uuzsrj ::u ravnatelj
St. 11S
t JU?! JA-:..- J U "O *r Vil J
i — mini iniii«h«i (T T i— -
W Trif. t wdHo, 15. mala 1987,
Številka M etni
Letnik Lil
Urcdniltro ta aprvrniitTOi Tw» (3). «Hca S. Franeesco	». T«*
kfoo 11-57. Dopisi naj •• poiUj»Jo izključno nredniitTU, ©glad. reklamacij« in d«Mr pa apravniftm. Rokopisi m n. vračajo. Nelraaldrana pisma m ne sprajemajo. — Last, založba in tisk Tiskamo -Edinost. Podoredniitvo v G or ici i ulica Giosai Carducci it 7, L n. — Telet it 327.
Glavni in odgovorni urednik: prot Filip Peric.
Pismo Iz BolBURke
Sofija, 13. matfa 1W7.
BoigarAa je pri drugih slovanskih narodih najmanj znana dežela. In vendar so se odigrali po vojni tudi v njej £1 vajžni dogodki- Le za hip pa bo obrnili nase pokornost evropske in slovanske javnosti, nakar je življenje tega v zadnji vojni po la^ni krivdi tepe-nega naroda zopet utihnilo.
V sedanjem hipu vlada v Sofiji in po deželi živahno poli-tično vrvenje, in to spričo bližajočih se Plitev, ki se bodo vr-Mle 29. maja. Zadnje volitve so bile 18. novembra 1923-, t. J- P° revoluciji proti vladi Stambo-lijsfcega, voditelja kmetske stranke, ki je bil, kot znano, umorjen od nasprotnikov. Te volitve je izvedla vlada g. Can-kova. Izvoljenih je bilo tedaj v «sobrai*je» (tako »e imenuje bolgarska narodna skupščina) 247 poslancev. Vladni koaliciji (ta-fcodmenovanemu «Demokratičeškemu zgovorni) je pripadalo 141 poslancev, 18 demokratom, 13 radikalom, 29 socialnim demokratom, 23 zemljoradnikom «družbašem», 7 zemljoradnikom « D ragi j e vistom», 6 komunistom pocL firma »neodvisne stranke dela», 2 čista komunista, 6 narodnim liberalcem (Radosla-vovci tončevci in stambolista) in kenčno 2 « na rodnemu jedinstvu«.	~j"	, .
Ker je v zadnjih letih prebivalstvo narastlo, se poveča tudi št i-vilo poslancev, in ^er za 27 iako da bo štela' bodoče sobranje 274 poshincev. Po bolgarski ustavi odpade na vsakih 20 000 prebivalcev po en poslanec. Volilno pravico imajo vsi morfki, ki so dovršili 21. leto, a voljeni smejo biii oni, ki so dovršili 30. leto starosti.
Volilna agitacija s« je začela že v marcu in v prvi polovici aprila. Propaganda se vrši popolnoma mirno, ker so politična zborovanja v vsakem P^ledu svobodna. V marcu in aprilu so imeli odbori vseh strank skupne sestanke, na katerih so se pogajali o skupnem nastopu za dosego reforme volilnega reda. Volitve se vršijo no okrožjih (vseh je 16) in na podlaffi proporcionalnemu sistema, sistema, ki je ostal v veljavi še izza časa vlade Stambolij skega. Količnik pa ie tako velik, da. mnoge manjše stranke, dasi imajo v celi državi precej pristašev, v posameznih okrožjih ae morejo priti do zastopstva. Sedanja vlada (Ljapčev) je predložila radi tega sobranju načrt refoi-m<» volilnega reda. Število okrožij bi se zvečalo in na la način bi postal količnik manjši, tako da bi mogle priti do mandatov tudi manjše stranke.
Proći tej reformi pa so ostro nastopile večje opozicionalne stranke (zemljoradniki m narodni liberalci). Njim se je pridružil tudi en del vladne koalicije in predlog je propadel. Nove volitve se bodo torej vršile po starem volilnem redu. Radi tega -e je mislilo, da bo ta okol-nc£t gotovo zbližala nekatere stranke, ki so si precej sorodne po svojih programih. Toda na-{p •> tega se je pojavila se yr r razcepljenost. Pred dve-n .	ina so se bile zedinile
stre, k... St ambol i j skega, narodno-liberalna stranka in narodno jedinstvo v eno samo stranko (na^odnoliheralno), katera je drsHtrla lansko leto pri občinski ni pokrajinskih volitvah lep- uspehe. Ko pa je bila ko-nr : ična stranka razpuščena, so pridružili omenjeni novi stranki tudi komunisti, in to je povzročilo njeno popolno pro-past.
Pod vplivom komunistov so se najprej odcepili od nje stam-bulovci in narodno jedinstvo, a potem je nastal razkol tudi v narodno-liberalni stranki sami, ki se je razcepila v dve skupim Eno skupino vodi D. Kjorčev^V njej so ostali tudi komunisti. Drugo, ki je ostala čisto nacionalistična, pa vodi B. Smilov. Istotako pod vplivom komunistov se je razcepila na dvoje stranka «Bolgarske zemljorad-niške zveze» (družbaši). Eno krilo te stranke sledi A. Rado-lovu, drugo K. Tomovu. To se je jasno pokazalo na kongresih ki jih je imela ta stranka 7. 'aprila v Stari Zagori in v Knjaževu. Krilo Radolova se je popolnoma poboljševičilo, a čisti zemljoradniki so s Tomovim.
Pred kratkim so se istotako razdelili v dve struji radikali pod vodstvom S. kosturkova in P. Skrojanova. In končno se je v preteklem letu razcepila tudi aocialnodemokratska stranka. En del ne sprejema vseh Mar-ksovih načel (voditelja Kazar sov in Džidrov), druga frakcija je marksistična in hoče pritegniti k sebi tudi komuniste (voditelj K. Pastuhov).
Tako vidimo torej, da so tik pred novimi volitvami vse opoziciona! ne stranke skrajno razcepljene. Vladna večina, t: j. «demokratski zgovor», ki je o-stala enotna, po vsem tem ne bo imela pri letošnjih volitvah težke borbe in njena zmaga je zagotovljena. Ta koalicija je bila
otoranmma pred Štirimi let* to sastavljalo je sledeče stranka: narodno-napredna stranka, narodni ugovor, en del stare demokratske stranke in en del starih demokratov. Sef koalicije je današnji miiMstrski predsednik Andrej Ljapčev. Njena glasila so « Demokratski Zgo-vor» in «DemokraiUžeski Pregled*.
Tak >e položaj na Bolgarskem tik pred volitvami. Kaže nam. da je treba tudi v tej slovanski državi računati z dejstvom, da ae je sedanji režim, ki je v*ra-stel iz revolucije proti kmetski vladi Stamboiijakega, ustalil to da bo uprava dežele ostala de dolgo v njegovih rokah.
—^BNT«
Tiranska pogodba
Izmenjava not
med Italijo la Albanijo
RIM, 14. Agencija «Stefani» je objavila naslednje poročilo:
Z izmenjavo not, izvršeno dne 26. aprila 1927 med Nj. eksc. načelnikom vlade in med Nj. eksc. gospodom Gemil Dinom, albanskim poslanikom v Rimu, sta se italijanska in Albanska vlada — želeč svečano afirmirati solidarnost in popolno so-giašanje, ki obstoja med njima v vseh vprašanjih, ki bi se lahko porodila iz prijateljskega in varnostnega pakta, sklenjenega v Tirani dne 27. novembra 1926, in takih, ki se kakorkoli lahko nanašajo na dobre odnošaje med obema vladama — sporazumeli za naslednjo izjavo: Vladi Italije in Albanije izjavljata, da ne bosta — brez predhodnega tozadevnega posvetovanja med Italijo in Albanijo, brez popoi-n^ga sogiašanja in istočasne u-deletbe obeh strank — pristali, povabljeni skupno ali posamič cd ene ali od več držav, na pogajanja, ki bi se nanašala na
tolmačenje ali aplikacijo tiranskega. pakta, na pristopitev drugih držav k temu paktu, ofciro-ma, kakorkoli, na odnošaje med Italijo in Albanijo.
Komentar)! Unskih listo«
k uradnemu porodi«
RIM, 14. (Ibv.) K noti agencije «Steiani» dodajata «11 Giornele dTtatta» in «La Tribima» kratka komentarja, v katerih po-vdai* jata, da bodo morale pod vplivom te izjave utihniti vse zahteve, naj Italija pojasni svoje namene glede izvajanja tir ranske pogodbe. S to iz-javo je vnovič povdairtena neodvisnost Albanije. Dočim je hotel Beograd napraviti yz tega tiranskega pakta vprašanje, ki se bolj tiče it a 1 i jansko-j ugosioven skih odnoaajev nego odnošajev med neodvisno Italijo in neodvisno Albanijo, je s to izjavo Italija vnovič dokazala, da nikakor ne dopusti, da bi se sploh razpravljalo o principu i>olitične neodvisnosti in izvrševanja suverenih albanskih pravic.
Me kritje wm\m M
zvišamo od 11 na t§ od sto
RIM, 14. (Izv.) V drugi polovici meseca aprila je povečala « Bane a d'Ilalia» svojo zlato zalogo za 4S milijonov lir. Ta po-višek obstoja iz dveh milijonov zlatih lir in iz 40 milijonov zlate valute. To pomeni, da je od 31. avgusta 1926. do 20. aprila t 1 narasla zlata zaloga v celoti za) 734 milijonov zlatih lir oziroma za 38 odstotkov. Zaloga zlatih lir je narasla v tej dobi za 17 milijonov oziroma za pol dru er odstotek, zaloga zlate valute pa je narasla za 717 mi-liicmov lir oziroma za 250 odstotkov. Srebrna zaloga pa se je v tem času zmanjšala za 4 milijone lir. Dne 20. aprila je dosegla potemtakem zlata zaloga zavoda «Banca d'Italia» 2.681.000.000 zlatih lir. S tem poviškom zlate zaloge se je povišalo zlato kritje papirnatega denarja od 11 odstotkov na 16 od sto.
{rsbanje vojnoodikodninskih obveznic
Številko obveznic, ki dobe prvo
nagrade
RIM, 14. (Izv.) Danes je pričelo v prostorih finančnega ministrstva in sicer v oddelku za javna dela, žrebanje prve serije vojnoodškodninskih obveznic, ki zapadejo v plačilo v poslovnem letu 1927-28. Tekom današnjega dneva so bile izžrebane obveznice, ki jim pripadajo vsakoletni dobitki. V prihodnjem tednu se bo nadaljevalo žrebanje obveznic, ki zapadejo v plačilo. Vsakoletni dohttti obstojajo v zneskih: prvi dobitek — 1 milijon lir, drugi 100.000 lir, nadaljnih pet po 10.000 lir, na-daljnih deset po 5000, in poslednjih sto po 1000 lir. Pri današnjem žrebanju so pripadli dobitki sledečim obveznicam: prvi dobitek je dobila Številka 624.567, drugi dobitek je pripadel Številki 895.153. Dobitki po 10.000 lir so pripadli številkam 406.696, 776.942, 179.837, 602.681, in 1,855.135.
Dobitki po 5000 lir pripadajo obveznicam s štev.: 707.179, 1,108.842, 1,787.960, 1,356.549, 1,344.591, 963.482, 673.941, dalje 1 460.576, 1,879.647 in 1,173.432.
Dobitke po 1000 lir navedemo, ko bo objavljen celotni izid izžrebanih obveznic. Žr^anje se bo vršilo kakih pet dni.
Italijo m Španija
Izjave
Bftmm
RIM, 14. (Izv.) Španski poslanik pri Kvirinalu grof De Vi-naza je dovolil uredniku rimskega lista «11 Giornale d'Ita-lia* interwiev, tekom katerega je med drugim izjavil, da obstoja med Špansko in Italijo v vseh sredozemskih vprašanjih popoln sporazum. Med ta vprašanja spada tudi vprašanje Tangerja, v katerem je Španija vedno lahko računala na lojalno n izdatno pomoč Italije. Poli-ični sporazum pa je treba spk>-polniti z gospodarskim sporazumom. V trgovini z nekaterimi pridelki (vino, olje, zelenjava, sadje itd.) sta Italija in Španija konkurentinji. Zato je treba doseči tudi na tem polju sporazum med obema državama.
Predsednik mednarodno aeronavtične zveze prf on. Musaotk ulju
RIM, 14. (Izv.) Davi je sprejel pred-sednik vlade v palači Vimi-nale predsednika mednarodne aeronavtične zveze, katerega sta spremljala državna podtajnika v ministrstvu za aeronav-tiko otl Balbo in tajnik italijanskega aerokluba. Predsednik medn. aeronavtične zveze se je zalivali! predsedniku vlade za sprejem, ki ga je bil deležen v Italiji Predsednik vlade je dal predsedniku mednarodne aeronavtične zveze, ki namerava poseliti aeroklube raznih držav, na razpolago italijansko letalo, ki ga popelje v Beograd. Letalo bosta vodila polkovnik Liotta in narednik
Re.	_
On. ltocco odpotoval v NeapelJ
RIM, 14. (Izv.) Danes so odpotovali pravosodni minister Rocco s svojo soprogo in rimski gubernator knez Potensiani s svojo hčerko na hidroplanu iz Osti je v Neapelj, kamor jih je povabil neapeljski mestni komisar, da obiščejo Herculaneum.
