St. 91 Kinu muh i imromuHuntroiMuma) V Trstu, v MdtOo le. aprila 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII Izhaja, izvremši pondeljek, vsak dan zjutraj. Urednl&vo: ulica sv. Frančiška AslŠkega it 20, L nadstropje. Dopisi naj se poSljajo uredniftvu. Nefrankirans pisma se ne sprejemajo, rokopLi se ne vrać^Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastniklilkarna Edin isk tiskarna Edinost Naročnina znaša za mesec L 7. —. 3 ni^šeće I« 19.50 -jl L u ceio leto L Za inozemstvo mesečno 4 več. — 1 -»efon ureu^oi.a in uprava §L 11-67. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent-osmi talce, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas1 naročnina In reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, .v Trstu, ulica sv] Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-57* stajenje Po trodnevnem mrtvaškem molku sc danes zopet doneče razlegajo ubrani glasovi brezštevilnih zvonov širom naše dežele. Verne ljudske množice se zbirajo po svetiščih, da proslavijo spomin na največji čudež, kar jih omenja sveto pismo obeh zavez, spomin na čudežno Kristusovo vstajenje od smrti. Krščanstvo obhaja danes v enodušnem veselju največji, najpomembnejši in najlepši praznik, praznik zmagoslavja življenja nad smrtjo, resnice nad zmoto, dobrega nad hudim, pravice nad krivico. Od veselja kipeča srca miljonov se izlivajo v radostno pesem: Kristus je vstal, aleluja? Ko so v oni davni derbi postavili Kristusa pred sodišče in ga obsodil' la smrt, so hoteli umoriti predvsem njegc v nauk. Tedanji oblastniki niso razumeli Kristusa, ko jim je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Niso razumeli, da pomeni njegovo učenje začetek novega duševnega občestva med ljudmi, novega nazrranja in nove kulture, ki bo premagala in izpodrinila pokvarjeno judovsko in preživelo pa-ganpko civilzacijo*. Te£a so se zavedale le ljudske množice, kajti videle so, da ne «uči kakor pismarji in farizeji, temveč kakor tisti, ki ima oblast». Ljudske množice so ga izpoznale in so šle trumoma za njim. Sovs-a-S*^© tedanjih oblastnikov proti Jezusa ^T"ra*enskemu je bilo prikrito sovraštvo proti ljudstvu, strah pred njim je bil predvsem strah pred ljudskimi množicami, katerim je začela svetiti luč nove vere in nove civilizacije. Zato so obtožili Kristusa bcgoekrunstva, veleizdaje in pre-kucuštva ter ga obsodili na smrt. In Kristus je bil res začetnik največje moralne in socialne revolucije v zgodovini človeštva. Ko je začel v oni davni dobi učiti človeštvo novo resnico, je vladal skoraj nad vsem tedaj poznanim svetom mogočni pa-ganski Rim. Sveta dežela je bila ena izmed številnih pokrajin tega silnega carstva, ka-; teremu so vladali rimski cesarji. Oblast ce- i sarjev je bila brezmejna. Državljani so jih aiOT-ali smatrati za bogove ter jih kot tak- i sne častiti in moliti. Rimske postave so bile, kljub temu da veljajo še dandanes za eden največjih umotvorov v zgodovini civilizacije, veliko uzakonjeno barbarstvo. Ljudje so se delili v dve vrsti, v svobodne In sužnje. Prvi so bili gospodarji, drugi hlapci, ki so jim morali služiti. Sužnjem se; ni priznavala človeška osebnost. Bili so! enaki živini, katere so gospodarji lahko ubijali in prodajali. Podobne razmere so j vladale več aH manj pri vseh paganskih narodih, tako, dr. je bilo tedanje človeštvo razdeljeno na dva neenaka dela: na eni strani trop ošabnih gospodarjev - državljanov, na drug? nepregledne vrste popolnoma brezpravnih sužnjev. Pod vplivom rimskega prava je veljala ta uredba za edino pravično in moralno. . Take s»o bile razmere, ko je Jezus Naza-renski začel oznanjevati svoj nauk. Nasproti živim miilikom, tedanjim rimskim cesarjem in drugim vladarjem, ki so zahtevali zase božjo čast, je učil častiti Boga, kralja rad vsemi kralji. Njegova p°stava vseh pojavi «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe», njegov nauk, da je tretja ljubiti tudi sovražnike, je bila najstrašnejša obsodba po rimskem pravu uzakonjenega barbarstva, ki 6e je očitovalo v suženjstvu in nečloveškem izkoriščanju člo- veka po človeku. Ponižanim in tlačenim je prinesel tolažbo: «Kdor se povišuje, bo ponižan, kdor se ponižuje, bo .povišan». Lačne je ukazal sititi, gole oblačiti, bolnikom streči. Bogatašem, ki so hlepeli le po gmotni koristi, je zagrozil, da «ne bodo videli nebeškega kraljestva*. Revne, pohlevne, preganjane in željne pravice je povzdignil na prvo mesto v človeški družbi, rekoč: «Vi ste sol zemlje». Taki so bili temeljni nauki nove vere. Učenik se je obračal predvsem do revnih in zapostavljenih in njegovo vstajenje je bila prva in odločilna zmaga revolucije ponižanih in zatiranih ljudskh množic proti tedanjim razkošnim in napuhnjenim oblastnikom. Krščanstvo se je zavedalo od samega začetka svojega obstoja, da je tu izhodišče vse njegove moči. Posebno v prvih letih krščanske dobe je bil praznik Kristusovega vstajenja predvsem praznik potlačenih, ponižanih in preganjanih pristašev nove vere in nove socialne morale. In takšen je ostal ta pomembni praznik do današnjega dne. Borba med Kristusom in tedanjimi judovskimi oblastniki pa ni bila z vstajenjem nikakor končana. Ona se je razvnela v vsem obsegu še le tedaj, ko je začela krščanska moralna in socialna revolucija objemati vse narode. V razvoju te orjaške borbe je bil Kristusov nauk večkrat oskrunjen. Čk>veštva je bilo cesto potlačeno v novo sužnost. Vera v vstajenje je pešala. Toda postave vseh postav, ki jih vsebuje Kristusov nauk, se niso pogreznile. V eni ali drugi obliki so vedno silile na površje in so navdajale ljudske množice z vedno obnovljeno vero v vstajenje. Čim bolj so bile potlačene, tem večja je bila njihova vera, da Kristusova žrtev ni bila doprinesena zastonj. Nezadržna želja po vstajenju in preporodu se je pojavila v vesoljnem človeštvu tudi v sedanji moralni, socialni in gospodarski krizi, ki jo je pustila za seboj zadnja krvava morija. Bolj kot kedaj prej so narodi razdeljeni na mogočne in brezpravne, gospodarje in hlapce. Bolj kot kedaj prej čutijo brezštevilne ljudske množice, da je postava vseh postav oskrunjena, da se suženjstvo dalje šopiri. Tudi sedaj ječijo številni narodi pod jarmom drugih močnejših, ki jih hočejo vladati v imenu svoje civilizacije. kakor nekdaj stari paganski Rim. — Posvetnim oblastnikom, ki so sedaj zbrani v Genovi, naj bo današnji praznik resen opomin. Zvonenje velikonočnih zvonov jih opominja, naj ne posnemajo nekdanjih pismarjev in farizejcev, kajti množice potlačenih in ponižanih verujejo v vstajenje, verujejo, da bo moralo priti, naj bo tudi preko volje sedanjih oblastnikov. In v tej veri v svoje sigurno vstajenje je brezmejna moč potlačenih in zaničevanih. V tej veri je neizčrpna moč tudi našega brezpravnega ljudstva v Julijski Krajini. Nobene krivce, nobeno zapostavljanje naših naravnih pravic, nikakl odloki ciničnih modernih farizejev in pismarjev nam ne morejo ubiti vere v naše vstajenje, vere v končno zmago pravice nad krivico. Zato ima današnji veliki praznik za nas poseben pomen, ubrani glasovi naših zvonov govorijo nam posebno govorico, ki jo more razumeti le tisti, ki more zapopasti, kako močna je naša vera v vstajenje. Hristos vcskrese! Vo istinu voskrese! Konferenca v Genovi Seja droge podkomisije gospodarstvene komisije GENOVA, 15. Uradno poročilo. Druga podkomisija tretje (gospodarstvene) komisije se je sestala včeraj ob 5 in pol popoldne v kraljevi palači. Predsedoval ji je francoski delegat Richard. Podkomisija je razpravljala o 54. in 55. členu londonskega načrta izvedencev. Razprave so se udeležili 'delegati Belgije, Avstrije, Francije, Nemčije. Japonske, Anglije, Italije, Romunske in !feusje. Na podlagi te rakave se je sklenilo sprejeti 54. čien s pridržkom nadaljnjih dostavkov. Glede 55. člena se je skle-ittiio Oi>ustiti vsak sklep, da se da čas državam, ki niso bile prisotne, ko se je v Parizu sklenila konvencija o potnih listih In carinski uredbi. Prihodnja seja se bo vršila v torek ob 3 popoldne; razpravljalo se bo o 56. in 57. členu. Upanje T uspeh privatnih razgovorov 4. x Rusi k GENOVA, 15. Včeraj so se vršili dolgi privatni razgovori med zastopniki Rusije na eni ter delegati Italije, Francije, Anglije 4n Belgije na drugi strani. Predmet razgovorov so tvorile tehnične podrobnosti londonskega