OBISK PRI NAŠIH BRIGADIRJIH V SARAJEVU
Pred
olimpijskimi
rekordi
Brlgadlrll (z vs« Jugoslavlja gradlfo v Smrmjovu In nfegovt okolld - ra Jahorinl, Bjelašnl-d, Trobevlču In Igmanu -ollmpljak* objekte, ure/a/o njlhovo okollco, polagafo ka-nallzacl}o In kable za električ-no In PTT napelfavo. Tam, kjer $e zdaj ku/e bratatvo med /u-goalovanako mtadino, bo. kmalu vae nared za ap/etan/e novlh prijateljsklh In športnlh v«z/ mad narodl vttga sveta.
MLADE ROKE PLETEJO PET OLIMPUSKIH KROGOV
»Tovornjak, naložen z dese-timi kubiki peska je na slabi cesti zapeljal v obcestni jarek. Kolesa so se neusmiljeno vrte-la na mestu. Voznik je zaman pritiskal na plin. Začutili smo vonj po zažgani gumi. Enajst nas je takoj stopilo v akcijo. Horuk, horuk! 2 dvema buko-vima debloma smo pomagali, da je tovornjak speljal. Oelovni dan se je začel. Raztovorili smo šest tovornjakov peska, očistili zamašene odtočne ka-nale ob cesti, urejali slalomske in veleslalomske proge. Zvečer smo bili zadovoljni s svojim »olimpijskim« prispevkom.
Takole je svoje vtise o delu na Jahorini zapisal eden izmed 44 brigadirjv mladinske delov-ne brigade Edvarda Kardelja. Brigada bežigrajske občinske konference zveze socialistične mladine, ki je letos odšla' na delo v prvo ižmeno mladinske detovne akcije Sarajevo 82. V prvi izmeni, od začetka junija do zafietka juljja; so se v Sara-jevu zbrale tudi mladinske bri-gade \z Negotina, Bugojna, Te-tova, Smederevske Palanke, Ivaničgrada in od drugod. V prvi izment je delalo kar 12 bri-gad, do konca avgusta pa se jih bo v naslednjih dveh izme-nah zamenjalo še 26. Med nji-mi bodo tudi otroci naših de— lavcev v Zvezni republiki Nem-čiji, ter mladi iz Alžirije in Fran-cije. Kar štiri tisoč marljivih mladih rok bo to poletie pro-stovoljno zgradilo olimpijsko »srce Jugoslavije«, ki bo ime naše domovine že čez slabi dve leti poneslo v svet.
Bežigrajskih brigadirjev ti-stega vročega dnp nismo obi-skali na Bjelašnici, 2000 me-trov nad morjem. Žal smo se iz Ljubljane pripeljali prepozno, da bi lahko opravili še ta po-dvig. Brigadirji se namreč vsak dan vozijo tudi do dve uri da-leč na traso. Ker delajo vsakič drugje, bodo pustili delček se-be tako na Jahorini in Bjelašni-
ch-kjer urejajo slalomske in ve-leslalomske proge, kot tudi na Igmanu, kjer čistijo. okolico skakalnic in na Trebeviču, na stezi za bob. Pričakali smo jih kar v brigadirskem naselju, v llidži, na jugu Sarajeva, kjer med šolskim letom živijo dijaki srednje gozdarske šole v Sara-jevu.
