NO'. 115 rTTyrvrgr^ SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1981 VOL. LXXX11J JVovi grobovi Zadnje vesti GOSPODARSKI ZASTOJ V ^ewe^Qn^a *n okolice ZDA BO GLOBOKEJSI OD Poravnajte naročnino pravočasno! O.) 8-krat stari oče, sin Igna-tiusa in Sophie Zibreg, brat Johna, Charlesa, Richarda, Josepha (pok.), Margaret, Eleanor in Mary Vodvarka (vsi v Pa.), zaposlen do svoje nedavne upokojitve pri Buckeye Ribbon Co. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Filipa Nerija. ZAČETNIH NAPOVEDOVANJ • Santa Monica, Kalif. — Včeraj popoldne so našli mrtvega v svojem stanovanju v tem mestu znanega filmskega zvezdnika, 63 let starega Wil-liama Holdena. Kot kaže, gre za naravno smrt. Holden je bil dober prijatelj predsednika Ronalda Reagana in drug pri poroki Reagana in žene Nancy leta 1952. • Washington, D.C. — Predsednik Reagan je imenoval Clarencea M. Pendletona za načelnika zvezne komisije za državljanske pravice. S tem je bil odstavljen 76 let stari Arthur S. Flemming. Flemming ni bil navdušen nad politiko Reaganove administracije na tem področju. • Washington, D.C. — Zvezna vlada je vložila protest zaradi nespoštovanja določenih letalskih prog na ozemlju ZDA sovjetskih potniških letal Aeroflotske družbe. Kot kaže, sovjetska letala letijo nad ozemljem, kjer so tovarne ameriške obrambne industrije. • Washington, D.C. — Zvezni urad, ki nadzoruje hrano in zdravila, ki so dovoljena za javno prodajo in uporabo v ZDA, je odobril uporabo novega zdravila, ki je izredno učinkovito proti vnetju jeter oz. hepatitisu. Gre za zdravilo proti najnevarnejši vrsti hepatitisa, ki se imenuje Viral hepatitus B. Ta bolezen je posebno razširjena v Afriki in Aziji. WASHINGTON, D.C. — Gospodarstveniki soglašajo o tem, da so ZDA zašle v gospodarski zastoj, ki bo trajal vsaj nekaj mesecev. Niso pa enotnega mnenja o tem, kako globok bo zastoj. Podatki, ki jih zbere in objavlja zvezna vlada, kažejo, da bo zastoj mnogo globokejši od začetnih napovedovanj. Nekateri menijo, da se bo odstotek brezposelnosti povzpel na najvišjo raven v zadnjih 40 letih. Murray Weidenbaum, ki je načelnik p r e d s e d nikovega Sveta gospodarskih svetovalcev, je priznal v intervjuju, da bo v prihodnjih mesecih do 9 odstotkov ameriških delavcev, ki iščejo službo, brezposelnih. Kaj takega ni bilo v Zt)A vse od poznih 30-ih let, ko so se ZDA izkopavale iz posledic Velike depresije. Weidenbaum je rekel, da bo morda predlagal nova povišanja nekaterih zveznih davkov v letih 1983 in 1984 predsedn iku R, Reaganu, da pa je Reaganov gospodarski načrt kot celota zelo učinkovit in ga podpira brez pomislekov. Namen novih davkov bi bil zmanjšati ogromne primanjkljaje, predvidene v zveznem proračunu za omenjeni leti. Reaganov načrt že deluje, je rekel Weidenbaum, kar o-pažamo v nižji ravni inflacijske stopnje. V letu 1980 je bila inflacija v ZDA 12.4 odstotka, letos bo okoli 10 odstotkov, prihodnje leto pa utegne biti 8 odstotkov. Posledica naših prizadevanj, da znižamo inflacijsko stopnjo, je začasen gospodarski zastoj, ki je povezan s sorazmerno visoko brezposelnostjo, je pojasnil Weidenbaum. V drugi polovici prihodnjega leta pa bomo videli hitro in obsežno izboljšanje, je pripomnil. Zadeva okoli n a č e 1 n i ka zveznega proračuna Davida Stockmana in njegovega intervjuja v reviji Atlantic Politicna in gospodarska kriza na Tržaskem Edvard Kocbek umrl LJUBLJANA, Slov. — Pred nedavnim je umrl znan slovenski pisatelj Edvard Kocbek. Njegovega pogreba se je udeležilo zelo veliko predstavnikov oblasti. -----o------ Odličen konec poleia ameriške vesoljske ladje Columbia ' HOUSTON, Tek. — Preteklo soboto popoldne je srečno pristala na zemlji sredi puščave v Kaliforniji po 54-urnem poletu, vesoljska ladja Columbia, na kateri sta bila astronavta Joe Engle in Richard Truly. Pristajalna steza je na vojaškem letališču Ed-' wards. Astronavta sta se morala vrniti na zemljo v soboto namesto danes, ker je odpovedal eden od treh akumulatorjev na vesoljski ladji. Akumulatorji proizvajajo elektriko za potrebe Columbie. Kljub temu, da bi druga dva akumulatorja, ki sta delovala brezhibno do konca poleta, lahko proizvajala dovolj električne energije za Columbio, so bili znanstveniki NASA mnenja, da bi bilo nadaljevanje poleta preveč tvegano. Ako bi se to zgodilo na kakem poznejšem poletu, je pojasnil uslužbenec NASA, bi najbrž nadaljevali s poletom. Do okvare pa je prišlo že med drugim poletom Columbie, ko vse naprave na vesoljski ladji niso bile docela preverjene. Zaradi tega je prišlo do odločitve za prekinitev poleta. Razen problema z akumulatorjem so bili vsi poskusi, ki so jih delali med poletom, uspešni, prav tako je bilo pristajanje brez najmanjše težave. Pri NASA so bili veseli nad tem, da tokrat ni prišlo do težav v zvezi s ploščicami, ki varujejo Columbio pred vročino med pristajanjem. Po prvem poletu aprila letos se je odtrgalo 350 teh ploščic, po najnovejšem poletu pa je le okrog 12 ploščic odtrganih ali tako poškodovanih, da jih bo treba nadomestiti. Na ladji je 31,000 ploščic. Tretji polet Columbie je napovedan za marec prihod-njega leta. Columbia je prva I vesoljska ladja, ki jo je mogoče ponovno izstreliti v vesolje. ------o------ Predsednikova hčerka Maureen Reagan napovedala kandidaturo LOS ANGELES, Kal. - Maureen Reagan, hčerka predsed-/ nika Ronalda Reagana, je izjavila, da bo kandidirala prihodnje leto za mesto zveznega senatorja. Maureen Reagan je republikanka, nasprotovala bo sedanjemu republikanskemu senatorju japonskega rodu S. L Hayakawa. Kot kaže, predsednik Reagan ni navdušen nad kandidaturo svoje hčerke. V isti volivni kampanji bo tudi sin republikanskega senatorja iz Arizone Barryja Goldwaterja. Mlajši Gold water je sedaj kongres-riik iz Kalifornije. Anna Krulac V ponedeljek, 16. novembra, je v Western Reserve negovališču po 9-mesečni bolezni umrla 75 let stara Anna Krulac s 17832 Marcella Rd., kjer je bivala zadnjih 40 let, rojena Skulv v Clevelandu, žena Josepha, mati Raymon-da in Daniela, 3-krat stara mati, sestra Rose Tisovec, Mary Marolt in pok. Franka, članica ADZ št. 4, SŽZ št. 50, Klub Ljubljana, Goranin Club in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 20. novembra, ob 8.45 zjutraj, v cerkev Naše Gospe Pomočnice ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, od 7. do 9. zvečer ter v četrtek od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. ali American Cancer Society. Rose Tomšič V soboto, 14. novembra, zju-traj je v S’t. Alexis bolnici preminula 88 let stara Rose Tomšič, roj. Gregorčič, stanujoča na 3622 E. 80 St. Pokojna je bila doma iz vasi Vesejec, fara Hinje pri Žužemberku, od koder je prišla v ZDA pred 70 leti. Bila je vdova po pok. možu Jerneju. Spadala je k dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ dr. sv. Kathe- \ rine v Koloradu, dr. sv. Reš-njega Telesa in Klubu slov. upokojencev v Nevburgu. Tukaj zapušča žalujoče hčere Ann Tomšič, Vivian Mismas, Frances Tomšič in Angelo Bogucki, vnuke in pravnuke. Pogreb bo jutri, v sredo, iz pogrebnega zavoda Ferfolia na 5386 Lee Rd., Maple Hts. ob 9.15 dopoldne v cerkev sv. Lovrenca ob 10. George Zibreg V četrtek, 12. novembra, je v Metro General bolnišnici umrl 66 let stari George Zibreg, rojen v Veroni, Pa., mož Joan, roj. Gzyzwacz, oče Geo-rgianne Sternisa (Willowick, O ), Dorothy Kolengowski in Diane Graziano (Madison, GORICA, It. — Tržaški pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji preučil krajevni politični