PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ? gotovini Abb. o os ta le I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 151 (9459)
TRST, četrtek, 1. julija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajata v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
DRUGI IN ZADNJI DAN KONFERENCE V VZDUŠJU «EVROKOMUNIZMA*
Važna politična posega Tita in Berlinguer ja
na zaključni seji konference evropskih partij
Tito poudaril vlogo neuvrščenih, sodelovanja med evropskimi državami in vprašanja narodnih manjšin - Berlinguer o zahodnoevropski poti v socializem - Tudi Alvaro Cunhal ovrgel poprejšnja dogmatska stališča
BERLIN, 30. — Evropska konferenca komunističnih partij se je zaključila z odobritvijo zaključnega dokumenta. Drugi in zadnji dan konference je potekal v vzdušju «novega», kar je dal prejšnjega dne že slutiti španski komunist Santiago Carillo. Najvažnejša sta bila vsekakor posega jugoslovanskega predsednika Tita, ki se prvič po več desetletjih udeležuje podobnega mednarodnega srečanja komunistič-
nih partij in Enrica Berlinguerja, ki je ponovil znana stališča KPi.
Poleg njiju je spregovorilo še več tajnikov evropskih partij, med temi je vsekakor presenetil Portugalec Alvaro Cunhal, ki je pred celotno konferenco zavrgel poprejšnje stalinistične koncepcije in pristal na stališča «evrokomunizma» i-taiijanskega, francoskega ali španskega kova.
«Danes se v komunističnem gibanju — je v začetku sklepnega dela govora naglasil Tito — čedalje bolj uveljavljajo različne poti boja za socializem in nove oblike sodelovanja revolucionarnih in najširših demokratičnih sil. To je že pripeljalo do krepitve vrste komunističnih partij in do porasta njihovega vpliva
v nacionalnih razmerah, kar pozitivno odseva tudi na splošne razmere v Evropi. ZKJ se bo tudi v prihodnje zavzemala za uveljavljanje teh načel.»
«Vse socialistične države in komunistične partije Evrope glede na njihov pomen in vpliv na mednarodne odnose nosijo veliko odgovornost za mir in varnost, za nadaljnji pozitivni razvoj v Evropi. To od vseh nas zahteva nove napore v smeri širjenja sodelovanja z vsemi naprednimi demokratičnimi silami na celini ter pogumno soočanje z izzivi našega časa, v katerem socializem kot svetovni proces danes utira nove poti in beleži nove zmage,» je ob koncu govora poudaril predsednik ZKJ Josip Broz Tito.
Uvodoma je med drugim dejal,
iiiiiiiuiiimiiiuimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiMutiitiiiiiimmimiiiiiimiiiuiiiiikiiiiHiiiiiuiiiimiiiiiiu
OBJAVLJEN V BERLINU
Enotnost in raznolikost v zaključnem dokumentu evropske konference KP
(Posebej za Primorski dnevnik"1
BERLIN, 30. — Konferenca . ropskih komunističnih in delavskih partij v vzhodnem Berlinu se je končala danes popoldne nekaj po tretji uri. Zadnji predsedujoči, predstavnik irske partije, je na začetku popoldanske seje lahko samo ugotovil, da je spisek govornikov izčrpan in da nihče nima nobene pripombe na načrt zaključnega dokumenta, ki je tako avtomatično postal veljavni, soglasno sprejeti dokument. Seveda je ob tem treba vedeti, da je bilo že pred začetkom konference dogovorjeno, da nihče ne bo imel nobenih pripomb. Tako je torej minilo vse v skladu z vnaprejšnjimi sporazumi, le tempo govorov je bil nekoliko hitrejši, kot je bilo pričakovati.
Zaključni dokument je seveda kompromisen in v njem je samo tisto, s čimer se strinja vseh 29 partij, ki so se konference udeležile. Gotovo je res, da je to dokument, kakršnega ne bi napisala nobena od prisotnih partij, če bi ga napisala sama, saj ne izraža politike nobene partije v celoti. Celoto politik posameznih partij dobimo šele, če do kument dopolnimo z njihovim govorom na konferenci.
Toda ta očitna kompromisnost nikakor ni slabost dokumenta, ampak samo priznanje realnosti v mednarodnem delavskem in zlasti evropskem gibanju. Gotovo je posebna vrednost dokumenta, da ne obsoja in ne napada nobene izmed partij, obenem pa vsebuje nekatere formulacije, ki zgovorno pričajo o moči novih tokov v mednarodnem delavskem gibanju.
Tako na primer v dokumentu sploh ni omenjen pojem, ki je zad Uje mesece povzročal toliko hude krvi in polemik — «proletarski internacionalnem». Namesto tega je v dokumentu rečeno, da je eno od načel za sodelovanje partij «interna-cionalistično, tovariško, prostovoljno sodelovanje in solidarnost na osnovi velikih idealov Marxa, Engelsa in Lenina ob strogem spoštovanju enakopravnosti in suverene neodvisnosti vsake partije, nevmešavanju v notranje zadeve ter spoštovanje svobodne izbire različnih poti v boju za napredne družbene spremembe in socializem».
Ena od stvari, ki so zbujale dosti hude krvi zadnje čase je na primer tudi teza, da sta antisovjetizem in antis^cializem v bistvu isto. Dokument je posredno zavrnil tako poenostavljanje stvari, saj besede antisovjetizem sploh ne omenja. Opozarja le na nevarnost antikomunizma, obenem pa, da «komunistične partije nimajo za antikomuniste vseh tistih, ki se strinjajo z njihovo politiko ali ki zavzemajo kritična stališča do njihove dejavnosti».
Zanimivo in pomembno je tudi, da je to prvi dokument podobne vrste, ki govori o politiki neuvrščenosti in jo realno ocenjuje. Tole pravi o njej: «Gibanje neuvrščenih držav, v katerem sodeluje večina držav v razvoju, je danes eden najpomembnejših dejavnikov svetovne politike. To gibanje aktivno prispeva k boju za mjr, varnost, popuščanje napetosti in enakopravno sodelovanje, k ustvarjanju pravičnega sistema mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov, boju proti imperializmu, kolonializmu,
I neokolonializmu in vsem oblikam nadvlade in izkoriščanja.»
Večina dokumenta, ki nosi naslov «za mir, vaimost, sodelovanje in socialni napredek v Evropi», ;e s.eveda posvečena temi, ki jo pove že naslov sam. če govorimo o tej temi manj, ne delamo tega zato, ker bi jo želeli podcenjevati,, ampak zgolj zato, ker vsa stališča, ki jih vsebuje ta del dokumenta niso bistveno nova in so širši javnosti tudi že dovolj znana. Najbolj na kratko je mogoče reči, da je temeljna ideološka postavka dokumenta v zvezi s to temo tale: boj za popuščanje napetosti, za varnost, mir in enakopravno sodelovanje vseh v Evropi, je o-benem tudi pomemben prispevek k nastajanju takšnih razmer in mednarodnih odnosov, ki olajšujejo družbeni napredek. Z drugimi besedami bi lahko rekli tudi, da je priznanje, da ima politika miroljubnega sožitja tudi pozitiven razredni pomen.
JANEZ STANIČ
da čedalje večje sile demokracije, napredka in socializma danes bijejo odločen boj za mir, ohranitev narodne neodvisnosti in suverenosti, politično in ekonomsko osamosvojitev, za svoboden m samostojen razvoj narodov. Njihova dejavnost je usmerjena proti imperializmu, ostankom kolonializma, neokolonializma, proti vsem oblikam nadvlade in diskriminacije v svetu sploh. Za sedanje tokove v svetu je po Titovih besedah značilna globoka kriza kapitalističnega sistema, ki potencira stare in rojeva nova protislovja, zajema pa družbe-no-ekonomska in mednarodne odnose ter je hkratj ekonomska, socialistična, politična in moralna.
Posebno zanimanje so vzbudile Titove besede, da «se je boj narodov za politično in gospodarsko o-samosvojitev, za neodvisen in svoboden narodni razvoj, za enakopravno in demokratično mednarodno sodelovanje vseh narodov in držav ne glede na razbke v družbenih sistemih, za mir in varnost v svetu najmočneje v sodobnih razmerah izrazil v velikem gibanju neuvrščenosti». Tito je pristavil, da se je neuvrščeno gibanje razvilo v močan mednarodni dejavnik, ki neodvisno in samostojno določa svojo politiko in stališča ter brez katerega ni mogoče več uspešno reševati svetovnih problemov. «Neuvrščena politika je j trajna usmeritev SFR Jugoslavije in naše Zveze komunistov — je poudaril Tito. Delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije s tem, ko aktivno sodelujejo v mednarodnem življenju in posebej v gibanju neuvrščenosti, opravljajo svojo internacionalno dolžnost do svetovne skupnosti in človekovega napredka.»
Jugoslovanski voditelj je'v svojem govoru namenil pozornost tudi lanski helsinški konferenci o varno sti in sodelovanju v Evropi. Po Titovih besedah bi v minulem letu dni morali doseči več pri uresniče vanju sklepov in priporočil helsinške konference, saj je dejstvo, da «so v dvostranskih odnosih med posameznimi državami doslej sklenjeni sporazumi večjega pomena samo med Jugoslavijo in Italijo ter med Poljsko in ZR Nemčijo», še slabše je s krepitvijo zaupanja na področju varnosti, saj «se nadaljuje in krepi oboroževalna tekma».
Tito je pozneje v govoru še enkrat omeni!, da so rešeni tudi preostali sporni problemi med Jugoslavijo in Italijo ter nadaljeval: «V celoti se zavzemamo za razvoj vsestranskih prijateljskih odnosov s sosednjimi državami. Pri tem izhajamo iz načel spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti vseh držav. To stališče smo odločno zastopali tudi med pripravami na konferenco v
Helsinkih. V stalnih naporih za razvoj dobrih odnosov s sosednjimi državami se zavzemamo za reševanje vseh problemov, zlasti tistih, ki se nanašajo na položaj naših narodnostnih manjšin v njih. Nepriznavanje narodnostnih manjšin in njihovih pravic je v direktnem nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami, zlasti pa z marksističnim pristopom k nacionalnemu vprašanju. Menimo, da je reševanje vprašanja njihovega položaja velikanskega pomena za odnose med narodi in za krepitev miru in sodelovanja v Evropi, saj so narodnostne manjšine lahko in morajo biti mostovi sodelovanja Med razpravljavci, ki so drugi dan konference poleg jugoslovanskega voditelja Tita pritegnili veliko pozornost, je bil tudi generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer. V svojem posegu v razpravo je označil kot pomembno to, da je ta sestanek komunističnih in delavskih partij odprt in javen, da ni sestanek mednarodnega komunističnega or-
gana, saj ta ne obstaja in tudi v nobeni obliki ne more obstajati niti na svetovni niti na evropski ravni. V zvezi z vsebino sklepnega dokumenta je Berlinguer dejal, da očitno ne "zraža v celoti specifične pozicije raznih partij. «S svoje strani bi dali nekatere drugačne formulacije. Kljub temu ne moremo mimo tega, da v- vsebini dokumenta razberemo tudi nekatere pomembne novost:.»
Ko je Berlinguer govoril o pozitivnih tokovih v Evropi in o dejavnikih, ki so k temu prispevali, je poudaril vlogo Jugoslavije: «Od samega začetka pomemben prispevek h konstruktivnim odnosom v Evro-
NA ZASEDANJU ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ
Obsodba preštevanja manjšin v Avstriji in konferenca neuvrščenih v Colombu
Zunanji minister Miloš Minic je zagotovil, da bo Jugoslavija dala vso podporo stališčem in boju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 30. - V Beogradu je danes zasedala zvezna skupščina, ki je poleg nekaterih notranjih vprašanj obravnavala tudi nekatera področja mednarodne dejavnosti Jugoslavije. Na dnevnem redu sta bili dve točki, posvečeni mednarodnim vprašanjem, prva je zadevala priprave na peto konferenco neuvrščenih držav, ki bo sredi avgusta meseca v Colombu. Poročilo o teh pripravah in o nalogah ki čakajo peto konferenco neuvrščenih je podal zvezni tajnic za zunanje zadeve Miloš Minic. Skupščina pa je na zahtevo in na oredleg delegatov iz Hrvaške obravnavala tudi položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji v zvezi z nameravanim preštevanjem in še posebej glede na mednarodne obveznosti, ki jih ima Avstrija na temelju državne pogodbe. Tudi o tem vprašanju je podal
pi in svetu prihaja in je prihajal, fa.z!*f . jugoslovanskih stališč Mi-od neuvrščenih držav, med njimi |«“Ne-
socialistične Jugoslavije». Voditelj italijanskih komunistov je opozoril tudi na temeljni pomen najširšega sodelovanja komunistov z drugimi strankami in demokratičnimi silami
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Ko je Minič obširno govoril o pripravah na konferenco neuvrščenih držav je zlasti poudaril, da neuvrščeni pomenijo danes važno politično, moraino in materialno silo, ki bistveno vpliva na spodbujanje pozitivnih gibanj na svetu. Pouda-
ril pa je, da so neuvrščene dežele izpostavljene močnim pritiskom z raznih strani z namenom, da izrinejo neuvrščene kot neodvisnega dejavnika z mednarodnega prizorišča in razbijejo njihovp enotnost. Prav zato bo utrjevanje ehotnosL, solidarnosti in sodelovanja med neuvrščenimi ob upoštevanju razlik med njimi e-na izmed pomembnih nalog bližnje konference. Spričo dejstva, da o-staja popuščanje napetosti omejeno pretežno na posamezne dele sveta in ne zajema vseh področij mednarodnih odnosov, ka, dokazuje nenehna tekma v oboioževanju, bodo neuvrščene posvetile vprašanju razorožitve veliko pozornost in morda prišle s pobudo podc-bno leta 1961, naj združeni narodi na posebnem zasedanju razpravipijo ir sklepajo o nujnosti ustavitv; tekme v oboroževanju.
Med drugimi nalogami konference neuvrščenih je Miloš Minič omenjal dokončno odpravo kolonializma, podporo vsem osvobodilnim gibanjem, zlasti pa odpravo obstoječih kriznih žarišč po svetu. Najbolj eksplozivno je vsekakor žarišče na Bližnjem vzhodu, ki se je z libanonsko krizo še bolj zapletlo, saj vanjo posegajo mnoge zunanje sile. Zato bi bilo po-
litiiiii.tiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiimiiiiiiiiiii
SEJA VODSTVA KD SE JE ZAKLJUČILA POZNO ZVEČER
Zaccagnini predlaga vlado KD-PSI in zakonodajni sporazum s KPI
Odložena že napovedana seja vsedržavnega sveta krščanske demokracije
mesečnih izkušenj predsedovanja, enostranske revizije državne pogod-
n 'be- Jugoslavija kot podpisnica dr-
RIM, 30. — Mgla pred polnočjo je demokrščansko vodstvo zaključilo svoje delo. Soglasno so odobrili poročilo Zaccagninija, nato pa (po očitnem sporazumu voditeljev struj) odložili za nedoločen čas sejo vsedržavnega sveta, ki je bil že sklican za soboto.
Zakaj so demokristjani soglasno odobrili Zaccagninijevo sporočilo ni težko razumeti:	tajnik večinske
stranke je namreč predlagal razmeroma megleno politiko, ki se da strniti v nekaj stavkih. Vlado naj bi sestavljala KD in PSI «na osnovi enake dostojnosti», KPI naj o-stane v opozociji, ki. naj bo konstruktivna in naj se odraža pri sporazumevanju glede posameznili točk vladnega programa. Sicer pa je možnost, trdi KD, «enotnosti v za konodajnih organih», se pravi v parlamentu v zvezi z zakonodajno dejavnostjo.
Predlog, torej, ki je nov, kar za
Jugoslovanska delegacija
predsednikom Titom na konferenci evropskih partij zaključila z odobritvijo zaključnega dokumenta.
v Berlinu, ki se je včeraj
-..mn....mm.......«...."""'--"......»....,.".,.,,,.......m..,....,,,,,,,,,..............
Agnelli je predlagal Carli j a za predsednika Confindustrie
RIM, 30. - Bivši guverner «Ban-1 Na seji izvršnega odbora je imel ca d’Italia» bo novi predsednik Con- predsednik Agnelli poročilo o findustrie. To so danes sklenili na
seji izvršnega odbora Confindustrie, ki ji je predsedoval Agnelli. Predlog za imenovanje Carlija za novega predsednika je dat sedanji predsed-nid Agnelli. Carli bo prevzel vodstvo Confindustrie namesto predla-ganega bivšega finančnega ministra Visentinija. ki se je temu mestu odrekel, ker je bil izvoljen za senatorja na listi republikanske stranke
Na seji izvršnega odbora so skoraj soglasno sprejeli Predl°g, da postane Carli predsednik Confindustrie. O dokončnem imenovanju Carlija ■ bo morala odločat] skupščina Confindustrie, ki se m°ia sestati najkasneje v, mesecu dni.	,
danjem političnem in gospodarskem
jal, da je položaj zelo resen, ^zlasti ce upoštevamo, da v tujini govorijo o izrednem načrtu za pomoč Italiji da se v Italiji govori o zasilni vladi zaradi izrednega položaja in celo o sestavi nekega visokega komisarja-tei Zci zasilni načrt. Pri tem ig Agnelli poudaril, da če to zasilno stanje obstaja v državi, je dolžnost Confindustrie, da v tem fenutku sestavi načrt, ki bo ustrezal potrebam državnega gospodarstva.
Na seji izvršnega odbora Confin-
znali najti pravilnega političnega in ideološkega okvira, temveč so se o-mejili samo na podporo zmerni politični sili, v kateri vidijo edini pogoj, da se ohrani zasebna lastnina in tržni sistem. Graziano je pri tem dejal, da je to preveč enostavno in neustrezno za razred, kot so industrij-ci, ki hoče biti državni vodilni razred.
Zaradi tega je Graziano predlagal, da mora Confindustria najti neposredni stik s sindikati brez po-
deva sodelovanje komunistov vsaj na zakonodajni ravni, medtem ko spravlja v zadrego socialiste; ko jim na eni strani ponuja sporazum na «osnovi enake dostojnosti», kar naj bi morda pomenilo, da bi socialisti imeli v vladi večjo težo in celo pravico, da «zastopajo v vladi različna stališča». Zaccagnini je namreč bil zelo jasen, ko je dejal, da «ni nujno, da je vlada enotna v stališčih», se pravi, da kreganje, ki je trajalo zadnjih deset let se lahko še nadaljuje, vendar v večji javnosti.
Zaključni dokument seje vodstva KD je lakonično kratek: soglasje s poročilom tajnika in mu daje man dat, da začne posvetovanje s strankami, da se najde nagla rešitev krize. Seveda, če se bodo socialisti strinjali. Zato pa je Zaccagnini v svoje poročilo, ki je očitni sad sporazuma z Morom in Fanfanijem, socialistom naslovil neprikrit poziv, naj omogočijo «polno izkoriščanje zakonodajne dobe». V preprostih be sedah bi se temu pravilo, da postavlja KD socialistom nož na grlo: ali sprejmejo sporazum za vlado, ali pa spravljajo v nevarnost tudi to zakonodajno dobo. KD preko teh predlogov ne gre in daje razumeti, da bi v nasprotnem primeru lahko začela razmišljati tudi o novem raz pustu komaj izvoljenih zbornic.
Zaccagnini jc v svojem poročilu ocenil tudi rezultat volitev 20. junija. Dejal je, kar je samo po sebi umevno, da je zadovoljen s pora stom KD, čeprav se je okrepila na račun svojih centrističnih zaveznic. Zaccagnini se zaveda, kaj to pomeni in to pove na svoj način, ko trdi, da bo morala KD sedaj razmišljati in na daljši rok pomisliti, kako je mogoče ponovno pridobiti glasove, «ki so šli na levico». Kajti KD nima več manevrskega prostora, priznanje, da je izgubila glasove na levici pa pomeni, da priznava tudi tajnik KD, da se sedaj oslanja predvsem na zmerne in. konservativne sile.
Iz Zaccagninijevega poročila je moč razumeti, da bi se tudi strinjal s tem, da bi komunistom priznali pravico do predsedstva ene izmed dveh zbornic parlamenta, če bi KPI pristala na to, da ostane mirno v opoziciji in sprejme «novo vlogo» v zakonodajnem delu.
Glede «notranje oblasti» v stranki ni jasno, kaj nameravajo storiti. Govori se največ o možnosti, da bi vse ostalo pri starem.
CANDIDA CURZI
debelo letošnjega maja povišale za 23,4 odst. v primerjavi z majem leta 1975. Razumljivo je, da se bo tako visoko povišanje cen na debelo v zadnjem letu nujno preneslo na cene potrošnega blaga.
ševati neposredno s sindikati vsa sporna vprašanja. Izrazil je tudi že-
ss.v-rssr.rst s
-1-, • ti; J, v uvodu dejal, da bo Confindustria sposobna sestaviti
sloii in irln«trii«bZUJhJ0’-srecNi industrijski načrt, ki bo sprejemljiv sloji m ldustnjska burzoazija niso za ljudske sile.
V maju cene blaga na debelo za 2,2 odst višje
RIM, 30. — Osrednji statistični sredovanja in zaščite vlade in re- j urad sporoča, da so se cene na
debelo v mesecu maju povišale za 2,2 odst. v primerjavi z letošnjim aprilom. To povišanje se nanaša da komaj 0,3 odst. povišanja cen kmetijskih pridelkov, medtem ko se le vse ostalo blago podražilo za 2.5 °05t. Tq pomeni, da so se cene na
Ostre kritike evropski deveterici
BRUSELJ, 30. — Danes je potekel šestmesečni mandat predsedstva gospodarske skupnosti, ki ga je imel predsednik luksemburške vlade Ga-ston Thorn. Ob tej priložnosti in pred predajo poslov Nizozemski je Thorn ostro kritiziral politiko evropske deveterice in izrazil mnogo pomislekov o bodočnosti Evropske gospodarske skupnosti, na osnovi šest-
trebno iskati izhod tako, da libanonsko vprašanje uredijo notranje sile same, vsekakor pa je treba vzeti v zaščito interese palestinskega ljudstva.
Eno najbolj pomembnih vprašanj, ki se bo z njim ukvarjala konferenca pa bo vprašanje spremembe obstoječega mednarodnega gospodarskega reda, saj sedanji nevzdržni položaj vzbuja čedalje večje skrbi mednarodni javnosti spričo spoznanja, da se prepad med razvitimi deželami in deželami v razvoju nenehno in nezadržno poglablja. Neuvrščene države bodo morale izdelati na konferenci celovito strategijo gospodarske politike, ki naj prispeva k spremembi obstoječega mednarodnega gospodarskega reda, ki je za dežele v razvoju nevzdržen in jih peha v čedalje večje težave.
Miloš Minič je na koncu izrekel prepričanje, da bo ta konferenca zaznamovala novo stopnjo v krepitvi neuvrščenih sil in njihovega vpliva na boj za mir in pravičnejše mednarodne odnose.
Skupščina je po daljši razpravi sprejela posebno resolucijo, ki u-godno ocenjuje priprave na konferenco neuvrščenih ter poudarja kot pomembno dejstvo, da bo jugoslovansko delegacijo vodil predsednik Tito, ki je dajal in daje viden delež pri graditvi neuvrščenega gibanja in uveljavljanju njegove vloge v svetu.
V zvezi s položajem slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji je Miloš Minič poudaril, da je za Jugoslavijo nesprejemljivo vsakršno pogojevanje jasnih in natančnih določil avstrijske državne pogodbe. Predloženi avstrijski zakon o narodnostnih skupinah je označil kot poskus bistveno zmanjšati in zožiti pravice slovenske in hrvaške manjšine, ki jih zagotavlja državna pogodba, tako glede njene vsebine kot glede ozemlja in načina izpolnitve. Naklep, da se tako skrčene pravice še pogojujejo s preštevanjem pomeni vsebinsko odstopanje od duha in črke državne pogodbe in pomeni poskus
Predsednik luksemburške vlade G ' k'v" Jua<)slavi]a kot podpisnica Predsednik luksemburške viade ri. žavne pogodbei je poudaril Minič,
Thorn je danes v Bruslju izjavil, da je Evropska gospodarska skupnost v zadnjih letih izgubila svoj velik vpliv v mednarodni politiki in da se je dejansko začela razkrajati.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel ob tej priložnosti, je Thorn izjavil, da obstaja nevarnost, da bo Evropska gospodarska skupnost ponovno postala običajna «carinska zveza», če članicam ne bo uspelo sporazumeti se, kakšno Evropo pravzaprav nameravajo graditi za prihodnost. Predsednik luksemburške vlade je dejal, da za sedaj evropska deveterica ne ve, ali se noče sporazumeti o obveznostih, ki jih mora prevzeti, če hoče «zgraditi novo Evropo».
•UiiiiiiimmiiiiitiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiMuiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
NA OSNOVI VLADNEGA UKREPA
Odprava obdavčitve družinske doklade
RIM, 30. — Na današnji seji vlade so na predlog predsednika Mora odobrili osnutek, ki določa postopno zmanjšanje obdavčevanja dohodkov fizičnili oseb, ki se nanašajo na družinsko doklado ali na povišanje pokojnine, ki nadomestu-je družinsko doklado. Nov ukrep stopi v veljavo s prihodnjim letom, ko bodo obdavčitev teh dohodkov zmanjšali za .50 odst., s 1. januarjem 1978 pa bodo to obdavčitev popolnoma odpravili. Pri tem je treba pripomniti, da sedaj obdavčijo vsem delojemalcem tudi vsoto, ki jo dobijo kot družinsko doklado. Poleg tega je vlada na predlog pravosodnega ministra Bonifacia o-dobrila osnutek odloka predsednika
republike, s katerim se vključujejo televizijski, kinematografski in fotografski operaterji v časnikarsko zbornico.
RIM, 30. — Z jutrišnjim dnem, 1. julija, stopi v veljavo nova o-brestna mera na varčevalne pologe pri poštni upravi. Sporočajo, da se bodo obresti na varčevalne knjižice povišale od sedanjih 6 na 8 odst., medtem, ko se bodo obresti na poštne donosne obveznice povišale od 7 na 8 odst. Poštna uprava sporoča. da bo povišanje obresti avtomatično in da prizadetim ne bo treba, da se zgiasijo na pristojnih poštnih uradih.
ne bo pristala na nikakršno kršitev in revizijo obveznosti, ki izhajajo iz državne pogodbe. Jugoslovanska vlada bo storila vse, da se jasne in natančne obveznosti iz državne pogodbe popolnoma in brez odlašanja izpolnijo. je dejal Minič in zagotovil vso podporo Jugoslavije stališčem in boju slovenske in hrvaške manjšine za njene pravice.
Tako stališče Jugoslavije so v razpravi podprli vsi delegati, medtem ko so z obsežno in izčrpno razpravo sodelovali zlasti predstavniki hrvaške, makedonske in slovenske delegacije. V imenu slovenskih delegatov je govoril Bogdan Osolnik in odločno obsodil namere o preštevanju kot izraz politike germanizacije slovenskega življa v Avstriji.
DRAGO KOŠMRLJ '
Schmidt in Callaghan o evropskem parlami tu
BONN, 30. — Na današnjer srečanju med predsednikom onske vlade Schmidtom in predseanikom britanske viade Callaghanom' so govorili predvsem o vprašanju neposredne izvolitve evropskega parlamenta v Stiassburgu. Angleži se teh volitev bojijo, ker menijo, da bi neposiedno izvoljen evropski parlament okrnil pristojnosti in svobodno odiočanje parlamentov posameznih držav. Sestanka sta se udeležila tudi zunanja ministra obeli držav. Britanski predsednik vlade Callaghan je poročal Schmidtu tudi o pogovorih, ki jih je imel s francoskim predsednikom Giscardom D’Estaingom. Med drugim sta si Schmidt in Callaghan izmenjala misli o nedavnem sestanku v Portoriku. Prihodnji teden bo francoski predsednik prišel na obisk v Zahodno Nemčijo, v okviru priprav na vrhunsko konferenco držav gospodarske skupnosti, ki bo 12. in 13.
I julija v Bruslju.

V Berlinu se je zaključila e-vropska konferenca komunističnih partij, ki se je pričela z zmernim posegom sovjetskega tajnika Brežnjeva in je potekala drugi dan v znaku «evrokomunizma». Prvi je sicer spregovoril Tito, ki se je po več desetletjih prvič u-deležil takega komunističnega vrha. Tito je ponovil vsa znana stališča jugoslovanskih komunistov, politiko neuvrščenosti, pri tem pa se dotaknil tudi nekaterih drugih vprašanj iz področja evropske skupne politike. Tako je pridal veliko težo reševanju problemov enakopravnosti narodnostnih manjšin.
Nekakšna senzacija je bil tudi portugalski tajnik Alvaro Cunhal, ki je nepričakovano ovrgel dobršen del poprejšnjih stalinističnih stališč in se opredeli! za «novo» v zahodnoevropskem komunizmu, se torej približal stali-
ščem italijanske, spanske in francoske partije.
Tajnik KPI Enrico Berlinguer je prav tako zelo jasno povedal stališča italijanskih komunistov o različnih poteh in različnih modelih socializma, pri čemer je še posebej poudaril svojstvene značilnosti izgradnje socializma v I taliji: pluralizem, svoboda, široka kulturna in verska demokracija. sodelovanje ljudskih sil.
V Rimu se je medtem sestalo vodstvo KD, ki je odobrilo Zac-cagninijev predlog, naj bi sestavili vlado med KD in PSI na pa-ritetični osnovi ter sporazum s KPI o zakonodajnem programu parlamenta. Zaccagnini je sklepe nemudoma telefoniral De Martinu.
Na včerajšnjem zasedanju zvez ne skupščine v Beogradu so o-bravnavali nekatera važna mednarodna vprašanja, med katerimi politiko in pomen konference neuvrščenih držav v Colombu. Skupščina ,e odobrila posebno resolucijo, ki poudarja velik pomen te konference in dejstvo, da bo jugoslovansko delegacijo vodil predsednik Tito. Zunanji minister Minič, ki ;e poročal o teh vprašanjih, je o* :irno govoril tudi o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter v imenu jugoslovanske vlade izjavil, da je za Jugoslavijo nesprejemljivo vsakršno pogojevanje ali omejevanje določil avstrijske državne pogodbe. Zato Jugoslavija zavrača preštevanje slovenske in hrvaške manjšine in zagotavlja, je dejal Minič, da bo podprla vsa stališča in boj slovenske in hrvaške manjšine za njene pravice.
NEPRIČAKOVAN SKLEP MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO
Ukinjena današnja pismena naloga zrelostnih izpitov
Matura se bo začela šele jutri - Naloga o splošni kulturi 5. julija
Kot je bilo napovedano, bi se mo-' rali danes začeti na vseh višjih srednjih šolah zrelostni izpiti. Na vrsti bi morala biti pismena naloga o splošni kulturi, ki jo določa ministrstvo za šolstvo. Zrelostni izpiti pa se bodo dejansko začeli šele jutri, ker so na neki višji srednji šoli v Italiji predhodno odkrili naslove današnje naloge o splošni kulturi za vse vrste šol ter naslov matematike za učiteljišča. Ministrstvo za šolstvo je zaradi tega ukinilo da-našji pismeni izpit. Matura se bo zato začela jutri s pismeno nalogo iz matematike. Za učiteljišče bo ministrstvo seveda izbralo novo nalogo. Pismena naloga iz italijanščine, oziroma in slovenščine za slovenske šole bodo zato pisali šele v ponedeljek, 5. julija, potem ko bodo izbrali nove naslove.
Vseh maturantov iz slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici je letos 120, to je dvajset več kot v lanskem šolskem letu. Tem pa moramo prišteti še tri privatiste, ki bodo delali zrelostne izpite na učiteljišču «Anton Martin Slomšek».
Na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» bo delalo zrelostne izpite 38 kandindatov (lani jih je bilo 29). Enako število maturantov bo stopilo pred profesorsko komisijo tudi na znanstvenem liceju «France Prešeren» (lani 27). Nekoliko nižje število kandidatov je na klasičnem liceju. Tu bo delalo zrelostne izpite 12 dijakov, medtem ko se bo na učiteljišču «Anton Martin Slomšek» spoprijelo z maturitetno preizkušnjo skupno 35 kandidatov, vključno s tremi privatisti. Kot običajno bodo v Trstu delali zrelostne izpite tudi dijaki goriškega liceja «Primož Trubar» (5 kandidatov) in goriškega u-čiteljišča «Simon Gregorčič» (11 kandidatov).
Pred nedavnim smo objavili tudi sezname maturitetnih komisij, ki jih je sporočilo ministrstvo za šolstvo. Te sezname so v preteklih dneh nekoliko spremenili. Na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois», kjer bo izpraševalni komisiji predsedovala prof. Laura Abrami, je v seznamu zamenjala Antona Vončino Majda Širca roj. Mašera. Na znanstvenem liceju, kjer bo komisiji predsedoval prof. Josip Saražin, bo za italijanščino namesto Majde Širca roj. Mašera Boris Iskra, za filozofijo pa Andrej Bratuž namesto Vilme Kobal. Na klasičnem liceju, kjer je bil za predsednika imenovan prof. Martin Jevnikar, ostane seznam nespremenjen, na učiteljišču, kjer. je za predsednika maturitetne komisije prof. Boris Tommasi, pa so bili i-menovani za slovenščino Aleksander Kriščjak namesto Janje Auersperg Novak, za filozofijo in pedagogiko Elza Antonac namesto Andreja Bratuža in za matematiko, kot član notranje komisije, Karel Bajc namesto Otona Berceta.
O tem sta naslovila vprašanje predsedniku tržaške pokrajine Za-nettiju socialistična svetovalca Volk in Carbone, ki ugotavljata, da je zaustavitev del dejansko odraz pomanjkanja politične volje, da se ta struktura dejansko postavi. Zato svetovalca vprašujeta predsednika, kaj namerava ukreniti, da se pozitivno reši to pereče vprašanje.
Dan«s seja deželnega sveta
Danes dopoldne se sestane deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem osnutku, ki določa posebne posege za popravilo javnih stavb na območjih, ki jih je prizadel potres. V prvem delu seje bodo člani deželnega odbora odgovorili na vrsto vprašanj, ki so jih v zadnjem času postavili posamezni svetovalci.
Včeraj se je sestala komisija za kmetijska vprašanja in začela obravnavo zakonskega osnutka, ki določa deželno pomoč za prizadete kmetovalce in živinorejce. Razprava se bo nadaljevala danes. Včeraj se je sestala tudi šesta komisija, ki je vzela v razpravo vprašanje družinskih posvetovalnic. Tudi ta razprava se bo nadaljevala na novi seji.
Obvestilo INAM
Bolniška blagajna INAM obvešča, da morajo vsi zavarovanci potrditi veljavnost zavarovanja za 2. polletje 1976 pri ravnateljstvu podjetja, v katerem so zaposleni. Podjetja morajo potrditi stalež tudi tistim uslužbencem, ki so začasno odsotni (bolezenski dopusti, porodniški dopusti itd.). Kar zadeva uslužbence, ki so bili pred kratkim odpuščeni, izdajajo potrdila v uradih INAM.
OBJAVLJENI IZSLEDKI RAZISKAVE 0 FAŠISTIČNI DEJAVNOST
Fašistična gibanja v naši deželi povezana z mednarodnimi organizacijami
Objava v izredni številki «Regione Cronache» - Poziv na stalno budnost
Deželna revija «Regione Cronache» je izšla v posebni številki, posvečeni 'izsledkom raziskave o fašističnih dejavnostih v Furlaniji -Julijski krajini. Gre za raziskavo,
stalne budnosti.
Raziskava, ki so jo opravili na podlagi posebnih vprašalnih pol, poslanih vsem zainteresiranim organizacijam, obsega časovno razdob
ki jo je opravila delovna skupina | je od leta 1969 do leta 1974. Zbrani v okviru deželnega sveta, v kateri I podatki se nanašajo pretežno na so bili svetovalci Masutto, Zanfa- j dejavnost desničarskih izvenparla-gnini, Bettoli, Vitale, Trauner in mentarnih skupin, opozarjajo pa tu-
Štoka in nekateri časnikarji, v sodelovanju z deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja.
Kakor je v uvodu nap;sal predsednik deželnega sveta Pittoni, je reziskavo sprožilo predsedstvo skupščine, in sicer na podlagi posebne resolucije, ki je bila sprejeta v skupščini z glasovi vseh stran.’'', u-stavnega loka nekaj dni po krvavem fašističnem zločinu v Brescii. Namen raziskave je bil, da bi na podlagi zbranih podatkov in izsledkov seznanili javno mnenje z dejanskimi razsežnostmi fašističnih dejavnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini in opozorili na nujnost
liiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiillilliiKllillliilliiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
V CELOVCU OD 14. DO 22. AVGUSTA
Jubilejni 25. avstrijski lesni sejem v znamenju številnih tehničnih novosti
Obiskovalci si bodo lahko ogledali žago in delavnico v obratu - Motna udeležba tujih držav - 16. avgusta «Dan Furlanije-Julijske krajine»
Glavni ravnatelj celovškega sejma dr. Kleindienst je včeraj na tiskovni konferenci v prostorih časnikarskega krožka v Trstu orisal glavne značilnosti letošnjega jubilejnega 25. avstrijskega lesnega sejma, ki bo v času od 14. do 22. avgusta. Na razstavišču s skupno površino 103.000 kv. metrov bo nastopilo tisoč 510 razstavljavcev, od tega 703 iz tujine. Za Avstrijo, ki bo prisotna praktično z vsemi največjimi in najpomembnejšimi podjetji s področja gozdarske in lesne industrije, bo po številu razstavljavcev na prvem mestu Zahodna Nemčija (293 podjetij), na drugem Italija z 79 in na tretjem Jugoslavija s 47 razstavljavci.
Razstava bo obsegala v glavnem štiri področne prikaze. Na prvem bodo zbrani stroji za izkoriščanje gozdov in predelovanje lesa. Del te razstave bo nameščen- v pravkar dograjenem paviljonu š površino 4 tisoč kv. m, ki je novost tudi s tehničnega in gospodarskega vid-ka. Gre namreč za konstrukcijo, ki sloni na posebne lesene opornike, ki predstavljajo nov dosežek gradbene tehnike in ki so hkrati pocenili gradnjo paviljona za okrog 3 milijone šilingov. Oporniki in streha so bili projektirani tako, da poleg lastne lahko vzdržijo tudi težo snega v razmerju 250 kg na kvadratni meter površine. Med stroji, ki bodo raz-stavljeni v okviru tega prikaza, bo tudi naprava za ruvanje dreves, kle-ščenje korenin in vej ter skladišča-nja hlodov.
Drugi prikaz bo obsegal žagarski obrat, ki bo deloval ves čas sejma in ki je med drugim opremljen s ctekularko, ki bo «požirala» hlode s hitrostjo do 40 metrov na minuto. Tudi v tem primeru gre za dosežek avstrijske strojne industrije. V okviru istega prikaza bo med drugim razstavljen tudi kanadski stroj, opremljen z elektronsko dišča	napravo, ki sam uravnava hlodo-
»...................................."n...........
PRIMORSKI DNEVNIK JIM JE TRN VPETI
p4***"- *" ’ **
PSI o nujnosti družbenega centra v industrijski coni
Vodstvo socialistične skupine v tovarni velikih motorjev je na svojem sestanku z zadovoljstvom u-gotovilo premik na levo po zadnjih parlamentarnih voLtvah, kar potrjuje pravilnost teze o levi alterna-t'vi. Govorili so tudi o družbenem centru v industrijski coni ter o-dločno obsodili sklep deželnega tehničnega odbora, ki je dejansko zaustavil dela za realizacijo tega sre-
vino za luščenje. Tretji prikaz bo avtomobil ter se z njim odpravili obsegal popolno delavnico za izde- naokrog za sledovi neznanih napadal-
Primorski dnevnik je šovinističnim nestrpnežem še vedno trn v peti. Svojo «kulturo» in sovraštvo do slovenske tiskane besede je nekdo pokazal v prvih jutranjih urah v torek na tržaški železniški postaji. Zapazii je ob kiosku, ki je bil še zaprt,
ovoj Primorskega dnevnika, ki ga j* bi! tam odložil, kot vsak dan, šofer našega založniškega podjetja. Nestrpnež, fašist, sam ali v družbi, je vzel zavoj, ga prižgal in ga odvrgel v koš za smeti. Nihče ga ni zapazil, ali ni hotel videti?
lovanje stilnega pohištva. Tudi delavnica bo redno obratovala ves čas sejma. Četrti prikaz pa je namenjen končnim izdelkom lesne industrije s posebnim poudarkom na pohištvo in week-end hišice. Posebno bogata bo razstava hiš iz montažnih delov, na kateri bodo nastopili proizvajalci iz šestih držav.
Sejem bodo spremljala običajna strokovna srečanja. Tako bo v času od 16. do 18. avgusta sedmi mednarodni simpozij na temo «zadružništvo v gozdarski in lesni industriji», katerega se bodo udeležili izvedenci iz vsega sveta. Na sporedu je nadalje 14. srečanje evropskih časnikarjev z lesnega področja, 16. avgusta bo tradicionalno srečanje mgd,..avstrijskimi .izvozniki in italijanskimi uvozniki lesa. Istega dne, to je 16- avguste., je na sporedu tudi «Dan Furlanije - Julijske krajine». Po dogovorih med upravo celovškega sejma in trgovinsko zbornico iz Vidma, naj bi v deželnem paviljonu letos uredili zgodovinsko razstavo proizvodnje stolov v Furlaniji - Julijski krajini. Dogovor pa je bil dosežen pred potresom, tako da je zdaj vprašanje deželne razstave na avstrijskem lesnem sejmu še odprto. Prav danes se bo dr. Kleindienst sesta’ v Vidmu z voditelji trgovinske zbornice, da bi pregledali nastali položaj in možnost sodelovanja industrijskih podjetij in o-brtnikov, ki jih je prizadela katastrofa.
Kar zadeva sodelovanje tujih držav na letošnjem celovškem sejmu naj omenimo še, da bo na njem prisotna praktično tudi vsa vzhodna Evropa, saj bodo na prireditvi razstavljeni izdelki iz češkoslovaške, Nemške demokratične republike, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze in Madžarske. Jugoslavija bo kakor rečeno nastopila s 47 podjetji, njena razstava pa bo obsegala pohištvo, obrtniške izdelke, lesene weekend hišice in razne končne izdelke lesne industrije.
Dr. Kleindiensta, ki ga je spremljal pomočnik Leitner, je časnikarjem predstavil avstrijski trgovinski ataše v Trstu dr. Strasser.
cev. Njihovo iskanje ni bilo zaman, V Ul. Revoltella so zapazili lambreto z dvema mladeničema, v katerih je Braquier prepoznal svoja napadalca. Agenti so ju seveda ustavili ter identificirali 18-letnega Glauca Obersnu-ja iz Ul. Scomparini 37 in 18-letnega Paola Defea iz Ul. Revoltella 7. Oba so pospremili na zaslišanje ter ju prijavili sodišču, Braquiera pa so pospremili v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Včeraj so izsledili ter aretirali še druge tri, in sicer 21-letnega Giorgia Castellanija iz Ul. Timmel 20, 16-letnega G. R. iz Ro-cola ter 17-letnega F. R. iz Ul. Settefontane 19. medtem ko še vedno iščejo 20-letnega Guida Furlana iz Rocola 53 in 16-letnega M. M.
di na povezanost med temi skupinami in «uradno desnico».
Izredna številka «Regione Cronache» nam še ni prišla v roke, iz poročila o izidu, ki ga je sinoči objavil tiskovni urad dežele, pa je razvidno, da izkazujejo izsledki raziskave precej zaskrbljiv položaj : desničarske, oziroma izvenparla-mentarne fašistične skupine, prisotne v naši deželi, so povezane s sorodnimi prevratniškimi gibanji vsedržavnega in mednarodnega značaja in njihovo rovarjenje, ki prihaja do izraza predvsem z izbruhi nasilja v mestu, v šolah in na delovnih mestih, predstavlja resno nevarnost za demokracijo. Med temi izbruhi nasilja izstopajo po svoji ostrini zlasti oba atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, najdbe večjih količin orožja v Furlaniji in pri Nabrežini, atentat na karabinjerje v Petovaljah in poskus preusmeritve letala na ronškem letališču (podvig treh pripadnikov organizacije Ordine Nuovo iz Vidma).
Prav zaradi resnosti problema — naglaša zaključno poročilo delovne skupine — se je treba delovanju desničarskih gibanj zoperstaviti s konkretnimi in učinkovitimi posegi, hkrati pa je treba na ta nevaren pojav opozoriti prebivalstvo in ga prepričati o nujnosti budnega zasledovanja prevratniških dejavnosti v naši deželi.
krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 argentinski pianist Reque Zappulla. Spored bo obsegal skladbe Haydna, Beethovna, Chopina in argentinskega skladatelja Alberta Gi-nastere.
• Generalni vladni komisariat obvešča, da je ministrstvo za turizem in prireditve izdalo navodila, ki zadevajo prispevke za dramska gledališča za sezono 1976-77. Informacije daje urad za prireditve pri vladnem komisariatu, Ul. Giarizzole 22, tel. 817-310.
JUTRI V CCA
Nastop argentinskega pianista lappulle
V okviru koncertov, ki jih prireja vsedržavni sklad glasbenikov v sodelovanju z deželnim tajništvom sindikata glasbenikov, bo jutri, 2. julija, ob 19. uri nastopil v veliki dvorani
......................................................immimiiiimiiiiiiiiimiiiniiimtiiiiimiiiiiium,,, min.,,,,,,,,,,,,,,„,„,,,1,1..
TRAGEDIJA V ULICI BELP0GGI0
Lažni policaj
nalagal globe
Redkokdaj se dogaja, da so a-genti javne varnosti za petami svojemu kolegu. In vendar so agenti tržaške kvesture včeraj iskali nekoga v modri srajci, rjavih hlačah, z lepo policijsko kapo s ščitnikom, z okrasnim trakom čez pleča ter s pripasanim tokom za pištolo, ki je predsinočnjim ustavljal ljudi, ki so prekoračili cestišče pred železniško postajo, namesto da bi šli skozi podzemeljsko pasažo. S piščalke v ustih in notesom v rokah je nadobudni možakar kakih 55-60 let in srednje postave neusmiljeno delil globe. Tisoč lir na osebo, ki se je «pregrešila» s prečkanjem cestišča. Ljudje so tisočak sicer odšteli, a zadeva se je marsikomu zdela sumljiva. Nekdo je telefoniral na kvesturo in začel se je lov na_ «policaja», ki je izginil s tisočaki. Lov pa ni še obrodil sadov.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
prireja jutri, 2. julija, ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Gep-pa št. 9
SREČANJE
FOTOAMATERJEV
Vljudno vabljeni vsi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in bi radi delali bolj organizirano!
Razstave
SPD Tabor - Opčine prireja v Prosvetnem domu IV. bienale umetnikov -amaterjev do 4. julija. Razstava bo odprta vsak večer od 19. do 22. ure ob praznikih od 9. do 12. in od 17. do 22. ure.
DANES V GABROVCU
Nagrade vinogradnikom iz zgoniške občine
Zgoniška občinska uprava prireja danes ob 19. uri v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu nagrajevanje domačih vinogradnikov, ki so sodelovali na letošnji 12. razstavi domačih vin v Zgoniku.
Sedmerica pobalinov
napadla in pretepla
podporočnika voj'ske
Agente letečega oddelka kvesture je predsinočnjim (bilo je nekaj čez eno uro po polnoči) nekdo poklical v Ul. Rossetti rekoč, da skupina vinjenih pobalinov pretepa nekega mladeniča. Kmalu nato je pridrvel policijski avto, toda pretep se je bil že končal. Pred poslopjem št. 80 v Ul. Rossetti je ostal le pretepeni, 22-letni podporočnik vojske Maurizio Braquier iz Ul, Isola d Istria 11, s svojo zaročenko. Bil je precej potolčen po vsem telesu in agentom je povedal, da se je malo prej mirno razgovarjal z zaročenko pred stranskim vhodom na tržaški velesejem, ko se mu je približala skupina mladeničev ter ga začela nadlegovati. Podporočnik, ki je bil v civilni obleki, se je tedaj brez besed odpravil proti svojemu avtomobilu, ki ga je bil parkiral nekoliko više v Ul. Rossetti, toda skupina mu je bila koj za petami ter ga obkolila. Branil se je, kolikor se je mogel, a sedmerica toliko napadalcev je namreč pozneje naštel agentom — ga je zbila na tla ter ga naprej obdelovala z brcami in pestmi, dokler je ni prepodil prihod drugih ljudi.
Braauiera so agenti vzeli y SVOj
Plameni hudo opekli priletno žensko njenega reševalca pa zadela srčna kap
Med kuhanjem na plinski pečici sojo zajeli plameni - Sedaj se bori s smrtjo na oddelku za oživljanje
Umirjeno vsakdanje življenje stanovalcev četrtega nadstropja poslopja v Ul. Belpoggio 9, ki se leno vzpenja z nabrežja v smeri Sv. Vida, je včeraj zgodaj popoldne nenadoma pretresla huda tragedija. Povzročil jo je medel plamen plinske pečice, na katerem je 86-letna Maria Genzo vd. Bonnes pripravljala kosilo zase in za svojega sina, 62-letnega Glauca. Iz še nepojasnjenih razlogov so priletno žensko zajeli plameni in se sedaj bori s smrtjo na oddelku za oživljanje splošne bolnišnice. Posredna žrtev nenadne nesreče pa je bil 51-letni upokojenec Ottavio Arboritanza iz sosednjega stanovanja, ki je nesrečnici hotel pomagati, a ga je prizor pretresel, da mu bolno srce ni vzdržalo. Po nenadni slabosti se je mrtev zgrudil v svojem stanovanju.