predloga veščakov. Rusom so se razjasnile razne točke načrta veščakov, kar bo pospešilo delo podkomisije za ruske stvari. Sicer pa se dan za sklicanje te pod-kornisije Še ni določil. Imenovanih razgovorov se udeležujejo za Rusijo celokupna ruska delegacija, t. j. Čičerrn, Krasin in Lilvinov, za Italijo Schanzer, za Anglijo Lloyd George, za Francijo Barthou in za Belgijo Jasper. V krogih konference vlada precejšen optimizem. Pričakuje se, da do-vedejo ti razgovori do dobrih zaključkov ter na Rt> ho nasla r»ot sklad formule izvedencev in zahteve ter protipredlogi Rusov. Zadovoljiv potek privatnih razgovorov s Rusijo GENOVA, 15. Privatni razgovori z Rusi se danes nadaljujejo. Z Rusi razpravljajo izvedenci, in sicer dva za Italijo, dva za Anglijo, dva za Francijo in dva za Belgijo. Od Rusov razpravljajo Čičerin, Krasin in Lit-vinov. Do sedaj Rusi še niso predložili nobenega protipredloga. Vsled tega se razprave nadaljujejo na podlagi načrta, ki je bil izdelan v Londonu. Sučejo se v glavnem okoli treh ali štirih temeljnih točk londonske spomenice. Doslej se je govorilo v prvi vrsti o likvidaciji dolgov in obvez prejšnjih ruskih vlad. Likvidacija teh obveznosti tvori podlago vseh nadaljnjih dogovorov z Rusijo. Položaj, kakršen je bil do sedaj, opravičuje upanje, da se bodo razprave lahko uspešno nadaljevale. Ameriško poročilo o italijansko - p venskih pogajaoph GENOVA, 15. Poročevalec novinskega podjetja »Airdrum« v New Yorku javlja: Skupno s konferenco se vodijo neopaženo italijansko - jugo slovenska pogajanja za izvršitev rapalIstega dogovora. Ta pogajanja se vršijo zaradi tega, ker ne želi Italija iz narodnih ©ztrov, da bi se rapallska pogodba registrirala pri Zvezi narodov. Pogajanja sama se nanašajo na Zader in Reko. Zader trpi vsled tega, ker njegov teritorij je zelo majhen in ker se ne more razviti brez potrebnih sirovin za industrijo in zajamčen je dovoza živiL • Govori se, da so zadela pogajanja na po-težkoče in da so se vsled tega prekinila. Medtem je ta vest dementirana od mero- JX>t*>o cirani Jn ej> Jj ho v VRTlČaoK) Reke sprejet predlog lconsorcija. Prihod ju-goslovenskega minstrakega predsednika se pričakuje še-le po dokončanih pogajanjih. Sestanek poA i in železniška GENOVA, 15. Davi se je prvič sestala podkomisija za železniška vprašanja. Sklenjeno je bilo, da se priporočita ratifikaciji barcelonskega in portoroškega dogovora in da se priporoči tudi drugim državam sklenitev podobnih dogovorov. Govorili so tudi čehoslovaški, nemški in romunski delegat, kateri je obljubil, da bo na prihodnji seji pojasnil stališče svoje vlade nasproti prometnemu dogovoru, sklersjem v Por-torozah. Beneš o odsotnosti Amerike in o stališču Male entente GENOVA, 15. Ministrski predsednik Beneš je imel pogovore z raznimi zastopniki listov. Beneš je zelo obžaloval, da Zedi-njene države niso zastopane na konferenci zaradi domneve, da gre za politično konferenco, dočim je bila konferenca sklicana izrecno kot gospodarska konferenca. Dr. Beneš je prepričan, da bi sodelovanje Amerike mnogo pripomoglo k obnovitvi Evrope. Seveda bo šlo tudi brez Amerike, toda delo bo trajalo vsaj 20 let več. Dr. Beneš je nadalje izjavil, da bi bilo želeti, da konferenca ohrani svoj gospodarski značaj in pusti politična vprašanja ob strani. S tega stališča so se tudi ruski predlogi za razvoj konference zdeli nevarni. O MalF ententi je izjavil Beneš, da ne bo nikdar postala orodje kake tuje države. Mala ententa je za razorožitev. Poljska bo v najkrajšem času skrčila Število svoje vojske od 600.000 mož na 400.000. Čehosiovah* na grobu Mazrinija GENOVA, 15. Danes ob 9 in pol pred-poldne je obiskala čehoslovaška delegacija grob Mazzinija. Na grob so položili Ceho-slovaki venec. Velikonočne počitnice GENOVA, 15. Konferenca ima v nedeljo, veliko noč, in v pondeljek počitek. Mnogi delegati in veščaki so odšli in se povrnejo šele v torek zjutraj. Odšla sta v Rim tudi ministrski predsednik Facta in zakladni minister Peano. Vrneta se v torek. Mala ententa tn angleški rasoro&tveni predlog LONDON, 15. Posebni poročevalec Reu-terjevega urada javlja, da bo Lloyd Geor- gt Ze iluuv- -li f-t-i *----11 -v-—1 — misiji predlog o sklenitvi pogodbe, po kateri bi se vsi narodi zavezali, da ne posežejo posamično za orožje in bi bila tako vsaka vojna za čas pogodbe izključena. Genovski poročevalec »Ttmesa« javlja, da so zastopniki Male entente na genovski konferenci že raspravljali o tem načrtu, vendar pa bodo predlagali izpremembo v tem smislu, da sprejem razorožitvenega načrta nikakor ne more ovirati zaveznikov, da posežejo eventualno tudi lahko za orožje, kadar bi Šlo za reipektiranje kake že sklenjene pogodbe aH pa za povratek habsburške dinastije. Mala ententa namerava vrh tega staviti dodatni predlog, naj signa-tame vlasti priskočijo t orožjem na pomoč vsaki državi, ki bi Hla napadena proti določbam pogodbe. Zastopniki Male entente so sklenili, da privolijo v tako/ pogodbo aeino pod dvema pogojema: 1. v slučaju restavracijskega poizkusa Habsburžanov aH Hohenzollern-cev naj se dovoli oborožen nastop. 2. Mala sntenta se ne more zadovoljevati samo z moraličnimi zagotovili posameznih držav in zahteva, da se vse države zavežejo, da bodo z orožjem odbile vsak napad na katero od pogodbenih držav. Itatjensko - jugoelovenska pogajanja RIM, 15. Oficiozno poročilo agencije «Volta» pravL »Glede italijansko - jug o-slovenskih pokanj se Sirijo te dni, predvsem v vnanjem časopisju vesti in sklepanja, ki so brez vsake podlage in ki na umeten način napačno opisujejo obzorje resnosti, v katerem se vrše pogajanja. V vladnih krogih se drži potek italijansko - jugoslavenskih pogajanj strogo tajno. Vladni krogi svarijo javno mnenje pred teodencioz-nimi vestmi, naj prihajajo odkoderkoft, obenem pa izključujejo vsak pretirani ali prenagljeni optimizem kakor tudi vsak neupravičeni pesimizem glede uspehov pogajanj. Očtvidno je, da zahteva koči ji vos t vprašanja posebno pozornost z obeh strani, ki kažete najboljšo voljo sa. dosego uspeha, za odpravo vsakega kočlfivega vprašanja med obema državama in popotno izvršitev ra-pallske pogodbe. Vesti, da stoji italijanska vlada na stališču, da js treba revidirati ra-pallsko pogodbo, so povsem tendenciozne. Gre samo za to, da se izvrše klavzule, predvidene v pogodbi in da se reši reško vprašanje na gospodarskem polju tako, da bo končno zajamčena povzdiga kvarnerske-ga mesta. N Zvišanje sUft*mk»ga potopi* Avstrf? DUNAJ, 15. Poročevalec lista «Neue Freie Presse* Je imel v Genovi razgovor s kancelarjem Schoberjem. Schober je izrazil svoje zadoičenjB nad splošnim potekom konferenca. Kancelar fe rekel, da je dosegel zvišanje italijanskega posojila Avstriji od 70 na 100 miljoiiov lir. To sta mu zagotovila Facta in Scbanzer. Dosegel je Se druge uspe&e, toda za sedaj še ni umestno, o* o tam lavr i tfovnji, Jugoslavija Angleški kralj kun kralju Aleksandru BELGRAD, 15. Jugoslovenski presbiro javlja: Njegovo Veličanstvo kralj Združenih kraljevin VeHke Britanske in Irske bo Njegovemu Veličanstvu kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksandru kum pri poroki. Ker je angleški prestolonaslednik na potovanju in se vrne šele julija, je kralj Jurij odredil, da se da zastopati pri poroki po princu Albertu. CehoslovaSka čehoslovaško Časopisje o čičerinovem govoru PRAGA, 14. Vse čahoslovaško časopisje obširno komentira govor predsednika ruske delegacije Čičerina v Genovi. Socialno-demokratsko »Pravo Lidu« imenuje Čičeri-nov j^ovor »dokument oportunizma in kompromisnega značaja ruske vnanje politike.