položaj v luči globalne politične in gospodarske krize, ki se posredno ali neposredno odraža tudi na drugih področjih javnega življenja. Neupravljivost zlasti dveh naj večjih krajevnih ustanov, tržaške občine in pokrajine, je resničen odraz sedanjih razmer na Tržaškem. Predčasne upravne volitve bodo o-čitno potekale v znamenju demagoškega kosanja za prevlado v trikotniku Lista za Trst - DC - PCI. S tem v zvezi obstaja resna nevarnost za instrumentalizaci j o Slovencev v njihovem medsebojnem obračunavanju. Izvršni odbor SSk jemlje na znanje, da je bil končno podpisan odlok o razpustu tržaškega občinskega in po- • Varšava, Polj. — Danes se začnejo uradni pogovori med poljsko vlado in delavsko organizacijo Solidarnost o reševanju gospodarskih in političnih težav države. krajinskega sveta in imenovani komisarji za obdobja do novih volitev prihodnje leto spomladi. SSk bo šla na volitve z mimo vestjo, da je naredila vse, kar je s svojimi močmi zmogla za uresničitev narod-no-obrambnega programa v vsakdanjem javnem življenju in prepušča zadevno sodbo svojim dosedanjim volivcem in vsem drugim Slovencem sploh. Eden zadnjih takšnih pomembnih uspehov je izglasovanje člena o uporabi slovenskega jezika na sejah glavne skupščine Krajevne zdravstvene enote, v katerega u-spešen izid sta njena predstavnika vložila veliko dela in prizadevanja. V nadaljnjem poteku seje se je pokrajinski izvršni odbor zaustavil pri analizi težke gospodarske krize, ki pretresa tržaško gospodarstvo od obratov Italcantieri in Ital-sider pa do Velikih motorjev in Ustanove tržaškega pristanišča ter pomanjkljivih u-streznih pomorskih in drugih zvez, ki bi pritegnile promet skozi tržaško pristanišče. SSk sodi in v to smer bo tudi napela vse sile, da morajo manjšinske organizacije izdelati osnovna izhodišča, ki naj, ob upoštevanju življenjski koristi in pravic slovenske nardnostne skupnosti na teh tleh pripomorejo k prebroditvi sedanjega gospodarskega zastoja in propadanja. Zato bo treba vse večjo skrb posvetiti krepitvi gospodarske osnove manjšine, od kmetijstva in obrtništva pa do drugih dejavnosti, v katerih se Slovenci tradicionalno udejstvujejo. Zdrava in trdna gospodarska osnova je namreč še vedno eden prvih pogojev za uspešno zaustav- Monthly, v kateri je dvomil o učinkovitosti R e a g a novega gospodarskega načrta, še ni rešena. Mnogi republikanci v zveznem kongresu ga branijo, demokrati pa ga kritizirajo. Sen. Ernest Hollings (D.-J. Kar.) je dejal, da Stockma-nova priznanja povzročajo dvom v resničnosti trditev samega predsednika Reagana. Sen. Hollings je med najzgovornejšimi kritiki gospodarske politike Reaganove administracije Republikanec William Armstrong, ki zastopa Kolorado v zveznem senatu, je pa rekel, da Stockman kot osebnost ni važen in tudi ne njegove izjave v Atlantic Monthly. Važno je, kako bomo zajezili nenehno rast izdatkov zveznega proračuna. ------o------ Gradnja nove letališke steze v Frankfurtu zelo sporna zadeva FRANKFURT, Zah. Nem. — Na mednarodnem Rhine-Main letališču namer avajo graditi novo letališko stezo. Letališče ima samo dve stezi in je preobremenjeno s prometom. Gradnji pa nasprotujejo mnogi Zahodni Nemci, ki se udeležujejo številnih demonstracij in celo izgredov. Preteklo soboto se je okrog 100,000 demonstrantov udeležilo povorke v mestu Wiesbaden. Zahtevali so posebne volitve o tem, ali naj bo nova letališka steza zgrajena. V nedeljo pa je prišlo do hudega spopada med policisti in do 4000 demonstranti. Več u-deležencev je bilo ranjenih, med njimi veliko policistov, aretiranih je bilo nekaj sto demnostrantov. Demonstranti menijo, da bo gradnja letališke steze uničila več sto tisoč dreves v bližnjih gozdovih ter da bo povečan promet na letališču ogrožal okolje. Tisti, ki podpirajo gradnjo, trdijo, da je nova steza neobhodno potrebna. Ijanje asimilacije našega človeka. V ta okvir sodi tudi enakopravno uveljavljanje slovenščine v sindikalnem življenju in na delovnih mestih nasploh. Zato manjšina pričakuje, da bodo sindikalne organizacije dosledno uveljavljale to načelo. V ta namen je izvršni odbor sklenil navezati neposredne stike s slovenskimi delavci .in nameščenci v večjih industrijskih in drugih o-bratih za obojestransko izmenjavo informacij in stališč o aktualnih problemih s področja zaposlitve ter gospodarske in sindikalne politike na Tržaškem nasploh, v okvir katere spadajo tudi narodnostne pravice slovenskih delavcev po rabi njihovega materinega jezika v sindikalnem življenju in v delovnem okolju. K. G. Doma iz bolnišnice— Jože Melaher se je deveti dan po uspeli operaciji na srcu vrnil na svoj dom in že hodi na kratek sprehod v bližini doma. On in družina se lepo zahvaljujeta za številne voščilne karte iz Clevelanda in drugih mest, za telefonske klice, molitve in spodbude ter za obiske, ki so sicer bili zelo omejeni, posebno v času neposredno po operaciji. G. Melaher se po operaciji počuti kar dobro in postopoma okreva. Zadušnica— Jutri, v sredo, ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Josepha Šušteršiča ob 26. obletnici njegove smrti. Prva obletnica— V četrtek, 19. novembra, ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za rajno Marijo Eršte ob prvi obletnici njene smrti. V bolnišnici— Frank Grčar, Eddy Rd., se nahaja v Richmond Hts. bolnišnici, kjer je na pregledu zaradi težave na srcu. Tam se nahaja že teden dni. Obiski so dovoljeni. Spominska sv. maša SŽZ— Slovenska ženska zveza ima v nedeljo, 22. novembra, ob 10.30 dopoldne v cerkvi sv. Vida spominsko sv. mašo za go. Albino Novak, ki je služila organizaciji kot predsednica, tajnica in urednica mesečnika Zarje. Pred svojo preselitvijo v Chicago, 111., je bila ga. Novak zelo aktivna v Clevelandu, posebno pri Sv. Vidu. Po sv. maši bo obed v Sterletovem gostišču na E. 55 cesti. Rezervacija ni potrebna. Vse članice SŽZ in prijatelji so vabljeni k sv. maši in obedu. Zahvalni dan festival— Fara Marije Vnebo vzete priredi tradicionalni Zahvalni dan festival v nedeljo, 22. novembra, od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Ave. Vsi ste vabljeni. Prodaja peciva— Oltarno društvo fare Marije Vnebo vzete ima prodajo peciva v soboto in nedeljo, 21. in 22. novembra. Članice bodo začele prodajati v soboto ob 1. popoldne, v nedeljo pa bodo prodajale po vsaki sv. maši in na festivalu. Članice in druge faranke so vljudno naprošene, da darujejo domače pecivo. Forbes zmagal— Poskus skupine mestnih odbornikov v Clevelandu, da bi odstavili Georgea Forbesa kot predsednika mestnega sveta, je propadel. Črnski voditelji so uspešno pritiskali na črnce, ki so se bili pridružili temu poskusu. Upor proti Forbesu je vodil mestni odbornik v 11. vardi Michael Polenšek. Sestanek staršev— Odbor staršev Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu vabi na sestanek, ki bo v soboto, 21. novembra, Ob 7. uri zvečer v prostorih pod staro cerkvijo. Festival uspel— - Lepo vreme je pripomoglo, da je letošnji festival pri Sv. Vidu lepo uspel. V nedeljo zvečer so bili razglašeni sledeči kot prejemniki nagrad: $1,000 — George Poprik; $500 Frank Kovačič; po $100 Marija Turk, Anthony Kosan, Maria Yerich, Mike Sraj in Terry Hočevar. Purane: Železnik družina, Vera Suhadolnik, Jennie Hrovat, Mirko Longar, Peter Domanko, Joseph Košir, John Sršen, Anthony Žitko, Anthony Urbas in Verona Hrovat. Bride Doli —Stephanie Folger in Teddy Bear—M. Hegler. Festivalski odbor pri Sv. Vidu se iskreno zahvaljuje vsem obiskovalcem in vsem. ki so pomagali pri festivalu. Velikodušen dar— Dr. Joseph Meršol. Polanci, Ohio je daroval $100 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Iskrene hvala! Seja— Klub slovenskih upokojencev na St. Clair Ave. ima sejo v četrtek, 19. novembra, .ob 1.30 popoldne v spodnji dvorani SND. Po seji zabava Novi člani so vedno dobrodošli. ------o----- John W. Hinckley že drugič skušal napravir samomor WASHINGTON, D.C. — John W. Hinckley ml., ki je težko ranil predsednika Ronalda Reagana v atentatu dne 30. marca letos, je že drugič skušal napraviti samomor. Hinckley, ki je star 26 let, se je obesil v svoji celici v zveznem zaporu na oporišču Ft. Meade, v državi Maryland. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer ga zdravijo. Hinckley je v resnem zdravstvenem stanju. Zdravniki se bojijo, da so njegovi možgani trajno poškodovani zaradi pomanjkanja kisika, ki je nastalo, ko je visel nekaj časa, predno so mu mogli priskočiti na pomoč pazniki. Hinckley je prvič skušal napraviti samomor 27. maja, ko je bil v zaporu v Butlerju, Sev. Karolina. Sojenje Hinckleyja naj bi se začelo v ponedeljek, 4. januarja 1982, v Washingtonu. Predsednik Reagan je popolnoma okreval po atentatu, prav tako sta okrevala član predsednikbve osebne straže in washingtonski policist, tiskovni predstavnik Bele hiše James Brady pa še okreva in ni znano, ako se bo mogel kdaj vrniti na svoje delovno mesto. Brady je bil težko ranjen v možganih. -----o----- VREME Spremenljivo oblačno in prijetno danes in jutri. Najvišja temperatura danes 53 F. jutri pa 52 F. V četrtek pretežno oblačno z možnostjo dežja v popoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 53 F. V petek in soboto močna ohladitev z možnostjo naletavanja snega. ------o----- Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 ST. CLAIB AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 115 Tuesday, Nov. 17, 1981 Beseda iz naroda... Ostaite zvesti težji resici Prizor s cikaskega Slovenskega dneva Pogled v Evropo Za rod priseljencev v tuje dežele prek morja je evropski kontinent slej ko prej prelepa, starodavna celina, kjer leži njegova domača dežela in v nji njegov rojstni kraj. Po izročilu podedujejo to zavest tudi potomci drugega in naslednjih rodov ter jo skušajo na svoj način ohranjati in varovati. Radi zahajajo tja in tam uživajo naravne čare te stare dežele, občudujejo nagrmadene kulturne zaklade in oplajajo svoje življenje z duhom lepote in resnice, ki vejeta iz tega osredja svetovno razširjene zahodne kulture. Tam se je tisočletja pisala zgodovina celega sveta. Ozemeljsko razmeroma zelo majhen del zemeljske oble, je Evropa vendarle še vedno center v razvoju svetovnih dogodkov vseh vrst, navzlic temu, da polagoma, korak za korakom, to prednost izgublja. Vstajajo novi centri politične in gospodarske moči, poleg Rusije, evropske države, ki to danes ni, zlasti Amerika na zahodni polobli z Brazilijo na pohodu, in Japonska na vzhodni; z naglimi koraki se bližata oznaki svetovne velesile Indija in Kitajska. Spričo takega razvoja bo mogoče Evropi obdržati vplivno in vodilno vlogo sredi teh velesil samo, če se ji posreči sedanjo razcpeljenost povezati v enotno, Združeno Evropo, pa se bo še kot taka težko polnovredno uveljavljala, ker je padel prek njenega ozemlja železni zastor in jo razpolovil. Kar velja pred svetom danes za Evropo, v resnici ni stara Evropa, ampak samo nje zahodni del. Ves vzhodni teritorij onstran zavese z evropskim do Urala segajočim delom Rusije vred ni Evropa, marveč komunistični imperij s svojim političnim, socialnim, gospodarskim in kulturnim sistemom, ki je zelo drugačen od preostale Evrope. Je ta Evropa zelo amputirana in krvav iz velike rane, katere ozdravljenja ni mogoče predvideti. Le dežele tostran zavese tvorijo danes Evropo, a njena srečna bodočnost, preden bo odstranjen železni zastor, zavisi od izpolnitve pogojev, ki jih do sedaj države na njenem ozemlju niso sposobne izpolniti. Na razvalinah druge svetovne vojne in po izvršitvi jaltskega sporazuma med Ameriko in Sovjetijo je trojica velikih evropskih politikov, nemškega Konrada Adenauerja, francoskega Roberta Sehumana in italijanskega Alcide de Gasperija začrtala idejo Združene Evrope in zastavile delo v to smer. A po njihovem odhodu je razvoj njihovega načrta obtičal, navzlic vztrajnemu prizadevanju peščice daljnovidnih mož, ki so vendarle dosegli nekaj vidnih uspehov, zlasti na gospodarskem polju. Iz spoznanja pravilnosti tesnega sodelovanja se je rodil Skupni evropski trg (Common Market). Gospodarsko sodelovanje pa je klicalo po večji politični povezanosti, in tako je nastal Evropski parlament. Slednji se je postopno razvijal in dobival vedno večji vpliv, zlasti s tem, da so uvedli za poslance v ta parlament direktne volitve. Take volitve so bile izvedene po vseh državah-čla-nicah dne 10. junija 1979. Vsako mednarodno evropsko politično gibanje (socialisti, kršč. demokrati, libe-rali, komunisti) se je iz vseh držav združilo v enotno telo, šlo kot tako na volitve in sedaj sodeluje v evropskem-parlamentu. Kršč. demokrati so dali svojemu predstavništvu ime Evropska ljudska stranka, za predsednika so izvolili dolgoletnega belgijskega premierja Leona Tindemansa. Ta je sklical letos poleti zborovanje in na njem naslikal sedanji položaj javnega življenja v Evropi. V svojem izčrpnem referatu se je Tindemans obširno bavil s problemom evropske enotnosti in sodelovanja med državami. Dejal je, da je “potreba edinosti Evropejcev v okviru trdne in mednarodne skupnosti t;avno tako očitna, kot je bila ob samem začetku graditve Evrope”. Ideal svobode in socialne pravičnosti bo samo na ta način mogoče doseči. Toda sedaj, ko bi morali Evropci naložiti si kolektivno odgovornost in razširiti skupne akcije, so se le-te začele krčiti, evropska skupnost in z njo vred posamezne države so v — krizi. ■ -* Zle posledice se kažejo na ekonomskem in denarnem področju, na brezposelnosti, energiji, kmetijstvu, visoki tehnologiji in končno na nazadujoči industriji. “Dostikrat se zdi, da Evrope enostavno ni,” je vzkliknil LEMONT, 111. — Znano je, da nadškof Šuštar ni imel nobene pridige napisane. Napisan je imel samo angleški govor, ki smo ga poslušali na zborovanju Baragove zveze. Homilijo, ki jo je imel v Le-montu, je gospod J. Ložar ml. posnel na zvočni trak, za kar sem mu hvaležen. Tako se je ohranila. Iz te pridige lahko povzamemo, da je govoril v resnici kot pastir, ki pozna razmere, v katerih živimo. Vsako misel, ki je v tej pridigi, moramo presojati pod vidikom celote. Neredko doživim, da naši najbolj verni laiki še ne razumejo pojma krščanska kultura V smislu naukov papeža Janeza Pavla II. Predvsem prevladuje mnenje, da je kultura (in tudi kulturno udejstvovanje) ločeno od vernosti. Papeževi govori, posebno med romanjem na Poljsko; se neprestano vračajo k misli, da so vsi poljski kulturni spomeniki, ki so bili ustvarjeni tekom tisoč let, sad krščanstva in tudi zvestobe katoliški Cerkvi. Moje prepričanje je, da je vera v življenju kristjana naj večja sila in pod vplivom te sile je tudi v svojem kulturnem udejstvovanju, čeprav pri tem ni nobenih neposrednih znakov njegove vernosti. Verske in moralne vrednote, v katere veruje in jih goji, ga vodijo v celotnem življenju, tudi v kulturnem udejstvovanju. Flomilija vrhovnega slovenskega pastirja Šuštarja je idejno bogata. Skrivnost tega je, ker vsako misel poveže z obhajanjem e v h a r i s,t i čne skrivnosti. “Naše srečanje