Nesreča se je pripetila okrog 13. ure. Tedaj so sc namreč odprla vrata Bonnesininega stanovanja in po hodnikih in stopnišču se je razleglo pretresljivo vpitje, ki je sosedom seglo do mozga. Vsem, ki so preplašeno prihiteli iz stanovanj, se je tedaj nudil grozoten prizor. Bonnesova je vsa v plamenih brezglavo tekala sem in tja in bolestno vpila na pomoč. Najbolj priseben je bil v tistem trenutku njen sosed, 47-letni Tommaso Emili, ki je nesrečno žensko ogrnil z veliko o-dejo ter zadušil plamene. Istočasno se je v sosednjem stanovanju odigravala druga tragedija. Ottavia Arboritanza, ki je kot ostali prihitel na hodnik, je ob pogledu na žensko v plamenih obšla slabost. S težavo se je primajal v svojo kuhinjo ter se tam nenadoma zgrudil.
V Ul. Belpoggio so kmalu nato prispeli reševalno osebje Rdečega križa z zdravnikom dr. Adrianom Purinijem, gasilci pod poveljstvom podčastnika Baruffe in agenti letečega oddelka, ki sta jih vodila podčastnika Ciani in Dellia. Nesrečno Bonnesovo, ki so ji plameni povzročili opekline tretje stopnje po vsem telesu, so nemudoma odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so jo, kot rečeno, sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. Za Arboritanzo pa ni bilo več nobene pomoči. Negibno je ležal na podu in iz nosa mu je curljala kri, ker je pri padcu udaril z obrazom ob lesen podstavek. Tudi poseg 19-letne Grazie Emili iz sosednjega stanovanja, ki je še pred prihodom bolniškega osebja skušala pomagati Ottaviu z masiranjem srca, je bilo zaman. Njegova 50-letna žena Silva je agentom izjavila, da je že dolgo bolehal na srcu in da je preživel že dve srčni kapi. Tretja mu je bila usodna.
Gasilci, ki niso imeli posebnega dela, saj so bili plameni ob njihovem prihodu že ukročeni, so nato skušali ugotoviti vzroke nesreče. V stanovanju Bonnesove ni bilo posebnih znakov požara. Edini znak je bil očrnjen lonec in prilepljene testenine v njem. Sklepajo, da se je lonec vnel. Ko je Bonnesova skušala zapreti plinsko pipo, so plameni zajeli njeno obleko in ni se mogla več rešiti iz njihovega objema. Ženska je bila tedaj sama doma. Priletni sin Glauco, o katerem sosedje trdijo, da je obnemoglo mater puščal preveč samo, je bil v trenutku nesreče v vratarnici. Pozneje je agentom izjavil, da se je pravkar vračal z nakupov.
Medtem l o se nesrečna Bonnesova bori v bolnišnici s smrtjo, so truplo Arboritanze prepeljali v mrtvašnico, kjer ga bodo pregledale sodne oblasti.
lom Rdečega križu nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer mu bodo zdravniki amputiral, nogo. Sprejeli so ga na oddeiku za oživljanje s pridržano prognozo.
Huda nesreča železničarja
na glavni postaji
V sinočnjih poznih urah je z glavne železniške postaje prišla pretresljiva vest, da so kolesa tovornega vlaka zdrobila nogo nekemu železničarju. Žrtev hude nesreče je 47-letni Egidio Mauro iz Latisane, Ul. Nazionale 54/A. Nekaj minut čez ! polnoč se je Mauro napotil na svoje službeno mesto. Moral bi se namreč odpeljati s tovornim vlakom, ki se je že premikal na četrtem tiru. Mauro je v zadnjem trenutku skočil na vlak, pri tem pa mu je spodrsnilo in je nadel pod kolena. Ponesrečenca so z rešilnim avtomobi-
Nesreča 11-letnega kopalca
v kriškem portiču
Včeraj popoldne so v otroški bolnišnici «Burlo Garofalo» v Istrski ulici sprejeli s pridržano prognozo 11-letnega Sandra Svampa iz Križa 29, ki se je okrog 17. ure hudo ponesrečil med kopanjem v kriškem portiču. Gre že za četrto hudo nesrečo na kopanju v dosedanji poletni sezoni. Mali Sandro je skočil z zidka v vodo ter padel med skale, ki jih najbrž ni zapazil. Pri tem se mu je ostri rob skale zaril globoko v hrbet. Kopalci, ki so bili v bližini, so ga takoj potegnili iz vode ter ga prenesli po strmem stopnišču do o-balne ceste. Medtem so poklicali ose bje Rdečega križa, ki ga je nemudoma prepeljalo v otroško bolnišnico.
INČA Dl CREDITO DI TRIESTE IŽAŠKA KREDITNA BANKA
TEČAJI VALU1 v MILANU DNE 30. 6.1976
Ameriški dolar: debeli	837,50
drobni	830.—
Funt šterling	1525.—
Švicarski frank	338.—
Francoski frank	176.—
Belgijski frank	20,80
Nemška marka	324,—
Avstrijski šiling	45,—
Kanadski dolar	840.—
Holandski florint	305.—
Danska krona	134.—
Švedska krona	185.—
Norveška krona	148,-
Drahma: debeli	22,30
drobni	23,75
Dinar: debeli	45.—
drobni	45,—
menjalnica
vseh tujih valut
Mali oglasi
I KUNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telet omrati na štev. 54-390 ob urniku odprtja trgovin.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren v Trstu, Ul. Caravaggio 31/1., sporoča, da dne 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1976-77. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Zavodski svet državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» v Trstu obvešča starše, da nudi tržaška občina štipendije in podpore potrebnim dijakom, ki so obiskovali šolo v šolskem letu 1975-76. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na šoli skupaj s kopijo davčne prijave (mod. 740 ali 101) do 15. julija.
Zavodni svet srednje šole Fran Erjavec obvešča starše, da lahko vložijo na šolo prošnjo za dodelitev občinske podpore za knjige in za šolske potrebščine. Prošnji mora biti priložen obrazec davčne prijave (o-brazec št. 740 ali 101).
Ravnateljstvo državne strokovne šole za industrijo in obrt sporoča, da se začne vpisovanje za novo šolsko leto za sekcije za orodne mehanike, za monterje in popravljavce radiev in televizij ter pogojno za kemijske analitike (predvsem za dekleta) dne 1. julija.
PRAZNIK ŠD PRIMOREC IZ TREBČ
OB 10-LETNICI REDNEGA DELOVANJA
Sobota, 3. julija
ob 18.00: odprtje kioskov ob 20.00: ples z ansamblom «Lojze Furlan»
Nedelja, 4. julija
ob 9.00: kros tek, risarski ex tempore za osnovnošolce, namizni tenis za pokal Primorec
ob 16.00: odprtje kioskov in nagrajevanje
ob 17.00: nastop godbe na pihala
ob 19.00:	družabna športna
tekmovanja (vlečenje vrvi, tek v vrečah itd.) ob 20.00: ples z ansamblom «Supergroup»
Ponedeljek, 5. julija
ob 19.00: odprtje kioskov ob 19.30 okrogla miza o nogometu v zamejstvu ob 20.00: ples z ansamblom «Supergroup»
Delovali bodo dobro založeni kioski, specialitete na žaru, odlična pijača...
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 1. julija BOGOSLAV
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 9.36 in zatone ob 23.01.
Jutn, PETEK, 2. julija MARIJA
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 32,7 stopinje, najnižja 21,8, ob 19. uri 27 stopinj. Zračni pritisk 1016,8 rahlo pada, veter 4 km severni, vlaga 63-odst., nebo 5 desetink pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 29. in 30. junija se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
Umrli so: 43-letna Maria Chermaz, 51-letni Egidio Kneipp, 79-letna Amalia Campagnola vd. Guerin, 65-letni Egisto Mondini, 82-letna Angela Gri-malda vd. Blaschish, 68-letni Fabio Giraldi, 58-letni Salvatore Magro, 81-letni Giovanni Emili, 86-letni Giuseppe Tence, 74-letni Giacomo Vascot-to, 52-letni Mario Prinz, 77-letna Karolina Gabrovec por. Štrekelj, 78-letni Liberato Della Grotta, 81-letni Natale Volpato.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All'Alabarda. Istrska ulica 7: Gri-golon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7.
Poletne prireditve
Grad sv. Justa. Danes ob 21.15 «Ui-rotondissimo», srečanje mladih glasbenikov z ekshibicijami-tekmovanjem in brezplačnim vpisovanjem « Show » z Ronnijem Jonesom, čudovitim ameriškim interpretom iz «Hair», Millo Sannoner («Lady Lucy» v televizijskem «Sandokanu»), Nevo in velikim orkestrom «Ezio & Tino». Predpro- ’ daja vstopnic pri osrednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 36-372) ter od 19. ure dalje pri blagajni na Gradu.
Kino
Ariston 21.30 «Il cervello del mostro». Barvni znanstvenofantastični film za vse.
Mignon 16.30 «I prosseneti (I maniaci sessuali)». Igrajo Alain Cuny, Luciano Salce, Juliette Meyniel, Ste--fania Cassini. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30——22.00 «Il gattopardo». Barvni film v režiji Luchina Viscontija. Igrajo Buri; Lancaster, Claudia Cardinale in Alain Delon.
Fenice 16.30 «Operazione Ozerov». Igrata Tony Curtis, Roger Moore.
Excelsior 16.30 «Ai confini della realtà» Barrai znanstvenofantastični film.
Nazionale 16.30 «Mako lo squalo della morte». Igrajo Richard Jaeckel, Jennifer Bishop in Harold Sakata. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «La ragazza di notte». Barvni film. Igrata Masha Rabben in Gaby Larifari. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Kitz 15.00 «Salon Kitty». Igrata Terese Ann Savoy in Helmut Berger. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «Torna el Grinta». Barvni western film, v katerem igra John Wayne.
Cristallo 16.30 «Una magnum special per Tony Saita». Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 17.00 «La ballata della città senza nome». Barvni film.
Filodrammatico 16.30 « Hard - Core, profumo di vergine». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Operazione Siegfried». Igra Telly Savaias. Barvni film.
Impero 16.00 «La valle dell'Eden». Barvni film, v katerem nastopa James Dean.
Vittorio Veneto 17.00, 19.30 in 22.00 «Roilerball». Barvni znanstvenofantastični film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.30 « II rompiballe ». Igrata Lino Ventura, Jacques Breil. Barvni film.
Radio 16.00 «Il circo e la sua grande avventura». Igrata John Wayne in Claudia Cardinale. Barvni film.
Astra 16.30 «Il sepolcro indiano». Barrai film, v katerem igra Deborah Paget.
Abbazia 16.30 «Black Caesar, il padrino nero». Barrai dramatični film. Igra Fred Williamson. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Giardino Pubblico 21.00 «Borsalino». Igrata Alain Delon, Jean Paul Beimondo. Barrai film.
, Ve Ita ’(Milje) 17.00 «Il commissario Leguen e il caso Gassot». Barrai film. Igrata Jean Gabin in Fabio Testi.
Prispevki
V	počastitev spomina Egidija Kneip-pa daruje Slava Merlak 5.000 lir za PD I. Gerbec.
Namesto cvetja na grob Egidija Kneippa darujejo Keti. Magda. Sandra, Marta in Anamarija 11.000 lir za šZ Bor.
V	počastitev spomina Biankinega moža darujeta Neva in Marjan 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na pok. Jašperja Kureta daruje Stanko Starc (Kontovel 283) 10.000 lir za PD Slavec iz Ricmanj.
Namesto cvetja na prerani grob drage Marjuče Kerrrac darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir za Dijaško matico.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in EN P AS od 22. do 7. ure. tel. št 732-627.
PD Ivan Grbec iz Skednja izreka globoko sožalje ob izgubi dragega moža in očeta Egidija Kneippa ženi Bianki, sinovom in. drugim sorodnikom.
Športno društvo Primorje izreka iskreno sožalje bivšemu predsedniku Mirotu Štreklju in družini ob izgubi drage mame.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga
KAROLINA GABROVEC por. ŠTREKELJ
Pogreb bo danes, v četrtek, 1. julija, ob 18.30 iz domače hiše.
Žalujoči mož, hči in sin z družinama ter vse sorodstvo
Božje polje, Zgonik, Trst, 1. julija 1976
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, nono in praded
JOSIP TANČE
Pogreb bo danes, 1. julija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Križ.
Žalnjoči: hči Mila in sin Ladko x družinama, zet Jože in vnuk Branko z družinama ter drugi sorodniki
Konkonel, Nabrežina, Split, Križ, 1. julija 1976
žalovanja M pridružuje družina Maver Tonelli.
ZAHTEVA ZAGOVORNIKOV OBTOŽENCEV PETOVELJSKEGA ATENTATA
«Ugotoviti hočemo, koga ščitijo preiskovalci, ki prikrivajo dokaze»
Pomen «sisperpriče» Cinti je povsem zvodenel • Obtoženka Scopazzijeva se je med zaslišanjem onesvestila ■ Danes odločitev o zahtevah po zaslišanju dodatnih prič
Včerajšnji dan procesa proti o-sumljencem petoveljskega atentata je bil doslej najbolj razgiban in nedvomno najzanimivejši. Včeraj so damreč prišle na dan nekatere novosti v zvezi s potekom preiskave in nekatera odkritja državnega tožilca, ki so v prvem trenutku iz-gledala senzacionalna, a so v teku razprave povsem zvodenela.
Razprava se je začela kot običajno dokaj umirjeno. Prvi je posegel državni tožilec dr. Ballarini, ki je navedel zahteve tožilstva za zaslišanje nadaljnjih prič. Ballarini je najprej zahteval, naj si sodni zbor ogleda kraj zločina. Ogled bi se moral po njegovem mnenju začeti v Ul. del Brolo v Gorici, odtod bi šli v motel, kjer je bil zaposlen Resen, ogledali naj bi si garažo, kjer je bil, kot trdi obtožnica, spravljen fiat 500, končno pa naj bi odšli v Petovlje.
Tožilec je zahteval tudi zaslišanje številnih prič. Te so nuna A-lessandra Antoniazzi, ki bi pričala, da 26. maja Resen ni šel s Scopaz-zijevo po hčerko Sabrino v zavod; pričala naj bi nato časnikarka go-riškega uredništva lista «D Gazzettino» Laura Canta Alessi, ki naj bi potrdila, da je obtoženi Badin razpolagal z avtom časopisa, nadalje pa bi morali zaslišati častnika, ki se je razgovarjal z nekim Maročanom v tržaškem zaporu in izvedel nekatere zadeve, ki se tičejo petoveljskega atentata.
SENZACIONALNO
ODKRITJE
Očitno je državni tožilec prihranil najvažnejšo zahtevo za konec. «Med prvostopenjsko in prizivno razpravo,» je dejal Ballarini, «se je javil poveljniku karabinjerske postaje v Krminu marešalu Scognami-gliu neki profesionist, ki je dejal, da mu je neko dekle povedalo, da ji je Enzo Badin leta 1972 dejal, da mu je neki njegov prijatelj za šalo telefoniral, da je na vlaku bomba.» Po dolgem oklevanju je profesionist sporočil ime dekleta; gre za 21-letno Patrizio Cinti iz Krmina, ki jo je zaslišal polkovnik Minga-relli. Cintijeva je dejala, da sprva ni posvečala vsej zadevi večje pozornosti, ker je Badina poznala le postransko. Šele ko je videla njegovo fotografijo na časopisih, je ugotovila, da gre za človeka, ki ji je govoril o telefonskem pogovoru, s katerim so se njegovi prijatelji hoteli pošaliti iz njega. Ballarini je' torej zahteval, naj bi Cintijevo zaslišali in to takoj, včeraj ali danes, ker je sicer možno, da bi se «dokazi skvarili». Državni tožilec je izrazil bojazen, da bi se priči lahko kaj pripetilo ali da bi ji medtem grozili.
Zadevo, ki je v prvem trenutku prodrla med zagovornike kot mrzla prha, je takoj pojasnil Badin. Dejal je, da pozna Cintijevo le površno in da se dekle verjetno nanaša na anonimen telefonski poziv, ki ga je prejel, ko je b i v službi pri Gazzettino. Tedaj — ne spomni se točno, kdaj se je to pripetilo, vsekakor leta 1972 — je neznanec telefoniral na železniško postajo, Gazzettinu in baje nekaterim drugim časopisom ter dejal, da je na železniški progi Gorica — Videm bomba. Badin je o tem obvestil kvesturo, nato pa še urednika Cat-taruzzo, ki je bil zelo nejevoljen, češ da bo imel Badin zaradi tega težave z oblastmi. Dejansko ni imel nobenih težav in menil je, da je Cattaruzza vse uredil. Na dogodek se kasneje ni spomnil, tudi zato, ker so ugotovili, da na progi ni bilo nobene bombe, možno pa je, da je to omenil prijateljem in torej tud; Cintijevi, seveda le kot neslano šalo.
To pojasnilo je bilo dokaj verodostojno in državni tožilec je zahteval, naj sodišče preveri, če je tedaj do prijave res prišlo. Zato je toliko bolj nerazumljiva Ballarinijeva zahteva, ko je, po zaključku sinočnje razprave, ko je bilo torej že jasno, da Cintiieve ne bodo zaslišali niti danes, zahteval od predsednika, naj jo varnostni organi zaščitijo. Predsednik Marši pa je z ukazom prepustil to nalogo državnemu pravd-niku samemu in pripomnil, da je to odredil le zato, da se dekle zaščiti .«Tudi zato, da se prepreči spreminjanja rczultria zaslišanja.» je pripomnil tožilec; tej pripombi je nekdo izmed zagovornikov pikro dejal: «Zato bi bilo bolje, da bi jo zaščitili agenti javne varnosti in ne karabinjerji...»
ODKOD EKSPLOZIV?
Sledila sta posega zastopnikov zasebnih strank, odvetnikov Deana in Ascarija. Morda ne bo odveč nekaj besed o teh odvetnikih. Dean zago-yaLja nacista Giannija Nardija, ki je osumljen umora komisarja Cala-bresija, Ascari pa je zaupni odvetnik «golpista» Edgarda Sogna. Njuna politična kolokacija je torej jasna, kljub temu pa jima je treba
priznati dokaj dosledno in, rekli bi, pošteno linijo. Zasebne stranke namreč ne nasprotujejo nobeni zahtevi, ki bi pripomogla k dejanskemu odkritju in kaznovanju resničnih storilcev. «Resnica mora priti na dan,» sta včeraj rekla tako Dean kot A-scari. Nasprotovala pa sta vključitvi v ta proces aktov, ki zadevajo druge sodne obravnave (preusmeritev letala v Ronkah, druge atentate in umor Calabresija, kar so zahtevali zagovorniki). Odločno pa sta zahtevala, naj sodišče imenuje druge izvedence za ugotovitev morebitnih enakosti med glasom anonimnega telefonskega poziva in glasom obtožencev. Isto-zahtevo je že prej postavil državni tožilec, medtem ko je obramba naglasila, naj se tudi etnično lokalizira glas. To so svoj čas že naredili in ugotovili, da je govoril po telefonu človek iz točno določenega predela Furlanije; nobeden od sedanjih obtožencev ne živi na tistem področju, ki pa je domovina drugih ljudi, konkretno tistih, ki so odgovorni za preusmeritev letala v Ronkah: Boccaccia, Ciccuttinija, Vinciguerre in drugih.
Pomembne in delno nove so tudi izjave, s katerimi je odv. Ascari krčevito brani dejavnost karabinjerskega majorja Farra. Ascari je dejal, da je bil Farro res v Švici, kjer se je pozanimal za eksploziv. To lahso potrdi polkovnik Schettino, ki je tedaj vodil karabinjersko poveljstvo v Comu, odkoder je Farro telefoniral v Švico, ter funkcionarja švicarske policije Casanova in B< načina, s katerima se je Farro razgovarjal. Odvetnik je nato predstavil potrdilo o mednarodnem zavarovanju avtomobila, s katerim je bil Farro v Švici. Majorju so švicarsk; funkcionarji povedali, kje je mogoče najti eksploziv in mu dali ctio seznam vseh vrst eksploziva, ki ga je mogoče najti v Švici. Na seznamu ni eksploziva vrste T 4, kakršnega so uporabili peto /oljski atentatorji. Tega pa odv. As*:ari ni povedal. Očitno je pozabil ..
O eksplozivu pa so govorili tudi branilci. Prvi med njimi «dv. De Lu-a iz Venie. «Zastopniki pnza-detih strank trdijo, da je to nepomembna okoliščina,» je dejal De Luca. «Vendar, brez eksploziva bi ne bilo atentata.» Povsem umestno je torej vprašanje, čg je. bilo .mogoče najti T 4 v Švici, v mestecu Pe-drinate. Takrat prejslto.valci tega u-radno niso preverili; preveriti je moral sam Resen, ki se je prijavil švicarskim oblastem zaradi nedovoljene posesti orožja. Oprostili so ga, ker so ugotovili, da v Pedri-nateju ni nobenega eksploziva in da v vsej Švici ni mogoče najti T 4, razen, seveda, če gre za tihotapstvo. Prav tako v Italiji. «Zakaj so torej preiskovalci trdili, da je Resen pripeljal eksploziv iz Švice?», se je vprašal odv. De Luca in tudi sam poiskal odgovor: «Mislili so, da obrtmba ne bo mogla preveriti resnice. Vemo, da je bil major Farro * * * * v Švici; tudi kapetan Chirico je bil v Švici, tega jima nihče ne oporeka. Dejstvo pa je, da sta prikrila vse dokaze, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti, da ti obtoženci nimajo nič skupnega s petoveljskim atentatom.»
ODGOVORNOSTI
PREISKOVALCEV
«Poglejte», je nadaljeval De Luca, «predstavila se vam je Maria Mezzorana. Videli ste jo. Vprašam vas, kdo je tista inteligentna oseba, ki je organizirala vrsto zločinov v severni Italiji v tistih letih. T 4 so uporabili samo nekajkrat v letu 1972 in vedno v Furlaniji - Julijski krajini. Ali je Maria Mezzorana skrila eksploziv v jamo pri Nabrežini, ali je ona organizirala atentate na vlake, ali je ona organizirala umor komisarja Calabresija? Ne moremo mimo ugotovitve, da ie tudi petovelj-ski atentat člen verige številnih zločinov, ki so pred in P° političnih volitvah leta 1972, iz katerih je izšla centristična vlada, vznemirjali italijansko javnost in prelivali kri državljanov. Ti obtoženci pa niso sposobni takih načrtov. Zato obramba zahteva, da se preverijo odgovornosti preiskovalcev, kajti ni nam dovolj. da proglasimo obtožence za nedolžne. Tudi mi želimo, da pride pravica na dan. Da Pa to dosežemo, moramo najprej ugotoviti, kaj in zakaj so tako delali preiskovalci, ugotoviti moramo, koga ščitijo.»
Jasni namigi na odgovornosti preiskovalcev pa so prišli na dan tudi v posegih drugih odvetnikov. Odvetnik Battello je tako navedel primer Carla Kovačiča, ki je pričal na prvostopenjskem procesu proti Resenu. Njegove izjave je kasneje demantirala neka druga priča, zanimivo pa je, da so Kovačiča, ki ga je pred časom sodišče obsodilo na 2 leti, 2 meseca in 14 dni zapora, izpustih iz zapora 4 mesece in Po1 pre.d pretf’ kom kazni. Tudi odv. Mamacco je
navedel več zahtev, med drugim pa je predlagal zaslišanje nekega Goričana, ki je bil obtožen ropa. Gre za dogodek, ki se je pripetil pred približno desetimi leti; tedaj je omenjeni Goričan priznal rop in podpisal zapisnik karabinjerjem, na obravnavi pa je vse zanikal. Sodišče ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, prizivno sodišče pa je odredilo popolno oprostitev, ker so medtem izsledili prave roparje. Odv. Ma-niacco je predlagal, naj bi sodišče vprašalo omenjenega Goričana, s kakšnimi sredstvi so ga karabinjerji prepričali, da je priznal.
Najbolj dramatičen trenutek včerajšnje razprave pa je bilo zaslišanje Scopazzijeve. Kot smo uvodoma omenili, je državni tožilec predlagal, naj bi zaslišali neko nuno, ki bi pričala, da 26. maja Resena ni bilo s Sco-pazzijevo, ker se je pripravljal, da naslednjega dne odpotuje, da se vkrca na neko ladjo v Genovi. O tem je sodišče zaslišalo Scopazzijevo, ki je dejala da se sedaj natančno spominja, da Resena ni bilo tistega dne z njo. Njene prvotne izjave je treba pripisati dejstvu, da so jo prvič zaslišali precej časa po atentatu in se ni spomnila točnega poteka dogodkov. Šele kasneje se je zbrala in ugotovila, da Resena ni bilo z njo. Sodniki so ji zastavljali vrsto vprašanj o tej okoliščini; dekle je bila sprva le nekoliko zmedena, med zasliševanjem pa je nenadoma prebledela in se onesvestila. Razprava se je nadaljevala pol ure kasneje, ko je sodni zdravnik izdal spričevalo, da se Scopazzijeva lahko vrne v dvorano.
