Ameriška Domovina National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 23, 1962 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LX — VOL. LX Laoška kriza koleba md Laotom in Ženevo Trije princi sc $e V Ženevi “sporazumeli,” ko 'pa se je Run Um vrnil v Laos, je izjavil, da jsporazum ni bil dosežen. VIENTIANE Laos. — Prete-> kli teden so se vodniki treh la-oških političnih skupin, princi Bun Um, Suvana Fuma in Suta-nuvong v švicarski Ženevi pomenili o tem, kako mislijo sestaviti skupno vlado, ki naj varuje državno nevtralnost. Komaj sta se princ Bun Um in njegov glavni pomočnik gen. Nosa-van vrnila sem, sta izjavila, da dejansko “sporazum ni bil dosežen.” Novi razgovori v Laosu Gen. Nosavan je dejal, da st d g princem Bum Umom v toliko zadovoljna z razgovori v Ženevi, ker sta pripravila princa Suvano Pumo, vodnika “nevtralcev, ki je določen za predsednika nove vlade, da je treba razgovore o sestavi te vlade voditi v Laosu in ne v Ženevi. Suvana je baje obljubil, da se bo vrnil v Laos in bo prišel v kraljevo prestolico Liuan Prahang 29. januarja. Tja pojde nato tudi princ Bun Um, predsednik kraljevev lade, da se pomenita o novi vladi. Nosavan ni nič omenil princa Sufanuvon. ga, vodnika komunističnih gverilcev in njihovih podpornikov. Ženevski (načrt jim nRpo volji Po v Ženevi sklenjenem dogovoru med 14 državami, ki so zastopane na tamkajšnji konferenci o Laosu, naj bi imela nova la-oška vlada 18 ministrov, od katerih bi jih naj 10 pripadalo nevtralni skupini princa Suva-ne, po 4 pa sedanji desničarski vladi princa Bun Uma in levičarjem Sufanuvonga. Glavni spor se je doslej vrtil °ko]i vojnega in notranjega ministrstva, ki sta ga hotela Bun Dm in gen. Nosavan za se ali z? človeka, ki bi jima ona zaupala. Sedaj se je spor raztegnil na vprašanje ministrstev za infor-naacijei finance in zunanje zadeve. Levičarji hočejo imeti ministrstvo za gospodarstvo in infor-niacije, ki bi ga tudi rada imela skupina sedanje vlade. Vodniki Papuancev dobe od Holandcev orožje? HOLLANDIA, Nova Gv. — Včeraj se je sestal zakonodajni Svet Zahodne Nove Gvineje na P°sebno posvetovanje o nevar-^osti, ki preti deželi od Indone-^Je- Sodijo, da bodo vodniki domačinov zaprosili Holandce ^aj začno vežbati domače pre-ivalstvo v rabi modernega o- rH^!ja in ga z njim tudi opremijo. Holandski zastopnik je izja-vd, da je Holandija pripravlje-braniti Novo Gvinejo s silo, ce do treba, med tem pa je glavnemu tajniku ZN sporočila, da le pripravljena na razgovore o sporu z Indonezijo. Podobno ' Poročilo je poslal tudi Sukamo Indonezije. Novi grobovi Karol Eržen Po dolgi bolezni je preminul na domu na 1820 Grand Blvd. 87 let stari Karol (Carl) Eržen. Bil je vdovec, soproga Marija je umrla leta 1945. Zapušča otroke Johna, Julio Starman, Franka, pri kateremu je živel, Pavla, Charlesa in Anno Cestnik, šest vnukov in druge sorodnike. Hči Marjorie Krainz je umrla leta 1960. Rojen je bil v Srednjem Brdu na Gorenjskem. V Ameriki je bil 57 let. Bil je član Društva Mir št. 142 SINPJ in Društva Najsv. Imena pri cerkvi sv. Pavla. Pred upokojitvijo je bil zaposlen 20 let pri New York Central železnici. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9:30, nato na Kalvarijo. Izraelski diplomati vohunijo za Ameriko? MOSKVA, ZSSR. — Glasilo delavskih unij Trud je obdolži- Moskva isle direktne vezi z Zahod. Nemčijo Sovjetski diplomati (Skušajo znova doseči neposredne razgovore ,z Zahodno Nemčijo, čeprav je Bonn podobno ponudbo od 27. decembra lani odklonil. BONN, Zah. Nem. — Sovjet-ski diplomatski zastopniki poskušajo na vse mogoče načine prepričati vodnike Zahodne Nemčije- in njeno Javnost, da se jim splača začeti neposredne raz. govore s Sovjetsko zvezo. Izgle-da, da jih ne moti dosti, da je A. denauerjeva vlada njihovo noto s takimi predlogi od 27. decembra lani gladko zavrnila kot poskus “razdvajanja” zahodnih zaveznikov. Sovjetski zastopniki so izbrali vnsto političnih ljudi in časnikarjev ter jim razlagajo možnosti novih n e mšk o -s o v j e tskih odnosov. Zatrjujejo jim, da je mogoče vzpostaviti “normalne odnose” med Bonnom in Moskvo brez posebne škode za Zahodno zvezo. V nemških vladnih krogih li- lo izraelske diplomate v Sovjetski zvezi, da vohunijo za ameri-^c}0 n0vih poskusov doseči neposredne razgovore z Bonnom Nepalski kralj brani svoj način vladanja BIRATNAGAR, Nepal. — Nepal je samostojna država v Himalaji na meji med Tibetom, ki ga drži trdno v oblasti rdeča Kitajska, in med Indijo na jugu. Dolga stoletja je spadal pod indijski vpliv in ta ga smatra še danes za svojo interesno sfero. Kralj Mahendra je dopustil uvedbo ustavne vlade in svobodne volitve) ko pa Se mu je zdelo, da vlada ne , vedi dežele, kot treba, je predsednika vlade Koiralo dal prijeti in je uvedel zopet osebno vlado nad 9.5 milijona prebivalci. Kraljevi nasprotniki so pobegnili v Indijo in tam vrše propagando proti kralju češ, da s svojo politiko vodi deželo v komunistične roke. Kralj to odločno zanikava. Po njegovem “kralj in komunisti ne morejo hoditi skupaj.” Nepal je nedavno sklenil s Kitajsko dogovor o gradnji moderne ceste iz Tibeta v Katmandu, glavno mesto Nepala, in o posojilu $9,800,000 skozi prihodnjih pet let. Zahodni opazovalci se . . bojijo, da bo to močno povečalo! .v , . .. p d ik ip gibljejo, kaj je prignalo Moskvo kitajski vpliv « i,«« — v § • " i BOMBA JE EKSPLODIRALA V POSLANIŠTVU Z. D. A. V PRESTOLNICI VENEZUELE! Včeraj ,ie v poslopju poslaništva Združenih držav v Caracasu v Venezueli eksplodirala močna bomba, ki je napravila veliko škodo, 'vendar ni bil nihče ranjen. Položil jo je brez dvoma kak levičarski podpornik kubanskega Castra v znak protesta proti konferenci v Punta del Este. CARACAS, Venez. — Močna bomba je eksplodirala v umivalnici v onem delu poslopja ameriškega poslaništva, v katerem so prostori poslanika Allana Stewarta. Tega m bilo tam in čeprav je nastala v steni poslopja velika luknja in je eksplozija povzročila veliko škode, ni bil nihče ranjen. Eksplozijo so slišali v dobrem delu mesta. Položena je bila brez dvoma v zvezi s konferenco v Punta del Este v U-rugvaju, kjer zborujejo zunanji ministri držav članic Oi-ganizacije ameriških držav (OAD). Komunistični in drugi levičarski elementi so agitirali ves dan proti vladi Betan-courta in proti konferenci, med tem k.o so antikomunistični študenti demonstrirali za stroge ukrepe proti Castru. Vlada je prepovedala izhaja-j ===== == nje komunističnega lista Tribu- Latinska Amerika ne odloči za na Popular in dveh drugih le- sko Osrednjo obveščevalno služ. bo in da uporabljajo sinagoge kot kraje za sestanke in predajo materiala. Časopis (rdi, da je prvi tajnik izraelskega poslaništva Jo-shua Pratt vodil vohunsko skupino, ki jo j3' zbral iz sovjetskih državljanov judovske vere. Vohunila je z vednostjo izraelske vlade in po naročilih Združenih držav. G. Pratt je izven Moskve, toda izraelsko poslaništvo je ižjavilb, da ne bo podvzelo proti njemu nobenega koraka, ker sovjetska vlada tudi ni uradno stavila proti njemu nobene obtožbe ali zahteve, naj zapusti deželo. Izraelski viri trdijo, da imajo izraelski zastopniki v Sovjeti ji vedno težave, če skušajo vzpostaviti stike s tamkajšnjimi Juli. Sovjetske oblasti sumijo za vsakimi takimi phskusi poskuse vohunjenja. VSAJ TEDEN DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV predstavniki zahodnih držav pa skrbno slede tem poskusom in nemškemu odnosu do njih. Svet še ni pozabil, kaj so ga stali nemško - sovjetski dogovori v preteklosti, zlasti zadnji, ki sta ga sklenila Hitler in Stalin. Kcngoška industrija ni preveč trpela po državljanski vojni BRUXELLES, Belg. — Znana belgijska Rudarska družba, ki je lastnica največjih rudnikov v Katangi, je objavila svojo letno poročilo. V njem pravi, da lanska proizvodnja ni dosti trpela po državljanski vojni. Proizvodnja bakra je znašala 32,000 ton, kobalta pa 9,259 ton. Podjetje je s poslovanjem zadovoljno. Z malo