dnevnik SOBOTA, 5. DECEMBRA 2015 št. 284 (21.521) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - DL 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^ft orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec dežela - Na 4. strani Največ tujcev prebiva v Tržiču Statistični podatki FJK trst - Na 6. strani Kmalu dovoljenje AIA za železarno Zaključila se je servisna konferenca gorica - Na 14. strani Technoarea se bo selila Iščejo drugo lokacijo v goriški občini bruselj - Sporazum za večji nadzor letalskih potnikov Meje ostajajo odprte trst - Na sinočnji zelo uspešni dražbi Večino slik kupili slovenski zbiratelji *T VjT v^v/- Urnik: od torka do sobote: 9.15 - 15.30 ZIMSKA AKCIJA POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH DO 50% Boiftuuo - rta, Ttyu/ tel. 040 228092 BRUSELJ - Notranje med državami Evropske unije ostajajo za sedaj še odprte. Tako lahko strnemo usmeritev, ki je izstopala na včerajšnji seji notranjih ministrov EU. Možnost uvedbe nadzora na notranjih mejah v schengnu sicer obstaja, a le v primeru resnih težav na zunanji meji ob izteku sedanjih ukrepov, ki zapadejo marca 2016. Članice schengenskega prostora, v katerem sedaj ni sistematičnega preverjanja potnih listin, lahko nadzor na notranjih mejah začasno uvedejo v treh primerih - za največ dva meseca, za največ šest mesecev in v skrajnem primeru za največ dve leti. Notranji ministri pa so včeraj končno dosegli sporazum o evropskem sistemu uporabe podatkov o letalskih potnikih (PNR), s katerim naj bi okrepili boj proti terorizmu. Na 2. strani podnebje V Parizu je vprašanje politične volje opčine - Obelisco, Daneu, Valeria ■ V V • I • Iščejo se kupci za tri openske hotele travel Tel. +39 040 637025 info@ventustravel.it PfOfe^)" ^ ^ Via San Lazzaro, 13 Trst TERME LAŠKO od 17. do 20.12.2015 (3 noči /4 dni): i 260 EVRPV) na osebo s transferjem iz Trsta ali Opčin; i 206 evrov) na osebo brez transferja. ZADNJA MESTA BERLIN za MLADE po DUŠI od 22.4. do 25.4.2016 (3 noči /4 dni), LETALO NORVEŠKA PRAVLJICA iz OSLA do BERGENA Za ^ ^^ prek FJORDOV od 1.6. do 7.7.2016 (6 noči /7 dni), LETALO dece0!!!!!^^^?!^!^ m minimalno akontacijo. Posoii in wama v asendii- Potovanja po meri, ture, križarjenja, počitnice na morju: japonska, malezija, kitajska, indija, šrilanka, indonezija, južna amerika, vsi karibski otoki... TAJSKA od 17.3. do 30.3.2016 iz Benetk (12 noči / 14dni) Bangkok + Phuket i 1. 565 EVROV ) na osebo praznik otrok Miklavž prihaja TRST, GORICA - Po enem letu se te dni MiIklavž vrača tudi v naše kraje. Včeraj je v Lo-njerju obiskal otroke tamkajšnjega vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole s Katinare(na sliki Fotodamj@n), ter jih bogato nagradil. Danes in jutri bodo po kulturnih društvih tako na Tržaškem kot na Goriškem priredili še številna miklavževanja, ponekod pa že vabijo Miklavževi sejmi. Trst: predstavili letošnji božični sejem Na 9. strani Prihranke gostov bara je vlagal na borzi Na 14. strani V Gorici se začenja Andrejev sejem Na 15. strani Gorica: Netočnosti v razpisu za primarija Na 16. strani Odbojka: V Bassanu poraz Sloge Tabor Na 21. strani 9771124666007 2 Sobota, 5. decembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / bruselj - Sklepi notranjih ministrov Meje v EU ostajajo odprte Večji nadzor letalskih potnikov Notranji ministri EU so se dogovorili o novem sistemu uporabe in izmenjave podatkov o letalskih potnikih foto bonawentura ukrepi eu Kaj pomeni oznaka PNR BRUSELJ - PNR (passenger name record) so podatki, ki jih letalski prevozniki shranijo ob nakupu vozovnice, na primer ime, naslov in telefonska številka potnika, datum in končni cilj potovanja, način plačila, številka kreditne kartice in podatki o prtljagi. Evropski parlament je dolga leta zaviral dogovor zaradi pomislekov o nezadostni zaščiti zasebnosti, a je nato po januarskih terorističnih napadih v Parizu na satirični tednik Charlie Hebdo obljubil, da si bo prizadeval za kompromis do konca leta. BRUSELJ - Meje med državami Evropske unije ostajajo za sedaj še odprte. Tako lahko strnemo usmeritev, ki je izstopala na včerajšnji seji notranjih ministrov EU. Možnost uvedbe nadzora na notranjih mejah v schengnu sicer obstaja, a le v primeru resnih težav na zunanji meji ob izteku sedanjih ukrepov, ki zapadejo marca 2016. Članice schengenskega prostora, v katerem ni sistematičnega preverjanja potnih listin, lahko nadzor na notranjih mejah začasno uvedejo v treh primerih - za največ dva meseca, za največ šest mesecev in v skrajnem primeru za največ dve leti. O tem skrajnem ukrepu naj bi bili včeraj razpravljali notranji ministri. Pred zasedanjem se je omenjalo, da bi lahko pozvali k preučitvi možnosti uvedbe tega ukrepa, zlasti kot politični pritisk na Grčijo, naj resno ukrepa za obvladovanje migracijskega to-ka.EU je jasno povedala, da od Grčije pričakuje napredek pri delovanju pokol v zda Terorista prisegla zvestobo IS LOS ANGELES - 27-letna Pakistanka Tashfeen Malik, ki je v sredo skupaj s svojim ameriškim možem Sydom Rizwanom Faroo-kom v San Bernardinu pobila 14 ljudi, je na internetu prisegla zvestobo Islamski državi (IS) oziroma njenemu šefu Abu Bakru al Bag-dadiju. Neimenovani policijski viri, ki jih uradno doslej še ni nihče potrdil, so televizijam in drugim medijem povedali, da je Malikova na Facebooku podala izjavo o prisegi tik pred sredinim pokolom ali cel v času pokola. Malikova je državljanka Pakistana, ki si jo je v ZDA rojeni higienski inšpektor Farook, prav tako pakistanskega rodu, letos pripeljal iz Pakistana in jo poročil. Preiskovalci sicer dvomijo, da sta bila ubijalca direktno povezana z IS, temveč naj bi delovala samostojno. (STA) območij za obravnavo prebežnikov, hotspotov, poziv k uporabi enot za hitro posredovanje evropske agencije za zunanje meje Frontex (Rabit) ter poziv k materialni pomoči iz mehanizma za civilno zaščito. Ministri so razpravljali o omejitvi sedanjih ukrepov za začasno uvedbo nadzora na notranjih mejah na šest mesecev in se strinjali, da bo v primeru resnih težav na zunanji meji potreben evropski okvir za podaljšanje ukrepa, kar je mogoče v okviru 26. člena schengenskega zakonika. Notranji ministri pa so včeraj v Bruslju po petih letih pogajanj končno dosegli dogovor o evropskem sistemu uporabe podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki naj bi pomembno prispeval k učinkovitejšemu boju proti terorizmu. Sedaj ga mora potrditi še Evropski parlament, kar pa naj bi bila le še formalnost.Pogajalci članic, parlamenta in Evropske komisije so namreč večino podrobnosti o uporabi podatkov o letalskih potnikih za preprečevanje, prepoznavanje, preiskavo in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj uskladili na predhodnih pogajanjih v okviru trialoga. Stališča, ki so jih potrdili notranji ministri, naj bi bila za parlament sprejemljiva. To je potrdil tudi glavni pogajalec parlamenta Timothy Kirk-hope, ki je izrazil zadovoljstvo, da so članice sprejele njegove predloge, in poudaril, da se ne sme več čakati z vzpostavitvijo tega sistema. »To je dober dogovor, ki bo zagotovil učinkovito orodje v boju proti terorizmu in resnemu kriminalu,« je poudaril Kirkho-pe in dejal, da bo evropskim poslancem priporočil, naj dogovor sprejmejo. Parlament načrtuje glasovanje o evropskem PNR v začetku prihodnjega leta. Članice naj bi imela nato dve leti časa, da direktivo prenesejo v nacionalno zakonodajo. A italijanski notranji minister Angelino Alfano je napovedal, da bo dogovor dokončno zapečaten sredi decembra. »Končno imamo ta dogovor, ki bo dokončno zapečaten 15. decembra,« je dejal. Luksemburški minister za notranjo varnost Etienne Schneider in evropski komisar za notranje zadeve Di-mitris Avramopulos sta izrazila veselje ob dogovoru, nista pa uspela pojasniti, kdaj naj bi ukrep začel veljati. (STA) nemčija - Odločitev bundestaga Zelena luč za posredovanje nemške vojske v Siriji in Iraku Levica: »To je neodgovorno« ■BPI-J r Nemška kanclerka Angela Merkel med poslanci ansa BERLIN - Nemški parlament, bundestag, je pričakovano odobril sodelovanje nemške vojske v letalskih napadih na položaje skrajne skupine Islamska država (IS) v Siriji in Iraku. Poslanci so to storili z veliko večino, saj je od 597 poslancev za glasovalo 445, 145 jih je bilo proti, sedem je bilo vzdržanih. V operaciji naj bi sodelovalo šest iz-vidniških letal tipa tornado, fregata Augsburg pa naj bi pomagala pri zaščiti francoske letalonosilke Charles de Gaulle v Sredozemskem morju. Nemci bodo sodelovali tudi z "letečo cisterno" za polnjenje letal z gorivom med letom, satelitskim izvidovanjem in poveljniškimi kapacitetami. Mandat misije naj bi trajal leto dni. Po napovedih naj bi Nemčija začela z nameščanjem šestih tornadov v turškem letalskem oporišču Incirlik prihodnji teden. Glasovi za so skorajda izključno prišli iz vrst vladajoče velike koalicije med Krščansko demokratsko unijo in socialdemokrati. Poslanska skupina Levice je odločno glasovala proti, Zeleni so bili večinsko proti. Levica je posredovanje označila za popolnoma napačno in nevarno. Kot je v razpravi pred glasovanjem poudarila voj- ska poslanske skupine Levice Sahra Wagenknecht, bodo v odgovor na napade v Parizu pobijali nedolžne ljudi v Siriji. Trditve nemške vlade, da bodo napadi oslabili IS, je označila za »navadno laž«. Zgodilo se bo ravno nasprotno: »Vojna je nasilje, ki prinaša novo nasilje«. Misija po njenih besedah predstavlja kršitev človekovih pravic in je neodgovorna. »Mandat misije je nevarno nejasen,« je bil kritičen vodja poslanske skupine Zelenih Anton Hofreiter in izpostavil, da ostajajo odprta številna vprašanja, da ni jasne strategije in da ni koncepta za politično rešitev konflikta v Siriji. Poslanci iz vrst CDU/CSU in SPD so po drugi strani posredovanje nemške vojske v Siriji zagovarjali ter zagotavljali, da je v skladu z nemško ustavo in spoštovanjem človekovih pravic. Dejali so še, da Nemčija zaradi trenutnih razmer v svetu ne more manjkati pri tovrstnih operacijah. Nemški zunanji minister FrankWalter Steinmeier je dal jasno vedeti, da ne želi, da bi posredovanje v Siriji trajalo več let. »Da bi se posredovanje zavleklo za več let, ni v interesu nikogar - ne Američanov, ne nas, ne Rusov,« je poudaril . ekonomija Istat napoveduje nižjo rast RIM - Državni statistični urad napoveduje za Italijo nižjo rast BDP od napovedanega. V zadnjem trimesečju naj bi ta znašala, 0,2 odstotka, skupno na letni osnovi torej le 0,7 odstotka, kar je za 0,2 odstotka manj od tega, kar je vlada zapisala v finančnem zakonu, kar pomeni tri milijarde evrov primanjkljaja. Siva ekonomija težka 206 milijard evrov RIM - Sivo in nelegalno gospodarstvo je v Italiji »vredno« 206 milijard evrov, kar znaša 12,9 odstotka bruto državnega proizvoda. Vsota velja za leto 2013, izračunal pa jo je državni statistični urad. K temu je dodal opozorilo, da se je v zadnjih treh letih sivo gospodarstvo še okrepilo. Največji delež, to je 190 milijard, je treba pripisati sivemu gospodarstvu, ki obsega davčno utajevanje, uporabo delovne sile na črno, v ta segment sodijo tudi neprijavljene najemnine in napitnine. Zaradi nelegalne ekonomije je država prikrajšana za 16 milijard evrov dodatne davčne osnove, v ta okviru sodijo razpečevanje drog, prostitucija in tihotapstvo cigaret. Malo denarja za darila RIM - Praznično nakupovanje ne bo za vse Italijane enako razposajeno. Vsak tretji si bo lahko privoščil največ za 100 evrov daril, je zapisano v analizi združenja trgovcev in raziskovalne hiše SWG. Samo vsak deseti bo nakupil za več kot 400 evrov blaga, vsak stoti pa za več kot 1000 evrov. Gospodarska kriza torej še vedno pogojuje porabo. Ocenili so, da bo kar 46% državljanov porabilo za božične in novoletne nakupe manj kot leta 2014. Kar 40% ljudi je izjavilo, da bo recikliralo stara darila. Samo 18% zaposlenih je izjavilo, da mu bo darilo poklonila podjetje, v katerem so zaposleni. m v I v* v Srečen božič za uslužbence Ferrarija MODENA - Vsak uslužbenec Fer-rarija, od mehanika do inženirja, bo za božič prejel 5.000 evrov dodatne nagrade, je potrdilo vodstvo znane avtomobilistične hiše pod okriljem Fiata. Poznavalci so izračunali, da bo zaslužek v letu 2015 pravzaprav še višji, saj naj bi vsak uslužbenec prejel dejansko 9.000 evrov več od osnovne plače, ki za navadnega delavca v Maranellu znaša povprečno 25.000 evrov na leto. Uprava je namreč svojim zaposlenim povišek ponudila že v preteklih mesecih kot nagrado za produktivnost. Najnovejše »darilo« pa je povezano z uvrstitvijo firme na newyorški borzi. Maščevanje zahtevalo 16 nedolžnih žrtev KAIRO - V napadu z molotovkami na nočni klub v egiptovski v četrti Agouza prestolnice Kairo je bilo včeraj zgodaj zjutraj ubitih najmanj 16 ljudi, trije so bili ranjeni. Večina žrtev je bila zaposlenih v klubu, lastnik pa za napad krivi dva bivša zaposlena, ki ju je odpustil. To potrjuje tudi preliminarna preiskava, ki je ugotovila, da je prišlo do spora med zaposlenimi in drugima osebama, ki sta iz maščevanja na nočni klub odvrgla molotovke. Nočni klub ima samo en izhod, kar je ob izbruhu požara nekaterim obiskovalcem onemogočilo, da bi pobegnili pred ognjenimi zublji. Direktor kluba je dejal, da je ogenj zajel lesen strop, ki se je nato porušil. AKTUALNO Sobota, 5. decembra 2015 3 Pred dvorano zasedanj je postavljenih 196 valjev z zastavami vseh udeleženih držav sm Stranka si napitek prisluži s poganjanjem pedal sm PARIZ - COP21 je te dni najbolj razpoznavna znamka v Parizu. Kamorkoli se obrneš, srečaš logotip 21. podnebne konference Združenih narodov: na jumbo plakatih, na avtobusih in na oblačilih nasmejanih hostes, ki te ob izhodu podzemne postaje pospremijo na shuttle, s katerim prideš na sejemsko prizorišče v predmestju Le Bourget. Tu se namreč odvija konferenca COP21. Pred dvorano zasedanj je postavljenih 196 valjev z zastavami vseh držav, predstavniki katerih prisostvujejo konferenci. Poskus vstopa na prizorišče se takoj izjalovi, brez bedža se ne da. Redar me preusmeri proti bližnji hali, kjer se prvič v zgodovini zasedanj, vzporedno s pogajanji, odvijajo podude vezane na okoljsko tematiko. Te so dostopne vsem. A tudi v to dvorano se ne pride kar tako: strožjemu pregledu kot na letališču sledi vprašanje človeka v civilu z resnim obrazom: »Kaj si pa fotografiral tu pred vhodom?«. Inšpekcija fotografij ga prepriča, da ne načrtujem atentata, in tako lahko vstopim v Climate generations areas (območje generacij klime). Od 30 novembra do 11. decembra, na dan, ko se bo COP21 zaključil, tu poteka predvajanje 60 dokumentarcev, v konferenčnih dvoranah se odvija vsega skupaj 340 konferenc, na sejemskih prostorih pa je prisotnih 120 razsta-vljalcev. Skupna tema vsem je osveščanje o problematiki podnebnih sprememb. Morda je kriva ura - čas kosila, a sejemski del ni kdove kako zanimiv. Na skoraj vseh razstavnih prostorih obiskovalci in gostitelji jedo in pijejo. Še predvsem je razposajeno na kitajskem prizorišču. Kitajski predstavniki in predstavnice se smejejo in tako vsaj malo omilijo vso pustinjo svojega razstavnega prostora, ki je brez nikakršnega informativnega materiala. Kitajska ni ravno prvak v okolje-varstveni politiki, saj je tista država, iz katere izpustijo daleč največ ogljikovega dioksida v atmosfero. Zato najbrž sploh nima prepričljivih argumentov. Vprašanje je, kaj tu sploh dela kot razstavljalec. Veliko več vsebine je na sosednjem pultu. Predstavniki Bristola nudijo informacije o odločitvah občine, vezane na okoljevarstvena vprašanja in na trajnostni razvoj, zaradi katerih je to angleško mesto postalo zelena prestolnica Evrope 2015. Na poti med sejemskimi prostori in konferenčnimi dvoranami ponujajo sokove. Ali bolje, stranka si napitek prisluži s poganjanjem pedal. Nekaj sekund kolesarjenja ustvari dovolj energije, da iz sokovnika steče za kozarec soka. Ta sicer simpatična domislica, ki bi lahko dobila svoj prostor po barih kjerkoli po svetu, bi le delno pripomogla k preprečevanju segrevanja ozračja. Debate, ki se ves dan odvijajo v desetih dvoranah, pa se vrtijo okoli dokaj resnih argumentov. pariz - 21. podnebna konferenca Združenih narodov Vse je odvisno od politične volje Če se naša telesna temperatura poviša za štiri stopinje nas pospremijo v bolnico. Želimo živeti na kronično bolni Zemlji? Rdeča nit konferenc je spreminjanje podnebja, vsak dan pa se predavanja in pogovori naslanjajo na različno temo: na raziskovanje o podnebnih spremembah, kako bodo te vplivale na kmetijstvo in gozdove, oceane in vodo nasploh, kako bo treba vzgajati mlade in bodoče generacije v zvezi s to problematiko in kako to lahko vpliva na spoštovanje človekovih pravic in na odnos do žensk. Predsednik evropske fundacije za progresistične študije, nam sicer drugače poznan Massimo DAlema, je (v francoščini z rahlim naglasom) uvedel konferenco o tem kako prepričati državljane o pomembnosti sprememb, ki jih bo treba uvesti, če bomo hoteli omiliti zvišanje temperature ozračja. Nekdanji italijanski premier je dodal, da so tako spremembe kot prepričevanje državljanov odvisne od politične volje. Pomanjkanje politične volje in posledične težave pri plasiranju inovativ-nega izdelka je omenil tudi Brian Arbogast, predstavnik fundacije Bill in Me-linda Gates. Spregovoril je o pomanklji-vih sanitarno-higienskih razmerah, s katerimi se soočajo v tretjini sveta, in o rešitvi, ki jo nudi fundacija, v kateri je zaposlen. Ta si prizadeva za razširitev uporabe posebne naprave, ki iztrebke pretvori v energijo in - ne boste verjeli - v pitno vodo. Na spletu lahko izbrskate posnetke Billa Gatesa, medtem ko pije to vodo. Kdove, koliko je tu človekoljubnosti, koliko reševanja težav držav v razvoju in koliko podjetniške žilice. Dejstvo je, da bi tak čudežni stroj lahko pretvoril odplake več deset tisoč gospodinjstev. Skoraj vsi predavatelji v svojih govorih uporabijo izraz politična volja. Zdi se, da bi marsikdo izmed njih rad spregovoril predstavnikom držav, ki na COP21 sto metrov stran od njih izražajo to voljo (oziroma je ne izražajo) in sprejemajo resolucije. Kanadčanka Naomi Klein, avtorica uspešnic No logo, Doktrina šoka in zadnje This Changes Everything: Capitalism vs the Climate (To spremeni vse: kapitalizem vs podnebje), v kateri opisuje nemogoč odnos med podnebnim vprašanjem in zahtevami neoliberistične gospodarske ureditve, ni ravno optimistična. Po njenem mnenju je politična volja svetovnih liderjev le navidezna. Kanadska novinarka in pisateljica je sicer pozdravila izjave francoskega predsednika Hollanda, češ, da bi morali na COP21 sprejeti resolucije, ki bi zvišanje temperature omejili za 1,5°C, ne pa za 2°C, kot je bilo mišljeno pred začetkom konference. Obenem pa je prvega moža Francije ostro kritizirala, ker je prepovedal manifestacije, preko katerih bi civilna družba izrazila svoj glas in bi na ta način nekako pogojevala potek konference. Zgodilo se je v bistvu to, kar je Naomi Klein opisala v delu Doktrina šoka: šoku (terorističnim napadom 13. novembra) sledi uvedba izrednih razmer in omejitev svobode državljanov. In res, drugi člen osnutka sklepa COP21, ki ga lahko že dobimo na spletu, ne predvideva samo omejitve zvišanja srednje globalne temperature za 1,5°C več kot je ta bila v predindustrijski dobi, temveč vsebuje tudi dodatek, da bi se lahko potrudili malo manj in se zadovoljili že s povišanjem za 2°C. Naomi Klein se te dni mudi v Parizu. Sinoči je spregovorila na koncertu za ozaveščanje o podnebni problematiki, na katerem sta nastopila tudi Patti Smith in Thom Yorke, vodja skupine Ra-diohead. Sodeluje na alternativnih srečanjih, ki niso uokvirjena v COP21. Udeleženci teh pogovorov, o tem kako omejiti segrevanje ozračja, so gotovo bolj brezkompromisni in manj uslužni do določenih državnih predstavnikov in go- spodarstvenikov kot pa tisti na uradni podnebni konferenci. A najpomembnejše odločitve bodo na sejemskem prizorišču v pariškem predmestju Le Bourget sprejeli prav slednji. 95% znanstvenikov, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko, se strinja z ugotovitvijo, da prvič v svoji zgodovini človek vpliva na podnebne spremembe. Onesnaževanje, ki je posledica človekovega delovanja, namreč botruje k segrevanju ozračja. Kogar ne prepričajo znanstvena predvidevanja, ki so izsledki dolgoletnih meritev in raziskav, bo morda bolj prevzela naslednja učinkovita primerjava. Peter Gleick, predavatelj na spletnem tečaju Svetovne banke o nujnosti preprečitve 4°C toplejšega ozračja, je primerjal višjo temperaturo ozračja s povišano telesno temperaturo. Iz lastne izkušnje vemo, da se ne počutimo ravno najbolje, ko je ta za dve stopinji višja od normalne. Ko pa je za štiri stopinje višja, takrat nas obišče zdravnik ali nas pospremijo v bolnico. 11. decembra bo znano, katere sklepe so sprejeli na podnebni konferenci COP21. Takrat bo jasno, ali bodo bodoče generacije obsojene živeti na »kronično bolni« Zemlji, ali obstaja dovolj politične volje in razumnosti, ki skušata to preprečiti. Samo Miot »Drevo na veter« Kolikokrat smo priča reakciji: »Ne na mojem dvorišču!