1 Lelo XV. [Štev. 73	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON OPRAVE: 25-67 In 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubliana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 |	Maribor, ponedeljek 31. marca 1941	NAROČNINA NA MESEC Preleman v noravl ali oc ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din- tntina 30 din. POSTNI ČRKOVNI BACUNl 11.40»	Cena din 1*—
Velika pomorska bitka
Nemško-
iialijanske zračne in pomorske sile izvedle napad pri Kreti
Angleška poročila
LONDON, 31. marca. Reuter. Admira-liteta javlja: V pomorski bitki v vzhodnem Sredozemlju je bilo potopljenih zelo verjetno šest sovražnih vojnih ladij. Poleg že omenjenih treh križark po 10.000 ton »Pola«, »Fiume« in »Zara« ter dveh velikih rušilcev klase »Vincenzo Giober-H« sporoča sedaj Krška vlada, da so grški mornarji rešili nekaj mornarjev z italijanskega rušilca »Vittorio Alfieri«, ki je sestrska ladja potopljenega rušilca »Vincenzo Gioberti«. Po vsej priliki je tudi »Alfieri« potopljen. Na angleški strani ni bilo niti materialnih niti človeških žrtev, manjkata samo dva aviona.
LONDON, 31. marca. Reuter. Nedeljsko poročilo.angleške admiralitete pravi: Poveljstvo britanskega sredozemskega brodovja sporoča, da brodovje ni imelo nobenih izgub niti ni pretrpelo kake škode o priliki svojih nedavnih operacij. Nimamo pa vesti o nekaterih naših letalih. Po sedaj dobljenih vesteh se potrjuje, da so potopljene sledeče italijanske bojne ladje: Križarke »Fiume«, »Pola«. '»Zora«, ki so bile oborožene s topovi po 200 mm, ter konbratorpiljerka »Gioberti Vincenzo« in »Mastrale«.
LONDON, 31. marca. BBC. Po poročilu admiralitete je bitka včeraj še trajala. Ugotovljeno je bilo. da je utonila ena italijanska križarka, ena bojna ladja, dve križarki sta bili težko poškodo-
vani. Po mnenju prvega lorda admirali-tete je bilo uničenih tudi nekaj italijanskih rušilcev.
BOMBE NA MALTO
LA VALETTA, 31. marca. Reuter. (AA) Angleško poveljstvo na Malti poroča, da so sovražna letala vrgla na razne točke na Malti ponoči od petka na soboto nekaj bomb. Pri tem je bila ena oseba ubita, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Protiletalske baterije so začele streljati ter so nato tudi nehali poleti letal nad Malto.
Nemška poročila
BERLIN, 31. marca. DNB. Nemška ie-tala so napadla v soboto večjo skupino angleških ladij na Kreti. Napad je bil uspešen ter je bila zadela neka bojna ladja s tremi bombami. Skupina angleških lovskih letal, k; je spremljala skupino angleških ladij, se je spoprijela z nemškimi borbenimi letali. Pri spopadu je bilo sestreljeno neko angleško letalo tipa Hurricane. Vsa nemška letala so se vrnila v svoja oporišča.
SSaSitansks poročila
Nevarne pomorske
edinke
NEVARNE POMORSKE ED1NSCE
RIM, 31. marca. DNB. »Napadalni čol-
ni«, o katerih govori italijansko poročilo o napadu na Kreto, niso hitri čolni, temveč gre za posebne ladje, ki s© lahko prebijejo skozi težke ovire. So zelo hitre ter jih njihov majhen obseg varuje pred sovražnimi topovi. Kadar se približajo napadenemu objektu, vržejo s sigurnostjo večje količine eksploziva na sovražno ladjo. Na teh malih, hitrih in nevarnih cdinicah se nahajajo preizku-
šeni prostovoljci. Drugega ni mogoče sporočiti o tem bojnem letalstvu. Uspeh je bil nad vse zadovoljiv.
RIM, 31. marca. DNB Poroča o spopadu med angleškimi in italijanskimi ladjami pri otoku Kreti. Pravi, da je imela italijanska mornarica velik uspeh ter je sovražniku potopila neko bojno ladjo.
Pomorski incident med
Angli|o in Francifo
LONDON, 31. marca. Reuter. Med nekaterimi manjšimi angleškimi vojnimi ladjami in francoskimi obalnimi baterijami v Alžiru je prišlo do spopada. Po vesteh je prodrl konvoj štirih francoskih tovornih ladij, ki ga je ščitil neki francoski rušilec, skozi gib ral tarsko ožino. Ladje so bile natovorjene z važnimi vojnimi potrebščinami za Nemčijo. Zato so prejele naše vojne ladje nalog, da konvoj ustavijo. Uspelo jim je dohiteti francoske ladje. Angleži so tedaj pozvali francoski konvoj, naj se ustavi. Bil je v bližini francoske obale in obalne baterije so pričele angleške ladje obstreljevati, čeprav so nastopile v smislu pravic vojskujoče sc stranke. Angleške ladje so reagirale na obstreljevanje in opa-
Z zasedbo Diredaue je bila presekana železniška zveza Adis Abeba-Diibuti — Naglo napredovanje angleških čet prosi Assnari
kov v Abesiniji pravi »Deutsche Allgs-meine Zeitung«, tudi sledeče: Položaj hrabrih branilcev Abesinije je težak zlasti zaradi tega, ker ni nikake možnosti za oskrbo. Vendar so delali in še deia;o prave čudeže pri ogorčenem odporu sovražnim silam. Mussolinijevi vojaki s svojim odporom mnogo pomagajo h končnemu triumfu, ker zaposlujejo veliko sovražno vojsko, ki bi jo sicer lahko uporabili na drugem koncu.
Kondi I
2102
Elinforo.
Ga rasle
Dunkaga
DZluDESA
Hurso
DIREDAUA
•Afdem
D3!€ŠO^^jŽr I <\M/, v,/a
•^fnicsso	<	^
VtMVVanlu
/Mh\|,\c »Kirni '•Baramisa*'
d f 7/7 7‘\*tafalch Baičua muI/z/J \
Stfif	.kuld.fa	,
Ftjambiro ^>1£27 ^
>. 3000 Argoba iHareho n38f,.\ ^
v
<£2?t9 jMokala, /,{j| »Goraibu	\
'"VIIC ' »Gona	v
l .Jdub«,	M*1'.'
Turfuraguta
LONDON, 31. marca. Reuter. Vojno ministrstvo jč sprejelo od vrhovnega poveljstva v Kahiri poročilo, da se angleške čete bližajo Diredaui, ki so jo italijanske čete po italijanskem uradnem poročilu že izpraznile. Na enem mestu so prerezale železniško zvezo med Adis Abebo in morjem. V Eritreji so angleške čete že tik pred Asmaro. V bojih okoli Kerena je padlo okoli 4000 britanskih vojakov. Italijanske izgube sc cenijo na 5 do 6 tisoč. Angleški bombniki so ponovno napadli ladje in električno centralo v Tripoliju.
NAIROBI, 31. marca. Reuter. Vrhovno poveljstvo javlja: Britanske čete so zasedle Carso, ki leži na poti med Hur-rarjein in Diredauo In je 36 km oddaljena od tiar ra rja. Cesta proti Diredaui je vsa razbita, vendar jo angleške pionirske čete sproti popravljajo, V zadnjih treh dnevih je bilo zajetih 700 ujetnikov, med njimi 441 Evropcev, 10 težkih topov, 3 poljski topovi, 15 strojnic, trije traktorji,
19 kamionov in veliko drugega vojnega materiala.
KAIRO, 31. marca. Reuter. Izvedele so se še nekatere podrobnosti o napredovanju angleških čet ter o bojih okrog Kerena. Število ujetnikov še ni znano, toda nesporno je, da so imeli Italijani večje izgube ter je bilo ranjenih in ujetih najmanj 10.000 vojakov. To je tretjina kontingentov v teh področjih. Boji pri Kerenu so trajali sedem tednov.
NAPREDOVANJE PROTI ASMARI
KAIRO. 31. marca. Reuter. Po podatkih iz abesinskega bojišča angleške čete še vedno napredujejo proti Admari, glav nemu mestu Eritreje. Asmara leži v dolini. obdani z visokimi planinami. Ceste, ki vodijo v Asmaro, se dvigajo v v-šino 2000 metrov. Na svojem umiku itaiiim-ke čete razdirajo te ceste.
ITALIJANSKI VOJAKI V ABESINIJI DELAJO ČUDEŽE«
BERLIN, 31. marca. Stefani. V svojih komentarjih o junaštvu italijanskih voja-
f. APRIL — ŠPANSKI DRŽAVNI PRAZNIK
MADRID, 31. marca. DNB. Španski zunanji minister je objavil, da bo 1. april
— kot dan zaključka državljanske vojne
— odslej španski narodni praznik. V Madridu bo velik mimohod čet pred Francom.
ženo je bilo, da je bilo več francoskih' obalnih topov zadetih. Glede na to, da so francoske obalne baterije obstreljevale naše vojne ladje v trenutku, ko so v smislu vojnih pravic hotele ustaviti francoske ladje, bi bile naše ladje imele pravico francoski konvoj obstreljevati, a so to opustile iz človečanskih ozirov. Konvoju je uspelo pobegniti v alžirsko luko Nemurs. Naše ladje so bile nazaj grede dvakrat napadene od francoskih bombnikov, ki pa na njih niso povzročili nikake škode ne žrtev.
GIBRALTAR, 31. marca. Reuter. Francoski konvoj 4 ladij, ki je plul - v spremstvu francoskega rušilca, je prevažal v Francijo surovine iz kolonij. En parnik je imel naložen kavčuk iz Siama.
Nemiri v Siriji
VICHY, 31. marca. DNE3. Po izjavah tukajšnjih političnih krogov so izbruhnile po zadnjih nemirih in spopadih stavke v Aleppu, Damasku in Homau. Poudarjajo pa, da do ponovih ostrih spopadov ni prišlo. Varnostni ukrepi glavnega komisarja za Sirijo veljajo še vedno, vendar ni mogoče govoriti o izrednem aii obsednem stanju. Večina trgovin, posebno še trgovin, ki so last domačinov, je zaprta na zapoved oblasti.
POVRATEK BELGIJSKIH UJETNIKOV
BRUSELJ, 31. marca. Havas. Čez 5000 belgijskih ujetnikov se je vrnilo iz Nemčije v Anvers. Pričakujejo, da se bo kmalu vrnila iz Nemčije skupina 6000 ujetnikov.
KOMUNISTIČNI POSLANCI V KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH
BERN, 31. marca. AS. Iz Vichyja se je izvedelo, da je bilo 62 bivših komunističnih poslancev prepeljanih v Marseilleu na ladjo ter odvedenih v koncentracijska taborišča v severni Afriki.
Politika Ingoslaviie odločujoča na Balkanu
BEOGRAD, 31. marca. Beograjska »Politika« objavlja komentarje* tujih listov o izjavi ministrskega predsednika generala Simoviča. Komentarji so po-voljni in poudarjajo zlasti tiste besede generala Simoviča, Id govore o prijateljskih odnošajih s sosedi. Dopisnik »Politike« iz Ankare poroča, da prinašajo turški listi na uvodnih mestih poročila iz Jugoslavije. Poudarjajo miroljubno politiko Jugoslavije, ki je odločujoča na Balkanu. Turški tisk po vol in o komentira izjavo predsednika vlade generala Simoviča.
MANIFESTACIJE NAVDUŠENJA IN LJUBEZNI
BEOGRAD, ,31. marca. AA. Današnji listi prinašajo na celih straneh poročila
o včerajšnjih slovesnih službah božjih ob priliki prevzema oblasti Nj. Vel. kralja Petra II., ki so bile veličastna manifestacija narodnega navdušenja in ljubezni do kralja. Treba bi bilo našteti vsa mesta, v katerih so sc pojavljale scene vdanosti in navdušenja, ni jih pa mogoče našteti vseh. Predsednik vlade armij-ski general Dušan Si mo vic je včeraj obiskal patriarha Gavrila, ki ga ie sprejel v patriarhiji, obdan z vsemi člani sv. sinoda in drugimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki. Včeraj je bila tudi otvoritev razstave beograjskega umetniškega kluba »Lada«, ki jo je počastil s svojim obiskom Nj. Vel. kralj. Vredno je omeniti, da je bila prva razstava »Lade« 1. 1904 v Beogradu, ko je bilo kronanje Nj. Vel. kralja Petra I. Osvoboditelja.
Rim pričakuje dr. Macuoko
Berlin: »Poglobljeno sodelovanje med Evropo in Azijo bo imelo posledice v bodočnosti" — Dr. Maeuoka verjame v mir na Pacifiku
Piloti so opazili, da so mornarji poskakali z ladje v morje, da bi se rešili dežja angleških krogel. Britanski lovci so včeraj popoldne sestrelili nemško bojno letalo,
BERLIN, 31. marca. DNB. Japonski zunanji minister Jozuke Macuoka je včeraj zaključil svoj štiridnevni obisk v Berlinu. Na postajo so ga spremljali nemški zunanji minister v. Ribbentrop in druge najuglednejše osebnosti.
Vsi nemški listi opozarjajo, da bo imel obisk japonskega državnika v Berlinu še posledice, ki bodo odločilnega pomena za ves svet. Polslužbeni krogi ugotavljajo, da je japonski zunanji minister o priliki
svojega berlinskega obiska ugotovil in tu di jasno izpovedal:	1. da pomeni trojni
j pakt največjo zvezo na svetu; 2. da- ta zveza računa z vsemi eventualnostmi in da je na nje pripravljena in 3. da bo Nem. čija Anglijo premagala. Čeprav pa zaključki berlinskih razgovorov niso bili konkretno objavljeni, se bo poglobljeno sodelovanje Evrope in vzhodne Azije morda pokazalo, že v bližnji bodočnosti.
SPREJEM NA BRENNERJU
BRENNER, 31. marca. Stefani. Posebni vlak, s katerim potuje japonski zunanji minister Macuoka, je dospel danes ob 6. na italijansko mejo. Železniška postaja na Brennerju je bila okrašena z italijanskimi in japonskimi zastavami. Posebno zastopstvo italijanske vlade ter zastopniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti so Macuoka pozdravili. Malo po prihodu vlaka na postajo se je Macuoko poslovil od članov nemške misije, ki so ga spremljali do meje. Vlak je nadaljeval vožnjo proti Rimu ob 7.15. Pričakujejo, da bo prispel v Rim ob 6. zvečer.
