Št. 39 (14.455) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio T - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
TOREK, 9. FEBRUARJA 1993
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
HRVAŠKA / PO VOLITVAH V 2UPANIJSKI DOM
Polom HDZ v Istri
Ne preveč prepričljiva zmaga: za vladujočo stranko je glasovalo manj kot 50 odstotkov volilcev - Hud poraz v Istri in Medlmurju
NEW YORK / POGAJANJA
ZDA za razširitev človekoljubne akcije v BiH
Ostrejše sankcije proti ZRJ?
G. Moravcek, J. Lovrič
PAZIN - Vladajoča GDZ je zmagala na županij skih in krajevnih volitvah v večjem delu Hrvaške, vendar ne s tolikšno premočjo, kot je to pričakoval Franjo Tudman. Kljub 1, 6 milijona nemških mark, ki so jih vložili v predvolilno kampanijo, najvecji delež za prepričevanje istrskih volilcev, je Tudmanova HDZ doživela pravi polom v tekmi z Istarskim demokratskim saborom (IDS) Ivana Jakovčiča. Tudmanova stranka je bila poražena tudi v Medimurju, kjer jo je premagala koalicija liberalcev Dražena Budiše in narodnjakinje Savke Dabeevič-KuCar. Na drugih območjih je HDZ zmagala, a za vladajočo stranko je v povprečju glasovalo manj kot 50 odstotkov volilcev. Kljub temu pa bo imela HDZ v županijskem domu sabora večino.
Za marsikoga, po vsej verjetnosti tudi za vodjo hrvaške države, so volilni izidi presenetljivi. Pričakovali so namreč, da bo po osvoboditvi Maslenica, letahšca Zemunik in jezu Peruca - zmaga HDZ zelo prepričljiva. Odstotek med 65 oziroma 70 odstotkov glasov, ki jih je napovedoval IbC Pašalič, predsednik izvršnega odbora HDZ - ni bil dosežen. Hrvaški volilci so v večini županij razdelili svoje glasove med tri stranke: med HDZ, liberale in Hrvaško seljacko stranko Draga Sti-pca - medtem ko so vse druge stranke, z izjemo IDS v Istri in Riječkog de-mokratskog saveza (RIDS) na Reki - prepričljivo
ti.' Tt,,,;b...!
Rovinjska panorama (Foto: arhiv)
izgubile. Prva posledica takšnjih volilnih rezultatov bo, po vsej verjetnosti, odhod nekaterih strank s političnega prizorišča. Tako na primer napovedujejo, da bodo narodnjaki zamenjali Savko Dabcevič-Kucar ter svojo stranko združili z Budiševimi liberalk Namesto 58 političnih strank jih bo na polit-Cnem prizorišču veliko manj. Se posebej težak poraz je doživela levica, ki praktično ne pomeni več resne politične sile. Hrvaški volilci so se pretežno obrnili proti centru, v županijah na severnem Jadranu, Splitu in Medimu-
rju pa proti regionalistom.
Po nedeljskih volitvah bo politična slika Hrvaške precej spremenjena, saj so poleg županijskega doma sabora volili tudi posdlance za županijske in občinske parlamente. NajveCje spremembe se bodo nedvomno zgodile na področju Istre, kjer si je IDS priboril še tri poslance za Sabor, kjer sicer ne bodo imeli velikega vpliva, zato pa bodo v celoti nadzorovali Istarsko krajevno upravo. V Istrski županiji, ki ima sedež v Pazinu, bo imela IDS, ob županu Lucijanu Delbi-ancu, okrog 70 odstotkov
svojih poslancev. Podobno je v vseh istrskih občinah, kjer si je IDS'pridobil prepričljivo večino. Mestni svet bo, denimo v Pulju, sestavljen iz 23 elanov IDS, samo dva elana pa bosta iz drugih strank; v Pazinu pa bo med 26 elani mestnega sveta 19 elanov IDS in samo šest elanov HDZ.
»Prepričani smo, da bo predsednik države dal svoje soglasje za Lucijana Delbianca za mesto istrskega Zupana. Ce se bo odločil drugače, bo to pomenilo poraz demokracije na Hrvaškem - je izjavil Ivan Jakovčič, vodja IDS.
Na vprašanje, kako komentira volilne rezultate v Istri, je Tudman izjavil, da je to odsev večje demokracije, dodal pa je, da upa, da bodo v IDS prevladali tisti elementi, ki se izrekajo, da je Istra del hrvaške, Istrani pa sestavni del hrvaškega naroda. Kar zadeva avtonomijo, jo bo Istra imela toliko kot vsaka druga županija je se poudaril. Italijanska manjšina bo imela vse pravice, kot jih imajo druge narodnosti po zakonu o nacionalnih manjšinah in etničnih skupnostih, vendar pa bo Hrvaška zahtevala od Italije enake pravice, kot jih imajo Hrvati v tej državi.
Zoran Kurtovič in agencije
NEW YORK - ZDA preučujejo možnost, da bi razširile Človekoljubno akcijo v Bosni in Hercegovini, se je izvedelo na sedežu Združenih narodov. V VVashingtonu tudi podrobno preučujejo sporni zemljevid, ki sta ga začrtala sopredsednika mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Cyrus Vanče in lord David Owen, razmišljajo pa tudi o ostrejših sankcijah proti Srbiji. Kot je sporočil Reuter, naj bi ZDA že pripravile svojo enaCico zemljevida prihodnje ozemeljske ureditve BiH. ZRJ pa je na sedež ZN poslala izjavo, v kateri je podprla sedanji zemljevid.
Sicer pa se je drugi pogajalski konec tedna - tik pred današnjim začetkom razprav v Varnostnem svetu ZN - končal podobno kot vsi dosedanji pogovori predstavnikov bosanskih strani, vpletenih v vojno - s skoraj popolnim neuspehom, čeprav je tiskovni predstavnik ZN Fred Ec-hardt omenil »določene premike, ki sicer niso videti pomembni, niso pa tudi povsem zanemarljivi«. Tiskovni predstavnik pri tem ni podrobneje pojasnil, na kaj naj bi se bili nanašali ti premiki, saj so vse tri strani vztrajno.zagovarjale svoje zahteve. Poudaril je le to, da se vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič ni strinjal s spremembo Vanceovega in Ovvnovega načrta. Zdaj pričakujejo, da bo generalni sekretar ZN poročal Varnostnemu svetu o mirovnem naCrtu lorda Owna in Cyrusa Van-cea.
Neposredno pred začetkom razprave v Varnostnem svetu je bilo mogoče po hodnikih palače na East Riverju izvedeti za celo vrsto podrobnosti o prizadevanjih Owna in Vancea, ki sta prejšnji teden skušala pripraviti vse tri strani, da bi sedle za pogajalsko mizo. Kot se je izvedelo iz diplomatskih virov, v teh pogovorih ni sodeloval minister za zunanje zadeve BiH Hans SilajdžiC, ki je že prej poslal spisek zahtev, ki naj bi jih nujno izpolnili. Te zahteve se nanašajo na »prekinitev politike etničnega čiščenja; na težko oborožitev, ki mora v celoti preiti pod nadzor ZN; na prepoved preletov vseh vojaških letal prek Bosne in Hercegovine; na zagotovitev varnega in nemotenega prehoda konvojev s človekoljubno pomočjo«. Po virih, ki jih je imel na voljo dopisnik, sta Vanče in Owen, potem ko sta se seznanila z omenjenimi zahtevami, skušala doseči, da bi se Mate Boban in Radovan Karadžič na kakršen koli naCin sporazumela o predlaganem zemljevidu. Hkrati sta si prizadevala, da bi omenjena dvojica privolila v ozemeljske spremembe, pri tem pa nista imela uspeha. Izvedeli smo tudi, da sta Vanče in Owen nagovarjala ruskega predsednika Borisa Jelcina in srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, naj uporabita svoj vpliv in skušata prepričati Karadži-Ca, da popusti in sprejme nove zemljevide BiH, po katerih bi se morali Srbi umakniti s približno 40 odstotkov ozemlja, ki ga zdaj nadzorujejo.
GORICA / DAN KULTURE
BRUSELJ / SKUPNI TRG
KONGRES PR / PRISOTEN TUDI MARTELLI
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Rosetta Cutolo v zaporu
V Oftavianu pri Neaplju so včeraj aretirali Rosetto Cotolo, sestro znanega voditelja kamore Raffae-la. Preiskovalci trdijo, da so s to aretacijo so zadali kamori izredno hud udarec.
....stran 10...
Preiskovalci si ustvarjajo okvirno sliko
Prva zaslišanja Silvana Larinija, ključne osebnosti v aferi o podkupninah, so bila precej dolga, kar kaže - so dejali njegovi odvetniki -na pripravljensot "arhitekta", da sodeluje z milanskimi preiskovalci. Zaenkrat so si le-ti skušali ustvarili splošno sliko o pojavu, zaradi Cesar je lahko marsikdo zaskrbljen.
.......................stran 4...
Megla in hitrost terjali 5 življenj
Megla in pretirana hitrost sta terjali pet življenj in kakih 100 ranjenih v nizu verižnih trčenj, ki so za veC ur prekinila promet na obeh voznih pasovih na avtocestnem odseku med Parmo in Piacenzo pri obvozu za Fiorenzuolo.
.......................stran 5...
Odbornik Benvenuti zavrnil vse obtožbe
Deželni odbornik KD Ivano Benvenuti, ki so ga aretirali pod obtožbo korupcije, je vCeraj med zasliševanjem v zaporu v Tolmeču zavrnil vse obtožbe. Njegova aretacija je sprožila pravi preplah v vrstah furlanske KD.
...................stran 5.
Stanovanjska kriza na Goriškem
Stanovanjska stiska je tudi na Goriškem vse bolj občuten problem. Kljub temu, da je praznih približno 8 odstotkov vseh stanovanj, je okrog devetsto družin zaprosilo za dodelitev le stotih stanovanj zavoda IACP. Na te probleme, ki so najbolj občuteni v Gorici in Tržiču, so javno opozorili sindikati stanovalcev Sunia in Sicet.
Prešeren zgled samozavesti
GORICA - Berimo Prešerna in živimo z njim! Z njim in z ustvarjalci našega primorskega “Sredozemlja", ki plemenitijo slovensko kulturo. Tako bi lahko, Ce povežemo zaključno misel slavnostne govornice prof. Marije CešCut in temo letošnjega praznovanja kulturnega praznika, strniti sporočilo sinočnje osrednje proslave dneva slovenske kulture v Gorici.
Na veCeru Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete, v režiji Sergija VerCa, smo lahko prisluhniti recitalu iz del primorskih ustvarjalcev, ki so ga podati igralci Primorskega dramskega gledališča Mira Lampe Vujičič, Aleksander Krošelj in Ivo BarišiC, moški pevski zbor Skala iz Gabrij pa je pod vodstvom Rozine Konjedic izvajal izbor pesmi skladateljev iz tega prostora..
Prof. CešCut je v svojem govora ponudila nekaj prepričljivih odgo-
vorov na vprašanje, kako naj nam spregovori Prešeren, da bomo našli navdiha in mod za vztrajanje v Času, ko prevladujeta občutek krhkosti in ogroženosti. Izpostavila je pesnikovo samozavest, zaupanje v prihodnost, široko znanje in voljo do dela, pa tudi dobrohotnost in razumevanje sočloveka.
Predvsem pa je poudarila njegovo idejo slovenstva: »Bil je pripadnik malega, zatrtega naroda... VeCjo slavo bi si pridobil kot nemški pesnik, toda odločil se je za težjo, a edino naravno pot: za pot slovenskega pesnika«. V poudarjanju te izbire ne gre za nikakršno sentimentalno idiličnost, je dejala še GešCutova, gre preprosto za zvestobo samim sebi, za ljubezen do svojega naroda, ki ne izključuje drugih. Danes, ko slišimo toliko besed o multikulturalnosti, nam je Prešeren, naš najvecji kozmopolit in najuniver-zalnejši duh, to že davno razložil.
Svoboden pretok ljudi, kapitala in blaga se še vedno spotika
Po mesecu dni odprtih meja Evrope
BRUSELJ - V ponedeljek so se sestali ministri EGS, da bi proučili delovanje enotnega tržišča, potem ko so bile - vsaj v večini dežel - po 1. januarju ukinjene mejne kontrole. Kakor hitro so ministri po kratkem letu iz Bruslja v Strassbourg pristali na letališču, pa je skupina evropskih parlamentarcev morala pokazati svoje potne dokumente, preden so se lahko udeležili svojega rednega mesečnega zasedanja.
Svobodno gibanje ljudi, v skladu s katerim naj bi potnike preverjali samo pri njihovem prvem vstopu v ES, ne pa tudi takrat, kadar potujejo iz ene države ES v drugo državo, ki je njena Članica - očitno še ni v veljavi.
Uradni predstavniki ES pa so zatrdili, da je prost pretok blaga, storitev in kapitala zdaj že skoraj uresničen. »Zaenkrat gre le za manjše probleme«, je povedal eden od diplomatov, ki je pripomnil, da novi režim velja komaj kaj veC kot mesec dni in da se
utegne pojaviti veC informacij o problemih šele kasneje.
Danska, ki v prvi polovici tega leta predseduje ES, bo ministrom predlagala, naj zagotovijo veC informacij poslovnežem in državljanom o tem, kakšne možnosti jim ponuja enotno tržišče. Ministri morajo prav tako okrepiti varnostni nadzor nad uvozom iz dežel zunaj ES, še posebej kar zadeva zdravila, živila in igraCe.
Pravila o preverjanju uvoženih izdelkov so v skladu z varnostnimi zakoni ES, ki zahtevajo strožji nadzor za uvoz iz držav nečlanic, medtem ko ima vsaka Članica prost dostop do tržišč drugih enajstih Članic. Ministri morajo spoštovati tudi določila, ki na trg ES prepoveduje uvoz tistih živil, ki glede na evropske normative vsebujejo preveč strupenih snovi. Prav tako pričakujejo, da se bodo ministri strinjati s strogimi varnostnimi določili o uvozu medicinske opreme. (Reuter)
Sklep o razpustitvi stranke odložili na 28. februar
Do takrat morajo zbrati 18 milijard lir ali 30.000 članov
RIM - Kongres radikalne stranke je sklenil odložiti na 28. februar zadnji datum, do katerega bo mogoče rešiti stranko pred razpustom, Ce seveda do takrat zberejo 30 tisoč vpisanih. Do takrat bo ostalo za krmilom stranke staro vodstvo, ki bo moralo preveriti, Ce je bilo število doseženo in nato prepustiti posle novoizvoljenim strukturam. Za novega tajnika so predlagali Em-mo Bonino. Ce bi pred 28. februarjem zbrali potrebnih 18 milijard lir, se o razpustu stranke seveda ne bi govorilo.
Včeraj se je v radikalno stranko vpisalo nekaj zelo znanih imen: podpisala je Giuliana Nenni, hci Pietra Nennija, republikanski senator Benet-ton, fotograf Oliviero To-scani, direktor milanskega dnevnika il Giorno Paolo Liguori, atletinja Paola Pigni in nekdanji socialistični minister Francesco Forte. V dvorani je bil prisoten tudi republikanski evroposla-
nec Jas Gawronsky, ki je že vpisan v radikalno stranko. Poleg njih je pristopilo k radikalcem na stotine navadnih ljudi, ki so s svojo vpisnino prispevali k premostitvi kriznega trenutka stranke. Kreatorka nakita Elsa Peretti je ob vpisu podpisala Cek za 50 milijonov lir.
Marco Pannella je doslej bil bolj malo prisoten na kongresu, vendar je včeraj pojasnil nekatere točke svojega posega, še zlasti v zvezi s spla-
vom. Splav ne more biti način za zavrtje demografske eksplozije v svetu, za kar obstaja drugo orožje, ki mora temeljiti na spoštovanju do življenja, do ljubezni in do svobode.
VCeraj se je radikalnega kongresa udeležil tudi minister za pravosodje Martelli, ki se je zavzel za to, da radikalne stranke ne bi razpustili. Kar zadeva svojo stranko, PSI, pa je menil, da se mora temeljito obnoviti.
stran 8.
Trčenje v zraku
Včeraj dopoldne je blizu letališča v Teheranu je bombnik trčil v potniško letalo iranske letalske družbe. V nesreči je izgubilo življenje vseh 134 potnikov in članov posadke.
....................stran 16.
Dvojna norveška zmaga v kombinaciji
Norvežan Lasse Kjus je presenetljivo osvojil zlato medaljo v kombinaciji na svetovnem smučarskem prvenstvu v Morioki, srebro pa je osvojil njegov rojak Aamodt. Največji favorit za zlato Marc Girardelli se je moral zadovoljiti z bronom.
.....................stran 19.
Uspehi naših karateistov
Na državnem prvenstvu in na državni fazi Pokala Italije bodo sodelovali kar štirje predstavniki zgoniškega Shinkai karate kluba, ki so se na deželnih fazah v Čedadu odlično odrezali. Med črnimi pasovi je Romana Maia-no zmagala v tekmovanju kat, med rjavimi in plavimi pasovi pa sta zmagala tudi Vojko Zot-ti (kadeti - brobe) in Alessandro Bullo (člani -borbe), Vojko Ukmar pa je bil drugi v katah.
.....................stran 20..
DOGODKI - MNENJA
Torek,9. februar 1993

NOVICE
Iščejo novo ime za Češko republiko
PRAGA - V Češki republiki mrzlično išCejo novo ime za svojo državo. O tem se govori po kavarnah in v pivnicah, z zadevo pa se ukvarja tudi Češki parlament. Po razdelitvi na Češko in na Slovaško republiko je ostalo vprašanje imena odprto. Ena od možnosti je, da bi se samostoja Češka imenovala Cehija, kar pa marsikomu ni pogodu.
Dače pod ceno za ruske generale
VVASHINGTON - Zadnja številka ameriškega tednika Newsweek govori o zadnji pobudi predsednika Jelcina, da bi premostil nasprotovanje ruskih generalov in si ohranil njihovo naklonjenost. Jelcin je namreč moral prodati 44 daC, ki so se jih posluževali visoki funkcionarji razpuščene Komunsiticne partije, ponudil pa jih je po zelo nizki ceni ruskim generalom. Da bi se izognil kritikam, imajo pogodbe baje datum 1991, tako da so generali plačali petnajstino sedanje vrednosti, se pravi 2800 dolarjev.
Na desetine mrtvih v požaru na avtobusu
LAGOS - Vsaj 50 oseb je umrlo v požaru, ki je iz za sedaj še neznanih vzrokov izbruhnil na mestnem avtobusu v središču nigerijskega glavnega mesta. Po pričevanju očividcev je avtobus v trenutku, ko je na njem izbruhnil ogenj, prevažal kakih 80 potnikov.
Nemška židovska družina noče plačati davkov državi
BONN - Neka nemška židovska družina iz hessenškega Babenhausna ne bo plačala državi niti pfeniga davka, dokler ne bodo v Nemčiji odpravili antisemitskega in neonacističnega nasilja. Družinski odvetnik je v prošnji davkariji navedel, da noče ta družina s svojimi davki prispevati za financiranje desničarskih strank, ki odkrito podpirajo rasizem in ksenofobijo, država pa jim z zakonom o financiranju strank nudi denarno pomoč.
V Jadranu zasegli ladjo ki je kršila embargo
RIM - Italijanske oblasti so sporočile, da je tovorna ladja Dimitrakis, ki je v Jadranskem morju plula pod zastavo Malte, kršila embargo proti samozvani ZRJ. Ladja je morala kasneje ob spremstvu italijanske vojaške mornarice odpluti v italijansko pristanišče Brindisi. To je že Četrta ladja, ki naj bi kršila embargo VS ZN od novembra lani. Ladja Dimitrakis je prevažala nafto. (Ansa)
Kmalu nadaljevanje pogajanj o Bližnjem vzhodu
VVASHINGTON - Novi izraelski veleposlanik v Združenih narodih je v ponedeljek izjavil, da bi se lahko bližnjevzhodna mirovna pogajanja nadaljevala prej, kot so pričakovali. Veleposlanik Itamar Rabinovich ni hotel natančno povedati, kdaj bi se arabske delegacije lahko vrnile za pogajalsko mizo, vendar pa je izjavil, da se tudi one zavzemajo za nadaljevanje pogajanj. (Reuter)
Rop v Bruslju
BRUSELJ - Tatovi, oboroženi z razstrelivom in hladnim orožjem, so konec tedna na jugu Belgije oropali kombi, v katerem so prevažali tedenski izkupiček neke veleblagovnice. Na poti v Bruselj so kombi zaustavili štirje moški, ki so šoferjema zagrozili, da bodo razstrelili vozilo. Policija je sporočila, da so roparji, ki jih še vedno iščejo, odnesli 1, 2 milijona dolarjev. (Reuter)
Tudi Angleži imajo pravico do šampanjca
LONDON - Tudi Angleži imajo pravico do svojega šampanjca, tako je razsodilo londonsko sodišče, ki je obravnavalo pritožbo Francozov, ker je angleško podjetje Thorncroft vineyard svoj proizvod imenovalo »Šampanjec iz mastike«. Gre za pijačo, ki nima nic skupnega s šampanjcem, razen tega, da je peneča, Angleži pa je prodajo 100 tisoč steklenic letno. Londonski sodniki so bili kategorični: gre za tako druggačen proizvod, da ni nobene možnosti, da bi bil konkurenčen pravemu šampanjcu, so razsodili. Francozi so seveda besni, lastnik tovarne Guy Woodall pa veselo praznuje. Seveda z angleškim šampanjcem. (Ansa, AP)
I
I
HI
■


11
1
RUSIJA / PROTEKCIONIZEM NA POHODU
Vlada napovedala boj japonskim avtom
Boje je vožnjo z volonom no desni nevorno
MOSKVA - Ruski avtomobilisti, še zlasti tisti na Daljnem vzhodu, so izkopali bojno sekiro in napovedali vojno predsedniku vlade Cernomirdinu, ki ima namen prepovedati vožnjo avtomobilov z volanom na desni strani.
Viktor Cernomirdin hoče namreč od 1. julija letos prepovedati registracijo avtov z volanom na desni, od leta 1995 pa naj bi vožnjo teh avtov sploh prepovedali. Protestirajo še zlasti ruski vozniki na skrajnem vzhodu, kjer je na cestah opaziti mnogo vec japonskih kot ruskih vozil. Japonski avti so sicer skoraj vsi starejše proizvodnje, kupujejo jih pa predvsem ribiška podjetja in ladjedelnice, ki jih potem prodajajo svojim uslužbencem po močno znižanih cenah.
Predsednik ruske vlade opravičuje svoj dokaj nerazumljiv ukrep, ki sicer malce smrdi po protekcionizmu in naklonjenosti do domačih proizvajalcev, z ugotovitvijo, da predstavljajo avti z volanom na desni strani nevarnost v prometu, tudi zato, ker gre za starejše modele, ki baje ne zagotavljajo vame vožnje.
Cernomirdinove trditve pa izpodbija prometna policija, ki pravi, da je mnogo veC avtov ruske proizvodnje, ki so vpleteni v nesreče kot japon-
skih.
»Ni prav,« tako upokojenec Nikolaj Mihijev, »vse življenje sem sanjal, da bi imel avto. Sedaj mi je sin podaril toyoto corollo, ki je mnogo bolj udobna, varčna in vama od naših avtov. Ne razumem, komu koristi taka prepoved...«
Nasprotniki predsednika vlade predlagajo, naj
bi za šoferje, ki vozijo avte z volanom na desni, uvedli posebne teCaje, da bi se prilagodili prometu in ugotavljajo, da nikjer niti v ZDA niti v Evropi, ni prepovedano voziti avtov z volanom na desni.
Cernomirdin pa se bo moral v petek soočiti tudi z drugim protestom avto-mobilsitov, ki bodo v Moskvi blokirali mestno
središče iz protesta proti uvedbi posebne izkaznice, v katero bodo agenti prometne policije beležile vse prometne prekrške lastnika. Podoben sistem je bil v veljavi v nekdanji Sovjetski zvezi, tam nekje do srede 80. let in policija trdi, da se je število nesreč po odpravi te izkaznice moCno povečalo.
HRVAŠKA
Boji za Zadar še
trajajo
ZADAR - Spori med hrvaško vojsko in srbskimi skrajneži v okolici Zadra se še kar nadaljujejo. Srbi so z Debelega brda s topništvom napadli vas Paljuvu, ki je oddaljena 7 km južno od Novigrada. Srbske sile, med katerimi je veliko število Arkanovih »tigrov« in prostovoljcev iz ZRJ, skušajo zlomiti hvaško obrambo in zavzeti obalo novigraj-skega morja. Ce jim bo to uspelo, bo ogroženo gradbišče bodočega Masle-niškega mostu. Boji potekajo tudi bolj severno, za vas Jasenice, ki so jo danes Srbi obstreljevali s topništvom velikega dosega. O ostrini spopada priča tudi dejstvo, da so v Zadru in Biogradu na moru razglasili vojno nevarnost, prav tako pa v nasprotju s pričakovanji in napovedmi za promet še ni odprta cesta od Maslenice do Zadra. Boji se vse pogosteje prenašajo tudi na področje Like. V bližini mesta OtoCca pri vasi Dabra, na prvi frontni Črti, so Srbi z raketami iz helikopterjev Gazela obstreljevali hrvaške položaje. Manjši spopadi so bili tudi pri Karlovcu in v okolici Vinkovcev. Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman je ocenil, da je prišlo danes v Knin, skupaj z generaloma Radkom Mladičem in Vukom Obradovičem, med 1500 in 2000 srbskih prostovoljcev, Četnikov in Arkanovih »tigrov«.
Goran MoravCek
KOMENTAR
s
Istrani
hočejo
avtonomijo
Tone Hočevar
Istrski demokratski sabor je na županij-skih volitvah na svojem polotoku dobil skoraj dve tretjini glasov. Hadezejevski prvak Tudman je pogoltnil grenko pilulo, jo poplaknil z ne Cisto prepričljivo zmago na skoraj vseh drugih območjih hrvaške države (tistih, ki niso pod srbsko zasedbo) in povedal, da je demokracija zmagala.
Svet najbrž na hrvaške županijske volitve gleda malo drugače kot hrvaški predsednik, ki si je tron postavil zase in za vse veCne Čase. Drugačen pogled ni nic nenavadnega v trenutku, ko balkanske meje niso več nedotakljive in večne, evropske, ki sta jih začrtati svetovni vojni, pa so postale spremenljive s padcem berlinskega zidu, z našo osamosvojitvijo, z ločitvijo Češke in Slovaške.
Televizijski gledalci po vsej Evropi so v ponedeljek videli italijansko reportažo, v kateri Tudmanu oporekajo izjavo, da je Reka najbolj hrvaško mesto na Hrvaškem, Evropejcem pa pojasnjujejo, da sta Reka in Istra od nekdaj in za vekomaj italijanski. Italijanski mediji že pojasnjujejo, da je v Istri na volitvah v resnici zmagala italijanska manjšina. Razlag prvaka IDS Jakovčiča, da si Istrani želijo samo več avtonomije, nikakor pa ne ločitve od Hrvaške in združevanja z Italijo, ne slišijo in ne razumejo niti na Hrvaškem, kaj šele v Italiji.
V časih, ko se na izmišljenih evropskih zemljevidih prihodnosti pojavljajo nekakšni Noriki, zmagi Istranov nad vsemogočno zagrebško oblastjo, podobno nekoč moskovski nad vzhodno Evropo ali beograjski nad tedanjo balkansko stvarnostjo, ni več mogoče samo ploskati in se hkrati naslajati nad porazom trdorakih centralistov, pa Čeprav je jasno, da so avtonomije pravšnja rešitev za marsikateri evropski problem.
Med Italijo, ki se ji spet budijo stari apetiti, in Istro, ki se osvobaja spon, je ozemlje, ki je slovensko in Id bi bilo napoti risarjem morebitnih novih zemljevidov. Ce si lahko nekdo, Id riše zemljevid iz germanske perspektive, izmisli Norik, si nekdo drug, ki riše z romanske, italijanske perspektive, izmisli denimo Itirik ati pa kaj podobnega.
POGLED
Svetniški sijaj (2.)
-jy -redoslednost, ki ute-IX|gne biti spremlje--L \ valka dela državnega sveta, me zares skrbi. Kajti Ce Časopisna poročila držijo, grozi delo v skadu z rekom »kjer ni tožnika, ni sodnika«. To skrb lahko utemeljim tudi s primerom zakonov o prevzemu določenih obveznosti podjetij, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, in o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad
Republike Slovenije za razvoj. Zakoni, ki posegajo v obveznosti, imajo za denarno gospodarstvo enako težo, kot jo imajo zakoni, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, za demokratično družbo. Zato morajo biti izpostavljeni zavestnemu in temeljitemu dorbnogle-du in praverjanju, ne pa prepuščeni sluCaju, da bodo obravnavani, Ce bo kdo nanje imel kako pripombo.
Prvi zakon določa razmerja med državo in podjetji, ki so last sklada,
med državo in železnico ter elektrogospodarstvom, ter med državo in skladom. Pustimo ob strani dejstvo, da je za zdaj lastnica sklada država ter da sta železnica in elektrogospodarstvo v bistvu prav tako v državni lasti. Opravka imamo s klasičnimi operacijami znotraj konsolidiranega državnega sektorja, ki pa se zaCu-da širi. Po prvem zakonu republika Slovenija postaja solastnica podjetij v lasti sklada, ki je last države (zakon o skladu so svetniki obravnavali, vnovi-
Neven Borak
enega glasovanja niso zahtevali). Dolgovi podjetij za elektriko in opravljene prevoze se spremenijo v lastniški vložek države, prevzeti dolg do elektor-gospodarstva in železnic bo država pobotala z njihovimi obveznostmi do države, razliko pa bo poravnal Sklad. Skupna učinka operacije sta vsaj dva. Namesto da bi se državna in družbena lastnina zmanjšali, se povečata (in pri tem je kršeno tudi načelo nespremenjenosti relativne kakovosti terjatev - pri bankrotu najprej
izgubi lastnik). Poravnavanje denarnih obveznosti brez denarja, tako da se veča lastninski kapital, vodi v oblikovanje kapitalistov brez denarja. Ce je ta kapitalist država, je naslednji korak lahko tudi zloraba centralne banke.
Zadnjo trditev gradim ob primem dragega zakona, torej tistega, o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za omenjena podjetja. Ta zakon ureja razmerja med državo in podjetji, ki so last sklada (ki je last države), ter
med temi podjetji in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavodom za zdravstveno	zavarovanje.
Obveznosti podjetij reprogramira in celo omogoči, da bi jih poravnavali z vrednostnimi papirji, ki jih izda ali za katere jamči Republika Slovenija in kotirajo na borzi. Puščam ob strani tisto, Cesar zakon ne rešuje. To pa je vprašanje, kako naj v tem Času obe zavarovalnici nadomestita izpad denarnih tokov (odgovor na to vprašanje se ne more končati s
trditvijo, da imata presežke) in na podlagi katerega zakonskega predpisa so bile tem podjetjem v preteklosti odlagane obveznosti. Opozarjam, da se vrednostnih papirjev oziroma republiških obveznic ne da uporabljati kot plačilno sredstvo. To ni v skladu z obstoječo denarno ureditvijo in navaja na sklep, da se pomanjkanju tolarjev v prihodnje lahko izogibamo z emisijo državnih obveznic, ki bodo sicer lahko kotirale na borzi, videle pa je nikoli ne bodo.

