Inserati se sprejemalo in veljk triStopilH VTHtH ■
H kr., u« se tiska lkrat
1 ^ n n ii n - »i n n n "	M
!>rl večkratnem tiskanji cena primerno nmanjsa.
Rokopiii
se ue vrarajo. nefrankovan* pisma se ae sprejemaj«)
Naročnino prejema opravništv administracija i in ekspedieiia i a Starem trtrn h. st. 1 fi
Ho poŠti preieman veliš
'/.a eei" letu	iii 11. kr_
tH pul it t H ,	,, _
r.H .'<-Ir; ieta	40
n
V aCfninistraclii velia-/.a re.o ;«-!>i gl, Ali |,r.
ta pni ieia	-t ., 'JU
»a .-trt Ieia	1' „
V l.;ni.i',aiii na dom puAUfjfM ' veij* tiij Kr. \et' na juto. (T"	**
PolHiCei list n slovenski iiarot
Vredništvo mi Brepu	.(.-a*
^■Ibt
-tev. 190
izhaia fiitrikrai na teden in «ie.-r " :oreK , .-eirtuk .u 'ooutu.
Nekaj besedi o renegatih.
(Konec.)
Odpadniki druge vrste so odpadniki iz sile. „Sila kola lomi," pravi star pregovor, iz sile postane marsikdo tat, goljuf, zakaj bi sila ne gonila ljudi tudi k odpadstvu? Vendar taki ne zaslužijo milejše sodbe, saj tudi onim omabljivcem, ki so se iz strahu pred zažuganimi jim mukami za fasa preganjanja kristjanov odpovedali svoji veri in darovali malikom, nihče ni prizanašal z ostro sodbo.
Večidel se sili vda le tak človek, ki nima dosti trdnega nravnega jedra v sebi, da bi se stanovitno mogel upirati pritisku. Zato v tej vrsti odpadnikov nahajamo največ ljudi, ki so v javnih službah. Vzroki odpada, t. j. pomanjkanja trduega nravnega jedra, so pri njih dvojni: bojazljivost in plitva vednost, vsled ktere so si svesti ali se vsaj boje, da bi s svojo vednostjo najbrže ne prišli drugje lahko do kruha, vsaj do tacega ne, kakoršnega imajo, če bi zgubili službo. Kedar polž prileze do vrha plota, se tam gori tudi trdno drži, ker se spominja, kako težko jo dospel na vrh, in da bi se mu to vdrugič morda \eč ne posrečilo. Veliko je. ljudi, ki so po Meči ali pro-tekciji splezali do visoke službe in dobre plače, ki bi pa v praktičnem življenji, kjer se le delo plačuje, zbog svojih duševnih zmožnosti, prišli komaj do jako pičlega kruha; ti vedno poslušajo, od kod vleče veti r, in če pride le količkaj piša, brž obrnejo plašč po njem. Pri takih ni treba posebne sile, da se obrnejo, na ktero stran jim kaže, da ostanejo na gorkem.
Da je izgovor „o pritisku, o sili" prazen, nain kažejo izgledi iz najnovejše zgodovine,
kterih je žalibog premalo, a vendar nekaj. Služabnik ktere koli vrste, če si je svest svoje zmožnosti, če spolnuje vestno svoje dolžnosti, se tudi pritisku ne bo vdal, ampak rajše postal mučenik, kakor svojim trdnim načelom nezvest. Zavest, da je popolnem na svojem mestu, da to mesto zasluži vsled svoje vsestranske sposobnosti, mu daje notranjo moč tako, da se trdno ustavlja pritisku. Česa li se mu je bati? Umnih glav povsod iščejo, jih dobro plačujejo, nima toraj strahu, da bi poginil, če bi prišel ob službo, ktero imti. Dalje skušnja uči, da se tudi dandanes n" spolni vse, kar se zažuga; velikrat človeka le skušajo, a če vidijo, da se ne uda , ga puste, pri miru, zlasti če vedo, da svoje dolžnosti vestno spolnuje in da bi bilo na njegovo mesto težko dobiti enako zmožnega možaka. Zato imamo — hvala Bogu! — tudi vradnikov in učiteljev, kterih ni upognila nobena sila, ki so narodu vdani ne le v srcu in po notranjem prepričanji, ampak ki to, kar so v srcu. kažejo tudi očitno v dejanji.
Ne sme se pa prezirati tudi potuha, ki se daje v nekterih krajih odpadnikom. Ta ali oni človek, čegar zmožnost je več ko dvomljiva, se jame odlikovati s posebno nagajiu)-tjo prot.i stranki, ki je nasprotna vladajoči stranki. Čez noč in dan naredi velik skok na službeni lestvi. Ta ali oni učitelj, o kterem tisti, ki ga dobro poznajo, govore, da njegova zmožnost, za šolstvo ni dosti boljša, kakor zajčeva za boben, zaslovi kot nasprotnik narodne stranke; kmalu potem postane šolski nadzornik ali kaj tacega. ..Exemp!a trahunf — izgledi zapeljujejo, skušnjava je velika, ni čuda, če je toliko odpadnikov. To stori sistema, ki je pa tudi vredna ljudi, kakoršnih si pridobi.
Huda vremena čistijo zrak, državni pritiski pa trebijo narode ljudi, ki so črvivi les v — na videz — trdnem poslopji. Nekemu gospodarju je voda, narastla po hudi plohi, odnesla kos zemlje. „Nič ne de," pravi, ko to vidi, ,.prav vesel sem, da seje to zgodilo. „Zakaj?" ga vpraša sosed zavzet. — „1 no", odgovori posestnik, „mislil sem na ta kos postaviti novo poslopje in potem bi mi bila voda z zemljo vred odnesla tudi poslopje.
Enako temu gospodarju tudi mi ue smemo žalovati po ljudeh, ki jih zgubljamo po sistemi nam neprijazni, marveč bodimo veseli, da se ta trohljivost sama odlušuje od našega v jedru trdnega drevesa ter pridruževaje se našim nasprotnikom le še več gnjilobe med nje zanaša. Česar ne odnese dereča voda, ne podere silovit vihar, to je gotovo trdno, to stoji na veke.
In ravno zato sme narodna stranka biti ponosna na svoje verne, ker med njimi zdaj ni več veliko omahljivcev, ni ne enega odpadnika, Kdor je narodnjak, narodnjak je iz prepričanja, ker ima srce, hvaležnost do domače zemlje, ki ga je rodila, naj že govori potem laški, nemški, slovenski ali kterikoli jezik. Kdor je rojen pa na naši slovenski zemlji. mora biti Slovenec, če je ali hoče biti poštenjak, če hoče, da ga kdo časti. Kdor pa ne mara za čast in poštenje, tistega tudi 1111 ne maramo.
Še neka vrsta odpadnikov je, ktere omenimo le zato, ker nam vendar-le tu pa tam na pot hodi, čeravno se ne sme vštevati med politične faktorje. To so ljudje niže vrsto, ki gredo „s trebuhom za kruhom", služijo danes temu, jutri onemu, kteri jih bolje plača. Teh bi celo ne omenil, ako bi ne bili nesnaga, ki
Književnost.
