LETO XIII, ŠTEV. 204 { Cena 6 din SLOVENSKI Direktor: Kodi Janko ba — Odgoionu a rednik: Sergej VoSnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — UrednUtvo: Ljubljana Tomšičeva ulica 6, telefon 55-22 do 55*26 — Uprava: Ljubljana Čopova ul. 50/III. telefon 15-75 ln 16-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica 6. telefon 38-96 za ljubljanske naročnike 24-63, za zunanje 38-32 — Poštni preda) 29 — Tek. račun NB 601-90321-4 — Mesečna naročnina 140 din , Moša Pij a de na j večjemu grškemu dnevniku: PRH) DdEVOM^SLOVENSKIH WiD b,mh nhmttiha mlm Imata Pohitimo, ker je še mnogo dela Grčija ln Jugoslavija še drage skupne naloge Ker vlada med vsem slovenskim ljudstvom ogromno zanimanje za proslavo prvih štirih slovenskih brigad, ki bo 13. in 14. septembra v Toplicah na Dolenjskem, je potrebno čim intenzivnejše delo vseh političnih organizacij v vsej Sloveniji, da bodo lahko omogočile čim večjemu številu prebivalstva obisk proslave v Toplicah. Vsi okrajni odbori Zveze borcev so že prejeli zadevna točna navodila. Železniška direkcija v Ljubljani pa dela na tem, da bo lahko s številom vagonov, ki jih ima na razpolago, omogočila prihod čim večjemu številu ljudi na naš največji partizanski praznik. Ker ima Slovenija premalo osebnih vagonov, da bi lahko vsi udeleženci potovali v Toplice v njih, bodo ta dan sestavljeni kombinirani vlaki iz osebnih in tovornih vagonov. Treba bo gledati, da bodo osebne vagone zasedli predvsem starejši ljudje, invalidi in matere z otroki, vtem ko si ostali lahko uiedijo prijetno potovanje v • -vormh vagonih s tem, da predčasno pripravijo razne klopi. Posamezni okraji si lahko (in to je najbolje) naročijo posebne vlake, za kar mora biti prijavljenih vsaj 500 ljudi. Na teh posebnih vlakih je 75»/o popusta. Udeleženci proslave, bi bodo potovali s temi vlaki, se bodo morali z istimi vlaki tudi vračati. Z.ato bo dobro, da se posamezne skupine (okraji) držijo med proslavo skupaj, ker bodo na ta način lahko redno obveščeni glede odhoda vlakov in ker jih bodo na tak način tudi stari borci najlaže našli, ker bodo iskali stare znance in prijatelje iz partizanskih časov po okrajih, v katerih živijo. Vsa naročila za posebne vlake izvrše okrajni štabi za proslavo brigad pri šefih postaj na sedežih okraja, kjer se prejmejo tudi vse informacije. Posamezniki pa naj se za obisk prijavljajo pri svojih množičnih organizacijah v tovarni, podjetju, občini itd. Za prevoz z avtobusi, kamioni avtomobili, vozovi in drugim pa je promet usmerjen takole: 1. Vsa vozila iz smeri Gorenjske, Notranjske, Primorske in Ljubljane se usmerjajo na Žužemberk. Dvor, Soteska, Pod-hosta. Meniška vas in parkirajo na označenem prostoru v neposredni bližini prostora za proslavo. 2. Vsa vozila iz Štajerske, Zasavja, Dolenjske, vključno Novo mesto, se usmerjajo preko Sevnice, Trebnjega, Bršljina, Prečne, Gornje Straže in Polja do prostora za parkiranje. 3. Vsa vozila iz Metlike. Suhorja in ostalih vasi ob tej cesti (Težke vode, Podgrad itd.) se usmerjajo preko Birčne vasi in Sušic v Toplice ter parkirajo pred samimi Toplicami. 4. Vsa vozila iz ostalega dela Bele Krajine (Vinica, Draga-tuš. Črnomelj, Semič, — lahko tudi iz Metlike) se usmerjajo preko Semiča. Crmošnjic, Starih žag. Podturna do neposredne bližine Toplic, kjer parkirajo v posebno označenem prostoru. Posebna navodila in skico po* o van j a bomo objavili v našem listu. Sedaj pa že opozarjamo na to, da morajo posamezne skupine gledati, da bodo izbirale take šoferje, ki se bodo res zavedali svoje dolžnosti. V samih Toplicah in med potjo na vseh progah (na cestah proti Štajerski. Gorenjski, Notranjski, Primorski, Beli Krajini itd.) bodo posebne komisije, ki bodo pregledovale, ali so šoferji treznit ali ne. Povsod tam, kjer bodo ugotovili, da šoferji niso popolnoma trezni, bo moral šofer takoj postaviti vozilo s ceste, prometni organi mu bodo odvzeli ključe od motorja in bo moral čakati do naslednjega dne. Zato bo v interesu vs°h udeležencev, da bodo pazili, kakšne šoferje bodo izbrali, ker le na tak način se bomo očuvali kakršne koli prometne nesreče. Kolesarska zveza Slovenije bo organizirala skupne odhode kolesarjev. Iz Ljubljane bo odšlo več skupin, in to prva že v soboto dopoldne, naslednja v soboto popoldne, zadnja pa v nedeljo zjutraj. Na isti način lahko organizira odhode tudi lAvto-motozveza. Seveda se ti odhodi ne smejo omejiti samo na Ljubljano, ampak na vse naše kraje. Vsi bližnji kraji pa bodo organizirali prevoze s konjsko vprego. Desetletnica prvih slovenskih brigad je najveličastnejši partizanski praznik po osvoboditvi. Zato ne sme biti partizana, ne sme biti aktivista NOB, ne sme biti člana OF, ne sme biti partizanskih staršev .n sorodnikov, ne sme biti tistih, ki so osvobodilno gibanje na kakršen koli način podpirali, da se ne bi udeležili desetletnice slovenskih brigad v Toplicah. Ker bo pa za tako ogromno udeležbo potrebno precej dela, je treba povsod tam, kjer še niso dovolj resno pristopili k delu, takoj trdo prijeti za priprave. Do 27. avgusta so prišle na Glavni od- bor Zveze borcev prijave le iz 13 okrajev. Ostali okraji, ki še prijav niso poslali, so s tem pokazali samo svoj malomarni odnos do svojih dolžnosti. Vsi odbori Zveze borcev, Fronte, LMS, AFZ in sindikalne in posebej partijske organizacije se morajo zavedati, da s pripravami za čim večjo udeležbo praznika slovenskih brigad ne izpolnjujejo samo dolžnosti do naše slavne tradicije, ampak tudi dolžnosti do svojih članov, ki se hočejo te proslave udeležiti. Zato je odgovornost za potek priprav in za samo udeležbo tako kot na vodilnih članih organizacij Zveze borcev tudi na predsednikih okrajnih frontnih odborov, okrajnih sindikalnih svetov in sekretarjih okrajnih partijskih komitejev. Sprejem v čast jugoslovanske delegacije je priredil tudi britanski veleposlanik v Grčiji Po poti Cankarjeve brigade Nekateri bivši člani brigad-nega biroja SKOJ-a 5. SNOUB »Ivan Cankar« in člani Kluba borcev NOB »Kosmač—Klemenc« (bivši gojenci Učiteljskega doma v Ljubljani) so sklenili, da v počastitev 10-let-nice ustanovitve prvih slovenskih brigad obiščejo kraje in ljudi, kjer se je kretala Can-karejeva brigada. Vodja pohoda tov. Edo Prevc ;z Kamne Gorice, nam je o tem pohodu dal sledeča pojasnila: »Ze dlje časa se bavimo z mislijo, da bi redno obiskovali mesto, Dolenjske Toplice in druge »cankarjevske« kraje. Glavni naš namen je, da ponovno osvežimo spomin na slavne borbe in pohode Cankarjeve brigade in da obiščemo družine, bi so nas v teh borbah in pohodih podpirale. Naša skupina šteje sedaj šest članov; to so v glavnem bivši mladinski delavci. Vso pot nameravamo delno prehoditi peš, delno pa prevoziti s kolesi. Brigadni biro SKOJ 5. SNOUB »Ivan Cankar» na Vrb Trebnjem, po napadu na Trebnje spomladi leta 1944. - Od leve proti desni: Peter, brigadni sekreitar; Branko, sekretar II. bataljona; Simen, sekretar I. bataljona; Mara, sekretarka III. bataljona; Boris, sekretar IV. bataljona; Maša, sekretarka topniške baterije partizanske kraje, vendar načrtov do sedaj v večjem obsegu nismo mogli izpolniti. Sedaj pa smo resno prijeli za delo. Na pot nameravamo 8. septembra in pohod zaključiti 13. septembra v Dolenjskih Toplicah. V tem času nameravamo obiskati Grosuplje, Žalno, Višnjo goro, Stično, Metnaj, Čatež, Sv. Križ, Goibo, Dole, Mokronog, Mimo, Trebnje, Občine, Dobrnič, Žužemberk, Hinje, Sotesko, Podturn, Semič, Podgrad, Javorovico, St. Jernej, Novo Življenje na pohodu si bomo organizirali po partizansko: mene so izvolili za vodjo pohoda, Peter odgovarja za politično jdelo, za hrano bosta skrbela intendant Boris in kuhar Branko, spali pa bomo po gozdovih in kozolcih.« Člani skupine so nam obljubili, da nam bodo redno pošiljali dopise o kretanju in doživljanju skupine. Želimo jim srečno pot in na svidenje v Dolenjskih Toplicah. Največji grški dnevnik »Ati-naiki« je objavil na prvi strani razgovor svojega sotrudnika z vodjo jugoslovanske parlamentarne delegacije. Med tekstom je objavil tudi sliko Moše Pi-jade, razgovor z njim pa je potekal takole: Na katerih področjih lahko danes okrepimo odnošaje med Grčijo in Jugoslavijo? Področje možnih odnošajev med Grčijo in Jugoslavijo je zelo veliko in prepričan sem, da za naše narode celo v tem trenutku ni zelo važno le sodelovanje za obrambo miru. Čeprav je zdaj najbolj važno proučiti sredstva za skupno obrambo miru na Balkanu, je to vprašanje vendarle časovnega značaja in so še druge skupne naloge, ki se nam zdijo morda drugovrstne, a ki bodo od dneva do dneva postajale večje in pomembnejše. Na obeh straneh govorimo o prijateljskih tradicijah med našimi narodi, kar je tudi točno, toda v preteklosti, zlasti pa v 20. stoletju, naši odnosi niso bili tako razviti, kakor bi morali bit:. Delati je treba za skupno obrambo naše svobode in neodvisnosti, a če hkrati ne bomo skrbeli za ozke gospodarske in kulturne zveze, pridemo lahko v nevarnost, da tudi kot zavezniki ostanemo drug ob drugem neznani. Naša skupna obramba ni račun, ki nam ga je vsilila sedanja situacija, ona pr;*ir' iz najglobljih vzrokov, iz življenjskih interesov dveh dižav in narodov obeh teh držav. Zato je tudi v največjem interesu naših naro- Odhod turških novinarjev iz Jugoslavije Beograd, 28. avg. Delegacija turških novinarjev, ki je bila kot gost Zveze novinarjev Jugoslavije 20 dni v naši državi, je davi z letalom odpotovala iz Beograda čez Solun v Carigrad. Na zemunskem letališču so se od turških novinarjev poslovili predstavniki naše novinarske organizacije in načelnik direkcije za informacije vlade FLRJ. Voditelj indijskih socialistov v naši državi Beograd, 28. avg. Danes je iz Beograda odpotoval v Zagreb g. P. Trikamdas, eden od voditeljev socialistične stranke Indije. Med svojim obiskom v Beogradu je gospod Trikamdas obiskal Djura Salaja, predsednika centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, finančnega ministra zvezne vlade Milen* tija Popoviča Ljubo Babiča, generalnega tajnika Glavne zadružne zveze FLRJ. G. Trikamdas je obiskal v Vojvodini tudi nekaj kmečkih zadrug. dov, da razvijemo naše odnošaje na vseh področjih. Srečen sem, ker vidim, da so vsi tukajšnji ljudje tega mnenja na čelu s tako krasnim človekom, kakršen je predsednik vaše vlade, ki sem ga doslej občudoval in ki ga sedaj ljubim. Ali je mogoča vojaška pogodba med našimc državama, a če ni, kaj je temu vzrok? Verjamem v potrebo skupne obrambe naših dveh držav zoper vsako agresijo. Ce bomo razumeli to neobhodno — in prepričan sem, da jo bodo razumele množice grškega naroda in narodov Jugoslavije kakor tudi vlade obeh držav — ne bo težko najti najprimernejše oblike. Verjamem, da so dovolj dobro znani vzroki naše vlade, da ne sklepa napisanih pogodb in formalnih paktov, in mislim, da ni potrebno, da bi te vzroke še enkrat razlagal. Ali mislite na sodelovanje naših dveh narodov z Italijo in Turčijo za obrambo Balkana? Glede tega vprašanja mislim, da je zaželeno sodelovanje naših dveh držav s Turčijo in Italijo za rešitev miru v Evropi. Mi ne delamo ležav pri dosegi tega cilja, nismo pa doslej naleteli na tako dobro voljo pri italijanski vladi. Ali so nesoglasja med našima državama? V tem trenutku ne bi hotel govoriti -o nesoglasjih, s čimer pa ni rečeno, da bi jih hotel prikrivati. Globoko sem prepričan, da ni nesoglasja, ki se ne bi dalo lahko odpraviti, te je na obeh straneh dobra volja za sodelovanje in vzajemno pomoč. Po skupnih interesih je ta volja danes stvarnejša, krepkejša in lahko je tudi plodnejša, kot je bila kdaj v preteklosti. * * Atene, 28. avg. Včeraj je jugoslovanska parlamentarna delegacija obiskala tri industrijska podjetja v Pireju, potem