RIM, 31. marca. n. (Stefani). Rim in z njim vsa Italija se pripravljata na čim ve-ličastnejši sprejem japonskega zunanjega ministra Jozuke Macuoke, ki prispe danes v italijansko prestolnico. Mesto je že sedaj okrašeno z nemškimi, italijanskimi in
japonskimi zastavami. Posebno razkošno so okrašene ulice, po katerih bo šel sprevod z japonskim državnikom s postaje do vile Madama, kjer bo japonski državnik MACUOKA OBIŠČE TUDI PAPEŽA RIM, 31. marca. DNB. Japonski zunanji minister Macuoka, ki je kristjan, bo obiskal neuradno tudi papeža Pija XII., in sicer v sredo 2. aprila.
MACUOKA OBIŠČE ZASEDENO FRANCIJO?
BAZEL, 31. marca. List »Basler Nach-
richten« poroča iz Vichyja, da namerava japonski zunanji minister Macuoka obiskati tud: zasedeno francosko ozemlje.
I ki so nanj naleteli nad Severnim morjem-
I	LONDON, 31. marca. Reuter. Letalsko j ministrstvo poroča, da so med včeraj-j šrijim dnem angleška letala še dalje napadala z najhujšim napadom nemške ladje ob nizozemski in francoski obali.
( LONDON, 31. marca. Reuter. Napad: nemških letalskih sil na Veliko Britanijo niso dosegli večjega obsega. Koncentri-
rali so se na predele zapadne Anglije Kratek čas je trajal napad na neki kraj ob Bristolskem kanalu. Nastalo je nekai požarov, ki so pa bili uspešno omejeni in pogašeni. število žrtev je bilo manjše. Poškodovanih je bilo nekaj stanovanjski)! in poslovnih zgradb.
Nacuoka: Maša politika na Tihem oceanu je miroljubna
BERLIN, 31. marca. Havas. Macuoka je izjavil tujim novinarjem, da je japonska politika na Tihem oceanu res miroljubna. Prepričan je, da se hoče Amerika prav tako kot Japonska izogniti vojni. Glede odnosov s Sovjetsko zvezo je Macuoka dejal, da dela na učvrstitvi odnosov med obema državama že tri leta in to na solidnem temelju, že nekaj časa so ti odnosi mnogo boljši.
M©sfcovki „Truc5":
napadi so uvod v veliko zračno bitko11
MOSKVA, 31. marca. Reuter. Sovjetski list »Trud« piše, da so množični zračni napadi na Anglijo v zadnjih dneh santo uvod v silno zračno bitko. O proizvodnji novih nemških bombnikov, ki so sposobni za operacije v višini 7 in pol milje, piše list: »Vprašanje je, če so bombniki, ki operirajo v takih višinah, delotvomejši od nočnih bombnikov«.
Letalski napadi na Bristol in Brest
Angleži bombardirajo zlasti invazijska letalska aporišča — Nemško letalstvo še nadalje napada angleške luke in konvoje
BERLIN, 31. marca. DNB. Podmornice so potopile poleg treh petrolejskih ladij še nadaljnjih pet tovornih parnikov s skupno 33.000 tonami, ki so pluli v ze-
lo	močno zaščitenem sovražnem konvoju. Na ta način je bila uničena več kakor polovica konvoja, ki je bil namenjen v Anglijo in v katerem je bilo 8 ladij s skupno 57.000 tonami. Poleg tega je neka podmornica potopila dve petrolejski ladji s skupno 18.000 tonami. Verjetno je,
da so bile potopljene še nadaljnje tri ladje.
V	bližini južne in južnovzhodne obale Anglije so letalske sile z bombami zažgale neko petrolejsko in neko večjo tovorno ladjo ter hudo poškodovale, še nadaljnja dva parnika. V Kanalu sv. Jurija se je potopila neka od bombe zadeta tovorna ladja.
Bojna letala, ki so bila na izvidniških poletih, so bombardirala pristanišče naprave in barake ob južnovzhodtti obali Anglije. Skupine bojnih letal pa so v pretekli noči ponovno bombardirale za vojno važne objekte na mestnem in pristaniškem področju Bristola. Dosegle so dober učinek. Nastali so večji požari.
Napadov sovražnih letal na nemško državno ozemlje ni bilo.
ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem je rečeno, da so angleška letala napadla doke v Brestu in drugih invazijskeh pristaniščih. V teku noči je bilo 'zelo malo sovražne aktivnosti nad Anglijo, škoda je neznatna, žrtev ni bilo.
LONDON, 31. marca. Reuter. Letalsko in notranje ministrstvo poročata, da je v noči med nedeljo in ponedeljkom bila nad Anglijo manjša aktivnost sovražnih topov. Bombe so padle na nekaj krajev v
vzhodni Angliji ter v vzhodni in jugovzhodni škotski. Stvarna škoda ni velika.
LONDON, 31. marca. Reuter. Skupina Spitfireov in Hurricanov je poletela nad zasedeno Francijo in Belgijo. Letala so letela čisto nizko nad zemljo, tako da so jasno razločevala kmete na polju in delav ce.Napadla so železniške vlake, vojaške avtomobile in tudi neko letališče. Na povratku so s strojnicami v nizkih poletih obstreljevala nemško protiletalsko ladjo.
Zadnja poročila
7 LADIJ POTOPLJENIH
LONDON, 31. marca. Reuter. Ob pol 12. uri je admiraliteta izdala poročilo, da sta bili poleg 5 ladij v pomorski bitki potopljeni še dve drugi: rušilec »Alfieri« id neka četrta križarka. Rešenih je bilo okoli 1000 italijanskih mornarjev, 200 do 300 pa bi jih bilo mogoče rešiti, če ne bi bili izvršeni istočasno napadi s pikira-njem na angleške ladje.
Odločnost Američanov je postala jeklena
Obsodba zaradi generala De Gaullea
VICHY, 31. marca. DN>B. Vojaško sodišče v Clermont Ferrandu je obsodilo Francoza Armanda Penza, ki je bil v
službi generala De Gaullea, na osem mesecev ječe ter na pet let izgube častnih pravic.
NEMŠKA LETALA NAPADLA VOJAŠKE OBJEKTE
BERLIN, 31. marca. DNB. Nemška letala so sinoči napadla razne vojaške objekte v Angliji.
NAPAD NA BREST IN INVAZIJSKA PRISTANIŠČA
LONDON, 31. marca. Reuter. Letalsko
POZIV PREDSEDNIKA
WASHINGTON, 31. marca. Ass. Press Ob priliki Jackson-Dinnera, ki je bil na jahti »Potomac«, je imel predsednik Roosevelt daljši govor, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje. V govoru je pozval vse Američane, naj se odločno združijo, da bi tako mogli z vsemi sredstvi podpreti one narode, ki se borijo proti nasprotnikoma demokracije.
V	govoru je zlasti podčrtal, da zveza nasprotnikov demokracije ogroža tudi ameriško edinost, ameriško demokracijo in svobodo. Vsi dosedanji poskusi sovražnikov demokracije so se doslej izjalovili; učinek teh poskusov je bil ta, da je postala odločnost Američanov jeklena.
NEW YORK, 31. marca. DNB. Predsednik Roosevelt je imel po radiu govor, v katerem je pozval narod USA k slogi. Iz »zveze diktatorskih držav«, tako je naglasil, se čedalje bolj približuje nevarnost za ameriško demokracijo in njena temeljna načela.
Z albanskega bofišča
In
Sorazmerno zatišje — Aktivne so bile samo izvidnice topništvo
škem bojišču ni bilo posebnih dogodkov. Italijanska letala so bombardirala grške čete na fronti XI. armade.
ATENE, 31. marca. At. Ag. Sinočnje grško poročilo vrhovnega poveljstva pravi: Delovanje naših izvidnic in topništva je bilo uspešno. Ujeli smo nekaj ujetnikov ter zaplenili avtomatično orožje. Grško letalstvo je z uspehom bom-hardiralo sovražne objekte na bojišču. Vsa grška letala so se vrnila nepoškodovana. Notranje ministrstvo poroča, da je v državi vse mirno ter da ni bilo nobenega napada sovražnega letalstva.
ROOSEVELTA K SLOGI AMERIČANI STRAŽIJO ITALIJANSKE LADJE
WASHINGTON, 31. marca. Ass. Press. Ameriške obalne oblasti so postavile na 27 italijanskih ladjah, ki > so zasidrane v raznih ameriških lukah, oborožene straže. S tem hočejo ameriške oblasti preprečiti, da bi saboterji razbili stroje na teh ladjah. Ukrep je bil izdan na osnovi zakona o vohunstvu. Ameriške oblasti so obenem ugotovile, da so posadke posameznih italijanskih ladij v Baltimoru pričele same uničevati stroje svojih ladij. Sicer pa ladje za enkrat ne bodo zaplenjene.
SUMNER VVELLES SPREJEL JUGOSLOVANSKEGA IN GRŠKEGA POSLANIKA
WASHINGTON, 31. marca. Stefani. Drž. podtajnik zunanjega ministrstva Sumner Welles je sprejel jugoslovanskega, nato pa še grškega poslanika. Poročila zatrjujejo, da se je razgovor nana-šal na novo nastali položaj na Balkanu.
AMERIČANI NA POTI V DOMOVINO
NEW YORK, 31. marca. TASS. Po poročilih United Press čaka v Lizboi 300 Američanov na vkrcanje v Ameriko. Več tisoč Američanov se nahaja še v zasedenem delu Francije. Po poročilu agencije se je repatriacija Američanov nekoliko zakasnila zaradi pomanjkanja zadostnega števila prevoznih ladij.
Horia Sima, član vohunske službe
BUKAREŠTA, 31. marca. Stefani. Uradno poročilo pravi, da je bil bivši podpredsednik vlade in poveljnik legionarskega gibanja Horia Sima član vohunske službe vojnega ministrstva ter pod poveljstvom Morusova, ki so ga v decembru ubili pristaši legionarskega gibanja.
ATENE. 31. marca. At. Ang. Vojaški opazovalci konstatirajo prenehanje italijanskih napadov. Zadnji napad je bil v četrtek. Odtlej so bile na grški strani uspešne akcije izvidnic in topništva.
Madžarska ima 15.6 milijona prebivalcev
BUDIMPEŠTA, 31. marca. DNB. Včeraj so bili objavljeni podatki ljudskega štetja, ki je bilo koncem januarja 1941. Madžarska šteje sedaj 13,640.000 prebivalcev. Na Madžarskem so štiri mesta z nad 100.000 prebivalci, in sicer Budimpešta, Szeged, Debreczin in Ko-losvar.
JUGOSLOVANSKA PING-PONG ZMAGA
V	BERLINU
BERLIN, 31. marca. DNB. Jugoslovanski namizni tenisači so uspešno gostovali v Berlinu. Dolinar je zmagal nemškega prvaka Raaka s 3:2, v doublu pa sta premagala Dolinar in Marinko nemški par Rak in Sohenger z 3:1.
ČASOVNA IZPREMEMBA V URU-GUAVU
MONTEVIDEO, 31. marca. DNB. Včeraj so v Uruguayu uradno spremenili čas tako, da so kazalce porinili za 30 minut nazaj.
Mehika ostane zvesta USA
RIM, 31. marca. Stefani
vrhovnega poveljstva na
Po poročilu albansko-gr-
ATENE, 31. marca. At.'Ag. Po tirad-
iicm poročilu jc bilo v okviru italijanskih zračnih napadov v marcu ubitih 15 ljudi, ranjenih pa 51. Porušenih je bilo 100 hiš.
MENICO, 31. marca. DNB. Notranji minister je sporočil izdajatelju lista „Diario de la Guerra“, da naj ustavi nadaljnje izhajanje lega lista, ker njegova politika ne odgovarja pro-ameriški smeri vlade. Glavni urednik lista Luis Islal Garcia je bil že pred
tednom aretiran zaradi obtožbe, da je bil eden izmed poglavitnih duhovnih voditeljev zadnjih študentovskih demonstracij pred zunanjim ministrstvom proti proameriški smeri vladne politike, ki hoče sodelovanja z USA.
Ne nasedajte senzacijam in sovražniknm
naše svobode in samostojnosti
V zgodovinskih dneh, ki smo jih pravkar doživeli, ko smo se strnjeno zbrali okoli svojega mladega kralja, da bi tako dali najglobljega izraza sVoji neomajni volji po narodni in državni samostojnosti in neokrnjenosti, je prisluhnil dogodkom v naši državi ves svet. Te dni je bil ves svetovni eter poln besed o naši državi. Tuje radijske postaje so posvečale dogodkom v Jugoslaviji kar največjo pozornost ter jih na najrazličnejše načine komentirale,
Ker pa marsikateri radijski odmev o dogodkih v naši državi ne odgovarja dejanskemu stanju ter je prikrojen ne po naših, ampak izključno po tujih interesih, je beograjski radio objavil naslednje poročilo:
»Iz želje po nezdravih senzacijah in morebiti iz zlih namenov širijo tuje radijske postaje vesti, ki bi, če ne bi bile izmišljene, utegnile vplivati na odno-šaje naše države z našimi sosedi. Pooblaščeni smo, da vse te vesti najodločnejše zanikamo. Stališče naše države je jasno Označeno v izjavi predsednika kr. vlade armijskega generala Dušana Simoviča. Proti tistim, ki širijo izmišljene vesti, so izdani potrebni ukrepu Kolikor gre za tujce, ki ne znajo ceniti izkazanega jim gostoljubja in v svojih poročilih povzročajo škodo naši državi, bodo izgnani.«
Jugoslavija želi živeti
v miru s svojimi sosedi
JUGOSLOVANI NE BODO NIKDA R SLUŽILI TUJIM INTERESOM
Včerajšnja »Politika« objavlja uvodnik o zunanji politiki Jugoslavije icr piše med drugim naslednje:
»Kar se tiče zunanje politike, je vlada že rekla svojo prvo besedo. Ta beseda odgovarja volji naroda, ki želi živeti v miru z vsemi s0sedi, toda vedno pripravljena doprinesti skrajne žrtve, če bi kdor koli ta mir motil, To je v osnovi razpoloženja našega naroda, toda ne zaradi tega, ker bi se naš narod vojne bal, marveč ker smatra za svojo dolžnost, storiti vse, da bi se vojna od nas odvrnila. Naš narod želi ostati sam svoj, da
svobodno po svojih pravih predstavnikih urejuje svoje odnošaje s sosedi. Ni se treba bati, da bi naš narod podlegel kakršnemu koli vplivu, niti ne bo nikdar! služil kakim drugim interesom, razen svojim lastnim. Zaradi tega je želel in zahteval vlado močnih ljudi, ki bodo mogli dostojno in odkrito tolmačiti to, lahko bi se reklo, tradicionalno stališče našega naroda, in Spraviti v sklad miroljubnost našega naroda z njegovo varnostjo in neodvisnostjo. Mnenja smo, dal je bila ta želja 27. marca izpolnjena,«
Predsednik vlade narodne koncentracije armijski general DUŠAN SIMOVIC
Politične konference v Zagrebu
INŽ. KOŠUTIČ ODPOTOVAL V BEOGRAD
V	Zagrebu je bilo včeraj več političnih konferenc, ki so se jih udeležili podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, ban dr. Šubašič, podpredsednik HSS inž. Košu-tič in. strankin tajnik dr. Krnjevič.