« Ta izraz je v bistvu prevod angleškega »Not in my back yard«, strnjenem v akronimu NIMBY. Uporabimo ga, ko prebivalstvo nasprotuje izvajanju novih projektov v svoji bližini. Upravičeno v Praprotu nekaj tednov nazaj, dokaj manj upravičeno v Senožečah ob gradnji vetrne elektrarne. Francosko novonastalo podjetje je razvilo biomimetični sistem pridobivanja električne energije, ki bi ga prebivalstvo gotovo zlahka sprejelo. Naslednje leto bo namreč v prodaji njihov izdelek: arbre a vent ali drevo na veter. Zeleni »lističi«, ki se začnejo neslišno vrteti ob komaj zaznavni hitrosti vetra, so v bistvu majhne vetrne elektrarne. Eno samo »drevo« proizvede dovolj energije za 15 uličnih svetilk ali za kar velik urad, in je dovolj za skoraj vse zahteve po električni energiji enega gospodinjstva. Poseg v okolje take elektrarne je zelo blag, saj se uspešno zamaskira med prava drevesa po parkih ali vrtovih. A tudi ko je lepo vidna, je ta struktura do-padljiva. Krožišče ob konferenčni dvorani, kjer se odvija COP21, je zaradi dveh »dreves na veter« nedvomno lepše. V bodočnosti se bomo morali zaradi okoljske problematike privaditi na sprejemanje določenih novih projektov. Če bodo novosti take kot je »drevo na veter«, to nikakor ne bo težko. (SM) 4 Sobota, 5. decembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / dežela - Statistični podatki V povprečju največ tujcev prebiva v tržiški občini Na deželni ravni 8,8-odstotni delež državljanov iz drugih držav kmetijstvo LAS Kras gre v bitko za 3 milijone Tržič in knjiga FJK v številkah pokrajina trst Občine Prebivalci Tujci Odstotki Trst 205.413 19.192 9,3% Devin-Nabrežina 8.610 306 3,6% Repentabor 869 22 2,5% Milje 13.277 386 2,9% Dolina 5.815 114 2,0% Zgonik 2.090 43 2,1% Skupno pokrajina 236.073 20.063 8,5% pokrajina gorica Občine Prebivalci Tujci Odstotki Doberdob 1.412 20 1,4% Sovodnje 1.737 73 4,2% Števerjan 799 10 1,3% Gorica 35.114 3.273 9,3% Tržič 28.122 5.517 19,6% Ronke 11.986 762 6,4% Skupno pokrajina 140.897 12.546 8,9% TRST - V Furlaniji-Julijski krajini prebiva 105.559 tujcev na skupnih 1.227.122 prebivalcev, kar je 8,8 odstotka celotnega prebivalstva. To izhaja iz zelo zajetne in zanimive statistične raziskave Regione in cifre (Dežela v številkah), ki jo je izdelal statistični urad deželne uprave. V povprečju največ tujcev (skoraj dvajset odstotkov) živi v tržiški občini (v prvi vrsti zaradi tamkajšnje ladjedelnice), najmanj pa v goratih predelih Karnije, ki so itak deležni močnega upada tam živečih ljudi. trst - Začetek sinoči v Skednju Tudi letos zborovska revija Nativitas Arhivski posnetek zbora Jacobus Gallus pod taktirko Marka Sancina TRST - Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z zborovsko zvezo USCI FVG prireja tudi letos tradicionalno in priljubljeno božično zborovsko revijo Nativitas. Tudi sodelovanje med obema kulturnima organizacijama je že tradicionalno in plod tega dela so številni koncerti na Tržaškem in Videmskem (letos skupno kar trinajst). Revija se je pričela sinoči v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju v organizaciji zbora Jacobus Gallus in in domačega kulturnega društva Škedenj. Nastopalala sta zbora Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin) in Ženska vokalna skupina Vikra (dir. Petra Grassi). V organizaciji mešanega pevskega zbora Naše vasi iz Tipane v Terski dolini bo jutri ob 15. uri v cerkvi sv. Lenarta v Prosnidu koncert z naslovom Božič v Terski dolini. Nastopajo mešani pevski zbor Naše vasi-Tipana (dir. Davide To- masetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in mešani pevski zbor Nediške doline (dir. Davide Tomasetig). Prihodnjo nedeljo ob 15.30 bo zborovski koncert v cerkvi sv. Jurija v Bardu. Nastopajo Otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja (dir. Susanna Zeriali), zbori iz Benečije in mešani pevski zbor Igo Gruden iz Na-brežine (dir. Janko Ban). V petek, 11.12. bo koncert v cerkvi Sv. Jerneja v Barkovljah, v petek, 20.12. bosta na sporedu dva koncerta in sicer v Gropadi (kulturno društvo Skala) ter v cerkvi Sv. Jakoba v Trstu. V nedeljo, 20.12. se bo prireditev Nativitas selila v Videm (cerkev Madonna della neve), po novem letu pa so napovedani koncerti na Katinari (8.1.), pri Domju (9.1.), v Miljah (10.1.), pri Sv. Jakobu v Trstu (16.1.) ter sklepni koncert v Ri-cmanjih (16.1.). V tržaški pokrajini po pričakovanju prednjači tržaška občina, na repu lestvice po odstotku živečih tujcev pa je dolinska občina. Na Goriškem je Tržič daleč pred vsemi, na drugem mestu je Gorica, ostale občine pa so precej oddaljene od glavnega mesta pokrajine. Precej visoka odstotka tujcev živita v Vidmu (14 odst.) in v Porde-nonu (15 odst.). Tržič je po številu tujcev le za dve desetinki odstotka prehitel občino Pravisdomini v porde-nonski pokrajini. Deželne statistike ponujajo številke, za njihove analize in poglobitve pa so pristojni drugi, začenši s sociološkimi in raziskovalnimi ustanovami. Tujci živijo predvsem v visoko industrializiranih okoljih in seveda manj v gospodarsko nerazvitih območjih, iz katerih se tudi krajani selijo. Če pogledamo Benečijo, je delež tujcev v Špetru 5-odstotni, medtem ko je v sosednji občini Podbonesec skoraj 12-odstotni. Tuji državljani so občani, ki nimajo oziroma še nimajo italijanskega državljanstva, imajo pa stalno prebivališče v Italiji in so zaradi tega redno prijavljeni v občinskih matičnih uradih. Na osnovi državnih statistik živi v Italiji 7,5 odst. tujcev. Največ je Romunov (približno 22 odst.), sledijo Albanci (nekaj nad 10 odst.) in Maročani, ki jih je nekaj nad 9 odstotkov. trbiž - Stavka Delavci preprečili izpraznitev skladišč tovarne Weissenfels TRBIŽ - Delavci tovarne Weissenfels Tech so včeraj s stavko preprečili izpraznitev enega od večjih skladišč obrata v Beli Peči, za katero se je odločilo avstrijsko podjetje Pe-wag. Slednje je prevzelo v najem obrat, njegova pogodba pa zapade 9. decembra, na kar bi moral obrat ponovno prevzeti stečajni upravitelj. Delavci, ki uživajo podporo sindikatov, pravijo, da so v skladišču surovine, brez katerih Weissenfels ne bi mogel nadaljevati z dejavnostjo po devetem decembru. O usodi skladišča bi moral odločati stečajni upravitelj, ne pa avstrijski najemniki, pravijo delavci in sindikati. Za prevzem tovarne se bosta v začetku prihodnjega leta menda potegovala avstrijski Pewag in japonski železarski kolos Kito. Wiessenfels (lastnik družina Melzi) je bil nekoč med največjimi evropskimi proizvajalci snežnih verig za vozila, pred nekaj leti pa je doživel stečaj. Obrat je tvegal zaprtje, del proizvodnje so prevzeli Avstrijci. TRST - Lokalna akcijska skupnost(LAS) Kras se je v teh dneh začela pogovarjati o treh treh milijonih evrov, ki bi jih lahko pridobil Kras v naslednjih letih na podlagi evropske politike za razvoj podeželja.Evropska unija in Dežela Furlanija Julijska krajina sta namreč sprožili javni postopek, na-menjem območjem z najneugodnejšim položajem v deželi, med katera spada tudi Kras. Na vsakem od teh območij ima sedež ena Lokalna akcijska skupina. Te so bile ustanovljene na podlagi evropske in deželne zakonodaje, v naslednjih letih pa bodo lahko pridobile in upravljale vsaj tri milijone evrov za posamezno območje. Ta sredstva bo treba porabiti v evropski perspektivi do leta 2020. Cilj LAS Kras je pridobitev teh sredstev s pripravo tako imenovane Strategije lokalnega razvoja za Kras. Ta dokument o strategiji bo naslovljen na Deželo in ga bo treba vložiti do marca. Prošnjo za sredstva bo morala odobriti Dežela na podlagi smernic, ki jih bodo sprejeli v Vidmu in Bruslju. Od janurja 2016 dalje bo LAS vodil posvetovanje z lokalnimi subjekti o temah, ki zadevajo to strategijo. Predsednik LAS Kras David Pizziga (na sliki) je izjavil: »Potegujemo se za 3 milijone evrov. Če bo Dežela sprejela naše zahtevke za Kras, bomo na najboljši način uporabili ta sredstva in razvili skriti potencial Krasa. S tem ciljem bomo v naslednjih mesecih prisluhnili potrebam in inovativnim ter trajnostnim idejam tega območja.« koper - Nanju so naleteli zaradi prometnih prekrškov Pirančanoma zasegli dobrih dvesto gramov heroina KOPER - Konec prejšnjega tedna sta prometna policista s koprske postaje opravljala nadzor cestnega prometa v Kopru. Pri tem sta zaradi več cestno prometnih prekrškov zaustavila osebni avtomobil, ki ga je vozil 53-letni voznik, poleg njega pa je bil v vozilu še 23-letni sopotnik; oba sta slovenska državljana, doma iz Pirana. Policista sta med postopkom zaznala, da se voznik skuša oddaljiti, 53-letnik je nato iz rokava jakne izvlekel vrečko, v kateri je bila večja gru-dasta snov rjave barve ter okrogle obli- ke. Povedal je, da mu je vrečko izročil 23-letni sopotnik. Zaradi utemeljenega suma, da je v PVC vrečki prepovedana droga, sta jo policista vozniku zasegla. Policija je ugotovila, da je v vrečki približno 205 gramov heroina. Obema so odvzeli prostost in ju kazensko ovadila zaradi suma prometa s prepovedanimi drogami. Pozneje ju je zaslišala preiskovalna sodnica, ki je oba izpustila na prostost, saj tožilka ni predlaga pripora. Predvidena kazen znaša v teh primerih od 1 do 10 let zapora. f I v v« • v v« Denar za furlanscmo in nemscmo TRST - Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je po predlogu odbornika za kulturo Giannija Torrentija sklepal o financiranju ukrepov za rabo furlanskega in nemškega jezika. Sklep bremeni proračun za leto 2015 za dobrih 345.000 evrov. Agencija za furlanski jezik prejme skoraj 146.000 evrov za financiranje dejavnosti Deželnega jezikovnega urada za furlanski jezik. Denar bodo namenili podpornim ukrepom za rabo fur-lanščine v uradih javne uprave, zlasti na območjih z manj kot 10.000 prebivalci. 200.000 evrov pa je namenjenih osebju v jezikovnih uradih tako za rabo furlanščine kot nemščine. V sklepu deželnega odbora, ki se kot prvo sklicuje na državni zakon 482 iz leta 1999, izrecno piše, da se raba slovenskega jezika v javni upravi financira iz drugih virov. 5,32 PROMILA ALKOHOLA Kako je sploh ohranil ravnotežje na kolesu? ZAGREB - Hrvaška policija iz osi-ješko-baranjske uprave, je v četrtek zvečer v vasi Jagodnjak v Baranji ustavila 50-letnega kolesarja, ki je imel v krvi 5,32 promila alkohola. Policisti so možakarja prepeljali na policijsko postajo v Belem Manastirju na streznitev. Kolesarja so včeraj izpustili na prostosti in kaznovali s 500 kunami (66 evri), kot določa zakon o varnosti v cestnem prometu v primeru voznikov, ki sodelujejo v prometu z več kot 0,5 promila alkohola v krvi. Policisti so poudarili, da so 50-let-nika že večkrat kaznovali zaradi podobnih prekrškov. Ostaja vprašanje, kako je moški sploh lahko ohranil ravnotežje na kolesu. Pri več kot štirih promilih alkohola v krvi, za kar zadostuje liter žgane pijače, namreč lahko nastopi nezavest. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu AKTUALNO Sobota, 5. decembra 2015 APrimorski ~ dnevnik 5 opčine - Sprehod od Pikelca do Obeliska Trije zgodovinski openski hoteli naprodaj Hotela Daneu in Valeria sta v lasti bank, za Hotel Obelisco se pripravlja nova dražba Na Opčinah samevajo trije zaprti hoteli, ki že dalj časa čakajo na morebitnega kupca. Eden stoji ob začetku vasi pri Pikel-cu, drugi je nekaj sto metrov naprej v središču Opčin, tretji pa na koncu vasi, nasproti obeliska, izza dreves gleda na Trst in Tržaški zaliv. Dva sta v lasti bank, s tretjim se ukvarjajo stečajni upravitelji iz Milana. En hotel je naprodaj šele nekaj mesecev, drugi že nekaj let, tretji pa propada tri desetletja. Gospodarska kriza, napačne investicije, neuspešno nadaljevanje družinske tradicije, konkurenca manjših zasebnih gostišč in sežanskih hotelov, gradnja avtoceste mimo Opčin. Vse to in še kaj je lahko vplivalo na težave openskega hotelirstva. Zaenkrat ni ponudb Ob Dunajski cesti najprej zagledamo bujno rastlinje oz. razbohoteni plevel, ki se širi po parkirišču Novega hotela Daneu. Ob vhodih v hotel so verige, na parkirišču segajo nekatere rastline dva metra visoko; burja je odkrila tablo z imenom hotela, pod njo visi razcefrano platno - kot v »mestu duhov«. Notranji bazen, poln obiskovalcev vseh starosti, je le še bled spomin. Ta hotel so odprli leta 1997, v krizo pa je zašel že nekaj let zatem in januarja 2008 ga je od Edija Daneua prevzela skupina Uni-credit. Openski hotelir pa ga je vzel v najem in ga upravljal še naprej. Do oktobra 2012, ko položaj ni bil več vzdržen (na to je vplival tudi zadolženi nogometni klub Trie-stina, ki hotelskih storitev ni plačal) in je skupina Unicredit Leasing predčasno prekinila pogodbo ter zadevo vzela v svoje roke. Odtlej ni bilo več novic. »Unicredit Leasing od leta 2012 upošteva dve možnosti: prodajo ali pa oddajo v najem, kajti bančna skupina ne more upravljati hotela. Do danes, žal, ni bilo konkretnih izrazov zanimanja,« so pred dnevi povedali v pristojnem uradu skupine Unicredit, na katerega smo se obrnili. Italijanske banke (tako kot slovenske) imajo opravka z mnogimi podobnimi primeri. Stoletna Valeria Hotel Valeria je last Zadružne kraške banke (ZKB) oz. njene nepremičninske družbe. Stoletno gostilno (odprli so jo leta 1904, dve leti po prvi vožnji tramvaja, ki je Opčine povezal s Trstom), ki je bila že od nekdaj tudi hotel, so leta 2008 popolnoma preuredili, kmalu zatem pa so jo zaradi dolgov zaprli. Gre za hotel s 3 zvezdicami in 13 sobami. Z novim lastnikom, ZKB, je gostilno decembra 2012 po daljšem zaprtju odprl nov najemnik, lastnik tržaške ribje restavracije Al Bragozzo. Letos pa sta ZKB in najemnik zaradi težav z najemnino prekinila sodelovanje. »Z njimi smo se razšli, zdaj pa ne iščemo novih najemnikov, temveč kupce. Imamo nekaj interesentov, ki kažejo konkretno zanimanje. Nekaj se premika,« je povedal predsednik ZKB Adriano Kovačič. Hotel na dražbi Hotel Obelisco propada že več desetletij. Nekdanje gostišče s konca 18. stoletja se je pozneje razvilo v razkošen hotel, na katerega pa je priključitev Trsta k Italiji vplivala negativno - tako kot na mnoge druge gospodarske dejavnosti. Kot zanimivost naj povemo, da je madžarska nogometna reprezentanca med svetovnim prvenstvom leta 1934prav v tem hotelu trenirala pred tekmo proti Češkoslovaški v Trstu. Ob koncu druge svetovne vojne so se vanj zatekli nemški vojaki. V 70. letih ga je odkupila zava- rovalnica RAS, posodobila pa arhitektka Gae Aulenti (ista, ki je pozneje preuredila Musée d'Orsay v Parizu in palačo Grassi v Benetkah). Hotel kljub temu ni zaživel in zadnji lastnik, družba Gladstone spa, je šel v stečaj. Hotel, katerega zgodbo sta v diplomski nalogi opisala študenta arhitekture Giulio Dagostini in Michele Parenzan, je zaprt od leta 1979. Milanski stečajni upravitelji si že nekaj časa aktivno prizadevajo za prodajo hotela (pomaga jim tudi občinski odbornik Edi Kraus), 30. septembra letos pa na dražbi ni bilo ponudb. Izklicna cena je znašala tri milijone evrov, stečajni upravitelji jo bodo zdaj znižali. V pisarni milanske odvetnice Patri-zie De Cesari predvidevajo, da bo nova dražba nekje spomladi. Aljoša Fonda Restavracija in hotel Valeria fotodamj@n Zapuščeni Hotel Daneu z rastlinjem vred fotodamj@n ZKB ima stanovanja v Čedazu in posestvo ob izlivu Soče Tudi Zadružna kraška banka ima svojo nepremičninsko družbo, ki poleg openske restavracije-hotela Valeria upravlja ter prodaja še nekaj nepremičnin. Imenuje se Immobiliare ZKB Nepremičninska družba. V Barkovljah, na območju Če-daza, je hčerinska družba kraške banke lastnica novogradnje. Gre za sklop stanovanj s teraso in pogledom na morje ter Miramarski grad, ki so že nekaj časa na prodaj, po zadnjih informacijah pa naj bi dve izmed šti- rih stanovanj že prodali. Na spletni strani ZKB je posebna sekcija posvečena ravno nepremičninam hčerinske družbe, v njej so opisi in posnetki zgradb. Na seznamu je še obsežno posestvo s podrtijo na otoku Morosini, ki leži med dvema vejama reke Soče v občini Škocjan. To veliko zemljišče je trenutno v fazi prodaje, so povedali v ZKB. Otok gosti več zapuščenih kmetij, na njem pa živi menda več krav kot ljudi (teh je okrog dvesto). (af) Hotel Obelisco stoji na idealnem razgledišču fotodamj@n mavhinje - Sklep devinsko-nabrežinske uprave Ne bo več center Alzheimer Odobren sklep o spremembi namembnosti v dnevni center za osebe s posebnimi potrebami - Prihodnje leto konec del Odločitev je padla: v prenovljenem poslopju nekdanje policijske postaje v Mavhinjah ne bo deloval dnevni center za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo in ostalimi oblikami demence, kot je bilo prvotno določeno, temveč dnevni center za osebe s posebnimi potrebami. Tako je pred dnevi odločil devinsko-na-brežinski občinski svet z odobritvijo sklepa o spremembi namembnosti prit- Tatjana Kobau ličnih prostorov poslopja v Mavhinjah, ki ga je predstavila občinska odbornica za socialne zadeve Tatjana Kobau. Obnova poslopja v Mavhinjah ima za samo že dolgo zgodbo. Devinsko-nabrežinska uprava je za časa župana Giorgia Reta (avgusta 2010) odobrila projekt za izvedbo dnevnega centra za bolnike z Alzheimerje-vo boleznijo v obnovljeni strukturi v Mavhinjah v skupni vrednosti 1.965.000 Prenovljeno poslopje v Mavhinjah evrov. Dela so se začela leto pozneje, a se niso še zaključila. »Dokončanje gradbenih in inštalaterskih del je napovedano za naslednje leto,« je zapisano v pred nekaj dnevi odobrenem sklepu. Prvotni načrt je bil naknadno prilagojen »tako ob upoštevanju rezultatov poglobljene raziskave o povpraševanju po socialnih storitvah in še zlasti o problematiki oskrbe bolnikov z de-menco na območju Pokrajine Trst kot tudi zaradi splošnega zmanjšanja finančnih sredstev, namenjenih lokalnim upravam.« Nadalje se je v zadnjem obdobju pojavila potreba po izbiri ustreznejšega sedeža za dejavnosti Vzgojno zaposlitvenega centra za osebe s po- fotodamj@n Notranji prostori novega centra ceo sebnimi potrebami, delujočega v Naselju sv. Mavra pri Sesljanu. O zadevi je razpravljal Tehnični odbor za programski dogovor na področju posebnih potreb in soglasno izrazil pozitivno mnenje o predlagani selitvi dejavnosti dnevnega centra za osebe s posebnimi potrebami v obnovljeno poslopje v Mavhinjah. Avgusta letos je skupščina županov občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor podprla sklep Tehničnega odbora. Konec oktobra je devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja pisal deželni upravi, da bi spremenila namen uporabe dodeljenih sredstev iz »dnevni center za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi demencami« v »dnevni center za osebe s posebnimi potrebami.« Deželna glavna direkcija za zdravstvo je odgovorila, da bo po dokončanju del spremenjen sklep o namembnosti poslopja. Tako bo slednje postalo dnevni center za osebe s posebnimi potrebami, a »s petletno prepovedjo spreminjanja od dneva potrdila o tehničnem preverjanju o zanesljivosti objekta.« Na podlagi tega zagotovila je de-vinsko-nabrežinska uprava odobrila sklep, ki v prenovljenem poslopju odpira vrata osebam s posebnimi potrebami. Seveda, ko bodo pritlični prostori poslopja v Mavhinjah dokončani. M.K. 6 Sobota, 5. decembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / dežela - Na celodnevni servisni konferenci so postavili vrsto pogojev in omejitev Okoljsko dovoljenje AIA za železarno tik pred zdajci Omejitev emisij, zmanjšanje proizvodnje v primeru prekomernega onesnaževanja, periodičnost kontrol in možnost spreminjanja določil okolj-skega dovoljenja AIA za škedenjsko železarno po potrebi. To so glavne iztočnice z včerajšnjega večurnega zasedanja na sedežu deželne vlade, kjer so vsi udeleženi dejavniki razpravljali in skupaj postavili črno na belem smernice in pogoje, ki jih bo morala upoštevati deželna uprava v okoljskem dovoljenju AIA. Tega bo deželna vlada izdala v kratkem, na tej osnovi pa bo lahko skupina Arvedi in specifično družba Siderurgica Triestina (ST) nadaljevala na poti preobrazbe tovarne ob upoštevanju določil zadnjega programskega sporazuma. Z zasedanjem t.i. servisne konference se je zaključil dolg postopek za izdajo novega dovoljenja AIA, ki je zahteval kar osem srečanj. Pri servisni V tej zvezi so na konferenci v bistvu določili, da mora družba Siderurgica Triestina upoštevati nedavno odredbo tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki omejuje delovanje plavža oziroma proizvajanje litega železa. Poleg tega so udeleženci konference zakoličili meje za posamezne emisije na osnovi najsodobnejše tehnologije ter določili nove meje glede dovoljene količine prašnih delcev v zraku. Kar zadeva kontrole in monitoražo, so ne nazadnje določili stalno nadzorovanje oziroma periodične kontrole. Za nadzorovanje emisij bo morala vsekakor skrbeti tudi družba Siderurgica Triestina. Med dodatnimi novostmi je možnost, da vsebino dovoljenja AIA po potrebi spremenijo, kot je to poudarila deželna odbornica za okolje Sara Vito, ki je po konferenci ocenila, da so dosegli odličen rezultat. Poglavitno je bilo izdelati dokument, ki bo nedvoumno določal meje, ki se jih bo morala držati družba Siderurgica Triestina pri proizvodnji, je dejala odbornica Vito. Novo dovoljenje AIA, ki ga bo izdala Pogled na škedenjsko železarno deželna uprava na podlagi izsledkov včerajšnje konference, predstavlja novo generacijo dovoljenj, je še povedala deželna odbornica, saj so med drugim predvideni postopki za njeno spremembo v primeru ponovnega pre- fotodamj@n komernega onesnaževanja. Skratka, to bo sodobno in dinamično dovoljenje AIA, ki bo vsebovalo tudi mednarodne normative glede emisij tovarn, kot je škedenjska železarna. A.G. Sara Vito konferenci so sodelovali Dežela Furla-nija Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Trst, deželna agencija za okolje ARPA, tržaško zdravstveno podjetje, gasilci in predstavniki podjetja Siderurgica Triestina, ki pa niso imeli pravice do glasovanja. Udeleženci so soglasno sprejeli vrsto dokumentov, ki bodo priloga in torej sestavni del dovoljenja AIA, ki ga bo izdala Dežela FJK v prihodnjih dneh. Med sprejetimi dokumenti so nedvomno najpomembnejši tisti, ki se nanašajo na omejitev emisij in na kontrole. Kar zadeva omejitve, je predvidena tranzitna faza v pričakovanju na zaključek strukturnih obnovitvenih del za zmanjšanje emisij, ki so se že začela na podlagi programskega sporazuma. terezijanska četrt - Finančna straža odkrila utajevalce Dom za ostarele priredil račune za 150.000 evrov v treh letih Družba, ki je do leta 2013 upravljala nek tržaški dom za ostarele v Te-rezijanski četrti, se je v treh letih (od le- ta 2011 do 2013) izognila plačilu davkov tako, da je državi prikrilo približno 150.000 evrov (125.000 evrov neprija- Uprava doma za ostarele je med drugim izstavljala račune z nižjimi zneski od tistih, ki so jih plačevali priletni gostje arhiv vljenih dohodkov in 25.000 stroškov, ki niso povezani z dejavnostjo podjetja). To so odkrili finančni stražniki, ki so preiskavo uvedli na pobudo Občine Trst. Dom za ostarele je namreč prejemal občinske prispevke, na Občini pa so očitno opazili, da je z računi nekaj narobe. Preiskovalci so naposled ugotovili, da je vodstvo te družbe sistematično prikrivalo del dobičkov, izstavljalo račune z nižjimi zneski od tistih, ki so jih plačevali priletni gostje in njihove družine, prispevkov tržaške občinske uprave ni uvrščalo med prihodke, med stroške pa je uvrščalo tudi vsote, ki niso bili povezani s podjetniško dejavnostjo -na primer avtomobile in električne naprave, ki so jih družbeniki uporabljali v osebne namene. Delavske zadruge: mobilnost za zadnjih 78 uslužbencev Deželni sindikati Filcams Cgil, Fisascat Cisl in Uiltucs Uil so včeraj podpisali sporazum za mobilnost še zadnjih 78 odvisnih uslužbencev bivših Delavskih zadrug. Na začetku krize je bilo v družbi Cooperative operaie zaposlenih 653 ljudi. Po zaključeni izredni dopolnilni blagajni (4. julija leta 2016) bodo stekli še zadnji odpusti zgodovinske tržaške zadruge. V Trstu bo nazadnje odpuščenih 46 oseb, ki so bili zaposleni predvsem v skladišču in upravi; v Gorici bo 14 odpuščenih, na Videmskem 7 in v Pordenonu 11. S tem se je v bistvu zaključil še zadnji del pogajanj glede delovne sile, medtem ko se še ni rešilo vprašanje izplačila vsega denarja varčevalcem. Ti so doslej prejeli približno dve tretjini obljubljenega denarja in čakajo na zadnje izplačilo. Na tržaški univerzi podaljšali delovne pogodbe 35 ljudi Panožni sindikati Flc-Cgil, Cisl Universita in Confsal (Snals-Cisapuni) so v tiskovni noti izrazili veliko zadoščenje zaradi sporazuma, ki so ga podpisali včeraj na tržaški univerzi. Na podlagi dogovora so podaljšali delovno pogodbo približno 35 zaposlenih na univerzi, do njega pa so prišli po dolgi pogajalski poti omenjeni sindikati, enotno sindikalno predstavništvo RSU in uprava. Sporazum je vezan na triletno načrtovanje, ki ga je priredila univerza glede osebja. Čeprav ne bo rešil vseh težav, je to zelo pomemben sporazum še zlasti zaradi številnih prekarnih na univerzi, so ocenili sindikati. Sindikat Ugl proti ukinitvi rešilnih avtomobilov Če bodo zares ukinili rešilni avtomobil na Goriškem, kot je to napovedal generalni direktor tamkajšnjega zdravstvenega podjetja, bo to hud problem tudi za Trst, je opozoril včeraj deželni tajnik panožnega sindikata Ugl-Sanita Matteo Modica. Trst ne mogel namreč več računati na rešilca iz Tržiča, s katerim so navadno krili Sesljan in Devin, je razložil. V primeru potrebe v Sesljanu bodo morali torej uporabiti rešilni avtomobil iz Trsta, s tem pa bo odkrit večji del tržaške pokrajine, je poudaril Modica. Nesreča pri sejmišču Včeraj malo pred 14.30 sta na vogalu med Ul. Rossetti in Trgom De Gasperi, pred sejmiščem, trčila tovornjak in avtomobil, ki se je prevrnil. Eno osebo so prepeljali v bolnišnico. ulica pietraferrata - Miljski gasilci Gost dim vzbujal skrbi, gorel je kup odpadkov Miljski gasilci gasijo goreče odpadke fotodamj@n Več zaskrbljenih občanov je včeraj dopoldne poklicalo gasilce, ker se je z območja v Ulici Pietraferrata v Trstu dvigal gost dim. Miljski gasilci so bili okrog 9.30 na prizorišču, kjer so ugotovili, da gori kup nemarno odvrženih odpadkov, manjše divje odlagališče. Z gašenjem ni bilo težav. ulica brigata casale - Tatovi odnesli vsa štiri kolesa in še kaj Razstavili avto V četrtek zjutraj je delavec, ki je zaposlen v avtomobilskem odpadu v Ulici Brigata Casale 2, na travniku blizu samega odpada zagledal osamljen avtomobil. Ko je bolje pogledal, je opazil, da je vozilo volkswagen touran brez vseh štirih koles, na tleh je stalo na zavornih kolutih. Avtomobil je bil na različnih mestih poškodovan, manjkali pa so še nekateri deli, začenši s ključavnico vžiga. Najditelj je takoj poklical policijo, prizorišče si je ogledala izvidnica s kvesture. Ugotovili so, da je touran ukraden, neznanci so ga v sredo ponoči odpeljali izpred neke hiše v bližini (lastnik je bil prijavil tatvino), vedno na območju Ulice Brigata Casale, nakar so ga demontirali in izginili. Policija je uvedla preiskavo. Možno je, da so storilci potrebovali nadomestne dele za svoje potrebe, ali pa jih hočejo prodati. Ostanki avtomobila v gozdu Zahodnokraški rajonski svetnik Daniele Prelaz je pred dnevi med popotovanjem po Krasu v gozdu med grmičevjem odkril ostanke avtomobila, ležečega na strehi. Kako je avtomobil svojčas »privozil« tjakaj, ostaja skrivnost. AKTUALNO TRST Sobota, 5. decembra 2015 7 opozorilo predsednice basse poropat - Po ukinitvi pokrajin Kdo bo skrbel za šole in pokrajinske ceste? Ob ukinitvi pokrajin in prenosu pristojnosti le-teh na druge subjekte bo treba v prvi vrsti pomisliti na rešitev odprtih vprašanj na področju šolstva oz. šolskih stavb ter prometa oz. cest. Na to je predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat, ki je tudi predsednica Združenja pokrajin v Furlaniji Julijski krajini, opozorila na prvem srečanju z deželnima od-bornicama za infrastrukture in šolstvo, Ma-riograzio Santoro in Loredano Panariti. Kot piše v sporočilu za javnost, na področju šolstva ni še jasno, kdo bo pristojen za elektriko in telefone, dobavo