, Gradac; Piši Štefanija, 43 let, ženn žol. uslužb., Poljo 115; 6kulj Marija, 63 let, kočarlea, Potnikova, Voliko Laščo; Kamnar Milka, 1 loto, hčerka tov. delavoa, Sadlnj.i vse S, Dobrunjei Hirš Josip, 42 let, uradnik drž. žol.. Kolodvorska 39| BošMČ Valerija roj. Hvala, 42 let, žena uradnika. Novo Jarše 64; Slurm Franc, 57 let, delovodja pri cest. nadz., Realjanska 4; Dobsljak Jernej, 88 let, gozd. delav.j Požar Jole, 89 lot, čevlj., Gorenja va« 50, Ribnica; Szak Frano, 41 lot, dolavec, Kozarfiče; Jeras Franoka roj. Isto-nl6, 28 lot, žena delavca, Modno 30; Kimat Milena, 4 lota, hči pošt. uslužb., Kožolje-va 18; Ličar Karol, 60 lot, zemljemerski •votnik v p., Grudnovo nabrežje 2; Smolnikar Ivan, 83 lot, delavoo, Skofja ulica 6; Iblančič Noža, 61 lot, žona hišarja, Corkni-ca 95, Logatoo; Nared Marija, 63 let, užlt-karloa, Malmete 4, Cerknloa-Lofratoo; Dariš Josip, 41 lot, delavec, Livada 3; Skubar Miroslav, 13 lot, ein fin. pregl., Brozovica 16; Hlarlnik Martin, 56 let, .Tosenioo, Kralja Te-tra trg 3, in Zoboo Noža, 63 let, Dol. vas 105. Opozorilo Obvezniki določeni sa transport dne 27. 12. 1944 ob-7 »jutraj bodo taposleui v okvirju »Piill-akcijec pri KID na Jesenicah. Obvezniki naj priueso » seboj primerno delovno Obleko in obutov. Delovni arad. Božičnica za begunce Božičnioo za dolenjske, notranjsko in belokranjske begunce priredi Odbor za beguuce na sv. večer, to je v nedeljo ob 2 popoldne v Rokodebkom domu. Vabljeni so vsi begunci, predvsem družino z otroki. Ce bi bil alarm In bi se končal prod tretjo uro, se prireditev vrši ob treh. Čo bi pa trajal dalje kot do treh, pa drugi dan ob dveh oz. pol ure po alarmu. Obvestila Prevoda Podaljšana bo prodaja žganja in orehov do 8. januarja 1915 tako. da ho vsakomur omogočen« nabava. Blaga Jo dovolj ln nsj ga oni, ki lahko počaka, knpl po praznikih, ker ga bo dobil bros prerivanja. Žganje za LJubljano delijo sledeče trrd-ke: »Alko«, Gosfiosvetskn 13; Rarblfi Marin, Malonškova 7; Cermelj Kristijan, Knafljeva 12; Joras in drug, Olrll Metodova 83; Maček Ivan. KrojaSka 8; »Malina«. Frankopanska 7; Nazor Vlado, Sv. P?tra c., Rndenlč Pljo, Malenškova 7; Silovič Marjan, Kolodv. e. CERKVENI VESTNIH Corkvena glasba o božičnih praznikih V stolnici: Na Sveti vočer ob 4: Gruber: Svata noči Fllkei Missa »Orlens ex alto«; Premrl: Gradualo; Mavi Božična noč; Vnv-k«n: Pastlrel. — Na Sveti dan ob 81 Rlbar; Zvoltčar nam Jo rojen zdaj; Mav; Mlssa »Rox lnvlnelbtlis«; Premrl; Grn.lnale; Sehna-be4: Transeamus u*que Botlchemi Premrl: Pokoneu, narodi. Corkev sv. Jožefa: V nedeljo na vlgllljo pred svetim dnevom ob 4 božična ma5a * blagoslovom, pri knteri so pojo slovensko nožlčno pesmi t orkestrom. — Na sveti dan ob 8 slovesna sv. m»5a. Izvaja so: Mi»na da Nativitat« D. N. J. C., zl. Jos. Grubor, s orkestrom. Gradnnloi Viderunt omnee, zl, Ht. Premrl. Ofert. Tul sunt coell, »t. M, Filko. K blagoslovu: V zakramentu vso sladkosti, ti. A. Mav. Po maU: Pokonou. narodi, zl, S t.P rcmrl. Cerkev M. B. v Križankah. V nedeljo ob 4 božična ma5a e poljem slovenskih božičnih pesmi i orkestrom. — Na sveti dan oh pol 11 sv. maša s petjem božičnih p'smi x orkestrom. Z Jezice Tudi kmetje t .Teiics pridno oddajajo mleko. Te dni smo brali v tukajšnjih dnevnikih članke o slovesni razdelitvi nagrad kmetovalcem, ki so v polni meri zadostili svoji dolžnosli glede oddajo mleka. Navedena so bila tudi Imena nagrajenih. Ker med temi ni bilo nobenega kmetovalca Iz občine Jezica, so nekateri ljubljanski krogi prepričani, da kmetovalci z Ježice ne vrše svojih dolžnosti v taki meri, da hi zaslužili priznanje. Temu pa ni tako. Ze pred slovesno razdelitvijo nagrad v Ljubljani jo bilo nagrajenih tudi 100 kmetovalcev z Jožice. Slovesnost se je vršila v občinskem uradu na Jožici pod vodstvom prodsednika Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani g. Gračnar-ja in v navzočnosti zastopnika Kmetijske zbornice in drugih. Tedaj jo bilo nagrajenih 80 kmetovalcev s soljo, '20 pa s cigaretami. Ker je na Ježici vseh kmetovalcev, ki oddajajo mleko Prevodu okrog 200, je torej skoraj polovica prejela priznanje za vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Varčujte z vodo! 2norice, Nutranjcll botičolca sa notranjska be-tcunc« bo na svoti dan, dne 25, deot-oibra. 