Iz Beograda je prispel v Zagreb minister za prehrano Savica Kosanovič. Obiskal je predsednika dr. Mačka, pri katerem sta se tačas nahajala dr. Krnjevič in inž. Košutič na konferenci. Nadaljevanju konference je prisostvoval tudi minister Kosanovič. iPo tej konferenci je
dr. Maček sprejel večje število hrvatskih narodnih poslancev.
Minister Sava Kosanovič je sinoči odpotoval v Beograd. Hrvatski listi poročajo, da je z njim odpotoval v Beograd tudi podpredsednik HSS inž. Košutič.
Pozdravi in želje kraljice-matere in kraljevičev
Nj. Vel. kralj Peter II. je prejel od svoje vzvišene matere kraljice Marije naslednjo brzojavko:
»Naj Bog blagoslovi Tebe, mojega sina in kralja, ter drago domovino! — Tvoja mati Marija.«
Od svojih bratov kraljevičev Tomislava in Andreja pa sledečo brzojavko: »Vso najino ljubezen in vdanost — Tvoja brata Tomislav in Andrej.«
Poveljnik nemških čet v Bolgariji,
maršal List, je v soboto priredil večerjo v čast bolgarskemu kralju. Poleg kralja so se večerje udeležili vsi člani kraljevskega doma.
Prof. Kneževič minister dvora
S kraljevim ukazom je imenovan za ministra dvora Radoje Kneževič. Novi minister dvora je rojen 1891 v Stragan pri Kragujevcu ter je znan v vseh znanstvenih in kulturnih krogih. Bil je dolgoletni predsednik jugosl. profesorskega udruženja in znan borec za povzdlgo srednjega šolstva in za interese profesorskega stanu.
Nemci v Jugoslaviji vdani in zvesti kralju
Bana donavske banovine sta obiskala vodja nemške narodnostne skupine dr, Sepp Janko in šef politične organizacije nemške narodnostne skupine Franc Hamm. V posebni izjavi sta naprosila bana, naj na pristojnem mestu tolmači vdanostne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II., ki mu je nemška narodnostna manjšina zvesta in vdana.
Vodja nemške narodnostne manjšine 'je poslal Nj. Vel. kralju Petru II. sledeči brzojav:
»Našemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. želi nemška narodnostna skupina v kraljevini Jugoslaviji na ta zgodovinski dan, polna vdanosti, privrženosti in zvestobe, iz globine svojega srca dolgo, ■srečno in z mirom ovenčano vladanje z božjim blagoslovom. Naj živi Nj. Vel.
w
Vojni ni'nistcr BOGOLJUB ILIČ
kralj! Naj živi kraljevina Jugoslavija!«
—	Dr. Sepp Janko, vodja Nemcev v Jugoslaviji,	|
DELOVANJE »KULTURBUNDA« .
ZAČASNO USTAVLJENO
»Deutsches Volksblatt«, ki izhaja v Novem Sadu, je objavil naredbo voditelja dr. Seppa Janka, v kateri odreja voditelj začasno ustanovitev delovanja vseh krajevnih skupin »Kulturbunda«. Kdaj bo delovanje obnovljeno, bo objavljeno posebej.
Varuite je vohunov in agentov provokatorjev ! !!
Angleška oboroževalna industrija velikega petka ne bo praznovala. Delavstvo bo imelo za Veliko noč le krajši počitek kot običajno, kar je v interesu vojne produkcije.
Oborožena Avstralija bo imela do poletja 1942 izvežbanih že 600.000 mož avstralskih imperialnih čet.
Kultura
Drugi bralni večer ..Literarnega kluba
v Ljubljani
II
Na tem nedavnem večeru so se predstavili nekateri najmlajših naših literatov. Uvodne besede je spregovoril Joža Kastelic, ki je orisal smernice »Literar-er.ga kluba«, poudaril stremljenja mladih, ki razumejo sedanji čas, vendar nevezani na različne programe in borbene izjave, dajejo mlado, zvenečo besedo. Pesniki Cenen Vipotnik (Klavrna zgodba, Otrok in mati, Grob, Tujina, Reka ponikalnica, Pošta s Krasa), Severin Šali (Tihožitje, Večer v sobi. Noč, Zimski dan, Pomladna otožnost), Jože Brejc (Kmečka pesem, široko odprte oči, Tajna sila, Gibanje, Pesem nočnega vetra, Pomladna himna) in Jože Kastelic (Balada o cvetu, Poznate, Privid, Tolmun, Pred pomladjo) so bili v celoti še najboljši. Gotovo je, da vse pesmi še niso
dozorele, kažejo pa lepe pesniške talente. Najboljši med njimi je vsekakor Jože Brejc. Prozaist Jože Dular je s svojimi »Cigani« razočaral občinstvo. Tako plehka zgodba ni niti za najširše občinstvo, a da bi ji prisodili le malo umetniške vrednosti, ni govora. Malo boljši je bil France Novšak, ki je na ljubek način, z dobrim podajanjem prebral svojo črtico »Bibika se je izgubila«. Cene Kranjc se je predstavil z zgodbo »Sinice pred panjem številka 13«, Jože Vombergar je temperamentno prebral nekako satiro »Težke ure ravnatelja Grma«. Vendar ti dve deli nista pokazali nekaj, kar bi bilo nad povprečnostjo. Bralni večer je bil v dvorani Delavske zbornice ob še dokaj zadovoljivem obisku občinstva. An.
Mirko Komnenovič t
V	Hercegnovem je v 69. letu starosti umrl bivši minister, večkratni narodni poslanec in predsednik narodne skupščine Mirko Komnenovič. Pokojnik (rojen 21. IX, 1870 v Hercegnovem) je bil eden izmed najuglednejših članov srbske narodne radikalne stranke. Po svoji brezkompromisni narodni borbi, ki jo je organiziral In vodil za osvobojenje izpod tujega jarma, je postal Komnenovič zaslužen za ustanovitev naš.e države. Več ko 30 let je bil aktiven politik, večkrat narodni poslanec, ožji sodelavec pokojnega Nikole Pasica, večkratni minister in predsednik narodne skupščine. Za svoje delo, ki ga je še posebno posvečal svojemu rojstnemu kraju, kjer je vzorno vodil komunalno politiko, je bil večkrat odlikovan. Pokopan je bil včeraj na državne stroške v priznanje zaslug za narod in državo.
f Na prej za kralja in Jugoslavijo!"
Ob priliki prevzema vladarskih dolžnosti mladega kralja je »Sokolski glasnik« v svoji svečani izdaji objavil uvodnik, kjer piše med drugim:
»Jugoslovansko Sokolstvo vidi tkuies pred seboj samo dva cilja: kralja hi domovino. Zato proži danes roko za sodelovanje slehernemu Srbu, Hrvatu in Slovencu, vsakemu sinu matere Jugoslavije, kj je pripravljen braniti njeno neokrnjenost in neodvisnost. Sokolstvo mora biti v teh velikih dneh visoko nad vsemi malenkostmi in razprtijami vsakdanjega življenja. V srcu Sokolov lahko vladajo danes samo ljubezen in ponos, sloga in pripravljenost braniti narod, kralja in državo. Za Sokole velja samo ena deviza: Naprej za kralja In Jugoslavijo!«
Novi državni preračun sprejet
V	soboto je bila seja ministrskega sveta, na kateri je bil sprejet predlog novega drž. preračuna, ki bo stopil v veljavo 1. aprila. Letošnji drž. preračun je izdelan za dobo 9 mesecev ter bo veljal do 31. decembra 1941.
SPREJEM NEMŠKEGA IN ITALIJANSKEGA POSLANIKA
Predsednik vlade armijski general Dušan Simovič je v soboto zvečer sprejel italijanskega poslanika na našem dvoru Mammellija. Zunanji minister dr. Ninčič •pa je včeraj spirejel nemškega poslanika v. Heerena
D IREDAUA
Diredaua je imela važno vlogo že v i t at ijansko-abesinski vojni 1936. Je izredno pomembno mesto ob železnici, ki veže 799 km oddaljeno osrčje Abesinije od morja. Prebivalcev šteje 20.000, od teh je 3000 Italijanov, 500 Francozov, Grkov itd. Razprostira se ob obeh bregovih reke Dačatu na planoti, ki jo oklepajo mali griči in ki pada počasi proti severu v Dank ali jo.
Mesto dolguje svoj-postanek železnici Džibuti - Adis Abeba in je tudi njena glavna postaja z vsemi pripadajočimi ura di in skladišči. L. 1906. je neguš poveril zgraditev železnice francoski družbi Compagnie pour le Chernin de Fer Fran-co-Ethiopien, ki je takoj pričela z deli. Ravno ta odsek Diredaua-Džibuti je povzročil velike težave, ne samo zaradi kli me in pomanjkanja vode, temveč tudi za radi sovražnosti domačinov. Z zgraditvo železnice se je tudi pričela zgodovina Di-redaue. L. 1909. so tu francoski kapucini ustanovili misijon in počasi je nastala iz tega francoska in grška kolonija, kar je bila osnova današnjega mesta. Italijan ske čete so mesto zasedle 9. maja 1936. po padcu Iiararja. Regulacijski načrt predvideva zgraditev vilske četrti na jugovzhodu sedanjega mesta, delavske četrti na zahodu poleg industrijske zone in konstrukcijo številnih javnih poslopij.
Diredaua je eno tistih mest, ki nedvomno stoje pred velikim razvojem. To dopušča zdrava klima in njena pomembnost kot prometno križišče: tu se križajo poti in Assaba, Džibutija, Hararja in Somalije.
Gospodarske vesti
Dvignimo našo agrarno proizvodnjo
Hiti košček slovenske grude ne sme ostati neobdeian
\Drobne.
Povečanje proizvodnje poljskih pridelkov je najaktualnejše in najvažnejše vprašanje našega agrarnega gospodarstva v današnjem času. Važnost in pomembnost tega vprašanja pa raste zaradi dejstva, da smo primorani iz dneva v dan krčiti porabo nekaterih življenjskih potrebščin, ko smo že skoro izpraznili vse jesenske zaloge poljskih pridelkov, s katerimi smo vsaj deloma nadomestili pomanjkanje mlevskih proizvodov.
Poraba živil v Evropi se je zaradi vojne izredno povečala. Evropske obale so blokirane, da je onemogočen vsak dovoz živil na evropsko celino. Evropa je morala uvoziti še v normalnih prilikah en milijon vagonov pšenice. Ni čuda, če se je povsod vzbudilo živo zanimanje za kmečko proizvodnjo.
Kot izrazito agrarna država, ki še ni zapletena v današnji konflikt., lahko prodajamo ves svoj odvišni pridelek po u-godnih cenah. V interesu našega kmeta je, da čimbolj intenzivno obdela vso svojo zemljo in zaseje čim večje površine z žitom. Seveda se mora pri tem držati okvira možnosti, da ne bo zaradi nepravilne razdelitve obdelanih površin zemlje za razne kulture trpelo celotno gospodarstvo kmetije in pa njen temeljni sestav.
V pogledu kupčije bo imel naš kmet največje jamstvo dobre prodaje, ker je pšenica najvažnejši proizvod prehrane, ki ga ni mogoče nadomestiti. Zaradi velike potrebe po žitu, ki se že danes opaža na vsem evropskem kontinentu, bo dosegel naš prodajalec za svoj pridelek najboljšo ceno, kajti noben poljski pridelek ne bo imel v bodoče tako dobre in sigurne cene, kakor r avti o pšenica. Vodilno načelo kmetovalca pri obdelovanju zemlje v letošnji pomladi mora biti: »Obdelati in izkoristiti vsak košček zemlje!«
Mnoge evropske države so že izdale naredbe o obveznem obdelovanju zemlje. Vsak kmetovalec ima predpisano, kalem zemljo in kolikšno površino mora zasejati z žitom. Vse druge parcele pa morajo uporabiti za druge 'poljske sadeže in povrtnini.
Slični predpisi bi bili koristni tudi pri nas. Vodstvo pri obdelovanj« zemlje bi morali imeti kmetijski strokovnjaki. Oni naj bi določili, katera zemlja je najbolj primerna za žita in kje uspevajo najbolje drugi poljski sadeži. Predpisali naj bi tudi, kolikšen kompleks zemljišča mo-
ra vsakdo zasejati z žitom. Koliko zemlje imamo pri nas, ki je ne izkoriščamo, še več pa slabo obdelane! Mnogi bi zemljo radi'skrbno obdelali, pa nimajo dovolj sredstev za obdelavo. Drugi nimajo zopet primernih semen. V vseh teh pri
moč. Ni samo v interesu posameznika,] da se dvigne kmetijska proizvodnja,!
n iilcineui delu sa jo kapital zrnan,?-išai za (Fin bratoma Lazič, lončarjema iz PriStine. Njun začetni kapital pa je bjl komaj GO din. Kljub tako slabemu rezul* tatu po O letnem težkem delu, nadaljujeta s poslom, ker je to edina možnost, da se za silo vzdržujeta.
n Knjižnice na konjih je z uspelionl [organizirala užička sokolska župa. V P°'
merih bi morali priskočiti kmetu na po- proizvodnjo do vseh možnosti
temveč je to v interesu vsega prebival-|sei]„ih zabojčkih prenašajo planinski ko-
stva. Stiska za prehrano in skrb za bo-lnjički knjige od vasi do vasi.
dočnost nam narekujeta, da v interesu!.11 V enem dnevu so zbrali nwkw» ,	„	,	.	...	«tisoč din kmeti e iz s urin hercegovski«
vsega naroda skušamo dvigniti agrarno|vasi To vsoto *0 nabrali pri skupnem
JugosSovanske terjatve v USA blokirane
Iz okrožnice deviznega ravnateljstva Narodne banke je razvidno, da so s proglasom predsednika USA blokirana vsa salda jugoslovanskih terjatev v USA ter sinejo banke z računi razpolagati samo z dovoljenjem, ki ga izda finančno ministrstvo USA. Vse banke in korporacije ler njihove podružnice in agencije v tujih državah naj preskrbijo, kadar dajejo nalog banki Chase National Bank za izvršitev ka-
kršnega koli plačila, popolne podatke o prirodi in namenu dotične transakcije, o narodnosti koristnika transakcije in ostale podatke o njem. Pri transakciji vrednostnih papirjev pa je treba naznačili. od kdaj je imel dosedanji lastnik te papirje. Devizno ravnateljstvo bo izdalo o možnosti razpolaganja z dolarskimi terjatvami še naknadno obvestilo.