« V njem ni niti najmanje sledi boljševiške-ga radikalizma. Ideologija, ki je bila začetek in konec socialne revolucije, je popolnoma opuščena in na njeno mesto je čisto reformistična ideologija evropske rekon-struktivne politike. Ta povsem ne komuni-stiška mentaliteta bi bila težko razumljiva, če bi ne bil dobro znan njen prvotni vir, namreč obupni položaj sovjetske Rusije. Lahko bi označili Čičerinov govor kot začetek nove ruske politike in novih odno-šajev nasproti sovjetski Rusiji, če bi imeli ruski odgovorni možje pogum, da dosledno temu spoznanju delajo in povsod povsem opuste dvoumno politiko in taktiko. »Narodni Listy« pišejo: »Čičerin govori v Genovi o razorožitvi, a Trocki ima o Rusiji bojevite govore. Da hočejo boljševiki razorožit, to jim verjamejo le naivni poslušalci v Genovi. Oni rabijo vojake proti kmetskim in drugim vstajam, rdeča vojska je njihova zadnja postojanka, ko so na gospodarskem polju že bankrotirali. Kontrola razorožitve je v neizmerni Rusiji stvar ne-mogočnosti. Čičerin je torej pomagal le Nemčiji, da razoroži — Francijo, nikakor pa boljševike. Na vsak način pa je nemška taktika, govoriti o francoskem porazu vsled boljševiških intrig najbolj gotova pot k neuspehu konference. To navdušenje je tudi prenagljeno in priča o popolnem nepoznavanju razmerja sil. Znalo bi se zgoditi, da se to navdušenje nemško-boljševi-ške zveze le slabo izplača. Počakajmo konac! ,.x.ta_ . _ M0vtny« zaključujejo svoj članek o konferenci, v—1_ j- ^ in ravno najbolj enostavno je po navadi najbolj skrito. Upajmo, da bodo v rojstnem mesrtu Kolumba prišli tudi evropski državniki na dno tajni, ki ni drugo nego Kolumbovo jajce. Kako naj pomagamo Franciji, da ne Škodujemo pri tem Evropi, kako naj pomagamo Evropi, ne da bi pri tem zadeli Francije? — Pomagajmo pač obema!« Francija Francozi motcjo razpravljati o razorožitvi PARIZ, 15. Agencija »Havas« objavlja: Vest neka-terih listov, po kateri bi bil kabinet sklenil z večino, da bi se, ako se predloži konferenci v Genovi vprašanje razorožitve, francoska delegacija lahko udeležila razprav v smislu boulogneskega dogovora in spomenice francoske vlade, potrjene od parlamenta, je netočna. Nasprotno. Kabinet ostane encdušno pri odločitvi, katero je že prej sklenil. Ako bi prišlo vprašanje razorožitve v Genovi v razpravo, bo zahtevala francoska delegacija, naj se odloži m predloži Zvezi narodov, ki se peča z njim že nekaj mesecev. Ako bi se pa francoski predlog ne vpošteval, tedaj bi se francoska delegacija razprave ne udeležila. Včeraj je namreč Sir Robert Horne izjavil, da je vprašanje razorožitve izključeno iz dnevnega reda konference v Genovi. Sicer pa je francoska delegacija pripravljena sodelovati in predložiti svoje predloge v vseh vprašanjih gospedarstvenega značaja, ki so na dnevnem redu konference. Neenilja Lenin o berlfnsk" konferenci treh inter-naciond BEROLIN, 15. Lenin je objavil v »Pravdi« članek, v katerem govori o sklepih berolinske konference treh internacional. Lenin prihaja do sklepa, da so naredili Radek, Buharin fn drugi moskovski delegati napako, ko so sprejeli ta-le dva pogoja: da sovjetska vlada ne bo kaznovala ob sojenih socialnih revolucionareev s smrtno kaznijo in da bodo zastopane pri procesu vse tri interaacionale. Iz tega pa ne sledi — pojasnjuje Lenin — da moramo mi podpisani dogovor razveljaviti Edini sklep, ki se da izvajati iz tega dogodka je ta, da so se tokrat buržujski diplomati pokazali bolj spretni nego mi, in da moramo mi v bodoče postopati Tn manovrirati bolj previdno. Za smernico si moramo vzeti, da ne smemo delati mednarodni buržoaziji nikakih koncesij, če ne dobimo za to kot odškodnino odgovarjajoče koncesije sovjetski Rusiji in drugim proletarskim skupinam, ki se bore proti kapitalizmu. Končno se je, ne glede na napake, ki so jih naredili naši zastopniki, vendar posrečilo komunistični inter-nacionali v Berolinu prebiti zid, ki še loči od nas one delavce, kateri se še nahajajo v ujetništvu reformistov. Izdajalci so mnenja, da bodo prepričali delavstvo potom enotne fronte o pravilnosti njihovih reform in taktike. Mi pa rabimo enotno fronto za to, da prepričamo delavstvo o nasprotnem. Napake naših komunističnih zastopnikov zvračamo na nje same in na one stranke, ki te napake počenjajo. Ne bomo pa zvra-čali napak naših komunistov na proletar-ske množice, ki stoje na celem svetu pod pritiskom kapitala, ki prodira proti nam. Gre za to, da se proletariatu v tem boju pomaga. Zato smo usvojili taktiko enotne fronte in jo bomo izvajali do konca. Reka Brzojavka Reške Jugoslovenske stranke belgrajski vladi REKA, 15. Reška Jugoslo venska stranka je poslala spričo vesti o neugodnem poteku italijansko - jugoslovenskih pogajanj v Rapallu svojemu tajniku v Belgradu brzojavko, v kateri pravi: Med. našim ljudstvom na zasedenem ozemlju vlada prepričanje, da bo vlada zopet odložila izvršitev rapallske pogodbe. Ogorčeno ljudstvo vidi v tem slabotno držanje begrajske vlade, ki podvrgava podrejenim koristim koristi onega dela hrvatskega naroda, ki je ostal zvest vladarski hiši, državi in narodnemu edinstvu. Naša stranka, pozvana cxl naroda, da v ugodnem času izkoristi naš boljši položaj, zahteva sledeče: Naj belgrajska vlada zahteva od italijanske vlade takojšnjo izpraznitev ozemlja, ki nam pripada po rapallskem dogovoru. Če tega italijanska vlada takoj ne naredi, naj belgrajska vlada da registrirati rapalsko pogodbo in pozove Zvezo narodov, da na podlagi čl. 16. takoj reši to vprašanje. Če ne dobite jamstva, da bo vlada takoj to izvedla, zapustite Belgrad in pridite v Zagreb. Tam ukrenite vse potrebno za akcijo po celi naši zemlji, da narod vstane na javnih zborovanjih v obrambo naše grude, proti nepatriotskemu vedenju vlade in vladnih strank, da se tako vlada končno prisili, da naredi konec temu neznosnemu vprašanju našega zasužnjenega naroda. Narod hoče vedeti, na čem da je! Zadosti je čakanja. Naj se prelomi palica in naj se odkrijejo karte ali belgrajske vlade ali pa «naših» velikih zaveznikov. Mi hočemo živeti, vrata naše hiše se morajo enkrat že odpreti, da se naš narod osvobodi, in naš gospodarski položaj ojači, a s tem v zvezi tudi naša valuta popravi. Vlada mora nastopiti najodločneje. Če dostojno izvrši svojo dolžnost, a ne doseže vkljub temu uspeha, bo narod bil z njo Luui v svojem mumi/njcm tipanju. t-- tega ne naredi, bodo stranke, ki danes vladajo, nosile težko odgovornost za izdajstvo nad lastnim narodom. Protestiramo proti vsakemu nadaljnjemu pogajanju ministra Ninčiča z italijansko vlado in zahtevamo brezpogojno, da Italija izvrši mednarodno obvezo nasproti nam. V nasprotnem slučaju naj jugoslovenski delegati zapuste zemljo v kateri se danes sklepajo mednarodne obveze, katerih doslej ni izvršila. Ni treba več slediti ne francoskemu ne drugim, poslanikom za zavlačevanje rešitve tega življenskega vprašanja. Posojanju međ Italijo tn JušgMd Saj je navadno tako: če se kak dogodek, ki vzdržuje duhove v napetosti in vznemirjanju, vrši za kulisami, da oko javnosti ne more zasledovati razvoja, so vrata na široko odprta vsakovrstnim ugibanjem v dobri veri, pa tudi širjenju izmišljenih vesti s proračunjeno slabimi nameni. Tako je tudi sedaj povodcam pogajanj, ki se vršijo v Sv. Margeriti Ligurski — vsporedno z mednarodno konferenco v Genovi — med italijanskimi in jugosloven-skimi zastopniki za izvedbo rapallske pogodbe in rešitev reškega vprašanja. Dan na dan prihajajo iz Genove in Rima razne vesti o poteku pogajanj. Ali, vse vesti ne obveščajo javnosti, ampak jo bega.jo. To pa zato, ker so si v nasprotstvu med seboj od dne do dne. Danes sije svitlo solnce najboljšega razpoloženja na obeh straneh, da bi prišlo do sporazuma, zadovoljivega za obe strani. Naslednjega dne pa je že zopet oblačno in nebo ne obeta nič dobrega. Nedavno je prišlo celo do prerekanja, se-li pogajanja še nadaljujejo, ali pa so se prekinila. Ž ozirom na to prerekanje je priSla v svet oficiozna vest, da se sicer re»s> ns vršijo še oficielna obvezna pogajanja, pač pa osebna v informativno svrho. Tudi včeraj smo čitali sporočilo oficiozne agencije Volta, ki odločno trdi, da so vse vznemirljive vesti bretz vsake stvarne podlage in da hočejo na umeten način kaliti jasnost atmosfere, v kateri se vršijo razgovori. Ob enem pa svari rečeno oficiozno sporočilo pred pretiranim optimizmom: ne pretirani optimizem, ne pesimizem da nista upravičena. Agencija Volta je hotela očivklno opozoriti javnost, da težave in zapreke, ki jih je treba spraviti s poti niso majhne, da pa je ob očitno dobri volji na obeh straneh upravičena nada, da končno vendar-le pride do zaželjenega sporazuma. Na zaključku pa oporeka Volta najodločneje vestem, kf so se širile te dni, češ, da Italija zahteva revizijo rapallske pogodbe. Marveč da gre le za izvedbo dogovorov v rapallski pogodbi za rešitev reškega vprašanja na gospodarskem polju, da se končno zagotovi Reki obnovitev. Po vsem tem smemo torej smatrati kot gotovo dejstvo, da se pogajanja vršijo in sicer — kakor naglaša