Stev. 143 Poštnina plačana v gotovini ovenski V Ljubljani, torek 2. julija 1940 Cona Din V Leto V Razmerje med Madžarsko in Romuni te zaostruje Tsha splošna mobilizacija na Madžarskem - Madžarski protest zaradi obmejnih spopadov - Romunija še vedno upa v mirno poravnavo sporov Bukarešta, 2. julija, m. Madžarska vlada je poslala romunski vladi vprašanje v zvezi z razglasitvijo splošne mobilizacije ter poudarila, da zbiranje čet z obeh strani ob meji lahko dovede do nezaželjenih incidentov z neugodnimi posledicami. Z romunske strani so te ukrepe utemeljili v odgovoru, ki ga je prejela madžarska vlada, s čisto notranjimi potrebami. Madžarski poslanik v Bukarešti Bardossy je v ponedeljek odpotoval v Budimpešto. Njegovo vrnitev v romunsko prestolnico pričakujejo vsak dan. Pričakujejo, da bo v kratkem sklenjen madžar-sko-romunski sporazum glede odstranitve čet za nekaj kilometrov od meje. Budimpešta, 2. jul. m. United Press poroča: V dobro poučenih madžarskih krogih pričakujejo, tla se bo napetost med Madjarsko in Romunijo še poostrila v prihodnjih dneh in da se bodo obmejni spopadi ponovili. Isti krogi so prepričani, da je v teh težavnih trenutkih najvažnejša stvar vzdržati red in izvajati strogo disciplino po vsej državi. Snoči je vse bolj prevladoval strah, da se bodo neredi v Romuniji razširili in da bo vznemirjenost romunskega ljudstva prišla še bolj do izraza ter prekoračila dovoljeno mejo. Madžarska se mora v tem primeru čutiti dolžno, da zavaruje Madžare, ki so razkropljeni po Romuniji. Dejansko je Madžarska že. tri dni v splošni mobilizaciji. Madžarski visoki častniki odkrito izjavljajo, da se mobilizacija izvaja, čeprav ni razglašena, ker bi tako ravnanje ne odgovarjalo modernim vojaškim načelom. Po vseh madžarskih železnicah je bil potniški promet skrajno omejen, v Budimpešti so bili zaseženi vsi javni in zasebni avtobusi in tovorni avtomobili. Madžarsko časopisje prinaša senzacijonalne vesti o položaju v Romuniji, češ da je Romunija zaradi naglega napredovanja sovjetske vojske, ki je ponekod prekoračila dogovorjene meje. na robu zloma, zaradi česar je potrebno, da Madžarska ukrene vse za varstvo svojih rojakov v Romuniji. Madžarsko zunanje ministrstvo je izdalo včeraj spomenico, v kateri pravi, da je zgodovinska naloga Madžarske braniti zahodno omiko proti vsakemu napadu od vzhoda. Bukarešta, 2. jul. m. United Press poroča: Kljub poročilom o raznih incidentih na romunsko-bolgarski in romunsko-madžarski meji diplomatski krogi sodijo, da ni verjetno, da bi izbruhnile odkrite sovražnosti med Romunijo. Madžarsko in Bolgarijo zaradi Transilvanije in Dobrudže. Omenjeni krogi ne zanikajo, da se je napetost znatno poostrila. Splošno pa prevladuje prepričanje, da se bo ozemeljski spor med jugovzhodnimi državami prej rešil po mirni diplomatski poti, kakor pa na bojišču. Po obvestilih, s katerimi razpolagajo v Bukarešti, se zdi, da so nekateri vojaški oddelki na obeh romunskih mejah izvedli izpade, zaradi česar so sc na raznih mestih izmenjali streli, ki so imeli za posledco nekaj izgub. Toda nobenega znamenja ni, da bi bili sodelovali pri teh bojih tudi topovi. Bukarešta, 2. jul. m. United Press poroča: Obveščeni krogi v Bukarešti potrjujejo, da je romunski zunanji minister prejel poročilo o incidentih na madžarski in bolgarski meji, toda da ne jemlje preveč resno teh dogodkov. Trdijo, da je prišlo do spopadov na več krajih in da je bilo na madžarski strani zažganih več poslopij. Z bolgarske meje poročajo, da se je pripetil tam en sam incident. Na uradnem mestu priznavajo, da je bilo pri teh incidentih ob madžarski in bolgarski meji nekaj ranjenih. Števila žrtev ne omenjajo. Z besarabske meje poročajo o novih incidentih med romunskimi oblastmi in Judi, ki se selijo v Besarabijo. Vlada je sklenila, da morejo vlaki proti Besarabiji voziti samo do Galaca ob Donavi in Jassya ob Prutu. Kar se tiče posredovanja vojaštva pri neredih v Galacu. uradno ne omenjajo števila žrtev. Prva pomorska bitka v Sredozemlju Italijansko poročilo pravi, da je bil potopljen rušilec jEipero' Atene, 2. julija, m. Transcontinental Press j.oroca: Predvčerajšnjim popoldne je prišlo do prve pomorske bitke med angleškimi in italijanskimi bojnimi ladjami. V bitki so sodelovale ladje vseh vrst. Bitka je po poročilih, ki so prispela v Atene, trajala od 14.30 do 19. Izgube so bile na obeh straneh. Z italijanske strani so se udeležile bojev tudi znatne letalske sile, ki so priletele na kraj spopada iz Libije. Včeraj zjutraj je prišlo do novega hudega spopada na prometni črti, ki deli zahodno Sredozemsko morje od vzhodnega. Konvoj 15 prevoznih ladij, ki ga je spremljalo osem bojnih, je napadel oddelek letal »neznane pripadnosti«. Razvila se je Romunska in sovjetska uradna poročila: Zasedanje Besarabije in Bukovine končano danes Moskva, 2. julija. Tass: Sovjetske čele so prispele v severni Bukovini in Besarabiji do meja, določenih v sporazumu z Romunijo. Na ta način je končana zasedba Besarabije in severne Bukovine. Bukarešta, 2. julija. Rador: Predsedništvo romunske vlade sporoča, da se razglaša 3. julij, ko bodo zadnje enote romunskih čet zapustile Besarabijo in zgornjo Bukovino in bo zasedba teh pokrajin po rdeči armadi končana, za dan narodnega žalovanja v Romuniji. Dne 1. julija so se operacije za izpraznitev Besarabije nadaljevale po določenem načrtu. Umaknili smo se do črte severno od Šeletina, severno od krajev: Ciuda, Apanzata, Bojana, Punavci, Bri-ceni, Eduata, Recea, Cisca, Reni, Calarasi, Cuculem, Romanesti in Zahulcitai. Na nekaterih krajih je prišlo do spopadov zaradi prehitrega prodiranja sovjetskega vojaštva. Toda vsi incidenti so bili v glavnem zadovoljivo rešeni po pogajanjih med vojaškimi zastopniki z obeh strani. Moskva, 2. julija. Tass: V severni Bukovini so sovjetske čete že prispele skoraj do meje, ki je bila določena. V Besarabiji so čete dosegle skoraj na vseh točkah mejo, t. j. prispele so do Pruta in Donave. Motorizirani oddelki so zavzeli postajo Ungeni ob levem bregu Pruta. To mesto leži nasproti Jassyvu. Motorizirani oddelki in pehota so vkorakali v Cagul in v Reni. Padalci so se spustili v mestu Izmaili ob Donavi. Prodiranje sovjetskih čet poteka brez spopadov. Sofija, 2. julija Uradno zanikajo vesti o incidentu na romunsko-bolgarski meji, ki so jih objavili nekateri tuji listi. Izjavlja se, da na romunsko-bolgarski meji ni bilo nobenih spopadov. Propagandni minister Sidorovici je imel snoči po radiu govor, v katerem je govoril o dolžnostih Romunov v sedanjem času. Dejal je, da morajo Romuni navzlic zadnjim dogodkom brez bojazni in s popolnim zaupanjem gledati v bodočnost. »Mi nismo nikoli želeli,« je dejal propagandni minister, »tega, kar pripada drugemu. Mi nismo nikdar nikogar sovražili. Romunija ne bo nikoli propadla. Naša domovina se bo dvignila, polna junaštva, še močnejša in odločnejša, ko bo vihra minula. Odstranimo vse ono, kar nas je delilo v minulosti. Vsaka osamljenost, rezerviranost in sovraštvo lahko samo osuše ponosni romunski hrast. Odstranimo tudi vse jalove prepire. Preden izgovorimo eno samo besedo,^ jo moramo dobro premisliti. Borimo se najenergičneje proti defetizmu in pojdimo v pravo križarsko vojno za čisto romunska stvar. Posebno v teh dneh moramo biti modri, obzirni in taktični ter pozorno spremljati sovražnika v sami državi, ker je 'ta pogosto nevarnejši od zunanjega sovražnika.« Začetek notranjega političnega preurejevanja v Franciji Oblast naj bi ie v kratkem prevzela nova (JNac*onBlna delavska stranka" Newyork, 2. julija, m. Newyorški radio poroča: Pariški dopisnik »Newyork Times« je zvedel, da sta v vladi maršala Petaina prevzela vodilno vlogo Laval in Marquet. Medtem ko je prvi kot podpredsednik vlade prevzel zunanjo politiko ter bo verjetno vodil pogajanja za mir, bo Marquet izvedel notranjo reorganizacijo države. Toda po mnenju francoskih politikov je treba v kratkem pričakovati nove vlade, ki jo bodo sestavljale osebnosti iz nove francoske politične skupine, tako imenovane Narodne delavske stranke. V to skupino so doslej stopile Francoska socialna stranka La Rocquea, Francoska ljudska stranka, ki jo vodi Doriot, ter Zveza bojevnikov iz svetovne vojne. Nova politična skupina bi se lahko imenovala francoska narod-no-socialistična stranka. Sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo Važna izjava predsednika vlade Cvetkoviča Rim, 2. julija. Stefani: Italijanski listi objavljajo na vidnih mestih izjavo, ki jo je^ dul predsednik jugoslovanske vlude Dragiša Cvetkovič itulijnnskemu tisku. V izjavi je predsednik jugoslovanske vlude poudaril željo, da bi i-A .