Združene papirnice
Vevče, Goričane in Medvode
so imele dne 28 .marca 19-11 svoj redni občni zbor. Vodil ga je predsednik ■družbenega upravnega sveta g. Ivan Jelačin. V namenu dali izraza spontanim čustvom Iskrenega patriotizma je bilo na njegov predlog soglasno sklenjeno brzojavno sporočiti neomejeno udanost in zvestobo N j. Vel. kralju Petru II. — Iz podanih poročil posnemao, da so v družbenih tovarnah izdelali v letu 1910.	1.238 vagonov
raznovrstnega papirja, 791 vagonov celuloze in 379 vagonov lesovine. Napram prejšnjemu letu jc tedaj proizvodnja papirja po-rastla za 22 odst., proizvodnja celuloze za 18 odst. proizvodnja lesovine pa za 59 odst. Povišek proizvodnih stroškov zaradi zvišanja cen obratnega materiala, zlasti lesa in izdatnega zvišanja mezd, je morala,
družba prevzeti pretežno v svoje breme, ker ji za lo pristojna oblaslva od junija 19JO dalje niso odobrila nobenega povišanja prodajnih cen. Čisli dobiček poslovnega leta 1910 znaša s prenosom iz lanskega leta vred 4.5 milij din proti 2.7 milij. din v prejšnjem letu, kar je predvsem posledica povečane prodaje, povišane proizvodnje in tehničnih prihrankov. Na riružbine delnice se bo izplačevala po-čenši od I. aprila 1910 pri Ljubljanski kredilni banki 8 odst. dividenda brezi vsakega odbitka. Občni zbor jc nadalje, soglasno sklenil pooblastiti upravni svet, da more prenesti, kadar koli smatra to za potrebno, družbin sedež iz Ljubljane v Beograd ih izvesti s tem v zvezi stoječo izpre-membo družbenih pravil.
Sič.jkosilu, ki je sledilo blagoslovitvi cerkvenih temeljev.
n >!'.članov imajo gasilske čele v banovini Hrvatski. Njihovo imetje cenijo na 63,500.000 din.
n milijone znamk za kritje velikih stroškov za proslavo hrvatskega jubilejnega leta bodo dotiskali te dni. Znamke bodo po 1 din.
n Padel jc iz drvečega tramvaja, si zlomil lobanjo in kmalu nato umrl v Zagrebu 60letni upokojenec Vladislav Senle. Ugotovili so, da je nesrečo zakrivil sam, ker je stal na platformi ter se slabo držal za držaj.
n Tifus se je pojavil zadnje dni tudi v Varaždinu ter so oblasli ukrenile vse potrebno, da se ta nevarnost zatre in omejili Dvakrat in po dveh obredih je bila pokopana muslimanka Hala Tura j lic, doma iz Nevesinja, ki je umrla v mostarski banovinski bolnišnici. Prinesli so jo v mrtvašnico. Sem pa so prenesli tudi iruplo neki? pravoslavke. Pomotoma so nato muslimanko prenesli na pravoslavno pokopališč« ter jo zakopali po pravoslavnem obredu. Pomoto so odkrili Ilatini sorodniki, ki so prišli na njen pogreb ter našli Iruplo njim neznane ženske. Halo so nato dan pb pogrebu odkopali ter prenesli na muslimansko pokopališče z vsemi muslimanskimi ceremonijami.
n Z najdenim revolverjem je ustreli! <1 letnega Stanislava Bestijaniča 12 letni Ljudevit Jakim v vasi Dragoslavcu pri Varaždinu. Ljudevit je našel revolver na cesti ter se mu je pri igranju sprožil. Po nesreči g*- zahteval da ga starši predajo žandarjem, ker je imel Stanislava zelo rad.
Prijava zalog drv
Centrala za kurivo v Beogradu objavlja: Obveščajo se trgovci in proizva-, jalci drv. da ne bodo mogli dobiti po 1. aprilu odpremnega dovoljenja, ako ne bodo prijavili svojih zalog drv centrali v skladu s čl. 3., odstavkom 1. uredbe o Centrali za kurivo. V prijavah, ki se lahko dobe pri, sreskih načelstvih in občinah. je treba navesti razen zalog drv tudi sklenjene kupčije ter navesti točno ime in naslov kupca, oziroma prodajalca. V bodoče je treba vsako novo proizvodnjo drv prijaviti Centrali za kurivo, prav tako pa tudi vsak odkup od kmeta, čim ta odkup presega količino 50 kg drv.
g 11.98 milijona din je bil devizni promet l jubljanske borze v preteklem tednu, ki je znatno narasel zaradi vplačil naših uvoznikov blaga iz Nemčije, ker je bil to zadnji teden za vplačilo po starem tečaju marke.
g Centrala induslrijskjh korporacij sklicuje za 7. april ob 10. dopoldne konferenco industrije iz vse države, ki bo obravnavala nove gospodarske uredbe, predvsem pa cene in nabavo surovin.
g Zajednica za volno za celo državo^ s sedežen v Beogradu, naj bi se ustanovil« po mnenju nekaterih.
g. Važni dobavljali« antimona za kontinentalno Evropo sta postali Jugoslavija in Slovaška. Lani se je dvignila slovaška proizvodnja antimonove rude od 11.000 na 12.000 ton. Odkrili so nova bogata ležišča. Jugoslovanska proizvodnja pa se je povečala od 19.000 na prekc 24.000 ton.
Ali ti že prijavil v$a!
enega novega *i naročnika W
Radio
Torek, 1. aprila Ljubljana:	12 uverture (pl.),	13.02	RO,
17.30 zvoki iz Bolgarije (pl.), 18 pester spored RO, 20 »čudovite iznajdbe profesorja Ci-prijana«. —■ Beograd: 13 havajska gl., 17.25 citre, 20.25 šansoni, 20.40 Rahmaninova sonata, 22 simfonična gl. — Praga: 17.10 lahka gl., 18.50 pisan večer, 22.30 koncert češke gl., 23.45 plesna gl. — Sofija: 12.50, IS in 21.30 lahka in plesna gl., 18.45 polke irt mazurke, 21 operni dueti. — Beromiinster: 18.25 pisan spored. — Budimpešta: 17.15 cigani, 22.15 pisan koncert, 23.25 cigani. —• Ankara: 20 lahka gl., 20.45 turška gl., 23.45 3 plesna gl.
JAN G REZA:
BARBARA CELJSKA
23
Zgodovinski roman lepe Celjanke
Torej ne zavoljo njegove ljubezni, ampak radi njegovega zlata. Da! Po moš-njifiih »lata, ki jih v jutrih puščajo pri njej ljubčki, lahko spozna svetovno veljavo tega ali onega. In zdaj ta kraljevski mošnjiček, vselej tako lepo rejen \n natlačen, odhaja po svetu. Vrag vedi, kdaj se spet vrne k Oliviji, če se sploh še kdaj vrne. Po njem je bilo Oliviji težko.
Toda bolečina je bila kratka. Olivija ■ne je ogledala na desno pa na levo, povprašala je po tem in onem, pričela se je smehljati in že je našla nadomestilo za mošnjiček, ki se ji je pravkar izmuznil. In spet je napolnila njeno srce vesela nadeja o bogastvu, spet je zaigral na njenih lepih ustnicah razkošen smehljaj. Magdalena, ki se je vidno postarala, je prenehala godrnjati in tožiti o slabih časih.
Življenje je težko, toda človek ne sme nikoli izgubiti trpanja in volje za nove in nove boje, si je mislila Olivija.
Pa se je tako čez Kostnico in Olivijo razgrnila jesen, pa zima, prišla je cvetoča pomlad, soparno poletje in spet barvita jesen, ki je obetala v prihajajočih mrazovih čudovito zimsko pravljico gora in zamrzlega Bodenskega jeze-
ra. Da, resnična pravljica, če jo namreč opazuješ skozi okno iz prijetno zakurjene sobe. — Toda silno neprijetna stvarnost, če doma ali na ulici zmrzuješ. Olivija se je spominjala svojega rodnega kraja: tudi ondi je zima, toda brez snega in vražjega mraza. Magdalena pa je stokala v skrbeh: gospoda, ki prihaja k Oliviji, je krhka in brez krvi, najprej si pri kaminu ogreje svoje premrle ude. In čemerno je godrnjala, ko je kateri pijanec, četudi bi bil še tako visokega rodu, potrkal v mrzli noči na vrata ter mu je morala v temi odpreti, ker je gospoda viteza 'razjedal notranji ogenj.
— Človeku ne privoščijo miru, — jc godla zjutraj; ko je s toplo vodo polivala Olivijo po hrbtu. — Enega bi se držala, — se je spogledovala nad svojo gospodarico, — ne desetih.
— Težko je, Magdalena, — ji je dejala Olivija. — Eden ima premalo denarja pa moram zato ko čebela marljivo zbirati z vseh strani.
— Revni sva prišli semkaj, revni poideva odtod, — je mračno prerokovala Magdalena.
— Ne, ne, bogati pojdeva odtod . . bodi brez skrbi!
Tako je bilo. Pisalo sc je leto 1417, ko
je nekega popoldne v marcu potikal na vrata ogabni in zoprni grbavec.
Magdaleni so skoraj izstopile oči, ko mu je odpirala. Presenečena ga je pozabila nahruliti. Vsa iz sebe je stekla v Olivijino sobo, da bi oznanila svoji gospodarici vest, ki je celo njej sami nekam hitreje pognala kri po zastarelih žilah.
— Spet je tu!
— Kdo?
— On!
— Kdo vendar, povej že, ti neumnica, jo je nejevoljno vprašala Olivija, ki ni mogla iz zasople Magdalene spraviti niti besede.
— Nikar je ne povprašuj, te bab ure, se je oglasil z vrat grbavec in se naglih korakov pognal proti Oliviji.
— Drzen si, drzen, grbavec! — mu je zabrusila Magdalena, hoteč ga udariti po licu. Grbavec pa se je spretno ko mačka umaknil in Magdaleno bi zamah skoraj spodnesel. Grbavec se je smejal. Smejala se je tudi Olivija. Magdalena pa je godrnjala.
— Mar ne znaš krščansko pozdraviti?
—	se je spet zaletela vanj.
— Tebe? Tebe, ti coprnica? — se je hihital grbavec.
— Ti, kuga umazana, — mu je zalučala v obraz in zaloputnila vrata.
— Kaj mi prinašaš? — ga je vprašala Olivija, ko se je nasmejala do solz.
— Prijetno vest, lepotica, prijetno, se jc navihano namuznil grbavec.
— Čigavo? Povej!
—t Ugani!
— Zanesljivo od njega.
— Znabiti pa tudi ne, — je pomežiknil.
— Ne? — se je začudila Olivija in z obraza ji je v hipu splahnela radost.
— Ne, ne, — je vrešče piskal grbavec; in vrtal s svojimi drobnimi očmi v Olivijo. — Dolgo pot sem moral prehoditi' k sebi, strašno dolgo. Z Budina sem se privlekel za teboj, lepotica. Mar sploli veš, kje je Budin?
Ne, tega Olivija seveda ni vedela. Pa: kaj njej mar, kje je ta daljni Budin?
— Prišel sem. krasotica, prišel... ker mi je tako velelo srce. — Pristopil je k ujej. Oči mu je zalila kri in težko je dihal. Olivija je še tesneje ogrnila svoj plašč, saj je pričela vsa drhteti.
— Ti da si prišel... za menoj? — ga je boječe vprašala in se stresla v grozi in gnusu. Tale grbasti nestvor da bi prišel za njo? Njemu naj bi dala svojo' ljtH bežen? — Kaj hočeš? — je topo izbruli-liila.
— Ljubezen! — se je zvil in stegnil roke proti njej. Oliviji se je ta hip zdel ko vrag, grd, nagnusen, z dolgimi skoraj nečloveškimi rokami.
— Ali si znorel? — je Olivija v strahu drhtela.
— Ne. ne, moja lepotica, prav nič nisem znorel. Znabiti sem pa res znorel, toda radi tebe! Da, radi tebe, moja razkošna bajka, moj nežni cvet. — Njegova usta so bila razpotegnjena in zlohotn! smeh ie zaigral na njegovem nakažeitem! obrazu.
(Dalje.)
Nomee
Po vsef državi zahvalnice la kralja
V	soboto dopoldne je bila v zagrebški katedrali slovesna služba 'božja v proslavo mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Službo božjo je opravil zagrebški nadškof dr. Stepinac. Cerkvene slovesnosti so se udeležili hrvatski ban dr. Šubašič, podban dr. Sokovič, komandant arniije general NedelJkovič z vsemi generali zagrebške garnizije, poveljnik orožniške brigade general Tartaglia. • častniški zbor, zagrebški župan Starce- j vic, šefi državnih in samoupravnih ura-1
dov, konzularni zbor in zastopniki društev. — Nekoliko kasneje je bilo svečano folagodairenje v pravoslavni cerkvi, katerega so se udeležili zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti z g. banom na čelu. Včeraj pa so bile zahvalne službe božje na vsem področju Hrvatske.