Volta izrecno — z najboljšo voljo na. obeh straneh. ^ ,' Širan fr V Trsio, dne 16. april a 1S2& To verujemo. Na ^^žoslovcnski strani jnorejo želeti neuspeha pokanj le nerazsodni življi, ki nimajo nikakega smisla za realne potrebe državnega življenja. Pred vsem za potreba, da se razmerje Jugoslavije do sosedbjfh držav izčisti, uredi in ustali, da se tako varnost države na zunaj zagotovi vsaj za dogledne čase, in da se ji s tem odpre možnost intenzivnega Etirnega dela za nje notranjo uredbo in onsolrdacijo. Na italijanski strani pa ima gospod Schanzer dovolj svarilnega zgleda v žalostnih sadovih politike njegovega neposrednega prednika: politike načelnega in zakrknjenega nasprotstva proti državi Jugoslo-venov. O gospodu Schanzerju gre glas, da je umerjen in bistroviden državnik- Če je temu tako, se mora zavedati, da je ena njegovih glavnih naleg ta, da spravi italijansko politiko napram jugoslovenski sosedi, ki jo je Della Torretta tako temeljito zavozil, zopet na pravo pot. Zavedati se mora, da je prijateljsko razmerje do Jugoslavije v najeminentnejsem političnem in gospodarskem interesu Italije same. Posebno se mora zavedati, da ima danes Jugoslavija nekoliko drugačno mednarodno pozicijo, nego jo je imela tedaj, ko je sklepala rapalLsko pogodbo. V evropsko meddržavno uredbo je stopila mala ententa. Tudi oziri na države, ki sestavljajo to meddržavno skupino in ki tvorijo Srednjo Evropo, silijo Italijo, da išče prijateljskega razmerja do Jugoslavije. Ne more torej biti drugače, nego da je pri obojestranskih državnikih dobra volja za dosego sporazuma. Ali, tu treba izreči še eno važno, usodno besedo. V Sv. Mar-geriti Ligurski se pogajajo diplomati. Danes pa niso več časi kabinetne diplomacije, ko je maloštevilno omizje mogotcev moglo samo m samovoljno odločati o usedi narodov in držav. V današnjih časih demokracije, po zgodovinsko - znamenitih izpre-membah, po tej veliki duhovni revoluciji, ki jo je donesla svetovna katastrofa, gre beseda tudi narodom. Ako naj bo sporazum, ki ga hočejo doseči diplomat je, resničen, trajen in blagonosen, mora biti tak, da ne bo izzival odpora v narodu. Z drugo be&sdo: ni dovolj, da oKcielni zastopniki držav sklepajo pogodbe, tudi med narotdi mora priti do sporazume! Pasti morajo pre-graie predsodkov, ko so jih ločevale doslej. Rekli smo že večkrai, da, m mod'mod dm* žab nI organizmi v medsebopf gospodarski odvisnosti, zato bi pomenil foepodarald polGni recimo Itatije aH Francije reHko izgubo za vse ostale velike družabne orttfb-nizme. Vprašanje vojnih dolgov mora skrbeti torej tuda upnike, ki bi ne imeli. ai£ od tega, če bi pognali na boben svoje dolžnike. Zato so že večkrat oglasili znameniti finančniki in državpiki vseh prizadetih držav, da je treba vojne dolgove brisati. Militarizem s svojim blaznim oboroževanjem je bil eden glavnih vzrokov, da je izbruhnila svetovna vojna. Latinski pregovor: Si vis pacem, para beOtim Je morda veljal za rimskih Časov, toda danes mora vsakdo uvideti, da ustvarja oboroževanje vojno dusevnoet in da je končni »noter o-boroževanja vendar-le vojna. Zatorej čim več topov, čkn več smodmsciic, čim vafi armad je na svetu, tem večja nevarnost je za svetovni mir, pa če se predbtavnflri oboroženih držav Se tako trudijo dokazati svojo miroljubnost. Oboroževanje pa ne ustvarja samo napetih političnih odnoiajev med posameznimi državami, ampak vpliva prav katastrofalno na gospodarski razvoj držav, ker požre ogromne vsote, ki bi se dale uporabiti za produktivne namene. Orožje je mrtev kapital in sicer mrtev za vedno, ker se zastareli vojni material ne da uporabiti za kako produktivno delo.* Četrto važno vprašanje, ki se tiče vse Evrope, je Rusija. Ta po naravnih zakladih najbogatejša dežela v Evropi je vsled svetovne vojne, Še več pa vsled poznejše meščanske vojne in posebno še vsled blokade zapadnih vlasti izključena iz gospodarskega življenja ostale Evrope in mora danes beračiti skorjo kruha za svoje gladujoče množice pri zapadnih sovražnikih* Rusija, ta nekdanja žitnica Evrope nima danes kruha niti zase. A zemlja je tu, rodovitna zemlja, toda ni semena, ni poljedelskih strojev, a pomoč odi zunaj je malenkostna, ker ni kredita, in drugič, ker primanjkuje prometnih sredstev. Agrarni razvetf Rusije je torej odvisen odi vzpostave industrije. Ta industrija pa rabi nujno pomoč od zunaj. In mirujoče industrije zapadnih držav bi dobile v Rusiji toliko dela, da bi namah izginila brezposelnost v Evropi, če bi vprašanje Rusije povoljno rešilo in bi padna industrija hotela in mogla investirati svoje kapitale v Rusiji. wm notico V pi-VAn delu oaJe& safiri« — objavljenega v «Edinosti* z dne 13. t m. — smo ugotovili načela, na katerih naf skmf n*fce novo dijaško Če bi hoteli tu govoriti o pogojih, o pod- _ lagah na katerih more priti do pravega t Washmgtenska _ ^ slovan- dia bi rešila samo eno izmed omenjenih šti- rih vprašanj, namreč vprašanje razoroži t- prijateljstva med italijanskim in slovan skim svetom, bi morali zaiti tudi na polje notranje politike Italije, raaonerja p1®^ državo in nje jugosiovensinem državljani. To pa bi segalo daleč preko okvirja, določenega temu 6pisu. Od Minstonti do Genove % t« x MI i * . .j—jt_ _ dalje ni preteklo skoraj meseca, da bi se predstavniki zapadnih vlasti, ki so diktirali svetovni mir po inrperalističnem receptu, ne sestali h kakšni konferenci. Vse te konference so posledica mirovnih pogodb. Gospodarska pa tudi politična vprašanja Evrope so tako zamotana in so se mirovne pogodbe izkazale tako pomanjkljive, da so predstavniki zmagovalcev iz svetovne vojne prisiljeni iskati izhoda iz te zagate. Zato sklicujejo konferenco za konferenco in štirje ali pet gospodov pretresuje pri zeleni mizi zamoftani povojni položaj družabnih organizmov Evrope in drugih celin. Končni smoter teh konferenc se je sukal pravzaprav okoli dveh glavnih vprašanj, ki sta: gospodarska kriza in povojna dušev-nost, ki je vse prej koi miroljubna toliko pri zmagovalcih kolikor pri premagancih. Na teh konferencah smo imeli priliko opazovati zadržanje posameznih velesil v omenjenih vprašanjih. Predvsem je tu od ver-eaiilske konference sem opaziti večno na-sprotstvo med Francijo in Anglijo. Francija se krčevito drži besedila versaillske pogodbe, stremi za stalnim oslabljenjem Nemčije in je tudi v ruskem vprašanju skrajno nepopustljiva, medtem ko skušajo Angleži zavzeti napram Nemčiji in Rusiji drugo stališče, po katerem je tudi ta dva družabna organizma pritegniti v enakopravno sodelovanje pri obnovi Evrope. Torej Anglija pravi: Brez Nemčije in Rusije je nemogoče ozdraviti Evropo, Francija pa noče tega praktično priznati, ker se boji iz-gubiti primat v Evropi, kar bi se zgodilo v fcipu, ko vstopita Nemčija in Rusija kot enakopravni sili v politično življenje Evrope. V tej borbi proti Angležem 60 Francozi pokazali, da so pripravljeni si naprtiti so-Traštvo in negodovanje vsega sveta, da le obdrže svojo premoč v Evropi. Pri tem pa pozabljajo, da bi bili brez pomoči zaveznikov podlegli nemški vojski in bi bila danes Francija vasalka Nemčije, f In tako je Francija glavna ovira, dia ni mogoče pričeti s pravim obnovitvenim defom. Zakaj obnova Evrope je možna le ob skupnem in sporazumnem sodelovanju vseh velikih in manjših držav. Gospodarska obnova pa je mogoča, ako se vzamejo resno v pretres štiri vprašanja, brez katerih "je vsako obnovitveno delo nemogoče. Ta vprašanja so: vojna odškodnina* vojni dolgovi, razoroženfe, Rusija. Vojna odškodnina, ki je naložena Nemcem, je takšna, da je Nemčija ne more zmagovati. Zaradi tega je gospodarsko življenje Nemčije ogroženo. Polom nemškega gospodarstva pa je življensko vprašanje vse Evrope. Tako je torej odškodninsko vprašanjqe zadeva vse Evrope. Na njem so zainteresirani: zmagovalci, premaganci in nevtralci Zapadne vlasti, predvsem Francija in Italija, so se strahovito zadolžile zlasti v Ameriki. Ti vojni dolgovi, ki jh bo treba kmalu odplačevati, pa delujejo porazno na državne proračune dofeic, katerih gospo-a—j— živlienre is- vsled tete on. V to svrho se rasdela visokošolsko dijaštvo v sledeče štiri kategorije; a) sinovi premožnih starBev, ki se lahko sami vzdržujejo; b) sinovi sredttjepremažnth stariiev, ki dobijo od doma lahko precejfcjo toda nezadostno podporo; c) smovi revnih starišev, ki itaajo malenkostno in razen tega tudi Se noreiino podporo; d) sinovi prav revnih starišev, ki nimajo rnkakc podpore. Kategoriji a) in b) se lahko koristit« dijaških men z in domov proti plačilu. Razen tega bi prišli dijaki prve kategorije eventualno še v po štev pri rednih kratkoročnih posojilih, a dijaki druge kategorije tudi še za redna dolgoročna posojila. Jedro dijaškega vprašanja tvorijo dijaki kategorije c) in d). Način podpiranja teh slednjih bo kombiniran. Za plačilo šolskih taks in slično se bodo dajala izključno redna dolgorečna posojila, a za ostale potrebe deloma pogojna posojila in deloma nakaznice za stanovanje v dijaškem domu in za hrano v menzi. Kratkoročna posojila se vrnejo, čim zapadejo. ReAia dolgoročna in pogojna posojila se začnejo vračali po dovršenih študijcii.