primorski dnevnik
i* začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-ora 1943 v vasj zakri2 ned Cerknim, razmnožen "a ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. ntaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
i> —I
O- ~ O o o
o x\ n x c o o v r m c a? o
H
L.
m
1>J O X!
m e 2:
l_ 2>
c
m
r~ i 3>
:v
C_
2> 7T X
r_
M
h>:
Z
i—i
n
3>
Polemika med vladno koalicijo ne pojenja
Simpozij celovške
■vi
O
Gl-
ih
2>
O-
O
O
O
Stranke pripisujejo nedeljskim sardinskim volitvam velik pomen
Ali ima dvoje 8 na Koroškem bodočnost?
Prihodnji teden se bodo sestala vodstva KPI bo najbrž 27. t. m. imenovala novega tajnika
RIM — Komaj so se končale evropske volitve in že se je pozornost vseh strank usmerila na Sardinijo, Kjer bodo volilci v nedeljo izvolili n°v deželni svet in obnovili uprave v 88 občinah. Skratka, šlo bo za preverjanje nedeljskih volitev. Zaradi te-®a se je diskusija med strankami vladne večine zaenkrat ustavila, kot tudi razprava v KPI (ki bo 27. t.m. uuenovala novega tajnika), zaradi te-Su Pa ni nič manj ostra polemika oziroma razprava, za katero vsi me-n‘jo, da je nujna.
Tako je tajnik KD De Mita pred odhodom na Sardinijo poslal Craxiju Puščico: »Ni rečeno, da kdor ima tu odstotkov glasov, ne bi mogel pred ^nikovati koalicijski vladi. Zdi pa nam preveč, da kdor ima 10 odstotkov glasov upravlja proti drugim zaveznikom večine in opoziciji, ker fusti, da je predsedniško mesto da n° od neba in ne od volilcev«.
Mimo vseh teh polemik je treba Poudariti, da pripisujejo stranke nedeljskim volitvam velik pomen, zato bodo takoj po tem volilnem krogu začele z notranjim preverjanjem. Za-®Jdal bo namreč centralni komite "SDI, ki bo moral tudi določiti novo
vodstvo. Kaže, da ne bo šlo za »lahko« sejo, predvsem po neuspehu na evropskih volitvah in polemikah proti Pietru Longu.
Precej razburkano je tudi republikansko morje. Sredi prihodnjega tedna se bo sestalo vsedržavno vodstvo, da bi analiziralo volilni neuspeh, o čemer bo poročal Spadolini. In nazadnje, kot rečeno, čez pet dni se bo sestal tudi centralni komite KPI, ki
bo imenoval novega tajnika. Pecchio-li in Tortorella, koordinatorja tajništva, sta že začela z notranjimi konzultacijami. Vendar kaže, da je najmočnejša kandidatura Alessandra Natte, ki je bil tesen Berlinguerjev sodelavec. Problem pa se prestavlja ob vprašanju, ali umestiti predtajni-ka: ni malo tistih, ki si prizadevajo za Cicchetta, najmlajšega člana tajništva	R- G.
BARBARA GORIČAR
CELOVEC — Na torkovem, drugem večeru simpozija »Ali ima dvojezič nost na Koroškem bodočnost?«, ki ga organizira celovška univerza, so obravnavali »Jezik in gospodarstvo«. Razpravo je vodil dr. Helmut Stock-hammer, asistent na tej visokošolski ustanovi.
Profesor dr. Vladimir Klemenčič iz Ljubljane je v svojem prispevku govoril tudi o dveh tipih dvojezičnosti, in sicer o funkcionalni, se pravi dvosmerni dvojezičnosti in o enostran-
ski, kjer je jezik manjšine običajno zapostavljen. Pri tem je zlasti poudaril pomen znanja jezikov dveh ali več narodnosti, ki živijo in delajo v obmejnih področjih in navedel primer tako imenovanih euroregij, kjer se, na primer v obmejnem področju Nemčije in Nizozemske začenjajo učiti o-beh jezikov.
Dunajski sociolog Fritz Pachner je kritiziral koroško gospodarsko politiko, ki je osredotočena na osrednji prostor Celovec - Šentvid - Beljak -Spittal, ostalo ostaja zanemarjeno in pa določeno v monokultumo orientacijo v gospodarstvu na Koroškem, kjer prednjačita gostinstvo in gradbeništvo, kar v zimskih mesecih povzroča veliko stopnjo brezposelnosti. Ker je visokošolska razvitost poklicnih u-smeritev tehničnih in gospodarskih panog slaba, je dejal Pachner, tudi slovenski jezik ni našel svojega mesta v koroškem tehničnem in gospodarskem prostoru.
Dr. Ferdinand Velik, podpredsednik Zveze slovenskih zadrug na Koroškem in svobodni podjetnik (ima izvozno podjetje) je dejal, da »živi z dvojezičnostjo in deloma tudi od dvojezičnosti«, kajti dvojezičnost ni le sredstvo za sporazumevanje, temveč tudi sredstvo, s katerim dosežeš marsikakšen podjetniški cilj.
Miha Zablatnik, vodja »Cartransa«
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Komisija »P2« likvidirala spomenici
RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija o tajni prostozidarski loži »P 2« je premela s spremenicama Licia GeVija z enostavnim, a zgovornim stavkom : »Če hoče kaj sporočiti naj pride sem in naj to preve oseb no«. Velikemu mojstru pa ne pride niti na um, da bi zapustil varno zatočišče in se javil parlamentarnim komisarjem. Zadovoljuje se s spremenicami, kjer skuša izpredbivati teze predsednice komisije Anselmijeve, a obenem skuša prestati zainteresiranim jasne namige, naj kaj ukrenejo.
Po vsem sodeč jé Gelli s svojim s prerahlem vsaj dosegel, da vlada v preiskovalni komisiji precej enot-
nosti glede teže, ki jo je treba dati spremenicama. Resnici na ljubo, je vsa zadeva do skrajnosti zagonetna in bi se bržkone še bolj zapičila, ko bi komisija skušala poglobiti preiskavo, kot to zahtevajo radikalci. Prevladuje torej mnenje, da sta spremeniti le dimna zavesa.
Vseeno pa sta spremeniti dvignili precej prahu. Tako je predsednik KD Piccoli odločno zanikal, da bi p» znal Gellija in se z njim sestajal kot to trdi »častitljivi veliki mojster«. Tudi PRI je odločno zanikala, da bi stranka, kdaj dobila kako Gellijevo finančno pod-prero.
Stavke: vlada grozi s posebnim zakonom
Podatki o gospodarskem gibanju so v SR Sloveniji zadovoljivi
RIM — »V izjemnih razmerah je treba seči pre izjemnih, tudi drastičnih ukrepih. Ni mogoče odvzeti štiri toč-ke draginjske doklade tistim, ki se ^"haj preživljajo, nato pa predanti ut stotisočakov Onim, ki živijo v 9'agostanju.« To je dejal minister za Javne uprave Gaspreri v zvezi s stav-arai carinikov, letališčnih uslužben-aev, in premorščakov, ki so organi zi-ani v avtonomnih sindikatih in ki 0 skoraj že spravili na kolena javno Prevozni aparat v Italiji ter doslej JJSrmaddli 30 milijard lir zgube na Področju tujskega turizma.
Cariniki ne marajo odnehati s stavko kljub temu da bo danes poslanka komisija za finance proučila za-onska odloka, ki predvidevata okre-Prtev organika in ekonomske izbolj-?Ve- Enako velja za premorščake iz klopa Federmar - Sisal, katerim so pridružili tudi kolegi iz sindikata 1L in si nakopali hude kritike iz £st CGIL in CISL. železniški pro , ot bo te dni reden, ker je sindi-at Fisafs spričo odobritve delovne
pogodbe stavko preklical, toda številne kategorije uslužbencev na letališčih bodo uprizorile nove stavke v juliju.
»Če sindikati ne bodo brž ukrep»li in se začeli strogo držati pravila o sa-mourejanju stavkovnih protestov, bo treba drastično nastopiti, in to z u-vedbo presebnega zakona o omejevanju stavk,« je dejal pravosodni minister Martinazzoli.
LJUBLJANA — Program ukreprev in aktivnosti p» odmrznitvi cen in za finančno konsolidacijo gospredarstva je začetek uresničevanja konkretnih nalog za razbremenjevanje gospredarstva v Sloveniji. Program pa ne sme biti enkratna akcija. To so včeraj preudarili v slovenski skupščini in dodali, da mora omenjeni program predstavljati začetek procesa, ki bo spremenil od-j nos do premagovanja nakopičenih ne-
Gospodarstveniki iz BiH v Furlaniji
VIDEM — Od včeraj se mudi na štiridnevnem delovnem obisku v Furlaniji delegacija Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine, ki jo vodi predsednik inž. Salko Selimovič, sestavljajo pa tudi generalni direktorji nekaterih najvidnejših gospodarskih organizacij te jugoslovanske republike.
Prvo srečanje so gospredarstveniki iz BiH imeli včeraj na videmski Trgovinski zbornici, kjer sta predsednik Gianni Bravo in inž. Selimovič potrdila skupne in zelo konkretne namene tega obiska, ki naj prestavi temelje učinkovitega gospodarskega sodelovanja, zlasti pa kooperacije, skupnih vlaganj in nastoprev na tržišču. Največ možnosti za tako sodelovanje nudijo predročja metalurgije, lesne bi kemične industrije, turizma in drobnega gospredarstva,
NA 3. STRANI
usklajenosti med ustvarjenim in pre-rabljenim dohodkom. Spremeniti bo tudi treba odnos v finančnih tokovih p>a tudi odgovornost za položaj v temeljnih organizacijah ter večje afirmiranje ekonomskih zakonitosti.
Predsednik republiškega komiteja za tržišče in cene Alojz Klemenčič je v uvodnem referatu prevedal, da so nekateri predatki o gospredarskem gibanju v prvih pretih mesecih v Sloveniji zadovoljivi. Industrijska proizvodnja se je v Sloveniji preveč ala za 3,4 odstotka, izvoz za 14 odstotkov, na konvertibilno tržišče celo za 20 odstotkov. Celotni skupni uvoz se je zmanjšal, uvoz s konvertibilnega tržišča pa povečal za 5 odstotkov. Pokritje skupmega uvoza z izvozom je bilo v tem obdobju 104 oziroma na konvertibilnem tržišču celo 111 odstotkov. Bistveno manj ugodna sta devizni priliv in odliv. Tako se je devizni priliv od izvoza blaga in storitev v Sloveniji v obdobju januar - april v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 4 odstotke, devizni odliv za plačilo uvo-
za blaga in storitev pa prevečal za 20 odstotkov.
Cene industrijskih izdelkov pri slovenskih proizvajalcih so se v prvih pretih mesecih prevečale za 7,5 odstotka, v Jugoslaviji pa za 6,3 odstotka. Cene na drobno so se v Sloveniji povečale za 9,6 odstotka, v Jugoslaviji za 9,7 odstotka. Življenjski stroški so se v Sloveniji prevečali za 11,1, v Jugoslaviji pa za 10,4 odstotka.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes
Dan Avstrije na Tržaškem velesejmu
Razprava o važnem deželnem zakonu
Za razvoj F-JK
j T.RST — Deželni svet Furlanije -uhjske krajine je včeraj ves dan nato je val razpravo o zakonu št. 115, namenja skoraj 270 milijard lir gospodarskemu razvoju v naši deželi. . debato, ki se bo nadaljevala danes Jnlri. so presegli predstavniki vseh etovalskih skupin. Zlasti kritični ~o zakonskega osnutka, ki ga je pri-deželni odbor, sad koalicije ; PSI - PSDI - PRI -PLI - SSk, n! bdi komunisti in svetovalec Pro arske demokracije Cavallo.
Omenjeni zakon je že sprožil prele skm saj Jasno govori o gospodarja n odnosih med Trstom, Gorico in s^an*j°, ki so že dalj časa predmet med strankami in tudi med ”x,s’-vi posameznih strank.
NA 4. STRANI
EP v Franciji: ZRN izločena
Umrl zdravnik reprezentance SFRJ
BRANKO LAKOVIČ
LYON — Včerajšnji dan na nogometnem evropskem prvenstvu v Franciji je bil v znaku velikega presenečenja z izločitvijo iz EP Zahodnih Nemcev, pa tudi globoke žalosti ob smrti zdravnika jugoslovanske reprezentance 54-letnega doktorja profesorja Božidarja Milenoviča. Nesrečnega zdravnika je med tekmo Francija - Jugoslavija zadel težki srčni napad, umrl pa je približno uro po tekmi v bolnišnici v St. Etiennu. Jugoslovanski nogometaši in ves jugoslovanski tabor si še dolgo v noč niso opomogli ob izgubi svojega zdravnika in predvsem velikega prijatelja.
Nesrečnemu Milenoviču so se sinoči na obeh tekmah v Parizu in Nantesu poklonili z enominutnim molkom.
In prav v sinočnjih zadnjih tekmah druge izločilne skupine je prišlo do velikega presenečenja. V polfinale
sta se namreč uvrstili Španija in Portugalska. Iz nadaljnjega tekmovanja so tako izpadli Zahodni Nemci, ki so bili tu v Franciji favoriti vsaj za vstop v finale. Že v prvih dveh kvalifikacijskih tekmah pa je bilo povsem jasno, da je današnja Denvallova reprezentanca le bleda senca one, ki je bila dlje časa med vodilnimi v svetu. Sinočnji poraz v Parizu proti Špancem (0:1) je verjetno tudi konec te generacije in tudi sistema igre, ki je že zastarel.
Skupno s Španci so se tako v polfinale uvrstili tudi Portugalci, ki so sinoči v Nantesu odpravili Romune z 1:0.
Polfinalna para sta tako naslednja: Francija - Portugal ska (v soboto v Marseillu) in Španija Danska (v nedeljo v Lyonu).
h/Iedtem pa se je v Franciji »temperatura« za to EP znatno dvignila, to pa predvsem za glavnega junaka te prireditve, Francoza Michela Platinija, ki bo prav da nes dopolnil 29 let in za katerega pravijo, da je on no vi.. . Napoleon.
NA 10. STRANI
Polkovnik Giovannone obveščal Palestince?
RIM — Kljub preiskovalni tajnosti prihajajo prestoprema na dan predrobmosti o vzrokih za aretacijo bivšega prel-kovnika tajnoobveščevalne službe SIS MI Giovannoneja, ki pre jih seveda preiskovalci ne pretrjujejo.
Giovannone naj bi Palestince obvestil, da so v Italiji sprožili preiskavo o domnevnih dobavah orožja Rdečim brigadam. In to v obdobju, ko ni bil v Italiji razen redkih nihče seznanjen s pričevanji skesanega bri-gadista Patrizia Peti ja o palestinskih dobavah orožja
Darko Bratina prejel nad 11 tisoč glasov
NA 4. STRANI
• Zadovoljivi podatki
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Stoonja inflacije je konec maja znašala v SFRJ 51,3 odstotka, v Sloveniji pa 50,2 odstotka. Ocene za junij in julij pa potrjujejo predvidevanja, da bo julija že presežena stopnja inflacije iz decembra leta 1983, ko je v Sloveniji znašala 60 odstotkov.
Slovenska skupščina je včeraj izvolila tudi tri nove člane izvršnega sveta skupščine SRS. Podpredsednik je Janez Bohorič, člana izvršnega sveta pa Marko Kosin (predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje) in dr. Martin Zorič (predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo). Skupščina je ponovno izvolila 26 članov sveta republike, ki jim bo v kratkem potekel prvi štiriletni mandat.
B. L.
• Dvojezičnost na Koroškem
NADALJEVANJE S 1. STRANI
turistične agencije koroških Slovencev je povedal, da so se osredotočili na »prodajo« turističnih lepot Jugoslavije, pri čemer je razveseljiv podatek, da je 90 odstotkov odjemalcev nemško govorečih, na drugi strani pa, tako Zablatnik, ostala turistična podjetja na Koroškem ponujajo Koroško kot enojezično deželo že z eno samo kulturo, brez kakršnegakoli opozorila, da na Koroškem obstaja še ena kultura, še en narod s svojim jezikom.
Predstavnik gospodarske zbornice v Celovcu Harald Scheucher je pod črtal pomen znanja več jezikov zlasti v gospodarskem sodelovanju, ki je na Koroškem kot »trgu tujih jezikov« še posebej pomembno. Namesto anekdote je dejal: »Z vsemi svojimi sodelavci na Gospodarski zbornici Slovenije se imenitno razumem, vendar v stikih se ne poslužujemo niti nemščine, niti slovenščine, temveč govorimo angleško.«
Za zabavo in smeh sta tudi včeraj, podobno kot prvi večer, poskrbeli dve dami iz Velikovca, ki ju na ta simpozij očitno pošilja koroški Hei-matdienst. »Ali smem vprašati prole sor ja Klemenčiča nekaj,« se je oglasila tista, ki je v ponedeljek zatrdila, da je bil »Oberkrain« nekoč vendar čisto nemški, -»imate morda tudi v Sloveniji dvojezični pouk, kjer se otroci tičijo v nemščini in slovenščini?«
BARBARA GORIČAR
V ozračju skrajne previdnosti glede medblokovske politike
Francoski predsednik Francois Mitterrand začel tridnevni obisk v Sovjetski zvezi
PARIZ — Predsednik francoske republike Francois Mitterrand je včeraj po redni vladni seji odletel z letalom na tridnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer ga je že uro po prihodu v Moskvo sprejel Konstantin Čemenko, se pravi, da želijo eni in drugi obisk čim bolj izkoristiti. Kljub temu in tudi poročilom francoskih radijskih dopisnikov iz Moskve, češ da sovjetski tisk posveča francoskemu gostu dokajšnjo pozornost, Francozi sami od obiska ne pričakujejo preveč.
Dober dovtip v zvezi z minulimi evropskimi volitvami in Mitterrandovo potjo v Sovjetsko zvezo, si je privoščil satirični list »Oanard Enchaine«, ki je na prvi strani zapisal: »Tonton«, to je Mitterrand, bo našel močno komunistično partijo v Moskvi. Oslabljeni položaj francoske levice po teh volitvah pa v nekem smislu protislovno celo navaja Mitterrancèa h krepitvi njegovega trdnega stališča v francosko - sovjetskih razgovorih, kajti okrepljena francoska desnica s sredino vred je do sovjetske politike zelo kritična. Zadeva z Andrejem Saharovom še bo'j omejuje Mitterrandov manevrski prostor. Medtem ko se je doslej že dolgo časa v francoski diplomaciji razpravljalo o mož-
nosti, češ da dobri odnosi med Parizom in Bonnom nikakor ne izključujejo možnosti trikotnega zbli-žanja z Moskvo, zdaj v diplomatskih krogih dajo razumeti, da trenutno o tej trikotni kombinaciji ni mogoče razmišljati. Sploh so nekateri opazovalci sedanji francoski obisk v Moskvi označili za skoraj tvegan korak.
Kakorkoli že — drugo dejstvo pa je, da si je Mitterrand ta obisk v Moskvi v nizu svoje celovite politične aktivnosti že dolgo časa želel, pa čeprav so v francoskem protokolu mnenja, da bi bila zdaj najprej vrsta na sovjetskih voditeljih in da bi moral najprej Černenko obiskati Pariz. Francija — kot komentirajo v včerajšnjem pariškem časopisju, — že od leta 1960 dalje skuša v mednarodni politiki doseči troje: popuščanje napetosti, sporazumevanje in končno sodelovanje. Značilno je vsekakor, da v svoji razpravi v včerajšnjem Le Matinu Michel Jobert, bivši minister za zunanje zadeve, s poudarkom navaja, da je Francois Mitterrand že leta 1982 v New Delhiju izjavil, da je Francija — neuvrščena dežela —. Mitterrand tudi s svojim sedanjim potovanjem v Moskvo odklanja delitev sveta na bloke oziroma jaltsko delitev Ev-
rope. Kar pa zadeva boljši ali slabši trenutek, ki bi bil bolj ali manj ustrezen za francoski obisk v Moskvi, komentator sodi, da je med obema toliko različnih nasprotnosti, da nekega zares ugodnega trenutka ne bi našli nikoli, zato tudi ta ni nujno najslabši. Če imajo Francozi namen, da se s svojimi sovjetskimi partnerji samo pogovarjajo in od njih, čeravno se svet odoča predvsem- v razmerju obeh supersil, nekaj izvedo, je to že nedvomna korist ne le za Francijo, ampak tudi za ves svet.
Seveda pa bo moral biti Mitterrand pozoren in buden pri razgovorih o raketah, kajti tu bi mu v Moskvi utegnili podtakniti kako past, pa tudi Mitterrand bi lahko, zlasti če bi skušal priti do nekega sporazuma, morda to ali ono obljubil, kar bi potem obžaloval. A kot so si na področju raket v bistvu zelo daleč, se pa Francozi v gospodarski menjavi zadnji čas vse bolj intenzivno ukvarjajo s sovjetsko-francosko gospodarsko menjavo. Tu je že nekaj let Francija na slabšem, saj je imefa leta 1982 preko 8 milijard frankov primanjkljaja v odnosu do Sovjetske zveze,
BOGDAN POGAČNIK
V atentatu na Dunaju ubit turški diplomat
DUNAJ — Eden mrtev, pet težko ranjenih, popolnoma razbito pročelje turškega veleposlaništva, kri po ulici in ogromno razbitega stekla. Takšna je slika na Prinz Eugen Strasse, kjer je včeraj zjutraj petnajst minut pred deveto eksplodirala bomba.
Atentat je zahteval smrtno žrtev — trgovinski ataše turškega veleposlaništva na Dunaju je bil ubit v službenem avtomobilu, policist, ki je stražil poslopje turškega diplomatskega predstavništva v tej ugledni dunajski ulici je bil videti kot goreča bakla, obraz ima popolnoma sežgan in pet ljudi, ki so tedaj šli tam mimo, je v težkem stanju.
Ali je bila bomba podtaknjena in tempirana, ali jo je kdo vrgel iz neposredne bližine, ostaja za enkrat še golo ugibanje, vsekakor pa je količina razstreliva, sodeč po katastrofalnih posledicah na stavbi ambasade, tehtala okoli pet kilogramov.
Od 22. oktobra 1975. leta, ko je bil prav tu, sredi Dunaja, v svoji pisarni ubit turški veleposlanik — ustrelili so ga trije Armenci, je policija poostrila nadzor in varstvo te palače na Prinz Eugen Strasse. V tragični bilanci, ki so jo včeraj precitati v opoldanskih poročilih avstrijskega radia, je bilo povedano, da je v zadnjih nekaj letih padlo petdeset žrtev iz vrst turških diplomatov, in sicer od Dunaja, Pariza, Lizbone, Rima, Londona, preko Ottawa do Ankare.	B. GORIČAR
Po okvirnem sporazumu s posredovanjem Sirije
Krščanska desnica s topovi zadušila upanje v Libanonu
BEJRUT — Vso noč in ves dan so včeraj v Bejrutu odmevale topovske salve, rafali iz avtomatskega orožja in posamezni streli ostrostrelcev. Spopad se je razvnel predsinočnjim le nekaj ur potem, ko je sirski predsednik Kadam z uspešnim posredovanjem prepričal libanonskega predsednika Dže-majela, premiera Karameja in njegove ministre, da sprejmejo načrt o reorganizaciji libanonske vojske, o odprtju bejrutskega pristanišča in letališča ter o ustanovitvi dveh organov, varnostnega in vojaškega, ki bi dajala večjo težo šiitom in zagotovila pogoje za pomiritev.
Krščanske desničarske vojaške sile pa se s takim sporazumom ne strinja-
jo, nočejo zapustiti zelene linije, še bolj pa nasprotujejo enotni in močni libanonski vojski. Včerajšnjo sejo vlade, ki bi morala potrditi dosežem sporazum so odložili na danes zaradi bolezni šiitskega voditelja Beri ja. V Bejrutu pa po umirjenem optimizmu prevladuje ponovno črnogledi pesimizem. Opazovalci se upravičeno sprašujejo še koliko časa bo Sirija trpela libanonske zdrahe in bo drugače ukrepala. Damask nima namreč težave sgmo s svojimi nasprotniki temveč tudi z libanonskimi zavezniki. Prosirski raa-ronit Franžije je namreč včeraj v Damasku ostro kritiziral Karatnejevo vlado, kljub temu da je sam v vladi in da je Karatne prav tako prosirski veljak.
V prvih treh mesecih rast industrijske proizvodnje
BEOGRAD — V poročilu ZLS o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije v letih 1983 in 1984 z oceno možnosti razvoja v prihodnjem letu je poudarjeno, da so bila ublažena neugodna gibanja in dosežem pomembni rezultati, ki jih predvidevata program stabilizacije in resolucija za letos in to predvsem pri prilagajanju proizvodnje in porabe zaostrenim pogojem gospodarjenja.