Zaprisega švicarske gudi f Vatikanu
RIM, 14. (Izv.) Davi so Je vršila v Vatikanu slovesna zaprisega švicarske garde, ki prisega vsako leto zvestobo papežu. Slovesnost se vrši običajno na dan obletnice oplenitve Rima, to Je dne 6. maja. Letos pa je bila odložena za nekoliko dni, ter se je o tem dala švicarskim romar->
Pijte Kokoo ti Jonfsl
SMILAJODm
čisti kri
PRSNI SIRUP
izborao sredstvo proti kailju
GLYKO L
najbolji« okrepčetalno sredstvo
Utiru CnttttaHiiA-Tnt, Via ta fiialiui 42
. Lastnik: F. BOLAFFIO
Malte „Edinost"
u*t i*!!**	—
i -me. L r	aLfelf* ^ L	T"!
r lirokomii	obrtm-	• M mm0*
eshrđe,	1J°:	^mmanSk *»TodaT L
^JJB na pni »liaai L
EDINOST
jem možnost, da tudi oni prisostvujejo slovesnosti..
Htmski križ
RIM, 14. (Izv.) Slovesno odkritje novega križa v Koloseju, ki bi se moralo vršiti v četrtek, a je hiio preloženo radi spremenljivega vremena, se bo vrSilo v gredo, dne 18. maja.
Letalec De Mfielo
v Memphisu RIM, 14. Polkovnik De Pinedo js prispel včeraj ob 17, uri v Naw-Orleans. Polet iz Filadel-fije je srečno uspel. «Santa Ma-ria 11» funkcijonira prav do-bn>.
- NEW-ORLEANS, 14. (Izv.) Danes ob 8.05 zjutraj je odletel polkovnik De Pinedo proti Memphisu, ki je oddaljen od New-Orleansu v zračni črti 414 milj.
MEMPHIS, 14. (Izv.) Danes ob 15.11 je pristal polkovnik De Pinedo srečno na Reki Missis-sipi. Njegov danaSnji polet je bil posebno zanimiv, ker je letalec potoval večinoma nad poplavljenim ozemljem
Konferenco v Johlnon
Uradno perottlo
JAHIMOV, 14. (Izv.) Po danaSnji drugi seji konference zunanjih ministrov Male antante je bil izdan sledeči komunike:
aDrugi sestanek konference držav Male antante se je vršil v soboto, 14. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne. Po končanem splošnem razmotri van j u položaja so ministri prešli na splošna vprašanja, ki zanimajo vsako od trojice držav. Debata o vseh vpnaSanjih in problemih, ki so na dnevnem redu, se je vodila v duhu prijateljstva in uda-noeti vodilni ideji vseh treh držav Male antante, ki se že sedem let redno sestajajo, kar je že toliko doprineslo k ohranitvi miru v Evropi. Vsi ministri so ugotovili, da je zgrešena vsaka misel, da se drŽave Male antante ne bi strinjale, o čemer se toliko piše. Mala antanta je tekam poslednjih let uspešno in dostojno izvrševala* mednarodno politično funkcijo v interesu o-hranitve splošnega miru. Zveza Male antante je prestala svojo preizkušnjo v najtežjih razmerah. Ustanovila se je vsled skupnih živlienjskih interesov svojih treh Članic za spoštovanje pogodb in mednarodnih obveznosti kakor tudi za ohranitev statusa quo. Vse tri države smatrajo za svojo dolžnost skrbeti, da ostane Mala antanta solidna in trajna in da čvrsto zasleduje svoje cilje mednarodnega sporazuma., skupnega sodelovanja s sosedi, politične konsolidacije v smi-slu idej in načel Družbe narodov. Poslednja seja konference se vrši jutri dopoldne. Na tej seji se bodo ministri bavili s posebnimi vprašanji, ki se nanašajo na medsebojno razmerja trojice drŽav Male antante.»
VoklMft!! vMi
se pripravlja na volitve?
BEOGRAD, 14. (Izv.) Ministrski predsednik Vukičević ie davi oh 3. uri zjutraj v avtomobilu odpotoval v Vrnjačko banjo v avdijenco h kralju. Ta avdijenca se je v zadnjih dneh razmotri-vala v političnih krogrih in se ji pripisuje posebna važnost, ker vlada splcžno mnenje, da bo ministrski predsednik ob tej priliki obrazložil kralju svoje stališče in zahteval razpust nar. skupščine in razpis novih volitev. Razen teg^t politični krogi domnevajo, da'^je odnesel kra^ lju v podpis celo vrsto ukazov o uradniških spremembah v re-sortu notranjega ministrstva, kar spravljajo v zvezo z volilnimi pripravami. Značilno za trenotno politično situacijo je dejstvo, da poskušajo istočasno radikali doseči, da se razpust narodne kupščine odgodi, in se zavzemajo za to, da bi sedanja vlada skušala delovati s parlamentom. Demokratska zajednica pa z vso silo forsira nove volitve. V njenih krogih z gotovostjo trdijo, da bo nar. skupščina v najkrajšem času, morda te pričetkom prihodnjega tedna razpuščena. ___
BEOGRAD, 14. (Izv.) Vlada Je imenovala jugoslov. poslanika ▼ Madridu dr. Josipa Smodlako , obenem za poslanika v Lisbonl.
odnosan med AniMo in Rasuo
Odmevi preiskavo v Londonu
ŽENEVA, 14. (Izv.) Predsednik sovjetske trgovinske delega^ cije Kinčuk je izjavii glede preiskave, katero je izvršila londonska policija v prostorih ruske trgovinske delegacije, sledeče: «Korak, ki ga je napravila londonska policija napram naši trgovki, delegaciji, nas ne preseneča, ker nam je bilo že del j časa znano, dia obstojajo v Angliji skupine, ki oodvzema-jo vse mogoče, da oteHjo in škodijo trgovskim odnošajem med Anglijo in Rusijo. Očividno so si izbrale ta trenotek, ko se poskušajo ublažiti angleško-ruski gospodarski odnošaji ter se približuje sovjetska Rusija v Ženevi ostalemu svetu za mirno sodelovanje, pri čemer so hoteli angleški nasprotniki Rusiji sko-dovati. Prepričani smo, da mnogi umerjeni londonski krogi smatrajo preiskavo kot zmotno potezo in veliko krivico. Moje osebno prepričanje je, da bomo mi se v nadalje stremeli, navzlic raznim provokacijam, da navežemo povsod prijateljske odno6aje».
LONDON, 14. (Izv.) Preiskava policije v prostorih ruske trgovinske delegacije se nadaljuje. Radi tega še ni mogoče zvedeti za razloge in za izid preiskave, »redno preiskava ne bo dovršena in predno ne bodo pregledani sekvestrirani dokumenti. Med tem je vložil ruski posla-niški namestnik Rosenholz protestno noto pri angleškem zunanjem ministrstvu in je imel z zunanjim ministrom Churchi-lom tozadeven razgovor. Zunanje ministrstvo bo naslovilo na Rosenholza noto, v kateri se bo omejilo na izjavo, da je noto sprejelo in da si pridrži tozadeven odgovor dotlej, ko bo preiskava dokončana.
Aretacija italijanskega socija-lista v l-ondonu
LONDON, 14. (Izv.) Italijanski socijalist Kari Tresca je bil včeraj aretiran vsled ovadbe, ki jo je proti njemu prijavil predsednik fašistovske zakonito priznane zveze, Gaetano Caldo-ra. Caldora obtožuje Tresco, da je prišel preteklo soboto v spremstvu neke druge osebe v sedež zveze in da ga je s samokresom v roki prisilil dvigniti roke nakar je odnesel listine in seznam, ki vsebuje imena m naslove zveznih članov. Tresca odločno zanika obtožbo Caldore.
^feđinŠKr^rešići^
Kakor znano, se je vrednost Ure v zadnjem času zelo zbolj-aala. Kako velik je skok, ki ga je napravila lira v enem letu, ra^-vidimo iz naslednjega: lani, meseca julija, ko se je bila vrednost lire zelo skrčila, si moral plačati 150 lir, če si hotel kupiti en angleški funt šterling; sedaj pa se je razmerje zelo i®-premenilo, kajti za en funt šterling zadostuje približno 90 lir. Imamo torej dvig lire. njeno re-valutacijo. Revalutacija pa postavlja nova vprašanja, ki jih je treba nujno rešiti. Eno ta.ub vprašanj je znižanje proizvodnih stroškov. Zakaj je to vprašanje tako važno? Trgovinska bilanca, račun o tem, kar je država kupila od inozemstva in kar je prodala, ima velik vpliv na vrednost denarja. Če je država v enem letu več uvozila nego izvozila, pravimo, da je njena trgovinska bilanca pasivna. Primanjkljaj mora država poravnati v zlatu, ki roma v inozemstvo. In čim manj zlata je naloženega v državnih bankah, tem manjšo vrednost ima papirnati denar. Zato je v interesu vsake države, da pospešuje izvoz blaga, ker skrbi s tem, da ne bo njena trgovinska bilanca pasivna.
Izvoz pa je v tesni zveei z vrednostjo denarja. Skromen primer nam bo to takoj pojasnil: Recimo, da je Anglež iz Londona naročil lani meseca julija v Turinu avtomobil, ki je bil vreden 30.000 lir; ker je bila lira takrat poceni, je Anglež plačal za avtomobil samo 200 funtov šterlingov. Ce pa sedaj naroči tak avtomobil v Italiji, mora potrošiti 333 funtov. Ker se je lira dvignila, so cene italijanskega blaga napram inozemstvu poskočile. To razliko je tre-
Slovenska žene! "".T.;;
manufakturnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genova Stev. 21 (prej Campantle)
MARIAACCERBON1
kjer se služIjo slovenske odjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezijska novost) po ! 5.50, Brisače, nogavice in druge manu'akturne potrebščine. iS6S) Govori se slovensko.
ba izravnati, ker bi sicer trpel izvoz, proizvodnja bi se skrčila, brezposelnost poostrila itd. Zato je treba znižati proizvodne stroške, da se cene znižajo.
Vlada in vse fašist ovske organizacije so se sedaj lotile dela, ki je potrebno, da se rešijo vsa ta vprašanja. Akcija za znižanje cen in za znižanje plač je v polnem teku.
V četrtek, 26. maja, se bo začelo novo zasedanje poslansko zbornice, ki bo nadaljevala razpravo o državnem proračunu za eto 1927-28. To zasedanje obeta biti zelo zanimivo, ker bo, ka/-kor je že določeno, pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva govoril tudi načelnik vlade on. Mussolini. Razpravljal bo o delu, ki ga je fašistov-ski režim že izvršil in ki ga še namerava izvršiti.
Izmed drugih zanimivosti, ki sh> se v zadnjem tednu dogodile v Rimu, naj omenimo še, da je Angležinja Violeta Gibson, ki je svoj čas izvršila revolverski atentat proti on. Mussoliniju, zapustila Italijo in odpotovala v svojo domovino. Preiskovalna komisija posebnega tribun al a je namreč ugotovila, da je starka umobolna in da proti njej ni mogoče sodno postopati.
V petek se je pričela v Jahi-movu na Češkem konferenca Male antante. Zunanji ministri Cehoslovaške, Jugoslavije in Romunske so se zbrali, da se pomenijo o važnih vprašanjih, ki so se v zadnjem času pojavila v mednarodnem življenju Evrope. Konference Male antante so že od 1. 1922. nekak tehnični pripomoček za politiko te skupine držav. Zastopniki malega sporazuma se od časa do časa sestane jo, da izmenjajo misli o mednarodnem položaju in da se glede važnejših vprašanj domenijo za skupno nastopanje. Tudi sedanja konferenca ne bo prinesla nikakili senzacij — tako zagotavljajo vsi ooluradni listi prizadetih drŽav _ čeprav se ne sme podcenjevati njena važnost. V Evropi so se v zadnjih mesecih dogodile važne reči, ki zanimajo Malo antanta in glede katerih morajo ministri v Jahimovu zavzeti svoje stališče. Naj omenimo sodelovanje Nemčije v Družbi narodov, vprašanje razorožitve, mednarodno gospodarsko konferenco, zadnje izpre-membe na Balkanu itd.
V petek so ministri Benes, Marinković in Mitileneu že imeli prvi razgovor. Poslali so svoja poročila in ugotovili popolno soglašanje mnenj.