Proces se nadaljuje danes, že včeraj bi moralo namreč sodišče odločati o zahtevah branilcev, tožilca in zastopnikov zasebnih strank; zaradi pozne ure pa so razpravo prekinili in jo bodo nadaljevali danes ob 9. uri. Sklepi sodišča v zvezi z vsemi zahtevami bodo znani po vsej verjetnosti v zgodnjih popoldanskih urah.
ROJAN BREZIGAR
PO PREDVOLILNEM ZATIŠJU
Protestne sindikalne akcije zavzemajo čedalje večji obseg v raznih strokah
Danes stavkajo tekstilci, jutri uslužbenci v trgovini, v torek pa kmetijski delavci in zaposleni v lesni industriji
Parlamentarne volitve so mimo t. j. Confcommercio, zavzela že na
Strokovne raziskave na potresnem območju
Pod vodstvom deželnega odbornika za javna dela Rigutta se je te dni v Trstu sestala delovna skupina za geološko - seizmična raziskovanja, ki sodeluje z občinskimi upravami pri ugotavljanju zemljišč in območij, na katerih naj se uresničijo nove stanovanjske hiše za brezdomce v krajih, koder je pustošil potres. Delovna skupina ima nalogo, da izreče o ustreznih sklepih občinskih uprav svoje strokovno mnenje. Deželni zakon, po katerem se odvija njeno delovanje, ji poleg tega nalaga dolžnost, da ugotovi morebitna naselja ali dele naselij, ki bi jih bilo iz geološko - seizmičnih varnostnih razlogov opustiti. V delovni skupini so tudi strokovnjaki mednarodnega slovesa, ki delujejo pri raznih raziskovalnih in znanstvenih središčih, tako tudi pri eksperimentalnem fizikalnem observatoriju in pri univerzi v Trstu. Ustrezne tehnične naprave je dal na razpolago padovski odsek Vsedržavnega odbora za raziskovanja CNR.
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET XIII — 74/117/62 — 74/100/52
OBVESTILO Zakon št. 167 z dne 18. aprila 1962. Varianti načrtov za področji «Ro-col - Melara» in «Rocol - Melara II», odobreni z odlokoma občinskega odbora št. 1987 in 1988 z dne 26. junija 1976.
Varianti sta deponirani v glavnem občinskem tajništvu z možnostjo, da si ju zainteresirane osebe ogledajo.
ŽUPAN,
v smislu in na osnovi določb 6. člena zakona št. 167 z dne 18. aprila 1962, ki vsehuje določila za prednostno pridobitev gradbenih površin za ekonomično-ljudske gradnje, obvešča Al,
1.	da sta od dne L julija 1976 pa do dne 10. julija 1976 zgoraj omenjena načrta deponirana v občinskem tajništvu (Oglasna deska — vhod v Ul. Malcanton);
2.	da bo v tem roku imel vsakdo možnost, da si ju ogleda in to ob delavnikih od 8. do 19. ure ter ob prazničnih dneh od 8. do 13. ure;
3.	da lahko v roku 20 dni od dneva objave tega obvestila v spisu zakonskih obvestil tržaške pokrajine (in sicer do vključno 21. julija 1976) zainteresirane osebe predložijo pismeno svoj ugovor na ustreznem kolkovanem papirju.
Trst, 28. junija 1976 GLAVNI TAJNIK	ŽUPAN
(Micio)	(Spaccini)
																	
Mali oglasi
ISOlSuGHERO
STANOVANJA 'L VSEM UDOBJEM ! Kupite jih ali jih vzemite v najem. kot vam je «ubse, vendar vedno zahtevajte. da termično izolirana ter tudi proti ropotu.
ISOLSUGHERO
Odlična prirodna izolacija, ki omogoča življenje «stene ob steni». Tel (040) 820182 / 3.
STANOVANJA
veljajo več če so termično in zvočno zaščitena
ISOlSuGHERO
prirodna izolacija za življenie «stena ob steni»
G. M. Colombin & figlio SpA Trst — Tel. (040) 820182/3
in sindikalno gibanje je spet sprožilo razne akcije, ki so se začasno prekinile v dveh predvolilnih tednih. Razne stavke so že zajele tudi goriško pokrajino. Letalski piloti, združeni v samostojnem sindikatu, stavkajo čisto nenapovedano in nekaj takih divjih stavk je zajelo tudi letališče v Ronkah.
širšega značaja pa je protestno gibanje delavcev v tekstilni in oblačilni stroki, ki zanima na Goriškem nekaj tisoč delavk in delavcev, ki so zaposleni predvsem v podgorski predilnici ter v sovodenj-ski tekstilni tovarni in v oni v Zdravščini. Za danes je sindikalna federacija tekstilne stroke napovedala poldnevno stavko, ki naj se izvrši v drugi polovici vsake delovne izmene. Delavstvo pa naj bo pripravljeno na druge masovne stavke vsedržavnega značaja, je rečeno v sindikalnem tiskovnem poročilu, istočasno pa naj odpove vsakršno nadurno delo.
Sindikat obrazložuje, zakaj je prišlo do današnje poldnevne stavke in zakaj kaže, da bodo v bližnji prihodnosti še druge stavke. Tekstilni in oblačilni delavci si prizadevajo obnoviti delovno pogodbo. Medtem ko je bil dosežen sporazum o politični platformi tega novega sporazuma (sindikat bo imel vpogled v investicije v tovarnah), so se pogajanja med sindikalisti in delodajalci ustavila pri poviških plač. Sindikati so zahtevali 30.000 lir poviška na uslužbenca, delodajalci pa ponujajo 25.000 lir in v tej vsoti mora biti vsebovano vse kar bi določala nova pogodba. To pomeni, da bi bil bazični povišek zelo majhen. Poleg tega so sindikati zahtevali, da se v bazično plačo vključijo tudi 103 točke draginjske doklade in od lanskega januarja veljaven mesečni dodatek 12.000 lir. Delodajalci pa so mnenja, da bi se obe postavki lahko vključili v bazično plačo šele 1. julija 1979. Prav tako so deljena mnenja delodajalcev in sindikalistov o sestavi novih plačilnih razredov. Mnenja so deljena tudi v obravnavi vprašanja plače v času bolniškega dopusta. Sindikat vabi vse delavstvo naj bo v sedanjem trenutku kompaktno.
Stavko je napovedala tudi sindikalna federacija FULCTA, v kateri so včlanjeni delavci in uslužbenci treh sindikalnih central CGIL, CISL, UIL, ki so zaposleni v trgovini. Sindikat trdi, da je zveza delodajalcev,
prvi seji s sindikati, negativno stališče do zahtev, ki so jih ti predlagali. Zaradi tega proglaša sind’kat za današnji dan celodnevno stavko vseh uslužbencev v trgovini na vsedržavni ravni. Izvzeti so le uslužbenci v zadrugah, kajti zadružni zvezi sta izrazili pripravljenost nadaljevati pogajanja.
V zvezi z današnjo stavko utegneta biti zaprti v Gorici in v Tržiču veleblagovnici Stantìa, prav tako utegnejo biti zaprte ali delati z zmanjšanim tempom trgovine v katerih je zaposlenih veliko ljudi. Ne bo težav z majhnimi trgovinami, kjer delajo v glavnem trgovci s svojimi sorodniki.
Tudi kmetijsid delavci si še vedno prizadevajo doseči novo delovno pogodbo, ki pa mora upoštevati, kot zahtevajo sindikati, specifične krajevne potrebe. Zato so potrebne dodatne pokrajinske pogodbe. Zveza veleposestnikov pa noče sprejeti te-
ga stališča in zato so se pogajanja na vsedržavni ravni razbila. Prejšnji dan je bila tudi na Goriškem stavka kmetijskih delavcev, zajela je v glavnem večja veleposestva na področju Krmina in Škocjana ob Soči ter Foljana. Druga manifestacija bo v torek, 6. julija, ob priliki vsedržavne stavke te kategorije. Ob tej priliki se bodo kmetijski delavci sestali v mestnem gledališču v Krminu, kjer bo sindikalno zborovanje.
Z njimi bodo na tem zborovanju prisotni tudi delavci lesne in pohištvene stroke, ki bodo isti dan i-meli celodnevno stavko. Tudi oni stavkajo ker so se razbila pogajanja za obnovo delovne pogodbe.
Sindikalna federacija je tudi protestirala, ker je pokrajinski odbor za cene na goriški prefekturi odobril povišek cen metana v Grade-žu. Sindikati menijo, da bo podražitev prizadela predvsem najrevnejše sloje gradeškega prebivalstva.
NA' POBUDO DRUŠTEV BENEŠKE SLOVENIJE
V petek predstavitev v Čedadu knjige o ljudskem izročilu
Poleg avtorja Pavla Merkuja bodo nastopili pesnika Luciano Morandini in Marko Kravos ter pevci zbora Pod lipo iz Brnasa
V	petek bodo v kavarni San Marco v Čedadu predstavili občinstvu knjigo Pavla Merkuja. «Le Tradizioni popolari degli sloveni in Italia». Za predstavitev, ki bo ob 20.30, bodo poskrbela slovenska društva v Beneški Sloveniji, društvo emigrantov in Založništvo tržaškega tiska.
Poleg avtorja bosta pri predstavitvi knjige sodelovala še pesnika Luciano Morandini in Marko Kravos. Dogodek bo obogatil nastop pevskega zbora Poi lipo iz Brnasa, ki ga vodi Nino Specogna.
V	knjigi je zbrano zanimivo etnografsko gradivo, med katerim naj omenimo 609 etnografskih zapiskov, nad 400 glasbenih tekstov in številne fotografije.
Iz II Gazzettino povzemamo, da predstavlja knjiga zgovoren dokument kulturnih in družbenih vrednot, ki se izgubljajo in ki bi jih bilo potrebno ohraniti skupno z zgradbami, da kraji ne propadejo in se ne izpraznejo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nini min n m umni mn m iiiiiiiiiiiiiiiiii umi im iiiiiiiiiiiimiiiiiiii iinmi iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiii,im
OD 17. DO 26. SEPTEMBRA V VIDMU
Na letošnjem sejmu Casa moderna velik poudarek na montažnih hišah
Preko 70 odstotkov razstavnega prostora oddanega Mednarodna udeležba s prisotnostjo Hrvaške
Nič več nočnih voženj avtobusov ob praznikih
Že pred nekaj meseci smo pisali, da vozijo ob praznikih mestni avtobusi v poznih večernih urah sko-ro popolnoma prazni. Mestno podjetje, k; upravlja avtobusno službo, je že pred časom skrčilo nekaj nočnih voženj, sedaj pa je na vrsti novo skrčenje voženj. Od nedelje, 11. julija, bo zadnji avtobus odpeljal iz Štandreža ob 22.05 v smeri proti svetogorski postaji in se bo nato vrnil v garažo pri glavnem kolodvoru. Prav tako bo zadnji avtobus odpeljal izpred glavne pošte v Ločnik ob 22.20 in se bo nato po običajni poti vrnil v garažo. Poznejše vožnje bodo popolnoma u-kinjene. To seveda le ob nedeljah in drugih praznikih.
Ravnateljstvo mestnega podjetja vabi zainteresirane meščane, ki i-majo oporekati tej odločitvi ,naj se zglasijo na ravnateljstvu, da obrazložijo svoj protest.
Drevi v stolnici orgelski koncert
Letošnji sejem «Casa moderna», ki bo od 17. do 26. septembra v Vidmu bo tako prirejen, da bo čimbolj služil potrebam prebivalstva, prizadetega po potresu. Tako bodo veliko pozornost posvetili montažnim hišam, takšnim, ki bodo imela začasrn. in onim, ki bodo imela trajni značaj. Posebno mesto bodo na tem sejmu odkazali podjetjem s potresnega področja, da jim v tej obliki pomagajo in omogočijo vključitev v obnovo. Kot spremljajoče pobude tega 23. sejma bodo okrogle mize in shodi o urbanizmu, o projektiranju na potresnem področju in o gradnji objektov.
Seveda ne bo manjkalo na sejmu pohištva, električnih gospodinjskih strojev, predmetov za opremo stanovanja in podobnega blaga s kate-
rimi so obrtniki iz Furlanije upravičili svoj sloves pridnih in iznajdljivih oblikovalcev in ustvarjalcev.
Preko sedemdeset odstotkov razpoložljivega razstavnega prostora so že oddali, pričakujejo pa, da bo tudi preostali del kmalu zaseden. Letošnji sejem se bo v primerjavi z lanskim lahko razširil, ker bodo pridobili nove odkrite površine. Za u-deležbo se direkcija sejma ORMU pogaja tudi z zastopstvi Hrvaške, Koroške, Bavarske in Tirolske, ki se bodo predstavile s svojimi stojnicami, prav tako pa bodo razstavile svoje proizvode posamično tudi podjetja iz teh republik in dežel.
Za sejemski prostor, ki je v okolici Vidma v smeri Palasporta, so uporabili opuščene prostore nekdanje tekstilne tovarne/ki'šo jih pri-
•iiiiiiiiiiiniMiluaiiBHiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfifmiiiHiiiimiiiiHi«
LETOS NA GORIŠKEM NEKOLIKO VEČ PROMETA
Trgovinska zbornica v Gorici ocenjuje izvajanje sporazuma o blagovni menjavi
Posebna komisija naj bi uskladila nove potrebe, ki so se z leti izoblikovale na obeh mejnih področjih
memo preuredili in prepleskali. Z drevjem zasajena okolica služi delno kot razstavni prostor, delno pa kot parkirišče. Kot zanimivost tega sejma naj povemo to, da prirejajo vsak večer zanimive folklorne, glasbene in zabavne nastope, z udeležbo mednarodno priznanih ansamblov, med katerimi so tudi jugoslovanski.
V	razdobju april 1975—marec 1976 so v okviru blagovne menjave na obmejnem področju Gorica, Sežana, Nova Gorica - Tolmin zabeležili za 5,2 milijarde lir prometa, kar je za okoli 52 odstotkov več kot v razdobju april 1974—marec 1975. V enakem razdobju 1974-1975 so na podlagi avtonomnega računa zabeležili 3,4 milijarde lir prometa.
V	zadnjem razdobju je urad trgovinske zbornice izstavil 489 obrt-nic, od tega 161 za uvoz in 328 za izvoz blaga. Upoštevajoč, da Banca d’Italia ugotavlja saldo 31. marca, je znašal letošnji ostanek 381 milijonov lir.
Trgovinska zbornica v Gorici, ki je te podatke objavila v svojem biltenu, pravi da so v tem drugem štirimesečju lani skoraj povsem izčrpali razpoložljiva sredstva ter so se morali v lanskem mesecu maju in juniju zateči po 750 milijonov lir na tržaški račun. S plačili goriških operaterjev v mesecu septembru je potem prispelo iz u-voza 200 milijonov lir.
Za blagovno menjavo po avtonomnem računu so v zadnjem poslovnem letu poskrbeli v glavnem uvozniki živine iz Gorice, zlasti goveje živine, če upoštevamo, kako nizko je padla menjava v obdobju a-pril 1973—marec 1975, je poslovanje zadnjega razdobja še kar zadovoljivo.
Se ved- pa nam primerjava z zlatimi časi za goriške izvoznike v letih 1963-1967 pokaže čisto drugačno sliko. Takrat so sklenili na leto za 8,5 milijarde lir poslov, kar pomeni, da bi v sedanjem denarju morali skleniti za 17 milijard lir poslov na leto, če bi hoteli uspeh ponoviti. Seveda so bili ti posli sklenjeni v normalnih pogojih, brez inflacije, ki je po letu 1973 postavila cene na glavo.
Ge so se goriški operaterji po letu 1968 v manjši meri kot poprej posluževali blagovne menjave po videmskem sporazumu, obstajajo za to upoštevanja vredni razlogi, predvsem pa je vzrok za padec menjave iskati v zastarelosti blagovnih list.
Ne italijanska in ne jugoslovanska stran nista doslej dosti naredili, da bi jih prilagodili sedanjemu povpraševanju in ponudbi. Tako o-staja sporazum iz leta 1955 bolj simbol dobre volje po sodelovanju nje tudi dejansko izvaja, kot pa spodbuda, da se to sodelova-
Šele mednarodna gospodarska kri-
za je postavila v ospredje veljavnost lokalnih sporazumov za gospodarstvo obmejnega področja, zlasti to, da preprečujejo odtujevanje deviz.
S tem v zvezi’je omeniti prizadevanja goriške trgovinske zbornice in Gospodarske zbornice Slovenije, da preko posebne komisije razčlenita vzroke stagnacije v menjavi, da na nov način sestavita blagovne liste ter zagotovita hiter plačilni postopek.
Po sodbi biltena trgovinske zbornice tudi novi kriteriji ne bodo prispevali k povečanju blagovne menjave med obmejnima področjema na Goriškem, če ne bodo spremenjeni kriteriji obnašanja poslovnih krogov. Trgovinska zbornica se očitno nanaša na zaplete v zvezi s ceno mesa, ki so ga uvozili iz Jugoslavije in pri katerem sta se partnerja glede cene občutno razhajala.
V	Vidmu v nedeljo deželni shod aktivistov PSI
V	nedeljo, 4. julija dopoldne, bo v Vidmu v dvorani Palamostre deželni aktiv krajevnih voditeljev socialistične stranke. Deželno tajništvo PSI je na manifestacijo, kjer bodo obravnavali volilni rezultat, Povabilo vse tajnike odborov sekcij in člane teh odborov, občinske in pokrajinske ter deželne svetovalce ter parlamentarce, ki so bili potrjeni na zadnjih parlamentarnih volitvah.
Odstranjevanje ometa na pokrajinski palači
Goriški gasilci so imeli včeraj ves dan polno dela z odstranjevanjem ometa na fasadah pokrajinske palače na Korzu Italija. Stavba pokrajinske uprave je bila namreč zgrajena v času habsburške monarhije in je precej zastarela. Sedaj so v njej razni pokrajinski uradi, y celotnem tretjem nadstropju pa ima svoje pisarne deželna ustanova za razvoj kmetijstva, ki se bo kmalu preselila v novb palačo v Ulico Roma.
Gasilska skupina je včeraj odstranjevala nevarni omet tako zjutraj
kot popoldne tako na zunanji fasadi palače kot na dvorišču.
30 esperantistov zaključilo tečaj
Z zaključkom šolskega leta so sklenili tudj tečaje esperanta na nekaterih italijanskih osnovnih šolah in na eni srednji šoli v Gorici. Šolsko leto so esperantisti končali z izpitom, ki so ga opravili z uspehom. Letos se je tečaja udeleževalo okoli 30 šolarjev.
O Na oglasni deski šolskega skrbništva so objavili tekst natečaja za pet mest stalnih učiteljic za državne otroške vrtce.
• Na šolskem skrbništvu si lahko zainteresirani ogledajo vsebino ministrske okrožnice z dne 20. maja 1976 o delovanju takozvanih «ljudskih» šol v prihodnjem šolskem letu.
9 V trčenju treh avtomobilov na cesti iz Tržiča proti Gradežu se je prejšnjo noč ranila 56-letna Teresa Baiutti iz Tržiča. Ozdravela bo v petnajstih dneh.
Umrl je župnik Artur Zaletel
Na romarskem vlaku iz Gorice v Lourdes je v bližini tega mesta v Franciji umrl v torek slovenski župnik Artur Zaletel, po rodu iz goriških Brd, v 66. letu starosti. Pokojni župnik Zalatel je študiral pred vojno v goriškem semenišču, kjer je dokončal študij leta 1936. Bil je nekaj let za kaplana v raznih vaseh na našem Krasu, od leta 1944 do 1951 je bil za župnika v štandrežu, od leta 1951 do 1954 pa v Mačkoljah na Tržaškem. Kasneje je delal na škofiji in bil za kaplana v goriški bolnišnici. Zadnja leta je bil hudo bolan.
Deželna prvenstva v odbojki
Deželni odbor odbojkarske zveze se je sestal v Sacilu in sklepal o preosnovi deželnih odbojkarskih prvenstev. V . prvenstvu prve divizije, tako moške kot ženske, bo sodelovalo po dvanajst ekip. Porazdeljene bodo v dve skupini s šestimi moštvi vsaka. Pri sestavi skupin bodo odločali tako, da bodo zbrali v vsako skupino najbližje skupine. Tri prvoplasirane ekipe v vsaki skupini bodo nato odigrale zaključni turnir, iz katerega bodo izbrali moštva, ki bodo prestopila v višjo, B kategorijo. Ostalih šest skupin pa se bo borilo v turnirju za obstanek v prvi diviziji.
Upoštevajoč ta pravila bosta goriški moštvi Azzurra in Olympia lahko tudi v prihodnjem letu igrali v prvi diviziji.
V skupini A ženskega prvenstva bodo igrale naslednje ekipe; Konto-vel iz Trsta, Sloga od Banov, Acli od Sv. Jakoba v Trstu, Torriana iz Gradišča in Azzurra iz Gorice. V skupini B pa bodo igrali Corridoni iz Foljana, Libertas iz Krmina, Pav Despar iz Vidma, Maianese iz Ma-iana, Libertas iz Fiume Veneto in Vigonovo.
SKPD «Mirko Filep v Gorici priredi drevi, ob 21. uri, v goriški stolnici orgelski koncert, na katerem se bo predstavil goričkemu občinstvu Francisco Javier Hemandez iz Guadalajare v Mehiki. Mojster je diplomiral v Rimu, nato se je izpopolnjeval na akademiji v Sieni. Koncertiral je v Italiji, Mehiki 'n ZDA. Sedaj je profesor za orgle, kontrapunkt in druge glasbene vede na univerzi v Guadalajari.
V drevišnjem koncertu bo izvajal dela C. Francka, Gianvirgilia, J. Langlaisa, A. Scarlattija, Bacha in Vivaldija.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 18. julija, družinski izlet na Jezersko. Vpisovanje na sedežu, Ul. Malta 2. Pohitite do 9. julija.
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča, da bo med počitnicami njen urad posloval vsak delavnik, razen ob sobotah, od 10. do 12. ure.
Kino
(Dorica
VERDI 17.00—22.00 «La moglie giovane». M. Mei in F. Raball. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Profondo rosso». D. Oemmings in D. Niccoli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.30—22.00 «La rapina più pazza del mondo».
PRINCIPE 18.00—22.00 «Il vangelo secondo Simone e Matteo».
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car. duccijeva ulica, tel. 22-68.
imiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmil|IM||(l|,||
UGOTOVITVE POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE
MANJ TURISTOV IZ TUJINE V PRVIH PETIH MESECIH
Tujci so se zbali posledic potresa - Višje cene v vseh hotelih
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio. Ul. Romana, tel. 40-497.
Na zadnji strani:
POROČILO O PROCESU PROTI ROBERTI GODEAS
Spomladanske spremembe v davčnem sistemu so povzročile veliko dela osebju pokrajinske turistične ustanove in vsem lastnikom hotelov in gostišč. Sredi marca je namreč rimska vlada odločila, da se davek na dodatno vrednost v vseh javnih lokalih, od hotelov do restavracij in gostiln, dvigne od šest na dvanajst odstotkov. Medtem ko je bilo delo za gostilničarje in lastnike barov lahko saj so enostavno zv.sali v nekaterih primerih prodajne cene, je bil postopek pri hotelirjih težji, kajti vse cene nočitev in penzionov so podvržene predhodni caobritvi pokrajinske turistične
vsiinove.
Zato so morali lastniki hotelov takoj po vladni odločitvi javiti pokrajinski turistični ustanovi nove
penzionske in nočitvene cene, kajti davčnemu povišku so sledili še poviški plač in splošne režije. Ko je bilo delo pregledovanja novih cen
v teku pa je spet prišlo do davčne spremembe, kajti vlada je sredi maja odstopila od svojega prvotnega namena in znižala davčno stopnjo na devet odstotkov. Spet je prišlo do določenih sprememb, konec maja pa so bili dokončni ceniki v hotelih za letošnjo poletno sezono gotovi.
O tem vprašanju je bil govor na zadnji seji upravnega sveta turistične pokrajinske ustanove, ki jo je vodil predsednik Mario Dri Ben. Govor je bil tudi na tej seji o dosedanjih turističnih rezultatih v naši pokrajini. Do konca maja so v hotelih na Goriškem zabeležili prihod 32.345 gostov s 191.734 nočitvami. Medtem ko se je število gostov
zmanjšalo v primerjavi s prejšnjim letom za šest odstotkov, se je število nočitev zvišalo za skoro dva odstotka. Manj pa je bilo tujcev, in sicer kar dvanajst odstotkov.