V delu poročila, ki zadeva prve mesece letošnjega leta, je poudarjena občutna rast industrijske proizvodnje. Posebej dobro je, ker se je nadpovprečno povečala proizvodnja energetskih in surovinskih vej, na primer premoga in kemičnih izdelkov, pa tudi nekaterih izvozno usmerjenih vej, kot so ladjedelništvo, industrija električnih strojev in naprav, pohištva, tekstila, usnja in obutve.
Primanjkljaj trgovinske bilance s tujino je bil manjši za četrtino, v menjavi s konvertibilnim področjem pa celo za 50 odstotkov. Pokritost u-voza z izvozom se je s 85 odstotkov v obdobju od januarja do maja lani povečala na 89 v prvih petih mesecih letos.
Po najnovejših ocenah bo Jugoslavija morala letos tujini odplačati 3,6 milijarde dolarjev glavnice in okoli 1,8 milijarde dolarjev obresti. V takšnih pogojih mora gospodarstvo doseči presežek plačilne bilance v višini 1,8 milijarde dolarjev, kar pomeni, da bo moralo izvoziti blaga za najmanj 13,5 milijarde dolarjev, prihodek od storitev pa bi moral znašati 4,7 milijarde dolarjev:	skupni devizni
priliv naj bi bil torej blizu 22 milijard. Še naprej računajo tudi na kratkoročna in dolgoročna tuja posojila za refinanciranje dolgov, (dd)
Kostariški predsednik v Rimu
Včeraj je prispel na uradni obisk v Rim kostariški predsednik Luis Alberto Monge, katerega je spremljal tudi zunanji minister Carlos Jose Gutierrez. Uglednega gosta je na letališču sprejel Sandro Pertini	(Telefoto AP)
Za pravilno vrednotenje jugoslovanske revolucije
BEOGRAD — Treba je onemogočiti napačno prikazovanje jugoslovanske revolucionarne preteklosti in krojenje zgodovine po potrebah birokratskih, dogmatskih, nacionalističnih in kvazi znanstvenih struktur, so poudarili na včerajšnji seji zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, ko so razpravljali o temi NOV in revolucija narodov in narodnosti Jugoslavije v zgodovinski in spominski literaturi. Enotni so bili v oceni, da so vse pogostejši bolj ali manj odkriti napadi na narodnoosvobodilni boj in socialistično revolucijo v delih posameznih avtorjev. Poleg delovanja tako imenovanih iskalcev resnice se vse pogosteje pojavljajo posebne komercialne izdaje, ki se pretežno ukvarjajo s »tabu« temami in na senzacionalističen in demagoški način poskušajo razvrednotiti pridobitve revolucije.
(dd)
Za kontrolo orožja v vesolju
BONN — Nova orožja naj bi pravočasno postala predmet dialoga in pogajanj med supersilama in blokoma. S to osnovno ugotovitvijo se je zvezna vlada ZRN v svojem letnem razorožitvenem poročilu zavzela za to, da bi pri ženevski razorožitveni konferenci ustanovili delovno skupino za kontrolo nad oboroževanjem v vesolju.
Letno poročilo, ki ga je zdaj vlada obravnavala in odobrila, daje obsežen pregled nad politiko zvezne vlade glede kontrole oboroževanja in razoroževanja in položaja na različnih pogajalskih mestih. Poročilo vsebuje primerjalne podatke o vojaških strategijah obeh vojaških zavezniških sistemov in razvojnih smeri v razmerju sil med NATO in varšavskim paktom. Vsebuje tudi izčrpno poročilo o razorožitvenih debatah v Združenih narodih in navaja številne zahodnonemške pobude, zlasti kar zadeva ukrepe za krepitev zaupanja.
Pri prepletanju vplivov, ki nastajajo ob prizadevanjih za uvajanje kontrole nad razoroževanjem in oboroževanjem z ene strani in uvajanju novih sistemov orožij z druge, je treba zlasti upoštevati dvoje: razvoj novih orožij sicer lahko sproži gibanja v prid kontrole nad oboroževanjem, lahko pa tudi olajša izigravanje in
spodkopavanje že obstoječih sporazumov. Zato bi morale imeti vse odločitve načelno za cilj, da ustvarjajo trdno ravnotežje s čim manj orožij. Zato bi bilo treba nujno upoštevati posledice oboroževalnih odločitev na strateški položaj in na razmerje sil že v procesu načrtovanja in razvijanja novih orožij. Na pogajanjih bi si lah ko prizadevali doseči prepoved novih sistemov orožij in njihovo vnaprejšnjo omejitev. Take sisteme bi bilo mogoče usmerjati tudi tako, da bi obe strani skrčili obrambni in povračilni vojaški potencial do znosne me re, ki bi jo obe strani sporazumno določili in preverjali.
Zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, ki v teh vprašanjih vztrajno, če že ne optimistično trdi, da zaradi odhoda sovjetskih predslamikov iz Ženeve ni razloga za malodušje, pravi, da še vedno obstajajo razlogi in možnosti za nadaljevanje pogajanj o raketah srednjega in velikega dosega, ki so bila prav leta 1983 izredno intenzivna. Obe strani, to je obe supersili in bloka — trdi Genscher — sta zainteresirani za dialog o vprašanjih, ki zadevajo široka politična, gospodarska in kulturna področja.
BOŽIDAR PAHOR
Aretiran podpredsednik dežele Apulije Domenico Cardia
BARI — Včeraj je preiskovalni sodnik Maritati izdal večje število zapornih nalogov (govori se, da dvanajst), ki so jih deloma že izvedli finančni stražniki. Med aretiranimi*je tudi podpredsednik in odbornik za zdravstvo dežele Apulije, socialist Domenico Carella. Obtoženi naj bi bili združevanja v zločinske namene, poneverb, izrabe javnega položaja v zasebne namene ter prikrivanja nepoštenega blaga.
Sodniki in finančniki se zaenkrat skrivajo za preiskovalno tajnostjo. Po zanesljivih virih pa je treba zaporne naloge povezati s preiskavo o tečajih za poklicno izobraževanje.
Preiskavo je odprl že leta 1980 na-
mestnik državnega pravdnika Vito Savino na osnovi prijave apulijske KPL Novembra naslednjega leta so preiskavo formalizirali in jo je prevzel sodnik Maritati, ki je odtlej izdal že vrsto sodnih obvestil pa tudi zapornih nalogov.
V zadevo so vpleteni številni trgovci, deželni funkcionarji in vidni apulijski politiki. Med temi so npr. bivši deželni odborniki za kmetijstvo, za urbanizem in za načrtovanje. Sodnik Maritati je v zveni s svojo preiskavo poslal sodno obvestilo podpredsedniku dežele Apulije Domencu Carelli že lanskega julija, včerajšnji arest pa kaže, da ima zdaj verjetno tehtne dokaze zoper njega.
Od petka do nedelje v Grmeku
Senjam beneške piesmi letos v 11. izvedbi
Izdaja knjige s pesmimi z desetih, festivalov
GRMEK — 11. Senjam beneške piesmi je pred vrati. V telovadnici na Ljesah se priprave mrzlično nadaljujejo, kantavtorji in popevkarji vabijo k udeležbi že dobra dva tedna, medtem ko je pri ljudeh v Nadiških dolinah za Senjam precej zanimanja. Lani, ko Senjama niso priredili, je bilo slišati veliko pripomb, ker so ga ljudje res pogrešali. Kljub temu da je leta 1971 uastal nekoliko boječe, je Senjam beneške piesmi leto za letom razraščal in se sedaj uvršča med najpomembnejše kulturne prireditve v Beneški Sloveniji.
Pričakovanj je veliko predvsem zaradi tega, ker se je letos društvo Rečan, ki je pobudnik in organizator te pevske prireditve, odločilo, da bo tra-iai tri dni. V petek, 22., in v soboto, 23. junija,. se bodo v telovadnici na Ljesah predstavili stari znanci in novi, predvsem mladi, avtorji in kantavtorji s {4 izvirnimi pesmimi. Oba večera bo program pričel ob 20.30. Glasovali bodo vsi prisotni in izbrali 8 najboljših pesmi, ki jih bodo v nedeljo popoldne (pričetek ob 15. uri) ponovili. Sklenili bodo nastop s predstavitvijo dveh najboljših pesmi.
Zanimiv je podatek, da bodo letošnji Senjam razdelili v dva tematska sklopa. Prvi večer bo namreč posvečen avtorjem, ki iščejo novo glasbeno Vot v Benečiji, torej »mladi« glasbi, drugi večer bo na sporedu tradicionalna ljudska glasba.
Kot v zadnjih dveh izvedbah bo tudi letos prisotna rezijanska sodobna Vcsem in ponovno se bo predstavil Rino Chinese s svojo skupino. Kljub vsem Prizadevanjem društva zaenkrat še ni uspelo razširiti Senjama tudi na Kanalsko dolino.
Za vsak večer je društvo Rečan in v prvi osebi Aldo Clodig, ki v vseh i-eh letih skrbi za prireditev, pripravilo še dodatni kulturni program. V pe-lek bo nastopil s starimi beneškimi pesmimi trio iz Nopule, v soboto in nedeljo pa bo na sporedu zbrani beneški kabare.
Kot že rečeno, je letošnji Senjam 11. po vrsti. Ob tej priložnosti je društvo Rečan tiskalo knjigo o desetih letih Senjama beneške piesmi. Zbrisu pesmi, objavljeni so namreč le teksti, bo izšla prav te dni pod pomenlji-*>im naslovom »Pustite nam rože po našim sadit«. To je bila prva pesem predstavljena na prvi izvedbi Senjama 1971. leta. Do take odločitve je prišlo, ker se je v desetih letih zbralo precej gradiva. Predstavljenih je bilo namreč pre-sto pesmi, ki jim (kot za velik del kulturne »proizvodnje« v Benečiji) preti nevarnost, da bodo šle v pozabo, ne da bi pustile nobenega sledu, čeprav so nekatere dejansko že ponarodele. Knjiga bo po mnenju društva vsebinsko ,n jezikovno zanimiva za Beneške Slovence in za vse tiste, ki jim je pri srcu usoda in življenjski utrip ljudi pod Matajurjem.
J. N.
□ ČEDAD — Danes ob 20. uri bodo v restavraciji Al Castello v Čedadu predstaviti kaseto Stari beneški valček E-zia Qual izze. Ob tej priložnosti bo nastopila tudi folklorna skupina Živanit. Predstavitev pripravljata založniška družba DOM in Zveza beneških izseljencev.
Na Obali izboljšali telefonski promet
KOPER — Predstavniki PTT podjetja v Kopru so na tiskovni konferenci seznanili novinarje s pomembno novostjo v javnem telefonskem omrežju. Med 15. in 17. junijem letos so namreč vključili novo avtomatsko telefonsko centralo, ki ima 6.144 lokalnih in 1.344 medkrajevnih priključkov. S tem se je v Kopru, Izoli, Portorožu in Piranu znatno izboljšal telefonski promet, saj je zaradi prezasedenosti dosedanjih naprav prihajalo do raznih zastojev in motenj.
Na tiskovni konferenci so povedali, da so zgradili tudi novo krajevno telefonsko omrežje in povečali število medkrajevnih zvez s tranzitno centralo v Ljubljani.
Na vprašanje našega dopisnika, kakšen je položaj glede telefonskih povezav med obema obmejnima področjema, je direktor Bruno Trobec odgovoril, da promet odlično poteka in da zato niso predvidene spremembe. Prav tako so ostale tarife, ki so pet do šestkrat nižje od mednarodnih, nespremenjene.
L. O.
Delegacija Gospodarske zbornice BiH v Furlaniji
Začetek gospodarskega povezovanja
VIDEM — »V obdobju gospodarskega zastoja, ki ga preživlja gospodar-styo dveh sosednih držav in še zla-st' jugoslovansko, je še posebej dragoceno razvijati vse možne oblike so-uelovanja in s konkretnimi dejstvi dodati, da je težave moč premostiti z odpiranjem, s povezavo in z izkorišča-nJem možnosti skupnega gospodarskega nastopanja. Mednarodno gospodarno sodelovanje gre dosti dlje, kot lah-. 1 Kredo besede in politične deklaraciji' Pomeni najbližjo in najtrajnejšo pot 1,0 resnično odprtih meja in do traj-nega miru«, je v uvodnem pozdravu gospodarski delegaciji iz republike “osne in Hercegovine, ki se mudi na štiridnevnem obisku v Vidmu, dejal Predsednik tamkajšnje Trgovinske fornice, Gianni Bravo.
Osemčlansko delegacijo vodi pred-?f*tik Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine inž. Salko Selimo vic, sestavljajo pa jo član predsedstva zbor-nice Hakija Muftič, odgovorna za stike z razvitimi deželami Ljiljana Sta-r°vič ter direktorji nekaterih največ-jih bosansko-hercegovskih delovnih organizacij oziroma njihovih predstavitev v Italiji. Uradni del svojega obiska so včeraj dopoldne začeli s srečanjem na videmski Trgovinski zbornici, kjer sta si Selimovič in Bra-tjo izmenjala pozdrave in hkrati po oula konkreten vsebinski program o-biska oziroma namenov, ki so pripekali do njega.
je nato navedel in s podatki utemeljil možnosti konkretnih dogovorov za sodelovanje na naštetih področjih in poudaril pripravljenost furlanskih gospodarstvenikov, da podvojijo izvoz in uvoz, da se organizirajo za prodajo jugoslovanskih proizvodov ter za finančne in kreditne olajšave — ob natančnem spoštovanju dogovorov, pravil in rokov.
Inž. Selimovič je s svoje strani prav tako izrazil željo svoje delegacije, da bi iz Vidma odšla s konkretnimi dogovori za sodelovanje s Furlanijo, za kar so se pred obiskom dobro pripravili. Konkretne možnosti sodelovanja, kakor jih je navedel Bravo, se povsem pokrivajo s tistimi, ki jih predlagajo v Bosni in Hercegovini, zato se je Selimovič omejil le na predstavitev gospodarskega položaja svoje republike, ki ji je v kratkem povojnem obdobju, kljub etiketi, nerazvitosti, Uspelo doseči nekatere zavidljive proizvodne uspehe. V zadnjem času posebno pozornost namenjajo finalni proizvodnji na področju težke in barvne metalurgije, lesne in kemične industrije, energetike in malega gospodarstva, zato so v delegaciji zastopana nekatera vidna podjetja prav iz teh sektorjev. Glavna skrb jugoslovanskega gospodarstva pa je v tem času namenjena dvigu proizvodnje in izvoza ter zaposlovanju nezaposlene delovne sile, zato so še posebej dobrodošle vse poti do skupnih vlaganj in nastopov na tržišču. Dogovori za sodelovanje BiH
s Furlanijo bodo zato šli v tri smeri: za kompenzacijsko blagovno izmenjavo, za skupna vlaganja in torej za u-stanavljanje mešanih podjetij v Italiji, Jugoslaviji ali na tretjih območjih in nenazadnje za skupen nastop in osvajanje novih tržišč, kjer imamo združeni večje možnosti prodora, je zaključil Selimovič.
VLASTA BERNARD
Hemingway: tignano je italijanska Florida
L1GNANO — če se je občina Lignano odločila 40-hek-tarski borov gozd in obširno področje lagune poimenovati po ameriškem pisatelju Hemingwayu, ima za takšno odločitev dovolj razlogov. Ko niso niti slutili, kako se bo turizem razvil v tem kraju, je pisatelj (bilo je to pred 30 leti) nekaj časa živel pri družini Ivancich in je takrat tudi zbral gradivo za enega izmed njegovih zadnjih romanov Čez reko in med drevje.
Sobotnega odprtja Hemingwayevega parka se bo udeležil tudi režiser Bernard Founchè, ki pripravlja dokumentarni film o pisatelju. V naslednjih dneh bodo predvajali filme posnete po Hemingwayevih romanih in pripovedih, turistična ustanova pa bo razpisala mednarodno literarno nagrado v znesku 10.000 dolarjev.
Naj ob koncu dodamo še to, da je pokojni pisatelj kupil v Lignanu parcelo in si je na njej nameraval zgraditi hišo, vendar mu je tragična smrt preprečila načrte. Pokrajina ga je namreč očarala, da jo je imenoval ^italijanska Florida«..
Na Senjamu beneške piesmi so vsako leto posneti tudi veliko fotografij. Stike snemajo ljubiteljski fotografi in je res škoda, da niso nekje zbrane, da bi služile tudi kot dokumentarno gradivo, če se bo kdaj našel kdo, ki bo o tem festivalu obširneje in dokumentirano pisal.
Naši stiki sta biti posneti 1980. leta. Zgornja prikazuje Luiso Bat-tistlg in Germana Cendoua, spodnja pa stalna gosta na Senjamu Guida Quali zzo in Franca Cer-notto.
Bravo je v uvodu poudaril že utecite gospodarske odnose Furlanije z bližnjima republikama Slovenijo in Hrvaško, toda uspešen popotresni razvoj tega območja narekuje Furla-t)oth širše povezovanje z vsemi jugoslovanskimi republikami, zlasti pa ?. Bosno in Hercegovino, ,ki s svolarti značilnostmi nudi številne potencialne možnosti takega sodelovanja, zlasti na področju gozdarstva in
lesno predelovalne industrije, meta-
orgije, kemične industrije in energente. pa tudi v turizmu z ozirom na bogato zgodovino in naravne lepote, kl so še posebno prišle do izraza v Casu zimskih olimpijskih iger. Bravo
BERITE
>Novi Matajur«
Počastitev smrti narodnega heroja J. Mihevca-Rudarja
IDRIJA — Ob 40-letnici smrti idrijskega rojaka in narodnega heroja Jožeta Mihevca - Rudarja, ki je 20. junija 1944. leta padel na Jelovici star komaj 22 let kot komandant Vojkove brigade, so učenci osnovne šole Jožeta Mihevca iz Idrije organizirali v okviru kulturnega dneva šole spominsko prireditev. Najprej so se ob 8. uri zbrali pred spomenikom Jožeta Mihevca pri stari osnovni šoli v Idriji, slovesnost pa nadaljevali s proslavo v večnamenskem prostoru nove osnovne šole v Idriji.
SILVO KOVAČ
Zmanjšati strošek za nakup zdravil
TRST — Dežela Furlanija - Julijska krajina je bila na zadnjem mestu med italijanskimi deželami glede trošenja denarja za zdravila. V zadnjem času pa se zaradi višjih izdatkov za zdra vila dviga proti državnemu poprečju. Deželni odbornik za zdravstvo in higieno Renzulli, ki je navedel te podatke na sestanku s predstavniki le-karnerjev, je dodal, da gre iz državnega zdravstvenega sklada za zdravila vsako leto po 15 odstotkov.
Zaradi tega so sodili, da je potrebno znižati stroške za nakup zdravil.
Predstavniki lekarnarjev so pristali na ustanovitev delovne skupnosti pod vodstvom Deželnega zdravstvenega odbora.
>
Pomemben dosežek Luke Koper
KOPER — V koprskem pristanišču bodo 29. junija, odprli terminal za razsute tovore, kot so premog, fosfati, ipd. S tem bo slovensko pristanišče znatno izboljšalo svojo opremo in bo laže tekmovalo z drugimi lukami
Koprsko pristanišče je že beležilo precejšen promet razsutih tovorov, zdaj pa seveda računajo, da se bo še povečal. Predvidevajo, da bo letošnji tovrstni promet dosegel 2,5 milijona ton. Več kot polovica zajema tranzitno blago, se pravi blago, ki prihaja iz tuje države in je namenjeno v tujino. To pa pomeni za koprsko luko precejšen priliv tuje valute. Lani so na tak način zaslužili okrog 16 milijonov dolarjev.
»Trst južna luka za srednjo Evropo«
TRST — Zahodnonemški in avstrijski tisk posvečata zadnje čase vse več pozornosti tržaškemu pristanišču. sSuddeutsche Zeitung« npr. piše o njem kot o »južni lutti srednje Evrope«. Po nekajstoletni prevladi Benetk in Genove, poroča člankar, je Trst v zadnjem desetletju spet v središču pozornosti, to pa spričo modernizacije luških naprav, močne zredčitve stavk in pocenitve pristaniških storitev.
Sam predsednik tržaške luške ustanove EAPT Zanetti pa je v intervjuju za glasilo avstrijske industrijske zveze »Industrie« izjavil, da ostaja Trst za Avstrijo najpomembnejše pristanišče, in to po zaslugi posodabljanja Spedi terske tehnike.
Danes bodo odobrili zakon o gospodarskem razvoju dežele
Odnosi med Trstom in Furlanijo spet na dnevnem redu deželnega sveta
Po podatkih notranjega ministrstva
DARKO BRATINA PREJEL NAD 11 TISOČ PREFERENC
Odnosi Trst - Gorica - Furlanija v luči gospodarske rasti oziroma krize, ki pesti zlasti prvi dve območji, so v teh dneh spet v središču pozornosti zasedanj deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine. Priložnost za poglobitev teh vprašanj, okrog katerih se v bistvu suka politično in ekonomsko življenje v naši deželi, je dala razprava o zakonskem osnutku štev. 115, ki ga je izdelala deželna vlada z namenom, da pospeši oziroma da spodbudi gospodarski razvoj zlasti manj razvitih območij. Z izglasovanjem tega normativa, ki predstavlja nadaljevanje zakona štev. 828, bo dežela potrosila v prihodnjem triletju skoraj 270 milijard lir, ta denar pa bo črpala delno iz državnih skladov, delno pa tudi iz svojega proračuna.
V včerajšnjo debato, ki je trajala ves dan, so posegli predstavniki vseh političnih skupin. Zastopniki večinske koalicije (KD - PSI - PSDI - PRI -FLI - SSk) so tako poudarili, da je ta zakonski osnutek dober in potreben ter da predstavlja stvaren korak naprej za vzpostavitev ravnotežja med
kriznim območjem Trsta in Gorice ter med Furlanijo. To je tudi v svojem posegu poudaril svetovalec Slo- . venske skupnosti Štoka, ki je napovedal, da bo podprl osnutek deželne vlade.
Zelo kritični do tega predloga so bili komunisti in demoproletarec Cavallo, ki so predstavili dve ločeni manjšinski poročili. Načelnik komunistične svetovalske skupine Pascolai je tako bil mnenja, da je ta zakonski predlog vse preveč meglen in da se bo s tem samo po nepotrebnem razpršilo denar. Učinkoviteje bi bilo, je mnenja KPI, osredotočiti teh 270 milijard lir na specifična področja, kjer bi nato ti prispevki prišli bolj do izraza. Zakon bodo 'po vsej verjetnosti odobrili jutri.
Znotraj Krščanske demokracije pa se je medtem vnela politična bitka kdo bo nasledil doratejcu iz Vidma Al-feu Mizzau, ki je bil izvoljen v evropski parlament, na mesto deželnega odbornika za kmetijstvo. Gre za eno ključnih funkcij v deželni vladi, tudi
zaradi tega ker predstavlja ta funkcija pravcati volilni »rezervoar«. Za to odbomištvo se v KD poteguje sedaj marsikdo, končna odločitev pa pripada strankinemu deželnemu vodstvu. S tem v zvezi se celo govori, da bodo za odbornika za kmetijstvo izvolili samega deželnega tajnika Biasuttija, ki ne skriva ambicij, da bo nekoč postal predsednik dežele. Kdaj se bo to zgodilo pa je težko napovedati, saj so nedeljske volitve potrdile premoč KD na deželni ravni, ki jo gre tudi povezati s prestižom, ki ga med ljudmi uživa predsednik odbora Gemelli.
Na tapeti pa sta vedno tudi napovedani vstop liste za Trst v deželno koalicijo in izvolitev tajnika Giuliana za odbornika. Nekateri napovedujejo, da bo do razširitve sedanje šeststrankarske večine prišlo že takoj po poletnih počitnicah. Ostaja pa vprašanje, kako bodo na morebitni vstop melonarjev v odbor reagirali socialisti, ki so v tržaških krajevnih upravah v tern trenutku v opoziciji in zelo nasprotujejo »železnemu« sporazumu Giuricin - Biasutti.
Notranje ministrstvo je včeraj objavilo neuradne podatke o preferencah, ki so jih prejeli kandidati na nedeljskih evropskih volitvah. Slovenski kandidat na listi KPI Darko Bratina, ki se je predstavil kot neodvisen, je v volilnem okrožju vzhodne Italije (Emilia - Romagna, Tridentinska - Južna Tirolska, Veneto in naša dežela), prejel skupno 11.825 preferenčnih glasov, kar predstavlja nedvomno zelo lepo osebno uveljavitev. Bratina se je med 15 kandidati uvrstil na dvanajsto mesto. Giorgio Rossetti, ki je bil izvoljen v Strasbourg, pa je prejel skupnih 55.075 preferenc, kar ga postavlja na peto mesto na kandidatni listi.