pa je prisostvovala grškim narodnim plesom v antičnem gledališču pod Akropolo. To prireditev je delegaciji na čast organiziral generalni tajnik grškega turizma. Britanski veleposlanik v Grčiji g. Charles Pick je priredil v svoji rezidenci slovesen sprejem v počastitev delegacije. Sprejema so se udeležili tudi podpredsednik grške vlade Venizelos, več ministrov in politikov, člani diplomatskega zbora, ugledni javni in kulturni delavci ter grški in tuji novinarji. Prijateljski razgovori so trajali približno dve uri. Zveza novinarjev atenskega tiska pa je priredila v Atenah večerjo v počastitev novinarjev, ki spremljajo jugoslovansko parlamentarno delegacijo. Predsednik grške novinarske organizacije v Atenah je v svojem pozdravu prosil jugoslovanske novinarje, naj sporočijo ljudstvu Jugoslavije, da so mu Grki zvesti prijatelji in dobri zavezniki. Kommformovska gonja proti sporazumu Je vojnohujskaška jKomentar »Primorskega dnevnika« Odobreno je posojilo za napredek kmetijstva v znesku 3.7 milijard dinarjev Gospodarski svet pri vladi FLRJ je odobril investicijsko posojilo zadrugam v znesku 3 milijarde 700 milijonov din. Od tega zneska je 550 miljonov dinarjev odobrenih za nabavo žiivne, 400 milijonov dinarjev za ureditev in obnovo vinogradov, 2 milijardi 750 milijonov dinarjev pa za dograditev zgradb in dokončanje gradbenih del, ki so jih začele kmečke delovne zadruge. To posojilo se bo odplačevalo z 2ESÖ/A UPJ] V Mariboru in mariborskem okoliškem okraju tekmujejo na čast VI. kongresa KPJ Tokio, 28. avg. (AFP). Japonska vlada je danes sklenila, da razpusti parlament in razpiše nove parlamentarne volitve, ki bodo že 1. oktobra letos. Po dosedanji parlamentarni praksi na Japonskem je spodnji dom parlamenta razpuščal cesar, tokrat pa je storila to vlada sara. O razpustitvi parlamenta in razpisu volitev se je govorilo na Japonskem že nekaj tednov. Predsednik vlade in vodja konservativne liberalne stranke Jo- Jošida, predsednik japonske liberalne stranke Žida je bil na oblasti od februarja 1949. V sedanjem parlamentu, ki je imel 466 poslancev, je imela Jošidova stranka 285 poslancev. V opoziciji je bilo 67 naprednjakov, 30 desnih socialistov, 16 levih socialistov, 20 poslancev KP Japonske ter nekaj predstavnikov malih strank brez večjega političnega vpliva. V zadnjih mesecih Jošida ni Jugoslavija povabljena k jubileju železnic v Indiji Beograd, 28. avg. Osrednje tajništvo indijskih železnic je povabilo Jugoslavijo, naj se udeleži jubilejne razstave indijskih železnic, ki bo prirejena v New Delhiju v začetku prihodnjega leta ob 100 letnici železnic v Indiji. Razstave in jubilejnih proslav v Indiji se bodo udeležili predstavniki mnogih držav. Za razstavo v New Delhiju je po vsem svetu veliko zanimanje, ker pričakujejo, da bodo na tej razstavi sklenjene tudi pogodbe o raznih nabavah za železniško upravo v Indiji. Obisk strokovnjakov UNESCO Beograd, 28. avg. V zveznem središču za dokumentacijo v Beogradu pričakujejo obisk dveh strokovnjakov UNESCO (organizacije OZN za prosveto, znanost in kulturo). Ta dva strokovnjaka sta g. Walter Mi-kouiaschek, bivši ravnatelj tehnične dokumentacije na tehniki v Ziirichu, in g. dr. Otto Spohr, knjižničar univerze v Capetownu v Južni Afriki, ki je strokovnjak za mikrofilmsko snemanje dokumentov, G. dr. Spohr je že šest mesecev v Evropi. Oba strokovnjaka UNESCO bosta ostala več mesecev v naši državi ter med tem časom pomagala našim strokovnjakom pri organiziranju znanstvene dokumentacije. Začetek konference medparlamentarne unije Bern, 28. avg. (Reuter). Danes se je v Bernu začela 41. konferenca medparlamentarne unije, katere se udeležuje 350 delegatov iz 32 držav. Na dnevnem redu konference so med drugim kontrola proračuna, omejitve državne suverenosti ter mednarodno sodelovanje parlamentov. Poročilo o svetovni situaaiji bo podal generalni sekretar unije g. Leopold Boissier iz Švice. Konference se, kakor znano, udeležuje tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi predsednik zveznega svela Ljudske skupščine FLRJ Simič. Cenjeni urednik! Najprej se Vam moram predstaviti. Rojen sem bil v mali vasi v Deden dolu, pri Višnji gori. To je tam, ko so imeli nekoč polža priklenjenega, danes pa ga menda nimajo več, ker je med vojno pobegnil po polževo proti staremu gradu nad Višnjo goro. -Luč tega sveta sem zagledal leta 1882. Zibelka mi je tekla v skromni hišici, v Deden dolu. Pri hiši se je reklo po domače pri Mačku, in še danes se tako imenujejo. Ko mi je bilo 5 let, mi je mati umrla. Oče se je ponovno poročil, in ko so pričeli otroci rasti iz drugega zaikona, nas je mačeha pričela sovražiti in nas je vse spravila od hiše. Zapustil sem svoj dom leta 1898 in služil 5 let za hlapca. V teh letih sem si nekaj prihranil, nekaj mi je pa moj brat posodil, da sem New York, 28. avg. (AFP). Sekretariat Združenih narodov je objavil, da bo Jakob Malik, šef sovjetske delegacije pri OZN, kmalu zapustil svoje službeno mesto ter se vrnil v ZSSR. Kot šefa sovjetske delegacije pri OZN ga bo zamenjal Valerijan Zorin, pomočnik ministra za zunanje zadeve ZSSR. Malik je sam včeraj obvestil sekretariat Združenih narodov o svojem odhodu in tudi o svojem nasledniku. Kairo, 28. avg. (AFP). Strokovnjaki egiptovskega državnega sveta so začeli proučevati razne evropske ustave, da bi napravili prvi osnutek za reformo egiptovske ustave. Osnutek ustave bo izdelala komisija stokovnjakov, potem pa bo o njem ljudsko glasovanje. Posebna komisija bo izdelala tudi volilni zakon. V tej komisiji bodo poleg predstavnikov vlade tudi predstavniki sindikatov in vseh pokrajin ter znani egiptovski pravniki. Predsednik egiptovske vlade Ali Maher je izjavil, da se bo proučevanje ustave začelo čez mesec dni zaradi ekonomskih in socialnih vprašanj, ki imajo sedaj prednost. Največjo prednost ima osnutek zakona o agrarni reformi. Dejal je tudi. da se egiptovska ustava ne bo mnogo spremenila. Spremenil pa se bo volilni zakon glede na razvoj političnega položaja Ali Mäher je pripomnil, da bodo proučevali ta dva problema hkrati. Ali Maher je poudaril, da sedanje gibanje spoštuje ustavo in da se želi vrniti na redno parlamentarno življenje. Vse to bo končano do konca leta. Sedanji in prejšnji predsedniki in ministri egiptovskih vlad so dobili ukaz, naj predlože pismene izjave v svojem zasebnem premoženju. Ta ukaz sodi med številne ukrepe za čiščenje egiptovskega državnega aparata in javnih ustanov na sploh. Sedem državnih odborov za izvedbo tega čiščenja dela v vseh ministrstvih in državnih ustanovah, da bi tako pospešili čistko. Vsi višji in nižji funkcionarji bodo morali pojasniti, odkod imajo svoje premoženje. Ta kampanja je zajela vse egiptovske organizacije in ustanove. Pričakujejo, da bo predsednik vlade Ali Maher v kratkem reorganiziral politične stranke, kar bo dosege! z uvedbo posebnih zakonov. Izjava o nameravani akciji predsednika vlade prihaja hkrati z opozorilom generala Nagiba, da vojska ne bo trpela nikakršnih odlaganj glede čistke. Neki vladni predstavnik je izjavil, da je prostovoljna čistka političnih strank nujno potrebna, če hočejo stranke sodelovati v ustavodajni skupščini, ki mora spremeniti ustavo in revidirati volilni zakon. Generalni tajnik vafdistične stranke je časnikarjem izjavil, da bodo čez nekaj dni objavljeni imel dovolj za potovanje v Ameriko. V Ameriko sem prišel leta 1903. Prihodnje leto bom torej praznoval 50-letnico, od kar sem v tej svobodni deželi. Pa vendarle ni vse zlato, kar se sveti. V Ameriki sem se pričel zanimati za slovenske časopise. Naj še to dodam, da sem stalni dopisnik in dopisujem za Prosveto pod imenom »Iz Urada Big Tonyja«. Pišem Vam zato, ker sem prejel pismo od moje sestrične Amalije Spendal, iz Višnje gOTe, ki je naročnica Slov. Poročevalca. Bil sem zelo iznenađen, ko sem prejel od nje pismo. To je bilo prvo pismo, ki sem ga dobil od nje. Sicer pa se osebno ne poznava. Včeraj sem pa prejel več številk vašega lista S. P., katerega mi je poslala gospa Spendal, moja sestrična. List mi zelo ugaja. Posebno mi uga- Razorožitvena komisija OZN je zavrnila z 9:1 glasu ob dveh vzdržanih (Čile in Pakistan) zahtevo sovjetskega delegata Malika, naj bi se začela razprava o bakteriološki vojni in kaznovanju držav, ki se tako vojskujejo. Tako se je izjalovil sovjetski poskus, da bi sprožili pred komisijo OZN propagandno kampanjo ter da bi obdolžili sile Združenega poveljstva na Koreji bakteriološkega vojskovanja. sklepi o reorganiziranju stranke na demokratični osnovi. Vrhovni poveljnik egiptovskih oboroženih sil general Nagib in predsednik egiptovske vlade Ali Maher sta imela sinoči triurni sestanek. Razpravljala sta o osnutku zakona o agrarni reformi, ker so v tem pogledu med vlado in armado nesoglasja. Politični opazovalci v Kairu sodijo, da so nesoglasja tolika, da bi moglo priti celo do ostavke sedanjega predsednika vlade, medtem ko razni predstavniki vlade in armade zatrjujejo, da sta se predsednik vlade in general Nagib tudi o izvedbi agrarne reforme sporazumela ter da bo to morda že danes ali jutri objavljeno. Beograd, 28. avg. V vseh razredih osnovnih in srednjih šol se uvaja z novim šolskim letom kot nov predmet moralna vzgoja, v četrtem razredu gimnazije in v osmem razredu osemletk pa se bodo razen tega poučevale tudi osnove državne in družbene ureditve FLRJ. Svet za znanost in kulturo zvezne vlade je že izdal učni načrt, združenje učiteljev, pedagogov, profesorjev in filozofov pa je dalo k načrtu svoje opombe. Moralna vzgoja učencev osnovnih in srednjih šol je posebna novost v našem šolskem sistemu. Pri pouku jezika, zgodovine, zemljepisa in ostalih predmetov so učenci že tudi doslej dobivali pojme o iskrenosti, tovarištvu, ljubezni do domovine in o odnosih do dela, vendar pa je praksa pokazala, da to ne zadostuje, zlasti ne danes, ko je treba pripraviti mladi naraščaj za zgraditev novega družbenega socialističnega sistema. Poleg tega je na sedanji stopnji našega družbenega razvoja še mnogo ostankov nazadnjaškega gledanja na življenje, vpliv kleTa in vpliv reakcionarnih elementov, ki si prizadevajo vcepiti svoje nazadnjaško naziranje tudi šolski mladini. Vse to pa narekuje sistematično moralno vzgojo šolske mladine. ja članek, v katerem ste zapisali: Naši narodi ne bodo dovolili, da bi zločinec Artukovič ostal nekaznovan. Mi, tukaj v Ameriki, smo veliko čitali o tem grdem zločincu. V Los Angelesu ga nekateri Hrvati zagovarjajo, drugi, ki so napredni, so pa proti njemu. Razume se, da Vatikan podpira take zločince. Jaz sem že velikokrat zapisal, da bi bile manjše žrtve, če bi se bili naši Jugoslovani skupno borili proti okupatorju. Tako pa je katoliška cerkev organizirala belogardiste, ki so se bojevali proti partizanom. Duhovniki so kričali s prižnice, da je vera v nevarnosti, in nekateri zapeljanci so jim verjeli. Vera ni bila v nevarnosti, ampak njihova oblast. Klali so na debelo v imenu vere in Boga. Ce bi se ti sa-moizvoljeni duhovniki držali pete božje zapovedi, pa bi bile manjše žrtve. Nekateri so bili tudi s partizani. Toda večina duhovščine je podpirala belogardiste, in so klali kar za šalo, in to še v cerkvi Sv. Urha, ki jni j« dobro pognana, Predstavniki inozemskih mladinskih organizacij v Beogradu Beograd, 28. avg. Na povabilo CK Ljudske mladine Jugoslavije je prišel v Beograd g. Phillip Jacob, funkcionar kvek-arske organizacije iz ZDA. Pred svojim prihodom v Jugoslavijo se je mudil v Švici, kjer je obiskal kvekerski seminar. V Beograd je prispel tudi g. Lesse Erickson, predstavnik organizacije Mednarodna delovna taborišča za mir. G. Erickson je bil že lani v naši državi, letos pa se je vrnil zato, da bi se posvetoval