hudobnostjo pripominja, da so prenehale obra-mvati ravno tiste topilnice in rafinerije, ki jih stražijo — četo Združenih narodov. Povsod j drugod je bila proizvodnje normalna. v Nepalu, kar pa kralj Mahendra zanikava. Po njegovem mora Nepal, mala dežela med velikanoma Kitajsko in Indijo biti prijazen na obq strani, če hoče voziti varno. Žene niso odbitne postavke v davčnih napovedih KUALA LUMPUR Malaja. -Malajski finančni minister je sicer dober musliman, toda je vendarle prepričal svojo vlado, da je odklonila predlog, naj bi vsak muslimanski davkoplačevalec imel pravico odbiti v davčni prijavi stroške za štiri žene, ki mu jih dovoljuje koran. Samo. ena spada v davčno prijavo, tako je odredila malajska vlada. Zanimiva je ministrova utemeljitev: Ako bi muslimani imeli pravico do vpoštevanja vseh 4 žen, bi si isto pravico lastili tudi Kitajci, ki niso kristjani in imajo po več “žen”. Tako bi se davkom izmuznili ravno najbogatejši gospodarski sloji. poslal na ceste vojaške patrole, da bi preprečile morebitne nove demonstracije. Kaki dve uri po eksploziji bombe v poslaništvu ZDA je eksplodirala manjša bomba pred nekim poslopjem nedaleč od notranjega ministrstva, pa povzročila le malo škodo. Središče Caracasa je izgledalo včeraj kot izumrlo, ker so vozniki taksijev in avtobusov oklicali stavko. Stavka levičarskih študentov je povzročila ustavitev predavanj na univerzah v Caracasu in Maracaibu. V Punta del Este še ni odločitve PUNTA DEL ESTE, Urug. — Državni tajnik Združenih držav Dean Rusk se trudi na vse načine, da bi pridobil svoje tovariše za odločno obsodbo kubanskega Castra in za sprejem u-krepov proti rdeči Kubi. Zunanje ministre je opozoril, da Zveza za napredek, v okviru katere so Združene države obljubile 20 bilijonov za gospodarski in socialni napredek Latinske A-merike, ne more uspeti, če se McNamara razlaga reorganizacijo narodne obrambe CLCSlffcY Vremenski prerok pran: Delno oblačno, naletavanje snega. Najvišja temperatura 20. WASHINGTON, D.C. — Tajnik za narodno obrambo McNamara je predložil senatnemu odboru za vojaške zadeve obširno poročilo o stanju naše narodne obrambe in o načrtu kako jo je treba reorganizirati. Na Kapitelu cenijo senatorji in kongresniki McNamaro kot enega izmed najsposobnejših članov Kennedyevega kabineta in ga prištevajo med najsposobnejše tajnike za narodno obrambo, kar smo jih kdaj imeli. Zato je njegov načrt o reorganizaciji narodne obrambe vzbudil na Kapitelu splošno zanimanje, ako-ravno ne navdušenja. Je namreč zelo radikalen. Dosedaj je narodna obramba temeljila na tehniki vojskovanja. Kar se je vojskovalo na suhem, je spadalo pod armado, kar se je vojskovalo v zraku, pod vojno letalstvo, kar je bilo na vodi, pod vojno mornarico. Ddinole marini so formacija sama zase, ki ima namen, da hitro zagrabi, kjer je treba odločne in tvegane akcije. Razumljivo je, da mora vladati med vse- mi štirimi vejami narodne o- ška skupina. Njen namen naj bo mer gverilce. Seveda bi imela hrambe sloga in medsebojno podpiranje. Toda tega ni bilo nikoli v mirnih časih, večkrat celo v vojnih časih ne. Pomanjkanje sloge in solidarnosti naj bi odpravil skupni generalni štab. Navadno je svoj cilj dosegal, toda šele po dolgih debatah in še so poveljniki rajše iskali kompromise. Izogibali so se glasovanjem, kjer bi večina zmagala in manjšina podlegla. To je bilo seveda samo ovira za udarno vojaško taktiko in strategijo in na tem so največ jahali vsi strokovni kritiki Pentagona. Pod njihovim vplivom je sedaj McNamara sklenil postaviti novo načelo za organizacijo narodne obrambe, ki naj postavi sedaj merodajne tehnične vidike na drugo mesto. Novo načelo se glasi: funkci-jonalna organizacija narodne o-brambe. Narodna obramba naj bo organizirana tako, da bo prav vsak trenutek pripravljena za akcijo in da se ne bo šele treba posvetovati med sedanjimi vojaškimi vejami, kakšni naj bodo taktični in strateški načrti za neizogibne vojaške akcije. Glavno vlogo naj igra strate- v tem, da lahko takoj odgovori vsaka med temi formacijami, v na vsak napad, tudi nepričako- kolikor bi bilo potrebno, svoje van, ako pride iz zraka ali z morja. V to skupino, ki je pod skupnim poveljstvom, spadajo vse edinice strateških bombnikov, vsa raketna oporišča za rakete na velike daljave in največji del atomskih podmornic vrste Polaris z raketami, ki letijo 1,500 do 2.500 milj daleč. V to skupino pride okoli 850 medcelinskih raket, ki bodo stalno pripravljene na svojih položajih. Vanjo pride 41 Polaris podmornic, ki bo vsaka izmed njih imela po 16 raket za srednje daljave. V skupino naj bi spadale seveda posebne rakete-lovci nasprotnikovih raket, vse radarske postaje, vsi sateliti-špijoni in podobno tehnično orožje. V drugo veliko skupino naj bi prišla skoraj vsa armada s svojimi rezervami, vsa vojna mornarica, seveda tudi z rezervami, marini in cela vrsta tehničnih čet. Vanjo bi prišla tudi posebna vrsta čet za gverilsko vojskovanje. Ta skupina bi imela naslov Čete za splošno vojskovanje in bi imela celo vrsto spe-cijaliziranih formacij kot na pri- letalstvo in svoje rakete na kratke in srednje daljave, in deloma tudi svoje ladjevje. Ta skupina bi bila večja in obsežnejša od prve, zato pa ne bi bila tako gibčna. Zagovorniki reorganizaciji trdijo, da moramo vpoštevati cilje modernega vojskovanja. Komunisti sami govorijo o svetovni vojni, o osvobodilnih vojnah, o državljanskih vojnah, o gverilskih vojnah itd. Da so svoje vojaške sile deloma že prilagodili tem in takim ciljem vojskovanja, se vidi po uspehih, ki jih dosegajo v gverilskem vojskovanju. Ne preostane torej nič drugega, kot da se tudi Amerika prilagodi sodobnim idejam o vojskovanju. V naših vojaških krogih niso preveč navdušeni za te novotarije. Zato bodo skušali prego- oster nastop proti Kubi, oporišču komunizma na zahodni po-luti. Kljub vsem naporom se Ru-sku doslej še ni posrečilo dobiti večine za obsodbo Kube. Upirajo se zlasti Brazilija, Argentina, Čile in Mehika. Da bi le prišli vsaj na zunaj do nekakega zaključka, so uradni začetek konference z govori zunanjih ministrov odložili še za en dan. Spopad med Tibetanci in rdečimi Kitajci NEW DELHI, Ind. — Po poročilu iz pisarne Dalai lame je prišlo 5. januarja do hudega spopada med rdečim kitajskim vojaštvom in uporniki plemena Kampa. V njem naj bi po teh vesteh padlo “najmanj 90 rdečih vojakov in okoli 150 uporni-■kcv”. Uporniki so pričakali kitajsko \ojalko kolono v zasedi in jo napadli. Filipini obnovili svobodno gospodarstvo MANILA, Filip. — Predsednik Macapagal, ki je prevzel ved. stvo dežele lani v decembru, je razveljavil vse kontrole nad gospodarstvom, ki so bile v veljavi 13 let. Mednarodni momentarni sklad je dal Filipinom 28 milijonov dolarjev posojila, ki naj pomaga ustaliti filipinski pezo. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik Robert Kennedy je sinoči izjavil, da je dobil informatno povabilo za obisk v Sovjetski zvezi, da pa tokrat ne more tja, ker je njegov potni načrt že dalj časa izdelan. PARIZ, Fr. — V poslopju zunanjega ministrstva je eksplodirala bomba. Na stotine oken je bilo razbitih in preko 30 o-seb ranjenih. Bombo naj bi položili člani Tajne armadne organizacije, ki skuša ohraniti Alžirijo Franciji. Vlada je o-klicala obsedno stanje v alžirskih mestih Oran, Alžir in Bone. voriti Kongres, naj reorganiza- WASHINGTON, D.C. — Pred- cijo porine na stran. Vsekakor bodo o njej govorili na Kapitelu ravno v teh mesecih zelo veliko, ko se bodo namreč debate vrstile o proračunu za narodno obrambo. sednik Kennedy je v poročilu o gospodarskem stanju dežele, ki ga je včeraj poslal Kongresu, pozval tako delavske unije kot vodnike industrije, naj preprečijo dviganje cen. Iz Clevelanda in okolice Rojenice— Pri g. Jožetu in ge. Mariji Me-laher z 1143 Norwood Rd., so se zglasile rojenice in jima pustile zalo hčerkico, ki bo delala druščino sestricama Majdi in Marti. Čestitamo! Darovalce krvi iščejo— Mrs. Martin Germ s 16301 Huntmere Ave. poroča, da bodo potrebovali za operacijo srca Celeste Kozel Frollo v St. Vincent Charity bolnišnici 21. feb. 20 pintov A-pozitivne krvi. Kdor bi jo bil pripravljen darovati, naj kliče po 5:30 pop. 451-3511. Obiski niso dovoljeni— Louis Eckart z 21931 Westport Ave. je nevarno bolan v Euclid Glenviile bolnišnici. Obiski niso dovoljeni! Rokoborba— V četrtek bosta v Areni nastopila proti Rusoma Ivanu in Karlu Kalmikofu znana borca, ki prihajata sem iz Kalifornije, j kjer sta nevzdržno zmagovala v skupnem nastopu. Začetek ob 8:30 zvečer. Zadušnica— Jutri, v sredo, bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Fortuno ob 17. obletnici smrti. Novi odbor— Podi. št. 10 SŽZ ima zš 1. 