Jezičnik XIV. Leto — ali Otec Marko Pohlin pa Val. Vodnik. Spisal J. Marn. — Tako je pravi Povejte, popišite nam natančno in objektivno, karjekedo mislil in čutil, pisal in delal, — sodbo o njem pa pustite nam. Gotovo se je že marsikomu godilo tako, kakor meni: — toliko smo brali in učili se o naših literarnih možakih , o naših pesnikih, o ustanoviteljih slovstva našega, da nas je glava bolela, -- pisateljev samih nismo vseh prav spoznali. ,,De rebus omnibus et (juibusdam aliis" smo se učili in čitali v lite-raturni zgodovini, ali zdi se mi, da smo imeli pred očmi le bolj veljavnega zgodopisca, oziroma p r i po v e d ov a vc a, kot junaka njegovega. Jez n. pr. sem vedel o Pohlinu, da je bil mnih, da je čudno slovničaril, da je skoval „arreč" iu — pri neki zrelostni pre-skušnji sem tudi slišal, da že zato ni mogel nič znati, ker je bil — mnih!! G. Marnov spis še le mi je pravo z r kal o, v katerem Pohlina vidim prav tacega, kakor Sen je
bil — od dobre in slabe strani osjledan. Zdaj ga vidim se svojimi očmi in ne skoz na o č niče z g o do p: š če ve. — Da mož ni bil vsakdanj iu neumen človek, posname lahko vsak sam iz mnogih in različnih spisov njegovih v 3 jezikih in iz dobrih, jedrnatih misel v njih izraženih, iz gladke in Čvrste latinske pisave, dalje iz častnih njegovih služeb v redu, iz delavnosti njegove v akademiji „ope-rosorum" i. dr. v. Samo, kedar ga je ljubezen do rojakov in materinščine gnala, da seje lotil „kraynske grammatike", da je začel pisati „tu uialu Besedishe treh jezikov" in sploh pečati se se slov. jezikoslovjem, takrat ga je sreča zapustila; bil je reva — reva tem veča, ker revščine svoje, še čutil ni in ni poznal nevednosti, v kateri je tičal, marveč se z nevedno vednostjo še celo smešno ponašal. Vendar moramo z ozirom na tedanji čas in razmere njegove biti mu mili sodniki. — Mikalo je mene v njegovem slovarji med drugim dvoje: a) Obilno število besedi skovanih po kopitu „arreči". čudil seui se nerazumljivemu po-manjku slovensko-jezičnega čuta in jeziko-slovske sposobnosti, v tem ko je v svojih raz-
pravah in opazkah o marsičem dobre pojeme razodeval. Zato mi je „prečudni pater" psiho-logična vganjka. — b) Naletel sem na veliko besedi, ki so mi že od otročjih let znane, ki se pa v sedanjem našem književnem jeziku ne nahajajo n. pr. angrč (v pridigah slišal), dešter, governati (n. pr. kako se kaj go-vernate?), šafti (schvverlich) i. dr. — Vsi-lovala se mi je pri mnogih besedah in rekih Pohlinovih misel: „Das ist der Fluch der bo-sen That...." Do današnjega dne namreč ni bilo mogoče iztrebiti izmed našega ljudstva iu zlasti tudi iz govora starših naših omikan-cev — Pohlinščine. Iz tega posnemimo nauk, kako hude nasledke ima .,izvirni greli'1 onih današnjih piscev, ki — ue glede na slovnična in sintaktična pravila — tje v en dan pisarijo, kar in kakor jim gre iz peresa. Nevedni či-tatelji, kar je črno na belem, radi posnemajo, in tako postaja naš lepi jezik v mnogih ustih neslovanska spaka.
M a r k a Pohlin pa Vodnik Val e n-tiul Kak razloček! — razloček tem veči iu čudnejši, ker je učenec prekosil učitelja. — Ali — ni li to vodo v morje nositi, če kdo
jo odpadniŠtvo za seboj vlači, za sabo pušča, in ki je, kakor komarji, ki človeku nagajajo tam, kjer je kaj piče zanje, dokler jih veter ne zanese drugam.
Bolj ko ta zmes, nam škoduje odpadniŠtvo v meščanstvu in med priprostimi, od sisteme sicer neodvisnimi ljudmi, ki pa vendar z našimi nasprotniki drže — iz navade, dobička-rije, največ pa iz nevednosti. Misli si meščana, rokodelca, trgovca ali kar koli je, ki m nikdar ni belil glave s prevelikim učenjem, ki je po svojem po starem nemškutarskem kopitu od-gojenem očetu ali dedu, za svoj poklic zašilo v nemškutarskih zavodih pripravljen, podedoval premoženje, kupčijo ali rokodelstvo, čegar ideal ali strah je bil vedno kak viši mogoč-njak, ki je tedaj zrastel v vednem strahu, v hlapčevskem spoštovanji ozvezdenih ali zlato obrobljenih vratov ali s perjem obloženih klobukov, ki je očeta, reditelja ali gospodarja vedno le videl pred tako ,,gospodo" vpogovati vrat in ponižno jecljati „sluga pokoren". Ali more tak človek priti do kakih vzvišenih idej? Ali se more povzdigniti do misli, da je svoboden človek, da takemu ni spodobno v prah padati pred drugimi, naj bodo kar koli? Kje li Se je učil razvijati si svojo misel, če je vedno le molčal trepetaje pred c. k. naslovi? Zato je med našimi meščani trgovci, rokodelci, župani po kmetih itd. toliko odpadnikov; nekteri so se nemškutarije navadili, kakor se n. pr. vjeti tič navadi žvižgati to, česar ga gospod uči, eni pa so tako nevedni, tako nesamostojni, da si mislijo pridobiti nekaj veljave še le s tem, ako se naslonijo na koga druzega, na kacega bogatina, mogočujaka itd. ter na tako znanstvo opirajo svojo mogočnost. Za take ljudi nam ni žal, preživeli bi jih prav lahko; ali ti ljudje imajo otroke in po pregovoru, da „jabelko ne pade daleč od drevesa ' se tak plevel zaseja dalje, — čeravno nas, hvala Bogn — skušnja tudi uči, da otroci po-pravljajo grehe svojih očetov.
Kar je nenaravno, razpasti mora, če se razpada še tako skrbno brani. OdpadniŠtvo .-e po nekterih deželah in med nekterimi ljudmi po vsi moči goji, odpadnikom se daje vsa mogoča podpora in potuha in če bi bil pri tem še božji blagoslov, morali bi se posamezni narodi kmalu popolnoma zgubiti. Ali tega blagoslova ni , ker je reč protinaravna , zato >e zarod odpadnikov ne zareja, popolnega pogina
se reši le po tem , da se mu pridajajo vedno le znovega udje. Ta prikazen je tolažljiva za nas, ker nam je gotov porok, da bo ta plevel z naroducga polja zginil brš, ko bodo narodi postali samostojni, ko bodo osvobojeni tujega pritiska.
Tolaži in s pouosnostjo nas sme navdajati resnica, da naša stranka ne sloni ob odpadnikih, da pri narodni stranki rene-gatov ni. Narodna stranka je naravna, vsak ud njen je tak, kakor ga je Bog vstvaril, po mišljenji in jeziku. Kdor postaue nenaraven, že neha biti narodnjak.
Morda uii bo kdo ugovarjal, češ: „kaj pa jc z onimi, Lahi in Nemci itd., ki so se pri nas naselili, tedaj niso Slovenci, pa vendar z narodno stranko drže? Ali niso ti odpadniki ?"
Nikakor, marveč poštenjaki % ki ne zata-jivši svoje narodnosti, spoznajo, da so naše prizadeve opravičene, ki se v novi svoji domovini primejo tudi domovineev, svojih novih sorodcev in sosedov. To je čisto naravno, pametno in pravično, to zahteva tudi dolžnost hvaležnosti do one dežele, ktera naj bo za naprej domovina njim in njihovim otrokom. Saj tudi ni odpadnik Slovenec, če pride na Nemško iu se tam pridruži stranki domovinski. Zato sme narodna stranka po vsi pravici ponosna biti na to, da nima odpadnikov v svojih vrstah. Ne rečem, da bi jih ne mogla imeti, če bi marala za-nje, k temu treba le denarja in moči. Ali zdaj ji ravno tega vabila za odpadnike še manjka, in kedar bo oboje imela, bo dosti močna tudi brez odpadnikov. Teh potrebujejo zdaj pri uas le dunajski Nemci, Madjari iu — Turki, na jugu tudi Lahi, ki bi se kaj radi zagrizli v kos Avstrije. Žalostno znamenje za narod, če se mora pogina braniti s pomočjo r enega to v! Da, sramotno je za stranko — katerokoli — imeti med seboj odpadnike.
Kad bi še več in bolj slano pisal o renegatih, ker imam še mnogo na srcu ; aii ker jc tiskovna svoboda pri nas taka, da se jej po drugih deželah po pravici čudijo, sklenem svoje premišljevanje le s stavkom:
Kdor je n a r o d n j a k. j e p o š t e n j a k —- kdor je poštenjak, je narodnjak.
S k a r u č u i k.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. januarja.
Avstrijske dežele.
Držn viil zbor se je 22. t. m. zopet sošel in je obravnaval pri razpravi o proračunu nasvetovane resolucije. Budgetni odsek je sprejel resolucijo, v kteri se vladi naroča, da naj izdela postaven načrt, koliko da naj se iz verskih zakladov plačuje za poduk krščanskega nauka v srednjih in ljudskih šolah, kakor tudi o oskrbovanju teli zakladov. „D. Ztg." naznanja, da poslanec Schonerer se je poslanstvu odpovedal, ker noče prazne slame mlatiti (um nutzloser Thiitigkeit zu entsageu) — Žc čez nekaj tednov (meseca marca) bode državni zbor zopet prenehal, in sklicali se bodo deželni zbori.
jiUrt.terHk«; kmečke srenje nemškega okraja BruK-Ljubenskega so za državnega poslanca z 141 glasovi izvolile liberalnega kandidata Poseli a. Princ Alojzij L i cli t e n s t e i n dobil je le 62 glasov.
\ »merski zbornici , ki se je 20. t. m. zopet sošla, bralo se je pismo Košuta, s kterim naznanja, da poslanstva za ogerski zbor ne. sprejme. Od Košuta je to pametno, za zadeve na Madjarskem pa je pomenljivo, da Košutu ponujajo poslanstvo 1
Deputacija 113 czegledskih Madjarov je odšla na Laško , da Košuta spravi domu. V Budapešti so jo hoteli tamošnji softe prav demonstrativno sprejeti, kar jim je pa policija /ubranila. Pred mestom, kakor poroča ,,N. W. Tagbl.", je neki srečala cesarja in cesarico, na ktera so zadnji dogodki na Ogerskem po poročilu ravno tistega lista naredila velik vtis.