^ Plačilna zmožnost dolžnika se ugotovi na podlagi nje-ove izjave alt pa v slučaju potrebe sodno. d tega trenutka prestane biti posojilo brezobrestno. , . r> ____*it_ z--^ - J-. - (tMAflls »^iruii nn pol- nejže^a gmotnega stanja dolžnika. Bivši podpd- mnor ertio •» nntusr.pnHm ivi vtntfo zafltevzti. dohodki nabiralnih blokov fn kolkov DM; f) po potrebi naieta posojila; g) vsi mogoči drugi dohodki (sodbe poravnave, izgubljene stave, globe itd.) DM sama ne prireja prireditev (zabav, itd.). Društva naj bi pa n. pr. letno enkrat določila prireditev v izključno korist DM. Eventualno naj bi tud« od ostalih prireditev prepustila odstotek DM, Uvede naj se dan DM, ki naj bo posvečen izključno zbiranju in žrtvovanju za DM. Enkrat ali dvakrat letno ob primernem Času naj se priložijo vsem našim listom poštne položnice DM. Istotako naj se priložijo vsem stalnim publikacijam, ki izidejo v velikem številu izvodov položnice DM. Vsaka taka nabiralna akcija naj bo združena z vsestransko propagando. Uporabljanje kolkov DM in nabiralnih blokov v njeno korist naj postane splošno. Za vzdrževanje dijaških domov in menz naj se uvedejo tudi prispevki in natura. Ta način bi se pri dobri organizaciji lahko posebno ob-nesel za vzdrževanje domov v srednješolskih mestih. G. — Upravni organi DM so: a) občni zbor, kot vrhovni organ; b) upravni svet, kot direk-tivni organ; c) načelništvo kot eksekutivni organ, s pisarno za materijalno opravlajnje poslov; d) visokošolski odbor, kot samostojen pomožni organ upravnega sveta; e) okrajni odbori, kot lokalni pomožiu upravni organi; f) nadzorstvo, kot kontrolni organ; g) razsodišče DM. I. V področje občnega zbora spadajo v glavnem vsa načelna vprašanja, tičoča se delovanja in organizacije DM, odobritev njenega proračuna in obračuna ter presoja delovanja poedinih upravnih organov in njihova volitev. Občni zbor se vrši med božičnimi počitnicami. Poslovno leto začne s 1. novembra in konča z 31. oktobra. Naročajte in iirlte „EDINOST" rane c sme z dokumentirano vlogo zali te vati, da sc mu pogojno posojilo deloma a!i cclct^o odpiše. Ta sistem podpiranja (pođofmt posojila) zasluži prednost pred navadnimi potfpc-raan-i {štipendijami), ker se na ta način ohrani del podpornih sredstev, a na drugi strani se podpiranec ne obremeni z dolgovi, katerih bi ne moge! v celoti morda nikdar vrniti, kar bi se n. pr. dogodilo, ako bi uvedli kot sistem pedpiranja izključno redna dolgoročna posojila. Prava višina pogojnih posojil se torej določi šele naknadno in v&dno sorazmerno gmotnim močem dolžnika. Pravilo bodi: podpiranec ne sme bili po dokončanih Študijah obremenjen preko svojih moči In v«i podpiranci naj bodo na koncu sorazmerno enako obreme-njeni. Način vračanja posojila in, akb je pogojno posojilo, tudi njegova višina zavisi od poznejše namestitve pctlpiranca v Itnftji. Podpsranec, Jcateri ne reflektira po dovr$enih študijah na namestitev v Italiji, ne da bi mogel navesti zato tehtnih in uvaievan;a vrednih razlogov, izgubi pri rednem posojilu pravico na plačilni rok, a pogojno posodo mora vrniti v celoti. Razlika v vrednoti posojenega in vrnjenega denarja se pri dolgoročnih posojiHh odpiše v korist dolžniku. Terjatve do umrfth poctpirarrcev Se v vsakem slučaju v celoti odpišejo, — Srednješolci se razdefijo analogno v kategorije. 'lemu primerno se podteli deloma navadna podpora {štipendija), deloma pa podpora m natura (nakaznice za stan in hrano v dij. domu). , E- — Člani DM so: poedini, skupine, društva, zadruge fn korporacije (n. pr. občine). Člani se delijo v prave in v podporne člane. Pravi člani »o lahko: ustammriki, utemeljitelji ali redni člani. Poedinci so: a) ustanovmki, ako plačajo enkrat za vselej eden ali več kamnov po 100 L; b) redni člani, ako vplačajo enkrat za vselej 50 L j c) podporni dani, ako vplačajo letno 10 L. r\upine so tisti poeifincl, ki zložijo ali zberejo skupaj, kamen od 100 L in določijo ose. bo, katera bo na občnih zborih stalno zastopala skupino. Skupine oziroma njihovi predstavniki se prištevajo med redne člane Društva, zadruge in korporacije postanejo le člani utemeljitelji, in sicer ako vplačajo en kamen od 100 L, katerega jtm pa upravni svet lahko Šestmesečno odpove in izplača, s čimer prenehajo biti člani. UtemeljiteH razpolaga lahko samo z enim kamnom. Vplačane svote ki presegajo 100 L, se vp»e*> med darove. Svofe članske pravic« irvrštijejo člani utemeljitelji po pooblaščenih zastopnikih. Vsak pravi član ima na občnem »boru samo en glas, brez ozira na številno vplačanih kamnov. V«i pravi Člani plačajo pri vpisu tudi vstopnino, katero (floloča upravni svet Vsi podpirani visokotolci morajo biti pravi člani DM. Za podpirane srednješolce pa morajo biti vpisani kot pravi člani njihovi stariši odnosno varuhi. Občnih zborov se smejo udeleževati edino pravi člani. Podporni člani imajo pa posvetovalen glas na vseh lokalnih članskih sestankih, sklicanih po okrajnih odborih. Istotako imajo pravico na letna poročila DM. V gornjem odstavku navedene višine Članskih prispevkov (kamnov) so stavljene izključno le kot primer. F. — Gmotna sredstva DM tvorijo: a) članski prispevki; b) eventualni dohodki posebnih fondov in naprav; c) prostovoljni prispevki £«laxcv?i): cU xžrvK nrrrrAiieM in zhick'. a) II. Upravni svet določa konkretno smer delovanju DM na podlagi od občnega zbora sprejetih navodil, rešuje konkretno vsa vprašanja organizacije, daje smer dijaško-podporni politiki z določanjem števila in višine podpor, namenjenih posameznim strokam, vodi upravo DM in nadzira načelništvo. Koncem Šolskega leta izda. spžušen pregled dijaštva in navodila abiturijenlom za izbero študijske stroke. Upravni svet je sestavljen iz članov, katerih. sedem tvori načelništvo. Načelništvo voli občni zbor ločeno od ostalih članov. Pravilo bodi: Člani načelništva naj bodo bivši dijaki t. j. dijaški starešine. Ostali upravni svet pa naj bo sestavljen iz zastopnikov šole (prosve-te}, gospodarstva, politike, dijaštva, itd. iz ceis Juiijske Krajine. III. Načelništvo tvorijo: predsednik, podpredsednik, tajnik, računovodja, blagajnik, propagandni referent in informativni referent, Predsednik načeluje upravnemu svetu ter zastopa DM na zunaj; podpredsednik pomaga predsedniku in ga po potrebi nadornestuje; tajnik vodi zapisnike ter v ta delokrog spsi-daječe dopisovanje in arhiv; računovodja vod: premoženjske knjige (račune.) razea blagajniške, drži v evidenci odobrene in izplačane podpore, likvidira izplačila in nakazila, kontrolira vse z vplačili združene listine ter pripravlja upravni in podporni proračun in končni obračun; blagajnik vodi blagajno oziroma blagajniške kntige ter Člansko knjigo in izvršuje vsa likvidirana izplačila in nakazila ter T^ffMtta vsa doiočer.a v^fa^flaprcnasJandni referent skrbi za vsa potrebna propagandna poročila v dnevnem časopisju, mesečnikih, koledarjih, slučajnih publikacijah, itd., ter daje po potrebi tudi vzpodbudo za prireditve in TL — Notranje poslovanje DM In njenih' upravnih organov je urejeno po od občnega? zbora odnosno upravnega sveta odobrenih poslovnikih. a I. Premoženje DM se deli v: a) visokošolski fond, b) srednješolski fond in c) železni (rezervni) fond. Po potrebr se ustanovijo tudi še drugi fondi. Visokošolski fond ima sledeče sklade: a) za redna kratkoročna posojila, b) za rodna dolgoročna posojila, c) za pogojna posojila, d) za dijaški dom in menzo. Uporaba tega fonda se v začetku, to je, dokler se v kroženju in obnavljanju podpornih