GLOSA
Dražljivi pogovori od Ronk do Moskve
Jože Pirjevec
V Budimpešti je bila pred dnevi takšna megla, da bi jo bilo mogoče rezati z nožem. Ker sem letel v Moskvo prek madžarskega glavnega mesta, se je zaradi tega potovanje zavleklo za skoraj dva dni. Čakanje na letališčih je seveda nadvse nadležno, ima pa tudi svoje zanimive plati: potniki, ki se počutijo kot brodolomci, se hoCeš noCeš zbližajo in zapletejo v sproščen klepet.
Tako si bom potovanje v Moskvo zapomnil kot niz dražljivih pogovorov. Vsak od njih je nekaj dodal mojemu vedenju o razmerah v prostoru od Trsta do
Bakuja. Na letališču v Ronkah mi je delal družbo znani poslovnež, živ in iskriv kot žerjavica, in morda tudi prav tako nevaren. Razlagal mi je svoje poglede na položaj v Istri, na Balkanu in v našem zamejstvu ter zaključil s stavkom, ki je vreden cekina. Ko je govoril o nekem poitalijančenem Slovencu, je menil: »Zamenjal je ime, ni pa mogel zamenjati oči.«
Pri kosilu sem sedel z debelušnim trgovcem srednjih let, robatega, a ne neprijetnega obnašanja, ki mi je pripovedoval o svojih poslovnih zvezah na Hrvaškem. Da bi mi razlo-
žil, kakšno je danes tam vzdušje, mi je povedal, kako so pred njegovimi očmi zamenjali direktorja pomembne založniške hiše. Dva človeka sta prišla k njemu v urad in - ne da bi se zmenila za prisotnost tujca - povabila direktorja, naj se vpiše v HDZ. Ker je ta odklonil, češ da noče biti v nobeni stranki, sta mu dejala: »2e dolgo niste biti na dopustu. Sedaj je čas, da si ga vzamete in nekoliko razmislite. V predsobi že Čaka vaš namestnik.«
Z nama je pri mizi sedel
tudi mlad fant iz Sumadije, ki je emigriral v Italijo, da se izogne srbski moriji. Zaposlil se je pri podjetju, ki gradi v Azerbajdžanu. Pravil je, kakšna mizerija je v tisti mrzli, vetrovni in pusti deželi, misli pa so mu uhajale tudi v rodno Srbijo in k njenim nesrečam. »Tam so tudi mladi kot starci,« je dejal, da ponazori nedelavnost in pasivno vdanost v »-kizmet« svojih rojakov.
V Budimpešti sem imel sreCo, da je k meni prisedel starejši gospod, ki je bil, kot
se je izkazalo, kolega. Po poklicu je sociolog, angažiran pa je tudi v političnem življenju, saj je eden od vodij ruske socialdemokratske stranke. Seveda sva najprej govorila o politiki. Na mojo pripombo, da v Rusiji proti pričakovanju ni prišlo do takšnega izbruha nacionalizma, kakršnega smo se bali, je postavil zanimivo tezo: »Zaradi desetletij komunistične tiranije so ljudje preprosto preveč utrujeni, da bi bili zmožni ekstremizma.« Nato sva prešla na pogovor
o najinem delu, pri Čemer mi je pravil o primerjalni študiji, ki jo piše na temo nemškega in ruskega totalitarizma: »Nemčija ima poteze moškega značaja,« je dejal, »Rusija pa ženskega.« Ko sem pozneje v letalu razvil to temo z moskovskim psihiatrom, ki je sedel blizu mene, se je tudi strinjal, Ceš, vse je odvisno od razmer, v katerih se je znašla ruska družba: v pogojih kolektivne lastnine, ki je bila značilna že za carsko Rusijo, kaj šele za socialistično, moški ni bil nikoli »gospodar«, nikoli se ni mogel povsem realizirati kot osebek, ki svobodno
gradi svojo usodo. Zato se je pogosto zapil, zakrknil v topo in brezizhodno životarjenje. Zenska pa se je morala angažirati za dva in v okviru družine do polnosti razvila svojo osebnost. V potrdilo svojim besedam je dejal zares lepi stevardesi: »Dokler bomo imeli tako lepe ženske, Rusija ne bo propadla.« Izgleda, da se patriotskih vrednot svoje lepote ruske ženske še kako zavedajo: ni naključje, da so v Moskvi trgovine z ličili in lepotili najbolj razkošne in po vsem videzu tudi najbolj donosen biznis v sicer sivem in zanemarjenem mestu.
KULTURA
Torek, 9. februarja 1993
»V Nemčiji, od koder prihajamo, pa tudi po vsej Evropi se razraščata rasizem in nacizem. Ljudi pretepajo in celo ubijajo zgolj zaradi barve kože ali narodnosti! Najmanj, kar lahko naredite je, da se bojujete Proti nacističnim barabam!« je občinstvu v uiali dvorani Hale Tivoli zavpil Mille Petrozza, kitarist in pevec skupi-ue Kreator, ene izmed uajbolj brezkompromisnih zasedb generacije, ki je v osemdesetih ustvarila metalni po-džanr trash metal.
S ploščami Endless Pain, Pleasure to Kili, Terrible Certainty in Extreme Aggression so rnetalu vtisnili neizbi-sen pečat hektične agresivnosti in nebrzdane energije, ime Kreator pa je zasedlo Častno mesto v besednjaku privržencev novega heavy metala. Leta 1990 so izdali peto študijsko ploščo Coma of Souls, ki je pomenila preobrat v glasbenem pa tudi idejnem ustvarjanju. Kljub temu je njihova zvezda zaradi naraščajoče priljubljenosti novega podžanra, de-ath metala, začela zahajati. Z novim albumom, Renewal, ki so ga kakor vse druge plošče izdali pri založbi Noise Records, pa so v letu 1992 znova dokazali, da pre-
sicer drugačen od ostalih, a vendar. Bil je čas za spremembo. Zakaj ne? Najbolj zagrizeni fa-ni si sicer želijo, da posnameš deset enakih albumov brez odstopanj, toda kje je potem ustvarjalnost? Imeli smo srečo, a so bili naši fani pripravljeni na spremembo in so jo sprejeli z veseljem. Nismo se skomercializirali ali postali povsem Čudaški, le naše ideje smo naredili na drugačen način. Postali smo še bolj agresivni, bolj brutalni, toda tudi bolj v duhu Časa. Tisoč devetsto dvaindevetdesetega.
Se vam zdi, da je pot, ki ste jo ubrali, pravilna? Ste zadovoljni z zadnjim albumom?
Vsekakor. Edino, kar šteje v glasbi, je samosvojost. Bili smo med prvimi, ko se je vse skupaj začelo. In zmeraj smo delali tisto, kar nam je bilo všeč. Tako je tudi zdaj. Ustvarjamo svojo glasbo. Glasbo, ki nam je všeC. Nešteto skupin neprenehoma spreminja slog. To delajo zato, ker niso prepričani vase. Mi teh težav nikdar nismo imeli. Igramo tisto, za kar mislimo, da je prav. Vemo, kaj hočemo, kakšen zvok želimo ustvariti, kakšna sporočila želimo prenesti občinstvu. To nam povsem zadostuje.
morejo dovolj ustvarjalne energije za zrel in inovativen album. Ljubljanski koncert je bil del njihove promocijske turneje, na kateri želijo poleg predstavitve novega albuma občinstvu tudi pokazati, da se glasbena agresivnost in življenjski pozitivizem medsebojno ne izključujeta. In medtem ko je lastnik dvorane sredin koncert izkoristil za nenačelno navijanje najemnine in preprodajo brezplačnih vstopnic, je imelo dobrih tisoč tristo obiskovalcev priložnost videti tehnično in scensko dovršen dogodek, za nekatere sicer malce predolg, a vendar vznemirljiv. Pogovor je nastal po koncertu v garderobi, na vprašanja pa je večinoma odgovarjal frontman Mille Petrozza.
ZaCeli ste kot šestnajstletniki.
O d
takrat je preteklo deset let. So se vaši pogledi na svet moCno spremenili?
Vsakdo se med odraščanjem spreminja. Ko smo zaceli, smo bili najstniki. Spremenili smo se, ne samo v naših pogledih tja glasbo, temveč tudi kot osebnosti. To so velikanske spremembe, ki so povezane z običajnim odraščanjem,’ skupnim vsem ljudem.
Je sprememba stališča vplivala tudi na napoved pred pesmijo Pleasure to Kili, v kateri si dejal, da gre za sproščanje agresije brez škodova-nja drugim, za zabavo in ne za resnično sporoči-
Vasja Ocvirk
Da. Ko smo zaceli in smo imeli tistih šestnajst let, smo pisali tekste... hm, tam so bile besede, da smo imeli nekaj, kar se je dalo peti. Brez kakih resnih nagibov. Najstniški upor pac. Ko smo naredili Pleasure to Kili, Riot of Violence in vse te pesmi, lepe pesmi, nismo posebej razmišljali o tem. Naše stališče do teh pesmi je danes povsem jasno. Pomenilo nam je pozitivno sproščanje negativne energije-, torej sproščanje notranje agresivnosti in ne njenega povzročanja . Ne
krat se v ljudeh sprožijo ti prvinski nagoni po ubijanju. Mi jih na tak način neškodljivo sproščamo. Ce se ob tem vsi, občinstvo in mi, dobro zabavamo, je to več kot pozitivno. Boljše, da to storiš z divjanjem in skakanjem na koncertu kot s klanjem na bojišCu.
Zelo malo metalnih skupin spregovori o nacizmu tako nepopsre-dno kot vi. Za-
/ kaj?
Mi ni-
'M jSTjd smo in
nočemo biti obijaCna metalna skupina. Ce bi bili tipični metalci, potem ne bi bili Kreator. O teh stvareh je treba govoriti, treba je reagirati. Na koncertu na Dunaju smo imeli v prvi vrsti nekaj zabitih, vodeno-glavih metalcev, ki so ves čas pijano pozdravljali »Zeig Heil!«. Prekinili smo koncert in rekli, da ne bomo igrali, dokler jih ne vržejo ven. In so jih. Preprosto. Veliko skupin piše tekste o namišljenih svetovih, o domišljijskih podobah, kar je Cisto v redu. Toda nas zanima realnost, zanima nas tisto, kar se dogaja tukaj in zdaj. Nacizem se dogaja zdaj, v moji, v tvoji soseski. Logičen odziv je, da rečemo našim fantom: »Borite se proti nacistom!« To ni politična izjava, to je človekova izjava.
Sprememba v globalnem razmišljanju je bržkone potegnila za sabo tudi spremembo v odnosu do glasbe. Kaj je povzročilo drugačen zvok na albumu Renevval?
Najprej, hoteli smo narediti kaj novega, drugačnega. Pet albumov z enako zvrstjo glasbe je veC kot dovolj. Pleasure to Kili je bil
^ Ljubljani so že tretjič nastopili nemški trash metalci - Kreator; kot "dijo sami, jim tukašnje občinstvo Pomeni del njihove mladosti in odraščanja
Razbijači s stališčem
V nalosvu: Kreator (Foto: arhiv) Desno zgoraj: Spomini nevidnega človeka, režija John Carpenter (Foto: arhiv)
ZDAJ IN NIKOLI
mmmmmsmmrmrns.. g *.s iiiisii
Davek na knjige. Drugače.
mmmm7w1 imr11—
Andrej Blatnik
Ce bi kogarkoli, ki je v zadnjih letih kandidiral za kulturnega ministra (in takšnih je bilo, kot veste, sprva prav veliko, nato pa vse manj), vprašali, katere tri prednostne naloge bo moral opraviti na tem mestu, bi zanesljivo vsakokrat mednje prišla odprava davka na knjige.
Seveda bi bilo mogoCe brez večjega tveganja najti racionalno razlago, zakaj je tistih na pogled ne odločilnih pet odstotkov, kolikor jih plačate pri nakupu vsake knjige, pomembnejših od, improvizirajmo, sistematičnega predstavljanja slovenske kulture v tujini, oblikovanja zakonskih zagotovil za obstoj tistih sfer umetnosti, ki so postale v zadnjem Času iz različnih razlogov ogrožene, ali reševanje prostorskih vprašanj kulturnih ustanov. Tako razlago bi lahko oprli na dejstvo, da je bil novi davek na knjige eden najbolj nedvoumnih znakov poslabšanja odnosa države do kulture, da se je proti njemu obrnil konsenzu-alni javni glas, ki je v današnjih Časih, ko manjka skupnega sovražnika, zelo redek, in da so knjige v Sloveniji (ponavadi to trditev zapišemo s poudarjanjem, da je tako v Sloveniji, zato bom to storil še jaz, Čeprav je enako po vsem svetu) veC kot le prodajljivi predmeti, so tudi simbol. Ne samo kulture, ampak tudi, patetično reCeno, duha, razuma in svobode. Davek na knjige je bil torej, Ce že ne mišljen, pa vsaj razumljen tudi na
simbolni ravni, kot davek na pravkar omenjeno.
Oglašanje proti njemu, in ni ga bilo malo, pa se praviloma ni sklicevalo na simbolno razsežnost. Seveda, smo v pragmatičnih Časih, zato poudarjamo dejstva, ki jih naj-pregledneje izražajo številke. Proti izločitvi knjig iz davčnega sistema res govorijo racionalni argumenti, recimo ta, da ji bo potlej hotela slediti še vrsta izdelkov in da bo prišlo do neprijetne obnove znanega sofističnega vprašanja, kdaj iz določenega števila zrn peska nastane kup peska, ko bo potrebno nekje potegniti mejo in določiti, kaj mora biti obdavčeno in čemu davka ni treba.
Ko je ob predlaganih davkih potekala razprava v Šeligovem skupščinskem odboru za kulturo, so bili pisatelji proti davku, ostali zanj. Ob tem, da je z glasovanjem na teh temeljih davek dobil večinsko podporo, se je spremenil tudi v nekakšen lakmusov papir moči lobijev. (Kasneje je bilo velikokrat slišati o pisateljih v parlamentu, ki so zločinsko zakrivili sprejem tako brezumnega davka, Čeprav bi se morali najbolj boriti proti njemu.) Razprava za in proti se je spustila na raven znotrajcehovskega fiskalnega vprašanja. Eden od elanov odbora je pisateljem zatrdil, da je svoje Čase delal predračune v tiskarni in da ve, da so ti zelo naviti. Knjige bi bilo mogoče s primernim pogajanjem tiskati ceneje, kot jih tiskamo, in prihra-
nek bi bil ob tem večji od tistih petih odstotkov v končni ceni.
Ob uvedbi davka na knjige je intelektualna javnost reagirala, kot da gre res le za to, koliko knjiga stane, primerjali smo položaj s tistim v tujini, omenjali davek na dodano vrednost, razmišljali, da bi bilo najpametneje davek pobirati, le da bi ga potem sistematično vračali knjigam s finančno pomočjo kulturno pome-mnim delom, saj je knjižni davek precej višji od skupnega seštevka državnih subvencij za knjige.
Ce bi k temu prihajali še finančne kazni za kršilce Zakona o zaščiti slovenščine, bi bilo denarja za knjige toliko kot še nikoli, nemara celo preveč. Davek na knjige bi iz porasta kulture tako lahko spremenili v zmago.
Z neskončno in neodpustljivo lahkostjo smo pristajali na razmišljanje o knjigi v okvirih trga, iztržka, denarja. Ti pogledi so bili nemara za kulturnike dobrodošli v začetku osemdesetih let, saj je tedaj slovenski literarni položaj v svoji sklepni fazi, torej pri zalaganju knjig, potreboval nekaj nujne modernizacije, da bi obdržal relevantnost. Danes se velike založbe spreminjajo v trgovske hiše, izdajanje kulturnih knjig pa prevzemajo mali založniki. Zato je najbrž upravičeno, da o knjigi spet razmišljamo tudi kot o nečem, kar presega svojo predmetno pojavnost in njen tržni učinek, in da se s tem premislekom lotimo tudi davka na knjige-
IZŠLO JE... / REVIJE
FORMART 4-5/1992, (IDCO, 84 str, 499 SIT)
Kot motiv za naslovno stran so v Formartu, Časopisu za vprašanja grafičnega in
industrijskega oblikovanja, uporabili industrijsko lepoto turbine v Stari elektrarni na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Osrednja tema je tokrat intelektualna lastnina in možnosti njenega zavarovanja. O varstvu avtorskih pravic in industrijske lastnine se je z Bojanom Pretnarjem, direktorjem Urada Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine, pogovarjala Bojana Leskovar. Zakon o industrijski lastnini, ki je začel veljati aprila lanjskega leta, je predstavil Andrej Piano. Z industrijskim oblikovalcem Igorjem Roso se je pogovarjala Simona Suhadolnik. Praktične napotke o zaščiti avtorskih pravic v dobi digitalnih medijev prina-
ša prevedeni tekst Jamesa Larkina in Chucka Routhie-ra. Jasna Galjer predstavlja hrvaškega oblikovalca Borisa LjubiCiča, znanega po oblikovalskih predelavah hrvaških nacionalnih simbolov. Pontyjev dizajn za cigarete Gitanes je bil vodilni motiv za natečaj družbe SEJTA, na katerega so povabili 45 avtorjev iz 21 dežel. O izidih natečaja poroča Brane Kovic. Nekaj strani Formart posveča tudi VVilliamu Morrisu, ideologu Arts and Crafts Movement in vplivnem oblikovalcu konca pejšnjega stoletja. Tukaj je še portret Hannuja Kahonena, ki so ga na Finskem imenovali za industrijskega oblikovalca prejšnjega leta. Aldo
Milohnič piše o ekološki arhitekturi avstrijskega arhitekta in slikarja Friedensreic-ha Hundertvvasserja. Maja Kržišnik predstavlja Design Center Stuttgart, Jasna Galjer interfakultativni študij dizajna na Fakulteti za arhitekturo Vseučilišča v Zagrebu in Maja Razovič Solo za uporabne umetnosti in oblikovanje v Zagrebu. Sodelavci Formarta so obiskali tudi pariški avtomobilski sejem, razmišljajo o uporabnosti reciklirane plastike in vam svetujejo, da za prenos popularnih pizz uporabljate funkcionalno thermobox embalažo, za katero je Tomaž Gorjup dobil srebrno plaketo na Eurekini razstavi inovacij v Bruslju. (A.M.)
MASKA, (ZKOS, 66 strani, 360 SIT)
Edina slovenska gledališka revija Maska je svojo prvo letošnjo številko natisnila na večjem številu strani. Tematski blok, ki je posvečen vprašanju igralca
in gledališke igre so obdelali Bernard Dort, Marianne Van Kerkhoven, Emil Hrvatin, Vili Ravnjak, Heidi Gilpin in urednica priloge Eda Cufer. K tej temi sodi tudi zanimiv intervju z VVooster Group. Sledijo pogovori z Markom Paulinom (Survival Research Laboratories), Stelarcom in Borisom Cavazzom. S tekstom Akter-tehnologija Marka Peljhana je Maska odprla novo rubriko Znanost-te-hnologija-spektakel, kjer bodo spodbudili razpravo o vplivu znanosti in tehnologije na sodobno gledališče. Se posebej je užiten tekst Gledališče in norost avtorja Octava Mannonija, francoskega psihoanalitika, ki smo ga lahko že srečali v naših knjigarnah, saj je nje-
gova knjiga o Freudu prevedena v slovenščino. Tekst, ki se ukvarja s specifično situacijo igralca kot psihološko razklane osebe, je poglavje iz njegove knjige Ključi za imaginarno.
V Maskini stalni rubriki Konstruktorji modeme misli so tokrat natisnili dve krajši besedili avstrijskega arhitekta, oblikovalca in scenografa Friedericha Kie-slerja - Railway Theater in Polom gledališča. V gledaliških krogih je Kiesler znan kot organizator pomembne mednarodne razstave nove gledališke tehnike leta 1924 na Dunaju.
Sprotno slovensko gledališko produkcijo recenzi-rajo Cis Bierinckx, Irena Staudohar, Uršula Cetinski, Ivica Buljan in Rastko
Močnik. O zagrebški gledališki sceni poroča Goran S. Pristaš, o Borštnikovem srečanju Peter Tomaž Do-brila. Aldo Milohnič recen-zira drugi Video/Film Dance Festival. K tej temi sodi tudi prevod teksta Ples in kamera - možnosti in proces ustvarjanja filmskega plesa avtorja Eliota Capla-na, ki že 12 let snema plesne video filme s koreografom Merceom Cunningha-mom. Duše Počkaj se je ob 10-letnici njene smrti spomnila Tatjana Zidar. Tukaj sta še kolumni Aljoše Kolenca in Ede Cufer ter veC krajših informativnih besedil o gledaliških dogodkih doma in v tujini. Za razgibano oblikovanje revije je spet zaslužen oblikovalec Samo Lapajne. (A. M.)
GLASBENA MLADINA ST.3, (25 str., cena 200 Sit)
Številka prinaša prerez glasbenega in plesnega dogajanja v preteklem letu. V Mejnikih je tokrat predstavljen slovenski glasbeni kritik in publicist Gojmir Krek, ki je s svojimi ostrimi kritikami dvignil in idejno preusmeril slovensko glasbo. Sledi pogovor s Simonom Robinsonom, stalnim dirigentom mariborske Opere in baleta, ki
pričenja že svojo petnajsto sezono v tem prostoru. Drugi pogovor je posvečen eni vodilnih sodobnih japonskih glasbenic Kazue Sawai, ki igra na tradicionalno japonsko glasbilo koto, na sodoben naCin. Ico Vidmar predstavlja profesorja z ljubljanske Akademije za glasbo, dr. Svaniborja H. Pettana, ki je na University of Maryland v Baltimoreu doktoriral s temo Ciganska glasba na Kosovu. Predstava mese-
ca je posvečena trem mladim glasbenim interpretom: Vuku Karakovi-Cu, Gregorju Marinku in Diani Tanovič, nagrajencem tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije. Predstavljene so še nove CD plošče Kazue Savvai, Dona Byrona, Toma VVaitsa, Alija Farke Tou-reja, Missisippi Blues in Ljobe Lenče, objavljen pa je tudi notni zapis ki-tariske sklabe I will follow, ki jo sicer izvajajo U2. (V.S.)
FILMSKI DNEVNIK
Skrivnost
Igor Kernel
Spomini nevidnega človeka (Memoirs of an Invisible Man), ZDA, 1992. Režija: John Carpenter. Scenarij: Robert Collector, Dana Ol-sen, VVilliam Goldman, po romanu H. F. Sain-ta. Fotografija: VVilliam A. Fraker. Glasba: Shirley VValker. Posebni učinki: Industrial Li-ght and Magic. Glavne vloge: Chevy Chase, Daryl Hannah, Sam Neill.
Osmi potnik3 je lani v ZDA dosegel dobrih
55.000.	000 dolarjev bruto izkupička, Spomini nevidnega človeka pa so nabrali okoli
13.000.	000 dolarjev. Opremljenim s temi podatki vam gotovo ne bo težko odgovoriti na naslednje vprašanje: Kateri od obeh filmov je imel v Ljubljani več gledalcev? Osmi potnik3? Ne, paC pa Spomini nevidnega človeka, in to kljub temu, da je bil prvi predvajan v kinu Union, drugi pa v kinu Vic (zdaj v kinu Bežigrad), in da je bil Osmi potnik3 pospremljen z izdatno reklamo, za Spomine nevidnega Človeka pa niso organizirali niti novinarske projekcije. Gre za zanimiv pojav, s katerim nam od Časa do Časa postreže slovensko kinematografsko tržišče, ko presenetljivo dobre rezultate dosegajo filmi, od katerih tega ne bi pričakovali.
John Carpenter ima pri nas sicer že ves Cas svoje občinstvo, saj le trije njegovi filmi (Temna zvezda, Stvor in Princ teme) v Ljubljani niso presegli številke 10.000 gledalcev, v svojih delih pa se večkrat naslanja na slavne predhodnike (Napad na policijsko postajo in Stvor sta na primer »hommage« Hovvardu Hawksu). Tudi Spomini nevidnega človeka niso brez referenc na pretekle vzore. Najboljši je še vedno prvi med njimi, The Invisible Man (1933, r. James VVhale), ki se je tudi najbolj opiral na literarno predlogo, Wellsov roman Nevidni človek (1897). Sledili so mu soliden »sequel« The Invisible Man Returns (1940), za njim pa The Invisible Woman (1941), Invisible Agent (1942), Invisible Man1 s Revenge (1944) in na koncu še neizogibni Abbott and Costello Meet the Invisible Man (1951). V 50. letih je bilo posnetih še nekaj inaCic, dve televizijski seriji in veC televizijskih filmov na to temo. Carpenterjeva verzija je moCno posodobljena, odlikujejo jo vrhunski posebni učinki, ki po svoji prepričljivosti daleč prekašajo vse Car-penterjeve predhodnike. Problemi so drugod: Chevy Chase nikakor ni primeren nosilec glavne vloge, ko gre za komponento »srhljivosti« te »romantične komedije«, pa tudi scenarij je le povprečen. Na neizkoriščene možnosti simbolično opozarja Aliče Monroe (Daryl Hannah), ko Hallowaya (Chase), ki se nikakor ne more sprijazniti s svojim stanjem, tolaži s prigovarjanjem, naj bo malce bolj »pokvarjen«: namesto, da obupuje, bi lahko - Ce drugega ne - svojo nevidnost izkoristil za nemoteno opazovanje pripadnic nežnega spola med preoblačenjem.
Lahko bi sicer rekli, da so Spomini nevidnega človeka Cisto korekten film, ker pa je režiser pac Carpenter, še vedno - kljub temu, da nas je v zadnjih letih že nekajkrat razočaral -pričakujemo veC. Carpenter bi lahko posnel Čistokrvni »horror«, za predlogo bi si vzel na primer roman Beware! (1985) Richarda Lay-mona, v katerem s pomočjo Črne magije postane neviden psihopat, ki svojo moc s pridom izrabi. Tako bi kot režiser ostal na svojem terenu, namesto da snema »romantične komedije« in vztrajno poskuša delati stvari, ki mu ne gredo najbolje od rok.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Torek, 9. februarja 1993
NOVICE
Pomoč Dežele FJK za begunce iz BiH v Sloveniji in Hrvaški
VIDEM - Dežela Furlanija - Julijska krajina je poverila videmski Caritas nalogo za izreden in nujen poseg v korist bosanskih beguncev, ki so našli zatičišCe v Sloveniji in Hrvaški. Konvencijo, ki določa oblike humanitarnega posega, sta včeraj v Vidmu podpisala deželni odbornik za civilno zaščito Gianfranco Cruder in predsednik videmske Caritas don Angelo Zanello.
Dežela bo poslala v zbirne centre za begunce predvsem odeje, vzmetnice, živila, predvsem energetska za otroke in ostarele, ter perilo in zdravila za skupno vrednost 450 milijonov lir. Od teh bo 280 milijonov namenjenih begunskim taboriščem na Hrvaškem in v Zagrebu, 70 milijonov onim v Sloveniji, 100 milijonov pa je namenjenih zagrebški otroški bolnici.
Zaradi gradbenih goljufij v Catanzaru priprli 14 tehnikov in podjetnikov
CATANZARO - Karabinjerji so v Catanzaru priprli 14 oseb zarad gradbenih goljufij. Obtožnica bremeni občinske tehnike in funkcionarje ter gradbenike, da so za težke milijone poskrbeli za »nujnostne gradnje«, v resnici je Občina le izdajala denar za dela, ki niso bila stprjena. V pretres so vzeli obdobje od leta 1990 do danes, bržkone pa bo sodstvo začelo preiskavo tudi o predhodnem obdobju, ker je skoraj gotovo, da so se s podobnimi goljufijami ukvarjali že prej.
Študijska potovanja za mlade na Japonsko
RIM - Japonsko veleposlaništvo v Rimu sporoča, da je japonsko zunanje ministrstvo tudi letos razpisalo natečaj za študijsko potovanje na Japonsko, namenjeno mladini iz držav Evropske skupnosti. Za udeležbo je treba biti stari od 18 do 33 let in obvladati angleščino. Interesenti morajo pripraviti spis, dolg 2 do 3 tisoč besed, na temo perspektiv odnosov med Evropo in Japonsko, avtorji najboljših sestankov pa bodo povabljeni na kolokvij v Rim ali Milan. Izbranci bodo nato opravili dvotedenski obisk na Japonskem, kjer so predvideni seminarji, ogledi industrijskih objektov, gledaliških predstav, srečanja s študenti ter obisk nekaterih japonskih mest.
Za dodatne informacije se lahko morebitni interesenti obrnejo na japonsko veleposlaništvo v Rimu ali na japonska konzulata v Milanu in Neaplju.
_____MILAN / PRVA ZASLIŠANJA PREDSTAVNIKA PSI_
Pričakovanja in strah zaradi Larinijevih izjav
Se dve sodni obvestili na račun parlamentarcev PRI
Silvano Larini na arhivski sliki (telefoto AP)
RIM / ODLOČILNI DNEVI
Pred skupščino PSI na delu posredovalci
Kdo bo Craxijev naslednik
MILAN - Na prvih zaslišanjih naj bi si preiskovalci po izjavah Larinija ustvarili okvirno sliko, zaradi česar je marsikdo v skrbeh, nakar bodo v naslednjih dneh poglobili posamezna poglavja: o čem vse so se včeraj milanski preiskovalci pogovarjali s Silvanom Lari-nijem, ki je po splošni oceni ključna osebnost v aferi o podkupninah, ni dano vedeti. Nedvomno so se vprašanja sodnika za preleminarne preiskave Itala Ghittija, ki se je včeraj dolgo pogovarjal z Larinijem, nanašala na njegovo vlogo v pobiranju oziroma prenašanju podkupnin, saj v celotni zadevi "arhitekt" nastopa kot "vsega zaupanja vredna oseba” (tako ga je označil Craxi) in kot osebni prijatelj socialističnega tajnika.
Ze prvi dan - Larini se je namreč po osmih mesecih skrivanja v nedeljo predal italijanskim sodnim oblastem - se je s to ključno osebo za razvoj preiskave o podkupninah sestal tudi namestnik državnega pravdnika Antonio Di Pietro, vendar o vsebini pogovora, kot je povsem razumljivo, ni bilo danih informacij. Larinija pa bo v prihodnjih dneh zaslišal tudi namestnik državnega pravdnika Pierluigi DelPOsso, kateremu so zaupali del preiskave v
zvezi s stečajem bančnega zavoda Banco Ambro-siano: glavno vprašanje se bo nanašalo na tekoči račun "protezione" bančnega zavoda UBS iz Lu-gana. Preiskovalci namreč domnevajo, da gre za šifrirani račun, preko katerega je PSI in za stranko Larini operiral z denarjem, nabranim s podkupninami.
Milansko sodišče pa je včeraj izdalo še dve sodni obvestili na račun predstavnikov političnih strank: gre za dva parla-
mentarca PRI, in sicer za Antonia Del Pennina in Italica Santora. Del Pen-nino je z včerajšnjim sodnim pozivom že drugič vpleten v obsežne preiskave o podkupninah, medtem ko se je ime Santora pojavilo prvič. Ne ve se še točno, česa ju dolžijo, vsekakor naj bi ju vpletel v preiskavo Pierfranco Falettf, ki je že bil član upravnega odbora Enela in je predsednik družbe Sea od pobega Giovannija Manzija.
Včeraj so v Ženevi
sodniki zaslišali tudi finančnika Floria Fiorinija, ki so ga v Švici zaprli v okviru preiskave o stečaju družbe Sasea holding. V Švico bi morala odpotovati precej številčna delegacija milanskih preiskovalcev, vendar je zaradi nedeljske predaje Silvana Larinija v Ženevo odšel samo Luigi Orsi, ki je zaslišal Fiorinija v prisotnosti švicarskega sodnika Crocheta in odvetnikov aretiranca. Kot se je izvedelo, naj bi govorili predvsem o stečaju družbe De Angeli Frua, ki je sodila v okvir grupe Sasea holding. Zaradi obtožb na račun Fiorinija v zvezi s stečajem italijanske družbe De Angeli Frua (Fiorini je bil pooblaščeni upravitelj grupe Sasea holding) so italijanske sodne oblasti včeraj vložile uradno zahtevo po izročitvi Floria Fiorinija.
Švicarski sodniki, katerim bo Fiorini moral najprej položiti račune, si precej obetajo od predaje Larinija: po njihovem mnenju je namreč prav milanski arhitekt odigral pomembno vlogo pri upravljanju računa "protezione" luganskega zavoda UBS. Fiorinija z Larinijem naj bi nadalje vezali dve pismi, ki so ju švicarski preiskovalci zasegli Fioriniju in v katerih se govori tudi o računu "protezione".
Isernia:
volilna
zmaga
enotne
levice
ISERNIA - Na občinskih volitvah v mestu Isernia v Abrucih je zmagala levičarska lista "Skupaj za Isernio", ki je po še nepopolnih podatkih zbrala 46 odst. glasov. Hud poraz je doživela Krščanska demokracija, ki je bila doslej zdaleč prva stranka v tej občini. KD je v primerjavi z zadinji-mi upravnimi volitvami izgubila 22 odst. glasov (od 61,4 leta 90 je zdrknila na 39,4).
Volilno listo "Skupaj za Isernio” so ustanovili na pobudo krajevnega vodstva Demokratične stranke levice, v njej pa so sodelovali tudi socialisti, socialdemokrati, liberalci, republikanci ter nekateri neodvisni levičarji. Vsedržavni tajnik DSL Occhetto je izrazil veliko zadovoljstvo nad uspehom enotne napredne liste, ki nas opogumlja, je dejal, da nadaljujemo na poti oblikovanja novih odnosov znotraj italijanske levice. KD je imela v občinski skupščini v tem mestu ves povojni čas absolutno večino glasov.
RIM - Za socialistično stranko so to odločilni dnevi pred četrtkovim zasedanjem nacionalne skupščine, ki ne bo samo imenovala novega strankinega tajnika (Cra-xi pa mora seveda prej odstopiti), ampak bo tudi pokazala, ali bodo socialisti ostali razklani, ali pa bodo znali tako ali drugače zakrpati svoje vrste.
Nevarnost razkola, ki bi bil za stranko, ki doživlja tako hude težave, lahko usoden, je bila včeraj v središču političnih komentarjev: značilno pa je, da so včeraj spregovorili predvsem tisti socialistični vodilni predstavniki, ki se ne prepoznavajo v nobenem od obeh nasprotujočih si taborih, ne v Craxijevem ne v Martel-lijevem, čeprav se nagibajo bolj proti enemu ali drugemu. Tako na primer Pierre Carniti, bivši sindikalist in sedaj evro-poslanec (pa tudi možen kandidat za prevzem Craxijevega naslednika), ki je svoje bodice naperil predvsem na Craxijevo večino: »Edina zarota proti PSI je ona, ki jo je organizirala njegova vodstvena skupina s Craxijem na čelu. Toda ne gre za zaroto, gre za samomor.« Carnitiju pa ne ugaja sedanja bitka na nož, ki poteka »med skupinami in frakcijami,
to je prava zabloda.«
Da sedanji spopad škoduje obema taboroma, je mnenja Gino Giu-gni, prav tako eden od možnih kandidatov za tajnika. Ge pa dogovor ni možen, potem naj se na nacionalni skupščini preštejejo glasovi. Toda treba je tudi upoštevati, da je bila nacionalna
skupščina izvoljena pred mnogimi leti in da se torej razmerje sil v tem organizmu lahko povsem postavi na glavo na kongresu. Giugni se ni izrazil, za koga se bo opredelil, opozoril pa je Ben-venuta, naj ne dovoli, da bi ga prikazali kot kandidata Craxija in sedanje vodilne garniture, ker bi mu to škodilo.
Tudi Signorile z naklonjenostjo gleda na Benvenutovo kandidaturo, ki po njegovem ni Craxijeva kandidatura, saj gre za ime, okrog katerega bi se lahko ustvarilo široko soglasje.
Za danes je bilo medtem sklicano zasedanje strankinega vodstva, vendar še zdaj ni znano, ali se ga bodo Martellije-vi pristaši udeležili. Ze pred dnevi so dali vedeti, da ne bodo več sodelovali v strankinih vodstvenih organih, lahko pa bi spremenili mnenje, ko bi današnja seja bila namenjena izključno organiziranju četrtkove nacionalne skupščine.
KRIMINAL / USPEŠNA AKCIJA ORGANOV JAVNE VARNOSTI
POZIV OZN / POSILSTVA NA TLEH BIVŠE JUGOSLAVIJE
V Ottavianu pri Neaplju so aretirali sestro mafijskega bossa Cutola
Skrivala se je že 12 let- Po aretaciji brata je dejansko vodila kamor o
Apel žensk za zaustavitev grozot v Bosni in Hercegovini
Spodbudno sodelovanje s predstavnicami iz Slovenije
NEAPELJ - Potem ko je bila 13 let na begu, so včeraj v neapeljski pokrajini aretirali 57-letno Rosetto Cutolo, sestro mafijskega boša Raffae-leja Cutola. Osebno sta jo aretirala predstavnik vodstvenega osebja neapeljskega Criminalpola Umberto Vecchione in funkcionar Carmine Esposito.
Rosetto Cutolo so aretirali v Ottavianu blizu Neaplja. Prijela jo je policija v stanovanju, v Ul. Delle Rose 25. Skupno z Umbertom Ammaturom (možem Pupette Mare-sce) je bila ena glavnih predstavnikov kamore, ki so še bili na prostosti. Med leti 1970-1980 je skupno z bratom Raffae-lejem ustanovila “novo organizirano kamoro" (NCO), katere naj bi bila svoj čas glavni “duhovni” voditelj. Potem ko se je spor med NCO in drugimi kamorističnimi organizacijami (združile so se proti Cutolu) še zaostril, je Rosetta izginila; z njeno aretacijo se je tako zaključilo eno najobsežnejših poglavij v zgodovini neapeljskega organiziranega kriminala. Prava vojna med NCO in NF (Nuova fami-glia) je povzročila na stotine mrtvih in se zaključila s porazom Cutola in njegovih pristašev ter z razpustom NCO.
Med svojo “odsotnostjo" je bila Rosetta Cutolo obsojena na devet let in sedem mesecev pripora zaradi sodelovanja v kriminalni organizaciji. Zensko so iskali tudi zaradi vrste drugih kaznivih dejanj, ki jih je
zakrivila predvsem po aretaciji brata Raffaeleja. Bila je njegova najožja sodelavka, poleg tega pa je tudi skrbela za vzdrževanje stikov v kamori-stični organizaciji v obdobju, ko je bil Cutolo v priporu. Veliko število kaznivih dejanj, ki jo bremenijo, je baje zakrivila po navodilih, ki jih je njen brat dajal iz zapora.
Njen “vzpon" v sam vrh neapeljske kamore se je začel 5. februarja 1987. V prvih popoldanskih urah tistega dne je dinamitni naboj razdejal del zidu psihiatrične bolnišnice v Aversi, v kateri je bil Cutolo zaprt. Uspelo mu je zbežati in po mnenju sodnikov je prav Rosetta organizirala njegov beg. Zensko so
pozneje obtožili, da je posredovala med bratom in nekaterimi predstavniki kamore, ki so bili priporu v zaporu “Badu e Carros" v Nuoru (Sal-vatore Maltese, Antoni-no Faro, Pasquale Bar ra in Vincenzo Andraus), katerim je posredovala bratov ukaz, da je treba ubiti veljaka milanskega kriminala Francisa Tura-tella. Te obtožbe so jo oprostili meseca februarja 1990. V letih ’80 se je Rosetta vse bolj povezala z bratom, ki je organizacijo NCO z njeno pomočjo vodil iz zapora. Organizacija je bila v tistem obdobju aktivna predvsem v rimski pokrajini, kjer je vzpostavila mrežo hudih izsiljevanj in nadzorovala črne stave.
Rosetta Cutolo obdana od policijskih agentov (AP)
TRST / LETALONOSILKA IN RAKETNA KRIŽARKA
Kennedy in Wainwright ob VII. pomolu
Enoti 6. ameriškega sredozemskega brodovja bosta ostali v Trstu do 15. februarja
TRST - Včeraj sta v tržaško pristanišče pripluli ameriška letalonosilka John F. Kennedy in raketna križarka Wainw-right. Na krovu imata obe enoti šestega sredozemskega brodovja kar 5500 mož. Kennedy je bila v Trstu že štirikrat, križarka Wainwright pa novembra lani. To je le rutinski obisk, med katerim se bosta posadki do 15. februarja odpočil in organizirali tudi športna srečanja.
Na sliki (foto Ferrari):
letalonosilka Kennedy in raketna križarka Wainw-right ob VII. pomolu.
Udeleženke predstavitve apela ZN proti vojnim grozotam v BiH (foto Ferrari)
Daniel Bizjak
TRST - Samo s podpisom dokumenta, ki bo naslovljen na tajnika OZN Ghalija ter posebnega poročevalca komisije za kršenje človekovih pravic v bivši Jugoslaviji Mazowieckega, nismo še opravili svoje naloge, potrebna je stalna mobilizacija v iskanju rešitev ob dramatičnih problemih nasilja proti ženskam, ki nima primere v zgodovini. To je cilj pobude, ki so jo včeraj predstavili v Trstu in se navezuje na podobno pobudo na vsedržavni ravni.
V Trstu, kjer se je v posebnem odboru že zbralo okrog 50 žensk (zainteresirani lahko pristopijo s tem, da telefonirajo na številki 308378 ali 823515), pa so šli korak dlje: kot je povedala Ester Pacor, so se s slovenskimi predstavnicami že sestali v Kopru, da bi skupaj proučili nadaljnje korake, a včerajšnjega sestanka so se udeležile bivši zastopnici v slovenskem parlamentu, Isabella Flego in Vojka Stular ter nekatere Hrvatice, ki študirajo ali delajo v Trstu. Poleg tega bodo apel s podpisi izročili predsedniku republike Scalfaru, ki se bo jutri mudil na obisku v FJK, isto pa bodo naredili v Sloveniji, kjer se bodo obrnili do predsednika republike Kučana. Zatem bodo dokument poslali še na OZN, kamor je v prvi vrsti namenjen.
»Podpis za zaustavitev grozot«, tako se zgo-
vorno glasi omenjeni dokument, v katerem med drugim piše, da so v Bosni in Hercegovini v imenu »etničnega čiščenja« doslej posilili na tisoče žensk, med katerimi so bile nekatere še pravi otroci. Tokrat pa imajo posilstva še bolj dramatičen prizvok, saj so si jih zamislili kot del vojne strategije, kar je mogoče primerjati samo z nekaterimi nacističnimi početji. Zenske pa so dvakrat žrtve: z mučenjem in poniževanjem jih prisilijo, da imajo otroke, ki bodo rastli v znamenju sovraštva, njih same pa lastne družine in lastni ljudje zavračajo.
Na včerajšnji predstavitvi pobude je ob nuji, da se nasilje preneha, prišla na dan tudi vrsta zamisli in sugestij, kako nesrečnežem pomagati.
Tako je Isabella Flego poudarila, da je treba tem ženskam odpreti vrata v Evropo in omenila, da bodo 18. t.m. v Cankarjevem domu v Ljubljani priredili okroglo mizo na temo nasilja proti ženskam. Vojka Stular je med drugim naglasila, da se morajo zganiti predvsem ženske same, volja po sedanjem skupnem angažiranju pa dokazuje, da meja ni nobena prepreka. Lucia Starace je iznesla popolno nedejavnost skoraj vseh italijanskih političnih sil, Ariella Pittoni pa je med drugim kritizirala italijansko zunanjo politiko. Anna Valli je podčrtala hitrost, s katero so stopili v stik z ženskami v Sloveniji: dokazati moramo, da med nami ni meja, je dejala, pomisliti pa moramo tudi na otroke. Melita Richter,
sociologinja iz Zagreba, ki sicer živi v Trstu, je poudarila potrebo, da solidarnost med slovenskimi in italijanskimi ženskami zajame tudi Hrvaško. Meri Vatovac je s svoje strani opozorila, da se teh nesrečnic ne sme postavljati v ospredje kot zastavo, pomagati jim je treba drugače, na način, da se bodo v življenje spet vključile brez novih travm in spomnila na stališče bosanske vlade, da se otrok ne sme razseljevati po svetu, konec vojne morajo dočakati tam, kjer so trenutno. Na koncu je Pacorjeva naglasila potrebo po stalni mobilizaciji in omenila, da bodo tržaške in koprske ženske priredile skupno manifestacijo na meji. Doslej pa se žal nič ni premaknilo v Pordenonu in Vidmu.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Torek, 9. februarja 1993
_______KORUPCIJA / ARETACIJA DEŽELNEGA ODBORNIKA_
Benvenuti zavrnil obtožbe Preplah med furlansko KD
Aretiranca so tolmeški preiskovalci včeraj zaslišali v zaporu
TOLMEC - Državni pravdnik Mario Formaio je skupno s sodelavci včeraj dopoldne v zaporu v TolmeCu zaslišal deželnega odbornika za kmetijstvo Ivana Benve-nutija, ki so ga aretirali v nedeljo. Politika obtožujejo korupcije, afera pa je povezana z obnovo Benvenutijeve hiše v kraju Bielis di Zuglio, ki jo je izvedlo gradbeno Podjetje Venturini. Su-ffiijo, da je to podjetje, ki je pred kratkim doživelo stečaj, obnovilo Benve-nutijevo hišo s sredstvi iz sklada za obnovitev in razvoj potresnega območja Karnije in Furlanije. Zadeva, ki jo preiskujejo sodniki, se vsekakor, kot kaže, nanaša na ta specifični primer in ni na noben naCin vezana na splošno obnovo od potresa porušenih krajev. Do korupcije naj bi prišlo leta 1988, ko je bil nekdanji huminski župan že deželni upravitelj.
Gre vsekakor le za ugibanja, saj so tolmeški sodniki ubrali pot popolnega molka in niso posredovali novinarjem nobenih izjav. VeC o zasliševanju pa sta povedala Benvenutijeva odvetnika Luca Ponti in Roberto Petiziol. Upravitelj je zavrnil vse obtožbe. Rekel je, da je zakonito in pravično plaCal gradbeno obnovo svoje
hiše, medtem ko so sodniki mnenja, da je glede na opravljena dela plaCal premalo. Očitajo mu tudi preveč tesne vezi z gradbenim podjetjem Venturini. Tudi to obtožbo je Benvenuti zavrnil in rekel, da se je sicer potegoval za rešitev tega podjetja, a le z namenom, da bi zaustavil gospodarski propad Karnije. Venturiniju ni obljubil nobenih javnih del v deželi - je poudaril še odvetnik Ponti - a se je kot javni upravitelj zavzemal le za zajezitev hudih ekonomskih in družbenih posledic stečaja tako velikega podjetja, katerega skupni promet je pred meseci dosegel vsoto 80 milijard lir. Videmska odvetnika bosta morda že danes zahtevala izpustitev aretiranega odbornika. O njuni zahtevi bo v prihodnjih dneh odločalo sodišče svobode. Benvenutijevo zasliševanje je trajalo približno dve uri.
Benvenutijeva aretacija je izzvenela kot nekakšna "politična bomba", saj je aretirani odbornik veljal za enega najbolj vplivnih voditeljev furlanske Krščanske demokracije. Nekateri so ga celo uvrščali kot možnega kandidata za novega predsednika deželne vlade. KD se je po njegovi aretaciji znaš-
ITALIJA / VERIŽNA TRČENJA
Megla in pretirana hitrost terjali 5 življenj in kakih 100 ranjenih
Avtocesta A-1 za Milan je bila zaprta več ur v obeh smereh za ves promet
r

Skrotovičena pločevina zgovorno dokazuje, da je verižnim trčenjem poleg megle botrovala hitrost (AP)
PIACENZA - Megla in pretirana hitrost sta terjali pet življenj in kakih 100 ranjenih v nizu verižnih trCenj, ki so za veC ur prekinila promet na obeh voznih pasovih na avtocestnem odseku med Parmo in Piacenzo pri obvozu za Fiorenzuolo. V verižna trčenja je bilo vpletenih veC kot 150 vozil od osebnih atomobilov do težkih tovornjakov. Kot ob podobni katastrofi lani je tudi tokrat s koordinacijo civilne zaščite stekla širokopotezna akcija reševanja, v kateri je sodelovalo več kot 150 gasilcev, ki so pogasili številne požare zaradi vnetega goriva in s helikopterji prepeljali v najbližje bolnišnice težko ranjene. Tudi tokrat so poskrbeli za avtomobiliste in šoferje, ki so ostali blokirani, saj so jih z avtobusi prepeljali v policijsko šolo v Parmi. Za tiste, ki so ostali
ob svojih vozilih, pa so poskrbeli s hrano in odejami. V reševalni akciji so bili poleg gasilcev vključeni agenti prometne policije iz Pavie, Reg-gio Emilie, Parme in Cremone. Avtomobilisti so morali Čakati tudi do šest ur, da so prometniki poskrbeli za vse zakonske formalnosti. Po podatkih iz bolnišnic v Parmi, Fidenzi, Floren-zuoli in Piacenzi je od približno 100 ranjenih pet zadobilo težke poškodbe, med katerimi je eden zaradi opeklin po vsem telesu v kritičnem stanju.
Območje ob Parmi in Piacenzi je bilo že v preteklosti prizorišče podobnih nesreč. Januarja lani je zaradi trčenja dveh tovornjakov prišlo do verižnega trčenja, ki je zahtevalo 7 življenj. Pred tem se je podobna nesreča pripetila pri Parmi leta 1985, ko je življenje izgubilo 6 oseb.
Aretirani deželni odbornik KD Ivano Benvenuti
la v velikih težavah, saj je bivši huminski župan njen Četrti voditelj, ki ima težave s sodstvom. Bivši minister za prevoze Giorgio Santuz, ki se je prav v nedeljo sam odpovedal Članstvu KD, Čaka na sodno obravnavo, s pravico pa imata opravka tudi pordedon-ska parlamentarca Michelangelo Agrusti in Giovanni Di Benedetto. Benvenuti se je ob aretaciji odpovedal odbor-niškemu mestu, hkrati pa ga je predsednik od-
bora Vinicio Turello suspendiral in napovedal imenovanje novega odbornika za kmetijstvo, ki je med najpomembnejšimi funkcijami v deželni upravi.
Huminskega upravitelja so mnogi imeli za simbol učinkovite in poštene obnove od potresa porušenih področij. Zato je njegova aretacija udarila kot strela z jasnega posebno na furlansko KD. ki se - podobno kot vse ostale stranke - pripravlja na
zelo težko volilno preizkušnjo. Njeni voditelji so pri vseh izjavah skrajno previdni in zanimivo je, da nihče od njih ne govori o zaroti tol-meških sodnikov. Politično pobudo so tako-rekoc prepustili predsedniku Dežele Turellu, ki je v uradni izjavi podčrtal, da popolnoma zaupa v sodstvo in upa, da se bo ta afera Cimprej razčistila. V delo sodnikov zaupa tudi deželna svetovalska skupina KD, »ki je zaprepašCena in presenečena nad to aretacijo in izraža Ben-venutiju Človeško solidarnost«. Ta dogodek po mnenju KD ne sme zavirati delo deželne uprave, ki ima pred volitvami še zelo zahtevne naloge.
Zelena lista je v zvezi s tem dogodkom zahtevala sklicanje deželnega sveta. Zeleni zavračajo ocene tistih, ki so mnenja, da pomeni ta aretacija v bistvu začetek volilne kampanje, sami ne verjamo v "teorijo zarote" ter pozivajo vse stranke, da svarno uberejo pot korenite obnove političnega in upravnega življenja. DSL pa podčrtuje, da ni nikoli verjela v Furlanijo-Julijsko krajino kot neke vrste srečni otok. Moralno vprašanje obstaja tudi pri nas in problema ne gre na noben način podcenjevati.
TRST / ZAČETEK PROCESA
Sodnik Casson prijavil sodišču črnega terorista
Vincenzo Vinciguerra obtožen obrekovanja mladega sodnika
Beneški sodnik Casson je bil včeraj v Trstu (telefoto AP)
TRST - Na tukajšnjem sodišču se je vCeraj zaCel proces proti Črnemu teroristu Vincenzu Vinci-guerri, ki je direktno sodeloval pri izvedbi atentata pri Petovljah, v katerem so leta 1972 umrli trije karabinjerji. Vinciguerra, ki je bil zaradi tega zločina dokončno obsojen na dosmrtno jeCo, se mora v Trstu zagovarjati pred obtožbo, da je obrekoval beneškega sodnika Feliceja Casso-na. Slednjemu je v nekem intervjuju očital, da
je prav v zvezi s Pe-tovljami večkrat kršil preiskovalno tajnost. Casson, ki se je udeležil včerajšnje sodne obravnave, ga je zaradi tega prijavil sodnikom.
Mladi beneški sodnik bo v kratkem sklenil preiskavo o vpletenosti tajne organizacije Gladio v petoveljski atentat, ki ga je materialno izvedla skupina videmskih skrajnih desničarjev. Vinciguerra je zaprt v nekem zaporu v severni Italiji.
REPORTAŽA / SMUČANJE, UČENJE IN ZABAVA
Učenci petih slovenskih osnovnih šol na skupnem zimovanju na Piancavallu
Enotedenskega bivanja na snegu se je udeležili 65 učencev s spremljev
Težko smo pričakovali januar in posebno ponedeljek, 25. Vprašali se boste zakaj? Načrtovano zi-movanje ali beli teden ali šola v naravi je postala resnica.
Tako smo tu, oblečeni v smučarsko opremo, na tleh prtljaga in smuči in seveda starši z njihovimi zadnjimi priporočili. Mi pa samo gledali, od kod se bo pripeljal avtobus. To vzdušje in občutke je imelo v ponedeljek, 25. januarja, 65 učenčev in učenk petih slovenskih osnovnih šol, ki so se udeležile belega tedna v smučarskem središču na Pinacavallu.
S precejšnjo zamudo je avtobus naložil učence osnovne šole O. Župančič od sv. Ivana in njihovega učitelja Borisa; nato je krenil proti Rojanu, kjer so obupano Čakali, zaradi zamude, uCenci o.š. Bazoviški junaki iz Rojana z učiteljico Mirjam. Končno je pred cerkvijo v Barkov-ljah naložil učence o.š. F.S.Finžgar, z učiteljicama Tanjo in Irino. Odhod.
Istočasno se je dogajalo na Opčinah, kjer je na drugi avtobus stopilo kar 28 uCencec iz o.š. F. Bevk z učiteljicama Lučko in Marijo. Nato hitro na Kržado, na Proseku, kjer so stopili na avtobus uCenci tamkajšnje osnovne šole z učiteljicama Betti in Silvio.
Ob 10. uri sta se oba avtobusa srečala pred avtocesto, na Lisertu. Veselo vzdušje in nestrpnost je pomagala, da smo se pripeljali, kljub gosti megli, na visoko goro Monteca-vallo, ter spustili v dolino Piancavallo. Pred nami se je raztezala dolina, pobočja ter gore pokrite s
Skupinska slika udeležencev zimovanja na Piancavallu
snegom in seveda smučarsko središče s hoteli, trgovinami in predvsem smučišči. Avtobusa sta pristala pod cestko, ki je peljala do Park hotela. Razposajena in kriCeCa druščina je s težavo vlačila prtljago in smuči. Ura je bila 12.30!
Čakal nas je Mario, ki je vsem pokazal kam zložiti smuči in gojzerje. Medtem so učiteljice poskrbele za sobe. Prtljago smo dali v sobe, pojedli kosilo ter se pripravili za prvo preizkušnjo. Ob 13.30 nas je Čakal smučarski učitelj Claudio, ki je s pomočjo naših učiteljic preizkusil in preveril naše smučarske sposobnosti ter nas usmeril v skupine, smučarske. Po tej preizkušnji smo šli na smučanje z našimi razrednimi učiteljicami.
Naslednje jutro je bilo treba vstati zgodaj, kljub kratki noCi, saj je bilo v marsikateri sobi pravi »žur«. Neprespane učiteljice so nas budile in že smo sedeli pri zajtrku, na-
to takoj na smučišče, saj so nas Čakali smučarski učitelji. A to ni še vse: tudi naše učiteljice, naš tehnični vodja Mario ter gospod ravnatelj so imeli tudi tečaj. Tako smo imeli priložnost videti naše učiteljice in spremljevalce ter gospoda ravnatelja, koliko znajo smučati in predvsem ubogati njihovo učiteljico.
Smučanje je trajalo do popoldanskih ur, nato smo imeli pouk, animacijo na snegu ter ogled Pianca-valla. V večernih urah je bilo zabavno, saj smo v sobah igrali in se tako tudi sprostili. Ob 21.30 pa smo mirno zaspali, Ce ne po ukazu pa od utrujenosti.
Sredi tedna sta zbolela z zelo visoko temperaturo Katarina in Niko. Poklicali so tudi zdravnika, ki jima je priporočil topel Caj, spanje in tabletko. No, bolnika sta bila kajpak hitro na nogah, saj se je bližala sobota in tekma.
Kaj bi vam še povedali.
Ne smemo pozabiti na naše ljube spremljevalce, ki so bili z nami tako kot mamice in očki, včasih celo kot stroge mamice in odgovorni oCetje. Naš tehnični vodja Mario je vsak dan neutrudno pregledoval vse smuCi in vezi, učiteljicam pa je namazal smuCi, da so kar letele po smučiščih. No, lepo je bilo vsem. Med tednom smo dobivali tudi sveže novice iz Trsta, saj je v večernih urah telefon brnel in telefonska linija Trst-Pianca-vallo je bila podobna telefonskim reportažam TV CNN.
Obiski staršev med tednom so bili dobrodošli, saj smo dobivali tako tudi Primorski dnevnik in tako novice, ki so nas zanima-le-SPORT.
Sobota, 30. januar ura 8.30: vsi smo bili na progi s štartnimi številkami, celo učitelji. In zaCel se je za nas beli cirkus. Eden za drugimi smo se šli slalom. Pazili smo na vratca in se-
veda hitro do cilja. Tudi učiteljska ekipa se je pokazala. No, pa še seznam zmagovalcev po skupinah:
I.	skupina Mrko Madonia;
II.	skupina Jernej Kapun;
III.	Luca Meriggioli; V. skupina Julij Vanello Premru; VI. skupina Erik Piccini. Učiteljice in učitelji: I. mesto Boris, H. Mario, III. Silvio, TV. Mirjam, VI. ravnatelj Jožko Baša.
Nekatere učiteljice niso smučale, ker so štele čas in pazile na red. Zimovanja ne bomo pozabili, saj je vse posnel na video-kaseto naš Mario. Kaseto bomo predvajali po šolah, da bodo naši starši, sošolci in učiteljice lahko ugotovili, kako je zimovanje koristilo, da je ta za vse nas bila življenjska izkušnja. Hvala vam, učiteljice!
UCenci IV. in V. razredov osnovnih šol: Prosek, France Bevk - Opčine, Bazoviški junaki - Rojan, Fran Šaleški Finžgar -Barkovlje, Oton Zupančič -Sv. Ivan.
NOVICE
Za kvalitetno proizvodnjo malih in srednjih obrtniških podjetij
VIDEM - »Kvaliteta pomeni danes upravljati podjetje s prenoviteljskimi kriteriji, znati pritegniti osebje k sodelovanju ter poznati tehnična sredstva za izvedbo sprememb, ki jih zahteva tržišče.« Tako je deželni odbornik za obrtništvo Pierantonio Rigo poudaril med včerajšnjo tiskovno konferenco v Vidmu, na kateri so predstavili tako imenovani »naCrt za kvaliteto«, namenjenega malim in srednjim obrtniškim podjetjem. Namen načrta je pomagati obrtnikom - podjetnikom, da dajo ustrezne odgovore na zahteve tržišča, ki vedno bolj terja določena jamstva glede kvalitete proizvodov. V ta namen je Dežela, v sodelovanju z Ustanovo za razvoj obrtništva ESA sklenili sprožiti ambiciozen načrt »za širjenje nove kulture, ki bi omogočila obrtnim podjetjem da razvijejo svoje potencialnosti.« ESA bo tako ne samo organizirala vrsto seminarjev o tehnikah za dosego kvalitete, ampak bo tudi dala na razpolago pravcato »task force«, ki bo pomagala interesentom doseči zaželjene rezultate.
Predsednik ESA Faleschini pa je na tiskovni konferenci podčrtal, da bodo v prvi fazi izvedli pravi »chek up« obrtnih podjetij v deželi, da bi ugotovili, koliko so slednja sposobna zagotoviti kakovostne standarde, ki jih predvidevajo norme Evropske skupnosti. ESA bo tudi izdelala nekakšen »priročnik za kvaliteto«, na osnovi katerega bodo tudi dodeljevali posebna priznanja obrtnikom, ki bodo dosegli predvideno kakovostno raven. Predvideni pa so tudi denarni prispevki za podjetja, ki bi želela poso-doboti svoje proizvodne naprave, seveda v smeri boljše kvalitete proizvodov.
Minister Vitalone v četrtek na odptju Samulegno
PORDENON - Minister za zunanjo trgovino Claudio Vitalone bo v Četrtek v Pordenonu odprl 9. izdajo razstave strojev za predelavo lesa Samulegno. Razstava, ki je nastala leta 1977, je danes ena najbolj pomembnih na lesnem sektorju ter privablja vsako leto veC razstavljalcev in obiskovalcev. Letos bo na 25.000 kv. metrih razstavnega prostora prisotnih 165 razstavljalcev za skupnih 248 podjetij.
Razstava Samulegno bo odprta do 15. februarja, za poubliko pa bo odprta od 9.30 do 20. ure.
Srečanje predsednikov pokrajinskih IACP
VIDEM - Deželni odbornik za gradbeništvo in tehnične službe Paolo Braida se je včeraj v Vidmu sestal s predstavniki pokrajinskih IACP, se pravi inštitutov za ljudska stanovanja. Namen srečanja, ki se je po uradnih izjavah udeležencev končal z uspehom, je bil uskladiti proračune in upravljanje pokrajinskih institutov, o Čemer bo Dežela izdala poseben odlok, ki bo veljal od 1. januarja prihodnjega leta. S tem naj bi se izognili prizivom na TAR in na državni svet, kot se je doslej redno dogajalo.
Odstop Ette Carignani
TRST - Odposlanka Furlanije - Julijske krajine Združenja podjetnic in voditeljic podjetij AID-DA Etta Carignani je vCeraj na tiskovni konferenci v Trstu napovedala, da bo odstopila s te funkcije ob zapadu sedanjega mandata. AIDDA združuje v naši deželi 52 podjetnic, na vsedržavni ravni pa 1200.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo: lema 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Valentino Bratina
draguljar
TRŽIČ	■•ŠB-
Ul. IX. junij 74 - Tel. (0481) 790051
H I C H I
TRST
Torek, 9. februarja 1993
OBISK / PRISPEL BO JUTRI POPOLNE, ODPOTOVAL PA V ČETRTEK ZVEČER
DREVI SE TRŽAŠKA DELEGACIJA SESTANE Z VLADO
Predsednik Oscar Luigi Scalfaro dva dni pri nas
Skušal bo priti v stik z najpomembnejšimi dejavniki naše stvarnosti
V Rimu vrh o tržaški gospodarski stiski
Oblikovali naj bi obsežen program izrednih ukrepov
VELIKO PRIČAKOVANJE TUDI V SLOVENSKIH KROGIH
Jutri zvečer bo na sporedu tudi sprejem skupnega slovenskega predstavništva
Jutri bo prispel na dvodnevni obisk v Trst predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Čaka ga dokaj naporen program, saj bo v pičlih šestnajstih urah skušal priti v stik s skorajda vsemi najpomembnejšimi aspekti tukajšnje stvarnosti.
Državnega poglavarja bodo predstavniki deželnih in krajevnih oblasti pričakali ob 10. uri z vojaškimi Častmi pred vladno palačo na Trgu Zedinjene Italije. Scafaro bo nato šel na tržaško županstvo, kjer se bo sreCal z načelniki svetovalskih skupin, nagovoril pa ga bo župan Staffieri. Odtod se bo približno opoldne preselil na bližnjo prefekturo, kjer se bo sestal s predsednikoma deželnega odbora Turellom in deželnega sveta Gona-nom.
Pod večer se bo udeležil slovesne otvoritve akademskega leta 1992-93 v zborni dvorani tržaške univerze. Na slovesnosti, ki se bo pričela ob 17.30, bo med drugimi govoril minister za univerze in znanstveno raziskovanje Paolo Fontana. Predsednik Scalfaro se bo nato vrnil na prefekturo, kjer bo ob 18.40 sprejel predstavnike krajevnega gospodrskega življenja ter naposled ob 19.30 predstavnike Slovencev v Italiji.
Predsednik republike bo pričel svoj drugi tržaški dan v Četrtek s položitvijo venca ob 10. uri pred spomenikom padlim v vseh vojnah pri sv. Justu. Obiskal bo nato bazoviško fojbo ter sihro-tron, nakar se bo vrnil v mesto in položil venec v tržaški Rižarni. Popoldne se bo ob 16. uri ustavil v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko in se srečal s predstavniki tukajšnjega znanstvenega življenja. Zadnja postaja Scalfarovega dvodnevnega obiska bo v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu, nakar bo predsednik republike odletel v Rim z ronskega letališča.
Oscar Luigi Scalfaro
Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bo v okviru svojega dvodnevnega obiska jutri zveCer ob 19.30 sprejel na tržaški prefekturi tudi skupno predstavništvo Slovencev v Italiji. Slovenske predstavnike smo zaprosili za komentar.
Miloš Budin (DSLJ: Gre za važno gesto državnega poglavarja, saj nas bo na tak način tudi priznal kot posebno skupnost. Slovenci bomo imeli lepo priložnost, da predsednika republike pozdravimo ter ga seznanimo z našimi nerešimi problemi. Seveda predsednik republike nima ne zakonodajne ne izvršilne oblasti, a na dlani je, da je sestanek z njim velikega političnega pomena.
Marija FerletiC (SSOJ: Predsednik Scalfaro me je že ob svojem prvem predsedniškem govoru navdal z upanjem, da bo pozoren tudi na probleme slovenske manjšine v Italiji. Zato me ne preseneča, da bo sprejel slovensko prestavništvo. Ge upoštevamo, kako je pred nedavnim o naših vprašanjih v Trstu govoril tudi
predsednik vlade Amato, lahko upamo na pozitiven razvoj tudi na tem evropskem stičišču.
Ivo Jevnikar (SSkJ: V tem obdobju hude moralne, politične in gospodarske krize je predsednik Scalfaro ena izmed redkih italijanskih osebnosti, ki uživajo splošno zaupanje in spoštovanje. Zato ni Čudno, da si tudi slovenska manjšina po dolgih letih Čakanja na pravično zaščito pričakuje od predsednika jasno besedo priznanja in spodbude. Ze dejstvo, da je Scalfaro vključil v spored obiska tudi sprejem Slovencev, je znamenje pozornosti.
Klavdij PalCiC (SKGZ):
Predsednik republike jamCi za spoštovanje u-stave in torej tudi za izvajanje pravic, ki naši manjšini pripadajo po ustavi. Glede na to, da je manjšinsko vprašanje tako pomembno v današnji Evropi, pričakujemo, da ga bo Italija končno začela stvarno reševati . Seveda ni niti sprejemljivo, da se v našem primeru ima za privilegij to, kar Italija označuje kot
pravico, ko gre za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem.
Rudi Pavšič (PSI): Ko je bil pred kratkim na obisku v FJk, je predsednik vlade Amato označil vprašanje zaščite majšin kot enega bistvenih elementov demokratičnosti. Zdaj prihaja k nam sam predsednik republike in pričakujemo, da bo to stališče potrdil. Take geste lahko veliko prispevajo k ustvarjanju klime sožitja in sodelovanja, kar je bistvenega pomena za ploden začetek pogovorov med Italijo in Slovenijo.
Stojan Spetič (SKP): Predsednik republike, kot znano, nima neposrednih zakonodajnih in izvršilnih pristojnosti, zato je sestanek z njim nujno bolj simboličnega pomena. Je pa tudi varuh ustave in kot tak lahko opozori vlado in parlament, naj se konCno lotita reševanja tudi naših odprtih problemov. Predsednika Scalfara sem imel priložnost spoznati kot parlamentarec in vem, da je velik poštenjak, ne vem pa, koliko je seznanjeni z našo stvarnostjo.
Bodo v Rimu našli zdravilo za težko gospodarsko krizo, v katero je zabredel Trst? Na to vprašanje naj bi odgovoril nocojšnji sprejem tržaške delegacije v Palači Chigi. Delegacijo bo vodil župan Staffieri, sestavljali pa jo bodo še podžupan Magnelli, odbornik za proračun Se-ghene, izredni pokrajinski komisar Marrosu, tržaški parlamentarci Agnelli, Bordon in Goleni, predsedniki nekaterih tržaških gospodarskih ustanov ter predstavniki sindikatov. V imenu vlade pa se bodo sestanka udeležili podtajnik pri predsedstvu vlade Fabbri ter ministri za industrijo Guarrino, za proračun Reviglio in za delo Cristofori.
Slo bo torej za posvet na najvišji ravni o boleznih tržaškega gospodarstva. Toda kaj nameravajo tržaški predstavniki vprašati vlado? O tem je tekla beseda tudi na vrsti srečanj, ki jih je včeraj priredil predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi s predstavniki posameznih panog. Vlada naj bi sprejela program kratkoročnih in dolgoročnih izrednih ukrepov za poživitev tržaškega gospodarstva, in sicer na osnovi svojega decembrskega odloka za obrambo zaposlitve in posebnih zakonskih uk-
Martin Brecelj
repov za nezadostno razvita severovzhodna področja, pa tudi izkoriščajoč sredstva EGS za krizna industrijska območja. Kisika naj bi dali tržaškemu pristanišču in industriji, podprli znanstveno raziskovanje, po-
morstvo in trgovino, uredili nove infrastrukture, hkrati pa naj bi zagotovili uresničitev finančnega centra off-shore.
Potrebe in in še bolj želje res niso majhne. Dejansko gre za reševanje celotnega tržaškega
gospodarskega sistema. Kriza je v resnici tako resna, da si brez zunanje pomoči na Tržaškem lahko pričakujemo najhujše. Toda po drugj strani bi si gotovo delali utvare, ko bi mislili, da je treba v Rimu in ne v Trstu iskati ključ za reševanje najglobljih tržaških problemov.
POLITIKA / NOVI POSTOPKI
"Nova” tržaška KD Mina Martinazzolija od včeraj vpisuje nove strankine člane
Na sedežu pokrajinskega vodstva in na sedežih krajevnih sekcij KD se je včeraj začelo vpisovanje v "novo” stranko tajnika Mina Martinazzolija. Vsakdo, ki se včlani v stranko, mora pristati na strankin politični manifest in izjaviti, da ni elan organizacij in skupin, ki delujejo v nasprotju z načeli KD. Jasno mora tudi izjavljati, da ni pristaš nobene framazonske lože.
Skupščine KD se bodo nadaljevale ves mesec, ko bo strankino pokrajinsko vodstvo objavilo seznam Članstva. Ta seznam, ki ga bo nadzorovala posebna jamstvena komisija, bo na ogled javnosti. Pokrajinski kongres tržaške KD bo najbrž sredi marca.
NOVICE
Sporazum med univerzami treh držav
Jutri ob 17. uri bodo na tržaški univerzi (dvorana Cammarata) podpisali sporazume o bilateralnem sodelovanju tukajšnjega vseučilišča z ljubljansko, reško in zagrebško univerzo. Slovesnosti se bodo udeležili ministri za šolstvo treh republik. Prisoten bo tudi italijanski minister za znanstveno in tehnološko raziskovanje Sandro Fontana.
Od četrtka koleki za vozniška dovoljenja
Od Četrtka, 11. t.m., bodo v trafikah na razpolago koleki za vozniška dovoljenja za letošnje leto: cena je eotna, in sicer 50 tisoč lir za vse kategorije. Lastniki trafik bodo koleke lahko naročili jutri, dvignili pa jih bodo dan kasneje.
Mala Elisa Bulli
več ur na operacijski mizi
Osemletna Elisa Bulli, ki je bila v nedeljo pod veCer žrtev prometne nesreče v Ul. Marchesetti, v neposredni bližini pizzerie Melara, je bila več ur na operacijski mizi, saj je bil zdravniški poseg precej zahteven. Dekletce pa ga je dobro prestalo in njeno zdravstveno stanje se je popravilo. Pridržane prognoze, s katero so jo sprejeli v bolnico Burlo Garofolo, sicer niso še preklicali, vendar upajo, da bodo to lahko storili v kratkem.
Malo Eliso ter njeno 12-letno prijateljico Mauro Sestan je zadel avtomobil, ki ga je upravljal Fabio Rulli. Skupaj z njima je bilo še eno dekletce, ki pa se je avtu izognilo. Takoj je bilo jasno, da je huje poškodovana Elisa, ki so jo v bolnico sprejeli s pridržano prognozo, medte ko so Maurovo odpeljali na ortopedski oddelek, kjer so včeraj opravili potrebne izvide. Zgleda pa, da z njo ni nič hujšega. Kaj bolj podrobnega pa na ortopedskem oddelku niso povedali.
Pust pri Sv. Ivanu
Koordinacijski odbor, ki pripravlja letošnje pustno praznovanje pri Sv. Ivanu, je za danes sklical sestanek, na katerega vabi vse, ki so za pobudo zainteresirani. Sestanek bo ob 20. uri v dvorani bivše občinske izpostave (Rotonda del Boschetto 3/f). Informacije zainteresirani lahko dobijo tudi po tel. 574158, 53298, 368977.
Aretacija hrvaškega razpečevalca mamil
V policijsko mrežo se je ujel še en razpečevalec mamil. Gre za 37-letnega hrvaškega državljana iz Zagreba Duška Susnjarja. Aretirali so ga predsi-noCnjim pred železniško postajo in pri njem našli 18 gramov heroina. Susnjar je vzbudil pozornost agentov letečega oddelka, ker se je s sumljivo naglico pognal s postaje proti svojemu avtomobilu, ki je bil parkiran v Miramarskem drevoredu. Poleg tega je ob vstopu v avtomobil zagnal pod sedež najlonsko vrečko. V njej je bilo seveda mamilo.
ŠOLSTVO / ODNOS KRAJEVNIH UPRAV
V pokrajinskem šolskem svetu še ni predstavnika Občine
Pismena vprašanja županu Staffieriju
Človek ima vtis, da tržaška občinska uprava ne spremlja z ustreznim zanimanjem in odzivnostjo šolske problematike ter debate, ki poteka v teh dneh na Tržaškem v zvezi z načrti šolskega skrbništva o racionalizaciji šolskega omrežja. Kako bi si sicer lahko razlagali dejstvo, da tržaška občinska uprava do danes še ni imenovala svojega predstavnika v pokrajinski šolski svet. Tako meni občinska svetovalka SDL Anamarija Kalc, ki je glede tega vprašanja naslovila pismeno vprašanje na tržaškega župana. Kakovost šole je tesno povezana s kakovostjo uslug, ki jih je krajevna uprava dolžna zagotoviti mestu, ugotavlja svetovalka, zato mora Občina nujno po-
skrbeti za boljšo in dejansko povezanost med družbo in šolo. Takojšnje imenovanje predstavnika v šolski organ je neobho-den korak na poti tega povezovanja, vsakršno nadaljnje odlašanje pa je nedopustno.
Se večje začudenje pa vzbuja občinski razpis natečaja za ureditev službe šolske refekcije. O tem je v občinskem svetu tekla dolga razprava, potem ko je uprava sklenila povišati ceno šolskih kosil in tako je bil razpisan javni natečaj, ki pa doloCa takšne roke, da dejansko onemogočajo bistvene spremembe. Na to vprašanje, ki se nekako navezuje na prvo, terjajo odgovor uprave poleg Kalceve še Bruna Zorzini, Samo Pahor in Ghersina.
DAN SLOVENSKE KULTURE
n PUST / SREČANJE NA OBČINI
Prešernova proslava zavoda Žiga Zois
Podelitev nagrad iz sklada J. Tavčarja
Mirta Čok
S Prešernovim verzom »Ne vrag le sosed bo mejak« se je vCeraj odvijala v dvorani Kulturnega doma v Trstu Prešernova proslava Državnega trgovskega in tehničnega zavoda Žiga Zois. V imenu strpnosti so stopali na oder dijaki, zato da bi na dan slovenske kulture predstavili svoje misli o tem, kar je še v današnjem svetu neuresničenega in da bi se istočasno poklonili ustvarjalni moči velikega pesnika. O osrednji misli dneva je pesnik in ravnatelj SSG v Trstu Miroslav Košuta spregovoril dijakom, ki jih je spodbudil h kritičnosti in spoštovanju, ljubezni do bliž-
njega, do sebe in do lastnega naroda. Kajti šele ko Človek presoja s samozavestjo sebe in svojo kulturo, lahko enakopravno stopi v korak z ostalimi. Iz izbora poezije in proze znanih slovenskih in tujih avtorjev ter iz razmišljanj posameznih dijakov je nastal recital, ki ga je režirala prof. Irena Žerjal. Dramska skupina je na odrskih deskah dahnila v besede življenjsko moC, zato da bi njih sporočilo doseglo vsakega gledalca. Tematika recitala je bila iskanje Človečnosti sredi razčlovečenega sveta. Nastopali pa so tudi glasbeniki, ki so proslavo poživili z ritmi
tako klasične in ljudske kot sodobne rock glasbe. S skladbami za harmoniko sta nastopala Aleksander Samec in Andrej Sancin, s skladbami za flavto in klarinet Marjana Debeljuh in Nataša Ciliberto. Proslavo je odprl in zaključil šolski zbor, ki je zapel pod vodstvom prof. Magde Bizjak Vilharjevo Lipa zelenela je v MaliCevi priredbi in Prešernovo Zdravljico skladatelja Stanka Premrla. Slovesen trenutek jutra pa je bila podelitev nagrad iz sklada profesorja Josipa Tavčarja. Nagrade so prejeli dijaki, ki so v minulem šolskem letu dosegli najboljši uspeh.
Občinska uprava podpira tudi pustne prireditve
Kaj s podporo Kraškemu pustu?
V teku so mrzlične priprave za letošnji pust. Nanj se pripravlja tudi Odbor kraškega pusta, ki se je včeraj sestal z županom Giuliom Staffie-rijem in odbornikom Robertom De Gioio; v sredo, 17. t.m, pa bo na Brdini sklical tiskovno konferenco, na kateri bo orisal program letošnje prireditve.
Sicer pa so se elani odbora že prejšnji teden sestali z občinskim odbornikom. Problem je namreč, da Kraški pust že 26 let ne prejema nobenega finančnega prispevka. Na včerajšnjem srečanju na sedežu občinske uprave je odbornik De Gioia poudaril, da bo Kraški pust deležen občinskega finančnega prispevka le v primeru, da bi se njego-
GOSPODARSTVO / JAVNA SKUPŠČINA
Delavci DSL kritični do Amatove vlade
Sedanja huda ekonomska recesija prizadene zlasti manj zaščitene družbene sloje
V konferenčni dvorani Vulcania bivše Pomorske postaje je bila sinoči pokrajinska skupščina delavk in delavcev, ki so včlanjeni v Demokratično stranko levice. Zborovanje se je udeležil tudi Umberto Minopoli, ki v okviru vsedržavnega vodstva DSL odgovarja za vprašanja dela ter zaposlovanja.
Na sinočnji skupščini je tekla beseda o predlogih DSL in sindikalnega gibanja za premostitev sedanje hude družbene in gospodarske krize. Mnogi diskutanti so bili kritični do ekonomske
politike Amatove vlade. Predstavili so tudi neke vrste alternativni gospodarski dokument Occhet-tove stranke, ki se zavzema za ublažitev negativnih posledic sedanje ekonomske recesije in za zaščito zaposlenosti.
Včerajšnje zborovanje je služilo kot priprava za vsedržavno skupščino DSL, ki bo 19. in 20. februarja v Milanu in ki bo prvenstveno posvečena prav problematiki dela in zaposlovanje. Milansko skupščino bo zaključil poseg vsedržavnega tajnika DSL Achilleja Oc-chetta.
\ ~ —4 —.f .£_,
UNIVERZA / PROFESOR OB SLUŽBO
Alkoholizem ni več med učnimi predmeti
Prof. Flavio Poldrugo, ki je bil do 5. januarja pridruženi docent na psihiatriji na tržaški univerzi, je po 18 letih službovanja ter s sinom in ženo na ramenih, ostal dejansko brez službe: predmet, s katerim se je prvenstveno ukvarjal, alkoholizem, namreč ni vec med tistimi, ki jih poučujejo na univerzah.
Prof. Poldrugo je včeraj sklical tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da je za predsednika republike Scalfarija napisal odprto pismo, ki mu ga bo izročil ob ju-trišnejm obisku v Trstu.
Prof. Poldrugo je med drugim naglasil, da njegove profesionalne izkušnje očitno niso zadostovale, da bi lahko Se naprej predaval bodočim zdravnikom in skrbel za tisoče alkoholikov, s katerimi se je vsa ta leta ukvarjal. Kot docent se je specializiral v terapiji alkoholizma v Zagrebu, leta 1979, iz ZDA pa se je vrnil z doktoratom v raziskavah. Poleg tega je koordiniral 4 sporazume o mednarodnem sodelovanju, organiziral je simpozije in zaseda ugledna mesta v italijanskih ter tujih inštitucijah.
vi vozovi udeležili pustnega sprevoda po mestu. Odbornik je predstavnikom Kraškega pusta tudi najavil, da bo Občina dodelila denar za pustne prireditve rajonskim svetom, vendar pod pogojem, da se v torek, 13., udeležijo mestnega sprevoda. V bistvu vztraja pri zamisli, da mora priti do nekakšne povezave med “tržaškim" in “kraškim" pustom.
Srečanje v občinski palači je odprl župan Staffieri, ki je podčrtal važnost ohranjevanja tradicij in kulturne “živahnosti" v našem mestu. Zupan je tudi podčrtal, da so take pobude v tem težkem gospodarskem trenutku, ki ga preživlja naše mesto, dobrodošle, saj laho omogočijo, da se lahko tudi posmejemo in da se ne zapremo sami vase.
Zaradi tega občinska uprava podpira in koordinira želje in napore mestnih združenj in institucij, s Čimer dokazuje, da ne zanemarja nobenega sektorja krajevnega življenja.
S svoje strani je odbornik De Gioia podčrtal važnost ohranjevanja in nadaljnjega razvoja tržaškega pusta, ki je stopil na novo pot in se oprijel tradicije, ki je bila krivično opuščena.
Dodati je še treba, da je bil skupno s pustom organiziran fotografski natečaj, ki se bo odvijal pod pokroviteljstvom pokrajinske ustanove za turistični razvoj. Njen predsednik je tudi najavil, da se bo nadaljevala tradicija poletnega tržaškega pusta.
TRST
Torek, 9. februarja 1993
7
PREŠERNOVE PROSLAVE / V MESTU IN OKOLICI
Niz raznovrstnih prireditev ob slovenskem prazniku
Ponekod bodo dan slovenske kulture proslavili v naslednjih dneh
V naslednjih dneh se bodo zvrstili
POGOVORI O PRIMORSKEM DNEVNIKU
pri Sv. IVANU:
jutri, 10. t.m., ob 20.30 v prostorih KD Škamperle na Stadionu 1 Maj. Prisotna bosta predstavnik založniškega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar DUŠAN KALC.
vŠEMPOLAJU:
v četrtek, 11. t.m, ob 20.30 v prostorih KD Vigred. Prisotna bosta predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in novinar DUŠAN KALC
Dolinski zbor pozdravlja gostujoče kriške pevce (foto Križmančič)
V	teh dneh se po slovenskih kulturnih društvih vrstijo prireditve ob dnevu slovenske kulture. O nekaterih smo že poročali, kratke utrinke z vrste proslav, ki so bile Po raznih krajih od petka zvečer do nedelje, pa smo strnili v pričujoči zapis.
V	petek zvečer je bila proslava v Dolini, kjer se je KD Valentin Vodnik tokrat odločil za veCer, posvečen predvsem zborovskemu petju. Tako je bil v gosteh dolinskega društva moški pevski zbor Vesna iz Kriza, ki se je pod vodstvom Iva Lešnika predstavil občinstvu s krajšim koncertnim sporedom ljudskih in umetnih pesmi. V pozdrav pevcem iz Križa je uvodoma zapel domači moški zbor, ki ga je v letošnji sezoni spet prevzel Ignacij Ota. Glasbeni spored je dopolnilo priložnostno razmišljanje Marija Cuka, pesnika in književnika doma iz Doline: opozoril pa je predvsem na, žal, še nespremenjene odnose med gospodarstvom in kulturo oziroma med oblastjo in umetnikom, ko sta umetnik oz. kultura vselej v podrejenem in "manjvrednem" položaju. Kot je na petkovem veCeru poudaril Cuk, je tudi pri nas ”za področje duha namenjenih le malo sredstev in še ta so dana s težavo". Razmišljanje je sklenil z upravičenim upanjem, "da bi o kulturi in naših koreninah ne spregovorili šele ob prihodnji Prešernovi proslavi".
Slovenski kulturni klub iz Ul. Donizetti je v soboto pne priredil Praznik slovenske kulture, na katerem so razglasili dobitnike nagrad likovnega, fotografskega in literarnega natečaja. Na nateki je bil namenjen mladim, so se odzvali predvsem višješolci. Za likovne izdelke so prejeli nagrade Stefan Turk (1.), Petra Oblak (2.) in Lorena Ravbar (3.); za fotografske pa Danilo Pahor (1.) in Fabrizio Po-
lojaz (2. in 3.). NajveCji je bil odziv na literarni natečaj, na katerem so tudi zaradi precejšnje kvalitetne ravni prijetih prispevkov podelili dve prvi, dve drugi in dve tretji nagradi: prvo nagrado sta prejela Tomaž Susic in Alenka Spetič, drugo Erika Kraljic in Ivo Kerže, tretjo pa Peter Regent in Valentina De-stri. Literarne prispevke so na sobotni proslavi prebrali, likovne in fotografske izdelke pa dali na ogled.
V soboto zvečer sta bili prireditvi na Colu in Kolonkovcu. Na prvi, ki jo je priredilo repentabr-sko kulturno društvo Kraški dom, so sodelovali elani amaterskega odra Jaka Stoka s Proseka-Kontovela. NareCna u-prizoritev humoreske Naši graju na radio, ki jo je napisal Alojz Cijak in zrežiral Drago Gorup, je med pozornim občinstvom doživela topel sprejem. V uvodnem pozdravu je tajnica Kraškega doma Ines Škabar razvila nekaj pomenljivih misli, ko se februarja spomnimo na Prešerna in njegovo bogato kulturno dediščino.
To je priložnost, da odkrivamo svoje korenine in se duhovno, pa tudi jezikovno oplajamo z večplastnimi izrazi kulturno umetniškega podoživljanja. Slovensko književno bogastvo se ne napaja le z bogato literarno zapuščino Prešerna in Cankarja, temveč se kot nacionalna kultura, Čeravno tu pa tam malo opotekajoče, s svojim ustvarjalnim nabojem vključuje v moderne evropske tokove. Pregnati moramo manjvrednostne predsodke in se po Prešernovem vzoru ponosno oprijeti naše narodne zavesti, ki nas kulturno in moralno zavezuje. Skabarjeva je podčrtala nenadomestljivo vlogo, ki jo v naši skupnosti opravljajo kulturna društva, kot Čvrste postojanke in pokazatelji naše bitnosti.
Kulturno društvo Rov-
Prešernova proslava v nabrežinskem društvu Igo Gruden (foto Ferrari)
I
Na proslavi v Barkovljah je Boris Pangerc predstavil svojo knjigo (f. Križmančič)
te-Kolonkovec se je tokrat odločilo za filmski veCer, v društvenih prostorih so si ogledali znani slovenski film Kekec, ki ga je Jože Gale posnel leta 1963. Poslušali so tudi star posnetek recitacije Povodnega moža v interpretaciji Duše Počkajeve, medtem ko je nekaj misli podala Marta IvašiC.
Za nedeljo popoldne so se letos odločili elani kulturnih društev v Barkovljah in Nabrežini. Gostje Prešernove proslave v Barkovljah so bili pisatelj in pesnik Boris Pangerc in Fantje izpod Grmade, ki jih vodi Ivo Kralj. V imenu društva je prisotne pozdravila San-