14.30 dalje v Slomškovem domu, Toljanska C. V kapeli bodo najprej pet« litunlje In bo. ži)nl nagovor, po cerkvenem opravilu pa t>.)do v prlpruvljenih prostorih tiegunoi obdarovani po farnih skupinah. Škofijski dobrodelni pisarni so darovali: »Druitvo sa sgradbo delavskih bil« lO.OOO lir; DolInSek Frane 800 lir; Fr. Zaje, optik, Strllarjova «1., 300 lir. Vsem darovalcem iskrena hvala. Desetim revnim družinam dolrajskrg* okraja nagega mesta, ki imajo veliko število otrok, jo g. Leon Starin, laslnik tovarne a;roških hranil »Avrna«, ia bof.Unleo izročil za opravljanjo županskih poslov pooblaščenemu generalnemu tajniku g Franeu Jančlgaju 5000 lir s žel o, naj ta snosek razdoli •nakomorno najpotrebnejšim ln vrodnlm, Tako se je spet dobrosrčni ljubljanski gospodarstvenik Izkaral s dobrodelnostjo ter drugim gospodarskim krogom dni najlepši sgled, kako si lshko ustvarijo z blagimi občutki hvaležnosti blagoi-lovljono praznike. Mostno županstvo Izreka dobrot-nlku revnih najtoplejše zalivalo tudi v Imenu podpiranih z ieljo, nuj bi premožni sloji njegov zgled splošno posnemali ter bednim slabtl za praznike olajšali skrbi. Za božični prlholjšck v mestnem snve-tlšču za onemogle v JaplJevl ulici je ob drugI oblotnlcl smrti ge. Marije Andlorki roj. Zorovnlk podarila družina Pelernel 100 lir. Mestno županstvo Izreka dobrosrčni družini najtoplsjš« zahvalo tudi t imenu podpiranih ter prosi vse prebivalstvo, nuj praznuje božič s dobrimi deli. Društvu slepih J« darovala tVTdkn Potnik In drug, lastnik Jože Marinko, 500 lir namesto reuoa na grob blngopokojno ge. Mici Pordnn. Za velikodušni poklon nujsrč. neJ4a hvalili fiospodln ei Prvovrstno parketno pasto dobite v Mesnini »Kcrrum«, Leon Stupieu, LJubljana, Oradlšč« 1. Brivski obrati ob prasntklli: JI. dec. Sv. večeri obratovalnico odprte od 7—13 brca opoldanskega odmors. — 21. dee Božič (Sv, dan)i obratovalnico zaprle Ves dan. — 39. des. Sr. Stefsn: obratotulnloo odprle dopoldne od 7—12.30. Podpornemu društva sa gtnhonnmo mladino je v počastitev spomina Po pokojni gdč. Joslplni Javomlkovl poklonil g. Frnne Deleno Ii Star« Loke tnesek 500 lir. Blagemu dobrotniku se društvo najsrčnejše zshvaljujo. Plsatne in rafunskt stroje ter tiol.Ha nalivna peresa kupnje po najvišji dnevni ctnl A. Kovačlfi, Prešernova 14. Radio aparate, (trsmotone ali posamezne dele kupuje po najvišji dnevni ccnl A. Kovači«. Prešernova 44. »Vrtčevc« poverjenike vljudno naprošamo. da poravnajo člmproj naročnino *n 1. ta 1. štev. lista. Prav tako vračamo t« dni poverjenikom, ki so plačali vet neg« dve številki, odvlšne zneske. Uprava. Pouk ia dijake sredn lli šol se vrši dnevno v »Korepetltoriju«, Mestni trg 171. TU zlaga. Izpraševanje, ponavljanje! Posebni oddelki tn prlvaiistel Informacije dnemol Nedeljsko zdravniško službo bo opravljat mestni zdravnik dr. Orel Vladimir, Ljubljana, Grn-sclijov« al. 18, lelef. !4 15 (Ravnikar Fran, Llnhartovn ul.). — V po-nodeljek, dno 35. dec., mestni »dravnlk dr. Vlzjuk Fran. Tržaška costa 43, t«lef. 36-81 (Inž. Srn.mol). — V torek, dne 26. doc., mestni zdravstveni svetnik dr, Clber Frun, Lj. Štefanova 7, tolofoa 86 41. Da kdo ne pozabi ngnsniti električne luči v prostoru, v katerega malokdaj zahajate, n. pr. v kleti, je najbolj primeren nkrep ta, Qa žarnico nekoliko odvijete. Luč v tem primeru ne gori, navadno jo tudi nikdar resno nc potrebujete, žarnica pn vam 8luži kot rezerva za kam drugam.' KULTURNI OBZORNIK Davorin Ravljen: »Mrtvi ognjenik« Povest te nedavnih dni. — 267 strani. Dobra knjiga. — Lj. 1944. Ob izidu izvirne slovenske knjige zagrabi človeka, ki ee zna v napisano besedo vživeti, čustvo napetega pričakovanja. S podvojeno ljubeznijo bere. In navadno &i more že po nekaj desetinah strani ustvariti tisto sodbo, ki ji pero ne more in ne zna napisati merila, katero pa ob čut Ha zdrav razum in zdravo čustvo. Nekje v človekovi globini ee utrga vprašanje: Ali je to delo umetnina? In z branjem se nehote rodi tudi odgovor. Kajti umetnino, resnično umetnino preveva nekaj, za kar ni besed in deftelelj, ampak samo občutje. Ravljen opisuje izrez iz življenja kiparja Mirta Jermana. Po šolanju v tujini se je Mtrt vrnil v domači trg, pa 66 v nJem nI preveč dobro počutil. Ko sta prišla v dolino kmet Arivik in njegova hči Lenka, sta povohiil a Mirta na Smrekove c, v veliko in bogato domačijo. Tu se prične najlepši del povesti. Ravljen zna pritegnili bralca v svoj svet, ki ga opisuje vešče in razgibano. Artnikovo kraljeetvo zaživi v vsej svoji boholnoet.1 in lepoti. Bralec mora občutiti planin&kd zrak, ki veje iz 60Čnib ln močnih opisov. V tem soncu In zdravju doživi Mirt najlepšo dni svojega življenja. Planine mu dado vse, česar mu niso mogle nuditi akademije: zdravo, živo, pisano in prvin-sko življenje. Omembe vredna je lepo opisana Lenkina in Mirtova pot po konje na planino. In za tem lov. Kmet Artvik Je tudi lovec: »Že od vigredi bolščim pogostokrat izza marofa v goSčavje pod pašniki. Z one strani soteake mi priDaja čez Divjo skalo na pašo srnjak. Star, rojen, nemara hudoben. Ze nekajkrat sem si rekel, da ga poderem, pužčavnjika. Am- pak, ko ga potem gledam vsakršno jutro! Vselej se mi 6pet zasmili. Bog, kje eo 8asi, ko je še naš deda podiral gamse nad tistim skalovjem. Zdaj mi prihaja le Se redko kak go&čar na pašo. Srnjak pa je stanoviten. Pred tednom me je premagala skušnjava. Stojim v dežju pod