sredstev ne stvori predvideni ciklus, omeji o-zirorna uredi na način, ki omogoči že v prvih letih redno podpiranje. Srednješolski fond tvorijo: a) sklad za navadne podpore in b) sklad za ustanovitev srednješolskega doma. Fondi obstoječih podpornih ustanov (društev) se upravljajo posebej, v kolikor so morda namenjeni izključno posebnim lokalnim svr-ham. Njihovo upravljanje se lahko preda predvidenim okrajnim odborom. Železni fond siu^i za kritje neprevidenih, toda hitrih in nujno potrebnih izdatkov in se mora izpopolniti pri prvi priliki na račun prizadetega fonda ali sklada. V svrho pravilnega upravljanja fondov m sestavljanja podpornih proračunov se uvede na podlagi izkustva amortizacijski načrt za posojila in vodi statistika dijaštva. II. Za redna kratka in dolgoročna posojila >e potrebno jamstvo, katerega modalitete določi načelstvo. Kot jamstvo služi lahko tudi zavarovalna polica. Za pogojna posojila zadostuje podpis podpiranca (ako je polnoleten). Izgube pri posojilih (n. pr. odpis terjatev do umrlih podpirancev) se proporcionalno zavarujejo. III. Prošnje za redna dolgoročna poso)iia, pogojna posojila in za nakaznice «in natura > vlagajo visokošolci pred začetkom zimskega in letnega semestra potom načelstva. Načelstvo ur«li prošnje, jih pregleda v formalnem in stvarnem oziru ter Hh odkaže visokošolske mu odboru v rešenje. Upravni svet določi število in višino poedinih podpor ter jih str.vi na razpolago visokošolskemu odboru. Prošnje se vladajo na zato predpisanih formiriarjih h. iitn morajo biti priloženi: a) izkaz davkov, b) družinski izkaz, c) dokumenti o doseženih učnih uspehih in d) vse kar osvetljuje prosilce, o prosvetno delovanje. Odobrene podpore nakaže pedp-rancu n;-čelstvo proti pravno ve^avni obveznici, oziroma proti odgovarjajoči pobotnici. Med šolskim letom je dolžan poapiranec redno predlagati načelstvu izpričevala o položenih izpitih in frekventaciji, sicer se mu ustavi nadaljnje izplačevanje že podeljene podpore. Analogno postopajo srednješolci, ki vlagajo prošnje na okrajne odbore, katerim stavi u-pravni svet na razpolc-^o skupno svot~> namenjeno srednješolcem. I. — Zs končri dogovor glede ustanovitve DM ss skliče v kralkem konferenca, na katero vabimo že sedaj vse prijatelje našega, dijaškega naraščaja- Dnevni red konference: pretres gornjega načrta in izvolitev pripravljalnega odbora in sedmih oseb, ki si razdelijo medsebojno funkcije, kakor v tem načrtu predvideno za načelstvo DM. Pripravljalni odbor sestavi pravila na podlagi gornjega od konft renče odobrenega eventualno tudi primemo tZDremcn>cneča in izpopolnjenega načrta in jih predloži cblastvu v odobrenje. Istočasno določi konlercncn zaupnike za posamezne o-kraje, ki začnejo, čim bo ohlastvo odobrilo ustanovitev DM, z nabiranjem pravih članov. zb:rko; informativni referent zbira statistično j Pripravljalni odbor pripravi zato čim prej po-gradivo, potrebno za vodstvo dijaško-podpor-! trebne pristopnice. Mesec dni po odobritvi ne politike in skrbi za zbirko srednje in visokošolskih pravil in zakonov, potrebnih u_ pravnemu s\Tetu za kontrolo podpirancev in za čnformacijo abiturijentov itd. Končno daje interesentom vse informacije glede študija, življenskih razmer v določenem študijskem mestu in o izgledu na podpore. Funkcije načelstva so čisto eksekutivni. V njegovo področje spada pa tudi reševanje vk>3 za podelitev nujnih kratkoročnih posojil. Na mesto članov načelstva, ki so za dalje časa ali pa stalno vpreženi pri vršenju svodih dolžnosti, določi upravni svet namestnika iz svoje srede. V nujnih slučajih se člani načelstva lahko začasno medsebojno nadomestujejo, vendar je združitev funkcij računovodje in i blagajnika v vsakem slučaju izključena. Načelstvu je pridana za materialno izvršitev poslov pisarna, v kateri bodi dek> poverjeno prvenstveno dijaštvu. Listine, s katerimi se veže DM, podpisujeta predsednik in referent, v čigar delokrog spadajo; vse ostale dopise pa prizadeti referent in vodja pisarne. IV. Upravni svet sldiče letno med velikimi počitnicami vse v DM včlanjene visokošolce na dijaški cbčni zbor s sledečim dnevnim redom: a) referati o dijaškem pedporništvu, b) volitev visokošolskega odbora, kateremu pripada refevanje vlog za podpore všsokošolcem, pravil skliče pripravljalni odbor vse prijavljene člane na usti-.novni občni zbor, V slučaju nezadostne udeležbe se vrši pol ure kasneje z istim dnevnim redom občni zbor v drugem sklicanju, ki sklepa ne glede na število prisotnih. Dnevni red ustanovnega občrrega zbora: poročilo pripravljalnega odbora, podelitev absolutorija in vokUev upravnih organov. V prvem mesecu velikih počitnic skliče uprani svet vse včlanjene visokošolce na dijaški občni zbor, ki naj izvoli visokošolski odbor in zastopnike cfijaštva v upravnem svetu. Pripravljalni odbor vodi začasno vse posle bodoče DM. Denarna sredsta, ki mu bodo naka-zana, naloži, v kolikor ne bodo služila za kritje prvih pisarniških stroškov, na tekoči račun pri «Trgovski zadrugi* v Trstu. Pripravljalni odbor mora izvesti vse predpriprave na način, ki omogoči DM redno poslovanje že s prihodnjim šolskim letom. Ndsmo nameravali zbrati v gornjem načrtu vsa načela, ki naj pridejo v pravila in poslovnik. Naš namen jc bil lc pojasniti" bistvo in poslovanje DM. kakršno smo si jo mi zamislili. Sklep. Na temelju v prvem delu načrta u-gotovljenih osnovnih načel, ki naj bodo podlaga našega novega dijaškega podporništva ter v zvezi z gornjo konkretno izvedbo, predlagamo v sprejem predloženega načrta likvidacijo oziroma individualna podelitev od upravnega obsto-ječih dijaško-podpornih ustanov in ust -sveta določenih in poedinim strokam nakaza ni h podpor. Za volitve se vpelje proporcionalni volilni red po vzeru poljske «Bratnia Pomocz», Slično visokošolskemu odberu naj bi se pozneje tudi volil starešinski odbor, ki naj bi reševal ali pa predlagal v rešen je upravnemu svetu vloge bivših podpirancev za končno določitev višine oziroma odpis pogojnih posojil. V. Okrajni odbori se osnujejo v mestih, kjer je večje število srednješolcev, oziroma, kjer se nahaa kaka podporna naprava DM. V njihov delokrog spada: a) uprava lokalnih pod-podpornih naprav, b) individualna podelitev podpor nakazanih srednješolcem dotičnega o-kraja, c) stavljanje predlogov in nasvetov u-pravnemu svetu, v koiikor spada njihova rešitev v delokrog poslednjega, člane okrajnega odbora volijo člani dotičnega okraja na zato sklicanem sestanku. Upravni svet imenuje v okrajni odbor svojega zastopnika kot predsednika. Analogno izvolijo svoj odbor za upravljanje dema iz menze visokošolci v mestu, kjer se izvrši njihova koncentracija (n. pr. v Padovi). VI. Naidzorstvo obstoječe iz 10 članov vrši kontrolo nad upravnimi organi DM in njenimi podpornimi napravami. Za boljše vr-1 šenge svojih funkcij se razdeli v odsek račun- novitev »Dijaške Matice . Načrt pred^tavljj sicer v svoji celoti maksimalni program, katerega udejstvitev naj se pa izvrši postopno. V Trstu. 13. aprila 1922. Slov. ak?.d. fer. društvo «Balkan». P^ivesti VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita uredništvo* :n upravništvo vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem našega lista ter vsemu našemu ljudstvu. Italijansko - jugoslovenski gospodarski odnešaji. Rimski poročevalec »Plccola« je imel pogovor s predsednikom jugosloven-ske delegacije na konferenci nasledstvenih držav avstroogrske monarhije dr. Ryba-rem o gospodarskih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. j>Ni dvoma — je izjavil dr. Rybar — da je v največjem interesu obeh držav, da Čim prej udejstvita program gospodarskega sodelovanja in obnovitev starih trgovskih nad stikov. Vsi tozadevni poizkusi pa so zastonj, dokler se ne vzpostavijo med ob^ma , -f . 