»Bežigrajčani so bili že dva-krat udarni,« nam je ob priho-du povedal ŽELJKO BABIČ, petindvajsetletni namestnik komandanta za interesne de-javnosti. »Ker je bilo v prvi izmeni en dan slabo vreme, so brigadirji sami predlagali, da bi namesto šestih ur delali po sedem ur na dan. Vstajajo že ob štirih zjutraj Po telovadbi, umivanju in zajtrku odidejo ob šestih na traso, kjer delajo do štirih popoldne, potem pa se utrujeni vrnejo v naselje. Po umivanju in jedi popoldne obi-skujejo razne tečaje - foto-grafski, kinematografski, radij-ski, plesni in tečaj prve pomoči ali pa igrajo košarko in nogo-met. Po večerji ob sedmih in po svečanem spuščanju zasta-ve pripravijo sami skoraj vsak večer zanimiv kulturno zabav-ni program. Nekajkrat so nas obiskali celo člani kulturno-umetniških društev iz sosed-njih mest, tz Bihača, Mostarja,
Negotina, Smederevske Palan-ke in iz Sarajeva.«
NA OBISKU PRI »ZMAJČKIH«
Zabave prav gotovo ne manjka, saj sta mladost in pri-jateljstvo ie sama vzrok za ne-prestano veselje, razigranost in sem pa tja celo za kakšno Ijubezensko dogodivščino Utrujeni pa so, utrujeni.
Osemnajstletna GORDANA šARIČ s šentviške gimnazije jo je takoj, ko so prišli s trase, popihala v kopalnico. »Vsak dan grem najprej pod tuš, ker kasneje rado zmanjka vode,« je povedala še vsa mokra. V majhni dekliški sobi, kjer spi poleg nje še sedem brigadirk. mi je v prijetnem hladu razloži-
1a vse skrivnosti prejšnje noči. »Nekje smo slišale,- je pripo-vedovala, »da nas nameravajo fantje ponoči namazati z zob-no pasto. Zvečer smo zato de-kleta urno zvezala kljuko vrat z najbližjo posteljo in to še s so-sednjo posleljo, tako da vrat sploh ni bilo mogoče odpreti. Ponoči, natančne ure ne vem, smo zaslišale, da se je nekaj fantov zaman trudilo odpreti vrata.
-  Potegni, je šepetal nekdo zunaj.
-  Ne gre, mu je odgovoril drugi.
Me pa smo se jim od vsega
srca smejale. Jim bomo že še vrnile,« se je nasmehnila Gor-dana, ki je tetos drugič delala v mladinski delovni brigadi. Pred dvema letoma je bila na Brkinih. »Zvezne mladinske delovne akcije so bolj zanimi-ve, ker sreča na njih več mla-dih iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin,« je me-nila.
Gordana je biia v prostem času kulturna animatorka v brigadi Edvarda Kardelja. Pri-pravili so že svoj kulturni ve-# čer, na katerem so ostalim bri-gadirjem predstavili stare slo-venske pesmi. Prav to, da se v brigadi lahko ukvarjajo še s čim drugim in ne le brigadir-skim delom, je Gordani najbolj všeč. Samo prostega časa je včasih premalo.
Sprehodili sva se po naselju. V sredini se je razprostiral park, kjer so vse brigade okra-sile tla z brigadnimi simboli. Pri znaku mladinske delovne brigade Edvarda Kardelja iz Ljubljane, majhnem zma/čku, ki je simboL Ljubljane, sva sre-čali ALEKSANDRA VEGUA. Urejal je pisan mozaik na tleh. -Pri zmajčkih« je pisalo tudi na leseni tabli nad našimi gla-vami. Vstopili smo na majhno jaso sredi velikega zelenja.
»Na teh klopeh se vsak večer zberemo brigadirji,« je začel pogovor osemnajstletni Alek-sander Vegelj, ki je letos kon-
čal tretji letnik Splošne srednje vojaške šole Franc Rozman Stane za Bežigradom. Alek-sander je predsednik osnovne organizacije Zveze socialistič-ne mladine na šoli in je bil le-tos prvič na akciji. Prihodnje leto bo že sam organiziral bri-gado na svoji šoli. zato si je letos v Sarajevu nabral prene-katero koristno izkušnjo. Letos ga je motilo predvsem to, da so se vozili predaleč na traso, zato so bili od zgodnjega vsta-janja zelo utrujeni.
Zapiši, da je Bosna čudovi-ta,« so v en glas dodali »zmajčki« Robert Sofranič-Lo-za, Igor Kalin-Guljo, roman Brumec-Povestica, Andžela šustič, Uroš Šmon-Kuly in ostali radovedneži. Deklet je bilo bolj malo med njimi, saj jih
je bilo med 44 brigadirji z Beži-grada samo osem.