na-puščem in gledam proti gožČavL Ali pride? LeJ gal V sivimi natanko razločim: zdajle se je vzpel nad Divjo skalo, se otresel, poskočil, že je na paši. Nedaleč od tam spaaim še troje srnjadi. Tega no zdrži m. Tu mt nekaj ne uide. V ušesih me Je trgalo, v grlu skelelo, glavo sem imel povezano kakor moja stara, kadar je sitna. Nahlad.il sem se bil neko noč prej v mliimu, a kaj bi tol Popadem Markovo puško, tistole na steni. Dobra, lahka puška, lani Jo je bil prinesel Kobe iz trga. Cak no, da jo poizkusim. Drčim po ilovici ln po mokri trati proli goščavi. Curljalo je izpod sivega neba, curljalo venomer. Priplazim ee za drevje, gledam, poGlopiim dalje, ne zavohajo me. vrag mc obsede, pomerim, sprožim. V d.ir vsa kosmata druščina. Pa kaj, ko ni bilo plena, Še srage krvi ne, niti dlake nikjer. Strela, ali 6em že tako Ostarel, ali mi peša oko? Ko eem bil manjši kakor Je zdaj moj Marka, ml je bil Deda kdaj pognal kolo-bair, od smreke odžagan, ntedol po hribu. ,Pomeril' se je zadri name in 6em pomeril Im kolobar podrl, ko se je kolalikal po hribu, da nobena zver ne tako urno. In zdaj naj bom betežnik in mator slepeči Nič hujšega me ne bi moglo zadeti. Da, povej ti, ali si lahko misliš kaj bolj ža-kMtnega, kakor Če začne pešati lovska kril Toda... ne, Arlnik se ne da!...< Pod gorami doživi Mirt lepo im čisto ljubezen z Lenko. Sreča čudnega popotnika, Artnikovega brata Petra. Spozna starega vaškega vedeža Roka. V Rokove ustne Je pisec položil besede: »...Ja« U vem kaj je planina. To Tii mrtva sila, Mirti To so ti sami mrtvi ognjeniki...« Pisatelj Je v planinsko življenje vpletel vreto ljudi i.n usod. Vse Je napisano gladko im živo, da t branjem ne moreš pretrgati. Toda Miri se vrine v mesto. Nekje v Mostah stanuje in ustvarja. Pa sreča Ignacija Orebka, meščana, ki ga je bil že srečal v plaminah. Ob njem spozna operno pevko Melito in kopico plehkih mestnih ljudi. Melita — »Carment — omreži Mirta, že ii podleže. Tedaj pride v uieslo Lenka in Mirt 6e spet strezni. Mobilizacija potegne Mirta v vojaško suknjo. Dodeljen je vprav na Snirckovec. Tam ga ustreli hudobni Kump, »prebujena ognjenik«, in tako konča Mirtovo življenjsko pot. Mislim, da Je posebna pisateljeva spretnost v prepletanju usod in prizorov. V planini, na Smrekovcu, srečamo vrato vseh mogočih ljudi. Vsak Je po svoje pobarvan, morda ta ali oni bolj rahlo, vendar pa tol.iko, da zaživi pred nami. N. pr. Črednikova Veronika! Ali pa Kump, ki postane celo ueodni pret vse zgodbo 1 Pa &lakn& in njegovi! Pisatelj je v planinski svet vnesel tudi dobri stari svet žaUk-žen, vedoiucev in podobnih domišljijskih likov, ki so lako močno zaživeli v glavah naših dedov. Tudi zdaj radi prisluhnemo zgodbi, ki jo pripoveduje Rok ob mrtvem Credniku. Vsaj za nekaj trenutkov se vživimo v mirne in dobre dni. Morda ie piečev JcTii.k tu in tam nekoliko časnikarski, najbolj pa zaživi v opiftih in pogovorih planinskih ljudi. Nedvomno si bo knjiga pridobila velik krog braleov. In prebrali jo bodo v dušku. M. 9. Nova TomažiČeva pravljična knjiga Pisatelj Joie Tomažič s« je pojavil v naši književnosti želo v tsh medvojnih lotih s svojimi pohorokimi pravljicami, ki so dobile takoj tedaj kot zanimiva snovna novoat Prešernovo nagrado mesta Ljub- ljane. Teh svojih pravljičnih drobnarij s svojo narodopisno in lokalno pokrajinsko svojskostjo je dozdaj izdal žo devet knjig, kot deseto pa napoveduje — roman o pohorskih steklarjih Steklene vrtnice. Kdor v treh letih napiše m izda deset knjig, ga lahko imenujemo plodovitcga pisatelja, čeprav njegove knjige vsebujejo večinoma 6amo po eno pravljico, kateri žele Bernnekova ilustracija razširi obseg v vrednost knjige. Tako je v družbi t Be-ranekoin izdal že pot knjig, la sedaj ju že šesta, ki pa izjemoma vsebuje dvo pravljici: Mrtvo srce fn Carovnldnn hfi. Tri večje zbirke pohorskih pravljic, bajk tn legend pa oo izšio mimo tega v Slovencev! knjižnici. V tej slikanici, ki jo IzSla za božič (sin. 120), Tomažič ni več segal v pohorsko pokrajino, temveč podaja na nov način pravljično blago, ki je že več ali manj znano. Tako predstavlja snmo navo inačico svetovno znanih niolivov ter Je zato njena vrednost v podajanju snovi, ki to pot ni lokai.izira.na v določeno pokrajino. Tako smo motive o čarovničiui hč?ri brali žo pri Nomcovi, kakor Grimnru in drugod, Toincžič je to snov samo na novo zapihal, prcnaredil v novih domislicah ter tako u.stvarll Beraneku tfks»t za rinni-sko spioičenoet pravljične domišljije. Tudi motiv mrtviga srca je znan, le da je Tomažič premalo podčrtal kralj iti nO mrtvo ljubezen, tO jo — njeno etično kriul), zakaj se hoče poročili s človekom, ki ga več ne ljubi. Ker ta njen greh ni dovolj poudarjen, bralen dobi čuden vtis, zakaj nevesta pri poroki umre in zakaj mora na koncu še v je&c ., Tu bi morala biti bolj poudarjena