dra Poljšak, Boris Pangerc pa je na kratko orisal vsebino svoje knjige Majenca, ki že z naslovom pove, da govori o starih običajih; na željo občinstva pa je Pangerc podal tudi nekaj svojih poezij.
Pevski del so prispevali Fantje izpod Grmade, ki so med drugimi zapeli tudi Prošnjo, ki jo je po Prešernovi poeziji uglasbil njihov pevovodja Ivo Kralj.
Petje, recitacije in govor: to je bil program proslave KD I. Gruden, na kateri si nastopili moški in ženski domači zbor (dirigent Ksenija Kos), gostujoči zbor z Hrvatinov, recitatorke Martina Pertot, Marjanka Ban in Matejka Gruden ter govornik Dušan Jelinčič.
Sinoči je bila proslava v Društvu slovenskih izobražencev, v naslednjih dneh pa so napovedane še prireditve Društva slovenskih upokojencev, PD Slovenec iz Boršta in PD Mackolje.
KINO
ARISTON -16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. Whoopy Goldberg. EKCELSIOR -	17.15,
19.40, 22.00 »Luna di fie-le« r. Roman Polanski. EXCELSIOR AZZURRA -16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Body of evidence«, i. Ma-donna.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 »Trappola in alto m are, i. Števen Seagal. NAZIONALE II 15.45,17.60, 20.00, 22.00 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston.
NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Porno prestazioni di infermiere disposte a tutto», prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE IV - 16.00 18.15, 20.15, 22.15 »II danno», r. Louis Malle.Prepovedan mladini pod 14. letom. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Dracula« r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino,
Za tvojega dragega... za tvojo ljubo...
topel Sv. Valentin
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ulica Roma 58 -Telefon (0481) 790074
Slovensko stalno gledališče
Thornton Wilder
Naše mesto
REZIJA
ADRIJAN RUSTJA
PREMIERA v petek, 12. t. m., ob 20.30 -Abonma red A PONOVITVI v soboto, 13. t. m., ob 20.30 - Abonma red B v nedeljo, 14. februarja, ob 16. uri -Abonma red C
i. Whoopy Goldberg.
EDEN - 15.00 - 22.10 »La prima volta di Maurizia Paradiso - II segreto di Maurizia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »La bella e la bestia», Walt Di-
sney.
LUMIERE - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Delitti e segreti«.
ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00,	22.00 »Puerto
Escondido«, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Aba-tantuono, Valeria Golino.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Attrazione carnale di una super bestia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VČERAJ-DANES
Danes, TOREK,
9.	februarja 1993
APOLONIJA
Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.23 - Dolžina dneva 10.07 - Luna vzide ob 21.03 in zatone ob 8.05.
Jutri, SREDA,
10.	februarja 1993
SHOLASTIKA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,8 stopinje, zraCni tlak 1035,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matteo Scrigner, Vanessa Di Be-nedetto, Matteo Alessio Zerial, Luca Jerman, Gabriel Pahor, Sbaron Bisba-no, Michele Truglio, An-drea Calabrese, Francesco Tosone.
UMRLI SO: 63-letni Vitto-rio Marinelli, 90-letni Steno Benevol, 80-letna Rosina Godina, 42-letni Emanuele Olivotto, 82-letni Francesco Košuta, 88-letni Vincenzo Angelillo, 94-letni Bruno Corazza, 82-letna Cecilia Goattia, 72-letni Pietro Urlini, 85-letna Giuseppina Magagna, 67-letni Rodolfo Filippi, 61-letna Bruna Vatta, 79-letna Rosalia Žakelj, 98-letna Lucia Bencicb, 71-letna Margherita Pilar, 72-letna Aliaa Pauletti, 68-letni Giovanni Laboranti, 56-letna Claudia Panizzut, 82-letni Riccardo Rustia, 84-letni Giacomo Pockar, 72-letna Albina Cerna, 80-letni Giovanni Treleant.
H LEKARNE
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8. do nedelje, 14. februarja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Vene-zia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg-Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri-
merfNOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 (tel. 767391).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL-tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8.
ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
J PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst prireja jutri,10. t.m., ob 16. uri Prešernovo proslavo v Gregorčičevi dvorani v TRSTU, Ul sv. Frančiška 20. Program: priložnostne besede prof. Egidija Košute, recitacije Mire Sardoč. Sodelovali bosta gojenki Glasbene šole : kitara Bar-ba Briščik in flavta Tamara Tretjak.Vabljeni. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Opčine - Prosvetni dom -V petek, 12. februarja, ob 20.30 srečanje na temo PRETEKLOST, KI NE MINE. Predstavitev knjige TRIESTE 1941 - 1947. Gosta večera bosta sen. Darko Bratina in Claudio Tonel. PD SLOVENEC Boršt - Za-brežec vabi v soboto, 13.t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Borštu na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Spored: nastop dekliškega zbora Vesna iz Križa s koncertom PESEM V SVET in s sodelovanjem instrumentalistov. Dirigent Bogdan Kralj. Priložnostni govor pesnik Marij Cuk. Vabljeni!
PD MACKOLJE vabi na prireditev "Hvalnico pojem besedi, materini, slovenski..." ob dnevu slovenske kulture, v nedeljo, .14. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah MePZ PRIMORSKO-Mackolje vabi na SLAVNOSTNI KONCERT ob 10-letnici ustanovitve zbora, ki bo v soboto, 13. tm.m., ob 20. uri v društveni dvorani v Mackoljah SKD VIGRED in celodnevna osnovna šola »Stanko Gruden« Sempo-laj-Slivno vabita v soboto, 13. t.m., ob 19. uri v prostore šempolajske šole na Prešernovo proslavo. Nastopajo šolski otroci, zborček »Vigred« ter dramska skupina Standrež z goldonijevo igro »Sluga dveh gospodarjev«. Vabljeni.
SPDT - prireja v Četrtek,
11.	t.m. v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30 predavanje »NAMIBIJA-SOŽITJE BELEGA IN ČRNEGA.« Vtise svojega nedavnega popotovanja bo z diapozitivi prikazal Bruno Križman. Vabljeni.
m OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA prirdi jutri, 10. t. m. v Srenjski hiši v Borštu strokovno srečanje o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Srečanje je namenjeno vsem kmetovalcem, ki nameravajo opraviti izpit za pridobitev dovoljenja za nakup sredstev 1. in 2. stopnje strupenosti za kmetijsko uporabo. Predaval bo dr. Pierpaolo Da-preto, funkcionar na Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Trstu. DEVINSKO -NABREŽIN-SKA sekcija Slovenske Skupnosti priredi jutri, 10. t.m., ob 20.30 v cerovski šoli javni sestanek o problemih na občini in o novem volilnem zakonu. Sodelovali bodo občinski svetovalci SSk in elan strankinega vodstva, ki bo spregovoril
o položaju na Tržaškem.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE- tajništvo Trst - vabi na 34. OBČNI ZBOR v ponedeljek, 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo 16. februarja objavljena na oglasni deski DEŽELNEGA ŠOLSKEGA URADA (trg Sv.Antona Novega 6 v Trstu) lestvica učnega osebja, ki je doseglo usposobljenost za poučevanje literarnih predmetov na slovenskih višjih srednjih šolah.
TRGOVKI ZAVOD ŽIGA ZOIS obvešča, da bo tretje predavanje za starše dr. Scuke na temo »Komunikacija z mladostnikom« danes, 9. t.m., ob 18.30 v zbornici sedeža.
NA PEDAGOŠKEM LICEJU bo v soboto, 13. t.m. Prešernova proslava. Častni gost bo pisatelj B. Pahor. Toplo vabljeni starši in prijatelji mladine. ZaCetek ob 10. uri.
MALI OGLASI
OSMICO ima Igor Slavec v Dolini 89.
OSMICO ima Lupine v Praprotu.
OSMICA je odprta v Kolu-drovci cel februar. OSMICO je odprl v Ric-manjih 118 Berto Pregare. Toči belo in Črno vino. OSMICA je odprta do 23. t.m. na Zajčji farmi v Re-pniCu.
IŠČEMO vajenca električarja. Tel. na št. 229100. PRODAM avto lancia pristna 1600 IE, letnik 1989 po ugodni ceni. Tel. na št.
99Q999
PRODAM alfo 164 twin spark, letnik 88 z ABS in klimatizatorjem po 18.500.000 lir. Tel. na št. (0481) 532038.
VODILNO PODJETJE Do-
20.000	lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Ivanke Križman in Romana Kavalica daruje družina Škabar (Repen 171)
10.000	lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na godovni dan strica Antona daruje družina Suc (171) 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na pred kratkim umrle sovaščane iz Re-pentabra darujeta Ivanka in Julka Milic 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
movip Italia potrebuje osebje z lastnim avtomobilom. Podjetje nudi plaCo sorazmerno z uspehom pri prodaji in po veljavnih normativah. Interesenti se lahko zglasijo v torek, 9. februarja, ob 16.30 v Ronkah, Ul. Roma 76.
24 -LETNI FANT z višješolsko izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami v risanju autocad išCe delo kot risar, tudi z lastnimi pripomočki. Tel. 212164 ob jutranjih urah. PRODAM električni viličar TMC FB 15 z akumulatorjem in elektronskim vodenjem ; nosilnost 1500 kg v odličnem stanju. Za ogled tel. 040-367273. MLADO 21- letno dekle z veliko voljo do dela išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 200542 ali 200882 ob uri obedov.
PRODAM domač krompir. Tel. na št. 200882 ob uri obedov.
30-LETNA gospa išCe delo za pomoč v gospodinjstvu nekaj ur tedensko. Telefonirati po 19. uri na tel. št. 040/305878.
TRGOVINA gradbenega materiala išCe delavca z vozniškim dovoljenjem. Tel. na št. 211044.
DAJEM instrukcije iz matematike. Kličite v dopoldanskih urah na tel. št. 944072.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob pok. Otilije Zudic darujeta Salvina Gherbassi
20.000	lir in Rafael Tul
30.000	lir za KD Primor-sko-MaCkolje.
V	spomin na pok. Flavia SlobiCa daruje družina Švara iz Komna 20.000 lir za proseško cerkev.
Elsa in TonCi Pertot darujeta 50.000 lir za odbojkarsko društvo Bor.
Ob obletnici smrti drage mame Vere daruje hci Ester z družino 50.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik.
Za obnovo Ljudskega doma v Trebčah daruje Valerija Cuk 30.000 lir za SKD Primorec.
V	hvaležen spomin na umetnika Joška Lukeša daruje Tončka od Banov
20.000	lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Marijo Ban daruje Tončka 10.000 lir za SKD Grad.
V	počastitev spomina Ane Bonin por. Skorja daruje sestra Angela 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Za obnovo Ljudskega doma v Trebčah daruje Valerija Cuk 30.000 lir za SKD Primorec.
V	spomin na Marijo (Mileno) Perčič Kocman darujejo družija Škrk (Salež 33) 20.000 lir, Križman (Repen 128) 15.000 lir, Skabar-Cok (Repen 104)
50.000	lir, Milena Berto-lino (Repen 69) 10.000 lir, Bruno Bertolino (Repen 29) 20.000 lir, Škabar (Repen 30) 10.000 lir, Škabar (Repen 72) 20.000 lir za repentabrsko Cerkev. Namesto cvetja na grob Ivanke Križman darujejo Milena Bertolino (Repen 69) 10.000 lir, Bruno Bertolino (Repen 29) 10.000 lir in Forza (Repen 136)
20.000	lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Emila Škabarja darujeta Milena Bertolino 10.000 lir in Bruno Bertolino
10.000	lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Romana Kavalica darujejo Škabar (Repen 104) 10.000 lir, Guštin (Col 12) 20.000 lir, GrizoniC (Col 62) 10.000 lir, Milena Bertolino
10.000	lir, Bruno Bertolino 10.000 lir, Suc (Repen 171) 20.000 lir, Škabar (Repen 4) 10.000 lir, Ravbar (Col 23) 50.000 lir, Škabar (Repen 18) 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na mamo od Marice darujejo Škabar (Repen 4) 15.000 lir, Suc (Repen 171) 20.000 lir, GrizoniC (Col 62) 10.000 lir in Škabar (Repen 18)
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in pranono
Rihard Rustia
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčere Savina, Ana, Marina z Eniotom, sestra Pepeka z družino, svak Nini z Nado, Nadja, Srečko in Lara ter ostalo sorodstvo.
Barkovlje, Gabrovrc, Ronke, 9. 2. 1993 (Pogr. pod. Zimolo)
Zbogom nono
Daniela z Paolotom, Mauro z Grazielo, Marco,
Sandro z Loreno, Eriča z Editom, Luca z Doriano in malo Eleno.
Barkovlje, Gabrovec, Ronke, 9. 2. 1993 (Pogr. pod. Zimolo)
t
Dne 7. februarja nas je zapustila naša draga
Josipina Maganja vd. Košuta
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo hčeri Evelina in Lučila, sin Franko, zeta Bruno in Jušto, nevesta Nedia, vnuki Radi voj, Livio, Paolo, Astrid in Andrej, pravnuki David, Marko in Petra, sestri Marica in Pavlica ter ostalo sorodstvo.
Križ, Trst, Portorož, Ženeva, 9. 2. 1993 (Pogr. pod. Zimolo)
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Roška Žakelj por. Milič
Pogreb bo danes, 9. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgoniško cerkev.
Žalujoči sinovi Oskar, Ivan in Edi, snaha Grozdana in ostalo sorodstvo.
Zgonik, 9i 2 1993
(Pogr. pod. Ul. Zonta)
ZAHVALA
Svojci
Ane Bonin por. Skorja
se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali Trst, 9.2.1993
GORICA
Torek, 7. februarja 1993
NOVICE
PODKUPNINE / ARETACIJA BENVENUTIJA
STANOVANJA / VSE VEC DRUŽIN UPA NA DRUŽBENO POMOČ
DSL pozitivno ocenjuje nova stališča PSI
Mestno tajništvo DSL je v tiskovnem sporočilu pozdravilo nova stališča pokrajinskega vodstva PSI, o katerih smo poročali včeraj. DSL še posebej ceni napoved politične pobude PSI, ki naj bi privedla do spremembe večine na goriški občini z vključitvijo naprednih in demokratičlnih sil, ki se danes nekako istovetijo z oznako “transverzalne”. Mestni tajnik DSL Oliviero Furlan ocenjuje, da je lahko to pogoj za premostitev že dolgotrajne politične in ekonomske krize, v katero je zašlo mesto in meni, da je sedaj potrebna programska poglobitev socialističnega predloga ne samo med glavnima strankama levice, temveč tudi s širšo paleto političnih grupacij.
Podgora: razprava o prometu
Rajonski svet v Podgori bo nocoj ob 20.30 zasedal v prostorih bivše šole v Ul. Slataper. Na dnevnem redu je razprava o pripravi naCrta za preureditev prometa v mestu. Prisoten bo predvidoma predstavnik skupine načrtovalcev, ki v teh dneh zaključujejo z zbiranjem podatkov za pripravo naCrta. Rajonski svetovalci in drugi občani bodo lahko dali predloge s tem v zvezi.
Odprli sedež La Rete
Medtem ko se skoraj vse tradicionalne stranke ubadajo s hudimi težavami, so v zadnjem Času vse bolj aktivna nova gibanja in stranke, ki se pripravljajo na bližajoče se volitve. V Gorici, Tržiču in drugih večjih krajih se krepi prisotnost Gibanja za demokracijo - La Rete in tudi Severne Lige. La Rete je v soboto v Morellijevi ulici odprla svoj sedež v Gorici. V prihodnjih tednih bodo sedež odprli tudi v Tržiču. Program gibanja so na srečanju z novinarji pojasnili Ber- ' nardo De Santis, Marjan Čefarin in Gino Cocian-ni.
V	Verdiju jazz koncert Steve Grossman kvarteta
V	okviru občinske glasbene sezone »Saxing time«, ki je v celoti posvečena jazz glasbi oz. saksofonu, bo nocoj ob 21. uri v Verdijevi dvorani v Gorici koncert Steve Grossman kvarteta. Svetovno znanega saxmena bodo spremljali Andrea Pozza - klavir, Luciano Milanese - kontrabas in Billy Brooks - bobni. Grossman je danes star 42 let, z glasbo in saxom pa se ukvarja že od rosne mladosti. K naglemu vzponu mu je pomagal Mi-les Davis, ki ga je še zelo mladega vključil v svoj električni band. Stilno se je Grossman približal Johnu Coltraneju, po človeški in ustvarjalni krizi konec 70. in v začetku 80. let pa se je približal improviziranju Sonnyja Rollinsa.
Praznovanje na Palkišču
Na PalkišCu so domačini prejšnjo nedeljo imeli posebno praznovanje, saj se v majhnem kraju redko zgodi, da bi krstili dvojčka. Starša Ivan in Ani sta pripeljala malo Saro in Marka (pravzaprav sta prikorakala sama, saj sta že krepka fant in punca), ki sta se rodila pred poldrugim letom na Poljanah, kjer so med gradnjo nove hiše na PalkišCu živeli pri teti. Dom je sedaj urejen, družina se je vselila vanj, vaška skupnost pa je nazdravila malima Sari in Marku z željo, da bi zrasla v pridna fanta in dekletce.
Agentov nikar primerjati s kolegi iz vzhodnih držav
Na preturi v Gorici so včeraj obsodili na štiri mesece zapora pogojno 33-letnega Fabia Gergo-leta iz Doberdoba. Odgovarjati je moral zaradi žalitve javnega funkcionarja. Dogodek se je pripetil 25. julija 1990 na mejnem prehodu v Gorici. Agent je tik pred njim dolgo Časa zadrževal drugega avtomobilista, zaradi Cesar je Gergolet prosil, naj bi avto pred njim umaknili iz vrste. Dosegel je nasprtoni učinek: agent je namreč njemu velel iz vrste in ga začel pregledovati. Gergolet mu je odgovoril, da ga to nic ne skrbi, saj je takih policajev, kakršen je on, srečal že kar nekaj v raznih vzhodnih državah To ga je stalo prijavo in obsodbo zaradi žalitve.
Tragično dejanje
Prav na vhodu glavnega pokopališča so včeraj zjutraj našli avtomobil fiat 128, videmske registracije, v njem pa truplo 45-letnega Luciana Co-derina. Okoliščine v katerih so ga našli ne dopuščajo dvomov, da gre za samomor. V notranjost avtomobila je namreč napeljal gumijasto cev ter jo pritrdil na izpušno cev. Coderin, ki je živel v Gorici, zadnje znano bivališče je imel v ulici S. Chiara 3, se je ukvarjal tudi s slikarstvom in se je na tem področju precej uveljavil.
Senca škandala sega do Gorice
Podjetje Venturini zidalo šolski center
Delni pogled na šolski center (foto Studio Reportage)
Predlogi SUNIA in SICET za stanovanjsko politiko
Kljub upadanju števila prebivalstva vse več družin išče streho nad glavo - Nujen poseg družbe
Hiše v starem jedru Gorice: dosti stanovanj je praznih (foto Studio Reportage)
Marko Marinčič
Aretacija deželnega odbornika Ivana Benve-nutija odpira marsikatero vprašanje tudi v Gorici. Aretacija je namreč v zvezi s stečajem gradbenega podjetja Venturini SpA iz Humina, ki je v Gorici znano zaradi gradnje slovenskega šolskega centra. Od skupne investicije 8, 3 milijarde lir v ta namen (vključen je tudi odkup zemljišča) je podjetje Venturini imelo v zakupu gradbena dela v vrednosti približno 4 milijard lir.
Težave so se zaCele pojavljati konec leta 1991, ko so se šole vselile v še danes nedokončano središče. Podjetje je začelo nerazumljivo zamujati s predvidenimi deli, nam je povedal vodja del inž. Marjan Ce-farin. Stanje se je v kasnejših mesecih zaostrilo. Izkazalo se je, da navidez mogočno podjetje s 300 zaposlenimi, ki je imelo pomembno vlogo v popotresni obnovi Furlanije in odprta gradbišča vsepovsod (v letu 1991 je delokrog znašal 70 milijard lir), stoji na trhlih nogah. Po nekaj poskusih reševanja (30. junija sta v družbo stopila s 3, 5 mld svežega kapitala konzorcij Coprola in podjetje F. Veronico
iz Barija) je 14 oktobra naposled prišlo do stečaja zaradi veC kot 13 milijard lir zadolžitve do bank. Med upniki z večjim kreditom je tudi Goriška hranilnica.
Po tem neslavnem koncu podjetja, iz katerega izvira večji del zamud pri urejanju šolskega centra, prihaja sedaj na dan še problem podkupnin. Zaenkrat seveda ni vesti o neposred-
ni zvezi z Gorico, ne gre. pa pozabiti, da je sodstvo že lani poleti na go-riškem županstvu zaseglo svežnje papirjev o zakupih javnih del in da je v teku preiskava.
Kaj pa s šolskim centrom? Odnos s podjetjem Venturini je občina zaključila, za preostala dela (ureditev avditorija in drugo) pa bo po zagotovitvi sredstev potreben zakup novemu podjetju.
Vlado Klemse
Kakih osem odstotkov vseh stanovanj na Goriškem je praznih, po drugi strani pa je okrog devetsto družin zaprosilo za dodelitev stotih stanovanj zavoda IACP. Dva podatka z nasprotnim predznakom, ki ju bo najbrž težko zbližati, kljub v zadnjem Času vse bolj številnim poskusom sindikata SUNIA in združenja SICET.
Kje so razlogi takega razkoraka med ponudbo in povpraševanjem po stanovanjih? Na prvem mestu vsekakor v padanju kupne moči in v zaostrovanju gospodarske krize, saj si mnoge družine ne morejo privoščiti plačevanja dragih najemnin, dalje v neustrezni stanovanjski politiki, v stalnem zmanjševanju družbenih posegov na tem izredno pomembnem področju sociale. Težko si je predstavljati tudi odkod tako veliko povpraševanje po stanovanjih, zlasti v mestu, ko pa že vrsto let ugotavljamo, da se število prebivalcev stalno niža in bi morala biti večja razpoložljivost stanovanj nekaj povsem naravnega. Očitno temu ni tako.
O tem priča tudi primer iz Ville Frommer iz-
seljenih oseb.
Sindikat SUNIA je začel te dni niz srečanj s predstavniki krajevnih in drugih ustanov, s ciljem, da se razreševanju stanovanjske problematike nameni večja pozornost in skuša poiskati ustrezne in predvsem hitre rešitve.
Predstavniki sindikata SUNIA so se že sestali s predsednikom Pokrajine Saccavinijem ter mu obrazložili njihov naCrt za premostitev sedanjega zelo zaskrbljujočega stanja. Načrt obsega tri točke. Spremeniti bi se morala deželna politika glede porazdelitve finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo, za-
vod IACP mora Cimprej iz krize, ki traja že nekaj mesecev, prirediti je treba konferenco o stanovanjski problematiki, ki bo v pravi luči pokazala razsežnost vprašanja in nakazala tudi možnosti ukrepanja.
Goriška pokrajina je bila v preteklosti precej prikrajšana glede dodeljevanja denarja za gradnjo ljudskih stanovanj. Nujna je zato sprememba dosedanjih kriterijev. Upoštevati je treba v znatno veCji meri dejansko stanje in dejansko potrebo po stanovanjih. Goriška pokrajin a je bila prikrajšana tudi drugače, saj je pomanjkanje sredstev za fi-
nanciranje zakona o nakupu prve hiše, prizadelo nad dva tisoč družin. Predstavniki SUNIA in SICET so imeli tudi srečanje s podpredsednikom zavoda IACP Giorgiom Durantijem-Govor je bil predvsem, kako poskrbeti za tiste družine, ki bodo, oziroma so že, brez stanovanja zaradi sodnih izgonov. Dalje o programih obnavljanja stanovanj s posebnim ozirom na posege v Panzanu v Tržiču (območje Fincan-tieri) in Ronkah (naselje Pater). Govor je bil nadalje o spremembi dež. zakonov št. 75/82 in 37/88.
r DOBERDOB / JUTRI POSVET
GLASBA / PRVI KORAKI NA ŠOLAH
Kakšna naj bo vloga gorskih skupnosti v FJk
Vprašanje združevanja in krčenja števila gorskih skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini je dokaj aktualno. O tem bo v kratkem govor v deželnem svetu, ki se bo moral izreci o načrtu deželne vlade, ki predvideva zmanjšanje zdajšnjih desetih gorskih skupnosti na Sest. Na podlagi tega načrta, naj bi prišlo do sprememb tudi v gorskih skupnostih, kjer živi slovenska narodnostna skupnost. Konkretno naj bi na Goriškem kraške občine izločili iz Kraške gorske skupnosti (ta bi ostala le še za tržaški del Krasa) in jih priključili Briški gorski skupnosti.
Na to temo bo tekla beseda na srečanju Gor-
ske skupnosti - Vprašanje obstoja in razvoja, ki ga goriška Slovenska kulturno gospodarska zveza prireja ob sodelovanju občinskih uprav iz Doberdoba, Sovodenj in Steverjana jutri ob 18.30 v glasbeni dvorani osnovne šole Preži-hovega Voran-ca v Doberdobu. Na srečanju bodo spregovorili Karlo Devetak, predsednik SKGZ za Goriško, župani Doberdoba Marjo Lavrenčič, Sovodenj Vito Primožič in Steverjana Ivan Humar, predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca, predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Corsi ter deželni odbornik za načrtovanje Dario Tersar.
Godalni ansambel obiskal šoli v Doberdobu in Sovodnjah
Pobuda kulturnega in glasbenega društva Lipizer - Cilj je pri mladih zbuditi zanimanje za klasično glasbo - Najprej pogovor o glasbilih
Godalni ansambel "Lipizer” nadaljuje ciklus gostovanj po osnovnih šolah. Včeraj so Elia Vi-golo, Davide Prelaz in Tullio Zorzet, skupaj s harfistko Nicoletto San-zin obiskali osnovno šolo Prežihov Voranc v Doberdobu ter šolo Peter Butkovic - Domen v Sovodnjah.
V Doberdobu so se tamkajšnjim učencem pridružili tudi vrstniki iz Romjana. UCencem so člani godalnega orkestra najprej predstavili glasbila, violino, violo in harfo, jim pojasnili kako nastaja zvok, jim opisali posamezne dele glasbil in tehniko igranja in končno tudi zaigrali nekaj skladb. S pobudo naj bi mladim približali klasično glasbo.
Glasbena učna ura v šoli P. Butkoviča v Sovodnjah (foto Studio Reportage)
TRENTA / PONESREČIL SE JE MLAD GORIČAN
Zdrsnil je na poti na Dolič
Zdravi se v goriški bolnišnici - Smrtna nesreča pod Razorjem
GORICA / IMENOVANJE
Sestava davčne komisije za zemljišča in stavbe
V goriški splošni bolnišnici je na zdravljenju 27-letni Robert Cotič iz Gorice, ul. Fratelli Ro-selli 41. Ponesrečil se je v soboto pozno zvečer pod Doličem, kamor je bil namenjen, skupaj s tremi prijatelji. Na poledenelem snegu, na mu-latieri, ki iz Zadnjice pelje proti Tržaški koci, ga je nepričakovano spodneslo. Drsel je po precej strmem pobočju kakih osemdeset metrov. Dva od prijateljev, Marko Jarc in Igor Devetak sta mu nudila prvo pomoC in ostala ob njem, medtem ko je Ivan
Sirk sestopil po Komarjevi v dolino iskat pomoč.
NesreCa se je zgodila približno.ob 22. uri v soboto, okrog četrte ure zjutraj pa je že odšla na pot ekipa gorske reševalne službe iz Bovca, ki je okrog sedme ure prispela na kraj nesreče. Dobri dve uri zatem so ponesrečenca s helikopterjem prepeljali v Trento, od tam pa z rešilnim avtomobilom v bolnišnico v Gorico. Zadobil je poškodbe na glavi in hrbtenici. Skupina je bila namenjena v Tržaško kočo na Doliču, kjer so
nameravali prespati ter se naslednjega dne povzpeti na Triglav.
Zimska tura na Razor pa se je usodno zaključila za 39-letnega Ivana Bratuža iz Idrije. V nedeljo okrog 11.30 mu je na poledenelem delu steze zdrsnilo in je padel kakih 160 metrov. Nesreča se je zgodila nad Kriškimi podi. Ponesrečenec se je na turo odpravil s prijateljem.
Zaradi lepega vremena in pomanjkanja snega je bilo zlasti ob koncu tega tedna v hribih zelo živo. Zal tudi nesreče niso izostale.
Pokrajinsko finančno nadzorništvo sporoča, da je bila obnovljena okrožna davčna komisija, pristojna za določanje vrednosti kmetijskih zemljišč, stavb in stavbnih parcel.
Komisijo za 2. Goriško davčno okrožje (občine Gorica, Sovodnje in Ste-verjan) sestavljajo: sodnik dr. Sergio Gorjan (predsednik), Franco Gaggioli, Tarcisio Veni-ca, Manuela Botteghi, Aleš Komjanc (efektivni člani); Giuseppe Toso, Tullio Vesnaver (suplen-ta), Humar Saverio, Franc Komic in Vilko
Zavadlav (pridruženi efektivni člani), Carlo Valentinuzzi, Emil Ter-pin, Marko Kovic (su-plenti pridruženih članov). Drugi sekciji (za stavbe in stavbna zemljišča) prav tako predseduje sodnik Gorjan, v njej pa so Gior-gio Ciani, Giuseppe Valentini, Roberto Daris, Remigio Bregant (ef. elani); Luigi Quala, Jože Ruchini (suplenta), ter Ilvo Fontanini, Alojz Hlede, Jožef Tomsig (pridruženi efektivni elani), Mauro Bregant, Jože Corsi in Ciril Juren (nadomestni pridruženi elani).
H ČESTITKE
Danes se sreCa z Abrahamom naša NADJA. Se toliko zdravih let Bog ti dej na svet živet, ti želijo vsi, ki te imajo radi.
a PRIREDITVE
KULTURNI DOM NSK in KNJIŽNICA D. FEIGEL vabijo na predstavitev 6. zvezka ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE, ki bo v Četrtek, 11. februarja, ob 18. uri v prostorih knjižnice Damir Feigel v Gorici, Križna 3.
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v nedeljo, 14. t.m., ob 17. mi v Kulturnem domu v Sovodnjah prireditev ob dnevu slovenske kulture Pesnikova podoba.
_____________KINO
GORICA
VTITORIA Zaprto. Jutri: 20.00-22.00 »II dan-no«. R. Louis Malle, i. Je-remy Irons in Juliette Bi-noche.
CORSO 17.15 -22.00 »Dracula«. Rež. F. Ford Coppola.
VERDI 21.00 jazz koncert Steve Grossman kvarteta.
TRŽIČ
EKCELSIOR 17.30 -
22.00	»Bučo profondo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
11 lekarTje
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALL’ ORSO BLANCO -
Korzo Italia 10 - tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO - ul. Romana 147 - tel. 40497.
POGREši
Danes v Gorici ob 10.30 Jožefa Briško vd. Brajnik iz Ul. sv Mihaela 104 v cerkev in na pokopališče v Standežu, ob
12.00	Klementina Prinčič vd. Prinčič iz bolnišnice sv. Justa v cerkev pri Ma-donnini in na pokopališče v Ločniku.
t
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga
Jožefa Briško vd. Brajnik
(Pepca ZorCeva)
Pogreb bo danes, torek, 9. februarja, ob 10.30 iz hiše žalosti v Ul. S. Mi-chele 104 v župnijsko cerkev v Standrežu.
Žalostno vest sporočajo sin Darko, hčerki Anna in Malvina, zeta Sergio in Severine, vnukinji Tanja in Eliana.
Standrež, 9. 2. 1993 (Pogr. podj. Preschern)
__	_ -	—	_	_ s-	— . 1faatt, mm m.
VAS STIK S SVETOM TISKA
VM D D
NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU
TRST
TEL 040/7796666 FAKS 040/7796402
SEŽANA
TEL. 067/73373
FAKS 067/31202
GRAFICENTEI
GOSPODARSTVO
Torek, 9. februarja 1993
Nekoliko nižje obrestne mere so »zasluga« največje banke
Janez Saje
V prvem tednu februarja so se medbančne obrestne mere v povprečju gibale okrog R +16 odstotkov na leto, kar je v primerjavi s preteklimi tedni nekoliko nižja raven (približno 0, 5-odstotne točke).
Na upad obrestnih mer je vplivala predvsem odločitev najvecje slovenske banke, da zniža najvišjo obrestno mero, po kateri se je še pripravljena zadolževati na medbančnem trgu. Ker zadolžitev LB, d.d., Ljubljana praktično še vedno dosega polovico celotnega medbančnega kreditiranja, utegne odločitev omenjene banke (ob "podpori" intervencij centralne banke) znižati raven medbančnih obrestnih mer.
Časi, ko so obrestne mere "določali" ponudniki sredstev in so se le-te gibale v skladu z likvidnostjo ter ponudbo in povpraševanjem, so namreč že zdavnaj minili.
Ob zvišanem revalorizacijskem faktorju (3, 7 odstotka na
mesec) so v februarju postala spet izredno zanimiva lombardna posojila Banke Slovenije. Obrestna mera v višini 2 odstotkov na mesec pomeni namreč le 54 % velikega R, tako da lombardni kredit ponovno eden najcenejših virov likvidnih sredstev. Tega dejstva se seveda zaveda tudi Banka Slovenije, ki je svoje intervencije v smeri ohranjanja tečajev bank za "podjetniške" devize v celoti preusmerila na ponudbo bankam za pridobitev lombardnih posojil.
V preteklem tednu so tako banke prejele kar štiri neposredne ponudbe za pridobitev lombardnih kreditov na podlagi zastave blagajniških zapisov BS v tujem denarju in zakladnih menic. Dnevne intervencijske kvote so znašale 150 milijonov tolarjev, na avkcijah pa se je licitiral tečaj za odkup deviznih prilivov od podjetij. "Minimalni" tečaj BS se je cez teden z 62, 16 SIT/-DEM zvišal na 62, 34.
GOSPODARSTVO
PAVKI / DR2AVA IN TRGOVCI
Napovedi in ocene dveh ustanov
Proizvodni in tržni obeti so na začetku letošnjega leta za spoznanje ugodnejši kot minule mesece, splošna ocena gospodarskih gibanj pa ne more mimo ugotovitve, da so nominalna in realna gibanja še vedno precej neuravnotežena, ugotavlja Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slo-venije.Tržna naročila so bila v zadnjem obdobju nekoliko boljša, vendar so glede na proizvodne in storitvene zmogljivosti še vedno na nizki ravni, ugotavlja Služba in opozarja, da je devizni tečaj januarja letos še vedno zaostajal za rastjo cen. Po ocenah Službe za konjunkturo in ekonomsko politiko se konkurenčnost slovenskega gospodarstva še naprej slabša zaradi previsoke obdavčitve in previsokih domačih stroškov na enoto proizvoda. 2e od junija lani - navaja Služba -rastejo stroški dela, izraženi v markah. Prav tako izrazito narašča javna poraba. Republiški zavod za makroekonomske analize in razvoj pa predvideva, da se bosta v porabi letošnjega domačega bruto proizvoda še povečala deleža za javno in osebno porabo, delež investicijske porabe pa naj bi se zmanjšal. Zavod za makroekonomske analize ocenjju-je, da bi delež za javno porabo letos lahko dosegel 19, 4 odstotka domačega bruto proizvoda (lani 19), delež za osebno porabo 51, 2 (lani 51,1) in delež za investicije 17, 3 odstotka. (STA)
Gotovinsko plačilo je lahko lepa priložnost za utajo
_____________Stojan Grgič________
Slovenski nacionalni junak Martin Krpan, ki nastopa v Levstikovi povesti, je v resnici utajevalec prometnega davka, ki ga je ranjka Avstrija pobirala na naših tleh. V zgodbi ni opisano, kako se je lotil svojega dela, vendar je očitno, da je sol in kresilni kamen, ki sta veljala za državni monopol, kupil na črno in ju do svojih kupcev tovoril mimo posebnih postaj, imenovanih mitnice. Trgovanje z monopolnimi izdelki je bilo pod nadzorstvom financarjev in dacarjev, ki so se že takrat borili proti Martinom Krpanom.Osnova nadzora je bila kontrola vstopa blaga za prodajo in nadzor prodanega blaga.
Financarji so nadzorovali tudi prevoz blaga, saj je v času prevoza najlaže odkriti goljufe.Po takratni deželi so bile postavljene posebne postaje, mitnice, kjer so posameznike nadzorovali ali pa pobirali določene mestne ali pokrajinske davke. Od takrat do danes pa se je promet po količini in številu povečal. Povsem nemogoče bi bilo kontrolirati trgovanje po starem, zato si je modema država omislila fiskalno zakonodajo, ki pokriva vec področij in načinov plačevanja davkov. Fiskalna zakonodaja kontrolira in ureja davek na dobiček, carine in uvozne dajatve, prispevek za socialno zavarovanje, prometni davek, dohodnine in podo-bno.Osnovni problem plačevanja davkov pa je nadzor, ki postaja vedno večja umetnost, saj na področju prometnih davkov moderni Martini Krpani uporabljajo znanje ekonomije, računalništva, prava, matematike ...Prodaja v klasičnih trgovinah, kjer se na prodajnem mestu srečata trgovec in kupec, kupec pa plača z gotovino, omogoča enostavno utajo prometnih davkov. Moderna zakonodaja je ravno na tem področju najbolj stroga in dosledna, ko spremlja prodajo na prodajnem mestu. Sedanja ohlapna zakonodaja omogoča na poti od proizvajalca do kupca preprosto utajo prometnega davka. Za primer vam bomo opisali, kako preprosto je za naše Martine Krpane.Primer:
proizvajalec, privatnik ali podjetnik proizvaja široko potrošne izdelke, ki se prodajajo v trgovinah širom po Sloveniji. Proizvajalec in trgovec želita utajiti plačilo davka in se zato dogovorita za prikrito prodajo širokopo-trošnih izdelkov v trgovini. Proizvajalec bo dostavil izdelke v trgovino in pri tem izdal lažne dokumente, ki bodo dokaz, da se izdelki prodajajo legalno v primera, Ce bodo tržni inšpektorji prodajo odkrili. Glede na število inšpektorjev in število novih trgovin je zelo malo možnosti, da bodo inšpektorji pregledali celotno trgovino in odkrili proizvajalca. V primeru, Ce ga inšpektorji ne izsledijo, bo enostavno uničil dokumente. Trgovec mora ob prodaji paziti samo to, da teh izdelkov ne bo prikazal kot prodanih. Pravimo, da bo trgovec izvedel prikrito prodajo in se tako izognil plačilu prometnega dav-ka.Državi sta davke utajila proizvajalec in trgovec. Ce bi v verigi sodeloval še kakšen posrednik, bi dobiček od utaje dobil tudi on. Sedanja zakonodaja pri opisanem primera ne povzroča nobenih težav in ne postavlja nobenih ovir.Da bi preprečili
in lažje kontrolirali odvajanje prometnega davka, so v tujini uvedli fiskalno zakonodajo. V teh zakonih so poskrbeli za nadzor nad izstopom blaga iz proizvodnje, transportom blaga in prodajo. Država je prek finančnega
ministrstva natisnila spremljajoče dokumente, ki jih tiska v svojih tiskarnah in imajo zaporedne številke -podobno kot denar, Čeki ali osebni dokumenti. Te dokumente morajo davčni zavezanci uporabljati za svoje
poslovanje, poleg tega pa morajo sproti voditi knjige, kjer so vsi dokumenti zapisani. Na ta način dokumentov ni mogoče ponarejati. Prav tako je ohranjena zgodovina dogodkov, ki inšpektorjem omogoča popoln
nadzor.Prodajna mesta v trgovinah pa so opremljena s posebnimi paragonskimi bloki, ki jih prav tako tiska ministrstvo za finance. Trgovci so dolžni voditi dospetje (vhod v trgovino) in prodajo. V trgovini lahko vidimo prodajo blaga tudi v blagajni, ki pa mora biti ustrezno atestirana. Za preglede bo poskrbela posebna služba pri ministrstvu za finance, ki - Ce je vse ustrezno - izda certifikat.Prednosti nove zakonodaje pa bo deležen tudi trgovec, ki bo vodil trgovske knjige zelo poenostavljeno, a vestno in točno. Red na področju računov in poslovanja trgovine bo prinesel koristi tudi kupcu, ki bo mnogo nastalih sporov lahko rešil z dokumentacijo in subjektivnost presojanja bo tako izkljuCena.Novosti, ki prihajajo na to področje, bodo gotovo povzročile negodovanje pri modernih Martinih Krpanih, kupci in trgovci pa bodo zadovoljni. Konkurenčnost med trgovci bo s tem postavljena na realne pogoje in bo odražala resnično kakovost trgovine.Fiskalna zakonodaja bo prizadela vse sedanje prodajalce blagajn in računalnikov, saj bo treba plačati preizkus pri instituciji za ateste. Mnogo majhnih družinskih piscev programov za Martine Krpane bo ogroženih. V trgovinah bodo računalnike zamenjale blagajne in kupec-davkoplaCe-valec bo vedel, da je njegov denar odšel v državno blagajno in ne v zasebni žep.
ODPUŠČANJE DELAVCEV IN ISKANJE NOVIH DELOVNIH MEST / SOCIALNI PLANI IN PLANI ZAPOSLOVANJA
SOCIALNI PLANI
Omenjeni plani so se razvili iz »socialnih planov«, ki so v Nemčiji obvezni v podjetjih v prestrukturiranju in z veC kot 20 zaposlenimi. Določila o tem vsebuje nemški zakon, ki se nanaša na soupravljanje na ravni podjetja (Betrieb-sverfassungsgesetz) in govori med drugim tudi o pravicah delavskih svetov (podobna določila vsebuje po zaslugi akademika dr. Rudija Kyov-skega tudi naš zakon o delovnih razmerjih). Socialni plan skleneta delavski svet in delodajalec. Zakon določa, da mora delodajalec v obratu z vec kot 20 zaposlenimi o takih planskih spremembah obvestiti delavski svet, saj so »posebno neugodne za delovno silo« (odpustitev, izguba dohodka ali kvalifikacije in podobno). Spremembe v obratu se nanašajo predvsem na zaprtje
obrata, spremembo njegove lokacije ali lokacije njegovih oddelkov, spremembe v organizaciji in uvajanje novih metod dela ali proizvodnje. Zaradi takih sprememb lahko delavski svet zahteva pripravo »socialnega plana«, ki bi zmanjšal neugodnosti za delovno silo. Podrobna vsebina plana se določi na pogajanjih med delavskim svetom in menedžmentom. Ce ne pride do sporazuma, pripravi socialni plan arbitražna komisija, sestavljena iz enakega števila predstavnikov delavskega sveta in menedžmenta. Njen predsednik je nevtralna oseba, s katero se strinjata obe strani. Vsebina planov se nanaša na finančne kompenzacije zaradi izgube dohodka (odpravnine), premestitve, zgodnje upokojevanje, programe prekvalifikacije, kritje stroškov zaradi preselitve v drug kraj in podobno.
FAIR AND EXHIBITION PARTNER
Syma Intercontinental is looking for a partner for the Slovenian market. Well-known registered trade marks, such as Syma-System®, Syma-Rondo®, Syma-Orbit®, can be distributed.
Please write in English or German to Syma-System Austria, Mr Jorg Noichl, managing director, IndustriestraBe 3 A-120 Wolkersdorf, Tel. 9943/2245/2497-0 Fax. 9943/2245/2498-85
SVMA
DRUGI
PREDHODNIKI
PLANOV
ZAPOSLOVANJA
V 80. letih se je izkazalo, da socialni plani zaradi novih razmer ne zadoščajo več. Kriza državnih financ je pomenila manj denarja za ukrepe socialne politike. Starejših delavcev, ki bi lahko bili zajeti v programe zgodnjega upokojevanja, skorajda ni bilo veC, pa tudi sicer so bili pokojninski skladi že preobremenjeni. In končno, socialni plani niso reševali strukturnih problemov regij z enostransko »klasično« industrijsko strukturo (železarstvo, premogovništvo, ladjedelništvo in podobno), ki imajo težave zaradi nemobilnosti delavcev in kjer se ti plani največ izvajajo.
Zato so sindikalni zaupniki in delavski sveti oblikovali delovne skupine, ki so izdelovale predloge za alternativno proizvodnjo. Njihov cilj je bil razviti nove proizvode, s proizvodnjo katerih bi se izognili redukcijam delovne sile (kar je v praksi težje izvedljivo, kot so tvorci ideje v začetku predvidevali). Po drugi strani so mnoga podjetja ugotavljala zmanjšanje povpraševanja po svojih proizvodih, zato so v srednjeročnem obdobju želela uvesti proizvodnjo novih artiklov. Ob tem pa naj bi to prehodno obdobje uvajanja premostila tako, da bi zadržala kvalificirano delovno silo, dokler ne bi uspešno izvedla prestrukturiranja.
Stefan Skledar
V mnogih deželah prevzemajo velika podjetja, Id predvidevajo večja odpuščanja delavcev ali zapiranje tovarn, del odgovornosti za odpiranje novih delovnih mest ali za pomoč odvečnim delavcem, da najdejo novo zaposlitev.
Tako so bili v drugi polovici 80. let v 30 do 40 nemških podjetjih sklenjeni tako imenovani »plani zaposlovanja« (kot pravi Gerhard Bosch v svoji knjigi »Prekvalifikacija - ne brezposelnost«, v kateri opisuje inovativne pristope pri prestrukturiranju v Nemčiji in Franciji, izdal pa jo je Mednarodni inštitut za študije dela v Ženevi). Sklenjeni so bih predvsem zaradi zahtev delavskih svetov in sindikatov. Ti plani določajo, da se zaposleni določen čas v podjetju poklicno izobražujejo, in to preden ali pa namesto tega, da bi bili odpuščeni. Izobražujejo se za dela, ki zahtevajo novo znanje. Te prinaša uvajanje novih proizvodov in/alt tehnologij v določenem podjetju, kar je prav tako zajeto v planu.
Razlika med starim in novim sistemom?
Tako je bil, delno po švedskih modelih, razvit koncept »sklad dela«. Prek zveznega urada za zaposlovanje naj bi se zaposleni prekvalificirali zato, da bi lahko v prestrukturiranem podjetju prevzeli nova in drugačna opravila. Primer manj ambicioznega »sklada dela« predsta-
vlja oblikovanje »proti-kriznega oddelka« iz odvečnih delavcev. Ti so opravljali vzdrževalna in druga gradbena dela, ki so jih prej za to podjetje pogodbeno opravljala druga podjetja. Podjetje je te delavce posojalo tudi drugim podjetjem ali za opravljanje javnih del.
PLANI
ZAPOSLOVANJA
Iz teh konceptov oziroma poizkusov so se nato razvili »plani zaposlovanja«. Pojavili so se kot dodatek ali alternativa socialnim planom, vendar nadaljujejo njihovo tradicijo in so sklenjeni na isti pravni osnovi. Razen elemen-
tov, ki so že običajno vključeni v socialne plane, vsebujejo še določbe o poklicnem izobraževanju in diverzifikaciji, to je razrešitvi vrste proizvodov, ki jih podjetje proizvaja. Kot že rečeno, pomeni uvedba novih proizvodov, novih proizvodnih postopkov in spremenjena organizacija dela nove zahteve glede izobrazbene strukture delovne sile. Podjetje zato nudi delavcem poklicno izobraževanje, da bi lahko zasedli nova delovna mesta, in šele po koncu izobraževanja sprejme odločitev o odpuščanju delavcev.
ZAPOSLOVALNE
DRUŽBE
Mnogi plani zaposlovanja predvidevajo ustanovitev tako imenovanih »zaposlovalnih družb«. Za to se zavzema predvsem nemški sindikat kovinarjev IG Metali, ki pravi, da naj bi take družbe z državno podporo ustanavljali kot podružnice matične družbe zlasti v kriznih industrijah. »Zaposlovalne družbe« sprejemajo tiste delavce, ki ne morejo najti nadomestnega dela v okviru podjetja. Njihov osnovni namen je izvajanje izobraževalnih programov, ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti in pomoC odvečnim delavcem pri iskanju nove zaposlitve v okviru podjetja ali izven njega. Ti delavci se torej v družbi izobražujejo za nova opravila v podjetju. Zaposlovalne družbe so pravne osebe zasebnega ali javnega prava in so običajno družbe z omeje-
no odgovornostjo ali registrirana združenja. Delujejo kot delodajalec za določen Cas, in sicer v obdobju, ko dobivajo za plače subvencijo ali od zveznega urada za zaposlovanje, v zvezi s socialnimi plani ali iz drugih javnih in privatnih fondov.
Prednost »planov zaposlovanja« je torej v tem, da v obdobju krize državnih financ združujejo sredstva, ki jih podjetja namenjajo za personalno politiko, s sredstvi za socialne plane in s sredstvi zveznega urada za zaposlovanje ali regionalnih razvojnih fondov. S pedagoškega vidika pa je v primeru skupin delavcev, ki težje najdejo zaposlitev na trgu delovne sile, lažje nuditi dodatno izobraževanje v domačem okolju podjetja, kakor pa nezaposlenega delavca izobraževati kje drugje.
PLANI
ZAPOSLOVANJA V NEKDANJIH
SOCIALISTIČNIH
DRŽAVAH
Po združitvi Nemčije so tudi v njenem vzhodnem delu zaceli ustanavljati »zaposlovalne družbe«, zasnovane po zgledu planov zaposlovanja iz zahodnega dela. Pri tem so svoja prizadevanja združili različni družbeni akterji, med njimi sindikati, delodajalci in državna družba Treuhandanstalt, zadolžena za privatizacijo in prestrukturiranje vzhodnonemškega gospodarstva. Vodi jih prepričanje, da so taki instrumenti potrebni za izve-
dbo prehoda na tržno ekonomijo na »socialno sprejemljiv« naCin. Tako bodo delavci postopoma izpostavljeni konkurenci na trgu delovne sile, na katero se v prejšnjem sistemu niso mogli pripraviti.
Vse nekdanje socialistične države, torej tudi Slovenija, se Čedalje bolj srečujejo z mednarodno konkurenco. Zato morajo izvesti obsežno prestrukturiranje svoje zastarele industrije. Kako lahko to izvedejo brez hujših socialnih posledic? Izgleda, da ni smiselno zapreti obstoječih podjetij in pustiti, da propadejo celotne industrijske veje. Tako bi morali celotno industrijo zgraditi popolnoma na novo. Obstoječa delovna sila predstavlja predvsem tam, kjer je še nedotaknjena, enega najvažnejših področij gospodarstva. Ce torej podjetje oziroma na določen naCin organizirano delovno silo razpustimo, uničimo s tem veliko proizvodne moči dežele. Vse to torej kaže, da je potrebno interno prestrukturiranje, torej prestrukturiranje v okviru podjetij, tudi v Sloveniji pogosteje izvajati. To pomeni, da »šok terapija«, kjer je poudarek predvsem na šoku in ne na terapiji, ni primerna rešitev.
Tako stališče je prevladalo tudi na seminarju o politikah dela v Ženevi, ki sem se ga udeležil kot sindikalni predstavnik iz Slovenije in ki ga je organizirala Mednarodna organizacija dela (ILO).
GOSPODARSTVO
Torek, 9. februarja 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
8, februar 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečai za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	61,35	62,25	8,73	8,86	6,55	6,68
Avtohiša Ljubljana*	61,90	62,30	8,70	8,83	6,49	6,77
Ažur*	61,80	62,50	8,72	8,89	6,55	6,74
						