Statistični podatki imajo sicer le delno važnost, kajti sezona se prične v juniju in se nadaljuje do septembra, to zlasti v turistenem mestu Gradež. Zabeležiti pa je treba, tako v maju kot v juniju manjši dotok gostov iz severnoevropskih držav, kajti veliko jih ni prišlo v naše kraje zaradi potresa, ki je prizadel Furlanijo, in tudi zaradi tega, ker so se bali morebitnih neredov v predvolilnem času. Nemški zdravniki so celo hoteli odpovedati svoj vsakoletni kongres v Gradežu in s težavo so jih v zadnjem času turistični delavci v Gradežu prepričali, da je s turizmom v tem obmorskem mestu tako kot vsako leto.
Na seji upravnega sveta EPT so tudi preučili lanski obračun in ugotovili nekaj milijonov lir presežka. Uporabili ga bodo za kovanje nekaj primerkov goriškega denarja iz sedemnajstega stoletja, v sodelovanju s trgovinsko zbornico, goriško občino in pokrajinsko upravo.
Preučili so tudi stališče deželne vlade, ki hoče občinam naprtiti vzdrževanje krajevnih turističnih društev (Pro Loco). Odbor EPT je mnenja, da ni to mogoče, kajti občine nimajo denarja. Zahtevali so tudi sklicanje druge državne konference o turizmu, čisti izkupiček koncerta praškega orkestra na Travniku, v višini nad pol milijona lir. so dali v sklad za pomoč žrtvam potresa.
PO CELOVŠKEM TEDNIKU «SLOVENSKI VESTNIK»
Petletna kronika, ki izpričuje življenjskost koroških rojakov
Nastopi, manifestacije, protesti in demonstracije, ki se vrstijo iz meseca v mesec, iz leta v leto in ki začenjajo dobivati oporo tudi pri domačih demokratih
Pred dvema tednoma, v ponedeljek 14. junija, je minilo 30 let, odkar je izšla prva številka Slovenskega vestnika, tednika koro ških Slovencev, najstarejšega slovenskega časopisa na Koroškem, Slovenski vestnik je v teh 30 letih beležil in izpričeval nezlomljivo življenjsko voljo koroškega slovenskega človeka, da hoče ostati Slovenec in živeti v enakopravnem sožitju s koroškimi sodeželani nemškega jezika. Ob svoji 25-letnici je Slovenski vestnik objavil kronologijo glavnih dogodkov na Koroškem pod dvema naslovoma in sicer pod naslovom «Prenašanje krivic» ter pod naslovom «Delo in boj». Kronika obsega le dogajanja ladnjih pet let. Iz te kronike bomo povzeli tisti del, ki govori o delu in boju koroškega človeka.
Sredi 1971. leta, točno 19. junija je Klub slovenskih študentov odprl na Dunaju svoje klubske prostore, čeprav so ti na Dunaju, je bil ta dogodek precejšnjega pomena za slovensko skupnost na Koroškem. Točno tri mesece pozneje. 19. septembra, je Zveza koroških partizanov priredila v Selah tovariško srečanje, katerega se je udeležilo o-koli 1500 Mudi.
Preidemo v leto 1972: Na dan 3. aprila je bila napisna akcija, ki je zajela središča tistih upravnih in sodnih okrajev na Koroškem, za kv tere člen 7 državne pogodbe predpisuje dvojezične krajevne napise. 16. istega meseca je bila velika manifestativna spominska slavnost ob 30. obletnici izseljevanja koro ških Slovencev. Na dan 5. maja je zbor «Danica» iz Št. Vida v Podjuni gostoval v Zahodni Nemčiji, teden pozneje, 11. maja pa je bila v Železni Kapli krstna predstava «Miklove Zale». 28. maia je Zveza koroških partizanov odkrila spomenik Domenovi četi na Kom-lju, katere borce so 12. oktobra 1944 nacisti presenetili in zahrbtno pobili na Apovnikovi kmetiji
Na dan 22. julija 1972 se je začel tridnevni kongres mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Zasedanje je bilo v Celovcu in je bilo prvenstveno posvečeno razmeram koroških Slovencev. Mesec dni pozneje,
24.8.,	so v št. Jakobu v Rožu slavili 'lOO-letnico posojilnice, najstarejše kmetijske kreditne zadruge ne le na Koroškem, pač pa v vsej Avstriji.
In že smo v letu 1973. V začetku leta, 24. januarja je okoli 500 predstavnikov koroških Slovencev na zborovanju v Celovcu sklenilo, da se ne bodo več pogajali s tistimi, ki so vedno preprečevali rešitev vprašanj koroških Slovencev. Na dan 6. avgusta istega leta so napisne akcije naslovljene na turiste v južnokoroških turističnih krajih. imele namen tujim gostom povedati da živita na Koroškem dve narodnosti in da je v interesu mirnega sožitja v Evropi, če podprejo pravični boj koroških Slovencev za izpolnitev njihovih pravic ter boj avstrijskih demokratičnih sil proti bohotenju neonacističnih sil. Pet dni pozneje je okoli 8 tisoč ljudi prisostvovalo «Miklovi Zali», na zgodovinskih tleh v Svatnah.
Na dan 2. septembra so v Ro bežu odkrili spomenik padlim partizanskim borcem, sredi oktobra pa je bila veličastna proslava o-bletnice kmečkih puntov na Koro-škern in sicer v Globasnici. Deset dni pozneje, 25. oktobra pa so bile v Celovcu ob udeležbi vec -'-soc ljudi velike demonstracije za nacionalne pravice koroških Sloven-CG V.
In tako smo prišli v leto J974 Leto se je dobro začelo: Dr. Pavel Apovnik je bil imenovan za ''ooj° novega urada pri deželni \
8.2. pa je pod naslovom «Korosna-alarmno znamenje» izšla brošura, ki jo je izdalo avstrijsko odporni ško gibanje na Dunaju, seveda pod nemškim naslovom «Karnten • ein Alarmzeichen». Sredi leta. 27. junija je bil ustanovni občni zbor društva Kulturni dom, katerega namen je. zgraditi sredi Celovca do-
stojno kulturno središče koroških Slovencev. 9. julija so v Celovcu sklicali tiskovno konferenco, na kateri sta bili navzoči delegaciji obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Konferenca je bila sklicana ob izidu knjige «Slovenci na Koroškem» — «Die Slowenen in Karnten». 17.9. sta osrednji organizaciji koroških Slovencev opozorili vodstva treh v avstrijskem parlamentu zastopanih strank, da vsakršno preštevanje ali ugotavljanje manjšine oziroma kvalificirano jezikovno štetje načelno odklanjata kot neuporabno sredstvo za reševanje vprašanj koroških Slovencev.
Na dan 25. septembra 1974 so se zbrali na protestno zborovanje odborniki in krajevni zastopniki vseh narodnih organizacij koroških Slovencev, da bi izrazili svoj protest proti diktatu, s katerim hočejo avstrijske v parlamentu in v koroškem deželnem zboru zastopane stranke, skupno z vlado, vsiliti številčno ugotavljanje slovenske manjšine na Koroškem, proti čemur je 29. oktobra protestirala pri avstrijski vladi tudi jugoslovanska vlada, 15. novembra pa je bilo to vprašanje postavljeno tudi pred mednarodni forum. Dva tedna zatem, 29. novembra, je list «Die Furche» zapisal, da podoba države, ki zatira manjšino, «nikakor ne ustreza Avstriji» in bi zato bilo treba sleherni ukrep v zvezi z manjšinskim vprašanjem temeljito premisliti, kajti do razprave o manjšini v OZN «ni veliko časa». Mesec dni pozneje, 27. decembra je jugoslovanska vlada poslala avstrijski vladi novo noto, v kateri zahteva, da naj Avstrija izpolni svoje mednarodne obveznosti.
V	zvezi z razmerami na Koroškem je 7. februarja 1975. leta podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Rudi Čačinovič v ljubljanski skupščini v odgovor na poslanska vprašanja v zvezi v odnosi z Avstrijo med drugim rekel, da je razvoj avstrijsko - jugoslovanskih odnosov odvisen od avstrijskega izpolnjevanja obveznosti iz državne pogodbe.
V	letu 1975 Slovenski vestnik iz Celovca nadalje beleži: Na dan 7. marca odprtje moderno urejene zadružne centrale ter dvorane «Aula slovenica» v Celovcu, 14. maja pa so ob 20. obletnici avstrijske državne pogodbe izročili zvezni vladi na Dunaju spomenico koro-ških Slovencev.
Na dan 25. maja 1975 sta ob 30-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom ter ob 20-letnici podpisa državne pogodbe obe osrednji slovenski organizaciji na Koroškem priredili manifestacijo v Pliberku, ki se je je udeležilo več tisoč ljudi.
Tik pred koncem šolskega leta in sicer 18. junija lani so v Celovcu izročili namenu novo poslopje slovenske zvezne gimnazije. 28. septembra pa so ob 75-letnici organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem odkrili spominsko ploščo žrvam pod Arihovo pečjo. Sredi decembra istega leta pa so na občnem zboru Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ob 20-letnici njenega obstoja in delovanja sklendi. da bodo strnjeni okoli svojega vodstva koroški Slovenci nadaljevali svoj boj.
Pregled glavnih dogodkov, kot jih prikazuje Slovenski vestnik. zaključujemo s prvim polletjem letošnjega leta. 27. februarja 1976. leta sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev poslali zveznemu kanclerju Kreiskemu protestno brzojavko, v kateri sta se izrekli proti slehernemu ugotavljanju oziroma preštevanju. Prav tako sta sklep treh v parlamentu zastopanih strank o štetju «posebne vrste» najodločneje zavrnila tudi predsednika obeh osrednjih organizacijah v izjavah za tisk. kjer sta poudarila, da ta sklep nasprotuje določilom državne pogodbe in da zato koroški Slovenci takšno reševanje odklanjajo in da bodo tako okviru države kot tudi na med
izvajanje tega sklepa prepreči, ker | Kot smo že v začetku zapisali,
bi to bil napad na njihove življenjske interese.
Na dan 9. aprila je bila po osrednjih ulicah Celovca mogočna manifestacija, ki so se je udeležili koroški Slovenci in z njimi solidarni demokratični Korošci nemškega jezika. Manifestacija je imela namen protestirati proti «preštevanju posebne vrste».
Sredi maja, 14.5., je Zveza slovenskih organizacij ob obletnici državne pogodbe s posebno resolucijo zahtevala izpolnitev člena 7 državne pogodbe in hkrati izrazila svojo pripravljenost za konstruktivno sodelovanje pri iskanju sporazumnih rešitev. Dne 6. junija je bila v Kotmari vasi lepa in uspela informacijska in diskusijska prireditev, ki jo je organiziral Solidarnostni komite za pravice koroških Slo-
smo po. celovškem Slovenskem, vestniku povzeli nekaj glavnih dogodkov na Koroškem v zvezi z njihovimi napori, dosežki in težavami v zvezi z uveljavljanjem nacionalnih pravic. Tu bi morali navesti še drugo plat, in sicer tisti del «kronike», ki jo Slovenski vestnik navaja pod skupnim naslovom «Prenašanje krivic». Zadevnih datumov je v tej kroniki prav tako veliko, vendar menimo, da je bolje navajati aktivnost koroških rojakov, kajti iz tega izhaja, da so še živi in borbeni in da jim bo ob sodelovanju vedno večjega števila demokratično nastrojenih koroških ljudi nemškega jezika prej ali slej uspelo uveljaviti ne le to. kar jim zagotavlja člen 7 državne pogodbe, pač pa vsa načela, ki zagotavljajo normalno človeka vredno življenje.
(pa
mm
Na praznik sv. Petra in Pavla — nja praznik vina in rib — je bilo v Križu zelo veliko ljudi, ki so prišli na kozarec vina in nekoliko «na hlad», ker je bilo zares vroče
ailllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlitflllllllllllllllllllllllllllllllllMIlilllllllTlllIlHIIIllllllllllllllltlllllllllllHIIIIIIIIIItllllllllllJliiilllllllllllllllllllllltlllllltllllllllllllllllllllllllllMlIlllllIlllllllllIlllllllllllinilll
ČLOVEŠKE USODE POTRESA NA TOLMINSKEM
«Veliko hudega sem že doživel vendar pa še nikoli kaj takega»
Junak, ki je trikrat pobegnil iz nemških rok, je v srajci zbežal iz hiše Kolikšna je škoda v številkah in kaj so do sedaj napravile oblasti
Dve ženski, ki ju je potres prizad el, si kratita čas pred začasnima domovoma, pred dvema prikolicama
Intervju
sredi Breginja
Ko smo prišli v Breginj, smo kar sredi vasi naleteli na zgovorno in razgledano ženo. Bili smo veseli njene samozavesti:
«Delamo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Hvaležni moramo biti naši ljudski oblasti, ki je takoj spoznala našo stisko in poskrbela za pomoč najbolj potrebnim vaščanom. Nad en mesec je tu, v Breginju, delovala kuhinja Rdečega križa, kjer so ljudje dobivali potrebno hrano. Kuhinjo so zdaj ukinili, ker so se ljudje u-mirili in si kuhajo sami. Trinajst starih ljudi smo poslali v domove’ onemoglih; kjer so na varnem in v dobri oskrbi.
«Moj oče je moral v mladih letih služiti kruh v Nemčiji, na Češkem in v Italiji. S trdo pri-služenim denarjem je kupil leta 1922 tole hišo. Jaz pa sem osem let delala kot delavka v gozdni drevesnici.
«ge to moram povedati: V naši državi si lahko danes vsak izbere tisti poklic, ki mu prija in mu ni treba pa svetu iskati zaslužka.»
narodni ravni podvzeli vse, da se
....................m.......»............................
Sredi julija bodo v Benetkah odprli nov zgodovinski arhiv
V njem bo velika knjižnica, dela likovne umetnosti, filmi itd. itd.
BENETKE, 30. - Čez kakih 20 dni bodo odprli javnosti novi zgodovinski arhiv sodobnih umetnosti, ki pripada beneškemu bienalu. Tako je sporočil dr. Vladimiro Dorigo, ki je dopisniku agencije ANSA orisal tudi značilnosti nove ustanove, ki :ma svoj sedež v stari palači na Canal Grande. Dr. Vladimiro Dorigo je med drugim rekel: «Arhiv, ki bo odprt javnosti 17. iulija, vsebuje najrazličnejš ■ materiale vseh sodobnih umetnostnih izrazov, začenši z glasbo, gledališčem, filmom in likovno umetnostjo ter arhitekturo pa vse do najrazličnejših sredstev za obveščanje javnosti. Na razpolago bo nad 260 tisoč knjig, 70 tisoč katalogov, 1 milijon 200 tisoč časopisnih člankov, 24 tisoč informativnih katalogov, 200 tisoč fotografij, pa še celo goro celovečernih in kratkome-tražnih filmov, magnetofonskih trakov in raznih drugih'registracij.»
«Ti materiali, vsega skupaj 80 ton v 2.300 zabojih, so bili doslej začasno hranjeni v Ca Giustignan, kjer je sedež bienala, deloma pa tudi v nekaterih drugih skladiščih po Benetkah, začenši s samo mestno biblioteko. Filmi pa so bili hranjeni v kinoteki filmske palače na Lidu.
«V nepolnem letu pa so strokovnjaki ves ta ogromni material razporedili. registrirali, popisali ter ga namestili v ustreznih kontejnerjih. tako da bo na razpolago vsa komur ki se ukvarja s problemi kulture in umetnosti. Materiali, o katerih je govor, pa so časovno vezani in omejeni ter izhajajo le iz druge polovice preteklega stoletja. to se pravi, da gre za materiale. ki se nanašajo le na obilno stoletje.»
Arhiv, o katerem je govor, zavzema 11 tisoč kvadratnih metrov
površine. Palača, v kateri je nameščen, pa ima 20 tisoč kvadratnih metrov površine. V pritličju palače bo trajna razstava, ki bo obsegala dela beneškega bienala in raznih drugih razstav, v ostalih dveh nadstropjih pa bodo razmeščene biblioteka, uradi, fotografski in kinematografski laboratorij.
V biblioteki bo tudi čitalnica s 74 sedeži, nadalje bodo tu štirje aparati za ogledovanje mikrofilmov, osem monitorjev za gledanje oziroma poslušanje del, registriranih na magnetofonski trak. V načrtu je tudi nakup posebnega aparata za ogledovanje filmov «v počasnem ritmu». Ustanova bo razpolagala še z raznimi drugimi arhivskimi materiali in napravami, ki bodo omogočale vsakomur, da si ogleda katero koli delo iz arhiva. da prouči katero koli listino, kateri koli arhivski material.
Še dve zanimivosti smo opazili v Breginju. Ob potoku Bela, ki teče skozi vas, stoji zraven mosta kamniti piramidi podoben spomenik, ki ima vklesani letnici: 1814 . 1914. Na vrhnjem delu piramide je vklesan orel. Bili smo radovedni, na kakšen dogodek spominja piramida. Zvedeli smo, da je tisto leto skozi Breginj šel sam Napoleon s svojo vojsko in od tam naprej proti Predelu. Spomenik pa so postavili leta 1914.
Druga zanimivost pa je tale: Na hiši št. 71 je gospodar zgradil na notranji strani lep mo stovž z več stopnicami in gan-kom. Na tram, ki podpira gank, je pribil majhno deščico, na kateri si je parček lastovic postavil gnezdece. Tako bo ta novi mostovž navkljub tragediji,, ki je prizadela vas — znova oživljalo jutranje čebljanje lastavic. Naj nam bo dovoljeno, da ob tej idili ponovimo besede pesnika Simona Gregorčiča :
«Kjer si dom postavile,
srečo tja pripravite . . .»
V Podbeli vse družine
v prikolicah
Sredi vasi bomo srečali mladega zidarja Dominika Čušina, ki je s samokolnico odvažal kamenje in malto od stopnic poslopja, ki ga bo treba popraviti. Tam nasproti stoji hiša z rdečim znakom. Treba jo bo porušiti, čeprav je lastnik polnih petnajst let uporabil vsako prosto uro, da je pri hiši nekaj izboljšal ali popravil. Koliko skrbi, noči brez spanja in trdo prigaranega denarja je v hipu uničil potres. Peljal nas je v gornje prostore, kjer so stene vse popokane in razmajane. Petčlanska družina je v skrbeh, kaj b0 pozimi. Še sreča, da imajo na razpolago dovolj prikolic, v katerih živijo vse družine Podbele.
Tudi tesar Stanko Baloh, Čušinov sosed ima hišo prav tako prizadeto. V večletnem zidarjenju in obnavljanju stare hiše je začel popravljati pri temeljih in polagoma dozida val do strehe. Vlil je štiri železobetonske plošče in z njimi povezal nosilne zidove. Samo za pripravo temeljev je o-pravil nad 50 zidarskih dnin. Vsa okna in vrata je naredil sam, ker je izučen mizar. Do tistega usodnega 6. maja, ko mu je potres razmajal hišo,^ je v obnovo in izboljšanje hiše vložil nad pet milijonov starih dinarjev.
Sredi tako poškodovane Podbele smo videli spomenik petim padlim domačinom — partizanom.
Med, imeni smo prebrali tudi i-me narodnega heroja Marka Re-delongija.
Starejši ljudje v Podbeli so nam povedali, da so med potresnim sunkom videli nekakšno- rdečkasto svetlobo, ki je zelo-smrdela po plinu.
Stanko Koren v Ladri
sam popravlja hišo
ki so že bile pripravljene zanj. V februarju 1944 je bil štirikrat ranjen, pa je vseeno ostal živ. Zdaj je 60-odstotni invalid in redi štiri glave živine. Ko je po drugem potresnem sunku stal v sami srajci sredi c_-ste, je pripovedoval:
«Veliko hudega sem že doživel v svojem življenju, vendar kaj takega še nikdar.»
Zalašček Franc - Zastenar
iz Pologa
Zastenarjeva kmetija v Pologu je bila nekdaj med dobro stoječimi kmetijami. Redili so tudi do 30 glav živine. V tisti samoti je teklo življenje nemoteno in mirno naprej.
Pa je prišlo leto 1944, ko so Nemci pridrli iz Tolmina, odgnali vso živino, kmetijo pa zažgali. V hiši je takrat zgorela tudi stara Zastenarca. Mladi gospodar je še nekaj let vztrajal na kmetiji in se boril z revščino. Leta 1965 je v Zalogu. v Tolminu kupil staro hišo in se z družino preselil na novi dom.
Novi dom . . . Bila je to :■ taira hiša, potrebna popolne obnove, od temeljev do strehe. Cena, ki jo je plačal za hišo, res ni bila visoka — milijon starih dinarjev. Kaj pa vse ostalo, ki je komaj čakalo zidarja, mizarja, krovca . . . Mladi gospodar se je najprej lotil strehe. Postavil je nov strešni stol in pokril z novo streho. Za strešni stol je vlil železobetonsko ploščo, ki je vsaj delno obvarovala hišo, da se ob potresu ni sesula v ruševine.
Hiša je zdaj zaznamovana z rdečin znamenjem. Treba jo bo po-
TD,-]	____Iti....-	mi..-
Deset let je že zaposlen kot de- ; lilšiti- Pred Preselitvijo v Tolmin lavec v cementami v Anhovem. -, 80 doma prodali nekaj zemlje, da In ker ima, .‘sak dan. opravka s ! so dobili .nekaj denarja za popra-cementom, si je zamislil načrt, da J vdQ kupljene hiše v Tolminu.
bi si .postopoma malo popravil in izboljšal hišo. Začel je pri temeljih in vlil več železobetonskih plošč. Sam je, napravil vsa okna in vrata. Z veliko »ežavo in odrekanjem je spravil skupaj dober milijon dinarjev in začel obnavljati. Na , dvorišču pred, hišo brni mešalec betona, ki prihrani veliko dela za ročno mešanje malte ali betona. Eno sobo so že popravili s tem, da so zamašili s cementno malto razpoke. Mlada žena pridno suče velik čopič in beli popravljene stene. Stara 71-let-na mati pravi:
«Vsaj do zime da bi mogli toliko popraviti, da bi se lahko vselili spet v popravljeno hišo.»
Ob odhodu smo jim voščili: «če boste tako nrizadevno delali, boste lahko pozimi spet na toplem ob peči.»
Na Idrskem
pri partizanu Haj'duku
Tistega usodnega 6. maja je sedemletni hčerki partizana Hajduka na Idrskem pri Kobaridu padel na glavo strešni korec in zadal precejšnjo rano. Odpeljali so jo v Šempeter pri Gorici, kjer so ji rano zašili. Iz Šempetra so jo potem odpeljali v Ljubljano, kjer so ji v rano namestili cevko za odtok sokrvice. Po desetih dneh so jo že odpustili domov.
Tovariš Kurinčič je v svojem gospodarjenju od leta 1937 že trikrat preurejal in popravljal dom. Ves trdo zasluženi denar je namenil za popravilo h.še. Potres mu je tako razmajal hišo. da ne ve, kje bi začel popravljati. Počakati mora, kaj bo rekla strokovna komisija, ki bo dala svoje mnenje in nasvete, kako naj se loti popravljanja.
Na Idrskem je še en primer, ki ga je vredno omeniti. Nekdanji partizan Ivan Ručna - Matevž je ob drugem močnem sunku v sami srajci zbežal na cesto. Med NOB so ga kot partizana Gubčeve brigade na Dolenjskem trikrat ujeli Nemci. Vsakikrat jim je ušel. Enkrat celo izpod vislic,
Družina, ima štiri člane: mož, žena in dva otroka, starejši 21 let, mlajši pa 9 let. Koliko moralne moči in volje do življenja je v teh ljudeh. Mlada žena nam je dejala:
«Človek si mora tudi sam pomagati, kadar ga zadene nesreča. Nas je res zelo prizadejal potres, toda nekatere druge je še bolj. Bomo že kako prestali in si mogoče postavili novo hišo. Prve dneve sem bila vsa iz sebe in niti v spodnjih prostoria hiše nisem mogla obstati, tako me je bilo groza, da se bo potres ponovil.»