razlika n ed dvema Iju-beznimu: prve kraljično, ki več ne ljubi, pa gre kljub temu k poroki, ter kraljične, ki ljubi molče, da ii od ljubezni poči srce. Ta zasluži pastirčkov o ljubezen, ena pa ne, Čeprav je paslirdek pripravljen na vse žrtve, da bi obudil njeno ljube»on. njeno mrtvo srce... Oho pravljici sla živahno napisani, zadnja celo zelo groteskno zlasti v opisih čarovniške dvojice. Tudi Beranekovi risarski maniri druga pravljica nudi več razmaha in »vojskega koloriita, ki ga Bc-ranek zna obuditi alaati v grotesknih ILkih. Pravljici sta izšli v obliki prejšnjih njunih izdaj. Prva od njih je svoječasno izhajala v Slovenskem domu, ter je prav, da je zdaj ponatisnjena, druga pa se nam zdi nova. Za božič to knjigo priporočamo ter z zanimanjem pričakujemo njegov napovedan roman iz zgodovine pohorskih JglažuU, kjer bo spet lahko v polnosli uporailkil svojo izvirno pohorsko folklorno bogastvo. td Bogoslovni vestnik Izšel je Bogoslovni Vestnik letnika XXIV, ki ga izdaja Bogoslovna akademija v uredništvu prof. Lukmana in Odarja. Obširni vestnik, ki ga danes samo najavljaino, ima mnogo važnega gradiva. Za danes naj navedemo v informacijo samo naslove raz|>rav. 'Grivec: Ob stoletnici Kopitarjevo smrti. — Luk-man: Napak umovano mesto o tolerančnem rdiktu cesarja Galerija. — Pitamic: Sveta Tcrozija detela Jezusa in razlaga Svetega pisma. — Čepon: Literarno vrste in eksegeza. —■ Grafenauer: Bog — daritclj, praslovansko najvišjo bitje, v slovenskih kosinoloških hajkah. — Oilar: Cerkveni cenzorji Iu njih poslovanje. — Tink: >Volfov vlzitacijski zapisnik. — Pajdiga: Brahnianizem in krščanstvo. — Fuhijnn: Nauk ev. Tomaža Akvlnske%A « milosti. — Gnidovcc: Ljubljanski glagotski brevir in njegov oficij v fant sv. Cirilu in Metodu. — Truhlar: Nauk Vladimira Solovljcva o razvoju dogem. — Snoj: Nova okrožnica o svetem pismu. — Poleg teh razprav le tudi več knjižnih ocen in referatov: Rane: Povijat filozofije II. dio (Turk). Odar: Znkontk cerkvenega prava (M. V reber). Turk: Incep!ov»s ali taČelnlkl, Slavi?: Pomota v prevodu Est 14, 2. — O tem boealem letniku Bogoslovnega vostntka bomo &e poročalL Severnovzhodno od Prištine »Neues \Yiener Tagblatt« 16. decembra I'»44 objavlja pričujoči članek kot poročilo z jugovzhoda izpod peresa Kriegsbericnterja A. Groba: Smo na lopitkškeai oporišču pri-štinskega bojišča. Vse je še zavito v nočno temo. Straža budno pazi na sovražnika. Topovi molčijo, a prejšnji dan so bili silni boji. Nenadoma pretrga tišino strel iz bolgarskega topa i u tako se že zgoda j začne novi dan bojev, čez eno uro je pri nas že vse uared. Bolgari streljajo i/ vseh topov. Sleherni nemški vojak se na prištinski lionti zaveda, du imajo novi »apostoli« boljševikov ta dan poseben namen. Bolgar napada le. takrat, kadar si je v svesti, da bo res kaj dosegel. Skoraj da se dozdeva, ko du bo imel ta dan srečo, in res mu je zaradi vpadov t. visokih hribov in iz globoko /ajedenih sotesk uspelo, da se je pri-smolil skozi neki bočni vdor. Z dvema bataljonoma v prvih vrstah pritiska na Prištino. Položaj je bil jnko kočljiv. ko je neki podčastnik odkril Bolgare. Kakor kup mravljišča se vali Sovražnik v prstenobarvnih uniformah rez grič, ki ga pokriva nizko grmičje. Ogroženo je oporišče neke topniške baterije. Toda pri topovih poteka vse mirno in smotrno, brez vsake naglice. Z jasnimi ukazi se oglaša topniški opazovalec. Prednje vrste sovražnih čet še niso prispele na grič. Tedajci zahrumi strel prav v njih sredino. Bolgari se skušajo kriti, a komaj se upajo spet na plan, ko zagrmi druga salva v njih goste vrste. Zmeda pri sovražniku je zmeraj hujša. Poveljujoči nemški podčastnik hitro izmenja oporišče baterije in z najbolj ugodnega pozorišča strelja v sovražnika. Kako drago morajo Bolgari plačati to gostijo! Vse pobočje jc posejano v. mrliči in na kilometre daleč se razlegajo obupni kriki ranjencev. Poveljnik baterije se je medtem zvezul z edinice strojnic. Noben Bolgar ne prispe na vrh griča. Pehota, ki je prešla v napad, dokončno uniči sovražnika. Bolgari bežijo na nos nu vrat, saj jim je ostalo le eno: Heši se, kdor se moreš! Spelje spodletela sovražnikova nakana. Z občutnimi izgu-bmni ljudi in orožja mora poplačati svojo vdanost Moskvi. Slej ko prej je po načrtni izpraznitvi Prištine pot proti severu prosta. Odhod nemških cet z južnega Balkana, ki se je začel z izpraznitvijo Grčije in nekaterih egejskih otokov, je potekel po načrtu in v najlepšem redu. Naznanila liublianskih prireditev Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Krompir so delili V tednu pred božičnimi prazniki je od 19. do 23. t. m. bila odrejena delitev in nadrobna prodaja krompirja proti orlrezkom krompirjeve nakaznice. Vsak upravičenec je prejel po 2 kg pronipirja. Kakor zatrjujejo, je bilo razdeljenih in prodanih do 200.000 kilogramov