Zanimive so izjave, ki jili je dal Marinković o italijansko-jugoslovenskem sporu. Rekel je, da je bil to samo incident, ki ba v kratkem poravnan. Po teh izjavah bi lahko sklepali, da so se že pričeli prvi razgovori mei Rimom in Beogradom za kan-čnoveljavno likvidacijo albanskega spora. To mnenje potrjujejo tudi zadnja poročila iz Beograda, ki pravijo, da se jo italijanski poslanik Bodrero v zadnjih dneh mnogo razgovar-jal z j ugosioven skim zunanjim ministrom. Razgovori se bodo potem nadaljevali v Rimu med on. Mussolinijem in jugoslavenskim poslanikom Rakičem. In upati je, da se bo tako odpravilo nesporazumi j enj e, ki je nastalo iz znanih vzrokov med Italijo in Jugoslavijo.
n.
«EDHVOST»
V Trstu, dne 15. maja 1927.
Politične beležke
V rn amen Ju dovb koalicije t Avstriji.
Avstrijsko notranje pol. življenje •e suče okoli obrazovanja nove ivladne koalicije. Državni kancler dr. Seipel je stalno v razgovorih z voditelji političnih strank t namenom, da doseže obrazovanje trdne vladne večine.
Iz dosedanjega toka pogajanj je razvidno, da namerava dr. Seipel pridobiti vladi kmetsko oazo, dasi ji bo moral izpolniti težke predpogoje. Kmetska zveza ima danes v Leobnu važno konferenco, na kateri bo definitivno zavzela določeno stališče napram vabilu državnega kanclerja.
Največje težave dela državnemu kanclerju — kot izgleda — zahteva kmetske zveze, naj ji odstopi ministrstvo poljedelstva. O izpolnitvi te zahteve namreč agrarno krilo krščansko- socialne stranke noče sploh ničesar vedeti. In v svojem glasilu pravi, da bo nastopilo z ostro borbo proti kanclerju In povzročilo razkol v stranki. Spričo takega trenutnega položaja obstoja le malenkostno upanje, da bi državni kancler pristal na glavno zahtevo kmetske zveze. Stališče, ki so ga zavzeli agrarni krogi kpščansko-socialne stranke, nari-nja mnenje, da se je porodilo v stranki sami po volitvah splošno nezadovoljstvo glede njene dosedanje politike.
Kolonizacija ob bnrgenlandski meje.
V avstrijskih socijalno-demo-kratskih krogih so se opažala namigovanja, da bo njihova stranka v najkrajšem času v parlamentu stavila predlog, naj se v Burgen-landu ob madžarski meji iz varnostnih razlogov naselijo zavedni republikanski elementi. Naselila naj bi se obmejna državna, občanska in zasebna veleposestva. Površina teh veleposestnikov zavzema po njihovih računih okrog 100 tisoč juter. Socialni demokrati so mnenja, da bo mogoče naseliti na teh posestvih do 3.300 družin. Celokupni kolonizacijski stroški bi znašali okrog 180 milijonov šilingov.
Kako se postopa s ponarejevalci
afere francoskih frankov na Madžarskem.
Te dni je bil princu Windisch-graetzu, voditelju madžarskih ponarejevalcev francoskih frankov, podaljšan dopust. Afera je lansko leto vzbudila precejšnje razburjenje in je šlo na njen račun mnogo besed in tiskarskega črnila. Pa se je vsa zadeva nekam Čudno razrešila. Radi podaljšanja dopusta glavnemu krivcu je začel tisk zopet pogrevati to umazano zadevo. Princu Windischgraetzu so dale madžarske oblasti pred lanskem bažiču daljši dopust, ker je težko obolel. Zdravniki so trdili, da trpi na neki bolezni v križcu in mu bolnica za zločince ne more nuditi zadostne nege. Zato je bilo Win-dischgraetzu rezerviranih nekoliko sob v najelegantnejšem budim-peštatibkem sanatoriju, kjer ga zdravijo najboljši specialisti.
Tam sprejema posete najuglednejših osebnosti budimpeštanske aristokratske družbe. Prinašajo mu toliko cvetja, da že ne ve ve? kam z njim, ker so ga polne vse njegove sobane. Ko je bil princ aretiran, se je nahajal v zelo težkem gmotnem položaju. Ni mogel izpolniti vseh svojih obvez. Radi tega je bilo mnogo dragocenosti v njegovem stanovanju zaseženih. Sedaj pa se mu godi odlično, izdaja velike svote in zato ni čuda, ffe se komu narinja vprašanje, zakaj postopajo z njim na tak način in z mnogo večjim obzirom, nego napram drugim krivcem. V madžarskih opozicijonalnih krogih, zlasti pa v emigrantskih, so mnenja, da morajo obstojati neki nepojasnjeni odnošaji med to afero, madžarsko vlado in njenim postopanjem napram princu \Vindischgraetzu. Taka ugibanja so se pojavljala že lani o priliki razkrinkanja trafike, a so bila kmalu zatrta.
Zgradba madžarskega poslaništva v Angori.
Na podlagi novega madžarskega investicijskega programa bo mad-* žarsko ministrstvo zunanjih zadev kupilo v Angori teren za zgradbo poslaniške palače. Ako se bo našel primeren prostor, bo dala vlada takoj graditi poslopje. Lstotako se bo zgradilo novo poslopje za madžarsko potniško ekspozituro v Klužu.
Naicga sovjetskega tiska.
Sovjetski režim pripisuje tisku velik pomen. V Rusiji namreč predstavljajo listi organe vlade za širjenje idej komunističnega pokreta. Ta njihova naloga tudi pojasnjuje, zakaj je sovjetski tisk državni monopol. Vsi listi so pod najstrožjim nadzorstvom stranke in države. Vendar pa sovjetski prvaki nikakor niso zadovoljni s svojim današnjim tiskom.
Na konferenci urednikov sovjetskih listov, ki se je vnšila v teh dneh v Moskvi, je podal neki odlični Član komunistične stranke referat o tem vprašanju. Ugotovil je omenjeno nezadovoljstvo sovjetskega režima nad sovjetskim tiskom. Obenem pa je pojasnil tudi vzroke tega nezadovoljstva. Med drugim je v svojem reieratu dejal tudi sledeče:
«Ne moremo reči, da bi današnja situacija sovjetskih listov zadovoljevala komunistično stranko, da bi sovjetski tisk popolnoma odgovarjal potrebam in interesom delavskih in kmetskih mas. Ne
moremo reči, da smo poleg doseženih uspehov realizirali tudi ono, kar je Lenin pred devetimi leti napisal o nalogah naših listov.»
V čem obstojajo torej ti nedo-statki in naloge sovjetskih listov?
Molotov je izjavil, da komunistična stranka, dasi si je v svesti kvarnih plati monopola, ne more opustiti tiskovnega monopola. Dejal je, da je treba sovjetskemu tisku odvzeti nekoliko njegovega službenega, včasih suhoparnega značaja. Posameznim vestem je treba kritike. Končno morajo biti članki in vesti resnični in realni in informacije, ki često ne odgovarjajo resnici in katerih je sovjetsko časopisje kar prenapolnjeno, bi se morale objavljati z nekoliko bolj kritično rezerviranostjo.
Drugi važni problem je, kako odpraviti šablonstvo, ki je naravnost tipična napaka sovjetskih listov. Življenje in dogodki bi se morali podajati realno, tako kot so v resnici. Molotov je navedel primer iz borbe za znižanje cen. Sovjetski listi so objavili vest, da so padle cene na splo&no za Štiri do pet od sto. Konsumenti pa so ugotovili, da so cene padle v mnogo manjši meri. Tako poročanje pa seveda brez dvoma povzroča nezaupanje čitateljev in vse javnosti napram sovjetskim novinain.
Sklicanje avstrijskega parlamenta.
Po vsej verjetnosti se bo avstrijski parlament prvič po volitvah sestal 18. maja. Na svoji prvi seji bo zbornica volila novo predsedni-štvo in glavni odbor, ki mu po u-stavi pripada pravica določiti državnega kanclerja in predložiti novo vlado. Vlada dr, Seipla bo na tej seji podala ostavko. Nova vlada pa se bo izvolila najbrž 24. maja.
Pogajanja, ki jih vodi dr. Seipel
e kmetsko zvezo, doslej fte niso dosegla zaieljenih uspehov. Nasprotno domnevajo neprizadeti krogi, da kmetska stranka sploh ne namerava vstopiti v vladno koalicijo, temveč da hoče fte nadalje ostati v opoziciji proti dr. Seiplovi vladi. S tem bi bil položaj vlade, ki razpolaga s komaj dvecaa glasoma večine, omajan. In to tem boli, ker so socialni demokrati že objavili svoj program, ki v njem zahtevajo reformo družinskega prava in rešitev drugih kulturnih vprašanj, V tem se je za tako šibko vladno večino pojavila nova nevarnost, da bi ostala pri razpravljanju o teh vprašanjih v parlamentu v manjšin}.
Nova dr. Seiplova vlada, ki ji je menda sojeno le kratko Življenje, se bo po svojem sestavu od dosedanje nekoliko razlikovala. Zanima ta sprememba samo v toliko, da bodo Velenemci izgubili trgovinsko ministrstvo, ki ga bo prevzel neki krščanski socialec. Sedanji trgovinski minister dr. Schurff najbrž sploh ne bo več v vladi. Na njegovo mesto bodo Velenemci predlagali svojega predsednika dr. Wotawa, ki bo pa naj-* brž dobil prosvetno ministrstvo.
Kakšno razpoloženje vlada v kr-ščansko-socialni stranki po poslednjih volitvah, je razvidno iz dejstva, da je krščansko-socialna stranka v solnograškem deželnem zboru sklenila zvezo s socialnimi demokrati proti Velenemcem in kmetski zvezi. Ta pojav je samo markanten znak razpoloženja, ki se pojavlja v krščansko-socialni stranki in ki gre za tem, da se osnuje vladna koalicija med obema največjima strankama tudi v dunajskem parlamentu.
DNEVNE VESTI
Krnile« ttisk v Tnta
Kakor smo že sporočili, obišče Nj. V. kralj dne 24. maja Trat, daj bo prisostvoval odkritju spomenika zmage v pristanišču. Kralja bo spremljala mogočna eskadra vojnega brodovja. En del eskadre pride v Trst že 22. t. m. zvečer. Kralj sam pa prispe na krovu jahte «Savoia» dne 24. t. m. oi> 9. uri predpoJ-dne. JaJita pristane ob Lloydo vem pomolu. Nj. V. se poda takoj potem v spremstvu obla-stev k Sv. Justu. Ob 10. uri po seti novo vojašnico v Rocoiu in stanovanja imenovana Rlone del Re. Ob 11. mi si ogleda kralj posadko, ki se mu predstavi na trgu UnitA. Nato kratek obisk na prefekturi, od koder se kralj vrne na jahto. Tu bo pojedina, h kateri bodo povabljeni zastopniki civilnih in vojaških oblastev. Popoldne bo na prefekturi sprejem, tekom katerega bodo predstavljeni Nj. V. zastopniki nekaterih po-glavitnejših občin pokrajine. Nato obišče kralj kasarno milice, na kar se vkrca na« LJoy-dov pamik «Lelonan» za kratek izlet po trfcaškem zalivu.
Ob 19. uri bo odkritje novega svetilnika v prisoetvu kralja.
Včeraj predpoldne se je vrnil iz Rima občinski komisar komi Front eri, a danes se vrne prefekt. Oba »ta bila v Rimu, da se dogovorita, kot smo že poročali, o programu za sprejemne svečanosti v čast Nj. V. kralju.
Znttanl« CM
nekaterim živilom ▼ prodajalnah Delavskih zadrug
Počenši od pondeljka, 16. t. m., bodo v prodajalnah Delavskih zadrug znižane cene sledečim živilom: Surovo maslo iz krajev ob zgornjem teku Soče od L 22.— na L 21.— za kg; surovo maslo iz Carnije in Tridenta od L 18 na L 17 za kg; bovški ovčji sir od L 12 na L 11 za kg; amerikanska slanina, osoljena, od L 9 na L 8.40 kg; amerikanska slanina, preka-jena, od L 10.20 na L 9.40 kg; olje iz semen, posebne vrste, od L 6 na L 5.70 1; olje iz semen I. vrste od L 6.30 na L 6 1; fino namizno olje od L 6.60 na L 6.30 1; riž «camoli-no» od L 2.10 na L 1.90 kg; brilji-ran riž od L 2.20 na L 2 kg; riž debele vrste («gigante») od L 3.20 na L 3 kg. Pri nakupu otrob in ovsa v originalnih vrečah se daje 5 lir popusta na vsak stot blaga; vrečo je pa treba vrniti.
ZNIŽANJE CEN MLEKU
Včeraj se je vršil v prostorih tržaške občinske uprave sestanek med zastopniki občine, pokrajinske fašistovske zveze med trgovci in razprodajalci mleka po mestu. Zastopniki so na tem sestanku razpravljali o položaju trgovine z mlekom in o njegovih tržnih cenah. Končno so se sporazumeli, da se zniža cena na debelo do L 1.25, cena v podrobni razprodaji pa do L 1.50 za liter mleka. Te cene stopijo v veljavo v pondeljek 16. maja. • _____
DAN KNJIGE
Današnji dan je posvečen propagandi v prid knjigi. Knjigarne v mestu so priredile svečane izložbe v svojih oknih. Dan knjige ima služiti bitki za knjigo, t. j kulturo in izobrazbo. Ta pobuda
spada med naj plemenitejše. Kakor vsakdanji kruh za telo, tako Je tudi knjiga za duševni napredek Čedalje bolj neobhodna hrana tudi za najširše ljudske sloje.