Ukrepi in pomoč vse skupnosti
Da ne bomo slikali samo črnih podob tragedije, ki je prizadela tolminsko in Tolmince, smo dolžni spregovoriti tudi o ukrepih, ki Jih je oblast sprejela za omilje-nje najnujnejših primerov.
v vseh prizadetih vaseh je bila takoj _ organizirana solidarnostna pomoč vsem tistim družinam, ki Jim je potres hiše tako poškodoval da niso bile več vseljive. Poskrbljeno je bilo, da so s tramovi podprli vse tiste zunanje stene h:s in drugih poslopij, 'ki
________ Andrej Pagon - Ogarev
ČETRTEK, 1. JULIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Antropološki aspekti Afrike
12.55	Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
16.45	Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom
17.15	Program za mladino:
Dva komična filma z Ridolinijem Zakaj moramo spati?, dokumentarni film
18.15	Poljudna znanost: USODA PLEMENA INDIOS
18.45	«Pentagramma», glasbeno - zabavni program Sledila bo Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	MILLELUCI
Glasbeno - govorna oddaja, v kateri nastopata Mina in Raffaela Carrà
22.00	Vesti dnevnika 1 22.10 SAVNA
Savna s samima dvema klientoma. Eden je ambienta navajen. Drugi je sam prispel po naključju in prvič. Seveda mu je nerodno, in začne spraševati, koliko bo «ta pekel» trajal. S tem se razgovor začne in novi klient začne kazati svoje razpoloženje tako, da zadeva postaja zanimiva prav na račun njegove osornosti. Prvi, stalni klient savne pa izkoristi to priložnost, tako da zadeva postane zabavna. Delo je za TV napravil madžarski avtor Karinthy, ki se zgleduje po Ionescu Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
18.00	Protestantizem
18.15	Oddaja o judovski stvarnosti
18.30	Rubrike DNEVNIKA 2
19.00	Detektivka: DOLGI MOLK, TV film
Odvetnik Marschall dobi iz zapora pismo, ki mu ga piše ujetnik, katerega je on spravil v zapor za 18 let zaradi umora. Je to Jcss Borotra, ki zatrjuje, da je nedolžen. Odvetnika Marschalla pismo gane in se loti proučevanja zadeve.
Jess Borotra je bil obsojen, da je umoril bogataša, pri katerem je delal. ..
20.00	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.45	Spazio 1999, druga serija: ŽIVLJENJSKA SILA
Vesoljska ladja, ki so jo izstrelili z Zemlje pred 15 leti, s svojim močnim motorjem uniči vse, čemur se približa. Krožna pot ladje pa je v nekakšnem «soglasju» s krožno potjo Lune. In od tod velika nevarnost, kajti «vesoljski stroj» je že pomoril milijone živih bitij na drugih planetih. Le ena oseba, ki je na Luninem oporišču Alpha, more ustaviti motor vesoljske ladje in v resnici mu uspe preprečiti strahotno eksplozijo, toda medtem se v vesolju zgodi vrsta drugih, nepredvidenih dogodkov
21.50	DNEVNIK 2 - DRUGA IZDAJA
22.00	IGRE BREZ MEJA
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
16.28 Napoved sporeda
16.30	VSEARMADNO ŠPORTNO PRVENSTVO V OHRIDU
17.25	Nogomet: BUDUČNOST — CZ, prenos V odmoru Obzornik
19.25	ALI SI RES ŽELITE DOLGO ŽIVETI?
To vprašanje si postavi marsikdo. V zdravstvu se s tem vprašanjem ukvarjajo zdravniki, specialisti, tako imenovani gerontologi, katerih naloga je proučevati proces staranja, pravzaprav proces staranja zavirati. Na svetu je več specializiranih klinik, ki pa so po večini namenjene bogatim ljudem, ki bi radi podaljšali življenje, oziroma, ki bi radi ohranili svoje življenjske funkcije za čim daljši čas. Gerontologija se ne ukvarja le s podaljšanjem življenja, pač pa s podaljšanjem aktivnega življenja
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK	..." ‘
21.00	D. Gudfdamagna: PUCCINI — nadaljevanka
22.05	Kam in kako’na oddih m,-,* -r
22.15	četrtkovi razgledi: IMATE 'IDEJO?
22.45	DNEVNIK
23.00	KONCERT APZ «TONE TOMŠIČ», drugi del
Koper — barvna
17.25	Nogomet: BUDUČNOST - CRVENA ZVEZDA
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Zaklad prepovedanega otoka, film
Film je režiral Charles Griffith. V glavnih vlogah igrajo John Hall, Nan Adams in John Farrow
23.05	PARTIZANSKE BOLNIŠNICE, dokumentarna oddaja
23.35	VSEARMADNO ŠPORTNO PRVENSTVO JLA, prenos iz Ohrida
Zagreb
16.30	VSEARMADNO ŠPORTNO PRVENSTVO
17.05	DNEVNIK
17.25 Nogomet: BUDUČNOST — CRVENA ZVEZDA Prenos iz Titograda 19.20 Dokumentarni film
20.30	DNEVNIK
21.50	ANARHIST, celovečerni film 23.40 DNEVNIK
7.15,
Poročila
TRST A
8.15.	13.15,	14.15,
7.05' Jutranja glasba;
9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok, 20.15 11-30 Glasbeni variete; 12.10 četrti program: 14.05 Drobec satire;
11.35 Slovenski razgledi; 13.30	15.30	Strnjena	komedija: 15.45 I-
Glasba po željah; 14.45 Dejstva talijanski motivi; 17.05 Komorna in mnenja; 17.00 Za mlade poslu in simfonična glasba; 18.05 Plo-šalce; 18.15 Umetnost in prirer.it- šče; 19.20 Na naših trgih; 19.30 ve; 18.30 Polifonija; 18.50 Vo- Jazz za mladino; 20.20 Ponovno kalno instrumentalni ansambel Indexi; 19.10 A. Rebula: Po de
želi velikih jezer; 19.25 Program	22.30	Simfonični	koncert,
za najmlajše; 20.00 Šport: 20.35 Komedija: Zločin na Kozjem o-toku; 22.05 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 1J.30, 18.30.
na sporedu: Marcello Marchesi; 21.15 Solisti, zbori in orkestri;
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00. 16.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba dan; 9.08 Glasbena matineja; za dobro jutro: 10.00 Z nami je...; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20
10.15	Otroški kotiček; 10.45 Fe- Glasovi v ritmu; 10.40 Mladi kon-stivalbar; 11.00 Glasba in nasveti; certanti; 12.03 Uganite, pa vam
11.15	Gunter Noriš; 11.45 Sax Gii zaigramo; 13.10 Zvoki znanih me Ventura; 12.05 Glasba po željah; lodij; 13.30 Kmetijski nasveti: 14.10 Plošče; 15.15 Orkester Lui- 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Pri son Mariani; 15.35 Glasbeni in- poročajo vam; 15.05 Glasbena termezzo; 16.45 Camille Saint- pravljica; 15.20 Ljubljanski ok-Saens in Franz Liszt; 17.00 Tri- tet; 15.40 Mehurčki; 16.45 «Vrti buna mladih; 17.20 Ansambel Led ljak»; 17.45 Naš gost; 18.00 Stu-Zeppelin; 17.30 Primorski dnev- ji0 ob 18.00; 19.00 Popoldanski nik; 18.00 Glasba po željah; 18.34 koncert: 20.40 Ansambel Bojana Mladi izvajalci; 19.30 Prenos RL; Adamiča: 20.50 Lahko noč otro-21.35 Rock; 22 00 Solisti in an cji. 21.00 Večer domačih pesmi; sambli; 22.45 Najnovejši LP; 23.45 22.00 Guy Verdot: Stari Odisej;
Poje Mama Lion.
RADIO 1
7.00,	8.00, 13.00,	15.00,
22.40 Lepe melodije, 23.20 Slov. instrumentalna glasba; 00 05 T.H 19 00 Thiselius:	Sočustvovanje; 00.15
Poročila; 8.30 Jutranje popevke; Paleta popevk.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
ii l,,,,M,il,MI,,,,,"iiiiumiiiimiiiiiiiiI,„1IM,)nM1M(||1||||(J1)|M1Inll,,|,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,llllMmiIlllllIIIMIII(IIIMlll||M(l(llm|1I1||lu((Iln|MI|nlI|llllll||||
OVEN (od 21.3. do 20.4.)
pogledu nekega nejasnega vprašanja sledite svojemu nagonu Prehodno manjše nerazpoloženje BIK (od 21.4. do 20.5.) Zagotovljen vam bo uspeh v okolju ki vam je bilo prvotno nasprotno. Dobili boste pismo ali darilo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Odkritosrčno povejte svoje mnenje v nekem ožjem krogu. Glejte bolj stvarno na stvari in dogodke.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite manj površni in varujte svoj u gled. Z lahkoto dana obljuba bo zapletla neko situacijo.
LEV (od 23.7 do 22.8.) Prišlo bo do spopada v zvezi z vašim
Horoskop
moralnim ugledom in kritikami na vas račun. Ne zanašajte se na Prijatelje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne prenaglite se glede nekega nakupa. Skušajte odpraviti obveznosti, ki so vam v veliko moralno breme.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ugodne razmere za določitev nekega doljnoročnega programa.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ni še trenutek, da bi se pognali v tekmovanje, marveč se raje pripravite za to. Zdravje dobro.
KOZOROG (od 22.11. do 20.12.) Odpravite že zjutraj nasprotovanja, ki bi utegnila pokvariti uspeh v teku dneva.
STRELEC (od 21.12. do 20.1.) Prišlo bo do srečnih priložnosti in koristnih srečanj. Dan bo razgiban. Potrebno vam je razvedrilo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušali boste nadaljevati z delom brez počitka, a to ne bo šlo. Ne bodite prenagljeni v sodbah.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Raje stvarno zagrabite za delo. kot da bi se večno ukvarjali z načrti. Prijetno vzdušje v družinskem krogu.
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE
PARECEHIN1 OSVOJIL ETAPO MAERTENS OHRANIL VODSTVO
Parecchirci je sam vozil preko 179 km - Drugi je bil Italijan Paolini
NANCY, 30. — Italijan Aldo Pa-recchini je osvojil 6. etapo dirke po Franciji. Italijanski kolesar je sam prispel na cilj po dolgem begu. Drugi je bil namreč njegov rojak Paolini, ki pa je zaključil današnji napor s skoraj petminutno zamudo za zmagovalcem.
Freddy Maertens pa se tudi tokrat ni pustil presenetiti in je še vedno obdržal rumeno majico.
Vrstni red 6. etape (Bastone — Nancy.) :
1.	Aldo Parecchini (It.), ki je prevozil 209 km v 5.22’32”, s poprečno hitrostjo 38,800 km na uro
2.	Paolini
3.	Knetemann (Niz.)
4.	Martinez (Fr.)
5.	Talbourdet (Fr.)
6.	Delisle (Fr.)
7.	Viejo (šp.)
8.	Menendez (Šp.)
9.	Maertens (Bel.)
10. G.B. Baronchelli (It.) Skupna lestvica:
1.	Maertens (Bel.)
2.	Pollentier (Bel.)
3.	Kuiper (Niz.)
4.	Manzaneque (Šp.)
5.	Schuiten (Niz.)
6.	Danguillaume (Fr.)
7.	Poulidor (Fr.)
8.	Pronk (Niz.)
9.	De Witte (Bel.)
10. Bellini (It.)
5.27’01”
5.27'03”
5.27T0”
5.27’13”
26.16’23” po 2’04” 3’16” 3’25” 3’28” 3’29” 3’31” 3’32” 3’45” 3’48”
je hudo pestila vse nastopajoče, ta-1 Medtem ko je Avstralka brez'tekoma jih je od 35 prispelo na cilj j žav premagala Angležinjo Wade s
6:1, 6:2, pa se je morala Američan-
le 16. Zmagovalec Bidinost je za 113 km porabil 2.51’; poprečna hitrost pa je bila 39,649 km na uro.
R. Pečar
TENIS
Dirka po Jugoslaviji
BIHAČ, 30. — V 5. etapi dirke po Jugoslaviji (Jajce - Bihač) je zmagal Sovjet Averin, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. Drugi je Jugoslovan Frelih.
V ekipni lestvici vodi SZ pred Jugoslavijo.
ISOLA DEL LIRI, 30. — Franco Conti (Lacij) je zmagal na dirki po Italiji za amaterje. Drugi je bil z 19” zamude Stiz (Piemont), tretji pa Cardelli (Toskana) z zaost. 21”.
V MORSANU Dl STRADA
Mlada člana Adrie odstopila
Torkove kolesarske dirke amaterjev na krožni, 113 km dolgi progi v Morsanu di Strada, sta se udeležila tudi kolesarja Adrie Sosič in Wruss. Mlada predstavnika lonjer-skega društva pa nista imele sreče, saj sta morala proti koncu dirke odstopiti. Sosič je bil v začetku tekmovanja med protagonisti in je bil na begu skupno z bodočim zmagovalcem Bidinostom in štirimi drugimi kolesarji. Proti koncu tekmovanja pa je nenadoma omagal in začel izgubljati teren, tako da je v trenutku obupa odstopil. Verjetno je k odstopu botrovala tudi vročina, ki
V WIMBLEDONU
Goolagong in Evert jutri v finalu
LONDON, 30. — Avstralka Evonne Goolangong - Cawley in Američanka Chris Evert sta se uvrstili v finale ženskega mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu.
ka močno potruditi, da je odpravila Navratilovo (ČSSR) s 6:3, 4:6, 6:4.
Goolagong m Evert se bosta v finalu spoprijeli v petek.
V moških dvojicah sta se Mehikanec Raoul Ramirez in Američan Gottfried uvrstila v finale. V polfinalu sta namreč premagala brata Amri-taj (Indija) s 6:3, 7:5, 8:6.
Nogomet
NEAPELJ, 30. — Predsednik italijanskega nogometnega prvoligaša Napolija Feriaino je odločno zavrnil novico, češ da je «prodal» Juventu-su Savoldija.

Čupa je pričela s syojim jadralnim tečajem. Na sliki: skupina mladih tečajnikov
....................................................................... mmiiu m, iMitiMUimiiiiuiiiniimiiim mitu um, m ni, un iiiiiiirmmiiiiii m	....
KOŠARKA
KVALIFIKACIJE ZA 01 V HAMILTONU
ATLETIKA
ZENSKE PRESENEČAJO
JUGOSLA VUA V FINALNEM DELU
Novoselovi varovanci so v zadnjem kolu premagali Izrael kar s 110:77
HAMILTON, 30. — Jugoslavija je z visoko zmago odpravila Izrael in se je tako uvrstila v šesterico finalistov, od katerih bodo trije igrali v sklepnem turnirju na olimpijskih igrah v Montrealu.
Z izdatno zmago proti Izraelu (110:77) so torej Novoselovi varovanci povsem izbrisali slab vtis, ki so ga pustili v uvodnem srečanju, ko so nerodno izgubili s ČSSR. Po porazu s češkoslovaškimi košarkarji je bil govor o hudi krizi, ki jo preživljajo «plavi». Po zmagi nad Brazilijo (88:80) in predvsem po prvem polčasu z Brazilci pa je Jugoslavia zopet zaslovela. V Hamiltonu namreč pravijo, da take i-gre, kot jo je prikazala Jugoslavija v prvem polčasu proti Braziliji, še nikdar niso videli.
Tudi pred tekmo z Izraelom so Jugoslovani stopili na igrišče z trdnim namenom, da se pokažejo v pravi luči, to je v luči evropskih prvakov. Nasprotniku so nasuli kar 110 točk, povsem so razbili izraelsko agresivno obrambo in tako bodo v finalnem delu startali z dvema točkama na lestvipj.Jij,,z, .razliko v koših +3, to je na prvem mestu.
, hrt,, SKUPINA' «A»
IZIDI ZADNJEGA KOLA Jugoslavija -- Izrael	110:77
Brazilija — Finska	74:70
ČSSR — Islandija	111:60
**< , i
Jugoslavija, ČSSR in
KONČNA LESTVICA Jugoslavija	5 4	1	471:346	8
ČSSR	5	4	1	404:330	8
Brazilja	5	4	1	404:361	8
Izrael	523	443:428	4
Finska	5	1	4	358:383	2
Islandija 5 0 5 299:531 0 Finalisti:
Brazilija.
V «B» skupini je vladalo največje pričakovanje za tekmo med Nizozemsko in Poljsko. Ekipi sta se potegovali za tretje mesto v tej skupini, s katerim bi se uvrstili v finalni turnir.
Zmagali so sicer Poljaki, a samo za štiri točke razlike, tako da je količnik v koših boljši za Nizozemce, ki so se tudi uvrstili v nadaljnji del.
Poleg Nizozemcev bosta v finalu igrali še Mehika in Španija. SKUPINA «B»
IZIDI ZADNJEGA KOLA Poljska — Nizozemska	94:90
Španija — Švedska	91:78
Bolgarija — V. Britanija 91:68 Počitek: Mehika
KONČNA LESTVICA Španija	6	5	1	572:467	10
Mehika	6	5	1	502:453	10
Nizozemska	6	3	3	492:463	6
Poljska	6	3	3	494:503	6
Bolgarija -6	3	3	475:497	6
Švedska	6	2	4	450:471	4
V. Britanija	6	0	6	377:517	0
Finalisti: Španija, Mehika in Nizozemska.
Spored finalnega turnirja Jutri (L 7.)
Jugoslavija - Nizozemska; Brazilija - Mehika; ČSSR - Španija. Petek (2. 7.)
Brazilija - Nizozemska; Jugoslavija -Španija; ČSSR - Mehika.
Sobota (3. 7.)
Brazilija - Španija; ČSSR - Nizozemska; Jugoslavija - Mehika. Reprezentance pa bodo startale z naslednjo lestvico: Mehika 4, Jugo-. slavija, Španija, Brazilija in ČSSR 2, Nizozemska 0.
NOGOMET
tržaško ekipo Baxter in tako osvojila odlično tretje mesto ter zaključila letošnjo sezono z uspehom. Kot rečeno, zmaga ni bila nikoli v dvomu, čeprav so gajevci nastopili brez igralcev, kot so: Kalc, Križ-mančič, Rismondo in L. Milkovič.
Zasluga za ta lep uspeh Gaje gre predvsem vodstvu nogometne sekcije s trenerjem Kozino na čelu in požrtvovalnim igralcem, saj so na tem turnirju res zaigrali, kot znajo (zaključili so turnir brez poraza).
FINALE ZA 1. MESTO
O. Supercaffè — Zaule
KONČNA LESTVICA
1.	Opicina Supercaffè
2.	Zaule	,
3.	Gaja
4.	Baxter
2:0
D. G.
Zgodovinski pomen rekorda na 1500 m
Rašegla ga je Tatjana Kazankina s časom 3'56"
Vzhodnonemška garda srednjepro-gašic, ki je izgledala še pred kratkim nepremagljiva’ se je v dobrem tednu znašla pod pravim šokom zaradi izrednih rekordov na 800 m in 1500 m sovjetskih atletinj.
Kot zadnja je do slave prišla Tatjana Kazankina. V Podolsku blizu
prej je zmagala v zelo razburljivem predteku, v finalu pa je bila s časom 4’5”9 četrta.
Lani je bila na 1500 m s časom 4’7”9 razmeroma skromna, popravila pa je svojo osnovno brzino in 800 m pretekla v 2’1”7. Zelo dobra je bila tudi na 3000 m s časom pod
Moskve je 1500 m pretekla v izred-1 9 minutami. Letos je dokaj prese-nem času 3’56” in štiri leta stari netljivo pred dnevi v Helsinkih 1500
OBVESTILA
ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMORJE sklicuje danes, 1. julija, na sedežu Primorja
REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red:
1. pozdrav i- izvolitev delovne* ga predsedstva, poročilo predsednika, porrtčilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora, volitev novega odbora, razno.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
rekord rojakinje Bragine popravila kar za 5”4. Več od rekorda pada seveda v oči dejstvo, da je bil prebit zid 4 minut in celo druga Katju-kova je tekla pod tem časom.
Pred tema dosežkoma je bila še vedno živa v spominu robotska serija treh rekordov Ljudmile Bragine na OI v Miinchnu. Tedaj je na olimpijske igre atletinja prišla s svežim rekordom 4’6”9 in že v predteku dosegla 4'6”5.
Čudno raztegnjeno sovjetsko državno prvenstvo in razne izbirne tekme niso nudile prave možnosti kontrole nad dogodki v Sovjetski zvezi. Res je precej pozornosti vzbu-, dii čas 1’56” Gerasimove na 800 m, 'd Tb rekord na 1500 m pa-ostane še vedno bomba.	^
ni zabeležila posebnih tekmovalnih uspehov.
Blizu kolajne je bila leta 1974 na evropskem prvenstvu v Rimu. Naj-
Kolona kolesarjev - veteranov na dirki, ki jo je priredil KK Adria
«POKAL CORRENTE»
Gaja na odličnem tretjem mestu
FINALE ZA 3. MESTO Baxter — Gaja 1:3 (0:1)
BAXTER: Premato, Ossich, Bo-nin, Di Mauro, Malusà, Di Stefano, De Toni, Kocmann, Ligante, Mach-nich, Dazzara.
GAJA: Kante Stranščak. D. Milkovič, Vrše, Dobrila, Savarin, I. Grgič, B. Grgič, Zuzich, Baldassin, Bolcich.
STRELCI: B. Grgič, Dobrila, Bolcich in Stranščak (avtogol).
Gaja je v malem finalu za pokal «Corrente» prepričljivo premagala
fiiimiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiuiiiimififiiii1,1 *1111111 numi 1 im 11 munì 11111 m 111,111111
V BOHINJU V ORGANIZACIJI ZSŠDI
Drugi seminar za odbornike uspel
Pet predavanj z raznovrstno tematiko
V torek se je v Bohinju zaključil tridnevni seminar za odbornike slovenskih športnih društev, ki ga je letos že drugič organiziralo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.
Seminarja se je udeležilo 35 odbornikov društev z Goriškega in Tržaškega. Seminar je obsegal 5 predavanj z raznovrstno tematiko, katerim so prisotni zelo pozorno sledili in tudi posegli v diskusijo. Poleg predavanj pa je seminar potrdil in še okrepil prijateljstvo med udeleženci, ki so zastopali različna društva tako z Goriškega kot Tržaškega.
Obširno poročilo o seminarju bomo objavili v nedeljski številki.
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpiji le točka
V 32. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige so včeraj dosegli te izide: Olimpija - Željezničar	1:1
Sloboda - Hajduk	1:1
Vardar - Rijeka	1:1
Beograd - Radnički (K)	5:1
Sarajevo - Čelik	2:1
Danes, s pričetkom ob 17.25, bo zaostala tekma Budučnost - Crvena zvezda. Srečanje bosta neposredno prenašali ljubljanska in koprska televizija.
m pretekla v 4’2”8 in postavila najboljši sezonski čas na svetu. Tatjana Kazankina ima 25 let, doma iz Leningrada. Kljub temu, da «požre» zelo veliko kilometrov, je drobne postave. Pri višini 162 cm tehta samo 47 kg.
Raisa Katjukova, ki je tudi dosegla manj kot 4 minute, je bolj znana kot dolgoprngašica. 3000 m je pretekla v 8’51”8. Lani je na 1500 m veljala skromnih 4’15”32.
Z obema novima rekorderkama bo v Montreal verjetno potovala tudi veteranka Bragina. Njen čas 4’2”6 — po 3 letih životarjenja — pomeni neverjetno udarno moč za sovjetsko ekipo.
Pot svetovnega rekorda, odkar je bila proga 1500 m uradno priznana od mednarodne*2i!g8J?e zveze: 4'15”6 Maria QèiiIHWHNiz.)
4’12”4 Paola Pigni (Italija)
4’10”7 J. Jehličkova (ČSSR)
4'09”6 Karin Bumeleit (NDR)
4’06”9 Ljudmila Bragina (SZ)
4’06”5 Ljudmila Bragina (SZ).
4’05”1 Ljudmila Bragina (SZ)
4'01”4 Ljudmila Bragina (SZ)
3’56”0 Tatjana Kazankina (SZ)
Očitno je v Sovjetski zvezi zavel nov veter glede vseh tekov na srednjih in dolgih progah. Na istem tekmovanju v Podolsku (kjer se nahaja sovjetsko središče za srednje proge) sta za SZ izredna časa dosegla tudi tekača na 5000 m Selik in Kuz-necov. Prvi je tekel v 13’17”2, drugi pa v 13’18”4, kar je za približno 10 sekund bolje od prejšnjega rekorda. Na 800 m za moške bi Ponomar-jev kmalu izbrisal Aržanova s časom 1’45”6.
Iz planinskega sveta
Uspel družinski izlet z avtobusom v nedeljo, 27. junija. Izletniki so se odpeljali z običajnih postajališč preko prehoda Rdeča hiša s prvim postankom na Vrhniki, tu so se člani in prijatelji SPD podali k spomeniku ob priložnosti 100-let.nice rojstva našega velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja ter počastili njegov spomin z vencem s posvetilom «Ivanu Cankarju - Slovensko planinsko društvo - Gorica». Nato so obiskali in ogledali na klancu rojstno hišo — muzej pisatelja. Prijazna oskrbnica je prisotnim opisala trnovo pot življenja družine in Ivana Cankarja.