1962 sledeči odbor: predsed. Anna -VOarkovich, podpredsed. Philis Cermely, taj. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245, blag. Mary Komidar, zapis, lončka Repič, red. Jennie Koren, nadzor. Millie Novak, Mary Matoh, duh. vod. č. g. M. Jager. Seje so vsak 2. torek v mesecu v Slov. domu na Plolmes Ave. Slovenski akademiki v Ameriki (SAVA) imajo za leto 1962 sledeči odbor: preds. Tone Arko, podpredsed. Bine Medved, 2. podpredsed. Jože Odar, taj. Tone Gaber, blag. Milena Osenar, ured. Vestnika Tone Zagorc, uprav. Vestnika Milan Vrčkovnik. Naslov: SAVA, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio. U.S.A. Društvo Danica št. 11 SDZ ima za 1. 1962 sledeči odbor: predsed. Josephine Centa, podpredsed. Mihaela Zakrajšek, taj. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679, zapis. Frances Zakrajšek, zastop. za mlad. Mary L. Marinček, nadzor. Josephine Levstik, Mary Pinculic in Mary Marinček. Zastopnica za SND in Klub društev Josephine Centa. Seje so vsak 2. torek v mesecu v SND, soba št. 3, ob 7:30 zv. Iz bolnišnice— Mrs. Rose Erste, 3815 Schiller Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darove in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli. Seja SNČ— Slov. nar. čitalnica ima v petek, 26. januarja, redno mesečno sejo. Vabljeni so vsi zastopniki društev, ker je to tudi letna seja z volitvami novega odbora. ---------------o------ LOS ANGELES, Calif. — Tod je padel včeraj v petih letih prvi sneg, v San Franciscu pa največji v 75 letih. Snežni zameti so ponekod ustavili promet in povzročili ukinitev šolskega pouka v srednji in severni Kaliforniji. Ameriška Domovina /1 ivi ff mc^i^ig-Moivir c-JPSHIbd 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio :^,83 No. 16 Tues., January 23, 1962 Položaj med tržaškimi in goriškimi Slovenci v letu 1961 V Gorici izhajajoči “Katoliški glas’’ slika v svoji številki od 11. januarja 1962 položaj demokratičnih Slovencev na Tržaškem in Goriškem takole: “Nekam čudno se zdi, da se v dvajsetem zmaterializi-ranem stoletju še vedno najdejo ljudje, ki postavljajo idejne vrednote nad vsakodnevne materialne ugodnosti,” tako je marsikateri komentiral stališče, ki so ga demokratični Slovenci zavzeli do raznih mamljivih odborov in akcij iz dobro znanih krogov. Vendar, če smo predpostavili idealne vrednote materialnim ugodnostim, nismo napravili s tem koraka, ki bi bil v nasprotju z realnostjo, ali ker bi nam manjkalo objektivnih in resnih argumentov v podkrepite\ našega zadržanja. Preteklo petnajstletje našega samostojnega javnega udejstvovanja je jasno dokazalo, kako važno je, da se v našem javnem življenju sliši kritični glas, ki opozarja na napake. Na Primorskem živimo pač v pretežkih razmerah, da bi lahko slepo izročali zastopanje svojih koristi enemu samemu omizju, ki naj bi imelo vedno prav, ki naj bi ponavljalo iste napake, ki jih je zagrešilo v prvih povojnih letih in še potem. Danes, po petnajstih letih našega skromnega udejstvovanja, stojimo tu ob Soči in Adriji močnejši kot tedaj. Naše vrste se strnjujejo iz dneva v dan, kar so jasno dogazalc pretekle volitve na Goriškem, in imamo dobro upanje v uspeh tudi na Tržaškem, kjer kljubujemo viharju kot dren. Odkod naša moč Marsikdo se bo radovedno vprašal, odkod imamo v sebi to življenjsko silo, iz katere črpamo moč za svoj obstoj? Katerih sredstev se poslužujemo za rešitev nelahkih problemov? Naša moč je v neizpodbitnem dejstvu, da so ideje našega demokratskega gibanja globoko vkoreninjene v našem narodno zavednem človeku, ker edino naše gibanje brani in ceni vrednote, ki jih naš narod nosi skozi tisočletja s seboj: vero v Boga, zaupanje v človeka in v samega sebe, zdrav narodni ponos v odnosu do večinskega naroda ter zvestoba demokratskemu načinu življenja. Zato smo svobodni in notranje prekaljeni nastopali tudi v letu 1961 povsod, tudi v najvišjih forumih, samostojno ali kot enaki med enakimi. Jeza in spodtikanje raznih demagogov nas prav nič ne gane prav zato, ker se zavedamo, da enotnost nasprotnikov zahteva naše skupno nastopanje, to je vseh zvestih slovenskih demokratov v zamejstvu. Če kdo izgubi orientacijski čut in se poda zaradi kake nove “simpatije” v nasprotni tabor, da poskuša torej s skupnimi komunističnimi silami, mu ne moremo tega braniti. Ne bomo tu ponavljali klavrne vloge sopotnikov, kajti tudi komunistični načrti se niso spremenili niti za las. Številne primere prav iz bližnje preteklosti bi lahko tu navedli, vsak izmed teh primerov bi jasno potrdil, kako je bilo jasno zadržanje demokratično usmerjenih Slovencev edino pravilno med drugim tudi zaradi tega, ker se niso obračali nikamor po nasvete. Še več, v svoji širokosrčnosti so od primera do primera razne akcije celo podprli s svojimi podpisi ali celo bili glavni pobudniki. Ni vzroka za malodušje Z veseljem ugotavljamo ob začetku letošnjega leta vidne znake, ki kažejo na novo narodno pomlad. V glavnem beležimo razcvit naših slovenskih organizacij, ki pridobivajo vedno več simpatij med širokimi plastmi našega naroda. Tu mislimo na naše sicer skromne, a vendar pomembne Domove v Gorici in na Tržaškem (v Rojanu, Bazovici in nastajajoče v Škednju in pri Sv. Ivanu ter polagoma bolj in bolj tudi po drugih krajih). Naše organizacije — politične, kulturne, prosvetne in stanovske — so plod idealizma in žrtev ter odpovedi prostega časa posameznikov v korist narodne skupnosti. Mi nimamo stotin in stotin milijonov kot nekateri poborniki “enotnosti,” zato ker so si enostavno in na nekorekten način prisvojili skupno odškodnino vse slovenske narodne manjšine, tudi ne bomo imeli razkošnih polmilijardnih “Kulturnih domov,” da bi tam sejali seme ničevosti in utapljali svoje ljudi v neko breznarodno-breznačelnost. Tudi nimamo stadionov, dnevnika in krdela plačanih propagatorjev. Zato je jasno eno: dokler bodo naše organizacije migale, se nam ni treba bati bodočnosti. Priznati moramo, da se tudi naše politično vodstvo globoko zaveda odgovornosti napram narodu, ki ga predstavlja. Častno izpolnjuje brez kolebanj in umikov zastavljeni program. Morda bi se morale mlajše sile v korist vseob-čega sodelovanja in soodločanja še krepkeje poprijeli dela za narodno in demokratično stvar. Led je sicer razbit in temu je v dokaz živahno udejstvovanje na različnih področjih naših mladih skupin, društev in klubov. še bolj strnimo vrste i Medtem ko se pripravljamo, da damo vsej naši demokratični skupnosti nov zakon in večji polet v novem letu, smo prepričani, da po vseh razočaranjih z raznimi progresivnimi bratovščinami zamejski Slovenci vedno bolj spoznavajo, da se morajo nasloniti le na svoje lastne sile in samostojne slovenske organizacije. Zato verujemo, da se bo naša narodno zavedna slovenska skupnost z dobro voljo, globoko odkritosrčnostjo, ki je prvi pogoj vsakršnega dela in uspeha, približala vedno bolj in bolj našim verskim, političnim in kulturnim organizacijam in skupno z njimi koristno branila naše najvišje svetinje: katoliško vero naših prednikov, našo narodno in kulturno samobitnost. Da je ta naravni razvoj v polnem teku, kažejo tudi raz lična podtikanja “progresivnih bratcev,” ki z vsemi široko poteznimi in dobro založenimi načrti in pobudami