-/i/l n ii • ■ _: • z l 11 * I X — S! —_1 I .. .1 .... ! - si zacije, kar naj bi bilo v okviru širšega italijan-sko-jugoslovanskega socialnega sodelovanja. Ob svojem obisku v Italiji je imel priliko osebno se prepričati o uspehu velikih socialnih preosnov, zlasti glede delavske zakonodaje. Predsednik je se sedanji prijateljski odnošaji med Jugoslavijo i posebno poudarij, da vidi v sodelovanju Jugo in Italijo čim bolj okrepili in poglobili. Zatem I slavije z veliko sosedo Italijo enega najmočnej-je poudaril, vojni prišel v Ljubljano, kjer je odprl mehanično delavnico, to pa je z leti razširil v veliko industrijsko podjetje, pač največje te stroke med nami. Pokojni Franc Batjel je bil vztrajen in izredno podjeten mož, ki se je vedno trudil, da bi njegovo podjetje lepo napredovalo. Mnogo truda in tudi gmotnih žrtev je naklonil raznim stanovskim organizacijam, športnim in narodnim društvom ter gosjx>darskim ustanovam. Zadnja leta je mnogo bolehal na ledvicah. Zdaj pa ga je smrt iztrgala iz kroga njegove rodbine in njegovih prijateljev. Včeraj ob štirih popoldne je bil pogrebni sprevod izpred Leonišča. Na pogreb blagega pokojnika so od blizu in od daleč prihitele velike množice. V sprevodu je korakalo članstvo društva »Soča«, dalje nepregledne vrste športnikov članov Slovenske kolesarske zveze, ki je poklonila krasen ve- nec. 2alni voz je bil ves pokrit z venci, ki so jih razen osebnih prijateljev in znancev pokojnega podjetnika darovali Soča-matica, kolesarsko društvo Ljubljanica, kolesarsko društvo Sava, uradniki in delavci podjetja »1 ribuna«, šjx>rtne organizacije in drugi. Nato so šli člani kolesarskega društva »Ljubljanica«, katero je bil pokojni Franc Batjel ustanovil in katerega častni predsednik je bil. Pogrebne obrede je vodil ob spremstvu treh drugih duhovnikov župnik Barle. Za žalnim vozom so se razvrstili odborniki in člani obrtniških združenj s predsednikom Obrtnega društva na čelu, članstvo raznih organizacij in ostalo občinstvo. Na pokopališču so se okrog svežega groba zgrnile vse te naštete množice. Tam se je od zaslužnega pokojnika poslovil najprej član društva Soča, nato pa član kolesarskega društva Sava. Končno je ob odprtem grobu za Slovensko kolesarsko zvezo še podpolkovnik Jaklič. Potem pa so padajoče grude skrile krsto zemeljskim očem. Nesrečni padci in poškodbe Delavka v tekstilni tovarni, osemnajstletna Darinka Vohlova se je peljala z motorjem po Dolenjski cesti. Sedela je na drugem sedežu. Kar na lepem pa sta se konja, ki sta se vozila po cesti nasproti, splašila ter skočila pred motorno kolo. Vozilo se je prekucnilo, Vohlova Darinka pa je padla z njega ter se precej potolkla. S kolesom je zavozil v avtomobil na Jernejevi cesti 60-letni šolski upravitelj na deški ljudski šoli v Spodnji šiški, Josip Primožič. Odletel je tako nerodno odletel in padel, da se je močno potolkel po glavi. Golob Vladimir, tridesetletni trgovec iz Gajeve ulice je v Šentvidu nad Ljubljano po nesrečnem naključju padel pod avtomobil. Hudo se je pri tem popolkel po glavi, po rokah in po levi nogi, tako da so ga vsega okrvavljenega in nezavestnega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. S kolesa je padel in si zlomil desno roko 25-letni mesarski pomočnik Josip Berglin iz Ljubljane. Številko 18.027 je dobil zadnji bolnik, ki je bil sprejet 30. junija v ljubljansko bolnišnico. Prvo polletje je tedaj zaznamovalo kar neverjetno visoko številko 18.027. Kaj bo, če bo število bolnikov iz leta v leto tako strahotno naraščalo. To že zdavna presega kapaciteto naše bolnišnice. Menda zlepa kje v modernem mestu, ki se ponaša z vsakovrstnimi sodobnimi, najnovejšimi napravami, ki je sicer v vsakem j>ogledu vzorno urejeno in v vsakem pogledu sicer koraka vzporedno z drugimi takimi kraji — ni bolnišnice, ki bi v tem pogledu kazala žalostno zastarelost in nazadnjaštvo. Pri nas pa prednjačimo v tem pogledu pred drugimi mesti: Pri nas nimamo splošne bolnišnice, ki bi odgovarjala sodobnim zahtevam. Prenapolnjene so bolniške postelje, po hodnikih morajo ležati bolniki, ki nujno rabijo pomoči. Pa še vedno iz leta v leto narašča obisk, vse podeželje se steka vanjo. Če bo šlo tako. naprej, bomo letos zaznamovali ob koncu leta visoko številko 40.000 bolnikov. Za delavske stanovanjske hišice Ob cesti dveh cesarjev v tako imenovani Sibiriji je mestni tehnični oddelek razpisal težaška, zidarska, tesarska, mizarska, kleparska, steklarska, pečarska. pleskarska, likarskn, krov-ska in elektroinstalacijska dela. Za veliko novo delavsko stanovanjsko kolonijo za Bežigradom, ki je bila izročena svojemu namenu pred božičem, so tudi te preproste hišice plod prizadevanj župana dr. Jura Adlešiča. naj delavski in sploh manj premožni sloji dobe zdrava stanovanja. Velike ankete so namreč pokazale, da je v Ljubljani še mnogo preveč nezdravih stanovanj in zato bo mestna občina sedaj sezidala 10 hiš. ki bo vsaka imela po dvoje preprostih stanovanj za najbednejše delavske sloje. Vsako stanovan je bo imelo 5 m široko in 4 m dolgo sobo, nekoliko manjšo kuhinjo ter svoje stranišče in drvarnico. Predvsem bo trebi tja preseliti stanovalce iz najslabših stanovanj po mestu, zlasti pa tudi iz barak S tem se bo pričel izvajati nov zazidalni načrt, ki bo preuredil vso kolonijo v tako imenovani Sibiriji, da bo kolonija sanirana, ker je zdravje prvi pogoj za zadovoljno življenje manj premožnih slojev. Po tem prvem poskusu s preprostimi stanovanji za najbednejše bodo, kakor rečeno, zboljšane stanovanjske razmere v Sibiriji, preštudirani so pa tudi že načrti za veliko kolonijo boljših hišic z vrtički, da na južni strani mesta dobe manj premožni sloji prav prijetne lastne domove. Kanalizacija Tyrševe ceste od artilerijske vojašnice pa do mestne meje pri Urbančku je pravkar razpisal mestni tehnični oddelek, Kanal bo dol 1519 m ter bo veljal okrog 750.000 din. Kakor vemo, bo država pričela tlakovati Tyrševo cesto in jo je treba prej kanalizirati, da se bo odtekala voda ih bo cesta vedno suha. Z ureditvijo Tvrševe ceste bo izpolnjena že stara želja ljubljanskih občanov ter vseh voznikov, ki prihajajo v naše mesto. Naš lepi Bežigrad bo pridobil mnogo na vrednosti in se bo pričel še bolj naglo razvijati in rasti. Usodna ljubosumnost 20 letnega fanta S tremi streli ranil svojo izvoljenko, z dvema pa ubil sebe Maribor, 1. julija. Danes dopoldne se je v mestu bliskovito širila novica o žaloigri, ki se je odigrala okrog 9. ure v Tomšičevem drevoredu. Radovedni ljudje so hiteli tja ter se zbirali okrog znane Pirchove vile v Tomšičevem drevoredu št. 12, ki jo je stražilo nekaj policijskih stražnikov ter branilo najbolj nenasitnim radovednežerp vstop na dvorišče. Tam je ležal pod sadnimi drevesi tik zidu mrtvec. Bledo mlado lice je bilo oblito s krvjo, ki je [>ritekala iz dveh s smodnikovim dimom očrnelih ran na sencih ter pordečila beli pesek. V rokah je krčevito držal star samokres na bobnič, v katerem je bil samo še en naboj. Na obleki se je videlo, da je pripadnik delavskega stanu. O tem je pričala tudi delavska knjižica, ki so jo pri njem našli in iz katere je bilo razvidno, da je to 201etni Oton Cvetko iz Limbuša št. 35, ki je bil dosedaj zaposlen kot pomočnik pri kleparskem mojstru Volfu v Lovski ulici. Dvorišče te vile je bilo polno preplašenih obrazov mladih delavk, ki so zaposlene v delavnici za papirnate vrečice. Ta delavnica, last g. Ozvatiča, se nahaja v kleti omenjene vile ter je bila danes pozorišče pretresljive žaloigre. V delavnici dela l"letna Francka Repina iz Smetanove ulice. Tudi danes zjutraj je, kakor že mesec dni, odkar je zaposlena tukaj, prišla v delavnico na posel, pa nič tako vesela in brezskrbna, kakor ponavadi. Videlo se ji je na obrazu in pri delu, da jo nekaj vznemirja. In ko je i>otem malo pred deveto uro predpoldne prišel v delavnico Oton Cvetko ter poklical Francko, naj stopi ž njim na dvorišče in ko so počili usodni streli ter se je vsa žalo-igra nato z bliskovito naglico in strašno resničnostjo nadaljevala sredi med osuplimi delavkami v lokalu samem, se je pokazalo, da so bile zle slutnje in pričakovanja mladega dekleta upravičena. Ko je Francka Repina pred mesecem dobila to službo, je zaupala tovarišicam, da ima že fanta, dasi je stara komaj 17let. Ta fant je bil Oton Cvetko. Imela sta se zelo rada, zdi se pa, da je bila Francka za tako veliko ljubezen še premlada in še premalo stanovitna. Zadnje čase ji je začela družba njenega fanta nekam presedati, ozirala se je že za drugimi in posledice so bili hudi prepiri, ker je Otona mučila ljubosumnost. Večkrat sta se sporekla in kujala po več dni, potem pa je sledila spet sprava. Tako sta se skregala tudi prejšnji teden. V soboto, na praznik Petra in Pavla, pa je prišel Oton spet k njej ter jo povabil na veselico v Limbuš. Odzvala se je povabilu ter je izgledalo, da bo spet vse dobro. Zvečer je Oton svojo Francko spremljal nazaj v mesto ter se je pred vrati njenega stanovanja od nje poslovil. Odšel je domov, naslednjega dne pa je izvedel, da Francka ni držala besede in da v soboto zvečer ni odšla spat. Ko jo je zapustil, je odšla iz hiše ter je plesala z drugimi. Ljubosumnost ga je tako prevzela, da se ni ustrašil niti zločina ter jc svoj strahotni sklep danes dojioldne uresničil. Ko je prišel okrog devete ure pred delavnico v Tomšičevem drevoredu, je poklical dekleta na dvorišče. Francka je res prišla, Oton j)a je ustrelil proti njej ter jo zadel v desno roko. Dekle je zakričalo ter planilo nazaj v delavnico, da se skrije. Cvetko pa ji je bil že za petami ter je na hodniku pred delavnico ustrelil drugič. Krogla je dekleta zadela v vrat ter ji ga prestrelila. Nato se je deklica zatekla v delavnico ter se skrila pod mizo. Tja je nameril morilec tretji strel, ki jo je zadel v bok. Nato je dekle spet planilo iz delavnice ter zbežalo na dvorišče in od tam na ulico. Cvetko ji je sledil ter je očividno mislil ,da jo je do smrti zadel in da nekje na dvorišču umira. Zaradi tega je nameril orožje proti sebi. Janez Borštnar: »0 Švica, moja Švica...