Avtobus je nadaljeval pot proti Ljubljani in na cilj v Škofjo Loko, ki je eno najstarejših mest med sotočjem Selške in Poljanske Sore. ki se vije od hribovja v ravno Soriško polje. Mesto je bilo od leta 973 do 1803 pod oblastjo freinsin-ških škofov. Izletmki so si ogledali grad-loški muzej z oddelki: narava in pokrajina, loško gospostvo, gradovi, razvoj mesta, obli in cehi, baročno rezbarstvo iz 17. stol., ljudska umetnost, etnografske značilnosti, kulturni delavci-rojaki, galerija loških slikarjev, ljudska revolucija in NOB.
Vsa zunanja okolica daje prijeten vtis po zelenem gorskem svetu, ki ima samo 349 m nadmorske infine. Zanimivi so tudi edinstveni spominki «škofjeloški kruhki», ki so izdelani v obliki srca z raznimi vrezanimi okraski ter so značilni samo za Škofjo Loko, niso pa užitni, ampak nazidni okraski. Po ogledu vseh zanimivosti in po skupnem kosilu povratek v Ljubljano s postankom v parku Tivoli. Ogled festivalne dvorane in muzeja ljudske revolucije Slovenije. Na poti proti domu
mlajših do najstarejših, vendar pa so se dobro «ujeli», tako da lahko rečemo da je izlet tudi iz tega vidika uspel.
Nedeljski izlet na Mojstrovko
To nedeljo je SPDT priredilo tudi enodnevni izlet na Mojstrovko z osebnimi avtomobili. Prisotnih je bilo 13 planincev, ki so svoj vzpon začeli na Vršiču. Osem jih je šlo po severni zavarovani poti na vrh ter se po južni spet spustilo na Vršič, ostali pa so opravili lažjo turo na Sleme, ki je razgledna točka na lep del vzhodnih Julijcev.
Bližnji izlet v Dolomite
Planinska sezona SPDT se nadaljuje s polno paro. To soboto in nedeljo bo izlet v Dolomite kot priprava na cel teden, ki ga bodo naši planinci prebili na tem pogorju konec julija.
Zbirna točka je v Misurini, v beltinski pokrajini, pred hotelom Sora-pis ob 18. uri. Istega dne bodo prisotni z enourno hojo dosegli kočo Fonda Savio, kjer bodo prespali. Naslednjega dne se bodo povzpeli na Cadin NE, prav v srcu Dolomitov. Tisti, ki se ne bodo udeležili te precej zahtevne ture. bodo lahko prehodili panoramično pot «sentiero Bonacossa».
Julijski izlet v Kamniške Alpe
Če bo zanj dovolj zanimanja-, bo SPDT organiziralo v drugi polovici julija tridnevni izlet v Kamniške Alpe. SPDT je to pogorje, čeprav je po triglavskem verjetno najlepše v Sloveniji, v zadnjih letih le redko obiskovalo bodisi, ker je zemljepisno še precej oddaljeno, pa tudi zaradi, tega, ker je precej zahtevno in je boljše, da se planinci na to po-
se postanek v Ajdovščini. Izletniki. gorje odpravijo za več dni, da si so bili zadovoljni z uspelim iz- \ vsaj delno ogledajo čare t*~q gor-letom.	# ^ ^	\ skega kota. Izlet bo z osebni	sred-
stvi, udeleži pa se ga lahko jx-au
1967'
1969
1969
1971
1972 1972 1972 1972 1976
Na pokrajinskem prvenstvu štafete za dečke, sta včeraj v Trstu nastopila tudi Bor in Adria. Bor se je v A kategoriji v teku 3x1200 m uvrstil na dobro četrto mesto. Tekli so: Adrijan Sedevčič, Valter Ker-mac in Igor Korošec, ki so dosegli čas 12’39”3. Najboljši od trojke je bil Sedevčič. Adria je v B kategoriji tekla štafeto 4x100 m v postavi Diago Batič, Igor Kakovič, Ivo Gla-vina in Aleksander Zudek in dosegla peto mesto s časom 56”3.
Prejšnji teden je imel glavni odbor SPD - Gorica svojo sejo na kateri so razpravljali o izvršenem delu in začrtali program za mesec julij:
1.	10. in 11 julija — Kriški podi Pogačnikov dom - vzpon na Razor (2601) in Stenar (2501).
2.	18. julija družinski izlet na Jezersko.
3.	24. in 25. julija vzpon na Štor Žič v Kamniških Alpah (transverzala).
Prijave in informacije na sedežu v Ul. Malta 2.
V. srečanje slovenskih planinskih društev v zamejstvu s planinskimi društvi iz Slovenije za letos odpade zaradi potresa. Srečanje bi priredilo Beneško planinsko društvo - Čedad na Matajurju.
JOŽICA SMET
Tridnevni izlet na Triglav
FIRENCE, 30. — Fiorentina je najela veznega igralca Ascolija Stena Golo. Bivši nogometaš Ascolija bi tako prevzel mesto Merla, ki bo baje v prihodnji sezoni oblekel Inter-jev dres.
Tridnevni izlet na Triglav, ki ga je . za SPUTI,. organiziral, prof. Pino Rudež 'je kotili) uspel bodisi številčno kot tudi programsko. Izleta se je udeležilo 19 planincev, od katerih so vsi, razen enega, dosegli vrh, poleg tega pa so predviden program izvedli do najmanjše potankosti. Izlet je, trajal od nedelje,
27.,	do torka, 29. junija ter je bil z osebnimi avtomobili.
Prvi dan so planinci opravili pot od Aljaževega doma v Vratih do Staničevega doma (2332 m) na triglavskem pogorju. Šli so po varni in razgledni poli po Pragu ter za pot potrebovali okoli pet ur hoje. Prenočili so v Staničevi koči ter se naslednjega dne navsezgodaj odpravili na Kredarico, od tod pa še do doma Planike. Sneg je še kar otežkočal hojo, vendar pa ni bil nikakor nevaren. Vrh Triglava so člani SPDT dosegli s koče Planike, na katero so se spet vrnili, ker je bila pot od vrha do Tržaške koče na Doliču zaradi snega še precej nevarna. V domu Planika so se ločili dve skupini, in sicer: prva je pohitela ter še istega dne prehodila pot do Tržaške koče, ki je bila tudi oskrbovana, od tam pa čez Hribarice dosegla dolino sedmerih triglavskih jezer ter istoimensko kočo, kjer je tudi prespala, druga pa je dosegla le Tržaško kočo ter tu prenočila. Tretjega dne je druga skupina dosegla prvo v koči pri triglavskih jezerih. Tu so se spet ločili ter v dveh skupinah po Komar« dosegli dolino bohinjskega jezera. Vreme je bilo zelo naklonjeno, skupina planincev pa je bila po svoji sestavi zelo heterogena, saj so 'bili tu prisotni planinci od naj-
vsak, saj je tridnevni izlet SPDT na Triglav dober dokaz, da lahko mlajši in starejši prav dobro shajajo skupaj, dovolj da so vsi kondicijsko dobro pripravljeni.
Otvoritev poti «Planine Jugoslavije» na Triglavu
Planinsko pot osvoboditve «Planine Jugoslavije». poznana že kot transverzala Jugoslavije, bodo slovesno odprli v nedeljo, 4. julija, ob 10. uri na vrhu Triglava pri Aljaževem stolpu, lokalne proslave pa bodo tudi na ostalih trinajstih vrhovih republik in pokrajin. Na Planinski zvezi Slovenije so že na razpolago dnevniki, ki so tiskani v štirih jezikih jugoslovanskih narodov. v katerem so napisana pravita in opisi pristopov na vse vrhove s preglednimi kartami ter mesti za žige. Na ta način bodo lahko n la-vinci že to poletje začeli z vsejugoslovansko transverzal, ki prav gotovo ni lahka, nudi pa planincem velika zadoščenja.
Koča na Čavnu prenovljena
Planinsko društvo Ajdovščina te dni končuje večja popravila in delno obnovo zavetišča Antona Bav-cerja na Čavnu, ki je bilo marsikateremu zamejskemu planincu cilj nedeljskega izleta. Koča je bila v res slabem stanju in so bila popravila nujno potrebna. Kočo bodo oskrbovali od 1. julija do 30. septembra, v primeru lepega vremena pa do konca oktobra.
Tekmovanja turnega
smučanja
Slovenski tekač Pavel Križman-čič se je v prvem, pomladanskem obdobju udeležil dveh važnih tekmovanj turnega smučanja. Konec marca je pretekel «Transcivetto», 25 aprila pa -rPiznlado». Obe tekmovanji sta bilj v dvojicah v prelepem dolomitskem okviru. rTransci-vetta» je dolga 27 km. višinska razlika pa je kar 2399 m. že sami ti podatki prikažejo veličastnost tega tekmovanja, ki je že tradicionalno in katerega sc udeležujejo najboljši svetovni smučarski tekači. Pavel se je v hudi konkurenci zelo dobro odrezal.
Pizolada pa je bila dolga samo 10 km, ker so prvotno progo skrajšali zaradi obilice snega. Vreme je bilo idealno za tekmovanje, Pavel pa se je tokrat slabše odrezal, ker se je njegovemu tekmovalnemu tovarišu zlomila smučka.
DUŠAN JELINČIČ
88.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
I
I
napad na progo Št. Peter - Divača so odšli	J
aščitne desetine, ker bi bilo približevanje večji P spričo močnega sovražnega nadzorstva preveč^ g ; so se približali v noči na 23. november pn zeiezm,suu ici št. 51 nad Famljami, in položili 3 konta jJ nimi 15 kg razstreliva na levi tir od Divače P10 1	. ‘
ìe 23. novembra je pridrvel na mine vlak H1 sc ‘‘ izija je onesposobila eno od dveh lokomotiv m tovornih vagonov ter poškodovala progo. u 1 orekinjen promet 24 ur.	,
inerji Zvonkove skupine so prevzeli nalogo, P J no 100 m dolg in 30 m visok viadukt na progi ■od Nasircem. To je bila nedvomno naj bo J , zato so tudi naleteli na največje težave. ?	.	.
. N j prej so si ogledali most in ugotovih, da_ imajo zan lo razstreliva, zato so sporočili štabu bf4 J ’ . ■.
še pošlje. Načelnik štaba Srečko Vičič i P Milan Gulič sta jim v noči na 24. novemb P
apolje pri Kozini. Tu so jun terenca dai J
SšS oSttSSli če^cesto ìrs
SHS»«
nmJovi naZH no«Unii,e? U kar 2 Solimi rokami izdolbsti pod močno mino, da bo iSS Sbre j“J'° j'“kni|‘ ESat f„ ”?ov f0«	1‘peS G°SSn “°rS
StaSlolr!-1	^”po“viL”em S”
zssAtsssstsz -
nevai S r a '’b.-aaljon a ’ ' ko' j””	“£i.nko"">- kot f j'f1,
ion ca SePr°8a	^eS,‘za^tč ob“iLS do
najbolj tpiU'“dav5°oÌld™Ì0maprila 1,44 “ ,ej pr0Si
eksplozije.	* ’ kamor se je slišal odjek
_n	V ®rkinih niso bistveno izboljšale, čeprav
dni ODustile nnh h° neusPeli ofenzivi 19. novembra za nekaj
’“drSe'f	?,par-
vembra uničen bataljon Alma'Vivoda. Ker'“pa so minerji«
15-po-močne
bataljona 9. brigade izvedli 23. novembra dva učinkovita napada na progo, je naslednji dan najprej prodrla nemška kolona 60 vojakov iz 1. bataljona 139. polka iz Materije na Artviže in Vareje; druga kolona, 40 mož, iz iste enote pa je prišla iz Podgrada čez Javorje na Brezovo brdo, Rjavče in Tatre, čete 4. bataljona se tisti dan niso spopadle s sovražniki, zato so se ti kmalu vrnili v svoja izhodišča. Ko pa so minerji v noči na 25. november uničili most na progi Kozina - Trst, je štab 4. bataljona računal, da bodo Nemci začeli v kratkem ponovno vdirati v Brkine. Tudi obveščevalci 4. bataljona in komande istrskega vojnega področja so napo-vedali, da bodo Nemci obnovili ofenzivo in uporabili tudi policijske pse, da bi našli bolnišnico.
POHOD NA JURIŠČE IN NOTRANJSKO
Sedemindvajsetega novembra je bilo deževno. Okoli 20. ure sta se zbrali na Vatovljah 2. in 3. četa, medtem ko je bila 4. četa že prej prevzela na Ostrožnem brdu ranjence. V štabu bataljona so se dogovorili, da ostanejo v Brkinih načelnik štaba z nekaj člani štaba, obveščevalnim centrom in vodom, nekaj vezisti, minerji in pomožnim osebjem ter bolnišnico «Zalesje», ki naj se umakne z lažje ranjenimi in bolnimi proti Barki in Vremski dolini, hudo ranjene in nesposobne za hojo pa poskrije v skrivališča, kjer naj zanje skrbi bolniško osebje. Preostali del štaba, 2. in 3. četa pa naj bi se** umaknili na Pivko. Tam je že bila 1. četa, katere del se je prav tisto noč vrnil v Brkine z manjšo količino opreme. V Brkine se bodo vrnili, kakor hitro bodo dobili obljubljeno novo obleko, obutev in orožje.
Ob 22. uri je krenil bataljon v mrzli deževni noči z Vatovelj čez Padež, Suhorje in Ostrožno brdo proti prehodu čez Reko pri Jakšu po edini še prosti smeri za umik, čez
kilovški predor in Gradišče na Pivko Po celonočnem pohodu so premočeni borci prispeli 28. novembra ob 8. uri na Jurišče, medtem ko so prispeli ranjenci s 4, četo še prej.
Ker so tedaj Gornjo Pivko ogrožali nedičevci in Nèmci, je 20 borcev 4. čete že ob 2.30 odšlo z ranjenci na javko za SVPB - Snežnik v Babno polje. Tja so prispeli ob 21. uri. Drugo moštvo je 28. in 29. novembra na Juriščah počivalo Štab bataljona je računal, da bodo čete ostale tam tri dni
‘Mirko Kovačič je v svojih spominih takole, opisal akcijo:
«Ker sem bil po prenosu ranjencev bolan, me 22. novembra 1944 niso poslali na akcijo, kar sem hudo obžaloval. Ko sem že misij da so odšli, sta prišla k meni na senik vodja skupine Peter Griščenko - Rus m se n^kdo. Prosila sta me, naj bi šel z njimi, ker ne poznajo dovolj terena in se bojijo ,da bodo zašli v sovražnikovo zasedo. Obljubili so mf da mi bodo^ pomagali, če ne bom mogel hoditi. Res so me prepričali, da sem šel z njimi, čeprav me je bolela glava in mučila vrtoglavica Tedaj so nadzorovali progo poleg redkih Nemcev tudi nedicevci. Njihove patrulje so zelo pogosto hodile po njej, zato se ji je bilo težko neopazno približati, še teže pa nastaviti mine. Navzlic njihovi budnosti nam je uspelo priti na progo, ne da bi nas opazili, toda preden smo nastavili mine, smo se morali trikrat umakniti. Mine je polagal Franc Grbec, eden mu je dodajal razstrelivo, dva pa sva ju varovala. Minirali smo levi tir, po katerem so Nemci pripeljali iz Divače v predor ter v njem skrivali pred zavezniškimi letali čez dan vlake z razstrelivom in orožjem. Tako smo nameravali takšno skrivanje preprečiti in omogočili zavezniškim letalcem uničiti vlake. Vendar naslednji dan do 16.30 Nemci niso pripeljali vlaka v predor. Redno pa so vlaki vozili po neminiranem tiru. Ko smo mine nastavili, smo se umaknili v Brkine in čakali na eksplozijo. Ker pa je ni bilo, sem bil prepričan, da so nedičevci mine našli, zato sem poročal štabu, da akcija ni uspela. Toda ob 16.30 je pripeljal po miniranem tiru prvi vlak in mine so opravile svoje. Nemce in nedičevce je bilo sram, zato so poročali, da je bil vlak bombardiran (Mirko Kovačič, spomini udeleženca, pismena izjava, AO IO v Kopru).
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel, 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400— din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
1. Julija 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
M
ZTT - Trst
V ZADNJIH 24 URAH JE BILO 352 SMRTNIH ŽRTEV
Po padcu palestinskih taborišč dramatična zaostritev vlikamma
Palestinci obtožujejo Sirijo, da je posegla na strani desničarjev pri zasedbi palestinskih taborišč - Takojšnja palestinska protiofenziva
DVOUMNE IZJAVE FASISTA ERMANNA BUZZUA
BEJRUT, 30. — Državljanska vojna se je v Libanonu ponovno razvnela z vso silo, potem ko so desničarski falangisti zasedli dve palestinski taborišči. Palestinske organizacije so izrecno obtožile sirske čete, da so pomagale desničarjem pri njihovem napadu na taborišča. Istočasno je treba zabeležiti splošno palestinsko ofenzivo, ki je, kot poroča radio naprednih sil, zajela vso državo. Glasnik Palestincev je dejal, da ne gre več za vprašanje, kako rešiti palestinska taborišča, kjer, je dodal, ni več kaj reševati, temveč kako organizirati represalijo. V zadnjih štiriindvajsetih urah je treba zabeležiti izredno visok
ne organizacije Intersindacal. Zaradi eksplozije so popokale vse šipe v polmeru 100 metrov, ranjena pa je bila tudi ena oseba.
Po obsodbi belih najemnikov v Angoli
LUANDA, 30. — Angolski pravosodni minister Boavida je izjavil, da je mednarodna komisija, ki se je morala izreči o legalnosti obsodbe na smrt, ki jo je angolsko sodišče izreklo za štiri bele plačance, ugotovila. da je sodna obravnava pote-—	kala v največjem redu. V svojem
krvni davek, še zlasti med^ prebi- j p0ročilu je komisija ugotovila tudi. vaici palestinskega taborišča ^ Jisr ja so j,jja spoštovana vsa pravila
Al Paša, kjer je bilo ubitih 350 o-seb, medtem ko je skupni obračun smrtnih žrtev 352 mrtvih. Istočasno je bilo 520 ranjenih.
Palestinska taborišča Jisr Al Paša in Tel Al Zaatar sta kljubovali desničarskim napadom celih sedem mesecev in v tem času je pale-stinskim oboroženim silam uspelo večkrat razbiti obroč. Zato obtožujejo Palestinci Sirijo, da je neposredno nosegla v spopade na strani desničarjev, katerih glasnik je izjavil, da so falangistične čete zasedle Jisr Al Paša, nadzorujejo pa tudi taborišče Tel Al Zaatar. Preden je slednje taborišče prešlo pod nadzorstvo desničarjev je nanj padlo 5.000 granat iz minometov.
Še včeraj je vodja nacionalističnega naprednega libanonskega gibanja Kamal Džumblat pozval vse arabske države, naj pošljejo svoje padalske oddelke, da bi razbili obroč desničarskih oblegajočih sil, ker bo s cer popolnoma nemogoče najti kakršnokoli rešitev v Libanonu. Lib:jski premier Džalud pa je izrazil pripravljenost Libije, da nudi popolno podporo muslimanskim slam.' če bi desničarji zasedli palestinska taborišča.
Položaj v glavnem mestu Bejrutu postaja čedalje bolj dramatičen, tudi sprič) vala vročine, ki je zajel Libanon. Že osem . dni so Bejrutčani b~ez vode. ni več električnega toka. vse zveze so prekinjene
postopka in da so v največji meri spoštovali pravice zagovornikov obtožencev. Komisijo je sestavljalo 52 osebnosti iz 38 držav in jo je povabila v Angolo tamkajšnja vlada.
Jack Dromey, ki je sledil procesu kot opazovalec, je izjavil, da bodo štiri obsojene na smrt lahko pomi-
lostili samo, če se bo britanska vlada obvezala, da bo v bodoče prepovedala novačenje najemnikov. Londonska vlada mora dokazati svojo politično voljo, da prepreči odhod najemnikov s svojega ozemlja. Samo v tem primeru bo angolska vlada lahko upoštevala priziv obtožencev.
147 mrtvih pri potresu na indonezijskih otokih
DŽAKARTA, 30. — Potres, ki je v soboto prizadel nekatere indonezijske otoke, je povzročil smrt 147 oseb. Po nekaterih vesteh je potres bil vzrok plazov in ogromne materialne škode. Najhujši sunek so zabeležili ob 2.18 po krajevnem času in je dosegel 6,8 stopnje Richterjeve lestvice. Ob isti uri je ameriška seizmološka postaja v New Yorku zabeležila v Novi Gvineji sunek, ki je dosegel jakost 7,1 stopnje Richterjeve lestvice.
Kaj se skriva za glasovi o novostih v zvezi z umorom komisarja Calabresija?
Bresciunsko sodišče sprejelo zahtevo dr. Arcala po zavrnitvi sodnika Vina
MILAN, 30. — Ermanno Buzzi, e-1 je vodil preiskavo o prevratniškem Sodnik Patrone, ki je preobreme-den cd fašističnih teroristov, ki so ' rovarjenju fašistične skupine MAR- njen z delom, je sklenil, da odloži
obtoženi pokola na Trgu della Loggia v Brescii, se je danes vrnil v Pescaro iz Milana, kjer je bil nekaj dni zaprt v kaznilnici San Vittore, kjer ga je zaslišal sodnik Giuseppe Patrone, ki vodi preiskavo o umoru komisarja Luigija Calabresija, čeprav je Buzzi pred nekaj dnevi napovedoval senzacionalno izpoved, ki naj bi preiskovalcem omogočila odkritje morilcev milanskega policijskega funkcionarja, kaže, da je šlo le za laž, za poskus, da bi spravil milanske sodnike na slepi tir. Buzzi je namreč trdil, da ve za ime tatu, ki je ukradel temnomoder fiat 125, s katerim so morilci pobegnili po zločinu. Omenjeni tat naj bi po Buzzijevi trditvi bil Ugo Bonatti. Gre za ime, ki je bile že v ospredju pozornosti javnega mnenja, saj je Bonatti ena cd glavnih, če že ne glavna obremenilna priča v preiskavi o pokolu na Trgu della Loggia. Med drugim je Bonatti edini, ki je obtožil Andrea Arccaia, sina bivšega načelnika preiskovalnega urada pri brescianskem sodišču in sodnika, ki
Fumagalli, da se je udeležil pri- zasliševanje Buzzija in njegovo so-pravljalnih sestankov za pokol. Sod- očanje z Bonattijem na september, nik Arcai je bil premeščen na mi- Tedaj pa se je brescianski tat pre-lansko sodišče, potem ko je skušal mislil in takoj privolil v začasno zaman zavreti preiskavo o pod- j premestitev v Milan. Izkazalo se je, lem izpadu.	j da so njegove trditve dokaj neosno-
Vse torej, da za sedaj ne bo vane, zlasti še, ker je bil med so-nobenih novosti v preiskavi o urno-, očanjem protisloven in netočen.
ru komisarja Calabresija, preiskovalci pa saušajo vsekakor doumeti, čemu Buzzijevo nenavadno ravna-
Vprašanje pa je, čemu tako nenavadno ravnanje. Po mnenju milanskih preiskovalcev so možne raž-
nje. Njegovo pismo načelniku držav- ne domneve. Marsikdo se spominja nega pravdništva v Pescari (v tem j na Buzzijev skrivnosten načrt za mestu je namreč prevratnik za- j beg iz zapora, ki ga je prevratnik prt) je bilo prava strela z jasne-1 zaupal sojetniku, verjetno zaveda-ga, saj je nekdanji tat in prekup- i joč se, da bo «zaupna» informaci-čevaiec ukradenih siile napovedoval, ja prišla na uho upravi kaznilnice, da ve za ime tatu, ki je ukradel, Takoj nato je prišel na dan s ta-avto, s katerim so zbežali komisar- ( tom temnomodrega fiata 125. Mor-jevi morilci. Med zasliševanjem, je , da — pravijo v Milanu — je imel Buzzi dejal, da gre za Uga Bonat- j Buzzi poseben interes, da je vsaj tija, katerega je poznal že vrsto let, ! začasno premeščen v zapor San Vit-saj naj bi skupaj kradla slike. Ker \ tore, da bi navezal stike s kakšno je kazalo, da je sled pomembna, je j vplivno osebo (tako je pred njim milanski sodnik odredil Buzzijevo ' naredil tudi fašist Salvatore Vivi-premestitev v milanski zapor, jetnik ’ pa se je izgovarjal, da je bolan, zaradi česar naj ne bi mogel v lombardijsko prestolnico.
niiiiiiiiinliiiniiiiiiHii>|<iii<iiiii>iiiiii>ii<>'i|,ll|ii|iiHit>iiniiuiiHiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>imiiuiBiniiHiiiiiHuiiiiiiiiiHir!iiviiiiuiiiii>i>iii>iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
NADALJUJEJO SE POGAJANJA NA KAMPALSKEM LETALIŠČU ENTEBBE
Preusmeritelji izpustili 47potnikov in ponovili ultimat za osvoboditev ostalih dvesto in letala
rito, ki je vpleten v spopad na planoti Rascino) in ki si je izposloval premestitev iz parmske v turinsko kaznilnico). Ne gre pa prezreti tudi druge možnosti in sicer, da je Buzzi skušal razburkati kalne vode preiskave o pokolu na Trgu della Loggia. Sodnik Giovanni Arcai, oče obtoženega Andree, je namreč zavrnil preiskovalnega sodnika dr. Vina, ki je vodil preiska-| vo, nekaj dni pozneje pa je med ! zborovanjem ostro napadel name-| stnika državnega pravdnika dr. Tro-| vata, ki je skupaj z Vinom vodil l preiskavo, misovski poslanec Mirko I Tremaglia, ki je tudi napovedal, I da bo prijavil breseianskega sodnika, češ da nista izpolnila svoje
Med osvobojenimi potniki je večina žensk in otrok - Noben sklep izraelske vlade j BuTievo izjavo naj w ši0 vkiju-Ultimat zapade danes ob 14. uri, ko naj bi teroristi razstrelili letalo s potniki vred bhV^skus, da VMatifjUdiod'
1	J	1	i ruki eno od klavnih nhrpmpnilnJt
RAMPALA, 30. — Preusmeritelji francoskega letala so spustili na svobodo 47 potnikov. Gre za ženske, otroke in starce, med katerimi je 33 Francozov, 3 Maročani, dva Grka, dva Američana, dva Nizozemca, Kanadčan, Venezuelec, Paragvajec, Ciprčan,, ena,, oseba, pa, je „a,	Za-] brez državljanstva. V rokah preu-
skrbljujoče je tudi higiensko stanje, smerteljev je sedaj še nekaj nad saj so v zadnj:h dneh zabeležili kar 200 potnikov. Predsednik Ugande dvanajst primerov paratifusa. Na- Amin je izročil osvobojene potnike daljuje se odhod tujih državljanov: | francoskemu predstavniku v Kam-danes je zapustila mesto kolona av- [ pali. Poročajo, da so vsi v dobrem a—	* zdravstvenem stanju, po nekaterih
vesteh so jih že prepeljali v Pariz.