je zares globoko doživetje: .... ker smo v doživljanju božje navzočnosti zbrani okrog oltarja... Kristus, naš Odrešenik, pravi Bog in pravi človek, je med nami kot hrana za naše življenje... in nam daje novih moči, da ostane med nami, v naših družinah, v naših srcih in v vsem našem življenju. Ostali ste mu zvesti v hudih preizkušnjah v stari domovini, tako kot ste sprejeli to izročilo, dediščino od svojih staršev, vzgojiteljev in učiteljev...” Nato je spodbujal k zvestobi Bogu, Kristusu in njegovi Cerkvi “in to doživljamo in odkrivamo.' pri oltarju, kjer je bogastvo, kjer nam božja beseda odkriva bogastvo, smi- sel življenja, edino resnico, ki nas osvobodi, edino resnico; ki nam daje luč v življenju in ki nam daje moči, da vztrajamo v tej resnici, četudi prihajajo različni drugi u-čitelji, ki nam hočejo vsiliti druga mnenja. Ostanite zvesti tej resnici, ki jo uči božja beseda, ostanite zvesti božji besedi, naj božja beseda živi v vas in v vaših družinah, in, če mogoče, tudi v slovenskem jeziku...” Ko je v prvem delu pridige omenil Baragov dan, je o-menil Baragovo dediščino, ki so jo nadaljevali in bogatili številni goreči slovenski misijonarji v Ameriki. Ob misli ■' na Baragov dan v Marquettu so bile njegove besede preroške: “Upam, da bo Baragov dan v Marquettu prekosil u-deležbo, nas Slovence pa tudi brate in sestre v tej deželi še tesneje povezal in vse tiste, ki se zanimajo za, Baraga in bi radi njegovo dediščino, njegovo oznanjevanje, uresničili v svojem življenju in se res z življenjem prizadevali tako, da bi res pred vesoljno Cerkvijo dobili svetnika . ..” Pridigo je zaključil z mislijo na Marijo Pomagaj v Le-montu: “Že večkrat ste prišli v Lemont k Mariji Pomagaj. In Marija vas je vedno sprejela kot mati in vas povezovala med seboj in vas povezuje tudi sedaj. Spominjamo se naših božjih poti in Marija Pomagaj je med nami. In jo prosimo, naj ostane naša mati, naj nas podpira, naj nas spremlja in naj nam da tisto zvestobo, ki jo daje Bog in tiste ljubezni, ki nas povezuje med seboj.” Vesel sem bil, da je AD že v dveh člankih prikazala pomen pridig vrhovnega slovenskega pastirja Šuštarja. Zdi se mi pa neprimerno, da je bil v spisu “Besede vrhovnega Pastirja” (AD, 6. nov. 1981) z oznanjevanjem božje besede slovenskega vrhovnega pastirja povezano kontroverzno vprašanje in da so bile navedene besede iz AMK 1882 na strani 54, ki se glasijo: “Ameriški katoliški Slo- venci ne moremo biti odvisni od slovenske Cerkve”. Te besede so iztrgane iz celote odstavka in imajo same zase pomen, ki jim ga nisem imel namen dati. Resnica vas bo osvobodila! Zato navajam tu omenjeni odstavek v celoti. Tindemans.-Grozita pa ji dve veliki nevarnosti. Na eni strani obširna brezposelnost in inflacija, na drugi pa grozeči strah neprestanega kopičenja vojnega materiala na njenih mejah. Brezposelnost je res grozljiva, saj dosega po najnovejših poročilih v Tindemansovi Belgiji skoraj 13%, v Angliji 11.5%, za Francijo se govori, da je ravno brezposelnost povzročila vblivni poraz, ki ga je doživel Valery Giscard d’Estaing. Na celotnem ozemlju Skupnega trga znaša brezposelnost povprečno visoko številko 8.5 odstotkov delovne sile. Tindemans in z njim krščanski demokrati so prepričani, da more to situacijo mojstrovati uspešna in harmonična koordinacija med narodnimi vladami in vodstvom evropske skupnosti. V ta namen je treba poveriti skupne ustanove z novimi močmi na polju denar-stva in ekonomije. Prav tako se mora dati več moči evropskemu parlamentu, da se bo mogel bolje uveljavljati. Evropskemu svetu (council), zboru ministrov in komisiji se mora naložiti več medsebojnih stikov, sodelovanja in podpore pri uveljavljanju skupne politike in odločevanja, namesto sedanjih sporov v medsebojnih odnosih. Ko so Evropejci dosegli notranji mir, morajo najti pot in način za zagotovitev zunanje varnosti. Zavreči je treba resignacijo spričo totalitarne grožnje in pod praporom Atlantskega pakta (NATO) začeti živ-Ijensko važen dialog med članicami o skupni obrambi. Lepi in koristni načrti so to, vprašanje je le, če je zavest nujnosti evropske enotnosti tako močna, da jih bo mogoče izpeljati. Če bi jih ne bilo mogoče, je naš stari kontinent v nevarnosti, da ga tuje sile ugonobijo. „>>„ v J-vlil - < Gospodična Slovenskega dne, Mia Kučič, čita uradne razglase illinoiskega guvernerja in čikaške županje o slovenskem doprinosu državi in mestu ter o slavju 63-letnice slovenske neodvisnosti in 31-letnice slovenskih oddaj v srcu Amerike. Slavje se je pričelo, v pabito polni dvorani z ameriško in slovensko himno, katero sta pela Sonja Kučič in Tone Gombač. Množica je posebno navdušeno pozdravila naše najmlajše, ki so podali slovenske ljudske plese. Na desni je lanskoletna gdč. Vanda Gregorič ter predsednik prireditve, član gl. odbora KS K J dr. Ludvik Leskovar z ženo Corinne Leskovar ter hčerko Miriam in sinom Tončijem. K ozadju je kozolec in pohorski pašniki ter gozdovi. “Nekatere skupine se ozirajo v domovino in iščejo pomoči. O tem ne nameravam razmišljati, ugotoviti pa hočem samo to, da ameriški katoliški Slovenci ne moremo biti odvisni od slovenske Cerkve. Samo do gotove mere in v nekaterih zadevah nam je lahko vzor. Ni treba dokazovati, da Cerkev v Sloveniji ne uživa popolne svobode. Zato so naše odgovornosti v ZDA, kjer vlada popolna ver-ka svoboda in je Cerkev ločena od države, večje in drugačne, kot jih imajo duhovniki in verniki v Sloveniji. In kadar govorimo o Lemontu kot slovenskem središču, imamo v duhu pred seboj slovenske verske in kulturne vrednote, ki jih je slovenski človek gojil, ustvarjal in o-hranjal skozi dolga stoletja. Na kratko jih označimo za slovensko tradicijo. Katoliški ameriški Slovenci so tej tradiciji dali svoje izraze in svoje značilnosti. Upravičeno lahko govorimo o katoliški a-meriški slovenski dediščini. V čem obstoja v tem spisu, ne morem opisovati; temu so namenjeni posebno v zadnjih letih moji spisi v Ave Maria in Ameriški Domovini. Komunistična revolucija v Sloveniji je zavrgla slovensko tradicijo, ker je prepojena s krščanskimi verskimi vrednotami. V kolikor jih komunistična Slovenija ohranja, jih smatra , za zadeve, ki spadajo v zgodovinske arhive in muzeje. Katoliški Slovenci pa smo v slovensko tradicijo ukoreninjeni in iz nje zajemamo spodbude in duhovno hrano, ki je potrebna za rast in oblikovanje posameznikov in skupnosti.” P. Fortunat OFM -------o------ L. P* Praznovanje . Siefanskep im v Hicagu CHICAGO, 111. — Kar bom spodaj napisal o Slovenskem dnevu, moram takoj pripomniti, da sem vse to zvedel od drugih, ker mene zaradi poslovnih obveznosti ni bilo na tej prireditvi. Po mnenju nekaterih navzočih je praznovanje nadvse lepo uspelo. Vsa čast SARK-u (Slov.