Tudi v Novem Sadu so bile slovesne službe božje v proslavo veselega dogodka. Svečanosti so prisostvovali pred-
»Hrvatski klub v Beogradu
pozdravlja kralja
V Beogradu je imel tamkajšnji »Hr-vatski klub« občni zbor pod vodstvom podpredsednika g. Mrzljaka, na katerem so sprejeli vdanostno brzojavko kralju: »Kulturno društvo ..Hrvatski klub” v Beogradu pošilja Vašemu Veličanstvu s svojega zborovanja tri dni po prevzemu
vladarskih poslov izraze zvestobe in vdanosti v usodnih dneh za vse Hrvate, Srbe in Slovence s prošnjo do Vsemogočnega, da blagoslovi Vašo vladavino in ohrani kraljevini Jugoslaviji mir, srečo in napredek njenih treh bratskih narodov. Podpredsednik Maksim Mirzljak.«
Prisega slovenskih četnikov
Včeraj dopoldne so se zbrali v Ljubljani četniki dravske banovine in prisegli neomajno zvestobo kralju in domovini. Predsednik Združenja četnikov dravske banovine Edo Roš je imel vzpodbuden govor, v katerem je obrazložil delovanje te narodne organizacije, k: ni strankarska ustanova, marveč je v najtesnejši povezanosti z narodno vojsko, kateri je četniška organizacija neposredno podrejena in je torej sestavni del naše oborožene sile. Njeno geslo je: »Naprej!« Nato je predsednik prečita! naslednji proglas:
»Ves jugoslovanski Balkan sledi da-
nes temu klicu po svobodi, narodni edinosti in neodvisnosti. Temu vzkliku pred Solunom so sledili hrabra srbska vojska in številni jugoslovanski dobrovoljei. Rušili so betonirane okope sovražnika in položil? septembra 1918 prve temelje današnje Jugoslavije. Danes tvorimo jeklen zid okoli prestola našega mladega vladarja in mu prisegamo pred Bogom in žrtvami, padlimi za osvobojenje, da se borno kot četniki zmerom in povsod borili za čast in svobodo domovine, za kralja Petra H., točno in vestno izvrševali vse naloge, ki nam bodo dane. Tako nam Bog pomagaj!«
Slovenski skavti mlademu kralju
Včerai dopoldne so na slovesnem zborovanju v Ljubljani proslavili slovenski skavti orevzem vladarske oblasti Nj. Vel. kralja Petra II. Svojemu najvišjeinu pokrovitelju so poslali naslednjo vdanostno brzojavko:
»Dravska skavtska župa pošilja *v imenu svojega članstva s slavnostnega
zbora ljubljanskih skavtov in skavtk svojemu kralju in najvišjemu zaščitniku ob prevzemu kraljevske oblasti izraze globoke vdanosti in zvestobe. Vsa skavtska mladina obnavlja danes svojo obljubo, da čuva Jugoslavijo vedno pripravljena. — Uprava Dravske skavtske Zune, Ljubljana.«
Trobojnica vrh Triglava
Slovenski planinci so tudi hoteli dat; j dost vseh Jugoslovanov. Toda kljub ;ia-duška svojemu veselju, ko je mladi kralj: porom vrha zaradi viharja nista mogla prevzel vladarske posle. V snegu in vi-1 doseči. Zato sta privezala trobojnico na harju sta naskočila Triglav alpinista! strelovod najvišjega planinskega doma Uroš Župančič in Aleš Jelenc, hoteč na | v državi. Planinca sta se nato ponosno vrhu najvišje gore postaviti državno tro- j vrnila v nižave, boinico, ki naj vsej državi oznanja ra- i
Zborovanje Novinarske zadruge
V	Novinarskem domu v Ljubljani je bi] včeraj občni zbor Novinarske zadruge, katerega je vodil načelnik g. Aleksander Železnikar. Z zborovanja so odposlali vdanostno brzojavko kralju Petru II., na kar so sledila zanimiva poročila. Vse sklepe v korist novinarskega stanu so zborovalci z odobravanjem sprejeli. Pri nadomestnih volitvah so bili ponovno izvoljeni po žrebu izpadli člani.
Celie
c Zahvalne službe božje ob priliki prevzema oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II., ki je bila včeraj v stolni cerkvi, so se poleg številnega občinstva udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti.
c 1'dauosliMj brzojavko je poslal tukajšnji krajevni odbor Jadranske straže s svoje slavnostne seje Nj. Vel. kralju Petru II., visokemu pokrovitelju Jadranske straže.
e O Lermontovu, velikemu ruskemu pesniku 1!) .stoletja, bo danes ob 20. predaval v risalnici meščanske šole v Celju
v	proslavo 100 letnice smrti A. L. Lermontova. Celjane opozarjamo na to zanimivo pesnik Mile Klopčič. Predavanje se vrši predavanje.
c Šahovski turnir /.a prvenstvo Celja.
V	petek je bilo doigrano 5 kolo z na-, slednjimi rezultati:	Fajs- Csorgo 1:0,
Grašer—Golja 1 :0, Tavčar—F. Schneider 1 :0. Stanje po petem kolu je naslednje: Modic in inž. Sajovic t (1), Lorbek in Tavčar 3 -.1), Csorgo 2, Grašer 2 (1). J. Schneider 1 in pol (1). Fajs 1 in pol, Golja in Mirnik 0 (J), F. Schneider 0. Od nadaljna-
ga tekmovanja je odstopil Piupar. — Dre-
vi	bo reden mesečni brzoturnir CŠK s pričetkom ob 20.
c Predavanje g. Slavka Smoleja, ki bi sc moralo ponoviti jutri v torek, bo odpadlo, ker je predavatelj zbolel.
c Gledališče .V sredo 2. aprila bo gostovala mariborska drama v Celju s tragedijo:	Doroteja	Aiigennannova‘'	v	režiji
Petra Malca.
c Društvo ,Mali gospodar" priredi nocoj ob 20 .v telovadnici okoliške šole predavanje o vrtnarstvu. Vstop prost.
c V počastitev zgodovinskega dne, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel vladarsko posle, je zbrala družba v Celjskem domu 260 din za Družbo sv. Cirila iu Metoda.
KOVČEG S 100.000 DIN JE UKRADEL
neznani dolgoprstnež v Gaje vi ulici v Ljubljani iz nekega osebnega avtomobila. Lastnik je razpisal 20.000 din nagrade za tistega, ki bo tatu izsledil. O tatvini so bile obveščene vse varnostne oblasti.
stavniki vojaških in civilnih oblasti, nacionalnih, kulturnih in drugih društev.
*
V	cerkvah vseh veroizpovedi v Sloveniji so bile včeraj zaihvalnice z molitvami za mladega vladarja kralja Petra II. in za domovino. Svečanih božfh služb so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti, društev in korporacij. V cerkvah lavantinske škofije bodo zahvalnice na cvetno nedeljo, 6. aprila. Odrejeno je zvonenje vseh zvonov.
NAROČNIKOM, KI NIMAJO PLAČANE VSE NAROČNINE, BO LIST USTAVLJEN.
Uprava »Večerni k a«,
Maribor, Kopališka ulica 6
TRGOVSKO BOLNIŠKO IN PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
obvešča svoje člane, da sta, kakor prejšnja leta, tudi letos Jadranska plovidba na Sušaku in Dubrovačka plovidba v Dubrovniku odobrili članom TBPD ter njihovim ženam in nepreskrbljenim otrokom ugodnostno vožnjo ..razred za razred" na vseli svojih parnikih v času letne sezone od 1. aprila do 30. septembra 1911. danit, ki sc želijo poslužiti ugodnostne vožnje, io je, da plačajo III. razred in se vozijo v II. razredu, oziroma plačajo It razred in se vozijo v I. razredu, naj se obrnejo na društvo s prošnjo za iz poslovanje, zadevne, nakaznice. V prošnji naj navedejo, od katere plovbe in za katere proge želijo nakaznice, ime žene in imena ter rojstna leta otrok, za katere prosijo za nakaznico, ter približen čas, v katerem nameravajo izkaznico izrabiti. Za stroške poštnine naj priložijo člani, ki lx>do sami prišli |x> nakaznico v urad ,din <1, člani izven Ljubljane ,oz. oni, ki želijo, da se jim nakaznice pošljejo na določen naslov pa din 6 v znamkah. Član ,ki želi, da mu društvo izposluje nakaznico pri obeh plovbah, naj priloži znamke za dvojno poštnino. Društvo priporoča, da člani vložijo prošnje najmanj 1 teden pred potovanjem, da bodo pravočasno prejeli nakaznice.
PtUJ
p V bolnišnico so prepeljali 9 letnega Rakuša Slavka, kočarjevega' sina iz Sp. Brega, Ivi je pri oranju prišel i>o nesreči' pod plug, ki mu je močno poškodoval nogo. — 13 letnega sina zasebnice Torbuca Viljema in Ptuja, ki je po nesreči udaril z roko v šipo in si prerezal žile v zapestju in 17 letno želarjevo hči Ivano Meznarič, iz Botkovcev, ki je padla s kolesa iu si zlomila nogo.
p Mestno gledališče v Ptuju priredi
komedijo „Gozd“ kot premiero v torek, 1. aprila ob 20., reprizo v petek, 4. aprija, ob 20. in ljudsko predstavo v nedeljo, 0. aprila, ob .15. Cene običajne. Predprodaja vstopnic v trafiki g. Tomše.
p Z motocikla je padel neki ptujski mesar v Budini in 'obležal v nezavesti.
p Sladkorja je zmanjkalo v Ptuju in okolici. Na merodajnem inestu smo izvedeli. da je bil sladkor že nedavno naročen, ni bil pa še poslan, ker primanjkuje vagonov za prevoz. Zagotovljeno je, da bo v nekaj dneh zadeva urejena.
o. Banovinska skuščina Jugoslovanske Unije za zaščito otrok, sekcije za dravsko
banovino bo koncem meseca aprila, o čemer obveščamo vse krajevne odbore Unije za zaščito otrok, kakor tudi vse člane (društva i;i zveze). Vsa druga obvestila slede pismeno. — Iz pisarne jugoslovanske Unije za zaščito otrok.
o. Slovenjgradec. Tukajšnje pevsko društvo in salonski orkester sta priredila Diet-richovo opereto »Kakor mladi tako stari« v režiji g. Krajnca in pod taktirko g. šumeja. Opereto so vsi sodelujoči skrbno naštudirali ter je dosegla prav lep uspeh. Gostovali so z opereto tudi v dvorani Sokolskega doma v Dravogradu, v kateri je zvenela pesem in muzika mnogo boljše, kakor v dvorani Sokolskega doma v Slovenjgradcu. Solistke in solisti so dobro odrezali, tudi zbora fantov in deklet sta izzvenela v popolno zadovoljstvo. Ob uprizoritvi te operete želimo, da bi naštudirala pevsko društvo in salonski orkester tudi kakšno domačo, sodobnejšo stvar.
LAŠČAN PONAREJAL DENAR V ZAGREBU
Zagrebška policija je prijela nekega elektromehanika iz Okolice Laškega, ki je v okolici Zagreba ponarejal 100dinarske bankovce. Doslej je spravil 19 takili bankovcev v promet, toda policija je vse izsledila in zaplenila.
Ljubljana
a ..Otrok za otroka*' je geslo akademije, ki jo prirede ljudske in meščanske šole. v prid revnim šolskim otrokom 5. aprila ©1> 20. v frančiškanski dvorani. Vstopnico se bodo od ponedeljka dalje med 9. inl2. uro dobile v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Sedeži od 5 do 15 din, stojišča 3 din.
L7UBL7ANJKI
KINEMATOGRAFI
‘ KINO UNION. Tel. 22-21. Ameriški film „Spomin na ljubezen". Carole Lombard, Cary Grant in Kay Francis.
*	KINO MATICA. Tel. 22-41. Senzacionalni film »Arena smrti*'. V gl. vlogi Harrv Piel.
KINO SLOGA. Tel. 27-30. Dramatičen film ,,Pod jerniom". Olga Čehova, Ferdinand Marian, Karl Ludvvig Diehl.
Razbojnik Hace je stopil
danes pred sodnike
BELEC ARETIRAN
V	soboto se. je kakor blisk razširila po vsej Prlekiji novica, da je nevaren robijaš Belec, ki je kakor znano pol>egnil iz za-I>01*0v v Murski Soboti in je." ]>ovzroc.il toliko razburjenja, prijet. Aretirali so ga orožniki v Beltincih iii ga močno ukle-njenega prignali v Ljutomer, od koder bo spravljen na varno, da ne bo več mogel po lastni volji v svoIkkIo.
Sedaj preganjajo še dva Bclčeva pomagača Dvoršaka in Serca, ki sta bila tudi soudeležena pri znanem vlomu v graščino grofice ge. Batijani v Cankovi.
o	Ponarejene 10 dinarske kovance so
izsledili na Jesenicah. Oblasti so uvedle preiskavo .
Danes dopoldne se je pričela na okrožnem sodišču v Ljubljani, v bivši porotni dvorani pred velikim kazenskim senatom, razprava proti zloglasnemu razbojniku in morilcu Anionu Haeelu. Poleg njega so obtoženi še Veric Stefan, pleskarski pomočnik, prist. v Poljčane, Pestotnik Anion, delavec, prist. v Tuhinj, Zliže j France, bivši rudar, prist. v št. Jurij pri Celju, Kovačič Mihael, krojač, prist. v Šmarje-Sap, Duv-njak Ivan, krošnjar, prist. v Gor. Poljsko, U n ter lehner Peter, tkalec in Ulit er le Im er Marija, delavka, oba pristojena v Slov. Bistrico, K a 1 š e k Stanko, delavec, prist. v Konjice in Pavič Ivan, krošnjar, prist. v Gor. Poljsko.
Obtožnica, ki jo zastopa drž. tožilec Branko Goslar obsega ‘18 gosto, s strojeni pisanih strani. Poleg gornjo navedenih obtožencev, je zapletenih v Hacetov proces še mnogo drugih oseb kot soosutnljenci, da so dajali Hacetu potuho, mu dajali skrivališča in prenočišča. Ti so bili že zaslišani, vendar osebni prihod k razpravi ni predlagan. Obsojeni bodo posebej po pristojnih okrajnih sodiščih.
Hacelu očita obtožnica, da je 20. jul. 1939 v Spod. Gameljnah ustrelil in okradel Avpiča Rudolfa, torej ga usmrtil po zrelem preudarku iz koristoljubja. Nadalje je 12. lebr. 1910 ustrelil orožnika Janeza Medena v Sp. Hudinji pri Celju in s tem izvršil usmrtite/ oblastvenega organa. Obložen je, da je 18. sept., 17. nov. in 12. dec. 1939 streljal na orožniške palro-le in izvršil poskuse usmrtitve oblast-! venili organov. oO. maja Ih,'Sil je %• druž-l
bi neznanega storilca izvršil v Ljubljani razbojništvo v trgovini Ahlin. Nadalje so Hace. Veric, Pestotnik iu Žu-žej izvršili v raznih krajih Slovenije 39 vlomov in tatvin z namero, da bi si s prisvojitvijo tujih premičnin, pridobili sebi protipravno i mo vinsko korist. 10. avg. 1939 sta Hace in Veric poskušala vlomiti v Prašah, 29. nov. 1939 je Pestotnik Anton ob priliki aretacije prizadejal nekemu, orožniku težko telesno poškodbo. Hace je še obložen zaradi grozilnega pisma na župni urad v Trebnjem.