Banka Vipa	61,63	62,27	8,75	8,86	6,50	6,63
						
Bobr Fužine	61,80	62,40	8,75	8,88	6,55	6,80
Bobr Trzin	61,80	62,30	8,75	8,88	6,55	6,80
						
Brdar Koper*	61,80	62,30	8,66	8,80	6,53	6,70
						
BTC terminal Sežana	61,70	62,40	8,72	8,85	6,45	6,65
BTC d.d. Ljubljana	61,50	62,50	8,70	8,95	6,50	6,90
						
Burin Center*	62,00	62,49	8,65	8,85	6,55	6,75
Burin Moste*	61,95	62,55	8,60	8,85	6,55	6,75
						
Come 2 Us* Creditanstalt - Nova banka	62,00 61,80	62,60 62,40	8,75 8,75	8,85 8,95	6,50 6,40	6,80 6,80
						
Dom na trgu	62,00	62,24	8,78	8,83	6,55	6,75
Dom Kaffe Domžale*	61,90	62,20	8,7/	8,85	6,60	6,75
Dom Kaffe Kranjska gora*	61,80	62,30	8,75	8,87	6,55	6,80
						
Emona Globtour	61,70	62,70	8,73	8,93	6,30	6,75
Eurotours International*	61,80	62,35	8,70	8,85	6,70	6,90
Euroservis Sežana	61,95	62,25	8,70	8,80	6,60	6,68
						
Feniks Portorož*	61,78	62,39	8,72	8,87	6,47	6,75
Feniks Koper*	61,84	62,39	8,69	8,87	6,50	6,75
Feniks Markovec Koper*	61,78	62,39	8,67	8,87	6,47	6,75
						
Fiba d.o.o. Koper	61,83	62,30	8,66	8,79	6,53	6,68
Firadas Idrija	61,80	62,55	8,80	8,95	6,50	6,70
						
Golfturist Ljubljana	61,95	62,60	8,72	8,88	6,40	6,80
Golfturist Domžale	61,90	62,30	8,70	8,90	6,60	6,90
						
Hida	62,05	62,25	8,77	8,85	6,55	6,70
Hipotekarna banka Koper*	61,80	62,50	8,65	8,85	6,45	6,80
Hranilno kreditna služba	61,75	62,45	8,72	8,88	6,40	6,83
Hram Rožice Mengeš	62,00	62,20	8,75	8,90	6,50	6,75
						
llirika Ilirska Bistrica	61,65	62,55	8,60	8,78	6,38	6,66
llirika Slovenj Gradec	61,75	62,24	8,74	8,82	6,46	6,65
llirika Postojna	61,77	62,44	8,67	8,78	6,57	6,65
llirika Sežana	61,96	62,24	8,71	8,80	6,61	6,67
						
Invest	61,70	62,70	8,75	8,90	6,50	6,75
Italdesign Nova Gorica*	61,72	62,30	8,71	8,84	6,55	6,65
						
Klub Slovenijales	61,80	62,35	8,75	8,85	6,50	6,75
Komercialna banka Triglav	61,61	62,61	8,70	8,90	6,40	6,80
						
Kompas Hertz Celje*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,45	6,80
Kompas Hertz Velenje*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,45	6,80
Kompas Hertz Idrija*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,45	6,80
Kompas Hertz Tolmin*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,45	6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,45	6,80
Kompas Hertz Krško*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,45	6,80
Kompas Hertz Bled*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,45	6,80
Kompas Holidays	61,70	62,20	8,75	8,85	6,55	6,90
						
Ljubljanska banka d.d. Lj.	61,70	62,90	8,72	8,94	6,52	6,75
LB Banka Zasavje Trbovlje	61,50	62,50	8,74	8,88	6,50	6,80
LB Dolenjska banka N.M.	61,70	62,70	8,75	8,90	6,54	6,77
LB Komercialna banka N.G. LB Kreditna banka Maribor d.d.	61,51 61,45	62,70 62,85	8,63 8,78	8,93 8,98	6,36 6,30	6,65 6,90
LB Splošna banka Celje d.d.	61,80	62,40	8,75	8,85	6,40	6,80
LB Splošna banka Koper d.d.*	61,37	62,60	8,59	8,79	6,31	6,68
Libertas Koper*	61,80	62,25	8,67	8,82	6,54	6,70
						
MA Vir	61,90	62,40	8,70	8,88	6,50	6,85
Madai Nova Gorica*	61,70	62,20	8,74	8,84	6,56	6,63
Media*	62,00	62,30	8,75	8,85	6,50	6,70
Mercator Turist	61,90	62,6U	8,70	8,86	6,46	7,00
						
Otok Bled	61,82	62,44	8,71	8,80	6,58	6,79
						
Panna	61,90	62,30	8,70	8,88	6,50	6,80
Petrol	61,90	62,20	8,75	8,85	6,50	6,75
Plgol Nova Gorica*	61,80	62,40	8,75	8,82	6,55	6,65
Poštna banka Slovenije	61,40	62,50	8,50	8,84	6,00	6,64
Probanka d.d. Maribor	61,40	62,75	8,68	8,86	6,50	6,85
						
Publikum Ljubljana	62,00	62,15	8,73	8,88	6,60	6,85
Publikum Celje	61,95	62,24	8,72	8,83	6,50	6,69
Publikum Dobova	61,80	62,54	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Kostanjevica	61,80	62,54	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Krško	61,80	62,54	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Maribor	62,05	62,24	8,78	8,82	6,28	6,69
Publikum Metlika	62,00	62,50	8,70	8,85	6,30	6,70
Publikum Mozirje	61,90	62,35	8,76	8,84	6,28	6,70
Publikum Novo Mesto	62,00	62,70	8,70	8,90	6,45	6,75
Publikum Piran	61,50	62,40	8,64	8,78	6,40	6,60
Publikum Ptuj	61,80	62,50	8,73	8,82	6,30	6,70
Publikum Sevnica	62,00	62,70	8,65	8,85	6,45	6,79
Publikum Šentilj	62,05	62,28	8,78	8,83	6,28	6,69
Publikum Šentjur pri Celju	62,05	62,40	8,76	8,84	6,40	6,68
Publikum Trebnje	61,80	62,60	8,69	8,84	6,40	6,75
Publikum Zagorje	62,00	62,38	8,78	8,88	6,58	6,79
Publikum Žalec	61,90	62,24	8,72	8,83	6,58	6,85
						
Roja	61,85	62,50	8,78	8,86	6,55	6,75
						
Simotisk	61,80	62,40	8,70	8,85	6,40	6,80
SKB banka d.d. Ljubljana**	62,15	62,19	8,83	8,83	6,56	6,70
		62,20				
Slovenijaturist Jesenice	61,60		8,72	8,82	6,35	6,60
Slovenijaturist žel. postaja	62,05	62,30	8,75	8,82	6,60	6,73
Slovenska investicijska banka*	61,90	62,40	8,70	8,83	6,35	6,80
Slovenska hran. in pos. Kranj	61,90	62,30	8,73	8,84	6,40	6,80
Sonce	61,90	62,40	8,72	8,88	6,48	6,78
SZKB d.d. Ljubljana	61,75	62,45	8,72	8,88	6,40	6,83
						
Tartarus Postojna	61,66	62,50	8,64	8,78	6,45	6,65
Tentours Domžale	61,90	62,30	8,70	8,90	6,60	6,90
Tori*	62,00	62,40	8,75	8,88	6,62	6,90
Tourist Service	62,05	62,20	8,70	8,85	6,50	6,70
						
Upimo	62,00	62,10	8,77	8,85	6,60	6,70
TeCaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo: "
MENJALNICA HID A
Pokrita tržnica ljubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 25 z dne 8. februarja — Tečaji veljajo od 9. 2. 1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota'	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	68,6293	68,8358	69,0423
Avstrija	040	šiling	100	872,8501	875,4765	878,1029
Belgija	056	frank	100	298,0119	298,9086	299,8053
Kanada	124	dolar	1	81,7757	81,0188	81,2610
Danska	208	krona	100	1606,1202	1610,9531	1615,7860
Finska	246	marka	100	1785,1238	1790,4953	1795,8668
Francija	250	frank	100	1816,4418	1821,9075	1827,3732
Nemčija	280	marka	100	6140,7769	6159,2547	6177,7325
Grčija	300	drahma	100	—	46,0158	46,1538
Irska	372	funt	1	—	149,7315	150,1807
Italija	380	lira	100	6,6597	6,6797	6,6997
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	10,0000	—
Japonska	392	jen	100	81,8259	82,0721	82,3183
Nizozemska	528	gulden	100	5457,0014	5473,4217	5489,8420
Norveška	578	krona	100	14251,9867	1456,3558	1460,7249
Portugalska	620	escudo	100	67,9784	68,1829	68,3874
švedska	752	krona	100	1367,5510	1371,6660	1375,7810
Švica	756	frank	100	6653,5318	6673,5525	6693,5732
Velika Britanija	826	funt šterling	1	147,3172	147,7605	148,2038
ZDA	840	dolar	1	101,7833	102,0896	102,3959
Evropska Skupnost	955	ECU	1	119,6101	119,9700	120,3299
Španija	995	peseta	100	86,5235	86,7839	87,0443
						
						
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 9. FEBRUARJA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
. (A) tolarski del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993:
1,000,000
602,127
611,139
1.213,312
120,4346%
122,2278%
121,3312%
100,000
60,217
61,114
121,331
Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
5. FEBRUAR 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur*	8,00	9,70
Fiba	8,50	12,50
Hida	7,00	10,50
Hipotekarna banka Koper	7,00	11,00
Libertas Koper*	7,00	11,50
LB Banka Zasavje Trbovlje	8,00	14,00
Otok Bled	6,10	11,00
Slovenijaturist žel. postaja	6,50	10,00
Sonce	8,00	11,00
Tentours Domžale	7,00	12,00
Tori*	7,00	10,00
Tečaj velja danes:", Zaračunavajo provizijo		•**.
		
8. FEBRUAR 1993	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1505,00	1550,00
nemška marka	913,00	932,00
francoski frank	268,00	277,00
holandski gulden	807,00	832,50
belgijski frank	44,00	45,40
funt šterling	2185,00	2255,00
irski šterling	2210,00	2280,00
danska krona	238,00	245,50
grška drahma	6,40	7,30
kanadski dolar	1190,00	1230,00
japonski jen	11,70	12,60
švicarski frank	980,00	1015,00
avstrijski šiling	129,00	133,00
norveška krona	215,00	221,00
švedska krona	202,00	208,00
portugalski escudo	9,50	10,75
španska pezeta	12,50	13,25
avstralski dolar	1010,00	1040,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	14.50	15,00
hrvaški dinar	1,00	1,75
		
		
5. FEBRUAR 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	11,5000	12,0000
kanadski dolar	9,1000	9,5000
britanski funt	16,5000	17,3000
švicarski frank	745,0000	775,0000
belgijski frank	33,3500	34,6500
francoski frank	204,0000	212,0000
holandski gulden nemška marka	612,0000 689,6000	636,0000 715,6000
italijanska lira	0,7400	0,7800
danska krona	179,0000	186,0000
norveška krona	162,0000	169,0000
švedska krona	152,5000	159,5000
finska marka	197,0000	207,0000
portugalski escudo	7,6500	8,0500
španska peseta	9,7000	10,2000
japonski jen	9,1000	9,5000
slovenski tolar	10,5000	11,7000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri pivih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	pa za 1 enoto vi	0,0850 alute.
		
8. FEBRUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1500,00	1540,00
nemška marka	910,00	932,00
francoski frank	268,00	278,00
holandski gulden	805,00	828,00
belgijski frank	44,00	45,50
funt šterling	2173,00	2223,00
irski šterling	2205,00	2255,00
danska krona	237,00	247,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1185,00	1225,00
švicarski frank	985,00	1010,00
avstrijski šiling	128,50	132,00
slovenski tolar	14,80	15,30
	1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 9. februarja 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	I	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	886,9536	889,7964
Francija Nemčija	frank marka	100 100	1845,7920 6240,0000	1851,7080 6260,0000
Italija	lira	100	6,7673	6,7890
V.Britanija	funt	1	149,6976	150,1774
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1* konkre trgu de	103,4280 stnih poslih je mo: viz oz. poseben c	103,7595 !no odstopanje logovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	62,20	62,40
SKB Banka d.d.	DEM	62,40	62,60
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 9. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt-Nova banka	DEM	62,35	62,50
Bank Austria	DEM	62,21	62,44
UBK banka	DEM	62,26	62,48
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30,000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM TF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e.	62,30 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	62,50 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo oih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
8. FEBRUAR 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1526,490	-
ECU	-	1802,020	-
nemška marka		973,170	-
francoski frank	-	273,170	-
funt šterling	•	2198,450	-
holandski gulden	-	821,440	-
belgijski frank	-	44,780	-
španska pezeta	-	13,027	
danska krona	HHHHI	241,990	-
irski šterling	-	2250,810	-
grška drahma	■hhb	6,912	HHHBI
portugalski escudo	-	10,230	-
kanadski dolar		1207,570	
japonski jen	-	12,271	-
švicarski frank	-	999,670	-
avstrijski šiling	-	131,370	-
norveška krona	-	218,340	-
švedska krona	-	205,100	-
finska marka		264,330	mmmm
avstralski dolar O indikativne kotaciie zave	)da Banca d'l	1025,040 talia	
FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG
5. FEBRUAR 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,657	-
			
francoski frank	-	29,580	-
			
nizozemski gulden	-	88,860	-
			
belgijski frank	-	4,853	-
			
španska peseta	«	1,409	-
			
danska krona	-	26,155	-
			
kanadski dolar	-	1,315	-
			
japonski jen	-	1,332	-
			
švicarski frank	-	108,350	-
			
avstrijski šiling	-	14,214	-
			
italijanska lira	-	1,084	-
			
švedska krona	-	22,270	-
			
					
| 6. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	8771,8237	8798,2184	8824,6131
Kanada	dolar	1	811,7899	814,2326	816,6753
Francija	frank	100	18257,9905	18312,9293	18367,8681
Nemčija	marka	100	61714,3000	61900,0000	62085,7000
Italija	lira	100	67,0217	67,2234	67,4251
Japonska	jen	100	821,8493	824,3223	826,7953
Švica	frank	100	66914,2852	67115,6321	67316,9790
Velika Britanija	funt	1	1480,8346	1485,2905	1489,7464
Slovenija	tolar	100		1000,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar »račun carir	1 "i in starega	1024,4574 i deviznega varče	1027,5400 ■vanja.	1030,6226
			
5. FEBRUAR 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	11,00	12,50
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	11,00	12,50
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,80	15,30
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
1				
DEVIZNI TRG BEOGRAD
					
| 15. DECEMBER 1992			ZA DEVIZE		
država	^valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
				v	
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Francija	frank	100	22185,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	
Jugoslavija	dinar	100	—	115,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1177,38	1180,92	1184,47
5. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6449,4067	6449,9985	6488,8194
Francija	frank	100	13421,5876	13381,3228	13461,8524
Nemčija	marka	100	45479,2500	45432,8123	45615,6878
Italija	lira	100	48,7725	48,6262	48,9188
Švica	frank	100	49835,5222	48888,4156	49182,6288
ZDA	dolar	1	750,0000	747,7500	752,2500
V.Britanija	funt	1	1076,2476	1073,0189	1079,4763
Opomba: povzeto po Reuterju.
SVET
1 2 Torek, 9. februarja 1993
NOVICE
Kohl in Mitterrand kandidata na Nobelovo nagrado
OSLO - Norveški parlamentarci so za kandidata za Nobelovo nagrado za mir za leto 1993 imenovali skupaj francoskega predsednika Mitterranda in nemškega kanclerja Kohla. Prestavnik norveških parlamentarcev Wara je dejal, da sta oba diplomata naredila izjemno veliko za oblikovanje skupne Evrope, k Čemur je pripomoglo tudi izboljšano nemško-francosko sodelovanje. (Reuter)
Več sto granat na Kabul
KABUL - V ponedeljek so afganistanski uporniki na glavno mesto izstrelili veC sto granat. Mudžahedini so med drugim zadeli tudi poslopje Združenih narodov. Največ izstrelkov je padlo v bližino predsedniške palaCe, obrambnega ministrstva in stanovanjske dele v središču mesta. Ogrožena je tudi mestna bolnišnica. Samo v ponedeljek dopoldne so v bolnišnico pripeljali 20 mrtvih in veC kot 60 ranjenih ljudi, kar je tudi največ v treh tednih, kolikor trajajo spopadi. (Reuter)
Nove žrtve izraelske vojske
NABLUS - Izraelski uradni viri so sporočili, da so izraelske varnostne sile v nedeljo zveCer med demonstracijami v podporo pregnanim Palestincem v Gazi ubili tri mlajše Palestince, v ponedeljek dopoldne pa sta med demonstracijami proti priprtju enega palestinskega upornika izgubila življenje še dva Palestinca. V 54 dneh, odkar je izraelski premier zaukazal izgnati veC kot 400 Palestincev, je izraelska vojska na zasedenih ozemljih ubila več kot 40 Palestincev. (Reuter)
Zabodli opazovalca ZN v JAR
JOHANNESBURG - Po poročilih južnoafriške policije so v mestu Alexandra neznanci zabodli pripadnika opazovalcev Združenih narodov Častnika Eugena Oppermana. Vladni viri trdijo, da so neznanci Oppermana ustavili, izvlekli iz avtomobila in ga zabodli. Policija je kasneje ukradeno vozilo našla, napadalcev pa ne. (Reuter)
Christopher s predstavniki Nata
BRUSELJ - Ameriški državni sekretar VVarren Christopher se bo 26. februarja v belgijski prestolnici' sestal s predstavniki zveze Nato. Osrednji temi srečanja bosta krepitev ameriških odnosov s Severnoatlantsko zvezo in kriza na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Christopher bo v kratkem odpotoval na bližnjevzhodno turnejo, kasneje pa še v Bruselj, kjer se bo pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Kozirevim. (Reuter)
BELGIJA / USTAVNE SPREMEMBE
Dižava ne bo razpadla
Več pristojnosti regijam
BRUSELJ - Belgiji je do zadnjega grozila nevarnost nenadnega razpada države, Cisto zadnji trenutek pa je z dvema glasovoma prednosti preprečila, da bi končala kot Češkoslovaška in se odpravila po poti, ki jo bo iz unitarne države popeljala v uresničitev prve zvezne monarhije na evropskih tleh.
S 144 glasovi nasproti 36 (dva več od potrebne dvotretjinske veCine) je belgijska poslanska zbornica v soboto ponoči dala zeleno luC ustavnim spremembam, ki bodo dobršen del dosedanjih pristojnosti osrednje vlade porazdelile med tremi federalnimi enotami: flamsko, valonsko in bruseljsko.
Obenem se bo dosedanjim devetim upravnim pokrajinam pridružila še deseta, ki bo nastala, potem ko se bo pokrajina Brabant ločila na valonski in flamski del. Spremenili pa bodo tudi dosedanje pristojnosti poslanske zbornice in senata, tako da bodo odpravili klasični dvodomni sistem, saj bo poslanska zbornica nadzorovala vlado, senat pa bo paritetno predstavljal vse tri federalne enote.
Ustavna reforma, ki jo je vsestransko podpirala demokršCansko-socialna koalicija premiera Jeana-Luca Dehaena, je rezultat
dolgih pogajanj med obema najštevicnejšima etničnima skupnostima in je poslednji ukrep, da bi preprečili secesijo. Skrajno krilo nizozemsko govorečih Flamcev je namreč grozilo z odcepitvijo, ker so se naveličali »kolonizacije« frankofonske valonske manjšine, ki je tradicionalno vladala Belgiji-
Flamcem je obenem presedalo, da so morali s svojimi razvitimi pokrajinami v bistvu pomagati nerazvitim valonskim območjem.
Da bi premier Jean-Luc Dehaen dosegel dvotretjinsko večino, je moral pristati na precejšnje koncesije raznim opozicijskim strankam. Tako si je naprtil srd belgijskih in-dustrijcev in dobršnega dela javnega mnenja, ker je privolil v sprejetje posebnega ekološkega davka za vso embalažo, ki je ni mogoče ponovno uporabiti.
Da bi se vsa zadeva še bolj zapletla, sta poskrbeli obe nemško govoreči pokrajini Eupen in Malmedy, ki sta bili do leta 1918 del Nemčije, saj sta zahtevali, da bi postali Četrta federalna enota. Nemško govoreči poslanci bi lahko v parlamentu povzročili težave, saj je za spremembo preostalih 32 členov belgijske ustave tudi potrebna dvotretjinska večina, (voc)
Visoki
ruski
obisk
v
Iraku
MOSKVA - Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo v Bagdad prvič po zalivski vojni odpotoval namestnik ministrstva za Srednji vzhod Igor Melekov. Iraškim predstavnikom naj bi ponovno predstavil rusko stališče do reševanja razmer na tem območju.
Moskva vztraja, da mora Bagdad brezpogojno spoštovati resolucije VS OZN in ukrepe, ki so jih sprejeli po vojni v Zalivu. Prejšnji mesec je Moskva podprla akcijo britanskih, francoskih in ameriških letal na jugu Iraka, kasneje pa je zatrdila, da Washington zaveznicam vsiljuje svojo politiko do Iraka in tudi do nekdanje Jugoslavije.
Ruski zunanji minister Andrej Kozi-rev je prejšnji mesec sporočil, da je Moskva pripravljena posredovati med Irakom in Zahodom.
Kot je sporočila agencija Interfax, naj bi se Melekov z gostitelji v Bagdadu pogovarjal tudi o vračilu iraških dolgov nekdanji Sovjetski zvezi. Ni še znano, ali bo Mele-kova sprejel tudi iraški predsednik Husein. (Reuter)
NEMČIJA / KRIMINAL
Od novembra manj napadov na tujce
Notranji minister pravi, da ni dokazov za povezano delovanje desničarskih nasilnežev, ki napadajo tujce
Marta Kos / Kčln
BONN - Število desno-ekstremisticnih nasilnih dejanj v Nemčiji je lani izjemno naraslo. Zvezni urad za varstvo ustavnega reda je zabeležil 2285 kaznivih dejanj, kar je 54 odstotkov veC kot leta 1991. Zaradi posledic napadov je umrlo 17 ljudi, mnogi so bili huje ali lažje poškodovani. To je razvidno iz statistike, ki jo je predstavil nemški notranji minister Rudolf Seiters: 90 odstotkov vseh nasilnih dejanj z dokazanimi ali domnevnimi desnoekstremistič-nimi motivi je bilo uperjenih proti tujcem.
Osumljenci v preiskovalnih postopkih so bili večinoma mladi, med njimi sta bila le dva odstotka starejša od 30 let. Za zdaj niso ugotovili, ali obstaja centrala, ki bi usmerjala skupine in organizacije desnih ekstremistov, kot zaradi vse hujših napadov na tujce domnevajo mnogi.
Od konca lanskega novembra število kaznivih dejanj upada, a ni kljub temu še nobenega razloga za konec preplaha, je dejal notranji minister Rudolf Seiters. V Nemčiji je ta trenutek več kot 40 tisoč desnih ekstremistov, med njimi jih okoli 6400 zagovarja nasilje. NajveC kaznivih dejanj so zabeležili v deželi Severno Porenje-Vestfalija (513). Sledijo Baden-Wiirttem-
berg (256), Brandenburg (229) in Mecklenburg-Predpomorjansko (184).
Januarja letos so zabeležili 70 nasilnih dejanj z desnoekstremistiCnim ozadjem. Po mnenju ministra Seitersa število kaznivih dejanj upada zaradi odločnejšega ukrepa-
nja države, ki je proti skrajnežem sprejela številne ukrepe.
Med drugim so prepovedali organizacije, ki zbirajo nasilne skinhea-dovce, po slovensko obritoglavce. Seiters je poudaril, da večina Nemcev ni sovražna do tujcev,
kar dokazujejo zborovanja ob svečah, ki jih prirejajo v številnih mestih. Zadnje je bilo v soboto zvečer v Schwerinu, ki pa so ga prekinili desni radikalci. Vzklikali so gesla proti tujcem, žalili udeležence sprevoda in nekatere celo napadli. Policija je 20 razgrajačev aretirala in jih še isto noC spustila.
Demonstracije proti rasistom v Hamburgu (Foto: FaH)
Ali lahko sodniki dovolijo smrt in razprave o bistvu konservatizma
Dokaz, da sodobna medicina odpira nova, kočljiva in zapletena moralna ter pravna vprašanja, je 48 strani dolga obrazložitev sodnikov lordske zbornice, s katero dovoljujejo 22-letnemu Tonyju Blandu, da umre.
Tony Bland je žrtev nesreče, ki jo je aprila 1989 na nogometnem štadionu
v	Shefieldu povzročil nenadni pritisk in naval množice; v nesreči je umrlo 95 ljudi. Tony že štiri leta nezavesten leži v bolnišnici, pri življenju ostaja edinole tako, da ga intravenozno hranijo. Starši so prosili sodišče, da bi ga pustili umreti.
Temeljno vprašanje zadeve, ki se je vleklo skozi vse tri sodne instance, pa je, ali intravenozno hranjenje v danem primeru pomeni zdravljenje (medical treatment) in ali namerna ukinitev hranjenja pomeni umor. Sodniki zagovarjajo stališče, da ne gre za umor.
Toda številni britanski zdravniki menijo, da je ukinitev intravenoznega hranjenja natančno to in zdaj svarijo, da bodo sorodniki približno tisoč bolnikov, ki so v takšnem stanju kot Tony, pod večjim pritiskom, da se odločijo za isto rešitev kot Blando-
vi	starši. Pereča je namreč še finančna plat celotne zadeve, kajti skrb za tisoC bolnikov, ki »mrtvi živijo«, kot pravijo nekaterim, znaša 20 milijonov funtov na leto in ta denar bi lahko porabili za tiste, ki jim medicinska znanost obeta ozdravitev.
O svoji usodi pa zaenkrat sama odločata dva izredna britanska raziskovalca, ki sta minuli teden
postavila svetovni rekord pri najdaljšem polarnem potovanju brez pomoči. 37-letni dr. Michael Stro-ud in 49-letni sir Ranulph Fiennes sta prehodila 1257 milj in dosegla severni tečaj po zahtevnem podvigu, ki ga mnogi raziskovalci ocenjujejo kot »najvecji fizični dosežek naše dobe«. Zdaj pa sta se odločila, da bosta poskušala prepešačiti še Antarktiko. Hodita že tri mesece insama vlečeta svoj tovor . Sponzorji so jima obljubiti dva milijona britanskih funtov, ki jih bosta poklonila Združenju za multi-plo sklerozo in eden od nedeljskih časopisov je za-
Aua Košak / London
pisal: ». . . nora sta, toda mi jima z najveCjim spoštovanjem čestitamo«.
Na političnem področju pa je težje razumeti, zakaj britanski premier vztraja pri svojem finančnem ministru Lamontu. Premier Major je sicer večkrat poudaril, da mu mediji ne bodo diktirali, katerega ministra bo imel v ministrskem svetu. To je razumljivo. Razumljivo je tudi, da zdaj težje zamenja finančnega ministra, ker gre za obdobje pred državnim proračunom, ki ga bo finančni minister naznanil 16. marca. Tako zdaj okoliščine silijo premierja Majorja, da mora v spodnjem domu
parlamenta zagovarjati La-monta, kar je storil tudi prejšnji teden, ko je bilo očitno, da denarni trgi bolj verjamejo tedniku The Sunday Times kot pa Normanu Lamontu.
The Sunday Times je 31. januarja namreč na prvi strani objavil »novico«, da bo premier prevzel v svoje roke gospodarsko politiko in bi rad do poletja zmanjšal obrestno mero od sedanjih 6 odstotkov še za dva. Denarni trgi so to novico pograbiti in po devalvaciji irskega funta, ko so poznavalci pričakovati, da bo na udaru danska krona, je bil zaradi objavljene »novice« spet
žrtev britanski funt, katerega vrednost se je nasproti marki skoraj Cez noC zmanjšala za štiri pfenige.
Johnu Smishu, voditelju opozicije, pa je to rabilo za iztočnico, da je v spodnjem domu parlamenta lahko rohnel: »Ati je ministrski predsednik zadovoljen z dejstvom, da je za številne ekonomske komentatorje The Sunday Times zanesljivejši kazalnik vladne ekonomske politike kot pa finančni minister?«
Vzporedno s tem tudi javna občila Britancem dan za dnem sporočajo, da vlada ni odločna, da je izgubila smer vodenja in se le prebija od krize do krize, za katere pa je večinoma sama kriva. Vedno glasnejše so tudi zahteve po spremembah v ministrskem svetu. Celo nekdanji predsednik spodnjega doma parlamenta in ugledni konzervativni poslanec John Biffen opozarja, da, odkar je Britanija izstopila iz ERM, ni jasna vladna politika do funta. Ni jasno, ati je premier še vedno za trdno določeni menjalni tečaj, ati pa se je odločil za nižjo obrestno mero in nižji teCaj ter politiko, ki bi zmanjšala proračunski primanjkljaj. Ce tega ne bo jasno razložil, potem mu grozi, da se bo kratkoročno vladno »plavanje s tokom« spremenilo v dolgoročno politično mrtvilo, ki konzervativno stranko lahko »ideološko oropa« in oslabi za soočenje z vo-tilci, svari John Biffen. Tako kot mnogi komentatorji poziva premierja Majorja, naj hitro in odločno ukrepa in »na novo formulira filozofska načela sodobnega konzervatizma«.
LIECHTENSTEIN / VOLITVE
Spremembe v kneževini
Jean-Luc Cordonier / Vaduz
VADUZ - Gasi se spreminjajo celo v alpskem davčnem raju Liechtensteinu, Čeprav je državica še najbolj znana po pisemskih znamkah in približno 60 tisoC družbah, ki so večinoma samo kulise za bolj temačne posle po vsem svetu. Volitve za 25-Clanski parlament so se namreč končale s porazom Domovinske zveze in po petnajstih letih vladanja prisilile k odstopu premiera Hansa Brunharta. Ta se je zaradi povezovanja z Evropo že lani sprl z liechtensteinskim princem. 46-letni Hans Adam II., ki je s svojim neromantičnim menedžerskim vedenjem v popolnem nasprotju s pravljičnim družinskim gradom
nad prestolnico Vaduz, je svojih 29.500 podložnikov presenetil z aktivnim vmešavanjem v predvolilno kampanjo.
Volitve so prekinile tudi 55-letno politično nadvlado dveh strank. Napredna ljudska stranka je Se obdržala svojih dvanajst sedežev v parlamentu. Svobodna tista, ki se bojuje za Čistejše okolje, pa je odvzela sedeže Domovinski zvezi.
Novi parlament bo zdaj pripravil novo zakonodajo o povezavah s sosednjo Švico in z Evropo. Ker je Liechtenstein glasoval za evropski gospodarski prostor, Švica pa ga je zavrnila, bo morala mala kneževina razmisliti o usodi carinske povezave med državama.
POMOČ VZHODNI EVROPI
Zahod je veliko obljubljal, manj pa naredil
DUNAJ - Avstrijski inštitut za ekonomske raziskave je sporočil, da so države nekdanjega vzhodnega bloka v letih 1991 in 1992 dobile večino posojil od Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke pa tudi od vlad nekaterih zahodnih držav. Te so večinoma ponujale veC, kot pa so na koncu tudi dale. Vzhodnoevropske države so leta 1991 dobile po uradnih podatkih 5 milijard ameriških dolarjev ali 62 odstotkov obljubljenih posojil, naslednje leto pa 4, 7 milijarde dolarjev, kar pomeni dobro polovico od vsote, ki naj bi jo dobile. Mednarodni denarni sklad je v dveh letih od tega denarja
priskrbel 61 odstotkov posojil, Svetovna banka pa veC kot 33 odstotkov. Podatki, ki jih je posredoval avstrijski institut za ekonomske raziskave, pričajo, da vlade in ustanove zahodnoevropskih držav ostajajo bolj pri obljubah. V celoti je Vzhodna Evropa leta 1991 prejela za 8, 9 milijarde posojil, leto pozneje pa za 8, 6 milijarde. V večini primerov so države vzhodnega bloka denar porabile za povečanje deviznih rezerv. Največji delež je v letu 1991 dobila Poljska (2, 5 milijarde dolarjev), naslednje leto pa je zahodne vlagatelje najbolj pritegnila Madžarska, ki je dobila za 2, 1 milijarde posojil. (Reuter)
X
SVET
Torek, 9. februarja 1993
13
ZAGREB / INTERVJU S FRANJOM TUDJMANOM
»Ne bodo nas vlekli za nos!«
Hrvaški predsednik o bojih v BiH in Krajini
Ricardo Estarriol / La Vanguarduja, Barcelona
ZAGREB - Medtem ko v Varnostnem svetu OZN razpravljajo o Vanceovem in Ovvnovem mirovnem naCr-tu za BiH, na katerega imajo pripombe tako Srbi kot Muslimani, je samo hrvaški voditelj v BiH Mate Boban sprejel mirovni načrt. Hrvaški predsednik Franjo Tu-dman je prepričan, da bo mirovnima pogajalcema uspelo prepričati ZDA, ki so do naCrta dokaj zadržane.
V eni svojih zadnjih izjav ste se zavzeli, da ne bi ukinili embarga na prodajo orožja v BiH. Kako da Hrvaška kot zaveznica BiH proti srbski agresiji nasprotuje temu predlogu?
Rekel sem samo, da bi ukinitev prepovedi prodaje orožja samo podaljšala vojno. Če bi odpravili embargo za BiH, bi morali to storiti tudi za Hrvaško. Toda Četudi bi tako naredili, bi potrebovali Se veliko Časa, da bi se oborožili tako kot Srbi. Za ukinitev embarga se zavzemam samo v primem, Ce bi Združeni narodi s silo zaustavili vojno v BiH. Vanceov in Ovvnov načrt predvideva dva geta, v katerih bi živeli Muslimani. Kaj se bo zgodilo z begunci na Hrvaškem in v Evropi? Pogajalca svoj predlog opravičujeta z dejstvom, da Muslimani večinoma živijo po mestih in da ne potrebujejo veliko ozemlja.Toda ker so muslimanska mesta
zasedb Srbi, se vec kot 300 tisoC ljudi ne bo imelo kam vrniti.
To je res, vsi se gotovo ne bodo mogli vrniti na svoje domove. Toda podobno se je zgodilo med prvo in drugo svetovno vojno z Nemci, ki so zapustili svoje domove brez upanja na vrnitev. Človeški pogled je treba uskladiti z realizmom.
Kaže, da je Hrvaška z vojaško posegom v okotici Zadra pridobila veliko in da je stvar razumela tudi mednarodna skupnost. Boste v prihodnje opraviti podobne akcije?
Ne. S to operacijo smo srbskim skrajnežem v Krajini in Beogradu jasno dali vedeti, da ne bomo dopustili, da nas vlečejo za nos. Hrvaški tisk zadnje Čase vse pogosteje piše o nevarnosti islamskega funda-
mentalizma. Bosno in predsednika IzetbegoviCa poznam že vrsto let in nisem opazil, da bi bil to problem. V Cern vi vidite nevarnost?
Člani vlade BiH in gospod Izetbegovič niso fundamentalisti v tem smislu, kot jih poznamo na Bližnjem vzhodu, toda lahko predstavljajo podaljšek muslimanov, ki živijo v islamskih državah. Muslimani trdijo, da se zavzemajo za enotno državo, ki bi vsem državljanom zagotavljala enake pravice. Podobno stališče so zagovarjali jugoslovanski unitaristi, ko je država Jugoslavija razpadla. Edina rešitev za BiH je konfederacija treh konstitutivnih narodov. Presenetilo me je, da predsednik Izetbegovič ni šel v New York na tako ključna pogajanja, ko se z Bosno in Hercegovino tako rekoC ukvarja ves svet Le kako naj gre, Ce pa Srbi bombardirajo Sarajevo! Težko bi bilo od Muslimanov pričakovati, da se pogajajo, ko pa so proti njim uperjeni srbdski topovi. Mirovni načrt ima ultimativen ton in lord Owen je, ko omenja ZDA ali Muslimane, vse bolj aroganten. Tudi meni ni bilo prijetno, ko sem se moral pogovarjati s svojimi nekdanjimi sovražniki, toda za zaustavitev prelivanja krvi sem bil pripravljen storiti vse.
DALMACIJA / POSLEDICE VOJNE
Nekdanjemu turističnemu raju grozi odrezanost
Dalmaciji se obeta pomanjkanje energije, omrtvičenost gospodarstva, popolni zastoj turizma in pomanjkanje
Goran Vezič / Split
Hrvaški vojak ob jezu Peruča po uspešnem zavzetju hidroelektrarne (Telefoto: FaH)
SPLIT - V Dalmaciji ne bodo mogli uporabljati akumulacijskega jezera v Peruti približno mesec ali dva, zato bo ponovno prišlo do energetskega kolapsa. Toliko Časa bodo namreč potrebovali, da bodo izpraznili jezero in dokončno ugotovili škodo, ki jo je povzročila eksplozija 28. januarja. Takrat so teroristi iz Krajine aktivirali eksploziv, zato da bi porušiti jez. Zaradi hitrega posredovanja hrvaških strokovnjakov se jez ni porušil, vendar pa bo praznjenje jezera ohromilo delovanje štirih hidroelektrarn na Cetini, kar bo Dalmacijo, ki ji na leto že tako primanjkuje milijardo in tristo milijonov kilovatnih ur, ponovno potisnilo v mrak.
Najenostavnejša bi bila energetska povezava Dalmacije s preostalim delom Hrvaške - z daljnovodom prek Obrovca. Za tako rešitev pa bi bile nujno potrebne obsežne vojaške operacije, ker je Obrovac trenutno v rokah Krajine.
Druge možnosti so v prenosu elektrike prek »otoške zveze« - približno po isti poti, kot potujejo ljudje in blago iz Dalmacije na druga območja Hrvaške. Možna bi bila tudi uporaba hidroelektrarne Dubrovnik. Obe rešitvi sta dragi; postavlja se tudi vprašanje, Ce bi rešitvi te vrste lahko
rešili potrebe gospodarstva.
Absurd, v katerem se je znašlo dalmatinsko elektrogospodarstvo, se kaže v tem, da zaradi možnosti izpraznjenja akumulacijskega jezera proizvajajo maksimalne količine električne energije, katero med drugim izvažajo v Bosno in Hercegovino. Ce hrvaško elektrogospodarstvo ne bo našlo rešitve do trenutka, ko bo jezero presahnilo, bodo hercegovske hidroelektrarne edina možnost za oskrbo dalmatinskega gospodarstva in gospodinjstev z elektriko.
Ker na tem območju še vedno divja vojna, hidroelektrarna na Neretvi pa je priljubljena tarča srbskih napadov, se prav lahko zgodi, da bo Dalmacija, ki jo slikarji imenujejo deželo svetlobe, v prihajajoči pomladi in poletju postala dežela teme. V tem primeru bo ugasnilo vsako upanje na turistično sezono. To bo uvod k dokončnem kolapsu dalmatinskega gospodarstva, katerega edini »vitalni« del bo vezan na logistično podporo bosan-sko-hercegovski vojni.
Posledice takšnega gospodarskega položaja so vse bolj vidne. Dalmaciji kot tradicionalnemu območju izseljevanja preti novi eksodus - prvi jo zapuščajo najsposobnejši...
NOVICE
Francija ne bo sama posredovala v BiH
PARIZ - Francoski predsednik Francois Mitterrand je v intervjuju za pariški Le Monde dejal, da Francija ne namerava sama vojaško posredovati v Bosni in Hercegovini, francoska letalonosilka Clemenceau pa je v Jadranskem morju samo zato, da bi zaščitila okoli 4.700 pripadnikov francoskih modrih Čelad. »Francija ne bo ukrepala sama, ampak samo pod okriljem OZN,« je povedal francoski predsednik Mitterrand. (Reuter)
Sarajevo bo spet dobivalo človekoljubno pomoč
SARAJEVO - V sarajevskem predstavništvu Visokega komisariata Združenih narodov za begunce so potrdili, da je prek novo vzposta-vljenegazračnega mostu v ponedeljek v Sarajevo prispelo 16 letal s človekoljubno pomočjo.
Polete so ustavili v soboto, ko naj bi Srbi v bližini Karlovca streljali na nemško letalo. Čeprav skuša poveljnik modrih Čelad v Bosni in Hercegovini general Philippe Morillon pripraviti vojsko Bosne in Hercegovine in srbske sile, da sklenejo premirje, je bilo Sarajevo tudi v ponedeljek tarCa topniških obstreljevanj. Samo v bosenskohercegovski prestolnici je bil ubit en človek, šest poa jih je bilo ranjenih. O spopadih pa procajo tudi iz bojišč okoli Gra-daCca in Bihaca. (STA, Reuter)
Duhovnik nabavlja orožje za Srbe
KOEBEHAVN - Neki pravoslavnik duhovnik je prek švedske humanitarne organizacije Luteranska pomoč skušal pomagati Srbom, ki se borijo v Bosni in Hercegovini.
Z denarjem, gre za 770 tisoC danskih kron oziroma 150 milijonov tir, ki je bil namenjen izobraževanju otrok v Libanonu, je pravoslavni duhovnik, sicer doma iz Sirije, kupoval orožje za bosenske Srbe. Novico so sporočili v ponedeljkovem danskem televizijskem dnevniku.
Predstavniki organizacije Lutranska pomoč so se že odpravili na Bližnji vzhod, kjer so duhovnika aretirati, da bi podrobneje raziskali ta primer. (ANSA)
ALŽIRIJA / SE NAPREJ IZREDNO STANJE
Iran »izvaža« Homeinijeva islamska načela
John Baggalev, Reuter
ALZIR - Visoki državni svet Alžirije je za nedoločen Cas podaljšal izredne razmere v državi in tako ohranil politično stabilnost ter preprečil nove poskuse Irana, da bi v Alžirijo »izvozil« islamsko revolucijo. Odlok o izrednih razmerah so sprejeti pred letom dni, potem ko so razveljavili parlamentarne volitve, na katerih je zmagala Fronta islamske rešitve, ki se zavzema za islamsko državo. Državniki pravijo, da se bodo proti islamskim fundamentalistom bojevati z vsemi sredstvi. Izredno stanje je po njihovem mnenju obrodilo sadove, vendar ni izkoreninilo islamskega fundamentalizma.
Dnevnik El VVatan je v nedeljo zapisal, da je poglavitni razlog za podaljšanje izrednih razmer predvsem grožnja Irana, da bo v države Magreba in zlasti v Alžirijo, še naprej »izvažal« Homeinijeva načela islamske revolucije. Alžirija je že
skrčila diplomatske stike s Teheranom in ga obtožila, da se vmešava v njene notranje zadeve. Pripadniki prepovedane Fronte islamske rešitve se večinoma skrivajo prav v iranski prestolnici. V preteklem letu je bilo v Alžiriji ubitih skoraj 600 ljudi. Opozicijski voditelji, ki so že v preteklosti zahtevati ukinitev izrednih razmer, se doslej še niso odzvati. Prebivalci pa so ob tej novici samo skomigniti z rameni. Bolj jih skrbi, da bo veljala policijska ura tudi med praznovanjem ramadana, praznika, ko se verniki skoraj mesec dni postijo in se bo začel konec februarja. Takrat velja običaj, da ljudje v poznih nočnih urah hodijo v goste. Več kot polovica prebivalcev 26-milijonske Alžirije pa bo sedaj morala Cas od 22.30 do 5.ure zjutraj preživeti med štirimi stenami. Ko so podaljšati izredne razmere, je neki Alžirec samo vprašal: »Kaj so rekli za policijsko uro?«.
S fj £
o O Z
£ m s K
Tj
PISMO IZ PEKLA
Mati Tereza oblegane bosanske prestolnice
Vesna Andree / Sarajevo
Muamera Puška se je rodila dvakrat, leta 1970 in 1971. Njena mati jo je rodila 31. decembra, v matično knjigo pa so jo vpisali šele 4. januarja. Zdaj vsako leto dvakrat praznuje rojstni dan. Njenih 22 let bi lahko napolnilo cel roman. Morda bi bilo v njem eno najbolj dramatičnih poglavij tisto, ko se je Muamera odločila, da bo rešila življenje svojemu soborcu, ki je ležal ranjen, komaj trideset metrov od srbskih rovov. Žvižgajoči metež krogel je takrat presekal ženski glas, ki je zaklical: »Ime mi je Muamera, on pa je vaš, Aco! Jaz mu bom pomagala! Ce hoCete, kar streljajte! Jaz ne morem vec! Grem ponj!« Takrat se je pognala iz zaklona in sklonjena stekla k ra-
njencu. Strelno orožje je obmolknilo. Pomagala je Acu, da je vstal. Se zmeraj ni bilo nobenega strela. Naložila si ga je na hrbet, Čeprav je tehtal 75 kilogramov, ona pa le 47. Tako sta se znova splazila v zaklon. Se njen glas: »Hvala!« In spet so se oglasiti rafali, ki so preparali noC. Muamera je izročila ranjenca zdravniku in izgubila zavest.
Življenje naše junakinje je polno kontrastov. Njena mati dela kot sobarica v cenenem hotelu, oCe pa je vratar. Muame-ro so ambicije in nadarjenost usmerile povsem drugam. Končala je kulturološko smer najbolj elitne sarajevske gimnazije. Piše pesmi in se ukvarja s slikarstvom. Doslej je imela že pet samostojnih razstav olj na
platnu in zanje prejela tudi nekaj nagrad. Aktivno se je ukvarjala s streljanjem, se učila angleščine in pazila na svojo zunanjost kot manekenka. Potem je prišla vojna in Muamera se je s svojim fantom prijavila med prostovoljce.
Od takrat je niso več klicali z njenim imenom in priimkom. Dobila je vzdevek mati Tereza. Vsaj petnajstim je neposredno rešila življenje. Sarajevsko naselje Dobri-nja je bilo tedaj »mrtvo območje«, saj je vsak prehod pomenil zanesljivo smrt zaradi ostrostrelske krogle. Muamera je na tem območju prehodila veC kilometrov na dan. Starce in bolnike je obiskovala na njihovem domu, jim prinašala hrano in zdravila. Pri vseh
akcijah je bila v prvih vrstah, ne kot bolničarka, ampak kot odlična strelka, ki je s pridom uporabljala svoje športne izkušnje. Njeni tihi nočni pohodi so bili namenjeni kraji zdravil na sovražnikovem ozemlju. Večkrat se je znala pretihotapiti v hišo, v kateri so imeti
srbski vojaki svoje položaje, prav tako pa je znala s polno torbo neopaženo priti iz nje.
Kadarkoli gre za ranjenca, ki je že »odpisan«, ker je v strelnem dometu sovražnika, njen pogum premaga pamet. ReCe le: »Tega ni mogoče gledati!« in se drzno
nasmehne smrti v obraz. Nekoč je prebila dve noči in dva dneva s tremi ranjenci pod balkonom, na katerem je bilo srbsko mitraljezno gnezdo. Kmalu je ugotovila, da utegnejo umreti od lakote, Ce bodo še naprej Čakali. Ko se je spustila tretja noC, je izvlekla na drugo stran vse tri ranjence, drugega za drugim.
Petkrat je bila ranjena. Ranila jo je ostrostrelska krogla, tromblonska mina, dumdumka in drobec granate. Zdaj čaka na Četrto operacijo, vendar ne more ležati pri miru. Stalno gleda, ati je treba v bolnišnici komu pomagati.
Ko sta starša izvedela, da je njuna hčerka heroj, sta jo skušala zadržati doma - zaklenila sta jo v
kopalnico. Seveda je pobegnila skozi okno.
Ves njen pogum in smelost pa uplahneta, kadar mora pred starši prekriti zmenek s svojim fantom Sašom. Takrat ji je nerodno, zardeva, roke se ji potijo in najraje bi se ugreznila v zemljo. Tako kot takrat, kadar pred mamo in oCetom skriva cigarete, da ne bi izvedela, da kadi.
Moamera Puška s svojimi dejanji - podobno kot s svojim priimkom -simbolizira noro, naivno hrabrost obsedenega mesta. Ni ji bilo dopuščeno, da bi se še naprej ukvarjala s poezijo in slikarstvom. Njen edini cilj je, da bi rada zaCela Cimprej živeti v skladu s svojo izobrazbo in svojimi mladimi leti, s svojim smehom in svojo lepoto.
Islamski fundamentalizem se širi proti Sredozemlju
SRBIJA / POMANJKANJE
Ali je polovica Beograda vsak dan brez elektrike zato, ker jo srbski režim drago prodaja Hrvaški?
BEOGRAD - Vse mesto je razdeljeno na štiri elek-tro območja. Medtem ko tri delujejo, je eno zmeraj izključeno. Tako je bilo še do včeraj. Danes pa so nenadoma izključili dve območji, tako da je polovica Beograda v temi. Uradno so pojasniti, da je iztirjeni vlak poškodoval transportni most v termoelektrarni Obrenovac, ki je tako menda ostala brez goriva, Srbi pa brez elektrike. Čudno je, da je bila javnost s tem pojasnilom kar zadovoljna, saj je še pred nekaj meseci tisk pisal, kako je električne energije dvakrat preveč in
Žarko Rajkovič / Beograd
je prava škoda, ker je ni mogoCe prodati tujcem zaradi mednarodnih sankcij. Ko je bilo najhladneje, so državljanom priporočali, naj vključijo električne grelce (zaradi pomanjkanja mazuta so biti radiatorji mlačni). Srbija je najhladnejše dni preživela brez večjih težav. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Poškodovani transportni most bodo popravili do 18. februarja, so povedali. Državna televizija pa je sinoči objavila, da njen drugi in tretji kanal
ne bosta oddajala po 18. februarju, ker od takrat ne bo dovolj elektrike. To je prav od tistega datuma, ko bo popravljen porušeni transportni most in ko bi vsa Srbija morala imeti dovolj elektrike.
Naš sogovornik, ki je zaposlen v Obrenovcu (in hoče ostati neimenovan, Ceš da ne bi izgubil samo službe, ampak tudi glavo), pojasnjuje, da pošiljajo elektriko iz države. Z delovnega mesta, kjer dela, ne more ugotoviti kam, domneva pa, da jo
pošiljajo - potem ko so bile uvedene sankcije - v Zagreb. Omenjene linije ne nadzorujejo, prav tako pa je v teh razmerah ne morejo nadzorovati nobeni tuji opazovalci. Po vsej verjetnosti je Zagreb srbsko elektriko plačal z nafto. Republika je že objavila vest, da Hrvati navkljub medsebojni vojni Srbom prodajajo nafto za dvojno ceno. Takrat se je to zdelo neverjetno, kasneje se je izkazalo, da je bilo res.Takšna trgovina se je zdaj, kot kaže, le še bolj razširila. Beograd je tako v temi, Zagreb pa se blešči v lučeh.
Vlačilci po Donavi prebijajo blokado ( Foto: Peter Skit)