Marcello Modiano (KD) bivši evropski poslanec je dobil 16.579 preferenc, njegov strankarski kolega Mizzau, ki je bil izvoljen, pa jih je prejel 114.977. Socialist Luciano Semerani ima 3.415 preferenc, na isti listi pa je videmski podžupan Tiburzio prejel 11.662 glasov.
Bivši melon ar Giorgio Interi, ki se je predstavil na listi PRI - PLI, je dobil 29.089 preferenc in bi tudi v primeru odstopa izvoljenega časnikarja Enze Bettize ne šel v Strasbourg, saj ga je s preferencami prehitel tudi republikanec iz Ravenne De Carolis.
Sonosilcc liste »Evropa - Federalizem narodov« v našem volilnem okrožju deželni tajnik Slovenske skupnosti Andrej Bratuž je prejel nekaj nad dva tisoč preferenc. V petem okrožju (Sicilija - Sardinija) pa se je Bratuž uvrstil šele na peto mesto z 994 preferencami in zato je zelo težko verjetno, da bo sredi mandatne dobe šel v evropski parlament, saj bi morali pred njim odstopiti kar trije predstavniki sardinskih avtonomistov (Partito sardo d’azione). Manjšinsko listo bo v evropskem parlamentu zastopal Sardinec Michele Columbu, ki je dobil nad 36 tisoč preferenc.
Še nekaj mest prostih za turnejo s TPPZ
Italijansko združenje za kulturne izmenjave s tujino »Italija - ZSSR« sporoča, da je še nekaj mest prostih za turnejo s Tržaškim partizanskim pevskim zborom »P. Tomažič« v Moskvo in Leningrad. Za informacije naj se interesenti obrnejo na Združenje Italija - ZSSR, Ul. Torrebianca 13, tel. 60158 od 17. do 19.30 aU na Stanka Vodopivca v Bazovici, tel. 226133.
KD Lipa iz Bazovice ponovno pripravlja društveni praznik
Kako predstavlja Jugoslavija svojo turistično ponudbo na letošnjem velesejmu
Kulturno društvo Lipa iz Bazovice je letos ponovno obudilo tradicijo društvenega praznika, ki bo potekal od 22. do 24. junija.
Jutri, 22. t. m., ob 20.30 v Bazov-skem domu, bo otvoritev fotografske razstave domačina Janka Kovačiča, ki se že vrsto let ukvarja s fotografijo in je tudi čian krožka Foto Trst 80’. Pripravil je že nekaj samostojnih razstav, prav pred kratkim je razstavljal v Gregorčičevi dvorani v Trstu, tokrat pa se bo predstavil domačinom.
Na večeru - bosta nastopila tudi domači mešani pevski zbor Lipa, ki je žal v letošnji sezoni nastopal bolj malo zaradi težav, ki so nastale zaradi pomanjkanja zadostnega števila pev-
Zadnji dan šolskega leta je letos na srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu potekal v nekoliko neobičajnem vzdušju. Marsikateri dijak ali dijakinja je prišel objokan iz šolskega poslopja, pa čeprav je bil njegov šolski uspeh dober.
Po petnajstih letih se je namreč, poslovila ravnateljica Vera Sedendo Se-
cev. Vendar se je peščica navdušenih pevcev vseeno skozi celo sezono vestno pripravljala pod vodstvom Hermana Antoniča in prav v petek bo priložnost vseh nas, da jim z našo prisotnostjo izrazimo priznanje za opravljeno delo. Predstavil se nam bo nato zbor osnovne šole Primož Trubar iz Bazovice s pesmimi, ki so jih naši malčki izvajali na zaključni. šolski prireditvi, ki je bila istočasno tudi posvečena 10-letnici poimenovanja osnovne šole po P. Trubarju.
V soboto 23. in nedeljo 24. junija, pa bo na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici društveni praznik. Na razpolago bodo kioski, zavrteli pa se bomo lahko ob zvokih narodnozabavnega ansambla L. Furlan.
menič, ki je z veliko ljubeznijo vodila to mestno šolo petnajst let. Dijaki in starši so jo pozdravili preprosto in prisrčno, neformalno, kot so bili vedno neformalni odnosi med ravnateljico, starši in dijaki. Gospa ravnateljica ni mogla skriti svoje ganjenosti in je poudarita, da ji samo zdravstveni nrob emi ne dopuščajo, da bi se še
Že od vedno sta zbujala jugoslovanski in avstrijski paviljon na mednarodnem tržaškem velesejmu najbolj zanimanja. Nekaj prav gotovo zato, ker sodelujeta obe državi na velesejmu že od njegovega začetka dalje, nekaj pa zaradi tega, ker sta bili njuni razstavi v Palači narodov vedno nekaj posebnega in močno privlačnega.
Za paviljon Avstrije bi imeli tokrat lahko močne pomisleke (sestavljajo ga namreč v glavnem ženska in moška oblačila, uglašena na strogo tirolski stil, ki je tržaškemu okusu na-splošno precej daleč). Tudi jugoslo-
naprej posvetila šoli, ki jo je imela rada, ki ji je dosti dala in od katere je tudi dosti prejela.
Prof. Vera Sedendo ni bila samo voditeljica šole, v smislu, ki ga narekujejo strogo administrativni paragrafi. Znala je vzpostaviti stik z vsemi učenci. Poznala je probleme vsakega otroka posebej in bila vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Z dijaki in njihovimi družinami se je veselila vsakega uspeha, tudi na izven-šolskem področju, ga podčrtala in izrazila priznanje, ponosna, da je eden izmed »naših otrok«, kot jih je sama imenovala, to dosegel.
Angažirala se je tudi pri dodatnih šolskih dejavnostih, poskrbela vsako leto za zimovanje, od katerega ni smel zaradi finančnih razlogov izostati niti en dijak.
V letih, ko se je slovenska šola pri Sv. Jakobu začea vključevati v kulturno in socialno življenje tega tržaškega predmestja, se je vedno trudila, da je tudi srednja šola Ivan Cankar bila prisotna na skupnih prireditvah in tako pripomogla k dviganju ugleda slovenske šole v okraju.
Dopolnilo
VLB razredu openske šole »Kosovel« je izdelal tudi Igor Marc.
vanski paviljon je tokrat povsem drugačen, vendar je vsak obiskovalec prijetno presenečen, ko ga že ob vhodu v razstavni prostor pozdravijo lepi barvni panoji, ki razkrivajo številne naravne lepote Jugoslavije in naravnost vabijo potencialne turiste, da se odločijo za obisk te države in njenih lepot.
Jugoslavija je imela sicer vedno v svojem paviljonu tudi turistični kotiček, kjer so lahko zainteresirani dobili prospekte, informacije in pač vse, kar jih je v zvezi s turizmom, ali pa tudi z jugoslovanskimi zdravi-
Likovna razstava na učiteljišču
Na učiteljišču Slomšek so tudi ob koncu letošnjega šolskega leta pripravili razstavo likovnih in ročnih del. Poleg učiteljiščnic so k razstavi prispevale tudi dijakinje vzgojiteljske šole. Ob odprtju razstave je bila na šoli krajša slovesnost, ki so se je poleg dijakov in profesorjev udeležili tudi starši, predstavniki Zavodskega sveta in, kot častni gost, likovni kritik Milko Bambič.
Ob tem je bil na sporedu tudi krajši kulturni program, v katerem so dijakinje 4. razreda Vilma Purič, Katja Verginella in Alenka Deklič predstavile nekaj lastnih pesmi ob klavirski spremljavi prof. Savice Malalan. Maturantke so tudi zapele skladbo, ki so jo same sestavile na melodijo »Balade pour Ade line«, tudi to ob spremljavi klavirja.
Razstavo je podrobneje predstavil profesor likovne vzgoje na učiteljišču Boris Grgič. Na ogled je bilo veliko likovnih izdelkov, pa tudi izdelkov iz gline in drugih ročnih del. Na razstavi so prvič samostojno predstavile svoje likovne izdelke Barbara Bonetti, Kristina Pahor, Martina Malalan, Tafija Sedmak, Katja Verginella in Alenka Deklič. Ob tem je spregovoril še likovni kritik Milko Bambič, ki je dijakinje spodbudil k nadaljnjemu udejstvovanju in študiju na likovnem področju. Razstavo so si ob koncu pouka med drugim ogledali tudi učenci osnovne šole Finžgar iz Barkovelj.
lišči zanimalo.
Tokrat vodi ta turistični urad, ali center za turistične informacije o Jugoslaviji. Miranda Pogačar, ki je sicer doma v Kopru, kot nam je sama povedala, kjer dela na področju preverjanja, oziroma preučevanja tržišča.
Zakaj je letos poudarek na turizmu v jugoslovanskem paviljonu še večji kot sicer, smo jo takoj vprašali.
»To je povsem naravno. Jugoslavija je turistična dežela in mi jo želimo kot tako na velesejmu tudi predstaviti. Jugoslavija ni samo država s prelepo morsko obalo, čistim morjem, prekrasnimi obmorskimi letovišči, Jugoslavija tudi ni poznana samo po svojih slikovitih hribih; Jugoslavija so njeni narodi, njihove šege in običaji, so torej ljudje, ki žele tujca lepo sprejeti in mu prikazati vse tisto, o čemer ponavadi uradni prospekti ne govorijo, oziroma pišejo«.
Prekrasni panoji imajo torej to funkcijo, da prikažejo Jugoslavijo prav iz teh vidikov?
»Mi tokrat ne ponujamo hotelov in hotelskih storitev, ki so že uveljavljeni in znani. Mi ponujamo Jugoslavijo, takšno, kakršno lahko vsakcio od ooi-skovalcev doživi in spozna. Na primer tudi takšen obiskovalec, ki si zaželi pri nas preživeti le kratek piknik. Tu smo mu na razpolago z informacijami, kako in kje bi ga najlepše preživel in kaj vse si lahko med potjo še ogleda. Veliko je obiskovalcev, ki se zanimajo za naše campinge in tako jim nudimo podatke o tistih, ki so čisto blizu morja, kjer je mogoče napraviti kar na plaži »grigliato« in si privoščiti še sveže morske ribe, za ulov katerih je potrebno le formalno dovoljenje. Potem imamo med interesenti take, ki ljubijo hitre vode in brzice. In če ljubijo takšne vode, ponavadi ljubijo tudi hribe. Torej smo na razpolago tudi s takšnimi informacijami.«
Imate letos dovolj propagandnega materiala za vso to propagando?
»Letos ga je celo manj, kot pretekla leta. Tako smo pravzaprav mi tisti, ki v glavnem dajemo informacije, saj imamo dovolj priročnikov s cenami in drugimi podatki, ki so za turiste zanimivi. To pomeni seveda za nas več dela, a nam daje možnosti večjega osebnega kontakta z zainteresiranimi. Papir je vedno le papir, lepa beseda in osebni kontakt, pa sta včasih važnejša in še boljša propaganda. Mi si želimo, da bi turisti lahko v naši državi doživeli vsaj delček tiste lepote, ki je je pri nas toliko in tako različne.
Poglejte, mi razstavljamo tudi izdelke iz Krope, pa me ljudje sprašujejo, kje je Kropa in kako se lahko do nje najlaže pride. Jaz jim prav rada s temi podatki postrežem, saj je zame Kropa eden naj lepših delčkov Slovenije. Sicer pa bo velesejem še trajal. Mi pa si samo želimo čim večjega obiska. Z naše strani pa smo vsem na razpolago.«
N. L.
• Odgovorni predstavniki pomorske družbe Tripcovich so včeraj odločno demantirali vest, ki jo je objavil krajevni tisk, po kateri naj bi pristopil k družbi nov pomemben delničar.
Konec tedna praznik v Praprotu
V	soboto, nedeljo in ponedeljek bo v Praprotu vaška Sagra, ki jo prireja tamkajšnja vaška skupnost. Prireditev se bo začela v soboto s tekmovanjem v briškoli. Za otroke do štirinajstih let pa bo na sporedu slikarski ex-tempore, nakar bo v večernih urah nagrajevanje. Za plesno zabavo pa bo poskrbel domači ansambel »Aries«.
V	nedeljo zjutraj bo tekmovanje v skrlah, popoldne pa si bomo lahko ogledali zabavne otroške igre. Kot vsako leto bo tudi letos na sporedu tradicionalno tekmovanje v košnji, v katerem se bodo pomerili najboljši domači kosci. Na vrsti bo potem glasbena točka in sicer nastop nabrežinske godbe na pihala pod vodstvom kapelnika Stanka Misleja.
Za večerno plesno zabavo so domačini poskrbeli za prijetno presenečenje, saj bo igral.priznani slovenski narodnozabavni ansambel Toneta Kmetca. Sagra se bo nato nadaljevala še v ponedeljek in sicer zvečer, ko se bomo lahko zavrteli ob zvokih ansambla Pomlad. Med plesom pa, kot zatrjujejo prireditelji bo prišlo do najrazličnejših presenečenj, tako da se bo staro in mlado lahko zabavalo.
Vaščani Praprota vabijo vse, ki bi se hoteli na katerikoli način zabavati, da se praznika udeležijo, (db)
Po 15 letih vodenja šentjakobske šole Cankar
Prisrčen pozdrav ravnateljici Sedendo
Ob zaključku šolskega leta so se dijaki poslovili od ravnateljice Vere Bedendo
s pravcato »kantato«
Na sinočnji skupščini v Ul. Madonnina
Tržaška KPI ocenila zadnjo volilno zmago
Folklorna skupina KD Rdeča zvezda pred pestro sezono
Tržaški komunisti so na sinočnji skupščini na sedežu partijske federacije ocenili volilne izide v luči pomembnega napredka KPI. Uvodno poročilo je imel tajnik Ugo Poli, ki je dejal, da je volilna zmaga sad truda in požrtvovalnosti članov in simpatizerjev, v prvi vrsti pa seveda ustrezne politične linije, ki ima svoje zagovornike in utemeljitelje v Gramsciju, Togliattiju in v Berlin-guerju. Analize in komentarji, ki pripisujejo rast KPI izključno »efektu Berlinguer«, je še podčrtal Poli, so strumentalni in lažnivi, medtem ko so volilci hoteli nagraditi strategijo, k' jo je umrli tajnik zagovarjal vse do tistega zanj usodnega shoda v Padovi. Tržaški komunistični tajnik je hil precej oster do Crajrija in njegove vlade (»ki je iskala doslej samo razdor s komunisti«), - hkrati pa Poudaril, da je treba po teh volitvah učinkoviteje stremeti po novih odno-sih na levici.
Glede tržaške stvarnosti je Poli ml mnenja, da so volilci potrdili pravilnost izbir KPI v vseh povojnih le-Bh, tako da je treba tudi pri nas sedaj dokončno obrniti stran. Tudi v oasi zapleteni in težki realnosti si Počasi utira pot prepričanje, da je
enakopravno sožitje med Slovenci in Italijani ne samo potrebno, ampak tudi nujno, da bo Trst premostil sedanjo krizo.
V razpravo, ki jo je vodil član tajništva federacije Colli, sta med drugim posegla tudi novoizvoljeni evropski poslanec Rossetti in slovenski kandidat Darko Bratina.
Drugi del razmišljanja o zgodovini KPI
Pred kratkim je izšla knjiga »Od osvoboditve do osemdesetih let: Trst kot vsedržavni problem«, ki v bistvu nadaljuje razmišljanje, ki ga je tržaška federacija KPI že začela v študiji o vlogi komunistov v tukajšnji stvarnosti. Uvod v knjigo, ki jo je izdal kadrovski oddelek KPI, je napisal Giorgio Napolitano, svoja razmišljanja pa so prispevali Claudio Tonel, Cecilia As santi, Bruna Braida, Stelio Spadaro, Ugo Poli, Paolo Geri ter Giorgio in Diana De Rosa. Posebno poglavje govori o srečanju, ki ga je imel Berlinguer z našo narodnostno skupnostjo.
Mladinci folklorne skupine KD Rdeča zvezda vestno izpopolnjujejo začrtani program. Skupina stopa letos v tretje leto delovanja in čeprav so to sorazmerno mladi in malo izkušeni plesalci, je treba vsekakor priznati, da so precej ustvarili in tudi nekaj pokazali. Naj omenimo le številne nastope, ki jih je skupina imela v zamejstvu in v matični domovini.
Takoj po odhodu vaditeljice Ljube Vrtovec je skupina preživela globoko krizo, vendar jo je s skupnimi močmi končno prebolela. Folkloriste začasno vodi bivši Maroltov plesalec Danilo Antoni, ki si prizadeva, da bi skupino čimveč naučil in da bi le ti njeni člani ustvarili neko jedro oziroma neko homogenost. Pri tem jim nudi svojo pomoč tudi Peter Suhadolc, plesalec pri TFS »Stu ledi«, ki vadi primorske plese oziroma primorski običaj odhoda fantov k vojakom.
Sedaj torej vse poteka skoraj v najlepšem redu, dekleta si skrbno pripravljajo primorske noše, tako da bodo čimprej nared. Poleg prekmurskega in belokranjskega spleta bo sedaj v repertoarju tudi primorski splet, kar je nedvomno velika pridobitev.
Poleg tega pa čaka mlade folkloriste še kar pestra sezona, saj bodo v nedeljo, 24. junija, nastopili v Trebčah, nato v Dolini, kasneje pa se bodo udeležili tradicionalnih »Koprskih srečanj«, čakata jih nato nasto-
pa na Proseku in v Bazovici, potem na Goriškem in sicer v Gabrjah. 22. julija pa bo skupina nastopila v Benečiji. Sledil bo fiato poletni premor, takoj v začetku septembra pa čaka mladince pomemben nastop v Portorožu. Mladim folkloristom se torej obeta nadvse bogata in plodna sezona, (db)
Razprava o programskih smernicah na pokrajini
Na seji pokrajinskega sveta se je sinoči začela in tudi končala razprava o programskih smernicah, ki jih je v imenu nove koalicije (KD, LpT, PSDI, PRI in SSk) predstavil prejšnji teden predsednik odbora Marchio. Razprava je trajala dolgo, ni pa bila posebno živahna. V ospredju vseh posegov je bilo vprašanje slovenske narodnostne skupnosti, o kateri se je izkazalo, da ima odbor deljena mnenja, kajti načelnik svetovalske skupine LpT je poudaril, da njegova stranka ne odstopa od svojih znanih stališč do zaščite slovenske manjšine.
• Zaradi prekinitve avtobusne proge št. 37 za Rovte bodo z jutrišnjim dnem uvedli nadomestno progo št. 37 prečrtano, ki bo šla po Ul. del Castelliere do Ul. del Botro. Ta nadomestna avtobusna služba bo delovala samo ob delavnikih, od 6.55 do 13. ure.
Vilma Padovan drevi na Opčinah
Tudi letošnji ciklus Openskih glasbenih večerov se bliža koncu. Z nocojšnjim koncertom, ki bo v Prosvetnem domu ob 20.30 se namreč sklene vrsta glasbenih srečanj, ki jih je kulturno društvo Tabor priredilo od septembra do danes. Po dvomesečnem poletnem premoru pa bomo koncertno dejavnost še nadaljevali, mogoče v nekoliko spremenjeni obliki z novim navdušenjem in novimi idejami. Izkoristimo priložnost, da se ob zadnjem vabilu lepo zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali na teh glasbenih srečanjih.
Nocoj se bo občinstvu predstavila mlada pianistka Vilma Padovan. Pianistka je absolventka šole Glasbene matice v Trstu. Študij klavirja dokončuje pod vodstvom prof. Neve Merlakove. Koncertni spored, ki ga je Vilma Padovan že izvajala na diplomskem koncertu na šoli Glasbene matice, vključuje v prvem delu najprej Bachov Concerto italiano; sledila bosta dva Chopinova noeturna op. 15 št. 2 v fis duru in op. 27 št. 2 v des duru. Prvi del sporeda bo sklenila Lisztova koncertna etuda Un sospiro. V drugem delu bo najprej na vrsti Trait cromatique op. 111 skladatelja Saint Saensa. Sledilo bo šest skladbic za klavir slovenskega skladatelja Merkuja, na koncu pa borno prisluhnili še Ravelovi sona-tini.	N. K.
• Drevi ob 20.30 se na sedežu v Ul. Battisti 14 sestane rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico.
Spremljevalci handikapiranih otrok zahtevajo boljše delovne pogoje
Konec šolskega leta je čas številih prireditev, pozdravov in obračunov, za najmlajše je tojtežko pričakovani začetek zasluženega letnega Počitka, spet za druge pa je to čas kritičnih obračunov in načrtov. Prav v tem okviru se je pred časom sestal tudi koordinacijski odbor spremljevalcev prizadetih otrok, ki službujejo na tržaških šolah pod pokroviteljstvom tržaške pokrajinske uprava. Povod za sestanek je bil neupravičen zastoj pri vplačan ju aprilskega honorarja spremljevalcem, prisotni pa so v okviru srečanja izdali tiskovno poročilo, katerega namen je seznaniti javnost z velikimi pomanjkljivostmi omenjene s°cialne službe.
Omenimo naj, da je spremljevalska služba, gre za nestalno in sezonsko omejeno delo, nastala kmalu potem, k° je stopil v veljavo zakon o vključitvi fizično in psihično prizadetih o-trek v javne šole. Trenutno je na tržaških osnovnih in srednjih šolah zaposlenih nad sto petdeset spremljevalcev. od teh tudi precejšnje število Slovencev. Spremljevalci prizadete otroke spremljajo na poti v šolo in domov, zanje skrbijo med poukom, ali pa jim v Popoldanskih urah pomagajo pri domačih nalogah ter pri vključitvi v družbo vrstnikov. Tako delo vsekakor ni lahko, predvsem v sklopu mesta, kot je Trst, kjer delujejo socialne
strukture ter strukture za organizacijo prostega časa vse prej kot zadovoljivo.
Problemov s katerimi se morajo mladi spremljevalci iz dneva v dan soočati je zato nešteto. Naj v prvi vrsti omenimo nestalnost omenjene službe: zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ter birokratskih in političnih zapletljajev se občinska in pokrajinska uprava ter šolsko skrbništvo iz leta v leto pogajajo za odobritev odloka o namestitvi spremljevalcev, skrb za to službo pa bi morala že davno preiti pod pristojnost KZE. Zaradi omenjenih zapletljajev številni prizadeti otroci od septembra do novembra ali celo do januarja doma mrzlično čakajo na svojega spremljevalca, brez katerega ne smejo slediti pouku in brez katerega so zato prikrajšani za svoje zakonite človeške in državljanske pravice. Prekinitev službe več mesecev obenem bremeni tudi same spremljevalce; predvsem so to študenti pedagoških ved ter brezposelni vzgojitelji, ki ostanejo poleti in jeseni brez vsakdanjega zaslužka. Nizka in nezagotov-ljena plača brez družinske doklade in socialnih prispevkov onemogoča tudi kvalitetni in profesionalni razvoj o-menjene službe. Spremljevalci so, če izvzamemo požrtvovalnost posameznih socialnih delavk, ki so zaposlene na pokrajini, praktično prepuščeni sami
sebi, njihova služba, čeprav zanimiva, pa je le začasno »parkirišče« v iskanju katerekoli stalne zaposlitve. Tudi strokovne formacije ni, saj se zaradi pravkar omenjenih razlogov spremijevalski kader stalno menjuje, nestalnost pa je vzrok, da se morata otrok in družina, ki sta se pravkar navezala na spremljevalca, od njega ločiti, ker je slednji končno našel boljšo zaposlitev.
Naj ob koncu še poudarimo, da je omenjena služba še močno neopredeljena, organizacija dela na šoli ter v prostem času je praktično prepuščena dobri volji posameznikov. Spremljevalci si morajo poleg tega sami graditi tudi odnose s šolskim osebjem ter z ravnatelji, ki največkrat nimajo razumevanja za njihovo delo.
Nevzdržen položaj torej še enkrat opozarja na zaostalost in okornost socialnih struktur v našem mestu, ki nikakor ne morejo zadovoljiti številnih potreb in rešiti iz dneva v dan bolj perečih problemov ostarelih, handikapiranih pa tudi mladine. Socialne strukture pri nas, kljub dobri volji in prizadevanjem posameznih operaterjev močno zaostajajo za evropskim, pa tudi za italijanskim povprečjem in čas bi bil, da se politične sile in pristojni upravni organi zavzamejo za rešitev številnih problemov na tem področju, (sp)
Maturitetna komisija na trgovskem zavodu Zois
Šblsko skrbništvo je končno sporočilo sestavo maturitetne komisije, ki bo ocenjevala zrelostne izpite na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois. Komisiji bo predsedoval prof. Francesco Pisani, sestavljali pa jo bodo še sledeči člani: prof. Marija tenda Klinc (slovensko slovstvo in jezik), prof. Mariano Vončina (italijansko slovstvo in jezik), prof. Iva Bone (zemljepis), prof. Giuseppe Bassa (finančne vede) ter notranja člana prof. Nadia Pahor (za 5. A rezred) in prof. Branka Sulli (za 5. B razred).