krompirja, ki so ga prodajale za prodajo določene tvrdke in zadruge. Pred prodajalnami in skladišči, ki so oddajala krompir, so stale vsak dan dolge vrste, kajti prodaja je bila omejena ua majhno število prodajnih lokalov. — Mnogi ljudje so s« postavili pred prodajalne že ob zgodnjih jutranjih urah, da bi potem prišli hitreje na vrsto, drugi pa so spet imeli smolo, da so morali odhajati praznih rok. Ob tej priliki raj izrazimo željo mnogih, da bi bila delitev krompirja razdeljena na večje število tvrdk. Isto velja za nekatera druga živila, ki se dele le na« nakaznice! Mnogi mirni ljudje pa prosijo, da bi bile kupovalke bolj disciplinirane in obzirne, kajti mnoge se dre-r ja jo in prerivojo, knkor dn so same v Ljubljani in da se vsa Ljubljana vrti okoli njih. Iz malenkosti ktnaln liud požar {Juleiudje dostikrat niso povsem previdni in oprezmi pri manipulacijah z p-njem in gorljivimi stvarmi Iz malenkosti bi bil kmalu v četrtek nastal lmd požar » Kolodvorski ulici. V drvarnici hiše št. 26 je r četrtek okoli 10. ure začelo goreti. Hitro so prihiteli na kraj požara poklicni gasilci. V drvarnici so začela goreti drva, poprej pa se je bil vnel tam shranjen različen papir. Razvijal' se je gost dim. Gasilci so požar hitro pogasili. Kako je požar nastal, ni točno ugotovljeno. Pravijo, da se je med papirjem nahajal majhen ogorek. Stroški m ljubljansko šolstvo Osebni in materialni izdatki za šolstvo so v mestnem proračunu za 1. 194o. računani na 2.043.417 lir. Mestna občina vzdržuje 6 otroških vrtcev, take na Ledini. Grabnu, v Spodnji in Zgornji Siski. za Bežigradom in v Mostah. Vdržuje 14 ljudskih in 7 meščanskih Sol. Za vzd>^£-vanje prvih je določen znesek 900.4o0, drugih pa 481.500 lir. V proračunu nosijo nekatere ljudske šole imena po znamenitih vzgojiteljih in možeh. Tako je uradno L državna deška šola na Ledini imenovana po Andreju Praprotniku, II. državna deška šola na Grabnu po žigi Zoisu, III. državna deska šola na Vrtači po Franu Erjavcu in IV. državna deška šola na Prulah po Franu Leveu. Druge ljudske šole ne nosijo posebnih imen. Tramvajski promet po alarmu Vsakokrat po končanem letalskem alarinu traja nekaj časr, da je tramvajski promet popolnoma vzpostavljen. Mnogi, ki stanujejo na obrobju mestu, morajo dulj časa čakati, da nato dobe tramvajsko zvezo in se lahko iz središča mesta odpeljejo proti domu. Mnogi občani, ki so navezani na tramvaj, izražajo toplo željo, da bi uprava cestne železnice ukrenila nekaj za primer, da je alarm zelo dolg in se zategne v pozne popoldanske ure. Za tak primer nnj bi se tramvajska vožnja vsaj pol ure po 16 podaljšalo. da bi ljudje mogli priti do svojih domov in ne pešačiti. V soboto n. pr. se je primerilo, da je tramvaj ljudi popeljal izpred rotovža samo do šentjakobske šole, nato pa so morali izstopiti, ker je udarila ur*! štiri. Naj bi torej uprava tako odredila, da bi. če je to mogoče, zadovoljila potnike! Suhn, a pridna kokoš Pri neki družini v Natlačenovi ulici rede kokoško, ki je na videz tim suha in koščena. Začela je letos februarja nesti jajca. Od 25. februarja do 1. decembra je znesla 201 jajce. Dne 17. decembra je znesla Se eno. O pridni kokoški pravi njena gospodinja, da zelo rada je okisano solato in čebulo. Nesreče v Ljubljani Kronika od 6obote do ponedeljka ne zaznamuje večjih nesreč in po škodb. V Društveni ulici št. 18 stanujoči zasebni uradnik Karel Tanko je bil hudo poškodovan na glavi. Dobil je pretres možganov. — Po Poljanskem nasipu št. 40 je stanoval 63-letni begunec Janez Debevec, doma iz llrenovic pri Postojni. V soboto je bil zadet od kapi. Na odredbo mestnega fizika dr. Rusa je bil prepeljan v splošno bolnišnico. Podeželski ponesrečenci v bolnišnici Na železniški postaji na Brezoviei si je 44 letni kretnik Ludvik Jarc zlomil levo rebro, ko jc pri izstopanju padel z vlaka. — V Dolenji vasi pri Ribnici je padel z zidovja pogorele šole 14 letni posestnikov sin France Baje in si zlomil obe roki. — Janko Zal ar, 11 letni posestnikov sin, si je v Borovnici zlomil desno nogo, ko mu jc padel nanjo težak žleb. — V Sostrem si je pri padcu zlomila desno roko 59 letna zasebnica Frančiška H a b i č e v a. — V Zg. Kašlju se je dveletni posestnikov sin France K ob al oparil z vrelim mlc kom po vsem životu. Vsi moramo pomagati! To ie naša dolžnost! «a K. Strnppe: !iw_ A i B g imrj JTMTT W fc * Operno gledaliSče Drama: Sobota. 