ČRNA KRONIKA
Prejšnji konec tedna veliko požarov
Najprej je zagorelo v soboto dopoldne v podjetju Alpina v Zireh, in to v zunanjem delu odpraševalne naprave z bombažnimi filtri; vzrok je bil iskrivi del opilka, ki je prišel v kepo prahu, požarni sistem v ceveh pa se zaradi tega ni sprožil. Senzor, ki je zaznal požar, je vklopil alarmno napravo, takoj zatem pa je delavec Damjan Jereb z gasilnim aparatom požar pogasil. Materialne škode je za približno sto tisoč tolarjev.
V	nedeljo ponoči je prišlo do požara tudi na Gerbičevi Slav Ljubljani. Varnostnik dijaškega doma Andrija Hevka je opazil, da gori v bivši kuhinji poleg telovadnice. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka na večji kup papirja v kuhinji, do katere je bil prost dostop skozi telovadnico. Zgorelo je celotno nadstrešje nad kuhinjo, ogenj pa je zajel tudi del lesenega stropa sosednje trgovine INOR, d.o.o. Skoda v stavbi Dijaškega doma Vič znaša približno 400 tisoč tolarjev, škoda, ki je nastala v trgovini, pa 50 tisoč tolarjev.
Razen v javnih zgradbah je ogenj naredil veliko škode tudi v stanovanjskih hišah. Tako je v stanovanjski hiši v Kalu pri Hrastniku v nedeljo ob 19.35 prišlo do požara, potem ko je lastnica Ljudmila Trnoljšek zakurila z drvmi v štedilniku. Policisti so po ogledu stanovanja ugotovili, da je prišlo do vžiga podstrešnega trama zaradi razpadajočega dimnika. V celoti sta zgorela podstrešje in lesen strop. Požar je omejilo 30 gasilcev z osmimi vozili iz GD Dol Steklarna in matičnega GD Hrastnik. Materialne škode je bilo za 200 tisoč tolarjev.
Kar za milijon tolarjev škode je v soboto zvečer požar povzročil na stanovanjskem objektu Irene Vedernjak v Glemu pri Kopru. Policijska patrola s postaje Koper je ugotovila, da je zagorelo v spodnjih prostorih hiše, kjer je bilo spravljeno seno in kmetijski stroji, nato pa se je požar razširil na celotno poslopje. Vzrok požara še ni znan. Pet gasilcev PGB Koper s tremi vozili in štirje gasilci GD Babiči z dvema voziloma so na kraj požara prišli okrog 19. ure in v eni uri ogenj ukrotili.
V	nedeljo okoli 20. ure je zagorelo v spalnici stanovanjske hiše Lize Široka v Crtomirovi ulici na Bledu. Požar je odkrila snaha Bojana Jam-nik-Siroka, ko je odnesla spat triletnega sina in zaznala vonj po dimu. Njen mož Huberto Široka je prišel v sobo in ugotovil, da tli posteljnina, toda še preden mu je uspelo zadušiti tlenje, se je le-ta vnela, ogenj pa se je razširil na nekatere kose pohištva in talne ter stropne obloge. Vzrok požara je bil stik na dotrajanem priključku starejše električne blazine, ki je bila vklopljena in s katero se je tisto jutro igral otrok. Gasilci GD Bled so plamene s hitro akcijo pogasili in obvarovali ostali del stanovanja. Škode je po nestrokovni oceni za pol milijona tolarjev.
Prejšnji konec tedna ogenj ni prizanesel niti počitniškim prikolicam. V nedeljo okoli 16. ure na parkirišču pred steklarno Hrastnik v celoti zgorela prikolica za kampiranje, last Milana Lesjaka iz Hrastnika. Policisti, ki vzroka požara še niso ugotovili, domnevajo, da je požar izbruhnil v sprednjem delu prikolice in se nato razširil, pri čemer je zgorela celotna oprema za kampiranje in baldahin. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda okrog 120 tisoč tolarjev.
Smrtna nesreča na Razorju
BOVEC - V nedeljo dopoldne se je pri sestopanju z vrha gore Razor smrtno ponesrečil devetindvajsetletni Ivan Bratuž iz Idrije. Tristo metrov pod sedlom Planja se je na poledeneli in zasneženi planinski poti po vsej verjetnosti z derezami zataknil v gamaše, padel in več kot 160 metrov drsel po strmem pobočju. Zdravnik-gorski reševalec je povedal, da je ponesrečenec dobil hude poškodbe na zatilju, smrt pa je nastopila takoj.
Padel po skalovju
TRENTA - Sedemindvajsetletni Roberto Cotič iz italijanske Gorice se je v soboto zvečer ponesrečil na poledeneli planinski stezi v kraju Vrh Komarja pod planinsko kočo Dolič nad Trento. Robertu Cotiču se je pod nogami odlomil kos ledu, zato je zdrsnil s poti in padel po skalovju približno 30 metrov globoko, nato pa drsel po poledenelem pobočju še okoli 50 metrov. Pri padanju in drsenju je dobil poškodbe glave, pretres možganov ter udarce in odrgnine po celem telesu. Odpeljali so ga v bolnišnico v Gorico.
Zaplezal se je na Krnu
TOLMIN - Devetintridesetletni Miro Koren iz Tolmina se je v nedeljo v zahodni steni Krna, natančneje na kraju imenovanem Lev, zaradi slabe opreme na zaledeneli ploskvi zaplezal in ostal v steni.
Po klicanju na pomoč je prišla ekipa gorske reševalne službe iz Kobarida s helihopterjem in ga je prepeljala v Planino nad vasjo Drežnica. Zdravnik ni ugotovil poškodb, temveč le manjše ozebline.
V	prometni nezgodi umrl otrok
TOLMIN - V nedeljo popoldne je 47-letna Silvestra Laharnar iz Kneže vozila osebni avtomobil iz Kneže proti Podbrdu. V vasi Kuk je iz stanovanjske hiše, ki stoji tik ob cesti na levi strani iz smeri Podbrda, prišel triletni otrok Jernej Čufer in prečkal vozišče. Ker je voznica vozila z neprimerno hitrostjo, je na prometnem pasu, ki je namenjen za vozila iz nasprotne smeri, kljub zaviranju zadela otroka, ki je mrtev obležal na sredini vozišča.
SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA
Nerešenih 11 tisoč zadev
Če se razmere ne bodo uredile, bodo ta sodišča letos doživela kolaps - Bo kaj rešil novi zakon?
LJUBLJANA - Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je v svojem poročilu o enoletnem obdobju ugotovil, da ob težkih gospodarskih razmerah posebej vzbuja skrb izredno zmanjšana pravna varnost delavcev, ki se kaže v divjem zaposlovanju da-lavcev brez zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, v raznovrstnih manipulacijah, v samovolji in diskriminaciji pri odpuščanju delavcev. Poročilo Še navaja, da so nekateri organi, ki so doslej skrbeli za varstvo pravic delavcev, odpravljeni, inšpekcije ne delujejo v polni meri, sodišča združenega dela pa so preobreme-njena in kadrovsko slabo zasedena.
Da slednji podatek v celoti drži, nam je potrdil namestnik predsednika republiškega sodišča združenega dela, dr. Ivan Žužek. Statistični podatki so več kot zgovorni. Ob koncu lanskega leta je ostalo na prvostopenjskih sodiščih združenega dela 11397 nerešenih zadev, na republiškem pa okoli 600. Najbolj kritično je v Ljubljani in Mariboru. Ljubljansko sodišče ima v reševanju okoli 4600 zadev, kar ob sedanji kadrovski zasedenosti pomeni, da ti primeri ne bodo rešeni v naslednjih treh letih, četudi od danes dalje ne bi dobili nobenega primera več. Približno enake številke in napovedi veljajo tudi za mariborsko sodišče. V zadnjem času je zelo kritično tudi v Kranju, kjer imajo trikrat
Majda Vukelič
več zadev, kot so jih imeli prej. In še primerjava: pred petimi leti so ta sodišča imela za sto odstotkov manj vlog, če pa preštejemo individualne vloge delavcev, je zdaj na sodišču petkrat več primerov. »Zaradi vsega tega se bojimo, da bo letos zelo hudo. Ce sodišča ne bodo dobila novih sodnikov -teh je zdaj 28, potrebovali pa bi jih enkrat več - če ne bodo postopki drugače urejeni, če ne bodo preventivno ukrepali inšpektorji dela, potem ne bomo mogli več razsojati,« je dejal Ivan Žužek.
Po njegovem mnenju je vzrokov za takšno stanje več. Že vrsto let se govori o ukinitvi teh sodišč, izgubila so avtoriteto, saj so jim očitali »samoupravnost« in delovanje po političnih direktivah, v zadnjem času pa delajo pod izjemnim pritiskom. »Že trideset let sem sodnik, toda tako velikih kritik, pritiskov in žalitev še nisem doživel. Znašli smo se v navzkrižnem ognju, med interesi delavcev in delodajalcev, pa tudi pravosodno ministrstvo nas obravnava kot nepotreben del sodstva, saj državi ničesar ne prinašamo - sodišča združenega dela delajo namreč brez taks - in smo le porabniki proračuna,« je poudaril Žužek.
Ali bo predloženi zakon o delovnih in socialnih sodiščih, ki je zdaj v parlamentarni proceduri, pripo-
mogel k razreševanju nakopičenih težav? »Prednosti zakona so predvsem v tem, da bo treba za začetek postopka plačati takso, da bo treba v vlogi za postopek
šeni temeljni problemi. »Dokler ne bodo spoštovani zakoni in kolektivne pogodbe, pri katerih se kot kršitelj pojavlja tudi sama država, dokler ne bodo spoštovane pogodbene obveznosti, dokler bodo direktorji mimo kršili zakone, vedoč,
Ivan Žužek: »Še nikoli toliko kršitev kot zdaj.« (Foto: TRIO)
natančno opredeliti zahtevek, da bodo lahko sodišča reševala kolektivne spore, saj se zdaj dogaja, da tudi do tisoč delavcev nastopa v eni sami zadevi in da bodo bolj jasne stvari v zvezi s socialnimi spori,« je dejal Žužek. Toda s tem ne bodo re-
da sodišča teh zadev niso sposobna v kratkem razrešiti, zanje pa niso predvidene kazni, in dokler bodo spori naraščali v takšnem številu, ni upanja, da bi bilo kaj bolje, tudi če dobimo vse sodnike, ki jih potrebujemo,« je še dodal dr. Ivan Žužek.
PRAVNA DRŽAVA / ZAŠČITA IMENA
Odprl lov na »Slovenijo«
Firme uporabljajo ime države, toda...
LJUBLJANA - V začetku januarja je Slovenija dobila še eno zavarovalniško hišo, zavarovalnico Slovenica, delniško družbo v mešani lasti. Slovenica je nastala iz poslovnih enot hrvaške zavarovalnice Croatia, ima več lastnikov, ob slovenskem, avstrijskem in italijanskem pa v njej prevladuje hrvaški kapital. Kljub temu ime podjetja nepoučenega državljana lahko zavede in pusti v prepričanju, da je Slovenica, že po imenu sodeč, nekakšna slovenska zavarovalnica.
Tudi po skoraj treh letih samostojnosti slovenska država še nima svojega zakona o podjetjih in uporablja leta 1989 sprejeti zakon o podjetjih vlade SFRJ, tako imenovani Markovičev zakon. Resnici na ljubo je treba zapisati Se to, da je nastanek vseh zasebnih podjetij v privatni ali mešani lasti, ki v Sloveniji ustvarjajo vse večji delež družbenega proizvoda, omogočil prav omenjeni zakon. Zanima nas, kako ta in pa predlog zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi kmalu nadomestil Markovičevega, ščitita ime države in drugih skupnosti v njej, s tem pa posredno tudi državljane pred zlorabo. V Sloveniji se namreč po letu 1989 pojavlja vse več podjetij, ki v imenu nosijo tudi naziv ali le izpeljanko imena republike Slovenije, njenih pokrajin ali občin. Naštejmo jih nekaj: IBM Slovenija, Slovenska zadružna kmetijska banka, Slovenska investicijska banka, Slovenska hranilnica in posojilnica, Štajerska banka obrti in
Brane Piano
podjetništva, Gorenjska banka, Dolenjska banka, Banka Domžale pa tudi že prej obstoječa Državna založba Slovenije, ki se je preoblikovala v delniško družbo.
Vsa našteta podjetja - ob njih seveda tudi mnoga druga, ki jih nismo imenovali -bi morala po veljavnem Markovičevem zakonu za dovoljenje, da v svojem nazivu uporabijo ime "družbenopolitične skupnosti", zaprositi vlado Republike Slovenije (prej izvršni svet) ali pa katerega izmed občinskih izvršnih svetov. Tako vsaj zapoveduje veljavni zvezni zakon, saj lahko v komentarju k njegovemu 154. členu preberemo, da se geografska označba lahko pojavlja v imenu podjetja kot fantazijski dodatek, vendar sodna praksa temu nasprotuje in tudi za takšno uporabo geografskih pojmov zahteva dovoljenje pristojnega organa. Pri uporabi določenih geografskih pojmov je namreč treba opozoriti na sodno prakso, ki prepoveduje uporabo geografskih imen na način, ki lahko zavaja potrošnika v zmoto in ki ustvarja vtis o posebni povezanosti podjetja z določeno "družbenopolitično skupnostjo" ali pa o posebni kakovosti njegovih izdelkov oziroma storitev.
Ni toliko pomembno, ali so imeli Hrvati za preimenovanje slovenske Croatie v zavarovalnico Slovenica soglasje Drnovškove vlade in ali so podobna dovoljenja
od premnogih "slovenskih", "štajerskih" ali le "domžalskih" podjetij zahtevala tudi registracijska sodišča. Dejstvo je, da je na ta način, torej z imeni državnih skupnosti ali z geografskimi pojmi, v Sloveniji poimenovanih vse več podjetij. Pri tem ne gre le za nekakšno nekontrolirano zlorabljanje teh imen ali pa za notorično dejstvo, da v Sloveniji od SFRJ prevzetih zakonov pač ne izvajamo dosledno. Tudi predlog zakona o gospodarskih družbah, ki prihaja na dnevni red državnega zbora, pravi: »...besedo »Slovenija« ali njene izpeljanke in kratice ...je dovoljeno vnesti v ime podjetja le z dovoljenjem vlade republike Slovenije..-. Sodišče zavrne predlog za vpis podjetja v sodni register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja..."
Da ne bo nepotrebnega preplaha, opozorimo še na to, da tako Markovičev kot bodoči slovenski zakon o podjetjih ne bosta veljala za nazaj. Razni Slovenijalesi in Ljubljanske banke bodo svoja imena obdržali brez težav tudi v naprej. S tem pisanjem tudi nismo želeli komurkoli motiti uspešnega poslovanja pod znano znamko. Gre le za nujnost, da ob slovenskem kulturnem prazniku opozorimo, da je tudi zaščitno ime nacionalne države prispeva k narodni samobitnosti. Zato ni pomembno, ali država daje soglasja za poimenovanja "sloven-■ skih“ podjetij ali pa sodišča registrirajo imena, ki jih ne bi smela. Pomembno je, da smo nekaj opazili.
POSAVSKA REGIJA / OPOZORILA O POLOŽAJU V TOVARNI VIDEM KRŠKO
Problem tovarne Videm je prerastel upnike in Sklad
Vlada naj takoj pripravi sanacijski in razvojni program
Član državnega sveta Franc Glinšek je kot predstavnik posavske regije dal pobudo, naj državni svet parlamenta takoj obravnava problematiko industrije celuloze in papirja, tako kot je obravnaval primer železarn. Franc Glinšek v svoji pobudi opozarja, da je »gospodarsko usihanje na območju posavske regije iz dneva v dan bolj očitno in žgoče«. Glinšek posebej opozarja na težave v tovarni Videm Krško, »ki je'nekoč slovela po izredno veliki proizvodnji časopisnega papirja za nekdanji jugoslovanski trg«..
Tovarna je bila, opozarja Glinšek, tehnološko povezana s proizvodnjama celuloze in papirja, ti pa sta odvisni druga od druge zaradi lesa in potreb tržišča po časopisnem papi-
rju. Po mnenju poslanca Franca Glinška so sedanje hude težave tovarne po eni strani res povezane z objektivnimi težavami, torej z izgubo jugoslovanskega trga, po drugi pa tudi z »resnično nesposobnostjo njenega menedžmenta«. Glinšek navaja, da je izguba nekdanjih trgov povzročila težave pri dobavi lesa in pri prodaji papirja in celuloze.
Omenjena vzroka in nepravilna poslovna politika po mnenju Franca Glinška »niso omogočili, da bi se ta, za naše razmere velika tovarna, takoj vključila v evropski oziroma svetovni trg papirja in celuloze«. Franc Glinšek v svoji pobudi državnemu svetu opozarja, da podjetje ni sledilo razvoju proizvodnje papirja in celuloze, zlasti papirja.
Glinšek meni, da podjetje zadnja tri leta hitro propada in dodaja, da tovarna Videm Krško že zaradi omenjenih vzrokov in svetovne recesije v tej panogi ne more poslovati brez izgub. »Način reševanja tega zelo žgočega problema je postal resna skrb, ne samo upnikov, ampak tudi celotne regije,« ugotavlja poslanec Glinšek in opozarja, da je položaj tovarne Videm Krško »prerasel vse po vrsti -upnike in republiški sklad za razvoj«. Franc Glinšek navaja podatek, da je tovarna lani izkoristila le 40 odstotkov svojih proizvodnih . zmogljivosti, predvsem zaradi pomanjkanja obratnih sredstev in visokih domačih stroškov. Vse pogosteje se postavlja vprašanje, piše Glinšek v svoji poslanski pobudi, ali ne bi bilo smi-
selno razdeliti Vidma na tovarno papirja in tovarno celuloze ali pa ga celo zapreti, čeprav je po zaprtju Goričan Videm edini proizvajalec celuloze v državi. Na predsednika državnega sveta doktorja Ivana Kristana pa je pismo naslovila tudi konfederacija sindikatov Pergam. Predsednika državnega sveta prosijo, naj Per-gamu »kot edinemu reprezentativnemu sindikatu zaposlenih v Vidmu omogočijo dodatno obrazložitev državnemu svetu.« Pergam zahteva, naj državni zbor nemudoma obravnava problematiko celulozne in papirne industrije, vlada pa naj opredeli pomen te panoge za Slovenijo.
Pergam še zahteva, naj vlada za Videm čimprej pripravi sanacijski program in razvojni koncept. (K.F.)
KOPER / ALTERNATIVNA SCENA
Opozorili na zapostavljenost mladih
»Ko cerkvam vračamo gozdove, drugim gradove, mladim jemljemo dvorane...«
Mlade ne zanimajo preveč uradne in hkrati uradniške proslave, zato pa se je res veliko, več kot 500 mladih, zbralo v nedeljo zvečer v koprskem Mladinskem kulturnem centru na prireditvi, ki so ji organizatorji - Društvo prijateljev zmernega napredka -dali delovni naslov Strajk.
Bilo je več kot trideset nastopajočih, članov glasbenih skupin iz Kopra, Ljubljane, Zagreba, Šibenika, Pulja. Med navzočimi sp bili številni ljubitelji, ustvarjalci in organizatorji tiste kul-
Boris Vuk
ture, ki si utira pot brez dotacij iz državnih skladov. Kot je povedal vodja MKC Marko Brecelj, so s prireditvijo hoteli opozoriti na zapostavljenost, ki jo doživlja zahtevnejša, ustvarjalna mladina v postsocialistični družbi krize, »ko Cerkvam vračamo gozdove, drugim gradove, mladim pa jemljemo dvorane, zgrajene s prostovoljnim delom in v njih postavljamo salone za fitness . . .«
Koprski Mladinski
kulturni center je zgled, kako je možno s skromnimi sredstvi - le z nekoliko razumevanja in pozornosti - prav v vsaki občini ustanoviti središče za socializacijo, zabavo in kulturo odraščajočih.
To je nedvomno najcenejši način za ohranjanje zdravja neke družbe. Posebej kaže poudariti, da na prireditvi ni bilo prav nobenega incidenta.
Naj izpostavimo še zanimivo podrobnost, ki bi
jo lahko povzeli tudi drugi prireditelji takšnih zabav: za konzumacijo, ki je bila vključena v ceno vstopnice, niso dajali pijače, ampak le hrano -sendviče ali rižoto z školjkami. Rižoto je skuhal Stane v osemdesetli-trskem kotlu. Bila je nekoliko prismojena, pa vendarle je šla v slast, saj je ni ostalo prav nič. Kotel seveda ni simboliziral nekdanje zamisli komunistične enakosti, pač pa čase, ki utegnejo priti, če ne bomo uspešno zaustavili nekaterih aktualnih trendov - čase javnih kuhinj za reveže . ..
PRIHODNJI TEDEN NAJ BI SE ZGODILO.
Zgodovina je mimo, začenja se delo
Majda Vukelič
Ce smo za minuli teden ugotovili, da pravih velikih dogodkov pravzaprav sploh ni bilo, vsaj takšnih ne, M bi sodili v zgodovino, kar je dober znak, bi lahko v napovedniku dogodkov tedna, ki se je začel, prav tako mirne duše zapisali, da tudi v teh dneh ne bomo ustvarjali zgodovine, kar je spet dober znak.
Največ so bo dogajalo v stavbi na Šubičevi 4, se pravi tam, kjer sedijo novi parlamentarci in stare ter nove stranke, saj bodo že danes zasedale štiri začasne komisije državnega zbora, ki se bodo opredeljevale do zakonov, ki bodo na dnevnem redu 23. februarja, ko se bodo spet sestali poslanci. Večinoma gre za zakone, ki jih je v postopek dala že prejšnja skupščina, ki pa ob koncu svojega mandata ni imela več časa, moči in pripravljenosti, da bi še kaj »spravila pod streho«. Tako bodo med drugim na dnevnem redu zakoni, ki so nujni zato, da bi lahko začeli lastniniti
to, kar še ni polastninje-nd. Okoljevarstveniki se bodo ukvarjali s predlogom zakona o varstvu okolja, začasna komisija za - pravosodje pa z osnutkom zakona o stvarnih pravicah tujcev na nepremičninah in z osnutkom zakona o prisilni poravnavi in stečaju. S plačami poslancev, ki so dodobra razburile slovensko javnost, se bo ta teden še enkrat ukvarjala komisija za volitve in imenovanja in razpravljala o predlogu nacionalne stranke, da bi le-te bile za 20 odstotkov nižje.
Zagotovo pa se bodo začele tudi burne razprave o gospodarskih in socialnih ukrepih, ki jih pripravlja slovenska vlada, med katerimi so tudi taksni, za katere bi težko rekli, da jim bodo ljudje navdušeno ploskali, denimo zamrznitev plač. Se bolj »vroče« pa bo zagotovo takrat, ko bo na dnevnem redu državnega zbora propra-čun za 1993. leto, ki naj bi bil »težak« 275 milijard tolarjev, njegovi porabniki pa že zdaj terja-
le ta teden združena v isti stranki (Foto: J. Š. / TRIO)
jo, da bi bila ta številka vsaj se enkrat večja.
Kar zadeva strankarsko življenje, lahko v tem tednu pričakujemo, združitev in razdružitev. Socialisti, ki jim na decembrskih volitvah ni uspelo priti v parlament, se bodo odločali, ah gredo skupaj z liberalnimi demokrati, socialdemokrati ali združeno listo. Baje so jim najbolj dopadljivi liberalni demokrati. »Odpadniško« krilo SNS (vodi ga Sašo Lap) pa ima v soboto kongres, na katerem naj bi razrešili notranje spore v stranki, ki so že pripeljali do tega, da sta iz te stranke v parlamentu že oblikovani dve poslanski skupini. Na kongres je povabljen tudi Zmago Jelinčič, ki mu očitajo, da je največ pripomogel k takšnim razmeram v nacionalni stranki, kot so zdaj.
Do srede tedna, naj bi bila znana tudi vsa imena vladnih ljudi - se pravi državnih sekretarjev in vodij vladnih služb - ki bodo poleg ministrov najbolj odgovorni zato, kako bo delala vlada.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti bo od torka do petka v Holiday Innu predstavilo rezultate projekta Prenova podjetij, v okviru katerega so domači in tuji strokovnjaki izdelali strateške analize nekaterih panog gospodarstva in nekaj pilotskih podjetij poskusno prestrukturirali.
AVSTRIJA, KOROŠKA
Torek, 9. februarja 1993
AVSTRIJA / PO RAZCEPU V STRANKI
AVSTRIJA / STALIŠČE VLADE
NOVICE
Spor zaradi.. disidentov FPO
Haider nadaljuje z grožnjami
Na dvojezičnih šolah ravnatelji s kvalifikacijo
Minister za šolstvo Scholten je v odhovoru poslanki Stojšičevi poudaril nujnost poznavanja jezika manjšine
Igor Schellander
DUNAJ - Izstop peterice svobodnjaških mandatarjev iz parlamentarne frakcije FPO ter napoved voditeljice 'disidentov’ Heide Schmidt, da bo v parlamentu ustanovila novo frakcijo 'Liberalni forum’, ima zdaj kot posledico pravni spor.
Medtem ko predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer meni, da poslovnik državnega zbora brez nadaljnjega omogoča ustanovitev novih frakcijskih klubov, Ce jih ustanovi najmanj petero poslancev, ki prihajajo iz ene stranke, vodja svobodnjakov Jorg Haider vztraja pri tem, da je predpogoj za ustanovitev parlamentarne frakcije lahko samo samostojen nastop pri volitvah. Schmidt in njeni kolegi so poslanski mandat osvojili na osnovi kandidature na listah FPO in podpore njenega programa, tako Haider, in mandati bi morali ostati v rokah njegove stranke. Fischer pa se v svoji argumentaciji sklicuje na pravniško ekspertizo, ki jo je dal izdelati prav zaradi tega spornega vprašanja.
Dejansko bi ustanovitev novega kluba za FPO ne pomenila samo politične škode, imela bi tudi finančne posledice. Kajti v svobodnjaškem proračunu za državno financiranje strank (do zdaj 20 milijonov šilingov) bi po
odhodu peterice liberalcev manjkali 4 milijoni, Heide Schmidt in njena skupina pa bi kot novi parlamentarni klub dobili 13 milijonov šilingov državne podpore.
Ako bo pravilnik državnega zbora dejansko omogočil ustanovitev 'Li-bernega foruma’ v obliki samostojnega kluba, bo Haider skušal to odločitev ovreči pred ustavnim sodiščem. Istočasno pa je zagrozil tudi s tem, da bo za FPO prizadeto škodo osebno tožil predsednika državnega zbora Fischerja. Za primer, da s svojo pritožbo pred ustavnim sodiščem ne bi imel uspeha, pa si je Haider že izmislil tipično
haiderjansko reakcijo: svojih preostalih 28 parlamentarnih mandatarjev FPO bi prav tako razdelil na petero frakcij, kar bi stranki doneslo petkratno povišanje državnih subvencij (to pomeni, da bi FPO namesto zdajšnje klubske pavšale v višini 20 milijonov prejemala 65 milijonov šilingov iz lonca davkoplačevalčev). Sploh pa bi takšno ukrepanje imelo za posledico splošni kaos v parlamentu. Ne samo, da bi novi klubi lahko vztrajali na dodelitvi lastnih prostornosti, svobodnjaki bi s petimi frakcijskimi klubi v parlamentu dobili petkrat več Časa za svoje govornike itd.
DUNAJ - Predstavniki slovenske narodne skupnosti so v preteklem Času neštetokrat kritizirali postopanje koroških šolskih organov pri določanju šolskih vodij na šolah, ki so v območju dvojezičnega šolstva. Manjšinska referentka Zelenih in parlamentarna poslanka Terezija StojšiC je s tem v zvezi v maju 1992. leta posredovala ministru za pouk parlamentarno vprašanje, kako zakonska določila urejajo prakso imenovanja šolskih vodij. Takrat je minister Rudolf Scholten v svojem pojasnilu dejal, da je treba pri imenovanju vodij na dvojezič-
nih šolah izhajati iz posebnih in ne iz splošnih predpogojev. Dobesedno je Scholten rekel, da mora »vsak vodja dvojezične osnovne šole v zvezi z dolžnostmi glede vodenja razredov oziroma prevzemanja zastopnih ur imeti sposobnost za izvajanje dvojezičnega pouka«.
Kljub temu so v lanskoletnih razpisih za direktorska mesta na dovjezicnih šolah v Brdu (Egg), Celovcu in Šmihelu (St. Michael) manjkala opozorila, da je kvalifikacijski predpogoj za dosego mesta po-
trebna dvojezičnost kandidata. Z začetkom šolskega leta 1992/93 pa je bila na ljudski šoli v Skoficah (Schiefling) imenovana provizorična direktorica, ki ne obvlada slovenskega jezika. Nato je Stojšičeva lani v decembru ponovno vložila parlamentarno vprašanje. Pri tem je opozorila tudi na protislovno dejstvo, da je minister Scholten v svojem prvem odgovoru izpostavil izjavo Koroške deželne vlade, Ceš vsi šolski kolegiji v dvojezičnem šolskem območju so sprejeli interna določila o objektiviranju postopkov, pri čemer naj bi usposobljenost za dvojezični pouk imela prioritetno mesto; v tozadevnih smernicah ve-likovškega okrajnega šolskega sveta (sklenjenih 25.4.1992), ki so bili posredovani Stojšičevi, pa niti z besedo ni omenjen obstoj dvojezičnih šol, kaj šele kriterij uspo-sbljenosti za dvojezični pouk.
Minister je nato v svojem odgovoru 28. januarja pojasnil, da zakon ne predvideva provizoričnih šolskih vodij, tako da gre v ško-fiškem slučaju le za prehodno poverjeno mesto vodje, sicer pa da je
v teku predvideni postopek za razpis direktorskega mesta. Glede ve-likovškega primea pa je Scholten sporočil, da je Koroški deželni šolski svet medtem ve-likovškim in drugod sklenjenim »smernicam za obj aktiviranj e« izdelal in dodal nadaljnje smernice, ki določajo zahtevane kvalifikacije za vodje dvojezičnih šol. To so:
-	kvalifikacija za
dvojezični	pouk
(nemščina, slovenščina);
-	izkušnje v organizaciji dvojezičnega pouka;
-	izkušnje v sistemu z dvema učiteljema (v integriranih razredih, šolah z nizko organizacijsko stopnjo, v pouku, ustreznem šolski stopnji);
-	izkušnje v interkul-turnem uCenju;
-	sodelovanje v didaktičnih in pedagoških delavnicah (dodatno izobraževanje učiteljev);
-	organiziranje ukrepov za pospeševanje skupnosti dijakov in povezovanje preko razredov;
-	poznavanje učnega naCrta za dvojezične šole;
S tem ministrskim pojasnilom kajpada na južnem Koroškem ne bi smelo več priti do »pomot« pri imenovanju šolskih vodij za dvojezične šole...
Razstava: svobodnjaki zahtevajo predčasne volitve na Koroškem
CELOVEC - Političnega spora o deželni razstavi, ki raj ti bila leta 1995 v rudarskem kraju Hiittanbeag, ni konec! Po petkovi demonstraciji pred poslopjem koroške deželne vlade, na kateri je skoraj 1000 občanov bivšega rudarskega kraja zahtevalo uresničitev 300milijonov šilingov »težkega« projekta beljaške-ga podjetnika Rognerja, zastopniki treh strank še naprej vztrajajo na njihovih, si nasprotujočih pozicijah. Svobodnjaki pa že zahtevajo predčasne volitve.
V ofenzivo je šel tudi deželni glavar Christof Zematto: za primer, da bodo so-
cialdemokrati uresničili svojo napoved in 23. februarja s svojo večino v vladi sklenili realizacijo Rognerjevega projekta,
tem ne bo dokončno odločil koroški deželni zbor. Leta po mnenju Zematta lahko odloča o vsoti nekaj sto miliijonov šilingov, nikakor pa ne sedemčlanski organ koroške deželne vlade.
Kot smo poročali, je projekt podjetnika Rognerja s predvidoma 300 milijoni šilingov najdražja varianta, sloni pa pndvsemnagospodarskihtemeljih.Ro-gner želi poleg novih razstavnih poslopij
za deželno razstavo graditi četo turistično naselje, ki naj bi gospodarsko šibko regijo v okraju Šentvid ob dinji dolgoročno poživelo. Domenigov projekt (okoli 140 milijonov šilingov) poudarja kulturnopolitični in zgodovinski pomen nekdanje rudarske regije. Kompromisni projekt v radarskem kraju Heft pa bi stal blizu 50 milijonov šilingov ter prav tako izpostavil kulturnozgodovinski pomen regije. Dodatno pa bi Koroška prispevala 50 milijonov siBngov v poseben investicijski koncept za gospodarsko poživitev regije. (LL)
Korumpirani uradniki trgovali z delovnimi dovoljenji
DUNAJ - V avstrijskem glavnem mestu so odkrili korupcijski škandal. Vodilni uradnik delovnega urada v nekem dunajskem okraju je s svojimi sodelavci in v sodelovanju z nekim turškim državljanom trgoval z delovnimi dovoljenji za tuje delavce. Za vsako izstavljeno delovno dovoljenje je dobil 10.000 šilingov, pri prvem zaslišanju pa je priznal 15 primerov.
Policija je poleg uradnika medtem zaprla še tri osebe, med njimi tudi turškega »posredovalca« s soprogo. Oba naj bi pri vsakem »poslu« zaslužila 50.000 šilingov. Socialni minister He-soun je kriminalno dejanje obžaloval in poudaril, da gre pri tem primeru za zlorabo visokega uradniškega položaja.
Kelag bo letos investirala T, 3 milijarde šilingov
CELOVEC - Nadzorni odbor koroške elektriške družbe (Kelag) je na svoji zadnji seji odobril prorCaun družbe za leto 1993. Letni budžet predvideva investicije v znesku 1, 3 milijarde šilingov. S to vsoto je Kelag eden najveCjih investitorjev na Koroškem. Nadzorni odbor je nadalje sklenil, da v letošnjem letu ne bodo podražili ceno za elektriko.
Parlamentarno vprašanje zaradi odstranitve dvojezične table
DUNAJ - Državna poslanka v avstrijskem parlamentu Terezija Stojsic je notranjemu ministru Loschnaku postavila vprašanje, zakaj so oblasti odstranile dvojezičen (nemško-hrvaški) krajevni napis za vas Nova Gora na južnem Gradiščanskem. Nova Gora je kraj z visokim deležem Hrvatov, tablo pa so postavili mladi gradiščanski Hrvati ob priliki dneva hrvaške mladine.
Predstavitev »Ljubljanskega sejma« na Koroškem
CELOVEC - Generalni direktor Ljubljanskega sejma, Borut Jerse, ter elan mestne skupcine Ljubljana in referent za turizem, Niko Jerman, bosta naslednji petek v Celovcu predstavila sejemski program Slovenije ter turistično kulturno ponudbo mesta Ljubljane. Promocije, ki bo potekala v okviru gospodarske konference v prostorih Celovškega sejma (Klagenfurter Mes-se), naj bi se udeležil tudi predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije. Ta naj bi govoril o možnosti poglobljenega gospdarskega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo.
AVSTRIJA / VLADNI PODATKI
V Avstriji je že 100.000 ilegalnih tujcev
DUNAJ - Avstrijski notranji minister Franz Loschnak je v pogovoru z novinarji na avstrijski televiziji poudaril, da ne razmišlja o generalni amnestiji za tiste tujce, ki ilegalno žive v Avstriji. Njihovo število je po zadnjih podatkih iz ministrstva okoli 100.000. Kljub jasni
M PRIREDITVE
Danes, torek, 9. februarja 1993
CELOVEC
Škofijska hiša: ob 18.30 - Predavanje (z diskusijo) univ. prof. dr. Heinrika Schneiderja »Konfliktno žarišče Evropa - strategije varnosti za staro celino«.
Četrtek, 11.2.1993
TINJE
Dom prosvete: ob 14. uri izdelovanje svilenih šalov in svilenih rut. Tečaj vodi Erika Malle.
RADISE
Kulturni dom: ob 19.30 »Partnerstvo - Sodelovanje«: Mirko Bogataj, vodja slovenskega oddelka deželnega študija ORF v Celovcu bo predstavil delo radia in televizije.
Petek, 12.2.1993
TINJE
Dom prosvete:	ob
19.30 predstavitev knjige dr. Feliksa Bistra »Anton Korošec - državnozborski poslanec na Dunaju«. Referenti: univ. prof. Primož Simoniti, univ. prof. Vasilij Melik, Janko Moder.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Farni dom: ob 20. uri ples Višje šole za gospodarske poklice v St. Petru. Igra ansambel«Drava«.
izjavi ministra pa se je razprava o tej temi verjetno šele začela, saj je slišati tudi mnogo glasov, ki se prizadevajo za to, da bi Avstrija izvedla tako amnestijo.
Loschnak je v zvezi z zahtevo po generalni amnestiji za ilegalne tujce menil, da bi tak korak privabil še veC tujcev v Avstrijo. »Problem se s tem ne bi ne rešil, marveč celo zaostril«, je dejal Loschnak. S tem v zvezi je tudi poudaril, da je Avstrija po letu 1945 letno udomačila povprečno
15.000	tujcev, v zadnjih letih pa se je število priseljencev zvišalo na
200.000	na leto.
Notranji minister je
dalje menil, da bo nov zakon o bivanju v Avstriji dal tudi vsem ilegalnim tujcem možnost, da se potegujejo za avstrijsko državljanstvo, »velike policijske akcije z namenom, da bi pred tem odkrili velik del teh ilegalcev, ter jih poslali domov, ne bo«, je zatrdil Loschnak.
Izjave ministra sta tako Zeleni kot Haiderjeva svobodnjaška stranka - seveda z različno argumentacijo zavrnila. Zeleni so Losch-naku očitali, da je odgovoren za »surovost v politiki do tujcev«, in ga hkrati pozvali, naj se vlada konCno odpove restriktivni politiki zadnjih let. Tudi nova peta sila v avstrijskem parlamentu, »Liberalni forum«, se je izjasnil k temu problemu: zahteval je generalno amnestijo!
AVSTRIJA / ZELENA ALTERNATIVA
Kampanja zelenih proti vstopu Avstrije v Evropsko skupnost
Ostra kritika vladnih strank
DUNAJ - Avstrijski Zeleni so - zaenkrat - proti vstopu države v Evropsko skupnost. Tozadevni sklep so delegati skoraj soglasno sprejeli na vseavstrijskem zborovanju pretekli konec tedna na Dunaju. Hkrati je bila sklenjena široka informacijska kampanja proti vključitvi Avstrije v dvanajsterico.
Govornik Zelenih, Pilz, je stališče svoje stranke pojasnil s tem, »da iz današnjega vidika nic ne govori za avstrijski vstop v ES, veliko pa proti. Zato tudi ni mogoče, da bi Zeleni avstrijskim državljanom svetovali, naj se na plebiscitu izrečejo za vstop«, je dejal Pilz.
Zastopnika koalicijske vlade, socialdemokratski generalni tajnik Josef Cap in zunanjepolitični govornik Ljudske stranke Andreas
Khol, sta sklep avstrijskih Zelenih ostro kritizirala. Cap je dobesedno dejal, »da sedijo Zeleni sedaj v istem Čolnu kot svobodnjaški Haider«. Pričakoval da je, da bodo počakali na izid pogajanj med Avstrijo in ES ter šele potem sprejeli dokončen sklep o njihovem zadržanju v tem pomembnem vprašanju. Khol pa je menil, da sklep še ni dokončen. Dejal je, da imajo Zeleni še Cas, da spremenijo njihovo stališče.
Na zborovanju Zelenih je bilo nadalje sklenjena obsežna kampanja v korist zaščite okolja. Pristojna referentka Langthaler je s tem v zvezi predlagala poseben prispevek iz državnega proračuna in kritizirala, da je v avstrijski politiki na področju zaščite okolja prišlo do popolnega zastoja.
AVSTRIJA / SPREMEMBE V SPO
Minister Loschnak novi šef socialdemokratov na Dunaju
DUNAJ - Avstrijski notranji minister Franz Loschnak je izjavil, da je pripravljen prevzeti funkcijo deželnega predsednika socialdemokratske stranke na Dunaju in tako naslediti sedanjega predsednika Mayrja, ki je svoj odstop najavil za sredi leta.
Pogoja za prevzem nove pozicije pa sta, da lahko ostane minister ter da se funkciji pred-
sednika stranke in župana mesta Dunaj ne združita.
Sedanji predsednik stranke je k temu izjavil, da si Loschnaka lahko predstavlja kot sovjega naslednika, da pa je imenovanje kandidata stvar strankinega volilnega komiteja.
Deželna organizacija socialdemokratske stranke na Dunaju je najmočnejša v Avstriji.
Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo
Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem:
Celovec	* Grabštanj	* Rožek	* Šmihelj/Pliberk
Beljak	* Hodiše	* Selo	* št. lij
Bekštanj	* Kotmara vas	pri Škocijanu	* Št. Primož
Bilčovs	* Labot	* Svatne	* Struga
Bistrica ob Zilji	* Loče	* Šteben	* Tinje
Brnca	* Ločilo	* Šentilj	* Velikovec
Borovlje	* Miklavčevo	* Šentjakob	* Vernberk
Čajna	* Podrožca	* Škocijan	* Vrba
Galicija	* Podgorje	* šmarjeta	* Železna
Globasnica	* Psinja vas	v Rožu	Kapla
Goselna vas	* Podklošter	* Šmohor	* Žrelec
j
LJUDJE IN DOGODKI
Torek, 9. februarja 1993
NOVICE
Ko otrok postane pravi cestni gusar
SUNDERLAND (VELIKA BRITANIJA) - Star je 13 let, visok je le 106 centimetrov, tako da mora avtomobilski sedež podložiti z blazino, da lahko vidi skozi avtomobilski vetrobran, a po mnenju sunderlandske policije je v šestih mesecih zagrešil vsaj 200 hudih prometnih prekrškov, med drugim se je tudi zaletel v policijski avto. Prejšnji teden so ga končno prijeli, a že naslednjega dne mu je uspelo zbežati iz pripora. Policija ni sporočila njegovega imena, ker je mladoleten, med prestopniki pa je že postal pravi mit, ki ga jemljejo za zgled. Zgovoren je tudi policijski podatek, da med njegovim 24-urnim priporom so zabeežili kar 50% manj kaznivih dejanj.
Marx roma v ropotranico tudi na kitajskih univerzah
PEKING - Ena napomembriejših univerz v Pekingu, Pekinška ljudska univerza je odpravila tečaje marksizma in jih zamenjala za predavanja o marketingu in managementu. Sklep odraža težnje samih komunističnih oblasti, ki so konec decembra na osrednji partijski šoli ustanovili tečaj za borzno poslovanje, ki ga vodi ameriški profesor.
Bliskovit porast prometnih nesreč v LR Kitajski
PEKING - S potniki prenatrpani avtobus je v kitajski pokrajini Henan zgrmel z nekega mosta v reko. V nesreči je 19 potnikov izgubilo življenje, 33 pa jih je bilo ranjenih. Kitajski dnevnik Guangming je ob tem še navedel, da je lani v prometnih nesrečah življenje izgubilo 60 tisoč ljudi, 144 tisoč pa jih je bilo ranjenih. Številke so le navidezni nizke, če pa upoštevamo, da je na Kitajskem glavno prevozno sredstvo bicikel in da se je lani število nesreč povečalo za 10, 2%, je labko vsakomur jasno, da se tudi Kitajska »posodablja«.
Bankovci kot kurjava za irske reveže
DUBLIN - Neka dublinska banka je ugotovila, da je denar uspešno gorivo in je zato darovala ogromne količine neveljavnih bankovcev neki humanitarni organizaciji, ki jih je briketirala in jih poklonila revnim družinam za kurjavo. Po vsemu sodeč je to cene in koristen sistem, kako se lahko znebijo denarja iz obtoka.
Ksenofobni atentat v nemškem Mullheimu
BONN - V prvih včerajšnjih urah so neznanci z zažigalno tekočino napravili atentat na stanovanjski blok v baden-wiirttemberškem Mullheimu, kjer sta med drugim stanovali družini italijanskih in turških priseljencev. V atentatu je bila ena oseba lažje ranjena.
Ranjeni in gmotna škoda po potresu na Japonskem
TOKIO - Potres 6, 6 stopnje po Ricterjevi lestvici je prizadel pokrajino Išikava na otoku Honšu. Po prvih ugotovitvah je bilo 16 oseb ranjenih, med njimi tudi štiriletni otrok, na katerega se je zrušila hišna omara. Gmotna škoda je precejšnja, a bi bila še večja, če bi zaradi potresa nastali valovi tsunamija, ki bi lahko prizadeli priobalno območje.
Neskončna so pota reklamnega spota
LONDON - S parafraziranjem svetopisemskega reka lahko res trdimo, da so neskončna pota reklamnega spota, če iz uspešne reklamne nadaljevanke za neko znamko britanske kave nastane ljubezenski roman, med obema protagonistoma v raznih beneških kavarnah, ki se po kavi z mlekom konča s kavo v postelji. Reklamna uspešnica je za 40% povečala prodajo kave Gol-den blend, tako da je tudi romanu zagotovljen uspeh.
Strmoglavilo letalo:
6 mrtvih v Braziliji
FOZ DE IGUAZU (BRAZILIJA) - Nedaleč od letališča Faz de Iguazu je strmoglavil dvomotornih king air, last neke zasebne družbe. Po prvih podatkih je v nesreči izgubilo življenje šest ljudi, letalo pa je strmoglavilo slab kilometer od pristajalne steze.
IRAN / VČERAJ ZJUTRAJ PRI TEHERANU
RUSIJA / SIMPOZIJ V MOSKVI
Bombnik v potniško letalo: 134 mrtvih
Potniki so bili iranski državljani namenjeni v Mašad
Kiparstvo v ledu
Blagovnica Gum v privatne roke
SsB*

V Moskvi so včeraj sporočili, da bo veleblagovnica Gum, najbolj znana moskovska trgovina, prešla v privatno last (Telefoto AP)
TEHERAN - V letalski nesreči, ki se je pripetila včeraj dopoldne v bližini teheranskega letališča, je izgubilo življenje 134 oseb. Potniško letalo je takoj po vzletu trčilo v bombnik sukhoi ruske izdelave. Umrlo je vseh 119 potnikov in 13 članov posadke potniškega letala, iranske oblasti pa niso ničesar sporočile o posadki bombnika, vendar je povsem gotovo, da so tudi člani te posadke izgubili življenje.
Potniško letalo - tu-poljev iranske letalske družbe - je bil namenjen v Mašad, sveto mesto, v katerem je grob osmega šiitskega imama Reze. Vsi potniki so bili iz Irana, v glavnem iz teherana in bližnje okolice. Romanje je organizirala iranska turistična agencija, ki je za to priložnost najela čartersko letalo. Zato izključujejo, da bi bili med potniki lahko tuji državljani. Pač poa so bili štirje člani posadke Rusi.
Nesreča se je pripetila ob 10.15 po krajevnem času (ob 7.15 po srednjeevropskem času) nad teheranskim vojaškim letališčem, ki je blicu civilnega letališča glavnega mesta Irana. Z vojaškega letališča sta v okviru praznovanj dneva vojnega
letalstva vzletela dva bombnika prav v trenutku, ko je z bližnjega civilnega letališča vzletel potniški tupoljev. Prvi bombnik se je civilnemu letalu za las izognil, drugi pa ga je zadel. Letali sta eksplodirali in razbitine so se raztresle v krogu kakih 500 metrov od nesreče. Reševalcem, ki so prihiteli na kraj nesreče, ni preostalo drugega kot identifikacija trupel, ki pa bo zelo težavna, saj so skoraj vsa trupla zoglenela.
Notranji letalski poleti v Iranu so običajno polno zasedeni in morajo potniki rezervirati mesta včasih tudi nekaj mesecev pred poletom. Ta zasedenost izhaja tudi iz dejstva, da so vozovnice zelo poceni, saj stane vozovnica za srednje dolgo progo manj kot 8 dolarjev. Letalske družbe seveda uživajo visoko državno podporo, sicer bi s takimi dohodki ne bile kos stroškom. Ceste v Iranu so zelo slabe, železniške povezave zastarele in nezadostne, tako da je letalo pravzaprav edino letalsko sredstvo v državi. Sicer pa pogoji iranskega letalstva prav tako niso rožnati, saj so letala večinoma stara, pa tudi vzdrževanje je marsikdaj pomanjkljivo.