Letni seminar slovenskega jezika in kulture
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije bo priredil tudi letos letni seminar slovenskega jezika in kulture. Podoben seminar je bil lani v Postojni, letos pa bo sedež seminarja v Izoli. Seminar bo potekal od 25. avgusta do 1. septembra.
Na seminar vabijo organizatorji 30 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev slovenskih vrtcev in šol v tržaški pokrajini. Program seminarja bo obsegal spoznavanje kulturnih, književnih, zgodovinskih in geografskih značilnosti Istre in Slovenskega Primorja, obravnavo nekaterih jezikoslovnih vprašanj ter seznanjanje s pedagoško prakso vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanem območju. Sedež seminarja bo v Domu Srednje gostinske in turistične šole v Izoli (Hotel Riviera, Bazoviška 4, Izola). Zainteresirani morajo vložiti prošnje za udeležbo na seminarju najkasneje do 30. junija na šolskem skrbništvu.
Skupščino KZE preložili
Skupščino Krajevne zdravstvene enote, ki je bila napovedana za danes in na kateri bi marali izvoliti člane novega upravnega odbora, so ponovno preložili. Za tako potez», ki bo prav gotovo naletela na neodobravanje opozicije, saj se kriza v vodstvu KZE vleče že več mesecev (spomnimo naj, da je proračun moral odobriti komisar), so se odločili načelniki svetovalskih strank (KD, LpT, PRI, PSDI in SSk), ki sestavljajo novo politično večino na občini in pokrajini.
Prošnje za uporabo šolskih telovadnic
Tržaška občina obvešča, da morajo športna društva in druge organizacije, ki želijo uporabljati v šolskem letu 1984/85 šolske telovadnice občinskih šolskih poslopij, vložiti ustrezno prošnjo do vključno 30. junija. Obrazec za izpolnitev prošnje posreduje urad oddelka XV — šport in prosti čas. Ul. Teatro 5, 1. nadstropje ob delavnikih od 8.15 do 12.30.
V torek v kulturnem društvu »I. Grbec«
Prijetna produkcija gojencev GM v Skednju
Prejšnji torek so v KD »I. Grbec« v Skednju sklenili delovno sezono s Prijetno, že tradicionalno produkcijo Gojencev podružnice Glasbene matice, ki ima tu svoj sedež.
Program je bil izredno pester, saj s.° se zvrstili vsi gojenci, ki obisku-tejo to šolo. Kot gostje pa so prišli tudi učenci iz piranske Glasbene šole.
Na sporedu so bile klavirske točke, 1}flstopili pa so še flavtisti, klarinetisti, trobentaši in rogisti.
Mlajši gojenci so navdušili številno občinstvo s preciznim, a še nekoliko okornim izvajanjem, kar je tudi razumljivo, saj jih čaka še dolga pot 0° izpopolnitve.
Užitek je seveda bilo poslušati starše gojence. Rogist Metod Tomac iz Pjrana, ki je bil v Skednju že dru-giò, je pokazal izreden talent in nje-Q°vo izvajanje je popolnoma prevzelo občinstvo. Tudi Pavel Furlani, ki to izšel iz škedenjske podružnice in oanes nadaljuje svoje študije pri dr. Vemšarju na Glasbeni matici, je po-kozol izreden talent in veliko mero tuuzikalnosti.
Klavirske točke je pripravila prof. lvo.na Lipoglavškova, ki že vrsto let Poučuje v škedenjski podružnici.
Učenci trobente in roga izhajajo iz
Šole prof. Umberto Radojkoviča iz Pirana, blokflavte in klarinete pa je pripravil prof. Marino Belac, prav tako iz piranske šole.
Ob zaključku so starši škedenjskih gojencev pogostili mlade izvajalce in vzdušje je bilo res prijetno.
MW
Rahle težave zaradi bele stavke carinikov
Na mejnih prehodih se stopnjujejo težave zaradi bele stavke carinikov, včlanjenih v avtonomni sindikat, ki ne delajo v nadurah. Pri Fernetičih je v včerajšnjih prvih popoldanskih urah čakalo na izpolnitev običajnih carinskih obveznosti nad sto tovornjakov, ki prihajajo iz Jugoslavije. Manj težav so imeli tisti, ki so vozili v nasprotni smeri. Kot običajno, je določene težave čutiti tudi na pro-seški železniški postaji, čeprav še ni razlogov za zaskrbljenost. Problem je le živina, ki so jo pripeljali v prejšnjih dneh iz Poljske in ki bi jo bilo treba čimprej razcariniti, zlasti še upoštevajoč pripeko, ki je te dni pritisnila tudi nad našimi kraji.
Avto v avtobus: pet ranjenih
Na križišču med ulicama Foscolo in Tiziano Vecellio se je včeraj okrog poldne pripetila slikovita prometna nesreča, ki je terjala skupno kar pet ranjenih, vendar pa so v glavnem zadobili vsi le lažje roš^edbe tako da niso v boLnici pridržali nobenega. Trčila sta namreč avtobus štev. 11 prečrtan, ki se je vzpenjal po Ul. Foscolo ter fiat 128, ki ga je upravljala starejša gospa iz Milj, s seboj pa je imela še sestro, 61-letno Leopoldo Čaren, ki se je lažje ranila. Fiat je privozil iz Ul. Tiziano Vecellio, nj pa se mogel izogniti trku, ki je bil silovit, saj je vse pot nike avtobusa vrglo na tla. Najhuje jo je skupil 72-letni Giuseppe Vivari iz Ul. dell’Eremo, ki se bo moral zdraviti 25 dni zaradi udarcev po levi roki, zloma prsta na levi roki in drugih lažjih ran. Ostalim lažje ranjenim potnikom avtobusa in potnici fiata so v oddelku za hitre posege nudili prvo pomoč ter jih nato odpustili s prognozo okrevanja od 3 do 7 dni. Nesreča je povzročila precejšen zastoj v mestnem prometu.
Avto povozil žensko v mestnem središču
Včeraj v dopoldanskih urah so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 69-letno jugoslovansko državljanko Elizabeto De Frančeski, ki
se je te dni naključno mudila v našem mestu. Ko je namreč prečkala Ul. Madonnina pri hišni številki 5, torej v mestnem središču, jo je s svojim fiatom uno povozila 34-let-na Rosanna Longo por. Sain iz Ul. D’Azeglio. Priletna gospa si je zlomila desno roko ter se potolkla po kolenih in desni nogi, tako da bo svoj postanek v Trstu nehote podaljšala za celih 60 dni.
Nepreviden vespist
Na Largo Sennino je včeraj 17-let-ni Antonio Nugnes z Lonjerske ceste 1/4 s svojo vespo silovito trčil v zadnji del fiata 124, ki ga je upravljal 73-letni Eugenio Iamizzi iz Ul. Padovan 9. Tako voznik vespe kot voznik avtomobila se nista poškodo vala, huje pa jo je skupil vespistov sopotnik, ki ga je silovito treščilo ob tla. 17-letni Antoniov sopotnik Stefano Bosco z Lonjerske ceste 1/1 se bo namreč moral zdraviti na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice 40 dni, saj si je zlomil desno golenico.
šolske vesti I
Uprava Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040/573-141), sporoča, da se bo do 14. julija vršilo vpisovanje za šolsko leto 1984-85.
Usklajevalna akcija med občino in pokrajino
Pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo Locchi in njegov kolega v občinski upravi Colombis sta se prejšnje dni sestala, da bi rešila nekatere probleme v zvezi z obnovo konvencije med pokrajino, občino in KZE v korist handikapiranih in njihovih spremljevalcev. Obravnavala sta tudi usklajevalno akcijo za odpravo arhitektonskih pregrad.
Delegacija Conf esercenti pri Tombesiju
Deegacija pokrajinske zveze Conf-esercenti se je včeraj sestala z novoizvoljenim predsednikom Trgovinske zbornice v Trstu Tombesijem. Na srečanju je bil govor o najbolj perečih problemih v trgovskem in turističnem sektorju, izražena pa je bila tudi želja, po okrepitvi trgovske in gospodarske izmenjave z bližnjo Jugoslavijo.
• Tržaška občina sporoča, da so vstopnice za kopališče »Lanterna« (cena 200 lir) na prodaj v občinskih kopališčih (Ul. Manzoni 10, Ul. Veronese 8, Trg Libertà 12, Kontovel 255, Ul. Alpini 117/1, Cesta za Lo-njer) in v bazenu na Nabrežju Gulli 3 od 9. do 14. ure.
st™» 6 □ tržaški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK — 21. junija 1981
_________________________m_________
V dvorani Turistične ustanove v Sesljanu
Učenci razstavljajo risbe na temo miru in sožitja
Prejšnji četrtek je bila v dvorani Turistične ustanove v Sesljanu krajša, a prijetna slovesnost ob otvoritvi razstave risb, ki so jih izdelali in poslali na posebnem natečaju u čenči in dijaki nižjih srednjih, šol tako slovenskih kot italijanskih na področju občine Devin - Nabrežina. Natečaj je razpisal odbor za mir pred nekaj meseci in ob tisti priliki so tudi razdelili vsem učencem in dijakom preproste tiskovine, ki jih je zelo efektno ilustrirala Magda Tavčar z nekaj osnovnimi mislimi o temi miru, sožitja, zbliževanja med narodi in med ljudmi, predvsem pa o pravičnih družbenih odnosih in o želji po svobodi.
Odbor za mir je na to svojo pobudo prejel okrog 200 risb slovenskih in italijanskih učencev in dijakov iz vseh šol na področju občine in posebna komisija, ki so jo sestavljali tako člani odbora Marvida Gruden in G. Porro kot tudi poklicni slikar Zora Koren - Škrk, in slikarka Floreancig so izbrali po pet najboljših izdelkov za osnovne šole in pet za srednje ter dve prvi nagradi za vsako od obeh kategorij.
Ob otvoritvi razstave in nagrajevanju je najprej spregovoril Giorgio Depangher, ki je poudaril, da je to druga pobuda devinsko - nabrežin-skega odbora za mir, ki ima na
men tudi v bodoče pripravljati podobne manifestacije, prav zato, da bo med občani ostala vedno prisotna misel o tako važnih življenjskih vprašanjih kot so mir na svetu in sožitje med ljudmi in med narodi. Depangher je nato orisal delo in pripravo za natečaj in je podčrtal, kako pozitivno je, da so se tukajšnji otroci odzvali v tako velikem številu na to krajevno pobudo.
Za njim je Igor Tuta, ki je tudi član devinsko - nabrežinskega odbora za mir pozdravil vse prisotne v slovenščini in podčrtal, da ob tej kratki slovesnosti nima smisla dolgo govoriti o vprašanju miru, saj so vse risbe dovolj zgovorne in dovolj jasno pričajo, kako gledajo mladi na to tako važno vprašanje in da so pravzaprav mladi tisti, ki nam iz svoje neposrednosti in pristnosti kličejo, da moramo vsi narediti vse potrebno, da pripravimo drugačen svet, kjer bo življenje res vredno človeškega dostojanstva. Prav v etnično mešani občini kot je Devin -Nabrežina so dani tudi pogoji, da vsak občan, Slovenec in Italijan, na redi v svojem okolju nekaj za sožitje, za spoštovanje drugih, za pravice šibkejših in s tem za mir med ljudmi in med narodi.
Sledilo je nagrajevanje in 1. nagrado, pokal občine Devin Nabrežina, je
prejela učenka slovenske osnovne šole Tatjana Legiša. Izročila ji ga je odbornica za kulturo Marinka Terčon. Ostali nagrajeni učenci pa so še Hilde Muiesan, Silvio Cappelli, David Antonič in Deborah Leskovec. Za srednje šole so prejele prvo nagrado, pokal občine Devin - Nabre žina tri učenke srednje šole Igo Gruden za skupno risbo in to so: Ingrid Stanič, Bruna Pieri in E lena Lupine. Ostali nagrajenci pa so bili Elisabetta Boglich, Aljoša Saksida, Anna Petris in Barbara Porro.
O risbah na razstavi pa bi posebej ne govorili veliko, saj so vsa dela zanimiva in izvirna in si je zato razstavo, ki bo odprta še v petek in v soboto dopoldne v dvorani Turistične ustanove v Sesljanu res vredno ogledati. Opozorili bi le na določeno razliko v pristopu slovenskih in italijanskih učencev do vpra šanja miru. Ti slednji vidijo pretežno mir kot drugo plat vojne in o-rožja. Pri slovenskih učencih pa je opaziti tudi zavest, da gre pot do miru tudi skozi prijateljstvo, spoznavanje, sprejemanje drug drugega in spoštovanje vseh ljudi. Vendar je to le ena izmed ugotovitev. Mladi pa so v svojih delih sporočili še marsikaj drugega in zanimivega. Zato smo podčrtali, da si je razstavo res vredno ogledati.
Janez Gruden - »Martinčev« praznuje 85. jubilej
Prav v teh dneh je praznoval svoj petinosemdeseti jubilej Janez Gruden »Martinčev« iz Nabrežine, ki se že od mladih let ukvarja z ribištvom. Vendar njegov začetni poklic ni bilo ribištvo, ampak kamnoseštvo, saj se je z le-tem začel baviti že pri štirinajstih letih. Prvo svetovno vojno je Gruden preživel kot avstrijski vojak v Radovljici in na soški fronti, nato pa so ga premestili v poljski regiment. Naslednjih 11 mesecev pa je prebil v ujetništvu v južni Italiji pri Bariju.
Po vojni se je vseskozi do danes ukvarjal z ribištvom in leta 1925 mu je kruta usoda iztrgala očeta in brata, ki sta umrla na morju med strahovitim viharjem. Naš slavljenec se je na-
to prebil tudi skozi drugo svetovno vojno in prestopil tako prag petinosemdesetih let.
Janez »Martinčev« je še danes izredno duhovit človek, je seveda še vedno neskončno zaljubljen v svojo stroko, to je v ribištvo. Še nekaj let od tega je pogumno hodil peš do brega kar dvakrat na dan, a tudi sedaj se temu ne odreče in velikokrat se v družbi sinov ali pa tudi sam, poda do nabrežinskega portiča, kjer z neizmernim veseljem zavesla v odprto morje s svojimi mrežami.
Ob tem pomembnem jubileju tudi mi iskreno voščimo Janezu in mu seveda želimo, da bi ob morju preživel še obilo lepih trenutkov, (db)
razna obvestila
Klub mladih raziskovalcev vabi vse člane, stare in nove, na sestanek danes, 21. t.m., ob 10. uri v prostorih Odseka za zgodovino NŠK.
Skupina CREA iz Trsta (Centro ricerche educazione attiva) prireja v sodelovanju s florentinsko organizacijo CROPS (Centro ricerche operative psicopedagogiche e sociologiche) letovanje pri morju za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Letovanje bo meseca julija v kraju Cesenatico (pokrajina Forlì), trajalo pa bo petnajst dni. Cena letovanja znaša 375.000 lir vključno z zavarovanjem, otroci pa se lahko prijavijo tako za prvo izmeno (od 1. do 15. julija), kot za drugi turnus (od 15. do 30. julija). Vožnja do letovišča ni vključena v skupno ceno. Za informacije telefonirati na št. 231-984 vsak dan od 14. do 15. ure.
Vpisovanje v kolonijo v Comcglian.su
je vsak dan razen sobote, od 18. do 19. ure na sedežu Slovenske Vincen-cijeve konference v Trstu, Ul. S. Nicolò 31, II. nadstr. (tel. 040/68762). Kdor ni še naredil prošnje, lahko to stori čim-prej pri šolskih ali bolnišnih asistentkah.
razstave
▼ TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Desiderij Švara svoja novejša dela.
V	Domu Alberta Sirka je odprta razstava Vilme Radovan in Liane Dra-šček. Občinstvo si jo lahko ogleda še v soboto, 23. 6. med 18. in 20. uro ter v nedeljo, 24. 6., med 11. in 13. uro ter med 18. in 20. uro.
V	galeriji Torkla v Dolini se v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov 1984 nadaljuje razstava vezenin in lesnih skulptur Bogomile Dol ja k. Umik: vsak petek in soboto od 18.30 do 20.30.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, razstavlja slikarka Pedra Zandegiacomo.
V	galeriji Torbandena razstavlja slikarka Mariohna Amato.
V	Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v priredbi Foto krožka Trst 80 razstavlja fotografije Duilio na temo: Vzdušje in gesla na Travniku.
izleti
Združenje Union, Podlonjer - Sv. Ivan
obvešča, da bo v soboto, 30. junija odhod avtobusa za izlet v Ljubljano ob 8. uri s Trga Oberdan. Za informacije telefonirati na št. 732-858.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 21. junija ALOJZ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.43 — Luna vzide ob 1.23 in zatone ob 12.55.
Jutri, PETEK, 22. junija AHAC
Vreme včeraj: temperatura zraka 26,4 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 62 odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor San Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: teL 200-121. Sesljan: teL 209-197.
menjalnica
20. 6. 1984
Ameriški dolar................. 1.690.—
Kanadski dolar................ 1.290 —
švicarski frank................. 740,50
Danska krona..................... 166.—
Norveška krona................... 215.—
Švedska krona.................... 207.—
Holandski fiorini................ 546.—
Francoski frank............... 199. -
Belgijski frank.................  27.50
Funt šterling.................. 2.320,—
Irski šterling................. 1.870.—
Nemška marka.................. 615.—
Avstrijski šiling................ 87.50
Portugalski eskudo................ 11.—
Japonski jen....................... 6.—
španska pezeta................ 10.—
Avstralski dolar............... 1.425.—
Grška drahma.....................  15.—
Debeli dinar..................... 11.75
Drobni d’nar	.	12,20
MM
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
<>. ' A.
TROT - Ul I. \ .•l-tL^l 1Q -	'12 GMdG
TPPZ
»P. TOMAŽIČ«
Jutri, 22. junijh, v prostorih Partizanskega doma v Bazovici ob 20.30
generalna vaja
za nastop v Rižarni in na velikem mednarodnem srečanju za mir v Bazovici.
gledališča
VERDI
Jutri, 22. t.m., bo na sporedu ob 20. uri simfonični koncert s sodelovanjem gojencev konservatorija Tartini. Dirigent Severino Zannerini. Vstopnice bodo na razpolago od srede dalje.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Jutri, 22. junija, ob 20. uri. Izredni koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Danes, 21. junija, ob 20. uri. Pregled Art Animacije - Zagrebški festival 1972 -1982.
koncerti
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
Openski glasbeni večeri. Danes, 21. 6. ob 20.30 klavirski recital WILME PADOVAN. Na sporedu Bach, Chopin, Lizst, Saint Saens. Ravel. Vabljeni!
KD Valentin Vodnik - Dolina. Junijski glasbeni in likovni večeri 1984. Jutri, 22. junija, ob 20.30 bo v cerkvi sv. Martina koncert SRBSKEGA GODALNEGA KVARTETA »STEVAN MOKRANJAC«.
kino
Ariston Do petka, 22. t.m.: »Premio Italia«, deset let televizije v svetu.
Eden 17.30—22.15 »Lo specchio del desiderio«. G. Depardieu. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.00—22.15 »Turbo time« (un viaggio nel mondo della moto).
Nazionale Dvorana št. 1 15.30-22.10 »La nave dell’amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2. 15.30—22.10 »Fedora e Amanda, le depravate del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30—22.10 »Poltergeist, demoniache presenze«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 — 22.00 »Due vite in gioco«.
Mignon 16.00—22.00 »Cenerentola». Risanka.
Aurora 16.30— 22.00 »Erotico 2000«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.30—22.00 »Star flight one«. Za vsakogar.
Moderno 18.00—22.00 »Rambo«. Silvester Stallone.
Vittorio Veneto 16.30-22.00 »Ballando ballando«.
Radio 15.30—21.30 »Erotic sensual fire«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00 - 22.00 »I diavoli«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Alcione 16.00—22.00 »Un tranquillo weekend di paura«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Glasbena matica - Trst sklicuje v torek, 26. junija, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29, REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva ; 2. izvolitev verifikacijske in volilne komisije; 3. poročila; 4. razprava ; 5. razrešnica staremu odboru; 6. volitve novega odbora; 7. razno.
ŠD Mladina - baletni odsek priredi v nedeljo, 24. in v ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP. Vljudno vabljeni !	z
KD Slovan priredi v soboto, 23. t.m. ob 20.30 tradicionalno KRESOVANJE. Sodelujejo godba na pihala V. Parma iz Trebč, domači pevski zbor Slovan, gledališki igralec Danilo Turk - Joco in vaški otroci. Jutri, petek, 22. t.m., ob 20.30 v Zadružnih prostorih razstava slik.
Vabljeni!
Mladinski pevski zbor Glasbene matice
vabi vse vrstnike od 9. do 15. leta starosti, ki bi radi sodelovali v zboru, da se telefonsko prijavijo do 30. junija na Glasbeno matico - tel. 040/418605. S tem imajo možnost, da se udeležijo letovanja zbora, ki bo od 27. avgusta do 6. septembra pri morju v Istri.
PD Kolonkovec, Ženjan 46 prireja 23., 24. in 25. junija I. RAZSTAVO DOMAČIH VIN. V soboto, 23. 6. ob 17. uri otvoritev razstave; ob 20. uri nastop otroškega pevskega zbora osnovne šole M. Gregorič od Sv. Ane, dekliški zbor iz Mačkolj Slovenski šopek, nato ples in ob 22. uri prižiganje kresa. V nedeljo, 24. 6., ob 19. uri nastop moškega pevskega zbora Tabor z Opčin in domačega pevskega zbora; sledi ples z ansamblom Taims. V ponedeljek, 25. 6. zaključek razstave. Vabljeni !
KD Ivan Cankar sporoča, da bo seja odbora jutri, 22. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih.
KD Lipa prireja društveni praznik 23. in 24. junija v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. V petek, 22. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu otvoritev fotografske razstave Janka Kovačiča, nastop MPZ Lipa in zbora OŠ P. Trubar.
mali oglasi
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
PRODAM popolnoma nov avto SIERRA FORD 1600. Tel. 040/727-654.
PRODAM najboljša dela slovenskih slikarjev. Tel. 040/727-654.
PRODAM 200 1 terana po zmerni ceni. Obad - Salež 64 - tel. 229-246.
ZARADI BOLEZNI prodam SUZUKI GS 500E, 3000 km prevoženih, star 3 mesece. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. 299-295.
OSMICO je odprl Vladi Rebula, Rep-nič 2.
VINSKE BRATCE vabi na osmico Stanislav Gruden iz Samatorce št. 6.
GOSTILNA »Pri občini« v Sovodnjah nudi ob nedeljah razne mesne specialitete na žaru.
PRODAM avto simca 1100, letnik 1969, prevoženih 62.000 km, prekucljivi sedeži, edini lastnik, cena 300.000 lir. Telefonirati na št. 770-2067 (urad) ali v večerni urah na dom št. 756-589.
UGODNO prodam električno črpalko na svojem vozičku za greznico. Tel. na št. 040/743-988.
PRODAM kompletno jadralno desko surf in dobra rezervna jadra. Cena 550.000 lir, oz. 110.000 lir. Tel. 040/411-589 ali 411-590.
OSMICO je odprl Milan Kraljič v Pre-benegu št. 73. Toči belo in črno vino.
PRODAM 126 Giannini, letnik '78, v dobrem stanju. Tel. 040/226-233.
KNJIGOVODJO/K1NJO z najmanj petletno prakso išče priznano slovensko podjetje. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Knjigovodja«.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst.
čestitke
Danes praznuje svoj 50. rojstni dan SANDRIN FURLAN. Ob lepem prazniku mu kličejo še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu odborniki SKD Barkovlje.
priporočamo
Gradbeni material od temelja do strehe
ZASTOPNIK: SOLA-ACE, PVC cevi DERI PLAST, zasteklitve HOBLES (prihranek 30% goriva), KAMINI s toplim zrakom
KINGFIRE.
VSE ZA OGREVANJE — SANITARIJE — PLOŠČICE
TERMOPRELZ
G. PRELZ
VZDRŽEVANJA, NAPELJAVE,
GRADNJA IN MONTAŽA,
TERMIČNE NAPELJAVE
TRST - Strada di Fiume 112 — Tel. 946-296
PODJETJE
MARSICH prefabbricati
ROCOL CALLAIA An. št. 1683 (SS 202 lil. km) Tel. 910806
CEMENTNE CEVI GREZNICE »IMHOFF« DEPURATORJI in NAPRAVE ZA KLORIRANJE
Mlim ZGONIK, Devinščina 2/A ITI lil I I Telefon 225-783
gradbeni material — ploščice — sanitarije — železnina — zložljive podstrešne stopnice — ognjišča - kamini z instalacijo toplega zraka
ODVOZ ODPADNEGA MATERIALA Z LASTNIM NAKLADALNIM VOZILOM
_______Ženska in njena stvarnost___
Odnosi v ženskem gibanju in med različnimi skupinami
Od enajstega, »zgodovinskega« kongresa Zveze žensk Italije je minilo že približno leto dni. Na njem so se udeleženke odločile, da organizaciji »odsečejo glavo«, kar naj bi pomenilo, da Zveza ne •bi bila več »navpična zgradba« (kot so vse organizacije), temveč bi delovala »po vodoravnih pretokih misli in želja«.