IVIarijitrKki sofle, o kterih se je govorilo, da pridejo v Reko, izbrali so si drugo pot in se i/, Carigrada na Ogersko vrnejo skoz Turno in Ruš'uk.
V na nje države.
]\ril Veniiilieiii se sedaj vrše ožje volitve za drž. zbor. V Mounncu jeMoufang propadel proti demokratičnemu kandidatu. Pov. od, kjer bode treba voliti med demokratičnem in narodnoliberalnim kandidatom, piše „Genna-nia-', bodo katoličani glasovali za demokrate.
Med Francijo in ftemčijo zopet vlada nesloua in piše se. celo, da Bismnrk namerava osamljeno Francijo napasti.
dandanes o Vodniku še kaj piše ? Ne. Marn | je priča, da ne. Veliko se je pisalo m govorilo o Vodniku, ogromna množica njegovih spisov
—	slovenskih in neslovenskih — je znana vsakemu izobraženemu Slovencu; nekatere pesmi njegove žive v ustih narodovih, in vendar trdim jaz, da, kedor hoče Vodnika prav spoznati, mora Marnovega „ Vodnika" brati. Tu vam je toliko krasnega blaga na 47 straneh nakopičenega, da čitatelj ne ve, komu bi se bolj čudil — vodniku iz Pred-Pohlinove „odljudne goščave", ali vodniku skoz Vodnikove prijetne dobrave. Beri Marnovega Vodnika in umel bodeš in znal ceniti spominek, ki ga je prvemu narodovemu očetu drugi naš oče postavil 1. 18G8 (Bleivveis v čitalničnem ogovoru na Vodnikov god.) V lapidarnem stilu je tu klasično opisan naš narodni usta-novnik. — Toda kaj bom še dalje govoril o tem — II. — delu lanskega „Jezičnika"; Marn
—	nomen & omen — omue tulit punetum. Pač hvaležni mu bodo prihodnji rodovi, da jim je toliko lepega gradiva nabral in uredil. Ko pride čas, da ne bode nikdo več gledal na to, je li kateri naš pesnik ali pisatelj „mnih" bil
ali ..liberalec", ampak samo na to, kaj, ko liko iu kako je pisal — takrat bodo tudi! Marna stavili v tisto vrsto, katera se začenja s trojico Vodnik - PreSern - Koseški, šteli ga bodo med literarne naše prvake. Mi pa, ki ne smemo in nočemo žaliti ponižnosti tiho-pa plodnodelavnega jezikoslovca, prosimo ga, da bi nas še več let razveseloval se svojimi zlata vrednimi izdelki. Vrlemu ,,Tovariš-u" pa čestitamo, da si je znal tacega sodelovca pridobiti.
Nekoliko dni pri Horvatovicu.
(Obrazci iz bojnega tabora.)
(Dalje.)
,.Po tej vstaji se je vnela druga vstaja, pa zadušili so jo Turei z Arnavtsko pomočjo. Bašibozuki so po vseh vaseh počenjali neizmerne grozovitosti, a v kmečkem Bolgarskem ljudstvu ob Srbskej meji so se silo zadušili vso nravno in natorno moč, vničili so vso njih imovino, s kratka: pahnili so jih v sužnost in
pozverili vs<*. Njih domovino so napolnili s karavlaini (ječe), oskrbeli se stanovito posadko vsakojake Mohamedanske in Albanske žJote. Torej ni čuda, ker ti ubogi ljudje, uničeni duševno in gmotno, o tej vojski niso ugajali tako, kakor bi bil človek menil, da bodo. A poleg tega se je pred bojnim vzbukom deset mesecev Turška vojska pasla ob Srbskih mejah; kakor kak železen krog, tako so Mohamedanske posadke oklepale ves svet od Drine do Donave, pa ne le po trdnjavah, temuč posebno še po vaseh!"
„Vendar so seljaci po nekterih krajih, n. pr.: Igvorci, Baltovci, Berilovci in drugi radostno prijeli za puške, ki so jih jim Srbje dali, in le-ti so bili nekovc prednje straže. V vas Rudine so Turci Pirotskega metropolita poslali — in dva meščana, kteri pa so le prisiljeni šli tija, kajti znali so, da bi jim Mo-hamedanje sicer utegnili glave porobiti. Ti poslanci so ljud opominjali, naj iz rok polože orožje in naj se vdade milosti vej Turškej vlad i; ali kmetje so odgovarjali, naj Turci sami pridejo po orožje — iu takoj so zastražili vse ceste in steze po okolici. Turško pismo, ktero
Konfercnclja v Carigradu je svojo nalogo 20. t. m. rešila; pooblaščenci so se razšli, kakor so prišli. Veliki svet turški, kterega so se vdeležili ministri, ulemi, paši in vali pa raz-kolniški duhovniki, so sklenili, da se nasveti vnanjih držav nikakor ne smejo sprejeti. Zlasti zastopnik nekatoliškega armenskega patriarha se je silno hudoval zoper vlade, pooblaščenec Armencev pa je bil edini, ki se mu je reč zdela premislika vredna. Strauke Ilassunove se zbora nobeden ni vdeleževal, latinskega škofa pa še povabili niso. Zborovanje bilo je zgolj komedija, ktero je Midhat paša prav dobro osnoval, ki pa vojske ne bo odvrnila. Turki že komaj pričakujejo vojske , in britki dnevi utegnejo nastati za kristijane v turških deželah. „ Velika prestrašenost vlada med kristjani v Jeruzalemu in drugih mestih sv. dežele, piše „Kat. L." v Zagrebu br. 3, ker se z razlogom bojijo občnega klanja. Turki komaj čakajo, da popadejo nože, svesti si popolnoma, da bodo oni premagali, da si bodo podvrgli vse krščanske narode, da povrne se jim zopet zlata doba sultana Bajazeta in Solimana. Dokler pak kristjani trepetajo v največem strahu, krščanske oblasti v Evropi ne storijo nič, da odvrnejo prizore , kakoršni so se dogodili 1. 18f)0 v Siriji, in 1. 1876 v Bulgarski. Edini judje se neki ne bojijo ničesa; oni se, vedno praktični , nadjajo, da se bodo Turki s kristjani ujedli ali ukončali, in da njim pripade stara njihova očetovina. Zato se zopet živo govori o zidanji tempeljna. — To je tedaj novo trojstvo : Turki, Madjari pa Zidovi ktero hoče Evropo pripraviti spet „k filoso-fični nravnosti (moralnosti) in historični pravici", kakor je rekel Abdul Kerim paša madjur-skim softam!?
Kiiski prostovoljci so 20. t. m. iz Be-ligrada odrinili domov. Knez Milan se je slovesno od njih poslovil, kneginja pa je nekte-rim častnikom na prsi pripela Takova-red.
Turčija se pripravlja na vojsko in je za angleške denarje na Nemškem nakupila mnogo silnih Kruppovih topov, ki so se nemudoma poslali v Carigrad.
Izvirni dopisi.
'/a ^»rnijtikessa, 17. jan. (Zavratni napad. Cigani.) 13. t. m. popoldne je šel neki Sturm, doma menda v Loških hribih, iz Kranja
in je bil namenjen priti Še tisti dan na Do-bropolje. To se je sicer zgodilo — pa kako? Kmalo se mu je pridružil neki ptujec, češ, da je 7. Jesenic. Ko sta se v Podbrezjah nekoliko v gostilni mudila, je bil Sturm tako dober, da je za svojega popotnega tovarša še plačal in nevedoč, s kom da ima opraviti, mu reče, da hoče neko hišo kupiti, da ima torej denarja pri sebi. Tako sta prišla do piraškega mosta. Zdaj, ko je bil že temni večer, potegne ptujec samokres, meri Sturmu pod vrat, sproži in sreča pri nesreči, ker se. je Sturm nekoliko ozrl ali ker ptujec ni dobro videl ga je zadel strel le nekoliko na vratu pri strani. On sicer pade, pa le bolje iz strahu, torej hitro zopet vstane. Toliko časa je hu dodelnik vendar imel, da je zagrabil za klobuk, kterega je bil tudi odnesel; ko pa vidi in zapazi, da ga ni bil smrtno ranil, je zbežal, morebiti ker je mislil, da kdo drugi se približuje ali se je bal, da bi utegnil napadeni zdaj njemu posvetiti. Sturm na to hiti k županu na Dobro polje, od koder so bili potem šli precej trije možje nazaj na omenjeni kraj, kjer so našli sicer uro, ktero je bil napadeni zgubil pri padu, od potepuha pa ni bilo več nobenega sledu. — Bil je bolj velike postave, z rumenkastimi mustačami iu lasmi, dobro oblečen ter z belkastim in sivo obrobljenim jopičem. Ker ga zdaj pridno iščejo, upamo, da ga bodo zasačili. Ne morem si kaj, da ne bi pri tej priložnosti opomnil neke druge deželne šibe namreč ciganov. Cele trope takih potepuhov in potepenk se klati okoli in vsi pod imenom „Kroparski cigani". To reč je treba očitno grajati in ker upam , da to ni resnično ime, je dolžnost srenjskega predstojništva kropar-skega, da to reč razjasnuje, ker potrebno je zadnji čas, da se temu konec stori; takim ljudem ne smemo potuhe dajati, da kradejo, kjer le mogoče. Večidel imajo ti cigani, kteri vsi pravijo, da imajo doinovje v Kropi, potne liste, da cunje pobirajo ali da so godci — toda, vse to je le plajšč, pod kterim se okoli vlačijo in kradejo in beračujejo, tedaj pravi „Landstreicherji". Tem ljudem naj bi se ojstro zaukazalo, se kje stanovitno naseljevati in pridno delati kakor kmet, kteremu zdaj kradejo; ako tega pa ne bi hoteli, naj bi jih spravili v delavnišnico, zakaj drugače se bo zgo d lo, da bomo imeli čez nektere leta takošnih ciganov na stotine!