Po primeru svetopisemskih besed lahko rečemo, da velja posebno v nafti dobi nezadržnega napredka, da človek ne živi in ne more več živeti samo od kruha, temveč da mu je postala knjiga enako potrebna hrana.
Oglejte si izložbe in razmišljajte o pomenu bitke za knjigo!
UdlTHJ MEDL OPROŠČEN KONTINACIJE
Iz zadnje Številke nemškega glasila «Volksbote» v Poadižju posnemamo, da je bil učitelj Riedl od ministrskega predsednika Mus-sclinija oproščen petletne konil-nacije. Njegovi mladoletni otroci Cecilija, Siegfrid, Rudolf in Osvald so napravili prošnjo na Mussoli-nija in ta je prošnji ugodil. Učitelj Riedl se je nahajal na otoku Ustici severno od Sicilije. Sedaj se je vrnil zopet domov v Poadif-je. Na Liparskih otokih se nahaja v konfinaclji še dr. Josip Noldin ob enem s svojo ženo, ki biva pri njem prostovoljno.
SPREJEMNI IN DUU« IZPITI NA SREDNJIH ftOLAH
Oni dijaki, ki hočejo delati izpit za sprejem v prvi nižji razred srednjih šol, morajo vložiti proi-njo na klokovanem papirju, o-premij eno s predpisanimi listinami do 31. maja na predsednika zavoda. Isto morajo napraviti pri-vatisti za sprejemne izpite v kake druge razrede ali pa za zrelostne izpite. Kandidati za usposoblje-uo^tne izpite pa morajo vložiti prošnjo do 15. maja za sprejem k lepilom. Kandidati za sprejemne izpite v prvi ra^ed višje realke (tehničnega zavoda) predlože tamo proinjo na kolkovanem papirju z dokazom o plačani šolski pristojbini. _
Novo rtladlMto Delavskih zadrug pri Sv. Andrej«
Da osredotoči in poenostavi poslovanje svojih glavnih skladišč, ki jih je 9 in so sedaj raztresena po raznih delih mesta, je ravnateljstvo Delavskih zadrug dalo zgraditi pri Sv. Andreju, nasproti tamošnji tovarni olja, novo veliko skl? lišče, ki bo menda edina privatna stavba te vrste v Trstu in ka kršnih je brez dvoma malo tudi v drugih krajih kraljevine. Skladišče, ki so ga včeraj pokrili in s tem dovršili glavno delo, je zgrajeno po predpisih najmodernejše stavbinske tehnike; ogrodje je v celcm obsegu poslopja iz železo-betona in le postranske stene so iz opeke. Gradbena dela vodita inženirja Cuizza in Polzer.
Poslopje meri v dolgosti 72 metrov, v širini 27 metrov in je kakih 15 metrov visoko; razdeljeno je v tri nadstropja in klet, ki je vsa pod zemljo in meri 1728 kvadr. metrov. V tem obsežnem podzemskem prostoru se nahajajo skladišča za olje, sir, svinjino, masti, vino in drugo Inhko pokvarljivo >7apo. Klet bo preskrbljena s centralno kurjavo, ki bo napeljana v skladišče olja ter v urad. prostore v nadstropju nad kletjo. Razen tega bo v kleti umetna ledenica, kjer bodo hranili maslo in nekatere vrste sira. Nad kletjo bodo razvrščeni uradi, preoblačevalnice za uslužbence, prostori za izdelovanje salamov, klobas itd.; največ prostora pa bodo zavzemala skladišča za najvažnejša Živila, kakor so n pr. moka: riž, testenine, fižol, grah itd. V tem nadstropju se bo nahajal tudi ekspedicijski oddelek za blago, namenjeno v razna skla-
dišča. Blago bodo razkladali direktno s Železniških vozov, ki jih bodo po posebnem tiru dovažali tik pred skladišča. V drugem nadstropju se bodo nahajala skladi-d išče ca kavo, sladkor, Čokolado, prapeCence in drugo dragoc. blago. Tu bodo stali tudi pražilnica kave in stroji za čiščenje raznega blaga. V tretjem nadstropju se bodo nahStjali uradi ravnateljstva in uprave, za katere je odmerjenih 1100 kvadr. metrov površine. Okoli uradov, ki bodo svetli in zračni, se bodo razprostrirale terase, široke 5 metrov.
Skladišče bo preskrbljeno z dvema električnima dvigaloma z nosi jivostjo 1500 odnosno 500 kg, potom katerih bo mogoče naglo pošiljati blago iz enega nadstropja v drugo.
Gradbena dela bodo dovršena proti sredini julija.
PO&TNI PAKETI.
S kraljevim odlokom od 28. aprila 1927. št. 591. so se določile odpravnine ln meje teže in obsega nujnih požtnih pošiljk. Najvišja teža nujnim poštnim pošiljkam znaša tri kg. Iste meje za obseg, ki veljajo za navadne pošt. pošiljke, pa naj bodo te po obsegu večje ali manjše, veljajo odslej tudi za nujne poštne pošiljke. Odpravnina za nujne poštne pošiljke znaša skupaj s pristojbino za nujnost a) pri pošiljkah, ki niso takega obsega, da bi bile v napotje, do enega kg L 8, nad 1 kg do 3 kg L 16, b) pri pošiljkah večjega obsega do 1 kg L 8, od 1 kg do 3 kg pa 24 L.
ZADNJI KONCERT KUBANSKIH KOZAKOV
Zbor kubanskih kozakov nastopi danes zadnjikrat v našem mestu, in sicer kakor navadno, ob 20.45 v gledališču Bossetti. Spored je naslednji: Bortnjanski: «Iz kronike»; TurČaninov: Cednostni Jožef»; Arhangelski: »Srečen, kdor ne hodi«; Čajkovski: «V cerkvi«; Glinka: cNočni obhod»; narodna: «Dvanajstero roparjev«; Ignatjev: «Zasnežena Rusija*; narodna: (Ritmični motiv»; Davidovski: in narodna: «Valse».
Prehodi mele od strini obmelnesi prebivalstva
Z dežele nam pišejo:
Državne meje potegnjene v sredogorju in po kraških planotah od Podbrda preko Idrije, Postojne do Kvarnera ne loči tako ostro kot visoki greben julijskih Alp vasi to in onstran, meje.. Pa tudi ni še preteklo dovolj časa, da bi bile zadostno zabrisane sorodniške, gospodar. in interesne vezi med bližnjimi obmejnimi vasmi to in onstran meje.
S posebnimi še ne potrjenimi pravilniki sta skušali obe državi urediti prehajanje meje po obmejnem prebivalstvu. Za sedaj miajo člani vsaj onih družin, ki imajo zemljišča tu in onstran meje, posebne obmejne izkaznice glaseče se na ime posameznih oseb, s katerimi lahko prehajajo na delo preko meje na določenih krajih. Niso pa dopustile dosedaj oblasti, in tudi ne bodo najbrže v teh razmerah dopuščale, da bi se izdala obmejna kolektivna dovoljenja za cele skupine oseb, tako n. pr. gozdnih delavcev.
Kljub tem raznim olajšavam se promet in gibanje obmejnega prebivalstva vršita le v zelo omejeni meri ln z raznimi sitnostmi. Smo pa Še daleč od razmer pred vojno, ko pri večini evropskih držav držav. meje niso pomenile neke vrste nepremostljivega kitajskega zidu.
Neizogibna posledica strogega Obmejnega čuvanja je to, da premnoge obmejne naše prebivalce, ki nimajo pravice do obmejnih izkaznic, zasači pri prehodu preko meje ene ali druge vrste straža: ka-rabinerjl, finančni stražniki, milicija ter Jih tira v bližnje sodnijske zapore. V večini slučajev gre za genske pri obiskih svojih sorodnikov ali znancev v onostranskih vaseh.
Le redko se pa pripeti, da pade v roke ohmejni straži tihotapec. Nekaj zato, ker je tihotapstvo po naših obmejnih vaseh zamrlo. Ne nese več. Glede monopolnega blaga je država izenačila ceno in pa kakovost. Prenos takega tihotapskega blaga, ki zavzema dosti prostora in predstavlja precejšnjo težo, je pa preveč riskanten in otežuje nevarni tihotapski posel.
Ni bilo čuti, da bi v obmejnem ozemlju obljudenem po našem prebivalstvu, obmejna miličarska policija ustavila politične italijanske emigrante, radi katerih je bila ustanovljena. Vodje razpušče-nih italijanskih strank pač niso smatrali jugoslovanskih mest pripravnih za svoja pribežališča in so pač raje prehajali, kot je bilo posneti iz listov, preko švicarske in francoske meje.
Obmejna miličarska služba je zato stopila pri nas v svoje normalno poslovanje, katerega niso motile in ne motijo težje, raz-burljivejše akcije. Patrulirajo po cesti kot kaki drugi varnostni organi države in naše prebivalstvo se je že privadilo nanje, tako da je izginilo prvotno razlikovanje od drugih militariziranih državnih organizacij. Kot se je uveljavilo v ustih našega naroda poleg raznih prehodnih oblik za karabinerje nazivanje, «karabiner», za finančne stražnike «financar», tako stopa pri nacijonalni miliciji namesto prvotnega naziva cfašist* bolje opredeljeno nazivanje «miličar».
Ne more se reči, da ni za varnost v naših krajih dovolj preskrbljeno. Različno je razdeljena naklonje-
nost in nenaklonjenost našega
prebivalstva med karabinerji, ti-nancarji in miličarji.
Nadomestni Izpiti za gojence bivfe idrijske realke.
V juniju in septembru leta 1927. se bodo vršili nadomestni izpiti za dijake bivše idrijske realke. Prošnje naj vlagajo prizadeti na komplementarno šolo v Idriji. Izpiti se bodo vršili samo za dijake bivše idrijske realke.
iz nndo Pel. dr. Edlsost v Trata
Franc Može • Dolenja vas: Vašemu sinu Josipu je dovoljena skrajšana doba vojaškega službovanja na šest mesecev. Vedite pa, da je med tem izšla odredba, ki pravi, da le oni vojaki letnika 1907 bodo deležni te ugodnosti, ki so obiskovali predvojaški tečaj.
Abonenti kolkovnih pristojbin nn računih.
Danes 15. t. m. poteče rok, do katerega mora biti pri registrskemu uradu poravnan obrok na-ročbe za tekoče četrtletje za kol-kovno pristojbino na računih ka-* varen, barov, gostilen, mlekaren, krožkov in klubov.
Trgovske kavcije: Vprašalcem odgovarjamo skupno na tem mestu. So lahko deležni oprostitve kavcije gotovi mali trgovci, kakor na pr. mlekarji, kramarji, vojni invalidi in slični, kateri bi zneska 500 lir za kavcijo ne zmogli brez resne nevarnosti za nadaljevanje svoje male trgovine.
Morajo pa vložiti tozadevno obrazloženo prošnjo na svojo občinsko komisijo pisano na kolkov-nem papirju Šestih lir, a priložiti je treba še čist kolkovni papir za dve liri. — Vsi drugi morajo pa-ravnati do 31. t. m.
Tajništvo.
Iz tržaškega življenja
Samomor in pesknšen samomor.
Včeraj predpoldne je kapitan nekega parnika, ki vzdržuje promet med Miljami in Trstom, obvestil pristaniško poveljništvo, da je med vožnjo zapazil v bližini kopališča «Savoia» truplo utopljenca. Pristaniško poveljništvo je takoj odposlalo na označeno mesto vlačilec «Audax», ki je imel na krovu par pilotov, kateri so potegnili truplo iz vode ter ga nato spravili na kopno. Na podlagi osebnih listin, ki so jih našli pri njem, je bil utopljenec spoznan za 48-letnega podajača Josipa Paron, stanujočega v ul. Mura št. 14. O-rožniki, ki so bili poklicani na lice mesta, so ugotovili, da gre za samomor, kateremu je dala najbrž povod beda; v utopljenčevih žepih so namreč našli le nekaj drobiža. Paron je izvršil obupni korak najbrž včeraj zjutraj, kajti kakor je ugotovil zdravnik sodne komisije, je truplo ležalo v vodi malo časa, kvečjemu 3—5 ur.