Anton Hace se je rodil 17. aprila 1917 v Podcerkvi pri Starem trgu. Njegov oče je bil pijanec in se ni dosti brigal za vzgojo svojih otrok. Napravil je 8 razredov ljudske šole in nato stopil kot. hlapec v službo pri gostilničarju Obersnclu na Rožniku pri Ljubljani. 1'u je prvič zašel na kriva pola, ko je utajil gospodarju 1000 din in nato pobegnil. Pohajkoval je nekaj časa V)o Sloveniji, postal tihotapec in izvršil več tatvin. Vendar je tudi tihotapski posel opustil in postal kmalu zločinec velikega formata. Zadnja leta se je pečal izključno z izvrševanjem raznih tatvin po Sloveniji, na drzen in rafiniran način, dokler ni padel v roke pravice. Obtožnica govori o vseh podrobnostih izvršenih dejanj, ki jih Hace priznava z izjemo nekaj vlomnih tatvin. Ostali obtoženci svoja dejanja deloma priznavajo, deloma zanikajo.
Za razpravo, ki ho trajala predvidoma iVi dni. vlada izredno zanimanje in je velika porotna dvorana polna občinstva.
2&mmtyost-
jSodmic
Kaj |e iiotel vedeti kralj Henri VB; a svoji nevesti
»Posebno pokornost posvetne starosti, rast, iuiia«i«sti in bar^i obraza'*
Leta 1503 se je kralj Henrik VII. odlo- j kožo, da je močno molčeča, nos pa ima čil, da se znova oženi. Svetovali so mu,' dolg ter se ostro končuje. Pod nosom ni naj si izbere neapelsko princeso iz ara-.videti kakih posebnih'brkic, pač pa ne-gonskegai rodu. Svojim poslancem na j kai mahu. Njen dih so posebno pozorno neapelskem dvoru je poslal posebna na- preizkusili ter se jim zdi zelo prijeten. O j vino in vodo, duši ne kaže posebne po-
slati natančne mere, ker nosi princesa visoke pete. Kar pa tiče noge, lahko rečejo, da je prekrasna in nenavadno majhna. Princesa je dvakrat na dan, pije pa
vodila z vprašanji, na katere mu morajo točno poročati o njegovi bodoči ženi. Listina z navodili se je med drugim glasila:
»Posebno pozornost posvetite starosti, rasti, zunanjosti in barvi obraza princese. Poglejte, če je debela ali suha, če ima živ« in vedre oči, ali če žalostno in topo gleda. Ali je okorna ali neokorna. če je spretna ali če zardeva pri razgovoru. Tudi poglejte, če je barva njenih lic čista, kakšne ima oči, obrvi, zobe, usta in lase. Kakšno obliko ima njen nos, kakšno višino in širino njeno čelo. Posebno natančno mi sporočite, kakšna je njena koža in če ima polna ali suha ramena. Ne pozabite na roke, ali so krasne, dolge ali kratke, polne ali majhne. Tudi prstov ue prezrite: ali so kratki in tolsti, ali pa dolgi in sloki. Poglejte, če ima pod nosom brkice. Tudi morate poizvedeti, kako velika je in če nosi copate ali čeveljčke. Če kdo utegne, ji naj izmeri nogo. Pri plesu se zapletite z njo v pogovor, in sicer tako na blizu, da boste mogli čutiti njen dih in vonj. Skušajte poizvedeti, če nima kake telesne napake in v čem je ta napaka. Zberite vsa poročila o njenem življenju. Sporočite trii, če dosti ali malo je in če pije vodo ali vino oz. oboje. Ko boste vse izvedeli, mi sporočite. Najboljšemu slikarju, ki ga iztaknete, pa naročite, naj naredi najbolj verno sliko kot le mogoče. To vam vse ukazujem.«
Kraljevi poslanci so imeli seveda z naročilom dela čez glavo. Ko so nabrali vse podatke, pa menda kralja ni preveč razveselilo. Poslanci so ugotovili, da ima princesa da obrazu nekoliko tolsto
vzgoji niso mogli dobiti zanesljivih datkov. O visokosti ‘.udi ue morejo
po- j žrešnosti. Slika je. bila naročena ter bo po- | poslana, čim. bo gotova.
•• •
mmm
mm*
• W .
masmS&
Mm - ■ ■ ?||P||
" \W-.
■; % ,
samega sebe
Joh Rich, preiskovalni sodnik v Last Hamptonu v državi Connecticut, je co-ber in strpen sodnik. Tudi v najtežjih primerih zna biti miren in hladnokrven ter ohraniti sodniško dostojanstvo. Zato je povsem nerazumljivo, zakaj se nekega dne ni mogel premagati, ko je 'izpraševal nekega obtoženca. V hipni jezi je prisoiil obtožencu krepko zaušmeo. Toda kmalu se je znašel Prekinil je razpravo, dal obtoženca odpeljati, nato pa je samega sebe, obtožil za,»napad in udarec. Sedel je na ~atožno' klop. S d-niki prise-lirki so takoj prire’i razpravo proti njemu in ga obsodili na 3 doiirie globe.
TUDI PSE VIKAJO
V Španiji imajo navado, da v tkz. višjih krogih uporabljajo izključno vikanje kot obliko družabnega medsebojnega občevanja. Tako se na priliko vikajo mož in žena, a celo mati vika svojega otroka. Stvar pa gre še dalje, Španci vikajo celo svojega psa, mačko itd. Za naše pojme je stvar seveda kaj čudna. Kako bi se pri nas spogledali, če bi lastnik na ulici zavpil nad svojim psom: »Zdaj pa izvolite nehati lajati, Pazi;'.:
Ogenj daljnostreln&ga topa
Težka izbira
;
*
Ricinusovo ©Pa
Na Nvashingtonskih ulicah so sedaj pijanci zelo redek pojav. To je zasluga drakonskih ukrepov sodnika Franka Yu-sea. Ta je že dolgo študiral vzroke zločinom in prišel do zaključka, da'povzroča, alkohol največ protizakonitih dejanj. Vsah dan je moral gledati, kako so njegovi stražniki vodili do nezavesti pijane ljudi, ki sicer niso storili mkakcga zločina, ki pa so s pijanostjo povzročali pohujšanje in splošne nerede. Tudi šte-
— Kaj za vraga počenja tale kovčeg na moji pisalni mizi?
— Pazite, gospod šef, to je vzorec dinamita, ki smo ga naročili za kamnolom!
Sžiet v stratosfero
že dolgo je od tega, kar so pričeli govoriti, da se bosta dvignila major Olivero in duhovnik Pirg v Argentiniji v. stra-tosfernem balonu najmanj 30.000 m v zrak. To se je te dni tudi uresničilo. Oba raziskovalca sta se napotila v S, Rafaelo v bližini Mendoze, kjer sta z nekega 2000 m visokega vrha vzletela 24. marca v vsemirje. Za polet je dal prof. Piccard na razpolago vse potrebne instrumente. Stratosferni balon meri 124.710 m8, visok pa je 79.1 m. Površina platna meri 14.000 m-. Balon tehta 1042 kg, s kabino in instrumenti pa 2000 kg. Kabina je izdelana iz 4 111111 debelega aluminija in je široka 2.5 m. Opremljena je s posebnim padalom, s katerim je mogoče brez nesreče pristati.
vilne prometne in druge nesreče ';o prepogosto posledica preveč zaužitega alkohola. Prav isto je z raznimi nasilji.
Ker so vsi drugi ukrepi bili brezus-pešni, je sodnik Frank odredil, da mora pf-? vsak pijanec, ki ga pripeljajo na sodi- \ šče ali na policijo, izpiti četrt litra ricinusovega olja, povrh pa ga je obsodil na običajno zaporno kazen. Izvrševanje te nenavadne, kazni, ki ga kazensko pravo ne predvideva, je pod kontrolo poli- \ cijskega zdravnika, ki je ugotovil, da do ločena količina ricinusovega olja nika-j kor ni škodljiva. Razumljivo jc, da so se I p roti vili takšni kazni, vendar je sodnik Frank vztrajal. Uspehi so sc kmalu pokazali. Število pijancev je v kratkem času padlo tako, da se tudi sodne, oblasti niso protivile kaznovanju pijancev z ri cinu som.
Težko motorizirano topništvo
Evropa |@ iigubila pi*¥©rsstvo svini
JUGOSLAVIJA JE’V EVROPSKI
Na splošno so doslej strokovnjaki zatrjevali, da je kar tiče svinj in sploh svinjerejc Evropa na prvem mestu. V tem smislu so bile sestavljene tudi vse statistike, ki so v številkah prikazovale svetovno svinjerejo. Najnovejše statistike, ki so jih izdelali razni kmetijski in živinorejski uradi, pa pravijo, da Evropa polagoma izgublja prvenstvo v svi-njereji. Daljni Vzhod izkazuje čedalje
SVINJEREJI NA PETEM MESTU
več svinj, zlasti na Kitajskem, Koreji ter na otočju Filipinih. V evropskem svinje-rejstvu je še vedno na prvem mestu Nemčija, kjer imajo po najnovejši statistiki nad 23 milijonov svinj. Z malenkostno razliko sledi Sovjetska Rusija, nato bivša Poljska ter Anglija. Jugoslavija ima okoli 5 milijonov svinj ter stoji v evropski »ranglisti« na petem mestu.
DR. VLADIMIR BREZOVNIK:
ALBANIJA
VTISI IN SPOMINI	7
Kroji tako potolkel, da se je moral umakniti iz zemlje.
Skander-beg jc postal gospodar dežele in poglavar drugega svojega naroda. Uspehi njegovih zmag pa so bili kratkotrajni in z atfcgpvo smrtjo jc začela zemlja propadati. Leta 1170. so 'I urki zopet zavojevali Albanijo in postala je turška provinca.	'
Mnogo svobodoljubnih mo/, jc zapustilo zemljo in se razkropilo po Balkanu in Italiji. Nekateri predeli zemlje pa so se sčasoma pomoliamedanili. Več odličnih turških oficirjev jc bilo Albancev. Turkom se ni nikdar posrečilo pridobiti zemljo zase. Vrstil se jc upor za uporom skozi vsa stoletja
turške oblasli.
Zgodovina govori ludi. da je hodil po Ljcsu žc Filij) Makedonski. Za mestom sla dva osi ra, visoka hriba; razpoznajo sc na njih razvaline trdnjav, ki so baje iz njegovega časa. Lvsos in Akro-Ivsos se imenujeta ti razvalini.
Za Lješem se peljemo po nemogoči cesti naprej preko reke Mati. Struge albanskih rek imajo vse enako obliko. Ko žge Iropičuo sonce na zemljo, jc v strugah mulo, bore malo vode. Struge so
izredno široke in le v sredi sc vleče srebrn pas nedolžne, čiste vodice.
Ko pa nastopi deževje, ki traja od oktobra do marca in ko se začne tajali sneg po gorah, narastejo te nedolžne vodice v deroče veletoke, ki uničijo vse. kar jim ovira pot. Vse reke, ki sem jih prekoračil. imajo lake struge: Mali, Skumbi, Dovoli. Semeni, Osum.
Avstrija je postavila preko Matije dolg, lesen most. Minemo Miljoli, malo naselje z mnogimi vojaškimi barakami in proli poldnevu dospemo v Ma-muraš, kjer neha *a vselej vsa cesta in vsa pot.
Okoli tega kraja stoje, velikanski hrastovi gozdovi. Esad paša je njih lastnik. Zato pa jc ludi lako neusmiljeno morila avstrijska sekira to krasno Esad ni bil prijatelj monarhije, zato so ti gozdovi sovražniki. Vse povprek so teh hrastov. Barake, železnice, hiše za za oficirje, za njih	ljubice,
tu prestanejo. Zato	so zgradili	nekako
Bog mi bodi milostljiv, da po nepotrebnem imenujem lako ime po Esadov ih hrastih. Vije se ozka, za oko vedno ožja • v nedogled.
Pa tudi po žici se od lod prevažajo ljudje in material proli jugu. 1 a prometna žila vodi čez pustinje	in vode in močvirja,	naravnost do \	ore.
Pripovedujejo, da se večkrat	strga in da	so	po-
padali vojaki v močvirje, kjer so izginili.
Podam	orosi	ran - ,islo\ gozd. ki leži bli-
zu ceste. Gozd . lih m vubuja resno razpoloženje,
hrastovje bili tudi gradili iz komande. Ceste železnico
kakor sploh hrastovi gozdovi. Debela, mogočna drevesa sanjarijo v lastni, gosli scnci. Drug drugemu segajo z mogočnimi vejami v košate vrhove, kakor bi se objemali. Tako so se objemali prvi kristjani, obsojeni pred leve. Tudi la drevesa s svojo prirodno, monumentalno arhitektoniko, se objemajo kakor oni obsojenci v koloseju. Rabelj že poskuša ostrino svoje sekire... Kako dolgo še in konec bo mogočnemu življenju.
Ležetn na mehek mah ob njih koreninah; na-Jaliko, v vedno nežnejši in lenši plasti, prehaja la mah od zemlje po mogočnih deblih navzgor.
Zvončasto, bledorumeno cvetje privabi velikega čmrlja. Debel je in dobro rejen, da se šibi pod njegov otežo nežen cvet.
čmrlj, čmrljičekl Kako veselje med nami deco nekdaj, ko smo našli tvoje gnezdece, zneseno iz Iravinth bilk m mehkega mahu ob naši meji na prisojnem mestu! Ne glej me nezaupno in ne vztrepetava j s krili v strahu čmrljič moj! Od takrat, od vodno pričara tvoj sonoren bas spomine, iz onih odbeglih dni, ko sem z malim panjem, skrbno napravljen, stopal proli tvojemu gnezdu, da ogrnem celo družino skupno s častivredno matico. In s travino bilko smo nepridipravi brezobzirno popili ves, s trudom znošeni med. Z žepno ruto sem pokril tvoje kraljestvo, da ga vzdignem iz zemljine plitvine v nov dom, prineseni panj. Vlegel si se v pravični jezi na hrbet, klatil si z nožicami in brusil si svoje itak že ostro želo...
Marltm
Slovesna zahvalna služba božja v stolnici
Po mariborskih cerkvah raznih veroizpovedi so bile včeraj slovesne službe božje z zahvalnimi molitvami ob priliki prevzema vladarskih poslov po Nj. Vel. kralju Petru II. Ob 11. je bila v stolni cerkvi zahvalna služba božja z molitvami za kralja, ki jo je opravil lavatinski vladika dr. Ivan Tomažič. Pred mašo je prikorakala na Slomškov trg četa vojakov s polkovnic godbo in zastavo na
čelu. Ob 11. je prišel tudi poveljnik mesta general Matija Parac, ki je pregledal post roj eno četo, nakar se je z zbranim oficirskim zborom podal v cerkev k maši, h katetri se je med tem zbralo že mnogo občinstva, navzoči pa so bili tudi predstavniki mariborskih državnih in samoupravnih ustanov. predstavniki vseh šol ter zastopniki številnih narodnih in stanovskih društev.