Cerkev, ki jo vidimop na sliki, je izklesana v ledu in je le eden od eksponatov simpozija »Kiparstvo v ledu«, ki se je začel v soboto v Moskvi (Telefoto AP)
ZDA / THREE MILE ISLAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI
LONDON / GALLUP
Z avtomobilom v jedrsko elektrarno K sreči samo mnogo preplaha
Mladeniča so aretirali - Bil je neoborožen in ni imel slabih namenov...
NEW YORK - Mnogo preplaha, a k sreči nič hujšega. Tako bi lahko napisali o incidentu, do katerega je prišlo včeraj v jedrski elektrarni Three Mile Island v Pennsylva-niji, kjer so zazvonili alarmni zvonci, ko je neznanec z avtomobilom predrl ograjo ob vhodu v elektrarno in se skril v enem izmed poslopij. Stražno osebje, kateremu je priskočila na pomoč policija, je po kratkem iskanju izsledilo in identificirala človeka, ki je povzročil tolikšen preplah. Gre za Piercea L Nya, ki ni bil oborožen in menda ni imel sovražnih naklepov. V elektrarni Three Mile Island je prišlo leta 1979 do večje okvare in so morali zaradi tega izseliti prebivalstvo z večjega območja.
*	»■■■■ti 1	mr' s —
	
Britanci hočejo skandinavski tip monarhije
LONDON - Britanski monarhiji se obetajo hudi časi, če se ne bo čimprej prilagodila novim zahtevam svojih podložnikov. Iz Gallupove ankete izhaja namreč, da se Britanci nočejo odpovedati monarhiji, a le pod pogojem, da člani kraljevske družine spremenijo svoj način življenja v slogu nizozemskih in skandinavskih »kraljev z bicik-lom«. Kar 87% anketirancev zagovarja monarhijo, a od teh 65% zahteva »demokratizacijo« v skandinavskem slogu in le za 24% bi moralo vse ostati pri starem.
Britance pa še najbolj skrbi, da se kraljevska družina
sploh ne meni za probleme svojih podložnikov. Le 22% je mnenja, da je njen odnos podoben skrbi Jurija VI., očeta sedanje kraljice, ki se je zavzemal za težave ljudi, ko so na London padale nemške bombe. Tretjina ljudi (67 odstotkov) je prepričanih, da je monarhija izgubila stik z navadnimi ljudmi. Kraljevska družina pa je v težavah tudi na finančnem področju, saj kar 60% intervjuvancev meni, da je denar za monarhijo slabo porabljen, 76% pa jih je prepričanih, da člani kraljevske družine živijo v lenobi, a si vseeno privoščijo previsok življenjski standard, (voc)
	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
Vodoravno:
1. na današnji dan leta 1871 rojeni slovenski pisatelj in dramatik (Fran Šaleški, umrl 1962), 8. ostrenje, 10. najvišji del gore, 11. fino sukno iz česane volne, 12. vrsta organske spojine, derivat amoniaka, 14. večja sladkovodna riba z zaokroženimi plavutmi, 15. levi pritok Labe v Nemčiji, 17. sovražnica železa, 18. podkožna tolšča, 20. Edhem Gamo, 21. Peter Vodopivec, 23. jezero na Škotskem, v katerem naj bi živela po njem imenovana skrivnostna žival (Loch), 25. Romulov brat, 27. delno luknjičava kost na vrhu nosne votline, 30. površina, območje, 32. nekdanja španska denarna enota in srebrnik, 33. hitrostno tekmovanje, 35. življenjska tekočina, 36. zrcalo, 38. v zraku razpršena trdna snov.
Navpično:
1. oblika, podoba, videz, 2. vnetje bedr-nega živca, 3. Nikola Tesla, 4. drog, ki se položi na s senom naložen voz, 5. plesalka v zabaviščih, 6. zvezda v ozvezdju Orla, 7. kraj pod Šmarno goro, rojstni kraj jezikoslovca Kopitarja, 9. čistilec žita z vejalnikom, 10. podeželsko naselje, 13. del roke, 16. mesto v južni Franciji v podnožju Cevennesa, 19. osje gnezdo, 21. slikarska zbirka v Madridu, 22. naslov ljudske vzgojne igre pisatelja pod 1. vodoravno, 24. trda, Mika, navadno prozorna snov (za šipe, vitrine), 26. odlična francoska alpska smučarka (Carole), 28. ime slovenskega skladatelja Pahorja, 29. ime boksarja Muhammada, 31. angloame-riška ploskovna mera, 34. ime glasbenega pedagoga Dariana, 37. šampion, izvrsten športnik.
Zmago Pezdirc
•{OSOI8B 'OpjpajSo ‘LD{ ‘Bl[Iip ‘JB0J ‘B8IB ‘biRis ‘may ‘ssapj ‘aj ‘33 ‘ojbs ‘b[i ‘ejeeg ‘fuij ‘piurn ‘adejp ‘qiA ‘asjiijso ‘reSzmj
:A8psay
8
7
5 4
3 2 1
4	Naloga 1 Naloga 2	^
8 7
5
4 3 2 1
a ti c d e f g h
= i**™"’*8*1 * 4*	* mm
8*| * * 1,.,,
m
a ti c d e 1 g h
Šahovska naloga št. 1
Barle - Jelen / Bled - Portorož 1979 Beli kralj je na nevarnem »prepihu«, saj ga ogroža črna dama na beli diagonali hi - a8. Ali lahko črni, ki je na potezi v poziciji na diagramu, pozicijsko prednost spremeni v zmago?
Naloga reševalcev je, da odkrijejo pot, ki vodi do učinkovite zmage črnega.
Šahovska naloga št. 2
Kotrch - Prokesch / Dunaj 1907 Osamljeni beli kralj na polju hi je dober motiv za črne figure, da mu zadajo odločilen udarec. Medtem se črni kralj na polju b8 počuti bolj varnega.
Toda beli, ki je v poziciji na diagramu na potezi, z domiselno igro obeh figur iz obrambnega obroča izžene črnega kralja.
Kako poteka zmagovita kombinacija belega, je naloga reševalcev.
Anekdoti o Chamberlainu
Britanski državnik Joseph Chamberlain je posadil na vrtu svojega gradiča v Highburyju nekaj dreves in je bil nanje zalo ponosen. Vsi so jih morali občudovati.
Ko je nekoč priredil v gradiču sprejem za goste, je prišel sin Neville nanj z veliko zamudo in niti ni navedel vzroka zanjo.
»Kako da nisi bil točen?« ga je strogo prijel roditelj.
Sin si ni in ni mogel spomniti pametnega vzroka, nazadnje pa je dejal: »Kaj hočeš, oče? Izgubil sem se v tvojem gozdu!«
Joseph Chamberlain je bil Se na stara leta odličnega zdravja.
»Gospod,« ga je vprašal znanec, »v čem je skrivnost vase telesne odpornosti in železnega zdravja?«
»Takoj vam povem. Nikoli ne pojdite peS, kadar se lahko peljete, in med dvema cigarama izberite vedno debelejšo in močnejšo!«
ZNANJE
Torek, 9. februarja 1993
METEOROPATIJA / OBČUTLJIVOST NA VREME KOT BOLEZEN ČLOVEŠTVA
NOVICE
»Najrajši bi se zaposlila kot napovedovalka vremena,« je zelo pogost stavek, ki ga slišim v rev-matološki ambulanti, ko mi bolniki tožijo za takšnimi ali drugaCmnimi bolečinami. »Vreme se bo spremenilo, tako grozno me boli glava,« je drug značilen stavek, ki ga zelo pogosto slišim v svoji ambulanti. Gibanje lastovk napoveduje spremembo vremena, je stari rek, ko so ga poznali slovenski kmetje. Nevihta bo, komarji in muhe so strašno nadležni, je ugotovitev, ki jo vsi dobro poznamo. Vse to so izkušnje življenja, ki nam nakazujejo, da se v zdravstvenem počutju marsikaj preobrne tudi s spremembo vremena. Medicinska veda, ki se s tem ukvarja, se imenuje bio-meteorologija in dokazuje vpliv pozitivnih ionov v zraku na življenje na zemlji.
Na Oddelku za medicinsko rehabilitacijo Splošne bolnišnice Maribor so že dalj Časa intenzivno ukvarjamo z znanstvenoraziskovalnim delom o vplivu ionov na Človeško življenje, predvsem na zdravje. Pri tem smo se tesno povezali s Tehnično fakulteto v Mariboru in medicinskimi strokovnjaki Splošne bolnišnice Maribor.
Danes »boleha« za meteoropatijo skoraj dve tretjini vsega človeštva na zemlji. Gre torej za bolezen človeštva, ki sicer ni tako usodna kot kuga in rak, a povzroča veliko težav in, kot bomo videli, tudi veliko škode.
Kje je kleč?
Iz zgodovine: O mete-oropatiji in bioklimatolo-giji so pisali že od vekomaj. Zapiske najdemo prf Hipokratu, Aristotelu, Paracelziju, Galileu, Koperniku, predvsem pa je veliko zapisov o bio-klimatologiji v stari arabski kulturi. V novejši zgodovini se za meteoropatijo niso zanimali samo zdravniki, ampak tudi drugi strokovnjaki, kot na primer fiziki (Volta, Joule), teologi (kardinal Keus, Herbert) i pravniki (Hardley, Lei-bnitz).
Tudi filozofi in pesniki, kot sta Voltaire in Goethe, so pokazali veliko zanimanje za meteoropatijo. Posebej pa se za to znanost zanimajo v zadnjem Času vojaški strokovnjaki; tako imajo na Vzhodu izredno močno razvito bioklimatologijo v strateške namene. Na koncu pridemo do ab-
surdnega zaključka, da je pravzaprav vreme edina stvar, ki strokovno združuje skorajda vsa področja znanosti in da je vreme tisto, ki združuje znanstvenike z vsega sveta v interdisciplinarno raziskovanje, s tem pa nam prav vreme kaže pot v prihodnost znanosti.
Ljudi, ki so občutljivi na spremembo vremena, delimo na tiste, ki reagirajo na spremembo podnebja sezonsko, se pravi, da so občutljivi na menjavo letnih Časov, in na tiste, ki so meteoropa-ti v pravem smislu. To pomeni, da so občutljivi na hitre spremembe vremena in se ob pripravi na slabo vreme počutijo napeti, nervozni, slabotni, nekoncentrirani; to imenujemo v medicini vremenska nervoza. Tretja skupina občutljivih na vreme so bolniki, ki že trpijo za kakšno boleznijo in pri katerih je ta bolezen stabilizirana., ob spremembi vremena pa se težave moCno povečajo. Sem sodijo skoraj vsi revmatiki, sreni bolniki, želodčni bolniki, astmatiki in bolniki s podobnimi boleznimi.
Posebne težave imajo ljudje, ki jim je bil amputiran določen del telesa, vendar še vedno Čutijo bolečine, kot da bi ta del telesa še imeli. To imenujemo v medicini fantomske bolečine, in prav te se ob spremembi vremena izredno povečajo.
Kaj je vzrok tem težavam?
Medicinci mislimo, da nastanejo tovrstne spremembe predvsem zaradi spremenjenega odnosa pozitivnih in negativnih ionov v ozračju. V kubičnem centimetru je okoli 5000 ionov, ki so v sorazmerju 5:4 v korist pozitivnih ionov. Na večjih višinah je koncentracija ionov še bistveno večja. Pri naglem padcu zračnega pritiska, ki navadno nastane pri slabem vremenu, se pred nevihto nenormalno poveča število pozitivnih ionov v zraku, to pa prinese večjo občutljivost ionskih receptorjev v človeškem organizmu. Se posebej na to spremembo reagira vegetativni živCni sistem, prek njega pa se ta sprememba odrazi v vseh organskih sistemih Človeškega organizma.Če obstaja nekaj »locus mi-noris resistentie«, bolezensko stanje na tem področju izbruhne močneje, zato se tudi bolnik
slabše poCuti in bolečine občuti močneje, Vsaka človeška celica ima namreč svojo električno napetost, ki se spreminja tudi zaradi zunanjih vplivov. Zato ni čudno, da se število meteoropa-tov povečuje predvsem v zadnjih desetletjih, ko je prišlo do ekološke katastrofe, saj vsi jedrski poskusi, vsa moderna indu-stija iz dneva v dan bolj spreminjajo atmosfero, stratosfero in s tem tudi zemeljsko magnetno polje. Vpliv magnetnega polja na življenje na zemlji zahteva posebno razlago, vendar vidim v tej spremembni naraščanje nekaterih bolezni, o katerih bom pisal kdaj drugič.
Tako se vedno bolj izpolnjuje napoved filozofa Fridricha Nietzscheja, ko je trdil, da je uspeh človeštva v obladovanju atmosfere. Na Zahodu se vedno veC govori o spremenjeni elektroklimi posameznih področij, ki povzročajo specifične bolezni.
Tudi na Vzhodu so na tem področju že zelo daleč. V Kijevu so že pred leti sezidali prvo bolnišnico na svetu, ki je elek-troklimatizirana; nevtralizirali so vse mogoče vplive, od gradbenega
materiala do statične elektrike, da bi lahko zdravili bolezni, kakršne so alergija, endokrine spremembe in podobno.
Sprememba atmosferskega pritiska, torej porast pozitivnih ionov v zraku, pa vpliva tudi na druge oblike našega življenja, ki so veliko bolj tragične kot zgolj bolezenska občutljivost na vreme. V Zahodni Nemčiji so že leta 1873 zapisali, da se večina samomorov zgodi takrat, ko barometer pada. Od takrat do danes je bilo narejenih nešteto statistik, ki so to domnevo potrdile. Povečanje samomorov in poskusov samomora v Času nizkega zračnega pritiska je veC kot dokazljivo, še veC, statistično so dokazali tudi večje število kriminalnih dejanj v času nizkega zračnega pritiska. Povečana agresivnost nastopi pri ljudeh, ki v Času zvišanja pozitivnih ionov v zraku verjetno presežejo mejo, na kateri ves Cas živijo. Na Zahodu so celo izdelali tako imenovani »koledar kriminalitete«, ki predvideva naraščanje kriminalnih dejanj v Času nizkega pritiska . Italijanski psihiater Lomroso je analiziral 863 revolucij v Evropi in
zunaj nje od 1791 naprej in dokazal, da so bili začetki krvavih revolucionarnih dejanj skoraj redno ob nizkem zračnem pritisku.
Ali je to res vse samo naključje?
Iz vsega napisanega je mogoCe reci, da nas Čaka še veliko raziskovalnega dela, da bi vse možne vplive negativnih ionov in spremembe vremena tudi znanstveno dokazali. Ze sama teorija o vzroku nastanka te občutljivosti nam nakazuje tudi rešitev - povečanje negativnih ionov v zraku. Seveda je to v danem trenutku nemogoče. MogoCe pa je to narediti v bivalnih prostorih. Danes se po svetu in tudi že pri nas dobijo posebni aparati, ki jih imenujejo bioionizatorji, ki bruhajo v okolico veliko število negativno nabitih ionov. Ti nevtralizirajo pozitivno nabite ione, ki jih proizvajajo moderni industrijski pripomočki, kot so televizor, mikrovalovne pecice in tako dalje. V fizikalni medicini uporabljamo te aparate za nevtralizacijo statične elektrike na bolnišničnih oddelkih.
Kako naj se obnaša bolnik, ki sam zase ve, da je občutljiv na spre-
menjene vremenske razmere?
a)	Predvsem se mora o svojem zdravstvenem stanju in o morebitnih objektivnih boleznih posvetovati s svojim zdravnikom.
b)	Ce zdravnik ugotovi, da ni objektivnih dokazov za resnejše bolezenske spremembe, potem se mora bolnik prilagoditi vremenskim težavam.
Revmatičnemu bolniku svetujemo, da pri prvi zaznavi močnejših revmatičnih bolečin, ki jih običajno Čuti ob spremembi vremena, poveča dozo antirevmatiCnih zdravil. Tako je najbolje, da bolnik, ki občuti močne bolečine, poje 3-krat na dan po 1 Andol, ki bo spremenil njegovo občutljivost na barometrske spremembe. Bolnikom navadno v takem primeru priporočimo tudi sedative, ki zmanjšujejo občutljivost vegetativnega živčnega sistema na te spremembe.
Srčnim bolnikom (z angino peetoris, infark-tnim stanjem) svetujemo, da redno jemljejo svoja predpisana zdravila.
Pri boleznih, ki so izrazitro meteorotropne, kot na primer bronhialna astma, kronični brohitis,
pa priporočamo spremembo podnebja.
Hkrati meteoropate naučimo razlikovati vpliv meteoroloških sprememb, ki lahko poslabšajo njihovo zdravstveno stanje. Tako jim povemo, da je burja veter, ki prinaša v zrak veliko negativno nabitih delcev, zato je možnost meteropatskih težav manjša. Možnost teh težav je dosti večja pri jugu, ker je ta veter nabit s pozitivnimi delci in povzroča podobne spremembe in težave kot pred nevihto.
Vse to so nasveti, ki jih lahko dajemo meteo-ropatu šele takrat, ko ugotovimo, da ne gre za resnejšo telesno bolezen in ko pri bolniku res obstajajo samo meteoropat-ska nihanja, ki poslabšajo njegovo zdravstveno stanje.
Kot sem zapisal na začetku, v takšni ali drugačni obliki za meteoropatijo trpi veliko ljudi. Pravega vzroka doslej ne poznamo. Tako tudi nimamo prave terapije. Vsekakor pa je potrebno prave meteoropatske težave opredeliti v zdravniških krogih, zato je pri vseh tovrstnih težavah potreben posvet z zdravnikom.
GERONTOLOGIJA
Inkontinenca
Meta Pentek
Nehoteno odvajanje (inkontinenca) urina je motnja, o kateri prizadeti neradi govorijo in se skrivajo, kot da gre za veliko sramoto. Sami si pomagajo na različne načine. Iz starih brisač in rjuh si narediljo vložke, ki si jih kot plenice vstavljajo v spodnjice. Vendar se pogosto zgodi, da ti vložki ne služijo svojemu namenu. Prej ah slej se z urinom prepoji obleka ali postelja, in bolnik začne okoli sebe širiti neprijeten vonj. Vsiljivega vonja se navzame tudi prostor, v katerem bolnik živi. Sam se pogosto smradu niti ne zaveda, neprijetne vonjave pa zaznavajo drugi. Ko bolnika opozorijo, se odzove tako, da ga je sram ah pa je užaljen, zaCne se izogibati družbi in se zapirati vase. Te težave so v veliki
meri nepotrebne. Včasih se da vzrok inkontinence odpraviti, zato naj vam o teh težavah ne bo nerodno spregovoriti z zdravni-kom.Inkontinenca urina je lahko prehoden pojav. Pogosta je pri vnetjih mehurja, ko je povezana s pekočim, pogostim uriniranjem po malem. Z odpravo vnetja se odpravi tudi uhajanje urina. Motnja pri odvajanju urina je lahko prehodna pri spremembi okolja. Ce se starostnik preseli v
novo okolje, to lahko nanj deluje kot stres, ki se kaže kot prehodna motnja v odvajanju vode. Ko osvoji novo okolje, motnja preide. Tudi pretirano jemanje določenih zdravil povzroči prehodno nekontrolirano uriniranje. Kadar je zaradi nekega vzroka moteno odtekanje urina iz mehurja, se lahko zgodi, da se mehur polni in veCa vse dotlej, dokler ni v njem ustvarjen tak pritisk, da oviro premaga. Tako ne-
kontrolirano praznjenje mehurja spominja na polno Čašo, v katero ves Cas nekaj priteka in zato tekočina po robovih izteka. Tako vrsto motnje lahko pri starejših, predvsem ležečih bolnikih, povzročijo večje količine blata v Črevesju. Pri moških pa je pogosto vzrok take zapore povečana prostata. Ce bolnik na spremembe v odtekanju urina ni pozoren, se lahko prostata toliko poveča, da povsem prepreči
odtekanje urina. Operativno se težava uspešno reši. Pri ženskah, ki so velikokrat rodile, lahko v starosti pride do izrazitejšega popuščanja medeničnega dna. Včasih se temu pridruži se spust maternice in posledica vsega skupaj je uhajanje urina, ki je se posebej pogosto pri kihanju in kašljanju. Tudi ta težava se da operativno rešiti. Tudi mišicno-živCna obolenja povzročajo inkontinenco. Z dodatnimi preiskavami se da ugotoviti stopnjo prizadetosti in mogoCe rešitve. Neredko pa se v starosti pojavi še psihogena inkontinenca urina, ki nastaja na podzavestni ravni. Starostnik z inkontinenco od svojcev izsiljuje, da bi se veC ukvarjali z njim, ali pa jih želi na ta način kaznovati.
Piramide so v resnici iz betona?
KAIRO - Razprave o tem, kako so Egipčani gradili piramide, še dandanes niso končane. Keopsova piramida pri Gizi, ki je največja, je sezidana iz dveh milijonov kremenčevih klad, izmed katerih so nekatere težke 500 ton! Menijo, da so jih izklesali v kakem kamnolomu, jih nato z ladjami poslali nizvodno po Nilu in nazadnje na deblih kotalili do gradbišča. A kako so jih dvigali in zlagali drugo na drugo? Dr. Joseph Davidovits meni, da je na to vprašanje našel odgovor. Teh klad sploh ni bilo treba dvigati, pravi, niti jih ni bilo treba dovažati, kajti naredili so jih "na samem kraju".
Ko je ta raziskovalec primerjal sestavo kamnin, iz katerih so zgrajene piramide in kamnin v bližnjih kamnolomih, je odkril razlike v kemični strukturi. V kamninah iz piramid je zasledil mnoge podobnosti z litimi kamnitimi snovmi, po domače z betonom - na primer zraCne mehurčke. Dr. Davidovits meni, da so te klade narediti tako, da so fosile in kose kremenca mešati z muljem iz Nila, ki je bogat z rudninskimi snovmi. Toda egiptologi na splošno ne verjamejo, da bi bila njegova "betonska teorija" dovolj - trdna.
"Erazem Vesoljski"
NORDVVIJK - V sklopu Evropskega centra za vesoljske raziskave in tehnologijo (ESTEC) v nizozemskem mestu Nordwijku so odprti nov kompleks za tekoCe in bodoče vesoljske programe. Prostrana zgradba se po slovitem holandskem filologu in piscu Erazmu Rotterdamskem iz 15. stoletja, enem izmed prvakov evropskega humanizma, imenuje Erazem (Erasmus). V poslopju so delavnice in laboratoriji za glavne aktivnosti Evropske vesoljske agencije: oskrbovanje v orbiti (operacije spajanja in podobno), aktivnosti v plovilu (IVA), aktivnosti zunaj plovila (-EVA), robotika, priprava koristnega tovora (poskusi). V novem kompleksu je tudi nekaj obratov za preskušanje bodoCe orbitalne postaje Columbus in t.i. daljinsko znanost, simulatorjev, laboratorijev za zbiranje in obdelavo podatkov in softverski oddelek. Erasmus je tudi kratica naziva 'Evropska podpora za robotiko, avtomatizacijo, simulacijo in misije".
"Kačji vlak" v pariškem podzemlju
PARIZ - Vse nepnevmatske vlake iz prve generacije slovitega pariškega metroja naj bi zamenjati v letih 1998-2010. Namesto njih bodo voziti petdeset metrov dolgi vlaki, imenovani "Boa" - nekakšni valji, ki ne bodo razčlenjeni. Zaradi takšne zasnove se bo z enega konca Boe na drugega moglo pomikati približno 890 potnikov. Gibljive osi pod vozilom bodo omogočile mehko obvladovanje ovinkov, brez hrupa in pretiranih tresljajev. Rezultate pariških poskusov spremljajo tudi odgovorni za promet v kitajskem Kantonu in Cilenskem Santiagu, kjer nameravajo sprejeti podobno rešitev.
Prvo leto rehabilitacije Galileja
VATIKAN - Letos mineva natanko 360 let, odkar je inkvizicija prisilila Galilea Galileja (1564-1642), da se odreče svojemu "Dialogu o dveh najveCjih sistemih sveta, ptolomejskem in kopemikovskem", tj. nauka o heliocentriCni ureditvi sveta kot "zavrnjeni, prekleti in gnusni". Prvo leto Galilejeve rehabilitacije (lani ga je papež Janez Pavel H. oprostil krivde) bo priložnost, da se svet spomni, kaj je učil ta veliki italijanski znanstvenik in kako tragično se je moral zaradi grožnje s smrtno kaznijo odreci lastnemu prepričanju. Opozoriti kaže na papeževo pojasnilo, da so teologi v tistih Časih zmotno verjeti v biblijsko tolmačenje fizičnega sveta in da sta vera in znanost ločeni stvari, vendar si vedno ne nasprotujeta - te besede se po igri ironije ne razlikujejo dosti od tistega, kar je Gatilei trdil v svoji obrambi.
Praprebivalec v Evropredoru
LONDON - Medtem ko kopanje Evropskega predora pod Rokavskim prelivom hitro napreduje (pred dnevi je novi angleški veleposlanik v Parizu kot prvi potnik "po kopnem" prišel iz Velike Britanije v Francijo), znanstveniki v londonskem Naravoslovnem muzeju preučujejo nekega "praprebivalca" današnjega predora. V spodnjem sloju apnenca so 60 metrov globoko in 11 kilometrov od angleške obale lani izkopati fosil glavonožca, imenovanega Cymatoceras elegans, morske živali, podobne današnjim lignjem in hobotnicam. Takšne glavonožce so znanstveniki poznati že prej, vendar je ta primerek izjemno velik: žival je bila skupaj z lupino težka najbrž približno sedem kilogramov. Živela je v toplem morju, ki je pred 95 milijoni let pokrivalo pretežni del Evrope. Danes takšne glavonožce, imenovane nautiluse, najdemo v zahodnem delu Tihega oceana in v Indijskem oceanu okrog Avstralije. Strokovnjaki so potrebovati šest mesecev, da so tega fosila, velikega kot nogometna žoga, očistili kamnitih oblog.
Vesolje pod radijskim pajčolanom
CHARLOI' 1 KSVILLE - Telekomunikacijskih satelitov je vse veC, po vsem svetu se širi radioamaterska mreža in povsod vse pogosteje uporabljajo najrazličnejše naprave, ki oddajajo radijske valove... in zaradi vsega tega je prišlo do "prometnega infarkta" na tem področju spektra elektromagnetnega žarCenja. Zaradi tovrstne kakofonije se najbolj jezijo radijski astronomi, ki skušajo prestreči šibke signale z oddaljenih nebesnih teles. Vendar se stvari vCasih le spreminjajo na bo-lje.Družba Motorola je nameravala izstreliti 77 satelitov, namenjenih za potrebe mreže mobilnih telefonov, ki jih uporabljajo v odročnih krajih. Pri tem naj bi uporabiti radiofrekvenCni pas, v katerem astronomi raziskujejo vesoljska območja, kjer se porajajo zvezde. Radioastronomskemu observatoriju v Charlottesvillu v ameriški zvezni državi Virginiji se je posrečilo Mo-torolo pregovoriti, da je uporabila drugo frekvenco. Razumevajoča je bila tudi ameriška carinska služba, ki moti radioteleskope v Arizoni in Teksasu, in sicer s svojim radarskim sistemom za nadzor nad zračnim prostorom v smeri Mehike, od koder prihajajo letala tihotapcev mamil. Carinske oblasti so privolile, da bodo sevanja vseh svojih radarjev za hip blokirale, kadar bodo antene med obračanjem usmerjene proti radioteleskopom v Arizoni.To so kljub vsemu izjemni primeri. Za astronome, ki bi se radi otresti gostega radijskega pajčolana, je edina rešitev, da radioteleskope poslej postavljajo v odmaknjenih krajih oziroma - to bi bilo še bolje na nevidni strani Lune..

LESTVICE
MLADINSKA KOŠARKA / DR2AVN1 KADETI
MLADINSKA KOŠARKA / PROPAGANDA
KOŠARKA Državni kadeti
IZIDI 14. KOLA: Don Bosco - Arte Go 83:69; Inter 1904 - Goccia di Camia 78:95; Ricreatori - Udinese Club 80:87; Menta Piti Go - Kontovel 83:55; Stefa-nel - Latte Carso 78:73; Bor Radenska - Italmonfal-cone 65:106.
VRSTNI RED: Goccia di Camia Ud in Stefanel Ts 26, Italmonfalcone 22, Menta Piu Go in Don Bosco 18, Udinese Club 14, Arte Go 12, Bar Radenska in Kontovel 10, Latte Carso 8, Ricreatori 4, Inter 1904 0.
PRIHODNJE KOLO: Udine Club - Bor Radenska; Kontovel - Inter 1904.
Deželni kadeti
IZIDI .KOLA: Ferroviario - Libertas 92:67; Sgt - Don Bosco 93:54; Breg - Santos 76:75; Intermuggia prost.
VRSTNI RED: Sgt 18, Don Bosco 12, Ferroviario in Libertas 10, Santos 8, Breg 6, Intermuggia 4. PRIHODNJE KOLO: Don Bosco - Breg.
Naraščajniki
IZIDI 14. KOLA: St. Azzurra - Sokol 69:79; Don Bosco A - Stefanel 19:108; Bor Radenska - Santos 92:70; Ricreatori - Don Bosco B 62:110; Lega Nazio-nale - Libertas 66:89; Ferroviario B - Ferroviario A 61:89.
VRSTNI RED: Stefanel 28, Ferroviario A 26, Don Bosco B 22, Bor Radenska 20, Ferroviario B 16, Inter 1904, Santos, Sokol in Servolana 10, Libertas 8, Ricreatori in Don Bosco 6, St. Azzurra 4, Lega Na-zionale 0.
PRIHODNJE KOLO: Ferroviario B - Bor Radenska; Sokol - Servolana.
NOGOMET Under 21
IZIDI ZAOSTALEGA 8. KOLA: Fossalon - Breg 0:2, Risanese - Pozzuolo 1:1, Opicina - Tavagnacco 0:0, Servola - Stella Azzurra 2:1.
VRSTNI RED: Pozzuolo 22, Breg, Opicina in Risanese 18, Tvagnacco 17, Stella Azzurra 7, Fossalon 5, Servola 2 [Fossalon kaznovan z odvzemom ene točke; Breg, Risanese, Servola in Fossalon imajo tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO: ZAOSTALI SREČANJI (13. 2.): Servola - Fossalon, Breg - Risanese (v Dolini ob 15.30).
Deželno mladinsko prvenstvo
IZIDI: San Canzian - Monfalcone prekinjena zaradi megle, Primorje - Costalunga 0:4, Union 91 - Luci-nico prekinjena zaradi megle, San Sergio - Juventi-na 1:1, Pro Gorizia - Ronchi 3:1, San Luigi - Itala 1:1, Fortitudo - San Luigi prekinjena zaradi megle, Cormonese - Trivignano 2:1.
VRSTNI RED: Pro Gorizia 28, San Sergio 27, Ronchi 26, San Giovanni, San Luigi, Costalunga 25, Itala San Marco 24, Cormonese 23, Trivignano 17, Monfalcone 15, Lucinico 14, Union 91 in Juventina 12, Fortitudo in Primorje 8, San Canzian 7. PRIHODNJE KOLO: Trivignano - Fortitudo, San Giovanni - San Luigi, Itala San Marco - Pro Gorizia, Ronchi - San Sergio, Juventina - Union 91, Lucinico - Primorje, Costalunga - San Canzian, Monfalcone - Cormonese.
Pokrajinsko mladinsko prvenstvo
IZIDI: Portuale - Muggesana 1:1, Edile Adriatica -Domio 3:1, SanfAndrea - Olimpia 0:1, Don Bosco -Zaule 3:4, Ponziana - Chiarbola 6:1, Opicina - Cam-panelle 3:0, Zarja Adriaimpex prosta.
VRSTNI RED: Olimpia 23, Edile Adriatica in Ponziana 22, Portuale 19, Opicina 18, Zarja Adriaim-pex 16, Domio 15, Muggesana 13, Chiarbola 12, Zaule 9, Don Bosco 8, SanfAndrea 7, Campanelle
4.
PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaimpex - Opicina, Campanelle - Ponziana, Chiarbola - Don Bosco, Zaule - SanfAndrea, Olimpia - Edile Adriatica, Domio - Portuale, Muggesana prosta.
Naraščajniki
IZIDI: Campanelle - CCS 1:6, Portuale - Esperia 4:0, Fortitudo - San Giovanni 0:3, Primorje - Olimpia 1:5, Ponziana - Zaule 5:2, SanfAndrea - Chiarbola 1:0, Don Bosco - Montebello 4:2, San Sergio prost. VRSTNI RED: SanfAndrea in Olimpia 28, Portuale, Ponziana in San Sergio 23, San Giovanni 21, Fortitudo 20, Chiarbola in Primorje 15, CCS 12, Campanelle in Don Bosco 10, Montebello, Esperia in Zaule 7 (Esperia kaznovana z odvzemom ene točke).
PRIHODNJE KOLO: San Sergio - Don Bosco, Montebello - SanfAndrea, Chiarbola - Ponziana, Zaule -Primorje, Olimpia - Fortitudo, San Giovanni - Portuale, Esperia - Campanelle, CCS prost.
Najmlajši
IZIDI: Fortitudo - Domio 5:0, Primorje B - Triestina 2:1, Chiarbola - Primorje A 0:4, Fani Olimpia - Al-tura Muggesana 0:2, Esperia - Costalunga 0:2, San Canzian - Portuale 0:5.
VRSTNI RED: Primorje A 29, Fortitudo 28, Triestina 25, Montebello 24, Altura Muggesana 22, Portuale 20, Primorje B 14, Costalunga, Fani Olimpia in San Canzian 10, CCS 8, Domio 7, Esperia 5, Chiarbola 4.
VRSTNI RED : San Canzian - Esperia, Costalunga-Fani Olimpia, Alt. Muggesana - Chiarbola, Primorje A - Primorje B, Triestina - Fortitudo, Domio -Montebello, Portuale - CCS.
Začetniki
Skupina A
IZIDI: Ponziana - Roianese 1:0, Portuale - Zarja Adriaimpex A 0:1, Don Bosco - Esperia 6:1, San Giovanni A - Triestina A 0:2, Mont. Campanelle -Chiarbola 0:3, Fortitudo - Alt. Muggesana 0:2. VRSTNI RED: Triestina A 21, San Giovanni 18, Ponziana 16, Portuale 14, Zarja Adriaimpex A 13, Alt. Muggesana 11, Chiarbola in Roianese 10, Don Bosco 7, Fortitudo in Mont. Campanelle 4, Esperia 2.
PRIHODNJE KOLO: Alt. Muggesana - Chiarbola, Mont. Campanelle - Triestina A, Sa, Giovanni A -Esperia, Don Bosco - Zarja Adriaimpex A, Portuale - Roianese, Ponziana - Fortitudo.
Skupina B
IZIDI: Opicina - Domio prekinjena, San Luigi - Fani Olimpia 1:4, Triestina B - Fulgor 2:3, San Giovanni B - CCS 0:0, Costalunga - Zarja Adriaimpex B 1:3, SanfAndreaprost.
VRSTNI RED Fani Olimpia 20, Fulgor 16, San Luigi 15, Zarja AdriaimpexB 13, Triestina B 12, CCS 9, Opicina 7, San Giovanni in SanfAndrea 5, Costalunga 3, Domio 1.
PRIHODNJE KOLO: SanfAndrea - Zaraja Adriaim-pex B, Costalunga - CCS, San Giovanni B - Fulgor, Triestina B - Fani Olimpia, San Luigi - Domio, Opicina prosta.
Obe naši ekipi zdižali le polčas
Borovci ■
Bor Radenska - Italmonfalcone 65:106 (36:51)
BOR RADENSKA: Vi-dali, Verri, Sancin 4, Uršič 4, Cupin 8 (4:4), Bandi, Porporatti 6 (2:2), Palmisano 2, Giacomini 26 (8:10), Grbec 15 (4:6); trener Martini.
PM: 18/22. SON: 21. 3T: Giacomini 2, Grbec 1.
Proti eni izmed boljših ekip kadetskega prvenstva so se borovci predstavili brez stebra ekipe Stefana Samca, Grbec pa je igral le občasno, saj ga še vedno pestijo hrbtne bolečine. To se je seveda močno poznalo, saj sta ravno ta dva igralca glavna nosilca igre Martinije-vega moštva. Belozeleni so se vsekakor pogumno podali v boj, proti višjim in objektivno boljšim nasprotnikom pa je bil boj brezupen. Pod košema sta imela Vidali in Porporatti polno dela, a nista znala zaustaviti nasprotnikove centre, ki so polovili ogromno odbitih žog tudi v napadu. Nekoliko boljše se je obnesel Saša Cupin, kljub temu, da je bil zaradi bolezni dalj Časa odsoten.
Na zunanjih pozicijah je uspešno zaigral Igor Giacomini, ki je bil tudi drugi najboljši strelec srečanja, trener Martini pa je kot običajno zaupal tudi nekaterim naraščajnikom, Id pa še niso kos večjim in starejšim na-
■4 7, Kontovelci
Igor Giacomini (Bor)
sprotnikom. Ob tem je bil zaradi mrzlice odsoten tudi Tom Oberdan, ki je doslej vedno prijetno presenetil.
V prvem polčasu so borovci še obdržali stik z gostujočo peterko, v drugem delu pa je nase zajel totalni black out in TržiCani so z delnim izidom 38:7 dobesedno pokopali	naše
košarkarje.(VJ)
Menta Piti. - Kontovel 83:55 (35:28)
KONTOVEL: Križman 17 (3:6), A. Spadoni 4, M. Spadoni 3 (1:2), Žerjal 6, Colja, Skerk 2 (0:2),
-28 točk
Milic 15 (3:4), Černe 8 (2:7), Šuligoj, trener Vatovec.
V prvem polčasu so se Kontovelci dokaj enakovredno upirali moCnim gostiteljem, ki so z 18 točkami na Četrtem mestu lestvice. Srečanje pa se je odločilo že v 4. min. drugega polčasa, ko sta sodnika dosodila domačinom tehnično napako, naši košarkarji so imeli na razpolago kar šest prostih metov in še posest žoge. Kontovelci pa so zgrešili prav vse proste mete, kar jih je močno potrlo, tako da so znatno popustili. Domačini pa so dobili novega zagona in povsem nadigrali našo ekipo.
Odtlej je goriška ekipa s hitrimi protinapadi, zelo agresivno obrambo in občasno tudi z atraktivnimi akcijami nizala koš za košem, tako da se je prednost gostiteljev skokovito veCala in na koncu srečanja znašala skoraj 30 toCk.
Od posameznikov bi tokrat omenili Pavla Križmana, ki je bil s 17 točkami najboljši strelec našega moštva, in Patricka Žerjala. Od gostiteljev pa se je odlikoval Campanello, ki je dal kar 26 točk, od tega hi »bombe«.
Kontovelci bodo v prihodnjem kolu igrali proti zadnjeuvrščenemu Inter ju 1904.
Kontovelci zanesljivo dobili derbi z borovci
Jadranovci izgubili proti Barcoiani, vendar so predvsem v obrambi odigrali svojo doslej najboljšo tekmo
Na derbiju so se mladi igralci obeh ekip požrtvovalno borili za vsako žogo (foto Sergio Ferrari)
A SKUPINA
Kontovel - Bor 90:29 (47:14)
KONTOVEL: Bukavec 25 (1:2), Pavletič 6 (0:2), Brezigar 14, boatec 8 (0:2), Grilanc 4, Milic 8, Lupine 10, Puntar 1 (1:2), Masten 8, Sirca 6 (0:2), trener Meden. .
BOR: Aloisio 14 (2:8), SmiloviC 7 (1:6), Tuliš, Zobec, Fajt 2 (0:2), Costa 2, Floridan 4, Strani, SikiC, trener: S. Corbatti.
PON: Lupine, Milic in Brezigar.
Prvi slovenski derbi v tem prvenstvu se je konCal z nepričakovano visoko zmago Kontovel-
cev. Borovci pa so nastopili z zelo okrnjeno postavo in visok poraz je bil neizbežen.
Vsekakor je bila tekma še kar dopadljiva in igralce obeh ekip je treba pohvaliti za zvrhano mero požrtvovalnosti. Z nedeljsko zmago in z novima točkama so Kontovelci napravili lep korak naprej po poti do osvojitve konCnega tretjega mesta, ki omogoča nastop v A skupini.
Jadran - Barcolana 85:93 (35:50)
JADRAN. Stefančič 26 (8:10), Mura 2, Špacapan, Corbatti 6, Brundula,
Fonda 14 (0:2), Hrovatin 11 (1:2), Lakovič 5 (0:2), Kalc, Zobin 21 (1:2), trener Vremec.
Jadranovci so, kljub porazu, odigrali svojo najlepšo in najkakvost-nejšo tekmo tega prvenstva.
V prvi Četrtini so bili skoraj »šokirani«, ker so imeli nasproti pravega »velikana«, to je Gabrie-leja Menguccija, ki je gospodaril pod košema in na koncu tudi dosegel 44 točk ter seveda polovil vse odbite žoge pod obema košema. Samo v 1. Četrtini je dosegel 18 točk.
Od druge Četrtine pa se
je začel pravi preporod jadranovcev, Id so se odločno vrgli v boj in zaceli »SCipati« gostom točko za točko, tako da so jih v tretji Četrtini celo prehiteli za eno piko (65:64).
V tem delu so jadranovci zlasti zadovoljili v obrambi, saj so z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti prestrelgi nasprotnikom precej žog in akcije uspešno zaključevali s protinapadi. V drugi Četrtini je bil delni izid 26:23 za goste, v tretji pa kar 29:15 za naše košarkarje, v zadnji pa 28:20 za Barcolano. (A. V.)
MLADINSKI NOGOMET / DVE ZMAGI ZAČETNIKOV ZARJE
Primorje A med najmlajšimi še naprej visoko zmaguje
Prepričljiv poraz proseških naraščajnikov z vodilno Olimpio
Naraščajniki Primorja tokrat neuspešni (foto Ferrari)
NARAŠČAJNIKI
Primorje - Olimpia 1:5 (0:4)
Strelec za Primorje: Emili.
PRIMORJE:	Husu,
Turk, Nadlišek, Braini, Pahor, Emili, Lovrečič, Luksa, Balbi, Kuk.
»Rdeče-rumeni« so tokrat visoko izgubili, kot opravičilo pa je treba povedati, da so igrali proti prvouvršCeni ekipi na lestvici. ProseCani niso imeli priložnosti v prvem delu. Igrali so tudi proti burji in zaradi tega so gostje večkrat ogrožali domača vrata in dosegli kar štiri zadetke. V nadaljevanju so nasprotniki še enkrat zatresli mrežo, nato pa sp pobudo prevzeli naši in do konca stalno napadali. Emili je tako tudi znižal izid, razen tega so zadeli še dve prečki z Lovrečičem in Emilijem ter vratnico s Kukom. Povedati je treba, da so »rdece-rumeni« nastopili samo z desetimi igralci, ker so bili ostali bodisi bolni, bodisi poškodvani. (Gorazd)
NAJMLAJSI
Chiarbola - Primorje A 0:4 (0:3)
Strelci za Primorje: Ba-selice, Gurman, Šušteršič, Kariš
PRIMORJE A: Gregori, Sancin, Bukavec, Milia-ni, Semec, Lorenzi (Per-tot), Zornada (Blažina), Šušteršič, Baselice (man-zin), Kariš (Ota), Gurman.
Združena ekipa najmlajših je v nedeljo dosegla še eno prepričljivo zmago, s katero ima še vedno točko prednosti pred drugouvrščenim Fortitudom. Chiarbola, kje na lestvici zadnja, ni povzročila
veCjih težav našim igralcem, ki pa kljub vsemu niso prikazali najboljše igre. Za Primorje je bil najprej uspešen Baselice, ki je streljal z razdalje, po njemu sta od blizu zatresla mrežo še Gurman in Šušteršič po podaji z desnega krila.
V	drugem polčasu so primorjasi dosegli samo še en zadetek, uspešen pa je bil Kariš. Razen teh štirih zadetkov so imeli še veliko priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Omeniti je treba tudi, da so nekateri igralci igrali že v soboto za Primorjem B. (Gorazd)
ZAČETNIKI
Portuale -	Zarja
Adriaimpex A: 0:1 (0:0)
ZARJA ADRIAIMPEX A: Jaš Gregori, Bernetti, Giraldi, Carli, Berce, Lon-go, Stokelj, Grgič, Zoma-da, Primosi.
Strelec za	Zarjo
Adriaimpex A: Zornada
Zdesetkana enajsterica Zarje, ki je igrala skozi vso tekmo z igralcem manj, je proti solidnemu Portualeju na koncu nepričakovano slavila. Naši mladi igralci so zaigrali požrtvovalno in izbrali obrambno taktiko tako, da nismo videli v prvem polčasu veliko priložnosti za gol, čeprav so domačini 'z vetrom v svojo korist oblegali kazenski prostor Zarje, niso pa si znali ustvariti niti ene resne priložnosti za gol, nasprotno pa je Primosi sam pred vrati zapravil gol, potem ko je bil vratar že premagan.
V	nadaljevanju so imeli zarjani veliko veC od igre, domačini pa so si ustvarili dve lepi prilož-
nosti in v eni je žoga šla za las mimo vrat v drugi, pa je Jaš Gregori mojstrsko zaustavil stoodstotni zadetek in rešil vrata. Po teh kritičnih trenutkih so »rdeCe-beli« prevzeli pobudo, zapravili z Giraldi jem dve lepi priložnosti z dvema streloma od daleč, na koncu je odločil Zornada, ko je odbil žogo v mrežo, katera se je počasi zakotalila in prečkala belo Črto, kljub temu da jo je počasni vratar zaustavil. Domačim je preostalo premalo Časa, da bi uspeli rezultat izenačiti, naši pa so se na koncu veselili, saj z osvojitvijo obeh točk niso računali.
Costalunga - Zarja Adriaimpex B: 1:3 (0:2)
ZARJA ADRIAIMPEX B: Kapun, Gurman, Škabar, Cernjava, Batič, Gabrovec, Tul, Jan Pahor,
Damjan Pacor, Babudri, Strajn.
Strelca za Zarjo Adriaimpex B: Babudri (2) in Cernjava.
Ekipa Costalunge je bila prešibak nasprotnik za naše začetnike in njihova zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Najprej so povedli z odličnim BaSu-drijem in nato še podvojili s Cemjavo in tekme je bilo že po prvem polčasu praktično konec. Naši so imeli vedno pobudo in igrali pred vrati Tržačanov, tako so tudi v nadaljevanju dosegli še tretji zadetek, domačini pa so omilili poraz z golom tik pred koncem srečanja. Po prikazani igri in po priložnostih, bi zarjani prav gotovo zaslužili še višji izid. S to zmago so tudi zaključili zimski del prvenstva tik pod vrhom začasne lest-vice.(d.gr.)
KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI
Okrnjeni borovci boljši od Santosa Sokolu novi točki
Naši ekipi igrali pod pričakovanjem
Bor Radenska - Auto-sandra 92:70 (43:38)
BOR: Požar 9 (1:1), Jogan 24 (2:6), Velinski 18 (4:7), Sancin 13 (1:3), Uršič 6, Lapelj 18 (8:12), Stokelj 4 (4:4); trener KreCič.
PM: 20:33. SON: 22. PON: Velinski (33). 3T: Jogan 2.
V prvem kolu povratnega dela prvenstva so Borovi naraščajniki spet zanesljivo zmagali. Tokrat se je našim predstavil na igrišče trdoživ nasprotnik, ki se je v nedeljo zjutraj podal v telovadnico Suvich z odločnim namenom, da zmaga, medtem ko so Borovi fantje zgledali nekako zaspani in brez volje do igre. »Belo-zeleni« so bili za nameček še moCno okrnjeni. Oberdan in Kovač sta bila bolna, Jagodic pa ima poškodovano koleno. Tekma je bila zelo lepa, predvsem prvih dvajset minut, ko sta si bili ekipi povsem enakovredni. Po deseti minuti igre je bil borov trener KreCiC vidno zaskrbljen, saj so naši že izgubljali s 25:21 in niC ni dalo slutiti, da bi se na kakšen način zbudili. V nadaljevanju igre pa so borovci le stisnili zobe in končno zaigrali bolje predvsem v napadu. Najprej so nadoknadili zaostanek, v zadnjem delu tekme pa povišali prednost.
S to zmago so borovci ohranili stik z vrhom lestvice. Upati pa je le, da bodo kaj kmalu spet zaigrali v kompletni postavi. (Matija Jogan)
Stella Azzurra - Sokol 69:79 (23:41)
SOKOL: Pahor 6 (2:2), Rizzante 5 (3:10), Spacal
2, Rustja 14 (2:8), Umek 15 (3:10), lori 15 (1:7), Franco 2, B. Starc 10 (2:4), TauCer 12; trener TerCon. PM: 13/46.
Sokolovcem je uspelo le v 2. četrtini zanesljivo povesti, medtem ko so bili gostitelji v prvi boljši (18:16). Z dobro obrambo in učinkovitim napadom so si naši košarkarji z delnim izidom 11:0 priigrali lepo prednost in ob polčasu vodili že z 18 točkami razlike. Sokolovci so nato le ohranili prednost, zaradi poraznega odstotka prostih metov pa so se domačini nekoliko približali, ni jim pa uspelo ogroziti zmage nabrežin-ske ekipe. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Rustjo in Umeka.
Poletov! dečki od SGT boljši za 50 točk
Polet Zidarič -SGT 116:66 (43:29) POLET ZIDARIČ: Petaros 4, Senica 32, Sosič 10 (0:1), Slavec 42 (2:5), KocjanCiC 2, Slama 2, Metlika 4, Lakovič 7 (1:3), Žerjal 6, Genardi 2, trener Vremec.
PremoC poletov-cev na tem srečanju je bila več kot očitna, o čemer priCa konCni izid. V prvih dveh Četrtinah so se gostje še kar močno upirali poletovcem, v tretji pa so strnili vrste v obrambi in si priigrali zanesljivo prednost, ki so jo le še povečali do konca srečanja, (a.v.)
MINIBASKET / EWIVA IL MB
Borovci popustili v zadnji četrtini, visok poraz Poleta
Bor - Santos 38:44 (20:22)
BOR: Miralem 2, Verri 4, SmiloviC (0:2), Pitacco 2, Lombardo 2 (0:2), Gaburro 2, Stokelj 16 (6:6), Lavriha 4, Pison, L. Corbatti 2 (0:2), Valassi 4; trener S. Corbatti.
V tolažilni skupini turnirja Evviva il Minibasket so borovci odigrali dobro in izenačeno tekmo proti Santosu in kljub tesnemu porazu je ekipa povsem zadovoljila. Naj omenimo, da so se gostje predstavili v nezadostnem številu, borovci pa so seveda takoj privolili, da se tekma vsekakor izpelje. Trener Santosa je »v zahvalo« igral večji del tekme z najboljšimi posamezniki, kar se je v zadnji Četrtini seveda krepko poznalo in mali borovci so po prednosti 38:26 ostali praznih rok. (S.C.)
Ricreatori - Polet 118:34 (52:12)
POLET: Piccini 2, Ferfolja 4, Milic, Grilanc 2, Gregori 8, KocjanCiC 16 (2:2), Žagar, Milojevic, Sibelja, Mi. Suhadolc, Beličič 2, Ma. Suhadolc; trener Vremec.
Proti močnejšemu in za najmanj leto dni starejšemu nasprotniku so poletovci utrpeli pričakovan poraz. (A.V.)
ŠPORT
Torek, 9. februarja 1993
^93 Alpete VMd Sii (kmmhmki
M0R10KA-SHIZUKUISI
__MOŠKA KOMBINACIJA POD STREHO / GLAVNEMU FAVORITU G1RARDELLIJU LE BRON
Slavje Norvežanov
Jure Košir v kombinacijskem slalomu drugi, v kombinaciji sedmi
Iz Morioke Andrej Dekleva
MORIOKA - SI-ZUKUISI - »Nemogoče vreme za tekmo,« je bilo enoglasno mnenje, če bi tako snežilo na tekmi svetovnega pokala . A po tolikih dneh še slabšega vremena je bilo včeraj kljub	močnemu
sneženju vse v najlepšem redu. Razmere so bile enake za vse, ki so štartali v kombinacijskem slalomu. In tekmovanje je bilo povsem regularno. Slavili pa so Norvežani, ki so s Kju-som in Aamodtom dosegli dvojno zmago, največji favoriti Girardelli pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom.
Kombinacijski slalom, postavljen v iztek proge Takakura, je bil nekoliko kratek.
Prva progra, ki jo je postavil švicarski trener, je imela 53 vratič in je najboljše zaposlila za manj kot 40 sekund. Druga, ki jo je postavil trener slovenske moške reprezentance Pavel Grašč, je bila dve vratiči in nekaj sekund daljša.
Na Startu ni bilo večine slalomskih prvokategornikov, a spopad Norvežanov, Francoza Bian-chija, Nemca Bittnerja, Luksemburžana Marca Girardellija in seveda Jureta Koširja je obetal napeto slalomsko tekmo-
vanje. Od teh sta se za kolajne v kombinaciji potegovala Norvežana Lasse Kjus in Kjetil An-dre Aamodt ter Giradel-li, kandidat za najvišje uvrstitve pa je bil tudi Avstrijec Giinther Ma-der. V prvi kombinacijski preizkušnji, smuku, je bil od vseh najbolje uvrščen, šesti.
Po prvem teku je bil izid za slovenski tabor nadvse zadovoljiv.
Z osemnajstimi stotinkami naskoka pred Aamodtom je namreč vodil Jure Košir, odlično pa se je odrezal tudi Mitja Kunc, sicer najmanj slalomsko nastrojen izmed Slovencev, ki je dosegel 11. čas.
V boju za kombinacijska odličja takrat še ni bilo nič odločenega. Na drugi progi je Košir izgubil dvoboj z Aamodtom, izračun kazenskih točk pa je pokazal, da si je zlato kombinacijo pri-smučal drugi Norvežan Lasse Kjus.
22-letni Lasse, ki še nikoli ni stal na najvišji stopnički na tekmah svetovnega pokala, svetovnih prvenstvih ali olimpijskih igrah, drugi pa je bil v veleslalomu svetovnega pokala na Mt. Hut-tu leta 1990 in v kitzbuhelski kombinaciji leta 1991, je po tekmi na
Aamodt (srebro), Kjus (zlato) in Girardelli (bron) so bili najboljši v kombinaciji (telefoto AP)
vprašanja o tesni zmagi nad tekmecema Aamodtom in Girardellijem odgovoril: »2e po smuku je bilo videti, da bo odločitev v slalomu tesna in zato smo se danes še posebej zagrizeno borili.«
Njegov rojak in vrstnik Kjetil Andre Aamodt, Iti bo 22 let dopolnil septembra, v kombinaciji dosedaj prav tako ni dosegel večjih uspehov, bil je 4. v kombinaciji svetovnega pokala lansko leto v VVengnu, se ponaša z
AIDS MORI
Z Asheom šport izgubil tudi velikega človeka
Reuter
NEW YORK - Veliki teniški igralec Arthur Ashe, prvi črni igralec, ki je osvojil vvimbledonski naslov, je v soboto umrl za posledicami pljučnice oziroma aidsa, star 49 let. Čeprav je pred desetimi meseci povedal, da je neozdravljivo bolan, je njegova smrt močno prizadela svetovno športno javnost.
»Ni besed, s katerimi bi lahko zajeli njegovo bleščeče življenje, ki ga je živel polno, zavzemajoč se za pravice z vso odločnostjo in nepopustljivostjo«, je zapisal David Dinkins, njegov dolgoletni prijatelj. Martina Navratilova je povedala: »Bil je izjemno topla osebnost, ki je daleč presegla svoje športne okvire, okvire njegove rase, verskega prepričanja in narodnosti. Zelo si je prizadeval, da bi spremenil svet.«
V soboto so v Madison Square Gardnu med dvobojem za naslov svetovnega boksarskega prvaka v težki kategoriji (med Riddickom Boweom in Michaelom Dokesom) gledalci z minuto molka počastili spomin na pokojnega športnika.
Ashe je na tiskovni konferenci aprila 1992 potrdil, da so novice o njegovi okuženosti z virusom aidsa resnične. Povedal je, da se je počutil zaradi teh govoric zelo prizadet, vendar je o svoji bolezni molčal od leta 1988, saj se je bal, da bi njegova zaznamovanost škodovala hčerki Cameri, ki bi jo zaradi tega utegnili zasmehovati. Nekdanja teniška zvezdnica Billie Jean King, zavzeta borka za pravice žensk, se ga spominja kot pionirja med borci za pravice črncev in človeka, ki je veliko prispeval k ozaveščenosti problematike aidsa. »Arthur je imel vedno navado reči, da je težje biti črn kot pa zboleti za aidsom. Veliko sva se o tem pogovarjala. Pred tem se je redkokdaj čustveno odprl; po tem, ko je zvedel, da je bolan, je postal veliko toplejša osebnost. Več je objemal ljudi in se z njimi poljubljal, če-
sar prej ni nikoli počel,« je dejala.
Srčni napad je Asha prisilil, da se je odrekel tenisu že leta 1979. Okuženo kri je po vsej verjetnosti prejel s transfuzijo po drugi operaciji srca leta 1983. Arthur Ashe, ki je bil po naravi skromen in umirjen človek, je stalno premagoval predsodke in pregrade, ki so ločevale črne prebivalce od belih - vse od mladosti v s segregacijo zaznamovani Virginiji do VVimbledona, kjer je leta 1975 premagal Jimmyja Connorsa in tako postal prvi temnopolti tekmovalec, ki je osvojil ta naslov.
»Ne glede na to, s kakšnimi problemi se je spopadal, kako veliki so bili izzivi, se je soočil z njimi in si zmeraj zagotovil zadostno število točk,« je povedal Connors.
Asha so sprejeli v newyorško bolnišnico v petek popoldne, drugih podrobnosti niso sporočili, člani njegove družine naj bi spregovorili kasneje. Po prvi srčni operaciji leta 1979 je Ashe postal kapetan reprezentance ZDA za Davisov pokal, njegovo moštvo pa je zmagalo leta 1981 in 1982.
Svoj prvi veliki uspeh je Ashe zabeležil leta 1968, ko je zmagal na odprtem teniškem prvenstvu ZDA. Na avstralskem odprtem prvenstvu je zmagal leta 1970 in 1971, leto dni pozneje pa ponovno na odprtem prvenstvu ZDA. Izjavil je, da njegov najsrečnejši trenutek ni bil ob zmagi v VVimbledonu, temveč takrat, ko so izpustili na prostost Nelsona Man-dello, borca proti apartheidu. »Ashe je bil značajen in pogumen človek,« je za CNN povedal Jesse Jackson, borec za človekove pravice. »Šport je izgubil velikega vodjo in velikega človeka. Arthur je pokazal velik pogum do svojih tekmecev. Bil je eden prvih, ki se je odkrito spopadel z rasizmom in kasneje s svojo boleznijo,« je dejal Tim Mayotte, polfinalist VVimbledona 1981, sedaj pa televizijski komentator.
olimpijskim zlatom s superveleslaloma v Albertvillu in s superveleslalomskim srebrom z zadnjega svetovnega prvenstva v Saalbachu. Na trd slalomski boj je bil prav gotovo pripravljen: »Jasno je bilo, da se bomo za kolajne borili Lasse, Marc, Giinther Mader in jaz. V slalomu sem šel na zmago, ki sem jo tudi dosegel, vendar sem zlasti v drugi progi naredil preveč napak, da bi si priboril zlato v kombija-ciji. A tudi dvojne norveške zmage sem zelo vesel.«
Stari maček Marc Girardelli, tudi tukaj prvi favorit, se je moral zadovoljiti z bronom, To je že deveta kolajna s svetovnega prvenstva za 29-let-nega smučarja iz Avstrije, ki tekmuje za Luksemburg, s čimer se je izenačil z Pirminom Zurbriggnom. V kombinaciji je bil na svetovnih prvenstvih zlat v Crans Montani leta 1987 in v Vailu leta 1989, osemkrat pa je kombinacijsko zmago slavil v svetov-
nem pokalu, od tega v letošnji zimi kar trikrat. »Po smuku si nisem mislil, da lahko v kombinaciji zmaga prav Lasse Kjus. Prej sem rečunal na Guntherja Maderja, danes pa je bil presenetljivo hiter tudi Švicar Steve Locher. Danes sem dobro smučal in lahko današnjima zmagovalcema le čestitam,« je na tiskovni konferenci povedal Girardelli.
Jure Košir je po prvem nastopu verjetno razmišljal tudi o lepi kom-
binacijski uvrstitvi, na cilju druge pa še zdaleč ni bil razoračarn nad drugim slalomskim mestom ter sedmim v kombinaciji: »Današnja tekma je bila povsem regularna. Na drugi progi je res močno snežilo in
vidljivost je bila slabša zlasti proti koncu. Na očalih se mi je nabral sneg in zato sem v zadnjih vratcih tudi naredil napako, kjer sem izgubil ter 13 stotink, ki so me stale zmage. S svojim smučanjem sem sicer zelo zadovoljen, zlasti na prvi progi. Ge bi danes zmagal, bi še lažje čakal na specialni slalom, čeprav vem, kje sem zmago izgubil.«
Kombinacija: 1. Kjus (Nor) 34, 22; 2. Aamodt (Nor) 36, 09; 3. Girardelli (Luks) 36, 27; 4. Mader (Avt) 45, 53; 5. Locher (Svi) 65, 34; 6. Alphand (Fra) 70, 81; 7. Košir (Slo) 73, 43; 11. Kunc (Slo) 90, 14; 17. Martin (Ita) 107, 76; 35. Colturi (Ita) 209, 04; 36. Ghedina (Ita) 209, 41.
Rezultati - kombinacijski slalom: 1. Aamodt (Nor) 1:21, 15; 2. Košir (Slo) 1:21, 28; 3. Kjus (Nor) 1:21, 60; 4. Locher (Svi) 1:21, 67; 5. Bittner (Nem) 1:2184; 6. Girardelli (Luks) 1:21, 89; 12. Kunc (Slo) 1:23, 94; 18. Martin (Ita) 1:28, 31; 37. Colturi (Ita) 1:45, 17; 40. Ghedina (Ita) 1:47, 82.
ELfKN