z vodstvom naših mladinskih organizacij o sodelovanju pri raznih delovnih akcijah. Skupina mladih socialistov iz Heidelberga, ki je bila na počitnicah ob Jadranu, je prispela v Beograd, da bi se dogovorila z vodstvom Ljudske mladine o sodelovanju v prihodnjem letu. V ta namen je prišel v Beograd tudi funkcionar univerzitetnega kluba iz Pariza, Krediti za nabavo kuriva Zvezni- gospodarski svet je izdal odredbo o dovoljevanju kreditov za nabavo kuriva. Za nabavo drv, rjavega premoga in lignita dajejo podružnice Narodne banke in krajevne hranilnice kredite delavcem in uslužbencem, ki so stalno zaposleni v državnih podjetjih, uradih in zavodih oziroma v družbenih in zadružnih organizacijah ter njihovih podjetjih, kakor tudi osebnim in družinskim upokojencem ter invalidom. Posojilo ne sme presegati ene četrtine mesečnih prejemkov (brez otroškega dodatka), pri čemer je všteti tudi morebitne obveznosti iz drugih potrošniških kreditov. Kredit je vrniti v osmih mesecih v enakih mesečnih obrokih v gotovini ali v industrijskih bonih. Obresti znašajo 6“/. letno. Kredit se izplača samo z barira-nim čekom z označbo, da se sme uporabiti samo za nabavo kuriva. Kritje za kredit je blanko menica z akceptom dolžnika in jamstvom ene kreditno sposobne osebe ter administrativna prepoved na plačo, invalidnino oziroma pokojnino. Za zavarovanje v zvezi s kreditom po tej uredbi se ne plača nobena taksa. Krediti po tej odredbi se bodo dovoljevali do 30. septembra t. 1. Delavci in uslužbenci dobe te kredite s posredovanjem svojega podjetja, urada ali organizacije, ki pošlje banki sezname oseb, ki želijo dobiti kredit. Upokojenci in invalidi pa dobe ta kredit neposredno od banke. V osnovnih šolah se bo moralna vzgoja predavala enako kot vsi ostali predmeti enkrat ali dvakrat tedensko. Učenci naj dobijo pouk o osebni higieni, vcepi naj se jim poslušnost, resnicoljubje, pravilno ponašanje v družini, otroci naj se nauče ljubezni do šole, do staršev, do domovine, privadijo naj se spoštovanja starejših in tovarištva. V srednjih šolah se moralna vzgoja ne bo predavala kot učni predmet, marveč naj bi bila to ura razrednika, ki naj, uporabljajoč primerne priložnosti življenja razreda, razpravlja z učenci o morali. Pri tem naj bi razrednik stremel za tem, da izvede program Sveta za znanost in kulturo zvezne vlade skladno z navodili, ki jih bodo izdali republiški sveti. V četrtem razredu gimnazije bi bil namesto moralne vzgoje obvezen predmet osnova državne in družbene ureditve FLRJ in pri pouku tega predmeta naj bi učenci hkrati pridobivali tudi znanje iz moralne vzgoje. Ta predmet bi se poučeval tudi v osmem razredu gimnazije v okviru pouka o državni ureditvi FLRJ in filozofije. V razredih, kjer bo moralna vzgoja samo v uri razrednika, se ta predmet ne bo ocenjeval niti med niti ob koncu šolskega leta. Ravno sedaj čitam knjigo, ki jo je spisal pokojni Louis Adamič. Dobro je orisal škofa Ste-pinca in druge zločince. Nova jugoslovanska - lada je bila preveč mila proti temu zločincu. On ni nič boljši od Artu-koviča. Koliko je mladih Srbov in Hrvatov padlo v prerani grob in vsemu temu je kriv Vatikan in njegovi hlapci kot Rožman in Stepinac. V Vašem listu čitam, da imenujete škofa Rožmana zločinec. V Ameriki so ga pa naslikali v svoj. letni koledar »Ave Maria«, s sliko in z velikim križem okoli vratu in ga imenujejo pregnanca. Cernu je bežal, če je bil nedolžen? Ali je bežal pred svojo senco? Upam, da bo nova jugoslovanska vlada vztrajala tako dolgo, da dobi iz Amerike zločinca Artukoviča. Potem pa naj pride na vrsto tudi škof Rožman, ker je enak zločinec kot Artukovič. Mi .Amerikanci nočemo takih kriminalcev, mi hočemo poštene in napredne ljudi. Pozabil sem zapisati, da se nam Amerikancem, kar nas je naprednih, čudno .vidi, kako V Mariboru po vseh partijskih organizacijah živahno razpravljajo o 'VI.. kongresu KPJ. Pretekli teden so začeli tudi volitve, ki jih bodo po večini izvedli do konca tega meseca, le organizacije v manjših podjetjih in prosvetnih ustanovah jih bodo končale do 10. septembra. Skoraj vsa večja podjetja bodo volila svoja vodstva prihodnjo nedeljo, 31. avgusta. V tekmovanju na čast VI. kongresu so organizacije sprejele tudi dokaj sklepov, ki so jih že tudi začele izvajati. Najbolj so delavne organizacije v večjih industrijskih podjetjih, tako v tovarni »Franc Leskošek«, »Elektro-kovini«, v Tovarni volnenih in vigogna izdelkov, Y Predilnici in tkalnici, tovarni umetnih brusov »Swaty« in drugod. V tovarni »Franc Leskošek« so izločili vse tiste, ki so škodovali ugledu Partije s svojim delom ali zasebnim življenjem. V »Elektro-kovini« so ustanovili strelsko družino, za delavce s podeželja pa pripravljajo predavanja, na katerih jih bodo seznanili z najvažnejšimi nalogami na vasi, s pravilnim delom ljudskih odborov in z nalogami zadružništva. V ‘ekmovanju bodo popravili tudi pomemben stroj podjetja, kar bo zelo povečalo proizvodnjo. V Tovarni volnenih in vigogna izdelkov so imeli več dobro pripravljenih se- »Slov. poročevalec« je s številnimi članki izčrpno pojasnil pravni položaj, ki ga je ustvarila uredba o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin z dne 21. jul. 1952. Zaradi ogromnega gradiva se avtorji člankov niso mogli spuščat' v vse podrobnosti in razpravljati vse možne primere. Na tem mestu se želim dotakniti zgolj vprašanja štetja časa, ki ga je zavarovanec prebil v vojaški dolžnosti, v ujetništvu ali v internaciji v vojnah od 1912 do 1920, v delovno dobo za pridobitev pravice in za odmero pokojnine oziroma invalidnine. Zadevni predpisi v stari Jugoslaviji so zapostavljali zavarovance iz tako imenovanih pre-čanskih krajev in dajali predpravice zavarovancem pripadnikom bivše Srbije in Crne gore. Slednjim sn je uračunal čas prebit v vojaški dolžnosti v vojnah 1912 do 1920 v delovno dobo, po odbitju 2 letnega kadrske-ga roka vojakom in podoficirjem, zavarovancem pripadnikom Profesor dr. Pavao Kvakan umrl Zagreb, 28. avg. Davi je nenadno umrl dekan poljedel-sko-gozdarske fakultete v Zagrebu univ. prof. dr. Pavao1 Kvakan, eden najbolj uglednih kmetijskih strokovnjakov in pedagogov. Vzgojil je cele generacije naraščaja ter je po svojih znanstvenih delih znan tudi v inozemstvu. Sele nedavno je izšla njegova nova knjiga »Oko-pavine«. - Posebni dodatki za zdravstvene delavce na Hrvatskem Zagreb, 28. avg. Vlada LR Hrvatske je objavila uredbo o posebnih dodatkih za zdravstvene delavce, ki so zaposlen» pri težjem in nevarnejšem delu. Po stopnji nevarnosti bodo dobivali mesečno po 400 do 1500 dinarjev dodatka. M. B. morejo naši Hrvati gledati Ste-pinca, da jim mašuje, ko ima krvave roke. Po mojem mnenju bi morala biti cerkev prazna, kadar on mašuje. Pisal sem našim v domovino in navedel vse grozote, kateTe smo čitali tukaj v Amerik;, da belogardisti niso prizanesli niti nosečim materam. Cital sem v knjižici »Sv. Urh«, da je mladi duhovnik Križaj maševal z revolverjem za pasom. Alf je to dušni pastir? Neki partizan ga je prosil, naj mu reši življenje, da ima družino doma. Križaj pa mu je odgovoril: »Dušo ti lahko rešim, življenje ti pa ne morem«. Lažnjivec prve vrste. To je vse, kar sem vam hotel napisati zaenkrat. Oprostite moji slovnici. Nekaj boste že izluščili iz tega pisma. Ce boste kaj priobčili, boste naredili veselje moji sestrični v Višnji gori, in vašemu rojaku Antonu Tomšiču, ki živi daleč v tujini. Vsem naprednim v moji rojstni domovini iskren pozdrav in mnogo uspeha novi Jugoslaviji! , Anton Tomšič, j Stankov. Predvsem so podvojili skrb za pravilno vzgojo mladine, ki jo vključujejo v razna on štva. Obiskali so kmetijsko zadnigo Pesnica ter imeli odprt partijski sestanek, na katerem je večje število nečlanov sp znalo delu partijske organizacije v podjetju. Podjuno se pripravljajo na kongres tudi ostaie partijske organizacije v mariborskih podjetjih, le aekn je vmes tudi takih, ki v predkongresnem tekmovanju se riso pokazale prave delavnost1. Paitijski organizaciji na Pobrežju in Teznu imata v svojih \rstah precej nediscipliniranih članov, zato tudi uspehi dela niso taki, kakor bi lahko bili. Organizacija v Brezju navzlic potrebam še ni našla poti za boljše sodelovanje staršev in šole. Tudi v Splošni bolnišnici se tekmovanje še ni posebno razvilo. Na splošno pa je tekmovanje najr bolj živahno v večjih podjetji n, v nekaterih manjših podjetjih in na terenih pa -bodo morali partijci krepkeje prijeti za delo, če bodo hoteli izpolniti naloge tekmovanja za VI. kongres. Osnovne partijske organizacije v okraju Maribor-okolica v pripravah na VI. kongres volijo rova vodstva in pr rejajo odprte partijske sestanke. Udeležba na teh sestankih jc po večini dobra. Pod dvajset nepar-tijcev še ni prišlo ra noben ozemlja bivše Avstro-Ogrske, ki je postalo sestavni del stare Jugoslavije, pa so odšteti od te dobe kadrski rok, ki je za zavarovance - delavce znašal 2—4 leta, za osebe, ki so imele pravico do oficirskega čina pa 12 mesecev. Poleg tega pa se onim zavarovancem, ki neposredno pred nastopom vojaške službe, oziroma neposredno pred internacijo niso bili v delovnem razmerju in niso pred 1. sept. 1923 vstopili v državno službo, čas vojaškega službovanja sploh ni vštel v delovno dobo. Tako veliko število borce- - prostovoljcev za osvoboditev severnih krajev slovenskega ozemlja tega pogoja ni izpolnilo, ker zaradi vojaškega službovanja niso mogli pred 1. sept. 1923 dokončati svoje strokovne študije in nastopiti službo. S tem se je zakonodaja bivše Jugoslavije pregrešila zoper temeljno ustavno načelo, po katerem naj bi bili vsi državljani pred zakonom enakopravni. Vzrok temu je iskati v srbski meščanski hegemoniji. To je poudarila tudi spomenica sekcije koroških borcev pri Zvezi borcev NOV z dne 16. jan. 1951, ki je bila predložena na merodajnem mestu in katera poudarja: »Srbsko meščanstvo, ki je bilo politično vodilno, poleg «svojih» zaslug za osvoboditev jugoslovanskih narodov izpod habsburškega, nemško - avstrijskega in madžarskega jarma ni rado priznavalo še kakih drugih zaslug, vodilni slovenski meščanski stranki pa sta bili nasproti hegemonističnemu Beogradu preuslužni in sta se zlasti v kritičnih mesecih po prevratu tudi preslabo izkazali, da bi našli pogum, poudariti tudi slovenske zasluge za osvoboditev severnih krajev Slovenije. Vsa zasluga za osvobojenje izpod avstrijskega jarma se je pripisovala silam, ki so delale za osvoboditev od zunaj, nobena ali zelo podrejena važnost pa se je pripisovala notranjim revolucionarnim silam.