« Ob vratih stoji bledo dekletce. Obraz je skrilo v dlani in podrhteva v silnem joku. Za hip dvigne obraz. «e plaho ozre in že proži nogo, da bi šla. Pa se vsakikrat zboji Vidi temne, udrte oči, ki jo oprezujejo in ji ne puste oditi. »O Bog, ali je res konec sveta!« In spet skrije obraz v dlani. »Kaj pa ti7« je spregovorilo ob Francki z glasom, ki ga je bila čula v spanju Verjame, da 6e ji sanje spovračajo. in nejevoljno strese z glavo. »Ali si ti tudi farska?« vpraša vnovič, Francka se zave, da ne sanja Pogleda. Utone v temnih, globokih očeh. Zmede se. »Franconova tem « »Hudič menim, če si z nami, za stavko?« »Seveda sem. Ampak domov bi rad. Bojim se jih, divjakov « »Le se, Jel Ali se boš tudi plače in kruha bala, ki ti ju bodo tile divjaki priborili? Le poslušaj, kaj pravi vodja l« Pogledal je proti 6trehi. Francka se je oddahnila. Vse jo ie bolelo od njegovih oči, ki so jo držale kakor v kleščah. Poslušata. Francka pogleduje onega na strehi, ki mu lične kosti štrlijo v 6tran, Kakor da niso njegove. Skrivno se ozre kdaj pa kdaj na fantina ob sebi. »Kako je lep in hudič se oglaša v njej . . .« Vodja govori navdušeno, da sam sebi verjame, navdušenje v množici pa kopni. Nevzdržno razpada v majhne gruče, ki vro v krikih. Vodja utihne in posluhne, da bi videl, kateri hudič mu bega ljudi. Delavci, ne verjemite! Vi ste eno, danes že, jutri ne več. Jutri boste 6amo vi tepeni, voditelji jo bodo popihali. Ne verjemite agitatorjem! Ne ko-ljite se ta rdeče najemnikel Volkovi so. Pravico oznanjajo, pa so slabši kot delodajalci. Delavci, odprite oči! Oči-i-il »Fuj! Stavkokazi!« odgovore prve delavke. Fuji Izdajalci! V špirit! Fuuj! Vodja je spoznal in ve, kaj mu je storiti. »Bratje in sestre! Na cesto z izdajalci! Vse, ki niso za stavko, pošljite takoj domov. Ne ->re-pirajte se z njimi, ki imajo strupene gobce kakor kače! Brez njih bomo zmagali. Ko bomo delili kruh, ga zanje ne bo drobtinice, za izvržek delavstva nikdar! Odprite vrata in jih vrzite na cesto, da ne bodo nikdar več stopili v to tovarno! Vrata se odpro. Hrbti izstisnejo hipoma peščico delavcev, kd so zoper stavko. Na cesti se znajde gruča mladih fantov Ni jeze v njih ne razburjenja. Le neka žalost kot odsev usmiljenja. Obrnejo se in zapoje ... »Ali ti ne greš?« se obrne fantin k Francki. »Ne! Jaz hočem ostati v tovarni, saj sem dosti trpela, preden 6cm 6e zrinila noter. Tu je moj kruh. Sicer moram od lakote poginiti.« »Pametno govoriš. Glej jih volkove mehkosrč-ne, kako hinavsko gredo in pojo litanije, da bodo dobili groš. Pravijo, da smo kruti, somi so 6evcda angelci, čeprav nama bodo požrli kruh in naju spravili na cesto. Če le zmagajo!« »Hudobe« je v^knila Francka. Rdečica ji je oblila lica V hipu ji je bilo jasno in je vedela, da so njem smrtni sovražniki; zato jih je zasovražila. Vse bi jun bila storila kakor človek, ki mu hočejo vzeti življenje. Saj! Njej ga tudi hočejo. Kruh je življenje! »Pa saj ne bodo zmagali, ko jih je tako malo!« »A so močni od hudiča. Delajo noč in dan, če jim na enem koncu spodleti, začnejo na drugem Zmagali ne bodo če ne bo med nami preveč takih mevž, kakor si ti. Če bomo vsi tu stali pa gledali in mogoče še nas brisali, nas bodo imeli lahko že za večerjo na solatai. Vsi monmo delati kakor oni in ker je nas več, bomo zmagali. Glej one, ženske 80, pa eo se vrgle brez strahu pod avlo!« »Saj res.« Francko je tako sram, da se mu ne upa pogledati v obraz. »Veš. iaz nisem vajena. In nihče ni mi povedal, kaj se bo zgodilo. Zato sem vsa iz sebe.« »No, nič hudega. Dovolj dela je še ostalo, tudi zate. Pa stopi med cnele delavke. Ne stoj tu sama, da ne bodo mislili, da si farška. Lahko te kar na lepem brcnejo skozi vrata, ker te še dobro ne poznajo. Pa boš poceni na cesti.« Francka je stisnila ustnice in požrla solze, ki so ii silile v grlo, kakor takrat, ko je bila pred županom in se je prvič borila za kruh, za življenje..,. »Pelji me k njim!« je prosila in ga otročje potegnila za rokav .,. Drobna, bleščeča kapljica se je zlila v gnusno povodenj... Ob oknu, kjer so 6tali kurjači v modrih oblekah, prepojenih z oljnatimi madeži, je zavrelo. Tri sto medvedov! Dominus vobiskum se je našel. Opazili so namreč kaplana. Hotel je rešiti delavstvo pred najhujšim, pred stavko, in je sam posredoval v pisarni. Uspel je. A prepozno. Tisti trenutek namreč je počilo znamenje za žtrajk. Vodja je zopet zapustil govorniško tribuno, ne da bi dokončal. V množici je jeknilo, da so našli kaplana, ki jo hotel rešiti delodajalce ker tudi sam sedi med kapitalisti Zadnji delavci ob ograji so slišali, da se je celo s samokresom spravil nad njihovega vodjo. Oni ob vratih pa so zvedeli, da je poskušal rešiti blagajno. Ploha priimkov in kvant se je vsula na njegovo ime. »Bero dobi pa bi nam rad še kruh požrl!« je še jeknilo iz množice, ki 6e je bila že unesla. Pa ni zakrivalo, zapelo je z glasom nedolžnega otroka .. Sonce je raslo v deseto pred poldnem. Nebo se ie bilo obrislao, sever je vel visoko Azračje se še ni razvonjalo od močnega dežja. Izza strehe se je svetlo razlilo v dvorišče, da fe zašče- ,(Najmočnejši politični človek Slovenije v vladi" Ob imenovanju predsednika senata dr. A. Korošca za prosvetnega ministra je zagrebški dnevnik »Obzor« napisal sledeče: »Na srbski opozicijski trani so do sedaj dostikrat očitali, da o v vladi Hrvatje zastopani po svoji najmočnejši stranki in s svojo največjo politično avtoriteto, medtem ko s Srbi ni tako. Po imenovanju dr. Korošca za ministra so tudi Slovenci zastopani v vladi s svojim največjim političnim človekom, medtem ko je položaj Srbov ostal nespremenjen. Na te očitke se da pripomniti, da v Srbiji zares ni tako močne strankarske avtoritete, kakor sta dr. Maček med Hrvati in dr. Korošec med Slovenci. Srbske ljudske množice niso ves povojni čas stopae za nobenim politikom, ko je odšel z oblasti. Celo Pašič, čim je moral z vlade, je prenehal biti tisti politični činilec, kakršen je bil do takrat. Primeri Živ-koviča, Jevtiča in Stojadinoviča, da drugih ne omenjamo, nepobitno govore, da srbski politiki brez oblasti, pa celo tisti, za katere so leta in leta govorili in pisali, da so »vodje«, ne pomenijo trajne politične avtoritete, katerih beseda bi ostala merodajna tudi v opoziciji. Čisto drugače je bilo z dr. Mačkom in dr. Korošcem, dokler sta bila v ječi oziroma v internaciji. Ne samo. da nista nehala biti politična činilca med Hrvati oziroma med Slovenci, temveč se je njun ugled povečal kakor nikdar prej ter sta zares predstavljala čustva in težnje vsega hrvaškega, oziroma vsega slovenskega naroda. Zato ni mogoče iti mimo dr. Mačka in dr. Korošca, če je treba iskreno in trajno izpeljati politiko sporazuma. Pomanjkanje močne strankarsko politične osebnosti v Srbiji je v današnjih časih težka stvar, toda tega niso krivi niti Hrvatje niti Slovenci, ki bi celo želeli, da bi imeli Srbi svojo obče priznano politično avtoriteto. Glavna krivda za ta pojav je v povojnem razvoju srbskih strankarsko političnih dogodkov kakor tudi v praksi, da je treba vsakogar, kdor ni več na oblasti, čim bolj omalovaževati m oblatiti.« »Jutarnji list« pa pristavlja k temu: »Ob tem za današnje čase težkem pojavu za sedaj ugotavljamo, da je položaj predsednika vlade Cvetkoviča kot predstavnika srbskega strankarsko političnega življenja mnogo močnejši in bolj v skladu s politinčo stvarnostjo, kakor pa je bil položaj katerega koli predsednika vlade po 6. januarju 1929.