Miospraf
USPEŠNO BLAŽI BOLEČINE
KOLIKO GLEDALCEV? / OPTIMISTIČNE ŠTEVILKE
Organizatorji kljub vsemu zadovoljni
Gotovo pa so podatki o obisku napihnjeni
MORIOKA - Kot se na športnih prireditvah spodobi, tudi na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju prireditelji redno strežejo s podatki o številu gledalcev. A ti podatki marsikoga zelo začudijo, saj so na primer ob včerajšnjem kombinacijskem slalomu našteli kar 11.800 gledalcev, ob petkovem moškem kombinacijskem smuku pa celo več kot 15.000. Ze ob približni oceni se zde te številke pretirane, na oko si
tekmovanja na progah na Sizukuišiju ogleda vsaj pol manj ljudi. Razlogov za pičel obisk ni težko najti, ob slabem vremenu si celo kleni Japonci tekme raje ogledajo na televiziji.
Jutri morda oba smuka
Vreme še naprej gospodari na prizoriščih letošnjega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju. Po dogovoru naj bi bil v noči na torek po srednjeevropskem času moški veleslalom in ženski slalom. Pogojnik je glede na dosedanji razplet skoraj obvezen, včeraj zvečer pa je bil tudi vprašljiv nastop Alberta Tombe, ki je imel želodčne težave in vročino.
Ge bo šlo vse po napo-
vedih bosta jutri na sporedu oba smuka. Najprej bi morale voziti ženske nato pa še moški. O tem se bo odločalo v zgodnjih jutranjih urah v sredo in če bo program potrjen, bodo tako moški kot ženske pred pravo tekmo opravili še zadnji trening.

©@
C*
'fr sf
/
Z
V Primorski košarkarski ligi ta teden deveto kolo
TRST - Članska primorska košarkarska liga se bo ta teden nadaljevala s pari 9. kola. Ze danes bo v Tržiču ob 19. uri srečanje med Ital-monfalconom in Borom Radenska. Jutri pa bosta dve tekmi. Ob 21.00 bosta v tržaški športni palači igrala Jadran TKB in Servolana Latte Carso, ob 20.30 pa bo v Briščikih srečanje med Kontovelom in Irsko iz Nove Gorice.
ŠPORT IN GOSPODARSTVO
Nogometni klub iz Šempasa bo odslej sponsoriziralo podjetje iz zamejstva
SEMPAS - Pred nadaljevanjem prvenstva v 3. slovenski nogometni ligi - zahod je šempaski klub Vodice podpisal pogodbo o pokroviteljstvu s slovenskim podjetjem iz Italije. Tako bo člansko moštvo odslej nastopalo pod imenom Korotan - Italiana, medtem ko ostale štiri kategorije mlajših nogometašev še naprej ostajajo Nogometni kluh Vodice.
Po besedah predsednika kluba Stojana Geja pomeni pridobitev novega sponzorja »prelomnico v življenju našega
kluba, ki je lansko jesen obeležil dvajsetletnico delovanja in v katerem redno vadi okrog osemdeset nogometašev«. Skrb za vzgojo igralcev se odraža v uspehih mlajših kategorij (četrto mesto v Sloveniji med kadeti) in v »napajanju« članske ekipe z doma vzgojenimi nogometaši. Sicer pa so člani po prvem delu letošnjega tekmovanja zbrali dvanajst točk in zasedajo osmo mesto med štirinajstimi moštvi.
Čeprav v pogodbi ni omenjena vsota, ki jo bo Korotan - Italiana name-
nil klubu, si obe strani prizadevata skupno doseči čimboljše rezultate in čim dlje sodelovati. Podjetje obljublja tudi pomoč pri gradnji novega igrišča, saj obstoječe -kljub obnovi in Ze štiriletnim vlaganjem - komaj zadostuje predpisanim normativom in potrebam, predvsem pa predstavlja velik strošek vzdrževanje travnate površine. (Valter Pregelj) Na sliki: direktor Nedjan Brataševec (levo) in predsednik kluba Stojan Gej (desno) sta pordila sodelovanje (foto: 0’Hara)
NOVICE
Sievinen postavil svetovni rekord
PARIZ - Jani Sievinen iz Finske je na plavalnem tekmovanju za svetovni pokal postavil nov svetovni rekord za kratke bazene na 200 metrov mešano s časom 1:56, 62 minute. Svoj prejšnji rekord, ki ga je postavil pretekli mesec v Helsinkih, je izboljšal za 22 stotink sekunde.(Reuter)
Zmaga Bena Johnsona
GRENOBLE - Kanadski šprinter Ben Johnson je na mednarodnem atletskem mitingu s časom 5, 65 sekunde zmagal v teku na 50 metrov. Najboljši izid večera je postavil Ukrajinec Sergej Bubka, ki je v skoku ob palici preskočil 601 cm, kar je letošnji najboljši rezultat na svetu.
Henklova 200 cm v višino
STUTTGART - Na atletskem mitingu je nemška atletinja Heike Henkel preskočila dva metra in zmagala v skoku v višino. Dober izid je na mitingu dosegel tudi Američan Michael Johnson, ki je 400 metrov pretekel v 45, 75 sekunde. NEKAJ OSTALIH REZULTATOV - moški 200 m: Trapp 20, 83; 400 m: Johnson (oba ZDA) 45, 75; 1500 m: Kipta-nui (Ken) 3:36, 95; 60 m ovire: Schvvarthoff (Nem) 7, 74; troskok: Procenko (Rus) 17, 00; 60 m: Trapp 6, 54; 800 m: Gray (oba ZDA) 1:45, 91; 3000 m: Baumanu (Nem) 7:43, 60; palica: VViden (Sve) 566; daljava: Maas (Niz) 795; ženske 60 m: Guidry (ZDA) 7,18; 200 m: Voronova (Rus) 22, 92; 400 m: Goleševa 52, 63. (STA)
Seleševa na vrhu
LONDON - Na svetovni lestvici teniških igralk še vedno vodi Monika Seleš pred Steffi Graf in Martino Navratilovo, ki je z zmago v Yokohami prehitela Arantxo Sanchez-Vicario. Lestvica: 1. Seleš (Jug) 302, 8614 točke, 2. Graf (Nem) 260, 7986, 3. Navratilova (ZDA) 188, 9840, 4. Sanchez-Vicario (Spa) 188, 3767, 5. Sabatini (Arg) 182, 9154 in 6. Capriati (ZDA) 131, 9120 točk. (STA)
Gregorc »mali« as
TARBES - Američanka Stephanie Halsell, ki je v finalu premagala Reko Vidats iz Hondurasa s 4:6, 6:4,6:4, in naš Miha Gregorc, ki je premagal Romuna Dimi tria Caradimo, sta zmagovalca teniškega turnirja Malih asov, na katerem nastopajo tekmovalci, stari od 13 do 14 let. (AFP)
Polgarjeva še vodi
BUDIMPEŠTA - V nadaljevanju prijateljskega dvoboja med nekdanjim svetovnim prvakom, velemojstrom Borisom Spaskim, in 16-letno madžarsko velemojstrico Judito Polgar, šahistko z najvišjim rej-tingom na svetu, sta se tekmeca v peti partiji razšla z neodločenim izidom. Polgarjeva še naprej vodi s 3:2. (T. P.)
VSV Beljak ima že 4 točke prednosti!
CELOVEC - Zmagovalec 14. kola avstrijskega prvenstva v hokeju na ledu je bil beljaški VSV. Hokeisti iz mesta ob Dravi so v gosteh pepričljivo premagali Feldtdrch s 7:4 (2:0, 3:1, 2:3), medtem ko je najhujši zaslodevalec, ekipa EC Gradec, v Celovcu oddal dragoceno točko (4:4 proti KAC). KAC je proti Strajercem vodil že s 2:0 in s 4:3, kar je za zmago ni zadostovalo. Senzacija 14. kola pa se je zgodila v Innsbrucku: Zali am See je premagal domačine s 4:2! (I.L.)
Vrstni red po 14. kolu: 1. VSV Beljak 22 točk, 2.EC Gradec 18, 3. Zeli am See 16, 4. KAC 15, 5. Innsbruck 15, 6. Feldkirch 8.
Šahisti SŠZ poraženi
CELOVEC - V sedmem kolu koroškega šahovskega prvenstva v spodnji figi - zahod je prva ekipa Slovenske športne zveze/Carimpex iz Celovca tesno izgubila proti moštvu iz Kotschach-Mauthena. Rezultat se je glasil 3, 5:4, 5 - za SSZ pa so točkovali: Arnold Hattenberger, Joži Amrusch, Rupert Reichman (po 1) ter Silvij Kovač (remi). Uspešnejši so bili igralci drugega moštvo SSZ: premagali so San-tandraž z 5, 5:2, 5. (I.L.)
Dob uspešen
GLEISDORF - Odbojkarji iz Doba pri Pliberku še znajo zmagati! V sedmem kolu play-off tekmovanja za naslov avstrijskega prvaka so v gosteh gladko premagali Gleisdorf (avstrijska Štajerska) s 3:0. Ekipa trenerja Goloba si je s to zmago utrdila četrto mesto na lestvici, na tretjeuvrščeno meštvo Hypo-VBK iz Celovca (tokrat 2:3 proti SVS Moma Dunaj) znaša zaostanek samo točko. (I.L.)
Vrstni red po 7. kolu: 1. SVS Moma Dunaj 27, 2. Amstetten 18, 3. Hypo Celovec 17, 4. Dob 16, 5. Gleisdorf 9,6. Enns 7.
ŠPORT
Torek, 9. februarja 1993
Nedelja za Ano Bersan manj uspešna
Po uspešnem nastopu na sobotnem turnirju drugokate-gornikov je Ana Bersan morala v absolutni kategoriji, ko je ostalo le še osem najboljših igralk, položiti orožje pred Negrisolijevo, Se-menzo in Parmovo v skupini štirih, ki so se potegovale za najvišja mesta na namiznoteniškem turnirju v kraju Colo-gno Monsese pri Milanu. Bersanova je z Negrisolijevo in Semenzo izgubila dokaj prepričljivo (obe srečanji sta se končali z 2:0), precej enakovredno pa se je kosala s Panno-vo, ki je premagala Krasovko šele po tretjem setu.
Pri vsem tem pa je treba povedati, da so vse tri nasprotnice na državnih lestvicah precej višje rangirane kot Bersanova. Tako je Se-menza št. 4 med prvokategornicami, Negrisolijeva je st. 5, Pannova pa 9 v prvi jakostni skupini, medtem ko je Bersanova, ki je vrh vsega nastopila poškodovana, med drugokategornicami postavljena na 14. mesto.
KARATE / NA DEŽELNIH PRVENSTVIH
Popoln uspeh shinkaijevcev
Štirje so se uvrstili v državno fazo
Na deželnem prvenstvu črnih pasov in na deželnih trofejah rjavih in plavih pasov v karateju v Čedadu so člani Shinkai karate kluba dosegli res velik uspeh. Nastopili so v štirih in prav vsak od njih si je z zmago ali uvrstitvijo na 2. mesto pridobil pravico do nastopa na državnem prvenstvu oziroma na državni fazi tekmovanja za »Pokal Italije«.
Deželna trofeja rjavih in plavih pasov
Kadeti: Vojko Zotti 1. mesto v borbah +65 kg in 4. mesto v katah.
Člani: Vojko Ukmar 2. mesto v katah; Alessan-dro Bullo 1. mesto v borbah in 4. mesto v katah.
Deželno prvenstvo črnih pasov
Članice: Romana Maia-no 1. mesto v katah.
Skratka, uspeh shinkajevcev je bil popo-len, zdaj pa jih čaka merjenje znanja proti vsedržavni smetani v karateju, kar bo od njih terjalo povečan napor in to z vseh vidikov: fizičnega psihičnega in tudi finančnega, saj bo potrebno precej potovati. Upati je, da bodo večino tekmovanj vendarle priredili v severni Italiji.
Vse tekmovalce je v Čedadu spremljal inštruktor društva Sergij Stoka, ki je bil na tekmovanje sicer povabljen kot sodnik.
Črni pas Shinkai karate cluba Romana Maiano - prva!
1. ŽENSKA DIVIZIJA / PO TREH KOLIH VODITA ALTURA IN CLUB ALTURA
Jezna reakcija Brežank Prvi točki tudi za Kontovelke
V uvodni tekmi v 1. moški diviziji slogaši niso imeli lahkega dela
Kontovelke so proti ekipi Zaule Rabuiese končno prišle do prve zmage
Po treh kolih sta v 1. ženski diviziji nepremagana le pobratena kluba Altura in Club Altura. Manj od pričakovanega dosega Sgt, ki je štartal kot favorit, dobro se za zdaj držijo Brežanke, ki so tik pod vrhom, do prve zmage pa so se dokopale tudi Kontovelke.
Breg - Virtus 3:1 (15:1, 15:12,10:15,15:5)
BREG: Bandi, Kosmač, Pettirosso, Canziani, Gla-vina, Kocjančič, Ota, Sancin, Zeriali, Malmenval, Giorgi.
Brežanke so se pomerile v tem kolu s kakovostno šibkejšim nasprotnikom. Po prelahko zmaganem prvem setu, ki je trajal pičlih deset minut, Brežankam ni več uspelo vsiljevati svojega tempa igre. Zbranost v ekipi je padla in začela se je dolga serija nepotrebnih napak, katero so domačinke na koncu plačale s porazom v tretjem setu. V zadnjem delu igre so Brežanke zopet dokazale, kaj veljajo, jezno so reagirale na izgubljeni set in zasluženo osvojile novi par točk.
Pripomniti gre, da ekipa še lovi pravo uigranost, ki bo nedvomno pripeljala do tega, da bo še-sterka v prihodnje nastopala bolj samozavestno držala svoj tempo igre od začetka do konca. (Sain)
Zaule - Kontovel 1:3 (11:15,15:10,14:16, 8:15)
KONTOVEL: Pertot, Černe, Superina, Pernarčič, Stoka, E. in K. Bogateč, Blažina, Bezin.
Kontovelke so zaigrale zelo dobro, saj so naredile res malo napak, v kj-lučnih trenutkih pa so pokazale precejšnjo hladnokrvnost, vrh vsega pa je bil viden napredek v homogenosti šesterke. Posebno velja to za tretji set, v katerem je Zaule že vodil s 13:11, kar pa ni iztirilo slovenskih odbojkaric, ki so z domiselno igro v napadu zaostanek v celoti nadoknadile, v četrtem setu pa povsem nadigrale nasprotnice.
IZIDI 3. KOLA: Club Altura - Oma 3:0, Zaule -Kontovel 1:3, Killjoy - Sgt 3:0, Breg Union Beton -Virtus 3:1, Prevenire -Cus 0:3, Altura - Sant’An-drea 3:0.
VRSTNI RED: Altura in Club Altura 6, Oma, Killjoy in Breg Union Beton 4, Zaule, SanfAn-drea, Kontovel in Cus 2, Virtus in Prevenire 0.
PRIHODNJE KOLO: Cus - Altura, Virtus - Prevenire, Sgt - Breg Union Beton, Kontovel - Killjoy, Oma - Zaule Rabuiese, SanfAndrea - Club Altura.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Prevenire - Sloga 0:3 (5:15, 7:15, 2:15)
SLOGA: Andrej in Martin Maver, Jercog, Mijot, Curtolo, Pertot, Veljak, Spetič, Glavina, Strajn, Micalessi in Volčič.
Ekipo Sloge, ki igra v 1. moški diviziji sestavljajo bolj izkušeni igralci, ki trenirajo s prvo moško ekipo Sloge, a ne nastopajo v C-2 ligi in mladinci. Igralci so zato v soboto prvič igrali skupaj, kar se je tudi poznalo, saj je ekipa še zelo neuigrana. Nasprotnik v tem kolu je bil vsekakor šibkejša ekipa, ki jo sestavljajo v
veliki večini mladinci in ki slogašem ni bila dorasla. Ti so imeli nekaj težav le na začetku tekme, ko je bilo na igrišču nekaj zmede. Kmalu pa so se znašli in izkoristili svojo očitno premoč. Pričakujemo seveda, da bodo igralci med prvenstvom še izboljšali svojo igro, ko se bodo med seboj bolje spoznali in uigrali. Drugače pa Sloga nima visokih ciljev v tem prvenstvu, čeprav je verjetno enakovredna vsem ekipam.. To pa bo seveda skušala dokazati na igrišču tudi proti bolj izkušenim ekipam. Trener Mario Cač meni, da med vsemi moštvi izstopa predvsem Altura, ker pa Sloga nima v tem prvenstvu nobenega cilja bodo igrali predvsem mlajši igralci. Omeniti je treba, da je Slogino vrsto letos okrepil Alberto Curtolo, študent iz Trevisa, ki trenira s slogaši in je v soboto zelo solidno opravil svoj krstni nastop v belordečem dresu. (A.M.)
IZIDI 1. KOLA: Nuova Pallavolo - San Sergio 3:0, Pallavolo Trieste -Volley club 3:1, Prevenire - Sloga 0:3, SanfAndrea ni igrala.
PRIHODNJE KOLO:
Club Altura - SanfAndrea, Sloga - Le Volpi, Volley club - Prevenire, San Sergio - Pallavolo Trieste, Nuova Pallavolo je prosta.
lestvice
DEKLICE / PO 2. POVRATNEM KOLU
NARAŠČAJNICE / DERBI V NABRE2IN1
NAJMLAJŠI
MLADINCI
Play-off
IZIDI 4. KOLA: Pallavolo Trieste - Sloga 3:1, SanfAndrea - Volley club 2:3.
VRSTNI RED: Pallavolo Trieste 8, Volley club 4, Sloga in SanfAndrea 2.
PRIHODNJE KOLO: Pallavolo Trieste - SanfAndrea, Sloga - Volley club.
MLADINKE
IZIDI 17. KOLA: Prevenire - Sgt 2:3, Virtus - Breg odigrana sinoči (večerna tekma), Koimpex - Bor Friulexport 0:3, Altura - SanfAndrea 3:0.
VRSTNI RED: Bor Friulexport 28, Koimpex in Altura 26, Sgt 16, Virtus 12, Cus, Breg in SanfAndrea 6, Prevenire 4.
PRIHODNJE KOLO: Altura - Koimpex (14.2. ob 11.00), Bor Friulexport - Virtus (danes ob 19.30), Cus - Prevenire, SanfAndrea - Sgt.
DEČKI
IZIDI 13. KOLA: Cus - Bor Frulani 0:3, Volley club - Sloga 0:3, Nuova Pallavolo - Pallavolo triet-se 3:0.
VRSTNI RED: Sloga 18, Nuova Pallavolo 14, Bor Furlani 12, Volley club 6, Pallavolo Trieste 4, Cus 0. (Volley club in Sloga imata tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Volley club - Cus, Bor Furlani - Nuova Pallavolo, Pallavolo in Sloga sta prosta.
DEKLICE
IZIDI 13. KOLA: Bor Friulexport - Cus 3:0, KOim-pex - SanfAndrea 3:0, Oma - Sokol 1:3, Ricreatori
-	Club Altura bo jutri, Virtus in Sgt nista igrala. VRSTNI RED: Bor Friulexport 20, Cus in Oma 16, Sokol 14, Ricreatori in Koimpex 10, SanfAndrea 4, Sgt in Club Altura 2 (Bor Friulexport, Sokol, Virtus in Sgt imajo tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO: Bor Friulexport - Sgt (11.2. ob 21.00), Virtus - Oma, Sokol - Koimpex (13.2. ob 17.30), Cus - SanfAndrea, Ricreatori in Club Altura sta prosta.
NARAŠČAJNIKI
IZIDA 10. KOLA: Bor Furlani - Rozzol 1:2, Pallavolo Trieste - Nuova Pallavolo 3:0.
VRSTNI RED: Pallavolo Trieste (8 tekem) 19 točk, Bor Furlani (8) 15, Rozzol (8) 14, Sloga (8) 12, Nuova Pallavolo (9) 0.
PRHODNJE KOLO: Bor Furlani - Nuova Pallavolo, Sloga - Pallavolo Trieste, Rozzol je prost.
NARAŠČAJNICE
IZIDI 10. KOLA: Cus - Oma 3:0, Virtus - Bor Friu-lexport 0:3, Sgt - Ricreatori 0:3, Sokol - Kontovel 0:3, Altura in Koimpex nista igrala. IZID ZAOSTALE TEKME, cus - Ricreatori 3:0.
VRSTNI RED: Cus (8) 21, Bor Friulexport (7) 20, Koimpex (8) 15, Ricreatori (7) 13, Kontovel (8) 12, Altura (7) 11, Oma (6) 10, Virtus (7) in Sokol (7) 4, Sgt (6) 1.
PRHODNJE KOLO: Kontovel - Altura, Ricreatori
-	Sokol, Bor Friulexport - Sgt, Oma - Virtus, Cus -Koimpex.
V derbiju kola borovke nadigrale tudi Cus, po zmagi vse boljšega Sokola proti Omi pa dobiva njihova prednost dimenzije brezna
Premoč borovk v tem prvenstvu je vse bolj očitna. Plave so se brez najmanjšega naprezanja znebile najnevarnejšega zasledovalca, to je Cusa in imajo zdaj de facto že šest točk prednosti nad najbližjimi zasledovalci. Čeprav se je povratni del prvenstva v bistvu šele začel, lahko že zapišemo, da plavim naslov prvakinj ne more uiti, saj so nanj tudi računale. Ista ekipa je namreč pred dvema sezonama po vodstvom Marka Kalca zmagala med narašCajnicami. V minulem kolu so bo-rovkam posredno na pomoč priskočile še soko-lovke, ki so z zmago proti Oma poskrbele za podvig. S to zmago so varovanke trenerja Saina v bistvu na drugem mestu dohitele tako Orno kot Cus. Uvrstitev na končno drugo mesto pa bi za Na-brežinke predstavljala res lep uspeh, saj se Sokol v mladinskih prvenstvih že nekaj let ni vzpenjal tako visoko.
Bor Friulexport - Cus 3:0 (15:8,15:6,15:2)
BOR FRIULEKPORT: Pitacco, Flego, Vidali, Pernarcich, Bezenšek, Gruden, Dolhar, Zadnik.
Cus je v prvem srečanju precej namučil borovke, ki so zmagale šele po štirih setih igre, zato je bilo pričakovati, da bo tudi povratno srečanje izenačenje. Nasprotno, borovke so svoje nasprotnice nadigrale po hitrem postopku. Do izraza je posebno prišla ogromna fizična razlika med ekipama, saj Borovo ekipo »deklic« sestavljajo dokaj visoke igralke, Cus pa požrtvo-

Podajačica Borovih »deklic« Tjaša Gruden
valne, a majhne odbojkarice. Nad njimi se je zato usul pravi plaz udarcev. Glede na to, da bloka v bistvu ni bilo, je treba reči, da so borovke naredile še vse preveč napak in da niti približno niso igrale tako, kot zmorejo, kar še bolj jasno pove, kakšno je bilo razmerje sil na tej tekmi.
Oma - Sokol 1:3 (9:15, 15:8,13:15,10:15)
Sokol: Švara, RadetiC, Visintin, Antonič, Kobal, Brišček, Udovič.
Deklice Sokola so v soboto s požrtvovalno igro premagale v gosteh enega neposrednih tekmecev za končno uvrstitev pri vrhu lestvice. Na tekmo so se naše dobro pripravile, kljub dejstvu, da je zadnje čase precej igralk zbolelo za gripo. Ekipa je stopila na igrišče brez dveh ključnih igralk, katere so enakovredno nadomestila mlajša dekleta. Igra, ki je bila secer zelo napeta,
je skozi vso tekmo vodil Sokol. Nabrežinke so servirale izredno učinkovito in osvojile mnogo pomembnih točk, neposredno s servisom. Tudi obramba je bila za naše barve izredno učinkovito orožje, saj so s pravilno postavitvijo bloka in obrambne linije uspele večkrat pridobiti tudi dobro odigrane žoge. Pri mehanizmu se je nekaj zataknilo le v drugem setu, ko so naše pustile nasprotniku preveč točk, neposredno v sprejemu. Zadnja dva seta pa sta bila pravi izraz srčno igrane odbojke, kjer je na koncu prevladala bolje motivirana šesterka. Dekleta gre pohvaliti za izredno zrelo in taktično disciplinirano igro, kar je v tej kategoriji še toliko bolj razveseljivo. (Sain)
Koimpex - SanfAndrea 3:0 (15:6,15:6,15:7)
KOIMPEX: Ban, Grgič, Kalc, Kocijančič, Maru-celli, Novakovič, Sosič, Tensi.
Po treh zaporednih porazih po petih setih, so slogašice v nedeljo končno le prišle do ponovne zmage.
Na Opčinah je tokrat gostoval skromni SanfAndrea, ki je doslej zmagal samo enkrat. Čeprav je naša ekipa nastopila v okrnjenem sestavu, je bilo takoj jasno, da v tehničnem znanju absolutno prekaša svoje nasprotnice, katere je večkrat spravljala v težave že z ostrim servisom.
Slogašice so bile boljše tudi na mreži in v polju, tako, da je bila njihova gladka zmaga povsem zaslužena.
Z boljšimi servisi in napadom Kontovelke prepričljivo dobile zahodnokraški derbi
Prelahka zmaga Bora Friulexport - Slogašice proste
Cus je z zmago v zaostali tekmi z Ricreatori jem na začasni lestvici spet prehitel Bor Friulex-port, ki pa ima tekmo manj, zaostalo srečanje s Sokolom pa bo nadoknadil v tem tednu. Zahodnokraški derbi se je končal z gladko zmago Kontovelk, slogašice pa so bile proste.
Sokol - Kontovel 0:3 (1:15, 8:15, 7:15)
SOKOL: Udovič, E. in L. Legiša, Hrovatin, Ko-smina, Rebula, Tuta, San-na, Švara.
KONTOVEL: Sossi, Kobau, Škrk, Bezin, Bogateč, Križman, Ferluga, Briščak, Rebula, Košuta.
Kontovelke so zaigrale dosti bolj prepričljivo od Nabrežink, pokazale so boljšo tehniko, učinkovito so servirale, bolje gra-
dile igro, zato pa tudi pogosteje napadale, v tem elementu pa se je na centru posebno izkazala Ko-bauova.
Po drugi strani so manj izkušene sokolovke odpovedale prav v elementu, ki ga ta čas najbolje obvladajo, to je servis. Do izraza je prišla skratka razlika v zrelosti, saj imajo Kontovelke za sabo vsekakor daljši igralski staž od sokolovk.
Virtus - Bor Friulex-port 0:3 (0:15,1:15, 2:15)
BOR FRIULEKPORT: Rogelja, Bogateč, Orel. Severi, Stemad, Tomasel-li, Flego, Sadlowski, Furlani.
To je bila za borovke prelahka zmaga, od katere se niso imele česa naučiti. Večino točk so dosegle s servisi.
Mladinke Bora loči od pokrajinskega naslova en set
Po nedeljski zmagi v derbiju s Koimpexom na Opčinah (o katerem smo že poročali) zadošča odbojkaricam Bora Friulexport za osvojitev naslova pokrajinskih prvakinj med mladinkami le se en set. Zanesljivo ga bodo osvojile že v drevišnji anticipi-rani tekmi zadnjega kola z Virtusom (1. maj ob 19.30).
MLADINCI / ZAPLET
Pallavolo že prvak
Trržačani po prekinitvi dobili tekmo b.b.
Pallavolo - Sloga 3:1 (15:11, 8:15,15:11, 15:4)
SLOGA: Kralj, Micalessi, Mijot, Spetič, Stranj, Veljak.
V prvem povratnem kolu v play-offu za pokrajinski naslov, se je Sloga pomerila s tržaško ekipo, ki je praktično že prvak, saj še ni izgubila nobene tekme.
Na tem srečanju pa je prišlo v četrtem setu do neljubega dogodka. Potem ko sta si bili ekipi v prvih treh nizih povsem enakovredni, in je Sloga drugega tudi osvojila, je v četrtem Pallavolo povedel za 9:4. Po mnenju sodnika je tedaj Aljoša Kralj naredil nešportno gesto proti nasprotnikom in si je prislužil rumeni in rdeči karton, z njima pa tudi izključitev. Po mnenju obeh trenerju je bila kazen sicer nekoliko prehuda, vendar je Kralj moral z igrišča.
Slogašev, ki so zaradi bolezni v svojih vrstah nastopili okrnjeni, je tako ostalo le pet. Ker tekme tako niso mogli odigrati, je po pravilniku ostalih 6 točk brez borbe pripadlo ekipi Pallavolo, ki je tako tekmo tudi zmagala.
(Inka)
Vrh lestvice se za mlade borovce žal oddaljuje Slogaši prosti
Bor Furlani - Rozzol 1:2 (7:15,15:3, 5:15)
BOR FURLANI: Mauri, Bosari, Krmec, Pussini, Savarin, Seppi.
Po zelo obetavnem prvem delu so borovci zašli v krizo, ki pa je rezultat poškodb in številnih bolezni. Tekma z Rozzolom ni bila lepa, saj sta obe ekpi točki dosegali na napakah nasprotnikov, dosti pa je bilo tudi pavz. Prvi set je bil izenačen do 7:7. V drugem so borovci z dobrima servisom in sprejemom prepričljivo nadigrali Rozzzol, a v tretjem je v njihovih vrstah napetost povsem popustila. Plavi so na lestvici še naprej drugi, vendar pa so v primerjavi z vodilnim Pallavolo izgubili po poti nekaj dragocenih točk.
DEČKI / PROTI ŠIBKEJŠIM
Gripa ni ustavila slogašev Za borovce le lažji trening
Volley Club - Sloga 0:3 (5:15, 6:15, 2:15)
SLOGA: Kazim, Kralj, Marc, Metlika, Micalessi, Volčič.
Ekipi sta se tokrat srečali prvič, saj so fantje v prvem delu prvenstva zaman čakali na sodnika, federacija pa še ni določila datuma novega srečanja. Slogaši so nastopili okrnjeni, saj gripa še vedno razsaja, kljub temu pa so tudi tokrat slavili z že običajnim gladkim 3:0.
(Inka)
Cus - Bor Furlani 0:3 (9:15, 2:15, 6:15)
BOR FURLANI: Furlanič, Šušteršič, Domio, Furlani, Pieri, Cuk, Smotlak, Sancin.
Tekma je bila le dober trening za plave, ki so samo na začetku igrali zmedeno in nekoordinirano, saj so nasprotniku prepustili vodstvo na 5:3. Odtlej pa so borovci diktirali svoj tempo igre. V drugem setu so vodili kar z 12:0.
Od nedeljskega srečanja velja omeniti, da so igrali prav vsi, dobro pa sta se odrezala tudi manj izkušena Smotlak in Sancin. Upati je, da bo več takih priložnosti, ko bosta lahko dokazala svoje sposobnosti. (M.S.)
Mladinke Bora loči od pokrajinskega naslova en set
Po nedeljski zmagi v derbiju s Koimpexom na Opčinah (o katerem smo že poročali) zadošča odbojkaricam Bora Friulexport za osvojitev naslova pokrajinskih prvakinj med mladinkami le se en set. Zanesljivo ga bodo osvojile že v drevišnji anticipi-rani tekmi zadnjega kola z Virtusom (1. maj ob 19.30).
PRIREDITVE
Torek, 9. februarja 1993
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
JUTRI: OB 21.00 (Ovalna dvorana) G. Stmiša-D-Zlatar: Frey: Žabe.
V	PRIHODNJIH DNEH: 12., 15. t. m. ob 21. uri (Ovalna dvorana) G. Strnisa-D. Zlatar Frey: Žabe. Cena vstopnice 1000 SIT.
11. in 16. t. m. ob 20. uri (Štihova dvorana) P. Shaffer: Leticija in Luštrek. Cena vstopnice 500
13. 2. ob 20. uri in 14. 2. ob lS.uri G.Tabori: Natanova smrt. Gostuje Bavarsko državno gledališče iz Munchna. Predstava bo simultano prevajana. Vstopnina je 500 SIT, dijaki Študentje in upokojenci 250 SIT.
NAPOVEDUJEMO: 21. ob 18. uri, 22. ob 19. uri in 23. t. m. ob 11. uri (Gallusova dvorana) W. Shakespeare: Kralj Lear. Cena vstopnic 600, 500 in 400 SIT. Za predstavi 21. in 22. t. m. je na voljo le Se nekaj vstopnic.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 17. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (zaključena za Srednjo Solo tehniških strok).
JUTRI: ob 10. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (zaključena za Srednjo kovinarsko Solo Domžale in izven).
Ob 17. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (zaključena za Srednjo kovinarsko Solo Domžale in izven).
Ob 20. uri W. Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam (zaključena za Ministrstvo za Šolstvo).
Drage obiskovalce obveščamo, da sta predstavi Zaigraj Se enkrat, Sam, 11. in 16. t. m. razprodani. Vstopnice za dodatno predstavo, 12. t. m., so že v prodaji. Pohitite!
Informacije in rezervacije vsak delavnik od
11.	do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
V	PRIHODNJIH DNEH: 11., 16. in 18. t. m. ob 19.00 uri G.Verdi: Don Carlos.
13. in 17. t. m. ob 19. uri J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke (13. je nadomestna predstava za odpadli termin 22. decembra 1992)
20. t. m. ob 19. uri Strauss: Netopir.
26. t. m. ob 19. uri Carmen, balet - premiera.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro.
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 15.30 uri E. Flisar: Kaj pa Leonardo? Za abonma Torek Popoldan in izven.
Ob 19.30 uri (Mala scena) 2. Petan: Don Juan in Leporella. Za izven in konto.-1
JUTRI: ob 19.30 M.Frayn: Hrup za odrom. Za izven in konto.
Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 20. uri Roger Vitrac: Volkodlak, komedija. Gostovanje primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. V glavni vlogi Rade Serbedžija.
Prodaja in rezervacija vstopnic vsak dan razen nedelje od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure v Je-lovskovem salonu Kulturnega doma in uro pred predstavo pri blagajni. Tel. 061/448-92^.
KLUBK4
DANES: ob 21. uri Prometej brez skodelice. Ponovitev razprodane predstave Barbare Jozelj in eksperimentalne skupine Rezares. Informacije na tel. 061/113-282.
šentjakobsko gledališče
JUTRI: ob 19.30 uri 2. Petan: Zmagoslav Slo-ven, diktator de luxe.
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 17. uri ter
12.	t. m. ob 19.30 uri 2. Petan: Zmagoslav Slo-ven, diktator de luxe.
13. t. m. ob 19.30 in 14. t. m. ob 16. uri Lev-stik-JovanoviC-PartljiC: Martin Krpan.
Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 061/312-860.
MARIBOR
SNG DRAMA
DANES: ob 19.30 W.Shakespeare: Hamlet. Za izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 19.30 ter J.B.P.Moliere: Don Juan (za red Modri).
11., 12., 13. in 24. t. m. ob 21.uri (Mali oder) VVladimirjev večer - nastop mariborskih magov (za abonente in izven).
13. in 14. t. m. ob 20.uri Buchner: VojCek (za red Rdeči).
Brezplačne vstopnice lahko obiskovalci dvignejo pri gledališki blagajni najkasneje do 4. t. m. Tel. 062/211-461.
MINORITSKA CERKEV
V	PRIHODNJIH DNEH: 17., 18., 24. in 25. t. m. Frey: Dogodek v mestu Gogi. Predstava dne 25. t. m. je odkupljena.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
SLG Celje obvešča svoje obiskovalce, da so vse predstave, vključene v Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, žal, že razprodane.
Informacije na tel. 063/25-332.
KULTURNI DOM TRNOVLJE
DANES: ob 19.30 uri komedija Prihajajo glumači, v izvedbi Amaterskega gledališča Vrba KD Vrbje pri Žalcu.
JUTRI: ob 19.30 uri Wycherley: Podeželanka, slikovita erotična komedija v izvedbi Gledališča Tone Čufar z Jesenic.
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 19.30 uri B. NuSiC: Mister Dollar, komedija v izvedbi amaterskega gledališkega ansambla KUD-Zarja Tr-novlje-Celje. Informacije Zveza kulturnih organizacij Celje, tel. 063/32-313.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19.30 uri H. Ibsen: Nora. Za konto in izven.
Informacije na tel. 064/222-681.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 20. uri (za izven) gostovanje SNG Drame iz Ljubljane s predstavo W. Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam.
Informacije in rezervacije na tel. 065/25-326.
ILIRSKA BISTRICA
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19.30 uri gostovanje PDG Nova Gorica s predstavo R. Vi-tranc: Volkodlak. Predstava sodi v okvir XVI. meseca kulture v Ilirski Bistrici.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: T. VVilder - Naše mesto. Premiera v petek, 12. t. m., ob 20.30. Abonma red A. Režija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Blagovic, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi.
Ponovitvi v soboto, 13. t. m., ob 20.30 za abonma red B in v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri za abonma red C.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 bo skupina Teatro d’Arte prdstavila B. Brechtovo delo Madre coraggio. Igra Piera Degli Esposti, režija Antonio Calenda. V abonmaju odrezek št. 7 - red prost. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Rossetti. Ponovitev jutri, ob 16. uri (red sreda popoldan).
DVORANA TRIPCOVICH
DANES: ob 20. uri (red F) ponovitev Poulen-cove »Le Voix Humaine« in Mascagnijeve »Ca-valleria rusticana«. Dirigent Niksa Bareza. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik blagajne: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Ponovitev jutri, ob 20. uri (red H).
GLEDALIŠČE MIELA
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 13. t. m., ob 21. uri predstava Antonia Albaseneja »Uomo«. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
VIDEM
VIDEMSKI GRAD - DVORANA PARLAMENTA
DANES: ob 20.00 in ob 21.30 »Sinjebradec« (Barbablu) v izvedbi gledališke skupine Compa-gnia del Centro Servizi e Spettacoli iz Vidma. Rezija Cesare Lievi.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 20. uri (Gallusova dvorana) koncert simfornikov RTV Slovenije-zeleni abonma. Dirigent Philippe Ben-der, Francija; solistka Stefania Mormone, klavir, Italija; Sergej Krilov, violina; Jurij Reja, tenor; Neven Belamaric, bas; sodeluje zbor. Informacije na tel. 061/222-815.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
DANES: ob 19. uri koncert Kapela la Chatelie-re.
JUTRI: ob 19. uri koncert Domena Rakovca (sintetizator) in Uroša Rakovca (akustična kitara).
PREŠERNOV TRG
DANES: ob 18. uri nastop 12 mešanih pevskih zborov v združeni sestavi (APZ Tone Tomšič, Consortium Musicum, Anton Foerster, Glasbena matica, A VE, Gaudeamus, Ljubljanski madrigalisti, Lipa zelenela je, Tine Rožanc, KUD SCT, Metalka in dr. Bogdan Dere.
KLUBK4
DANES: ob 21. uri (po zaključku gledališke predstave Prometej brez skodelice) večer novo-rockerske scene iz Seattlea.
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 20. uri Furclap. Nastop renomirane furlanske folk/rock skupine.
16. t. m. ob 21. uri koncert Tomoža Pengova, promocija novega CD Rimska cesta.
18. t. m. ob 22. uri Oldies Goldies noc z gosti Moonlight Cats.. Informacije na tel. 061/113-282.
AKADEMIJA ZA GLASBO
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 18.30 nastop MoPZ Grafika.
KOPER
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 24. t. m. ob 21. uri koncert Massimo & Elements.
27. t. m. ob 19. uri koncert KUD Bratstvo Koper. Informacije na tel. 066/21-027.
GORNJA RADGONA
GLASBENA SOLA
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 18.uri koncert ZePZ Manko Golar iz Gornje Radgone in Pihalnega orkestra Gornja Radgona.
CELJE
NARODNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 18. uri tradicionalna revije pevskih zborov podjetij občine Celje ob kulturnem prazniku, sodeluje 8 zborov.
KULTURNI DOM TRNOVLJE
V	PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 18. uri tra-diconalni koncert popularnih melodij Pihalnega okrestra Storski železarji. Dirigent prof. Franc Zupanc. Informacije Zveza kulturnih organizacij Celje, tel. 063/32-313.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Shangai Quartet.
NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert italijanske rock skupine Litfiba z naslovom »Terremoto tour«.
NAPOVEDUJEMO: aprila bo v športni palači nastopil kantavtor Marco Mašini.
GORICA
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 12. t. m., ob 20. uri abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopil bo duo Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Na programu Clementi, Schumann, Kogoj, Martinu, Lutoslavvski in Gelmetti.
Razne prireditve
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 19. uri (Štihova dvorana) predavanje Tomaža Frajsa: Nova doba in njene vrednote. Vstopnice 250 SIT.
Ob 20.30 uri (Klub CD) VeCer z umenikom-Andrej Hieng. Vstopnine ni.
V PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 19. uri
(Kosovelova dvorana) potopisno predavanje alpinistične odprave SCT: Himalaja. Vstopnce 250 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
KLUBK4
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 22. uri Roza Valentinovo. Nastop Elene, druge dame tran-svestitske scene in gostov.
15. t. m. ob 21. uri predstavitev Qi Gong metode Wang Ai Ping. Vodi Rudi Klarič.
Informacije na tel. 061/113-282.
VELENJE
DOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19. uri Havaji, otoki večnega poletja. Predavanje Marjana Marinška, spremljano s havajsko glasbo, nastopom plesne skupine in koktajlom.
KRŠKO
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 16. in 19. uri Plesna revija za pokal Slovenije v akrobatskem rock and rollu.
MURSKA SOBOTA
MALA GALERIJA SOBOŠKEGA GRADU
V	PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 18. uri bo Literarni večer z brankom Somnom, predstavljena bo njegova knjiga To ni Amerika.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
SALA STURZO
Ul. Sturzo 2
JUTRI: ob 21. uri »Ta dona« (Mali 1991); 12.2. «Laada« (Burkina Faso 1991).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 11. t. m., ob 17.30 »Con la virtu d’un femminil sembiante« -ob 200-letnici smrti Carla Goldonija. Nastopale bodo Sara Alzetta, Stefania Barca, Monica Buc-ciantini, Riccardo Canali, Nicoletta Corradi, Giu-lia Del Monte, Francesca Gamba, Alvia Reale in Gianni De Lellis. Vstop prost.
V	PRIHODNJIH DNEH: od 12. februarja do 12. marca, se bodo v gledališču Rossetti vršila srečanja z gledališkimi umetniki z naslovom »II mestiere delVattore«.
V	petek, 12. t. m., ob 18. uri srečanje z igralko Piero Degli Esposti, ki nastopa v igri Madre coraggio.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Ul. Diaz 27
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 18. uri srečanje z Deboro Baronesi, ki nastopa v teh dneh v dvorani Tripcovich. Ob klavirski spremljavi Fione De Luca bo izvajala mozartove skladbe.
KOROŠKA
CELOVEC
ORF Teater
JUTRI: ob 19.30 Proslava ob Slovenskem kulturnem prazniku. Spored: Matjaž Kmecl - Prešeren za današnji cas (slavnostni govor), J. Messner - S. Sitar - ob 100-letnici smrti Jožefa Stefana, pisatelja in znanstvenika, A. Grafenauer (kitarist) izvaja slovenske skladatelje.
Za najmlajše
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 16.30 in 18.00 uri (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica.
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 17. uri (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica. Vstopnice so že v prodaji.
Informacije ob sredah, četrtkih in petkih od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel, 061/314-962.	1
KD SPANSKI BORCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 16. uri Sobotno popoldne za otroke: Predavanje o copr-nijah. Predaval bo coprnik Miro Canak. Informacije na tel. 061/448-920.
šentjakobsko gledališče
DANES: ob 9. in 10.45 uri Golia-PartljiC: Srce igračk. Predstava je zaključena.
MARIBOR
AVTOBUSNA POSTAJA
V	okviru Otroškega razstavišča, v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Maribor in Avtobusne postaje Maribor, je na ogled razstava likovnih del uCencev O. S. Prežihov Voranc, Maribor. Razstava je nastala pod mentorstvom Božidarja Muršca.
PORTOROŽ
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 16. uri gostovanje KD Španski borci iz Ljubljane s predstavo Andersen-Lainscek: Snežna kraljica.
KOPER
GLEDALIŠČE
DANES: ob 9.30, 10.30 in 11.30 uri Z. Zupančič: Norčavi striček Frak. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 10. uri Črviva zgodba. V izvedbi luktovne skupine Uš. Informacije na tel. 066/21-027.
TRBOVLJE
KULTURNI DOM
JUTRI: ob 10.30 in 15.30 uri Z. Zupančič: Norčavi striček Frak. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
DANES: ob 17. uri ura pravljic - Kraljična na zrnu graha.
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 17. uri ura pravljic.
Informacije na tel. 064/620-200.
MURSKA SOBOTA
KINO PARK
V	PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 15. uri Feri LainšCek: Snežna kraljica. Gostuje gledališka skupina Kulturnega doma Španski borci iz Ljubljane.
KOROŠKA
CELOVEC
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 12. t. m„ ob 10.30 in ob 15.00 Die chinesische Nachtigall (Kitajski slavček).
Razstave