To je bila glavna smernica, ki je izšla iz kongresa, kako jo je mogoče uresničiti v raznih in različnih krajevnih stvarnostih, pa je postala na ioga vseh, ki so sodile, da je ženska organizacija, pa četudi »neorganizirana«, nujno potrebna. Samo s kancem pretiravanja pa je danes pravilna ugotovitev, da se razprava o tem, kako »organizirati gibanje« ali »razgibati žensko organizacijo« ni bistveno premaknila z izhodiščne točke.
O tem priča tudi dejstvo, da sla bili relativno pred nedavnim dve Pomembni vsedržavni srečanji na to temo: v Bologni so udeleženke srečanja na temo »Zveza žensk Intalije in separatizem« razpravljale o Zvezi, njeni notranji organizaciji in povezavi z drugimi komponentami ženskega gi banja v Italiji; v Rimu pa je bilo ma to kasneje širše zasnovano srečanja z zvenečim naslovom »Ženske z ženskami morejo«. To je pravzaprav po stalo že nekakšno geslo ženskega gibanja, na večdnevnem rimskem srečanju pa so udeleženke govorile predvsem o odnosih med ženskami in posameznimi skupinami v okviru žen skega gibanja. Že večkrat je namreč prišlo do izraza nerazumevanje, ki je nastalo med skupinami in tudi posameznicami, ki imajo povsem drugačne osebne in politične izkušnje. Kot je izjavila marsikatera udeleženka tega srečanja, med drugim je podobne ugotovitve objavila tudi revija *Noi donne«, ki je ostala edina glasnica ženskega gibanja, istočasno pa je še vedno glasilo ZŽI, so v Rimu Prišle do izraza predvsem razlike in težnja, da se te razlike poudarja. Zelo v ozadju pa so ostale želje in Poskusi, da bi ženske, ki izhajajo iz drugačnih okolij, ki so v žensko giba nje pristopile z različnimi pogledi, pa čeprav osvajajo podobna stališča (glede ženske problematike seveda), premostile razlike in se dogovorile za skupne cilje, ki so seveda lahko kratkoročni in pa dolgoročni.
Javier Serra de Rivera — Črtalo
Ključna in tudi sporna točka namreč še vedno ostaja opredelitev pojma »separatizem«, ki naj bi označeval strategijo ženskega gibanja v Italiji. Okoli tolmačenia tega pojma se je odvijal posvet v Bologni, na katerem je bila debata manj ostra kol v Rimu, kjer se je polemika premaknila k ugotavljanju stopnje privrženosti »se paratizmu« posameznic ali posameznih skupin v gibanju. Gre namreč za to, koliko in kako naj še ženske »ločujejo« od drugih organizacij ter splošneje od »mashilistične miselnosti«. Mislim, da je teza večine ta, da se ženske samostojno organizacijo, ko gre za žensko gibanje, da pa se ne izločijo iz celotnega družbenega konteksta. V tem primeru je seveda velik napor za posameznico, da ločuje oba momenta lastne družbene angažiranosti, toda, kot je bilo že večkrat rečeno, v danih okoliščinah je drugačno zadržanje skorajda nemogoče. Druga linija je seveda ostrejša in če hočemo »čistejša«: v Rimu so jo zagovarjale predvsem skupine lezbik. Kljub zagotovilom z obeh strani je namreč ponovno prišlo do izraza nekakšno nezaupanje, ki vlada med ženskami s hetero in homo seksualnimi nagnjenji.
V bistvu separatizem pomeni odklon od »klasičnih« načinov organiziranja in tudi vodenje bojev za dosego zastavljenih ciljev: v tem kontekstu je ženska igrala vlogo posrednice, ki ji ne ustreza več, kot je na srečanju v Bologni dejala Luciana Viviani. Zato si izbira drugačno pot, ki pa jo je težko opredeliti, še težje osvojiti. Tudi ta politični projekt namreč potrebuje opredelitev področja (»prostora«), ki je skupen vsem ženskam, ki ga lahko vse ženske spoznajo za la stnega in ga osvojijo. To pa zahteva daljše procese in še dodatne razprave, čeprav obstaja nevarnost,'da bi se v tem času posamezne skupine ali pa deli nekdanje ZŽI razkropili. Predvsem zahteva zelo aktiven pristop vseh žensk in njihovo stalno prisotnost v razpravah in pri konkretnem delu. Tudi ker se sam »separatizem« spreminja z okoliščinami, predvsem pa glede na stopnjo politične samostojnosti žensk in ženskega gibanja v celoti. Vsekakor pa je ta načrt stava vseh žensk, ki zagovarjajo stališče, da je žensko gibanje nujno in da bi se drugače uspavalo v sivi stvarnosti.
(bip)
(lz razstave Podoba in njen dvojnik)
Slike, ki niso le spomin

*'■» ~~ ->■»<..v£„ /
^	-C .«-«4.	y
>4	—w7
' ~0 «
Zf.


>*.»'•
■*+•“%*+f**0, -****-' * 'juT*
Gotovo ste opazili, da je marsikdaj slika na razglednici popisana. To pravzaprav ni bilo nič čudnega. Do leta 1905 ja bil prostor na hrbtni strani odmerjen le naslovu in znamki, za dopis je bilo le malo prostora pod sliko ali okoli nje. Nekako leta 1906-07 so odmerili 2/3 hrbtne strani naslovu in znamki, 1/3 je bila namenjena sporočilom. Od leta 1908 pa imamo približno take razglednice, kot jih še danes poznamo: hrbtna stran razdeljena na dve enaki polovici, na levi za sporočilo, na desni za znamko in naslov. Vendar je zanimivo, da so bile prve razglednice take, da si moral nalepiti znamko, napisati naslov in vse ostalo na slikovno stran: hrbtna stran je bila popolnoma bela.
Če vse to vemo, potem pa nam ne bo težko ugotoviti vsaj približno, kdaj so tiskali oz. poslali razglednico, če tega ni mogoče kako drugače razbrati (znamka, žig na njej, tekst itd.)
F. F.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Dnevnik
14.00	La cambiale - film - Vittorio Gasman, Ugo Tognazzi, Sylva
* Koscina
15.50	Hollywood
16.40	Kolesarstvo
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Kojak - TV film
17.50	Risanke
18.15	Tednik o knjižnih novostih
18.45	Shogun - po romanu Jamesa
(Tavella
19.40	Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik	.
20.30	Colosseum
21.30	Ercole alla conquista di Atlantide - film
22.30	Dnevnik
22.35	Film - 2. del
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	Lardano: kolesarstvo
Drugi kanal
10.00	Televideo
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Due e simpatia - nadaljevanka
14.30	- 16.00 Tandem - aktualnosti, i-gre, gosti
16.00	I cantante del Luna park - film
17.35 Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.30	Športna poročila
18.40	Starsky e Hutch - TV film
19.45	Dnevnik
20.30	Philip Marlowe investigatore privato - TV film
21.25	Mixer
22.45	Dnevnik 2 - večerne vesti 22.55 Dnevnik 2 - šport
Ob koncu Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Storia, scienza -e leggenda del mercurio
17.00	II commissario De Vincenzi - nadaljevanka
18.10 Gli allegri pasticcioni - film
18.25	L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik
19.20 Deželni program
20.00	Na poti okoli sveta - vzgojna oddaja
20.30	Ero uno sposo di guerra - film 22.15 Dnevnik
22.40	Jacques Brel - film - 1. del
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	13.00 Dopoldanski zbornik: Trim za .vsakogar; 8.45 Glasbeni potpuri;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Zdravniški nasveti; 12.15 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah ; 14.10 - 17.00 Radijsko {opoldne, Pisani otroški svet; 14.30 Naš jezik; 14.35 Tja in nazaj; 16.0IJ Na goriškem valu; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: lanski 15. mladinski pevski festival v Celju; 18.03 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene raznolikosti.
RADIO KOPER (Slovenski orogram)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 (Tvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 O-tvoritev - Danes na valu Radia Koper, Med glasbo; 13.45 Glasbeni utrinek iz zamejstva - D. Lizo - godec iz Benečije, Objave, EP; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Radijska porota ; 17.33 Glasbeni umetniki: Aldo Kumar; 18.00 Zaključek.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
15.45	Teletekst
16.00	Poročila
16.05	EP v nogometu: Portugalska -Romunija
18.00	Igrajmo se gledališče
18.25	Na sedmi stezi
19.10	Risanka 19.28 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
21.10	Kennedy - nadaljevanka 21.55 Dnevnik
22.25	Atletika za Hanžckovičev memorial
Zagreb
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Pešec v avtomobilu - otroška serija
18.15	Koledar
18.25	Kronika občine Split
18.45	Danes v Saboru
19.30	Dnevnik
20.00	Spekter - politični magazin
21.05	Stranska kamera - kontaktna oddaja
22.05	Dnevnik
22.25	Atletika za Hanžekovičev memorial
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Buongiorno Italia
9.00	Una vita da vivere - nadalj.
10.00	Aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.35	Mary Tyler Mooré TV film
12.15	Help - glasgena igra
12.45	II pranzo è servito - nagradna igra
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.50	Hazzard - TV film
TV film
18.00	La piccola grande Nell
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.25	Superflash - nagradna igra
23.00	Rezultati volitev
23.30	Šport
RETEQUATTRO
8.30	Risanke
9.00	TV film
10.00	I giorni di Bryan TV film
11.00	Film
12.30	Risanke
13.00	Prontovideo
13.30	Fiore selvaggio - TV film
14.15	Magia - TV film
15.00	Film
16.50	II magico mondo di Gigi - ri sanke
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	TV film
19.30	M’ama non m’ama - nagradna igra
20.25	Film
24.00	Film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	La terza voce - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy show - 'TV film
13.00	Bim bum barn Risanke
14.00	Agenzia Rockford - TV film
Koper
12.15	Nogomet: Zahodna Nemčija -Španija
14.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
VIDEM — Obisk delegacije Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine pri Trgovinski zbornici v Vidmu TRST — Pokrajinski svet PORDENON — Prodaja družbe Za-nussi
17.30	Poročila
17.35	Ryan
Serijski film
18.25	Slovenski rock - Pankrti
19.05	Risanke
19.30	TVD stičišče
19.50	Dokumentarna oddaja
20.20	Lovec Serijski film
21.20	Turistični vodič
21.30	Vse danes
21.40	Glasbena oddaja
22.30	Zeit im bild Čas v sliki
POSTAJE
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim bum barn Risanke
Strega per amore - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	Rnlphsupermaxieroe TV film
19.50	II mio amico Arnold TV film
20.25	Sturmtruppen - film
22.20	Gli altri giorni del Cnodor - film
0.10 La strana morte di Randy Webster - film
TELEPADOVA
12.15	Cara a cara - TV film
13.00	Risanke
14.00	Mama Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - nadaljevanka
16.00	Peyton place - TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Risanke
19.30	Anche i ricchi piangono TV film
20.20	Concorde affaire '79 - film
22.30	I sette aghi d’oro - film
TRIVENETA
14.00	II meglio di monitor
15.00	TV film
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.30	Risanke
19.00	Govorimo o ribištvu
20.30	Bourges - operazione gestapo -film
22.00	II re del quartiere TV film
22.30	Rassegna di tappeti orientali
TELEFRIULI
13.30	TV film
14.30	Cara a cara - TV film
15.45	Film
17.15	Risanke
18.15	Cara a cara - TV film
20.00	Mariana, il diritto di nascere -TV film
21.30	L’insegnante al mare con tutta la classe - film
23.30	Le mura di Gerico - film
RADIO KOPER
(Italllanskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 7.50 Glasba; 8.45 Su e zo per le contrade;
9.15	Glasba ; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Zeleni zmaj; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne ; 14.35 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Jugoslavija: vse o počitnicah in prostem času; 18.00 Glasbeni trg; 18.45 Španska glasba ; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1 _______
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor ; 11.10 Radijska priredba ; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master; 15.03 Radiouno za vsakogar; 16.00 Popoldanski program;
18.05	Glasbena oddaja; 19.15 Verska oddaja ; 19.20 Na naših trgih; 20.00 Salud - komedija; 22.00 Danes zvečer tvoj glas; 22.50 Iz parlamenta ; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 16.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radiodue predstavlja ;
8.45	Radijska nadaljevanka; 9.10 Tanto è un gioco; 10.30 Radiodue 3131;
12.10	Deželni program; 12.45 Disco-game; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Oddaja za mlade - glasba, spektakel ; 18.32 Ure ob glasbi; 20.10 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz; 21.30 Glasbeno -govorni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija ; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo, Modema galerija;
8.35	Igraj kolce (narodne v izvedbi o-troških, mladinskih in dekliških zborov); 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za ... ; 11.05 Ali poznate;
11.35	Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Radioteka ; 18.30 Chopin s pianistko Dubravko Tomšič; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba ; 1J.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na pevov; 21.00 Poročila ; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno, Primož Trubar: Odlomki iz pisem; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Od 8. septembra tudi v Steverjanu javna služba pobiranja smeti
Predvideva se pristop h konzorciju v Gradišču
Tudi glasbene prireditve ob košarkarskem maratonu
Jutri in v soboto v Dijaškem domu
O 24-umem košarkarskem mataronu smo že poročali na športni strani našega dnevnika. Zato naši bralci najbrž že vedo, da so pobudo za ta nenavadni podvig dali košarkarji iz vrst goriškega Doma in našli takojšen odziv pri članih Kluba prijateljev košarke v Novi Gorici. Ta, prva tovrstna pobuda v zamejstvu, se bo odvijala od jutri, 22. t.m., zvečer, do večera naslednjega dne na igrišču slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič. Gre za dogodek, ki gotovo presega športno raven in bo zato privabil širše občinstvo, tudi tako, ki se navadno ne zanima za košarko.
Zaradi tega so se prireditelji potrudili, da bi prireditev bila čimbolj pestra in vabljiva za vse, ki se bodo v teh dveh dne zgrnili okrog košarkarskega igrišča. K organizaciji je pristopil še Mladinski krožek, tako da bo maraton postal povod za nekakšen festival goriške (in ne samo te) mladine. Oba večera bo na voljo dobre glasbe. V petek bo igral ansambel Ara Macao iz Nove Gorice, ki je že bil gost goriške mladine na lanskem Silvestrovanju-V soboto bosta nastopali dve skupini. Ena bo iz Ljubljane in sicer bo to skupina Martin Krpan, ki sodi med najbolj znane pridstavnike sodobnega jugoslovanskega rocka. Poleg omenjene bo nastopala tudi skupina Galerija iz Nove Gorice.
Koncert bo v soboto zvečer, po zaključku maratona in nagrajevanju, ki je predvideno za 20. uro. Naj še povemo, da bo na dvorišču dijaškega doma deloval bife z jedačo in pijačo.
Pričenjajo se »Grajski koncerti«
V soboto v Gorici nastop flavtista Severina Gazzellonija
Uvedba redne službe pobiranja, pd-važanja in upepeljevanja smeti bo pomenila precejšnje finančno breme za občinsko upravo v Števerjanu. O tem so razpravljali na torkovi seji občinskega sveta, vendar so sprejem kakršnekoli odločitve odgodili do prihodnje seje. Vsekakor pa bo tako ali drugačno odločitev treba sprejeti do konca julija, ko bo občinski svet moral tudi odobriti, oziroma prilagoditi tarife.
Kakor je bilo slišati na torkovi seji, bi prihodek od davka za pobiranje smeti, po tarifi, ki je bila odobrena lani, istočasno s sklepom o uvedbi službe, komajda kril polovico stroška. Najbrž pa bo treba napraviti tudi podrobno revizijo prijav posameznih občanov, oziroma gospodinjstev.
Občinska uprava je v zadnjem času zbrala nekaj ponudb, ki pa so si zelo različne, glede stroška namreč. Najbolj verjetno bo občina pristopila h konzorciju v Gradišču. Ta ustanova bo dala na razpolago tovornjak in šoferja ter poskrbela za sežiganje smeti, pomožnega delavca pa bo morala priskrbeti občina.
Do 8. septembra občani lahko odlagajo odpadke na odprtem odlagališču na Močilih, po tem roku pa bo morala nujno pričeti delovati služba pobiranja in odvažanje smeti. Deželna uprava je namreč že dvakrat podaljšala rok do katerega bi morala uprava uvesti javno službo, do ponovnega podaljšanja pa menda ne bo prišlo. Prav zato bodo morali že v zelo kratkem času sprejeti ustrezno odločitev.
Na torkovi seji je občinski svet odo-
V	novogoriški občini poteka v teh dneh vrsta prireditev ob Dnevu Doberdoba, ki ga obe občini skupno prirejata v soboto, 23. t.m. Gre za vrsto prireditev, ki naj bi omogočile poglobitev že dolgoletnih prijateljskih vezi med Slovenci na obeh straneh državne meje, poleg tega pa naj bi sosedom v matični domovini nudile čim popolnejšo sliko o življenjskem utripu te slovenske občine v Italiji.
V	tem okviru je bila v torek zvečer na sedežu občinske skupščine v Novi Gorici okrogla miza o političnem, gospodarskem, upravnem, kulturnem in športnem življenju v Doberdobu, na kateri so župan dr. Mario Lavrenčič, predstavniki dober dobskih društev in organizacij predstavili novogoriškim družbenopolitičnim delavcem in novinarjem kako pravzaprav živijo Slovenci v Doberdobu, s kakšnimi problemi se soočajo in kako jih skušajo reševati. Goste je predstavil predsednik Komisije za stike z zamejstvom pri novogo-
Z današnjim dnem stopa v veljavo poletni umik avtobusov pokrajinskega podjetja na medkrajevnih progah. Poletni umik stopa v veljavo z določeno zamudo glede na prejšnja leta, to pa zato, ker je bil v zadnjih dneh zaprt premični most na cesti med Oglejem in Gradežem in je bila tako zaprta tudi glavna vpadnica proti morskemu turističnemu središču. Spremembe v umiku zadevajo predvsem uvedbo t.i. poletnih prog proti morju, do manjših novosti pa bo prišlo tudi pri nekaterih drugih rednih progah. Poglejmo najpomembnejše:
Proga Gorica - Trst: odhod avtobusa iz Martinščine - Vrha proti Tržiču bo odslej ob 6.32.
Proga Gorica - Mariano - Krm in -Gorica: ukinjen je odhod avtobusa iz Gorice ob 13. uri.
Proga Gorica - Krmi n - Čedad: odhod iz Bračana proti Gorici bo ob 6.50; uvedli bodo novo vožnjo z odhodom iz Gorice ob 19.30.
Proga Gorica - Krmin - Videm : jutranji avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 6.50.
Na progi Gorica - Filmiceli© - Gra-dež bodo avtobusi vozili po sledečem razporedu. Odhodi iz Gorice: ob delavnikih 6.24, 8.00, 8.45, 11.10, 13.00, 14.30, 17.30, 18.45; ob praznikih 6.24,
8.00,	8.45, 11.10, 13.00, 16.00, 19.45. Odhodi iz Gradeža: ob delavnikih 6.15, 7.20, 8.15, 12.30, 15.15, 17.30, 19.00; ob praznikih 8.15, 10.00, 12.30, 17.30, 18.00,
19.00,	21.00. V poletnem času bodo u-vedli dodatne vožnje tudi na progah
bril tudi razpis javnega natečaja za mesto občinskega delavca (cestarja -grobarja), po predčasni upokojitvi prejšnjega uslužbenca. Trenutno je občinska uprava poskrbela za nadomestitev s tem, da je začasno zaposlila (za tri mesece) drugo osebo. Občinski svet je nadalje odobril načrt ureditve in asfaltiranje odseka ceste na Vale-rišču ter poveril dela podjetju Edil-scavi. Vrednost del znaša okrog 38 milijonov lir. Sprejet je bil nadalje sklep o prilagoditvi občinskega načrta prodajne mreže. Ob koncu seje je župan Klanjšček poročal še o težavah z vodovodnim omrežjem ter še zlasti z ukrepi zadnjih dni, ko je bilo ugotovljeno, da je voda na Jazbinah nepitna in izdan ukrep o prepovedi uporabe. Vprašanje bo zadovoljivo rešeno že v roku enega ali dveh tednov, ko bodo dokončana dela na novem vodovodu. Storjeni so bili tudi že ustrezni koraki na prefekturi, ki je poskrbela, da pitno vodo za potrebe krajevnega prebivalstva dovažajo s cisternami.
V torek in sredo pokrajinski svet
Po daljšem premoru se bo v torek in sredo prihodnjega tedna spet sestal goriški pokrajinski svet. Dnevni red sej je tokrat izredno obsežen, saj obsega kar deset drobno tipkanih strani. Dokaz, da se pokrajinski svet dobesedno 'duši v lastnem delu in da bi morali seje pravzaprav biti pogostejše.
Ni izjema, da se posamezne točke
riški skupščini Rajko Korenč, ki je dejal, da mora ta pobuda pomeniti še korak naprej v že itak plodnem sodelovanju med Doberdobom in raznimi krajevnimi skupnostmi na območju Nove Gorice.
O zanimanju novogoriških predstavnikov za razmere pri nas v zamejstvu so pričala številna vprašanja, ki so dejansko vzela v pretres vsako področje javnega življenja.
Dan, ali bolje dnevi Doberdoba obsegajo še več prireditev.
V galeriji Meblo v Novi Gorici je od včeraj do sobote odprta razstava fotografij »Naša zgodovina in kultura« ter razstava o dejavnosti društev v Doberdobu. Jutri dopoldne bodo v osnovni šoli IX. korpus NOVJ predvajali etnološke in naravoslovne filme o Krasu. Osrednje prireditve bodo v soboto. Najprej se bodo v Renčah Doberdob« in domačim pomerili v nogometu, odbojki in balinanju, ob 20.30
Gradišče - Gradež in Trst - Tržič -Gradež.
Prošnje za mesta v otroških vrtcih
Občinska uprava v Gorici sporoča, da sprejemajo na županstvu prošnje za dodelitev učnih mest in su-plenc za šolsko leto 1984 - 85 v občinskih otroških vrtcih s slovenskim in italijanskim učnim jezikom ter v otroških jaslih v Drevoredu Virgilio. Rok za predstavitev prošenj zapade v torek, 3. julija, ob 12. uri.
Prošnje morajo biti na kolkovanem papirju, priložena mora biti šolska diploma v izvirniku ali vsaj overo rovljena kopija. Na prošnjah mora biti tudi posebej označena možnost poučevanja v slovenskih vrtcih. V ta namen bodo prosilke, ki niso diplomirale na slovenskih šolah, morale na kolokviju dokazati znanje slovenskega jezika. Na kolkovanem papirju morajo biti tudi ostali dokumenti o opravljenem izpopolnjevanju, praksi itd. Za podrobnejše informacije se zainteresirane lahko obrnejo na urad za osebje na goriškem županstvu.
• V pokrajinski sejni dvorani bo drevi, ob 19. uri, podelitev priznanj najboljše uvrščenim moštvom in organizatorjem nogometnega turnirja za a-materje.
ponavljajo na dnevnih redih kar nekaj mesecev zapored, preden se o njih razpravlja in sklepa.
Plače učiteljev predvidoma z zamudo
Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo učitelji ta mesec predvidoma prejeli plačo z nekajdnevno zamudo. Razlog je stavka uslužbencev v elektronskem centru v Monte Porzio Catone od kod ar posredujejo podatke.
Prijaviti trte s kontroliranim poreklom
Vinogradniki, ki bi radi ob prihodnji trgatvi proizvajali vina s kontroliranim poreklom Collio in Isonzo, morajo najkasneje do 30. t.m. predstaviti prijave obdelanih površin. Prijave niso potrebne za vinogradnike, ki so že vpisani v registre DOC pri Trgovinski zbornici.
Prijave je treba predstaviti v posameznih občinah, kjer se nahajajo vinogradi. Če se posestva raztezajo na ozemlju več občin, je treba prijavo predstaviti v občini, kjer ima sedež kmetijsko podjetje. Prijave je treba predstaviti v štirih izvodih na posebnih formularjih, ki so na razpolago na županstvih vseh zainteresiranih občin.
pa bo v Prvačini osrednja kulturna prireditev, na kateri bodo društva in skupine iz Doberdoba predstavili lastno kulturno ustvarjalnost. V nedeljo, s pričetkom ob 18. uri, bodo člani KD Jezero uprizorili v Kulturnem domu v Braniku uspešno spevoigro »Kovačev študent«, s katero se bodo tudi zaključili novogoriški Dnevi Doberdoba.