vode in plina ter ogrevanje, prav tako se ne ve, kdo bo skrbel za dodelitev telovadnic in prevoz učencev, kot to trenutno delajo v pokrajinah Videm in Gorica. Pred prenosom pristojnosti bo treba tudi določiti ustanovo, ki bo koordinirala vse zainteresirane subjekte pri določanju obsega šolske mreže in racionalizaciji uporabe šolskih stavb. Poro-patova je tudi opozorila na vprašanje kon-servatorijev v Trstu in Vidmu, ki finančno in upravno še nista avtonomna, zato potrebujeta ustanovo za nudenje storitev, prav tako je treba določiti, katera ustanova oz. uprava bo namesto pokrajin vstopila v fundacije, ki upravljajo višješolske tehnične zavode, kot so Malignani v Vidmu, Kennedy v Pordenonu ter Nautico in Volta v Trstu. Predsednica Pokrajine Trst je tudi opozorila, da je na področju prometa treba določiti novega lastnika in upravitelja pokrajinskih cest. V pristojnem zakonu in prilogah tudi ne piše o upravljanju kolesarskih poti ter o določitvi enotne režije za izdajanje dovoljenj za vožnjo izrednih tovorov in vozil. V zvezi z vsem povedanim sta odbornici Santoro in Panariti zagotovili, da bo v vsaki pokrajini prišlo do srečanj s pristojnimi tehniki, da bi se seznanili s položajem in skupaj ugotovili rešitve. Pokrajina: ločeno zbiranje odpadkov na šolah Pokrajina Trst želi razvijati in izboljšati ločeno zbiranje odpadkov na tržaških višjih srednjih šolah. To je cilj projekta, ki ga je včeraj dopoldne na sedežu Pokrajine predstavil odbornik za okolje Vittorio Zollia skupaj s predstavnico Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino Gabriello Braico, direktorjem miramarskega morskega rezervata WWF Mauriziom Spotom in okoljskim direktorjem komunalne družbe AcegasApsAmga. Obe ustanovi namreč sodelujeta pri projektu, s katerim se želi oblikovati enoten sistem ločenega zbiranja, povezati to dejavnost na šolah z ločenim zbiranjem odpadkov po mestu ter ozaveščati dijake, profesorje in pomožno osebje. Projekt bo potekal skozi štiri faze. Najprej bodo na šolah preverili obstoječe stanje, nato bodo ugotovili realne potrebe. V sklopu tretje faze bodo šolam nudili zabojnike, četrta faza pa bo namenjena monito-riranju in zbiranju podatkov. Pobudniki projekta so k sodelovanju povabili vseh petnajst tržaških višjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Ravnatelje oz. njihove zastopnike so povabili k izpolnitvi vprašalnika o ločenem zbiranju odpadkov na njihovih šolah, da bi tako opravili predhodno analizo položaja in ugotovili morebitne kritičnosti ali specifične potrebe. Sami ravnatelji bodo tudi sodelovali pri določitvi programa ozaveščanja in usposabljanja učnega in neučnega osebja o vprašanju ravnanja z odpadki in ločenega zbiranja, izbrani razredi pa se bodo udeležili izobraževalnih srečanj in delavnic. Na koncu bodo oblikovali čim bolj standardiziran šolski pravilnik o ločenem zbiranju odpadkov na šolah. Rezultati programa bodo na voljo na posebni spletni strani, posvečeni projektu, do katere bo možno priti preko spletne strani Pokrajine Trst www.provincia.trieste.it. Spomin na Vitullija V cerkvi Blažene Device rožnega venca so se včeraj ob prisotnosti podprefekta Rinalda Argen-tierija in podkvestorja Paola Gro-puzza spomnili inšpektorja Luigija Vitullija, ki je umrl 4. decembra 1999 v strelnem spopadu z zlikovcem. Dijaki ponosno razkazujejo prejeta priznanja fotodamj@n državni izobraževalni zavod stefan - Živila za revne Dijaška solidarnost Trije dijaki v spremstvu profesoric soudeleženi pri solidarnostnem zbiranju hrane za revne družine Emma, Tasha in Ivan med solidarnostno akcijo za revne družine Zadnjo soboto novembra je v tržaških samopostrežnih trgovinah s hrano potekalo solidarnostno zbiranje živil za revne družine, znano kot colletta alimentare. Na DIZ J. Stefana so se odločili, da aktivno pristopijo k tej pobudi in da se še sami vživijo v vlogo prostovoljcev. V trgovini Eurospar na Trgu Stare mitnice so Emma Ricco-bon in Tasha Vescovo iz 1. KB in Ivan Gherlani iz 3. KB v popoldanskem času po rednem pouku delili informativne letake in nagovarjali kupce k solidarnostnemu nakupu. Nekaj hrane so prispevali tudi sami. Dijake sta spremljali profesorici Tamara Danieli in Patrizia Pettirosso, ki sta se tudi aktivno vključili v nabiralno akcijo. Tako dijaki kot profesorici so bili nad pobudo navdušeni, spoznali so, da je ob šolskih predavanjih in srečanjih o podobnih pobudah včasih potrebno tudi aktivno sodelovati pri dejavnostih, ki nas delajo občutljivejše za v življenju manj srečne ljudi in krepijo naše in njihovo človeško dostojanstvo. Ob tej priložnosti se udeleženci solidarnostne akcije zahvaljujejo prostovoljcema dobrodelne organizacije Banco Alimentare Debori Albano in Giuseppeju Demarti-su, ki sta povabila in spremljala dijake in profesorici Stefana pri tej enkratni pobudi, ki je bila za vse »prava šola za življenje«, kot je pogruntal dijak Ivan. P.P. Jutri se bodo ulegli na tla proti mrtvim na cestah državni izobraževalni zavod stefan - Nov dosežek Uspešni na Kemijskih igrah Kristian Castellani drugi v FJK, drugi prednjačijo na Tržaškem - Na šoli so že začeli s pripravami na novo tekmovanje Dijaki Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, zlasti tisti s smeri za okolj-ske biotehnologije, že vrsto let uspešno sodelujejo na Kemijskih igrah, ki jih vsako leto prireja Italijansko kemijsko društvo. Tako so lepe rezultate dosegli tudi na zadnjih pokrajinskih oz. deželnih ter državnem tekmovanju, ki so potekala preteklega 9. maja v Trstu ter 28. in 29. maja v Frascatiju blizu Rima. Tako se je dijak Kristian Castella-ni, takrat dijak 4. razreda okoljskih biotehnologij (KB), ki je nastopal v kategoriji C, ki je namenjena dijakom trie-nija šol s kemijsko smerjo, uvrstil na drugo mesto na deželni lestvici in se je 28. in 29. maja udeležil vsedržavnega tekmovanja v Frascatiju, kjer je dosegel mesto sredi lestvice. V isti kategoriji pa so na pokrajinski ravni prva tri mesta zasedli prav tako dijaki Stefana, ki je bil med drugim edina šola, ki je nastopila v tej kategoriji na Tržaškem: prvi je bil Jan DellAnno (takrat 4. razred KB), drugi Kevin Bržan (takrat 3. razred KB), tretji pa Alexandar Mandic (takrat 4. razred KB). V kategoriji A, ki je namenjena dijakom bienija vseh višjih srednjih šol, pa je prvo mesto na pokrajinski ravni dosegla Maja Devetak (takrat 2. razred KB), drugi pa je bil Matej Gruden (takrat 2. razred smeri za elektroniko). Dosežki so toliko bolj pomembni, ker se težavnost tekmovalnih testov iz leta v leto veča, pravijo na zavodu Stefan, kjer so vsekakor z vkorakanjem v novo šolsko leto začeli tudi s pripravami na novo tekmovanje v okviru Kemijskih iger. Tako dijaki ostajajo po pouku tudi 7. in 8. uro, kjer poglabljajo svoje znanje kemije, pri čemer je en dan posvečen pripravam za dijake bienija, en dan pa za dijake trienija. (iž) Miklavževo darilo: brezplačni muzeji Tržaški znanstveni muzeji bodo jutri odprti brezplačno. To je darilo, ki ga vodstvo muzejev ponuja staršem in njihovim otrokom ob letošnjem Miklavžu. Dovolj mrtvih na cestah. To je poziv združenj Fiab, Legambiente in Uisp, ki ga bodo jutri podkrepili z instant pobudo pod geslom #bastamortin-strada na Verdijevem trgu. Ob 17. uri se bodo udeleženci ulegli na cestni tlak, da bi na ta način opozorili na »tihi pokol na cestah Furlanije Julijske krajine«. Po podatkih državnega statističnega zavoda Istat je lani na cestah v deželi umrlo 100 ljudi, 4.384 pa je bilo ranjenih. Furlanija Julijska krajina je na tretjem mestu dežel po številu mrtvih na cestah, zaostaja le za Dolino Aoste in Molisejem. V zadnjem letu je število mrtvih na cestah v FJK poraslo kar za 20,5 odstotka. Ostrouška in Počkaj: brezplačni muzeji za ljudi starejših od 65 let Slovenska svetnika v rajonskem svetu za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto Adriano Ostrou-ška (Neodvisna občanska lista) in Alessandro Počkaj (Slovenska skupnost) sta vložila vprašanje predsedniku rajonskega sveta, v katerem ga pozivata, naj poseže pri pristojnem občinskem odborniku, da bi ljudem, starejšim od 65 let ob letošnjih božičnih in novoletnih praznikih omogočili brezplačen vstop v mestne muzeje. boljunec Fotografska razstava o tržaški noši Po predstavitvi koledarja TFS Stu ledi Tržaška noša v TKS 360 v Trstu bo danes ob 20.30 na pobudo Skupine 35-55 v društvenem baru n' G'rici odprtje fotografske razstave posvečene narodni noši. Ob tej priliki bodo člani folklorne skupine predstavili koledar za leto 2016 z lepimi fotografijami narodnih noš in njihovih detajlov iz vseh krajev tržaške pokrajine. Ta bo na razpolago v društvenem baru do konca leta in bo prav gotovo primerno darilo ob Miklavžu in prihajajočem Božiču. Večer bo popestril folklorni utrinek. sledi nam na feuuifeberju 8 Sobota, 5. decembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA turizem - Daljši članek v slavnem newyorškem dnevniku The Wall Street Journal priporoča potovanje v Trst Laskavih ocen v svetovnih medijih je Trst že vajen, vse več časnikov vabi na obisk tega mesta. V četrtek je bil na vrsti ne-wyorški mednarodni dnevnik The Wall Street Journal, ki se ukvarja zlasti z gospodarstvom, v svoji turistični rubriki pa je objavil daljši članek o »najbolj očarljivo vznemirljivem mestu v Italiji«. Članek v dnevniku, ki prodaja dobra dva milijona izvodov po svetu, je izpod peresa Tare Isabelle Burton, hčere ameriške matere in italijanskega očeta, ki je odraščala med New Yorkom, Rimom in Parizom. Burto-nova opisuje avstro-ogrski duh, ki še vedno preveva mesto, omenja močan kulturni vpliv »z Balkana, od Venetov, Avstrijcev, Grkov in Judov«. Slovencev izrecno ne omenja, čeprav opaža, da je »Slovenija tako blizu, da so tamkajšnje gostilne označene na krajevnih turističnih zemljevidih«. Omenja, da se Tržačani nimajo za prave Italijane, češ da pripadajo samo Trstu, čeprav v Verdiju prepevajo patriotsko pesem »o zvonovih Sv. Ju-sta«. Daleč največjo pozornost posveča zgodovinskim kavarnam: San Marco, Tomma-seo, Stella Polare, Cafle degli Specchi, na koncu priporoča bife Pepi in ribjo gostilno Massimo v Rojanu. Očarali pa so jo trije gradovi (Miramar, Sv. Just in Devin), ki pričajo o bogati zgodovinski dediščini teh krajev. (af) IliViHm THE WALL STREET JOURNAL «v j-.-".* L4 ■ EfeVN -lili In H JUul ^HiW 1H ITTT IVf 1 m ra ---- m h^—c "»vT iji rrJIih iBWTf r. 4Pp*tH|. CgHIM m* LA (.y.:1* L^rUjti-'nr hfeitari L^.' fw F ■+n i_ I >'[ I nflA I ETVJTi Tl^JL A Trip tu iWcstft Italy's Motit Beautiful ly Haunting City fi Im.ijy jniJ HT-lïtirfl1 stalno gledališče Lot Vekemans ISMENA, NJENA SESTRA režiser Igor Pison DANES, 5. decembra, ob 19.00 v nedeljo, 6. decembra, ob 16.00 ponovitve se nadaljujejo do 12. decembra v Klubskem prostoru z italijanskimi nadnapisi zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! I BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 040 2452616 www.teaterssg.com Včeraj danes Danes, SOBOTA, 5. decembra 2015 SAVO Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob I.15 in zatone ob 13.27. Jutri, NEDELJA, 6. decembra 2015 MIKLAVŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka II,5 stopinje C, zračni tlak 1031,5 mb raste, vlaga 77-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13,2 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 30. novembra, do nedelje, 6. decembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v ponedeljek, 7. decembra, uradi zaprti. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bodo šolska stavba in uradi v ponedeljek, 7. decembra, zaprti. U Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«. ARISTON - 15.30 »Uno per tutti«; 17.00, 19.00, 21.00 »Un posto sicuro«. CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »Storie di cavalli e di uomini«; 18.00, 21.30 »La Isla Minima«. FELLINI - 16.30, 20.30 »Mr. Holmes il mistero del caso irrisolto«; 18.20, 22.15 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »La felicita e un sistema complesso«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Mon Roi - Il mio re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.00, 22.00 »Chiamatemi Francesco«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.40, 16.40 »Dobri dinozaver«; 13.30, 15.30 »Dobri dinozaver 3D«; 13.45 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 14.20, 16.20 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 18.20, 21.00 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 17.30, 20.10 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 17.40, 19.45 »Kurja polt«; 13.25, 15.40 »Mali princ (sinhr.) 3D«; 17.45, 20.30 »Most vohunov«; 18.40, 20.40, 22.40 »Parkelj«; 18.00, 20.50, 22.00 »Spectre«; 15.45 »Srednješolci«; 15.20 »Steve Jobs«. NAZIONALE - 18.45, 21.15 »007 Spectre«; 16.40, 18.20, 20.30, 22.10 »Il sapore del successo«; 15.20, 17.00, 18.45 »Il viaggio di Arlo«; 16.30, 20.00, 22.15 »Hunger Games - il canto della rivolta parte 2«; 16.30, 18.20, 20.30, 22.10 »Regression«; 16.30, 18.30, 20.10, 22.10 »11 donne a Parigi«; 15.20 »Snoopy & Friends«. SUPER - 16.00, 19.30 »Natale all' im-provviso«; 17.50, 21.30 »The Visit«. THE SPACE CINEMA - 15.15, 17.20, 19.25, 21.30, 22.10 »Chiamatemi Francesco«; 15.10, 15.30, 17.20, 17.40, 19.50 »Il viaggio di Arlo«; 17.50, 22.10 »The Visit«; 15.40, 20.00 »Il sapore del successo«; 16.05, 18.50, 21.35 »Hunger games - Il canto della rivolta 2«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Regression«; 16.20, 18.50, 19.40, 21.20, 22.00 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.15, 20.00, 22.15 »Heart of the Sea -Le origini di Moby Dick«; Dvorana 2: 14.50, 16.30, 18.20 »Il viaggio di Arlo«; 20.00 »La felicita e un sistema com-plesso«; 22.10 »Il sapore del successo«; Dvorana 3: 15.45 »Il sapore del successo«; 17.45 »Hunger games - Il canto della rivolta 2«; 20.10 »Il viaggio di Arlo«; 22.00 »The Visit«; Dvorana 4: 17.30 »La felicita e un sistema com-plesso«; 15.30, 20.00, 22.10 »Regression«; Dvorana 5: 16.00 »Mr. Holmes - Il mistero del caso irrisolto«; 17.45, 19.50, 22.00 »Chiamatemi Francesco«. /— Mitji in Kristini se je rodila Maja Z njimi se veselimo vsi domači iz Doline in Izole Čvrsti Roy je zajokal in osrečil botro Martino in Robija. Z njimi se veselimo Nika, Jernej, Vilma in David Čestitke V Sesljanu praznuje danes naš stric SILVANO REBULA. Veliko vrečo zdravja in veselja mu želimo ta mali: Josette, Marisol, Ki-my in Rassel. Hip hip hura, naš učitelj MICHEL se s FEDERICO v poročni stan poda. Na šoli v Zgoniku se z njima vsi veselimo. S Poslovni oglasi SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU je odprta v nedeljo zjutraj. ZAČETNA DELAVNICA EFT v soboto, 12. decembra Vodi Barbara Žetko. Informacije na 3472787410 ali www.eft-trieste.it. H Mali oglasi PRODAJAM suho listje za kompostiranje. Cena po dogovoru. Tel. št. 3483030022. PRODAM železni voz za prevoz težkih tovorov (do 60 kvintalov) z ojačenimi gumami. Cena po dogovoru. Tel. št. 339-1314308. ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tel. 040-208987 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 6.12.2015. Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah. H Osmice ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih 120. Tel. št. 366-5304154. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mav-hinjah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453. □ Obvestila JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu, od nedelje, 6. decembra, do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zav do do Zup nce. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zav dih ob 8.30. KRU.T sporoča, da v ponedeljek, 7. decembra, bodo društveni prostori zaprti. NŠK, Oddelek za mlade bralce, Odsek za zgodovino ter Knjižnica D. Feigla bodo zaprti v ponedeljek, 7. decembra. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta v ponedeljek, 7. decembra, in v sredo, 9. decembra, zjutraj. ZSKD obvešča, da bodo uradi ZSKD v Trstu in Solbici v ponedeljek, 7. in torek, 8. decembra, zaprti. ZSŠDI obvešča, da bosta v ponedeljek, 7. decembra, urada v Trstu in Gorici zaprta. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK »GOAT - KRAS« vabi na tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku leta, ki bo v torek, 8. decembra, ob 13.30 v Kulturnem domu na Proseku. SRENJA DOLINA ZA ČLANE IN VAŠČANE - v sredo, 9. decembra, ob 18. uri vabljeni v društveno dvorano SKD Valentin Vodnik na srečanje glede aktualnih dejavnosti dolinske srenje. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v sredo, 9. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v četrtek, 10. decembra, ob 20.00 na svojem sedežu (Doberdob-ska ul. 20/3). KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni! SLOV.I.K. - Začenja se nov ciklus predavanj »Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum«. Prvo predavanje bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Raid al-Daghistani, diplomirani filozof in magister islamskih ved, bo predstavil temeljne pojme islama in jih primerno umestil v zgodovinski, kulturni in teološki kontekst. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita, ob prihajajočem prazniku Božiča, na obisk gostov v domu za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, ki bo v sredo, 16. decembra, v novi kapeli v I. nadstropju. Ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bosta darovala msg. Franc Vonči-na in p. Rafko Ropret, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj, sledi prijateljsko druženje. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV bo znova potekala v soboto, 19. decembra, od 15. ure dalje v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini. Vodil jo bo Aleš Ernst. Info in vpis na tel. št. 3496483822 (Mileva). AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina). NA POBUDO LIONS CLUBA iz Devi-na-Nabrežine ter v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Na-brežina poteka brezplačno merjenje krvnega tlaka vsako 1. in 3. sredo v mesecu od 9.30 do 11.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor), ob priliki praznika sv. Treh kraljev, organizirajo v sredo, 6. januarja, kosilo z glasbo v agriturizmu v Samatorci za osebe nad 65. letom, s stalnim prebivališčem v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Vpis od 14. do 18. decembra (do 12. ure), od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure: v tajništvu občine Repentabor in občine Zgonik ali na sedežu Socialne službe, Naselje sv. Mavra 124 (Sesljan). TRST ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričet-kom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 347-0473606. 0 Prireditve ŽUPNIJSKA SKUPNOST SV. ANDREJA v Trebčah prireja »Andrejev glasbeni večer«, ob praznovanju vaškega zavetnika, danes, 5. decembra, ob 20.00 v vaški cerkvi. Gosta večera: GD Viktor Parma - Trebče, pod taktirko dirigenta Tomaža Nedoha in OPZ Krasje, pod taktirko dirigentke Nede Sancin. Toplo vabljeni! BOŽIČNI SEJEM IN BOŽIČNA RAZSTAVA (za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja članic in članov Krut) sta odprta v Štalci v Šempo-laju do 20. decembra od 15.30 do 18.00. Danes, 5. decembra, od 14.00 do 15.00. Ob nedeljah tudi od 9.30 do 11.00. MIKLAVŽEVANJE (SKD Vigred) bo danes, 5. decembra, ob 16.00 v gostilni v Šempolaju z nastopom OPS Vigred in uprizoritvijo pravljice »Godci iz Veselega«. Miklavževi pomočniki sprejemajo darila v Štalci danes, 5. decembra, od 14.00 do 15.00. MIKLAVŽEVANJE v Boljuncu danes, 5. decembra, ob 16. uri v dvorani Mladinskega doma. Nastopali bodo domači skavtje, sledil bo prihod sv. Miklavža. Angelčki bodo sprejemali darila od 15. ure dalje. RINGA RINGA RAJA, svet' Miklavž pri-haja...danes, 5. decembra, ob 16.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Otroci OPS »z Ul'ce« ga bodo pričakali z igro in petjem. Pomočniki bodo na razpolago od 15.30 dalje. SKD OPLA, v sklopu projekta Božič v Bregu, vabi na tradicionalni božični sejem, ki bo v Boljuncu do 6. decembra. Urnik: 9.30 - 20.00. Danes, 5. decembra, ob 17.00 nas bo obiskal sv. Miklavž. SKD TABOR - prireja Miklavžev sejem do danes, 5. decembra, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi danes, 5. decembra, ob 20.30 v društveni bar n' G'rici na otvoritev fotografske razstave Tržaška noša in na predstavitev koledarja TFS Stu ledi. Večer bo popestril folklorni utrinek. SVETI MIKLAVŽ bo prišel v Finžgarjev dom na Opčine danes, 5. decembra, ob 16. uri na povabilo Društva Fin-žgarjev dom in SOMPD Vesela pomlad. S pesmijo ga bo pozdravila otroška pevska skupina Vesela pomlad - dirigentka Andreja Štucin Cergol, otroška dramska skupina Tamara Petaros in letošnji prvoobha-janci pa bodo nastopili z igrico Pobeg igračk - besedilo Lučka Susič, režija Manica Maver. Angelčki bodo pripravljali darila od 14.30 dalje. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 6. decembra, na predstavo »Čudežno darilo« v izvedbi Slovenskega odra iz Trsta. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00 druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD TABOR - Opensko glasbeno srečanje bo v nedeljo, 6. decembra, ob 18. uri s koncertom Ansambla za sodobno glasbo MD7 v Prosvetnem domu na Opčinah. TS360, Oberdankov trg, vabi na ogled razstave stolov »Sunrise design« od ponedeljka do sobote, od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. DSI IN MLADIKA vabita na predstavitev knjige spominov Moje življenje, katere avtor je Virgil Gomizel. Knjigo bosta predstavila zgodovinar mag. Renato Podberšič ml. in Andrej Aplenc v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 7. decembra, ob 20.30. MIKLAVŽ PRIHAJA V PREBENEG v ponedeljek, 7. decembra, ob 18. uri. Nastopali bodo domači otroci. Angelčki bodo na razpolago istega dne od 10.30 do 11.30. VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU -V ponedeljek, 7. decembra, ob 17. uri v Štalci nastop otroške pevske in glasbene skupine Vigred. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS IN ŽUPNIJA PROSEK, v sklopu deželne zborovske revije Nativitas, prirejata koncert zbora Cappelle Terge-stine »Oritur Lux Mundi« v torek, 8. decembra, ob 18. uri v cerkvi sv. Martina na Proseku. SKD LIPA, AŠD ZARJA in Zadružni pašnik iz Bazovice vabijo v torek, 8. decembra, ob 18. uri v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2016 - Dogodki in doživljaji tekom strašne Svetovne vojske«. Sodeluje MoPZ Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin. MLADIKA, ZTT IN TKS360 vabijo na kavo s knjigo v sredo, 9. decembra, ob 10.00. V Tržaškem knjižnem središču, na Oberdankovem trgu se bo Manca Košir z Jankom Petrovcem pogovarjala o svoji knjigi Darovi minevanja. NA POSTAJI ROGERS, Nabrežje Gru-mula 14, bo v sredo, 9. decembra, ob 18.00 predstavitev razstave o slovenski ženski toponomastiki. Sooblikujejo kulturni in glasbeni program profesorica Marija Pirjevec, učenci Glasbene matice in Jasmina Gruden. Prisrčno vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi v društvene prostore na božični sejem od 9. do 12. decembra po urniku 16.00 - 20.00; v sredo, 9., ob 17.00 nastop šolskega pevskega zbora Virgil Šček pod vodstvom Barbare Corbatto, nato mladi godbeniki Mladinskega pihalnega orkestra Nabrežina, ob 18.00 baletke skupine Relevé; v četrtek, 10., ob 18.00 nastop mladih kitaristov Glasbene matice iz razreda prof. Janoša Jurin-čiča; v petek, 11., ob 17.30 nastop OPZ Petpedi in MlPZ I. Gruden, pod vodstvom Mirka Ferlana; v soboto, 12., ob 19.00 nastop violinistov iz razreda prof. Cristine Verità. DRUŠTVO TINA MODOTTI vabi v četrtek, 10. decembra, ob 20. uri v Ljudski dom na Pončani na večer z Gior-giom Sternom na temo »Zgodovina Severne Amerike: umor Sedečega bika in poboj plemena Sioux«. KINEMATOGRAFSKI KROŽEK CHAPLIN vabi v četrtek, 10. decembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Podlonjerju na ogled filma »A qualcuno piace caldo«. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK vabi na srečanje s pravljičnim gostom, ki bo v četrtek, 10. decembra, ob 16.30 v prostorih Narodnega doma v Ul. Fil-zi 14. V pričakovanju Miklavževega obiska bo pravljico za male obiskovalce knjižnice podal očka in igralec Franko Korošec. SKD DRAGO BOJAN in OV Gabrovec, prirejata v petek, 11. decembra, ob 18. uri v zunanjih prostorih otroškega vrtca Božičnico in prižig božičnih lučk. V praznično vzdušje bodo pospremile note Mladinskega orkestra godbe Nabrežina. Toplo vabljeni. SPDT IN NŠK prirejata ob svetovnem dnevu gora v petek, 11. decembra, ob 17.00 uri v čitalnici Narodne in študijske knjižnice, Ul. sv. Frančiška 20, dogodek z naslovom »Brati gore«. Avtorji in recitatorji bodo prebirali odlomke iz planinske literature dr. Rafka Dolhar-ja, Dušana Jelinčiča, Matjaža Klemše-ta, Bojana Pavletiča in Igorja Škam-perleta, povezoval bo Evgen Ban. V knjižnici bo na ogled tudi priložnostna razstava domače planinske literature. TPPZ P. TOMAŽIČ, COŠ P. Tomažič in Knjižnica P. Tomažič in tovariši vabijo, ob 100-letnici rojstva P. Tomažiča, v petek, 11. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine na večer »Jutri bo sonce in Kras bo čudovit«. NSŠ »SIMON GREGORČIČ« - DOLINA, OŠ »Ivan Grbec - Marica Gre-gorič Stepančič« - Škedenj, OŠ »Alojz Gradnik« - Repentabor, OŠ »Lojze Kokoravec/Gorazd - 1. Maj 1945« -Zgonik, OŠ »Prežihov Voranc« - Dolina in OŠ »Fran Milčinski« - Katina-ra, pod pokroviteljstvom Občine Zgo-nik, vabijo na ponovitev prireditve »Kej se držiste taku štemane... « v božičnem duhu, ob dnevu Evropske kulturne dediščine, ki bo v Športno kulturnem centru v Zgoniku v soboto, 12. decembra, ob 18. uri. Po klon 70-le-tnici obnovitve slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Sobota, 5. decembra 2015 Društvi Finžgarjev dom in Vesela pomlad obveščata, da bo nocoj prišel v Finžgarjev dom SVETI MIKLAVŽ S pesmijo ga bo pozdravila otroška pevska skupina Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin Cergol) Sledila bo igrica »POBEG IGRAČ« v izvedbi otrok igralske skupine Tamara Petaros (vodi Manica Maver) Začetek ob 16h (angelčki bodo skrbeli za darila od 15h dalje) KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. s. Francesco 20. Info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vljudno vabi na predstavitev knjige Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre v torek, 15. decembra, ob 17.00 v Tržaškem knjižnem središču (Oberdankov trg 7). Ob prisotnosti avtorice bo knjigo predstavila prof. dr. Vera Smole z Oddelka za slovenistiko Univerze v Ljubljani. Na predstavitvi bo pesnica Alferija Bržan prebrala nekaj svojih pesmi v istrskem narečju. »BILA JE LUČ, BILA JE PESEM« - koncert, v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZeVS Bar-kovlje in v sodelovanju s III. Rajonskim okrajem, bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v Cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo ZeVS Barkovlje (dir. Aleksandra Pertot), Glasbena kambrca (dir. Tina Renar), Mladinska skupina Glasbene kambrce (dir. Aleksandra Pertot) in Vokalna skupina Lijak Vo-grsko (dir. Mojca Sirk). »ZDRUŽENI V MELODIJI« - koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji KD Skala - Gro-pada bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v KD Skala v Gropadi. Nastopajo MePZ Skala - Slovan, Gopa-da/Padriče in MlVS Anakrousis (dir. Jari Jarc) ter MoVS Lipa iz Bazovice (dir. Anastasia Puric). V ADVENTU, koncert, v sklopu deželne zborovske revije Nativitas ter v organizaciji Slovenskega kluba, bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba pri Sv. Jakobu v Trstu. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin) in Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 (dir. Fulvio Jurinčič). BOŽIČ IN STYLE - v raznobarvnih glasbenih stilih prepleteno božično drevo, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MoVS Lipa bo v nedeljo, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi Chiesa Madonna della Neve v Vidmu. Nastopata MoVS Lipa iz Bazovice (dir. Anastasia Puric) in MlVS Anakrousis iz Trsta (dir. Jari Jarc). RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59. Prispevki Ob praznovanju sv. Martina darujejo Gabriella in Sandro Černe, Mitja Malalan in Lorenzo Stefani 35,00 evrov za SKD Grad od Banov. Pred 9. leti nas je zapustil Aldo Jercog. V njegov spomin daruje družina Jer-cog 100,00 evrov za AIRC - Združenje za raziskave rakastih obolenj. 1 2 Sobota, 5. decembra 2015 KULTURA umetnine na trgu Aljoša Fonda aljosa.fonda@primorski.eu Obramba pred kom? Prah, ki ga je v zadnjem tednu dvignila dražba slovenskih slikarjev v tržaški avkcijski hiši Stadion, je verjetno pripomogel k njenemu uspehu, saj je povečal zanimanje zanjo. Slovenske slike so večinoma spet šle v slovenske roke, zasebne in javne. Na koncu seveda ni bilo veliko »Italijanov«, ki bi pokupili slovenske umetnine in jih odnesli neznano kam. To naravnost smešno bojazen je izrazil marsikdo. Drugi pa so še vedno prepričani, da je umetnost v izključni domeni države, čeprav Jugoslavije ni več že skoraj četrt stoletja. Poziv Svetovnega slovenskega kongresa, naj se čim več Slovencev udeleži dražbe in pripomore k ohranitvi slovenske kulturne dediščine tako, da odkupi vse slike, tudi tiste po 200 evrov (!), me je začudil. Predvsem po branju intervjuja s tržaškim podjetnikom in zbirateljem, kije s svojimi širokimi pogledi razložil, kako gredo te stvari. Umetnost je po definiciji svetovna, kozmopolitska, ne pozna meja nacionalnih držav. Če je za slovenske umetnine živo zanimanje v tujini, pomeni, da jih tudi tam cenijo in da so na mednarodnem trgu nekaj vredne; če pa se gibljejo le v slovenskih krogih, jih cenimo samo Slovenci - to je to. Kakor na drugih področjih, v katerih si pravimo, da smo dobri ali kar vrhunski, z ostalimi pa se čim manj primerjamo. Sevedaje prav, daje mnogo kakovostnih del v slovenskih galerijah in muzejih. A kako bi bilo, ko bi čisto vsa Mirdjeva dela obsesivno zadržali v Kataloniji? Bi bil Kandinskij enako slaven, ko bi njegove slike krožile samo po Rusiji? Poziv, naj kupimo slike in jih ne damo tujcu, je v nasprotju s tem, kar je v drugem intervjuju povedal novi veleposlanik v Rimu: da bi morala slovenska kultura prodreti v Italijo (in nasploh v tujino, dodajam). Ko bi nekaj Groharjev in Pi-lonov viselo v italijanskih galerijah, bi bilo samo dobro, pa tudi z zasebnimi zbirkami se delajo razstave. Ni nujno igrati vedno v obrambi, še posebno, če nas nihče ne napada. trst - Veliko zanimanje za dražbo slovenskih umetnin »Zgodovina se je vrnila domov ...« Večino slik kupili Slovenci - Groharja prodali za 90.000 € TRST - Napoved, da bo polovica slovenskih umetnin ostala neprodana, se ni uresničila. Velika dražba del slovenskih slikarjev, ki je včeraj pod večer potekala v avkcijski hiši Stadion na tržaškem nabrežju, je bila zadetek v polno. Kupci in radovedneži so prostore napolnili do zadnjega kotička, tako da je veliko ljudi sledilo dogajanju stoje. Predvsem pa je izkliceval-cu Adrianu Princivalu v dobrih dveh urah uspelo prodati veliko večino slik in kipcev. Tiste, ki jih je zaradi pomanjkanja kupcev umaknil iz prodaje, je bilo mogoče prešteti tako rekoč na prste obeh rok. Za končni obračun bo še čas, prireditelji dražbe pa že sinoči niso skrivali, da je presegla njihova pričakovanja. »Dražba je bila res zelo uspešna, Slovenci so se odlično odzvali. Pričakoval sem veliko zanimanje, na koncu pa je bilo še večje,« nam je dejal Nedir Princival, ki je bil s svojimi sodelavci ves potek dražbe prilepljen na telefone in tako prodal marsikatero umetnino. Na primer značilne kozolce slovenskega impresionista Ivana Groharja, ki si jih je neznani kupec zagotovil za okroglih 90.000 evrov. »Kar je sicer zelo v redu, čeprav sem po pravici povedano pričakoval, da bo Grohar presegel 100.000 evrov.« Ali tisti Pogled čez most goriškega slikarja Vena Pilona, za katerega je neznanec na drugi strani telefonske žice odštel 72.000 evrov. Grohar in Pilon sta na koncu šla v slovenske roke, prav tako večina prodanih del, zagotavlja Nedir Princival. Na vprašanje, ali so to bili zasebniki ali galeristi oziroma kulturne institucije, pa: »Občutek imam, da so kupovali predvsem zasebniki, čeprav seveda ne poznam vseh kupcev. Med njimi je bil gotovo tudi kakšen galerist, enega na primer poznam in zanj vem, da je kupil nekaj slik.« Da so bili kupci predvsem Slovenci, je razveselilo tudi več fotografij na www.primorski.eu njegovega očeta Adriana, ki je skoraj pol tretjo uro vodil dražbo in neutrudno izkliceval številke tako v italijanščini kot v slovenščini. »Za nas antikvarje ima zgodovina posebno vlogo, zato sem vesel, da se je zgodovina v tem primeru vrnila domov oziroma tja, kjer se je rodila. Da so slovenske slike kupili v glavnem Slovenci.« Slovenci so bili v prostorih dražbene hiše Stadion sinoči v večini, med njimi je bilo veliko ljudi iz osrednje Slovenije, a tudi številni znani »zamejski« obrazi. Med temi so bili posebno dobro razpoloženi predstavniki lekarnarske in odvetniške stroke, ki so nakupili nekaj čudovitih slik: Pilonovo V dolini (18.000€), Pogled na Devin Mateja Sternena (22.000€ in si s tem prislužili tudi vzklik »bravo!« celjskega zbiratelja), Jakopičevo Okolico Škofje Loke (10.000€) in še marsikaj. Za Černigojeve Tulipane so organizatorji predvidevali, da bi lahko iztržili od tri do štiri tisoč evrov, a so jih naposled 9000. Živobarvno olje je kupil italijanski someščan srednjih let in naključni sogovornici, ki je sedela ob njem, zaupal, da je končno kupil sliko, »ki bi bila morala že pred 25 leti priti k nam domov«. Dekle z lubenico Staneta Kregarja pa naj bi po neuradnih informacijah za 3.200 evrov kupila hčerka upodobljenega dekleta ... Zbiratelj iz Celja, ki je domov naposled odnesel sliko nemškega slikarja Ericha Heckla, je o tržaški dražbi dejal, da je bila dobro organizirana in oglaševana, polemike prejšnjih dni, po katerih bi slovenske slike bolj kot na dražbo sodile v javne zbirke, pa so se mu zdele nesmiselne. »Večina slik bo šla v Slovenijo, nekatere pa bodo ostale v Trstu... ampak: saj ste tudi vi Slovenci!« Poljanka Dolhar razstava - Tržaška slikarka in ilustratorka Megi Pepeu Motivi iz okolja Samo še danes na ogled izbor njenih slikarskih del manjših formatov V Kreativnem centru Marino Sterle (Drevored za hipodrom 16) še danes razstavlja tržaška slikarka Megi Pepeu. Gre za slikarska dela manjših formatov, na platnu in na podlagi iz ročno izdelanega papirja, ki so nastala v zadnjem ustvarjalnem obdobju. Megi Pepeu uvrščamo med skupino slikarjev, ki se je izoblikovala v zlatih letih tržaškega Inštituta za umetnost Nordio in se je nato izobraževala v smeri specifičnih umetniških grafičnih tehnik v Trstu, Benetkah in Comu. Obiskovala je obenem priznani šoli za figuro pri mestnem muzeju Revoltella pod vodstvom Nina Perizija ter grafično šolo Sbisa. Od konca petdesetih let je redno razstavljala tako doma kot v tujini ter bila deležna številnih priznanj. S svojimi izvirnimi umetniškimi podobami je za pomembne založbe v Italiji opremila več knjig za otroke ter sodelovala med drugim tudi z Brunom Munarijem. Njeni načrti za dekoracijo prekoo-ceanskih ladij, ki so jih izdelovali v ladjedelnicah v Trstu in Tržiču, so bili pogo-stoma izbrani na razpisih. Sodelovala je z arhitekti v Trstu in ustvarila dekorativne poslikave za javne in zasebne prostore. Vzporedno se je posvečala tudi grafičnemu oblikovanju. Bila je obenem vsestran- sko angažirana pri promociji kulture ter posebej pozorna do družbene problematike. Značilni motivi, ki jih umetnica izbira, so prevzeti iz okolja, dejansko pa gre za projekcije osebnih doživetij, ki imajo močen emocionalni pridih. Podobe dreves, portreti, obrisi arhitekture, gre za močno abstrahirane, skoraj simbolično definirane figure, ki zaživijo v barvnih potezah čopiča. Barve so živahne, intenzivne, posredujejo gledalcu intenzivnost doživetega navdiha, a obenem milino, ki veje iz mehkih oblik in nežnih svetlostnih prehodov. Megi Pepeu grafično obdeluje slikarsko polje ter posamezne figure s potezami tanjših čopičev, ki jih skrbno usmerja ter s tem ustvarja svojstvene vrtince, kar posamezna likovna dela dinamično razgiba. Odločno, a mehko nizanje teh šrafur daje dodaten poetični pridih. Predvsem pri delih manjšega formata, ki delujejo bolj intimno, se likovna pripoved bogati z bolj fantastičnimi vizijami. Jasna Merku trst - Na ogled le danes in jutri Akvareli Vesne Benedetič za malčke in odrasle TRST - Ramatou, zavod za mreženje umetnosti Vesne Bene-detič, se iz Škrbine seli v tržaško mestno središče. Danes in jutri bodo umetnico in njene akvarele gostili v Ulici Palestrina 1, v studiu umetnika Maria Sillanija Djerrahiana. Med 10. in 21. uro si bo tu mogoče ogledati njene »akvarele za mačke in odrasle«, poklepetati z njihovo avtorico, okrog 18. uri pa tudi nazdraviti umetnosti in prazničnemu decembru. Vesna Benedetič se je rodila v Gorici, več let živela in delala v Trstu ter se naposled preselila na Kras. Študirala je v Ljubljani in Milanu, ukvarja se z ilustracijo, grafičnim oblikovanjem, vodi likovne delavnice; z zavodom Ramatou, ki nosi ime po rdečem vrabčku, ki v Senegalu prinaša srečo, pa vse bolj tudi razstavni in založniški dejavnosti ter prirejanju seminarjev. Svoja dela je razstavljala že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. ljubljana - Zanimiv projekt Glasbene matice na 15. klavirskih dnevih Svetli akordi klavirja AKTUALNO Sobota, 5. decembra 2015 13 LJUBLJANA - Društvo klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA že vrsto let pripravlja Klavirske dneve z izredno odmevnimi predavanji, projekti glasbenih šol, delavnicami, okroglimi mizami in koncerti. In povsem razumljivo je, da je bila v letu, ko se spominjamo stote obletnice smrti Aleksandra Nikolajeviča Skrjabina, izbrana tema Barvno na črno-belem. Kon-servatorij za glasbo in balet (KGB) Ljubljana je bil gostitelj in soorganizator letošnjega jubilejnega petnajstega srečanja, ki je 27. in 28. novembra obiskovalcem ponudilo 17 zvočno in barvno pisanih in zanimivih dogodkov. Žiga Stanič, Igor Vi-čentic in Miha Hass so na primer poskušali osvetliti pomembnost Skrjabina kot pianista in skladatelja, predstaviti njegov svetleči klavir in relativnost sintetičnega doživljanja, odgovoriti na vprašanje: ali barve na klavirju obstajajo? O barvnih izzivih v glasbi so na okrogli mizi razmišljali Ana Josimovska, Tatjana Ognjanovic, Veljko Glodic in Zmago Modic. Na dveh večernih koncerta sta nastopila mladi ljubljanski pianist Gregor Dešman in izvrstni srbski pianistični virtuoz Vladimir Milo-ševic. O izjemnem pomenu ruske pianistke in pedagoginje Ane Danilovne Ar-tobolevske in posebnosti njenega pristopa pri učenju mladih je spregovorila Danijela Masliuk, profesorica klavirja iz Glasbene šole Koper, ki je prevedla klavirsko začetnico Artobolevske in jo tudi izdala. Kako premagovati problem tesnobe pred javnim izvajanjem s tapkanjem (metodo Emotional Freedom Technik) je s simpatičnim, sproščenim predavanjem razkrivala Pika Rajnar. V barvitem spletu projektov šol z naslovi: Arabeska, Izrazna moč intervalov in lestvic, Glasbena mavrica, Kalej-doskop, ki so jih tokrat domišljeno pripravili mladi pianisti iz osnovne in srednje stopnje ljubljanskega KGB-ja in KGB Maribor, je svoje prav posebno mesto dobil projekt Glasbene matice z naslovom Svetli akordi klavirja. Na sprehod skozi klavirske zvočne svetove se je enajst mladih pianistov, ki so jih zgledno pripravile mentorice Claudia Sedmach, Denisa Ve-rasova, Beatrice Zonta, Tamara Ražem Locatelli in Hanna Nazarenka podalo skozi izbrane glasbene miniature šestih tržaških skladateljev: Karola Pahorja, Marija Kogoja, Pavleta Merkuja, Staneta Maliča, Ekipa tržaške Glasbene matice po ljubljanskem nastopu Vasilija Mirka in Petre Grassi. Vsi so (nekateri pa to še počnejo) s svojim delovanjem - kot skladatelji, koncertanti, dirigenti, zborovodje, korepetitorji, publicisti - ustvarjali in bogatili kulturno-pro-svetno dogajanje v zamejskem prostoru in vsi so tudi na tak ali drugačen način tesno povezani z Glasbeno matico. Bojan Glavina, primorski skladatelj in klavirski pedagog, je ob premišljenem izboru skladb med drugim zapisal: »V teh skladbah svetli akordi klavirja niso samo zvoki, urejeni v neko strukturo in v določeno zaporedje. S svojim zvočnim dotikom nam lahko - tako kot pri Srečku Kosovelu - pričarajo "mesečino na tihem jezeru ob zeleni polnoči'. Lahko nam - tako kot Kogoju - izpovedujejo samoto, minljivost, ter obenem neskončnost časa. Lahko s svojimi neštetimi barvnimi odtenki ustvarjajo vedno nove domišljijske pokrajine, nam pričarajo romantične utrinke (Ma-lič), ekspresivno mistično sliko kresnic (Grassi) ter neobičajne, svojevrstne in vedno sveže "drobtinice" (Merku); lahko nas zapeljejo v ljubezensko poetiko (Mirk), ali pa prikličejo plesne trenutke, ter orisuje-jo spomine zgodovinskih dogajanj (Pahor). Skozi dimenzije klavirskega zvoka se tako ustvarjajo najrazličnejše impresije in fantazijske zgodbe.« Mladi pianisti Goran Košuta, Sele- na Cososchi, Asja Rapotec, Petra Godnič, Helena Lupinc, Kristina Perčič, Cecilia Bertolini, Rok Dolenc, Simon Kravos, Max Zuliani in Elisa Terrana so spretno, poglobljeno, simpatično in doživeto odstirali slogovno raznolikost klavirskih miniatur in njihovo predano igranje so tehtno dopolnjevale tudi izbrane reprodukcije slik Avgusta Černigoja, Saše Šantla, Rudolfa Sakside, Lojzeta Spacala, Silvestra Godi-ne, Jožeta Cesarja, Roberta Hlavatyja, Alberta Sirka, Asje Rapotec. Izvirna zamisel in odlična izvedba sta osvojili številne obiskovalce 15. slovenskih klavirskih dni, toliko bolj, saj so mnogi celo prvič lahko prisluhnili kratkim mojstrovinam tržaških skladateljev. Tatjana Gregorič slikarstvo Razstava v galeriji Cartesius Trst se bo danes poklonil mojstru Avgustu Černigoju TRST - V galeriji Cartesius (Ul. Carducci 10) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo grafičnih del Avgusta Černigoja. Razstava ob 30-letnici umetnikove smrti predstavlja poklon slovenskemu mojstru s srednjeevropsko razsežnostjo, kot je v predstavitvi zapisal Franco Rosso, medtem ko je kustos razstave Valentino Ponte. Černigojeve grafike bodo na ogled do 23. decembra (od torka do sobote med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 19.30). Ponte je zbral grafične unikate, ki jih je Černigoj upodobil v obdobju od leta 1959 do konca sedemdesetih let. »Po svoje hitra umetnikova ustvarjalnost ne pogojuje njegove do-delanosti in tudi ne njegovega ironičnega, nomadskega in dialektičnega pristopa do umetnosti. V njej v tem obdobju še posebej izstopa njegova kritična ost do takrat prevladujočega formalizma,« je zapisal Rocco. Černigojev svet je svet brez postanka in brez miru, v katerem umetnik še bolj uveljavlja svoje samostojne in kritične poglede ne le na svet umetnosti, temveč tudi na širšo stvarnost, ki ga je takrat obkrožala. Razstava, vredna ogleda. rossetti - Duhovite Calendar Girls Koledar dobrosrčnih nekonformističnih deklet Med nastopajočimi priljubljena tržaška igralka Ariella Reggio TRST - Predstava Calendar Girls, ki je do nedelje na sporedu v veliki dvorani Rossettijevega gledališča, je pravzaprav v sofisticirano komedijo preoblečena pravljica za odrasle, v kateri zmagajo dobrosrčni in brihtni, a saj resničnih neinteligentnih zlobnežev sploh ni, tako da se na koncu gledalci nasmejani in s toplim občutkom v srcu odpravijo domov. Vsekakor je italijanska postavitev besedila uspešnega britanskega scenarista in dramatika Tima Firt-ha na odlični kakovostni ravni zlasti zaradi odlične igralske zasedbe, ki jo režiserka Cristina Pezzoli vodi z odločno roko in jasno vizijo celovitosti predstave. Najbolj znana med nastopajočimi je vsekakor Angela Finocchiaro, ob kateri nastopa tudi še zlasti v Trstu priljubljena Ariella Reggio. Tudi zaradi tega je predstava privabila v gledališče pravo množico in v dvorani je bilo vzdušje praznično, nekoliko tudi zaradi Miklavževega sejma v bližnjem drevoredu. Navdih za zgodbo je Firth dobil v resničnem dogodku, ko je skupina ne ravno rosno mladih gospodinj iz yorks-hirskega mesteca sklenila tiskati koledar v dobrodelne namene. Namesto običajnih pejsažev in spomenikov, so se za koledar fotografirale kar same pri opravljanju vsakdanjih opravil, toda ... gole, saj so ugotovile, da »meso najbolj vleče«. V Firthovi obdelavi pobuda naleti na nepričakovan uspeh, ki med prota-gonistkami sproži tudi nekaj trenja, ki pa se na koncu ugladi, tako da spet zavladata složnost in vedrina. Sicer je Firth v sodelovanju z Juliette Towhidi temo najprej uporabil v uspešnem filmu Dekleta s koledarja iz leta 2004, štiri leta pozneje je spisal še prav tako uspešno gledališko varianto, ki ohranja okvir in značaje osrednjih likov, le zapleti v drugem delu so manj mednarodno naravnani, a ostajajo vsekakor učinkoviti. Crisitina Pezzoli je s prevajalko Stefanio Bertola in z nastopajočimi igralkami in igralci ohranila značilni britanski duh komedije, a obenem ni okrnila naravne realističnosti vzdušja. Igral- Ariella Reggio ke prepričljivo in učinkovito dosledno upodabljajo določen tip ženske, kar opredeljujejo tudi dognani kostumi Nam Cecchi, ki je vsako junakinjo oblekla v isto osnovno barvo. Dognana je tudi preprosta, a funkcionalna scenografija Rinalda Rinaldija. Protagonistke se na odru res slečejo, a zelo igrivo in nedolžno, predvsem pa zelo spretno, tako da ni razlogov za spotikljivost. Angela Finocchiaro je podjetna, nekonformistična in včasih nergaška Chris, ki sproži zamisel za ne-konvencionalni koledar; Laura Curino igra Chrisino najboljšo prijateljico, dobrosrčno in umirjeno Annie; Ariella Reggio je upokojena učiteljica Jessie, ki se ji učiteljevanje še vedno pozna; Carlina Torta je ponižna Ruth; Corinna Lo Castro je gosposka Cora, Matilde Fac-heris je hipijevska Celia, Elsa Bossi pa njihova konformistična antagonistka Marie, medtem ko se Noemi Parroni deli med ostale štiri ženske vloge, Titi-no Carrara in Marco Brinzi pa med štiri moške. Tim Firth je, tako kot izvirni koledar, uprizoritev komedije povezal z dobrodelno pobudo in tudi italijanska postavitev zbira sredstva za italijansko združenje za boj proti levkemijam, lim-fomom in mielomu AIL. (bov) 1 4 Sobota, 5. decembra 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Tehnološko in inovacijsko središče gosti štirinajst podjetij TechnoArea išče primernejši sedež Paviljon A na goriškem tovornem postajališču, kjer ima sedež središče TechnoArea Tehnološko in inovacijsko središče TechnoArea, ki deluje na območju goriškega tovornega postajališča kot »podružnica« ustanove Area Science Park, išče nov sedež. O možnosti selitve sta se začela pogovarjati tržaško znanstveno raziskovalno središče in goriška Trgovinska zbornica, ki sta leta 2012 tudi s podporo drugih institucij omogočili odprtje valilnice podjetij v Gorici. V paviljonu A - le-ta je last družbe SDAG - ima danes sedež štirinajst inovativnih podjetij, ki delujejo na različnih področjih in skupno zaposlujejo kar 45 mladih. Skoraj vsa podjetja so se v središče TechnoArea vselila po prejetju denarne nagrade za inovativne podjetniške zamisli, ki jo je v prejšnjih letih razpisala Trgovinska zbornica. Zmagovalci razpisa so (in delno še bodo) za razvoj svojih podjetij prejeli 90.000 evrov, pogoj pa je bila vselitev v goriški inkubator TechnoArea. »Sedanjiprostori niso pretesni, kvečjemu obratno. Problem je v tem, da objekt ni najbolje izkoriščen. Tudi lokacija zno- traj tovornega postajališča ni najboljša; tehnološko središče je namreč nekoliko "skrito", mimo njega stalno vozijo tovornjaki. Za start-up podjetja bi bili potrebni boljfunkcionalni prostori, kjer bi ob samem eksperimentiranju in razvojnih projektih prišlo do še večjih sinergij in stikov med njimi, kar se vsekakor že dogaja; po- »TechnoArea in podjetja, ki delujejo v tem inkubatorju, so za nas pomembna, zato je nujno, da se čim prej najde funkcionalen sedež« treben bi bil tudi nekakšen razstavni prostor, kjer bi ta podjetja lahko pokazala, na čem delajo,« pravi Giuliano Grendene, član sveta Trgovinske zbornice in ocenjevalne komisije, ki je v prejšnjih letih dodeljevala nagrade za inovacijo. Prostorov, v katere bi se središče Technoarea lahko vselilo, še niso določi- ale li. »Trenutno jemljemo v poštev tri možne lokacije, vendar je o teh še prenagljeno govoriti. Pomembno je, da Area Science Park ostane v Gorici in da podjetjem ponudimo čim boljše pogoje za delovanje,« poudarja Grendene, po katerem potekajo pogovori tudi z goriškim industrijskim konzorcijem: »Start-up podjetjem lahko sprva zadostujejo tudi nekoliko manjši sedeži, kasneje, ko se razvijejo in morajo začeti proizvajati, pa potrebujejo več prostora. Zato želimo z industrijskim konzorcijem in Area Science Park ustvariti čim več povezav in doseči, da bi podjetja tudi v kasnejših fazah imela v Gorici na voljo primerne prostore za rast. Da je goriška Trgovinska zbornica v ta projekt veliko vložila in seveda noče, da bi financirana podjetja »pobegnila« drugam, poudarja njen predsednik Gian-luca Madriz. »TechnoArea in podjetja, ki delujejo v tem