-ameriškemu radio klubu) in Slovenski radio uri, ki jo vedita dr. Ludvik in ga. Corinne Leskovar. Slednja dva s pomočjo ostalih članov kluba so organizirali ta res slovenski večer pri Sv. Štefanu v Chicagu. Dvorana se je napolnila že precej pred pričetkom programa in je res izglodalo, da je premajhna za tako veliko število ljudi. Bilo jih je menda okoli 700. Po uvodnem pozdravu predsednika SARK-a, dr. Leskovarja, sta Sonja Kučič in Toni Gombač zapela slovensko in ameriško himno. Nato je Marija Kučič prečitala proglas guvernerja Jima Thompsona in županje mesta Chicaga, ki proglašata ta dan kot Slovenski dan, tako za Illinois kot za Chicago. Ga. Corinne Leskovar je predstavila lanskoletno gospodično Slovenskega dne, gdč. Vando Gregorič. Sledila je točka naj mlajših plesalcev SARK-a. Mali Peter Gorenc je zapel “Sem fantič Slovenski rojaki in rojakinje v Chicagu in okolici! Naročite božične oglase v Ameriški Domovini preko g. LUDVIKA JELENCA 3743 S. Gunderson, Berwyn, Illinois 60402 Tel. 1 (312) 788-2998 z zelenega Staj er j a”. Celotna skupina pa je zaplesala. Tej točki je sledil nastop odraslih plesalcev SARK-a, ki so zaplesali “Lovske laži”, “Tere-zinko”, in “Gorenjski valček”.. % Temu je sledil nastop ansambla Glas Slovenije, pod vodstvom Janeza Arkota. Zapeli in zaigrali so “Triglav” (Slakova), “Sevška dolina” (narod.), “Grabljice” (Slakova), “Sedmra jezera” (Avsenikova), “Po dekle” (Slakova); ker na kraju ploskanja ni hotelo biti konca, so dodali še “Vrh planin” (Slakova). Mala Sonja Arko je nato vsakemu članu ansambla izročila nagelj. Naslednja točka je bila podelitev slovenskih odlikovanj. Letošnja slovenska odlikovanja so bila skupinska. Prejeli so jih sledeči: a) Učitelji Slovenske Slomškove šole: Andrej Remec, Ana Gaber, Jože Rus, Krista Arko, Nandi Puc, Anka Krivograd in Milena Šoukal; b) Voditelj zbora France Prešeren: prof. Frank Kubi-na; c) Voditelj zbora Slovenska pesem: rev. dr. Vendelin Špendov; č) Voditelj glasbene skupine Ansambel Glas Slovenije-Janez Arko; d) Voditeljici plesalcev SARK-a: ga. Corinne Leskovar in gdč. Magda Simrayh. Po koncu podelitve odlikovanj je g. Tone Gaber ml. predstavil plesalsko skupino Triglav iz Londona, Ont., Kanada. Zaplesali so več plesov, katere, mi ni znano: Solistka Marija Ahačič-Pol-lak je nato nastopila s sledečimi pesmimi: “Tam, kjer murke cvetu", “Moj rodm dom, moj rodni kraj”, tri svoje kompozicije: “Oh ta šmen-tana vaga”, “Zapoj mi ptičica pesmico” in “V Torontu”) nato “Žena naj bo doma”, i11 “Mav čez jezero”. Nadalje je zapela še venček narodnih in povabila vso dvorano k sodelovanju. Peter Gorenc ji je izročil šopek rdečih nageljnov. V zaključnem prizoru s° nastopili na odru vsi sodelujoči, plesalci, ansambel GL3 Slovenije in gosti. Ansambel je nato podal točko “Vinski sejem” (Slakova). Sledil jin1 je prizor “Gremo na Štajersko”, ki sta ga podala Magd& Simrayh v vlogi Prleške Micke in Tone Gaber ml. v vlogi Frančka. Dvorano sta spravila v smeh. Tone Arko Kalifornijski poročevalski kos Zakasnele čestitke ge. Dari Strmšek Lepo mi poje ta trnovski zvon, svet’ Janez je njegov patron ... Naj reče kdorkoli in kal hoče, tako lepega dela predmestja Ljubljane, kot je bi)0 Trnovo, ga je bilo težko naj' ti v bližnji okolici. Če si bil urhih nog, si 'glavnega poštnega urada Prešernovi ulici porabil sa* mo dobrih 20 minut hoje k1 že si bil izven hrupa v ^ j emu opojnega duha cvetk0’ sveže zelenjave in sadne£a drevja. fr Kamor te je zaneslo °k0” povsod si našel primerek prostor za počitek, pa naj sl bo ob obrežju reke L j ubij3' nice, na izhojenih stezak Gradaščice ali pa ob male111 Grabnu, najprijetnejši kop3' liški točki za mladino k3 tudi za starejše. Ni bilo Iil(r dernega življenja, bilo je v3° naravno Vezano z zdravje110 na duši in telesu. Ko sem čital zadnje por0" čilo našega dopisnika in J110' j ega prijatelja Franceta R°' zine, mi je padel v oči odst3' vek ob 70-letnici ge. Darl Strmšekove. Kar odneslo b00 je s stola! To je Kocjanova Dari. L3' ko smo jo klicali na trnov' s,kem koru, isto ime je bil° slišati v prosvetnem domu- V mojih pisanih besed3*1 stoji pred menoj, čujem uje'1 broneči alto, na odru skač0 vsa mladostna in razigra113 pri vaji za igro “Divji U' vee” ... Kako se človek ko vidi, da so še razvese ili' živi na^ nekdanji znanci in prija (Dalje na str. 3) .telj1’ ' Simon Kregar: Prosvetna ura pri Svetem Cirilu Praznik cvetočih češenj Nastop Slovenskega gledališča iz Toronta , • 1 Outright of “The Gift Outright”, ki jo jp napisal za to slavje. Kaj je ostalo od njegovega videnja “Augustan Age”? Zgodovina je zares žalostna. Dan po smrti Nehruja so našli na njegovi pisalni mizi knjigo Frostovih pesmi odprto ob pesmi Stopping by the Woods on a Snowy Day. The woods are lovely, dark and deep. But I have promises to keep, And miles to go before I -sleep, And miles to go before I sleep. Junaki, ki jih opisujeta Plutarh ali pa Carlyle, hodijo od začetka njihovega bivanja na njunih odrih s senco smrti za seboj — tako piše Churchill o svojem kralju. Zgodovina je pač zgodovina obsojenih junakov, suhe stvarnosti se radi ogibamo in' zagrinjamo preteklost v meglico prividov. Prevajalec Takedo Izumije-ve drame Praznik cvetočih češenj Klabund — prevedel jo je in pripravil v nemščini — je prevajal pesmi “Daljnega vzhoda” — danes ta beseda ne pomeni kaj prida, odvisnosti so jo odrinile v pozabo, privabi nam kvečjemu nasmešek ob spominih na likanje v šolskih klopeh. Študentje smo se srečavali z njimi v nemških prevodih. Mislim, da je bila povrhu leta 1933 prva velika razstava japonskih in kitajskih svilenih . svitkov v Evropi — na Dunaju. Drugačen svet, človek se v Vseenem izgubi. V Evropi je bil vedno v ospredju človek, še več, v središču, še več, pravzaprav razlog za bivanje vsega. V onih podobah na svilo pa je enakovreden vodi in kamnu, roži, živali, uklenjen ni niti v čas in niti v meje obzorja, ki jih ni videti. Od vsega mi je ostala v spominu pesem Tao Te Chin-ga, v slovenskem prevodu nekako takole: Tiha je dolina. V njeni duši smrti ni. Za lepo slovensko božično darilo va?n nudimo novo knjigo di, A. Mala: SLOVENEC V SLUŽBI FBI V tej izvirni, izredni in novi knjigi znanega slovensko-ameriškega pisatelja dr. Andreja Kobala vam predstavljamo tudi izvirne in zanimive ter resnične povesti iz življenja ameriških Slovencev. Knjigo dobite za 5 dolarjev pri poverjeniku ali po pošti za 7 dolarjev. Kdor bi želel izredno zanimivo ZBIRKO KNJIG za leto 1982, ki jih izdaja GMD (Goriška Mohorjeva družba), lahko naroči celotno zbirko in tako postane član GMD. S svojim plemenitim dejanjem bo podrl svobodni slovenski zamejski tisk in našo dejavnost na Primorskem. Celotna zbirka obsega: — KOLEDAR 1982 (Zbornik o življenju in delu primorskih Slovencev) — Andrej Kobal: SLOVENEC V SLUŽBI F.B.I. — Bruna Pertot: DOKLER MARELICE ZORIJO (knjiga o rastlinah) — 7. snopič PRIMORSKEGA SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA Celotno zbirko dobite za 17 dolarjev; za pošto dodajte 2 dolarja. Naročajte pri poverjeniku ali direktno na naslov: GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Riva Piazzutta, 18 34170 GORIZIA-GORICA, Italija V Clevelandu sprejemajo naročila v Slovenski pisarni, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103, tel. 1 (216) 881-9617. Kot izredno in lepo darilo znancu, prijatelju, sorodniku ali sebi lahko naročite tudi dve knjigi dr. Andreja Kobala: Svetovni popotnik pripoveduje (I. in II.). Naročite takoj, ker jih imamo le še malo na zalogi! Cena za obe knjigi je 8 dolarjev, s ppštnino pa 10 dolarjev. Pohitite! Pred tridesetimi leti smo v Trstu v enem letu — ali še manj — igrali Stare grehe in Praznik cvetočih češenj. V veliki dvorani Zavezniške vojaške uprave, pred tisoč petsto gledalci. V tisti tržaški pomladi — in naši pomladi — je peščica slovenstvu preda-n.h ljudi ustvarila narodni preporod iz napol ugasle žerjavice dvajsetletnega molka. V neki meri Ilirija oživljena. V neki meri — in kje so ti- sti časi! Mi smo začeli trikrat živeti: v domovini, v Trstu in v Ameriki. Razteplo nas je tako zelo, da so le maloštevilni ostali ves ta čas v soseski, ki jim je draga. Danes podoživljam tisti čas med rdečim in rumenim listjem zgodnje