LJUBLJANA
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM
Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografske razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu.
Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Tel. 061/222-815.
MODERNA GALERIJA
Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od
10.	do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 24. februarja je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure.
MALA GALERIJA
Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij belegijskega umetnika Jana Fabreja.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
V PRIHODNJIH DNEH:
11.	t. m. bo ob 19. uri otvoritev razstave slik Toma Podgornika .
KAPELICA
Do 19. februarja je na ogled razstava Mirjana Rukavina. Razstavišče je odprto od 11. do 17. ure.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Janeza Ferlana. Tel. 061/332-288.
GALERIJA STOPNIŠČE
Na ogled je razstava Foto-morfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA LABIRINT
Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155.
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 0061/320-730.
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
MALA DVORANA (Rotovški trg)
JUTRI: ob 11. uri bo otvoritev razstave Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. V umetniškem programu bo nastopil Polde Bibič. Razstava bo na ogled do 5. marca. Obveščajo vse osnovne in srednje šole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992.
CELJE
LIKOVNI SALON
Se jutri je na ogled SK 8 muzej - zbirka Alenke Pirman.
CAFE GALERIJA
Do 13. februarja je na ogled razstava risb in grafik Igorja Koprivnika - Biggla.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Do 15. februarja bo na ogled razstava akvarelov in risb akademskega slikarja Milana Lorencaka. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
RAZSTAVNI PROSTORI GORENJE SERVIS
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moC oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na ogled je razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753.
KOPER
FOYER MGL
Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni.
KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Do 25. februarja je na ogled razstava Koristne in škodljive žuželke v Sloveniji.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije -
predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Do 15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe Ma-leša.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava akademskega kiparja Matjaža PoCivavška.
NOVA GORICA
GRAD KROMBERK
Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustratotja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca.
PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE
Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure.
SOLKAN - VILA BAR-TOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
a ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
V	PRIHODNJIH DNEH:
11.	t. m. ob 18.30 bo otvoritev razstave akademskega slikarja Toma Vrana.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA - MARGINALIJA
Do 21. februarja je na ogled razstava del italijanskih umetnikov. Razstavljajo: Marco Baratella, Alessandro del Gaudio, Giu-lio de Mitri, Delia Fischetti, Carl o Marzuttini, Giammar-co Roccagli, VVladimiro Tul-li in Anna Valla.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa
Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miške iz Škofje Loke.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE
Do 10. februarja je na ogled razstava del Caroline Konglot de Maurera iz Venezuele in Beatriz Tomšič iz Argentine. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in
12.	uro in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure.
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
JESENICE
RAZSTAVNI SALON DOLIK
Do 24. februarja je na ogled razstava likovnih del Evgena Guština. Razstavišče je odprto vsak dan, razen sobote popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
KOSOVA GRAŠČINA
Do 20. februarja je na ogled razstava Ilustracij Prešernovih pesmi in knjižnih oprem Prešernovih Poezij. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldne in nedelje, od 10. do 15. ure in od 16. do 18. ure.
IZLAKE
MEDIJSKE TOPLICE
Do 26. februarja je na ogled slikarska razstava Antona Wolfa iz Ljubljane. Slike so tudi na prodaj.
TRBOVLJE
DELAVSKI DOM
Na ogled je razstava slik slikarja Ervina MatešiCa. Razstava bo odprta vsa dan do februarja od 16. do 19. ure
ZAGORJE
AVLA DD
Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
Do 27. februarja bo v študijskem oddelku na ogled razstava del prekmurskih doktorjev znanosti.
GALERIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 12. februarja ob 18. uri bo otvoritev razstave del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstava bo na ogled do 9. marca.
KRANJ
CLUB GALOISES BLONDES
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. februarja ob 20. uri otvoritev razstave grafitov Strip core.
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je slikarska razstava Gian Battista Rosija.
GALLERIA RETTORI TRIBBIO
Do 12. februarja je na ogled razstava slikarja Car-mela Vranicha. Urnik: ob delavnikih 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprto.
CARTESIUS
Ul. Marconi 16
Na ogled je razstava tušev in olj Fabia Zubinija z naslovom »Parigi, o čara«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Ob ponedeljkih zaprto.
GALERIJA MINERVA
Ul. S. Michele 5-8
Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Risparmio
10
Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
ART GALLERY
Ul. S. Servolo 6
Do 21. t. m. razstavljajo kipar Giorgio Benedetti, ter slikarji Silvano Clavora, Claudia Raza, Adriana Sca-rizza in Edi Žerjal. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 18.00 do 19.30, ob praznikih 11-13.
STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE
Trg Giotti 8
Jutri ob 18. uri bodo otvo-rili razstavo Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delFOrto 3533 Venezia«.
OPČINE
SKD Tabor Opčine -Prosvetni dom
Do 12. t. m. razstavlja svoja olja Tatjana Jenko. Urnik ogleda: ob delavnikih od 16. do 19. ure.
MILJE
OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA
Se danes in jutri je na ogled razstava slikarke Marie Luise Vigant. Urnik: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.
KAVARNA S. MARCO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
PORDENON
ZEROIMAGE
(Aula magna Centro studi Pordenone)
Do 7. marca 1993 , je na ogled fotografska razstava Pie-tra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero.
KOROŠKA
CELOVEC
GALERIJA SLAMA
Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa.
HIŠA IMETNIKOV
Mala galerija
BV GALERIJA
Feldkirchner Strasse 31
Na ogled je razstava Danila Lexa.
MOHORJEVA KNJIGARNA
Na ogled je razstava »Planine v sliki» in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe.
MESTNA HIŠA
Velika galerija
Na ogled je razstava »L’art est inutile« - avantgardna umetnost 1960-1980.
GALERIJA ARS TEM-PORIS
Herrengasse 14
Na ogled je razstava Jana Saudeka (slike) in Jirija Suhajaka (stekleni objekti).
SIMENS
Forum: Do 28. t.m, je na ogled Španski konstruktivizem.
VRBA OB VRBSKEM JEZERU
Casineum
Do 17. t.m. je na ogled razstava del Karla Holzerja
Na ogled je razstava slikarja rta Piberja.
PRED KARNEVAL O M V CERKNICI (2)	Ivan Jak,c
Cerkniški gradovi
Na območju občine je kar devet gradov in graščin Skoraj vsi so danes razvaline
Grad Snežnik je znan tudi po svoji lovski in polharski zbirki (Foto: Ivan Jakič)
Prek Cerkniškega polja in Blok so vodile starodavne tovorniske poti, ki so osrednjo Slovenijo povezovale s Hrvaško, v rimski dobi je prek Cerknice vodila pot od Trsta do Ljubljane (Tergeste - Emona), zato so bile vsepovsod ob njej posejane rimske utrdbe in zaporni zidovi, srednjeveški gospodarji, oglejski patriarhi, pa so že zelo zgodaj pozidali več gradov. »Veriga« gradov in graščin poteka v jugovzhodnem loku od obrambnega jarka starega gradu Haas-berk, ki je v postojnski občini in deli območje cerkniške občine na dve polovici. Na severu je na Bloški planoti gradič Nadlisek, ob vznožju Snežniške planote na jugu pa grad Snežnik. »Verigo« začenja grad Loško, končuje pa graščina Babno polje blizu slovensko-hrvaške meje, v njej pa so Se grad in graščina Steberk, grad Lož in gradič Koča vas.
Grad Loško (Thurn-lack) blizu Cerknice pod gričem S krajnikom nad staro cesto proti Rakeku so iz prvotnega stolpa (omenjen v virih 1276. leta) verjetno prvi v polovici 16. stoletja pozidali Auerspergi.
Nato so ga imeli pl. Palmburgi, od leta 1662 pa kartuzijanski samostan v Bistri, dokler ga 1826. leta ni kupil Franc Galle, graščak v Bistri. Grad je propadel konec 19. stoletja, lastnik razvalin pa je bila pred drugo svetovno vojno rodbina Pogačnik. Razvaline dvonadstropne zgradbe v obzidanem dvorišču z dvema stolpoma in vodnjakom ter grajske kapele sv. Lenarta na bližnjem gričku so popolnoma porušili italijanski okupatorji. Danes so vidne le skromne razvaline gradu in kapele.
Nad vasjo Podšteberk blizu Križne gore samevajo razvaline gradu Steberk (Steegberg), enega najpomembnejših oglejskih fevdov na Notranjskem. Znotraj izjemno razsežnega grajskega kompleksa so razvaline romanskega palacija iz 12. stoletja, ostanki vhodnega stolpa in cisterne, pa tudi obrambnih stolpov, vpetih v renesančno obzidje. Na gradu, prvič je bil omenjen 1274. leta (Stegberch), so skoraj do konca 15. stoletja gospodovali šteberški vitezi, oglejski fevdniki, kasneje pa vazali devinskih in go-
riških grofov ter fevdniki celjskih grofov in Habsburžanov. Zadnjega šteberškega viteza je med obleganjem gradu leta 1482 ubil Erazem Predjamski, ki ga je enaka usoda doletela leto pozneje. Za tem so Habsburžani oddajali šteberško gospoščino kot deželnoknežji fevd, kot kaže pa so grad opustili v 16. stoletju , saj je Valvasor upodobil Steberk kot razvalino. Leta 1635 so gospoščino kupili knezi Eg-genbergi, ki so si iz grajskih razvalin pozidali graščino Sp. Steberk, katere pičle razvaline so na Grb Cevi domačiji tik pod grajskim gričem. Eggenber-gom so na graščini sledili grofje Cobenzli (1761), njim pa leta 1846 knez VVeriand VVindischgratz, lastnik velikega dela Notranjske. Graščina je propadla v tem stoletju, iz kamenja njenih razvalin pa so zrasle hiše v okoliških vaseh.
Grad Lož (Laas, Los) so na 706 metrov visokem griču nad trgom sredi 12. stoletja sezidali grofje Vovbrški, gospoščino pa so do prve polovice 14. stoletja upravljali njihovi sorodniki, grofje Sternbergi, ki so se po Ložu imeno-
vali tudi pl. Laaserji. Grad je bil oglejski, nato pa ortenburški, gori-ški, celjski in habsburški fevd. Za Hallerji v 15. stoletju so se kot lastniki gradu in gospoščine zvrstili Hofferji, Erazem Borsche, Franc Scheyer, pl. Mosconi, grof Paradeiser, pl. Cronnegkh, pl. Cora-duzzi, baroni Hallerji, dokler ga 1635. leta ni kupil knez Eggenberg in sedež loškega gospostva prenesel na grad Snežnik. Grad je propadel v 17. stoletju in Valvasor ga je upodobil kot mogočno razvalino. V razsežnem grajskem kompleksu se vrh kope dviguje razvaljeno grajsko romansko jedro z deloma ohranjenim obrambnim stolpom, vse skupaj pa obdaja visoko renesančno obzidje.
Nedaleč od tod, na desnem bregu potoka Veliki Obrh pri vasi Markovec, so Hallerji iz Loža sredi 16. stoletja sezidali gradič Koča vas (Hallerstein), med kasnejšimi lastniki pa so omenjen' pl. Grego-rijanci, pl. Porta, pl. Pranckhi s Snežnika, pl. Coraduzzi, baron Rigoni in drugi. Konec 17. stoletja je Kočo vas kupil grof Lichtenberg in v posesti rodbine je
ostala do konca druge svetovne vojne. K zadnji lastnici, Marjeti Schollmeyer-Lichten-berg je pred drugo vojno zahajal na počitnice pesnik Oton Zupančič, ki je tam dobil navdih za ciklus pesmi Ostrni-ce. Danes so v propadajoči graščini stanovanja.
V vasi pod hribom Telebačnik so grofje Lichtenbergi sredi 18. stoletja sezidali graščino Babno polje (Neuba-benfeld). Leta 1820 je malo gospoščino kupil pl. Czubar, 1882. leta pa Frančiška pl. Gayczy. Njeni vnuki so graščino konec prve svetovne vojne prodali Franju Žagarju, veletrgovcu v Markovcu, ta pa nekaj let pozneje Antoniji Hmelak. Graščino so 1944. leta po-
žgali Nemci.
Na Nadliškem hribu je nekoč stal oglejski grad Nadlisek (Nadlischeck; Valvasor ga je imenoval »NadliSek-tabor«), ki so ga 1385. leta kupili turjaški grofje. Sredi 15. stoletja so Auerspergi grad preuredili v protiturški tabor. Danes so razvaline zarasle z rušo, viden pa je širok in glob.ok obrambni jarek okoli grajskega griča, vrh katerega stoji cerkev sv. Urha. Lučaj pod starim gradom so Tu-rjačani v 17. stoletju zgradili lovski gradič, ki je v ljudskem jeziku dobil ime Pajkovo. Valvasor ga je upodobil kot dvotraktno stavbo s stolpoma, zavarovano z obzidjem in izpostavljenim ba-
stionom (barbaka-nom). Gradič so 1942. leta požgali partizani. Razvaline so v vasi Pajkovo, na bližnji hiši pa je vzidana plošča z grbom Auerspergov.
Grad Snežnik (Schneeberg) so verjetno sredi 13. stoletja sezidali oglejski vazali vitezi Schneebergi (-grad je prvič omenjen 1268. leta kot Schne-perch), nato pa so med lastniki med drugimi omenjeni Ortenburža-ni in Lambergi. 1635. leta je grad kupil knez Eggenberg, 1669. leta knez Auersperg, potem pa Marko pl. Oblak (1677) in baron Erberg, dokler ga 1707. leta ni kupil grof Lichtenberg. Lichtenbergi so na Snežniku gospodovali do 1847. leta, šest let
poznaje pa je gospoščino na dražbi kupil knez Schonburg-VValdenburg. Grajsko poslopje, ki je opustelo pred drugo svetovno vojno, so najprej predelali Lambergi, nato pa še Lichtenbergi in Schonburgi. Od takrat izvira današnja podoba gradu: trinadstropna renesančna stavba, zavarovana z obzidjem in štirimi stolpi. V gradu je stilno pohištvo iz 18. in 19. stoletja, urejen pa je tudi muzej z lovsko in polharsko zbirko. V bližnji grajski pristavi je v letih 1869 do 1875 delovala prva slovenska nižja gozdarska šola, danes pa je v njej gostilna Snežnik, v kateri nam postrežejo s hišno specialiteto, »kavro«, in drugimi dobrimi jedmi.
JUTRI
10. februarja
Po drugi svetovni vojni je bilo na svetu vse drugače. Za dolga desetletja je bil vzpostavljen red, ki pravzaprav še ni dokončno in natančno poimenovan. Na razvalinah sta dvč ideologiji vzpostavili vsaka svoj blok. Na eni strani tekmovalni, kapitalistični zahod, na dmgi, za železno zaveso, neka čudna mešanica gulagov, prvomajskih parad, delovnih zmag in pomanjkanja.
Takoj po koncu petletne morije v drugi vojni so se tam dogajale prečudne stvari. Množice so evforično proslavljale konec vojne in osvoboditev. V svojem hrupnem praznovanju sploh niso opazile, da okoli njih v komaj ozelenelih gozdovih odmevajo streli in kriki, da se širna polja odpirajo za nenavadno setev.
Mrki azijski satrap izza kremeljskih zidov in njegovi asistenti so od zahodnih zaveznikov zahtevali vrnitev tistih, ki so jih osvobodili iz nemških taborišč ali pa so se jim predali kot vojni ujetniki. In ti, ki so imeli polna usta demokracije in humanizma, so vračali svojemu zavezniku stotiso-če, čeprav so vedeli, da jih pošiljajo v gotovo smrt.
O tej umazani »zadevi« je do svoje smrti molčal kot grob eden glavnih akteijev, angleški zunanji minister Harold Macmillan, ki se je rodil na jutrišnji dan leta 1894.
		
		
Ajdovi krapci s skuto
SESTAVINE:
za testo: 400 g ajdove moke, 1/2 I slanega kropa, pšenično moko, maslo, drobtine, za nadev: 400 g skute, 1 jajce, 1 dl kisle smetane, drobtine, sol
CAS PRIPRAVE: 60 minut
Ajdovo moko poparimo in premešamo s kuhalnico. Ko se nekoliko ohladi, testo zvrnemo na pomokano desko in ga razvaljamo na pol centimetra debelo plast. Izrežemo kvadrate. Na vsakega položimo pol žlice nadeva, preganemo in stisnemo po robovih. Krapce kuhamo v slanem kropu približno 10 minut. Kuhane previdno poberemo v skledo in zabelimo z drobtinami, ki smo jih prej prepražili na maslu.
Za nadev zmešamo pretlačeno skuto z jajcem, kislo smetano, drobtinami in malo solimo. Nadevu lahko dodamo še sneg iz beljakov. Krapce ponudimo k dušeni divjačini ali dušeni govedini.
(Slavko Adamlje)
ZELENI RECEPT
Kremna cvetačna juha
SESTAVINE:
1 1/4 vode, 1 manjša glava cvetače, 100 g špinače, 40 g masla, sol, curry, 3 žlice mleka v prahu, 1 dl vode, 30 g ementalca
Cvetačo razdelimo na cvetove in jo 10 minut kuhamo v malo vode. Proti koncu dodamo narezano špinačo, nato pa še maslo, sol in curry. Odstavimo z ognja, zmeljemo v električnem mešalniku in prilijemo vodo.
Mleko v prahu zmešamo s hladno vodo. Gladko zmes zlijemo k cvetači in juho segrejemo. Ponudimo jo z nastrganim emen-talcem.
(Neva Miklavčič Predan)
FILATELIJA
Flora in favna
Mitja J ančar
Med najmlajšimi filatelisti so zelo priljubljene znamke na temo flore in favne. Običajno sodijo med najlepše znamke, oblikovno dovršene, z vrhunskim tiskom. Predvsem pa so zelo tradicionalne.
Ker bomo letos prvič tudi mi dobili takšne znamke, poglejmo, kako to delajo Francozi. Njihova poštna uprava 'že od leta 1983 izdaja serijo s skupnim nazivom Narava. V tej seriji so med drugim izšle znamke s cvetjem, ptiči, drevesi, minerali, gobami in drugim.
Letos bodo Francozi izdali znamke z zaščitenimi racami. Dobro navado, s katero prenašamo žig prvega dne v kraj, ki je te-
matsko vezan na posamezno znamko, zlasti uspešno gojijo Francozi.
Te znamke bodo dali v promet že dva dneva pred uradnim izidom v kraju, kjer bo žig prvega dne. Začasna pošta bo v parku ptic v kraju Villars-les-Dom-bes. Tako imajo filatelisti dovolj časa, da pripravijo pošiljke, pa tudi na sam dan izdaje ni tolikšnega navala na pošti, kot je običajno na naših. Po vsej verjetnosti je poskrbljeno tudi za preprečitev predčasnega žigosanja, kar sicer zelo radi d-elajo nekateri naši filatelisti.
Tudi izbor rac je zanimiv. Uporabili so race, redke v Franciji, drugače pa razširjene
tajco v vzhodni Evropi kot severni. Na znamkah so Mergellus al-bellus (2 FF), Aythya nyroca (3 FF), Tadorna tadorna (4 FF) in Mer-gus serrator (5 FF).
Za imenom Zil El-wannyen Sešel se skrivajo Sejšelski otoki. Konec lanskega leta je njihova pošta izdala štiri znamke ob 10-letnici razglasitve otoka Alda-bra za svetovni nacionalni park pod okriljem Unesca. Ime je dobil po arabski besedi Al Kha-dra - zelen. Neizmerne kolonije morskih ptic so v tisočletjih dodobra pognojile otok z gva-nom, tako da je zelo poraščen in upravičeno zasluži svoje ime. Otok ni dostopen za ljudi, ker so njegova tla vulkanskega nastanka in težko prehodna za človekovo nogo. Celo kozam, ki so izredno prilagodljive, ni bilo pogodu življenje na tem otoku.
Na znamkah je rastlina Lamatopyllum al-dabrense (Rl.5), ptica Dryolimnas cuvieri al-dabranus. Vodno življenje predstavlja rak Birgus latro, ki ima zelo spoštljive klešče, s ka-
AkUbr*\WM HmtierSčir
terimi stisne močneje, kot lahko človek stisne s kakršnimi koli ročnimi kleščami. Se eno ptico najdemo, Dicru-rus aldabranus.
Ali ste pred dilemo in ne veste, kaj bi izbrali, želvjo juho ali včlanitev v društvo za varstvo okolja? Gotovo vam bodo pri tem pomagale znamke, ki jih je izdala poštna uprava otočja Vanuatu lanskega decembra. To je tisto otočje poleg Nove Kaledonije, kjer živijo okusne želve, in čaka, da ga obiščete. Do takrat, ko boste zbrali dovolj denarja, si lahko ogledate znamke, na katerih so naslednje želve: Der-mochelys coriacea, Ca-retta caretta, Eretmo-chelys imricata in Che-lonia mydas.
Najlepša znamka
Bralci ste se na naše vabilo za izbor najlepše slovenske znamke leta 1992 kar dobro odzvali. Najbolj vam je bila všeč znamka , izdana ob 3. SP službenih psov, na drugo mesto pa se je uvrstila znamka, izdana ob dnevu državnosti. Tudi ti rezultati dokazujejo, da so znamke s tematiko flore in favne med ljudmi najbolj priljubljene.
VINOTEKA
Vino utrjuje duševnost
Lučka Lunk
Že v bibliji je zapisanih velko resnic o vinu:	da vino
spodbuja navdih in ustvarjalnost; da daje človeku moč, da išče in najde samega sebe; da pomaga človeku oblikovati odnos do sveta in drugih ljudi, da je močan, prijazen in zaupa vase. Vino je tisto, ki boječe opogumlja, molčeče spodbuja k besedi in živahnosti, melanholične pa k smehu.
Vino se rodi v vinogradu. Je sad vinske trte in sonca, seveda tudi pridnih rok in premišljenega dela. Kako je mogoče, da vino, ta naravni izdelek, lahko tako zelo koristi človeštvu?
Ge prebiramo zgodovinske zapise, ugotavljamo, da se je kultura hitreje razvijala tam, kjer je človek gojil trto. Vinska kultura je bila eden prvih znakov civiliziranosti. Že v Homerjevih časih so vinu namenjali posebno pozornost. Pili so ga zbrano, ugotavljali in spoznavali so njegovo poreklo, starost in okus. V vseh obdobjih je bilo vino priznano kot zvest človekov spemljevalec. Že od nekdaj so mu pripisovali, da utrjuje telo in duševnost. Človeška zgodovina je prepletena z vinom, a žal so nekatere vinske tradicije izumrle. Potrebno bi jih bilo obnoviti. Ne gre za pijančevanje, temveč za družabna srečanja ob kozarcu vina. Vino deluje tudi na
duševnost in prav to ga razlikuje od drugih jedi in pijač. Vino poživlja vse, kar je človeškega, zato človeku koristi, ga bogati in osrečuje. Daje mu voljo do življenja, pomaga mu živeti. Takšno filozofijo vina so razvili že starogrški in rimski učenjaki.
Vendar pa vina nikdar niso vsi enako spoštovali. Mnogi ga imajo še zmeraj za nekaj slabega, nevarnega. Morda je kriva tudi vzgoja in iskanje krivca za alkoholizem v vinu? To zlo izvira iz pretiranega pitja alkoholnih pijač; morali bi znati ločevati alkoholizem	in
»vinizem«. Alkoholne pijače so žgane pijače, ki razen alkohola ne vsebujejo ničesar drugega; vino pa je naravna pijača z nekoliko alkohola, a tudi z mnogimi drugimi naravnimi in	koristnimi
sestavinami.
Znanje o vinu prihaja iz	človekove
notranjosti. Čedalje bolj obsežno je in v ospredje vse bolj prihajajo senzorične značilnosti te od nekdaj opevane pijače. Včasih so vinske lastnosti označevali le s kemično analizo, danes raziskujemo njegove hranilne, poživljajoče, zdravilne in opojne učinke na organizem, predvsem pa se ukvarjamo z njegovimi vplivi na človekovo duševnost.	So
blagodejni, zdi se, da velikokrat celo rešilni, lahko pa, če ne pijemo vina z razumom, seveda tudi pogubni. Veda o vinu je zelo dragocena, v današnjem času še posebej. Ce jo poznamo in upoštevamo, lahko z vinom brezskrbno prijateljujemo. Koristilo nam bo - za zdravje, počutje in boljše medsebojne odnose.
OD DAJE V SLOVENŠČINI
SLOVENIJA 1
Alter, ponovitev Slovenski magazin, ponovitev
Potovanje po človeškem telesu, 1/8 del nemške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Po sledeh napredka, ponovitev, VPS 1200 Znanost: Onesnaževanje okolja, 9. oddaja, ponovitev, VPS 1235 Poročila
Filmsko popoldne
Korak za korakom, 10/13 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS1450
Želite, milord?, 16. epizoda angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1515
Barva spomina - slikar Zoran Musič, nemški dokumentarni film, ponovitev, VPS 1605 TV dnevnik 1 - slovenska kronika J. Stržinar: Zaljubljeni zmaj, 2/3 del Brvar - Pedicek: Domača naloga za profesorja A.K. Regionalni studio Koper 16 črk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče
Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe, 8. oddaja, VPS 2045
Telesni slogi: Druga koža, 1/4 del angleške dokumentarne serije, VPS 2145
TV dnevnik 3, vreme VPS 2215; Šport Poslovna borza
Evropski pokal v košarki (M): Smelt Olimpija - CSKA, posnetek iz Ljubljane (do 00.10)
6 RAI 1		§3 RETE 4	
	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo		Nan.:	Družina Bradford, Družina Ad-dams, Jeffersonovi,
	Film: Campane a mar-tello (dram., It. ’49),		vmes od 7.30 dalje vsakih 30 min. vesti
	vmes (11.00) dnevnik		Nad.: General Hospi-
	Vremenska napoved		tal, 9.00 Marilena,
	Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti		10.00 Ines, 11.00 Amanda, 12.00 Cele-
	Dnevnik in Tri minute		ste, vmes (10.30) vesti
	Fatti, misfatti e...		Variete: A časa nostra
	Oddaja za avtomobili-		TG 4 vesti
	ste TG Uno Auto		Buon pomeriggio
	Dok.: Supertelevision		Nad.: Sentieri, 15.10
	Variete: Buona fortuna		Greda, 16.05 Anche i
	Otroška oddaja		ricchi piangono, 17.00
	Mladinski variete: Big		Febbre d’amore
	V Parlamentu in vesti		Rubrika o lepoti
	Aktualno: Italija, na-		TG 4 vesti
	vodila za uporabo		Aktualno: C’ eravamo
	Variete: Ci siamo?		tanto amati
	Vreme in dnevnik		Nad.: La signora in ro-
	Variete: Partita doppia		sa, vmes (18.55) vesti
	(vodi Pippo Baudo)		Kviz: La cena h servita
	Aktualno: Caffe italia-		(krim., ZDA ’89)
	no, vmes dnevnik		Film: Alibi seducente
	Dnevnik in vreme		Film: 11 Padrino (2.
	Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči		del), vmes vesti
6^ SLOVENIJA 2
4x4, svetovalno namenski program, ponovitev Sedma steza, ponovitev
Drago Jančar: Zalezujoč Go dota, posnetek predstave Male drame SNG Ljubljana, ponovitev Borovec: SP v biatlonu, 20 km (M), prenos Sobotna noč Videonoč, ponovitev
Leonard Cohen: Pesmi iz življenja, ponovitev
SP v alpskem smučanju, posnetek iz Morioke
Sprehodi po stari Ljubljani, 2/9 del oddaje, ponovitev
Alfonz Mucha, portret
Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini
TV dnevnik 2, vreme, šport
Milena, 3/4 del koprodukcijske nadaljevanke
Osmi dan
Svet poroča
Sova
V avtobusu, 3. epizoda angleške nanizanke Želite, milord?, 17. del angleške nanizanke
Ciklus filmov J.L. Godarda: Do zadnjega diha, francoski film (do 01.20)
P RAI 2
Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Virginia, 10 in amore (glas., ZDA ’53) Nam: Lassie 50 Kratke vesti Segreti p er voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: II coraggio di vi vere, nato šport Nan.: Hun ter, vreme Nad.: Beautifril Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: La scalata (dram., It. '92, 3. del) Aktualno: Mixer Pegaz in dnevnik Tenis: turnir Milano
CANALE 5
Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.30 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Prima di mezza-notte (pust., ZDA ’88, i. R. De Niro, Y. Kotto, C. Grodin)
Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti
KANAL A
Astrološka napoved
RIS, risanke in spoti
Drugačen svet, ponovitev 91. dela
Teden na borzi, ponovitev
Ninja želve, ponovitev 4. dela
Ninja želve, 42. del ameriške risanke
Dnevnoinformativni program in vreme
Dokumentarec tedna: Skalerasova poezija gibanja
Ciklus slovenskega filma - Bert Sotlar: Svet na Kajžarju
Drugačen svet, 92. del ameriške nadaljevanke
Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev
Poročila v angleščini: Deutsche VVelle
Astrološka napoved
^ RAI 3
§g KOPER
Studio 2 magazin Primorska kronika
Dok: L’altrarete, vmes (6.50,11.30) vesti Kratke vesti iz Milana Chi e di scena? Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Športna rubrika Derby Tenis: turnir Milano Šport in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Blob in Una cartolina Chi l’ha visto? Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Ita-lia, 23.40 Storie vere Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio 23 Otroški variete
Nan.: Agli ordini pap& Variete: Non 6 la RAI Variete: Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: MacGyver Vremenska napoved Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) šport Nogomet: Roma-Napo-li (pokal Italije)
Šport: Torkov priziv (vodi M. De Luca) Odprti studio, pregled tiska in šport Nan.: V - Visitors
® TMC		H Koper		OtO Hrvaška 1	
	Euronevvs		Mannix, ameriška na-		Dobro jutro, Hrvaška
	Nad.: Doppio imbro-		nizanka		Poročila
	glio, 9.45 Potere		Mali steklar, ponovi-		Zgodbe in Monticella,
	Rubrika: Zenska TV		tev filma		59. del
	SP v smučanju: ženski		Ponedeljkov športni		Poročila
	veleslalom		pregled, ponovitev		TV šola
	TMC News - Šport		Novice		Mali svet
	Film: Addio, Mrs. Le-		Čarobna svetilka, otro-		Poročila
	slie (dram., ZDA ’54, i.		ški program		Svet se vrti naprej, 59.
	Shirley Booth)		Tečaj italijanščine		del nanizanke
	Risanke		Pustite jih živeti, do-		Monofon
	Nanizanka: Batman		kumentarna serija		Poročila
	Dok. oddaja		Oscar Junior: Želvina		Slika na sliko
	Rubriki: Zenska TV,		skrivnost		Palača vetrov, pono-
	19.10 Garderoba (vodi	ifTu	Vohuna, am. nan.		vitev 3. dela
	B. Barzini)	r™	Studio 2 magazin		The Big Blue
	Vremenska napoved		Primorska kronika		Poročila
	in TMC News	IHriii	TV dnevnik		Učimo se o Hrvaški
	Nan.: Maguy		Mannix, am. tv nan.		Malavizija
	Film: Kaos (dram., It.		Nočni sodnik		Hrvaška država in lju-
	1984, r. Paolo in Vitto-		Stekleno srce, nemški		dje
	rio Taviani, i. Franchi-		film - Sugestivna nor-		Poročila
	Ingrassia), zadnji del		dijska saga, prežeta s		Santa Barbara, 322.
	Šport: SP v smučanju		simboli in magijo.		del nadaljevanke
	Dok.: I popoli che		Igralci so igrali pod hi-		Dnevnik 1
	scompaiono		pnozo...		Misijonarji, 3/6 del
	Nočne vesti in vreme		TV Dnevnik		angleške dok. serije
	Košarka NBA		Severovzhod, tv mag.		V velikem planu
	SP v smučanju: moški		Out, 6., zadnji del na-		Dnevnik 2
	superveleslalom		daljevanke		Slika na sliko
	Aktualno: CNN News				Poročila v angleščini
					Poročila
					Sanje brez meja
					
(%J ITALIA 7		ifllMF Avstrija 1			
			1			
	Risanke
	Kino in (12.00)nad. Gara čara
	USA Today News
	Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita
	Deželni programi
	7 in allegria
	News Line
	Nan.: Buck Rogers
	Il sasso nella scarpa
	Film: L’ora della furia (vestern. ZDA ’68, i. James Stevvart, Henry Fonda)
	News Line - Vesti
	Colpo grosso story
	Filmske novosti
	Film: La porta dalle 7 chiavi (krim., Nem. ’62, i. Heinz Drache)
Cas v sliki
£$ TELEFRIULI	
	Telefriuli non stop
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Villa Arzilla
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika: Belo in črno
	Čudoviti stroj
	Šport in šport
	Nočne vesti
	Nan.: Barney Miller
	Težave s prfoksi, po-		
	novitev filma Sinha Moča, 93. del	Iti	i\ Hrvaška 2
	Trojica s štirimi pest-		
	mi Heatchliff in Rifraff		TV koledar
	Kislo zelje, 4/13 del ri-		Veleslalom, Z, posne-
	sane serije		tek iz Morioke
	Naravovarstveni dete-		Vaterpolo, finale po-
	ktivi		kala evropskih zmago-
	Igra		valcev
	Cas v sliki		Dnevnik 1
	Velika svoboda		Dragi John, 14/22 del
	Cas v sliki, vreme		ameriške humoristič-
	Šport		ne nanizanke
	Avstralski divji konji		Palača vetrov, 4/6 del
	Lov na denar, am. ko-		nadaljevanke
	medija; igrajo: James		V senci vešal, 4/8 del
	Caan, Peter Boyle in		am. nadaljevanke
	drugi		Poezija: V. Popovič:
	Potnik, nemški film;		Čudežna ladja
	igrajo: Tony Curtis in drugi		Horoskop
	Poročila; Tisoč moj-		
strovin
EMP Avstrija 2
S TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
	Morioka, veleslalom, Z, 2. vožnja	um
	Morioka, SP v alpskem smučanju	
	Igre življenja: Lovci	
	in plen, 4. del	
	Neroda, ameriška ko-	
	medija	
	Tečaj madžarskega je-	
	zika	
	SP v al. smučanju, stu-	
	dio	
	Tista stvar je, kviz	
	Regionalni programi	
	Cas v sliki, vreme	
	Kotiček za živali	
	Cas v sliki	
	Naš šef je ženska, 5.	
	del; Super velesi., M,	
	iz Morioke	
@ Madžarska
Dobro jutro Cez dan
Peklenski raj, brazilska pustolovska serija Kje je denar, ponovitev fr. filma Igra
Poročila
Popoldanski saldo Ameriške kronike Igra
Kupil bom to žensko, 151. del Svet denarja Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik
Govorica srca, 2. del
serije
Car športa
Dnevnik; dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI
Francoski novi val Do zadnjega diha
Scenarij: Francois Truffault Režija: Jean Luc Godard
j Cikel filmov franco-skega novovalovca in ■ danes kontroverznega filmskega avtorja Jea-na-Luca Godarda začenja s filmom Do zadnjega diha.
Novo filmsko gibanje v Franciji, imenovano novi val, se je razvijalo in rastlo ob reviji Cahi-ers du cinema. Za to revijo je Godard pisal eseje v obliki romana, kot jih je sam označil. Ko pa je začel z režijskim delom, je prenehal s pisanjem in je kritike snemal. Tako je med drugim tudi sam zapisal, da v svojih filmih noče pripovedovati zgodb, temveč film raje uporablja kot neke vrste tapiserijo, ki je ozadje za
izrisovanje njegovih idej.
Scenarij je napisal drugi pomembni francoski novovalovec - Francois Truffault, ki je debi-tiral s filmom 400 udarcev. Novovalovska drugačnost filma pa je razvi-
dna tudi v kameri. Direktor fotografije je bil Ra-oul Coutard, za katerega je bil značilen predvsem drugačen pristop, dinamična kamera, kršenje pravil, snemanje iz roke.
Zgodba filma Do zadnjega diha je zelo preprosta. Michel, ki se vozi z ukradenim avtomobilom, iz strahu ustreli policaja, ki ga zasleduje. Zbeži v Pariz, kjer se lažje skrije v množic. Tam sreča Patricio, Američanko, ki prodaja časopis in upa, da bo postala novinarka. Njuna ljubezen je kratka in močna. Patricia ga tako ljubi, da se zanj zboji in ga izda policiji. S tem pa nehote izgubi svojega dragega.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 14.00,
18.00,	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.15	Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za.,.; 21.05 Radijska igra; 21.40 In-termezzo; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Nočni program.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-
\fr>; 14.00 Drobtinice; 15.10
Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 19,30 štos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11,05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je;
18.00	Koncerti; 19.35 Arije; 20.00 Literarni večer; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st..
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45
Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val;
11.00	Hladno...toplo... vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz kuturnega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik -
19.30	Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik,
6.00	Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.00 Dober dan otroci; 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Turistična oddaja;
12.00	Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16,20 Prireditve; 16,35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45
Klasika; 20.00 Nočni program
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 8.50 Slov. lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age; 10,00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšič); 11,45 Kantavtorji; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 It. lahka glasba; 12.40 MPZ Kralj Matjaž; 12.50 Orkestri; 13.20 'Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Krst pri Savici (M. Tomc); 18.25 Humoreska naša vsakdanja, obložena z zelenim mahom (r. S. Verč); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Glasba po željah; 17.45 Paf boom; 18.30 C'est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10 - 19.00 Partnerski magazin.
SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
6.30	Poslovni tednik; 7,00 Financial; 7,30 Europa Report; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11,00 Travel magazine;
11.30	Poslovni dnevnik, Financial, Reportaže; 12.00 Poslovne novice; 13.00 Film Europe; 13,30 Insi-de Edition; 14.00 Znanost; 14.30 Eco Record; 16.00 Ali M bed Up;
17.00	On the Air; 18.30 Bonanza;
19.30	Serie Noire; 20.00 The Ro-gues; 21.00 Inside Edition; 21,30 Media Television; 22.00 Novice;
22.30	Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Joe and the Knife (1986); 0.50 Media Europe; 1.15 The Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix.
SKY ONE
7.00	DJ Kat $how; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14,00 E Street;
14.30	Drugačen svet; 15,20 Santa Barbara; 15,45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver;
18.00	Star Trek; The Next Genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street;
20.00	Alf; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Senfield; 21.30 Anything But Love; 22.00 Murphy Brown;
22.30	GabrieFs Fire; 23.30 Studs;
24.00	Star Trek; : The Next Gene-ration.
EUROSPORT
7.30	SP v smučanju; 9.00 Aerobika: 9.30 SP v smučanju; 11.00 Aerobika; 11.30 Evrogoli; 12.30 SP v smučanju; 13.30 SP bobov, SP v hitrostnem drsanju; 16,00 Tenis; 18.00 SP v smučanju; 21.30 Športne novice; 22,00 Kickboks, ali lahka atletika; 23,30 SP v smučanju; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	Tenis; 9.00 Boks; 10.00 Kegljanje; 11.00 Kickboks; 12.00 Dirke na ledu za VN Francije;
12.30	Hokej na ledu; 14.30 Mon-ster Truck; 15.00 Nogomet; 17.00 Ameriški nogomet; 19.00 Snooker; 21.30 Boks; 23.30 Snooker; 1.30 Košarka.
MTV
8.00	Awake On The VVild Side;
10.00	Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega;
18.00	MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 20,00 Dial MTV; 20.30 Most Wanted; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit Ust Uk;
3.00	Yoi; 3.30 Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 11.00 Mr. destiny; 13.00 The Last Escape,
17.00	Popi; 19.00 Mr. Destiny
20.40	Entertainment Tonight,
21.00	Fast get Away; 23,00 Blue Steel; 0.45 Impulse; 2.35 Lethal Er-ror; 4,05 Halloween 5: The Reven-ge Of Michael Myers; 5.45 Mind-games.
MOVIE CHANNEL
7.40	Walk in The Sp ring Rain; 8.25 Dixie; 11.00 Flesh and Fantasy;
12.40	The Buccaneer; 14.50 Ro-senkrantz and Guildenstein are Dead; 16.50 The Last VVorld of Sinbad; 18.30 On The VVaterfront; 20.20 Transylvania 6-5000; 22.00 Thelma and Louise; 0.15 Blaže;
2.15	The Handmaid's Tale; 4.05 Partners; 5.50 The Charge of the Model TS.
PRO 7
5.00	Serije: Fant z druge zvezde,
5.45	Vicki, 6.05 Risanke, 8.05 Neizprosna, a prisrčna, 8.55 Agencija Maxwell; 9.50 Upor na ladji Cai-ne (ZDA 1954); 12.00 Ulice San Francisca; 12,55 Show Billa Co-sbyja; 13,30 Primeri Harryja Foxa;
14.15	Lov na zlato (ZDA 1984);
15.50	Neizprosna, a prisrčna;
16.45	Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 UHF (kom., ZDA 1989, i. Victoria Jackson); 22.05 Tekmeca; 23.05 Mladi tigri iz Hongkonga (dra., Nem. 1989, i, Robert Woods); 0,45 Poročila; od 0.55 do 4,50: Serpico.
RTL
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in razvedrilne oddaje; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.15 Klic na pomoč Kalifornija; 15,00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser;
17.00	Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99;
18.45	Poročila; 19.15 Eksplozivno;
19.45	Dobri časi, slabi časi; 20.15 Nerazjasnjene skrivnosti; 21.15 Oprosti mi; 22.15 Eksplozivno;
23.15	Gottschalk; 24.00 Law and Order; 1,00 Nočni program: Strašno prijazna družina, 1.40 Kdo je šef?, 2.10 Hans Meiser, 3.05 Eksplozivno,
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.35 Ponovitve: Pod kalifornijskim soncemi, Sence strasti; 10.10 Noč brez greha (kom.. Nem, 1953, i. Bruni Lobel); 11,55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13,05 Zlata parada popevk; 13.55 Sence strasti; 14,40 Sosedi; 15.10 Pod kalifornijskim soncem; 15.55 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila;
18.30	Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Klip Klap; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Zlata lestvica domače glasbe;
21.15	K - Zločin na tapeti; 22.00 Ugovarjam!; 23.00 TV Spiegel, reportaže; 23,35 Erotične fantazije; 0.35 Ohoho moški; 1.30 Trojica s štirimi pestmi; 2.20 Pregled programa, Videotext.
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Hoggy, Oskar in slepi poštni nabiralnik (ZDA 1988); 9.35 Živali in šesti čut; 10.30 Posteljna kariera;
12.00	0137; 12,45 Šport; 12.50 Shovvbiz; 15.20 Kokain - Vojna za belo zlato (krim., ZDA 1991);
16.50	Vice nečimrnosti (kom., ZDA 1990); 19.00 Showbiz; 19.25 Šport; 19.30 Hokej; 22.30 Skipper (srh., Nem. 1990, i. Jurgen Proch-now, Patsy Kensit); 0.05 X-Tro (srh.. Kan. 1990); 1.35 Sami s stricem Buckom (kom., ZDA 1989).
EVROPA / NA SEVERU DEŽ IN SNEG, DRUGOD SUHO.
STOCKHOI
LONDON
PRAGA
O PARIZ,
mGnchen
O DUNAJ
H LJUBLJANA
O BUDIMPEŠTA
S o ZAGREB
ZClRICH O
MILANO O
iRESTA
SOFIJA
O MADRID
LIZBONA
ATENE
PALERMO
TRIPOLI
VČERAJ
MOSKVA O
l >^K0BENH O HAMBURG
O MINSK
O VARŠAVA
AMSTERDAM Q BERLIN O KČ)LN ( y\
O KIJEV
O ANKARA
BENGAZI
TEMPERATURE OB 13. URI
____" Q
n n n n
pod -20 C°[_-20/-10 C° I_1-10/0 C° |_0/10 0° [_[10/20 C
J20/30 C°
nad 30 C°
O
jasno

poloblačno
O
oblačno
f
nevihta
*
dež

sneg
=

megla
DANES
TEMPERATURE
PO SVETU HELSINKI		-7/-1
OSLO		-10/1
STOCKHOLM...	-6/2
K0BENHAVN...	-4/3
MOSKVA		-81-2
BERLIN		0/3
VARŠAVA		-3/1
LONDON		7/11
AMSTERDAM...	6/7
BRUSELJ		5/4
BONN		2/4
FRANKFURT		1/2
PARIZ		2/3
DUNAJ		2/7
mGnchen		1/6
ZURICH		1/8
ŽENEVA		-1/3
RIM		4/16
MILAN		6/14
BEOGRAD		0/4
NICA		7/15
BARCELONA...	5/14
BUKAREŠTA		-1/7
CARIGRAD		4/13
MADRID		4/11
LIZBONA		10/16
ATENE		6/19
LARNAKA		6/18
TUNIS		7/17
ALZIR		7/18
MALTA		9/17
JERUZALEM		2/10
KAIRO		10/-
ti vzhodu prek severne in severovzhodne Evrope. Ob vzhodnih višinskih vetrovih se nad našimi kraji zadržuje topel in suh zrak.
1020
990
1000
1010
1020 1030
1030
1020
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.52 najnižje -36 cm, ob 10.38 najvišje 40 cm, ob 16.52 najnižje <£> cm, ob 23,22 najvišje 52 cm. Jutri: ob 5.32 najnižje -34 cm, ob 11.16 najvišje 32 cm, ob 17.22 najnižje -46 cm, ob 23.54 najvišje 48 cm.
topla
fronta
hladna
fronta
središče središče ciklona anticiklona
okluzija
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Atlantski frontalni valovi se pomikajo pro-
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.14 in zašlo ob 17.20. Dan bo dolg 10 ur in 06 minut. Luna bo vzšla ob 21. uri 01 minut in zašla ob 08. uri 02 minut.
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
ALPE-JADRAN / SONČNO IN RAZMEROMA TOPLO, ZJUTRAJ PO NIŽINAH MEGLA
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA..	4/8
TRST......... 8/19
CELOVEC....	0/2
BRNIK.......... 2/7
MARIBOR....	1/8
CELJE.......... 0/9
NOVO MESTO -2/7 NOVA GORICA -1/13
MUR. SOBOTA	-2/2
PORTOROŽ.....	0/11
POSTOJNA.....	1/7
IL. BISTRICA.	-5/-
KOCEVJE......	1/8
ČRNOMELJ...	1/7
SL. GRADEC...	1/6
BOVEC........	-2/7
RATEČE.........-/-
VOGEL......	-1/6
KREDARICA....	0/2
VIDEM......	2/12
GRADEC.....	1/4
MONOŠTER.....	-2/7
ZAGREB.....	-1/7
REKA......... 5/13
V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo. Zjutraj in SOSEDNJE POKRAJINE: Precej jasno bo, del dopoldneva bo po nižinah severa- po nižinah južne Avstrije in v Panonski vzhodnega dela Slovenije megla, nižini bo gutraj in dopoldne megla. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem do 14° C.
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10%	pod 5
44 **
10-30%	5-10
A** ***
30-50%	10-30
********
30-60
AAA *** *** ***
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: V sredo bo pretežno OBETI: V četrtek še ne bo spremem-jasno in podnevi razmeroma toplo. be vremena.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2
v mikrogramih na m3 zraka:
Ljubljana	97
Maribor	80
Celje	163
Trbovlje	157
Hrastnik
Zagorje	188
Šoštanj	28
Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 111, Drava HE Dravograd: 130, Sava Radovljica: 37, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 108, Sora Suha: —, Ljubljanica Moste: 50, Savinja Laško: 94, Krka Podbočje: 78, Kolpa Radenci: 76, Soča Solkan: —.
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 : Ce je bil včeraj zelo prijeten in lep dan, vas bo današnje vzdušje in vaše razpoloženje prav gotovo postavilo nazaj na trdna tla. Jezni boste sami nase.
BIK 21-4/20-5 : Ce se v poslovnem svetu res napreduje tako, da se pritisne na pravi gumb, potem boste danes dosegli pomemben napredek. Ostanejo vam še podrobnosti, ki vam ne bodo odveč.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Dan se bo najverjetneje prav lepo zaCel, vendar boste morali pozneje resno odločati o mlajšem elanu družine in njegovi prihodnosti.
RAK 22-6/22-7 : Morda boste začasno morali prekiniti uresničevanje svojega finančnega načrta ali projekta, s katerim je povezana tretja oseba.
LEV 23-7/23-8 : Tisti, ki ste poročeni, se boste poglobljeno spraševali o stanju v vaši zakonski skupnosti; nevezani pa bodo dvakrat premislili, preden se bodo odločili reci «da».
DEVICA 24-8/22-9 : Pomembna oseba vam bo danes dala precej nejasna navodila, pri tem pa bo od vas veliko pričakovala. Ker ne boste dojeli bistva sporočila, bo sodelovanje bolj klavrno.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Medtem ko boste razglabljali o statusu vaše zveze, boste prišli do nekaterih dvomljivih zaključkov. Najbolje bo, da odločitev prenesete na drugi, primernejši trenutek.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Prav sedaj, ko se je zdelo, da bo vse lepo teklo, so znova prodrli na dan družinski strahovi. Očitno je, da je skrajni Cas za resno, praktično in trajno odločitev.
STRELEC 23-11/21-12 : Morda bo potrebno precej resno razmisliti o današnji veliki odločitvi, ki lahko pomembno vpliva na vase prihodnje finančno stanje in zamaja vas občutek varnosti.
KOZOROG 22-12/20-1 : Kot po navadi se boste tudi tokrat zelo temeljito posvetili denarnim zadevam. Žal niste edini, ki ima na razpolago le skupne vire.
VODNAR 21-1 /19-2 : Občutek, da ne ustrezate zahtevam in da se nanje ne odzivate na primeren način, vas bo danes pahnil v razmišljanje o lastni vrednosti.
RIBI 20-2/20-3 : Na skrivaj boste pestovali svojo veliko skrivnost v zezi z neko popolnoma zasebno težavo, ki vas zelo moCno zaposluje, drugim pa bi se zdela obrobna. Popoldne se boste sprostili.
CESTE / NORMALNO PREVOZNE
GRAZ
VARAŽDIN
ZAGREB
NM
Okarlovac
REKA
ZASTOJI
'tf ZAPRTA ^ CESTA
POPRAVILA NA CESTIŠČU
^ POLEDICA
SjS SAMO Z ZIMSKO r*i OPREMO
ŠPORTNA
PRIREDITEV
GOSTA
MEGLA
B BENCINSKE m ČRPALKE 24 UR
Ceste po Sloveniji so suhe in normalne prevozne, vreme jasno in pretežno sončno.
V poznih popoldanskih in zgodnjih večernih urah pričakujemo povečan promet, predvsem na glavnih magistralnih cestah in mestnih vpadnicah. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA		FURLANIJA-JK		KOROŠKA	
Kope			-/-	Cimolais		...10/10	Podklošter			-/40
Vrhe			-/-	Claut			Bad Kleinkirchheim	....20/70
Lontovž			-/-	Piancavallo		...20/50	Pliberk/Peca			-/30
Stari vrh			Žabnice/Ovčja vas		-/-	Sloveniji Plajberk....		-/50
Rogla		„30/40	Raibl			-/-	Dobrač		....30/80
Kanin			-/90	Farni Avoltri			Nassfeld/Mokrine...	....60/80
Cerkno			-/25	Farni dl Sopra		...30/50	Spittal/Goldeck		....10/60
Soriška planina				-/-	Paluzza-Timau			-/-	Heiligenblut		..20/140
Vogel			Paularo			-/-	Katschberg		..60/110
Kabla		-/711	Pontebba			Koralpe/Golica			-/30
Mariborsko Pohorje,	-/4(1	Pradibosco			-/-	Kotschach/Mauthen..30/40	
Kranjska gora			-/20	Prato Carnico			-/-	Mallnitz		„20/140
Pokljuka			-/-	Zoncolan		...io/4o	AVSTRIJA	
Rog - Črmošnjice			-/-	Sauris			-/-	Arlberg		„60/250
Prvine			-/-	Sella Chianzutan....		-/-	Seefela		..„35/90
Jezersko			-/-	Nevejsko sedlo		...20/80	Kitzbuhel		....10/30
Ulovka			-/-	Višarje		...35/60	Obertauern		140/260
Krvavec			-/-	VENETO		Zeli am See		,...20/80
Črni vrh			-/-	Sappada		.20/100	Schladming/Planai ...30/100	
V VEDNOST
Predpisi s področja varstva zraka
Imisijska koncentracija Škodljive snovi je koncentracija škodljive snovi v zunanjem zraku. O teh koncentracijah govori Odlok o mejnih in kritičnih koncentracijah škodljivih snovi v zraku (imisija-one-snazenje) (Ur.l. RS 30/90 in 40/90). V nadaljevanju bomo zgoraj navedeni odlok imenovali imi-sijski odlok.
Z imisijskim odlokom se določajo normativi mejnih koncentracij posameznih Škodljivih snovi v zraku (MIK) in kritičnih koncentracij Škodljivih snovi v zraku spodnjih plasti zunanje atmosfere.
Mejna koncentracija določene škodljive snovi v zraku je tista koncentracija, ki po dosedanjih spoznanjih ne škoduje zdravju, ne vpliva na počutje ljudi in nima škodljivih učinkov na rastlinstvo.
Pri trikratni Številčni vrednosti mejnih koncentracij posameznih škodljivih snovi v zrakui začnejo veljati izredni ukrepi.
Odlok predpisuje mejne imisijske koncentracije za 11 snovi, lebdečih delcev oziroma anorganskih plinov: Žveplov dioksid, dušikov oksid, ozon, ogljikov monoksid, vodikov sulfid, plinaste anorganske fenorove spojine, na primer vodikov fluorid, plinaste anorganske klorove spojine, izražene kot vodikov klorid, lebdeče delce, dim, kadmij in svinec. Mejne imisijske koncentracije so predpisane za naslednje Čase merjenja: eno leto, 24 ur, osem ur, eno uro in 30 minut. Najpogosteje je zrak onesnažen z Žveplovim dioksidom, dimom in dušikovimi oksidi.
Tone Planinšek