23. decembra, ob lt: »Matiček se leni«, Red Sobota. Nedelja. JI. decembra: Zaprlo. Ponedeljek, 23. decembra, ob 14: »2lvijenJe Je lepo«. Izven. Cone od 40 Ur navzdol. Torek, 21. decembra, ob 17: »Poslednji nioi«. Izven. Ceno od 40 Ur navidol. A. T. Linhart: »Matiček se tent«. Komedija v potili dejanjih. — Osebe: Baron Naletel — Korošec, Rozala, njegova gospa — Pugljeva, Matiček, graščinski vrtnar — Sever, Nežka, hUnn — Bvetelova, Tonček. Študent na vakancali — Jamnik, ZmoSnjava, advokat ua ileželi — Upah, 2nžek, graščinski tajnik — Raztresen, Budalo, njegov pisar — Brezigar, Jerea, županova hči — Go-tleva, Jaka, lakaj — Dolinar, OaSper. delaven -- dr. Pavlovčič i. dr. — Režiser: dr. Milan Pavlovčič. — Scena: arh. V. Gaj-5ek. — Kostnml: P. Kačerjeva. — Glasba, ki jo izvaja Prevorškov kvintet: J. Osana. Opera: Sobota, 23. decembra, ob 17: »Thals«. Red C. Nedelja. 21. decembra: Zaprto, Ponedeljek. 15. decembra, ob 17: »La Bo- heme«. Izven. Ceno od BO lir navidol. Torek, JI. decembra, ob 14: »Princeska ta zmaj«. Izven. Ceno od 60 lir navzdol. 3. Massenet: »Thals«. Opera v treh dejanjih n slikah). Po romanu A. Francea, napisal L. Gallet, provel N. Strltof. — Ose. be: Athanael, puščavnik — Popov, Nlclns, mlad filozof — LlpuSček. Palemon, star pn-Sčavnlk — Lupša, suženj — Langus, Thals, igralka in kuTtlzana — Heybalova, Krobila, sužnja — Kržetova, Mirtala, sužnja — Bu-kovčeva, Albina, opatinja — Golobova. — Plešejo: Bravnlčarjeva, Japljeva, RemSkar-jevA, Klirboa, Pogačar ln baletni zbor. — Dirigenti D. Zebre. Režiser: C. Debeveo. — Koreograf: P, Golovln, — Kostumi: J. Vilfanova, Začetek prodaje vstopnic ia vas pred. ■tave o božičnih praznikih bo ▼ nedeljo od I do 12.31 ▼ Operi. V nedeljo popoldne bo blagajna zaprta. Od ponedeljka dalje posluje spet blagajna v normalnem času, t. J. od 10 30 do 12.30 in od 1« do 18. •OMltBttll ISBPIBI SMriDlM prlBUll« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 23. december: 7 ' Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila r slovenSčinl — 9 Poročila v nemSčini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 13.30 Poročila v nemSčini, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini — 12.43 Zvoke iz operet Izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sljanca. sodelujeta sopranistka Janja Bankart-Strle in tenorist Janez LipnSček — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 VaSka godba ln sopranistka Branka Strgar, spremljata na barmoniki Avgust Stanko ln kitarist Frano Stanič — 13 Prenos osrednjega nemSkega sporeda — 17 Poročila v nemSčini in slovenSčinl — 17.15 Prenos osrednjega nemSkega sporeda — 18.30 Pregled Športnih dogodkov v nemSčini ln slovenSčinl — 18.45 Cospodinjsko predavanje, Intlbar Lojzka: Praktični nasveti za gospodinje — 19 Fantje na vasi -r 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega prednvanja Han. sa Frltzscliea — 30 Poročila v nemSčini — 20.15 Prenos osrednjega nemSkega sporeda — 22 Poročila v nemSčini, napoved sporoda — 22.15 Glasba ia koneo tedna. Spori Odbor SK LJubljane želi vsemu svojemu članstvu, vsem dobrotnikom, prijateljem in sinipRtizerjom prav v osel božič in srečno novo iciot 2SK Hermes — namizno tentSkl odsek. V soboto, dno 23. t. m., ob 15 otvarjamo lotoJnjo r.amir.notenlsko sezijo * vožbanjem v dvorani Akademskega doma na MLkloSl-čovl cesti 5. Vse ostale Informacije dobe interesenti pri nadzornem organu v dvorani. Vežbanje jo dovoljeno tndi nečlanom, ka. kor članom drugih klubov. Načelstvo. Upravni odbor 28K Hermesa teli vsemu svojemu članstvu kakor tudi vsem dobrotnikom ln pristalem vesel« božične praznike in srečno Novo leto! * Bavarsko smuSko tekmovanje in sicer prvenstvo v nordijskih disciplinah bo 28. januarja, alpsko prvenstvo 18. februarja, stafetni tek bodo izvedli 25. februarja, veleslalom pa koncem marca. Bratislava premagan*. 81ovaSkl domobranci so premagali u nogometni tekmi moitvo slovažkega prvaka 6K Bratislavo a 4:2. Špansko nogometne prvenstvo. V Španskem nogometnem prvenstvu zdaj vodijo z enakim Številom doseženih točk: Bilbao, FC Barcelona in Roal Madrid. Imajo po 1« t«6k. FercneraroS Se nI Izgubil v sedanjem tekmovanju nobene tekme. V njegovi napa. dalai vrsti igrajo: SipoS, Oyalal, dr. Sarosi, Tihanyl ia Lukač. V Švicarskem nogometnem prvenstva vodita na čelu tabele Grenchen in Toung Boys, ki imata po 18 točk. Not evropski rekord t hrbtnem plavanju. Znani Švedski plavač Borg je postavil v nedeljo v 25 metrskem bazenu r Norrkop. pingn ob priliki 25 letnice tamkajšnjega druStva nov evropski rekord v plavanju na 100 m hrbtno. Dosegel jo čas 1:06,4 min. Dozdaj jo postavil Borg te naslednje rekorde: 200 ni hrbtno v času 2:29,02 min, na 400 m v času 5:15,9 inin. Ta dva rekorda pa Se nI potrdila vThovna plavalna zveza. Na vseh teh treh progah so dozdaj veljali rekordi Nemca Schlauoha iz Erfurta, ki je »daj peSoo na zahodnem bojiSču, Portugalski nogometni prvak Sporting Se doslej v tzeh odigranih tekmah ni dobil nobc.ne točke. Vrednost Športnega rekorda. Dr. Kari Dicm je za vrednost Športnega rekorda povedal naslednji temeljni etavek: Vrednost Športnega rekorda ni v dosoženom uspehu, ampak v stremljenju po njem. Tukaj se laže človeški gon po izpopolnitvi. Rekord je le majhen