ne bodo mogli tega preprečiti; pa tudi ne s svojimi napadi. Narod bo sam odbral ljuljko od pšenice! BESEDA IZ NARODA I J PRAVI TONB S HRIBA Joliet, 111. — Moja ožja rojakinja, ki je rodom iz tiste vasi kakor jaz in ne biva daleč od mene na Hidkoryj me je tik pred božičnimi prazniki ustavila na Broadway cesti in dejala, da ima zame nekaj splavljenega, da naj se zglasim o priliki, da mi bo izročila, kar ima. Radovednost me je gnala, da sem stopil kmalu za tem na njen dom, da vidim kaj ima? Ko se tam zglasim, je žena stopila v kuhinjo in iz nekega predala potegne šop časopisov. Bilo je v omotu šest izvodov chi. caškega progresivnega lista P., kateri je kakor vidim iz njegove vsebine, postal zelo vnet sopotnik titovstva, katerega kar ne more dovolj glasno prehvaliti. Poleg teh izvodov je bilo zraven tudi par izvodov ‘'Dolenjskega lista.” Posebej me je opozorila na izdajo “D. L.” z dne 9. nov. 1961. “Na Tonček, preberi, kaj pišejo iz Metlike, poglej ta le članek “Neresnica s prižnice.” Potem pa beri tudi( kaj piše čika-ški list v koloni “Curki iz domovine.” “Kaj pa pišejo, kaj?” — vprašam. “Beri, pa boš videl. Mene ta pisava jezi,” je pripomnila. “Moj stari pravi) morda je pa le kaj res, saj nihče tega ne zavrača. Jaz mu ugovarjam, da ni res in se včasih raz/burim. Stari pa pravi: he, če je vsem prav in zraven tudi tistim, o katerih to pišejo, pa naj bo še tebi. Kaj si boš delala marnje radi tega.” Dalje je dejala: “Ono iz Metlike v “Dolenjskem listu,” pa dobro presodi. Je odtam, kjer sva se ti in jaz rodila. Boš videl, kak duh prevladuje zdaj tam!!” Govorila sva še nekaj o drugih zadevah, nakar sem se' poslovil in šel. Doma sem tisto parkrat prebral eno in drugo. O “Curkih iz domovine,” ki so pripomnim in poudarim moje mnenje, ki je, da ni vsem prav, da se taka natolcevanja prezira. Prav to pušča za seboj svoje uti-se v marsikaki glavi. Strup je strup in kdor strup pozna, je dolžan, da pove in pokaže dru gim, to je onim, ki strupa ne poznajo, kaj in kje je strup! Molk te dolžnosti ne opravi! Zdaj pa k članku v “D. L.” iz Metlike. Objavili so ga z mast-nm naslovom in z njim “pojasnili in obrazložili” širokemu svetu ta “veliki kriminalni” zločin lako-le: Neresnica s prižnice Jožs Verderber, župnik iz Met-rke, je že nekajkrat dokazal, da iie more ujeti koraka z našo zakonitostjo in družbenim življenjem. Pred dnevi je tretjič stopil pred sodni senat, tokrat pred senat novomeškega okrožnega sodišča. Javni tožilec ga je obto. žli nestrpnosti. Z njim vred sta sedla na obtožno klop tudi kaplan iz Metlike’ A. H. in Neža B., gospodinja iz Rosalnic. Letos 28. maja je bil v Metliki cerkveni pogreb. Ker baje ni dobil nobenega od stalnih ministrantov, je Verderber za to nalogo oblekel osemletnega M. T., čenrav je dobro vedel, da fantek ni krščen in da ga starši ne vzgajajo v verskem duhu. Močno presenečena mati, videč na cesti svojega otroka v obleki ministranta, je zahtevala, naj se takoj sleče in vrne obleko. Dogodek je zbudil med udeleženci pogreba razburjenje in različne komentarje. Ob tej priliki je n.?ža B. žalila otrokovo mater. Septembra letos je umrla u-gledna in zaslužna partizanska mati. Prvotno je bil naročen cerkven pogreb, pozneje pa je bil na željo naj ožjih sorodnikov preklican, čeprav je ta sklep ožjih sorodnikov Verderber ju sporočil predsednik obč. LO, Verdeiberju to ni šlo v glavo. Sam je odšel na dom pokojnice, kjer so mu ponovno vljudno povedali, da cerkvenega pogreba ne bo ker je to želja njenih sorodnikov. Tudi to ni Verder-berju zadostovalo. Drugi dan, to je v nedeljo, je s prižnice oznanil, da bodo za to pokojnico cer-Ijene naknadno, ker je bil civilni pogreb po njegovem opravljen proti volji ožjih sorodnikov. To je oznanil, ne da bi imel za to označena kot izvirna poročila, kakršnokoli privoljenje sorodni-morem reči le, da je to že sto in kov. Besedilo tega obvestila stokrat pogreta in sto in stokrat iz “pace” vzeta titovska mene-štra, pogrevana tu in tam z drugimi frazami, a vedno ista. Titovski partizansko navdahnjeni kuharji jo imajo shranjeno kar v konzervah kot neko strnjeno omako, ki jo odpirajo kakor kaki obcestni restavratorji v svojih “snaok šapah” in jo servirajo takim, ki jim taka omaka na titovski meneštri ugaja. Hash — and what a hash! Da se le more dobiti kje kak najstnik med ameriškimi Slo-v'tnci, ki more služiti namenom teh “idealov”!? On: pripombi, ki jo je poudaril mož moje ožje rojakinje: “Če je vsem j:/va- tem osebno žaljeni, hkrati pa'i-Ogleda, da se komunisti norcu tudi ljudi naprednega svetovnega nazora. Sorodniki so zahtevali pteklic oznanila, kar je župnik naslednjo nedeljo tudi opravil. Preklic je sicer olajševalna okclnost, tendar ne oprošča kazenske odgovornosti za storjeno dejanje. Značilnost tega Ver— denberjevega samovoljnega o- znanila je zlasti v tem, da se obi. čajne cerkveni obredi pokopa ne opravljajo naknadno in je hotel Verderber s tem napraviti izje- jejo iz verskih obredov in duhovnikov. Naročajo pogrebe pri enih vratih, ko Jih v cerkvah oznanijo, jih istočasno že pri drugih vratih prekličejo. Ako duhovnik kaj reče, ali pa le kaj pojasni na prižnici, je takoj obtožen “razpihovanja verske nestrpnosti.’ Vse to namenoma! lo je vse namerno oviranje cerkve’ in duhovnikov pri izvrševanju njihovih dolžnosti. Naloga cerkve in duhovnikov ganjiike (UTIP). Na površini skoraj 940,000 kv. km živi približno 9 milijonov ljudi, od katerih je- 112,000 Azijcev in 29,000 Evropejcev. Večina prebivalstva je še poganov, nekaj je mohamedancev, kristjanov pa je blizu poldrugi milijon. Uradna j'eizika sta svahili in angleščina. Ozemlje te nove afriške države se širi od Indijskega oceana do jezer Njase, Tanganjike in Viktorije. Obsega visoke planote, pokrite s stepami in savanami. Dežela leži olb ravniku m bi morala imeti po svoji zemljepisni legi zelo vroče podnebje. A nadmorska višina ublaži vročino in napravi podnebje ugodnejše. Nad 90% prebivalstva se ukvarja s poljedelstvom. Tanganjika je na prvem mestu na svetu v pridelovanju agave (sisal). Kava zelo dobro uspeva ob Kiiimandžaru in v pokrajini Bukoba. Prideluje tudi znatno količino bombaža in zemeljskih orehov. V manjši meri pa pridelajo riž, čaj, kakao in tobak. Živinoreja je razvita le na planotah; v nizkem in mokrem obrežju ne more uspevati predvsem zaradi muhe tse-tse. Tri četrtine rudnega bogastva predstavljajo ležišča diamantov v kraju Mwadui. Dragocena ležišča izkoriščata v enakem razmerju država in družba De Beers Consolidated Mines. O-memlbe vredno Je tudi zlato, kositer in premog. Prometne zveze so v dokaj dobrem stanju. Trgujejo v glavnem z Veliko Britanijo, ki ji je že obljubila 22 milijonov sterling v 'obliki podpor in posojil. Razveseljivo je, da je Tanganjika dosegla svojo neodvisnost brez notranjih zapletljajev in zunanjih posegov. Želeti je, da bi si nova država uredila in utrdila svoj notranji gospodarski in socialni položaj tako, da bo lahko kos vsem eventualnim zunanjim vmešavanjem, katerim so na žalost izpostavljene nekatere mlade afriške aržave. Ob tem pa si ne moremo kaj, da bi ne opozorili javnosti na novi kolonializem, ki obstoja v osrčju Evrope' in duši narodni, socialni, verski in gospod ar,sik razvoj kulturnih narodov. Prepričani pa smo, da bodo tudi ti narodi nekoč dosegli svojo popolno državno neodvisnost in s tem vse tiste dobrine, ki pripadajo vsakemu narodu. (Kat. gl.) ---—o------- Lišaji v moderni mecli-cini? Strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da se bedo lišaji, katerih zdravilno moč so poznali že v davnih časih, spet uveljavili kot surovine pri izdelavi raznih zdravil. Po mnenju strokovnjakov lahko delujejo izvlečki iz nekaterih lišajev kot najmočnejši antibiotiki. Na Finskem so že začeli pridobivati nekatere antibiotike iz lišajev; ta zdravila so se pri zdravljenju ran in opeklin baje bolje obnesla kot na primer penicilin. Kislini, ki so jo pridobili iz posebnih lišajev, so dodali