inkubatorju, so za nas zelo pomembna. Zato je nujno, da se čim prej določi funkcionalen sedež, ki bi odgovarjal njihovim razvojnim potrebam. Mi smo že predstavili nekaj predlogov in technoarea Skupni imenovalec je inovacija Prejšnji teden smo objavili intervju z Jasno Legiša, strokovnjakinjo na področju govorice telesa in direktorico podjetja Neu-roComScience, ki se ukvarja z analizo človeškega obnašanja in z njeno aplikacijo na več področjih. NeurocomScience ima sedež ravno v središču TechnoArea na goriškem tovornem postajališču pri Štandrežu, kjer pa deluje še drugih trinajst inovativnih podjetij. Največ jih dela v energetsko-okoljskem sektorju oziroma na področju obnovljivih virov energije: to so podjetja Arco, Asse, Isomorph, ITS in Termovoltaica. Štiri podjetja delujejo na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, in sicer Astra Yacht, Ermetris, Puntix in UBIZ3D, podjetje Medigenia pa raziskuje ino-vativne rešitve na zdravstvenem in farmacevtskem področju, na primer pri preverjanju kompatibil-nosti posameznih zdravil. Vsa omenjena podjetja z izjemo podjetja Termovoltaica so v prejšnjih letih prejela nagrado za inovacijo, ki jo podeljuje goriška Trgovinska zbornica. Le-ta jim je zagotovila prispevek v višini 90.000 evrov, pogoj za pridobitev denarja pa je bila med drugim tudi vselitev v središče TechnoArea. V njem je danes zaposlenih kar 45 oseb. (Ale) pričakujemo, da bodo v kratkem sprejete ustrezne odločitve. Ne le Trgovinska zbornica, ampak celotni "Sistem Gorica" je pripravljen na sodelovanje. Upam, da bodo v začetku prihodnjega leta že nakazane konkretne rešitve,« zaključuje Gianluca Madriz. Aleksija Ambrosi gorica-koper V sojenju Cernicu pričala izvedenka V nadaljevanju sojenja Ivanu Cer-nicu, obtoženem terorizma, je včeraj na koprskem okrožnem sodišču pričala izvedenka forenzične toksikologije Majda Zorec Karlovšek. Ta je izpostavila, da gre pri živosrebrovem kloridu za zelo nevarno in zelo strupeno snov, količina 10 mi-ligramov, ki so jo našli v pošiljki češkemu ministru, pa je bila za življenje nevaren odmerek. Cernica - 25-letnega Goričana in študenta veterine na Univerzi v Vidmu -so decembra lani prijeli v Grgarju potem, ko je češko finančno ministrstvo novembra iz Slovenije prejelo sumljivo pismo, za katerega so ugotovili, da je vsebovalo smrtonosno dozo strupa. Takrat je češki finančni minister Andrej Babiš povedal, da je bilo pismo oddano v Sloveniji, poslano pa je bilo na njegov domači naslov. Na včerajšnjem naroku so najprej prebrali pisno izvedensko mnenje, v katerem je Zorec Karlovškova poudarila, da je živosrebrov klorid, »nedvomno zelo nevarna in zelo strupena kemikalija«. Količina 10 miligramov, kolikor so je našli v pošiljki, naslovljeni na Babiša, pa je predstavljala za življenje nevaren odmerek, je potrdila. Izvedenka je opisala tudi nevarnosti pri rokovanju z omenjeno snovjo, katere raba je zato danes omejena praktično samo na delo v laboratorijih, do nje pa imajo dostop le pooblaščene osebe. Na nevarnost snovi, zlasti v tekoči in razpršeni obliki, po njenih besedah kaže tudi obsežna regulativa na tem področju. Na vprašanja sodnice Meri Mikac je izvedenka sicer potrdila, da so spojine živosrebrovega klorida v preteklosti uporabljali pri razvijanju črno-belih fotografij, raztopino te snovi pa tudi pri razkuževanju ob opravljanju alkotestov voznikov. Glede na njegovo nevarnost pa na fakultetah dandanes skrbijo, da študentje tudi pri vajah ne pridejo v stik s tovrstnimi kemikalijami. Glede same pošiljke je Zorec Karlovškova povedala, da je bila snov zapakirana v plastično vrečko z zadrgo, zato je po njenem šlo za pošiljko, ki je bila namenjena temu, da jo bo večkrat uporabljal. Sojenje Ivanu Cernicu se bo nadaljevalo že prihodnji petek. Odvetnik Gorazd Gabrič, ki 25-letnika zagovarja, takrat pričakuje zaključne besede sodnice. (sta) tržič - Tatvina v Hotelu Italia Aretirali tatico Skupaj s tremi pajdaši si je prisvojila dve denarnici s 700 evri gotovine Karabinjerji so aretirali eno izmed odgovornih za tatvino, ki se je nedavno zgodila v trži-škem Hotelu Italia v Tržiču. Mlado žensko so izsledili v kraju Zelarino v Venetu in jo odpeljali v beneški ženski zapor, kjer bo počakala na sodnikovo odločitev. Konec oktobra je K.D.C., ki je stara 22 let, v družbi druge ženske vstopila v hotel v Ulici Colombo v Tržiču. Dva pajdaša sta nanje počakala pred vhodnimi vrati. Bilo je okrog 13. ure, ko so uslužbenci hotela imeli polne roke dela v jedilnici. Ženski sta izkoristili njihovo nepazljivost in vstopili v pisarno, kjer sta ukradli dve denarnici z osebnimi dokumenti, kreditnimi karticami in približno 700 evri gotovine. Nato sta nemudoma odšli iz pisarne in pobegnili skozi vhodna vrata hotela, skočili v avtomobil in skupaj s pajdašema izginili neznano kam. Uslužbenci so nemudoma poklicali tržiške karabinjerje, ki so s pomočjo pričevanj navzočih in posnetkov varnostnih kamer prišli do dragocenih informacij. Preiskovalci so kmalu ugotovili, s katerim avtomobilom so tatovi pobegnili, s posnetkov pa so razbrali tudi registrsko tablico in naslov lastnika v Mestrah. Tako so v sredo, 2. decembra, karabinjerji iz Tržiča v kraju Zelarino aretirali 22-letno K.D.C., ki je osumljena sodelovanja pri tatvini v oteževalnih okoliščinah. Preiskovalci so že identificirali tudi dva druga njena pajdaša, ki se bosta morala pred sodnikom zagovarjati zaradi istega kaznivega dejanja. Po aretaciji so karabinjerji zasegli osebne predmete četrte osebe, ki je sodelovala pri tatvini. gorica - Finančna straža ovadila domačina Upravitelj bara se je šel finančnega svetovalca Upravljal je bar, strankam pa ni stregel le kave. Goriška finančna straža je ovadila goriškega gostinca, ki je ponujal storitve finančnega posrednika, čeprav za to ni imel potrebne kvalifikacije in ni bil vpisan v seznam finančnih posrednikov, kot predvideva zakonski odlok št. 58/1998. Finančni stražniki so nanj naleteli slučajno, potem ko so v pisarni upravitelja nekega podjetja, kjer so opravljali inšpekcijo, našli kup bančnih izpiskov, ki so priklicali njihovo pozornost. Kasneje so ugotovili, da je podjetnik pogosto obiskoval kavarno omenjenega gostinca v Gorici, ki je njemu - tako kot drugim gostom - delil nasvete, kako lahko zlahka povečajo svoje premoženje. Predlagal jim je vlaganje na borzi: on sam bi z njihovim denarjem nakupoval in prodajal vrednostne papirje na italijanskem in mednarodnem trgu, kar je nato tudi uspešno počel. Več klientov mu je namreč zaupalo svoje prihranke, ki jim jih je vračal po nekaj tednih skupaj z zaslužkom. Med zaupljivimi strankami je bil tudi podjetnik, Gostincu so stranke zaupale svoje prihranke Pri katerem so finančni stražniki odkrili sumljive bančne izpiske. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. decembra 2015 15 gorica - Danes se v mestu začenjata Andrejev sejem in praznični december Tradicionalen in očarljiv »Praznik, ki ga je treba nekoliko posodobiti, a ima še vedno svoj čar«. Tako je goriški župan Ettore Romoli opisal Andrejev sejem, ki bo tudi letos paradni konj prazničnega niza prireditev Goriški december. Mestne ulice bo od današnjega jutra vse do torka, 8. decembra, preplavilo okrog 250 stojnic, medtem ko bodo vrtiljaki in druge zabaviščne naprave v Gorici ostali vse do nedelje, 13. decembra. Prvi dan Andrejevega sejma bo sovpadal z odprtjem Goriškega decembra, tako da bo na Travniku danes ob 18.30 uraden prižig več kot 50.000 lučk in božičnega drevesa. Lučke bo prižgal župan, navzoča pa bo tudi italijanska veleposla- Z Andrejevim sejmom v mestu tudi prometne omejitve -Svetujejo parkirišče pri Rdeči hiši, v modrih conah bo do torka brezplačno parkiranje nica v Sloveniji Rossella Franchini Sheri-fis. Za pravo novost v primerjavi s prejšnjimi leti bo poskrbela vojaška godba na pihala konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli, ki bo do Travnika prikorakala skozi Bombijev predor. Vojaki bodo otroke obdarili z bomboni, občane pa s kozarcem žlahtne kapljice in »panetonom«. Današnji dan bodo razživili številni spremni dogodki. Ob 12.30 bo Michela Fabbro iz restavracije Rosenbar prikazala kuhanje v živo, t.i. »show cooking« v veži županstva, predstavila pa bo goriški krožnik, ki je bil deležen številnih pohval na letošnji svetovni razstavi Expo v Milanu. Med 16.30 in 17.30 bo Giorgio Ri-vari na Travniku prikazal veščine nia ple- Vrtiljaki čakajo na ljudi sov, v prostorih srednjeveške hiše Un-gerspach pa bo do torka potekala poku-šnja vin. Andrejev Sejem prinaša s seboj tudi več prometnih omejitev, saj bodo ceste, na katerih stojijo stojnice, do torka zvečer neprevozne. To se pravi, da bodo zaprte prometu Ulica Boccaccio, Ulica Oberdan, Travnik, Ulica Roma, Ulica De Gasperi, Ulica Crispi in Verdijev korzo. Vrtiljaki pa bodo do naslednje nedelje bumbaca obratovali v Ulici Cadorna, na Battistije-vem trgu in v Ljudskem vrtu. Prav zaradi omenjenih omejitev bo družba APT od danes ob 7.30 do torka zvečer nekoliko spremenila vozni red oz. proge avtobusov. Več preglavic bo voznikom povzročalo tudi parkiranje, mestni redarji pa svetujejo, naj ljudje parkirajo pri Rdeči hiši ali v ulicah v neposredni bližini mestnega jedra, saj bo do torka parkiranje v modrih conah brezplačno. (av) gorica - V hiši Ungerspach Pokušnja vin že spada v tradicijo Gostje včerajšnjega odprtja bumbaca Po uspešnem »krstu«, ki ga je hiša Simon Volker Von Ungerspach v Gorici, v katero je mogoče vstopiti tako s Trga Cavour kakor iz Raštela, prestala med septembrsko prireditvijo Okusi na meji, so prostore njenega pritličja ponovno odprli včeraj. Radovedneži in ljubitelji kakovostnih vin bodo lahko srednjeveško stavbo odkrivali do torka, 8. decembra, saj poteka v njej pokušnja vin, ki jo prireja združenje Autoktona. »Radi imamo izzive. Pred dvema letoma smo pokušnjo vin organizirali v neobičajnih prostorih v Ulici Rismondo, lani je po naši zaslugi spet zaživela nekdanja trgovina Larise na Verdijevem korzu, letos pa smo izbrali prostore hiše Ungerspach, ki so septembra sprožili pravi val navdušenja med obiskovalci in samimi Goričani,« je povedal predsednik Autoktone Roberto Gajer. (av) Pred županstvom bodo postregli z »goriško malico« »Goriško malico« in briška vina, ki so osvojili tudi občinstvo svetovne razstave Expo v Milanu, bodo danes ponujali na trgu pred goriškim županstvom. Michela Fabbro iz združenja Gorizia a tavola, Roberto Zottar iz italijanske kuharske akademije, Andrea Gattesco iz združenja Radicchio Rosa di Gorizia ter Daniela Markovic in Claudia Culot iz združenja pokuše-valcev vin bodo postregli s kuharskim prikazom v živo ter s pripravo jedi iz goriške eno-gastronomske tradicije, ki so bile na Expu deležne velikega zanimanja: od zeliščne frtalje in goriškega radiča do sira liptauer in gu-bance. Zaradi praznične priložnosti bo cena degustacije posebno ugodna, napovedujejo organizatorji. Zelišča (zgoraj) za frtaljo (desno) gorica - Mladi za mlade gorica - Gasilci praznovali zavetnico Skoraj 3000 intervencij Poveljnik je poudaril, da so kljub finančnim rezom zagotovili učinkovite in kakovostne storitve V letošnjem letu so v goriški pokrajini in drugod, kjer so njihovo pomoč potrebovali, opravili skoraj 3000 intervencij. Največ je bilo reševalnih ukrepov, in sicer skupno 553, 305 pa je v zadnjem letu bilo požarov in eksplozij. Posredovanje goriških gasilcev je bilo potrebno tudi v 136 prometnih nesrečah, 133 intervencij pa je bilo povezanih s poplavami in večjimi nalivi. Obračun letošnjega delovanja je goriško pokrajinsko poveljstvo gasilcev posredovalo včeraj ob priložnosti praznovanja zavetnice sv. Barbare. Kot vsako leto je bilo v Ulici Paolo Diacono v Gorici slovesno. Pred mašo, ki jo je daroval nadškof Carlo Redaelli, so položili vence v spomin na padle gasilce. Med slovesnostjo je navzoče nagovoril pokrajinski poveljnik Luigi Antonio Pio Diaferio, ki je pohvalil delo goriških gasilcev. Opozoril je med drugim na finančne reze, kljub katerim je poveljstvo »zagotovilo skupnosti učinkovite in kakovostne storitve«. Na poveljstvu se je zbralo tudi veliko družin, ki so si po slovesnosti ogledale praktični prikaz gašenja in drugih gasilskih spretnosti. Za tretji Silent Way najeli tisoč slušalk Goriški december bo tudi mladostniško obarvan. »Mladi smo tokrat poskrbeli za mlade. Ukvarjali smo se prav z vsem, od načrtovanja dogodkov do logističnega reševanja najrazličnejših zapletov, tako da smo tudi sami prispevali k bogatemu programu decembrskih predprazničnih prireditev,«. v imenu univerzitetnih in mladinskih organizacij pravi Luca Mirai, eden izmed pobudnikov niza petih dogodkov, s katerimi želijo v mestni utrip vključiti univerzitetno populacijo. Dogodki bodo potekali večinoma v Raštelu in na Travniku, saj želijo oživiti predvsem jedro mesta. DEMOKRATSKA STRANKA Senatorja o migrantih Tudi v občinah Goriške bo Demokratska stranka (DS) z današnjim dnem in ves december ob stojnicah in na odprtih sedežih nagovarjala ljudi o vladnih reformah in ukrepih. Med njimi pokrajinski tajnik DS Marco Rossi izpostavlja »ius soli« in civilne poroke. Občanom bodo na voljo aktivni člani stranke in raznorazno informativno gradivo, priložnost bo tudi za včlanjevanje. Danes ob 17. uri bo v dvorani Hotela Palace na Korzu Italia v Gorici javna razprava na temo migrantov in azila, sodelovala bosta senatorja Luigi Manconi in Laura Fa-siolo. Danes in jutri med 9.30 in 12. uro vabijo na sedež krožka DS v Ron-kah, danes med 9. in 18. uro na sedež v Gradežu, med 10. in 11. uro na sedež v Zagraju ter med 10. uro in 12.30 na sedež v Škocjanu. Včerajšnji prikaz gasilskega dela Prvi praznični večer bo v ponedeljek, 7. decembra: ob 17. uri bo pred barom Class Caffe na Verdijevem korzu nastopil glasbeni duet Ivone-Romano, ob 18. uri pa bosta decembrsko mladinsko sceno v hiši Ungerspach uradno odprli skupini Zoe Delle Stelle in Dust-In. V petek, 11. decembra, bo v hiši Mishou v Raštelu balkanski večer, za glasbo bo skrbel DJ Robota; ob 19. uri bodo odprli fotografsko razstavo. V soboto, 12. decembra, bo v lokalu Mama Angela na Travniku potekal večer Jota & Jazz: ob 18. uri bodo ponujali goriško joto, nakar bosta na vrsti jazz glasba in govor o hladni vojni. V sredo, 16. decembra, bodo v lokalu Meriti v Raštelu ponudili ape-ritiv, prikazali bodo tudi instalacije študentov univerzitetne smeri Dams. Z vizualnim in akustičnim koncertom bodo nato ob 21. uri v lokalu Dejavu v Raštelu postregli bendi Ankupu, Noisekraft in Zen-lux. Vrhunec dogajanja bo v četrtek, 17. decembra, ko bo v Raštelu potekala 3. glasbena zabava Silent Way: trije DJ-ji bodo vrteli različno glasbo, ki jo bo mladina »vsrkavala» skozi brezžične slušalke; letos so jih najeli kar tisoč. S spremnimi dogodki bodo začeli ob 18. uri, zabava pa po trajala do poznih nočnih, celo jutranjih ur. »Letošnji pestri program je sad plodnega sodelovanja med občinsko upravo ter mladinskimi in univerzitetnimi organizacijami. Lahko računamo na številne prostovoljce, ki svoje delo opravljajo profesionalno, ne da bi za to prejeli niti evra,« zagotavlja občinski odbornik Stefano Ceret-ta. Do 17. decembra bo med drugim potekalo nagrajevanje na socialnem omrežju Instagram, na katerem zbirajo fotografije z utrinki Goriškega decembra z označevalcem (hashtagom) #XMasGorz. (av) gorica - DS »V razpisu za primarija kardiologije netočnosti« 16 Četrtek, 16. decembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / štandrež - Šolarji in društvo Župančič »Cejt n'n g'v'ri« obrodil koledar Poglobili so se v življenje vaške skupnosti Opazovali so in spoznavali štandre-ško kulturno dediščino, seznanili so se z raznimi oblikovalnimi metodami grafičnega upodabljanja in svoja nova spoznanja upodobili na koledarju. V četrtek se je v domu Andreja Bu-dala na Pilošču slovesno zaključil projekt Cejt n'n gVri. Pred polno dvorano so pri- in dokumente o svojih družinah in tudi o kraju, v katerem živimo,« je med drugim povedala Nataša Paulin. Po drugi glasbeni točki, ki sta jo pripravila gojenca Glasbene matice Danijel Merlo in Jaša Primožič iz razreda prof. Franka Reje, je Sara Bo-škin pojasnila, da je bila priprava koledarja v bistvu nadaljevanje projekta, ki sta ga Nova spoznanja so upodobili na stenskem koledarju bumbaca bumbaca kazal sad otroškega raziskovanja, in sicer stenski koledar, ki so ga pripravili učenci četrtega in petega razreda osnovne šole Frana Erjavca v sodelovanju s kulturnim društvom Oton Župančič. Navzoče je v imenu društva nagovorila Sara Boškin, posebnega pozdrava so bili deležni pokrajinska odbornica Vesna Tomsič, pokrajinska predsednica ZSKD Bruna Visintin in pokrajinski predsednik SKGZ David Peterin. Zaigral je gojenec Glasbene matice Boštjan Zavnik iz razreda prof. Manuela Fighelija, nakar je prisotne nagovorila predsednica društva Oton Župančič Nataša Paulin, ki je poudarila, da so v okviru projekta pokukali v življenje vaške skupnosti. »Odkrivali smo dejavnosti, ki so se ohranile do današnjih dni. Se posvetili obrti, poljedelstvu in praznovanjem. Ugotovili smo, da so nekatera dela še prisotna, nekateri prazniki še doživeti, drugi ostajajo v spominu le starejših domačinov. Čas nas spodbuja, da ohranjamo spomin društvo Oton Župančič in šola Fran Erjavec izpeljala v šolskem letu 2012-2013. Takrat so v okviru projekta Povej, k'ku je blo an bot obravnavali ledinska in hišna imena, ki so jih nazadnje zbrali v brošuri. Tokrat pa so opazovali kulturno dediščino Štandreža in se seznanili z raznimi oblikovalnimi metodami grafičnega upodabljanja. Otrokom so najprej predstavili kmečko delo. Učenci so spoznali, kako je bilo v preteklosti naravnano k zagotavljanju najnujnejših življenjskih pogojev. Otroci so se seznanili, da so bile hiše sestavljene iz različnih gospodarskih poslopij. Ob bivanjskih prostorih je stal skedenj za shranjevanje sena in slame, saj je imela skoraj vsaka družina živino. Kašče, zidane ali lesene pa so služile za shrambo žita, ovsa in koruze. Za sušenje sena na travnikih ali njivah so štandreški kmetje postavili lonce. To je bil v zemljo zapičen pokončen kol. V Štandrežu je vsaka družina obdelovala polja, toda ne le za lastne potrebe. Pove- čanje povpraševanja mestne gospode po povrtninah je usmerilo kmete k pridelovanju takih povrtnin, ki so šle v prodajo. Tako so pridelali največ letne solate, radi-ča, tudi zimskega, bolj znanega kot kana-rina, čebule, krompirja, paradižnikov, paprike, bučk in belušev. Pri tem sta bila malim raziskovalcem v veliko pomoč Danilo Peterin in Renzo Turri, ki jih je v gostilni tudi pogostil z značilnimi šparglji. O kolinah je otrokom spregovoril Marko Za-vadlav. Prašič je bil pomemben del prehrambenih navad, navadno so ga klali, ko je nastopil mraz v mesecu novembru ali decembru. Znani mesni izdelki so bile klobase, kožarice (krodegini), krvavice, salame, pršut, mrk'ndela in mast. V drugem sklopu so pozornost namenili dediščini domačih mojstrov in obrtnikov, kot so kovači in kolarji. Kovači so sodili med najpomembnejše rokodelce. Izdelovali so poljedelsko in drugo orodje, tudi elemente za gradnjo hiš, izdelovali so okenske mreže, ključavnice, ograje, kovane dele vozov, pa tudi žeblje vseh velikosti in debelin, podkovali so tudi konje in vole. Svojo kovaško delavnico je otrokom razkazal Devan Brisko. Zadnji sklop so posvetili dediščini šeg in navad. S tem v zvezi so izpostavili predvsem najpomembnejše praznike v vasi, kot sta dvigovanje mlaja in zahvalna ne- delja z blagoslovitvijo traktorjev in povr-tnin. Mlaj je nekakšno znamenje prazničnega dogajanja, ki je ne samo povezano s prihodom pomladi, ampak tudi z obe-leženjem praznika dela. Postavljanje mlaja v Štandrežu, in sicer akacije ali bresta, je bilo vedno fantovsko opravilo, v zadnjih časih pa so se fantom pridružila še dekleta. Neposredna vloga te postavitve je tudi sprejemanje osemnajstletnikov in osem-najstletnic v skupnost. O tem je otrokom spregovoril Tomaž Mucci. Četrtkovo predstavitev so seveda poživili tudi štandreški osnovnošolci, ki so zapeli nekaj pesmi. Posebno so se izkazali petošolci, ki so sestavili nekaj verzov za vsak mesec v letu; vanje so vključili tudi vse svoje sogovornike iz projekta. Ob zaključku so bili deležni zahval za sodelovanje učitelji Manuela Graunar, Sara Fer-letti, Alenka Rapotec in Martin Srebrnič. Sara Boškin se je v imenu društva Oton Župančič zahvalila še ZSKD in goriški pokrajini, ki sta finančno podprli projekt, oblikovalki Nikol Kerpan, ki je uredila izbor slik in oblikovala koledar, ter ilustra-torki Darinki Kozinc, ki je sodelovala pri likovnih delavnicah. Zahvalila se je še podjetju Srečko Tomsič; podarilo je božično jelko, ki je krasila dvorano. Večer se je sklenil z venčkom narodnih pesmi, ki jih je zaigral Boštjan Zavnik. Razpis za zaposlitev primarija kardiološkega oddelka je posejan z napačnimi podatki, opozarjata vidna goriška predstavnika Demokratske stranke - mestni tajnik Bruno Crocetti in vodja svetniške skupine v Gorici Giuseppe Cingolani. »Pozitivno je, da je stekel postopek za imenovanje primarija kardiološkega oddelka bolnišnic v Gorici in Tržiču, toda razpis, ki ga je pripravilo zdravstveno podjetje, vsebuje netočne podatke in je v nasprotju z deželnimi programi na zdravstvenem področju. Zato sva izročila opozorilno pismo vodstvu podjetja in deželnemu odborniku za zdravje ter z njim zahtevala vnos popravkov,« razlagata krajevna politika in svoje trditve utemeljujeta. »Med navedbo aktivnosti kardiološkega oddelka v Gorici je zapisano, da so v lanskem letu obravnavali le 233 bolnikov, medtem ko so jih v Tržiču 493. Naravnost neverjetno pa je, da so "pozabili" na dejstvo, da znotraj goriškega oddelka deluje tudi enota za intenzivno kardiološko nego, ki je obravnavala kar 300 pacientov. To izhaja iz podatkov, ki jih je posredovalo javnosti podjetje samo. 233 obravnavanim v kardiološkem oddelku je treba torej dodati 300 pacientov v intenzivni negi, drugače bi spodbudili napačno prepričanje, da ima goriški oddelek v primerjavi s tržiškim manj dela, kar pa bi ogrozilo njegov obstanek,« trdita Crocetti in Cingolani, ki dodajata: »Razpis vsebuje še eno napako, ki jo je treba odpraviti. V predstavitvi bolnišničnega sistema, v katerem bo primarij deloval, o enoti za intenzivno kardiološko nego ni ne duha ne sluha, pa čeprav je njen obstoj predviden na podlagi deželnega odloka št. 2673/2014. Tudi ta pozaba utegne imeti kvarne učinke za goriško zdravstvo, saj bi takšen razpis za primarija ne privlačil kvalificiranih kardiologov. Močno preseneča pozabljivost zdravstvenega podjetja pri sestavi razpisa. Zaradi kakovostnih storitev in kompetenc osebja bi naša kardiologija namreč zaslužila, da jo ovrednotimo in da jo predstavljamo kot cvet v gumbnici goriškega zdravstva.« gorica - Pobuda revije Isonzo Soča Na Korzu in na gradu tabla s čezmejnimi zanimivostmi Na znamenitosti goriškega čezmejnega prostora bo opozarjala informativna tabla, dolga 3 metre in visoka 1,3 metra, na kateri bodo veduta obeh Goric s Kalvarije ter kratek opis kulturnih in naravnih znamenitosti, morda pa tudi krajevna gostinska ponudba. »Zaenkrat načrtujemo, da bomo s podporo goriške pokrajine namestili dve tovrstni tabli. To naj bi se zgodilo predvidoma januarja prihodnjega leta. Ena tabla bo stala pred sedežem pokrajinske uprave na Korzu Italia v Gorici, druga pa pred Pokrajinskimi muzeji v goriškem grajskem naselju. Naša želja seveda je, da bomo podobne table namestili tudi drugod po Gorici,« je včeraj povedal Dario Stasi, glavni urednik revije Isonzo Soča, ki je pobudnica tabel. Stasi med drugim upa, da bo v kratkem omogočeno tudi občanom, da bodo na lastne oči videli to, kar bo na tablah uprizorjeno. »Na vrhu Kalvarije želimo urediti neke vrste naravni observatorij, saj je razgled s hriba čudovit. V dogovarjanju s Fundacijo Goriške hranilnice in mestno upravo se trudimo, da bi hrib najprej počistili, saj je območje razraščeno, ker pa so nekatera zemljišča v zasebni lasti, so naša prizadevanja otežkoče-na. Radi bi torej, da bi dobila tudi Kalvarija razgledno točko, kakor jo ima Škabrijel,« je pojasnil Stasi in napovedal novo etapo odmevne razstave Dolgo stoletje: »Potem ko je že bila na ogled v Rimu in Gorici, zdi se, da nam jo bo uspelo končno postavili tudi v Novi Gorici, predvidoma marca prihodnjega leta.