Iz Goriške okolice, 17. januarija. (Novi župan goriški. Prošnja učiteljic. Vreme. Neusmiljenost.) Časnikarstvo in ljudje so vgibali, kterega župana bodo Goričani dobili; mej tem kritiziranjem pa je mestno starešinstvo hitro volitev razpisalo, ki se je vže pretečeni pondeljek vršila. Od 23 glasov dobil jih dr. D epe ris, bivši deželni odbornik 15, Luzenberger 6, Bosizio 1, grof Coronini 1 glas. Sicer je ta volitev še odvisna od cesarjeve potrditve. Ali se bo potrdila ali ne, ni še gotova reč, in splošno mnenje se v tej zadevi zelo križa, prepustimo pa ta izid času. Ker je novi župan častitelj one stranke, ktero zastopa „L' Iaonzo", toraj Slovencem ta volitev ni po godi, in to tim manj, ker nam uže kot deželni poslanec ni posebno ugajal, in nam je uže od tistih dob v ne prav dobrem spominu.
Prihodnji deželni zbor imel bode mej drugimi važnimi prošnjami tudi zelo zanimivo prošnjo učiteljic rešiti, namreč ono, se li smejo možiti ali ne?
Imeli smo dolgo časa deževno pa gorko vreme. To vreme je prouzročilo, da se ljudje še slabše letine nadejajo, kakor je bila lanska, kajti trta je vsled tega deloma črna postala, deloma gnjiti jela. Če bi se to vresničilo, kar nas Bog varuj, bo slaba za nas. Ljudem uže letos jako slabo gre za živež in uže težko pričakujejo črešen. Pa da bodo črešnje dozorele, bo še dosti Soče v morje steklo in tudi še ni gotovo, se bodo li obnesle, ali ne. Da smo imeli do sedaj jako gorko vreme, dokazuje Vam lepo izraščena in krasno cvetoča cvetlica (Succisa), ktero Vam v dokaz navedenega pošljem , ktero sem včeraj v grmovju najdel. Pa tudi marjetice se tu pa tam nahajajo.
Včeraj je nekov starec sicer bogataš iz Mirnega dva dečka, koja je zasačil, ko sta na njegovi zemlji drva pobirala, tako tiransko tepel, da je jednega takoj ubil, jeden se bo pa težko ozdravil. Zločinca ima uže sodnija v pesteh.
Kad.
41(1 Oriim/.a. 19. jan. (Vreme. — Volitve. — Občinske zadeve.) Do sedaj skozi dva tedna smo imeli prav lepo, toplo vreme, da tacega ne pomnijo o tem času stari možaki. Otroci so o sv. treh kraljih bosi pasli in tudi učenci so bosi v šolo zahajali, oblečeni v navadno letno obleko. Prikazali so se metuljčki iu drugi mrgolinci, marsikje je bila najti
je bil metropolit prinesel, poslali so na Pan-diralo Horvatovicu iu poprosili so ga, da bi jim dal nekoliko smodnika. Srbje so jim dali po 3 do 5 patron; ali vse to jim je pomoglo le malo."
„Ko sem bil prišel v tabor, povedali so mi, da je iz Pirota v Srbski tabor prišel nekov znamenit meščan, ogleduh. Ali brzo sem osupnil, ko sem bil zvedel, kaj se je pripetilo, in seznanil sem se s tem vohonom".
„Tega meščana je nekega dne — to je bilo 7. dan jul. m. - Turški urad naglo poklical ob osmih zvečer — iu odpeljali so ga v Pirotsko trdnjavo. Se strahom je čakal, kaj se bode tam godilo z njim. V gradu so sedeli trije paše, jeden izmed njih je bil sam Abdul Kerim, Turške vojske načelnik, ki je ravno takrat šel iz Carigrada v tabor, da-si je vojska bila že šesti dan. Nesrečnika so pripeljali v dvorano; nizko prav do tal se je priklonil velemogočnim Turškim gospodom in učinil je ,.temenah": pozdravil jih je Turški, dotaknil se je z desnico prsi, ust in čela. Nav-zočni Pirotski „kaimakam" se je tudi tako priklonil in Abdulu Kerim Turški opomnil:
„Bu adamdar, efciidum" (to je tisti človek, j gospodi). Abdul Kerim se ozre v meščana,] a ne besedice mu ni spregovoril, temuč ukazal je nekaj „kaimakamu" — in še tisto noč je po pošti odšel v Niš, šlo je z njim močno spremstvo".
„Na poti je kaimakam povedal meščanu, kteremu sešesenjalo ni, kaj nameravajo Turci, da učiuijo z njim, — povedal mu je, da bode moral iti v Srbski tabor, zato da bode poiskal svojega brata, o kterem so Turci znali, da služi v Srbskej vojski, in da bode povprašal ga vse, kaj se na vojski in z vojsko godi. Ko hitro se je bil ubožec izpametil, posadili so ga na konja — in trideset jezdečih Črkezov ga je obsulo na vseh straneh in divjali so po cesti k Belej Palanki in dalje čez Nišavo k Babinej glavi".
,,Naleteli so na predne Srbske straže, čr-kezi so jeli streljati, Srbje pa so jim odgovarjali. Vstal je majhen boj. Ali o nočiiej temi nihče ni zadel nikogar. V tem je meščan srečno ušel iz Turških pesti iu prišel k dru-gej notranjej Srbskej straži. Tam so klicali, kedo je. Pa meščan se je vstavil, se dal za-
jeti in zahteval je, naj ga odpeljejo k načelniku".
„Pripeljali so ga pred Crnjajeva ; ubogi, prisiljeni ogleduh je, do cela zmučen vsled smrtne groze poslednjo noč, povedal vse na tanko, črnjajev mu je nasvetoval, naj se vrne v Pirot, ali meščan se ni hotel vrniti nikakor. Zagrozili so se mu bili Turci, če ga ne bode nazaj, da mu pokoljo vso rodovino. Pa odgovoril je, da raji vidi vso svojo rodovino poklano, nego da bi se svojo vrnitvijo svoj rod in svoj narod oskrunil s črnim madežem. Poslal ga je Črnjajev k Horvatovicu, zato da bi mu bil v Pirotskem okraji pomagal se svojimi tipografijskimi vednostimi; tam sem ga videl in govoril z njim".
„To je edini dogodek „ogleduštva" o nio-jej navzočnosti na bojišči. Turci gotovo dolgo časa ničesar niso znali o Srbskih namerah in o njih gibanji, kar so znali, to so bili zvedeli iz novin — Angleških in Dunajskih".
„Ko sem bil iz tabora zopet prišel v Beli grad, močno sem se čudil, ko sein v Srbskih in nesrbskih listih čital o Bolgarskem izda-
kaka pomladanska cvetica. Res lepi dnevi o •zimskem času. Sedaj pa postaja od dne do dne bolj hladno, solnce ne sije več tako toplo, nebo ni več jasno in tako je pričakovati snega. Ljudje pa o tem gorkem vremenu niso nič dobrega sodili, boječi se, da bi kasneje zima predolgo ne trajala, ter marsikteri pomladanski dan še za se porabila. Saj pa je res: Zima naj bo zima, in pomlad naj pride ob pravem času.
Volitve za občinske zastope so pred pragom. Bog daj, da bi naši občani vrlo volili ter si spravili v zastope razumne in značajne može, ki bodo svoje dolžnosti vestno izpolno-vali, ter delali na korist občine in za blagor naroda. To je ravno sedaj tim bolj potrebno, ker bodemo letos volili poslance v deželni zbor. Svesti pa si smo, da bodo rojaki volilnega okraja Ljutomer-Ormuž temu pripomogli, da se bode volitev poslanca v deželni zbor ravno tako sijajno izvršila, kakor sploh do sedaj.