streptomicin in tako sestavili zdravilo, ki se je zelo izkazalo take “čedne službe navajeni že pri poskusnem zdravljenju tu-o-J nekdaj o demokraciji in svo- berkuloze. Vrednosti vseh kislin bodi v komunistični Titovini! — skupno jih vsebujejo lišaji Ako ni to neke tipične vrste okoli dvajset — še niso preizku-političen kanibalizem, potem svet sili v ta namen, vendar si precej kakega političnega kanibalstva obetajo od njih. je že od njenega začetka misi-jonstvo pridobivanje duš za Boga. To je delal Kristus in to je glavna naloga duhovnikov. Kristus je pokazal posebno skrb' in ljubezen do otroik, ko je dejal: “Pustite male k uieni!” Ko bi zdaj izjavil to željo v Titovi Jugoslaviji, bi bil na mah obtožen, da “razpihuje versko nestrpnost”! In tirali bi ga pred krvavo rihto. Seveda! To , kar pa komuni-sti-partizani počenjajo in njih zaslepljeni pristaši, to pa ni nobeno razpihovanje komunistične nestrpnosti, katere je zdaj v “Titovi obljubljeni deželi” na vseh koncih in krajih, kakor sršenov in os, kjer te zadiše kak sad. Ko so pred par leti na novomeški postaji polili sedanjega ljubljanskega škofa z bencinom aii s petrolejem in ga zažgali, da so ga komaj rešili smrti. To pa ni bila “komunistična nestrpnost”!? Nobenega javnega tožilca niso omenjali, da bi bil nastopil radi “komunistične nestrpnosti”! Ampak naj se predrzne kak duhovnik povabiti kakega dečka, da bi mu pri kakem obredu, bodisi pogrebnem ah kakem drugem stregel kot ministrant, to je, da bi mu držal kadilnico in škropilnico — joj! To je pa v komunistični deželi, posebno še v Titovi, izreden prestopek in pre. krešek proti strpnosti!' Kaka pravičnost! Talko pravičnost poznajo in izvajajo le komunisti! Pa govorijo potom konzervirane titovske propagadne mene-štre neki najeti najetniki, ki so sploh ne pozna! Trd jezik je to a z “resnico- Medicinski znanstveniki vedo, da so bili lišaji v srednjem ve- Ijubljenimi in pravičnimi” so-'ku velikega pomena pri sestav-petniki titovstva — se mehko go. Ijanju zdravilnih mazil in napo-voriti ne da! O tem je že dol- jev. Kitajci in Indijanci še zdaj go prepričan, ,uporabljajo tako pridobljena Tone s hriba, zdravila. K ^ N .A O k: Jk. /IHERI^K/I DOUOVIIM/I /1-I1/1-EW€/%I1I—HOiWlF AMERICAN IN SPIRIT SLOVCNIAN flMHk P0RCI6N IN LANGUAO€ ONLY MORNING NCWSPAPCR Popravek k “PODRTI TURN” Toronto, Ont. — Ne nameravam popravljati podrtega turna, ker sem predaleč od njega in tudi časi v domovini niso taki, da oi se to brez velikih ovir moglo zgoditi, pač bi pa rad podal nekaj popravkov k pod tem naslovom napisanem članku v božični številki “Kanadske Amerške Domovine! Po tem članku je tiskarski škrat močno razsajal, a zdi se mi, da ne po tiskarskem stroju, pač pa že po “kavs mašini.” In mo-ral je biti “ta velike sorte,” ker nai je dopis tako zlbeleštral, da nae sedaj dobravski sofarani in gabrovski sovaščani iz Toronta Po telefonu sprašuj ejo; če sem žei vse pozabil, ob kakem času in kje so se vršile maše na sveto lutro, kako se kraji pravilno imenujejo, kdaj je naša cerkev postala tako stara, itd. In ker ■je iz pod zvona Janeza Krstnika v Gabrju raztresenih po svetu Precej političnih emigrantov in ^ed njimi tudi več intelegen-t0V! — in celo en urednik revije, sem prepričan, da mi bo k članku še kdo kakšno podrobil. Zato sem primoran dati nekatere popravke. In sicer: Maša s pridigo se ni vršila ob P°1 petih zjutraj “Na Brezjah,” Pač pa v Gaberju. Dve maši, ne Ena” ob sedmih, sta se vršili v Erezju, ne “na Gaberjah”. Dalje je zapisano “— ... na cesti Proti stari cerkvi.” Koliko je Rtara, ne vem. Vem pa, da se je Magopokojni škof Bonaventura Jeglič ob neki vizitaciji izrazil: To je ena naj lepših podružnih cerkva v ljubljanski škofiji.” In PoVem vam, da je še danes kar čedna. Vsaj ob našem odhodu j® bila. Partizani so jo sicer s turnom vred minirali, a se< je le 0,Koli dveh oken napravilo ne-kaj razpok, dočim se je ves stolp res Porušil in pokopal pod seboj tri zvonove. Ker jim ni uspelo, da bi cerkev podrli, so jo hoteli Nažgati. Pri želovih so partiza-111 naložili voz butar, (teh butar bilo ‘škoda,’ saj so imeli sina Pr domobrancih), katere so zapeljali do cerkve, jih znosili na or, ter jih zažigali misleč, da bo Pogorela cerkev. Pa ni. Pogo-rela je samo streha, dočim je olbok (strop), kakor tudi kor — razen lesenih delov — in drugo °stalo nepokvarjeno. Pozneje, ko so se partizani za Pekaj časa odmaknili iz Dolomi-°v, smo ruševine stolpa odpe-iMi, zvonove očistili, ter jih pojavili pod kor v cerkev. Na cer. -Pv smo dali novo ostrešje, ga Pokrili z opeko, razpoke v zidu Srno poflikaij in nekoliko pobar. Va r, tako, da smo jo ob odhodu Zapustili v zelo dobrem in tudi rra pogled kar čednem stanju. c prostor pred glavnimi vrati, 51®r je stal stolp, čaka boljših ^°v, da ga bodo na novo pozi-ali. Zgovorna priča človekove hudobije tako domačim kot tujcu. koliko, upam, bo zadostovalo, ravi smisel členka je pa itak ostal. . tu še pripomnm, da je s 'rQt prav v isti številki ponagajal celo pisatelju Mavsarju amesto: “. . . da je odšel v par. rzatie pred dobrim mesecem. • • • ”, mu je zapisal: “. . . da je ^amgfonske plošče PRAVKAR dospele iz starega kraja! t elika izbira—Zahtevajte katalog COMET 555 St. Clair Ave. W. _T oronto, Ont. Tel. LE 5-7269 odš.el v partizane dober mesec nezaj.” Nič hudega. Da le “LJUDJE POD BIČEMP’ pusti pri miru. K temu pa čestitke, gospod Kprl! Lojze Ambrožič, st. --------o-------- Poročilo iz Hamiltona Hamilton, Ont. — Pred božičem in med prazniki smo imeli še kar milo zimsko vreme, sko, raj brez snega. V soboto in nedeljo pred Božičem so ljudje prihajali v cerkveno vežo po oglje, kadilo in blagoslovljeno vodo. Sodimo, da je večina naših. družin obhajala sv. večer po slovenskem običaju. Ko se je zmračilo, so prižgali lučke pn jaslicah, in nato, med molitvijo Rožnega venca pokadili in poki opili vse prostore v hiši. V soboto popoldne in zvečer in še v nedeljo popoldne so v vrstah čakali pri spovednicah. Preč. Fr. Kopač iz New Toronta ]e ljuibeznj ivo prihitel k nam in pomagal domačemu duhovniku pri spovedovanju. Tako je po zakramentu sv. pokore prihajal v ntše duše božični mir in veselje, ki ga je oznanila angelska p«-sem nad 'betlehemskim hlev-cem: “Mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji. Vsi smo e veselili polnočnice s slovenskim evangelijem in božično pesmijo. Ljudstvo je do kraja napolnilo obširno kapelo, in vsa srca sta prevzela čar in milina sv. noči. Tudi druge mašo ob 10:30 dopoldne, se je udeležila številna množica. Premišljevali smo, kakšen nauk nam daje Sin božji ležeč v votlini, na slami, v Jasli':. Hlev, jasli in slama so glasna obsodba in svarilo pred materializmom, lakomnostjo in nenasitnim pohlepom po denarju. Rabimo denar in stvarne dobrine prav in pametno; a ne navezujmo se nanje, in naj ne bodo glavni cilj našega dejanja in nehanja. One so v bistvu prah, pepel in dim. Nad vsem tem so višje, neminljive vrednote. Neki češki pesnik je tako globoko zajel pomen Božjega Deteta v h’evcu: “Hozana, fingelski pbori pojo, za pesmijo, kralji brez kron, pastirji brez čred gredo. Glej, in vsem se razgorel je v škrlat ) Tvojega uboslva-majestat.” To pridigo je do kraja doumel Sv. Frančišek Asiški, božji ubo-ček, ki je prvi stavil jaslice. Nekaj naših fantov si je zaže -’elo zvonenja in pritrkavanja na sv. noč. Par dni pred Božičem je Župančičev Milan nagovarjal župnika: “Gospod, daj' mo, posnemimo na zvočni trak zvenenje in postavimo zvočnike. Gorjup Roman, ki ima delavnico in trgovino s tem nam to lahko oskrbi. Kako lepo bi bilo, če bi zvonim pred polnočnico in med povzdigovanjem, in pritrkavalo, ko bodo ljudje šli iz cerkve. Tako nam ne bo nihče več nagajal, češ, da smo od tam doma, kjer z košem poldne zvonijo.” Vendar je fantoma zmanjkalo časa, zato se nam niso še oglasih zvonovi za letošnji Božič. Smo pa lahko gotovi, da bodo zapeli na Vel. četrtek pn gloriji, in na Veliko soboto in nedeljo ko se vrnejo iz Rima za radostno i Vstajenje. Tedaj bodo pa udarili kot ob žegnanju na Gorenjskem: “Štrukelj, nudelj, bob, “Štrukelj, nudelj, bob, “Štrukelj, nudelj, bob, bob} bob!’