« (av) gorica - Botanični vrt licejskega pola 62 novih rastlin S projektom Šola v zelenju se bodo prijavili na ministrski natečaj Danes med 12. in 13. uro bodo še zadnjič letos posadili 62 rastlin v botaničnem vrtu, za katerega skrbijo dijaki, profesorji in neučno osebje licejskega pola Trubar-Gregorčič v Puc-cinijevi ulici v Gorici. Rastline, ki jih je podaril deželni gozdni rastlinjak FJK (Pas-cul - Pradandonsu pri Nemah), pripadajo 37 različnim vrstam, kar 30 le-teh pa bo za šolski vrt novih. Pristojna direkcija dežele FJK s sedežem v Vidmu, na katero so naslovili prošnjo, šolam poklanja rastline, ugodila pa je tudi prošnji slovenskega li-cejskega pola, da so to tudi preko enega metra visoka drevesca. Zasadili jih bodo v glavnem za poslopjem šol Vega-Zois, ker gre za alpske oz. subalpske vrste. Na terenu bodo danes vsi razredi treh smeri licejskega pola. Posadili naj bi še nekaj drugih dreves. Botanični vrt je torej vse bogatejši in zasluži seveda obisk. Na licejskem polu so obenem izdelali projekt Šola v zelenju, s katerim se bodo prijavili na ministrski natečaj #lamias-cuolaccogliente, cilj katerega je ovrednotiti šolska poslopja. Botanični vrt v Ulici Puccini / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. decembra 2015 17 Miklavž nocoj v Rupi Društvo Rupa-Peč obvešča, da bo mi-klavževanje na društvenem sedežu v Rupi danes ob 20. uri in ne ob 19. uri, kot je bilo napovedano. Danes bo obiskal tudi Štandrež in Sovodnje Kulturno društvo Sovodnje prireja za otroke sovodenjskega vrtca in šole ter za njihove prijatelje obisk Miklavža v Kulturnem domu Jožef Češčut v So-vodnjah danes ob 18.30; med 15. uro in 18.15 bo na ogled razstava likovnih del sovodenjskih osnovnošolcev. Sveti Miklavž bo štandreške otroke obiskal danes ob 19.30 v župnijskem domu v Štandrežu; obvezna je najava na tel. 0481-21849. Prišel bo v Doberdob Tradicionalno miklavževanje bo danes v Doberdobu; organizira ga društvo Hrast ob 18.30 v župnijski dvorani. Čakanje na dobrega svetnika in na darila bo najmlajšim olajšala igrica »Kje je med?«, ki jo bo uprizorilo 24 otrok med petim in enajstim letom. Delavne čebele se zaradi pomanjkanja medu odpravijo iz panja in v svojem iskanju preživijo mnoge dogodivščine, po poti pa srečajo posebnega prijatelja ... Režijo je prevzela Jasmin Podveršič ob pomoči članov društva in Hrastove mladinske dramske skupine. Po zaključku igre bo zbrane nagovoril in obdaroval sveti Miklavž; njegov urad bo v župnijski dvorani odprt od 17.30 dalje. Marangoni prefekt Goričan Alessandro Marangoni je bil imenovan za prefekta Milana; imenovanje so podprli župan Pisapia, predsednik dežele Maroni ter Demokratska stranka in Forza Italia. Rojen je leta 1951 v Gorici, kjer je bil v obdobju 2002-2005 tudi kvestor. Podpisi za rajone Somišljeniki stranke Slovenske skupnosti bodo podpise za obnovo goriških rajonskih svetov zbirali jutri, 6. decembra, pri cerkvi sv. Ivana v Gorici po nedeljski maši (okoli 11. ure). Razglednice s fronte Na sedežu združenja Societa Cormo-nese Austria v Ulici Matteotti 14 v Krminu bo danes ob 11. uri odprtje razstave prazničnih razglednic iz obdobja prve svetovne vojne. Podobe z voščili so izdajale humanitarne organizacije, armade in brigade, bile so namenjene vdovam, sirotam in vojnim invalidom. Gre za male umetnine avtogev tedanjega časa. Razstava bo odprta do 6. januarja. Pesnica in zbirka V kulturnem središču Incontro ob cerkvi v goriškem Podturnu bo danes ob 18. uri srečanje s pesnico Mario Chia-ro Coco, ki bo predstavila svojo zbirko »La chiave nascosta«; verze bo prebiral Paolo Bortolussi, na harfo bo igrala Laura Pandolfo. Odprte kleti kmetij Na pobudo gibanja vinskega turizma bodo danes in jutri odprte tudi nekatere goriške kleti, in sicer na kmetiji Alessandra Pascola v Dolenju (Ruttars 1, 10.00-18.00), na kmetiji Graunar v Ščednem (10.00-18.00) in na kmetiji Humar na Valerišču (danes 10.0018.00, jutri 10.00-13.00). Perozzi v Krminu V občinski dvorani v Krminu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo z naslovom »Metamorfosy ... podoživetih emocij«. Razstavljal bo Maurizio Pe-rozzi iz kraja Terzo di Aquileia. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. ä Gledališče GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču 6. decembra »Ieri una volta«, nastopa gledališka skupina Banda-blanda; v župnijskem gledališču Pija 10.; predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štarancanu ob petkih in sobotah 10.00-12.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroarmonia.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI danes, 5. decembra, ob 20.45 »Il visitatore«, igrajo Alessandro Haber, Ales-sio Boni. 10. decembra ob 21. uri po-klon pokojnemu italijanskemu kan-tavtorju Luciu Dalli, nastopil bo pevec Ron. Več na www3.comune.gori-zia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 8. decembra, ob 20.15 »Slovenska literatura od A do Ž«, igra Lado Bizovičar; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagaj-na@kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 9. decembra nastopata Istvan Vardai (violončelo) in Zoltan Fejervari (klavir). 11. in 12. decembra »La cativissima epopea di Toni Sar-tana«, igra Natalino Balasso; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.0019.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 5. decembra, ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. fl Razstave V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Gorizia, capitale della seta«; do 30. aprila 2016 od torka do nedelje 9.00-19.00. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled skupinska razstava umetnikov Saetti, Cesetti, Consagra, Celiberti, Spacal, Licata, Bar-dusco, Finzi, Santomaso, Guidi, Pao-lucci, Tramontin, Marinotto, Bacci, Morandis; do 7. januarja od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.30-19.00. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati«; do 28. februarja 2016 ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo bodo potekali vodeni ogledi razstave ob 17. uri. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost. V GALERIJI LEG ANTIQUA je na ogled razstava z naslovom »Una Gorizia lontana. Sergio Altieri - Tempere su tela 2010-2015«; do 10. januarja 2016 vsak dan 9.00-12.30, 15.30-19.30. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled dobrodelna prodajna razstava umetniških del »Umetniki za karitas 2015«. Izkupiček prodanih del bo šel v Sklad Bogdana Žorža za pomoč otrokom. »FRANCO DUGO - I COLORI DELL'ARIA« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV maggio 15/c v Gorici v petek, 11. decembra, ob 18. uri; predstavil jo bo Saša Quinzi. Na ogled bo do 9. januarja od torka do sobote 9.3013.00, 16.00-19.00. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja 2016 ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445. U Kino ~M Koncerti M Izleti NOČNI POHOD: štiriurni pohod čez tri grebene v neposredni okolici Gorice bo potekal v noči med soboto in nedeljo 5. in 6. decembra; informacije po tel. 348-5298655. SPDG se bo udeležil v nedeljo, 6. decembra, Miklavževega pohoda na Krasji vrh nad Drežnico. Do vrha približno 3 ure in pol hoje v zimskih razmerah, ni zahtevno. Organizator bo poskrbel za topel obrok. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 6.30 s parkirišča pri Rdeči hiši. Vozil bo tudi društveni kombi; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja 19. in 20. decembra izlet in vodeni ogled mesta Graz; informacije in vpisovanje pri okencih ATL, v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 in 370-3209146. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036. □ Obvestila DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 »II viaggio di Arlo«; 17.30 - 19.50 - 22.10 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 2: 16.15 »Il viaggio di Arlo«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«. Dvorana 3: 15.15 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«; 17.10 -19.40 - 22.00 »Mon roi - Il mio re«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -20.00 - 22.15 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 2: 14.50 - 16.30 - 18.20 »Il viaggio di Arlo«; 20.00 »La felicita e un sistema complesso«; 22.10 »Il sa-pore del successo«. Dvorana 3: 15.45 »Il sapore del suc-cesso«;17.45 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 2. del; 20.10 »Il viaggio di Arlo«; 22.00 »The visit« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 17.30 »La felicita e un sistema complesso«; 15.30 - 20.00 -22.10 »Regression«. Dvorana 5: 16.00 »Mr. Holmes - Il mi-stero del caso irrisolto«; 17.45 - 19.50 - 22.00 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«. MALA CECILIJANKA 2015 bo v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v torek, 8. decembra, ob 16. uri v KC Lojze Bratuž. Nastopilo bo dvanajst otroških in mladinskih skupin. Uvodno misel bo podal Dario Bertinazzi, dirigent in predsednik ZCPZ-ja. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 5. decembra, ob 21. uri koncert etno-balkan-jazz skupine Etnoploč (Aleksander Ipavec -harmonika, Pie-ro Purini - saks in Matej Spacapan -trobenta); vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 11. decembra ob 20.45 koncert Edith Piaf Quartet z naslovom »Edith mon amour«, nastopajo pevka Valentina Vanini, harmonikaš Lorenzo Munari, kitarist Enzo Crotti in kontrabasist Antonio Menozzi; informacije in rezervacije na lipizer@lipi-zer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. 12. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanja na podlagi javnega razpisa za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2015 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85 s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. decembra, vsi uradi občine zaprti za javnost. Za prijave smrti v občini klicati na tel. 348-7795064. PORTRETI STAVB - SPOMINODA-JALSKA AKCIJA: v ponedeljek, 21. decembra, od 10. do 13. in od 15. do 19. ure na železniški postaji v Novi Gorici bodo zbirali spomine in fotografije novogoriških in goriških stavb. Fotografije bodo skenirali in takoj vrnili lastnikom. Z vsakim darovalcem fotografije bodo posneli tudi video spomin. Prireja Kinoatelje. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na »Praznik včlanjevanja« v soboto, 19. decembra, ob 16. uri na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2016 ter se s prisotnimi pogovorila o pobudah in proslavah v naslednjem letu. SPREJEMNI CENTER GRADINA v Doberdobu obvešča obrtnike in prodajalce, da je še nekaj prostih mest za udeležbo na božični tržnici, ki bo potekala 8. decembra; informacije po tel. 333-4056800. TEČAJE NORDIC WALKING organizira goriška pokrajina, informacije in vpisovanje do 15. decembra ASD Laguna Champ iz Gradeža (tel. 043181003, 331-9539414) in ASD San Lorenzo Sport iz Šlovrenca (tel. 3204014091, alfredopiacentini@libero.it). V GABRJAH bodo v nedeljo, 6. decembra, praznovali Miklavževo nedeljo, saj je župnija posvečena sv. Nikolaju, škofu. Ob 10.30 bo vodil praznično bogoslužje goriški nadškof, ob 11.30 bo odprtje in blagoslov novega župnijskega doma pod zvonikom ob gabrski cerkvi. ALCI obvešča, da bo v soboto, 12. decembra, od 15. do 18. ure novembrska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677. 31. MEDNARODNI SHOD 4X4 mesta Gradišče bo v nedeljo, 6. decembra, od 8.30 dalje (vpisovanje v soboto, 5. decembra v dvorani Bergamas v Gradišču). 7. in 8. decembra ob 9.30 z zbirališče na Trgu Unita bodo potekali zgodovinski ogledi krajev prve svetovne vojne (rezervacije na info@gfi4x4.it). OBČINA SOVODNJE obvešča, da ob zapadlosti izplačila salda davkov IMU in TASI 2015, ki bo 16. decembra, bo skupni urad Collio Isonzo nudil pomoč plačevalcem v prostorih občine Sovodnje v ponedeljek, 7. decembra, od 11.30 do 13. ure. ZSKD obvešča, da bo v ponedeljek, 7. decembra, urad v Gorici zaprt. SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja 12. decembra, vsakoletno druženje z včla-njevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega z mašo, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 9. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321. SKRD A. PAGLAVEC sklicuje redni občni zbor v sredo, 16. decembra 2015, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Podgori. Dnevni red: imenovanje predsednika rednega občnega zbora, poročilo o društvenem delovanju v letih 2014-2015, stanje društvenega sedeža, volitve, razno. SS Prireditve AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 12. decembra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska 20, tradicionalno božičnico. Nastopili bodo otroci društvene skupine Zumbe kids, društveni gojenci harmonike, gosta večera sta DVS Primorsko iz Mač-kolj pod vodstvom Aleksandre Pertot in MVS Anakrousis iz Gropade pod vodstvom Jarija Jarca. KD BRIŠKI GRIČ vabi na 70. obletnico delovanja v soboto, 12. decembra, ob 20. uri v dvorani na Bukovju v Šte-verjanu. Večer oblikujejo mali Briški slavčki, recitatorji Oder mladih, Aldo Rupel in Vokalna skupina Sraka. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 10. decembra, ob 20. uri na »Srečanja pod lipami« na temo »Zamejsko zadružno bančništvo«. Gosta večera bosta predsednik Zadružne banke Doberdob So-vodnje Robert Devetta in predsednik Zadružne kraške banke Adriano Ko-vačič. Večer bo vodil Julijan Čavdek. V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v ponedeljek, 7. decembra, ob 18. uri predavanje Leona Sakside z naslovom »Sredozemska kulinarika ter mediteranska dieta«; več na www.ng.sik.si. V GRADU KROMBERK bo v torek, 8. decembra, ob 20. uri predavanje Marka Štepca z naslovom »Izkušnja vojne v dnevnikih in spominih slovenskih vojakov avstro-ogrske armade«. V drugem delu večera bo Društvo Soška fronta 1915-1917 predstavilo 10. jubilejno številko revije »Na fronti«, ki prinaša pestre vsebine iz obdobja prve svetovne vojne. Revijo bo predstavil glavni urednik Simon Kovačič. Občinstvu bo podana tudi informacija o poteku priprav za postavitev spomenika feldmaršalu Svetozarju Bo-roevicu von Bojna v letu 2016. KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici vabi v četrtek, 10. decembra, ob 10. uri na kavo s knjigo. Marijan Brecelj bo predstavil »Brazilsko-slovenski slovar - Dicionario Brasileiro-Esloveno«. DIJAŠKI DOM vabi na gledališko-ple-sno predstavo »Mačke iz visoke družbe« v petek, 11. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo učenci Dijaškega doma in ludo-teke Pikanogavička; vstop prost. Več na www.dijaskidom.it. Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja Srečko Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481883020, 347-1216398). Pogrebi DANES V PODGORI: 10.40, Bruno Bresigar (ob 10.30 z glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sobota, 5. decembra 2015 MNENJA, RUBRIKE špeter - 60 let društva Ivan Trinko Matičetov in Merku, radovedna, natančna, nesebična, zabavna ŠPETER - »Odkrivanje izročila na slovenskem zahodu« je bil naslov prireditve, ki jo je Kulturno društvo Ivan Trinko, prvo slovensko kulturno društvo v videmski pokrajini (ki pa je bilo dejansko obenem tudi prosvetna in politična organizacija, op.a.) v četrtek organiziralo v okviru praznovanj svoje šestdesetletnice delovanja. Ni slučaj, da so ob tej priložnosti v ospredje postavili skrb za jezik, saj je bilo to že od vsega začetka glavno poslanstvo društva, kot je uvodoma povedal njegov predsednik Miha Obit, ki je tudi dodal, da so v tem smislu želeli tudi poudariti, kako je za ohranitev jezika in kulture večkrat najbolj pomembno prav raziskovalno delo na terenu. Kulturni večer je bil zato predvsem poklon etnologoma Milku Matičetovemu in Pavletu Merkuju, ki sta se zanimala za najbolj obrobne predele slovenskega prostora in omogočila, da so se tudi drugi začeli posvečati tem krajem. S svojim delom pa sta Slovencem v videmski pokrajini pomagala premagovati manjvrednostne komplekse in oblikovati pozitivnejšo samopodobo. O Matičetovem in Merkuju ter o njunem doprinosu k poznavanju in ohranjanju ljudksega izročila Slovencev na Videmskem (Rezija je z njegovimi »Zverinicami« prišla praktično v vsak slovenski dom, Merkuje-ve priredbe ljudskih pesmi pa so na primer še vedno del repertoarja slovenskih zborov) so spregovorili Živa Gruden, Roberto Da-pit in Barbara Ivančič Kutin. Izpostavili so predvsem veliko radovednost, ki ju je vodila pri delu, pa tudi njuno izjemno radodarnost in nesebičnost, saj sta z veseljem svoja odkritja in znanje delila z drugimi. Pri svojem delu pa sta bila tudi zelo natančna in pikolovska, saj sta bila pozorna na vsako besedo, na vsak, tudi na videz nepomemben detajl, so povedali predavatelji v Špetru, ki so številni publiki v Slovenskem kulturnem domu v Špetru postregli tudi z zabavnimi zgodbami oziroma osebnimi spomini na srečanja s priznanima etnologoma. Skozi njihovo občuteno pripovedovanje so lahko tako prisotni spoznali, kakšna sta bila Ma-tičetov in Merku ne samo kot raziskovalca, temveč tudi kot človeka. Kako je ljudsko izročilo še živo in pri srcu prebivalcem dolin v Videnski pokrajini, kjer živijo Slovenci, so dokazali mešani pevski zbor Nediške doline s svojim ubranim petjem in Silvana Paletti, Luigia Negro, Liduina Cencig, Luisa Cher ter Ada Tomasetig z doživetim pripovedovanjem pravljic. (T.G./NM) PISMO UREDNIŠTVU O gibanju BDS NU Člankar af se v svojem prispevku (Pd 2.12.2015) o gibanju BDS, ki podpira Palestinski narod in obsoja politiko države Izrael, med drugim sklicuje na domnevno kratenje svobode misli reperja Matisyahuja. Organizatorji festivala Rototom v Španiji naj bi mu namreč hoteli izsiliti izjavo v podporo palestinski državi in to »samo njemu, ker je bil edini judovski glasbenik«. Vnebovpijoč primer pro-tijudovske mržnje, ki naj bi jo povzročili pritiski tamkajšnjih pripadnikov gibanja BDS. Ali pa le grobo podtikanje diskriminatornih praks gibanju, ki se je že ničkolikokrat javno postavilo proti antisemitizmu. Predmet oporekanja ameriškemu glasbeniku Matthewu Paulu Millerju so edinole njegova dejanja in stališča. Recimo njegovo redno nastopanje, z umetniškim vzdevkom Matisya-hu, na pobudah v podporo organiza- cij Prijatelji izraelskih varnostnih sil, na političnih konferencah zelo vplivne ameriške lobistične skupine v korist Izraelu AIPAC ali na shodih društva Ameriški krščanski sionisti. Matisyahu se je leta 2012 proslavil z izjavo za časnik The Cornell Sun, v katerem je zatrdil, da Palestina sploh ne obstaja, oziroma da se je kot pojem pojavila šele po nastanku izraelske države. Pobuda španskega BDS-ja je nastala izključno na podlagi teh dejstev, organizatorji Ro-totoma pa so jo zaradi pritiskov same španske vlade naposled zavrnili. Pri tem verska pripadnost ameriškega reperja ni imela nikakršne teže, pa naj se ima za juda ali krščanskega sionista. Pavel Volk SLOVENIJA TA TEDEN Zdaj je jasno, zahtevki za odškodnine bodo Darja Kocbek Zadeve patria, afere, v kateri je bil predsednik prejšnje desnosredinske vlade in prvak največje opozicijske stranke desnosredinske SDS Janez Janša obtožen korupcije pri nakupu finskih oklepnikov patria, nikakor ni konec, čeprav je že nekaj časa jasno, da ne bo doživela sodnega epiloga. Višje sodišče v Ljubljani je v tem tednu sporočilo odločitev, da je zavrnilo pritožbo Janeza Janše na sklep ljubljanskega okrajnega sodišča, s katerim je to septembra odločilo, da novega sojenja ne bo, ker je zadeva zastarala. Višje sodišče je Janševo pritožbo zavrglo s pojasnilom, da se obdolženec v svojo škodo ne more pritožiti. Odvetnik Franci Matoz je napovedal, da postopek s tem še ni končan, ker z Janšo z odločitvijo višjega sodišča nista zadovoljna. Zato bo na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in zahteval, da patria dobi vsebinsko odločitev, »kar pomeni oprostilno sodbo«. V svojem slogu se je prek družbenega omrežja twitter na sodbo višjega sodišča odzval Janez Janša. Po njegovem gre za »kaf-kovski obrat sodišča: pritožnik ima prav, vendar se pritožba vseeno zavrne«. Zadevo patria je letos spomladi ljubljanskemu okrajnemu sodišču vrnilo v ponovno sojenje ustavno sodišče. Ustavni sodniki so sodbo sicer razveljavili na vseh treh stopnjah (okrožnem, višjem in vrhovnem sodišču). Soglasno so odločili, da je treba postopek vrniti na prvo stopnjo, ker po njihovi oceni ni dovolj konkretnih dokazov, da bi obtoženi (poleg Janše sta to še Ivan Črnkovič in Anton Krkovič) dobili podkupnino oziroma sprejeli obljubo, da jo bodo dobili. Septembra je nato ljubljansko okrajno sodišče izdalo sklep, da novega sojenja ne bo, ker je zadeva zastarala. Na ta sklep se je pritožil sa- mo Janša, ker bi po njegovem mnenju moralo sodišče o zadevi odločati vsebinsko in jo na podlagi tega zavreči. Zdaj bosta z odvetnikom to zahtevala še s pritožbo na vrhovno sodišče. Ne glede na to, kako bo vrhovno sodišče odločilo in ali se bosta v primeru, da se z njegovo odločitvijo ne bosta strinjala, še enkrat pritožila na ustavno sodišče, je Matoz že napovedal vložitev odškodninskih zahtevkov. Da bodo ti vloženi davkoplačevalci sicer vedo že od odločitve ustavnega sodišča, čeprav ustavni sodniki Janše in soobtoženih niso oprostili. Vsi trije bodo zahtevali odškodnino za čas, ko so bili v zaporu, preden je ustavno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo. Franci Matoz je v sredo v pogovoru za komercialno televizijo dejal, da bodo odškodninski zahtevki »uperjeni proti tistim, ki so za škodo odgovorni«. Dan po Matozovi napovedi vložitve zahtevkov za odškodnine so državljani od pravkar imenovanega vodstva Slovenskega državnega holdinga (SDH) izvedeli, da med državnimi podjetji, ki jih bo skušal prodati v letu 2016, ne bo nacionalnega telekomunikacijskega podjetja Telekom Slovenije. SDH je družba, katere skrb je upravljanje državnega premoženja. Predsednik uprave SDH Marko Jazbec je po poročanju STA pojasnil, da je Telekom mogoče prestrukturirati, kar bi mu »dalo novo vrednost«, in prodajni postopek vnovič izpeljati v naslednjih letih. Tretji poskus privatizacije Telekoma Slovenije se je končal avgusta letos, ko je britanski sklad Cinven, ki je edini oddal zavezujočo ponudbo, sporočil, da pogajanj ne bo več nadaljeval. Bo pa SDH začel s formalnimi pripravami za prodajo še ene državne družbe, zaradi katere bo med politiki in interesnimi skupinami gotovo spet veliko prerekanj. Ta družba je največja banka Nova ljubljanska banka (NLB), ki so jo davkoplačevalci v zadnjih 25 letih že dva krat z dokapitalizacijo reševali pred bankrotom. Zaradi zadnje dokapitaliza-cije leta 2013 je zdaj NLB v 100-odsto-tni državni lasti. Zaradi prodaje NLB se bodo kresala mnenja predvsem zato, ker je za politiko in interesne skupine še vedno ena od najpomembnejših družb za zaposlovanje zaslužnih kadrov, njene odslužene kadre pa imenujejo na pomembna, tudi vodilna delovna mesta v drugih državnih družbah. Zaposlovanja zaslužnih kadrov tudi belgijska bančno-zavarovalni-ška skupina KBC, ki je bila solastnica NLB od maja 2002 do marca 2013, ni spremenila oziroma se temu ni uprla, saj je imela ves čas svoje predstavnike v nadzornem svetu in upravi NLB. V skladu z letos sprejeto strategijo upravljanja državnih naložb bo SDH moral NLB privatizirati z javno ponudbo delnic po načelu razpršenega lastništva. To v praksi pomeni, da bo posamezni vlagatelj lahko pridobil le omejeno število delnic oziroma glasovalnih pravic. Ker bo država v NLB obdržala kontrolni delež, to je 25 odstotkov in eno delnico, bo na prodaj 75 odstotkov delnic te banke. SDH mora NLB v skladu s strategijo upravljanja državnih naložb prodati do konca leta 2017. Preden bo SDH začel s pripravami za prodajo NLB, mora levosredinska vlada Mira Cerarja potrditi še načrt upravljanja kapitalskih naložb za leto 2016. Na tem seznamu je za privatizacijo predvidenih več kot 20 podjetij. Pričkanja političnih strank in interesnih skupin na to temo v letu 2016 tako ne bo manjkalo. EDINOST TA TEDEN V teh dneh se je v medijih vnela polemika o izvoru krajevnega imena Doberdob. »Za nas Slovence je bilo vprašanje jasno že poprej, nego se je začela diskusija o njem vsled sklepa sedanje naše mestne uprave, da se ta naš v sedanji vojni zasloveli kraj ovekoveči z imenovanjem ene tržaških ulic po njem. Najbolji argument je pogodil gospod Josip Ferfolja rekoč, da tu ni treba nikakih filozofskih dokazovanj o postanku tega imena, ker zadostuje in je neodklonljivo odločilen argument, da treba kraje imenovati tako, kakor jih je krstilo ljudstvo, ki biva v njih. Ali stvar postaja jasna tudi mislečim in stvarno sodečim Neslovencem. Diskusija se je razširila tudi v neslovenske liste, kar moremo le z zadoščenjem pozdravljati. V« Neue Freie Presse« piše Otto Schmidt: »Odkar naša junaška armada s tako občudovanja vredno vztraj -nostjo zavrača izdajalskega italijanskega soseda in ga odbija povsod, srečavamo v poročilih o soški fronti kaj pogosto PRED 100 LETI ime Doberdo. Ako vprašamo po značenju te besede, moramo reči, da ta beseda ne pomenja ničesar ne v italijanskem, ne v nemškem besednem zakladu. Oni kraj obljudujejo Slovenci, dali so mu ime Doberdob, pri čemer končni zlog (kot glavni zlog) pomenja hrast, poletni hrast (Stieleiche) v nemškem jeziku. Sprednje označenje dober pomenja tu v prenesenem smislu močan. Vse skupaj ima — ako sicer še bližje poznamo to planoto — verjeten pomen. Gospodje Italijani niso mogli v mirnih časih nič storiti s to besedo »Doberdob«. Ni jim zvenelo dovolj latinsko in ker so, krepko podpirani pri tem po Legi Nazionaie, vzlic neznatni furlanski primesi v prebivalstvu ta kraj zahtevali za-se, so mu vsilili ime Doberdo. To nima sicer v italijanščini tudi nikakega pomena, vendarzveni boljše za italijanska ušesa.