11 ..»in t j i • * i državama odnošaji mirnega političnega so- sedstva. Treba je predvsem _ kakor pravi morebiti potrebne odseke. Občnemu zboru predloži skupno poročilo in stavi predloge zadevajoče absolutorij. VH. Razsodišče reSuje, brez vzkKca: a) spore upravnega značaja med pcedinicii upravnf-ml organi, b) vse pritožbe članov proti rešitvam in sklepom upravnih organov (n. pr. radi nepravilne rešitve prošnje za podporo). Člani razsodišča na; bodo pravniki. Nitti v svoji knjigi »Evropa brez miru« — narediti vse mogoče za pomirjenje duhov. Samo iz vzajemnega zaupanja in pravilnega presojanja vzajemnih pravic lahko nastane možnost koristnega sodelovanja. Toda vsemu temu stoji na poii velika ovira: neizpolnitev rapallske pogodbe, ki povzro-Jugoslaviji nezaupanje, v Italiji Vsi ostali eventualni spori, nastali med tla- V. nezaupanje, v Italiji pa i iz društvenega razmerja, so izključeni iz ?od? ??tav? skrajne struje, ki ne skriva- jo, da bi rade razveljavile pogodbo, ah pa celo onemogočile njeno izvršitev. Po odstranitvi teh ovir bi Italija mogla najti v. m komoetence razsodfŠČa DM. Njihova rešitev se poveri lahko od strank ad hcc sestavljenemu častnemu sodu. _____________ _ V Trstu, One 16. sprli* 192* _ Jm »EDINOST* Btran m. i t «Mof odgovcr». Iz ljubljanskih listov posnemamo, da je izdal te dni dr. Šušteršič, načelnik Slovenske ljudske stranke za časa bivSe Avstrije, pod gornjim naslovom brošuro, v kateri hudo napada sedanjo ljudsko stranko v Sloveniji in njene sedanje voditelje. Brošura je vzbudila vsled tega v političnih krogih onstran meje veliko senzacijo. Tržaška sokolska župa. V nedeljo dne 23. t m. ob 9 zjutraj se bo vršil v prostorih Nar. Jugoslaviji najneposrednejši vir za zalaganje z lesom, živino in tudi z žitom. V Italiji pa je struja — Je nadaljeval dr. Ryba? — ki bi hotela nekako vsužnjiti jugoslovensko ijo, zanikajoč ji pravico do lastnega odišča na morje. Uspeh take politike gospodarskega imperializma bi, seveda, ovirala procvat obeh držav, ker če je en po-godbenjak prisiljen ostati ubog, ima škodo od tega tudi drugi. V interesu Italije je torej, da se Jugoslavija gospodarski čim bolj razvije. Glede uporabe tržaške lukq s stra- doma pri Sv. Ivanu občni zbor s sledečim ni Jugoslovenskih izvoznih tvrdek je izjavil - j j j »— *> dr. Rybar, da bi Trst lahko zopet postal tranzitna postaja za jugoslovensko blago, toda neodvisno kočljivega vprašanja valutne razlike, ki ovira tudi čehoslovaško trgovino skozi Trst, kjer ima Čehoslovaška celo svcrjo prosto luko, gre tukaj za veliko oviro, ki obstcja v razpoloženja gotovih političnih krogov, kateri ne skrivajo svojega sovraštva jugcslovenskam trgovcem, kateri so večkrat celo izpostavljeni zasramo-vanju. Vsled zadržanja teh političnih krogov se je zgodile in se godi vedno bolj po-gostom a, da se jugoslovanski trgovci postavajo raja v direkten stik z Lombard jo In Rjeiaontom in da se, če že morajo, poslužujejo rajši Benetk nego Trsta. Glede Reke je izjavil dr. Rybar, da je Reka ovira v italijansko - juge«lovenskih odnošajih, da pa po njegovem mnenju dizorientira tudi tržaške gospodarske in trgovske kroge, ker bo imela usoda Reke velik vpliv na bodoče smernice Trsta. Na vsak način je pojem »Reka« bistven del pojma »Rapal-lo« in je potrebno, da zadobi vrednost znamenja lojalnosti in izgublja tako značaj jabolka spora. Glede konference v Porto- dnevnim red-cm: 1. pozdrav predsednika. 2. poročilo, 3. sprememba pravil, 4. volitev pred-sedništvak, 5. dcoločitev višine prispevkov, 6. ustanovitev zveze, 7. slučajnosti M. M. sp. — Prosveta (Odsek za soc. izobrazbo): V petek 21. t. m. ob SK zvečer se bo vršilo v prostorih Konsunuiega društva na Kolonkovcu javno predavanje. Predmet predavanja.: Gospodarski položaj dežele. Predava posl. V. šček. Padriče — Presveta (Odsek za soc. izobrazbo): Jutri v ponedeljek ob 4. pop. se bo vršilo v gostilni gosp. J. Grgič-a na Padričah javno predavanje. Predmet predavanja: Gospodarska organizacija in izobrazba. Predava ing. Jos. Rustja. Iz Skednja. V nedeljo 23. t. m. se priredi v dvorani «Gospodarskega društva« plesna zabava ▼ dobrodelen namen. Začetek ob 8. uri zvečer. Razpis nagrade. Tukajšnji občinski urad javlja: Dne 30. julija L L se bo podelila iz u-stanove «Angelica Vlisma* nagrada za ustanovitev obrtnije. Nagrada znaša 1080 lir in se bo podelila kakemu sposobnemu, spretnemu in podjetnemu tržaškemu delavcu dobrega obnašanja, da mu bo iluzila kot začetna glavnica za ustanovitev lastne obrtnije. Nagrada se bo izplačala, kakor hitro dokaže tisti, kateremu je bila podeljena, da je izvršil potrebne predpriprave po katerih se da z vso gotovo- j u]ico Ribor^o št! /Tir stjo sklepati, da se bo obrtmja postavila. Ako j Giorgettija. Pozneje je rožah je izjavil dr. Rybar, da so njeni uspehi dodiej skromni. Nekoliko so se izboljšale poštne, brzojavne, telefonske in železniške bi se to ne zgodilo najkasneje Zveze, toda vse bo zastonj — je ponovno računajoč od dneva po poudaril dr. Rybaf — dokler se ne izpolnita j P^det« pm^o do na dva pogofa: pomirjenje duhov z izvršitvijo j ^ tj£ rapallske pogodbe. \in ^bHi opremljene s Kako dela -Piccoia^! Čitatelji se morda še Izpričevalo o sposobnosti za vodstvo obrtnije, spominjajo, kako je «PiccoIo» nedavno temu " — - poročal o razgovorih, ki da jih je imel njegov Dramatični krožek V Skrinjo. Jutri izlef v Devin. Javiti se danes od 11—12 v dvorani. V torek' 18. t m ob 8 zvečer vaja sa «V niža vi ». Iz tržaSkega Hvltenja Poiskušen samomor na rtr^kn «Venezia». Včeraj popoldne okoli 2 ure, kn—hi po prihodu parnika «Venezia» iz Benetk le bilo telefo-nirano iz lekarne na trgu della Unitd na rešilno postajo, da je na goriomenfenem parniku zaužila natakarica Margherfta Cucstova, stanujoča v ulici Piccardi, med vožnjo večjo dozo strupa. Zdravnik refiilne postaje se je podal na lice mesta in fi je izpml želodec. Njeno stan>e ni nevarno. Izvedelo se je, da sć je hotela vzeti življenje radi obrekovanja, t Suiia^ive sočne psikaznft. Skupina policij-' skih agentov, ki je patentirala včeraj ponoči po ulici Cavana, je naletela na tej ulici na dva sumljiva možarja, ki sta se vrtela pred neko manufakturno trgovino. — Kaj iščeta ta? — so ju vprašali policijski agenti. Možakarja sta deti ftasa molčala. Končno sta pa vendarle izjavila, da čakata nek »ga prijatelja. Policijski organi so ju preiskali. Pri enem so našli Sop ponarejenih ključev in električno svetilko, pri drugem pa bodalo, šop ponarejenih ključev, , žago sa železo in par škatel finih egiptovskih cigaret. Možakarja, ki se imenujeta Ivan Giorgetti in Romej Piz-zarello, sta bila peijana na policijo, kjer so ju vprašali, kje sta dobila orodje. Prvi se je izgovarjal, da' je izgubil ključ od stanovanja. Zato ga je moral nadomestiti s ponarejenim. — Čemu vam pa služijo ostali ponarejeni ključi? — so ga vpraSali policijski organi. Tedaj je začel mož razlagati, da rabi en ključ za omaro v svojem stanovanju, drugega rabi za miznico itd. — Kje pa stanujete? — so ga nato vprašilK — V ulici Riborgo št 16. — se je odrezal Giorgetti. Nekaj policijskih agentov je slo v tam ni nihče poznal tti izpovedal, da poročevalec z jugoslovenskim ministrom fi nase Kajna nudi jem in ministrom vere tirom Krstljem. To poročilo v «Piccalu» je vzbujalo precej pozornosti. Posebno pa je — tudi v slovanskih krogih — podkrepljalo mnenje, da si je znal rečeni list izvrstno urediti svofjo poročevalsko službo tudi v jugoslovenski državi. tukajšnjem občinskem uradu I v r ^ 'eki j5ctcr De^iovL Tega so nam-sledečimi listinami-, i reč ~asačili v ^^ fc^ z wQco vlornil- , .- , .. - . t ,, , . ,. , «».nega orodja pod pazduho. Z nJim so bili še ki *o prosilec misk odpreti; 2} krstni hst; 3)ltn> drugi nc2nancif ki « pa pravočasr^o od- • I/s W a A t* t i 111 i i > < i i i -»r ri»___ ° __• • « 4 uh nt hotel na noben nesli pete. Devescovi način izdati. Gnezdo po^en. Na Koloz^t it 14 sto& v kateri knap svoje gnezdo bu£xxo pitao« podgane. V tej hiši stanuje Viktorija Zebe^ova in njen 15 mesetii sinček Santo. Včeraj po>- fle izpričevalo, da ima domovinsko pravico v tržaški občim in 4) izpričevalo o lepem vedenju. Slavnost sajenja dreves. Iz Šolskih krogov se nam poroča: V soboto 8, aprila t. 1. se je vriula ta. siavnost na Vrdelskem hribu (Monte m ^ ^^^ smccK aanto. voerai p ^ v j^v^k. urzBv, ob imvzočnosU približno 10.000 otrok ^ ko ■ Ž€nska spala, so prilezle Sedaj pa nam sporoča fugcslovenski tiskovni i £riSOS^™ *na Poste^ « se lotfle oglodavati ženski uho urad kratko m suho: < Mixristra nista imela ni-!