Francija je medtem zahtevala od arabske zveze, naj posreduje, da bi preusmeritelji izpustili vse potnike. S tem v zvezi je pomočnik generalnega tajnika arabske organizacije Nofal dejal, da je o tem vprašanju govoril z njim francoski pred-
tov, ki jo je organiziralo francosko veleposlaništvo in ki je odpeljala skuoino tujcev v Damask. Doslej je iz Beiruta odšlo približno 800 tujih državljanov.
LIZBONA. 30. — Prejšnjo noč je eksplodiral peklenski stroj pri vhodu v sedež portugalske enotne sindikal-
stavnik v Egiptu Lucet.
Skupina preusmeriteljev je danes ponovila svoj ultimat ter ponovno zagrozila, da bo razstrelila letalo z vsemi potniki, če ne bodo pristali na njihove zahteve do 14. ure jutri. Ult'mat so sporočili ugandskemu predsedniku.,Idiju. Aminu, ki ga je posredoval francoskemu predstavniku. Preusmeritelji so, potem ko so spustili na svobodo 47 potnikov, med katerimi je, kot poročajo, tudi 80-letni izraelski državljan Biind Zu-kerkon, ki so ga sprejeli v kam-palsko bolnišnico, spet postavili svoj ultimat. Teroristična skupina je zahtevala, naj se ugandski vojaki u-maknejo na razdaljo 200 metrov od poslopja, v katerem se nahajajo preusmeritelji in talci. Amin je pozval Izrael, Francijo in druge države, v katerih so politični jetniki, katerih osvoboditev zahtevajo pre-

GORIŠKI DNEVNIK
PROCES PROTI ROBERTI GODEAS POSTAJA IZREDNO ZANIMIV
Kam je izginila škatla vžigalic, ki jo je financar Lavami videl poleg trupla
Zaslišanje Virginie Cantarutli - Francesco Zecca videl v kuhinji žagast nož - Zaplenjene majice, oprane in spravljene v škatli «špic c span»
Proces proti Roberti Godeas postaja iz dneva v dan bolj zanimiv. Nekatere priče, ki so jih zaslišali danes, so namreč precej diskvalificirale nekatere točne obtožnice, ki je bila sestavljena na podlagi indi-cov. Včeraj so med arugimi zaslišali tudi Godeaso«egu prijatelja Francesca Zecco, ki je pred sodiščem Izjavil, da je na kuhinjski mizi videl okrvavljen nož z žaga-stim rezilom, medtem Ko je sodišče zaplenilo v kuhinji než z gladkim rezilom, na katerem so odtisi travnatih bilk. Največ pozornosti pa so na današnji razpra/i posvetili dvema škatlicama vž.galie. Prvo je v skednju vso krvavo slikal brigadir Scognamiglio, a je ni zaplenil in uvrstil med dokazno gradivo. Škatlica je izginila. Drugo škatlico pa je opazil financar La veroni med nogama umorjenega Arnga Godeasa. Ko so karabinjerji kasneje opravljali potrebne izvide, škatlice ni bilo več. Iz tega bi torej lahko sklepali, da je nekdo notri zabrisati nekatere sledove ali vsaj zmesti preiskavo. V včerajšnji razpravi, ki se je zavlekla skoraj do 23. ure so najprej zaslišali Enzu Mocchiuta, ki je poleg očeta Glovannija prvi videl truplo. Njegovo pričevanje ni bilo posebno zanimivo, saj so se izjave ujemale s list ni, kar je povedal njegov oče.
Financar Alessandro Lavaroni je bil skupaj z Antoniom Pibirijem na dan zločina v cbhodnici. Pred hišo, kjer stanujejo Godeasovi pa jih je ustavil Giovanni Mocchiut ter jih obvestil o najdb; trupla. Ker je močno deževalo si je Lavaroni na hitro ogledal truplo, nato pa se u-
maknil v skedenj, kjer je opazil mlake krvi. Pibiri je medtem stražil na vratih. Kmalu po prihodu karabinjerjev sta se financarja oddaljila.	- •	, a •
Na izrecno vprašanje predsednika ali je videl med nogama umorjenega Arriga Godeasa, škatlico vžigalic, je izjavil: «Potrjujem, da sem videl škatlico vžigalic.» Predsednik ga je nato vprašal, kaj meni o odtisih v mlakah krvi. «Bilo je precej odtisov, vsekakor pa mislim, da bi bilo na prvi pogled nemogoče ugotoviti, kateri čevlji so jih pustili, mali ali veliki, moški, ženski ali otroški.»
Antonio Pibiri, ki je nekaj časa stražil pred vrati, potem pa ko je Lavaroni stopil v Kuhinjo pred skednjem, je povedal, da je tja stopila tudi Roberta Godeas, ki je lahko stopila tudi na maceže krvi.
Ko je sodnik poklical Virginio Can-tarutti, je Roberta zajokala. Precej dolgo je predsednik spraševal po njeni preteklosti ter o odnosih med njo in Arrigom v času preden sta se poročila. Tedaj je namreč ona živela skupaj z materjo v Bologni. Javni tožilec ter branilca pa so hoteli izvedeti kar največ podrobnosti o odnosih z don Luigijem. vaškim župnikom, ki je vneto obiskoval Roberto. in ki se je pogosto zadrževal v hiši tudi potem, ko so se ostali družinski člani že odpravili k počit ku «Don Filiputti je bil kakor družinski prijatelj in je Poučeval Roberto. ki se je pripravljala na kon-kurz. Nikoli nismo pomislili da bi med njima moglo biti tudi kaj drugega vmes. Če bi karkoli posumila in izvedela, verjemite, da bi don
Luigi nikoli več ne stopil v našo hišo» je odgovorila Virginia Canta-rutti, na vprašanje o odnosih z domačim župnikom.
Javni tožilec jo je nato vprašal, če je imela tudi odnose z drugimi moškimi. Odgovorila je kratko in gladko: «Nikoli nisem prevarala svojega moža». Na vprašanje, ali je vedela za razmerje, ki ga je' Roberta imela z nekim moškim iz vasi že nekaj časa prej. je Virginia odgovorila, da so o tem izvedeli, ko je bilo že prepozno.
Med zasliševanjem Cantaruttijeve sta branilca zahtevala, naj se iz skrbno spravljenega zavojčka zvame-jo tri majice, ki jih je žrtev imela na sebi 16. oktobra 1974. Na veliko začudenje branilcev, pa na majicah ni biio krvavih madežev in dišale so prijetno čisto (Saj so bile spravljene v praznem kartonu pralnega praška «špic e span»). Kasneje, med zaslišanjem marešala Scognamiglia, pa je sodišče izvedelo, da so majice po vsej verjetnosti tudi oprali.
Po precejšnjem premoru je pred sedišče stopil marešalo Scognamiglio, ki je tedaj vodil oddelek sodne policije pri krminski preturi in ki je napravil tudi «potrebne» izvide. Napisali smo «potrebne», kajti zagovornika sta imela kar precej ugovorov na račun, kako so bili opravljeni izvidi (med drugim karabinjerji niso ugotovili da je na zgornjem prostoru skednja velika odprtina, ki omogoča izhod na ulico).
Sodišče je nato zaslišalo še dva karabinjerska podčastnika. Danes bo sedišče zaslišalo še deset prič. V glavnem so to Godeasovi sorodniki ter občinski zdravnik dr. Piero Venuti.
mici eno od glavnih obremenilnih
usmeritelji, naj ugodijo njihovim, prihaja do takšnega ocenjevanja, u- j brcala"683' ^ ^	An"
■.httvam, d, ll, ,«m m.ljenj, tr.l- g™ £ J»	Medtem je prizivno breeci.nsko
So in oS. '	*"•(«-». med današnjo sejo oceni.
! lo kot umestno zavrnitev sodnika Berlinguer je poudaril, da ne ob- Vina, ki jo je zahteval dr Arcai staja nobena vodilna partija in da To še ne pomeni, da sodnik Vino «socializem in komunizem niso in ne bo več vodil preiskave o pokolu, ne bodo povsod enaki».1 KPI sc, na pač pa da bo njegovo delo znatno primer, bori za «socialistično pre- otežkočeno, saj lahko sprejme le obrazbo družbe, ki naj zajamči o- najnujnejše ukrepe.
sebne in skupnostne svoboščine, j	_________:
laičnost države, pluralizem strank | rim, 30. — Jutri in pojutrišnjem in zamenjavo vlad, sindikalno av- ne bo izšla rimska izdaja sociali-tonomijo ter splošno kulturno svobodo». Zato modeli «vzhodnoevropskega socializma» niso aktualni za
cev. Amin si baje prizadeva, da bi preusmeritelji osvobodili talce, nobena od petih držav pa še ni sporočila, kaj meni o osvoboditvi 53 političnih jetnikov, ki so v njihovih zaporih,........................
Izraelska vlada se je sestala danes na izredni seji, da bi proučila zahteve preusmeriteljev. Seja je bila izredno kratka in ob koncu, kot je bilo pričakovati, niso sprejeli nobenega sklepa. Objavili so samo sporočilo, v katerem je rečeno, da je zunanji minister Allon poročal vladi o vsej zadevi.
Dejstvo, da je francoska vlada prva izjavila, da so zahteve preu-smeriteljev nesprejemljive, trenutno rešuje izraelske voditelje, ki lahko odlašajo z morebitnim sklepom glede usode štiridesetih oseb, za katere preusmeritelji zahtevajo osvoboditev in ki se nahajajo v izraelskih zaporih. še sinoči je predsednik izraelske vlade Rabin izjavil da ima Francijo za odgovorno za morebitne posledice ter za rešitev vseh potnikov preusmerjenega letala. Izraelci so, kot kaže, v zadnjih urah tudi svetovali drugim državam, na katere so zračni gusarji naslovili svoje zahteve, naj ne popustijo in skušajo pridobiti na času, da bi teroriste fizično utrudili in bi ti morda klonili pred splošne nepopustljivostjo.
Večina jetnikov, za katere so teroristi zahtevali od Izraelcev, naj jih spustijo na svobodo so pripadniki Habaševe «ljudske fronte za osvoboditev Palestine». Poleg teh pa zahtevajo izpustitev Hilariona Capuccija in Japonca Koza Okamo-ta, pripadnika «rdeče japonske vojske», ki so ga maja 1972 obsodili na dosmrtno ječo, zaradi pokola na telavavskem letališču Loči.
Tito-Berlinguer
(Nadaljevanje s 1. strani)
v Evropi. Govoril je o različnostih poti v izgradnji socializma, o nujni potrebi samostojnosti partije in solidarnosti med njimi, zasnovani na popolni neodvisnosti in nevmešava-nju v notranje zadeve.
Po besedah Enrica Berlinguerja mora solidarnost med partijami temeljiti na priznavanju pravice sleherne partije, da samostojno pripravlja svojo politično usmeritev na domačem in mednarodnem prizorišču in o tem popolnoma neodvisno odloča. Ta solidarnost je zasnovana na doslednem spoštovanju enakosti v pravicah, na nevmešavanju v notranje zadeve drugih in spoštovanju svobodne izbire različnih poti v boju za preobrazbo družbe v graditvi socializma.
Berlinguer se je dotaknil tudi odnosov s partijami socialističnih držav ter dejal, da so italijanski komunisti poudarjali prispevek socialističnih držav, vendar so večkrat podali tudi kritične ocene nekaterih dogodkov in razmer, na primer v zvezi s Češkoslovaško. KPI je kritično gledala na nekatere splošne probleme, ki se nanašajo na odnose med demokracijo in socializmom v raznih socialističnih državah. Berlinguer je ugotovil, da so v raznih govorih in člankih neposredno ali posredno kritizirali stališča italijanske komunistične partije. Če se ne strinjamo s temi kritičnimi ocenami, je dejal Berlinguer, menimo, da je zakonito, da
stičnega glasila «Avanti», prav ta ko pa bodo v prihodnjih dneh stav-, ,	, .	, . ,	kali časnikarji milanskega uredni-
delavski razred visoko mdustnalizi- štva lista. Sindikalna odbora nam-
LATINA, 30. — Točno ob 10.15 se je na porotnem sodišču v Latini v zelo napetem vzdušju začel proces proti tako imenovanim «morilcem iz Circea» Andrei Ghiri, Angelu Iz-zu in Gianniju Guidu, trem mladim univerzitetnim študentom, ki so obtoženi, da sp, septembra, lani v Ghi-rovi vili v Cireeu posilili in ubili Rosario Lopez, ki so Jo utopili v banji, ter surovo pretepli Donatello Colasanti, ki se je rešila le, ker je hlinila smrt.
V dvorani, ki je bila nabito polna in kjer je skupina feministk vzklikala proti nasilju moških in zahtevala takojšnjo emancipacijo žensk, je med občinstvom završalo takoj ob vstopu Angela Izza, edinega oblo; tr.ca, ki je bil danes prisoten v dvorani. Ghira je namreč pobegnil takoj po zločinu, Guido pa ni prišel v dvorano, češ da je moralno po-
..nninniniiiiinnniniininnnni...mi.Hlinili.minili...............nuni.inni
SKRIVNOSTNI DOGODEK. KI BURI PARIŠKO JAVNOST
Streljanje v Dalidini vili ranjen popevkar Feliciano
rane zahodne Evrope.
Glede internaeionalizma pa je Berlinguer bil mnenja, da je to lahko odraz solidarnosti tudi drugačnih miselnih sil in gre torej preko meja zgolj komunističnih partij.
reč zahtevata korenito obnovo v vodstvu lista, predvsem pa odgovornega urednika in upravnega direktorja, ki bosta posvetila svoj napor izključno listu in ne tudi drugim političnim obveznostim.
01ga Lopez, sestra umorjene Ros arie, med včerajšnjo obravnavo na procesu proti «morilcem iz Circea».	(Telefoto ANSA)
«iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiua
PRED POROTNIM SODIŠČEM V LATINI
V zelo napetem vzdušju začetek procesa proti «morilcem iz Circea»
Včerajšnji obravnavi je prisostvoval le Izzo: Ghira je pobegnil, Guido pa je «moralno prepotrt», da bi lahko prišel v sodno dvorano
PARIZ, 30. — Kdo je streljal na tridesetletnega portugalskega popevkarja Joaa Feliciana, ki so ga dobili hudo ranjenega v vili pevke Dalide v Parizu? To vprašanje je v ten dneh razburilo pariško javnost, ki napeto sledi preiskavi policije, medtem ko so v afero vpletene zelo znane osebe iz francoskega sveta lahke glasbe. Do streljanja je prišlo 18. junija, doslej pa javnost za dogodek ni vedela. Vest je objavil «France-soir», ki ve povedati, da je policija priprla sedanjega ljubimca znar.e pevke Dalide Rit barda Chanfrana, znanega tudi pod imenom «saintgermainsKi grof», ki: trdi, da je že preživel tisoč različnih izkušenj in ki se je potem ko je dalj časa iskal filozofski kamen posvetil popevkar-stvu. Pred tem je policija dalj časa zasliševala tudi Dalido.
Med raznimi verzijami, ki krožijo v Parizu je zelo težko razbrati, kje tiči zajec. Gotovo je, da je bil Joao Feliciano v petek, 18. junija ranjen v trebuh v vili Dalide. Gotovo je ludi nekaj drugega in sicer da je Feliciano bil prijatelj Da-lidine pcr.ugalske hišne pomočnice Marie it. da je bil prav v njeni spalni subì, ko je bil ranjen. Kut po-oča «1 rfrce-soir» sta Dalida in njen prijatelj grof 18. zvečer poklicala policijo, češ da sta na stopnicah vile dobila neznanca z rano v trebuhu. Presenetljivo je bilo samo dejstvo, da na stopnicah ni bilo sledi krvi, v žepih Feliciana pa so dobili ključe stranskih vrat Da-lidine vile. Ko so Feliciana pripeljali v bolnišnico je najprej izjavil, da ga je ranil neki neznanec na cesti in da se je zatekel v vilo. Kasneje pa je svoje izjave spremenil in dejal, da je ljubimec Marie, Dahdine hišne pomočnice in da je bil v njeni sobi. ko je vanjo vdrl Chanfran in streljal nanj. Treba pa bo pojasniti, kaj je Feliciano počel v Mariini sobi, ko slednje ni bilo. Nekateri pariški časopisi trdijo dà je Chanfran slišal sumlji-
ve šume ter streljal na Feliciana, ker ga je zamenjal za vlomilca.
«Veliko
hudega...»
(Nadaljevanje s 4. strani)
so ogrožale promet. Občinski izvršni svet je odgovornim tovarišem določil naloge, da so skrbeli za prehrano, vodo, elektriko, komunalne zadeve in socialno-zdrav-stvene potrebe. Že 8. maja 1976 sta Tolminsko obiskala predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej in predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Dne 9. maja 1976 je v prikolicah in šotorih že dobilo začasno streho 2250 ljudi. Bilo je nakazanih tudi 160.000 din za prvo pomoč.
Občinski štab za civilno zaščito je ustanovil 6 štabov, ki so imeli nalogo skrbeti za najbolj prizadete občane. Posebna skrb je bila posvečena ostarelim, bolnim, nosečnicam in onemoglim ljudem. V prvih dneh po potresu je v raznih štabih delalo nad 1000 občanov — vsi kot irostovoljci!
Občinska skupščina Tolmin je kot prvo pomoč dodelila večjo vsoto denarja.
Po zadnjih podatkih je ostalo na Tolminskem brez strehe 4.798 ljudi, uničenih ali poškodovanih pa je 4499 stanovanj. Najbolj so poškodovane vasi: Podbela 100 odst., Breginj 90, Sedlo 60 - 70, Logje, Homec, Stanovišče in Borjana po 30 odst.
Skupščina občine Tolmin je 12. junija 1976 imenovala odbor za obnovo Tolminske. Odbor šteje 35 članov. Odboru predseduje predsednik občinske skupščine Anton Ladava. Predsednik medobčinskega koordinacijskega odbora krajevnih gradbenih odborov pa je Milan Vižintin, direktor anhovske cementarne, .
Na žiro račun solidarnostne pomoči je do sedaj zbranih — 9.924.135,70 din.
Izvršni svet LR Hrvatske je sklenil obnoviti šolo v Bovcu. Sindikat SRS je sklenil, da bodo vsi zaposleni v Sloveniji dah 1 odsto-te' svojega kosmatega osebnega dohodka do konca 1977. leta. Na ta način bodo sindikati zbrali
480.000.000 din.
Skupno so na Tolminskem do 16. junija 1976 dobili: 542 stanovanjskih prikolic, 6 stanovanjskih kontejnerjev, 2 spalna vagona, 12 avtobusov, 1.138 šotorov, 385 postelj, 152. blazin in 44.00.0 k v. m polivinila za prekrivanje poškodovanih streh. Razen tega so prejeli še 30 vagonov gradbenega materiala.
Izredno veliko pomoči so prve dni nudile ponesrečencem taborniške organizacije, mladinske organizacije. RK, pripadniki JLA, delovne organizacije in posamezniki. Ponudbe za pomoč pa še vedno prihajajo. Odbor za obnovo in, pomoč ponesrečencem sklepa s takimi ponudniki primerne dogovore.
Ne Smemo pozabiti podjetja «Av-toprevoz» Tolmin, ki je vse od pr.vih dnj potresa z železniške postaje Most na Soči do skladišča na. čiginjskem polju,. v Kobarid in drugam — zastonj 'prevažal o-peko in drugi gradbeni material, ki so ga dala na razpolago za obnovo poškodovanih poslopij razna podjetja.
* * *
O dogodkih in posledicah potresa bi lahko napisali knjigo, vendar naj zadostujejo že ti podatki, ki zgovorno prikazujejo, kakšen je naš tolminski človek, kadar ga zadene nesreča. Ne obupuje, Pač pa že od prve minute po nesreči načrtuje, kako bo preživel in kako si bo vsaj za sik spet uredil dom. Ni zaman preživel dve vojni in dve okupaciji. Ostal je trdno zasidran v to svojo tolminsko zemljo.
trt. Ob vstopu obtoženca je Anto-nelia Colasanti bruhnila v jok in objela mater, medtem ko je predsednik dr. Marino bral Guidovo pismo, v katerem je fašistični pretepač znova poudaril, da naj ne bi bil vpleten v umor. Takoj nato je predsednik prebral še pismo Ghi-rovih staršev, ki so zaupali obrambni mandat odvetnikoma Ferrucciu Kadmiju in Adrianu Verdeschi.
Spor med obrambo in prizadetimi strankami je nastal že takoj ob začetku sodne obravnave, ko je moral sodni zbor odločati, kdo ima pravico do prijave in kdo ne. Branilci so takoj protestirali, češ da preveč odvetnikov zastopa prizadete stranke. poleg tega pa so staršem Donatelle Colasanti osporavali pravico, da se prijavijo kot prizadeta stranka, češ da je dekle že polnoletno. Sodni zbor je tudi na zahtevo javnega tožilca zavrni ugovore, takoj nato pa je moral rešiti zapleteno vprašanje, ki so ga sprožili zagovorniki Ghire, po katerih naj bi bili vsi sodni akti neveljavni in naj bi bila zato potrebna nova sodna preiskava. Ne glede na pravne argumente, s katerimi sta odv. Budini in odv. Verdesci utemeljevala svojo tezo, je jasno, da je bil to le očiten poskus zavlačevanja sodnega postopka, od česar bi imel korist zgolj Ghira. Sodniki so zavrnili tudi to zahtevo, na kar je predsednik prekinil obravnavo, ki se bo nadaljevala jutri zjutraj.
Hudi prometni nesreči na avtocesti sonca in na «Tiburtini»
TERNI, 30. — 13 mrtvih in o-krog 40 ranjenih so tragičen obračun hudih prometnih nesreč na avtocesti sonca in na državni cesti Tiburtina. Na avtocesti sonca so štiri osebe izgubile življenje pri trčenju dveh tovornjakov s prikolico, na «Tiburtini- pa sta čelno trčila dva avtobusa. Vzroka obeh nesreč še nista bila ugotovljena.
GENOVA, 30. - Ladja «Seagull», ki se je potopila pred poldrugim letom je bila prava plavajoča krsta. To so med današnjo sodno libra vnavo pred genovskim sodiščem potrdili težaki pristanišča Porto Empedocle, ki so večkrat natovari jali in raztovarjali ladjo, ki. je tovorila fosfate iz Sicilije, v Tunis.
GOSTOBESEDEN SODNIK
Londonsko prizivno sodišče je, zaradi gostobesednosti poročevalca, sklenilo spustiti na svobodo tri obsojence, ki so jih dolžili goljufije. Sodni zbor je sicer poudaril vestnost poročevalca, ki je o obtožnici govoril kar tri dni, pri čemer so nekateri člani porote od dolgočasja zaspali, je pa sklenilo o-prostiti. obtožence, ki so že odsedeli S mesecev od skupnih treh let, na katere jih je obsodilo prvostopenjsko sodišče. Kot rečeno je povzetek sodnika poroto samo zmedel, sam poročevalec pa je preutrujen in je zato svoje izvajanje proti koncu večkrat ponovil.