« S tem se je v stari Jugoslaviji prizadejala posebno težka krivica zavarovancem - borcem za osvoboditev slovenskega obmejnega ozemlja na severu Slovenije — Malgajevim in Maistrovim borcem ter drugim koroškim in prekmurskim prostovoljcem. Titova Jugoslavija je to krivico z določbo člena 24 uredbe p določanju in o prevedbi pokojnin v celoti popravila; čl. 24 namreč določa, da se ima čas prebit na vojaški dolžnosti, v’ ujetništvu ali v internaciji v vojnah od leta 1912 do 1920 všteti v delovno dobo ne glede na to, ali je zavarovanec neposredno pred nastopom vojaške dolžnosti bil v delovnem raz- sestanek, na več seiiankov p3 jih je prišlo sto in še več. Zelo dobra je bila udeležba v »Impolu« v Slovenski Bistr’ci. Dosedaj so v mariborskem okoliškem okraju opravili volitve v eni tretjini organizacij, y ostalih pa jih bodo čimprej. Na odprtem partijskem sestanku v obmejnem Ceršaku so onemogočili in razkrinkali sovražnike države in slovenskega ljudstva, ki so skrivaj pobirali podpise proti svoji domovini. Razpravljali so tudi o življenju in delu v tovarni lepenke in papirja. Na splošno so na vseh sestankih v okraju premalo obravnavali krajevna vprašanja in nepravilnosti, ki bi jih partijske organizacije lahko odpravile. Izogibali so se razkriti rovarjenje vaških veljakov, izkoriščevalska početja skrivnih prekupčevalcev ter sovražnikov države. Najboljši je bil zadnji sestanek v Hočah, ki je bil že tretji odprti partijski sestanek v tem kraju. Razprave so se udeležili tudi nepartijci. Razčistili so trenje med učitelji, govorili o pomanjkljivostih pri vodenju kmetijske zadruge ter pet članov izključili iz članstva, ker so s svojim delom in življenjem kvarili ugled Partije. Mem temi izključenimi sta tudi bivši direktor Tovarne mesnih izdelkov Bohova in direktor Impregnacije Hoče. M. merju ali ne in če je delovno razmerje nastopil pred prvim septembrom 1923 ali šele pozneje. Ta čas vojaškega službovanja, oziroma internacije, se sedaj šteje v celoti v delovno razmerje in se zavarovancu ne odbije kadrski rok. S tem je naša ljudska zakonodaja odstranila neenakopravnost, ki jo je stara Jugoslavija ustvarila na področju tako imenovanega pre-čanskega ozemlja, to je v Sloveniji, Hrvatski, Bosni in Herr cegovini ter Vojvodini. K uvodoma citirani uredbi o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin pa je izšlo navodilo štev. 10560 z dne 10. avg. 1952 o izvajanju te uredbe. Navodilo k čl. 24 uredbe pravi: »Cas, prebit na vojaški dolžnosti, v vojnah od 1. 1912 do 1920 v sestavu oboroženh sil tistih držav, katerih ozemlje je v celoti ali deloma prešlo v sestav državnega ozemlja Jugoslavije, se prizna zavarovancem — državljanom FLRJ v delovno dobo v smislu čl. 24 uredbe, če so imeli pred vstopom na vojaško dolžnost svoj domicil na sedanjem ozemlju FLRJ.« S tem določilom pa prihaja navodilo v nasprotje z določbo čl. 24 uredbe. Uredba popolnoma jasno pravi, da se ima državljanom FLRJ všteti vojni čas v delovno dobo — torej vsem državljanom, tudi tistim, ki so si z opcijo po mirovnih pogodbah pridobili državljanstvo FLR Jugoslavije ne glede na njihov prejšnji domicil. Uredba je zakon — navodilo o izvrševanju uredbe pa administrativni akt, ki ne more utesniti določb uredbe. S tem je navodilo, ki je kot pogoj za uračunavanje vojaških let zavarovancem — državljanom FLRJ stavilo kot pogoj, da bi morali pred vstopom na vojaško dolžnost imeti svoj domicil na sedanjem ozemlju FLRJ, prišlo v nasprotje z določbami člena 24 uredbe, ki takega pogoja ne postavlja. Osrednji odbor klvba koroških Slovencev je na svoje vprašanje dobil od merodajnega foruma republiškega zavoda za socialno zavarovanje, ki je po členu 59 uredbe pristojen za izdajanje odločb o prevedbah pokojnin in invalidnin, zagotovilo, da se bo čl. 24 uredbe tolmačil v smislu namere zakonodajalca. Ta neskladnost med uredbo in navodilom se je zaradi ogromnega gradiva, ki ga je bilo treba s pravnimi določbami urediti, pripetila zgolj po pomoti. Zato je vsaka zaskrbljenost onih zavarovancev, ki bi bili z navodilom k čl. 24 uredbe prizadeti in njih pravice okrnjene, odveč. Te vrste sem napisal zgolj v pomirjenje teh zavarovancev. Dr. Julij Felaher Kmetje! Iščite zasilno krmo, da lahko ohranite živino čez zimo! Zadruge, kmetje! Pripravite si vejnik'ker boste s tem ssaj delno nadomestili seno vaši živini Zadruge, še lahko ttblažite posledice, suše! Sejte čimveč krmnih rastlin za zgodnjo spomladansko krmo živini! P turno ameriškega rojaka Mi Američani nočemo kriminalcev Ustavna reforma v Egiptu Redno parlamentarno delo se bo začelo letos — Reorganizacija političnih strank bo določena s possbtiimi zakoni Moralna vzgoja - nov učni predmet v naših šolah ŠE NEKAJ PRIPOMB K NAVODILOM GLEDE PREVEDBE POKOJNIN IN INVALIDNIN - Štetje vojaških let v delovno dobo Složno delo In trezno gospodarjenje bo omililo posledice suše V železarni Ravne na Koroškem se slame hitro popravlja Ukrepi za očuvanje živine v mariborskem okoliškem okraju Skoda ki jo je povzročila suša v mariborskem okoliškem okraju, je najbolj občutna na Kozjaku, nekoliko manj na Dravskem polju in v Slovenskih goricah. Slabši je predvsem pridelek krmnih rastlin, vendar si bosta vsaj repa in korenje po dežju še opomogla. Živinorejci so izračunali, da bodo potrebovali za primerno prehranjevanje živine okrog 150 vagonov sena in slame in 20 do 25 vagonov močnih krmil, ki jih bo treba dobiti od drugod. Ce bodo ta krmila dobili, se bo stalež živine zmanjšal samo za 5 do 10»/o. Stab, ki vodi borbo proti posledicam suše, je že kupil in razdelil po kmetijskih zadrugah 100 ton otrobov. Sedaj s prehranjevanjem živine v okraju rti težav, saj je zadnji dež omogočil ponovno rast trave, težkoče bodo le okrog februarja in marca. Da pa bi preprečili pomanjkanje krme tudi v tem času, štab za borbo proti posledicam suše snuje štabe tudi po občinskih ljudskih odborih, ki bodo pospeševali medsebojno pomoč kmetovalcem. Tisti, ki imajo Kulturno življenje v Ločah Kulturno in društveno življenje v vasi Loče pri Poljčanah je v letošnjem letu zelo oživelo. KUD je s pomočjo ostalih organizacij pripravil dve lepi akademiji. Novoustanovljeni pevski zbor je že imel koncert, ki je navdušil ljudi. Dramska družina je uprizoril« igro »Bele vrtnice« in z njo gostovala tudi v Ponikvi in v Framu. Sedaj pripravlja igro »Mlinarjev Janez«. Ker igra zahteva mnogo igralcev, je k igri pritegnjen velik del loškega prebivalstva. Igra bo uprizorjena na prostem v znanem gradu Pogled v začetku septembra. Poleg tega pa živahno delujejo ostale organizacije. Av-tomoto društvo je imelo hitrostne motorne dirke. Gasilci so imeli preteklo nedeljo svoj nastop. Telovadno društvo pa se je oživelo z nogometom. Mladinci so odigrali uspelo tekmo z ekipami iz Ljutomera in Zreč. Čeprav so Loče vas in so ljudje zaposleni tudi na polju, se radi in z veseljem udeležujejo javnega, kulturnega in društvenega življenja. K. C. viške krme, j'o po primerni ceni odstopajo drugim, ki je nimajo dovolj. Štabi po občinah sodelujejo tudi pri izbiri živine za prodajo, s čimer bodo obvarovali boljšo plemensko živino, da ne bo šla v zakol, temveč bo prodana za pleme. Ker tudi kmetje sami pravilno presojajo razpoložljiva krmna sredstva, čimveč pasejo, razen tega pa pripravljajo tudi silažo. Kar najbolj koristno bo uporablje- nih tudi 10 milijonov din brezobrestnega kredita. Stab je zajel tudi vse kmetijske zadruge, ki bodo iz raznih fondov in z dobički pomagale pri nabavi krme, predvsem pa pri nakupu krme za plemenjake. Za kmetovalce je pomemben tudi sestanek, ki ga je imel štab z odkupnimi podjetji. Na tem sestanku so se domenili za primerno nakupno ceno, ki bi naj bila navzlic večji ponudbi živine od 40 do 60 din za kg žive teže, izpod te cene pa bi naj podjetja ne odkupovala. Te .. .......... cene So primerne tudi prodajnim cenam mesa v okraju, ki so nižje kot v mestu. Podjetja so zaprosila za kredite, s katerimi bodo pripravljale zaloge mesa in mesnih izdelkov za zimo in za pomlad, ko bo živinski trg slabo založen. Ves nakup živine bodo za vsa podjetja opravljale kmetijske zadruge brez vseh mešetarjev in nakupovalcev. Tako bodo po suši prizadeti'' kmetovalci kar najbolj zavarovani pred vsemi, ki bi hoteli izkoristiti njihovo stisko. S primernimi cenami in z večjim nakupovanjem živine pa bodo preprečeni tudi črni zakoli, ki jih je bilo do pred kratkim v okraju precej. M. Medtem ko je bila doslej ob vsakokratnem opisu razmer v koroški železarna deležna kritike predvsem livarna, lahko rečemo, da se stanje v tem obratu zadnje tedne naglo popravlja. V preteklem mesecu so iek žerjavove proge čez vso doslej splanirano površino za odlaganje starega železa. Naglo potekajo tudi dela na zgradbi »Doma sindikatov«, medtem ko po dolgem času prvikrat do- ^ malo * zaostaja po segli m celo prekoračili mesec- operaJtiv^m pla „Gradisu« ni nrniTvnrini n on l uni umon. * ni proizvodni plan. Tudi izmečka je precej manj tako pri elektropečeh kakor v martinarm, kar pomeni, da je borba za zboljšanje proizvodnje precej zalegla. Pri novi elektropeči v prostrani novi dvorani lijejo zdaj že največje ingote v državi, težke po 4 do 5 ton. Ko-kile za vlivanje teh ingotov so dobavile Store, načrte pa je zanje izdelal Boris Florjančič, višji tehnik, predsednik upravnega odbora. S pravilnim tehnološkim postopkom, natančnim doziranjem vseh sestavin, redom v livni jami in izredno čistostjo kokii je vlivanje tako velikih ingotov uspelo. Bolj in bolj je čutiti v vseh obratih intenzivno borbo za dvig produktivnosti. Uvaževanja vreden je predlog topilcev in mladih ljudi pri elektropečeh, da bi podjetje priredilo železarska topilniškl tečaj, v katerem bi sii praktično znanje podkrepili s teorijo. Kapitalna graditev sicer zadovoljivo teče, le pri kopanju temeljev za veliko novo od-premno skladišče so zaradi okvare starih Gradisovih stro- namreč primanjkuje 50 pridnih zidarjev. Pred dnevi so dali v uporabo moderne nove kopalnice za okrog 400 ljudi, v kratkem bodo dovršena tudi nova stranišča. Gradnja nove jeklolivarne, v kateri že dela skupina mladih livarjev in topilcev pri novi elektropeči, gredo pri zidanju kakor tudi pri montaži h kraju. Skupina iz tovarne »Fr. Leskošek« s tov. Godcem se pri tem zelo trudi, tudi »Toplovodci« s tov. Pokornom iz Ljubljane so iznajdljivi in pridni. »Gradisovci« kanijo podaljšati delavnik na 10 ur, da jih ne bi čas tako prehiteval. Zdaj gradijo temelje visokofrekvenčnih peči, ki bodo velikega pomena za ravensko proizvodnjo plemenitih vrst jekla' V prostrani mehanični delavnici ob Meži so končali tlakovanje tal z lesenimi kockami in racionalno razmeščanje strojnega parka. Proizvodnja poteka zdaj neovirano, delo pa je manj utrudljivo. Toliko o »vidnem svetu« ravenske železarne. Tudi na znotraj se boleča mesta naglo zdravijo, odpravljajo se osebna trenja, razvija se čedalje bolj sproščena kritika, uveljavlja M demokratičnost tako v delavskem svetu kakor tudi v k»-lektivu. Se vedno pa se dell^ cem premalo pojasnjuje položaj v podjetju in v svetu. «PISMA UREDNIŠTVU Gosenice so požrle nad tretjino pridelkov v krajih Gorjansko, Brestovica. Škrbina, Sveto, Veliki dol, Dutovlje, Skopo, Krajna vas in Pliskovica v okraju Sežana. Kmetijski znanstveni zavod v Ljubljani je ugotovil, da gre za množični pojav gosenic, katerih jajčeca zlezejo nočni metulji »sovke« (Noctuidae). Napadale so koruzo (hitrico), ajdo, zelje, deteljo, slak, ohrovt, ponekod pa tudi trtne nasade. Kot je iz položaja na ogroženem terenu razvidno, se okužbe širijo iz področij STT, odnosno zone »A«, ki meji na sežanski okraj. Podobna poročila pa prihajajo iz go-riškega okraja, Istre in Kopra Koroški pionirji so nas obiskali Nevaren požar v Slov. Gradcu V četrtek popoldne okrog pol 17 je nastal iz neznanega vzroka požar v gvoriščnem poslopju za stavbo Mestnega ljud. odbora. Ker je bila v neposredni bližini shranjena večja količina vojaške municije in več sodov bencina, je obstajala velika nevarnost eksplozije in razširjenja požara na vse mesto. Gasilci in pripadniki PAZ so s pomočjo okoliških stanovalcev z vso naglico spravili na varno municijo in bencin in nato pogasili požar ter obvarovali mesto milijonske škode. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Starega trga. O vzroku požara je . j . , ,. i, ne tekme. Naši pionirji so poskr- bila medena preiskava. M. H. bell za razne igre, za raj ali Ko so Slovenski pionirji, ki letujejo že ves avgust na Sušaku— Pečinah, obiskali koroške otroke, ki so v* Pionirskem domu v Opatiji, so jih naši pionirčki povabili, da nas tudi oni obiščejo. Tako so se zmenili za pretekli četrtek. In res je bilo ta dan lepo in zelo živahno v tem lepem domu na Pečinah. To vam je bilo pripravljanja, da je bil obisk res praznik naše kolonije. Pionirčki so se potrudili in vsak v svojem delu uredili svoje sobe. izdali po skupinah lične »Stenčase« Korošcem v pozdrav, fizkultumiki so vadili v igri, plavači v hitrem plavanju itd. Tudi deklice so poskrbele, da je bilo cvetje na mestu in vse čisto ter urejeno. Ko je parnik priplul v luko, so jih pozdravili naši pevčki z lepo pesmijo, pozdravljanjem: Zdravo, Korošci! in mehanjem. Iznenađeni so bili koroški otroci nad takim sprejemom. Segli so si v roke in odšli skupno po mestu ob obali proti mestnemu kopališču, kjer so bile določene plavalne tekme med »reprezentanco« koroških otrok in naših iz Pećinske kolonije. Prav nestrpno so čakali tako pionirji obeh kolonij kot odrasli kopalci, da se je dvoboj začel. No, oboji so se dobro držali in vsak je krepko branil čast svoje kolonije. Pri dečkih so zmagali naši. pri dekletih pa Korošice. Skupno so si gledali otroci zoološki vrt. nato pa pohiteli v naš »dom« na Pečine, kjer je bil sprejem, nato pa pogostitev gostov. Naši pionirji so nato peljali male goste, po sobah in jim tudi ponudili svoje postelje, da so se odpočili. Po spanju so se nadaljevale raz- V kolu ln skupno zapeli. Ob odhodu pa so si ponovno stisnili roke in se pozdravili, nato pa so Korošci odhiteli po mestu in nazaj v Opatijo, polni najlepših vtisov tega dne. Tudi naši pionirčki so mi zatrjevali, da je bil to njihov naj lepši dan v koloniji — pravi praznik! In res je bilo tako. Pa še nas je čakalo novo presenečenje. Takoj naslednji dan proti večeru so nas obiskali še drugi koroški otroci, ki so prispeli v Jugoslavijo v avtobusu. To so bili mali Korošci iz Dobrle vasi v Podjuni, prava igralska družinica Prosvetnega društva iz Dobrle vasi. Povedali so nam, da so vse leto pridno igrali in zbirali denar ter sedaj za izkupiček po- hiteli k nam na morje. Res velika prizadevnost teh otrok! Njihov vodja tov. dr. Luka Sienčnik — partizan — se je zahvalil za lep sprejem in povedal naši deci. kako se šola in živi naša koroška deca. Naši otroci so dobro ZADRUGI PRODAJMO LE SLABO BLAGO — GESLO NAMEŠČENCEV »VELETRGOVINE« V ŠMARTNEM OB PAKI Večina kmetov želi, da bi trgo-jev izgubili kakih 10 dnii grad- vine pri kmetijskih zadrugah pro-bene sezone. V rekordnem času dajale čim boljše blago in, da bi so bili postavljeni veliki armi- bila izbira kar najbolj pestra. Če rano-betonski stebri za podalj- tega v zadružnih trgovinah ni, si ' zadružniki mislijo: »Zakaj sploh _ w moram biti včlanjen v zadrugi, #25 HOC ko lahko kupim v drugih trgovi- Iz Ho«. Novi občinski odbor se nah boljše blago kot ga prodaja-Je lotil tudi zunanje ureditve naše jo v zadruzmh prodajalnahr« ÄkÄe z^ovTraÄ- ^mer zelo slabega poslovanja met na križišču. Odstranjen je bil imamo v trgovini ktnetijske za-tudi del stare mežnarije, tako da druge Šmartno ob Paki. Vseh sla- g!edSnaa Strugi pltlfeUe* kalaUzt *«*• P“ « kriv poslovodja loka-rana, gostilna kmetijske zadruge la in ostali nameščena, pac p* tepa je pridobila lep senčnat vrt. prečej krivde na osebju S?hSSn1,t?nk0ureSJ0en1leje'1ud” trgovine, ki ima do zadruge kaj napajanje travnikov. Pripravlja so čuden odnos. J ako je na primer tudi asfaltiranje cest, kar bo od- 25. 'julija opazil poslovodja zadru-S lUI“ zS1e,oSm V. d* so v skladišču >Veletrgovi- novega občinskega odbora zelo ne* presipavah moko iz osemae-zadovoljno. set v šestdeset kilogramske vreče. Tudi Zveza borcev v Hočah se T°,mok°‘ *} Se na Spl°'m° VJ**' pripravlja za proslavo 10 letnice ja kot 80 odstotna, so ponujali za Dneva vstaje je odkrila dva spo- l •• l ‘ lyUnvu'mm razliko v cemente* žrtvam fašizma in sicer v knjiga» Izkazujejo razuzo v ce Slivnici in Rogozi. Sedaj organi- m, in ce je m, kdo jo je »pospra-žira strelsko družino. vil«? Ustanovitev »Svobode« v Hočah. Čez nekoliko dni je vprašal po-Preteklo soboto se je sestal ini- slovodja zadruge za ceno testenin. razumeli to bol. ki je tudi naša slovenskih brigad. Ze v počastitev belo. Sprašujemo sef v katerih in še bolj zapeli, da so jim očke ----------- —'•-***--------------------- - žarele in grla pela kot še nikoli. Naša pesem jih je združila in dala Korošcem pogum in volje v njihovi borbi. Zjutraj so se odpeljali proti Postojni in dalje v Ljubljano, ki so jo hoteli tudi vi- ----------- ------- — __________ _______, „ - deti. Obljubili pa so, da bodo po- ciativni odbor za ustanovitev de- Izjavili so da je kilogram po 89 vedali. kaj so vse lepega videli in lavskega prosvetnega društva r- K -l • zadružna trvo- čuli in da bodo spet pridno igrali »Svoboda«. Odbor sestavlja 32 61 a- ***- ***** ]e z*“ruzna ir go in drugo leto spet pohiteli k nam. nov iz vseh predelov občine. Za vma naročila, so jin^ zaračunali Marjan Tratar »Svobodo« je veliko zanimanje. kar po 95 din. Nameščenci zadru- ge so zaradi nastale razlike v ceni zahtevali pojasnilo. Posebno so se še razburili• ko je opazil poslovodja dobavnico, ki je bila naslovljena na krajevno trgovino in na Ali lahko pokladamo živini krompir jevko? V OKVIRU PROSLAV ZA 500-LETNICO MESTA CELJA BO DANES OB 18. URI NA TRGU V. KONGRESA (pred bivšim MLO) MNOŽIČNO ZBOROVANJE na katerem bo govoril član Politbiroja CK KPJ tov. FRANC LESKOŠEK Vrednost krompirjeve zeli zelo različno ocenjujejo. V resnici je krmilna vrednost prav visoka. Okisana krompirjevka je po svojih krmilnih snoveh skorajda toliko vredna, kakor ensilirana trava, posušena pa po svoji hranilni vrednosti ustreza srednje dobremu senu. A pri krmi ne gre le za krmilne snovi, ki so v njej. ampak tudi za njeno tečnost. V tem pogledu pa so mnenja strokovnjakov zelo različna. Nekateri smatrajo na osnovi krmilnih poizkusov kqt dokazano, da se krompirjevka nikakor ne more iai ne sme pokladati goveji živini. Znanih je tudi precej primerov, ko so živali po krmljenju s krompirjevko zbolele in celo poginile. Vendar pa vemo. da so dostikrat tudi v naših krajih zelene dele krompirja z uspehom nudili goveji živini in to še posebno v letih, ko je zaradi suše primanjkovalo krme. Tudi letos smo v takem položaju. Iščemo zasilno krmo, da bi lahko ohranili svojo živino čez zimo. Pni tem se bomo lahko posluževali tudi krompirjevke, če bomo pri tem ie dovolj previdni. Škodovati more krompirjevka zaradi strupa — solanina. ki je že po naravi v njej. Vendar ta nevarnost niti ni tako velika, kakor druga, da bi se namreč živina zastrupila po sredstvih, s katerimi smo škropili krompir proti fitoftori (krompirjeva palež) ali prati koloradskemu hrošču. Tako modra galica kakor arzenovi pripravki bi mogoče škodovali, zlasti takrat, če ni bilo izdatnejšega dežja, ki bi krompirjevko vsaj delno opral. A kljub temu bi tudi tako krmo lahko pokladali, če hi živali na njo privadili. V ta namen začnemo s prav majhnimi količinami, ki jih postopoma zvišamo do največ 4 kg sveže zeli ali 6 kg v silaži ali 1.5 kg pasušene krompirjevke na dan in glavo. Poleg tega morajo dobiti nižja cena. Gospodje iz >Veletr-ne pokladamo govine« pa se za vse pritožbe ni-te .se sočno - so zmenili. Zatrjevali sot da je ce- naročila. In, kaj so storili ti poslovni možje iz »Veletrgovine.1 Zadrugi so dodelili le štiri, a krajevni trgovini deset vreč. Sprašujemo se, kakšen cilj je imela takšna razdelitev krmili Menimo, da je tako razdeljevanje posledica nezdrave konkurence, ki v prvi vrsti slabi delo kmetijske zadruge. To misel potrjuje tudi obnašanje nameščencev krajevne trgovine. Ko je, na primer, stranka Lt-novšek vprašala tovariša Kranjca, če imajo na zalogi lepo moko, je ta odgovoril: »Naša je slaba, v zadrugi pa imajo še slab so!* Neka druga stranka je nameščence krajevne trgovine povpraševala po opeki. Odgovorili so ji, da je nimajo. Pripomnili pa so še to, da je tudi zadruga nima. Ker pa se je stranka oglasila kljub temu v zadružni trgovini, sp ji prodajalci z veseljem postregli z opeko, saj so je imeli precej na zalogi. Bralcem pa smo na koncu dolžni povedati tudi to, da se kmetijska zadruga v Šmartnem ob Paki ne ukvarja samo s trgovino, temveč se tudi globoko zaveda svoje vloge pri pospeševanju kmetijstva. Tako je že letos kupila naslednje stroje: traktor, mlatilnico, cirkularko, motorno in šest vprežnih škropilnic. Zadružniki se vseh teh strojev dobro poslužujejo in so vedno dobro zaposleni. Če bi se ti »trgovski« možje iz »Veletrgovine« zavedali, kakšno vlogo ima kmetijska zadruga v Šmartnem ob Paki in ji zato pomagali, bi zadruga prav gotovo dosegla še večje uspehe. Menimo, da vodstvo te veleblagovnice zelo malo ve o vsebini referata, ki ga je imel v Ljubljani predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije na občnem zboru kmetijskih zadrug prve dni meseca julija letos. Kmetijska zadruga v Šmartnem ob Paki seveda tudi drugo krmo, travo, sl» J ± . . > ■/_ ._ lažo, seno, slamo ali podobno v kateri je bila_ označena prvotna čim bolj pestrem obroku. Važno je tudi, da krompirjevke, ki zelena ampak tako, kjer lisrtje že . začenja odmirati, količina narav, na tej vrsti testenin tako visoka. nega strupa — solanina — se nam- Kmalu po tem so zadruzm pro-reč s starostjo rastline manjša. Ce damici zaprosili omenjeno trgovi-M° noža belo svinjsko mast. Odgo- zorečemu krompirju. Seveda mo- varili so jim, da je nimajo. 1 ako ramo živali dobro opazovaiti ter morali kupiti rjavo. Krajevna takoj prenehati s krmljenjem . . .. » _ „„„ krompirjevke, brž ko bi opazili, trgovina, pa je cez eno uro le p -da jim krma ne tekne ali cel« jela belo svinjsko mast iz skladi-škoduje. Suhe živali bodo v tem "s£a »Veletrgovine«. pogledui P0,seta»*at° Veletrgovina je imela zadnje Kološa] smo ugotovili' da Kološa & ÄÄ* m’"®» _ L* kLiK„ x&VSZtn SWS potrebuje kmetijska zadruga pre- jet0 z enim pomočnikom, pač pa cej močnih krmil, jih je zadruga je bil v delovnem razmerju. BORA POPRAVEK. V članku »Kaj je odkrila odmera davka nekmetom v soboškem okraju«, v Slovenskem poročevalcu štev. 198, od 22. avg. 1952. na strani 3. je bilo netočno navedeno, da je J. Kološa, fotograf iz M. Sobote delal vse leto z enim pomočnikom, prijavil pa komaj borih 41.000 din dohodka. Na podlagi potrdila MLO Murska Sobota, ki nam jih je poslal J. Reorganizacija KDZ v Hočah, koloradskega hrošča in kaparja, Reorganizacija KDZ v Hočah se vinogradnikom pa tudi modro ga- F Lučah so se zganili Zgradili bodo moderno klavnico in ustvarili pogoje za uspešno živinorejo Za Luče, ki spadajo med precej obiskane letoviščarske kraje v Sloveniji, je res čudno, da vse do danes niso imele svoje klavnice. Meso so nabavljali enkrat tedensko iz 10 km oddaljenega Ljubna. Menze in gostilne, ki so stalnim gostom in tujcem pripravljale hrano, so cesto upravičeno godrnjale, ker ni bilo mesa prt roki. Gospodinje so zelo pogrešale tudi drobovino, ki pa so io le redko dobile. Zato so se Lučani odločili zgraditi lastno klavnico. Stala bo v Krr.ičkem vrhu, kjer se Lušnica izliva v Savinjo. Zaenkrat se bodo zadovoljili z navadno mesnico, pozneje pa io bodo modernizirali tako. da bodo VRE^E VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne 28. avgusta. V Srednjo Evropo pritekajo od severa nekoliko hladnejše zračne gmote, ki bodo dosegle tudi naše ozemlje, vendar pa ne bodo povzročile bistvenega poslabšanja vremena pri nas. V Sloveniji je bilo davi pretežno Jasno z meglo po kotlinah. Najnižja temperatura je bila 8 stopinj Celz. na Jezerskem in v Slovenjem Gradcu. Najnižja včerajšnja temperatura pa je bila 28 stopinj Celzija v Murski Soboti in Novem mestu — V Ljubljani je znašal danes ob 7. uri zjutraj zračni pritisk 738.0 mm. temperatura zraka 13 stopinj Celzija, najnižja 12.2 stopinj Celzija, relativna vlaga 97%, megla, vidljivost 300 m. Napoved za petek: zjutraj oblačno z neznatnimi padavinami. Pozneje izboljšanje. Temperatura do £8 stopinj Celzija. vodo iz bližnjega potoka po ceveh napeljali v mesnico. Voda, ki bo tekla po stenah, bo hladila mesnico, hkrati pa preprečevala tudi »muhogojstvo« v mesnici. Za novo klavnico kažejo Lučani veliko zanimanje in hitijo z delom, da bi lahko še letos kiali v lastni klavnici. V zvezi z novo klavnico pa se v lučki občini tudi pojavlja problem vzreje goveie živine. Luče z zaselki imajo lepe pogoje za živinorejo. Med okupacijo so Nemci odvedli malodane zadnji rep iz hlevov, pretekla leta pa so bile precej velike obvezne oddaje živine. Tako si je kmet, ki je imel sicer dovolj krme, le za silo spodredil živino. Ko pa je obvezna oddaja odpadla, so Lučani sklenili, da se bodo zno- pravili napajališča. To delo bodo materialno podprli in pospešili Planinsko društvo Celje, lučka Kmetijska zadruga — veliko pomoč pa bodo nudili tudi kmetie sami, saj bodo imeli pri tem največ koristi. V. S. Svojo službo Je malomarno vršil železniški čuvaj Stefan Podgoršek v Štorah. 