! Neki štraminc je rekel: “Spet bc treba iti v Cleveland in sneti zvonove pri bv. Vidu, ter jih prenesti v '‘Hamilton.” Najbrž ip hotel reči, da bo treba posneti šentviško zvonenje na trak in ga. predvajati v Hamiltonu.” Te bi pa šlo. Msgr. L. Baznik še vedeli ne bodo za to. Pa četudi zvejo, ne bodo nič rekli; ker tako dejanje spada k tisti vrsti malih grehov, ki so obdarjeni ■ ijupolnim odpustkom. Morda se še spomnite, da smo preteklo jesen rekli, da nameravamo uvažati dekleta-neveste, na debelo iz Clevelanda. Takoj po tistem članku smo dobili nekaj svarilnih pisem, kjer nam žrgajo s carino nanje. Carine smo se pa hudo Uotrašiil, ker sno zelo natanKem z denarjem. Sklenili smo, ua jih bomo uvažali na drobno, ali bolje tihotapili čez mejo urez carine. Smo že začeli. Pred Božičem smo pr. vc smuknili čez. Sedaj pred pustom je na poti druga; In tretja tam enkrat po Vel. noči. Mi vemo, kako -e to dela, ker smo sami smuknili čez mejo iz Jugoslavije. Jako pojae ta stvai naprej, nič carine, dobri sosedski odnošaji> in mir na obeh straneh meje. Grenka’ kaplja nam je skalila naše božično veselje. Ko smo prišli od polnočnice, j e radij o in telefon širil žalostno vest, da sc je v Sv. noči smrtno ponesreči naš dragi Vinko Marinič 23 let stari fant. Njegova smrt je bila nagla, a ni bila neprevidena. V soboto je bil pri spovedi in v nedeljo prod Božičem je klečal pri obhajilni mizi. Fant ni slutil, da prejema popotnico v večnost, ker ga Je bil smrtni angel že zaznamoval. Na sv. večer ga J- njegov prijatelj odpeljal ven ■z mesta k sorodnikom na farme, kjer jc piv živci sv. večei. Uirrog 11. ure o m se namenila k polnočnici v najnližnjo katoliško cčikev. Na nekom križišču sta trčila v drug avto. Voznik je ostal nepoškodovan Vinkota pa so potegnili z zlomljenim tilnikom izpod razbitega voza. Na poti v bolnismco je izdihnil. Rojen v Oblancih sredi prekmurske ravnine, je pred 5 leti prišel v Kanado, da si tukaj u-.-’tvari bodočnost; pa je sedaj le gel v prezgodnji grob. Ne bo več videl domače pokrajine ob Muri, kjer vrste ti tikih jagnjed šepetajo v poletnem soncu ob ra vnih cestah med bujnimi polji. Doma žalujejo za njim njegov: starši bratje in sestre. Ni bilo njegovih domačin, da bi ga spremil: v večnemu počitku. Zato smo pa njegovi rojaki v Hamiltonu pokazali, da smo mu vsi, ka-!'or bratje in sestre. Več kot dvesto jih je prišlo molit Rožni Newtorontske novice Na novega leta dan je Njegove Eminenca kardinal J. McGui-gan sprejemal v svoji rezidenci novoletna voščila. Poleg škofij-,sikih in župnijskih organizacij so mu prišle voščit za novo leto tu- di etnične grupe. Kajti kardinal proračun za župnijo vstaviti no- dobice.” Kajti priigrali smo tisti večer za cerkev spet nekaj dolarjev. Tako se vsota denarja ki jo priigramo za cerkev s temi “hudičevimi podobicami,” vedno veča in bo kmalu treba v McGuigan je znan, kako očetov, sko srce ima do vseh katoličanov v svoji nadškofiji ne glede na narodnost. In zdi se, da je vedno kazal še posebno naklonjenost do Slovencev. Dal je študirati g. Lojzeta Ambrožiča pred leti v Rim; dal je Slovencem v svoji nadškofiji kar dve slovenski župniji. Znano je kako ljubeznivo je vedno sprejel pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Zato je zelo primerno, da se mu je šla poklonit na novega leta dan tudi slovenska narodnostna grupa, tz naše župnije jo Je zastopal g. Ivan Marn, ki se je pred kratkim iz mesta preselil v našo župnijo. — V imenu naše župnije sta pa šla kardinalu voščit g. Franc Osredkar, tajnik cerkvenega odbora in njegova žena ga. Mara loj. Tratnik ki je kot predsed-nicva KŽL voščila kardinalu Mc-Guiganu in nadškofu Pococku srečno novo leto tudi v imenu žena KŽL. Na praznik Sv. Družine se je v farni dvorani zbrala župnijska družina, ki skrbi za duhovni in materialni blagor župnije in župljanov. Cerkvenim pevcem in njihovim družinam, odbornikom vseh župnijskih organizacij njihovimi družinami in ministrantom z njihovimi starši je namreč cerlev-eni odbor pripravil skromno zakusko. G. župnik J. Kopač, CM. se je lepo zahvalil pevovodju, organistu in vsem pevcem ter tudi vsem odbornikom župnijskih organizacij za njihovo požrtvovalno delo za župnijo v preteklem letu in jih prosil, naj vztrajajo v tej gorečnosti za vsestranski napredek župnije tudi v novem letu. Nato se je začela prosta zabava. Otroci so se začeli igrati in skakati po dvorani, mladina se je zavrtila, pevci so zapeli, taroki-hti pa so privlekli iz žepov “hudičeve- podobice,” katerim pa je župnik odvzel ves hudičev vpliv. Tako se je hudič spet jezil, ko jo doživel resničnost besed, da tistim, ki svojega Boga in svojo cerkev ljubilo, vse pripomore k dobremu, tudi “hudičeve po- vo rubriko: dohodki od hudičevih podobic. — Te dni mi je prišla v roke knjiga z naslovom: Svoboda v razvalinah. Hitro sem pogledal, kdo jo je spisal: naš župljan g. Stane Pleško in g. Franc Grum. Popisuje žalostno usodo Turjaka in skuša ta poraz čimbolj objektivne osvetliti. Knjiga j® lep zgodovinski doprinos h komunistični revoluciji na sloven, skih tleh v letih med drugo sve^ tovno vojsko, župijanom pa tudi drugim Slovencem svetujem, da jo kupijo. Te dni sem bral v Ameriški domovini o usodi igre “Roža sveta” v Torontu. Sočustvoval bi z njeno usodo) ako bi ne bili prireditelji te usode sami krivi. / New Toronto smo jih povabili, že vise razglasili o njej, res vse je bilo že pripravljeno, a se je z nami godilo tako kot s tistim gospodarjem v svetopisemski priliki, ko je povabljencem gostijo pripravil in pitano živino zaklal, pa povabljeni niso hoteli priti in so imeli vse polno zadržkov. ŠU smo jo gledat v dvorano Marije Pomagaj. Pa tudi sicer smo ji izkazali vso čast. Um a koli smo komedijo Gharleyeva teta s programa v novembru in nato še to leto za 14. januar in tako naredili prostor njeni ponovitvi. Kajti še vedno smo prepričani, da med nami ni kulturno delo tako plodno, da bi morali prirejati igre na isti dan, ko je vendar toliko -truda samo s prireditvijo ene igro, da bi vsaka dobra pripravljena zaslužila ponovitev: enkrat v New Torontu, enkrat v Torontu. A preden bo prišlo do tega, se bomo morali naučiti načrtnega dela in res vzajemnega sodelovanja brez osebnih pred-sodnikov v živi zavesti, da je slovenska kultura le ena, čeprav sta dve župniji in da pri kulturnem ustvarjanju nima prednosti nobena župnija kot župnija in da Slovenci ne gremo na igro, ker jo prireja ta in ta, ampak zaradi igre ki j c bodo igrali. ^encc, in ga spremit drugi dan iz cerkve na božjo njivo. Naj počiva v Boga, in naj mu 'm lahka kanadska zemlja! Fr. L. Tomc. Priznati moram, da v tem smislu zelo dobro delata, priznana kulturna delavca g. Lojze in g. Tone Ponikvar, pa tudi g. Stane Brunšek. Ir prav komedija Gharleyeva teta bo imela to ŠE PO STAREM — Kol v nekdanjih predrevolucijskih dneh se pelje Rus mimo Zagorskega samostana na saneh. Teh je kljub dobi motorja še vedno veliko na ruskih potih v zimski dobi. prednost. Igrali jo bodo igralci obeh slovenskih župnij v režiji g. Toneta Ponikvarja. In sicer prvič v dvorani Brezmadežne za cerkev Brezmadežne 5. februarja ob 4:30 popoldne. To bo, prva nedelja v februarju. Ponovili jo bodo pa v nedeljo, 11. februarja v dvorani Marije Pomagaq ob istem času. To pot bo pa -dobiček šel za Društvo NIJ župnije Marije Pomagaj, kateremu -predseduje g. Lojze Ponikvar. Igrali ne bodo pod nobenim posebnim imenom in kot nobena posebna skupina in vendar sem prepričan, da bodo imeli gledalci od igre velik užitek. Nasmejali se bodo kot so se redkokrat pri kaki igri. G. Tone Ponikvar mi je pravil, da so jo svoj čas igrah v Cerknici 4-krat po vrsti, pa je -bila vedno polna dvorana. Težko sem miu verjel. A ko šem pred tedni to komedijo v treh dejanjih prebral, se mi je vera v njegove