« Tako piše torej Nemec v kontroverzi: »Ali Doberdob ali Doberdo«. Ni povedal sicer nič novega za nas. Važno je pa za nas dejstvo, da je prišel glas od take nemške strani.« TA TEDEN w P H IhD H SIC IDH EVjH IK PRED 50 LETI V Sovodnjah so postavili spomenik padlim občanom v drugi svetovni vojni. »Ko boste šli dekleta in mladeniči, mimo tega kraškega kamna, se spomnite, da je zasluga padlih, če danes lahko svobodno delate, govorite in mislite. Imejte pred očmi njihovo žrtev... « S temi besedami je župan občine Sovodnje Jožef Češčut odkril spomenik 101 občanu, kateri so padli v drugi svetovni vojni za svobodo. Svečanosti se je udeležila velika množica prebivalcev vseh vasi občine Sovodnje ter številna zastopstva drugih občin, partizanskih organizacij in raznih ustanov. Kot nalašč se je za ta dan napravilo lepo sončno vreme, ki je privabilo na svečanost nad tisoč udeležencev iz vseh krajev Goriške. Poleg številnih Goričanov so se svečanosti udeležila zastopstva bivših partizanov iz vseh vasi občine Doberdob in iz Laškega, vasi občine Gorica in Števerjana. Ko so razmestili vence ob tribuni in pokritem spomeniku, je župan Jožef Češčut pozdravil vse prisotne predstavnike oblasti, občane in prijatelje ter dejal: »V čast mi je, da kot župan sovodenjske občine pozdravljam in izrekam dobrodošlico vam vsem, ki ste prišli na odkritje tega spomenika, da bi tu skupno počastili spomin vseh tistih, ki so darovali svoja življenja za svobodo, demokracijo in enakopravnost med narodi, zato da imamo tudi v naši občini svobodno izvoljenje organe krajevne oblasti. Danes odkrivamo na tem mestu spomenik kakršnih je na tisoče v naši deželi, v naši državi, po vsej Evropi, povsod tam, kjer so se našli ljudje, ki so se v težkih letih fašističnega in nacističnega zatiranja ljubili svobodo in demokracijo in so se zaradi te svoje ljubezni upirali tisti fašistični diktaturi, ki je hotela na evropskem kontinentu izbrisati vsako sled svobodnega življenja državljanov.« V imenu občinske uprave je župan podelil vsem svojcem padlih v drugi svetovni vojni priznanice, nato pa so nastopili združeni zbori. Pri petju so sodelovali pevci iz Ronk, Doberdoba, Dola - Poljan, Vrha, Gabrij, Sovodenj, Štandreža in Števerjana. Pripravil in vodil jih je Silvan Križmančič.« / ALPE-JADRAN Sobota, 5. decembra 2015 19 rim - Boris Pahor v Repubblici » Hvala Radi, po njeni zaslugi sem spet postal svoboden« Pisatelj o svojem odnosu do pokojne žene, skupnih izkušnjah in bolečinah RIM - Hvala Radi, ker sem po njeni zaslugi spet postal svoboden. Pod tem naslovom je dnevnik La Repubblica na kulturnih straneh včeraj objavil daljši intervju s pisateljem Borisom Pahorjem izpod peresa Simonette Fiori. V njem književnik zelo iskreno predstavlja svoj odnos s pokojno ženo Radisla-vo (Rado) Premrl, »Rada je razumela mojo hrepenenje po svobodi, saj je tistemu, ki je preživel koncentracijsko taborišče usojeno življenje brodolom-ca,« pravi uvodoma Pahor, ki priznava, da si takšne žene mogoče ni nikoli zaslužil. Novinarka se sklicuje na Knjigo o Radi, ki še čaka na prevod v italijanščino, Pahor pa ji pripoveduje kako je v vlaku leta 1951 prvič videl in spoznal svojo bodočo ženo. Oba sta imela za seboj žalostne življenjske izkušnje: pisatelj je komaj preživel strahote lagerja in nato še hudo bolezen, Rada pa fašistični zapor ter bratovo in sestrino smrt. Njen brat je bil, kot znano, narodni heroj Janko Premrl-Vojko. Rada je po Pahorjevem prepričanju vedno poosebljala radost življenja. »Ona je ob prvih snidenjih vedela vse o meni, jaz pa takrat sploh nisem vedel za njeno trpljenje pod fašizmom. Takrat sem se v resnici zaljubil,« pravi v intervjuju priletni pisatelj. Rado je prepričal, da je pisala o svojem bratu Janku, narodnem heroju, čigar življenje niso pretrgali fašisti, temveč tovariši komunisti, ki niso sprejemali njegovega velikega hrepenenja po svobodi. Pahor govori o svoji prvi ljubezni (po prihodu iz lagerja se je zaljubil v mlado francosko bolničarko Madelaine) in tudi o svoji pozni ljubezni, ko mu je bilo osemdeset let. V intervjuju govori o svojih težavah z očetovstvom in tudi o svojih zakonskih nezvestobah. Intervju v rimskem dnevniku dopolnjuje fotografija zakoncev Pahor Skratka zelo iskrena in istočasno ganljiva pripoved, v kateri Pahor dejansko ne skriva ničesar. Ganljivi so prizori, ki so vezani na zadnje Radine dneve in ure v bolnišnici, kjer je potem umrla. »Neko jutro sem jo z nekoliko zamude obiskal v bolni- ci in jo pozdravil z dober dan Cioci, ki je bil njen ljubkovalni vzdevek. Slišal sem le dva globoka vzdih-ljaja, potem pa nič več. Morda me je čakala in pričakovala, da jo zadnjič pobožam,« je Pahor razkril novinarki rimskega časopisa. razstava Koprska proga v • • I včeraj in danes Kaj pa jutri? KOPER - V Pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Koprska proga včeraj, danes, jutri. Namenjena je širšemu krogu obiskovalcev, ki želijo spoznati tehnično dediščino proge in njen vpliv na razvoj koprskega pristanišča, slovenskega železniškega omrežja in povezav z evropskim zaledjem. Dotika se tako izgradnje proge kot načrtov za prihodnost. Razstava o koprski progi je razdeljena v tri sklope: načrtovanje in izgradnja proge, današnji pogled na progo ter načrti za nadgradnjo nove proge med Koprom in Divačo oziroma t. i. drugi tir. Potrebo po čim hitrejši izgradnji železniške povezave med Koprom in Preš-nico so zaposleni v Luki Koper dokazovali s svojim delom in pretovorjenim blagom, ki je v letu 1962 dosegel 268.952 ton, v letu 1963 pa že 628.546 ton. Leta 1964 je promet luke dosegel 700.000 ton, kar je bilo za kombinirani cestno-železniški prevoz s prekladanjem z vagonov na tovornjake in obratno na postaji Hrpelje-Kozina omejeno in zelo drago. Prvi vlak je v Koper pripeljal 6. novembra 1967 in iz tedanje Češkoslovaške pripeljal 40 vagonov sladkorja. Uradna otvoritev proge je sledila 2. decembra istega leta. O zahtevnosti gradnje priča podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometrov, kar pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Mnoge težke in skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege. Luka Koper je praktično edini generator tovornega prometa na odseku železniške proge Koper-Divača. Lani je Luka pretovorila 19 milijonov ton tovora, od tega po železnici 11 milijonov ton. Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik -Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom prejemali brezplačno. informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Primorski r dnevnik 2 Q Sobota, S. decembra 2Q1S APrimorski r dnevnik Svindal in Vonnova BEAVER CREEK - Norvežan Aksel Lund Svindal je na smuku za svetovni pokal dosegel 28. zmago v karieri, deseto v smuk, obenem pa letos že tretjo zaporedno v hitrih disciplinah. Drugi je bil njegov rojak Kejtil Jansrud (+0,30 sekunde zaostanka), tretji pa Francoz Guillermo Fayed (+0,70). V ženskem smuku v Lake Louisu je zmagala Američanka Lindsey Vonn in dosegla 68. zmago v pokalu. Na drugem in tretjem mestu sta bili Avstrijki Cornelia Hütter (+0,58) in Ramona Siebenhofer (+1,07). korupcija - Mednarodna nogometna zveza Platini bo zaslišan Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Rekord Paltrinierija TEL AVIV - Italijanski plavalec Gregorio Paltrinieri je na EO v kratkih bazenih v Netanyji dosegel nov svetovni rekord na 1500 m prosto. Razdaljo je preplaval v 14:08,06 minute in za 2,04 sekunde izboljšal rekord slovitega Avstralca Granta Hacketta iz davnega leta 2001. To je bil že drugi svetovni rekord dneva, saj je bila pred tem s 56,67 na 100 m mešano rekordna tudi Madžarka Katinka Hosszu. dopinška afera Kontrole so bile najavljene preko faksa! »Najnovejša dopinška afera v svetu atletike, v kateri je vpletenih 26 italijanskih atletov, je v prvi vrsti rezultat novinarskega senzacionaliz-ma, po drugi pa starodobnega načina najavljanja kontrol. Atlete naj bi proti-dopinška komisija obveščala preko faksa. Normalno je, da nekateri sporočila niso prejeli,« razlaga hitrohodec Fabio Ruzzier, ki dobro pozna »hodnike« atletske zveze. So torej škandal napihnili mediji? Dovolj je bilo prebrati vsebino pod mastnim naslovom. Prave obtožnice ni. Nihče od teh 26 ni padel na kontroli. Vse skupaj je sad zgrešenega obveščanja nenapovedanih pregledov. Kljub temu, da smo leta 2015, so delavne navade izredno zastarele. Obvestila so bila poslanae zgrešeno ali celo niso bila poslana. Je za tako vzdušje kriva ruska dopinška afera? Ta je bil nedvomno povod. Zdaj je vsa atletika pod drobnogledom, zato je treba še bolj paziti pri objavljanju novic. Zal se profesionalni atleti morajo soočati s srednjeveškimi metodami. Danes (včeraj op. av.) sem se pogovarjal na Koloniji s prijateljem in hitrohod-cem Tržačanom Diegom Caffagno, ki je do pred dvema letoma večkrat doživljal kontrole z eno urno napovedjo. Če bi se kaj takega zgodilo v drugem obdobju, bi šlo mimo neopazno. Glavni krivec za poostritev protidopinškega nadzora v svetu italijanske atletike je hitrohodec Alex Schwartzer ... Tako je. On pa je v tej novi aferi bil vključen v seznam tistih, ki kljub zamujeni kontroli niso bili prijavljeni, kar je skoraj komično. Howe in Gibilsico, ki sta že bila kaznovana, pa sta še vedno na seznamu prijavljenih. Kar pa me najbolj jezi v tej zgodbi, je vpletenost malih in perspektivnih atletov, pri katerih bo za vedno ostal črn madež. (mar) LOZANA/WASHINGTON - Po valu novih aretacij v sklopu mednarodne preiskave o nogometni korupciji, je spet v ospredju usoda nekdanjega predsednika Fife Seppa Blatterja in njegovega sprva najverjetnejšega naslednika Michela Pla-tinija, sicer prvega moža Evropske nogometne zveze (Uefa). Etični odbor Mednarodne nogometne zveze bo predsednika Evropske nogometne zveze Michela Platinija zaradi domnevne vpletenosti v podkupovanje zaslišal med 16. in 18. decembrom. V primeru, da bo etični odbor v plačilu Plati-niju evidentiral očitne znake korupcije bo nekdanji francoski nogometaš doživljen-sko izključen iz nogometnega gibanja. Onstran luže je v četrtek ameriška pravosodna ministrica Loretta Lynch ob objavi novih obtožnic proti 16 osebam vpletenih v korupcijski škandal mednarodne nogometne zveze (Fifa) in širitvijo obtožnice proti tistim obtoženim maja letos, naznanila, da je osem oseb priznalo krivdo in sodeluje s preiskovalci, ki še niso končali dela. Med tistimi, ki so pri- Platini naj bi od suspendiranega prvega moža Fife Blatterja leta 2011 prejel dva milijona ameriških dolarjev. ansa znali krivdo je nekdanji podpredsednik Fife Jeffrey Webb s Kajmanskih otokov, ki so ga aretirali maja letos. Prav tako je priznal krivdo direktor športnega marketinga Argentinec Alejandro Burzaco, ki so ga Švicarji skupaj z Webbom že izročili v ZDA. Pravosodna ministrica ZDA ni hotela komentirati usode Seppa Blatterja in Michela Platinija. Dejala je, da o osebah, ki niso del obtožnice, ne bo govorila. (STA) vaterpolo - A1 -liga Danes v bazenu Bianchi evropski prvak Pro Recco V sklopu 11. kroga moške A1-li-ge bo danes v bazenu »Bruno Bianchi « ob 16. uri Pallanuoto Trieste gostila pravo vaterpolsko poslastico, saj v Trst prihaja Pro Recco - evropski in dolgoletni zmagovalec italijanskega prvenstva. Lani so vaterpolisti iz Recca osvojil tudi Italijanski in superevropski pokal. Pro Recco trenutno zaseda drugo mesto na lestvici s tekmo v zaostanku, lahko pa računa na dokaj kakovostno moštvo sestavljeno na ogrodju Italijanskih, srbskih in hrvaških re-prezentantov. Tržačani se potegujejo za obstanek v ligi. Doslej so doživeli le tri zmage. NOGOMET - D-liga - Jutri v Tržiču (14.30) U.F. Monfalcone - Unione Triestina. ROKOMET - 11. krog moške A-lige: Telovadnica na Čarboli (18.30) Principe Trieste - Malo. KOŠARKA - 11. krog moške A2-liga: jutri v Ravenni (18.00) OraSi' Ravenna - Pallacanestro Trieste 2004. Peta zmaga Juventusa zapored RIM - Juventus je v Rimu proti Lazio dosegel peto zaporedno zmago (0:2) in na 4. mestu dohitel Romo. V 7. min. je avtogol povzročile Gentiletti, v 32. pa je zadel Dybala. Za Lazio je bil to šesti poraz v zadnjih šestih tekmah. Danes (15.00) Torino - Roma, (20.45) Inter - Genoa; jutri (12.30) Bologna -Napoli; (15.00) Verona - Empoli, Atalanta - Palermo, Carpi - Milan, Frosinone - Chie-vo, Fiorentina - Udinese; (18.00) Sampdoria - Sassuolo. Vrstni red: Napoli 31, Inter 30, Fiorentina 29, Roma in Juventus 27, Sassuolo 23, Milan 23, Torino 21, itd. zsšdi - Tiskovna konferenca v Ljubljani Za mnoge se Slovenija (ne) konča v Sežani Nekaj se le premika. Športna združenja Slovencev iz zamejstva so se na tradicionalni novinarski konferenci v Ljubljani predstavili s konkretnimi načrti. In predvsem z nekaterimi solidnimi rezultati (tržaška telovadka Tea Ugrin »in primis«), ki so jih slovenski športniki iz Italije in Avstrije dosegli v letošnjem sončnem letu. Ni bilo točenja krokodiljih solz, čeprav predsednik koroške Slovenske športne zveze (SŠZ) Marjan Velik ni mogel mimo dejstva, da je gospodarska kriza oklestila proračuna obeh najelitnejših klubov Slovencev na avstrijskem Koroškem, nogometašev SAK-a in odbojkarjev Doba. »Dob v letošnji sezoni ne bo več konkuriral za naslov avstrijskega prvaka. Medtem ko igra SAK po dolgih letih šele v četrti oziroma koroški deželni ligi. Nogometni klub težko vzdržuje novo športno infrastrukturo v Celovcu,« je dejal Velik. Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin ni omenil denarja. Govor je osredotočil na letošnje dosežke: športne, kulturne (organizacija Prešernove proslave) in medijske oziroma raziskovalne (raziskavi ZSŠDI in SLORI o jeziku, šoli, športni dejavnosti. »Pravi best seller, saj smo jo morali ponatisniti,« je poudaril Peterlin). Predsednik ZSŠDI je bil oster do Slovenije: »Žal se za večino Slovencev domovina konča pri Sežani oziroma Rdeči hiši pri Rožni dolini. Enotni športno-kulturni prostor je še vedno pra- va utopija, čeprav si ga vsi skupaj srčno želimo.« O denarju je spregovoril Rudi Merljak, predstavnik urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Postavka za leto 2016 za Slovence v zamejstvu bo nekoliko višja od lanske,« je napovedal Merljak, ki pa na vprašanje novinarke ni natančno povedal, koliko bo konkretno znašala finančna podpora športnim zvezam Slovencev v zamejstvu. Dodal je še, »da vas bo matična Slovenija vedno podpirala«. Predstavniki športnih združenj Slovencev iz zamejstva na tradicionalni novinarski konferenci v Ljubljani jng Na včerajšnji novinarski konferenci so bili ramo ob rami vsi najvišji predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije: predsednik Bogdan Gabrovec, podpredsednik Janez Sodržnik, predsednica komisije za zamejski šport pri OKS Sonja Poljšak, član OKS in nekdanji olimpionik Miro Cerar. Slovenski šport v Italiji sta predstavljala telovadka Tea Ugrin (državna pravkinja v mnogoboju) in goriški odbojkar ACH Volleyja Jernej Terpin. Gorski tekač Tadei Pivk je bil odsoten zaradi službenih obveznosti. Slovence iz Avstrije pa sta zastopala dijaka dvojezične trgovske akademije iz Celovca, ki so v sklopu maturitetne-ga projekta v športnem in kulturnem me-nedžmentu izdali knjigo »Olympics - Koroški Slovenci na olimpijskih igrah« ter člana koroške slovenske nogometne reprezentanc »Team Koroška«, ki bo prihodnje leto nastopila na evropskem prvenstvu manjšin na Južnem Tirolskem. Pogrešali smo le nekaj več novinarjev osrednjih državnih medijev. Novinarska konferenca je bila nalašč organizirana zanje. Vsekakor sta bila Jernej Terpin in Tea Ugrin prava magneta za novinarske kolege. Kot vrhunska športnika sta bila deležna številnih pohval (aplavza) in intervjujev. (jng) / AKTUALNO Sobota, 5. decembra 2015 21 odbojka - Moška B2-liga Sloga Tabor izpustila iz rok vodstvo z 2:0 Na začetku tretjega seta se je poškodoval Biribanti Bassano - Sloga Tabor Televita 3:2 (17:25, 18:25, 25:19, 25:20, 15:7) Sloga Tabor Televita: Biribanti 12, Bolognesi 13, Cettolo 17, Ivanovic 5, Kante 8, Rigonat 4, Peterlin (libero), laccarino 1, Jerončič. Trener Gregor Jerončič Srečanje med vodilnima ekipama na lestvici se je za Slogo Tabor zaključilo s tesnim porazom, a na tekmi naša ekipa res ni imela sreče. Začelo se je res odlično, Slogaši so bili nadvse učinkoviti v vseh elementih igre in Bassano ji na noben način ni mogel priti do živega, ekipa sploh ni prišla do izraza, saj ji Sloga Tabor Televita s svojo agresivno igro enostavno ni dopustila, da bi se razigrala in je že v kali zatrla vsak poskus reakcije. Na začetku tretjega seta se je poškodoval Bi-ribanti, ki je moral zapustiti igrišče (ostal je zunaj do konca tekme), na njegovo mesto je stopil laccarino, ki je v zadnjih tednih zaradi poškodbe hrbta zelo malo treniral. To je Slogaše spravilo precej s tira, niso se več »ujeli« in set je splaval po vodi. Četrti je bil prav gotovo odločilen za končno zmago: domačini so takoj po-vedli, dalj časa vodili z rahlo prednostjo, ko je Slogi Tabor uspelo izenačiti pri 19:19, nato še 20:20, naprej pa več ni šlo. Slogaše je tak razplet povsem »dotolkel«, tako da v petem niso več zmogli urediti vrst, domačinom je vidno zrasla samozavest, poleg tega jim je šlo po sreči vse, česar so se lotili, tako d so se na koncu lahko veselili povsem nenadejane zmage. Trener Bassana Diego Poletto je tako komentiral potek tekme: »Sloga Tabor je boljša od nas, moji igralci so se tega dobro zavedali in so začeli temu primerno. Če se v tretjem setu ne bi poškodoval Biribanti, bi bilo srečanja kaj kmalu konec. Slogaši pa so izgubili pomembno oporno točko in se niso več tako dobro znašli, mojim igralcem pa je začelo rasti zaupanje v svoje moči, kar je bilo na koncu tudi poplačano.« Je vaše prvo mesto na lestvici presenečenje? »Po pravici rečeno, je! Ekipa je mlada, ni pa tako močna, kot zgleda, oziroma, vedno moramo igrati s prepričanjem, da nismo močni, in se moramo na vsaki tekmi potrudili, v takem primeru pa smo zmožni premagati kogarkoli.« (INKA) Vasilij Kante fotodamj@n Jadran jutri sredi ... Andrejevega sejma Košarkarji Jadrana bodo jutri ob 18. uri zaključili »Round trip« oz. serijo treh zaporednih gostovanj. Varovance trenerja Mure čaka v Gorici zahtevno srečanje proti Ardi-ti, ki velja za neke vrste presenečenje v letošnji C-Iigi gold, saj je zbrala 7 zmag in 3 poraze, le enkrat pa je izgubila doma. Tokrat pa bo igrala na neobičajnem igrišču; Ardita je do prejšnjega srečanja nastopala v goriški dvorani PalaBigot, od te tekme dalje pa bo njen dom postala telovadnica v Ulici Rismon-do. Prav zaradi tega je za igralce Jadrana in gledalce priporočljivo, naj se na tekmo odpravijo pravočasno, saj leži telovadnica ravno v središču Andrejevega sejma, ki s svojimi stojnicami v teh dneh preplavlja goriško mestno jedro. Košarkarji Jadrana bodo tokrat nastopili v še bolj okrnjeni postavi. »Zaradi hujše poškodbe gležnja bo Ridolfi miroval vsaj mesec dni, za nameček Daneu okreva po gripi, Cettolo pa je utrpel močnejši udarec na ponedeljkovi tekmi mladincev. Ne glede na to, ne iščemo alibijev. Ciljamo na zmago, saj moramo prekiniti obdobje suše. Ključ do uspeha pa bo obramba, saj razpolaga Ardita z odličnim napadom,« napoveduje Jadranov trener Andrea Mura. In res se je goriško moštvo letos okrepilo z nekaterimi odličnimi igralci. Najbolj izstopa slovensko krilo Saša Mučič, ki dosega v povprečju 22,4 točke in 9 skokov na tekmo, zelo nevaren pa je tudi pri metu z razdalje. Ob njem lahko Ardita računa na Patrika Nanuta, Giulia Casagrandeja, Luco Manservisija in Leonarda Fornasarija, ki je v preteklosti igral tudi v mladinskih ekipah naših predstavnikov. (av) VESNA-CJARLINS MUZANE V Križu brez Božičiča V lanski sezoni sta obračuna med Vesno in Cjralins Muzane odločala o vrhu lestvice. Ambio-ciozna furlanska ekipa ni nikdar skrivala ambicij po napredovanju (lani se je uvrstila v play-off), letos pa se je morala sprijazniti s slabim začetkom prvenstva in nižjim položajem na lestvici. Cjarlins Mu-zane je v prejšnji tekmi premagal zadnjeuvrščeni Manzano s 4:2. V Vesninih vrstah bo zaradi vročine odstoten vezist Saša Božičič. DOMAČI ŠPORT Danes , VIRTUS CORNO -l KRAS\ »VKorenu smo v - šestih letih nastopanja v elitni ligi le enkrat zmagali. To je zagrizena ekipa, ki rada igra v nasprotnikovi polovici. Ned*' vomno bo zelo odprto sre- Sčanje,« - Tulio Simeoni, Spremljevalec Krasa. Sobota, 5. decembra 2015 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Cjarlins Muzane; 14.30 v Korenu: Virtus Corno - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Sangiorgina; 14.30 v Fojdi: Ol3 -Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Cormonese; 14.30 v Bazovici: Zarja -Fogliano Turriaco; 14.30 v Porpettu: Porpetto -Breg; 14.30 v Šlovrencu: Isontina - Mladost 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Felluga: Montebelo Don Bosco - Gaja; 14.30 v Dolini: Chiarbola - Primorje KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 18.30 na Stadionu 1. maja: Bor Radenska - Eppinger; 20.30 v Dolini: Breg - Blue Service UNDER 15 MOŠKI - 17.30 na Rouni: Jadran - Azzurra ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -RojalKennedy MOŠKA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Ausa Pav ŽENSKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih, Rouna: Zalet Kontovel - Codroipo MOŠKA D-LIGA - 21.00 v Trstu, Monte Cengio: Cus Ts - Soča 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Standrežu: Mavrica Val - Cormons; 20.30 v Škocjanu ob Soči: Pieris -Mavrica Arcobaleno HOKEJ NA ROLERJIH A1 LIGA - 20.30 na Opčinah, Pikelc: Polet Kwins - Diavoli Vicenza UNDER 14 MOŠKI ELITE - 11.00 na Stadionu 1. maja: Bor - Pall. Monfalcone ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Trebaseleghe: Silvolley - Olympia UNDER 19 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Aurora UNDER 18 ŽENSKE - 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: Oma - Zalet Dvigala Barich UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Gorici: Olympia - Torriana UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Zalet Sokol, v Sovodnjah: Soča Olympia - Libertas Villesse UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Pasian di Pratu: Pasian di Prato - Val UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Tržiču: Julavolley Fincantieri - Mavrica Arcobaleno Pojutrišnjem 7. decembra 2015 KOŠARKA UNDER 20 MOŠKI ELITE - 20.45 na Rouni: Jadran - Santos Basket UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Trstu (Ul. Veronese): Azzurra - Sokol f sledi nam na tcuifcfcerju Jutri C-liga Silver: Bor želi prekiniti negativno serijo treh porazov. Na fotografiji FotoDamj@n M. Devcich SINOČI KOŠARKA - D-liga: Dinamo Gorica - Kontovel 58:69, Santos - Sokol 73:70; Promocijska liga: Dom - Pallacanestro Bisiaca 62:56 Nedelja, 6. decembra 2015 NOGOMET DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras -Cordenons NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Gradežu: Gradese -Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Fogliano Turriaco KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 v Gorici, telovadnica UGG: Ardita - Jadran UNDER 20 MOŠKI - 11.30 v Cussignaccu: Libertas Cussignacco - Dom UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Concordii Saggitari (Benetke): Polisportiva Concordia - Polet UNDER 15 MOŠKI ELITE - 11.00 v San Danieleju del Friuli: Libertas - Bor primorski_sport facebook 4 Hokejisti Poleta, ki so doslej zbrali le eno prvenstveno zmago, gostijo danes na Piklecu nižje uvrščene »vrage« iz Vicenze. 