Po opravljenem cerkvenem opravilu je krenila vojaška četa z godbo in polkovno zastavo po mestnih ulicah v vojašnico. Občinstvo je med potjo, zlasti pa na Trgu svobode, prirejalo naši vojski spontane ovacije.
Tudi gojenci vseh mariborskih šolskih zavodov so imeli posebne zahvalne službe božje.
Zborovanje voinih dobrovolicev
Okrajna organizacija Zveze vojnih dobro-voljcev v Mariboru je imela včeraj v Grajski kleti svoj letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik šolski upravitelj g. Viktor Grčar, ki je uvodoma poročal o delovanju organizacije ter o političnih prilikah, ki so nastopile po zgodovinskih dogodkih zadnjih dni. Zbrovanje je poslalo Nj. Vel. kralju Petru II. vdanostno brzojavko, kj se glasi: »Okrajna organizacija voinih dobro-voljcev kraljevine Jugoslavije v Mariboru pošilja s svoje redne letne skupščine Vašemu Veličanstvu izraze polne vdanosti. Zgodovinski čin, ki je pred dnevi na mah združi! ves jugoslovanski narod ob prestolu, nam nalaga dolžnost zagotovi-
la, da smo vojni dobrovoljci iz dobe Vašega blagopokojnega očeta pripravljeni na vSako žrtev za čast in svobodo naše domovine in njenega kralja.«
Ministru za vojsko in mornarico gen. Iliču je bila poslana pozdravna brzojavka. Nato sta poročala o podrobnem delu tajnik Štefan Puks ter blagajnik Vojislav Španger. Iz statističnih podatkov povzemamo, da ima mariborska okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Mariboru 77 članov, ki so se vsi udeležili bojev na solunski fronti.
Po razrešnici stairi upravi so bile volitve, pri katerih je bila soglasno izvoljena dosedanja uprava s predsednikom Viktorjem Grčarjem na čelu.
Pomembno nacionalno delo Sokola
ODER SOKOLA STUDENCI BO ZAKLJUČIL 5. IN 6. APRILA SVOJO SEZONO
Nacionalni živelj v Stuedncih se zbira v glavnem okoli dveh močnih stebrov, to je cerkev, oziroma župnišče in Sokolski dom. Sokolsko društvo se ne udejstvuje marljivo le v telovadnici, kjer nudi članstvu, naraščaju in deci telesno vzgojo, temveč prireja tudi predavanja, nudi član stvu svojo krasno knjižnico s preko 8000 izključno slovenskimi knjigami, jako agilen pa je tudi njegov dramatski odsek. S temi sredstvi vzgaja studenški Sokol svoje članstvo ne le telesno, nego tudi moralno in nacionalno.
Dramskemu odseku je uspelo v zadnjih petih letih, da se je s smotrnim in resnim deloni povzpel na zavidljivo višino; danes ga moramo prištevati med najboljše diletantske odre v Sloveniji. Sokolski oder v Studencih je prekinil tradicijo večine diletantov, ki igrajo predvsem radi blagajne, ter skuša nuditi obiskovalcem čim več dobrega in lepega v kar najdo-vršenejši obliki. Z odra naj se čuje lepa
slovenska beseda, vsebina pa naj bo času primerna ter naj vsebuje zdravo jedro. Mnogo zaslug za dvig studenškega sokolskega odra ima njegov režiser Jože Mlakar. Preko svojega udejstvovanja v domačem delokrogu pa igra tudi pomembno vlogo, ker služi kot matica številnim podeželskim diletantskim odrom v štajerskem delu Slovenije, katerim izposoja igre.
V	tekoči sezoni je priredil dramski odsek okoli 20 jako uspelih predstav, za zaključek pa bo 5. in 6. aprila slovenska opereta »Hmeljska princesa« skladatelja Radovana Gobca. Dosedanje delo je’do-voljno jamstvo, da bodo sodelujoči tudi tokrat vložili v predstavo sve svoje znanje in voljo ter pokazali ponoven napredek. Pomembno delo sokolskega odra v Studencih zasluži vso pozornost Studen-čanov, pa tudi Mariborčanov in ostalih okoličanov.
pr ve
KONCERT
DRUŠTVA »KOLO«
Samomor mSadega trgovskega ponka
V	garderobi tekstilne tehnične pisarne Antona Pinterja v Cankarjevi ulici 16 so včeraj dopoldne počili streli iz samokresa, ki so ugasnili življenje 32 letnega trgovskega potnika Rudolfa Juga, ki je bil v Mariboru splošno znan in priljubljen. Ko so vdrli uslužbenci v garderobo, so našli Juga že mrtvega, petkrat se je ustrelil v prsi, enkrat pa v desno sence. Poklicana policija je ugotovila sledeče: Pokojni Rudolf Jug je bil pri Piti-terju, ki ima na Teznem tekstilno tovarno, zaposlen kot trgovski potnik. Lani v avgustu je bil odpuščen iz službe. Včeraj je prišel po zasluženo provizijo ter je, dobil 843.25 din. Nato je odšel, a se je kmalu vrnil ter zahteval pogovor s Panterjem na samem. Med pogovorom je po Pinterjevih izjavah potegnil iz žepa kladivo tar ga poškodoval po glavi, tako da se je zgrudil na tla. Nato se je zaprl v sosednjo garderobo, kjer je obrnil orožje proti sebi. Pinterjeve poškodbe so lažjega značaja ter je ostal v domači oskrbi.
V proslavo dneva, ko je stopil Nj. Vel. kralj Peter 11. Da prestol Jugoslavije SREDA 2. APRILA 1941 OB 20. URI - SOKOLSKI DOM V MARIBORU
Opozorilo OUZD delodajalcem
Okrožni urad za zavarovanj^ delavcev naproša delodajalce, da odjavijo vsakega člana, ki je vpoklican na orožne vaje, z onim dnem, ko je dejansko zapustil delo zaradi orožnih vaj. V interesu delodajalcev, kakor delojemalcev je, da na odjav-nicah delodajalci označijo »orožne vaje«, ker v tem primeru urad ne bo računal prispevkov zaradi prekasne odjave. Vsakega člana, ki je po dokončanih orožnih vajah delo zopet nastopil, naj delodajalci prijavijo ponovno v zavarovanje z dnem nastopa dela. Naknadno naj člani predložijo uradu na vpogled vojaško knjižico, ali potrdilo vojaške komande, ali tudi od občine overovljen prepis, iz katerega bo razvidno: a) ime, priimek in roi. podatki zavarovanca, b) prvi dan orožnih vai, c) zadnji dan orožnih vaj, č) število dni orožnih vaj, d) ime in naslov vojaške edinice, v kateri je služil. To je potrebno radi tega, ker se čas orožnih vaj delno šteje v zavarovalno dobo.
Za čas orožnih vaj zavarovanca imajo njegovi družinski člani pravico do zdravljenja, kakor v času, ko član dela in plačuje prispevke. Družinski član, ki se hoče poslužiti bolniški h dajatev ob času orožnih vaj svojega hranitelja, se mora izkazat i ori uradovem zdravniku s potrdilom
delodajalca, do kdaj je bil njegov vzdr-ževatelj zaposlen, ter s potrdilom občine, od kdaj služi orožne vaje in da je bil odvisen od njegovega zaslužka.
Predavanje o prvi pomoči v Studencih
Rdeči križ v Studencih je priredil v dvorani gasilskega doma zelo važno predavanje o prvi pomoči pri nezgodah. Predavanja so se udeležile vse bližnje in domače gasilske čele ter člani in članice RK v Studencih, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička.
Predavanje je otvoril predsednik RK v Studencih g. Alojzij Kal o h, nalo pa je s praktičnimi poskusi jako zanimivo predaval sanitetni referent RK g. dr. Andrej Korenčan iz Maribora.
Pri poizkusih je predavatelj laskavo pohvalil studenške samarijanke, ki so jih izvajale i.er pokazale mnogo znanja v raznih slučajih, ko je potrebna prva pomoč. Tako zanimivih predavanj si želi širša javnost v Studencih še več.
m Umrl je v 50. letu starosti bivši gostilničar Anton Kosič. Pogreb blagopokojnega bo jutri ob 16. na pobreškem pokopališču.
m Premeščen je s klasične gimnazij*! ua učiteljišče v Mariboru profesor g. Alojzij žužek.
in M tis t ni prekrbovalni urad opozarja,
peke, trgovce in druge, ki izdajajo moko in mlevske izdelke, da naj jih izdajajo le na nakaznice ,ki jili je izdala mariborska mestna občina ,ker bo le na te izdajal mestni preskrbovalni urad moko, medtem ko nakaznic drugih občin ne bo upošteval.
m Zbor mariborske sokolske mladine bo v nedeljo, G. aprila, ob 10. dopoldne v veliki dvorani Sokolskega doma. Udeležba za naraščaj mariborskih sokolskih društev strogo obvezna.
m Občni zbor Oblastnega odbora JS v Mariboru, ki je bil določen za včeraj, je preložen na kasnejši termin.
m Zadnji pregled motornih vozil bo v sredo, 2. aprila, ob 15. v garažah MP na Tržaški oesti. Po tem dnevu nepregledana in s starimi evidenčnimi tablicami opremljena vozila ne bodo več pripuščena v promet, lastniki pa bodo občutno kaznovani.
m Kolo si je izposodil pri železničarju Antonu Gabrijanu na glavnem kolodvoru delavec Anton Cernec iz Sp. Laz pri Slov. Konjicah že 24. marca, a mu ga še do danes ni vrnil. Kolo je znamke ,,Vekala“ z evid. štev. 2-166107 Lastnik kolesa ga je sedaj prijail policiji.
m Pri telovadbi je padel 18 Ielui elekiro-niehanik Vlado Žorž ter se poškodoval na roki.
m V samomorilnem namenu je vzela strihnin 19 letna viničarjeva hči Martina Živkova iz Velke. Pripeljali so jo v bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi ji rešili življenje.
ra Zlato zapestnico je našla v parku poleg klopi ga. Ema Drobničeva s Koroške ceste ter jo oddala v uradu za najdene predmete na policiji.
m GOO dinarjev vreden ročni voziček, naložen s kostanjevimi vejami, je nekdo odpeljal delavcu stavbene tvrdke Jelenec& Šlajmer Rudolfu Kokolu izpred Hutterjeve-ga stanovanjskega bloka v Ciril-Metodovi ulici.
m Vilice kolesa so se zlomile 15 letnemu sinu dninarja Jožetu Kotniku iz Kapic. Zaradi tega je padel s kolesa ter si poškodoval roko.
Na koncertu „KOLA“ bo prav gotov« zbudila pozornost Gotovčeva „Pjesma ži-tonoša". Je to pesem veslačev na Nilu nekaj stoletij pr. Kr. ter je nekaka egiptovska mačica ruske. „Ej uhnjem“. V njej dajejo egiptovski sužnji duška svojini grenkim občutkom ko morajo na z žitom natovorjeni ladji pri napornem delu trpeti žejo m lakoto. — Koncert sc vrši v proslavo dneva, ko je stopil Nj Vel. kralj Peter II. na prestol Jugoslavije v sredo, dne 2. aprila v Sokolskem domu. Vstopnice pri Put-niku.
Za 3. april t. I. sklicana 59. redna skupščina se prenese na nedoločen čas. Posojilnica Narodni dom v Mariboru zadruga z omejenim jamstvom.
* Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA", Maribor.
Knjigo „Obraz v zrcalu'* od Mire Pu-cove, vez. v plat. 130 din, polusnje 142 din dobite v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1. Tel. 25-45.
* Leposlovne tuje knjige v antikvarični razprodaji z 10 odst. popusta dobite v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva I.
* Razmnoževanje vseh tiskovin v vsakem formatu in kakovosti papirja Vam nudi TISKOVNA DRUŽBA, Maribor, Cau-karjeva 1.
Dospeli so novi modni časopisi (žur-nali) in revije za spomlad in poletje, v veliki izbiri se dobijo v TISKOVNI DRUŽBI, Cankarjeva ulica 1,
m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 29. marca do vključno 4. aprila lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova IS, tel. 27-01 ter lekarna pri Mariji pomagaj1, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79.
Narodno gledališče
Ponedeljek, 31. marca: zaprlo.
Torek, 1. aprila, ob 20.: ..Razvalina življenja''. Red A. Gostovanje g. Cesarja, člana ljubljanske drame,
Sreda, 2. aprila: zaprlo.
G. Cesar Janez .prvak ljubljanske drame, gostuje v vlogi Urha Kanteta v Finžgarjev! drami .,Razvalina življenja". G. Cesar spada med najodličnejše oblikovalce odrskih likov. Odlikuje ga krasna dikcija, stasita pojava in klen jezik. Na ta dogodek opozarjamo vse ljubitelje slovenske igralske umetnosti.
CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 2. aprila, ob 20.: „Doroteja Anger-manh“. Gostovanje mariborskega gledališča.
•■Ufic v Mariboru
* GRAJSKI KINO. Danes zadnjikrat ,,Angel ljubezni". Od torka dalje „Marika“ Frančiška Gaal, Paul Horbiger, Hans Mo-ser, Wolf Albah Rety.
* ESPLANADE KINO. „Murgerita: 3“, izborna, duhovita veseloigra polna veselih zapletljajev. Theo Lingen, Gusti Huber. R. Romanowsky.
* UNION KINO. Danes „BeIi Seik“. Romantika pustinje v gl. vlogi Roman No* varo.
Pred letošn o turistično sezono
Te dni se je setal upravni odbor Tuj-skoprometne zveze v Mariboru k plenarni seji ter razpravljal o pripravah za letošnjo turistično sezono. Kljub največjim težkočam, s katerimi se ima Zveza boriti radi sedanjih splošnih razmer, je bil sestavljen tudi za letošnje leto obsežen delovni program. Tekom debate so predvsem predstavniki zdravilišč in naših planinskih turističnih postojank opozorili na to, da je prvi pogoj za uspešen razvoj turistične sezone, da se turističnim krajem zagotovi zadostna in brezhibna oskrba z glavnimi živili. Nujno potrebno je imeti pred očmi dejstvo, da prihajajo
v	Sloveniji v prvi vrsti bolniki, rekonvalescenti ter okrepčila in oddiha potrebni in da se mora tem gostom nuditi najboljša hrana. Turistične kraje v Sloveniji obiskujejo večinoma gosti iz agrarno aktivnih pokrajin naše države, kjer še ni nobenih omejitev glede nabave živil. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da se našim turističnim krajem, predvsem pa zdra viliščem in planinskim turističnim krajem zagotovi možnost zadostne oskrbe z moko tudi za belo pecivo ter da se jim ob-
enem zagotovi možnost preskrbe z ostalimi glavnimi živili, kakor so to mast, olje, sladkor, testenine, zdrob, riž itd.