besede utrdila. Igra je res zelo duhovita takoj od začetka pa vsesikozi do konca. Kadar ni besednih dovtipov je pa situacij-tka komika, ki včasih človeka še bolj sili k smehu kakor besedni humor. Kako bo smešno, ko bomo gledali, kako moški igra žen. silo vlogo, a tako posrečeno, da v moških celo simpatije zbudi in zaljubljenost. In kako se ta ubogi moški pri tem poti v bojazni, da ne bi razkrili njegove zvijače1, kako se izmika objemom itd., dokler vse ne pride na dan in se kljub temu le srečno reši. Igra je res za cddih. za tiste, ki oi radi vsaj za nekaj ur pozabili na vse to, kar jih mori in se pošteno nasmejal^ kar tako dobro dene zdravje. To bo Charleyeva teta. Ko boste gledali to igro, boste na vse rirugo pozabili: ali ima pri igri več zaslug ta ali ona župnija, ta ali eni igralec eno-sxavno uživali boste, igralci pa igrali in bo vsem ustreženo. Pa se bomo spet vsi počutili eno, eno v smehu in v dobri volji; igralcem bomo pa hvaležni za užitek in smeh, ki ga bodo s svojim komičnim igranjem iz nas izvabili. Te dni sem malo pokukal na oder in mimo-gred zapazil, kako so se nekoč Slovenci' ženili. To burko namreč pripravljajo naši žuoljani za družabno popoldne, ki bo v naši dvorani zadnjo nedeljo v januarju, 28. januarja. Mislim, da bodo tudi naši mladi Slovenci v tem radi posnemali svoje stare prednike. Saj ljubezen navsezadnje vedno ostane ista, le način izražanja ljubezni je drugačen. Mimogrede me je kuhar tudi opozoril, da bodo na tej prireditvi krvave klobase z zeljem in pečenice. Ne vem, kakšna razlika je med temi klobasami in kranjskimi. Nisem kuhar in ne proučevalec klobas. Jem jih sicer rad, a se nič ne vprašam, ali so kranjske ali štajerske ali morda celo prekmurske. Zlasti ti zadnji slove kot debri kuharji. Tu ne bomo ugotavljali. Kdor pa hoče priti na jasno, naj pride na to naše družabno popoldne in sem prepričan, da bo zadovoljen tako s klobasami kakor z načinom “ohce-tvanja” naših prednikov. Saj so “Slovenke od nekdaj kot lepe slovele” in niso mešale glave- in srca samo pesniku Prešernu, ampak še tonkim pred njim in tolikim za njim. Metuljčkov let Toronto, Ont. — V soboto, 13. januarja 1962, je torontski odbor za gradnjo slovenskega katoliškega doma v Gorici priredil lepo uspel .zabavni večer. Udeležba je bila kljub načrtnemu bojkotiranju z drugo plesno prireditvijo na isti večer zadovoljiva. Lepo zamišljen spored se je vrstil neprisiljeno v iskreno'zabavo mladih in’starih. Udeleženci so dokazali živo narodno zavest in razumevanje do trpečih bratov, katoliških Slovencev v domovini. Dokazali so tudi, da se bo treba dobro poznani, zloglasni mali skupini- ci, ki neprestane vpije: “Dol s farji! Držite se proč od tistih, ki hodijo v cerkev!” popolnoma drugače odločit^ če bo hotela svojemu narodu sploh kaj koristiti. Ubrati bo morala pot poštenja, strpnosti, medsebojnega spoštovanja in predvsem dejavne ljubezni do zasl užn j enega slovenskega naroda v domovini. Celo sam Hruščev, je svojo “zmago” nad svobodnim svetom zopet odložil za nadaljnjih dvajset let. Zaslepljenci in zapeljanci se bodo v tej dobi postarali in osiveli. Njihove pobožne želje in neresni načrti bodo pa zaprašeni obtičali v globinah zagrenjencev in razočarancev. Podpornik Slov. kat. doma v Gorici. ______—-----O------ Ženske dobijo delo Išče se zanesljiva ženska, ki razume angleško, da bi skrbela za otroka 5 dni v tednu od 8. do 5. v bližini E. 72 St. Priporočila. Kličite po 6. uri 391-2781. (18) Moški dobijo delo Delo za moškega Iščemo izučenega peka za fino pecivo. Oglasite se osebno. SOLOMON’S RESTAURANT 13905 Cedar Rd. _____________________ (17) MAJU OGLASI Trgovina naprodaj “Drive-in” delikatesen in pijača. Na Lake Shore Blvd. Kličite IV 1-3135. (17) Hiša naprodaj Lastnik prodaja bungalov s tremi spalnicami v slovenski o-kolici med E. 185 St. in E. 200 St. Kličite po 4. pop. IV 6-0632. (X) V najem 4 sobe, kopalnica, klet, se odda na 101 ali 103 Water St., Geneva, O. Najemnina je $40. Kličite po 6. uri RE 1-5296. (16) Garažo išče Moški išče garažo med E. 55 St. in Norwood Rd. Kličite EX 1-5123. —(16) 1167 S. 58 St. 4 čiste sobe in kopalnica se odda. $45. Kličite WH 3-0010 ali vprašajte za Mike-a na 1169 E. 58 St. (18) Naprodaj Trgovina s pijačami, C2 licenca, blizu “liquor” trgovine. Nizka cena. Dajte ponudbo. Ohio State Beverage, 6119 St. Clair Ave. HE 1-8200. —(18) ZULICH INSURANCE AGENCY '18115 Neff Rd. IV l-422l] Cleveland 19, Ohio .. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domaCe zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-003» Cleveland 10, Ohio Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi no pošti! FOR THE NEW MARCH OF DIMES Kar«l Manser: LJUDJE POD BIČEM UL iti — Skoraj ne morem verjeti ■— je rekel pretrgano. — Njen mož je bil vražje trden v svojih odločitvah — je slišal reči Sašo. — Železna pest je stiskala Bregarjevo hrbtenico, da se ni upal premakniti. Kakor da je Saša dobil med prste te zadnje tri tedne, ki jih zdaj ne misli izpustiti. Ali je morda vendarle kaj bleknil tisto noč pri Vali in Saša to že ve? — Ko je bil tik pred Natašino smrtjo s Silvo pri meni, se je z delom na žagi naravnost pohvalil — je rekel z ubitim glasom. — Potem misliš, da z Ljubljano nista imela nobene zveze? — je rekel malomarno Saša. — Za nobenega ne vem, da bi ga Silva kaj bolj poznala. Pričela sta stopati naprej. — Ste imeli kaj posebnega nocoj? — Sašin glas je bil spet navaden. — Tovariš Preme je imel rojstni dan in Vali mu je pripravila majhno zabavo. Zdi se mi, da ji je fant všeč. — Saša se je prisiljeno zasme- jal. — Njej je vsak všeč. Kakšen pol leta, kakšen za spoznanje dlje. Na vražje lahka stvarica. — čeprav je Bregar upal, da se ga bo znebil, se ga le ni mogel otresti. Ko sta prišla do vile, mu ni kazalo drugega kakor da ga je povabil na kozarec vina. — Na prekleto sam si tukaj — je rekel Sašo, ko sta šla po stopnicah. — Po moje bi naredil pametno, ko bi koga vzel na stanovanje. — Ni mu odgovoril. Stotpil je naprej in prižgal luč v svoji sobi. Ko je prinesel pijačo, se je spustil v naslonjač in Saša se je komodno zleknil na zofo. Bregar je ujel konec usnja, ki »e je pokazal spod Sašinega suknjiča. Vedel je, da v njem čepi pištola. — Čudim se, da moreš ži- CH1CAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE DEERFIELD — RIVER WOODS — BY OWNER 1®4 ACRES in exclusive wooded area, 6 room finely constructed custom rch. 35 min. to Loop. Radiant h. w. ht. l1/^ c. t. baths. Nat. stone fpl. Huge screened porch. 2 car att. gar. Mid $30’s. Windsor 5-3710. (16) PARK RIDGE — BY OWNER Bi-level. 6 Ige. rms. 1% baths. 3 bdrms. Panel fam. rm. Att. gar. Side drive. Alum, strm., serns. Many extras. Upper -30’s. WE. 9-2052. (17) ELMHURST — BY OWNER Brand new. Never lived in. 3 bdrm. ranch home. Nr. schls., shopg. & transp. Priced for quick sale in mid $20’s. TE. 4-8135. (17) HOUSEHOLD HELP MOTHER’S HELPER Middle aged. General housework. 2 school age children. Own room, bath, TV. Nr. North side. Refs. req. Call MI. 2-8669. (16) CHILD CARE Live in, Own room, TV. More for home than salary. 2 children. Call BU. 1-5434. (17) veti tako sam. Ne prihajaš niti na četrtletne partijske seje.— Bregar je čutil, da zbada. — V ožjem odboru nisem več in ob Natašini bolezni tudi nisem mogel. Vsak je to lahko razumel. — — Toda zdaj imaš vendar čas. — Sašina usta so se kremžila v /porogljiv nasmeh. — Preveč zaposlen z Lidijo, a? — Bilo je nekaj gnusnega v vprašanju. Bregar je požiral slino in se mučil z odgovorom. — Menda ne misliš resno — je izdavil. — Dobro veš, kakšna je. Njeno propadanje je tako očitno, da se bojim v pisarni narekovati ji kakšno daljiše pismo. Z živci je povsem na tleh. — Saša je popravil držo. Sedel je in se sklonil naprej. — Spomnim se je še iz časa, ko je mož še živel. — Tlesknil je s prsti. — Vsak mu jo je zavidal. Jaz tudi. — Nato je mel roke. — Po njegovi smrti nam je očitala, da zaupniki Osvobodilne fronte niso poznali konspiracije in da je mož prav zavoljo tega padel. Nekaj resnice je v tem, toda v tej ženski je vedno ostalo nekaj starega, umirjenega uradniškega duha. Zna ga sicer prikrivati, po svoje se je uživela v razmere, vendarle ne more skriti tistega, kar imaš tudi ti v sebi. . . kako bi rekel. . . — Nalašč se je igral z njegovo bednostjo. — ... Nek star duh po mir- CHICAGO, ILL. HEAL ESTATE FOE SALE WESTMONT — By Owner. 