Mene pa je najbolj zanimalo, kaj pomenijo njihovi vzdevki.
»To so brigadirska imena,« so mi razložili. Najzgovornejše je bilo vsekakor Povestica, ki ga je dobil Roman zato. ker za roman še ni bil dovolj zrel.
MUNIB KOSTIČ, katerega starši šb doma iz Bosne je de-jal, da mu je bilo Sarajevo naj-bolj všeL. »Ce si marljiv in po-leg ostalega napišeš Le kaj za bilten, ki ga izdajamo, ali pa če se posebno dobro izkažeš na trasi, lahko odideš zvečer v mesto,« je dejal Munib. Ni je lepše stvari kot večerni spre-hod po Sarajevu Življenje v brigadi Munibu zelo ugaja. Prav gotovo bo odšel prihoid-nje leto spet na prostovoljno delo in tudi kasneje, saj ima šele sedemnajst let. »Letos se nas je s srednje kovinarske šo-le v Domžalah kar cela skupina sošolcev odločila za zvezno delovno akcijo v Sarajevu-Med interesnimi dejavnostmi je Munib izbral osnove prve pomoči. Znanje mu bo koristi-lo tudi kasneje v življenju. Tudi na trasi se včasih pripeti nez-goda. Medicinska sestra s po-voji in obliži je takoj pripravlje-na pomagati.
Dan se je nagibal k večeru in brigadirji so postajali v hla-dnem in prijetnem mraku vse bolj zgovorni in živahni, ko-marji pa tudi.
EDI MEHlC s Črnuč tisti dan ni bil preveč utrujen. Ves dan je bil namreč požami, zato ni odšel na traso Čeprav je Edi končal šele osmi razred osnovne šole Maksa Pečarja na Črnučah, je bil letosže dru-gič v brigadi. Edi se ne ustraši nobenega dela, pa naj bo kra-ški kamen še tako trd in sonce še tako žgoče. Niti kač se ne boji. Tudi s Sportoni se rad uk-
varja, zato bo poz«rno spranv Ijal olimpijske igre v Sarajevu -Z domačini imamo bolj malc stika,- je dejal Edi. Tam visokc v hribih, kjer delamo, srečamc samo pastirje. še bolj kot Iju-dje na trasi. ki nam od časa dc časa prinesejo vodo, pa nas imajo radi Sarajevčani V sla-ščičarnah nam zastonj ponuja-jo limonado pa tudi za tramvaj-skf prevoz po mestu ne plača-mo nič.«
Zaigrali so prvi akordi na ki-tari. O mladosti, Jugoslaviji in Titu so zapeli brigadirji Sele takrat se je IRENA KOPRIVEC, komandirka mladinske delov-ne brigade Edvarda Kardelja iz Ljubljane po napornem dnevu lahko usedla med svoje »Zmajčke« in zapela z njimi. šestindvajsetletna Irena, kl je zapos/ena pri S/oveaijaleso-vem tozdu polfinalnih izdelkov je bila edina komandirka na mladinski delovni akciji Sara-jevo 82. To je bila že Irenina tretja mladinska delovna akci-ja. Lokalnih ni štela.
»Republiške in zvezne de-lovne akcije sa razlikujejo med seboj,« je dejala Irena. »Naj-težje je delati na akcijah, ki so vezane na doloCen časovni rok. Tako je tudi letos v Saraje-vu, kjer precej hitimo z delom, saj mora biti vse gotovo že do letošnjega novembra. Mladinci se trudimo po svojih najboljiih močeh. Bežigrajčani smo ob zadnjem udarnem dnevu do-segli kar 300-odstotno nor-n>o,« je pohvalila Irena svoje brigadirje.
Ti rekordi pa so najbrž po-membnejši od tistih otimpij-skih, ki jim bomo priča 6ez dve leti.
Besedllo in slito: VIDA PETROVČIČ