Lestvica za suplence v otroških vrtcih
No oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici so na ogled lestvice za dodelitev suplenc v otroških vrtcih za dveletje 1984 86. Lestvice so na ogled tudi v osnovni šoli v Pierisu in šoli Duca D’Aosta v Tržiču. Morebitne prizive lahko zainteresirani predstavijo na navadnem papirju v roku petih dni od datuma objave (18. 6.)
Seznam podjetij, ki so v težavah, se je že spet podaljšal. Na vrsti je tokrat železarna Laminati Lisert, ki zaposluje nekaj nad sto delavcev, proizvaja pa jeklene profile. Sedež ima v Tržiču, v industrijski coni. Že nekaj mesecev se stalno krči obseg naročil in prav te dni je menda dosegel tako nizko raven, da je vodstvo podjetja sklenilo ustaviti proizvodnjo in zaprositi dopolnilno blagajno za 65 delavcev v neposredni proizvodnji.
Čudno pri celotni zadevi je dejstvo, da je podjetje pravzaprav nastalo šele pred štirimi leti in da je v začetku svojo dejavnost širilo s precejšnjim poletom. Kako tako nenadna sprememba? Res je, da je že nekaj let na svetovnih tržiščih globoka kriza, zlasti kar zadeva železarske izdelke.
Podjetje spada v skupino, ki jo nadzoruje družina Domegliari. Spričo poslabšanja položaja, so sindikati že zaprosili za sestanek z deželnim odbornikom Francescuttom in s predstavniki lastnikov. Menda datum srečanja še ni bil določen.
Poleg neugodne vesti, velja kajpak zabeležiti še drugačno vest. V torek popoldne je goriški prefekt Pierangeli sprejel delegacijo sindikalistov Ital-cantierija, ki so ga seznanili s težavami v tem podjetju. Dr. Pierangeli je delegaciji obljubil, da se bo v okviru svojih pristojnosti pozanimal in skušal posredovati pri vladi. Medtem pa je iz Rima prišla vest, ki prinaša nekoliko olajšanja v napeto ozračje, ki traja že nekaj mesecev. Medministrski odbor
S koncertom svetovno znanega flavtista Severina Gazzellonija, na goriškem gradu, v soboto, 23. t.m., ob 21. uri, se pričenja niz glasbenih prireditev, ki se bodo do začetka septembra zvrstile v raznih krajih dežele.
Grajske koncerte —- tak je namreč naslov pobude - prireja deželna ti-pra va v sodelovanju s posebnim odborom, ki si prizadeva za valoriza cijo gradov v naši deželi in ki ima sedež v Cassaccu pri Vidmu.
Koncertu v Gorici bodo sledili še koncert v samostanu v Rosazzu, v Vii-li Piccolomini v Cordovadu, v gradu v kraju Arcano, v samostanu v Mož-cu, v gradu v Zoppoli in v gradu v Vidmu.
Spored sobotnega koncerta. flavtista Severina Gazzellonija obsega dela Haendla, Mozarta, Beethovna in Bartoka.
Flavtista bo na klavir spremljal Leonardo Leonardi. Naj omenimo še, da bodo izkupiček — pobirali bodo samo prostovoljne prispevke — dali v dobrodelne namene skupnosti »La Viarie« iz kraja Santa Maria La Longa.
• Pokrajinsko združenje obrtnikov obvešča, da so pred kratkim podružnični sedež v Gradišču premestili v Drevored Venezia 4/b - telefon 99570.
V ŠEMPETRU OB SOČI
Slovesnost ob odprtju doma upokojencev
V Šempetru ob Soči bodo v soboto ob 18. uri slovesno izročili namenu
je odobril srednjeročni program posegov na področju pomorskega gospodarstva. Zdaj se bo moral o načrtu izreči še parlament.
Denarna nagrada za diplomsko nalogo
Prijetno slovesnost so imeli prejšnji teden na sedežu prometnega konzorcija za goriško in tržaško pokra jino. Presednik konzorcija je Fioretti fioriseli izročil denarno nagrado milijon lir za najboljše diplomsko delo s področje organizacije prevozov. Hon-sellova je pripravila zelo zanimivo študijo o vplivu ropota na človekovo okolje.
Dom upokojencev. Pridobili so ga z rekonstrukcijo stare kmečke hiše in gospodarskih poslopij v Ul. Don Gia-comuzzi.
prireditve
Prijateljsko srečanje med štandre-ško skupnostjo ter člani godbe na pihala iz Cerknega bo jutri, 22. t.m., ob 20.30, na dvorišču Doma Andreja Budala v Štandrežu. Na prijeten večer vabi KD Oton Župančič.
razna obvestila
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje drevi ob 20.30 sestanek vseh članov in prijateljev. Sestanek bo v gostilni pri Lovcu.
izleti
SPDG — rekreacija priredi dva vzpona: v nedeljo, 24. t.m., h Krnskemu jezeru in v nedeljo, 1. julija, na Prisojnik. Odhod (obakrat) s Travnika, ob 7 uri. Prijave na telefon 81363.
SPD Gorica priredi 8. julija avtobusni izlet v Lepeno, ob priložnosti proslave 35-letnice PD Nova Gorica in odprtja novega doma pri Krnskih je zerih. Prijave na sedežu društva in v trgovini Bavcon do oddaje razpoložljivih mest.
SPD Gorica nadalje obvešča, da bo 30, junija in 1. julija delovna akcija za urejanje okolice planinskega doma pri Krnskih jezerih. Informacije pri odbornikih društva.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Orario continuato per segretarie insaziabili«-Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Drain storni« -generazione elettronica«.
VERDI 17.30—22.00 »Venti«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE 18.00—22.00 »Kasimiro il marito erotico«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Policaj iz Bronza«.
SVOBODA 18.30-20.30 »Barbarosa«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Mihaelova ulica, tel. 21074
H Banca Agricola Goriziani. 1 Kmečka banka Gorica«^
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA. KORZO VERDI 51. TEL 84206/7 — TELEX 480412 AGRBAN
Dan Doberdoba v Novi Gorici
Od danes v veljavi poletni urnik avtobusov
Dopolnilna blagajna v tovarni Laminati Lisert v Tržiču
Pogovor s prof. Leljo Rehar - Sancinovo
Petnajst let poučevanja slovenščine ni malo a uspehi so dokaj dobri in je treba nadaljevati
Že 15 let dela v Trstu Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Najprej je delala v zelo skromnem okviru, v zadnjih le tih pa ima svoje prostore v Ul. Valdi-rivo, torej v središču mesta.
Ena njenih glavnih dejavnosti so prav tečaji slovenščine, v zadnjem času je imela tudi tečaje srbohrvaščine. Tečaje slovenščine, je skorajda od začetka vodila in jih še vodi prof. Lelja Rehar - Sancin. Mnogi jo poznajo prav iz teh tečajev, drugi, ker že 30 let sodeluje v raznih oddajah in z raznimi prispevki na Radiu Trst A, nekateri pa morda še ne vedo, da je tudi profesorica na visoki šoli za prevajalce in tolmače na tržaški univerzi in da dela tudi kot članica raznih komisij, ki ocenjujejo kandidate za posamezne službe tako v bankah, na deželi itd.
O začetkih slovenskih tečajev v sklopu Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture (hvalevredne ustanove, ki se pa v našem časopisu le občasno pojavlja s kratkimi obvestili in novicami, morda premalo za pravilno spoznavanje njene dejavnosti) nam je prof. Rekarjeva povedala, da niso bili prav lahki.
»Že sama struktura našega jezika je težka. če človek ne obvlada drugega jezika, če se na primer v šoli ni učil latinščine, potem mu je na Primer deklinacija kar trd oreh. Preseneča pa me to, da mi mnogi tečajniki potožijo, da imajo premalo priložnosti, da bi lahko tudi izven tečajev govorili slovenščino. Premalo je slišati slovenščine v našem mestu, kjer bi jo morali govoriti mnogi, mi Pravijo«.
O tečajih samih pa nam je povedala naslednje: vsako leto se začenjajo tako nekako v začetku oktobra ter trajajo 60 učnih ur. Vsaka skupina i-nia pouk dvakrat tedensko po 50 minut. V začetku so se tečajev udeleževali ljudje, ki so imeli opravka s slovenskimi ustanovami in organizacijami, ali pa so delali v športnem krožku Union, mnogi pa so bili po rodu Slovenci, a niso obvladali slovenščine in se torej niso mogli pogovoriti niti s svojimi bližnjimi sorodniki tu, ali Pa enkrat meje. Na začetku je bilo število tečajnikov majhno, približno Petnajst jih je bilo, potem jih j® že bilo toliko, da so napravili kar tri skupine, kasneje je to število naraslo že na 220 ljudi.
ODG.: »Seveda smo imeli tudi osip, kar pa ni nič čudnega. Za nekoga je bila slovenščina mogoče pretežka, drugi je bil službeno prezaposlen, tretji so menili, da so se za svoje potrebe že dovolj naučili.«
VPR. : »Kakšno metodo pa uporabljate pri poučevanju slovenščine?
ODG.: »Prof. Umek, ki je te tečaje tudi začel, je sam sestavil določene vaje in program. Kasneje smo se navdušili za knjigo »Povejmo slovensko«, ki je izšla v Sloveniji. Saj so medtem izšle še druge knjige, a mi smo ostali kar pri tej, ker se nam je zdela najprimernejša.«
, VPR.; Ste imeli med svojimi, če jim hočemo tako reči, učenci takšne, nad katerimi ste bili posebno navdušeni?
ODG.: »Brez dvoma sem imela tudi take, ki so dosegli zelo dobre rezultate, drugi so zopet popustili. Med tečajniki pa sem imela profesorje, zdravnike, odvetnike, profesorje na italijanskih šolah, gospodarstvenike itd.«
VPR. : Nekateri vaši tečajniki so opešali. Ste tudi vi kdaj izgubili voljo in pomislili, da bi se odrekli pouku?
ODG. : »Ne, nikoli nisem izgubila živcev in tudi ne veselja do učenja slovenščine.«
O svojem delu kot profesorica na visoki šoli za prevajalce na tržaški univerzi pa nam je povedala, da je tam seveda poučevanje čisto drugačno.
ODG.: »Tam je največji problem pomanjkanje zadostnega števila študentov, ker je slovenski jezik zapostavljen, saj je drugi in ne prvi jezik, kar pomeni, da morajo kandidati opravili obvezne sprejemne izpite in to iz francoščine, angleščine ali nem-
ščine. Vsi ti jeziki so težki in malo je študentov, ki te izpite dobro opravi. Na tej šoli poučujem že osem let.«
VPR.: Pa ste samo vi na tej šoli profesorica za slovenščino?
ODG.: »Ne, kar pet nas je in ker je rednih študentov malo, obiskujejo te naše tečaje tudi študentje ekonomske fakultete, ki lahko izberejo za predmet slovenščino, nato pa opravlja jo tri leta zapovrstjo na tej šoli izpite.«
VPR.: »11. junija so se letos tečaji zaključili. Kdaj se bodo ponovno začeli?
ODG.: »Če ne bo prišlo kaj vmes, potem jih bomo začeli, kot vedno v oktobru. Načrtovati vnaprej je malo tvegano. Saj veste kako je — eno so želje, drugo pa je zdravje in pa še druge okoliščine, ki tudi pogojujejo uspeh in nadaljevanje teh tečajev. Sama si želim, da bi se nadaljevali.«
Tudi mi si tega želimo.
NEVA LUKEŠ
Črna dama vadi v slogu
DUE VITE IN GIOCO
»Against ali odds«
Režija: Taylor Hackford. Scenarij : Eric Hughes. Fotografija: Donald Tho-rin. Glasbeni izbor: M. Colombier, L. Carlton. igrajo: Rachel Ward, Jeff Bridges, James Woods, Jane Grcer, Richard Widmark.
Hollywood nima več fantazije: vprašanje, ali fraza, o katerem se veliko piše po raznih publikacijah, odkar prihajajo v kinodvorane številni remake slavnejših starejših filmov. To dokazujejo »Moji problemi z ženskami«, »Nezvesta ljubica«, »Do zadnjega vzdihljaja« in »Biti ali ne biti«, ponaredbe od katerih le zadnji, režija in Interpretacija Mela Brooksa, se dostojno reši iz komercialnega povprečja. V Hackfordovem filmu že iz prvega kadra (na letalu se jasno razbere ime mehiške družbe) zaslutimo, da je ljubezenski trikotnik med igralcem footbala, gangsterjem in hčerko losan-gelske visoke družine, le povod za re-ldamo mehiškega turizma, avtomobilsko industrijo in . . . olimpijske igre. Zgodba je ista kot v Toumerjevem
Velika razstava na Gradu sv. Justa
Podoba in njena dvojnost
Giorgio Scalco — Velika notranjost prijateljic
Čeprav ne bodo letos priredili v Trstu neke likovne razstave, ki bi povsem opravičila naslov velika, so sedaj, v začetku turistične sezone pripravili kar tri zanimive likovne manifestacije, v programu pa je še nekaj manjših zadevnih prireditev, tako da bo ustrezni program povsem in bogato izpolnjen vse do oktobra. Tako nekako je ugotovil in obljubil dr. Alvise Barison, predsednik turistične ustanove za Trst in tržaško o-balo v soboto, 16. t.m., pri svečanem odprtju razstave z naslovom »Podoba in njena dvojnosU, ki so jo uredili v zaprtih prostorih tistega dela Gradu Sv. Justa, ki mu pravijo Bastione fiorito.
Mimogrede bomo omenili, da spadata v okvir omenjenih treh zanimivih likovnih manifestacij razstava Celi-bertijevih skulptur na Gradu Sv. Justa, na nekaterih trgih sredi mesta ter v parku Miramarskega gradu in pa pomembna antološka razstava del Giovannija Zagranda v razstavni
dvorani palače Costami. Tretja razstava iz tega okvira, razstava z naslovom »Podoba in njena dvojnost«, o kateri je govor pa je pravzaprav zanimiva in na nek način bogata potu joča razstava, ki je prišla sedaj v Trst iz Turina, še prej pa je bila v Milanu in jo bodo iz Trsta prenesli v Rim, od koder bo nadaljevala pot v tujino, najprej, menda, v Bruselj.
Razstavo si je omislila deželna u-prava Lombardije, uredil pa jo je prof. Floriano De Santi. Razstava je zares zanimiva in obsežna, zajema namreč po tri povečini zelo velika dela 40 več ali manj znanih, v neka terih primerih tudi zelo znanih moj sirov.
Čeprav se v priložnostnem zapisu ne moremo spuščati v temeljitejšo strokovno oceno, moramo pribiti, da so med razstavljalci nekatera zelo znana imena iz mednarodnega likovnega sveta in so potemtakem ali bolje bi morale potemtakem biti na razstavi tudi zelo veljavna dela. Moramo pa
hkrati dodati, da je razstavljenih veliko del, ki so tehnično zelo dobra ali celo odlično izpeljana, do popolnosti dodelana, vendar je resničnih u-metnih, pravih umotvorov razmeroma malo.
Res je, preprostega gledalca bo marsikatero delo pritegnilo, strokovnjak pa bo kaj kmalu ugotovil, da gre v mnogih primerih za tehnično zelo spretnih mojstrov in nič več.
In vendar gre za razstavo, ki so jo sestavljali ljudje, ki se na umet nost spoznajo in ki so imeli na voljo dela znanih, uveljavljenih mojstrov. Toda razstava ima svojo omejevalno vsebino, saj gre za »raziskavo sodobnega mednarodnega slikarstva med konkretno in metafizično stvarnostjo«, kot piše v njenem podnaslovu. In od tod že omenjena dvojnost.
Izmed štirideset slikarjev, ki so s svojimi deli navzoči na Gradu Sv. Justa, je največ Italijanov, menda dober ducat. Več je tudi Američanov in Angležev, nekaj je Špancev in Francozov, pa tudi Nemcev, dva sta madžarskega porekla, eden ruskega, dva pa sta Jugoslovana in sicer Vladimir Veličkovič, ki je po rodu iz Beograda, a svoje zelo upoštevano likovno življenje deli med jugoslovanskim in francoskim glavnim mestom, saj se je že pred davnimi leti močno u-veljavil v Parizu. V Parizu pa že dolgo živi tudi Dado, to je Miodrag Djurič, ki je po rodu s Cetinja v Črni gori a se je v Parizu zasidral pred kakimi tridesetimi leti.
Čeprav smo zapisali, da kljub zvenečim imenom, ni vse, kar je ' na Gradu Sv. Jutra razstavljenega, visoka umetnost, ob koncu pa vendarle poudarjamo, da je to razstava, ki zasluži pozornost in ker bo trajala vse do 28. julija, je časa dovolj, da si jo ogledamo (Fre)
»Out of the Past«: športnik izgubi službo, prijatelj gangster ga najame, da mu poišče pobeglo ljubico, ki ga je zabodla ; sprejme novo delo in jo najde v Mehiki. Na prvi pogled se zaljubita in ljubita. Idile v tropskih otokih je kmalu konec, ker ju najdejo. Ona se vrne h gangsterju, da bi obema rešila življenje, njena družina pa jo še vedno želi odpeljati v svoj krog. V končnem razpletu izvemo, da so vsi zapleteni v igro korupcije, gangster umre pod njenimi streli; tedaj se ona vrne domov k materi, footbaler pa dobi novo ekipo, v kateri bo lahko nadaljeval odlično kariero. Hackford, režiser, ki se je uveljavil z »An officier and gentleman«, dostojno izdelanim a vsebinsko oporečnim filmom, ki odraža vzdušje sedanje Amerike, je nov film izdelal dvoumno. Gledalec ima občutek, kot da se režiser ne bi znal odločiti, ali bo to ljubezenski, akcijski, turistični ali noir film. Končni proizvod je zmes vsega tega: idilična romanca med karibskimi otoki in ruševinami kraljestva Maya, dirke z avti porche in jaguar med »umirjenim« prometom veleceste, prikaz pokvarjene visoke družbe, ki lotizira poslednji kalifornijski kanjon, črna dama zabode in zapusti partnerja (gangsterja), ki ji je služil le zato, da ji je priskrbel bel prahec in da je lahko razjezila (otročje) dobromislečo družino; ljubi in zbeži od mišičastega ' »princa« (sladek otok v njenem poraznem življenju); se vda usodi in ubija, na koncu pa ji zaradi nemogoče ljubezni še zbeži solza. In da je zmes čimbolj heterogena, in s tem dopadljiva širšemu izboru občinstva, lahko slišimo še nekaj glasbenih hitov: eksotično glasbo skupine Kid Creole and the Cocoanuts in pesem Phil Collinsa »Against ali odds«, podlaga za najboljši kader (zadnji) filma. Iz tega izhaja fragmentaren film, ki se odpira na film noir ali mogoče na žanr hard boiled filma, kjer črna dama trenutno še vadi v slogu.
I.	P.
na knjižni polici
Andrej Brvar:
SKRČKA ČEZ PALICO
Andrej Brvar (rojen 1945) je podobno kot Dekleva diplomiral iz književnosti, po poklicu je bibliotekar, kot umetnik pa se ukvarja predvsem s poezijo. Objavil je več pesniških zbirk (Slikanica, Kdo je ubil Holofema, Skupaj, Osemnajst pesmi plus dodatek, Pesnitev o tem, kako je nastala neka pesniška zbirka, in to v obdobju od 1969 do 1981). Tem knjigam se zdaj pridružuje še zbirka Skrčka čez palico, zbirka netradicionalistič-ne poezije. V svoji oceni zbirke je kritik Vasja Predan zapisal, ‘da izhaja Brvar iz izhodišča, »vse je pesem«, zato so njegove pesmi ljubitelju tradicionalne lirike videti bogoskrunske, drugim pa nepesniške. To je usoda Brvarjeve poezije kot je usodno vse, kar loči Brvarja od klasične poezije, kar loči njegovo samosvojo in pesniško pustolovščino od drugih poetov. Zato pa je vsakdanjost dobila v Brvarju pesniškega upodobijevalca.
Sl. Ru.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
______________ 173---------------
Maščevali se bomo nad tistimi, ki bando podpirajo. Slovenci pristopajo množično k uporu, zato jim bomo od danes naprej odgovarjali z množičnimi pp-vračilnimi ukrepi.«
General je z odsekanimi koraki stopil k mizi in vzel v roke svinčnik. Obnašal se je kot vsemogočen stvarnik in rešitelj, ki deli življenje na tem svetu. Na zemljevidu je napravil sedem rdečih krogov, znamenj ^ničenja, in rekel: »Na osnovi navodil vrhovnega štaba kraljevske vojske in vlade v Rimu bomo požgali do tal sedem vasi med Pivko in Ilirsko Bistrico, °b Reki in nad železnico. Prebivalstvo bomo internirali in vse imetje zaplenili. Požgali bomo vasi: Kilov-če, Ratečevo brdo, Doljna Bitnja, Gornja Bitnja, Podenje, Podstenjšek in Mereče.
Na kraju samem n ai fašistična skvadra ustreli trideset talcev, pristašev tistih, ki podpirajo tolpe. V Mali Bukovici obesite v svarilo tri banditske poma-Sdče, v Ilirski Bistrici dva.« Nato je načelnik štaba razdelil enotam pismene odredbe za izvedbo posameznih nalog.
General si je z robcem obrisal potno čelo in skle-tiil: »Gospodje, na delo! Jutri zjutraj mi boste poro-cAli. kako ste izvršili povelje. Zavedajte se, da je zdaj
konec besedičenja, prehajamo k dejanjem! Nič več se ne bomo igrali slepih miši, ne tu ne v Ljubljanski pokrajini in ne v Dalmaciji, nikjer! Z ognjem in mečem jih bomo naučili pokorščine.«
Inšpektor Losanna je prisedel h karabinjerskemu polkovniku Gattinari v njegovo terensko vozilo. Pohoda se je udeležil kot opazovalec. Od požiga na Ostrožnem brdu ni mogel spati. Ogenj in kri sta vzdramila v njem čudne strasti, ki so vse težile k ponovitvam razburljivih prizorov.
Blažen občutek ga je obdajal ob misli, da ni pisaril zaman centrali v Rim in samemu duceju, kako voditelji v tej pokrajini delajo v rokavicah, se uspavajo in samo čakajo zmage na drugih frontah, kako so neodločni in idejno mlačni in podobno.
Osramotitev kraljevske vojske je izbila sodu dno. Predvidene so večje operacije vojske. Sam duce je obljubil, da bo obiskal pokrajino, imenovano »terra santissima«, kjer je nekoč prelival kri.
To bo šele uvod v pravo iztrebljanje Slovencev, ki so tako nori, da sami sebi dajejo zanko za vrat.
Poveljstvo polka je dobilo pismo majorja Vanel-lija. Namenoma je zavleklo pogajanja s partizani in zamenjavo, ker je Losanna našel za čast vojske bolj sprejemljivo rešitev.
Pridobili so dva mlajša fašista iz vasi pod goro, kjer se je zadrževala banda; spregledali so jima kriminalne pregrehe, jima obljubili veliko denarno nagrado, ju prisilili z mučenjem, da sta nekaj izdala, zaprli njune sestre, da bi bile za talke. Za ključno nalogo ju je obdelal sam Losanna. Pomešala sta se med ubežnike, ki so se tiste dni zatekali k četi. Imela sta nalogo rešiti ujete častnike, ubiti poveljnika Karla in obvestiti italijansko oblast, kje je četno
taborišče. Dotlej so ga zaman iskali, četa se jim je vselej izmuznila.
Polkovnik Gattinara je svoje vozilo zavaroval, kot bi šla na fronto. V vozilu sta imela tri z avtomati oborožene spremljevalce, pred njim je peljal motor s prikolico in mitraljezom, za njima pa terensko vozilo z dvanajstimi karabinjerji.
Peljali so se ob obali, ki je dišala po ribah in soli. V vetru so jadrali galebi, v pristanišče so plule ladje. Ljudje so se ustavljali in gledali za drvečimi avtomobili.
Z Gattinaro se je bil Losanna seznanil prek Zannija. Polkovnik je bil prileten možak ter kot veliko drugih pri policiji sit samega sebe in svoje službe. Ljubil je udobje in ni mu bilo do sprememb in naporov, pa tudi do takih akcij ne. Po hribovskih naseljih se ni maral voziti —toliko je bil vojaka, da je vedel, da te v avtomobilu zaseda laže pokosi kot navadnega pešaka.
Odkar je padel Žani, tudi Losanna ni tvegal preveč in mu je bilo prav, da ga spremljajo karabinjerji.
Bil je pod vplivom Sirkovega opozorila in grožnje bratov Maslo. Kot vraževeren človek ni maral izzivati usode, to vojno je sklenil preživeti za vsako ceno.