Po oblastvenem izvidu jo bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
— Včeraj popoldne se je dogodil v Dutovljah za tamošnje razmere nenavaden dogodek. Okoli 18. ure je neki gospod, ki je bil pozneje spoznan za 45-letnega Guida Marchig, skladiščnika pri tržaškem špedicijskem podjetju •Intercontinentale«, sianujocega v Skorklji-Coroneo št. 739, izpil s samomorilnim namenom znatno količino oetove kisline; svoje obupno dejanje je izvršil pred gostilno Ukmar. Ljudje so takoj priskočili k nesrečniku in mu skušali na kak način pomagati. K sreči je medtem privozil v vas neki avtomobil, s katerim je bil Marchig v spremstvu nekega orožnika prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer mu je zdravnik izpral želodec. Čeprav se je ta operacija deloma posrečila, je vendar prav malo upanja, da bo nesrečnih ušel smrti. Njegovo stanje je z ?lo nevarno.
Ni znano, kaj je privedlo Mar-chiga do obupnega koraka. Dognalo se je, da se je nesrečnik poaal v Dutovlje z izrecnim namenom, da tam izvrši svoj Žalo3tni sklep, kajti strup je prinesel s seboj iz Trsta.
Uspeh zllkovskega obiska: eno kolo in dve plščetL
Predpreteklo noč so se zlikovci, ki so — to je pač samo ob sebi umevno — ostali neznani, vtihotapili na dvorišče hiše št. 139 na Greti-Scala Santa, kjer so ukrad'i izpod lope moško kolo, iz kurnika pa dve piščeti, vse na škodo kovača Ivana Prelc, tam stanujočega. Nato so jo zlikovci odkurili na varno. Prelc je javil tatvino, ki jo je odkril naslednje jutro, orož-Lom na gretski postaji.
TELESNA VZGOJA
SPORT
Igrišče Kozina - H crpe! Je 8. k. Jadran - D. k. N. Tom m asec Danes bodo Herpeljčani in Kozinci imeli priliko, po dolgem Času, prisostvovati tekmi del tržaškimi dijaki in domačo četo. Tekma obeta zanimivosti, ker nastopi dijaška četa v prvenstveni sestavi in mano je že, da tudi S. k. Jadran ni izostal lz svoje irvrstas. forme lanskega leta.
IgrtNfe t Rocoiu Ob 17. uri Ob*or - Prosveta; ob 15. Obzor - Sv. Ivan (res.); ob 13. Rocol - Opčine (res.)
Lanski prvak S. U. in letoinjl se srečata danes ob 17. na sori-
omenienem igrišču. Pri zadnji prijateljski tekmi je podlegel. Obzor za 3:0. Ali bo tudi to kratfi Sedanja sestava čete jamči, da bi moral iziti kot zmagovalec, po* sebno še, ker bo uvrstil tudi evo* jega nekdanjega kapetana Zadni-' ka, katerega strele na goal že ve! poznamo. Tekma bo nad vse zanir miva, zato smo gotovi, da bo igrf-šče dobro obiskano. Pred to tekmo rezerve Rocol - Opčine in Obzor -Sv. Ivan.
D. k. N. Tom mase o.
Igralci se zberejo ob 11.30 uri v društvenih prostorih, oz. točno ob 12.20 na postaji Sv. Ane. — V.N.P.
S. k Coneordla
Kakor javljeno v «Edinosti»r smo pripravljeni danes nastopiti proti vaši četi na našem igrišču, M. d. Zarja - Bazovica.
MnsKl Kozaki u Trsta
Pretekli teden je bil v Trstu v pravem pomenu besede «t eden kubanskih kozakov«. Koncerti, ki jih je priredil več dni zaporedoma v Rossettijevem gledišču ta močni in izvrstni pevski zbor, so imeli ogromen moralen uspeh. Zbor je nastopil vsak veCer pred nabito dvorano poslužalcev, ki niso šte-dili izrazov priznanja in navdušenja na naslov pevcev. Navdušuje, ki ga ni izzivala me brezdv. visoka esiotska vrednost programa, temveč je bilo tudi izliv nekakega povojnega rcunantičnega duševnega razpoloženja.
Ni Čuda, da so mnogi hoteli priti tudi v osebno dotiko s pevci. Eden iz-med posetnikov kubanskih kozakov nam je poslal sledeči pogovor s pevovodjo gosp. Ignatjevim:
«2ele! sem govoriti z njimi — nam piše — v hotelu «Abbazia», v ulicJL Geppa, a ni bilo mogoče. Dobil sem prijazno vabilo, naj ga obiščem pri vajah na odru. Tam mi je v krogu svojega zbora odgovarjal z ruskim častnikom lastno vljudnostjo na razna diskretna in indiskretna vprašanja.
»Sedem let in pol že traja naša turneja po Evropi. Zbrati smo se v Odesi. Nekaj pevcev smo našli na potovanju, le trije izmed vseh niso častniki, vsi drugi spadajo k častniškim zborom raznih kozaških polkov iz Kubana. Tudi Čerkezi so z nami. Najprej smo nastopili v Galipoiju, kjer smo se zadržali najdalje — eno celo leto. Od tam smo šli na Bolgarsko in priredili nešteto koncertov. Zelo dolgo smo bili v Nemčiji. Obiskali sno Norveško, Dansko, Švedsko in Norvegijo. Prihajamo z Ogrskega. Nas zadnji nastop pred prihodom v Italijo se je vršil v Budimpešti, en dan po nastopu rimske sikMin-ske kapele.»
«Kje ste našli najlepše razumevanje?"
«Najlepše vtise smo odnesli iz Kopenhagena, kjer je prisostvovala našemu koncertu bivša ruska velika kneginja Jelisava Fe-dorovna ter njeni hčeri Olga in Sonja Nikolajevi?. Tam je bil naš zbor deležen velikih slavnosti in listi so mu posvečali dolge kolone.«
»Kam potujete
«Ne vemo še gotovo. Namenjeni smo zaenkrat v Švico. Od tam pa upamo nastopiti v kratkem pot v domovino.«
«In drugi sorodni zbori?»
«Zdi se, da obstoja samo še zbor Sokolova, ki poje v Severni Ameriki. (Ta zbor je bil v Trstu pred par leti.) Žarov — vodja donskih kozakov, ki so kazali svetu tudi kozaško izvežbanost na konjih, je baje opustil v zadnjem Času vse skupaj.«
«Kaj pravite k naši publiki?«
«Prišli smo v Italijo z nekim svetim strahom. Italija je domovina glasbe. In pripravljeni smo morali biti na skrajno občutljiv posluh tukajšnjega občinstva. Toda naš strah je izginil. Ruska glasba je prodrla tudi v srce italijanske publike.»
Še par brezpomembnih vprašanj in Ignatijev se je poklonil, proseč, naj mu oprostim.
((•Moramo začeti z vajami, ročnost je ruska čednost.»
Kozaki - pevci so se že zbrali v polkrogu in poskušali razne »trije. Ko je vstopi! Ignatijev meti nje je vse utihnilo. Koj zatem pa je zadonela za kulisami melodično težko - krasna popevka delavcev Burlakov — pesem, ki ilustrira smrtno - naporno delo vlačilcev čolnov po reki Volgi na mestih, kjer se čolni dotikajo dna.
Vtisi s koncertov.
V enem so si vsi tukajšnji kritiki skoraj edini. Nastopi kozakov so za Trst nekaj novega in resnično lepega.
Drzno bi bilo dotakniti se ocene umetniškega momenta teh koncertov, ki ostanejo tržaški publiki v neizbrisnem spominu. Mislim pa, da je zelo važen faktor pri vseh ocenah vtis, posebno ako so te tičejo glasbe. V bistvu sploh glasba ne da drugega in ako bi tudi vsi poslušalci teh koncertov razumeli besedilo vseh pesmi, bi vtis ne bil drugačen. Karakterna poteza ruske pesmi nI v besedilu, temveč v glasbi. To potezo imajo vsi narodi. Italija, dežela solnca — pesem, ogenj in strast. Ruaija, melanholična dežela snega — pesem, tiha melodija harmonije. Italijanske zborne pesmi — forte, mezzo forto. Slovenske pesmi v naših pokrajinah — torte, mezzo forte, piano. Ruska pesem — fortissimo, mezzo forte, piano, pianissimo, morente. V. tej gradaciji leži nepremagljiva
V Trstu, dne 15. maja 1S27.
(EDINOST*
sugestija ruske pesmi, ki je najbolj Cist odmev ruske duše.
Vso to sugestije je morala prenesti zadnje dni publika gledišča RossettL In se ji je vdala popolnoma. Duša vseb, brez razlike etanov, tistih na galeriji, v parterju ali ložah, starih in mladih, o® bila v tistih urah zanesena v skriv nosti ukrajinskih step, v smreko: ve gozdove Kavkaza in na dalnji Kuban.
Slišali smo mnogo cerkvenih pesmi. — Tu vidijo kritiki strokovnjaki višek umetniškega obzorja tega zbora in ravno tu (govorim v imenu lubional) bi zamo-gel dati zboru tih oCitek. Nočem se dotakniti suverenosti kritikov-strokovnjakov, toda kot tolmač misli tisočev moram priznati, da je cerkveno petje, ki ga predvaja ta zbor v vsej svoji krasoti, navzlic dovršenemu podajanju, zelo težko. Ta konstatacija ne gre zbo-ru na rovaš — nasprotno, ako bi zbor mogel vključiti vase nekaj sopranov in altov, ki bi stali na višini ostalega zbora, ki oralni del koncertov bil nekaj zgodovinskega.	. .
Občinstvu so najbolj ugajale narodne pesmi. Dokaz temu so bile viharne ovacije in proseče zahteve občinstva po pesmi o Stenjki Razinu, slavnem ruskem roparju na reki Volgi. Tega roparja je ljudstvo zelo ljubilo, ker je pomagal revežem. V 1. 1671. je bil ujet in razčetverjen. V Trstu je pesem znana pod imenom «Vol-ga, Volga...»
Besedilo te pesmi:
On sam zjutraj ženska je!» Na valovih reke Volga Čolnov plava mnogo v noč, Stenjke čolni so in drugov. Razin v prvem, v vodo zroČ...
Mu kraljičina v naročju, Od poroke ravno gre — Sreča vlada mu v pogledu,
Drugi se je veseli...
Šepetajo si drugovi: »Ženska danes mu ie vse I Skozi noč se je prelevil, On sam zjutraj ženska je!»
Volga, Volga, draga mati, Volga, ruska reka Ti; Tu prinašajo kozaki Donski ti pozdrav in vsklik!»
Smo sinovi li nesloge Mi med prostimi ljudmi? Kaj se vrag nam ne odzove Ženska tvoja, kaj molčiš?
Čuj me, Filka! Pleši brate
Pojmo pesem blagih dni! Da v kraljične dobri duši Sreče jek mil zadoni!
Petra Niščinskega pesem o ujetih kozakih (narodni motiv) je morda Še najbolj zavzela poslušalstvo. «Večerni zvon» je dal možnost nenadkriljivim basom, ki so v najnižjih legah (nizkemu c) ohranili svojo moč in zvočnost. Sploh pa so basi posebnost tega zbora.
Solista sta tenor Borisjevič in
bariton Semenov. Tenor je zelo prijeten, a ima v koloritu nekaj nenaravnega. Bariton pa je v vsem izvrsten.
Preveč bi bilo spuščati se v ocene posameznih točk sporeda in bati se je, da se že kdo spodtakne ob teh vrsticah, ki so jih narekovali le pristni vtisi odmevov slovanske glasbe, ki je znala najtt pot tudi v občutljivo dušo italijanskega muzikalnega občinstva ln na mah osvojiti njega simpatije.
BORZNA POROČILA
Amsterdam 734-744, Belgija 254-50 do 259.50, Francija 72.25-72.75, London 89.67 K-S9.98 M, Nevv York 18.38 tf-18.48H, Španija 820-330, Švica 353-357,, Atene 24-50-25, Berlin 43« .50-442.50, Bukarešt 11.35-11.85, Praga 54^0-55, Madžarska 318-32«, Dunaj 256-266, Zagreb 32.25-32.75.
Uradna cena zlata (13. V.) 357.14.
Vojnoodškodn. obveznice 63.30.
HALI OGLASI
BERUTZ-SCHOOL
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Filzi
33, pouk in pre-599
De Jong's holandski, zasluži _________prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti	580
KAKAO
Obiščite naiiia zalogo kis
Stucchi - Legnano - U/olsit - Rapid.
Ciklomotorji: Mafaida D.K.W. Mafalda Standard.
Motocikli: B. S. A.
MEHANIČNA DELAVNICA ZA POPftAVfLA.
SKCUMiTETO KOLES ZA ŽENSKE M OTROKE. TVRDKA
' A. LANTSCHNER
Trst, Via Renta 21 vogal Via Gappa
Telefon 198 (zraven glavne pošte)
___P O D LISTEK Q0l)a
V. I. KRI2ANOVSKA:
NEKEZA
RdMAN
Stanovski ponos in družabne predsodke, ki mi jih očitate, sem premagal m pozabil nanje pri tej smrtni postelji; ostala je samo ljubezen do otroka, iLi sem ga od. rojstva dalje smatral za svojega. Zoprna mi je bila tudi misel, da bi ga po smrti oropal imena in pravice, ki mu jo je dalo iL^še srce, in ta vzrok je še najbolj vplival na moj sklep.