3 tedne bo moral mirovati nogometaš Ju-ventine Dejan Dra-gosavljevic. Nekdanji vezist Krasa in Vesne, je prejšnjo soboto pri Svetem Alojziju zapustil igrišče v drugem polčasu zaradi poškodbe kolena, ki se je nato izkazala manj huda. V vrstah Juventine se je na istem srečanju poškodoval napadalec Sant, ki bo nared v torek. V REPNU IN NA ROUNI ŽENSKA ODBOJKA Navijači v pomoč zaletovkam Ženski odbojkarski ekipi projekta Zalet ne preživljata najboljšega trenutka, zato je pomoč navijačev lahko v podporo odbojkaricam, ki že nekaj tednov pogrešajo prvenstveno zmago. Zalet Sloga je v prejšnjih dveh nastopih vsakič osvojil uvodni set, nato pa uprizoril neučinkovito igro, »Kontovelke« v D-ligi pa so v zadnjih treh krogih vknjižile tri poraze, le v zadnjem so v napeti tekmi v Gradišču dosegle točko po tie-breaku. Urnik obeh odbojkarskih srečanj je tudi nakolnenjen takim, ki bi si radi ogledali obe tekmi. neva lupinc Sprostitev najde v teku in odbojki 1 rii HjJ Vsako jutro se zbudi ob 5. uri. Obuje si tekaške copate, ob 5.30 je že na tekaški progi. Jutranja navada Openke Neve Lupinc traja že dobri dve leti, rada pa teka predvsem zjutraj in sama. Tek in ostale rekreacijske dejavnosti blagodejno učinkujejo na včasih precej stresno življenje 45-letne zdravnice katinarske urgence: »Hočeš nočeš se v moji službi privadiš na karkoli. Po določenem času potrebuješ predvsem trenutke sprostitve.« V mlajših letih je bila odbojka-rica, potem je med univerzitetnimi leti rada plavala na Judovcu, nato pa dobro desetletje mirovala. Prelomni trenutek je doživela nekega dne, ko je v kratkem in napornem sprintu za avtobusom razumela, da še zdaleč ni v pravi fizični formi. »Dobra dva meseca sem se psihološko in fizično prisilila, da se zjutraj spravim tekat. Nastavila sem si priljubljeno glasbo in oddaje, celo koncert partizanskega zbora. Naposled je ta navada postala strast, ki mi je stala tudi poškodbo kolena na eni rebri v bližini Napoleonske ceste,« je dejala Lupinče-va. Zgodnja jutranja ura je sicer težavna v zimskem času, vendar s primerno opremo in svetilko je zdravnica z Opčin skoraj neustavljiva, do take mere, da celo domači pes Jogi, se čedalje bolj otepa jutranjega spremljanja svoje skrbnice med openskimi ulicami. Poleg teka je vse bolj aktivna tudi na odbojkarski rekreacijski sceni. K temu je pripomogel nogometni turnir različnih zdravniških oddelkov tržaške bolnišnice, na urgenci pa so si tudi po njeni zaslugi zamislili še odbojkarskega. »Od januarja vadimo v repenski telovadnici enkrat tedensko. Z januarjem pa moja ekipo prireja prvo odbojkarsko Trofejo z naslovom Sanita Volley,« pove vodja odbojkarske ekipe kati-narske urgence, ki je sicer že oblekle dres Sloge v najstniških letih, pred kratkim pa je odbojkarski dres spet povlekla iz omare. Hčerka nastopa v prvenstvu Under 16, poleg nje tudi lepo število hčerk Nevinih nekdanjih soigralk. Mame so se zato odločile, da se bodo pomerile v srečanju Under 16 proti Under 46. Na klopi je sedel tudi takratni trener Ivan Peterlin. Prvo srečanje so izgubile z 2:1, nov cilj je zdaj zmaga na povratni tekmi. Ob teku in odbojki se Lupin-čeva dvakrat na teden mudi tudi v fit-nesu v Sežani. Tekmovanj se ne udeležuje, ampak jo bolničarji na urgenci prepričujejo, naj se naslednje leto vpiše na posebno olimpijado zdravstve-nikov v Mariboru. (mar) 22 Sobota, 5. decembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je ciklon-sko območje, drugod nad Evropo pa je območje visokega zračnega tlaka. Nad našimi kraji se ob šibkih višinskih zahodnih vetrovih zadržuje topel in suh zrak. V_A V nižinskem pasu in ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme. Pojavljale se bodo meglice in krajevno megla v pasovih, predvsem ponoči v spodnji nižini. V hribih bo sprva še spremenljivo, nato pa se bo razjasnilo. Danes bo zmerno do pretežno oblačno in sprva ponekod megleno, le na Primorskem se bo prehodno delno razjasnilo. Jutri bo od obale do Predalp prevladovalo oblačno vreme z meglicami; krajevno bo možno rosenje. V alpskem pasu pa bo le zmerno oblačno. Jutri bo v zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno. Drugod bo delno jasno in sprva po nižinah megleno, čez dan pa bo jugozahodni veter prevetril nižine. ¡2 Sonce vzide ob 7.29 in zatone g ob 16.22 Dolžina dneva 8.53 Luna vzide ob 1.15 in zatone ob 13.27 1992 - Zelo obilne pada->inS vine v zahodnem delu Slovenije, meja z sneženja se je v noči na 6. december z okoli o 2000 m spustila na okoli 500 m nadmorske < višine. Do jutra 6. decembra je ponekod padlo več kot 200 mm padavin v 48 urah._ Danes: ob 5.58 najvišje 31 cm, ob 13.37 najnižje -19 cm, ob 18.59 najvišje 5 cm. Jutri: ob 0.13 najnižje -19 cm, ob 6.37 najvišje 35 cm, ob 14.05 najnižje -29 cm, ob 19.50 najvišje 12 cm. Morje je mirno, temperatura morja 13,2 stopinje C. 500 m...........13 1000 m ..........10 1500 m ...........8 2000 m ...........6 2500 m ........... 5 2864 m.......... 3 UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva 1. Premier je tudi didžej TALLINN - Estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves se je v priljubljenem lokalu v Tallinnu preizkusil kot didžej. V dobrodelne namen je vrtel klasične rokovske hite, izdal pa bo tudi album. Ilves pravi, da album vsebuje pesmi, ki jih je vzljubil, ko je odraščal v ZDA kot sin estonskih prebežnikov, ki so državo zapustili po sovjetski zasedbi njihove domovine. Album je poimenovan Teenage Wasteland - Favourites 1963-1978 in med drugimi vključuje pesmi skupin The Beach Boys, The Velvet Underground in The Who. Med zadnjo pesmijo v lokalu se je še sam podal na plesišče, kjer se je predal ritmom s partnerko levo Kupce, strokovnjakinjo za spletno varnost na latvijskem ministrstvu za obrambo. Playboy pred preobrazbo kultura - 40-letnica smrti Hannah Arendt S svojim neodvisnim mišljenjem ikona med političnimi teoretiki NEW YORK - Na včerajšnji dan je pred 40 leti umrla nemško-ameri-ška filozofinja in politična teoreti-čarka Hannah Arendt. Po presoji politologa Kurta Sontheimerja je Arend-tova s svojim neodvisnim mišljenjem postala ena redkih ikon med političnimi teoretiki 20. stoletja. Njeno glavno delo Izvori totalitarizma je izšlo leta 1951. Hannah Arendt se je rodila 14. oktobra 1906 v hannoverski četrti Linden. Leta 1933 je kot mlada Judi- f Hannah Arendt leta 1964 nja skupaj s prvim soprogom in materjo zbežala iz Nemčije. V znanem televizijskem intervjuju z Gunterjem Gausom je leta 1964 povedala: »Mišljenje se začne z rojstvom in konča s smrtjo.« Zanj je potrebna »ne le glava, temveč tudi srce, se pravi vživetje, sposobnost zaznave posebnega in slučajnega, ki ju ratio ne zmore predvideti.« Arendtova je, nehote, postala široko znana zaradi svojih poročil z jeruzalemskega procesa proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu. V birokratskemu organizatorju množične tovarne smrti Auschwitz je prepoznala utelešenje »banalnosti zla«, ob tem pa problematizirala vpletenost judovskih svetov v holokavst, kar je sprožilo skrajno trpke in ostre kontrover-ze. Celo prijatelji so se odvrnili od nje, ker so menili, da je Arendtova zmanjšala pomen nacističnih umorov ter obenem trdo prijela same Jude. S 40-letne distance pa takratni premisleki Arendtove o naravi zla in nasploh o političnih sistemih še vedno veljajo in so vedno znova aktualni. "Ozračje postmodernizma in politika identitete ter iskanje neideološkega posttotalitarnega svetovnega nazora njenim premišljanjem dajejo novo pomembnost in živost," je v zborniku, posvečenem kontroverzam Eichmanna, zapisal predavatelj iz Jeruzalema Steven Aschheim. Arendtova se je po drugi svetovni vojni poleg nacionalsocializma ukvarjala predvsem s stalinizmom kot sistemom vladanja in o tem leta 1951 objavila svoje temeljno delo Izvori totalitarizma. Do leta 1966 je knjigo vedno znova dopolnjevala in tako je postala tudi pomemben vir navdiha za študente leta 1968, do katerih pa je s svojo načelno kritično držo do vseh ideologij ostala kritična in distancirana. Arendtova je leta 1951 dobila ameriško državljanstvo in se je vse do smrti čutila povsem kot Američanka. Prav zato si je upala ta sistem tudi kritizirati. V svoji knjigi Resnica in laž v politiki je objavila kritiko stališč uradnega Washingtona do vojne v Vietnamu. Umrla je 4. decembra 1975, stara 69 let, za posledicami srčnega in- farkta. Po njej so poimenovane številne šole, ulice in nagrade. V slovenščini so dostopna še njena dela Vita activa, Kaj je filozofija eksistence?, Resnica in laž v politiki, Med preteklostjo in prihodnostjo: šest vaj v političnem mišljenju ter Eichmann v Jeruzalemu. (STA) WASHINGTON - Kanadska igralka Pamela Anderson se vrača na naslovnico Playboyja kot zadnji gol model, saj revija oktobra sporočila, da bo v svoji ameriški izdaji prenehala z objavo fotografij golih žensk in bo doživel popolno preobrazbo, kar bo prvič videti v izvodu marca 2016. V reviji bodo, kot so dejali, na ogled zapeljive slike najlepših žensk sveta, a brez golote, svetovno dostopni spletni pornografiji navkljub. Pamela Anderson, zvezda televizijske serije Obalna straža, bo na naslovnici Playboyja že štirinajstič. »Ne vidim se kot lepotico, a imam globoko čutno energijo, na kar se ljudje bolj odzovejo, saj se tvoj duh nikoli ne postara,« je dejala v intervjuju po objavi slik. 18.416 znamk za Mars LONDON - Na britansko pošto Royal Mail se je obrnil petletni deček Oliver, ki ga je zanimalo, kakšen bi bil strošek poštnine pisma na Mars. Za pomoč so zaprosili ameriško vesoljsko agencijo Nasa, kjer so izračunali, da bi poštnina v vesolje znašala 11.602,25 funta (16.000 evrov), kar je daleč nad finančnimi zmožnostmi večine otrok. Royal Mail je dečku v odgovoru pojasnil, kako je bila številka izračunana. »Gorivo je zelo drago in zajema stroške pošiljanja pisem okoli našega planeta,« je zapisal svetovalec za potrošnike Andrew Smout. Nasa je tudi sporočila, da je njihov zadnji obisk Marsa, kamor so poslali robotizirano vozilo Curiosity, stal okoli 700 milijonov dolarjev. »Sama vesoljska ladja je zelo majhna, tako da je shranjevanje ekskluzivno. Glede na to, koliko vesoljska ladja tehta, v primerjavi s tem, koliko stane pot na Mars, bi nekaj, kar tehta do 100 gramov, stalo okoli 18.000 dolarjev,« pojasnjuje Smout in dodaja, da bi morali na pismo nalepiti 18.416 znamk. fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). »Kostanjev dan otrok«, ki obiskujejo otroške vrtce VEŠ Nabrežina (OV Gabrovec, OV Mavhinje, OV Devin in OV Nabrežina). Čeprav smo še majhni tudi mi poznamo PRIMORSKI DNEVNIK saj večkrat doma s starši ali z vzgojiteljicami ga prelistujemo in prebiramo. Lep pozdrav in hvala Primorski dnevnik, da pišeš tudi o nas tvojih najmlajših bralcih. cinzia auber / RADIO IN TV SPORED Sobota, 5. decembra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.05 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passag-gio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Film: Birth - Io sono Sean (triler, '04, i. N. Kidman) 22.55 Film: Lasciami entrare (horor) _RAI5_ 14.20 La Terra vista dal cielo 15.05 India selvaggia 16.05 Gledališče: 'O tuono 'e marzo 18.15 Novice 18.25 Come si guarda un'opera d'arte 18.50 Ubiq - Immersione 19.20 Ubiq - Sconfinare 19.50 Memo -L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Ogni quadro racconta una storia 21.15 Gledališče: Sabato, domenica e lunedi 23.50 C'e musica e musica 0.45 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 13.40 17.20 Rai Player 13.45 Film: The Queen - La regina (dram., '06, i. H. Mirren) 15.30 Film: L'albero (dram.) 17.15 0.40 Novice 17.25 Film: Qui dove batte il cuore (dram., '00, i. N. Portman, A. Judd) 19.30 Film: Caramel (dram.) 21.15 Film: Bat*21 (voj., '88, i. G. Hackman) 23.10 Film: Il cac-ciatore di indiani (vestern, '55, i. K. Douglas) RAI PREMIUM 12.5014.50 Nad.: E arrivata la felicita 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 16.40 18.50 Il piu grande pasticciere 18.45 Novice 19.15 Rai Player 19.25 Nad.: Sposami 21.20 Film: Max e Helene - Un amore nella follia del nazismo (dram.) 23.15 Nad.: Questo e il mio paese RETE4 7.05 Media Shopping 8.00 Nad.: Due per tre 8.30 Film: Occhio alla perestrojka (kom.) 10.45 Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: Monk 16.35 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Sorvegliato speciale (triler, '89, i. S. Stallone) 23.50 Film: Prima di mezzanotte (det., '88, i. R. De Niro) CANALES 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 In forma con Star-bene 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Guinness - Lo show dei record 0.00 Grande Fratello 21.30 Film: Sister Act - Una svitata in abito da suora (kom., '92, i. W. Goldberg) 23.25 Film: La verita e che non gli piaci ab-bastanza (kom., '09, i. S. Johansson, J. Aniston) _RAI2_ 7.20 Serija: Heartland 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Frigo 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.0018.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: IK1 - Turisti in pericolo 15.40 Serija: Squadra Speciale Lipsia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike _RAI3_ 7.00 Serija: Zorro 7.50 Film: L'uomo in nero (det.) 9.05 Film: Il ladro della Gioconda (kom.) 11.00 12.25, 14.45, 18.05 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.20 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Report 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Teo in the box 23.40 Un giorno in pretura _RAI4_ 13.45 Film: Ip Man (akc.) 15.40 Delitti in Paradiso 17.50 Novice 17.55 Missing 19.30 Rai Player 19.35 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. ITALIA1 IRIS 14.35 Film: Fandango (kom., '8S, i. K. Costner) 16.20 Adesso cinema! 16.50 Film: Bait - L'esca (triler, '00, i. J. Foxx) 19.10 Film: I pompieri (kom., It., '8S, i. P. Villaggio) Cucine da incubo 19.15 Affari in grande 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Pecca-to veniale (kom.) _DMAX_ 12.30 Affari a quattro ruote 13.20 Magic Camera 14.10 Ciak, ti sfido! 15.05 Nudi e crudi 15.55 River Monsters 16.50 ...Fuoco! 17.45 Ingegneria impossibile 18.35 Affari in valigia 19.30 Cacciatori di tesori 20.20 Banco dei pugni 21.10 Ingegneria estrema 22.00 Super grattacieli 22.55 Armi d'elite SLOVENIJA1 6.10 Odmevi 7.0018.40 Risanke in otroške serije 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Izgubljeni in najdeni 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase 10.50 Dok. film: Hoja po vodi 12.00 Tednik 13.0017.00, 18.55, 22.35 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok. film: Študentska delovna brigada 15.00 Dok. odd.: Vojna svetov 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.35 Nad.: Zapuščina 7.1019.00 Risanke in otroške oddaje 10.05 Film: Beethoven 2 (kom.) 11.50 Live a casa tua 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 2015 14.05 Film: Sono il Numero Quattro (zf) 16.10 Film: Jimmy Grimble (dram.) 19.30 Film: Gnomeo e Giulietta (anim.) 21.10 Film: Le 5 leggende (pust., '12, i. C. Pine, J. Law) 22.55 Film: Jabberwock (fant.) 21.00 Film: Nell'anno del Signore (zgod., '69, i. N. Manfredi) 23.20 Film: Secondo Ponzio Pilato (zgod., It., '87, r. L. Magni) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.05 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Serija: Jack Frost 18.00 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 16.50 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Serija: Jane Doe 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Il principe delle maree (dram., '91, i. B. Streisand) 23.30 Film: Con-fidenze troppo intime (dram.) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.10 Occhio alla spesa... 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 10.55 Silvia, pepe quanto basta 11.55 Jamie: Menù in 15 minuti 12.55 Il re dello street food 13.30 Posso dormire da voi? 15.35 Vi-cini di viaggio - C'è posto per me? 16.05 Film: Il vento che accarezza l'erba (dram.) 18.50 Bourdain: Cucine segrete 19.45 Nuovi esploratori - Regni perduti 22.00 Serija: Xanadu - Una famiglia a luci rosse 23.10 Film: Zvezdica (dram.) SLOVENIJA2 6.55 Najboljše jutro 8.55 Dober dan 9.50 Turizem 365 10.25 10 domačih 11.00 Smučanje prostega sloga: SP, smučarski kros, prenos 12.25 Biatlon: SP, sprint (m), prenos 13.45 Športni izziv 14.30 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (ž), pon. 15.25 Biatlon: SP, sprint (ž), prenos 16.40 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m), prenos 18.55 Alpsko smučanje: SP, su-perveleslalom (m), prenos 20.00 Plavanje: EP v kratkih bazenih, pon. 20.40 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), prenos 21.50 Zvez-dana 22.35 Presenečenja 23.25 Odd.: Bleščica 23.55 Aritmija _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.05 Webolution 16.35 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.35 Vse-danes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Folkest 2015 22.20 Dok.: Šport brez meja 22.50 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.55 12.55 Tv prodaja 11.10 Film: Dr. Dolittle 4 (kom.) 13.10 Tri želje 14.05 Slovenija ima talent 16.25 Film: Čustvena aritmetika (dram., '07, i. S. Sarandon) 18.20 Celi svet ima talent 18.55 Vreme in novice 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Film: Umri pokončno 5 (akc., '13, i. B. Willis) 22.55 Film: Stepfordske ženske (dram., '04, i. N. Kidman) _KANAL A_ 7.40 14.35 Serija: Naša mala klinika 8.30 Nan.: Novo dekle 8.55 19.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.20 Serija: Veliki pokovci 10.15 ŠKL - Šport mladih 10.45 Tv prodaja 11.00 Serija: Nepraktični šaljivci 11.30 Top Gear 12.40 Film: Fant za božič (rom.) 15.30 Film: Skoraj heroji (kom.) 17.15 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Maribor - Krško 20.00 Film: Ku- Sobota, S. decembra Laeffe, ob 16.0S VREDNO OGLEDA Il vento che accarezza l'erba Francija, Anglija, Irska 2006 Režija: Ken Loach Igrajo: Cillian Murphy, Paddy Delaney in Liam Cunningham Ken Loach je to zgodbo posvetil irski borbi za neodvisnost. Osrednji junak filma je Da-mien, mlad zdravnik, ki želi zapustiti Irsko, a ga nasilje angleških oblasti nad krajevnim pebivalstvom prepriča, da se pridruži bratu Teddyju, ki je eden vodilnih članov krajevne skupine Ire. Borba mladih fantov se kmalu razvije v pravo vojno, ki pa prepogostoma šteje med žrtvami civiliste. Premirje postane tako odločilna rešitev, a Damienu je kmalu jasno, da je sporazum le navidezna rešitev, ker se Angleži ne mislijo umakniti. Brat Teddy pa vidi v kompromisu edino rešitev za konec nasilja. Poti dveh bratov se tako razideta ... pljeni božič (kom., '04, i. B. Affleck) 21.45 Film: Producenta (kom., '05, i. N. Lane) PLANETTV 12.05 Nan.: Vojaške žene 13.00 Hiša vaših sanj 14.00 Stroga ljubezen 14.55 20.00, 21.15 Kmetija: Nov začetek 16.40 Bogne-daj, da bi crknu televizor 17.55 Nakupuj in zmaguj 19.00 21.45 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 22.00 Film: Nekaj sposojenega (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Ivo Svetina - Aleš Jan: A.T.L. - izv. radijska igra, režija Aleš Jan; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. CIELO 14.05 1S.20 MasterChef Italia 15.15 Novice 16.15 Masterpasticciere di Francia 17.20 DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Božična bluegrass zgoščenka Blue Ridge Mountains Christmas bo v ospredju oddaje 30 minut country glasbe ob 12.30. Sobotni zmenek z Jazz odtenki ob 17.10 pa je tokrat posvečen ameriški pevki Cassandri Wilson, ki te dni praznuje 60 let. Anton Tomaž Linhart oziroma A.T.L. je naslov ra-diofonskega dokumentarca o prvem slovenskem dramatiku, ki sta ga pripravila Ivo Svetina in Aleš Jan in bo na sporedu v Mali sceni ob 18.00. V oddaji so uporabljeni odlomki in dokumenti o zgodovini slovenskega gledališča skupaj z odlomki posnetkov iz uprizoritev različnih slovenskih gledališč, citatov iz radijskih oddaj kakor tudi glasbeni in govorni citati oseb, ki so živeli pred 260 leti. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. OBČINA GORICA LefsGo! Gorizia m i * GiRIŠK IECEMIER 2f15 Andrejev sejem Staro mestno središče od sobote 5., do nedelje 13. decembra Razstava in degustacija vin Palača Simon Volker Von Ungerspach, Raštel 78 Do 8. decembra Slovesni prižig luči in okraskov novoletne jelke Travnik v soboto, 5. decembra, ob 18.30 Show Cooking hod Expo Predstavitev in pokušnja goriških jedi, ki so navdušile na mednarodni razstavi Expo v Milanu. Na pobudo združenj Gorizia a Tavola, Accademia italiana della cucina, Produttori di radicchi in Onav V veži Občinske palače v soboto, 5. decembra, od 12.30 do 13.30 Božični okusi Pot okusov Raštel Vsak konec tedna od 19. decembra v starih lokalih boste lahko okusili hode, pripravljene na podlagi starih receptov iz kuhinje grofa Coronini Vrt Okusa Ljudski vrt Vsak konec tedna od 19. decembra dalje degustacije lokalnih jedi Popoldanske dejavnosti za otroke: 20., 24. in 30. decembra ter 2., 3. in 6. januarja Sladka Gorica Travnik Od 11. do 13. decembra Božič in čokolada Od 18. do 20. decembra sladkarije Dedka mraza Drsališče Travnik Od 12. decembra do 10. januarja FondazionE CONFCOMMERCIO ro > & * , m Koncerti v Verdiju L'anno che verra'. Poklon Luciu Dalli Koncert italijanskega pevca RONA Združenje Assoeventi Gorica v sodelovanju z Občino Gorica v četrtek, 10. decembra, ob 21.00 Novoletni koncert opernih in simfoničnih skladb Združenje M. R.Lipizer v sodelovanju z Občino Gorica v sredo, 30. decembra, ob 20.45 Rendezvous Gorica Amaterskim fotografom bodo na ta dan odprta vrata uglednih goriških palač, kjer se bodo po salonih sprehajale manekenke, glasbeniki, plesalci in statisti. Za posebna odkritja in enkratne posnetke. V sodelovanju s Facebook skupino "PHOTO FRIULI VENEZIA GIULIA" in ob dragoceni pomoči fotokluba "FOTOCLUB LUCINICO". v soboto, 12. decembra od 10. ure 0b16.00 na Travniku veliki finale z božično animacijo, prihodom Božičkov, tolkalskega ansambla in drugimi presenečenji... Božič za mlade Zbor Free Voices, klavirska spremljava Korzo Verdi v ponedeljek, 7. decembra Balkanski okus, aperitiv z balkansko glasbo, pogovori o balkanski kulturi in fotografska razstava Raštel v petek, 11. decembra Aperitiv z umorom in koncertom jazz glasbe Raštel v soboto, 12. decembra Experimental Christmas instalacije in vizualna umetnost Prirejajo Laboratori Dams Raštel v sredo, 16. decembra Silent Way Glasbena predstava. Po polnoči na Raštelu Tihi disko s slušalkami v četrtek, 17. decembra Veliko silvestrovanje na prostem Glasba, hrana in pijača, ognjemet na Travniku v četrtek, 31. decembra December v gledališču Il visitatore (Obiskovalec) Dramsko delo; nastopata Alessandro Haber in Alessio Bon v soboto, 5. decembra, ob 20.45 Oblivion - The human juke-box Združenje Collettivo Terzo Teatro Gorica v sodelovanju z Občino Gorica v soboto, 23. decembra, ob 20.30 FABIANI. L'arte del vivere/Umetnost bivanja Gledališka predstava v italijanskem in slovenskem jeziku, mednarodna koproducija, režija Neda R. Bric, glasba Valter Sivilotti, sodeluje Accademia Musicale Naonis. Nastopili bodo igralci iz Slovenije in Italije s prizori iz življenja Maksa Fabianija v četrtek, 17. decembra, ob 20.45 La casa di Babbo Natale (Božičkov dom) Glasbena predstava za vso družino! Protagonist je Božiček s svojimi pravljičnimi pomočniki. v nedeljo, 20. decembra, ob 16.00 Razstave Čokolada v času 1. svetovne vojne Dvorana Fundacije Goriške hranilnice Ulica Carducci/Gosposka 2 Predstavitev knjige in odprtje razstave pločevinastih škatel, reklamnih letakov in drugih predmetov, ki pričajo o uživanju čokolade v vojnem času. Razstavo sta pripravila kulturno društvo Bazar Mediterraneo in muzej Casa delle Antiche scatole di Latta v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice in pod pokroviteljstvom Občine Gorica. v četrtek, 10. decembra, ob 18.00 Habsburžani. Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji: 1500-1918 Muzej Svete Klare, Korzo Verdi v Gorici. Brezplačen vstop. ob petkih in sobotah: 10.30-13.00; 15.30-19.00, v nedeljo: 10.30-19.00 Vojaki: ko zgodovino pripovedujemo skozi vojašnice Sedež Fundacije Goriške hranilnice Ulica Carducci/Gosposka 2 ob sobotah: 15.30-19.00, ob nedeljah: 10.00-13.00,15.30-19.00 1915. Vojska je začela s svojim pohodom. Naprej proti Gorici Goriški grad, Borgo Castello/Grajski grič 36 ob ponedeljkih 9.30 -11.30; od torka do nedelje 10.00-19.00 Franco Dugo. Razstava: Dipingere il silenzio (Naslikati tišino), dela 1997-2015 Pokrajinski muzeji v Gorici - Palača Attems Petzenstein Trg De Amicis/Na Kornu 2 ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00 Oglas, izdelan z državnim prispevkom, dodeljenim na podlagi Zakona št. 38/2011.