20. avgusta ni ob prihodu progovnega kamiona iz Celja zaprl zapornice, zaradi česar je kamion trčil v voz in konje, last posestnika Sodina iz Bukovžlaka. En konj je bil hudo poškodovan in so ga oddali v zakol. Skoda znaša 74.000 din. Poškodovan pa je tudi progovni kamion. Podgor- rezvija ugodno in bo zadružno posestvo precej- veliko, ker bo veliko število članov KDZ dalo svojo zemljo v zadrugo. Ugodno je izvršena tudi arondacija zemljišč. Zanimanje za zadruge iz dneva v v dan narašča in mnogi kmetje, ki so poprej okrevali, sedaj spoznavajo. da Je kolektivno obdelovanje zemlje veliko bolj uspešno in koristno. Upravni odbor KZ pa je sklenil, da ne bo sprejel v zadrugo tistih, ki so v KDZ sabotirali ln ovirali njen razvoj. Kmetijska zadruga pospešeno organizira posamezne odseke in zlasti skrbi za plemensko živino, za zatiranje škodljivcev ln organizira tudi pomoč tistim članom, ki so bili prizadeti po suši in toči. Svojim članom je zadruga preskrbela brezplačno škropivo za zatiranj« CE1SJA Železniške tračnice so ukradli. 23 letni kmečki delavec Ant. Vresk, 20 letni kmečki delavec Marijan Vresk in 20 letni Ivan Mervič, vsi iz Loke pri Zidanem mostu, so 9. maja letos s stranskega železniškega tira. ki se za vasjo Ore- lico. Zadruga Je dala tudi precejšnje vsote za komunalne potrebe, prevzela pa je vsa podjetja bivšega KLO, ki so bila prej pasivna sedaj pa postajajo rentabilna. Nepošteni nakupovalci pred sodiščem KOLEDAR Petek, 29. avgusta: Boleslav, Sabina. Sobota, 30. avgusta: Maša, Ljubomir. SPOMINSKI DNEVI Pred nekaj dnevi se Je pred 29. VIII. 1526. — V bitki pri Mohaču okrožnim sodiščem v Mariboru za- so zmagali Turki, ki so podjar-govarjal Jožef Benda, gospodarski mili Ogrsko in del južnih Slova- slušajte domača poročila; ob 18.10 zabavna glasba, vmes objave in oglasi; od 18.30 do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana. Kino Maribor PARTIZAN; francoski film: »ODŠEL BREZ NASLOVA«. -UDARNIK: ameriški film: »CHEYENNE«. poslovodja Združenja gostinskih podjetij v Mariboru in njegovih 9 nov. Zavzeli so tudi Pešto in LETNI KINO: amenški film: »VE- Beograd. LIKI GREŠNIK«. tovarišev. Kot nakupovalci zdru- 29. VIII. 1906. — Ameriški Slovenci POBRE2JE: zaprto. ženja gostinskih podjetij v Mariboru so namreč bili pri svojem delu preveč »vneti* in so v letu 1951 obračunavali gotovino, sprejeto od podjetja za nakup živine, pijač in moke na podlagi lažnih računov, v katerih so izkazovali višje nabavne cene, kot so bile v resnici. Razliko med dejansko in v računih lažno izkazano nabavno ceno so obdržali zase ter si jo pri- so si ustanovili v Clevelandu Slovensko narodno čitalnico. Kasneje je Erazem Gorše ustanovil še Slovenski narodni muzej. 29. VIII. 1942. — Akcije slovenskih partizanov ob ljubljanski žični , mreži. Pozor, rojaki iz Franeije: Sku- svojilL Najbolj »vnet« pri tem ne- P^a rojakov, ki je prispela iz poštenem poslu je bil Jožef Ben- Lams* 111 Panza v Jugoslavijo dne da. ki si je na tak lahek način 4- avgusta, ima zbirališče v nede-»prislužil« 118.408 din. Poleg tega ljo 31. t. m. popoldne v Slovenski Je na svoj račun preprodal dva izseljenski matici, Ljubljana. Dap-kamiona sadjevca, 110 zavojčkov Čovičev trg 2, kjer dobi navodila saharina in sprejel zase tudi 4 m* za potovanje. — Skupina rojakov, desk, pri čemer je bil Slavko ki je prispela iz Francije, Metza Žitnik, ki Je tudi zaslužil pri na- in okolice, dne 11. t. m., ima zbi-bavnih cenah 61.019 din in nekaj rališče dne 1 septembra popoldne še pri preprodaji 17 1 vina, 18 kg na glavnem kolodvoru v Ljubija-svinjskega mesa, 5 1 olja, 5 kg ni. odhod posebnega vlaka za to kave in 120 kom. Jajc. Okrožno skupino je ob 20 25. 5224-n sodišče Je obsodilo Jožefa Bendo P J v a posvetili živinoreji. Načrte šek se bo zaradi malomarnega Vr- hovo odcepi od glavne proge Zi- na dv letl strogega za'pora Slav- Vse telefonske naročnike, ki še '"■* —'*■ ka Zitnlka pa na §tlri ]eta Jn 4 niso oddali prijave za novi telefon- meseca strogega zapora. Njuni po- ski imenik, prosi Direkcija PTT močniki in sodelavci pa so bili Ljubljana, da to nemudoma store. pa jim je spet prekrižala prepoved sečnje lesa. Kmetje res nimajo s čim kupiti živino, zato pa tudi pridno pošiljajo na okraj Srošnje za sečna dovoljenja. 'pajo pač. da bo okraj ustregel njihovi želji in prilagodil uredbo njihovim razmeram, upošte- šenja službe zagovarjal. Zadnje čase je bilo že več primerov, da se ponekod zapornice ne zapirajo pravočasno ali sploh ne. m. č. Potreba obnove. Veliko poslopij se po mestu obnavlja, tako da po- dani most—Sevnica, odstranili il komadov železniških tračnic ter jih odpeljali n® dom Antona Vre-ska. S tem so železnici povzročili 126.656 din škode. Okrožno sodišče v Celju je te dni obsodilo Antona Vreska na 6 mesecev zapora. Marijana Vreska in Ivana Merviča pa obsojeni na zaporne kazni od 6 mesecev do 2 mesecev. —o— »Najprej in največ meni...« vsakega na 3 mesece zapora. Mer- Tako si ie verjetno zamislil viču se kazen odloži za dobo dveh Peter Rozman iz Slivnice pri let. m. č. vaioc dejstvo, da ie bila v Lu- staja naše Celje zadnji čas res can med vojno skoraj vsa živina ----- -- - nasilno odvedena. Ze od nekdaj je v Lučah navada» da bližnji in daljni kmetie v poletnem času pošiljajo pretežni del svoje živine v planin- vedno lepše. Ne vemo sicer, ali je v načrtu tudi obnova poslopja Kino Dom na katerem posebno fasada ob Sušnici kriči po obnovi. Pa tudi prednja fasada ni kaj IZ PTUJA Čebelarska razstava v Središču. V Središču ob Dravi ie čebelarsko društvo z geslom »Čebelica nam bodi vzor« orga- Mariboru razdelievanie modre galice, ki mu io ie zaupala kme-tiiska zadruga iz Hoč. Za zadružne člane iz Slivnice. Greta in Radizla. ki iim ie toča orecei ODUstošila vinograde, ie hoška Direkcija PTT Ljubljana. 5209-n Čebelarjem v informacijo! Zveza je dobila iz Like od svojega poročevalca obvestilo, da je v nedeljo 24. avgusta tamkaj dalj časa močno deževalo. Dež je zelo namočil predele v okolici Malovana, Velebita in Mazina. Čebelarji, ki nam to poročajo, omenjajo v svojem poročilu, da Je do sedaj komaj 2C odstotkov vriska v cvetju. Večjega donosa do sedaj ni bilo. Tehtnica obnovi in očisti. m. č. ___________ ... .... .. prida. V vsakem primeru je nuj- niziralo od 15. do 17. t. m. leno ske pašnike. Živina ostane v no. da se tudi ta stavba čimprej ureieno čebelarsko razstavo, planinah od maja do oktobra. Ti planinski pašniki pa so bili brez napaiališč. V mokrih poletjih živini sicer ni manjkalo vode. v suši pa ie zastoni žejna mukala in si iskala vode. Na ta način je marsikatera krava v planini »prišla ob mleko«, na tudi splošna mlečnost pri kravah ie P3dala. Zato bodo v pričetku prihodnjega leta v Loki na Raduhi Malo več reda. Na nekaterih hišah v mestu še štrlijo iz sten železni nastavki, na katerih so bile Čebelarji so razstavili čebelarsko orodie in razne čebelarske priprave, pridelek medu in različne izdelke iz medu. Obiskovalcem razstave so postregli z medom, medico in slaščičarskimi svoj čas pritrjene napisne table medenimi izdelki. Med razstavo, raznih obrtnikov. Napisov že več ki io ie obiskalo precei ljudi let ni, ti nastavki pa še vedno so priredili tudi praktičen čebe-strašijo po zidovih, eden upognjen tako. drugi zopet drugače. To ni lepo in je potrebno, da se taka začeli graditi rezervo^ in pri- navlaka takoj odstrani. m. č. larski tečai. ki ie bil posvečen predvsem raznim kužnim boleznim čebel. Tečaia se ie udeležilo 40 srediških čebelarjev. (a) zadruga namenila 500 kg modre nihala + ali — 20 do 30 dkg dnev-galice, in sicer brezplačno, no. Po tem dežju pa upajo, da Peter Rozman, ki ima 1.20 ha se bo situacija spremenila ln iz-vinoarada. si ie »odmeril« kar boljšala o čemer vas bomo sproti 98 ko galice, medtem ko ie obveščenih v Slovenskem poroče-drugim članom, četudi imaio valcu. 52ll-a večje vinograde, dodelil znatno maniše količine. S 35 kg galice » .. se ie spomnil tudi svoiega pri- JlartuOT iatelia Lukmana iz Radizla. Dežurna lekarna čeprav 1e toča docela neznatno prizadela njegov vinograd. Nai- Petek, 29. avgusta: Lekarna »Cen-boli zanimivo pa ie. da ie Roz- ter«. Gosposka ulica 12. man velikodušno poklonil 15 kg Radio Maribor galice tudi slivniškemu župniku _ Vrablu, čeprav ni član kmetij- Petek. 29. avgusta: ob 17.30 odlom-ske zadruge. (?.) ki iz baletov in oper; ob 13 po- STUDENCI: zaprto. MURSKA SOBOTA MESTNI KINO: nemški film: »POROČNA NOC V RAJU«. Celje CELJE — »METROPOL«: ameriški film: »CHEYENNE«. — »DOM«: francoski film: »PRAVICI JE ZADOŠČENO«. MALI OGLaSI LABORANTA za poljedelstvo — sprejme Agronomska in gozdarska fakulteta. Pogoji so: končana Srednja kmetijska šola, praksa v kmetijski proizvodnji in odslužen kadrovski rok. Prošnje (kol-kovane z din 30 in 150) s prepisi spričeval in podrobnim življenjepisom je poslati na Agronomsko in gozdarsko fakulteto Ljubljana, Poljanska cesta 2 (predal 340) do 5. septembra. Plača po uredbi. Nastop službe takoj. LOKOMOBILO tvornice madžarskih drž. železnic iz leta 1921 — 6 HP, z dvema cilindroma, primerna za pogon žage ali mlatilnice. prodam. Karel Franko, Pu». conci. ŠKARJE za rezanje betonskega železa do premera 10 mm kupim. Naslov v oglasnem odd. 11781-s RAČUNSKI STROJ »Rheinmetta i«, električni seštevaini. odštevalni, kontrolni trak, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem odd. 11745-4 MOSTNO TEHTNICO kupimo. Ponudbe na »Kurivo«, Ljubljana, Masarykova cesta 15-11. 11719-5 STENICE ŠČURKE, uši Itd. uniči zanesljivo »Pepein« prašek. Prodajajo vse drogerije v Ljub’iani. 10787-11 FRANC RUTAR preklicujem vse neresnične besede ki sem hh govoril o tov Ivanu Javorniku šefu kuhinje »Gradis«. Moste. H. C. Žirovnica in se mu zahvaljujem, da je odstopu od sodnega postopka. 11763-11 6BNOVUEHA JE PRVA SLOVENSKA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA Pred desetimi leti .je bila zgrajena prva partizanska bolnišnica Krvarice (imenovana tudi Bercetova) v Iški Otvoritev obnovi jene bolnišnice bo v nedeljo 31. avgusta X. ŠAHOVSKA OLIMPIADA JUGOSLAVIJA «n ZSSR? Letali Eiastopi saj bodo odraz lastnega društvenega dela DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO V NOGOMETU Jutri na stadion Zeieza tara 2 in pol : 1 in pol. Norveška — Saarska oblast 2:2: B skupina: Danska — Vzhodna Nemčija 2:2, Nizozemska — Avstrija 3:1, Izrael — Kuba 3:1. Anglija — Poljska 2:1 (1); vodi Holandska s 17 in pol točke pred Dansko 14 in pol itd. Prvenstvo Slovenije V VII. kolu prvenstva Slovenije v šahu so se partije končale takole: Puc — Siska 1:0, Sikcšek — Preinfalk 1:0. Vospernik — Gabrovšek 1:0. Vidmar — Nemec 1:0, Germek — Mišma 1:0. Kržišnik — Trampuž remi. Roblek — Krivec remi, partiji Izvekov — Slokan ter Smoljanovič — Guzel sta prekinjeni. Po tem kolu še vedno vodi inž. Vidmar s 6 in pol točke pred :nž. Sikoškem in Pucom po 5 itd. prošnjo, da želijo igrati z njimi prijateljsko tekmo. Pasja vreči a je bil bržkone razlog, da do.go ni bilo odgovora. No, potrpežljivi funkcionarji Ihana so ga nazadnje vendarle dočakali. Z veseljem so odprli kuverto, v kateri so bile »shranjene« tele, v telegrafskem slogu napisane besede: »Pod častjo nam je igrati s takim kiubom kot je Ihan.