« Šah Prvak Amerike - Reševsky Pred nedavnim je bil v Ameriki končan turnir za prvenstvo Amerike v šahu. Udeležilo se ga je sedemnajst igralcev. Najnevarnejši je bil^ Reševskymu Amerikanec Kaskdan, ki je v začetku tudi nekaj časa vodil, potem pa je zaradi slabega nadaljevanja zaostal. Stopila sta na vrh tabele Reševsky in obenem z njim tudi Amerikanec Fine, ki ga šahovski tudi že dobro pozna z evropskih turnirjih kot izvrstnega igralca. Proti koncu turnirja pa je tudi Fine nekoliko opešal in se moral zadovoljiti z drugim mestom. Priboril si je od 16. dosegljivih' le 12 točk, Reševskv pa je bil za eno točko pred njim. Tretji je bil Kashdan z 10.5. Uspeh ,,Re-ševskyja je brez dvoma velik, saj fe imel nasproti sebi najodličnejše med odličnimi Ameri-kanci. S prvini strelom si je pognal kroglo v desno sence, potem pa je imel še toliko zavesti in moči, da je samokres predjal v levico ter si sprožil druge strel v levo sence. Obe krogli sta se mu zarili v možgane ter povzročili njegovo smrt. Ko so se ljudje v delavnici in hiši zavedli, je bil že mrtev. Njegova s tremi streli ranjena Francka pa je medtem med stokanjem in jokom bežala naprej po Prešernovi ulici v smrtnem strahu, da ji njen ljubimec sledi in da bo še streljal. Kri Ji je tekla iz ran ter škropila cesto, dekle pa se ni zmenilo ne za to, ne za preplašene klice Pasantov. Pribežala je tako v sredino mesta do križišča Prešernove ulice z Aleksandrovo cesto. Tam stoji vedno policijski stražnik, ki je ranjeno dekle ustavil. Povedala mu je, da je obstreljena in da beži v bolnišnico. Stražnik pa jo je obdržal ter poklical s telefonom reševalce, ki so prišli z avtomobilom ter jo odpeljali. .V bolnišnici se je ugotovilo, da njene rane niso nevarne, ker ji krogle niso poškodovale važnih organov. Truplo Otona Cvetka je ležalo do prihoda policijske komisije na mestu, kjer se je ustrelil. I otem je prišel voz mestnega pogrebnega zavoda, ki^ je sar odjieljal na Pobrežje v mrtvašnico. melo od premočne luči. Delavci na dvorišču so za-mežiknili. Ko pa so se privadili luči in pogledali krog sebe, so se skoraj zdrznili. Samo kakih deset jih je še bilo, v6e druge je kdo ve kdaj požrla zemlja. Začudeno so strmeli drug v drugega, si videli v duše in misli, ki so se nasmehnili. Vsi so enako mislili in čutili, da štrajk namreč ni nič lepega, če ni mogoče že greh, in da je mogoče res le med voditelji kak komunist. Še v prvem zagonu 6e niso znebili nezaupanja in tesnobe in so se ves čas držali skupaj, ne da bi vedeli in videli. Niso vedeli, kaj početi pa so posedli po mokrih tleh. »Dič,« je itak ostal mahedrav možakar pred n j :mi, zamendral in govoril s piskajočim glasom, »jaz sem že zjutraj rekel, da jih bomo namazali za vse večne čase,« Počehljal 6e je po prazni glavi in mrmral bolj . i . *o: drugim:»Dič, še kaplan jo je skupil. Saj ni bilo lepo, ampak kar je, je. Še sveti Peter mu )e ne vzame.« .. Pru£' so skomignili z rameni. To zadnje jih je najbolj peklo in so vsi iskali, kako bi se opravičili in pomirili vest. »Res ni lepo, ker je duhovnik, ampak kriv je le sam,« 60 modrovali ir pritrjevali drug drugemu. »Sam, kdo pa drug!« se jV zarežalo od kurilnice. Vodja, ki je prej na 6trehi govoril, se jim je približal. Kakor jim je v duše bral, se jim je sladko nasmehnil in udaril na prvo struno, da so se jim mračni obrzi razvezali v smeh. »Sam ie kriv,« je mastno pljunil in se muzal »zakaj se pa tam praska, kjer ga ne srbi. Čemu vtika nos v naše stvari in ravno dane«, ko smo naj-bolj razkačen:. Nič ne marajte, 6aj ga še župnik ne mara.« Globoko so zadihali, kakor da jim je mrzlih obkladkov ooložil na vroča čela. »Dič, siten je kakor podrepna muha.« (Nadaljevanje prih.) tu in ta Sličice, zbrane iz naše Ljubljane Glavna pošta - poslovno središče in zbirališče Slabo žitno letino napovedujejo za letos v Vojvodini. Na sestanku zveze kmetijskih zadrug v Novem Sadu so delegati razpravljali o letošnji letini in ugotovili, da je treba za letos pričakovati mnogo slabšo žetev kakor lani. Po njihovi oceni bo samo pri pšenici za okrog 40% slabši pridelek. Najbolj je temu krivo slabo vreme v letošnji pomladi. Spričo te ugotovitve so delegati zveze predlagali, naj bi vlada revidirala nedavno uredbo, s katero so bile določene najvišje odkupne cene za pšenico in koruzo. Vojvodinski kmetje pravijo, da je cena prenizko določena, kar bo slabo vplivalo na pridelovalca. Posebno se boje, da ne bi zaradi tega imele škodo zadruge, ki so nakupile žito po prejšnjih višjih cenah, sedaj pa jo bodo morale prodajati po novih nižjih cenah. Prav tako so predlagali, naj bi vlada, ko bo določevala cene pšenici letošnje žetve, poklicala k posvetom zastopnike žitorodnih krajev. Poudarili so tudi, da smatrajo kmetje določevanje najvišjim odkupnih cen pšenici in koruzi za krivično vse dotlej, dokler ne bo vlada določila najvišjih cen tudi vsem ostalim predmetom, katere mora kmet pri trgovcu kupovati. Napovedi zastopnikov vlade, da se pripravljajo novi načrti, po katerih se bo preusmerilo nase gospodarstvo, so postale predmet razprav med m-dustrijci. Vojvodinski industrijci pravijo, da nimajo nič proti vladnim načrtom, ker uvidevajo, da so se razmere v svetu toliko spremenile, da^ je nujno treba vpeljati nov red, kajti naša država ne more ostati osamljena kot otok med drugimi državami, ki bodo preusmerile svoje gospodarstvo. Pač pa bi industrijci radi,_ da bi se vlada posvetovala z njihovimi zastopniki in da bi tako posamezne nove uredbe izdajala le po sporazumu s prizadetimi sloji. Za 742.7 milijona dinarjev raznega blaga je izvozila maja naša država. V istem času je znašal naš uvoz 560.9 milijona dinarjev, torej je bila trgovinska bilanca aktivna za 181.8 milijona dinarjev, medtem ko so znašala aktiva lanskega maja le dobrih 24 milijonov dinarjev. V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal naš izvoz po vrednosti 3283 milijonov dinarjev, lani ob istem času pa nekaj manj kakor dve milijardi. Uvoz je v istem obdobju znašal 2615 milijonov dinarjev, lani pa 2100 milijonov. Tako je bila v prvih petih mesecih letos trgovinska bilanca naše države aktivna za 668 milijonov, lani v istem času pa je bila pasivna za 118 milijonov dinarjev. V nedeljo je preteklo eno leto od smrti voditelja muslimanov dr. Mehmeda Spaha. V Sarajevu so pokojnikovi prijatelji in spoštovala priredili spominsko svečanost, katere so se udeležili pokojnikov brat Fehim Spaho, ki le poglavar muslimanske verske organizacije, pokojnikov politični naslednik minister dr. Kulenovič, ban drrnske banovine sarajevski župan, več politikov in bivših ministrov in mnogo drugih. Na koncu akademije je na poziv navzočih spregovoril tudi minister dr. Kulenovič, ki je apeliral, naj bi bili vsi muslimani združeni v delu za boljšo bodočnost države in naroda. Zanimivo pa je dejstvo, da je na grobu dr. Spaha govoril bivši minister dr. Behmen, ki^ je poveličeval delo pokojnika. Prvotno je bil določen ' program, po katerem bi moral na grobu govoriti dr. Kulenovič, toda program je bil nenadno spre-3jfnenjen in govoril je dr. Behmen, ki je nekak konkurent dr. Kulenoviča in si prizadeva, da bi niti vodstva muslimanske organizacije dobil v svoje roke. Ko so časnikarji vprašali dr. Kulenoviča, zakaj je prišlo do spremembe programa, pa dr. Kulenovič ni hotel dati izjave, pač pa je rekel, da je spontani izraz ljudstva na akademiji v zadostni meri pokazal, komu gredo simpatije. Največja prosvetna organizacija bosanskih Hrvatov »Napredak« je imela svoj občni zbor v nedeljo ob navzočnosti ministrov dr. Šuteja in pa dr. Smoljana. Pred skupščino so se vsi delegati udeležili službe božje, nato pa je predsednik dr. Alaupovič odprl zborovanje. Povedal je, da ima »Napredak« že 142 svojih organizacij v bosanskih krajih in nekaj tudi drugje. Članov ima več kot 20.000. Organizacija je imela lani dohodkov za dva in pol milijona dinarjev, podpor in štipendij pa je izdala za 500.000 din. Organizacija ima namreč svoje zavode, v katerih stanujejo dijaki. Letošnje leto bo gotovo zapisano kot leto neprestanih poplav. Stalno deževje je ze spomladi povzročilo hude poplave zlasti v žitorodnih krajih, v Šu-uničile sedaj pa spet poročajo, da je stalno deževje madiji povzročilo znova poplave, ki so mnogo polja. Zlasti okrog Mladenovca so se na-gromadile vode in na nekaterih krajih nevarno poškodovale tudi železniško progo. V Posavini Obrenovca pa je voda preplavila okrog 701)0 ha polja in je tako uničila ves pridelek. Pa tudi iz drugih severnih srbskih krajev poročajo, da je tam deževje naredilo velikansko škodo. Naknadne volitve za člane kmetijske zbornice v vrbaski banovini so bile v nedeljo. Ker spor med . dvema zbornicama (staro vodstvo je kmetijski minister razpustil, izvedel nove volitve, tedaj pa je državni svet razveljavil ministrov razpustitvem dekret) še ni urejen, je nastala zmeda, ker nihče točno ne ve, katera zbornica bo nazadnje ostala pri vodstvu. Navzlic temu so bile v nedeljo naknadne volitve v štirih okrajih. JRZ se volitev ni udeležila, pač pa so zemljoradniki postavili povsod svoje kandidate. Volilna udeležba je bila majhna. V treh okrajih je bila komaj 25%. Zemljoradniška stranka je dobila torej le pičlo večino. Srečno so odnesli zdravo kožo pri avtomobilski nesreči izletniki v nedeljo v Podsusedu. Avtomobil je vodil mlad šofer, ki pa je izgubil oblast nad volanom, ko je vozil čez potok. Vozilo s.e je nenadoma prekucnilo v vodo m se razbilo. Vrišč žensk iz avtomobila je priklical bližnje sprehajalce. Toda iz razbitin