odsev človekovega stremljenja, iz skromnega začetniSkega nspeha vodi do zrelosti in to na področju življenjskih vrednot. Športni uspeh je v primerjavi z življenjskim kot cvet do sadu: cvet odpade, sad pa ostane. Zaradi tega naj vsak »tremi po lastnem rekordu! Ugotovitev, da je človek prekosil samega sebe, je eno najlepSih doživetij vsega življenja! KINO »SLOGA« 041 Najboljii francoski karaklerni igralec Raima v filmu »SKRIVNOSTNA HIŠA« P r e d ■ t • v • ob II ta U. t£L KINO »UMOM« n" P le* a t k a — k m e 11 e* »TAKSNA Ul UGAJAŠ« Gosli Huber Wolf Albacb Betty Pridnim ob II la U. Jutri t nedeljo premiera »TEBI NA LJUBO« Kupite vstopnice ta nedeljo ia praznik« v predprodajil 1,1 KINO »MATICA« "-*1 Detektivska zgodba bistrega fetreronožca »NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ« Harrv Piel s svojim čudovitim kosmatincem. P r C d • t * * • ob II I* 18. Nisem mu vedel odgovoriti; domneval pa sem, du se je šla preobleč. 1'ravkar sva hotela iti skupno z elektrotehnikom k maverski hišici, ko je planil proti nama neki služabnik in zakričal: »Paviljon gori!« Lahko si mislite, kako je vplival ta poziv. Vsi so hiteli k mali hišici, iz katere so že švigali ognjeni zublji-Snlii les se ie vnel z veliko naglico. K sreči je bil v bližini majhen ribnik. Ko je bil ogenj za silo udušen, smo našli na kamnitem tlaku močno zoglje-neio truplo gospe Julite. Glava in /gornji del telesa je skoraj popolnoma /o"ljenelo. Obraza ni bilo mogoče pre- 1 K) zna ti, toda spoznali smo njen nakit, prstane na zogljenelih prstih sponke in medaljon. Tudi modro obleko je bilo mogoče deloma prepoznati. Ostanki perila in čevlji niso puščali nika-kea£ dvoma več. kdo je bila nesrečna tricr požara. Ležala Je z^ obrazom obrnjenim navzuoi. ?o «... -- loma izbiti. Čuden duh je napolnjeval ves prostor. Truplo je nekdo brez dvoma polil z lahko gorljivo tekočino, kajti drugače bi truplo ne moglo v tako kratkem času tnko zgoreti, da ga ni bilo mogoče več prepoznati. Stric je pokleknil li truplu svoje žene in zmedeno gledal okrog sebe. Kar razumeti ni mosel. da je to resnica. Zdelo se je, da njegovi pogledi prosijo okoli stojoče. naj bodo tako usmiljeni in ga zbudijo iz teh strašnih sanj in naj mu do,povedo, da vse to ni resnica. Kadczinski se je prvi sklonil nad truplo z vzklikom: »Marija. Morija!« Priznati moram, dn je bila to tudi moja prva misel. Ko pa je v mrliču spoznal Julito, je ves razbnrjen stekel proti hiši. Iskal je Marijo, a ni jc bilo nikjer...« »Torej dejanje blazne ženske,« je dejala sestra Renata, ki io je strasna I zgodba silno pretresla. iainašalko za ekrai Jezica sprejmemo. Uprava »Slovenca« pn ■■■ma i« mu 11 mu——i ——^wnrr-n »Ne vem, sestra. V začetku sem tudi jaz tako mislil. Toda sledovi, ki smo jih pozneje odkrili, so pričali o toliki premišljenosti in preračunanosti, du smo se končno morali prepričati, da gre za maščevanje brez dvoma blazno ljubosumne ženske. Da jo je to čustvo zavedlo tako daleč, je zadosten dokaz, da je bilo že bolestno. Zločinski nagoni, ki so spali v njej, so se razvili s tako silo, da jih nobena ovira ni mogla več zadržati. »Kaj ste pozneje še zvedeli o Mariji?« je vprašala sestra. »V njeni sobi je manjkala potna obleka in torbica. Velik del svojega imetja je malo prej dvignila na banki. Na poti, ki je vodila od hišice h stranskemu izhodu iz parka, smo odkrili v .pesku sledove njenih nog in njen svilen šal, ki ga je bržkone na begu izgubila. Ob parku je vodila samotna cestu in na njej so bili vidni sledovi avtomobila, ki jo je tukaj čakal in odpeljal... Med gosti je bil tudi policijski ravnatelj. Ta je v splošni zmedi pregledal ves položaj se najbolj jasno. Na vem, kaj sta tisto noč razpravljala s stricem... Marijo so zasledovali. Morda zasledovanje ni bilo dovolj skrbno iz obzirnosti do strica in da bi škandal ne postal še večji, ali pa so »dili, da storilka ni bila popolnoma odgovorna za 9Voje dejanje, skratka, za Marijo ni bilo več sledu. V javnost ni resnica nikdar umnim MALI G&LASI I Službe I j dobe j PREVAJALCA vefčega sloven^kegft- ia nemškega jezika v F><- | voru io pisavi iSčeiju, j . Prijave sprejemamo j dnevno med uradnimi ' urami v pisarni, Blei-weisova c. IVIII. i Poizvedbe I Gumijaste NOGAVICE t zavitku so bile oddan« na pofireSen naslov. Vljudno prosim, pošljite jih v trgovino Goreč, Dunajsku cesta 1. I Kupimo g SKOBELNIK (Hobclbnnk) . novega ali te rabljenega kupim. Ponudbe na. npr. »Slov.