Glede občinskih zadev naj še omenim, da je v sedanjem položaju posel občinskega predstojnika dokaj težaven. Na deželi ima predstojnik kakih 30 gld. , in za to svotico bi naj služil vsem uradom, ki mu potrebnih in nepotrebnih poslov nakladajo, obilne in težavne občinske opravke naj bi marljivo opravljal, ter vse občinske zadeve in celo občino tako v redu imel, kakor da bi jo v škatljici hrani! Prej smo imeli opraviti z ednim okrajnim uradom; občina je svoje zadeve imela dobro v redu, in tudi okrajni urad je zadostoval. Sedaj pa imamo dva urada več: Okrajno glavarstvo in okrajni zastop. Vsak nam zavdajata stroškov, koristita pa nam v vsakem obziru malo. Kljubu tem novo nastavljenim uradom pa imajo še občine posla čez glavo; pisarenja ni konca ne kraja, in zmešnjave so sploh večje. Pač slab dobiček I Razun tega pa še občinskim predstojnikom nakladajo posla, kojega osobito predstojniki na deželi niso zmožni, in če predstojnik v marsikteri reči ne zadosti, mu pa hajd napovedo kazen. Prav se je pri taki priliki neki občinski predstojnik izrazil, da ga hočejo prisiliti, naj bi za letnih 30 gld. toliko razumel in toliko opravil, kakor „8e-zirkskauptmann" za 2400 gld. s pristavkom: Wie riiumt sich das zusammen? —
Iz Hrvatske, 17. januarja. (Naša vlada in želje Madjarov.) V opozici-onalnih listih se je razuesel glas, da bode morala sedanja hrvatska vlada odstopiti, in ;da
jalstvu, o Bolgarskej hladnosti in o njih ogle-duštvu, a še nemilostnejše me je prosunilo, ko sem v nekem znanem politiškem, češki pisanem listu čital popolno sodbo boje izdajalskega Bolgarskega naroda! O vojski vsakedo svojega nevspeha vzrok išče v kom drugem, ne v sebi. V Belem gradu ofensivnega nev-speha niso očitali Lešjaninovej zgubi pri Velikem izvoru, temuč očitali so ga Bolgarom, a iz Belega grada, iz njegovih kavaren so ti resnega milovanja vredni vžitki zašli v tuje časopise".
„Pirotskemu okraju so Turki in Čerkezi se svojo vojsko prizadeli prav toliko, kolikor Plovdivu in Tatar — Pazardžiku — njijunima okolicama. A v parlamentih: Angleškem, Francoskem in Italijanskem so govorili samo, da je sovražnik popustil le srednje Bolgarske krajine".
„Pirotska je zdaj tako zdelana, da bi jedva poznal kedo, kde so popreje bile vasi. Menda ne bodo preveč, če zapišem uničenih sel imena. Bivalci so pobegnili v Srbsko, kder je zmerom trpe zimo in glas. Požgana so
pride mesto nje zopet madjaronska z banom Lad. Pejačevičem na državno krmilo. Ali vsi ti glasi so neistiniti. Mislilo se je namreč, da deželni proračun ue bode potrjen, kar se je pa vendar ukljub madjarskemu miuisterstvu zgodilo. Da ni proračun takov ostal, kakor ga je naša hrvatska vlada predložila za sankcijo, morda bi bila vlada res odstopila, se ve da radi dostojanstva. Ali na cesarskem dvoru znajo bolj paziti na vlade, ki so zavzete za habsburško monarhijo, posebno pa na našo, ki je v teh velikih zmešnjavah na jugu gotovo velike vrednost'. Nobeden ne ve, kaj se snuje v sporazumljenji s hrvatsko vlado radi sosednih pokrajin, samo toliko se ve, da je Hrvatska z Mažuraničem, Molynarijem in Ilodičem gotovo najvažneji faktor, ki se bori z dvorsko stranko za aneksijo Bosne in Hercegovine proti mad-jarskej protivnej stranki. Madjari stavljajo povsod zapreke in tako so hoteli tudi tukaj ravnati. ,,Dlako v jajcu je treba najti in vodo skaliti pri tej hrvatskej vladi, ki naui je na potu pri naših velikomadjarskih osnovah", govorijo Madjari. Hrvatska vlada je prihranila v treh letih lepo svoto 200.000 gld. in ta denar je vvrščen v proračun, da se posebno ceste v Slavoniji popravijo, ker jih Madjari nočejo, čeravno bi j>h po dogovoru morali. Madjarom se sline cede po tej svoti, — saj so tudi Slovakom vse njihove zaklade iu prihranjene novce pograbili — zakaj bi si Hrvatska kaj pomogla, tega jej ni treba, saj je vendar njihova vroča želja, da bi ta narod izginil, in da bi se njihova država potezala do jadranskega morja. Puste sanje! Radi teh 200.000 prihranjenih goldinarjev naj se proračun ne potrdi, vpilo se je. Ali krona je drugače obrnila, in proračun se je potrdil. Hrvatska vlada pa trdneje stoji, nego poprej, saj dela le za korist svojega naroda iu države brez obzira na Madjare.
Domače novice.
V Ljubljani, 25. januarija.
(Zadnja Številka ^Slovenca") je bila zarad opazke o Mad jarski h softili, posnete iz Zagrebškega „01)zora," od slavne policije konliscirana. I>a p. i. naročnike nekoliko odškodujeino, pridejali smo današnjemu listu priklado.
(Iz seje mestnega odbora 18. t. m. Konec.) II. Ternovskemu kaplanu se dovoli nagrada 30
sela: Gradišče. Maklišče, Dol, Hukorovci, Kalna, Dolenji in Gorenji Rin, Dolenja in Gorenja Glama, Kozja, Vitanovci, Mirnovci, Pleš, Orlja, Bezovik, Ragodež, Šugrin, Babin Kal, Osmo-kovo, Vranišče, Črešnjanci, Stanj enci, Kranji dol, Draževo, Ljubatovica, Cerovo, Črnoklišče, Temsko in mnogo drugih sel, vseh je 58 vasi požganih!"
„Kako so pobijali žene, otroke in starčke; kako so otroke lovili na bodala, o truplih po vseh cestah in potih — o vsakojakej takej grozi nečem ni pisati. Saj to je znano po vsej Evropi. Le neko grozovitost hočem zapisati. V samostanu sv. Jurija v vasi Tempsku so Turci bolnega igumena (opata) Kesarija izvlekli na samostanski prag, s praga pa vrgli ga po skalovji, kder je starček kot mučenec za kristijanko vero na ostrem kamenji izdihnil svojo dušo o peklenskem smehu Azijskih barbarov !
(Dalje sledi.)