avtomobila so se začeli plaziti potniki, ki so navzlic težki nesreči vsi ostali nepoškodovani. Pač pa se je vozilo popolnoma razbilo. Na trnek je ujel del monštrance dijak Stjepan Medved iz Zagreba. Fantič je šel lovit v Savo ribe, toda namesto ribe se je na trnek obesila mon-štranca. Dijak je najdeno dragocenost odnesel na policijo, kjer so ugotovili, da je monstranca^ ze dolgo ležala v vodi in da predstavlja precejšnjo zgodovinsko vrednost. Kje je bila ukradena se ne vedo. Zadnja leta je bito na Hrvaškem zelo cerkvenih vlomov in bo verjetno od enega takin vlomov izvirala tudi najdena nionštranca. Osem dni je neprestano spal sodnik dr. Nietn-kjevič iz Ključa v Bosni, nato pa je umrl. Svojci so poklicali zdravnike, pa je bil njihov trud zaman. Poskušali so z vsemi sredstvi, toda po osmih dneh trdnega spanja je sodnik umrl, ne da bi se bil prej zavedel. Zdravniki pravijo, da je bila spanju vzrok kri, ki je vdrla v možgane in povzročila s svojim pritiskom motnje. Ljubljana, 2. julija. Preprost in nepoučen človek bi dejal, ali vsaj mislil, da je poslovno središče našega mesta »Borza za blago in vrednote«. Pa bi se hudo motil. Na borzo zaide tu pa tam sicer tudi kak predstavnik ljubljanskega poslovnega sveta, toda središče in ognjišče njegovo na borzi pač ni. Saj smo živeli dolgo vrsto let tudi brez borze, zadovoljni s svojim posebnim, značilno ljubljanskim poslovnim središčem in zbirališčem, ki ga kanimo danes opisati. Naši someščani se navadno dogovarjajo s svojimi znanci in znankami za čas in kraj 6vojih sestankov takole: »Ti, kje se dobiva?« »Kje? Čakaj! No — recimo pred pošto! Velja?« »Dobro! Kdaj?« »Ob ... ob ...« ponavljate, dokler vam ne pade na um primeren čas! »Drži! Servus!« »Na svidenje!« »Pošta, glavna pošta, je srce in središče naše Ljubljane. Nekdaj ponosno stavbo je sicer okolica že prerastla, svojega pomena pa vendar ni izgubila. Kakor trdi pregovor, da vse poti vodijo v Rim, tako in še bolj velja za Ljubljano, da vse ceste in ulice vodijo do glavne pošte. Tudi vsi tramvaji dobijo, oziroma sc iznebijo največ svojega živega tovora na tem mestu, in v jutranjih ter opoldanskih urah nekateri sploh vozijo samo do »Pošte«, Sočutja vreden je ob takih urah prometni stražnik na tem križišču. Skozi ozke Prešernove in Šelenburgove ulice (nam se zdi pravilnejša nekdanja raba te besede, ker na kmetih še danes ta dan pravijo zagrajenim kolovozom »ulice« se prerivajo tramvaji in avtomobili; motociklisti in kolesarji poskušajo svojo srečo, da bi pre;li to najnevarnejšo točko, ne da bi jim bilo treba ustaviti in razsedlati — po hodnikih pa butajo ljudje drug ob drugega, ker 6e nekaterim mudi na vso moč dalje, drugim pa nikamor . . . Kdor si upa čez cesto ob tem času. je že junak . .. Tistim ki lahko gledajo to vsakdanje vrvenje z vzvišenega mesta na stopnicah poštnega poslopja, se še najbolje godi. Pa le do pol osmih B zjutraj. Tedaj pa pride mož s službeno čepico, dvigne rolete na vhodih in skozi vrata začnejo mrgoleti ljudje kot čebele v poletnem jutru skozi panjevo žrelo. Najbolj zgodnji obiskovalci mogočne dvorane, ki je osrednji prostor poštne palače, in je zaradi kupole, ki se razpenja nad njo, skoraj cerkvi podobna, 60 najemniki poštnih predalov. To so ljudje in uradi, ki ne morejo počakati, da bi jim pismonoša prinesel pošto lepo na dom ali v pisarno, takole okoli devetih ali desetih dopoldne. Raje si vzamejo na pošti v najem malo skrinjico, predalček, iz katerega lahko dvignejo svoja pisma in časopise že ob pol osmih zjutraj. Seveda so le redki, ki hodijo sami po pošto. Večinoma je to predpravica pisarniških slug. Teh se vsako jutro nabere cela armada. Nekateri so uniformirani od glave do pet, drugi nosijo samo čepice z napisom svoje tvrdke, mnogo pa jih je tudi, ki se v svoji skromnosti z nobenim vidnim znakom ne izdajo, kateremu gospodu služijo. Le bolj ali manj nabasana aktovka pod pazduho in kolesarske sponke na hlačah povedo, da so njih lastniki »poslovni ljudje«. Sluge bolj znanih uradov in tvrdk se med seboj vsi dobro poznajo. Zato si lahko prihranijo mnogo poti s tem, da zjutraj na pošti izmenjajo med seboj pisma in naročila. Nato se postavijo v vrsto in čakajo, da se odpre okence, skozi katerega dobijo na poštno knjigo še priporočena pisma. Prav za prav sta okenci dve in tudi vrsti dve pred njima. Eno je rezervirano za večje državne urade in velika podjetja, vsi ostali pa se gnetejo pred drugim. Med obema vrstama švigajo dovtipi in zbadljivke kot električne iskre sem ter tja, drug drugemu skušajo vtihotapiti v žep kakšno »brzojavko« iz zmečkane kuverte, smeh in živahni pogovori o političnih in ljubljanskih novicah vladajo na tem zbirališču ljubljanskih poslovnih ljudi. Le do osmih. Nato 6e razidejo, s polnimi aktovkami, za njimi se vsujejo iz glavne pošte pismonoše na vse strani... Tudi pred pošto se življenje za nekaj časa umiri in stražnik na križišču si oddahne. Življenje na pošti pa se tedaj šele prične. Brez prestanka nihajo mahalna vrata iz dvorane na stopnice, ki vodijo v nadstropja in ki so že vse vegaste od dolgoletnega drgnenja podplatov. Blagajna na glavni pošti je namreč v prvem nadstropju. Človek bi pričakoval, da bo šla pošta tistim, ki so namenjeni poravnati svoje dolgove, na roko, tako kot na primer »Daj-Dam« in slične ustanove tistim, ki so namenjeni kaj pojesti, popiti ali polizati. . . Toda ne. Vsakemu, ki na ljubljanski glavni pošti plača kakšno vsoto moramo priznati trdno voljo, da poravna svoje obveznosti, kajti kdor je nima, se ne muči v prvo nadstropje k poštni blagajni, temveč raje odda svoj denar kje v pritličju ali celo v kleti. Toda kljub prvemu nadstropju ima blagajna ves božji dan polne roke dela. Ljudje potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto, le tu in tam se kdo potrka po čelu, skoči iz vrste in zdrvi po stopnicah v pritličje k okencu, kjer prodajajo znamke: pozabil je dofrankirati poštno nakaznico. In ko priteče upehan nazaj! mu gospodična pri okencu ljubeznivo pokima: »Malo noge trenirate, kajne . . .« Tudi v pritličju je v dvorani ves dan polno ljudi. Tam sedi za mizo mlad fant v uniformi in piše domov — Bog ve kam daleč na jug ...; pri sosednji mizi zapira dekle drobno pisemce: preden ga zalepi, še enkrat preleti z očmi napisane vrstice, vzdihne in nalepi znamko zadaj čez ovoj, da ne bi mogle do vsebine pisma nepoklicane oči. Malo dalje sloni nad knjigo naročilnic trgovski potnik: najbrž računa, koliko je pri zadnjem kup-čijskem polu zaslužil, ali pa premišlja, kam naj se obrne, da bo kaj uspeha. In tam pri oknu slonita v živahnem pogovoru možakarja, vsak s svojim notesom v roki in pišeta pa spet prečrtavata zapisane številke. Predstavnika pravih poslovnih ljudi, ki se jima zdi škoda, da bi se pogajala v kavarni, kjer si najmanj ob eno črno kavo, če se vsedeš. To je naša pošta, poslovno središče in zbirališče naše Ljubljane. V njenih prostorih se dan za dnem zbirajo poslovni ljudje. Vsi drugi Ljubljančani pa se shajajo pred pošto, kajti v poštni dvorani visi svarilen napis, da je »vsako shajanje v teh prostorih prepovedano!« Še sreča, da je okoli pošte pet kavarn — pa še bar, »Zvezda«, »Rio«, »Daj-Dam!« in Košak. Naročajte in širite Slovenski dom! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura o C' g? S S > .£ x ” s* k Č X C >Z CZ. II Veter smer. i a kost) Pada- vine . X 30 = ® V 03 'eS = m/m j ra 'to E t> Ljubltana 761-4 23-0 134 89 4 sw, 12 dež Maribor 759-9 21-0 14-0 70 3 sw, o-i dež Zagreb 759-6 25-0 12-0 ^0 10 n2 — — Belgrad 757-7 25-0 16-0 80 6 NWj — — Sarajevo 759-1 24-0 11-0 90 10 0 1-0 dež Vis 758-9 25-0 1/-0 70 5 wnw3 — — Splii 758-6 27-0 19-0 50 7 0 — — Kumbor 756-ir 25-0 16-0 80 6 sw, — — Rab 759-4 23-0 14-0 70 5 NNE, — — Dubrovnik 756 6 26-0 15-0 70 6 ENE; — — Vrem. napoved: Nobenih memb sedanjega vremena. bistvenih spre- Uboj v Ruperčah pred sodniki aMaribor, 2. julija. Pred malim senatom mariborskega sodišča se obravnava danes žalosten dogdek, ki se je pripetil dne 24. arpila t. 1. v Ruperčah. Zaradi uboja se zagovarja Frane Stanar iz Ruperč. O tem dogodku smo svoječasno že poročali ter se je odigral sledeče: V nedeljo, dne 28. aprila t. 1. je prišel Janez Senekovič iz Ruperč domov na dopust, ker se je nahajal na orožni vaji v Mariboru. Povabil je sosede v svoj vinograd. Tja je prispela tudi družba vinjenih fantov, med katerimi je bil tudi Karel Puhner. Ta je venomer izzival diu-ge ter jih klical na korajžo. Drugi fantje so bili tako uvidevni, da se na njegovo izzivanje niso ozirali. Končno je Puhner pijan obležal pred kletjo. Dva fanta sta ga zavlekla v list-njak poleg kleti, da se prespi. Zvečer so se ostali fantje napotili proti domu. Zadnji je odšel^ Frane Štanar, ki je vstopil v listnjak ter začel preiskovati ležečega Puhnerja, če ima pri sebi samokres. Pri tem je držal v roki odprt nož. Bil je na Puhnerja jezen, ker mu je poprej med izzivanjem raztrgal suknjo. Ko pa se je Puhner medtem prebudil ter je z nogo brcnil Štanarja, ga je ta z nožem dregnil v levo nogo pod kolenom. Ni vedel niti on, niti ranjeni. Puhner, da je ta rana smrtna, ker je nož prerezal žilo odvodnico. Stanar je nato mirno odšel proti domu, Puhner pa je še naprej smrčal v listnjaku, medtem pa mu je kri odtekala iz žile. Ko je bil že čisto oslabel zaradi prevelike izgube krvi, se je osvestil ter se zavedel nevarnosti. Splazil se je iz listnjaka, pa ga je nedaleč proč objela smrt ter so ga naslednjega jutra našli mrtvega. Štanar dejanje priznava. Razprava ob času poročila traja. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT V glavni vlogi slavni operni tenorist TITO SCHIPA Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri OGNJENA ZEHUA (Terre de feu) KINO UNION. tel. 22-21 Športne vesti Bsk : Feronczvaros 1:0 (1:0). V nedeljski številki našega lisla se nam je vrinila zaradi slabe telefonske zveze neljuba pomota. Poročali smo, da je pri tej tekmi zmagal z rezultatom 1 :0 budim-peštanski Ferenczvaros. Za tekmo je vladalo v Belgradu velikansko zanimanje in ji je prisostvovalo okoli 13.000 gledalcev. Zmaga Bska z rezultatom 1 :0 bo najbrže pretesna, da bi mogel Bsk priti do finalne tekme za mali srednjeevropski pokal. Ferenczvaros bo v Budimpešti pri povračilni tekmi gotovo zmagal z višjim rezultatom kakor pa je Bsk v Belgradu. Mnogo hrupa in nejevolje pa je pri belgrajskem občinstvu povzročil s svojim sojenjem sodnik Bažant iz Zagreba. Po splošnem mišljenju bi moral proti koncu tekme prisoditi proti Ferenczvarosu enajstmetrovko, ki jo je pa prezrl. Bažant se je le s težavo in pod zaščito policije umaknil z igrišča pred razburjenimi podžigači. Kolesarsko prvenstvo Hrvatskc. V nedeljo je bilo na progi Zagreb—Karlovac—Vukova Gorica in Zagreb. Hrvaško prvenstvo si je z veliko prednostjo pred ostalimi dirkači priboril Avgust Pro-senik, ki je progo prevozil v 5 urah 18 minutah in 20 sekundah. Drugi je bil Penčev Nikola5:35.30. Tretji Davidovič Drago 5:53.35. Skupno je dirkalo 13 dirkačev-senijorjev. Pri junijorskem prvenstvu je na 60 km dolgi progi nastopilo 30 dirkačev. Zmagal je Horvatič Vlado v času 1:58. Drugi je bil Dudi Mika s časom 2:02. Tretji je Pavli ja Jože. Letošnjega olimpijskega dne no bo. Pri zadnji seji Jugoslovanskega olimpijskega odbora pod predsedstvom dr. Slevana Hadžija je bilo sklenjeno, da letos ne bo običajnega olimpijskega dne zaradi splošnega težkega položaja. Nadalje so bile določene podpore, ki jih bo olimpijski odbor podelil posameznim športnim zvezam. Poedine zveze bodo dobile naslednje podpore: Atletska zveza 5500 din. Plavalna zveza 5000 din, veslaška zveza 5000 din. Smučarska zveza 5000 din; Sokolska zveza 5000 din, Težkoatletska zveza 4000 din, Sablja-ška zveza 4000 din, Boksarska zveza 4000 din, Drsalna zveza 2500 din, Kajakaši 2000 din. Ženska športna zveza din 2000 in Hokejska zveza 1000 din. SK Ljubljana v Ogulinu. Na praznik in v nedeljo je ligaška enajsterica SK Ljubljane z dvema tekmama gostovala v Ogulinu proti tamkajšnjemu Ogulinskemu športnemu klubu. Ljubljančani so pri obeh tekmah zmagali in sicer prvi dan s 5:2, drugi dan pa z 9:3. Ljubljančani so z nekaterimi mlajšimi igralci predvedli prav lep in koristen nogomet ter so z lahkoto zmagali. Kvalifikacijske tekme za vstop v srbsko ligo. Pri povračilni tekmi SK Krajišnika (Banja Luka) proti SK Hajduku (Sarajevo) v Sarajevu so zmagali domačini z rezultatom 9:2 in si tako zagotovili nadaljnje sodelovanje. V čačku je domači SK Jedinost nastopil proti Skopljanskemu športnemu klubu. Igra je ostala neodločena 0:0. Zaradi prve visoke zmage pa se je za nadaljne kvalifikacijske tekme kvalificiral Skoplianski športni klub. Tekme za donavski pokal. Tri nedeljske tekme v konkurenci za donavski pokal so prinesle naslednje izide: Vojvodina : Slavija (Osjek) 1:0, Vojvodina : Bačka 4:1 in Žak (Subotica) : Slavija (Osjek) 3:0. Tabela tega nogometnega turnirja je sedaj taka-le: Vojvodina . . 6 5 0 14:6 10 (2) ŽAK .... 6 3 4 2 3:4 7 (3) Slavija . . . 7 2 1 4 7:9 5 (0) Bata .... 3 0 1 2 2:6 1 (•5) Bačka . . ■ . 3 0 1 2 2:10 1 (5) Koledar Danes, torek, 2. julija: Marijino obisk. Sreda, 3. julija: Bernardin. Obvestila Dobrna je stopila s polnim obratom v glavno sezono. Otvoril jo je prvovrsten orkester z odličnimi godbeniki, profesorji in absolventi ljubljanskega konservatorija. Trisobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in kuhinjo v prvem nadstropju, suho, zračno in sončno, oddam mirni stranki. Jernej Kopač, Celovška c. 14-11. (Svečarna sPaxt.) Združenje kinematografskih podjetnikov dravske banovine v Ljubljani vabi na redno skupščino. Z ozirom na okolnost, da se je morala 5. redna skupščina, določena za 5. junij, zaradi nepredvidenih zaprek preložiti, bo zdaj ta 5. redna skupščina dne 11. julija t. 1. ob 9 dopoldne v »Rož-cah« restavracije »Union« v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev in določitev zapisnikarja ter dveh overovateljev; 2. čitanje zapisnika zadnje redne skupščine; 3. poročilo predsednika; 4. poročilo tajnika; 5. poročilo blagajnika; 6. poročilo nadzornega odbora (mora biti pismeno čl. 36); 7. sklepanje o razrešnici; 8. dopolnilne volitve; 9. določitev članarine in vpisnine za leto 1940; 10. proračunsko poročilo dohodkov in izdatkov za leto 1940; 11. sprememba pravil čl. 3 in čl. 12; 12. sklepanje glede Zveze; 13. pritožba kina Šmar-tinski dom zoper predpisano kazen; 14. določitev roka za ukinitev dvojnega filmskega sporeda v Mostah in na Kodeljevem na osnovi tozadevnega sklepa 3. redne skupščine; 15. samostojni predlogi; 16. slučajnosti. — Ako ne bo ob zgoraj določenem času prisotnih na skupščini vsaj eno tretjino članov, bo skupščina v smislu čl. 16. pravil eno uro kasneje, ne glede na število prisotnih članov. Člane opozarjamo, da morajo v smislu čl. 14. naših pravil vršiti svoje pravice na skupžčini osebno in jih ne morejo vršiti po pooblaščencih. — Prosimo vse člane, da se skupščine zanesljivo udeležijo! V Moravčah bo tujsko - prometni tečaj. Po predlogu Tujskoprometne zveze v Ljubljani, ki rada pSdpi^a’stremljenja lokalnih tujsko-promefnih ciniteljev, bo priredila kr. banska uprava v sredo dne 3. julija tujskoprometni tečaj v Moravčah. Tečaj se začne zjutraj ob 8 ter traja razen malega opoldanskega odmora ves dan do 6 zvečer. Na tečaju bo vrsta predavateljev seznanila poslušalce z osnovnimi pojmi turizma, z delom potovalnih pisarn in organizacijo turizma, s serviranjem, urejevanjem vrtov in okolico hiš, s higijeno na deželi ter z gostinskim kletarstvom. Prav gotovo bo privabil ta tečaj veliko število poslušalcev iz bližnje in daljne okolice Moravč, saj je ta tečaj prvi v tem okolišu ter je malo verjetno, da bi se mogel v kratkem vršiti v bližini nov tečaj. Na tečaj naj pridejo zlasti vsi oni, ki so v kakršnemkoli stiku s tujskim prometom ter s tujci, saj jim bo dala obravnavuna snov veliko pobude za daljnje uspešno delo. Podrobni podatki se dobe pri Tuskoprometnem društvu v Moravčah ali pa Tujskoprometni zvezi v Ljubljani. MARKACIJE IN GORSKA POTA Pred nekaj dnevi smo objavili poročilo, kako posamezne podružnice Slovenskega planinsk .društva skrbe za popravo markacij in gorskih poti po naših gorah. Temu poročilu dodajamo še naslednje: Podružnica SPD v Prevaljah je na Strojni (1054 metrov) pri Janežu uredila planinsko zavetišče s štirimi posteljami. Strojna je ena najlepših razglednih točk v okolišu prevaljske podružnice. Na Ljubniku bo podružnica SPD v Škofji Loki gradila razgledno teraso, vrh bo s tem še lepši in privlačnejši. Na najvišjem vrhu Zasavja, na Komu (1219 m) je Trboveljska podružnica SPD prevzela planinsko zavetišče, treba bo še mnogo denarja, da bo ta, sedaj zasilna postojanka, primoreno urejena. Podružnica SPD r Srednfi Tati j« oskrbovala dve zavetišči, in sicer na Uskovnici in na Konjšci, ki sta bili v prvi vrsti namenjeni mladim planincem. Na Boču snujeta novo planinsko postojanko podružnici SPD v Rogaški Slatini in Poljčanah, ki sta izdelali načrte za nov planinski dom, zemljišče je pripravljeno, denarna sredstva so zbrana, vendar ne more priti do realizacije načrta, ker so med navedenima podružnicama spori. V korist planinstva bi bilo, da se nesoglasja čim prej odstranijo in da se čim prej pristopi k gradnji nove planinske koče. Ako se podružnici ne bi mogle sporazumeti, naj bi zadevo uredil Glavni odbor Slov. plan. društva. Pod Storžičem je pogorela koča, podružnica SPD v Tržiču je kupila zemljišče, da postavi novo planinsko zavetišče v tem delu naših planin. Nad Laškim na Šmohorju bo letos postavljena nova planinska koča, ki jo giadi podružnica SPD v Zidanem mostu. V Dom na Lisci bo vpeljana električna razsvetljava. Podružnica SPD v Dravogradu ima kupljeno zemljišče za planinsko kočo na Košenjaku, ki jo bo postavila, čim bodo nastopile stalnejše razmere ob naši severni meji. Pri