^vilne in vojaŽKe oblast, po Ženska je dobila prvo pomoč na rešilni po- kakega razgovora s poročevalcem «Piccola»i' j" £ Na tS klanem zgledu vadimo, l^kih metod T3E n^i^ se posfuSuie «Piccoio», kako ceno te treba f . UJ1 ,, __-i ____1 r osebna točka vsporeda te brlo odkritje spo ^ptsovaU marsrkateremu »egovemu senza-' minskega kamna, katerega je postavila trža- d^elne^poro^ inj kako ^*dnost,o ^ | ifai ^^ ieia odkritji >e govoril imenu itali- trsba sprejemaii njegove vesti. To na,j služi v pouk todi tistim našim ljudem, ki le preradi verejefo «PicccIo»všn vestem rn ee rajiurjajo radi njih. Slovenski jezik in pošta. Pred kratkim smo objavili najnovejšo odredbo poštnega komisa-rfata o pisanju naslovov na pismih. Iruc krajev, JcEjnor ie pismo namenjeno, naij se piše v jsoCLsknu jeziku ali pa tudi v kakem drugem jeziku, v katerem so ta imena ozrtačena po mednarodni!^ seznamih ali v uradnem seznamu krajevnin imen. Taka je bila vsebina omenjene odredbe. Zs takrat smrt omenili, da moramo biti pripravljeni na to, da nam bodo oa poŠti kar kratke malo razveljavljali naslove »a naših parnih. In res ae niHtio motili. Neki _ fk&§ čifetetj mm je poslal eno tako razveljav- red re zelo »»MnJV. ^jeno pismo. Na ovitku je bil tudi posrče v ^^ naslov in ta^:o mu je poŠta pismo vrnila« Ko bi poS^ljaiec tte bil napisal na ovitek svojega naslova, petem bi bđa poŠta vrgla pismo v kc4. Kaše pisž&o z razveljavljenim naslovom je bilo okr. šol. nadzornik g. Zumin v janskih šol, g. nadzornik Vaselli pa v imenu slovenskih. SlavnoBti sajenja dreves je vpeljal v Italiji leta 3S93 naučni minister Baccelli. Namen teh slavnosti je, da vzbadrjo v otrokih ljubezen do narave ter spoštovanje in negovanje rastlin. Na Vrdelskem hribu so nasadili otroci posameznih šo4 pod nadzorstvom učiLeljev nad 3000 gozdmh dreves, večinoma borovcev, vzgojenih v bazo v siri državni drevesnici. Skedenj. Na belo nedeljo, 23. t. m. ob 4 popoldne se vrši v dvorani »Gospodar, društva* prireditev škeucnjskega otroškega vrtca. Spo- tari&, pridite pogledat staji. Utopljenec. Včeraj zjutraj so našli v morju v stari prosti luki utopJjenca,^ka%erega so poz,-neje identificira za Ivana Barba, stanušočega v ulici Malcanton št 12. Ni se moglo še ugo toviti, aH gre za samomor, umor ali pa za nesrečo. Truplo so odpeljali v mrtvašnico me stne bolnišnice. r vročeno s prilcplf mim lističem, na katerem napisano sledeče poveKe: »Scrivere il luogo đi destinot!) in italiaoo! Vedi circolare N 90, 7./TV. 1922111 RitornoU (Pisati kraj v italijanskem jeziku! Gkj okrožnico št. 90, 7./IV. 1^22!!I Nazaj]) Obenem z zavitkom razveljavljenega pisma nam je poslal prš zadeli naš čitatelj še sledeče vrstice, ki ph objavljamo za to, da bođo pelitikujoči uradi in uradaiki videli, kako sodi o nj&cvcm postopanju ljudstvo same: «Prilagam Vam vrnjen zavitek kot prispevek k poglavja o teptanju naiib pravic in tlačenju našega naroda na tem ozemlju. Dan za dnevom prejemamo pfrusko za pffusko od one-naroda, ki nam je tako svečano in gosto-sedno cbbaboval več pravic, kot smo jih imeli poti bivšim režimom. Mi se ne damo oplašiti s takimi udarci, narobe: ti udarci bodo utref'H v nas vero in zavest, da bo tudi tega enkrat konec. — Svaka sila do vremena.* Vesele veKkonočne praznike voščijo vsem prT^teifem in. znancem prvi primorski nasel-ntki na Koroškem polju. svoje malčke! škedenjci, pomagajte domačemu vrtcu! M. D. P. — Trst, priredi danes na veliko-ločno nedeljo pl. Tučdča dramo: «Golgota*. — _ra se vrši ob 20 v dvorani Del. Kons. drust. pri Sv. Jakcfbu. K ebilrf udeležbi vabi Odbor M. D. P. DESET ZAPOVEDI «ODVADE» po ksierih naj se slefeerai zaveden Slovenec strogo ravna: 1. Veruj v moč in lepoto slovenskega jezika! 2. Ne govori brez vzroka in potrebe tujega! 3. Goji in čisti s spoštovanjem in ljubeznijo svoj materoi jezik! 4. Spoštuj tuje jeziku, a ljubi in brani Ie svojega, da bo tvojemu rodu dobro na sveiu! 5. Ne sovraži njih, ki ljubijo svoj rod! 6. Ne kiti se s pavjim perjem in ne pači s tujkami m spakedrankami svojega lepega jezika! 7. Ne kradi tujim jezikom izrazov, katerih ime. tvoj več kakor v izobilju! 8. Ne priča) po krivem, da fe naš jezik trd in reven na szrazlh! 9. Ne zbiraj si žene prf-tujcu, cfa ne bo vzgajala otrok tvojih v tujem duha in Jeziku! 10. Ne želi svojega bližnfega duševnega Wa-a — zavedaj se, da si, o Slovenec, sam dovolj at! Vesti z Notranjskega Vipsva. Narodna Čitalnica v Vipavi priredi dne 23. t. m. na Belo nedeljo, tečno ob pol 5. uri v dvorani g. vd. Hrovatinove, burko v 3. dejanjih »Nebesa na zemlji«. Med odmori igra nanovo oživljeni domači orkester. Igra se prične točno ofc napovedani uri ter je preskrbljeno, da nc bodo odmori predolgi. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. DAROVI Za Akad, fer. društvo «Adrija» v Gorici je daroval gosp. Avg Poniž, Ajdovščina 20 lir. Iskrena hvala. Posnemajte! Za rusko družino daruje P. Osipovič, Sežana L 20.— ZAHVALA. - Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin moje matere in me podpirali v uri žalosti, izrekam globoko zahvalo. 254 Sežana, na Vel. soboto 1922. Pahor Jože, učitelj. PODLISTEK KAPITAN MAKRYAT Letali Holandec Roman (117) «Kako sta prišla do fe obleke ?» je bilo yprašanje. • Divjaki onega otoka, kamotr sva se rešila, so naju ujefi, nam vzefct obleke in podarili to kot dar kralja.* «In vaju naprosili, da se udeležita tega napada?* •PrisKiB so naju,* je odvrnil Kranc, «kajti fcer med našima državama ne obstoja nikaka »ojna, nisva hotela stopiti r. službo. Toda {Le menet se za najin odpor, so naju postavili na ladjo, 3a bi potrdili moSfvo v misli, da jim pomagajo Evropejci.® •Kako naj vem, čs je bo res?» «Pcanrs!it« vendar, da sva um u£laf» •Vidva sta spadala na neko holandsko ladjo? Sta li častnika ali navadna vojaka?* Kranc, ki je bil mnenja, da ju bodo preie ^postili če prikrijeta svojo pravo službo, je atml Ffilpa s pritom fo prtetavll: «Pore jena g&stnlka sva. Jaz sem bil tretji pomagač in ta "pa pdkrf.» «Tn kfe je vaš kapitan?* «Jaa, jaz vam ne morem ničesar gotovega posedati, ali je Se Siv, ali je te mrter.» «Ali niste imeli s seboj tudi neko žensko?* •Da, kapitan je imel svojo 2eno.» r «In kaj je z nfo?» «Pravijo, da je utonila.* «Ha!» je pristavil poveljnik (n za nekaj časa obmolknil. Filip se je ozrl v Kranca, kot da je hotel reči: «Cemu ti ovfrfd?» Toda Kranc mu je dal znamenje naj prepusti ves govor niemu. •Pravite, da je vam neznano, če vaš kapitan Se živi ali če je že med mrtvimi?* «Da.» •Dobro!» Postavim, đa bi vam dal svobodo, ali sta pripravljena podpisati neki papir, k& Šteje kapitana med umrle in priseči, da je najina izpoved resnična?* •Jaz bi ne bil nič proti temo, toda Če se odpošlje papir na Holandsko, hi nama povzročil neprilike. Ali smem vprašati, gospođa poveljnik, čemu tak list?* •Nel* je eagrmel mail mož, «pavam vam le, da je to moja zahteval To vam mora zado» ščevatL Volile t ali ječo — aft pa svobodo in prva ladja vaa odpelje domov.* •Ne dvomim — res — prepričan sem, đa je mrtev,* je odvrnil Kranc tn zamiSlieno zate ga val svoje bese Kupajna tal rame njunem zlato, srebro In fa&Ot. Lastna delavnica. 24) Dela te fevift^efd tekom dneva. Pozor na d©sna*© tvrdko! FRfiHC SAUKIG, Gerica, Gosposka ulica seda] Via Cardacd il 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero šivalnih Strojv več vrst za krojače, šivilje in Čevljarje Iz najboljših nemških imm, Katere jamči 10 let Dalje velifca izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 AHTONIO LELIO CANATT1 CRSC Via Mazzini štev. 39 — Telefon 29-85 Speckiliteta tu- in Inzemskega blaga za moške in ženske obleke. Paletot — Izgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plašče v — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trllža in potrebščin za neveste. Prodaja na drobno In debelo. 9 Samo prava figova kava „LEV£NTE" napravi kavo posebno okusno in tečno. Velecenjena gospa ! Naj vas ne zapeljejo druge znamke in naj bodo te še to-l ko opevane ter rabite izključno in vedno le pristno figovo kavo „LE VAN TE". Na prodaj povsod. Prodaja na debelo v tovarni loser & Lutta, VJa Car- plson 10-12, Trst, telefon «4-06. Pozor na znamko I Pozor na znamko I i i i Ljubljanska Kreditna banka Podružnica v Trstu, Vogal via VaMlrivo 27 — Ula 30 ottobn 11 IzvrSuJe vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje par po 4°|0 Vloge na tekoče račune po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split. Delnllka glavnica s *HS kron 50.000.000.—. Rezervni zaklad: „ „ 45.000.000.— Tel št 5-18. Uraduje od 9-13. i 3 i Ul Itn III III II H II I J