jeseni — in jesen je -primeren čas. That Time of Year: That time of year thou mayst in me behold When yellow leaves, or none, or few, do hang ... In me thou see’st the glowing of such fire That on the ashes of his youth doth lie, As the death-bed whereon it must expire Consumed with that which it. was nourish’d by. This thou perceiv’st, which makes thy love more strong. To love that well which thou must leave ere long. Pred tedni sem bral v razgovoru med francoskim mislecem in ameriškim novinarjem, da je zgodovina žalostna. Praznik cvetočih češenj je žalostna zgodba, ki pa ima resnične korenine v japonskem izročilu in v japonski umetnosti odra. Ob koncu igre se usuje z dreves zadnje cvetje, pravzaprav slutnja jeseni v pozni pomladi. “Praznik” je tudi pesem v nevezani besedi. Vemo, da so japonski knezi pisali v vezani besedi. To je bil del omike in to je zahteval plemiški stan. In danes? Je morda drugače? Robert Frost je ob ustoličenju prebral svojo pesem Gift Ime ji je Temna žena. Temna žena so namreč vrata v globine nebes in zemlje. Če jo prikleneš k sebi zlahka, kot drsi svileno predivo med prsti, postane neizčrpna. K sebi jo lahko vzame le tisti, ki jo vzame k sebi zlahka. Pa tudi modema japonska je očarljiva. Na primer uvod v pesem Tsugoe Anda Sporočilo mrtvega: Hirošima, 6. avgusta 1945 ob četrt na devet zjutraj. Prva atomska bomba, ki jo je vrgel človek, je za vtisnila v granit svoj pečat: sence moža, ki je počival na skali. Takrat, pred tridesetimi leti. “Stari grehi” v Trstu in letos, 10. oktobra, pri Svetem Križu v Fairfieldu. — Trije “grešniki” v zmoti mislijo, da so očetje istega dekleta, po premetenem načrtu nj ene matere. Po dolgi vrsti zaplet-Ijajev in zmešnjav se vse lepo uredi. — V Trstu je vodil igro Vlado Kralj, bil je tudi eden izmed “grešnikov” — zdaj živi v Milwaukeeju, kjer ureja slovensko radijsko uro; drugi “grešnik” je bil dr. Bogdan Drnovšek — uradnik Pan American Airways, zdaj živi v New Yorku; tretji “grešnik” sem bil jaz. Vlado Kralj me je oblekel v častnika avstro-ogrske armade. Takrat, v Trstu, je Avstrija še pomenila neko starodavno varnost — čas marsikaj odpusti. S podobami cesarja s sivo in tako značilno brado smo otroci dražili stare ljudi, ki niso hoteli verjeti, da še je čas premaknil. Niso uporabljali takih besed, s svojimi so ponavljali, da je bil tisti čas vodoraven, da nisi niti zdrknil v negotovost, niti nisi lovil sape, ko si šel navkreber, in ko si dosegel vrh, si rekel: saj sem vedel, kaj je za hribom. Tudi to je minilo. Utripa še z redkimi, ki so neposredno ali pa posredno doživljali tisti čas. Ko bodo spominjajoči se pomrli, bo ostala le zgodovina. Ta pa je lahko v mavec vlito živo telo. Praznik cvetočih češenj je pred tridesetimi leti v Trstu pripravil Vilko Čeku ta. V New Yorku, 11. oktobra letos, je tudi vodil on. — Trije starci, trije modri, gredo na sveto goro Fudžijama. V bližini gore skrivajo v šoli mladeniča, sina ubitega mikada in rojenega za prestol. Ime mu je K wan. Ko ga tiran, morivec njegovega očeta, odkrije, pošlje biriče, da ga usmrtijo. Zanj se prostovoljno žrtvuje deklica Kotaro. Enodnevna ljubezen. Ko Kwan odkrije resnico, se usmrti. Prav v začetku igre sliši eden izmed modrih ime Kwan. Zdrzne se, v podzavesti se mu razkrije žalostna zgodba, na vse pa se zgrne težka slutnja, ki se dvigne šele ob koncu žalostne zgodbe, kot jutranje meglice v dolini Tao Te Chin-ga. — V Trstu je bil Kwan Ludvik Klakočer, prevajalec Axel Munthejevega San Michele, ustanovitelj pevskega zbora Škrjanček, pozneje u-rednik glasbenega oddelka tržaškega radija — zdaj živi v Avstraliji; Kotaro je bila Krasulja Suhadolec — še zdaj igra pri tržaškem radiju. Iz pogovora z Vilkom Če-kuto posnemam: za tako odrsko delo, ki je do mere pesem v nevezani besedi, je potrebno 25 do 40 vaj. Igralci, ki živijo v angleško govorečem svetu, le počasi dojemajo besede, ki odkrivajo globine doživljanja. To pa je potrebno za resnično vživljanje, torej tolmačenje dejanja. Za bralne vaje največkrat narišem oder, včasih napravim model. Igralcem razložim, kje vstopijo in kako se gibljejo na deskah. Razumljivo je, da je Kanadski rojaki - pozor! Za naročitev BOŽIČNEGA OGLASA v Ameriški Domovini se obrnite na: SLO-CAN CENTER “Slovenska pisarna” 618 Manning Ave. Toronto, Ontario M6G 2V9, Canada Tel. 531-8475 od premikov na odru odvisna graditev skupin in seveda pravih odmorov v govorjeni besedi. Glavna skušnja na odru je po tej poti dobro pripravljena. Igralci se hitro privadijo na manjši oder. Oder v dvorani sv. Cirila je majhen v primeri s torontskim, pa vendar ostanejo razmerja ista. Prav pride tudi, da imamo s seboj vse potrebne naprave za oder, za ozvočenje, v tem primeru za glasbeno o-zadje in osvetljavo. Razumljivo je, da Praznik ni lahka veseloigra, ki jo razume tudi tisti, ki komaj slovensko govori. Obisk ni številen, povprečje je nekako sto gledalcev. V New Yorku smo povprečje malce presegli. Razodel pa bom, da tako tihe in pazljive dvorane nismo vajeni. Igrati v takem prostoru se zares splača. Ni treba posebej razlagati, da raven Slovenskega gledališča v Torontu ne more postati raven široke slovenske etnične skupnosti v Ameriki., Šestindvajset let Čekutove skupine, izbira iger, podajanje, predvsem pa žlahten jezik, vse to je naša slovenska izrednost. To je tudi večkulturnost, ki nam je potrebna, predvsem v Združenih državah. Z drugo besedo, ponosni smo, da kaj takega zmoremo. Slovensko gledališče v Torontu je vzporedno takim dosežkom, kot so na primer akademije, ustanove za raziskovanje naših preteklosti, muzeji našega ustvarjanja in naših dosežkov. ‘Naših’, to so skupnosti ameriškega mozaika. Igre Slovenskega gledališča bi bilo vredno vrezati v plošče. Ali jih imamo vsaj na traku? V glavnih vlogah so bili: Genzo, vaški učitelj — Andrej Stražar; Tonani, njegova žena — Nevenka Staj an; tiranov kancler in vazal sta bila Janez Mesec in Vilko Čeku-ta; Kvan — Janez Križan; Kotaro — Mirjam Čeku ta; njena mati — Helena Stražar; učenci — Roman Mesec, Betty Dolinar in 'Ema Dolinar; starci-modri — Mark Mesec, Slavko Bajec in Vilko Čekuta. Igro je vodil Vilko Čekuta. Obleke je pripravila Milena Čekuta. Oder, zvok in csvetljenje — Vilko Čekuta. Tone Babnik je za gostovanje podaljšal oder in ga olepšal z novimi zavesami in preobleko. Zdravko Kalan se je Slo-. venskemu gledališču, ki nas je to pot že petič obiskalo, lepo zahvalil za izreden dan. Mladim igralcem bo ostal Praznik ne le lep slovenski spomin, potrdil jih bo v zavesti, da je v naših prostranih deželah, ki se ponašajo z vsemi mogočimi odri in gostovanji, mogoče ustvariti slovenski oder in da se ob vsem, kar se nam ponuja, predvsem po televiziji, življenje ob takem odru splača. Taki napori posredujejo slutnjo nekih vrednot, ki bo morda postala vzmet za globlje zanimanje za jezik in - omiko drugih (Stevenson v Chcagu: Žal mi je družbe, ki je prilepljena na televizijo.) Dan na dan poslušamo pridige: Saj je vendar prepozno, slovensko delo se ne splača, kar se pa naših arhivov tiče, pa kar na ameriške univerze z njimi! Jaz se s tem ne strinjam. Mislim, da je žalostno: ustvarili smo lepe stvari, ohraniti pa jih ne znamo. Meni ni popolnoma jasno, kam spadajo recimo prve izdaje Prešerna, Cankarja, Finžgar jeva pisma, Sardenkova pisma, domala dva ducata umetnin, ki jih imam v svoji zbirki, in vse je bilo ustvarjeno v domovini: ali v domovino ali pa na kakšen ameriški ali pa kanadski institut. Prav gotovo pa bi