« pod šifro »Sko-belnik« ltlV>. RJUHE. KAPNE raznovrstno perilu — zimsko in letno, brisače, zaslore, tekače, perzijske, pirotske, bosanske in linolej preproge, tekače, rama moška, ženska in otroška oblačila kupi Vsa* ko količino in plača dobro Hinko PrivSek, Ljubljana, GradiSče 7, aspr- tom. gledajišč« Glasba_| GLASBILA Radio aparate, nove, rabljene, gramofone, harmonike »Scondalli«, klavirske, diatouične, kromatične harmonike, gosli. citre, kitare, glasovlrje, planine, tamburiee itd. lcnpi in prevzame ▼ kmntslj-sko prodajo Hinko ErivSek, Ljubljana — GradiSfe 7, nasproti Dramskega gledališča, TAMBURASKT INSTRUMENTAR1T z« kompleten tambu-raški orkester in posamezne komade kupi, plača dobro — Hinko Privšek, Ljubljana — Gradišče 7, nasproti Dranskega gledališča. naspr. II i Prodamo j NEKAJ POHIŠTVA takoj prodam. — b». Jakoba trg št. 8, prvo nadstropje levo. BOŽIČNA DARILA razuovrstno — za odrasle in otroke v veliki izbiri p r o jI a : Igrače, gugal. konjičke, punčke, okrase r,a božično drevo, skupinske električne svečke za božično drevo, jaslice. Hinko Privšek, Ljubljana, GradiSče 7. naspr. dram. gledališča MIŠI. POGDANE In ščurke zanesljivo EokončaJe i strupom, i ga dobile » droge, ri ii Anton Kane, Židovska ulica 1. OI^Tskl ŠTEDILNIK lep, prodam ali zamenjam za cigarete. -Poljanski nasip št. 12, pritličje 2. PUH PERJE belo, lepo, 2 kg, pro-dam. Cena po dogovoru. Naslov: Bedenčič Milka — Studentovska ulica 9. Otroške POSTELJICE nove, poceni naprodaj. Ogled v mizarski delavnici Artnak Jo-sip, Jenkova ulica 7, vsak dan od 9 do 4.50. ŠIVALNI STROJ pogrezljlv, okrogel čolniček, moško kolo »Puch«, glavo krojaškega stroja »Singer«, moško obleko črno predvojno blago in kos blaga za moško obleko prodam, kamniška IV, pritličje, levo. I Kolesa t KOLESA — VOZILA Moška, damska, otroška, triciklje za otro. ke, otroške globoke iu športne vončke kupi In plača dobro: Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča. k Varčujte z elektriko! Raznašalho za Poljanski okfa] .....Sprejmemo. Uprava »Slovenca? Nenadoma nama je ugasnila najina zlata lučka MAJA Ljubljana, 22. decembra 1944. Žalujoča: Edi in Vanja Gerk prodrla. Časopisi so poročali o strašnem požaru, s katerim se je tako žalostno končala krasna veselica in ob katerem je zgubila življenje soproga trgovinskega svetnika Sigmarja. Ker nihče razen najožjih družinskih članov ni vedel o nesoglasju med mačeho in pastorko, javnost ni sumila ničesar. Saj so tudi gostje imeli vtis, da je postala jjoapa Julita žrtev nesrečnega naključja. Ahil Kadczinski je vedel prav tako malo kot drugi. Kinalu po tem dogodku je odpotoval, da poišče nesrečno zaročenko. O Moriji nismo slišali ničesar več... Od tiste usodne noči je moj stric duševno uničen; živci se mu niso več opomogli. Prodni je tovarno in vilo ter preživi večji del leta v Beaulieuju, kajti njegovo razpoloženje se često menja. Včasih potrebuje popolne samote, nato pa si zaželi družbe in vrveža. Tukaj po je mogoče najti olioje. Če ga globoka tišina njegove vile začne težiti, tedaj se odpeljeva v Nico, Monako ali Mentone ... Io na takem izletu sva se danes srečala z gospo Julito...« »Bržkone jc bila Marijo,« je pripomnila sestra Renata. »Saj ste dejali, da sta si bili obe zelo podobni.« »Brez dvoma,« je odvrnil Mannel. »A vendar ni bila Marija. Mislite, da bi ne bil spoznal Marijinih svetlih oči? Oči pa, ki so d&fles t. grozo strmele v nas, so bile temne. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem .p.ročamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, dobri očka, brat, stric in svak, gospod Karel Kovič posestnik in krojaški mojster Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 24- t. m. ob 2. uri popoldne z Zal, kapele svetega Nikolaja, na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, 21. decembra 1944. Globoko žalujoči: MATILDA, žena; BBIGITA, hčerka ter ostalo sorodstvo. Mannel se je poslovil. Sestra Renata pa je še dolgo vsa vznemirjena razmišljala o tem,, kar je slišala. II. Ko si je trgovinski svetnik Sigmar polagoma opomogel po živčnem napadu, se ga je polastil nenavaden nemir, ki ga je gnal iz kraja v kraj-Njegov avtomobil je drvel vsak dau iz Niče v Mentone in zopet nazaj v Monte Carlo, kjer je romal skozi igrab niče, nato pa jo je ubral navzgor proti Grande Corniche. Življenje preteklih let, o katerem tako dolgo ni več govoril, se je ?opet pojavilo pred njim in dogodki tiste usodne jesenske noči so se mu vzbujali v vseh podrobnostih. Po cele ure je govoril o tem z nečakom in vedno je končal s tistim vprašanjem: »Kako je mogoče, 'da sem videl Julito?« Mannel, ki je sam trpel pod vtisom tega skrivnostnega dogodka, ga J«-skušal pomiriti in je zato kmalu začel poizvedovati, kje je trenutno Kadczinski in če je policija našla kakšno sled za Marijo. Predvsem pa je hotel izvedeti, kdo je bila lepa neznanka, ki se je 17. oktobra peljala v belem avtomobilu iz Niče proti Mentonu. Nameraval je tudi odpotovati na Dunaj i" v Budimpešto in od tam začeti s poizvedovanji na vse strani in najeti v ta namen nekaj zelo sposobnih pomočnikov. FiLf »LjucUka tiskarna« - U Ljudsko Oikjirnoi Jože KramariC - Herau«geber, Izdajatelj: Jožko Lrošel) - Sehrlttleitei. urednik! Hi,n«