Dalje bi bilo potrebno, da se vsaj zdravilišča in za planinska letovišča odobri izjema od predpisov glede brezmesnih dni. Važnosti tega vprašanja se zavedajo tudi druge banovine, v prvi vrsti Banovina Hrvatska ter je »Pogod« v Zagrebu že izdal konkretne ukrepe ter obvestil prehranjevalne urade vseh turističnih krajev, da so za prehrano gostov v letošnji turistični sezoni že zagotovljene potrebne količine živil. Na podlagi podatkov o številu turistov v preteklem letu bodo posamezni turistični gostinski obrati potrebne , količine živil naročili pri »Pogodu«, de-I loma pa tudi pri »Uredu za nadzor cije-na«. Radi izredne važnosti turizma za gospodarstvo v Sloveniji, se je Tujsko-prometna zveza v Mariboru ponovno zavzela pri »Prevodu« v Ljubljani, da se vprašanje brezhibne in zadostne oskrbe turističnih krajev z živili pravočasno pred začetkom letošnje turistične sezone ugod-
i	no reši.
Zapustil nas je v cvetu mladosti naš ljubljeni sin in brat, gospod
Rudolf Jug
trgovski zastopnik.
Pogreb se vrši danes, 31. marca 1941, ob 16. uri, iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču.
Prosimo tihega sožalja!
Maribor, 31. marca 1941.
Žalujoča obitelj Jugova
do 20 besed suncio 1. davkom vred 15,— din. Vsaka nadaljnja beseda I,— din. Kdor iiic službo, plača la tak 02las namesto 15— din samo 12— din. Mali oslasl 7a ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno
reklamo pa stanejo namesto 15.— din 20.— din.	Vsaka	nadaljnja beseda v	teh	oglasih stane 2.  din. Za
pismene odiovore slede naslovov	v malih oglasih	znaša	posebna pristojbina	3—	din, kateri	znesek	je	treba
priložiti v znamkah. Male oslase	ic treba plačati	t*koi	pri naročilu. Pri pisMenili naročilih	se lahko	plača
V znamkah. Za vse male ozlase.	če so debelo tiskani,	velja dvojna tarifa.
SLUtBO 008!
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
SLUŽKINJA
za vse. tridna in uoštena, ki zna kuhati; ljubiteljica otrok, se sprejme. Vprašati Vrtna uL 21, desno.	24398-2
bapave in
0 E Č K A STE ROKE STANEJO PORABO
RMA
KREME LADKE IN LEPO BELE
Oddani
STANOVANJE
sestoječe iz velike sončne sobe z balkonom, kabinetom, kopalnico in pritiklinami za nizko ceno proti večmesečnemu predplačilu Naslov v oglasnem oddelku »Veternika«.	24538-5
STANOVANJE IŠČE
1o 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda ! din
Komfortno 2-SOBNO STANOVANJE
se išče za takoi na desni strani Drave. Ponudbe pod »700« na oglasni oddelek »Večernika«.	24558-6
2 PRAZNI SOBI
se oddasta v centru. Vprašali pri hišnici od 10.—12 ure. VVildenrainerjeva 6.	24541-S
V bližini Tržaške in Ptujske
' "	SOBA	IN Kuf1lN-lA
l/”	C	Ponudbe na oglasni oddelek
1^. «»	]	»Večernika«	pod »takoj«
-----------------  .	24546-6
-ei.o premliena
SONČNA SOBA
posebnim vhodom se odda r novi stavbi poleg Ljubljanske ulice Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«.
24539-8
SOBO IŠČE
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Iščem
SOBO
separirano, snažno, sončno, najraje z vso oskrbo za takoi v mestu. Porudbe pod »Urad niča« na oglasni	oddelek
»Večernika«	24547-9
GRADIVO
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda l din
OPEKA
iz opekarne na Požegi pri Framu, katero ie izdelala zadruga »Naš Dem« ;e po uradni preiskavi ugotovljena za drugovrstno ter je sposobna za zidanje. Prodaja se t;ri Korošec, Frančiškanska 12
12549-16
'POHIŠTVO-OPREM A
1o 20 besed 15 din. vsaka nadalinir beseda 1 din
Ker-ni vseeno, kje naročate POHIŠTVO se odločite za naročila pri ■ Črka«, mizarstvo. Maribor. Frančiškanska 12. Imam tudi nekaj gotovega pohištva.
24550-17
41 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja heseda I <1 in
AVTO
Opel, Kadet, tipa 1940, malo vožen, v izvrstnem stanju, prodam takoj- E. Urschitz, Ptuj.	24485-22
Prodam
B M W. MOTOR
s prikolico radi selitve. Nasi-v oglasnem oddelku --Večer-nika«._________________24424-22
Prodam
D. K W. MOTOR
z električnim zazanjačem- zelo dbro ohranjen. Pinterič Slovenska 24.	24552-22
Sporočilo i
Sporočam vsem cenj. gostilničarjem, restavraterjein m kavarnarjem, da sem pravnoveljavno dobila in prevzela so-davičarsko obrt po pok. H. Senekoviču in je odsl. naslov obrata
H. SENEKOVIČA NASLEDNICA ANTONIJA DRE1SIEBNER, Maribor, Volkmerjev prehod 3
ter se vsem cenj. odjemalcem toplo priporočam. Svarim vsakogar, da bom razširjevalce neresničnih govoric, ki bi škodovale poslovanju, sodno preganjala.
Antonija Drelsiebner, sodavičarstvo.
■■■■hhhhhhhhhhhi	
	
Sprejmem
PRIDNEGA RAZNAŠALCA za kvas z lastnim kolesom in s kavcijo din 500.—. Vprašati pri M. Vrhunc, Cankarjeva^________________24554-2
Iščem
HIŠNIKA
brez otrok- Prednost imajo državni nastavljenci Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« T>od »Državni uslužbenec«	24543-21
SLUŽBO IŠČE
io 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
POMOČNICA KROJAČICA
dobro izvežbana za moško in žensko delo nastopi takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«.	24545-3
Iščem službo
ŠOFERJA
k tovornim ali osebnim avtomobilom. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«.
24542-3
STANOVANJE ODDA
Ir* 20 besed 15 din vsaka nadalinia beseda 1 din
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda Aleksandrova c 36.
24481-5
PREHRANA
    —-
t do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja ; bes'* 1 din
Na dobro
DOMAČO HRANO
se sprejme več oseb. Maistrova ul. 22-11.	24553-7
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je za vedno zapustil v 50. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, gospod
Anton Kosič
gostilničar.
Pogreb blagopokojnega bo jutri, 1. aprila 1941, ob 16. uri na pobreškem pokopališču.
Prosimo tihega sožalja.
Maribor, Trst, Vodice, 31. marca 1941.
Fani, soproga; Anica, Vanda, Stojan, otroci.
Sprejmem
GOSPODA
sostanovalca z vso Pipuševa 4. vrata 1
SOBO ODDA
Jo 20 besed 15 din. vsalca nadaljnja beseda 1 din
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda s 1 aprilom. Koseskega ul. 22.	24555-8
OPREMLJENA SOBA
se poceni odda. Razlagova 20 24556-8
Odda se
OPREMLJENA SOBA
kuhinja in kabinet Koseskega 41
Lepo
OPREMLJENO SOBO
s souporabo kopalnice oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Ve černika«.	24557-8
V sredini mesta se s 1 ma-iem odda krasna
PRAZNA SOBA
mirni stranki Naslov v ogl. oddelku »Večernika«.
24551-8
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda- Vodnikova 33, Stu-24540-5 i denci	 24544-8
v m«.ivu,m	Mariborska	tiskarna	d. d., odgovarja MILAN MALOVIČ v Mariboru,
se ne vračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor', Kopališka ul. 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67.
Izdaialn urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mat
. » i ■»	..	   iU	rt	r	u	rvrva	lic	1.'	o
Oglasi po ceniku. — Rokopisi poštni čekovni račun štev. 11.409.
Uradniška stavbna zadruga v Celju je imela te dni svoj 29. redni letni občni zbor. Njej predseduje že od leta 1919 g. Mravljak, direktor 1. realne gimnazije v Celju. Namen zadruge je, pospeševati produkcijo zdravili in cenenih stanovanj. Doslej je zgradila tri zadružne hiše za družinska stanovanja svoj-.h članov ter v cilju gradbene akcije sklepala povoljna posojila za člane v svrho zidanja lastnih domov. Z gradbenimi posojili, s prevzemom garancij za potrebne kredite ter deloma z nabavo stavbišč je bilo omogočeno 36 članom, da so si postavili lastne domove. Iz poročila za poslovno leto 1940 posnamemo, da so zaradi svetovnih dogodkov nastale težkoče za dobavo cenenih dolgoročnih kreditov
za pospeševanje gradnje lastnih domov in za zidanje zadružnih hiš.
Zadruga šteje 70 članov, 55 od teh že sedaj uživa sadove smotrnega zadružnega poslovanja. V vsej dobi obstoja se e mnogim obrtnikom in njihovim delojemalcem nudila prilika za primeren zaslužek, v zadnjih devetih letih pa je tudi podpirala razne humanitarne ustanove (Dijaško kuhinjo, krajevno zaščito dece ter Protituberkulozno ligo, vse v Celju) z nakionitvami iz letnih prebitkov, vrhu tega je se ustanovila poseben članski pomožni sklad.
V	svrho pribave potrebnih lastnih gradbenih sredstev' za zadružne domove je zadruga uvedla 1. VII. 1939 stalno štednjo, sprejema pa tudi vloge od čla-
nov ter nečlanov, da le tem omogoči zbiranje lastne glavnice za gradbene ali druge potrebe. Vsi njeni skiadi (rezervni, stavbni, obnovili in drugi) znašajo s prištetjem lanskoletnega prebitka nad 325.000 din.
Z dosedanjim poslovanjem je zadruga dokazala, da je ta ustanova potrebna in
vredna sodelovanja vseli državnih m javnih uslužbencev. S tem se krepi obstoj in ugled zadruge, pomnoži kreditna zmožnost ter daje njenim odborom pobudo za nadaljnje stvoritve. Pogoj: za sprejem so lahki, deleži po 500 dni so plodonosno »naloženi.
območja pohorske Dravinja
Vas j joči so o tej pereči zadevi že poučeni in po S upamo, da bo vas dobila, kar si želi.
Delo se je pričelo po naših vinogradih
Vprašanje regulacije Pessriee
namerava izvesti finančno zagotovljena
Resniku je potreben vodovod.
Resnik nad žrečami, znana križem štajerskem iz pesmi Jurija Vodovnika | »Opravilo in kosilo pri sv. Jakobu v Resniku«, leži na hrbtu visokega hriba, ki se spušča strmo od Rogle proti Boha-rini. šteje enajst kmetij, ki jih hudo muči pomanjkanje vode. Nekateri kmetje jo morajo voziti iz potoka, pozimi pa jo odtod nosijo. Pri tem so se že pripetile nesreče. Trpljenju ljudi in živine bi se bilo mogoče izogniti z graditvijo vodovoda, k; je res nujno potreben. Pri napelja-
vi	ne bo nobenih večjih težkoč, ker je v bližini mnogo močnih izvirkov. Odloču-
in poljih. Mnogi so sedaj prišli do zaslužka. Dnina znaša brez hrane 16 do 20 din, s hrano pa 12 do 16 din.
Vinska kupčija. Večinoma vse vino je že pošlo iz naših kleti tekom jeseni in zime. Tedaj se je cena vrtela okrog 9 din. Le tu in tam še imajo premožnejši vinogradniki na zalogi kakšno malenkost ter znftša cena žlahtnim sortam 11 do 14 din, mešanemu vinu pa 9 do 12 din.
Te dni so dobile nekatere ob nereguli-rani Pesnici ležeče občine obvestilo, da je banska uprava za sredo 26. t. m. odredila komisijski ogled neregulirane struge Pesnice. Ta ogled utemeljuje s poročili, ki so jih navedene občine predložile o priliki velikih lanskih poplav. Dalje pravi uradni predlog, da je namen tega ogleda, pregledati vso ži;odo ter sestaviti smernice in program za bodoča regulacijska dela, zato naj se pregleda vse prizadeto področje Pesnice po posebni s*ro kovni komisiji. Uprave navedenih občin so bile obveščene o tem ogledu le v toliko, da bo sestanek te komisije ob 7. zjutraj na postaji v Osluševcih po prihodu jutrnjega vlaka. Ali in koga ter s kakim morebitnim popisnim materialom naj odredijo ter ali in ob kakšnem času bo približno ta komisija dospela v področje posameznih prizadetih občin, ozir. kako se je občinam sploh pripraviti na ta ogled, tega uradni dopis ni povedal.
Že pred tedni smo objavili, kako si predstavljamo prehajanje na končno realizacijo obljubljene in s 35 milijoni din že zagotovljene regulacije Pesnice. Zanimalo bi nas zvedeti, kdaj. kje in kako se
regulacija Pesnice ter bi bili za zadevno pojasnilo vsi prizadeti zeio hvaležni.
GNOJILNA VREDNOST RAZLIČNEGA PEPELA
Najboljši pepel za gnojenje deteljišč, njiv in vinogradov je neiziužen lesni pepel, ker je bogat na redilnih snoveh; ima namreč 6 do 10 odst. kalija in 2 do 5 odst. fosforne kisline. Pepel od listnatega drevja je več vreden. nego pepel od jelovega lesa, in še posebno dober za gnojenje je pepel, dobljen od sežganega vejevja, pokrčev in grmovja. Neizluženi lesni pepel lahko z najboljšim uspehom primešamo kompostu, ker pomaga, da se pomešani odpad.ki hitreje in bolje razkrajajo. Z vodo izlužen pepel ima manjšo gnojilno vrednost; v milarnicah izlužcni pepel pa je le še za mešanec dober. Prav majhno vrednost za gnojenje ima pepel rjavega in črnega premoga, ker nima skoraj nobenih redilnih snovi v sebi: najbolj porabimo še tak pepel, če ga speljemo na težke zemlje, da jih iiki pesku (svišču) rahlja ali pa, če ga pomešamo kompostu, da pomaga raztapljati dru ge kompostove sestavine.
o Na Golovcu pri Ljubljani se je obesil rudar Martin Lenart iz. šmarskega okraja, ki sc jo do nedavnega zdravil v bolnišnici za duševne bolezni.
Delo Uradniške stavbne zadruge v Celfu