PolitičnT ogled. Država SHS. V pondeljek je bila otvorjena narodna skupščina, da 96 ji prečita lcraljev ukaz o njenem razpustu in o imenovanju PP volilne vlade. Po tem ukazu se vršijo volitve 8. februarja, nova skupšoina se pa sestane dne 7. marca. Pondeljkov sestanek skupščine je bil silno klavem, ker se parlamentarna večina v znak ogorčenja nad teptanjem parlanventam.ih. načel te seje ni udeležila in so mnogi njeai poslanci saimo iz galerije gledali, kako se vlada šopiri na svojih mestih. PP ministri so izgledali kol nekaki obtoženci in niti vojni minister, ki je v parlament prirožljal s sabljo, ni mogel s svojim nastopom pokazati nekaike moči in samozavesti te vlade, ki je bila sestavljena sredi noči in bo sedaj delala ibrez nadzorstva do 8. februarja, ko bo nad njo izrečena ostra ljudska absodba. Ker pravi tajnikd skupščine niso bili navzoči, je vodil tajniške posle radikalski poslanec in nekdanji skupščfriski tajnik Kobasica. Kratka seja je bila vendarle precej burna, ker se je oglasdl najprej zemljoradnik Lazič z ostro obsodbo teptanja parlamentarnih načel. Poslanec Divac je pa napram vladrti družbi vzkliknil: »To ni vlada, atmpak komisarijat!« Ko so se kraljevi ukazi prečitali, so zerrdjoradniški poslanci obsedeli. V nedeljo je bilo v Beogradu prvo zborovanje dosedanje parlaTnentame večine, sklicano od Davidovičeve demokratske stranke. Zbrana tisočera množica je najodločločnejše protestirala proti vsem, ki se bočejo igrati z ljudsko v<Ajo. Ta shod j-e pakazal, da je ogramna večina beograjskega prebivalstva, kakor tudi države, najodločnejše proti sedanp vladi in proti načinom, po kaferih so se predstavniki protiljudske politike zopet prerili do oblasti.  Proti predsedndku narodne skupščine radikalu Ljubi Jovanoviču, ki se sara in po drugih postavlja kot nepri stranski parlamentarec, je izdal blok zelo značilno in po pokvoma zasluženo izjavo. Ta izjava povdarja najprej, da  je priSlo do PP vlade ravno po Jovamovičevem nasvetu  in da je blok trdno pripravljen ugotoviti polno odgovor nost vsakogar za vse težke posledice te vlade. Italija. Od strani, na katero se je fašizem prvotno najbolj naslanjal, se je začel sedaj najodločnejši boj proti fašizmu in njegovi vladi. Ko so v Riimu proslavljali italijanske zma ge v svetovni vojni, so fašisti divjaško napadli razne organizacije, ki so se udeležile te proslave. Proti fašistovske mu nasilju je pa vstala onganizacija vojnih invalidov in vojriih bojevnikov in ta odpor ima poleg nemirov in pretepov po rimskih ulicah in po drugib mestih tudi veliko politično pomembnost. Ta spor je napravil v inozemstvu velik vtis in sedanja italijanska vlada ni samo spoznana, ampak tudi obravnavana v Parizu in Londonu kot navadiva predstavnica protiljudske oblastniške družbe. Ker so v Angliji zmagali konservativci, so računali fašisti na velako naklonjenost Anglije, sedaj pa o tem ni niti govora, ker je fašizem ravno po protestih invalidov in bojevnikov pred ceiiin svetom razkrinkan. Volitve v Švici. Pri volitvah v kantonsko, to je samostojno pokrajinsko upravo, so z veliko večino zmagali levičarjL Desničarske stranke so doživele strašen poraz in so rešile samo dva mandata. Volitve v Ameriki. Dne 4. novembra so se v Ameriki izvršile volitve glasovalnega zbora, ki nvora do 14. januarja prihodnjega leta izbrati predsedaika in podpredsednika Zedinjenih držav Severne Amerike. Glasovalni zbor ali svet ima 531 članov in ko so vsi ti enkrat izvoljeni', se z ozirorn na strankarsko opredeljenost lahko takoj ugotovi, kdo da bo bodoči predsednik Zedinjenih dnžav za dobo štirih let od marca 1925 naprej, Za predsedniško mesto so bili tokrat rrije kandidati in sicer republikanski, demokratski in neodvisni. Po izidu voliiev glasovalnega izbora je gotovo, da postane ameriški predsednik republikanski kandidat in dosedanji predsednik Coolidge, ki je dobil okrog 17 milijonov glasov. Coolidge je bil najprej pcdpredsednik, potem je pa po smrti predsednika Hardinga prevzei predsednisko mesto. Pred volitvami v Nemčiji. Nemške volitve, ki se vršijo zaičetkom decembra, bodo težek boj med republikanci in monarhisti. Volilne priprave delata dva ostro zaičrtana tabora, republikanci na eni, monarhisti pa na drugi strani, in pri volitvah bo stal nemški narod pred zelo pomembno odločitvijo. Republikance predstavljajo naslednje stranke: katoliški ceovtruim, demokrati, sodalisti in konvumisti. Monarhisti imajo pred vsem skrajno levičarsko in zmernejšo nacion/alistično stranko. K njim se pa prišteva rudi nemška ljudska stranka in še posebna bavarska Ijudska stranka. Pričakuje se, da bodo zmagali republikanci in sicer zlasti vsled tega^ ker so republikanske stranke na vladi za Nemčijo in za nemški narod mnogo dosegle v zunanjepoliMčnem pogledu. Nacionalisti in monarJiisti so vrh tega še razdvojeni med seboj irt ni pričakovati, da bi se pomnožiM pri volitvah in da bi laihko dobili državno abiast v svoje roke.