Primera Jožefe Maslo in Franca Bečana je dal ožigosati kot »nekriva«, ker jima niso mogli ničesar dokazati in nista ničesar priznala. Jožefo je poslal z drugimi jetnicami iz brkinskih vasi v žensko taborišče. Njenega moža pa je pod oznako »sumljiv in nevaren« poslal na jug Italije, kjer so imeli zaprte poleg slovenskih upornikov tudi italijanske komuniste.
10 □ šport
Evropsko nogometno prvenstvo v Franciji (od 12. do 27.6.1984)
Ob nepričakovanem polomu ZRN izločena tudi Romunija
V polfinalu tudi Španija in Portugalska
Smrt zdravnika Milenovica močno odjeknila v taboru plavih
»Izgubili smo prijatelja«
ŠPANIJA — ZRN 1:0 (0:0)
STRELEC: Maccda v 89. min.
ZRN: Schumacher, Matthausen, Meicr (od 60. min. Littbarski, Brehme (od 75. min. Rolf), Allofs, Voller, Rummenigge.
ŠPANIJA: Arconada, Scnor, Goicechea (od 26. min. Salva), Maceda, Camacho, Cordi Ilo, Victor, Julio Alberto (od 76. min. Francisco), Gallego, Santillana, Car-rasco.
SODNIK: Hristov (ČSSR), KOTI: 12:6 za ZRN, GLEDALCEV: 48 tisoč.
PARIZ — Neverjetno! Z golom, ki ga je prav v zadnji minuti dosegel Maceda, je Španija nepričakovano iz polfinala EP izločila Zahodno Nemčijo.
Treba povedati, da so imeli Španci res veliko sreče. Bili so gotovo slabši tekmec, že po prvem polčasu pa bi lahko doživeli polam, ko bi Nemci kar trikrat ne zadeli prečke. V drugem polčasu je bilo Rummeniggeju in tovarišem usodno dejstvo, da so nekoliko popustili čeprav so še vedno imeti več priložnosti od Špancev ki so po povsem nedolžnem poslednjem, skoraj brez upnern napadu pahnili v obup Schumacherja in njegove ki se jim kar ni zdelo res, da se poslavljajo od tek movanja,
Španija je v prvem polčasu zastreljala enajstmetrovko.
PORTUGALSKA — ROMUNIJA 1:0 (0:0)
STRELEC: Nené v 80’.
PORTUGALSKA : Bento, Joao Pinto, E urico, Lima Pereira, Alvaro, Sousa, Carlos Mannel (v 66’ Nené), Frasco, Chalana (v 18’ Diamantino), Gomcs, Jordao.
ROMUNIJA: Moraru, Rednic, Jorgulescu, Stefanescu, Ungureanu, Ncgrila, Coras, Klein, Botimi, Camataru (v 34’ Augustin), Irimescu (v 59’ Gabor).
SODNIK: Fahnler (Avstrija), GLEDALCEV: 25 tisoč.
NANTES — Z zmago nad Romunijo si je tudi Portugalska zagotovila nastop v polfinalu evropskega prvenstva, kjer se bo v soboto v Marseillu pomerila s Francijo, medtem ko bo Španija v drugem polfinalu v nedeljo igrala proti Danski. Portugalsko je v polfinale popeljal Nené z golom v 80. minuti srečanja.
Romuni, katerim je odgovarjala le zmaga, so bili v prvem delu precej bolj napadalni, vendar so Portugalci, za katere je končno nastopil tudi Comes, v protinapadih nekajkrat nevarno ogrozili gol Benta. Tudi Romuni so imeti nekaj priložnosti, ki pa jih niso uspeti izkoristiti.
Tudi v drugem polčasu smo prisostvovali zanimivi nogometni predstavi, v kateri sta imeli obe ekipi možnosti za zmago. Toda na koncu so se le veselili Portugalci, za katere je bil deset minut pred koncem uspešen Nené.
spored in tv prenosi
Peno po telefonu...
spored in tv prenosi
POLFINALE
Sobota, 23.6. V Marseillu
20.00	FRANCIJA — PORTUGALSKA Sodnik: Bergamo (Italija)
(TV: IT 2, KP)
Nedelja, 24.6. v Lyonu
20.00	ŠPANIJA — DANSKA Sodnik: Courtney (Anglija)
(TV: IT 3, KP)
FINALE ZA 1. MESTO Sreda, 27. 6. v Parizu
20.00	ZMAGOVALCA V POLFINALU Sodnik še ni določen (TV: IT 1, KP, LJ)
KONČNA LESTVICA SKUPINE 2
1.	Španija	3	1	2	0	3:2	4
2.	Portugalska	3	1	2	0	2:1	4
3.	ZRN	3	1	1	1	2:2	3
4.	Romunija	3	0	1	2	2:4	1
LESTVICA STRELCEV Platini (Fr.) 7, Amesen (Dan.) 3, Elkkjaer (Dan.), Voller (ZRN) 2, Bryl le, Ber green, Lauridsen (Dan.) G run, Vercauteren, Ceulemans (Bel.), Gi-resse, Femandez (Fr.), Šestič, D. Stojkovič (Jug.), Carrasco, Santillana, Maceda (Šp.), Korac, Beloni (Rom.), Sousa in Nené (Por.) 1.
Zajca snubijo tudi Angleži
Po torkovi tekmi sta kapetana jugoslovanske reprezentance v hotelu Metropol v Lyonu čakala predstavnika Nottingham Foresta, da bi po možnosti prepričala Dinamovca, da bi prestopil v njihove vrste.
Zajec pa je že podpisal predpogodbo z grškim prvoligašem Panathinaiko-som. Kaže pa, da imajo Angleži le dobre možnosti, da prepričajo jugoslovanskega »libera« —■ funtšterling ima vendarle svojo moč . . .
Scifo si je opomogel
Po slabem nastopu proti Franciji (ko ga je trener celo zamenjal) si je mladi belgijski reprezentant Scifo v tekmi z Dansko opomogel. Po ocenah L’Equipe je bil ob Ceulemansu (7,25) najboljši v belgijski reprezentanci (njegova ocena je 7,13). Pri Dancih pa je prejel najvišjo oceno Elkjaer (8,12) pred Arnesenom (7,62) in Bertelsenom (7,25).
Nekaj težav
L’Equipe piše, da ima predsednik tiskovnega odbora evropskega prvenstva Philippe Toumon »nekaj težav« s televizijo. Ko pa bi bile vse težave le v tem .. .
Organizacija je namreč tu tako pomanjkljiva, da niti navadnega papirja za pisanje ni mogoče dobiti, kaj šele, da bi časnikarju sicer postregli s statističnimi podatki ali drugimi tehničnimi uslugami.
Marsikateremu kolegu se je že zgodilo, da so mu odposlali poročila po teleksu kar s 5 6 urno zamudo.
Verona pravilno izbrala
Tu je splošno mnenje, da je Ve rona pravilno ravnala, da je najela danskega reprezentanta Elkjaerja -Lar sena.
To je pravi -»tank«, nevaren za vsa ko obrambo. Z njim in Brieglom bo Verona gotovo napravila velik kakovostni skok. Jugoslovanski časnikarji pa menijo, da bi plavi z Elkjaer-jem v moštvu bili gotovo enakovredni tudi najboljšim evropskim reprezen tancam.
Iz Franclje poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ
LYON — še preden se je naš avtobus po izredno naporni vožnji zaradi gostega prometa iz St. Etienna do Lyona zaustavil pred hotelom Metropol v Lyonu, je bilo vsem jasno, da nas čaka tragična vest. Skoraj vsi člani vodstva jugoslovanske reprezentance so bili namreč pred hotelom sklonjenih glav, s solzami v očeh.
Zdravnik jugoslovanske reprezentance, 54-letni dr. prof. Božidar Mi-lenovič, načelnik niškega športnega zdravniškega centra in zdravnik mestnega prvoligaša Radničkega, je u-mrl malo prej. Zaman je hiša vsa zdravniška nega. Milenovič ni mogel zdržati novega in težjega infarkta. Umrl je približno dobro uro po koncu tekme v bolnišnici.
Milenovičeva smrt je tako prizadela ves jugoslovanski tabor (niški zdravnik je bil namreč, še kako priljubljen med reprezentanti in vodstvom), da nam je bilo ponoči v hotelu Metropol kar nerodno zbirati mnenja o tekmi s Francozi.
Glede Milenovičeve smrti pa ne moremo mimo ugotovitve in kritike, ki jo je nazorno podal sicer ogorčeni doktor in profesor ter šef klinike za splošno kirurgijo v Sarajevu, bivši nogometaš Sarajeva in predsednik zdravstvene komisije NK Sarajevo ter predsednik medicinske komisije na zadnjih zimskih olimpijskih igrah Mirko Škrkar.
»Francoskim zdravnikom zamerim, da niso pri Milenoviču takoj prepoznali težkega infarkta. Po slabi diagnozi so zato tudi povsem zgrešili pri prvi pomoči. Skratka, namesto da bi pacienta takoj odpeljali v bolnišnico in mu med potjo nudili prvo pomoč, so to opravili na samem igrišču. Nato pa je bilo seveda prepozno, da bi Milenoviču lahko rešili življenje. Če so bili francoski zdravniki na stadionu triadi, to jim še oprostim, ne morem pa oprostiti organizatorju, da je na tako pomembno tekmovanje poslal mlade in neizkušene zdravnike. Na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu smo na primer na vsakem tekmovalnem prizorišču imeli po dva izkušena internista, kirurga, ortopeda itd.,« je dejal znam sarajevski pro fesor.
Božidar Milenovič je bil star 54
let, zapušča pa ženo in sina, ki se je komaj vrnil iz vojske.
Ob taki tragediji so seveda nogometaši s težavo dajali izjave. Vratar Zoran Simovič je s težavo zadrževal solze: »Malo prej mi je Milenovič priskočil na pomoč. Ne morem verjeti, da ga ni več med nami. Tudi naša dobra igra proti Francozom gotovo ne more biti niti drobtinica utehe za to tragedijo.«
Kapetan reprezentance Zajec: »Potujemo domov nezadovoljni z nastopom na tem evropskem prvenstvu in z veliko žalostjo v srcu ob izgubi našega zdravnika in velikega prijatelja. Eden najboljših na torkovi tekmi, član Crvene zvezde Miloš šestič : »S svojo igro proti Franciji sem sicer zadovoljen, naša splošna ocena na tem evropskem prvenstvu pa je gotovo negativna.«
Član ljubljanske Olimpije Srečko Katanec: »Tudi dober nastop proti Francij^ ne more opravičiti katastrofe proti Danski. S svojo igro nisem zadovoljen, sicer pa sem igral v neobičajni vlogi.«
Za Katanca pa ne bo počitka. Konec meseca bo zopet na pripravah, tokrat za olimpijsko reprezentanco. Upati je, da bo prav mlada jugoslovanska vrsta na olimpijskih igrah popravila nezadovoljiv vtis, ki so ga starejši reprezentanti pustili v Franciji.
In še ocene posameznikom francoskega športnega dnevnika L’Equipe glede torkove tekme.
FRANCIJA:	Bats 7; Femandez
7,12; Battiston 6,75; Bussi 7,25; Do-mergue 6,87; Tigana 7,62; Girasse 6 25; Serreri 6.12; Platini 8,87; Ro-cheteau 5,12; Six 7,25.
JUGOSLAVIJA: Simovič 5,33; N. Stojkovič 5,66:	Zajec 916: Miljuš
6,33; Šestič 7.50; Gudelj 6,83; Rada-novič 6; D. Stojkovič 7,50; Bazdare-vič 6,83; Sušič 5,66, Zl. Vujovič 6,83.
Šestič: Nihče nas noče več
Član beograjske Crvene zvezde Mi loš Šestič bi želel igrati v tujini. »Z nastopom v Franciji pa je naša cena znatno padla. Kdo se bo odslej za nas zanimal? Nihče! Sam sem imel nekaj dobrih ponudb tudi iz Italije. Po tem evropskem prven-stvu pa je moja usoda verjetno zapečatena: ostal bom doma,« je dejal »Šele«. Trezna ocena, sicer ne vedno skromnegna nogometaša .. . __________________________i
Kolesarska dirka po Jugoslaviji
Akhov zopet najhitrejši
Finale italijanskega nogometnega pokala
Drevi v Veroni prva tekma
NOVA GRADIŠKA — Sedma etapa kolesarske dirke po Jugoslaviji, je pri nesla že drugo zaporedno etapno zmago (v celotni dirki pa tretjo) sovjetskemu kolesarju Akhovu, ki je 143 km dolgo etapo od Zagreba do Nove Gradiške odločil sebi v prid v zaključnem Sprintu. V včerajšnji etapi je kolesarje motila huda vročina, tako da nihče ni poskušal s pobegom, temveč so vsi vozili v strnjeni skupini in v dokaj lagodnem tempu.
V skupnem vrstnem redu med posamezniki in ekipami tudi po včerajšnji etapi ni prišlo do nobenih sprememb.
Zagreb - Nova Gradiška 143 km: 1.
Akhov (SZ) 3.35’46" (poprečna hitrost 39,810 km na uro); 2. Taesi (It.); 3. Popa (Rom.) ; 4. Rutten (Niz.) ; 5. Cuderman (Jug.); 6. Ottevanger (Niz.); 7. Vairetti (It.); 8. čubrič (Srb.); 9.
Nelson Garcia (Kuba) ; 10. Žaubi (Slovenija) in skupina v času zmago valca;
Skupni vrstni red: 1. Bulič 19.56’55”; 2. Čerin 19.58’38"; 3. Pavlič 19.59”48 4. Lampič 20.00T”; 5. Cuderman (vsi Jug.) 20.00’57”;
Ekipe: 1. Jugoslavija 59.55'28”; 2. Sovjetska zveza 60.27’48"; 3. Slovenija 60.28’06”; 4. Italija 60.36’20”
Končan rally 4x4
TRST — V Trstu se je zaključil 1. jugoslovansko - italijanski rally za vozila s pogonom na vsa 4 kolesa. Na rallyju je nastopilo 33 vozil. Prvi zmagovalec je Tržačan Dughieri na suzukiju pred Alberi jem na Nissanu prav tako iz Trsta, lep uspeh pa je dosegel Jugoslovan Brgodac na fiatu campagnola, ki je bil četrti.
VERONA — Navkljub skepsi pozna valcev se je Verona že drugo leto zaporedoma uvrstila v finale italijanskega pokala. V tekmi, ki bo trajala 180 minut, se bo pomerila z Romo, se pravi z ekipo, ki se je letos borila za velike cilje (prvenstvo, pokal prvakov), a je na koncu ostala praznih rok in je torej željna uspeha.
Drevi v Veroni bo prvi krog tega dvoboja in domačini si bodo bržkone skušali priigrati zadovoljivo prednost pred povratnim srečanjem, ki bo v Rimu prihodnji torek, žal pa bo pri Verončanih manjkal Fanna, ki je naj boljši mož ekipe, medtem ko bo branilec Marangon na svojem mestu. Roma bo najbrž igrala v popolni postavi. Naj omenimo, da so si Rimljani z drugim mestom na lestvici prvenstva že zagotovili nastop v pokalu UEFA in bodo torej prihodnje leto,
ne glede na izid dvoboja z Verono, zanesljivo protagonisti na mednarodnem prizorišču.
Abonmaji Triestine
Od danes bodo v uradih UTAT in pri klubih društva na voljo abonmaji Triestine za novo nogometno sezono. Predvidenih je šest različnih abonmajev poleg seveda običajnih popustov za otroke, invalide, gospe in člane podpornih klubov tržaškega dru-goligaša. Največ stane abonma za pokrito osrednjo tribuno (540.000 lir), najcenejši pa znaša 85.000 lir. Prvim 4 tisoč podpisnikom novih abonmajev Triestine bodo brezplačno omogočili vstop na vseh prvenstvenih tekmah ženske košarkarske ekipe SGT (A-l liga), ki jo bo odslej sponsorizi-rala fuma Ledisan, predsednik katere je Raffaele Da Riù.
Kras in Aluminij krepita stike
v prizadevanjih, da bi še poglobili že itak dobre medsebojne stike, je bilo v soboto popoldne v Komnu množično tovariško srečanje med balinarji tamkajšnjega Aluminija in Krasa iz zgoniške občine. Pobuda je v celoti uspela, saj so v sproščenem in prijateljskem vzdušju do pozne ure igrali na obeh balinarskih stezah, dovolj pa je bilo tudi časa za pomenek in poglobitev človeškega poznanstva ob prigrizku in kozarčku domačega. Srečanja se je udeležil tudi predsednik krajevne skupnosti Komen, ki je zaželel, da bi to sodelovanje dobilo še širši okvir. Dogovorili so se, da bodo komenski balinarji vrnili obisk v Zgoniku po poletnih počitnicah. (B.S.)
Juary domov?
Brazilsko društvo Palmerias je pripravljeno najeti na posojilo Interje-vega napadalca Juary ja. Milanski klub je medtem potrdil nakup Brady-ja od Sampdorie.
Beneški nogometaš Specogna najboljši igralec v deželi
kratke vesti - kratke vesti
MOŠKA ODBOJKA V SOVODNJAH
Dve zmagi Sovodenj
V okviru poletnega praznika v So vodnjah se je sinoči začel medobčinski turnir v moški odbojki. Sinočnji izidi so bili naslednji :
Sovodnje - Gorica B 2:0 (15:10, 15:11) Doberdob - Sovodnje 1:2 (15:5, 8:15, 10:15)
Doberdob - Gorica B 2:0 (15:11, 15:0) POSTAVE EKIP
Sovodnje: Petejan, Černič, Cijan, Devetak, Butkovič, Bagon, Čavdek.
Gorica: Brajnik, Bensa, Vogrič, Mu čič, Cej, Bastiani, Boschin, Prinčič.
Doberdob: Jarc, Bagon, V. in B. Soban, J uren, Antoni, Gergolet, Kosič,
S.	in D. Lakovič.
Današnji spored (igrišče na ploščadi pri Kulturnem domu) - 19.30: Gorica A - Števerjan; 20.30: Števerjan - Sovodnje Soča; 21.30: Sovodnje Soča -Gorica A.
Enajsterica Valnatisoneja iz Špe-tra Slovenov je letos v celoti dosegla zastavljene cilje in njena sezona je bila tudi v ocenah odbornikov ena najuspešnejših. Ob koncu prvenstva jo je ovenčilo še priznanje, ki ga je prejel komaj devetnajstletni nogometaš moštva Daniele Specogna. Videmska revija »Friulisport« ga je namreč razglasila za najboljšega a-maierskega nogometaša v deželi, prejel pa je kar 5450 glasov, ki so jih oddali bralci revije, zanj pa so se izrekli tudi strokovnjaki.
To je prvič, da igralec iz Nadi-ških dolin prejme tako pomembno
priznanje, kar je prav gotovo spod budno za celotno športno aktivnost na tem območju. Vsekakor si je Speco gna priznanje še kako zaslužil, saj je še zlasti letos dokazal, da je pra vi talent in je svoje moštvo večkrat popeljal do zmage. Dosegel je tudi štiri zadetke, še zlasti pa se je Spe cogna izkazal na turnirju »Adriatico«, ki se ga je udeležil kot član dežel ne reprezentance »under 19«.
Na priznanje mladega člana Valnatisoneja je upravičeno ponosno tudi domače društvo, še posebej pa prebivalstvo Bamasa, vasice Nadiških dolin, kjer Daniele biva z družino.
Lewis spet odličen
Na ameriških atletskih olimpijskih selekcijah, ki so bile v Los Angelesu, se je znova izkazal as Carl Lewis. Potem ko je v kvalifikacijah skočil / daljino 8,39 m, je na tekmovanju dosegel znamko 8,71 in potrdil, da je Seamonov »velerekord« v nevarnosti. Lewis je tudi pretekel razdaljo 200 m v 19”84, kar je drugi najboljši rezultat vseh časov na normalni nadmorski višini.
Sovjetu Ugrumovu osma
etapa
AVEZZANO — V osmi etapi amaterske kolesarske dirke po Italiji je slavil Sovjet Ugrumov, ki je 205 km dolgo etapo od Tarquinie do Avez-zana prevozil v 5.17’39” s poprečno hitrostjo 38,722 km na uro. V istem
času kot zmagovalec sta prišla na cilj tudi Italijana Colagé in Niccolo. Na skupni lestvici še naprej vodi Sovjet Gavrilko, ki pa ima po današnji etapi le še 1 sekundo prednosti pred Ugnanovim.
Nov italijanski rekord
Italijanski atlet Andrei je na atletskem meetingu v Pisi ponovno izboljšal svoj rekord v metu krogle z metom 21,39 m. Njegov prejšnji rekord je meril 21,13 m.
Dirka po Švici
Belgijec Eric Vanderaerden je v sprintu osvojil sedmo etapo kolesarske dirke po Švici od Fiescha do Bruega (273 km). Na skupni lestvici še naprej vodi Švicar Urs Zimmermann z 2’12” prednosti nad Portugalcem Da Silvo.

V priredbi Šolskega centra za telesno vzgojo Ljubljana
Tudi letos vaditeljski tečaj v Mozirju
Kot že vrsto let bo tudi letos Šolski center za telesno vzgojo Ljubljana v sodelovanju s Partizanom Slovenije priredil tečaj za vaditelje osnovnošol skih otrok v Mozirju. Tega tečaja, ki traja 10 dni, se je v preteklih letih udeležila že vrsta naših vzgojiteljic >n ljubiteljic športa, ki so pridobljeno znanje nato posredovale našim otrokom v okviru osnovnošolske telovadbe, ki se čedalje bolj uveljavlja tudi pri naših društvih.
Tudi letos je tečaj namenjen delu z dvema starostnima skupinama in sicer za otroke od 3 do 7 let in od 7 do 15 let. Prvi tečaj, ki bo v Gozdni šoli v Mozirju od 30. julija do 8. avgusta,
poteka vzporedno s seminarjem, ki obsega vrsto zelo zanimivih tem od športne medicine za predšolske otroke do praktičnih vaj (plavanje, aktivnosti na snegu, izleti, orientacijski pohodi, telovadba, trim steze, nastopi, uporaba glasbe itd.).
Program dela s starostno skupino od 7 do 15 let pa vsebuje novost, da bodo lahko udeleženci izbirali med dvema programoma in sicer med programom množične gimnastike in športnih iger. Program množične gimnastike obravnava teoretično in praktično gradivo s področja gimnastike, ritmične gimnastike, akrobatike in skokov z male prožne ponjave. Program šport-
nih iger pa obravnava teoretično in praktično gradivo dveh športnih iger. Izbira je možna med košarko, odbojko in rokometom. Tečajniki lahko izbirajo med naslednjimi termini:
Množična gimnastika: od 29. junija do 8. julija ali od 20. julija do 29. julija.
Športne igre: od 9. julija do 18. julija ali od 30. julija do 8. avgusta.
Šolski center prireja nadalje tudi seminar za organizatorje športne rekreacije.
Vsi, ki bi se želeli udeležili letošnjih vaditeljskih tečajev v Mozirju, naj se čimprej javijo pri uradih ZSŠDI v Trstu (tel. 767304) in Gorici (tel. 84644).
Tudi Bor na kongresu gimnastične zveze
V soboto in nedeljo bo v Rimu kongres italijanske gimnastične zveze, na katerem bo tekla beseda o številnih pomembnih vprašanjih te športne zvrsti na državni ravni, čeprav ima Italija trenutno nekaj dobrih posameznikov, ki dosegajo v gimnastiki še kar vidne uspehe, pa je v splošnem mednarodnem merilu, kot celota, v precejšnjem zaostanku.,
Za to pa ni krivo le dejstvo, da je dosegla gimnastika drugod po svetu v zadnjih letih nesluten razvoj, ampak tudi to, da sam pristop v Italiji k razvoju te športne zvrsti ni ravno vzoren.
O vsem tem bo govora na kongresu v Rimu (katerega se bo udeležilo tudi zastopstvo ŠZ Bor), kjer bo treba najti odgovora na številna vprašanja, ki se danes postavljajo pred gimnastiko v Italiji
—boj—
Mavhinje boljše od Cerovelj
V medvaški nogometni tekmi je ekipa Mavhinj s 4:2 premagala Cerovlje
Nova pobuda pri ŠD Mladina
V Križu tudi skirolkarji
Rolkanje je šport, s katerim so se diosedaj ukvarjali le pri SK Devin. Pred kratkim pa je ta panoga zaživela tudi v Križu, kjer je skupina navdušencev za to disciplino »prepričala« odbor ŠD Mladine, da tudi pri njih poskusijo z rolkanjem in kot posledica tega v zimskem času tudi s tekom na smučeh. Da bi se podrobneje seznanili, kako je prišlo do te pobude, smo se pogovorili s predsednikom ŠD Mladina Eniom Bogatcem in pobudnikom za začetek rolkanja pri Mladini Frankom Širca.