gld. za podučevanje krščanskega nauka v šoli na mahu. Gospodična Marija Krašnar se priporoči deželnemu šolskemu svetu za definitivno službo. Protestantovski šoli se dovoli podpora 150 gld. G. Klun je govoril zoper podporo, ker šola ni potrebna. Peščica 20 do 30 protestantov-skih otrok lahko hodi v mestne šole, kjer vsled novih postav ni nobene nevarnosti, da bi se žalila njihova vera, kar se pa pač godi v protestantovski šoli, kjer je učitelj katoliškim otrokom rekel, da naj ne porajtajo, kar jih uči učitelj krščanskega nauka, kar je poslednega tako žalilo, da se je temu poslu odpovedal. Če hočejo protestanti imeti lastno versko šolo, naj si jo napravijo iu vzdržujejo sami. Tudi je šola jako pomanjkljiva, ker u'č razredov skupaj jiodučuje en učitelj in ker dečki in deklice skupno obiskujejo to šolo. Mesto naj tedaj pomankljive šole ne podpira in podpore 150 gld. ue dovoli. G. Jurčič se sirinja s tem predlogom iz političnih ozirov. Protestantovska šola se podpira, ker je nemška. Prepričan pa je, da bi se podpora odrekla, če bi n. pr. Srbov bilo toliko v Ljubljani, da bi si kakor v Trstu osuovali lastno slovansko šolo. G. Dežman omenja, da je v mestnih šo'ah preveč otrok, toraj je prav, da jih nekaj hodi v pro-testantovsko šolo, s ktero so starši prav zadovoljni; tedaj ne more biti tako slaba kakor je trdil g. Klun. Tudi kar se govori o krščanskem nauku, ne more biti tako, ker bi se sicer gotovo oglasila najvišja cerkvena oblast. G. Schaffer pravi, da občina mora biti zadovoljna, da ima to šola, in da mora biti vesela, če jo veliko otrok obiskuje, ker bi se ji sicer utegnilo naložiti, da naj zida še eno ljudsko šolo. Pri glasovanju se je dovolila podpora z vsemi glasovi izvzemši narodne, odbornike. — Dve Franc Jožefovi štipendiji se oddaste re-alcema Jozinu in Češeku. III. a) Vsled pritožbe mesarjev, da so se bile v klavnici silno za-redile podgane, se je najel človek, ki je to škodljivo žival nekoliko zatrl. Dovoli se mu |50 gld. nagrade; tudi se najemnikom vžit-nine dovoli primerno odškodovanje. G. Regali pri tej jiriliki priporoča, da naj bi se že skoraj zidala nova klavnica, in župan obljubi, da bode na to obračal skrb. b. Stroški za ohranitev realkinega poslopja 1876 se dovolijo; c. za magistratni ekspedit se dovoli za nekaj mesecev še en diurnist; d. prošnja čuvaja na Gradu, da naj se mu za drva dovoli navadna pomoč, se usliši, prošnja vdove druzega nedavno umrlega čuvaja pa se zavrže. Po dovršenem dnevnem redu g. Regali stavi več interpelacij. 1. Vpraša župana o starih merah in vagah, ki so jih policaji ljudem po štacu-nah in drugod pobrali, in bi le ne bilo mogoče jih ljudem dati nazaj? Župan odgovori, da se to ni godilo nenadoma. Ljudem se je večkrat naznanilo, da naj si preskrbe novo mero in vago, in še le potem se je gledalo, se li povolje izvršuje ali ne. Eni so se zarad konfisciranih reči pritožili pri vladi, in mnogi so jih dobili nazaj, nekteri pa ne. Koliko takih reči je še na rotovžu, bode povedal prihodnjič, sicer pa se je vedno ravnalo po postavi. 2. Vpraša, zakaj se tudi zjutraj po mestu ne prižgo svetilnice in izreka željo, da bi se rezsvetlila tudi cesta od železnice do sv. Krištofa in nekteri kraji v Krakovem. Župan odgovarja, da se je zarad ceste do sv. Krištofa že obrnil do direkcije, ki oskrbuje razsvitljavo, da bode izdelala proračun in načrt. 3. Na pritožbo, da je ižanska cesta jako slaba, iu da bi bilo treba jo popraviti, kar bi sesedaj morda ceneje zgodilo, ko na pomlad, župan odgovarja, da je cesta nedavno posuta in do-
Dalje v prilogi.
fip^ Priloga „Slovencu" štev. lO.
bra, kakor st' ju sam prepričal. Grabni ob cesti res niso potrebljeni, pa uieseca marca se bode tudi to zgodilo. KoneČno g.
Regali
pravi, da z odgovorom županovim glede delovanja mestnih vraduikov ni zadovoljen in zahteva, da naj se njegov protest zapiše v protokol. Tudi imenuje dva vradnika, ki ju je videl postopati. G. župan ugovarja, da to je natolcevanje njega samega, ki ima vradnike nadzorovati in pravi, da hoče reč odboru predložiti v pretres, če g. Regali nasvetuje nezaupnico za župana. Ker mu Regali večkrat sega v besedo, nastane hud ropot, in župan govorniku prepove dalje govoriti. V tajni seji, ki za tem sledi, se rešijo nektere prošnje za denarno podporo, nektere pa se zavržejo.
(f Č. g. Franc BoštijančiS,) katehet na ljudskih mestnih šolah, je 21. t. m. popoludne okoli štirih po petmesečni hudi bolezni za splošno vodenico umrl. Pogreba, ki je bil v torek popoldne ob treh, se je razun učiteljev in učeucev obeh ljudskih šol mestnih, ki so ljubljenemu umrlemu darovali prekrasne vence, vdelezila skoraj vsa duhovščina ljubljanska z velečast. knezom iu škofum, pa brezštevilna množica drugih ljudi.
(Zadnji somenj) bil je jako slabo obiskovan. Ljudstva je prišlo jako malo m kupčija bila je vsestransko slaba.
(Pravih Madjarov) se je v nedeljo tri vagoue peljalo po južni železnici preko Ljubljane. Vsi so bili demonstrativno madjarski oblečeni in na klobuku z rudečim peresom je imel vsak sliko Košuta. Kakor smo zvedeli, je bila deputacija , ki gre v Torin po Košuta, ki noče prostovoljno priti v ogerski državni zbor. Zdaj, ko pride taka eksekucija po-nj, se bo menda stari rogovilež že vdal. V Ljubljani nismo vedeli za čast, ki nas je doletela, sicer bi jdi bili že tudi pozdravili, kakor se taki dejiutuciji spodobi.
(Vlaki z Dunaja) prihajajo zdaj po Ru-dolfovi železnici, ker bo proga pri Zidanem mostu še dolgo zaprta, če prav bi ne bilo novih plazov, kterih pa se jc bati, ker je neki zemlja po vseui površji hriba razpočena. — Ljubljančani, ki so se v nedeljo peljali na kraj nesreče, pravijo, da je pogled grozeu.
(Slovensko gledišče) Pustnemu času primerila burka „Pavliha" je v nedeljo privabila obilno občinstva, ki se je prav dobro zabavalo. Igrali so jo gladko. Glavua naloga „Pavliba" je bila v dobrih rokah , gosp. Šušteršič se je ta pot res odlikoval, za kar mu je občinstvo živahno ploskalo. Dokaj komičen je bil gosp. Kajzelj v nalogi sitnega prekmalo zrelega dečka, gospa Odijeva pa se je v enaki nalogi dekleta skazala posebno v petji. Gospica Namretova, ktero smo z radostjo videli vnovič na odru, nas je v družbi z gosp. Kajzel)em razveselila posebno z lepim in melodijoznim duetom. Gospodu Trnovcu se je ljubosumni mlinar prav posrečil, ravno tako je gospica Trdinova pokazala napredek. Posebno pohvalo pa je zaslužil in jo tudi prejel mešani zbor, močan v glasovih in dobro izurjeu; to zahvalo ponavljamo tu javno vsem gospicam in gospodom, ki so tako marljivi v podpiranji našega gledišča. Gospod Siockl je burki zložil prilične speve in pokazal, da zna z glasovi in napevi nrikupovati se ušesom našega občinstva , ki je to tudi pripoznalo z živahno pohvalo. Prevod je prav domač, gladek in burki primeren, ker vsakemu razumljiv.
(J. C■ Mager), znani stari trgovec v Spi-talskih ulicah, je umrl. Pogreb bo danes po poludne ob polu štirih.
(Abot.no vprašanje.) „Turški list" je davno, pregrizovaje po svoji navadi naše bolj bodeče članke, vprašal, po kaki pravici se Slovenci imeuujejo „narod njake." Dasiravno na taka nagajiva in neumna vprašanja mi na-
vadno ne dajemo nobenega odgovora, ker se
nam taka zdi, kakor če bi kdo prašal : „zakaj imaš novo suknjo? ' naj mu bo ta pot vendar tu kratek odgovor. Po isti pravici, kakor se imenujejo naši nasprotniki „ustavoverce", se imenujemo mi „narodujake ," ali marveč po veliko večji pravici, po pravici, ki izvira iz volje in moči naroda, ljudstva; narod nas je krstil »narodnjake'1, ker je sprevidel, da se mi potezamo za njegove pravice, da ga branimo, si prizadevamo, kolikor mogoče storiti za njegov blagor, za njegovo omiko itd. To je narod spoznal po večletnih skušnjah in takim možem, ker jih ne more imenovati za c. kr. dvorne svetovalce" uiti jih odlikovati križci, kronami, trakovi, zvezdicami itd., še manj pa jim dati mastne plače, iz hvaležnosti dal Častno ime ,.narodnjaki." Naši nasprotniki pa so si ime ,,ustavoverci" sami prilastili in to še po krivici, kajti kako li so ,,ustavoverci," če razen več drugih paragrafov ustavnih po stav prestopajo v enomer g. 19 temeljne postave? Naši možaki tedaj ime „narodnjak' zaslužijo, naši nasprotniki pa — ti so vredni --kaj druzega.
ne- teljska služba pri sv. Leuartu v Slov. gor. (4razr.) s GOO gld. in stan. na kr. š. svet. Učiteljska služba pri sv. Vidu (3razr.) pri Ptuju s 550 gld. in stan. do 31. jan. na kr. š. svet. Podučiteljska služba pri sv. Petru pod Gorami s 440 (330) in 70 gld. doklade ter stan. do 30. jan. na kr. š. svet.
Na Goriškem: Služba učiteljice v Koba-
Razne reči.
f Čast. g. Jožef Kutnar, dekan tržaške škofije v pokoju, je 8. t. m. vCerkljan-
in sicer v
Zalogu
sv pa
ski fari na Gorenjskem, umrl. R. I. P.l
f Anton Baštiančič, župnik pri Ivanu v Vrdeli, je 13. t. m. po kratkej inučnej bolezni, ktero je z občudovanja vredno vdaustjo v voljo Božjo pretrpel, mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti, v 08 letu starosti. Žalujoča rodbina naznanja britko izgubo pokojnega velečestitega gospoda prijateljem in znancem in priporoča njegovo dušo njihovim molitvam. Pogreb s sv. mašo je bil vtorek, 16. t. m. ob 'J. uri zjutraj. Ranjki je bil vrl narodnjak in podpornik narodnega slov stva. R. J. P.