«Kar se tiče vas, ne poj dete naznaniti samega sebe, ker nimate pravice rušiti čast očeta one Ženske, ki ste jo nekoč ljubili. S svojim maščevanjem pa bi bili skoraj uničili njeno čast in življenje; Amadejeva podobnost z vami me je navdahnila z mislijo, da me je Valerija varala, in samo prošnja moje umirajoče matere je ob var rovala nedolžno ženo sramotne ločitve zakona. ♦»- u^n^tn glumiti farova krivdo. morete to na-
praviti v družabnem življenju bolje kakor v j^či; | posvetite se detetu, dajte mu vso ljubezen, ki ste mu jo odvzeli s tem, da ste ga ugrabili njegovim ,roditeljem; napravite iz kneza O..., pod imenom barona Val d ena poštenega, dobrega in koristnega Človeka in vaša krivda bo poravnana pred Bogom in pred nami.«
— Sam Gospod vam je vdihnil te miroljubne besede, sinko, — je rekel gin jeni pl. Roie. — Oba sta izkusila, do kakšnih strašnih skrajnosti nas vedejo naše strasti; dobro vesta, koliko hudega trpljenja sta povzročila ljubljeni ženski, kolika sodz je zeradi vaju prelila. Izrabita ta svečani trenotek ter napravita konec vajinemu sovraštvu; pred nedolžno žrtvijo vajinih zločinskih vLhi»-vosti podajte si iskreno roki in odpustita si ia dna duAe.
Ne da bi počakal odgovora, je združil njiju roki na prsih umrlega dečka; nobeden izmed njiju se ni upiral; oba sta bila trudna) m&vraMra, in željna sprave. Raul se je sklonil ln poljubil Amadeja na čelo; nato je odstopil mesto Hugu, ki je s težkim srcem poljubil otroka. To je bil njegov prvi in sadnji knm ljubezni do sina* tMr
krat ga je zamenjal brez sočutja, ni mu podelil iwupot očetovskega blagoslova in zdaj ga je nadel mrtvega.
—	Knez, cenim vaše velikodušje in zahva^ ljujean se vam, — je rekel z občutkom.
—	Tudi vi, grof, odpustite mi, če sem v tre-natkih razdraženosti rekel kaj žaljivega za vas.
Rudolf se je molče poklonil; Antuaneta pa je prožila bankirju obe roki.
—	Zdaj dovolite, da se vrnem po isti poti, po kateri sem "prišel semkaj, skozi vrt, — je zaključil Hugo. — Razburjen sem ln bojim se, da ne bi srečal kakega slugo
—	Poj diva, sinko, jaz vas spremim, — se je hitro ponudil oče pl. Rote.
Vedel ga je skozi labirint sob in po tajnih stopnicah h knezovi delovni sobi, ki se je naJut-jnjfu kakor znano, nad vrtam. Molče, zatopljen v svoje misli, je bankir prehodil grad do one znamenite terase, ki je mejila na Valeiijine sobe. Na diru poJžastih stopnic je zamenjal svojega
^^BMiT'«, oče Martin, zdaj že najdem po«, — je rekel bankir ter se poslovil od du-hflffsULa.
Počasi in potrtega srca se je Hugo približal terasi. Hkratu se je zdraiil: pri lunini svetlobi je zagledal žensko, ki se je opiraJa ob ograjo ter spustila glavo na roke. Dolgi, plavi lasje so se razsuli po beli halji; glavo >e imela obvezano. «Valerija«! je vzkliknil skoraj nehote. Mlada ženska se je zdrznila, dvignila glavo, in ko je zagledala pred seboj svojega bivšega ženina, je tiho vzkliknila:
—	Vi tukaj! Kako ste neprevidni! Kaj bo, ča ves Raul zagleda!
—	Umirite se, ravnokar sem bil pri knezu in nisva se razstala v sovraštvu. Poleg trupla nesrečnega otroka sva si podala roke. Vaš mož vnrn bo vse povedal; ker pa naju je slučaj privedel skuapj, Valerija... — približal &e ji je in njegovi Diameneči pogled se je nemirno uprl v njeno oči, ko je rekel: povejte, ali mi morete odpustiti vae zlo, ki sem vam ga povzročil s svojim slepim sovraštvu; ali se ne boste odvrnili od mene s prezirom?
Valerija je dvignila svoje čudovite, sinje oči ter pogledala bledo, razburjeno bankirjevo obličje; čuvstvo sočutja ji Je stiskalo srce.

Naznanjam svojim cenj, odjemalcem, da začnem v pondeljek 16. t m. razprodajo velike partije
blaga za ženske cd L 2— naprej; blaga za moške od L 8— naprei
in drugih potrebščin po takih cenah, ki so nekaj novega za Trst.
v?t£o"ni° p. Kneliž Trst, - Corso Garibaldi št. 24 - Trst
Kdor s« sklicuje na to objavo, dobi poseben popust.	<625>
ma zllom
se odpravijo takoj
Vesti z JioriSkega
Goriške mestne vesti
NEDELJSKE PRIREDITVE
V	Idriji: Remčeva iflra »Zakleti
grad*.
V	RU&emberfcn: Pevski nastop ■ Številnimi pevskimi točkami
Obe prireditvi bi se imeli vršiti že preteklo nedeljo, pa sta moral izostati radi zadržkov od strani oblasti
Odpadeta: Nameravana prireditev v Bovcu ter istotako prireditev v Zatolminu. Za zatolminsko prireditev niso kr. karabinerji v Tolminu koteli podati potrebnih informacij.
LJUDSKO GLEDIŠČE TRGOVSKI DOM
Prihodnjo soboto in nedeljo se uprizori Turgenjeva drama iz ruskega življenja «Tuji kruh».
V znamenju znižanja cen
Vodje deželnih skupin gostilničarjev, restavraterjev, barov in kavarn so se zbrali v prostorih trgovske federacije in so določili od 15. maja naprej sledeča zni-žanja:
10% na ceni črne in mlečne kave.
20% na zemljah in kruhih. 10% na cenah obedov v restavracijah in gostilnah.
Odprte lekarne v Gorici
Danes dne 15. maja 1927. bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden: lekarna Giubich, via Ra-batta St. 18; do ene ure pop. pa lekarni: Liberi, Corso Vittorio E. St. 39 in Kurner, Corso Vittorio Emanuele St. 4.
Popravek
Zglasil se je v našem uredništva zid. mojster g. Kačič Josip iz Hudega loga (občina Sela na Krasu) in nas prosil, naj se popravi dopis iz Sel o vodnem vprašanju (•Edinost« od 10. t. m. St. 110) v toliko, da se Se ni izplačala vojna odškodnina za vodnjak.
KADAR VABI& NA KRST
ali ženitovanje, kadar obhajaš god ali rojstni dan, ali kadarkoli sploh VBkiš goste v svojo hifto, vedno Jtti boš dobro postregla, ako jim servirafi izborne testenine PEKATETE. Zanesljivo prave dobife v V2 originalnih zavojih.
POStftNOl
PREKLIC
Podpisani Ivan Macarol iz Križa pri Tomaju 5L 8 preklicujem in obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekel dne 25. m. m. v gostilni g. Antona Turk v Križu na naslov g. Antona Ziberna od Antona iz Križa *t. «1.	(618) Ivan Macarol.
•j Za članke pod tem naslovom odkla-nia uredništvo vsako odgovornost
Kadlotelcsrafila«
tečaji. Vpisuje se vsaki dan. Vse vrste aparatov za oddajanje in s zaklopmico * ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthone, »ličen onemu v Speziji, ki služi za »zptte za doaefo diplom. Zavod je avtoriziran od nau&iega ministrstva, eden izmed najboljiih v Italiji. Posebni tečaji za gospodične. Id želijo nameiČenja na kop-nem ali na morju. Zavod za dosego mest za naie diplomirane bodisi na kopnem aK na morju. Obiščite naš informacijski urad. Ravnateljstvo radiotelegraBčne-tfa zavoda «Alessandro Volta* Via J>-Francesco 31 ali pri združenih zavodih «Battisti-Galilei» Via Battisti 10. 537 VAJENEC, za trgovino jestvin, z dve-do triletno prakso, se »prejme. Stanovanje in hrana pri družini. A- Lincner, ua-
brovica pri Prošeku._637
ZEMLJIŠČE za zgradbo hišice pri ro-colski postoji, se proda. Pojasnila se j dobijo Piazza Garibaldi 7, prodaja vina
▼ steklenicah.__|
V SEŽANI je ušel iz Starega grada mlad pes, sive in dolge dlake. Sto lir nagrade dobi, kdor ga pripelje naza). 639 IZREDNA F&L1KA. Kolo dirkalno se proda za L 480. Vouk, Barkovlje 15^
ŽAGAH, izurjen v vseh poslih (Vollga-ter, Bandsaege, cirkularka itd.) tudi brusač, išče službe pri tovrstnih podjetjih. Gre v vsak kraj. Naslov pri goriški u-
pravi.__641-
VOZ, težak 4 q, nosi 30—25 q, J dobrem stanju, se proda. Kavčič Matija.
Poljubinj it. 9, p. Tolmin._o42
DVA PO«TINA mladeniča dobita hrano in stanovanje pri slovenski družini Zre-
bol, via delTIstria 11 IQ. _ 643
ŠOBA, z eno ali dvema posteljama se
odda. Molin i 704, Rojan._»ti
HIŠA ob cesti v Dutovliah št. 2, z ma-lim zemljit^ ** preda._MS
SftEĆO, preteklost in
ljenja pove kiromant v Via della Pieto
O vrata 6. Govori slovensko._o4o
2 PKAiNI soU, s prestim vhodom, pri-pravni za urad ali sedež društva, od-^m_Vi^Za«etU fCrociera) 1, I. 647
KJE se delavec pol-ležak za trgovino z jestvinamL Naslov pri tržaškem uprav-
ništvu.	_
SfANOVAJtlfir kuhinja, soba in klet se odda v najam takoj. Naslov pri tržaškem upravniatv«.
PORTOttOf^- Hotel - Pension «Lido».
Krasno kopalno obrežje. Lape sobe z razgledom na morje. Okrevajočim se nudi posebno skrbstvo. DomaČa gostitev. Koncerti in plesi. Cene zmerne.
650
HIŠICA z malim premoženjem, v bližini Trsta, se proda za 18.000 lir. Pojasnila se dobijo via G. Rossini 38, mlekarna.
651
GLASOVIR, zelo kratek, iz prvovrstne tovarne S ime as, Duaaj, krasen, močan glas, izredna prilika, lir 25fi0. Via Scus-
3. II. ,_Brmci, od 1(V-14;_652
PlASfNO, koncerten, s fcrižanimi strur-narai. koviaasta plošča, zajatrčen, se proda po nizki ceni. Via Solitario 25, ^IL
SPALNA soba, masivna, nova, se proda, v; a Molin a ven to 82, II.	654
BKiNiEVEC dober, pristen, prodaja na drobno in debelo Jakob Bole. Lokev ri Divači.	'	598
ZAHVALA.
Vsem, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo čast naiemn nepozabnemu očetu
Jakobu Stoka
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni veleuč. zdravniku dr. Pertotu, barkovljanskemn župniku za tolažbo tekom bolezni, barkovljan-skl godbi in pevcem za ganljive žalostinke in vsem, ki so spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti. BARKOVLJE, 14. maja 1927.
Družine: Stoka in MarttlllK«
KOBILO domače pasme, 3 let staro, z žrebetora, kobilico, 1 mesec staro, prodam. Bika, 14 mesecev starega, za pleme, licitiram. Dva voza v dobrem stanju, eno kočijo za konja in štajerski voz prodam. Stergar Ignacij, Sužid 9, Kobarid. (628)
PEKOVSKI vajenec, tudi z nekoliko prakse, se sprejme. Colja, Senožeče.
636
GLY&OL je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglostL Izdelek lekarne Castella-novich. Trst, Via dei Giuliani št. 42.
635
MOTOCIKLISTI! V novoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. l.azzaro (za cerkvijo sv. Antona! dobit« vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera. Har-lev-Davidson in Harlette (motor Puch).
542
PREVOĐL trgovski, tehnični, angleški, nemiki, francoski, italijanski- Ufflcio cor-respondenza. Corso Garibaldi 4. Prepisovanja na stroj.___
aTmARC, urama in zlatarna, Ajdovščina 17, ima v zalogi vsakovrstne švicarske in druge ure, zlate in srebrne predmete. Sprejema v to stroko spadajoča popravila. Prvovrstno delo zajamčeno. Cene nizko	463
Hipi
Trst, Via S- Laziaro 9
Nsdasetam rBissanuioa . . . L 2*20
Bomba-svidi.......2 60
Bomfcaievai, debela ...» 2 90 Platne „Nadsnna" 80 cm . . » 3'—
Patso .Scuola"......3*70
Platno „Haionna* 150 . . . , 5 83 Dovrtas 150 cm, debel. . . > 6*40 Tkanina, lanena 80 cm . . » 7*— Tkanina, . 180	. «15 50
Tkanina, . 240 .... i '30 Satla, dvojna visokost. . . „ 4 50 Satin, dvojna visokost, najfin. . 7*50
lleliRo zaloga notauic
(62oiPO tovarnliHIh cenah.