« (I) Da, zares, nekaj edinstvenega: Ali so se Bomžalčani res tako zelo prevzeli, da gledajo manjše podeželske klube z vrha? Vprašamo, kaj bi oni rekli, če bi na njihr.vo prošnjo vodstvo kateregakoli kluba odgovorilo s tako žaljivo — nešportno potezo:? (p) Teniški turnir v Carigradu Na mednarodnem teniškem turnirju v Carigradu je par Pa.ada-Petrovič premagal v osmini finala Weisa (Izrael), Balasa (Turčija) 6:1, 7:5. Ostali rezultati: c: :::. Remy (Fr.) : Aksel, Kizil (Turčija) 6:3, 6:4, Bari. Ben-but : Siaiios, Rezakis (Grčija) 6:2. 6:1. V III. kolu tekmovanja posameznikov je Petrovič premagal Stock rnbsrga (Švedska) 6:4, 6:2. Angležinja Curry pa Cmadkovo 6:0. 6:4. Evropski ri.UGtu.;i na 3.‘0u metrov Belgijec Gaston K' ill je dosegel na atletskem tekmovanju v Parizu svetovni rekord v teku na 2 milje (3218 m) s časom 8:40,4 min. Stari rekord, ki ga je branil večkratni svetovni in evropski rekorder Šved Haegg, je bil 8:42,8. V nedeljo bo odprta partizanska bolnišnica »Krvavica«. Brez dvoma se bo tam ta dan zbralo lepo število starih partizanov, njihovih svojcev in prijateljev narave pri tem svečanem dogodku. Mi pa objavljamo ob tej priliki nekaj spominov o tej bolnišnici, ki smo jih povzeli iz pripovedovanja polkovnika dr. Berceta. Narodnoosvobodilni pokret se je spomladi 1942. leta silovito razmahnil. Akcije proti okupatorju so sledile druga za drugo In vodstvo partizanskih enot je bilo prisiljeno resno razmišljati, kako čimbolie oskrbeti ranjene Podpolkovnik France Berce partizane. Odločili so se, da se zgradi dobro skrita in z vsem potrebnim sanitetnim materialom oskrbljena bolnišnica. To nalogo je prevzel tov. France Berce, ki nam v svojih spominih pripoveduje naslednje: »17. aprila 1942 sem se podal na teren ter imel naslednji načrt: zgraditev prve partizanske bolnišnice v neposredni bližini Ljubljane — v Iškem Vintgarju. Izbral sem si Iški Vintgar, ker sem bil mnenja, da bom tukaj našel najprikladnejše mesto, ki ga bo lahko zakamuflirati in kamor ne bo zlepa stopila noga italijanskega vojaka. To moje stališče se je izkazalo pravilno. Iški Vintgar pa je bil tudi zbirališče in sestajališče prvih partizanov v jeseni leta 1941 in vedel sem, da bom tam najbolj na varnem. Razen tega pa je bilo to v neposrednem zaledju takratnih vojaških operacij, ki so se vršile na tem področju ob železniški progi Ljubljana— Rakek, ob vznožju Krima in Mokrca ter na Barju.« Izmed domačinov iz Gornjega Iga je odšlo na delo 10 krepkih ter nadvse predanih in požrtvovalnih fantov, ki so splanirali prestor, na katerem so postavili šotore. To je bila prva partizanska bolnišnica na Slovenskem, ki je lahko sprejela 15 ranjencev. »Ranjence so nam dovažali s skrbno konspiracijo,« pripove- duje dalje tov. Berce, ki je danes rezervni podpolkovnik. »Dovoz je bil večkrat zelo težaven, saj je bilo ranjence treba vlačiti včasih tudi po narasli Iški. Do vratu smo gazili po vodi in nosili ranjence, kadar so bili Italijani v bližini in je bilo treba bolnike čimprej prenesti v bolnišnico. Večkrat so nam ranjenci padali v vodo, večkrat smo jih prenašali na konjih, s konj so zdrknili v globoko, deročo Iško in jih je bilo treba še reševati iz vode.« Spričo velike dejavnosti brigad — predvsem Cankarjeve brigade, — ki je posebno živahno delovala okoli Zelimelj in Turjaka — ie bilo ranjencev vsak dan več in treba je bilo misliti na povečanje bolnišnice. Izbrali so nov prostor v večji grapi sredi Iškega Vintgarja, kamor skoraj nikoli ni stopila noga domačina, lovca ali gozdarja. Pod strmo steno je bila velika votlina, gosto obdana s stoletnimi smrekami, ki so popolnoma zakrivale ves prostor. Kraj je bil tudi primeren v primeru napada, ker se je bilo možno umakniti po potoku Iške in dalje po grapi v krimske gozdove. Gradbeni material so iznajdljivi pionirji prvih partizanskih bolnišnic dobili v požganih hišah Gornjega liga, ki so ga Italijani požgali. Ves material, hlode, deske, železo, žeblje itd. so borci znesli na ramah in v nahrbtnikih do mesta bodoče bolnišnice. Teren Iška vas pa je dobavil potrebno orodje. Javko so organizirali uro daleč od nove bolnišnice, kjer so od brigad prevzemali ranjence. Ranjencem so zavezali oči in počakali, da so borci iz brigade odšli, šele nato so jih odnesli skozi gozd. Na ta način ni nihče mogel odkriti položaja — niti ne smeri, v kateri se je bolnišnica nahajala. Novo bolnišnico so nenehno izpopolnjevali, pri čemer je prišla do izraza vsa splošno znana partizanska iznajdljivost. Zgradili so za tiste čase razkošno kuhinjo s štedilnikom in steklenimi vrati, streho pa prekrili z govejimi kožami. Skopali so zemljo izpod stene in povečali votlino ter postavili novo barako, ki je lahko sprejela nadaljnjih 15 ranjencev. Širokopotezni tov. Berce, dober znanec vseh starih partizanov, pa si je uredil še majhno operacijsko sobo, veliko 2 X 3 m, v kateri je imel operacijsko mizico in omarico z vsem najpotrebnejšim kirurškim in obvezilnim materialom. Prehrano so organizirali po vseh okoliških vaseh. Medikamente, obvezilni material itd. pa so jim pošiljale organizacije OF iz Ljubljane. O urejenem življe- nju v bolnišnici pripoveduje tovariš podpolkovnik Berce takole: »Prva bolnika, ki smo jih sprejeli v bolniško oskrbo, sta bila brata Boris in Tone, doma z Iga. Pri napadih na Italijane na Barju sta dobila pri pokritem mostu oba strel skozi trebuh. Življenje v bolnišnici je potekalo po strogem dnevnem redu. Vstajanje je bilo ob šestih, nato umivanje in pospravljanje sob in šotorov. Zajtrk je bil ob sedmih. Za zajtrk' so dobivali ranjenci kavo ali mleko ter dobro zabeljene žgance. Ob devetih je bil zdravniški pregled z merjenjem temperature bolnikom, ob desetih je bila južina, ki so jo imeli le bolniki. Povečini so dobivali kruh, maslo in sadje — včasih tudi med ali marmelado. Ob dvanajstih je bilo kosilo, ki je bilo prav izdatno. Večkrat na teden je bilo meso — tu in tam tudi divjačina. Popoldne ob treh je bil spet zdravniški pregled, ob štirih pa južina, podobna dopoldanski. Večerja je bila ob šestih. Bile so povečini močnate jedi. Ob sedmih je bila politična ura ali pa je bilo na sporedu kako učno predavanje iz raznih strok. Ob devetih zvečer je v bolnišnici že zavladala tišina. Slišati je bilo le dežurnega, ki je skrbel za varnost taborišča in ki je prvi sprejel ranjence. Bolniki so imeli na razpolago precej knjig in dnevno časopisje ter brošure. Podnevi se niso niti malo dolgočasili, imeli so na razpolago šah in druge igre, s katerimi so si krajšali čas in si lajšali trpljenje.« Toda domači izdajalci so le izvohali, kje naj bi približno bolnišnica ležala in Italijani so šli na pohod, da bi pobili vsaj ranjene partizane, če že zdravim niso mogli priti do živega. ^Italijani so napadli bolnišnico ob 11 dopoldne,« pripoveduje o napadu tov. Berce, »in bilo je treba mnogo požrtvovalnega dela, da smo se umaknili. Ker so Italijani obkolili naš položaj okrog in okrog, se tri dni nismo smeli nikamor ganiti. Ležali smo pod nizkim grmičjem skrbno prikriti in se nismo smeli prikazati iz skrivališč, ker je sovražnik ves čas iz letal opazoval naš položaj. Zaradi nevarnosti, da nas ne bi opazili, si nismo upali niti kuhati. V vseh treh dneh smo kuhali le enkrat, in to fižol, ki smo ga nato vse tri dni jedli. Posebno je grozila nevarnost od Rakitne in Ustja, kjer je bilo zbranih največ italijanskih vojakov. Po treh dneh težkega čakanja so se Italijani le umaknili, mi pa smo se takoj vrgli na zgraditev nove bolnišnice, kajti v staro nismo smeli več. Po odhodu Italijanov sem šel v staro bolnišnico, da bi videl, kako je z njo ravnal okupator. Italijani so zažgali vse objekte. V roke pa jim ni prišel nikak plen, kajti naši hrabri fantje so vse odnesli. Zal pa smo imeli izgube. Eden tovarišev je pri reševanju inventarja padel, tovarišica pa je bila ranjena. Spet je bilo treba graditi, izpodkopavati zemljo izpod skalovja in zgradili smo bolnišnico, popolnoma podobno tisti, ki so jo bili Italijani uničili.« Vse hajke, ki so še sledile, niso mogle streti partizanskega duha. Naše bolnišnice so bile na eni strani prizorišče največje ljubezni do ranjencev, do sočloveka; za varnost in udobje ranjenih borcev je osebje bolnišnic često delalo z nadčloveškimi napori. Na drugi strani pa so bile partizanske bolnišnice, če jih je izsledil okupator. prizorišča največjega divjaštva, besnega in onemoglega sovraštva, kjer so se lahko maščevali za udarce, ki so jih prejeli na odprtem polju. Z obnovitvijo Bercetove partizanske bolnišnice Krvavice v Iški, katere otvoritev bo v nedeljo ob 11 dopoldne, bomo dobili še en svetel spomenik iz naše narodnoosvobodilne borbe. Šport v kratkem Ihanski nogometaši bodo v počastitev VI. kongresa KPJ priredili v nedeljo nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali kolektivi tovarn Papirničar (Vevče). »Toko« (Domžale) ter Papirničan (Količevo). Na kolesarskih dirkah, ki jih je v počastitev VI. Kongresa KPJ priredil kolesarski klub »Slavko Šlander« na progi Maribor-Limbuš-Pe-kre. je med člani zmagal Curk (Slander) s časom 15:30, sledi Jemec (Ilirija) 15:31, Bračko (Sl) 15:33; med turisti pa so bili najuspešnejši Podaj 16:27. Kolar 16:28 in Pevec 16:29 (vsi Branik). Ptujski mladinci so se začeli zanimati za 'vaterpolo. Dijaki na eni in študenti ter ostala mladina na drugi strani so odigrali že več poskusnih tekem. »Rdeči« so zmagali dvakrat, tretje srečanje pa se je končalo neodločeno 4:4. Tekmovanja v počastitev VI. kongresa KPJ se udeležuje vedno več sindikalnih podružnic v Murski Soboti. Med prvimi so začeli tekmovati Narodna banka. Podjetje za odkup poljedelskih pridelkov in Mlekopromet. Glavna točka tekmovanja zajema množično sodelovanje v telesni vzgoji. Podružnice so že ustanovile posebne komisije. ki bodo ocenjevale medsebojna tekmovanja sindikalnih podružnic v namizm. i tenisu, kegljanju, streljanju, nogometu in šahu. V VIII. kolu X. šahovske olimpiade kaže, da bosta Finska in Zahodna Nemčija doživeli hud poraz. Prva ima za nasprotnika Češkoslovaško, druga pa Sovjetsko zvezo. Po trenutnem rezultatu sodeč, se nič bolje ne godi tudi Švedski v dvoboju z Argentino medteim ko je med Madžarsko in ZDA ogorčena borba. Visoka zmaga Zah. Nemčije je pripeljala ZSSR trenutno v vodstvo pred Jugoslavijo, ki je imela včeraj prost dan. Rezultati so tile: CSR — Finska 3:0, ZSSR — Nemčija 3:0 (1), Argentina — Švedska 2:0 (2), ZDA — Madžarska pol : po’ (2). Stanje na tabeli: ZSSR 17 in pol (1), Jugoslavija 16 (1), ZDA 15 in pol (4), Argentina 15 (2), Madžarska 13 in pol (3), CSR 13 (3), Švedska 10 in pol (3), Zah. Nemčija 9 (1), Finska 8 (1). MILIC — KOTTNAUER REMI? Ena najdramatičnejših borb VII. kola j 2 nedvomno partija Milič — Kottnauer v okviru dvoboja Jugoslavija — CSR. Kakor je znano, je bila partija med Miličem in Kottnauer jem prekinjena v remi poziciji, v nadaljevanju pa je Milič izgubil dva kmeta, s čimer si je znatno poslabšal svoj položaj. V ponovnem nadaljevanju je jugoslovanski mojster popravil pozicijo, ki ponovno kaže na remi. Mnogi tuji mojstri sedijo, da Kottnauer ne bo utegnil realizirati premoči dveh kmetov. Pozicija je tale: Milič: Kh3, De5, Ld4„ f3, g2, ha4; Kottnauer: Kg6. Dd3, Sf3, b3, c4, f5, g7, h5. Na potezi je Kottnauer, ki je kuvertiral svojo 77. potezo. Ce bo uspelo Miliču remizirati Avto-moto zveza Slovenije prireja v organizaciji AMD Bled v nedeljo 7. septembra prvo jugoslovansko alpsko vožnjo s startom na Bledu ob 8. uri. Proga bo potekala takole: Bled—Bohinjska Bistrica— Ro tari ca—Češnjica—Podbrdo —Tolmin—Bovec—Vršič — Kranjska gora—Jesenice—Bled, skupaj 238 kilometrov. Za prvo vožnjo te vrste v S’ove-niji je povsod veliko zanimanje, saj ima Zveza že prijave tudi iz inozemstva. Tekmovanje j? velikega pomena tudi za tujski promet, pri čemer so direkcije vseh hotelov na Bledu odobrile nagrade v obliki nekajdnevnega brezplačnega bivanja na Bledu. Direkcija LIP Bled je zgradila avtomobilsko cesto Bohinjska Bistrica—Rotarica (15 km) in pripravila v ta namen pokal, ki ga bo dobil najboljši vozač na tem odseku proge. Poleg tega je uredništvo revije »Življenje in tehnika« razpisalo pokal za najboljšega udeleženca v skupni oceni Tudi ostala podjetja na Bledu bodo zmagovalcem izročila lepe nagrade. Motorne dirke na Tjjubelj Na tradicionalnih motornih in avtomobilskih dirkah na Ljubelj Telesno vzgojna društva »Partizan« v Savinjski dolini bodo letos (izvzemši Vransko, kjer je skrajna brezbrižnost) izvedla svoje letne telovadne nastope. Take nastope smo imeli že v Žalcu, Preboldu. Braslovčah in zadnjo nedeljo na Gomilskem. V tem mesecu bo nastop še v Petrovčah. 