—	Premembe pri Učiteljstvu. Na Štajerkem: G. Ant. Klanjšček, podučitelj tomeru gre zazač. učitelja v Gvardelo pri Trstu
Na Kranjskem: G. Jeglič, (uč. kand.) učit. v Mavčičah, g. Pečar na Vačah in Peruci v Dolu sta s službama menjala.
Na Koroškem: G. J. Bregaut, nadučitelj Terbižu; g. Fr. Waguer, učitelj v Kapli na Dravi; g. Fr. Eisenbock, učitelj v Prevalih
J. Treven, meščanski učitelj v Celovcu; Muli, učitelj Pliberku; učiteljica v Velikovcu; učiteljica v Prevalih, g. likovcu.
—	K slavnosti škofovske 5 OI e t niče Pij a IX. pripravljajo katoliški Madjari prekrasno sliko Marije zavetnice Ogerske; av strijski Poljaki pa dragocen kelih, ktere reči hočejo po lastnih množili poslancih tedaj Rimu izročiti sv. Očetu. Znani slovanski učen jak Lous Leger je imenovan za rednega pro fesorja ruskega jezika na ecole des langues orientales v Parizu. Ta nova stolica bila vstanovljena z vladnim določilom 1. jan. 1877
—	Razpisi učiteljskih s 1 u ž e b. Na Štajerskem: Podučiteljska služba v Ljutomer (4razr. šola) s 560 (za učitelje s spričevalom učit. sposobnosti) ali s 420 gld. (s spričevalom zrelosti) do 11, februarja na kr. š. svet. Uči
gospodična M. Mrak gospodična Thumer Svetina, učitelj v Ve
idu s 400 gld. in stan. do 10. febr. na kr. svet.
Na Koroškem : Nadučiteljska služba v Do-berlevesi s GOO gld. iu doki. do 25. jan. ua okr. š. svet v Velikovcu.
—	Umazan. Gospod skopavši se šel je, memo kopališkega sluge, pa mu ni božjaka v roke stisnil; ta pa je godrnjal za njim: „Pride ravno iz vode, pa je tako umazan!"
—	Pojasnilo. Glede ua domačo novico: ,je li to prav?", ki se nahaja v .,Slovencu" 18. t. m. št. 7 blagovolite sprejeti sledeče pojasnilo :
Učenka dekliške mestne šole, o koji je vprašanje, ni bila zaprta iu tudi ni na močvirji, ampak v Kurjej vasi doma. Stvar pa je ta: Zarad razžaljenja učiteljice je bila mati učenke v šolo poklicana, da je bila navzoča, ko je ujena hči vpričo gosp. predsednika kraj-nega šolskega sveta učiteljico prosila odpu-ščenja. Mati je že v šoli svoji hčeri z ostro kaznijo žugala, ki je doma pričakuje. Po končanem uku ob 4. uri popoldne je učiteljica isti učenki posebno ukazala, da naj se nemudoma domov poda; šla je tedaj iz šole ob 4. uri popoldne z vsemi drugimi vred. Vidi se tedaj, da je dekle Vašega poročevalca, kakor tudi druge ljudi, ki so jo izpraševali, ua-agala.
Vodstvo dekliške mestne šole: Marija K r a š u e r.
—	Za M. Vilharjev spominek so dalje darovali ti-le čč. gg.. gospe in gospodičine: Prenos 48 gld. 90 kr. A. Potočnik 1 gld., K. Pavlič 1 gld., A. Belec 1 gld., M. F. 1 gld. Micika M. 1 gld., Lucinka K. 1 gld., dva gospoda 1 gld., vsi v Št. Vidu.
J.
čiger,
v Zagorji 50
kr., Fr. Avcin v Trnji 1 gld., J. Kaluža v Ko-šani 50 kr., M. Kaluža v Beču 20 kr., J. Ilansa v Trstu 1 gld., Fr. Kraševic v Ilrušici 1 gld., J. Cek 20 kr., Št. Miklavec 20 kr., Neimenovan v Senožečah 1 gld., And. Lavren-čič v Postojni 5 gld., vesela družba v Postojni 1 gld. 80 kr., Mat. Frelih, žup. v Vel. Laščah
1	gld., A. Obreza v Cerknici 5 gld., Fr. Šumi Buda-Pešti (sed. v Ljubljani) 1 gld., Fr.
Škofic v Kostanjevici 1 gld., And. Golli 1 gld., J. Kalin v Kostanjevici 1 gld., Pere Vavpetič gld., P. Jeraj 1 gld., Fr. Avguštiu 1 gld., G. Omahen 1 gld., I. Sajč v Št. Jerneji 1 gld., K. Rudež, grajščak, posl. itd. 2 gld., V. Burnik Št. Jerneji 50 kr., I. Tavčar 50 kr., K. Jan-kaplan 1 gld., J. Pekovec, kaplan 2 gld., Fr. Zagorec 1 gld., Emilija Koroščeva 50 kr., Pepica Androjeva 50 kr., Alojzij Majzelj 20 kr., Pepica Zagorčeva 50 kr., Ant. Majzelj 30 kr., J. Oblak v Ljubljani 1 gld., P. Črne 20 kr., V. Č. 10 kr., J. Črne 40 kr., A. St. 23 F Fajdiga 20 kr., And. Velikanje 20 kr., L. G. 20 kr., Iv. Potočnik 50 kr., Sr. Nolli 20 kr., vesela druščina pri Urbančku na Ježici
2	gld., vesela druščina v Št. Petru na Pivki
3	gld. 30 kr., Franja Kavčičeva v Zagorji 30 kr., Ivanka Bilčeva 30 kr., Urška Šabčeva 50 kr., Marijanica Šabčeva na Kalcu 50 kr., Fr. Binder na Javoruiku 1 gld., I. Bilec v Zagorji 1 gld., Amalija Podbojeva v Kostanjevici 2 gld., Dr. Julij Gspan, notar 5 gld., Bogomil Fatur v Zagorji 50 kr., J. Primec naBukoviei 30 kr., P. Šušteršič v Zagorji 20 kr. Vkup HO gld. 43 kr.
Vsem tem darovateljem izreka se s tem gorka zahvala, a tudi želja izroča, naj bi tem darovalcem, osobito onim iz Dolenjskega, še mnogo posnemovalcev sledilo, da se tem preje ukrene iu določi o pričetem podvzetji.
Zagorje na Notranjskem, 18. jan. 1877.
Za odbor: Henrik Legat.
— Hrvatska bibliografija za mesec december 1876.
1.	Izvauredua putovanja. Put okoli zemlje za 80 dana. Sa 54 drvoreza. Frencezki na-pisao Jules Verne. Pohrvatio F. M. Na sviet izdala Matica hrvatska. V. Zagrebu. Tiskom dioničke tiskare 1876. 189 str. u velikej 8 mini. Ciena 1 for. 50 nov.
2.	Biblioteka za narod. Izdaja St. Čučič Knjiga prva. Gorski vijenac od Petra Petroviča Njeguša, u Beču, 1876. 1'24 str. 12Vini Ciena 50 nov. (Cirilicom,)
3.	Popis predmeta iz predhistoričke dobe u nar. ženi. muzeju v Zagrebu. Po Sini Lju-biču, čuvaru muzeja. Str. 56 sa 4 litogr. table; tisaki litografija D. Albrechta.
4.	Zakon i naputak službeni za e. k. oruž-ničtvo. U Beču tisak državne štamparije. Str. 95 u 8mini.
5.	Lajevih ornamenta jugoslavenske domače umjetničke industrije III. Svezak. Ciena 15 for. Ta zvezek nadkriluje dosedanje zvezke po lepoti izvedbe in bogastvom motivov. Ka-zun vsakovrstnih oložkov, okrajkov pletenih in tkanih ima v tem zvezku prvikrat tudi tri ploše lesenih rezbarij, ki so tako krasne in nedosegljive v slogu in izvedbi, da bodo gotovo še večjo senzacijo pobudile nego ostale jugoslavenske radnje. Tukaj sta dva lovska vrča, en mali kamiš, ene diple in dve preslici. Na to delo se je zopet predbrojilo mnogo učevnih zavodov, ministarska nam jestuištva, modni li-stovi itd. Bilo bi dobro, da sežejo tudi Slovenci za njimi, saj se nahaja gotovo tudi med Slovenci še kaj ostankov take domače obrt nije. Ne bi li dobro bdo, da se malo o tem kaj poizve?