6 rm. frame. 2 bdrms. Newly remodeled and carpeted on % acre lot. 2 car gar. Nr. schls., shpg. & transp. Priced for quick sale in Mid Teens. WO 9-3238. (18) CAREY — By Owner Fox River. Mod. yr. round resid. 4 bedroom, 2 baths,- gar. Boat house sea wall. Sand beach. Gas ht. Extras. Priced for quick sale in low $20’s. Call after 6 P.M. 338-0020. __________________________ (18) SAUGANASH — By Owner. Most desirable parish. Queen all Sts. Suburb in the city Sauganash. Brk. ranch, 3 bdrms. Realistically priced $29,500. Fully carpted. drps., exc. cond. Shown by appt. only. AV 3-0758. (18) jnem življenju, ki ni poznal j bolečih premikov. — Smejal se je in počasi nesel : kozarec do ust. Vse v Bregarju je trepetalo, misel, da je njegova preteklost igrača v rokah tega podlega človeka, ga je polnila s •^'ponižanjem. In vendar si ni , mogel pomagati, bil je na milost in nemilost izročen njegovemu roganju, mogel je biti samo na preži. — Življenje se je pač tako naglo pretrgalo, da je marsikdo ostal na pol poti — je rekel Itopo. šele, ko je zinil, je čutil, ;da je udaril tudi sebe. Saša je mirno postavil kozarec na mizico. J — Dejansko postaja nemo-igoča — je rekel. — Lepa ženska — v resnici je ne mislim postavljati v isto vrsto z Vali j— človek si je v gozdu včasih 'dovolil, kar morda ni ravno v j skladu s staro etiketo, toda ko sem nekoč kar tako sam steg-inil roko proti njenim prsim, se .mi je zdelo, da me je v mislih pribila na steno. Bregar je sedel na žerjavici. Hotel mu je naliti nov kozarec pa se je bal pokazati kako se mu tresejo prsti. S'asa Sg je malomarno razgledoval. — Tu imaš zdaj spalnico in pisarno kakor vidim. — Gledal je proti sivi jekleni blagajni. — In tam ostanek starih časov, a? Skrivališče gospodarskih skrivnosti in družina-skih blamaž. — Smejal se je, kakor da je povedal dobro šalo. — Očg je nekoč v njej hranil vrednostne papirje — je mrtvo rekel Bregar. — Tega hudiča ne odpreš zlepa če ne poznaš ključa. Nekaj številk naprej, nekaj nazaj. Smešno! Ko smo kmalu po osvoboditvi zaprli starega Ma-yerja, se v strahu ni mogel domisliti ključa. Celo popoldne smo se sami mučili, da bi jo odprli. — Sam gi je natočil kozarec in Bregar se je med tem mučil, da bi ujel smisel skakajočih Salšinih besedi. V nečim je bila zadrga, ki pa je vendar ni mogel uganiti. In prav to ga je polnilci z obupom. Ta vražji človek bi mu znal nastaviti past v zadnjem. Ko bi zdaj vzel v roko pištolo in mu ukazal odpreti blagajno! Frankovo pošto moram uničiti, je pomislil. (Saša se je pričel odpravljati, ko je bila ura že čez pol-dvanajsto. In še se mu ni mudilo. Obstal je pri vratih in se z roko opiral na blagajno. — Upam, da boš o stvareh, ki sva jih govorila, res molčal. CENTRAL FLORIDA — INCOME PROPERTY Sale or rent. Owner. BE. 8-7246. (18) Tudi pred Lidijo. Njena živčnost mi enostavno ni všeč. — Bregar si je želel samo še ena: da bi zginil in da bi ga videl spet na cesti. Ko sta prišla v predsobo, je Saša spet obstal. — Ti, v treh tednih bosta odšla. Poskušaj jo v tistih dneh malo razvedriti. Med porogljivim smehom ga je udaril po rami. — Pusti neumnosti — je rekel topo. — Vidsš jo pa le rad in vdovec si tudi. — Bregar se ni smejal. Mrtvo je šel po stopnicah in ko je zaprl vrata, je takoj letel v svojo sobo. Saša je na cesti prižigal cigareto. Nato je utonil pod temnimi sencami platane. še preden je legel, je Bregar sežgal vsa Frankova pisma. 71 Razgovor s Sašo je Bregarja docela zmedel in čeprav je vedel, da je od Frankovih pisem ostal samo pepel, se mu je misel na noč z Vali zapičila v možgane in puščice ni mogel izdreti; Nekaj je kar naprej kljuvalo in ko je znova in znova tehtal, kako bi iz Vali izvabil, kaj je govoril, se mu je vse zazdelo tako prozorno, da se je bal ziniti. Znal bi se rav- no z vprašanjem izdati. Silva in Viktor sta torej pobegnila. Spomnil se je razgovora, ki sta ga imela na vrtu. Kdo bi si mislil, da je že tedaj računal na to. Zdaj sta že preko in nihče več ju ne doseže. Imela sta pogum. Znala sta se odločiti in nikoli nista visela v odlašanju kakor on. Vez med njima je bila tako globoka, da sta dopolnjevala drug drugega. Bila sta tako tesno sklenjena, da se ničesar tujega ni moglo vriniti med njiju. Tiho sta utripala zase, kakor' da živita na robu sveta in ne v njegovi sredini, kakor da se ju to podlo življenje ne dotika. čeprav med njim in njima dejansko ni bilo že dolgo nobene zveze, je zdaj vendar čutil, da se je šele zdaj dokončna nekaj podrlo. Bila sta kakor kamna v rdečem ilovnatem bregu. Zdaj, ko sta zginila, se poznajo udrtine, kjer sta bila. Na svoj način sta mu nekaj pomenila celo v času, ko je bil brez zveze z njima. Prav to je. Ko je ponoči ležal v svoji sobi in prisluškoval miru zunaj, se je vendar vrnil k Valenki. Nemir v njem ni popustil. če je v resnici zinil kaj napačnega, bi bilo vsaj dobro, da bi vedel. Kolikokrat se člo- vek zaplete ob stvareh, ki bi jih lahko pametna obšel, če bi vedel zanje. V soboto pod večer je odšel je kmalu poslovil. (Dalje prihodnjič) Malting your city a better place to live, work and raise a family- the result of a GROWING Savings and Loan business 4; ' • 1 l " 1 • % T. CLAIR AVI NGS 813 Eait 185th St. 25000 Euclid Av». <5233 St. Clair Ava. Cleveland, Ohio ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA €117 St. Clait* Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov; .................. Moj novi naslov: ................... MOJE IME; ........................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO LOMBARD — By Owner. Sell or rent 2 bedrm. home. Lge. liv.-rm., din, area and kit. Oil ht. Lge. corner lot. 2 car gar. Walking distance to schls. and shopg. Priced for quick sale in Mid-Teens. EL| 5-0817. (18) VILLA PARK — By Owner. Well kept 5 rm. bungalow. Nr. schools, shopg. Gas ht. Comb, strms. Cement driveway with patio. Many extras. Priced for quick sale in mid-teens. Call TE. 2-4494. (18) BY OWNER 6 room brick, 4 bdrms., 2 baths. Storm-screens. Gas ht. 2 car gar. Side dr. Queen of Universe par. Priced for quick sale in low $20’s. 4121 W. 69th PI. RE. 5-0132. (18) ALGONQUIN — By Owner. LAKE of the HILLS Brand new 5 lge. rm. brick ranch. Full bsmt. Tile bath. Att. garage. Brzwy. Comb. din.-kit., living rm. Blt.-in oven & range. S & S. Fully Indscpd. CL 3-2099. (18) Mullally Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBULANCNA POSLUGA POGREBI OT) $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 Sedeminšestdeset let nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in čianicanii vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrtL KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, prot) bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrihe moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od K500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrl! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Z* pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih droš^ev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... . 11002 Lakeshorc Bird. Pokličite podnevi ali ponoči HEndersrm 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene 1 1 I i i § i** n m 1 I =2 P 1 p P k i i Sok % I I I g 1 i 1 i i I 1 šS i s§ s si m I 52 NE ZA RACE! — Napis svari pred nev urnostjo 'na tankem ledu na jezeru v Bois de Boulonge pri Parizu, seveda ne — race. Te se ,za napis tudi ne menijo, 'kot kaže slika. Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA ^ 6117 St. Clair Ave. j Cleveland 3, Ohio •S k k