Blago prve vrsig. - Postrežba tečno.
H m
961
FARMACIA SPONZA
Trst - Via Tor S. Piero 10
Pazite na ponaredbe Dobiva se v vseb lekarnah
ANGLEŠKO, poučuje uradnik. Pripravlja za izpite. Gre tudi na dom. Rossini 4, vrata 13.__616
VZORCI, papirnati za ženske in otroške obleke, specijaliteta tailleurs, se izdelujejo. Atelier Chic, Corso Garibaldi 4. Kro-jačnica prvega reda._609
POROČNE sobe, masivne, s psiho ali umivalnikom, 1900; druge, posebno močne 2200; z zrcali do tal 2300. Turk, San Lazzaro 10. Pozor na naslov!	502
BABICA avtorizirana »prejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
621
BABICA, diplomirana, sprejema noseče.
Pice Kladisch. Via Madonnina 10/11. t620}
bABICA, avtonzirana, diplomirana, prejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vaa, tel. 20.64.	567

NAJNOVEJŠI DOHODI. Obleke, blago v velikanski Izberi, svi-lenine, parilo, obuvalo, potrtniki, dežni plašil, dežniki itd. Cena »n pogoji, ki se ne bolijo konkurence. Krejalnlca I. reda. ,ftL VERO RISPARMIO*, V!a Roma 3, III.
V J t PREPMETF /
S 5PLOSMIM
) (A) /O*
Mm
POPUSTOYy\ (
f NA V5£ ^AZN AMOV^nc i
L.E ITAK NIZKE CENEJ
Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrd ki
N. BORSATTI & FIGLIO V TRSTU
ki ima lastno delavnico nad 40 lei. Največje jamstvo, poštene cene. Velika ubera ur. zlatenine. Kupuje in prodajo zlato in srebro. Govori se slovensko.	M7
Pazite na ime
N. BORSA TTI& Figlio
CORSO VITT. EM. III N. 47 hI ha lekarne Rovis (Piazza C. Coldoni).
TRGOVINA
„FEf?RAMENTA MADILE
,f	druiba z. o. s.
TRST, Via tarducd 22 froflal Wa Chioaa)
Velika izbera železnin in drugih kovin
SPECIJ aLITETA l Potrebščine za obrtnike i« rolcodelce Orodje za poliedielce; KUu«avmee »a vrata
okna, polti štvo 1. t. a.	572
dajajte prednost
holandskemu kakao 5,5
radi njegove pristnosti in izborne kakovosti.
VELIKA SKLADIŠČA
Tvrdke G. PAULATTO & Ci.
(prej A. BUTTI) Via Massinl 32	Via Oanta 10
dale
cto prelcl^ca
na vseh
rv.
«EDIMOST»
v trstu, dne 15. maja 1927.
IZ AJŠEVICE
Pevska in bralno društvo na
Ajševici se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je nedeljska prireditev tako lepo uspela. Posebna hvala gre vrlim Ozeljancem in društvu «Li-jak» z Vogrskega za kraarie pesmi, mladinskemu odseku Z. P. D. iz Solana za izposojene kulise in številno udeležbo. Prireditev je potekla mirno v občo zadovolj-nost. Hvala vsem! Pev. bralno društvo, Ajševica.
VOJŠČICA NA KRASU Pogreb pokojne Zorice. MUanic
V nedeljo jutro smo spremili k večnemu počitku našo nepozab-ljeno Zorico. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva. Iz sosednih vasi je prihitelo mnogo mladine, da izkaže pokojnici zadnjo Čast. V spomin so ji domači fantje in dekleta podarili krasen nagrobni venec. Par kratkih ali ginljivih je izpregovoril naš častiti vikar, ki je orisal življenje naše mladine, ki premalo pazi na svoja mlada leta in na svoje zdravje. Pokojnici lahka zemljica!
VOI*6E
Borba za vsakdanji kruh pride še toliko bolj do veljave v poletnem času in to še posebno v vasi, pri kmetu. Od jutra do večera gara in se ubija za svoj vsakdanji kruh. Naravno je tedaj, da si hoče zvečer poiskati zabave po dnevnem trudu. Misli si pač: Ves dan sem trpel, sedaj naj nastopi vsaj nekaj veselia na vrh vsega onega trpljenja. Ne kratimo mu tega, toda vprašanje je, kje in kako naj uživa človek ta doseženi užitek. Navada je pač po naših vaseh, da človek ne pomisli takrat veliko ali nič, ampak zateče se v prvi tak pripravni prostor, kot se njemu zdi, in to je gostilna. Ves dan je garal in trpel, da zvečer po trudu in vsem onem trpljenju potepta, kar je napravila njegova marljivost. — Ne, ni treba, da bi se tja zatekali iskat si razvedrila, saj imamo tudi za to pripravnea pribežališča in to je društvo. Priprave za dramske in pevske nastope, to so stvari, ki človeški duševnosti najbolj zadostijo, ki podajo največ ugodja, razvedrila. — V naši vasi se je deloma že zadostilo tej težnji, vendar je še v precejšnji večini nasprotna. Del naših fantov se je zadnje čase marljivo pripravljal za društven zabaven večer. Izbral si je spevoigro < Kovačev študent«, ki od priprostih diletantov zahteva marsi-kakih težkoč, ki jih je treba premagati. Fantje so jih precej častno rešili in lepo podali nam vaganom v nedeljo popoldne. — Zraven te spevoigre so pripravili še otroško igrico «Kaznovani £aljivec», tako rta je bil nastop pri dvuštve-. nem večeru res popoin in je za-uofctil vsem pričakovanjem. — Le po tej poti naprej, fantje in dekleta, ker le na tej se naleti na uspeli in zadoščenje za trud, ki smo si ga dali pri pripravljanju. — Gledalec.
IDRIJA Izlet društva «Lira»
V	nedeljo dne 8. maja 1927 je orkestralno društvo «Lira» priredilo izlet v Tolmin. Dan je bil krasen in za izlet izredno primeren, le škoda, da niso bili tako primerni tudi gotovi ljudje, ki sedaj vladajo v Tolminu, kjer orkestru niso pustili igrati, čeravno je bilo to igranje predvsem namenjeno zabavi izletnikov samih in dalje morda še posredno reklami društva. Res da se je istega dne vršila v vojašnici neka šolarska prireditev, ki bi je izlet društva «Lire» nikakor ne mogel motiti, a vendar še ni vzrok, da bi se potem ne pustilo proste zabave izletnikom. Čemu potem vsa ona obilna sicer jako upravičena reklama za Tolmin kot trg, če se pa izletnikom gode taka nepotrebna in sitna nasprotovanja. Saj vendar ni imela godba nikakoga slabega namena in so je bili izletniki veseli bolj morda od domačinov, ki jim gotove stvari tudi niso bile po-všeči.
V	Sv. Luciji pa je bilo vse drugače in polna zabave je bila predvsem Mi k uže v a dvorana, kamor je došlo tudi mnogo Tolmincev in drugih okoličanov. Pozno po noči šele so se vrnili naši izletniki doni ov.
«V%tlnec» se gotovo preloži za en teden. Igra se torej v dneh 21. in 22. maja. Toliko v obvestilo občinstvu.
Gređrja vojašnice napreduje. Dosedaj so izkopali temelj manjši stavbi. V kratkem začno z delom pri večji, ki bo 30 m dolga.
Pred kratkim smo pisali o so-botnih koncertih v našem mestu. Zdaj čujemo govorice, da teh koncertov ne bo več. In to zato, ker bi morali obe društvi plačati vsaka po 500 L davka za te koncerte, česar, razumljivo, društvi n« »moreta. ker sta obe sestavljeni le iz članov rudarjev in zadostujejo dohodki komaj za kritje stroškov, ki jih imata društvi z muzikalija-ini in nabavljanjem not itd. Večer ni sobotni koncerti »o bili brezplačni. Društvi sta jih prirejali prostovoljno in le v zabavo mešča-tnom, ki so v teh večerih doffli •talno v obilnem Stevihi na trg in je bilo to njih edina medtedenaka nabava. Upamo zato, da tx>do me-rodajni faktorji nastopili pot, ki bo rešila mestno navado.
Iz trža§ke_pokrajine
EZ SK£iNl
Na trgu t Sežani dne ltL maj* t. i. je bilo na prodaj 1244 stav
IŽJvine In eicar: toU>y In km M,
t
telet 57, konjev 271 in 325 prašičev. Cena goveji živini od 300 do
380 lir stot žive teže, teleta po 500 lir mrtve teže, konji od 1000 do 3000 lir; prašički 5-8 tedenski, ki so bili vsi prodani, od 140-200 lir glava. Kupčija na splošno dobra. Na trgu je Še vedno pomanjkanje mladih krašičev, zato pa tako visoke cene.
Prihodnji tržni dan bo radi praznika dne 22 — v pondeljek 23. maja t. 1.
Gospodarstvo
peronospora na grozdju
Gotovo ne bo odveč, ako tudi letos izpregovorimo o tej silno nevarni bolezni vinske trte, katera nam prizadeva vsako leto toliko Škode.
Peronospora, katero imenujemo tudi palež ali strupeno roso, spada v vrsto glivic. Obolele ja>-gode in peci ji dobijo večkrat bolj temno, črrtkas to -zeleno barvo, pozneje pa jagode poemi jo in odpadejo. Eolj drobne jaigode, ki so napadene od te bolezni, kažejo snežno bele, volni podobne kosmiče, kateri se navadno pojavljajo na spodnjih straneh listov v obliki sivih lis.
Zatiranje peronospore.
Kot najboljše dosedaj poznano in zanesljivo sredstvo za pokonča van je peronospore je raz--topinai modre galice. Obstojajo tudi druga nova sredstva, katera so se tudi dobro obnesla, vendar pa se uporablja najraj-še staro in izkušeno sredstvo, modra galica. V prihodnji številki bomo podrobno opisali, kako 9»e pripravlja raztopina modre galice in kako se uporablja.
Zaitirati moramo to nevarno bolezen pravočasno, še predno se je pcjaviia, kajti to, kar je enkrat že napadeno, ne da več popraviti in ie izgubljeno.
R. C.
Čuvanje meje in nese piaršarstvo
Nadzorovanje meje od strani milicije se vedno bolj izpopolnjuje. Z umikanjem snega v vedno višje feorske lege se vrši istočasno nastopanje malih pa številnih mi-ličarskih oddelkov po vseh naših vaseh in splih v neposredni bližini meje.
V pasu med predilskim prelazom in Crno prstjo nad Podbrdom je zimski čas s svojimi visokimi snežnimi zameti ter vsemi nevarnostmi zime v visokem gorovju najboljši čuvaj in jamstvo, da me-, je nihče ne prekorači. K večjemu kak trentarski divji lovec na koze ni izbiral lovišča samo ua enem državnem ozemlju. Zato pa je bila v tem predelu državna meja le redko zastražena, v bližini prelazov in še bolj ir. doline. Zadostovalo je, da so milični oddelki pa-truljirali po dolinskih cestah in u-stavljali vse sumljive tujce, ki so se podajali v obmejne vasi.
Sedaj pa, ko so postala v tem gorskem pasu tla kapna, prosta od snežne odeje in nevarnosti plazov, postaja Taele življenje narave, ampak tudi človeško gibanje tod živahnejše. Kozje črede gredo vedno višje za umikajočim se snegom. Planšarji prihajajo iz doline ogledovat planinske stanove, da ugo-tove in popravijo škodo, ki so jo napravili zimski viharji. Znesti bo treba sem gori posouo za poletno pldnšarjenje na planinah, popraviti kale za živino, ograditi staje, pritrditi zapiralna vrata i. t. d. V par tednih bo prišlo sem gori na pašo na stotine goveje Živine.
Znano je, tla je poveljništvo mil-i carskih obmejnih čet izdalo ukaz, da se mora napram domačemu prebivalstvu postopati z vso obzirnostjo. Razen skoraj neizogibnih sitnosti, ki jih pač vsaka količkaj strožja kontrola vsebuje v sebi, ni bilo zaznamovati v teh krajih nobenih večjih incidentov ako izvzamemo nevšečen dogodek na škodo Gospodarskega doma v Cerknem ter bi rekli, pomotno aretacijo podbrških fantov. V enem in drugem slučaju se je skušalo poravnati nastale neprilike in vznemirjenosti.
Ker se bo sedaj precej našega prebivalstva po svojih življensklh opravilih mudilo nele v bližini meje, ampak prav na meji sami ter ob gotovih neizogibnih začasnih prehodih čred, posebno pa ko«, morda tudi preko meje, je nujno potrebno, da izda poveljništvo obmejne milicija navodila svojim podrejenim oddelkom, da bo* omogočeno našim pUnfiardem življenje pri njihovem opravilu na planinah.
tria&ia kmetijska družba
V TRSTU ima v zalogi: ftrepio, ventilirano «Tmtt» In žveplo e 8* modre galice.