6.	Veliki atlas za srednje škole i za samouke. Sastavio ga Vj. Kla.č. U Zagrebu. Nakladom i troškom sveučilišne knjižare. Tiskom Drag. Albrechta. 30 karta trdo vezan h stoji 3 for. Za slovenske šole mnogo priklad-neji, nego nemški, ako ga ministerstvo dovoli za rabo.
Eksekutivne dražbe.
26. jan. 3. Pet. Gestel iz Vel. Kodin (400 gl.) v Černomlji. 3. Fr. Malic iz Vinic (850 gld.) v Čeruoinlji. 2. Mar. Aumanove iz gor. Bernika (150 gld.) v Kranji. 2. Mar. Plantan iz Kudolfova (1020 gld.) ondi, 2. Jurij Flajnikovo iz Hrasfja (1081 gld.) v Černomlji.
Listnica vredništva.
G. Ivan Kolbczen iz Črnomlja nam piše, da ljudje njemu pripisujejo dopis iz Bele Kranje v Št. 5 „S1,'' Dasi bi b! v čaBt šteli može kakor je g. Kolbezen imeti med svojimi dopisniki, moramo vendar le javno izreči, da smo omenjeni dopis prejeli od zanesljive strani, da pa g. Kolbezen ž njim ni v nobeni zvezi.
G. K. „Filip" pride kmalo na vrsto. Mrtvaškega lista nismo bili prejeli.
Umrli s»>:
Od 17. do 10. Marija Gerini , geometro^a žena, 58 1., za vtriplj. možganov. Emilija Halben-steiner, kupčeva hči, 3®/4 1. , za davico, Neža Keber, branj, ž., 48 1., za krvotokom. Anton In-tihar, del,, 74 1., za pljučnico. Jožef Krištof, berač, 57 1., za vodenico. Antonija Pettauer, tnal. o.,
11 4 1, za davico. Marija Pindur , del. o. 2a/, 1, za vodenico. Matija Skerbinec, žganj ar, 38 1., za krvotokom.
Loterijsko številke 20. jan. Na Dunaju: KI), 72, 81, <>«, 47. V Gradcu: 24, 84, 7, 50, 17.
Tcli-urnlifiic ilcnnriii' mir 24. januarija.
Papirna renta 61.35 — Srehrna r-nta 67.80 — Zlata renta 74.70. — lS^Oletno državnopoaojilo 113 — Banki"« akeij«806 — Kreditno alu-ije 142 30 - London 124 30 — Sr-br. 116 80 — Ce«. kr. cekini 5 92 20-trankov 9 94.
DriinrHltrnr c«'in\ 22. januarja.
Državni fondi.	j Uann.r- Hlt"f°
5®/o avstrijska papirna renta . .	161.30	181.60
5c/„ renta'v srebru............67 7Ti	«7.75
Srečke (loži) 1854. 1.......107.—	108,-
„ „ 1860 1.. eeli.....102 15	113.25
„ 1860. 1., pet i like . . . 121.78	122.25
Premij ski listi 1864 1.......134 25	135.75
Zemljiščine o<1 veznice.
Štajarske po 5°1(l........i 96 50	96 75
Kranjske, koroške in primorske po 5°,	I 95 —	96.
Ogerske po 5%....... 73 —	73 25
Hrvaške in slavonske po 5% .	! 85,—	87.—
SedmograŠke po 6'; . .	I 71.50	72.— Delnice (akcije).
Nacijonalne banke..........808,—	~<10.—
linionske banke ... ... 53.—	54.
Kreditne akcije............143.—	142.60
Nižoavstr. eskomptne družbe .... 700.	700 —
Anglo-avstr. banke..... .	78 25	78 75
Srečke (loži)
Kreditne po 100 gld. a. v. .	161.50	161.—
Tržaške „ 100 , k. d. .	118,—	ll9,—
„ ,. 50 „ „ ,, .	56 —	56 50
Budenske „ 40 gld. a. v. .	28.75	29,—
Salmove ,, 40 „ „ „ .	40 25	40.75
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .	28 50	29 25
Clary-jeve „ 40 „ ..........29 50	30 —
St. Genois „ 40 „ „ „ .	34.50	35.—
Windiseligrat.z-ove „ 20 ....... 27.25	27.75
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 22 75	23.25 Srebro in zlato.
CeB. cekini . . . •............5.91	6.92
Napoleonsd'or..................9.95	9.9U
Srebro..........117,—	j 117.25

rože in šopki
za cerkve, nove maše,ženitovanja itd. se po najnižji ceni dobivajo na Starem trgu v Florijanovih ulicah hišna štev. 11 (pri zlati krogli) v II. nadstropji. Za premnoge cerkve so jih že naročili in so bili ž njimi prav zadovoljni.	(3- 2)
\a prodaj!
Vojska ineflFrancozi ii Nemci
leta 1870 in 1871.
Spisal M. Vales. V Gorici natisnil in založil Mailing 1875.
Ta knjiga obsega 102 strani, ter razlaga dovolj obširno ono znamenito vojno najnovejše dobe. Tudi strokovnjaki, med ostalimi učeni zgodovinar in spisatelj občne zgodovine g, Jos. Stare v družbi sv. Mohora so o tej knjigi pohvalno sodbo izrekli. Na prodaj jo v Ljubljani pri Ot. Klerru 111 J. Giontiniju; v Gorici pri Fillaku iu J. I)ase-u na Travniku in v Trstu pri poslednjem, liavno tako v Mailingovi tiskarni po 50 kr. Tudi pri spisatelju M. Valesu vikarju v Useku (p. Gorica-Cernice) se dobiva po 50 kr. piosta poštnine. Kdor vzame 10 iztisov pri njem, dobi enega po vrhu in iztiao proste poštnine. Kdor se meni naročiti, naj so podviza, gotovo mu ne bo žal, kajti pisatelj drugega ne želi, kakor da se mu vsaj tiskarni stroški splačajo, ne računajoč semkaj zgubo časa in obilnega truda. Slovenci, le hitro, sežite pri omenjenih knjigotržcih ali pri spisatelju sainetn po tej znameniti knjigi 1 Bog Vam daj vse dobro v novem 1877. letu.	(4 2)
~„THE GRFSHAM"
zavarovalno društvo na življeneja v Ijondonu.
Sedež podružnice za Avstrijo je na
Dunaju, Opernriiig šlev, H,
Aktiva društva znašajo nad 53,000.000 fruk Letni dohodki na premijah
in obrestih 30. jun. 1875 11,851.351 „ Za zavarovanja na življenje in odkupljenja je društvo od vstauovitve (1848) izplačalo nad..... 62,000.000 „
V zadnji 12 mesečni dobi se je društvu stavilo za 43,942.475 „ novih pouudeb, iu v zad-ujdi 21 letih stavljene ponudbe zdaj skupaj znašajo več ko..... 720,000.000 „
Razglede in vsakotera pojasnila daje zastopništvo za Kranjsko, Koroško in Spodnje Stajarsko v Ljubljani pri gosp. Viilentinu Zeschko-tu, agenti po deželi in podružnica za Avstrijo	(66—8)
na Dunaju, Opernring št. 8.
mm m%mwmmmmi!rM Nova slika.
Izšla je v Beču velika in umetniško izdelana slika
Milan M. Obrenovič IV. Nikola I. Petrovič Njeguš.
Generali: M. G. Černjajev, Ranko Alimpič, Fran jo Zach, in Kosta S. Protič. — Vojvode: Petni' Vukotie, Božo Petrovič, Ili ja Plamena«, iu »laso Vrbica. — Oboisti (polkovniki): Ilorvatovič, Oreškovič, Ilija Čolak-Antič, Teša Nikolič, Valdemar Beker, Milojko Lešjanin. — Oberstlajtnanti (podpolkovniki): Sava Grujič, Vlajkovic, Kosta Bučevič, (iruja Miškovič. — Major Paja Putnik in arhimandrit N. Dučič.
Slika ima 22 verno po fotografiji narejenih podob z grbom Srbije in Črnegore.
Sliko je litografiral S;5J>«'rž.
Slika je 63 centimetrov visoka in 90 centimetrov široka.
gjflgr Cena sliki je I gld. 20 kr.
Naročnina se pošilja na adreso:	(68—8)
P. Jankovih, Wien VIII., Piaristeugasse Nr. 49.
Denarji naj se pošljejo v frankirai ih pismih ali po poštni nakaznici. Komur jo drugo, naj ua listnici povž, fe naj se mu pošlje proti poštnemu povzetju (Nachnahine).
Kdor za gotov denar naroči 10 podob, dobi pi dobe po 1 gld, iu fraukirano po pošti,
Cena tej veliki in umetniško izdelani podobi je tako majhna, da si jo vsak lahko naroči.
Brez te s iko naj nihče nc bo, ki se zanima za srbsko in črnogorsko vojsko a državo turško.
Srbski vojslcovDflje t srMi-tefi vojski. I