7. septembra pa na Polzeli. Telovadni nastopi so odraz celoletnega društvenega dela, zato moramo te nastope kritično presojati po točkah, ki jih izvede društvo samo. Nekatera društva vzamejo nastop precej neodgovorno. Sama pripravijo le po eno ali dve točki, za ostali program pa povabijo sosednja društva ter mislijo, da so s tem opravila svojo dolžnost. Tipičen primer za to je Žalec, kjer so s tovariško pomočjo odbrenkali nastop, sedaj pa po tem varljivem uspehu počivajo. V manjši meri je bilo to tudi pri ostalih društvih. Samostojno delo sta pokazali le TVD »Partizan« Št. to partijo, bo s tem potrdil svojo tradicionalno navado, da igra najboljše in najuspešnejše tedaj, ko je v brezupnem položaju. Ostali dvoboji so se končali takole: Argentina — Zahodna Nemčija 2 in pol : 1 in pol (Teschner je premagal Najdorfa), ZSSR — Finska 3 in pol : pol. ZDA — Švedska 1 in pol : 1 in pol (l) (o sporni partiji Reshevski — Stahiberg bo odločal sodniški kolegij). Izmed tolažilnih skupin Je II. skupina končala tekmovanje. Vrstni red je tale: Brazilija 18 in pol, Grčija 13 in pol. Švica in Norveška 15, Island in Saarska oblast 12 in pol per Luksemburg 1 točka. — Rezultati so tile: C skupina: Brazilija —. Grčija 2 in pol : 1 in pol, Island — Finska Jutri in v nedeljo bo na stadionu Železničarja v šiški mladinski nogometni turnir za prvenstvo zahodne skupine. Sodelujejo: Haj- duk iz Splita, Borac iz Čapljine, Zagreb in slovenski prvak Branik iz Maribora. Prvi dan bodo igrali po žrebu, v nedeljo pa se bosta najprej pomerila premaganca, nato pa zmagovalca sobotnega tekmovanja. Prvak te skupine bo pozneje igral dve tekmi s prvakom vzhodne skupine za naslov državnega prvaka. »Pod častjo nam je igrati z vami...« V našem športnem življenju se večkrat zgodi kaj nešportnega, toda kaj takega, kot si je te dni privoščilo vodstvo NK Domžale, pa menda res. še ni bilo zabeleženo v kroniki našega nogometa. Pred dnevi so se ihanski nogometaši obrnili do NK Domžale s bodo sodelovali naši najboljši vozači vseh kategorij, poleg njih pa bodo tekmovali še Tržačani in Avstrijci. Udeleženci dirke bodo poskušali zboljšati stari rekord proge (6 km), ki ga je dosegel Nemec Dietzl s časom 4:01,1. Prireditev nedeljskih dirk Avto-motodruštvo Tržič bo poskrbel za prevoz gledalcev iz Tržiča do starta ter nazaj. — Začetek tekmovanja bo ob 10. uri. Boksarska ekipa beograjskega Partizana je v Atenah premagala Panatenaikos z rezultatom 14:6. V moštvu Partizana so bili najboljši Pavlič. Sovljanski in Banda. Ameriški boksar srednje kategorije Olson je premagal s tehničnim knock outom v 6. rundi gluhonemega ameriškega črnca Hairs tona. ki je bil kandidat za dvoboj s svetovnim prvakom Robinsonom. Dvoboj je bil prekinjen na posredovanje zdravnika, ker je imel Olson poškodovano oko. Jugoslovanska kolesarja Petrovič in Pcredski se nista kvalificirala v finalno tekmovanje za svetovno kolesarsko prvenstvo v Parizu. V predtekmovanju je Petroviča premagal Rossi in Poredskega pa Belgijec Reimund. — V finalnem tekmovanju je sodelovalo 8 najboljših kolesarjev. Peter in pa TVD »Parižan« Go-milsko. Tudi na Gomilskem je 10. t. m. nastopilo več društev. Sodelovala so TVD »Partizan« Gaberje. Braslovče in Polzela. Vendar je Go-milsko nastopilo z vsemi oddelki, in sicer večkrat samostojno z istim oddelkom, številčno močni pionirji in pionirke z Gomilskega so pokazali proste vaje. preskoke čez kozo, parterno gimnastiko in lep ra jalni nastop v narodnih nošah. člani pa so celo skupno z Gaberčani izvajali raznožko, skrčko in prevale čez konja vzdolž. Člani z Gomilskega so izvajali proste vaje še dokaj skladno, go-milske članice pa so izvedle vaje s kiji in simbolične vaje. Ce upoštevamo še lahkoatletske tekme, ki jih je TVD »Partizan« Gomilsko že izvedlo, in njegovo povezavo z delovno brigado, ki tabori pri Gomilskem, moramo vsekakor priznati. da je to društvo delavno. Pomoč TVD »Partizan« Gaberje in ostalih aktivnih društev je vse- kakor hvalevredna, vendar ta društva ne smejo s svojim sodelovanjem prikrivati nedelavnost nastopajočih društev. Prav je. da nastopajo aktivna društva tudi v krajih, kjer ni te lesno vzgojnega društva, vendar naj nastopajo pod svojim imenom. š. F. * »Partizan« Bežigrad obvešča svoje člane, da začne z redno telovadbo v ponedeljek l. septembra po naslednjem urniku: moški oddelki (torek in petek): od 16.30 do 17.30 (cicibani), od 18 do IS: pionirji, od 19 do 20.15 (mladinci) od 20.15 do 21.30 (člani). — Ženski oddelki (ponedeljek in četrtek); od 16.30 do 17.30 (cicibančki), od 18 do 19 (pionirke), od 19 do 20.15 (mladinke). od 20.15 do 21.30 (članice). — Vpisovanje se začne od ponedeljka dalje za vse oddelke v društveni pisarni. Vodovodna cesta. — Mamice in očke vabimo, da sami pripeljejo svoje otroke k vpisu m se tako spoznajo z vaditelji. SKvf?**>r¥9i aflhof ZJtš na Igu PRIREDI V NEDELJO 31. AVGUSTA proslavo 10. obletnice ustanovitve prve slovenske partizanske tmlnišnlce (BERCETOVE BOLNIŠNICE) V KRVAVICAH PRI IŠKEM VINTGARJU Na to proslavo vabimo vse člane ZB, organizacije ter ostalo prebivalstvo. Iz Ljubljane do iškega mlina bodo vozili avtobusi. Odhod prvega rednega in izrednega avtobusa iz Ljubljane je ob 7. uri zjutraj izpred avtobusne postaje pri kolodvoru. POSLUŽITE SE ZNIŽANE NEDELJSKE VOŽNJE. Pričetek slavnosti ob 11. uri dopoldne. — Za okrepčilo je preskrbljeno. PRIPRAVLJALNI ODBOR Posadka bolnišnice »Krvavice« (Bercetove bolnišnice) Prva jugoslovanska alpska vožn a ENHIQUE CASTRO DELGADO TAJNO ŽIVLJENJE « KOMINTERNE Tinko sem izgubil vero v Moskvo Morda ni prav, če se norčujem iz resnih stvari, a kaj morem za to. Zakaj nas ta knjiga prepričuje, da slavni letalski konstruktor ni bil mislil na širino vrat, skozi katera bi pilot v nevarnosti lahko hitro in brez težav šel iz kabine; da slavni inženir ne pozna slovnice in da je za uvedbo novosti v industrijo ali v poljedelstvo treba vzdržati strašen boj in imeti še srečo, da svoje gledišče razložiš Stalinu? Zakaj nas ta knjiga prepričuje, da je uspeh Uta brez prestanka iz Moskve v New York Stalinova zasluga, prav tako kakor uspeh arktiške ekspedicije in da so naposled umetniki v Sovjetski zvezi dobro oblečeni le po Stalinovi zaslugi... itd---itd---- Med vsemi razgovori v knjigi je eden še prav posebno pritegnil mojo pozornost, namreč razgovor ravnatelja avtomobilske twarne, ki govori o vtisih s svojega potovanja v ZDA. Zanj najpomembnejše dejstvo, ki ga je tam videl, je, da je izkoriščanje človeka možno povečati. Zanimivo, a resnično! Pravi tudi, da je zadovoljen, ker se je na svojem potovanju naučil, kako se da človeka spremeniti v stroj. .Vodji španskega oddelka sem povedal nekaj opazk; po mojem mnenju bi bilo treba izpustiti vse, po čemer bi se dalo soditi, da so vsi, ki so govorili s Stalinom, tepci, Stalin pa univerzalni genij, ki pozna sleherno stvar bolje od drugih. Prav tako sem predlagal, da spustimo odstavke, v katerih ravnatelj avtomobilske tovarne razlaga, kako se je pri Fordu naučil izkoristiti človeka do skrajnosti. Zahtevali so, naj svoje pripombe napišem in predložim. Napisal sem jih ter predložil in se za stvar nisem več menil. 2e več kakor dva tedna sta minila, kar mi je Aurora poslala brzojavko, konzul pa še vedno pravi, da glede mojega vizuma še nima nobenega sporočila... MED VELEPOSLANIŠTVI IN POLICIJO Cez nekaj tednov, največ čez dva meseca, bo nebo zopet posivelo in vsa okna bodo ostala zaprta osem mesecev. Moški in ženske bodo navlekli nase toliko oblačil, da bodo videti kakor potujoče vreče. Moskva bo ponovno dobila svoj pravi obraz. Se eno zimo tukaj! Ta misel me podžge, da grem še enkrat k ameriškemu konzulu. — Takoj je treba zahtevati odhodni vizum... Takoj! — Edino, kar lahko storim za vas, je, da vam dam pismo za moskovsko policijo, v katerem potrdim, da so vam izdali vizum za bivanje v Mehiki in prehodni vizum za ZDA, ter prosim za vas odhodni vizum, preden poteče rok, ki vam ga je odobrila moja vlada. — Neskončno sem vam hvaležen.., V »Lux« sem prišel ob uri kosila. Novico povem Speranzi. Za hip naju navda veselje, a že spet prevzame nemir. Prepričan sem, da misliva oba na isto: ali nam bodo dovolili, da odidemo. Drugi dan ob desetih sem šel na sedež policije. Menil sem, da bom prvi, pa je že čakalo precej ljudi. Uradniku izročim dokumente in pismo ameriškega konzula ter zaprosim za odhodni vizum. Zenska me posluša, ne da bi ml pogledala v obraz, vzame papirje in odide v soho službujočega častnika. Cez nekaj minut se vrne. — Državljan, za izdajo odhodnega vizuma vam Je potrebna osebna izkaznica, na katero lahko pritisnemo pečate. — Ali ne zadoščajo sovjetski dokumenti? — Ne. Vaši dokumenti so le za notranjo uporabo v Sovjetski zvezi. — Ali veste, kdo bi mi ta dokument lahko izdal? — Ne. — Ali menite, da bi zadoščala osebna izkaznica, ki bi jo izdalo mehiško veleposlaništvo? — Nič ne vem. Vzamem papirje in odidem. Na poti v hotel se vprašujem, če gre le za običajno formalnost ali za golo pretvezo. Ko povem Speranzi, kaj so mi dejali na policiji, se ji je obraz pomračil. Castro gre nato ponovno k mehiškemu veleposlaniku, ki pa sedaj ni več Quintanilla, temveč don Narciso Bassola. Pove mu, kaj bi rad, a ta mu odvrne, da mu teh dokumentov ne more izdati in da naj pač prosi sovjetske oblasti, da mu vzamejo dokumente, ki jih ima, s takšnimi, ki bodo veljavni tudi v tujini. Iz mehiškega gre Castro na ameriško veleposlaništvo, kjer pa mu konzul, ki mu Gastro pove, kaj so mu dejali na policiji in kaj na mehiškem poslaništvu, reče, da mu mora prav mehiško poslaništvo izdati to osebno izkaznico; če bi vam ponudila gostoljubje moja dežela, tako je dejal ameriški konzul, bi vam dokument nemudoma izstavil. Vrnem se v hotel in premišljujem. Spominjam se prejšnjih primerov. V Franciji je mehiški konzul izstavil potrebne dokumente Spancem, ki so odpotovali v Mehiko; dozdeva se mi celo, da je bil tedaj mehiški posianik v Parizu prav Narciso Bassola. Cc so tedaj tako ravnali, zakaj ne sedaj? Odnos mehiške vlade do republikancev se ni spremenil; ie Narciso Bassola je zamenjal LuLa Quintanilla... Razen tega se ni nič spremenilo... a, da... Začenjam razumevati. Drugi dan sem spet na policiji. — Potrebni so vam osebni dokumenti. — Toda... — Potrebni so vam osebni dokumenti. Ali mi jih vi ne morete izdati? — Niste sovjetski državljan.