Senjorjevem domu je Mariborska podružnica SPD pridobila 11 ha sveta, in sicer po zakonu o likvidaciji agrarne reforme. V Angliji požre vojna vsak dan skoraj dve milijardi Številke, ki kažejo, kako resno so začeli Angleži misliti na svojo bodočo usodo Poleg vseh nesreč, ki jih prinaša vsaka vojna, ne samo sedanja, je tudi dejstvo, da vojskovanje samo požre ogromne milijone in milijarde. To je danes vsakomur jasno, saj velikanske zaloge muni-cije, ki jo izbruhajo topovi, strojnice in drugo molilno orožje na krvavih poljanah, vendar nekaj stanejo. Za V6e to je treba mnogo, mnogo denarja, čeprav služi le človeškemu poginu. Državni proračuni najlepše kažejo, v kakšen namen morajo ljudje ne samo v tistih državah, ki so danes v vojni, pač pa tudi v drugih, kjer vojne še ni, pa utegne vsak trenutek izbruhniti, ljudje žrtvovati največ denarja. Tako je Velika Britanija pred nekaj dnevi objavila številko svojega državnega proračuna, iz katerega se lepo vidi, koliko v tej državi žrtvujejo za vojno Račun pokaže, da Anglijo stane vojna vsak dan, 7,720.000 funtšterlingov, kar je v našem denarju prav malo manj kot dve milijardi dinarjev Iz proračuna Velike Britanije se dalje tudi vidi, da so znašali v zadnjih treh mesecih dohodki 188 milijonov funtšterlingov ali za 44 milijonov več kot lansko leto v tem razdobju, dočim 60 izdatki znašali 694 milijonov funtšterlingov, ali 413 milijonov več kot lani v istem času. To je pač najvernejša slika, kakšno blagostanje I in srečo prinaša človeštvu vojna. DuisttdoH IfOVrn Coio.t Antwe»p«»» H Kol" ,V.». B.ursel ■ 7,«» pBnttldgn* .«*?* ^ A< ' •’ 1,11« tu"1* \ - 1 /s / S J © *.* Moinz fV Hovr# sTff V Korts>uhe ■c Vorcjuo 5» tJneut ^ / _h '•"O/feons ' - v te. Mam o Nonl« c-.««, »A* . * v Mo«ei ^ s^:vv:;:> V/.-.v.V Motlot hennp U tmr DortfO Bokdeooi Monici*-m Mtslo Touloui« Morit ~ AltXC O Zemljevid, ki kaže novo Francijo po sklenitvi premirja v Compiegnen. Pikčasto označen del na jugovzhodu so morali Francozi po pogodbi z Italijo demilitarizirati. Sredi nove Francije nova njena prestolnica Cermont-Ferrand. V Ameriki imajo Roosevelta vedno rajši Sam pa pravi, da se bo potegoval še tretjič za predsedniško mesto le, če bi obstojala nevarnost, da bi zmagal republikanec Dr Gallupova ustanova za ugotavljanje javnega mnenja v Ameriki ima vedno dovolj posla, in zdi se, da uživa tudi vedno več zaupanja v javnosti, vsaj v ameriški. Vselej, kadar se pojavlja kakšno vprašanje, ki mu še tudi še tako veliki politični preroki ne vedo zanesljivega odgovora, nastopa ta slovita ustanova in ugotavlja, kako javnost v splošnem misli o dotičnem vprašanju. Brez dvoma danes ni malo ljudi v Ameriki pa tudi drugod po svetu ne, ki bi radi vedeli z vso zanesljivostjo, ali bo sedanji predsednik Združenih ameriških držav tudi še tretjič kandidiral pri volitvah, ali ne. In kdo naj pove, kakšno je splošno mnenje v ameriški javnosti o tem vprašnju, ki je gotovo vse prej kot brezpomembno 7 Kdo drugi kot Gallupova ustanova. Kdo naj vnaprej pove svetu, ali je večina ljudstva za to, da Roosevelt kandidira še tretjič, ali pa da je bolje, če to mesto že enkrat prepusti enemu tistih, ki bi bili tako zelo radi na sedanjem Rooseveltovem mestu? Spet Gallup. Zdaj ko je to vprašanje kandidature za predsednika Združenih držav že tako zelo 6topilo v ospredje, je dr. Gallupova ustanova tudi res povedala, kako v ameriški javnosti ljudje na 6plošno mislijo o tem. Tokrat je omenjena ustanova vprašala za mnenje samo pristaše demokratske stranke, kaj mislijo o Rooseveltovi tretji kandidaturi. Izid glasovanja je bil za Roosevelta od sile ugoden, seveda ugoden v tem primeru, če bi bil on tudi sam rad še tretjič izvoljen za predsednika. 92 odstotkov tistih, ki so Gallupovi ustanovi povedali svoje mnenje, se je izreklo odločno za to, naj bo Roosevelt še tretjič izvoljen za predsednika. USA . Tako ameriška demokratična javnost misli o Rooseveltu zdaj, ko se odigravajo na vsetu tako važni dogodki, dogodki, na katere mora tudi Amerika gledati z vso zaskrbljenostjo, da jih bo znak vsaj zase pravilno in zadovoljivo rešiti. Kako pa so ameriški demokrati mislili prej, dokler se še ni načenjalo vprašanje, ali bo morala tudi Amerika Anglež nje se z otroci selijo iz Kitajske Začela se je selitev žensk in otrok iz Hon-konga. Več sto družin angleških častnikov in družine mornarjev so odpotovale v Manillo. Skupno so izselili 4500 angleških žensk in otrok. Ker so oblasti v Hongkongu izjavile, da se je že itak napeti položaj poostril, je ameriški generalni konzul opozoril ameriške državljane na nevarnost in je ukazal izselitev. Ameriška ladja »President Coolidge«, ki je bila včeraj oklicana z morja, naj se vrne v pristanišče, o prevzela ameriške žene in otroke. Dve ameriški vojni ladje, ki sta v pristanišču v Hongkongu, sta dobili ukaz, naj podpirata to akcijo. Predsednik japonskega veleposlaništva v Hongkonga je izjavil, naj Japonci dozdaj še ostanejo v mestu, ker je Japonska mnenja, da še ni nobenega povoda za izselitev iz mesta. Zaninvvi svet na kratko Blizu otoka Irapu na Daljnem Vzhodu se je prevrnil motorni čoln in je padlo v morje 70 oseb. Rešili so 30 ljudi. Včeraj je Švedsko zajel val nenavadne vročine. Po nekaterih krajih Švedske pa so besnele nevihte. V Kalmarskem prelivu je utonilo osem ljudi. Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, s katerim pride 3 in pol milijona tujcev v Združenih državah pod policijsko nadzorstvo in bodo prisiljeni oddati prstne odtise. V Rim je prispel sanitetni vlak s prvimi italijanskimi ranjenci z zahodnega bojišča. Sporočajo, da j" izgotovljen načrt za razširitev arzenalov v Indiji, kar bo veljalo pet milijonov 250 tisoč funtov šterlingov. Arzenale bodo razširili in modernizirali, da bi mogli v njih izdelovati strelivo zadnjih modelov. V službo so vzeli tudi veliko število domačih inženirjev, katere so poslali v Anglijo, da se bodo privadili najnovejšim metodan za proizvodnjo streliva. V severnem Brabantu v Holandiji so se začela dela za ureditev zemljišč, ki so trpela zaradi zadnjih vojaških operacij. V imenovanih krajih je zaposlenih 11.000 delavcev, povečini takšnih, ki so bili do zdaj brezposelni. Živlfenje v zasedenem Parizu Mestne zastavljalnice v Parizu so bile včeraj zopet odprte. Vendar ne sprejemajo novih stvari v zastavo, temveč vračajo samo proti vrnitvi posojila zastavljene stvari. Pariške banke bodo v toku prihodnjih dni ponovno odprte. Vendar se bodo zaradi majhnega števila uradnikov vršile transakcije v omenjenem obsegu. Banke ne bodo kupovale in prodajale vrednostnih papirjev ter za zdaj tudi ne bodo izplačevale obresti na te papirje. Vendar bodo banke sprejemale vsa vplačila na svobodne račune. Pariška občinska uprava je sklenila od 5. julija dalje prevzeti izplačevanje plač in pokojnin, ki jih je v normalnih časih zplačevala država in to potom predujmov. Tekoče materialne izdatke in podpore bo občina izplačevala ob določenih terminih. »Journal« objavlja podrobnosti o sedanjem življenju v Parizu. V članku med drugim pravi, da so odprte že tudi številne trgovine. Red vzdržujejo francoski in nemški policisti. Gotovo število beguncev se je vrnilo v Pariz. v vojno zaradi evropskih dogodkov, ali ne? Naj odgovore na to vprašanje podatki, ki jih je Gallupova ustanova zbrala lansko leto in leto6 v prvih mesecih; Lanskega junija je bilo za Roosevelta le 57 odstotkov ljudi v Ameriki, letos januarja 78, maja po 84 odstotkov. Iz teh številk — seveda če , jim je treba pripisovati vso verodostojnost — se ' vidi, da imajo v Združenih državah Roosevelta j vedno rajši in je javnost vedno bolj za to, da bi on tudi še tretjič tekmoval s svojimi protikandidati pri volitvah za novega ameriškega prezidenta. On sam pa pravi, da bi se potegoval še tretjič za predsedniško mesto samo v tem primeru, če bi se bilo bati, da bi bil izvoljen nevarni republikanec t Weelkie. Zlato na Švedskem Iz Stockholma, glavnega mesta Švedske, poročajo, da so 4 kamnoseki odkrili vebko zlato žilo v skalovju med Kronbergom in Jonkopingom ob švedski meji. Ti štirje kamnoseki so obsekavali kamne za napravo novih cesta, ki jih grade tudi na Švedskem. Ko so tako obsekavali kamne, so zapazili v njih zlate žile. Takoj so o tem poročali r.aDrej, nakar so prišle uradne komisije. Te so dognale, da je v tem skalovju zlata žila toliko močna, da na vsako tono kamna da 34 gramov zlata. Niso pa še našli prave zlate žile, ki sodijo, da je kakih 200 m stran od kraja, kjer so najprej našli zlato. V tem kamenju je tudi baker in 6vinec. Zgodovina kolesa Poleg modernih motornih koles, ki drvijo nad 100 km na uro, se nam zdi navadno kolo kar nekam zastarelo in nepraktično. Kljub dejstvu, da se vsa druga prometna sredstva iz dneva v dan izpopolnujejo, pa je ostalo kolo še danes, posebno pri mladini, zelo priljubljeno. Ni točno znano, kdo je prvi poskušal izdelati vozilo na dveh kolesih in to tako, da bi bili kolesi postavljeni drug za drugim, znano pa je, da so uporabljali ljudje že v najstarejših časih vozila z — enim kolesom. Razumljivo, da takih »monooi-klistov« človek ni srečaval po cestah na vsak korak, kakor danes kolesarje, bili pa so nekateri takšni veščaki, ki so znali obdržati ravnotežje na enem kolesu in premeril na njem tudi večje razdalje. Stari kronisti trdijo, da so bili med Rimljani na cirkuških prireditvah ljudje, ki so se znali voziti na enem kolesu navkreber. Pred pet sto leti pa je poskrbel za presenečenje v svetu neki Marcus Peterson, ki se je pokazal ljudem na velikem kolesu, katerega je poganjal s pedalom, zadaj pa je bilo pritrjeno še eno, mnogo manjše kolo. To je bil vsekakor že pravi »bicikl«, ki ga pa moremo danes občudovati samo še po muzejih ali pa na kakšni kolesarski svečanosti v Nemčiji in Švici. Pred tem kolesom so že nekateri poizkusili napraviti podobno prevozno sredstvo, vendar pa, kakor se vidi, brezuspešno. 