Modro gaUea Te imamo v salo-gl le še za pred naročnika, katere vabimo da jo čim preje dvignejo.
Prihodnja poiliJrtvTa»dra Uea nam dospe osal H. pmgi ■ katera rarafteinamo naffla «im
ftkrovflslM originalne «Vei*no-reU, Volpi in Ferrera.
SvvpLainlk* ročne In nahrlrtne. Ravnokar amo prstfeH plotfaaie nahrbtna ftveplalnike eVolpU.
ZaHvalnfti ploKnafte počinjene od 8 litrov naprej.
65 in 70 cm.	___
TtaanapertN vili ■ ■fcka Od
m litim* ^ lili II, iH k—L^r-L-^urt-Ui-l ■
Oihilmki potrebščina. Ugotovljene A. 2. panje, katere smo ravnokar prejeli, ter ostale čebelarske potrebščine.
8emena vrtna, poljska, cvetlična, semena trav in detelj.
Umetna gnojila: mešanico za zelen jad, superfosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat.
Tržaška kmetijska dražba v Trstu
ul. Torrebianca 19. in Raffineria 7 Telefon 44-39._
RAZNE ZANIMIVOSTI
fTanberrn glavno mesto Avstralije.
Yorški vojvoda, drugi sm angleškega kralja, je slovesno otvoril novo glavno mesto Avstralije, Camberro. Z zlatim ključem je odklenil poslopje parlamenta in odkril spomenik angleškega kralja. Ob avstralskem poldnevu, ki se ujema s tretjo uro po noči po našem srednjeevropskem času, je imel prestolni govor. Angleški kralj je ob tej priliki podelil vse polno odlikovanj, med temi je še posebej odlikoval ministrskega predsednika Bruce-ja. Sedež vlade, ki je bil doslej v starem mestu Melbourne z 800.000 prebivalci, se prenese v Canberro, ki šteje doslej le 5000 prebivalcev.
Canberra, mesto, ki se tako rekoč komaj gradi, leži med mestoma Sudney-em in Melboune-jem. V središču se je doslej zgradil parlament, ki je stal pol milijona angl. funtov. Velikansko krasno poslepje. To mesto ima tudi že nekaj ulic. Hiš je malo, električne železnice ni, mala stranska železnica veže Canberro z mestom Sydneyem.
In vendar se lahko že danes trdi, da postane Canberra v nekaj letih pravilno glavno mesto 2 vsemi pritiklinami, ki jih zahteva glavno mesto. Načrt z?, postavitev mesta je popolnoma dokončan, iviesto se bo dvigalo na prostoru dvanajstih štirjaških milj. Določile so se Že glavne in trgovske uli-cc, določila predmr-stja, parki, vrtovi. To bo prvo mesto, ki se je začelo graditi od prvega početka dalje po določenem načrtu. Če pregledamo druga glavna mesta, lahko zasledujemo njihovo zgodovino; v vsakem so stari deli mesta, ki se ločijo od novejšega modernega dela. V Caiiberri bo pa vse najmodernejše in bo vsaka najmanjša stavbica v skladu z vsem mestom, kajti vsak se bo moral držati že izgotovljenega načrta.
Doslej, ko so prebivali v tem mestu le zidarji in rokodelci, je imela Canberra edino le eno zaba-višče — kino. Ko se preseli vlada iz Melbourne-ja in ko prične delovali parlament, izide tudi prvi Časnik.
Poleg gledališča se zidajo sedaj hiše za uradnike, ki pridejo z vlado v novo mesto. Pet sto stavb raste in bo kmalu dozidanih. Vsak uradnik bo imel svojo hišo, ki jo ali takoj plača, ali pa se mu bo vsak mesec odtegovala primerna vsota od plače.
Dotlej, dokler se v Canbeiri gradi in zida, je prepovedan vsak alkohol to pa radi tega, da zmaga delavstvo (3000 po številu) v določenem roku odkazano mu delo. Sodi se, da se ta odpoved odpravi, kakor hitro pridejo poslanci skup in se bodo udeleževali parlamentarnega dela. Sedaj je prvi kraj, kjer se točijo alkoholne pijače, oddaljen od Canberre devet milj, in ta vas, Qii8enbeyan po imenu, je skoraj vsako nedeljo cilj mnogim izletnikom.
Nepričakovan uspeh nenavadnega oglasa.
Neki chicaški list je priobčil tale oglas: «Popolnoma nesposoben, brezxnačajen človek, 1.60 m visok, suh kakor treska, poleg tega s ko-zavim obrazom, išče dela Sem dvajset let star, a jih kažem trideset. Sem hodil le malo v šolo, zato sem se pa lotil že dva in dvajset poklicev. Kjerkoli sem bil, povsod so me vrgli ven, ker nisem bil za nobeno uporabo. Ne glede na to, da nič ne znam, tudi nimam nič. Imam edino le nekaj slabih
0 najem
se de nled smrti, mataebo — tudi proda, dobro vpeljana trgovina z ttrmo in z v*lfko mesarsko obrtjo, UisH na prometnem hlezailkcm krUttto, nasproti postaj« Fiafmho aa Itajudia lai stan trgovk« met z inozemstvom aa sovom bi fngu tor največji izvoz to stroka. K trgovini spadajo: dve moderni klavnici, poesbej za govedo ia mrin}m. Is liani rs. vodovodi, električna moč, eb-•dbi flftvfaaald klovi, dnevna tigovina s
f —"'. nadalje dobro ikbkn.szs go-sdfea. 3 prostorne stanovan^be kiBe, okrog V ovalov zemlje in ob pnnatd
-M . ■	... . J. (tf.	| I tt I ||
osm iskana amaa> nansezna oo|«ksi
nilefk la gostilničar, p. Ralo pri Me* ribara, Jugoelavfts.	ttt
lastnosti. Kadim, igram, pijem. Sem to, kar se nazivlje navadno izgubljena eksistenca, in ne verjamem, da bi se kdo posebno zanimal zame. Ce bi se pa dobil kdo, ki bi hotel z mano poskusiti, naj mi sporoči svoj naslov, da pridem sam k njemu in mu odstvetujem ta poskus.» Ta mož je dobil nad štiristo ponudb pa ne samo od ljudi, ki bi mu dali dela, marveč je bilo vmes dobra Četrtina pisem od vdov in gospodičen, ki so po vrsti izjavljale, da mora biti človek, ki tako odkrito in pošteno prizna svoje napake, dober tovariš (a good fellow). Rajši bi šle po zakonski poti skozi življenje z njim kakor pa s kakim pridnim, visoko stremečim vzornim možem, , ki nima srca na pravem mestu.
Loterijske itaviike
izžrebane dno 14. maja	1927:
BARI	37	Z7	76	69	42
FIRENZE	26	33	75	65	54
MILANO	80	82	49	76	19
NAPOJLI	56	40	20	35	39
PALERMO	48	45	25	6	77
ROMA	35	69	59	47	84
TORINO	34	4	7	22	24
VENEZIA	73	85	42	1	13
Zo&szdravnKkl ombalctcrl]
Trst, Via Stttefontane «
od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznik od 10-12 Deželanl dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 622 Ljudske cene. . Olajšano plačevanje.
SKUTE BOSOLim — GORICA
Apnenicc v Solkana. — UprZva v Gorici; Via G. Caprin št. 5, tel. St. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, »e nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sain kalcijev okis (96.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Pri cenah je o23	konkurenca izključena
JAKOB BEVC
urama In sistema
Trst, Čamu« S, eiacorat S
Hfi«* kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krona plačuje višje kot vsi drugi. Zalaga raznovrstnih ur in zlutenine
—	607
STAR PREGOVOR IN MODERk'fl RESNIČNOST.
Kamor posije solnce....
KjerjeSTIP, tam izginejo popolnoma parasiti. Prah STIP uniči v kratkem času vse parasite človeškega telesa, hiše in živali, (stenice, bolhe, uši, kuhinjske fičnrke, klope i. t. d.)
STiP se prodaja v vsaki lekarni.
i uniči parasite
Pobiva se v lekarni Godina, Trst, „AlPlpea" Via G?n-nasnea 4 ja Via Farneto. 1 „AUa Madonna della Salate) Sv.JaVob. Glavni zaslopnilf za Italijo ———	in kolonije :
ADOLFO CECCHET
TRST, Vi« Sata Nicolo št. U
KRONE
Mljaiti, plativ, 20-Irensli zlate Me
ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi
ALBERT POVH - urarna
Trst, Via Mazzlni 46
Klavirji Planini
HarmmlJI/UŠP^V
PRODAJA AV«^ POSODA /A ^ Ov&'V
/jJ^	Popolnost 563
S ^fSC*^ ^V/	Eleganca
S mVtfv ^ S	Prikladnost
j,©	Prodaja in poskusi
^^^^	^r brez cbvtie za nakup
v Btlaniu lug. HM) UOU
_f Trst, Via Valdirivo St. 24
TRGOVINA 508
LUIGI GREGORICH
Trst — Via Clnnastlca 15
VELIKI POPUSTI
ŠIVALNI STROJ
. A	specijelcn na pedal,
s predalom in po-krovom L 500. Naj-veQe jamstvo. Brez-plačen pouk v veze-
Cervelllni
*ia L Mi Uni
STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MCH
muph mmt t ce.
z zalogo In delavnico za poprave
Trsi, m eiuseppe ViOsll S, Tel. 13-84
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se aepustile v*e tehtnice za trgovske potrebe zisteina «Florenz» k mi-rosodni p»»kušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah.
Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah	»'O
Trtne škropilnice
najnovejšega sistema, nahrbtne žveplalnlk«, brzoparilnike itd. se debe pri
F.u RuSt-u
kotla rju in kleparju v S« u rja k
pri A]de«iQnL
Velika Izbera bakrenih kotlov, kuhinjske posode, kose znamke Merkur itd. Sprejemajo se stavbna vsa v to svrho spada, oča dela. Cene zmerne. »7 Cene zmerne.
ETERNIT
za strehe Zaloga - TRST
VIA TRENTO 16. <PH tvangttjtkl cerkvi -Shranit« naslevl eu
MAftlCI
MEDIGNALE DI
- ^ /Clft
POMAGA PREBAVI PRISTEN AUvKAVI
UGAlA ŽEJO J£ HKiUEMIČEtt IK AROAATICEHvVODI IN S0IAVICI
AaMjt lUnUrUJJv&v. irj
TRU^/tC via OoraoeoSS
Velikanski ćchaii duRsjskfiga
POHIŠTVA
navadne !n flnejše vrste
ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah.
Na drobno. Na đe&eJa.
Največje jamstvo.
u. c&MP&mov®
Vlale XX Settembre 33 - Trst Tel. 793
FE»8© mm^ PIH^Hi i
Okr«pčev»lno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti	t
MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE	^ i
LEKARNA ZANETTi - TRST - Via Hazzlnl !
EOS ^BIKfA Stroji za šivanje, vezenj« • i^K^ bil ^^ in pletenje, za dom In vsako obrtnijo. Potrebščine TUST« Vta Muda vecchla 3 Napeljave z mator. pogo-
577 noni. Popravila«
_ u KiiSlstrat*«' - BresplaCea pouk t vezc*t]a
Centrifugalne
„VOGEL"
za vsako tekočino.
Močne v delovanju.
Specijalizirala tdi^rr^ sesalk
„VOČet" Trsi, Via Bflttist! 26, tel 33-04
Ttmsu 9IIH1UKM 9 TRSTU
registre van a zadruga z neomejenim jamstvom
Via Milano 20, pritličja (vogal XXX etiobre) - Tel. 16 04
Dauu	'	~
Obrestuje hran32sie vloge po 5°/0
Vfttl« vloga, vezane na odpoved, po dogovoru.
Davek na obresti plačuje zavod sam.	4co
Izvršuje nakaziSa pod ugodnem; pogoji za jugo« slavijo In ostale inozemska trge,
Trgovcem In obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte.
UradM uro od 9-1 a V. dop. In od 27,-4 pop.
LJUBLJANSKA KREDITNA Bfl^ZžA
iMa h iizira Dndh SUHJ&- 1 PODRUirUCA V TRSTU [ b m n M M.IMM-
Telcfon 5-18, 23-88	CENTRALA V LJUBU AN I	Tlelo«. 22-98
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% %» na tekočih - računih po 5%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema i DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovora. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
HajpriMadigjži zma i Jogoslari^
Blac^aa Je odprta o4 9^12% ia od 14%-M
Podru2nlcet GORICA, Brežice, CeJJe, CernomelJ, Kranj, Logatec, Novomesto, Prevalje.
Podrulnkti Metković, Ho vi Sst^ Ptni, Maribof, Sra^rro, Spffl, ftrittk, Slovenjgradct.