vse dal takima ustanovama kot sta na primer Ukrajinski institut Amerike ali pa Poljska akademija, oboje v New Yorku, če bi mi kaj takega imeli. Na tako ustanovo bi tudi spadali zvočni in vi-deo-trakovi Slovenskega gledališča iz Toronta. Kalifornijski poročevalski koš (Nadaljevanje z 2. strani) kateri so nadaljevali svojo življenjsko pot, katero so si že v mlgdpsti izbrali. “Trnovčani” smo bili ponosni na vse, kar smo sami zgradili, pa naj si bo cerkveni pevski zbor ali prosvetni dom, kateri je nudil pošteno izobrazbo in dovolj zabave in veselj a. Odraščali smo močni v veri in hodili po poti resnice. Brez Dari in njene sestrice ni bilo petja, prav' tako ne prosvetne prireditve. Trpka usoda nas je razmetavala po svetu, Ameriška Domovina pa nas od časa do časa veže v pisani besedi. Draga gospa Strmškova, ko se danes pridružujem čestitkam, naj pred koncem napišem še stavek: “Kdor ni poznal čislane in globoko spoštovane Kocjanove družine iz Trnovega, ta prav gotovo ni bil še v Trnovem .. .” Dari, naj ostanem pri istem kot sem Te klical na koru: “Naj Ti ljubi Bog, pričenši s Tvojim 70-letnim jubilejem, vodi v dolgo življenjsko pot z zdravjem, srečo, v veselju in družinskem miru! Po dolgih štiridesetih letih zastanka po krvavi domači revoluciji sem imel priliko napisati ta članek. Srečna družina, komur streže Kocjanova Dari! Bog Te živi še na mnoga leta! Maks Piano Concerto — Koncert za klavir Novo glasbeno delo mojega sina Maksa ml., točasnega glasbenega inštruktorja na Delta College v Stocktonu, bo izvajano na koncertu danes, 17. novembra, v novi, veliki glasbeni dvorani istega inštituta, v dobrobit “Eric Hitt Memorial Scholarship Fund”. Klavirsko koncertno kompozicijo bo izvajal inštruktor glasbenega konservatorija P a c i f iške univerze dr. Dollarhie. Imenovani je Belo poznan v muzikalnem svetu kot poklicni klavirski-virtuoz. Od časa, ko je dobila naša Kalifornijska država svojo neodvisnost, pa so vštevši današnjega dne, je Maks prvi skladatelj ne samo kot Slovenec, pač pa tudi prvi po številu, kateri je napisal “koncert za klavir” v tem predelu države. V . njegova dela spadajo zborovske kompozicije, kompozicije za glasbo v splošnem, komorno glasbo, kompozicije za solo-speve, balet in orkestre, v zadnjem času pa je tudi filmska industrija uporabila njegova originalna pisana dela. Navedel bom nekaj inštitutov, kateri uporabljajo originalne kompozicije: Hay ward-ska državna univerza, Juil-liard šola za poklicno glasbo, San Francisco univerza, Konservatorij domače univerze, prav tako berlinska univerza (v Nemčiji). Sledeče radijske postaje so prenašale njegove kompozicije, predvajane po zborih ali inštrumen-talno: Radio postaji KUOP in KPFA ter radio oddaje mesta Berkeley v Kaliforniji, prav tako pa mestne domače postaje in televizijski program postaje št. 13 v lanskem božičnem programu. Njegovo naslednje delo bo napisano za “libretto”, katerega pripravlja poklicni pisatelj in inštruktor Delta College Richard Dokey po noveli “Two Beer Sun”. Sin ima še vedno v načrtu, da bo v bodoče obiskal rodno zemljo svojih staršev — Slovenijo — in se istočasno v nedoločenem času izpopolnil v slovenski narodni in umetni glasbi. Maks Simončič Tretjina gospodinjstev deležna zveznih podpor Podatki ljudskega štetja kažejo, da je bilo lani 27 od 79 milijonov gospodinjstev v ZDA deležno ugodnosti zvezne vlade v okviru socialnega skrbstva, ko je uradno pod ravnijo revščine le skupno 9.5 milijonov gospodinjstev. Uradno so “revni” posamezniki, ki imajo pod $3,689 dohodkov na leto, družina s 7 člani pa, če so njeni letni dohodki izpod $12,280. " faai Penicilin velja za prvi antibiotik Angleški bakteriolog Alexander Fleming je v letih 1928 in 1929 odkril penicilin, prvi antibiotik. Skupaj z biokemikom Ernestom Borisom Chai-nom in Howardom Walter jem Floreyem, je Fleming leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za medicino. Fleming, ki je bil rojen 1831. leta, je umrl pred 26 leti. ISKRICE Ali veste, kaj je dolžnost? To, kar zahtevamo od drugih. , —Dumas, sin * Prvo plačilo za izpolnjeno dolžnost je, da si jo opravil. —Albert I. MALI OGLASI AVTO NAPRODAJ T C 3 - Flaming Horizon, 1981 letnik. Nekaj več kot 1000 milj. 731-9425 HIŠA NAPRODAJ 18791 Meredith Ave. 3 spalnice. 531-5198. Firewood naprodaj Dober '1 rewood”, čisto suh, dostavljen. Cena: $45 za “face cord”. Kličite 481-4649 od 9. dop. do 11. zv. (114-116) ROOMS FOR RENT 5 rooms & bath. St. Vitus area. Call: 88L1393 or 888-2765 (X) DENTAL RECEPTIONIST & SECRETARY NEEDED Knowledge of Slovenian or Croatian language would be advantageous. Send resume care of American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleve., Ohio 44103, Box 123. (X) HIŠA NAPRODAJ 889 E. 75 St. Kličite 881-7211 (114-115) HIŠA NAPRODAJ 6-sobna enodružinska z garažo za 1!4 avta, v collin-woodski okolici. Kličite 481-0509 med 6. in 8. uro zvečer. (114-117) House for Rent Carl Ave. 5 rooms down. 2 bedrooms. Newly remodeled, carpeting thru out. Appliances inc. $170. 1 month security dep. 585-2498. (X) FOR SALE Large brick bungalow. Attached garage. 2 bedrooms. Unfinished up. Large country kitchen. Divided basement. Enclosed porch. Quality construction. Lot 60 x 100. E. 197 & Chickasaw. Must be sold. Asking $59,900. Call 531-7595 all day or 951-8992 eves. (X) FOR SALE BY OWNER Assumable family starter. Updated Colonial. 3 bedr., alum, sided, basement, partial 3rd. Grovewood area, $36,900. Call 692-2027. (110-115) EUCLID — BY OWNER Master bungalow. 247 E. 206 St. 3 bedrooms, baths. Excellent condition. $57,000 firm. $20,000 down. , Owner will finance, 3 jmars at 12%. Call 486-1395 ’• * (113-116) HELP WANTED Automatics or Brown & Sharpe set-up and Operate Company paid hospital, dental care, pension plan, disability and life insurance. Minimum 6 years experience in close tolerance work. Interview by appt. only. COMMERCIAL SCREW PRODUCTS 30520 Lakeland Blvd. Willowick 44094 ( 944-8200 (114,115) Resident CUSTODIAL COUPLE Ideal situation for healthy retired persons. Nice 1 bedroom aptm. including utilities, plus salary, in suburban neighborhood. Please call Mr. Millar days 464-9150 evenings & Sunday 731-4223 * 1 HOUSE FOR SALE Euclid, off Lakeshore. 7 room English Tudor. 3 bedrooms. 1 >/2 baths. 2 car garage. Near school, churches, shopping and bus. Bv owner 261-6554. (114-117) Gospodinjo iščejo Žensko iščejo za popolno oskrbo starejše upokojenke, priklenjene na vozičku. 5 dni na teden, od 9. dop. do 4. pop. Za pojasnilo, kličite 361-4976 po 7. zv. (T-X) g Vse rojake vabimo, da voščijo g vesele božične praznike | g svojim prijateljem in znancem | potom božičnega oglasa | v Ameriški Domovini, | t Uprava lista sprejema naročila za | praznična voščila do najkasneje petka, 18. dec. | Kličite čimpreje tel. (216) 431-0628 ali pišite na: | AMERIŠKA DOMOVINA g 6117 St. Clair Ave. | Cleveland, Ohio 44103 | § KOLEDAR društvenih prireditev loo Rd. Za ples bo igral Alpski sekstet. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 1.30 pop. MAREC 13. — Slovensko-ameriškl Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet. 27. — Pevski zbor Glasbena Matiea priredi večerjo in koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. ANDREJ KOBAL: NOVEMBER 22. Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Ave. 29. — Ženski pevski zbor “Dawn” Slovenske ženske zveze priredi koncert ob 4. : pop. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. DECEMBER 6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 6,—Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi miklavževanje. 31. — Frank Sterle priredi silvestrovanje v svojem gostišču Slovenian Country House na E. 55 cesti. Gostujejo Veseli Planšarji iz Ljubljane. 31. _ Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra ansambel “Jasmin”. 31. — Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. priredi silvestrovanje. Večerja od 8. do 9. zvečer, ples od 9. . zv. do 1. zj. Igra Kuharjev orkester. t - .... JANUAR 1. — Franjt Sterle sponzorira koncert v SND na St. Clair Ave., na katerem nastopajo Veseli Planšarji iz Ljubljane. 9. — Slovenski športni klub priredi vsakoletni zimski ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16, _ Slovenski folklorni in- stitut Amerike priredi svoj prvi celovečerni nastop iz slovenske folklorne zakladnice. Nastop bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, začetek ob 7.30 zv. Glasba—Veseli Sloven- q ci, po sporedu zabava s ^ 'plesom. 23. — Odbor Slovenske pri- Q .stave priredi svojo tradicionalno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem do-mu na St. Clair Ave. [O SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE 27. — Pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 17. — Tabor DSPB Cleveland priredi pomladni “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci. 25. — Pevski zbor Planina (Maple Hts.) priredi pomladanski koncert ob 4. uri pop. v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. Po koncertu ples. MAJ 1. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pričetek ob 7.30 zvečer. 9. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 16. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. — priredi Mate-rinški dan v parku. 31. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku. JUNIJ 20. — Tabor DSPB Cleveland Ko sva vstopila, je Zidarjeva žena prijazno pozdravila in se oproščala: “Vse imam še dordi, nisem še nič pokimala.” (Dordi od besede dirty, poklinala od besede dean-up, to je: umazano in počistila). Ta in druga tej enaka v slovenščini je torej vodila pouk slovenskega jezika. Povsod sem bil zelo lepo sprejet, a v Chisholmu sem naletel na precejšnjo kritiko. Bil je moj zadnji nastop v Železnem okrožju (Iron Range). Dvorana je bila napolnjena. Med obrazi sem spoznal posameznike, ki so me že poslušali v Hibbingu. Vse je šlo lepo in gladko, tudi z odgovori, a pred zaključkom je nastalo godrnjanje. Dvignil se je postaven mož in tajnik mu je dal dovoljenje, da govori. “Jaz sem bil na tvojem predavanju v Viržiniji in se- m*t*t»******»***»»»*»» •***•**•*• poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo. 20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku. JULIJ 18, — Misijonska Znamkarska Akcija ima svoj piknik na Slovenski pristavi. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku. AVGUST 22. — S.K.D. Triglav, waukee, Wis. priredi drugi piknik v parku. SEPTEMBER 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop. OKTOBER 3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku. 16. — Tabor DSPB Cleveland priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci. 31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. DECEMBER 19. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. FEBRUAR o Mu-n maš- IJ P 20. — St. Clair Rifle and Hunting Club priredi “lovsko večerjo” v Slovenskem delavskem domu na Water- 13. — S.K.D. Triglav, waukee, Wis. priredi karado. Complete home remodeling and repairs. Best possible price on all your home needs. Call today and save 861-8613 or 351-3754 daj tu. Nimam pritožbe čez to, kar si govoril, in nobenih vprašanj. Protestiram pa proti temu, kar nam prinaša ‘Prosveta’ To!” je zavpil. V zrak je dvignil časopis in se obračal tako, da je lahko videla vsa dvorana. “To gnusno sramoto, ki nam jo pošilja jednota.” Na prvi strani ‘Prosvete’ je zavzemala štiri kolone risba dveh ogabnih kač z odprtimi žreli, zevajočimi na ameriškega delavca. Kači sta predstavljali republikansko in demokratsko stranko. “Kako se uprava ‘Prosvete’ drzne nas sramotiti pred Amerikanci s pošiljanjem po pošti, tako da vsak lahko vidi in sodi, h kakšni organizaciji pripadamo. Ti povej tistim socialistom v Chicagu, da protestiram, da vsi protestiramo.” In vsi so protestirali. Eden je govoril proti uredniškim člankom, drugi proti ateistični propagandi. Vsi so rekli, da so člani že toliko in toliko let in da organizacija mora biti, kot je bila ob ustanovitvi,'ko so se vpisali. “Jednota,” je eden zaokrožil proteste, “je podporna bratska organizacija. To določa njena ustava, pod katero ji država daje pravico za obstoj. Mi nismo politična stranka nobene barve in če M bili, bi si stranko sami izbrali brez socialističnih voditeljev.” Brez odgovorov, ki so mi bili na jeziku, je tajnik zaključil zborovanje. Rekel pa sem h koncu, da sem dobro razumel vse opombe in bom njih željo razložil urednikom in odboru jednote. To sem rade volje storil. Politični spor Spor, zaradi katerega sem se odtujil od rojakov okoli jednote (SNPJ), “Prosvete” in Jugoslovanske socialistične zveze, ni bil v nobenem o-ziru oseben. Jože Zavertnik ni bil, kot sem ga opisal, ni-kak ideal, da bi mu sledil in ga posnemal v njegovih pretiranih proletarskih nazorih, a bil je dober sosed na farmi. Večer za večerom je'pri meni z drugim sosedom, Ljubljančanom Košakom, pri kozarcu domačega vina, obujal spomine na Ljubljano. Ni bila ravno druščina zame, ki sem bil mlajšega pokolenja, a modrovala sta v moj prid. Zjutraj sva dnevno jemala isti lokalni vlak, da sva bila ob osmi uri v službi; ob petih popoldne na povratku domov pa je bil vesel, kadarkoli sem ga spremljal. “Vsaj danes ti ni treba v tisto tvojo šolo,” je včasih zadovoljno dejal. Bil je tiste vrste človek, ki vedno pogreša druščino. Tudi kadar se je zamislil in mu ni bilo za razgovor, je rekel, da ima rad koga poleg sebe. “Razgovor je lahko zelo dolgočasen,” mi je rekel, “a druščina je človeku vseeno potrebno, tudi če je molčeča.” (Ne nadaljnja) Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo na S slovenski list Ameriško Domovino! Podpirajte slovenske trgovce! Frijaters Pharmacy St. Clair Ave. & E. (»E St. 361 1212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. HEIGHTS POULTRY S QATERiHS 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser-dce) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolt.o odgovornost. Na razpolag' v*eh vrst perutnina. Se priporočam*,: MGY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3 7733 — na domu MO 2-2913 Za zanesljivosi in stvarnost cen pri “kupovanjii” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Gfair Ave. tel. 881-2388 I I 1 I I A A i I A A A I GRDIK0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 t^ttr*******^*^**^************^******^******-^*^********** ********** yy-'d uu- ■‘U'- MBLLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156tb St. KE 1-9411 •fc Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi * Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. £ Partemd prostor. Zračevalni sistem. 24 croa ambulančna poslu ga In aparat ta vdihavanje kisika. VELIM RAZPRODAJA PARCEL! SOSEŠČINA APPLE CREEK Lep razgled na Metropolitan Park v t.i. škotskih brdih Izberite med 15 parcelami z vsemi storitvami od $$3,980 Tudi 2 vzorca hiše Nobena resna ponudba odklonjena. 2*4 kopalnice, 4 spalnice, centralne hladilne naprave, vsi pripomočki vgrajeni. $ s i ji % X s X * *