»Kako je prišlo do pobude, da tudi pri Mladini začnete z rolkanjem.?«
»Skupina rolkarjev, ki je pred časom aktivno nastopala v tem športu, je želela to dejavnost razširiti tudi na Križ in okoliške vasi. Pri Mladini smo z veseljem sprejeli to pobudo, saj s tem zapolnimo vrzeli V poletni sezoni, poleg tega pa bo naša smučarska sekcija začela tudi z nordijskimi disciplinami, kar nam pride prav tudi v točkovanju slovenskih smučarskih društev.«
»Kakšen je program skupine rol kar jev?«
»Imeli smo že prve nastope v okviru tekmovanj za državno prvenstvo v Benetkah in Vicenzi, nastopili pa bomo še konec meseca v Var eseju in oktobra v Bergamu. Poleg tekmovanj za državno prvenstvo smo pred kratkim nastopili na tekmovanju v Celovcu in Beljaku, 24. junija pa se bomo udeležili 12 urnega štafetnega teka v Trentu, kjer nastopajo mešane ekipe (2 moška, 1 ženska). Z našim posredovanjem bo nastopila tudi reprezentanca Jugoslavije, ki jo bodo sestavljali tekmovalci, ki so nastopili na OI v Sarajevu. Septembra se bomo udeležili mednarodnega tekmovanja Skiro-
longa v dolžini 45 km, oktobra pa bomo v Bellunu nastopili na mednarodnem tekmovanju, ki je najmočnejše tekmovanje v rolkah v Italiji.«
»Kako je organizirana skupina?«
»Skupina trenutno šteje le pet ljudi. Glavni odgovorni je Franko Širca, ki je povezovalec z glavnim odborom ŠD Mladina, poleg tega pa tudi trener tekmovalcev. Pri tem mu pomaga Boris Gruden, ki naj bi treniral mlade. Da bi število tekmovalcev povečali, nameravamo v počitnicah organizirati poletno šolo v rolkanju v kateri bi mladini prikazali to panogo, računamo pa tudi, da bomo pridobili precej novih tekmovalcev, da bi tako lahko načrtno začeli z delom pri najmlajših. Pozimi bi vsi ti rolkarji gojili nordijske discipline.«
»Poleg smučanja in rolkanja pa je ŠD Mladina aktivna še na drugih področjih?«
»Pred kratkim smo zaključili začetniški šahovski tečaj, ki ga je vodil Egon Pertot. S šahom nameravamo nadaljevati tudi v jeseni, saj je bil odziv mladine na prvem tečaju precejšen. Poleg tega aktivno deluje še namiznoteniška sekcija, ki ima tekmovalno ekipo v promocijskem prvenstvu, začeli pa smo tudi z mini-volleyem.«
»Kakšni pa so pogoji za delo?«
»Končujemo z izgradnjo odbojkarskega in košarkarskega igrišča pod Domom Albert Sirk. Pri tem se srečujemo z različnimi težavami od financ do pripravljenosti ljudi za udarniško delo in zato z deli nekoliko zamujamo. Poleg tega uporabljamo še občinski rekreatorij, ljudski dom in prostore v Domu A. Sirk. Naš največji problem pa so telovadnice, ki jih moramo iskati drugod.« (ra)
Tudi ŠZ Sloga ter SK Devin na srečanju planincev 3 dežel
Planinski odsek ŠZ Sloga in SK Devin sta v nedeljo, 10. junija, organizira izlet na Koroško ob 13. srečanju planincev treh dežel. Ker je bilo več vpisanih kot razpoložljivih mest v avtobusu so se nekateri odpravili na P°t s kombijem SK Devin. Vreme je nnbro obetalo, vožnja v luksuznem avtobusu je bila udobna, družba pa Prijetna; na meji ni bilo nobenih komplikacij in že smo bili v Avstriji. Pedali smo se mimo Veldna, Vrbskega Jezera in nato krenili proti BV.čovsu. l^ed gostilno Miklavž je bilo vse živo. l ovsod so bili parkirani avtobusi z raznimi registracijami iz Slovenije 111 iz Gorice. Proslava, ki je bila napovedana za 11. uro, se je pričela takoj zatem, ko smo s harmonikarjem na čelu prikorakali pred gostilno.
Za uvod je zaigrala godba na pihala ^.Jesenic. Predstavnik SPD Bilka iz Bilčovsa je nato pozdravil vse navzo-ee (bilo nas je okoli 2.000) v slovenščini, nemščini in italijanščini ter barn zaželel dobrega počutja na srebanju. Nastopili so dekliški tercet, moški pevski zbor ter folklorna skupi-
na iz Bohinja s spletom slovenskih plesov. Med terni nastopi so razna planinska društva prinašala pozdrave. Želja vseh govornikov je, da bd se tudi prihodnje leto tako polnoštevilno udeležili 14. srečanja, ki bo na Goriškem.
Po lepi proslavi smo si ogledali slikovito okolico tega prijaznega kraja in občudovali red, ki vlada povsod, po vrtovih, po cestah, po poljih, po gozdovih. Ob 15. uri je bil napovedan odhod mnogih skupin, med njimi tudi naše. Nazaj grede smo se peljati prav vzdolž Vrbskega jezera, kjer so se mnogi sončili in najbolj drzni tudi kopali. V Žabnicah smo se ustavili v Domu Mangart, saj se tam planinci počutijo kot doma, pa tudi brez pijače in jedače ni šlo. No, po zadnji postojanki pa smo se vendar odpravili pojoč domov. V abtobusu je prevladalo mnenje, da je takih izletov vse bolj malo in da bi jih bilo treba organizirati več., tako da bi se mladi in starejši tudi med vožnjo in ne samo med hojo spoznavati in izmenjavali mnenja, (sč)
Na turnirju Bora za nižjeligaške ekipe
Za sedaj vodijo poletovci
Nadaljuje se turnir, ki ga prireja ŠZ Bor v sodelovanju z ostalimi nastopajočimi ekipami. V prejšnjih dneh so odigrali dve tekmi drugega in eno tekmo tretjega kola. Do večjih presenečenj ni prišlo: Breg, ki so ga ojačili Klobas, Zobec in Corbatti, je premagal Sokol, kjer je nastopil tudi ja-dranovec Vassallo. V domačem derbiju pa je druga Borova ekipa premagala veterane.
SOKOL - BREG	46:57	(27:27)
BOR — BOR VETERANI 69:62 (36:31) BOR VETERANI: L. Pertot 12, A. Zavadlav 17, Rudež 2, Fabjan 16, M. Kralj 6, R. Kralj 2, Siega 7, V. Hrvatič, S. Hrvatič, S. Pertot.
BOR: Oblak 7, Gerdol 4, Jančar 7, Perko 17, Sestan 9, Slobec 12, Mesesnel 7, Baitz 4, Pegan 2.
POLET — SOKOL 68:60 (27:27) Lestvica je po treh tekmah sledeča : Polet (2 odigram tekmi) 4 točke, Breg (1), Bor (2) in Sokol (3) 2 točki, Bor veterani (2) 0 točk.
V sredo so odigrali tekmo Breg - Bor veterani, zadnji dve koli pa bosta imeli tak spored: v petek, 22.6., ob 21.00 na stadionu »1. maj«: Bor - Breg. V
ponedeljek, 25.6., ob 21.00 na stadionu »1. maj«: Bor veterani - Polet. V sredo, 27.6., ob 20.30 v Nabrežini: Sokol -Bor. V sredo, 27.6., ob 20.00 v Dolini: Breg - Polet.
Zaključni tekmi bodo nato na sporedu v petek, 29.6., s sledečim sporedom (obe tekmi bosta na stadionu »1. maj«) : ob 20.00 finale za tretje mesto (tretja proti četrti); ob 21.30 finale za prvo mesto (prva proti drugi).	(Marko)
Državno prvenstvo v šesteroboju
V soboto in nedeljo bo v Bressano-nu državno prvenstvo v šesteroboju za naraščajnice. Mlade atletinje bodo tekmovale v teku na 100 m z ovirami, na 400 m, v metu kopja in krogle ter v skoku v daljino in višino.
Med nastopajočimi bo tudi bo rovka Veronika Gerdol, ki letos prvič nastopa v kategoriji naraščajnic in ji bo tekmovanje služilo predvsem za nabijanje izkušenj, (AB)
obvestila
SZ Bor
sklicuje v ponedeljek, 25. t.m., IZREDNI OBČNI ZBOR ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju z naslednjim dnevnim redom: 1. predložitev in odobritev novega društvenega statuta; 2. izvolitev novega društvenega vodstva; 3. razno. Občni zbor bo v prostorih Borovega športnega centra v Trstu. Vrdelska cesta 7.
ŠD Primorec iz Trebč
prireja v dneh 22. do 24. t.m. tradicionalni športni praznik z bogatim športnim in kulturnim programom na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah.
Jadralni klub Cupa
obvešča člane in prijatelje, da je društveni sedež v Sesljanskem zalivu odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Na sedežu sprejemajo prijave za jadralne tečaje za upravljanje windsurfov, ki bo<jo v juliju. Članom in tečajnikom so na razpolago društvene jadrnice in jadralne deske.
ŠK Kras in
TVD Partizan Moste
iz Ljubljane organizirata v nedeljo, 24. t.m. skupni izlet v Črni vrh nad Idrijo z osebnimi avtomobili. Vpisovanje na tel. 229375 (v popoldanskih u-rah). Zbirališče v Bajti ob 8.30.
mundIal
Saša Rudolf
(8.)
»Trener je dober, ko ekipa zmaguje, po porazu Pa so vsi mnenja, da je trener zanič. To je v nogometu normalno«
Kaj pomeni za Poljsko že praktično gotova uvrstitev v polfinale svetovnega prvenstva?
»Za naše igralce je to le potrditev olimpijske zlate kolajne.«
Kako Je nastal poljski nogometni boom?
»Imamo dober človeški material, razpolagamo z generacijo izvrstnih igralcev. Vsa skrivnost je u-stvariti iz dobrih posameznikov homogeno enoto.«
Izpraznili smo kozarce, pospravili magnetofon m razgovor je znova stekel povsem prosto.
V Monroth se je odpravil — tako so vsaj zatrje-vali hudobni jeziki — tudi Allodi, da bi Poljake prebičal, naj se proti Italiji zadovoljijo z remijem, ki bi °bema zadoščal za uvrstitev v polfinale.
Verjetno pa so ga prehiteli Argentinci, ki so med igralci zbrali čedno vsoto v dolarjih — tako je pred Pričetkom španskega Mundiala, torej po osmih letih v televizijskem intervjuju povedal Houseman — !n jo darovali Poljakom s prošnjo, naj proti Italiji zaigrajo pošteno. Poljaki so takoj zanikali: dolarjev niso videli, čeprav so jih bili v Nemčiji potrebni, ko so
imeli dnevne žepnine le skromni poldrugi dolar. Naj bo tako ali drugače, Poljakom ni moč ničesar očitati: proti Italiii so igrali povsem športno in pošteno.
PREDČASNO DOMOV
V slačilnicah Neckarstadiona nihče ni hotel spregovoriti. Mehiški podprvaki so bili izločeni iz drugega dela svetovnega prvenstva, čakal jih je nič kaj prijeten povratek v domovino s paradižniki in gnilimi jajci na milanskem letališču.
Obdržala je torej tradicija, po kateri se Italija v povojnih prvenstvih na evropskih tleh ni nikdar prebila preko prvega dela tekmovanja. Pričelo se je v Švici leta 1954, štiri leta kasneje se »azzurri« sploh niso uvrstili v finalni del prvenstva na Švedskem, nadaljevalo pa v Angliji leta 1966, ko je Italijo pokopal poraz proti Severni Koreji.
Dokaj burno je bilo tudi -v studiih stuttgart-skega radia. Kolegi so se oglašali preko telefona iz raznih nemških mest, da bi zvedeli, za koliko se bo zmanjšala radijska ekipa po izločitvi »azzurrov«. Vodja radij cev Guglielmo Moretti je radikalno rešil vprašanje. Ostali naj bi samo trije s sedežem v Kolnu.
Tik pred predčasnim povratkom sem še zadnjič obiskal jugoslovanski tabor. Tu je bilo vzdušje povsem drugačno. Plavi so namreč zasedli prvo mesto v svoji skupini in to predvsem po zaslugi visoke zmage nad Zairejem, saj je o porazdelitvi na lestvici odločala razlika v golih. Jugoslavija je bila prva pred Brazilijo in Švedsko. Vse tri ekipe so zbrale po štiri točke. Najbolj besni so bili Škoti, ki so se sicer neporaženi, morali vrniti v domovino. Zaire so namreč
odpravili le s skromnim 2:0 in igrali neodločeno z Jugoslavijo in Brazilijo.
V tistih dneh je bil na uradnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji jugoslovanski predsednik Tito, ki se je seveda pokazal tudi v jugoslovanskem taboru in se porazgovoril z igralci.
Pričakovati je bilo, da bodo plavi nadaljevali s presenečenji tudi v polfinalu. Toda že v prvi tekmi proti domačinom so prišle na dan hibe in napake, ki jih je pred tedni v razgovoru nakazal Brane Oblak.
Mnogi so že podpisali pogodbe s tujimi klubi, v ekipi ni bilo več prave enotnosti in elana. Vsak je vlekel na svojo stran in tako si je Jugoslavija zapravila izredno priložnost. za visoko uvrstitev, saj je imela v Miljaniču izrednega trenerja, poleg tega pa ekipo kot še nikoli.
Porazu proti Nemčiji sta sledili izgubljeni tekmi proti Poljski in Švici. Jugoslavija je na končni lestvici zasedla osmo mesto.
Brane Oblak je v sklepni oceni dejal, da je bilo »osmo mesto velik uspeh, obenem pa tudi velik neuspeh, saj je Jugoslavija v prvem delu igrala briljantno, v drugem pa povsem popustila.«
Ko so Nemci v finalu premagali Nizozemsko in si po 20 letih zagotovili drugi svetovni naslov, sem bil že nekaj dni doma. Z malega zaslona sem gledal dvoboj velikanov.
Ponovil se je skoraj švicarski finale iz leta 1954, ko je Puskasova Madžarska že vodila proti Nemcem z 2:0, nato pa izgubila z 2:3.
Tudi v Mùnchnu so bili Nemci v zaostanku, toda tudi Nizozemcem prednost gola ni zadoščala za svetovni naslov. Trener Schòn je bil prisiljen spremeniti postavo in jo podrediti igri mùnchenskega Bayerna.
Naročnino Mesečno 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za /oseb mke mesečno 180.00. letno 1800.00 din. /o orgo-mzociie m podietio mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm
Poštni tekoči ročun «o Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro ročun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ona Kardelieva 8/II nad - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožolia po formatu Oglasi i/ dežele Furlanije' Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
21. junija 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^anlta,iians,te
in tiskaTrst	IN Sn zveze časopisnih
NIX založnikov FIEG
Pouk zgodovine na Japonskem odslej malo manj pristranski
TOKIO — Japonsko prosvetno ministrstvo je te dni odobrilo nove učne programe na šolah. Mednje sodi seveda tudi pouk zgodovine, okrog katerega že dolgo časa tečejo hude polemike: Ljudska republika Kitajska, pa tudi nekatere druge azijske države očitajo Japoncem, da namenoma izkrivljajo zgodovinsko stvarnost, da, skratka, preteklost prikazujejo dokaj enostransko. Sedaj kaže, da se je nekaj spremenilo, čeprav premalo.
Na Japonskem je ustaljena praksa, po kateri oblasti delijo avtorjem učbenikov stroge nauke in če se jih slednji ne držijo, nastopijo dobro nabru'sene cenzorske škarje. No, zdaj niso te škarje več tako nabrušene, dokler pa so bile, domači mladini ni bilo dano izvedeti za strahote, ki jih je japonska cesarska armada počela med svojimi pohodi po Aziji. V učbenikih je bilo preprosto zapisano, da so japonske čete »napredovale« po kitajskih tleh, a o uporu za osvoboditev Koreje izpod japonske okupacije je bilo rečeno, da je šlo zgolj za »nerede«. Besede »agresija« sploh nikjer ni bilo, ko je
bil govor o japonskih osvajalnih napadih. Takšno izkrivljanje resnice, kot rečeno, ni prizadelo le Kitajcev, ampak tudi številne druge azijske narode, ki so uradno protestirale pri tokijski vladi. V Tokiu so proteste na-zvali kot »vmešavanje v japonske notranje zadeve«, ko pa so iz Pekinga odločno javili, da utegne takšno revan-. šistično prikazovanje zgodovine resno ogroziti odnose med državama, so se v Tokiu zbali in se odločili, da bodo v novih učbenikih spoštovali resnico.
To se je tudi zgodilo, pa čeprav z lekarniško tehtnico. Glede dogodkov na kitajskih tleh so v učbenikih črtali vse bistvene laži in prvič tudi uporabili besedo »agresija« ter priznali, da je Japonska napadla Kitajsko. V opisu zloglasnega »nakinškega incidenta«, v katerem so leta 1937 Japonci pobili kakih 300.000 kitajskih civilistov, je število umorjenih sicer prikrojeno navzdol, priznava se pa, da so japonski vojaki pomorili 100.000 Kitajcev, in to pretežno žensk in otrok. Vsekakor korak naprej, še vedno pa polovična resnica.
Res je vroče, toda...
Vroče je in človek bi hodil kar v kopalkah tudi po mestnih ulicah. Najde pa se mestni redar, ki te opozori, da nisi na plaži	(Telefoto AP)
Mamila: huda nadloga v Italiji pa tudi med ameriško vojaščino
Ohcet v
WASHINGTON — Patti Reagan, naj-mlajša hči ameriškega predsednika Ronalda in njegove soproge Nancy, se bo omožila 14. avgusta. Na skupno življenjsko pot bo stopila z učiteljem joge Paulom Grilleyem.
Tajništvo Bele hiše je sporočilo, da bodo ohcet priredili v nekem hotelu v Los Angelesu v povsem zasebni obliki. Udeležilo se ga bo kakih sto druži vinskih prijateljev in znancev. Kot je v navadi, bo nevesto spremljal k oltarju njen oče.
Patti Reagan ima 31 let in je 6 let starejša od ženina. Po poklicu je filmska igralka v Hollywoodu in nastopa z imenom Patti Davis. Pravijo, da ni nikoli skušala izkoristiti dejstva, da je predsednikova hči. -
Beli hiši
RIM — Odvisnost od mamil postaja, kot smo, žal, morali že mnogokrat ugotoviti, čedalje zaskrbljivejši družbeni problem. Izračunali so, da je danes v Italiji 180.000 do 240.000 takih, ki redno in neprekinjeno uživajo tako imenovana močna ali težka mamila. Največ jih je v Laciju in še posebno v Rimu: v »večnem mestu« naj bi bilo osredotočenih kar
52.000	do 60.000 »mamilašev«.
Te številke je objavil zavod Censis, navedel pa jih je odgovorni za socialne probleme Valvaruso, ko je spregovoril na kongresu lacijskih zdravnikov pod geslom »Projekt zdravje
2000«. Zavod je anketiral 452 teritorialnih služb za pomoč osvojencem od mamil, od tega je bilo 312 javnih in 34 zasebnih.
Na zdravniškem kongresu so izrecno poudarili, kako uživanje mamil povzroča prave družbene pretrese in kako predvsem onemogoča mladim redno delo, vojaško službo in sploh normalno družbeno občevanje. Pripomnili so, da so se mamila zelo razpasla tudi po vojašnicar, spričo česar so vojaške oblasti ponekod ustvarile nekakšno »psihološko službo« za odvajanje rekrutov od skušnjave.
Mamila seveda niso razširjena samo
med italijanskimi, temveč tudi vse bolj med ameriškimi vojaki in seveda vojaščino mnogih drugih zahodnih držav. Zahodnonemški tednik »Štern« bo prav danes objavil reportažo o u-živanju mamil v ameriških oporiščih v ZRN, in to jedrskih. Lani je o-brambno ministrstvo odpustilo iz službe kar dobrih 5 odstotkov vojaških in civilnih uslužbencev v Evropi, to je 1207 ljudi od skupnega števila 22.000. Poleg tega je na domačih tleh poslalo na cesto 5.000 vojakov in civilnih tehnikov, ki so zadolženi za vzdrževanje in morebitno upravljanje raketnih izstrelkov.
Ubili so štiri misijonarke
SAN SALVADOR — Dne 2. decembra 1980 so v Zacatecoluci odkrili prestreljena trupla treh nun in ene laične misijonrke iz Združenih držav Amerike. Morilci so jih tudi posilili. Gre za nune Mauro Clark, Ito Ford in Dorothy Kazel ter misijonarko Jean Donovan. Te dni so obsodili ubijalce, sicer pet bivših pripadnikov tako imenovane narodne straže: štirim so dosodili 106 let ječe, enemu pa 84 let, ker je uboj priznal. Vendar toliko časa ne bodo sedeli: po domači zakonodaji bodo za rešetkami največ 30 let, zelo verjetno pa le 20.
Protest vatikanskih uslužbencev
VATIKAN — Tukajšnje laično osebje je sprožilo protest zoper dvojno merilo, s katerim so uslužbencem Svete stolice povišali mesečne prejemke. Laikom, ki imajo manj zahtevna službena mesta, so plače povišali le za 8 od sto (80.000 do 100.000 lir), drugemu osebju .pa, ki je na višjih položajih, za 20 od sto (okrog 300.000 lir). Vmesnim delovnim stanovom so se plače povišale za 14 do 15 od sto. Prizadeti se sicer niso lotili'stavkanja, so pa jasno povedali, da gre za očitno diskriminacijo.
Delo švicarskega kiparja B. LuginbuehJa ima naslov »Žig« (Telefoto AP)
Kaj vse je lahko umetnost
Prometna nesreča v Španiji: enajst oseb ob življenje
MADRID — V neposredni bližini mesteca Salamanca v osrčju Španije se je pripetila grozna prometna nesreča, v kateri je bilo ob življenje enajst oseb, nadaljnjih dvanajst pa je bilo hudo ranjenih. Šlo je za silovito trčenje med medkrajevnim avtobusom in tovornjakom.
U FRATTAMAGGIORE (Neapelj) -Luigi Pezzella, 24 let, je bil na tem, da se oženi, pa si je vzel življenje, ker na noben način ni dobil službe. Ustrelil se je z lovsko puško. Svojcem je pustil pismo, v katerem jih prosi odpuščanja. V" njem piše, da si je nesrečnik vzel življenje, ker se ni mogel vključiti v družbo.
mi¥i muster: Trije hribolazci
(7.)	Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
—-—-—~ - nisem:
Drugič so mu presadili srce
STANFORD (ZDA) — Triintridesetletni Američan Charles Walker je prvi človek na svetu, ki so mu v drugo presadili srce in pljuča. Operacijo, ki je trajala 8 ur, so izvedli kirurgi stanjordske univerze preteklo nedeljo. Bolnikovo stanje je do včeraj bilo kritično. Zdravniki se boje predvsem injekcij, katerim bi bolnikov ošibljen organizem bil težko kos.
Dr. Stuart Jamieson, eden izmed kirurgov, ki so opravili poseg, je dejal, da bi Charles Walker brez nove presaditve lahko živel samo še nekaj tednov. Prvič so mu presadili srce in pljuča maja 1981, šlo pa je za organe nekega 90-letnika. Nekaj časa je Walker bil pri sorazmerno dobrem zdravju, letošnjega aprila pa se je njegovo zdravstveno stanje nenadno poslabšalo.
Študijsko zborovanje o shizofreniji
FIRENCE — V Italiji je okrog 550 tisoč shizofrenikov, se pravi ljudi, katerih duševnost je razklana, razcepljena, tako da so njihove miselne zveze motene ter se istočasno predajajo nasprotnim čustvom in nagonom. V povprečju se prvi simptomi te hude duševne bolezni zdaj v Italiji javljajo že pri 12. letu starosti, medtem ko je še v nedavni preteklosti bolezen nastopila povprečno pri 20. letu starosti.
Shizofreniji in drugim podobnim duševnim boleznim je posvečeno mednarodno študijsko zborovanje, ki se v teh dneh vrši v Firencah. Zborovanje prireja Collegium intemationale neuro psyeopharmacolorum, udeležuje pa se ga kakih 3 tisoč specialistov iz vsega sveta. Osrednja tema srečanja so biološke osnove omenjenih duševnih bolezni.
Na prekopu Donava - Črno morje
BUKAREŠTA — Po nedavni slovesnosti ob dograditvi plovnega prekopa med Donavo in Črnim morjem so se te dni pričeli prvi plovbni preizkusi s kompozicijami splavov. Romunska vlada je izdala tudi poseben zakon, ki opredeljuje pravni status kanala, oziroma ozemeljsko suverenost nad njim. Za Romune pomeni pač prekop pomembno strateško - politično infrastrukturo.
Prekop je dolg 64,1 kilometra, ob njem pa je v gradnji več pristanišč, ki bodo lahko sprejela tovorne ladje do 150.000 ton. Prevoz je seveda tudi za potniške ladje.