1693. leta je mehanik Dekano izdelal svojevrstno kolo iz lesa, ki pa se je premikalo na podoben način kakor današnja »trotineta«; z upiranjem nog na tla. Tako kolo je bilo zelo neprikladno in z njim ni bilo moči voziti Pozneje se je ta »bedasti stroj« izpopolnjeval in to v teku preteklega stoletja do tolike mere. da ga je bilo možno tudi praktično uporabiti. Današnja kolesa se izpopolnujejo edino v tem, da imajo za pogonsko sredstvo motor, vendar bodo ostala tudi za naprej v uporabi kot prevozno in športno sredstvo. Pri nas so kolesa silno priljubljena in jih lahko smatramo za nekako ljudsko vozilo. Še bolj razširjena so n. pr. na Holanskem in Danskem. Oče. — Orožnik pride po nekega kmeta. V hiši najde samo štiriletnega Pepčka. Pepček mu pove, da so v6i na polju. »Oče so šli z oslom na pašo,« pristavi fantek, »saj ju boste takoj našli. Tisti, ki ima klobuk, so oče.« Radki Program radio Lfubliana Torek, 2. julija; 7.00 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12.00 Po daljnih deželah (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13.00 Napovedi, — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14.00 Poročila — 19.00 Napovedi, poročila — 19 20 Nac ura — 19.40 Objave — 20.00 Deset minut zabave — 20.10 Alkoholizem in vzgoja (g. dr. Stanko Gogala) — 20.30 Šramel »Štirje fantje« — 21.15 Vesel spored Radijskega orkestrs — 22 00 Napovedi, poročila — 22.15 Samospevi gdč. Mire Bašiče-ve, pri klavirju e. prof. Marijan Lipovšek Drugi programi Torek, 2. julija: Belgrad: 19.40 Komorni konc — Zagreb; 21 Ork. konc — Bratislava: 22.15 Zabavni konc — Praga; 23 Konc. češke gl. — Sofija: 21 30 Lahka gl. — Budimpešta: 20.15 O rti. in pevski konc. Bukarešta: 21.30 Komorni konc. — Stockholm-Horby: 22.15 Sinetanova opereta: »Prodana nevesta« — Rim-Bari: 21 Dionizzetijeva opera: »Ljubavni napoj« — Sottens: 20.30 Veseloigra; »Julija«. 64 Dal mi je ves ostanek najinih zalog: dve kuhani jajci in košček sira, velik za tri znamke ter svojo dvolitersko vojaško steklenico, oblečeno s kožuhovino. Razdaljo do Adue so cenili na štirideset do sedemdeset kilometrov. Vročine je bilo dvainštirideset stopinj Celzija v senci. Zvil sem površnik in plašč ter jo sam mahnil proti Adui. Vse popoldne sem romal po neverjetno vegastih poteh, ki so se vile navzgor in navzdol in sem prebredel sedem rek. Maloštevilne samotne koče domačinov ob poti so bile zapuščene. Pogosto sem korakal čisto sam, včasih pa so me prehiteli oddelki Gavinanske divizije. Čeprav so vojaki nosili trikrat ali štirikrat toliko težo kakor jaz, nisem mogel ostati vštric z njimi. Proti večeru sem prišel do triinosemdesete kompanije te divizije in našel nižjega častnika, ki je govoril francosko. Ta me je seznanil s svojim stotnikom, ki mi je resno svetoval, naj ostanem pri njih. Dejal je: »Bilo bi zelo nevarno, če bi ponoči korakali dalje. Med tod in Aduo streljajo. Zaradi divjih živali ne boste mogli zunaj sami spati. V temi bi lahko izgubili pot.« Pridružil sem se torej njegovemu oddelku in ob mraku smo se utaborili. Postavili so straže po okoliških gričih ter naglo naredili majhne šotore. Niso pa nič zakurili in nič gorkega skuhali. S prijateljem, nižjim častnikom in petimi vojaki sem zlezel v šotor. Jedli smo kamenit prepečenec in mrzlo govedino, ki smo jo iz škatle rezali z bodalom. Eno mojih kuhanih jajec se mi je v žepu strlo. Na tej višini ne moreš jajce prav trdo skuhati, ker voda vre pri nižji toplini. Ostalo jajce in košček sira sem pa delil z nižjim častnikom. Potem smo očistili tla kamenja, se zavili v odeje in plašče ter legli spat, ne da bi bili slekli obleko in sezuli čevlje. Veliko vojakov je bilo zelo izčrpanih. Uniforme so se jim bile nasesale potu in so bile trde od blata. Ostro kamenje jim je raztrgalo podplate. Videl sem nekatere, ki so si bili ovili noge s kosi odej, med njimi sc je kazala posušena kri. Preden smo zaspali, smo slišali zoprno lajanje in zavijanje hijen in šakalov, ki je v tem kraju navadno. Ob zori nas je prebudila trobenta. Sto osemdeset mož je zlezlo na dan, naglo podrlo tabor in okoli šestih krenilo brez jedi in brez kave na pot. Opoldne nisem mogel več vzdržati z njimi. Pot ni bila drugega kakor gorska steza za mezge, vedno strmo navzgor ali navzdol. Tu pa tam je bila pot preozka za obložene mezge in vojaki so morali razložiti zavoje, peljati mezge skozi ožine, prenesti breme in ga spet naložiti. Legel sem pod trn, kompanija pa je korakala dalje. Tri ali štirikrat sem poskusil, da bi šel sam dalje. Nisem videl nobenih čet in zmučilo me je. Ko sem hotel spet iti naprej, nisem mogel vstati. To me je prestrašilo, zakaj bal sem se, da bi zaspal in da bi me v spanju napadli jastrebi. Italijanski vojaki so imeli navodilo leči na obraz in pokriti glavo z rokami, če so od utrujenosti padli iz vrste ali bili ranjeni, ker jastrebi živim ljudem, ki spe ali pa ki si ranjeni ne morejo pomagati, baje kljuječo oči. Voda mi je bila tako pošla, da sem samo zdaj pa zdaj popil požirek, katerega sem minute držal v ustih, preden sem ga po kapljah požrl. Pod trnom sem prebil kaj žalostno uro in sem večkrat poskusil stopiti na noge. Nazadnje se je prikazal oddelek vojakov. Poveljnik poročnik Bac-cari Edoardo iz štiriindvajsete zvezne kompanije, je ustavil vojake in stopil k meni. Ko je zvedel, da sem ameriški dopisnik, je bil izredno prijazen. Dal mi je pošten požirek konjaka in mrzle kave, rekel pa je, da nima nič za pod zob. Nujno mi je svetoval, naj se pridružim njegovemu oddelku in je naložil mojo prtljago na svojega mezga, ki je bil že težko obložen. Njegova navzočnost in pa konjak sta me toliko poživila, da sem lahko stal in hodil. Noge sem imel tako ožuljene, da je bil vsak korak muka. Korakali smo vse popoldne in malo pred večerom prišli v okolico Adue. Mesto so Italijani zavzeli ob desetih dopoldne. Na gorah, ki obdajajo kotlino Adue, je mrgolelo italijanskih čet. Glavni stan generala Maravigne, poveljnika armadne skupine, je bil nekaj milj iz Adue v podrtem italijanskem konzulatu. Šel sem tja, da bi obiskal generala. Moja navzočnost mu je bila jasno neprijetna. Odrezano mi je dejal, da nocoj ne morem v Aduo, oni pa nimajo zame niti hrane niti odej. Rekel je, da sem sploh prvi dopisnik, ki je prišel do Adue. Videl je, da se bom od utrujenja skoraj zgrudil in je nazadnje menil, da bi lahko prenočeval v poslopju za konzulatom, katero mi je pokazal. Padel sem na slamnico in zaspal, ne da bi jedel ali se slekel. Nisem se upal sezuti, ker sem vedel, da ne bom čevljev več spravil na noge. Naslednje jutro, ko še vedno nisem nič jedel, sem šel h generalu Villu Santu, poveljniku gavinanske divizije, ki je bila zasedla Aduo. Sporočil mi je, da ravno misli uradno prevzeti mesto. Lahko grem zraven, on pa mi je poskrbel konja. Z generalom in njegovim štabom sem jezdil v mesto, o katerem sem pričakoval, da ga bom videl v razvalinah. Na začudenje pa v treh urah ježe nisem našel nič sledov o bombardiranju. Villa Santa je dejal, da so bombe vrgli izven mesta, da bi prestrašili prebivalstvo. Adua, eno glavnih mest v Abesiniji, je sestajalo samo iz nekaj sto oralov predmetov, zidanih iz ilovice, umazanih koč, morda je dvanajst poslopij imelo strehe iz valovite pločevine. Razen tega je bila še koptska cerkev in tako imenovana »palača« rasa Sejuma na enem od obeh hrbtov, na katerih je ležalo mesto. Bilo je nekaj ducatov evkaliptov, ozke, zavite ceste in okrog dela mesta zid iz ilovice in kamenja. Večji del prebivalcev je pobegnil, ko so padle prve bombe. Ko smo jezdili navkreber po strmih, kamenitih cestah, so se prebivalci s čeli podložno sklanjali do tal. Jezdili smo do koptske cerkve, okroglega, neznatnega, s pločevino pokritega poslopja na obzidanem dvorišču. (Nadaljeyacije prih.) Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. - Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-IIL Telefon št 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ollca