Miha Razpotnik Miranove smuči Bojan in Miran sta bila bratca, Zato je bil Miran žalosten vso Bojan starejši, Miran mlajši, Bojan zimo in vselej, ko jc zagledal Bo- krepak in razborit, Miran nežen in janove smuči, se jih je Ijubeče do- pohleven. Oba pa sta bila vncta za taknil, pobožal gladki les in srce telovadbo, plavanje in smučanje. mu je bilo težko od grenkobe. Bo- Toda, ker se je njuna mamica bala, jan pa je vsak dan mogočno raz- da bi si Miran pri .smučanju priza- kladal, koliko že zmore na smučeh. deval preko svojih šibkih moči, je m če je Miran pritegnil z vneto prcdlanskim prinesel Božičck nove besedo, ga je vselei nekoliko zvi- smuči le Bojanu. Miran pa ie dobil ška zavrnil, češ, kaj boš ti govoril, mnogo lepih stvari, celo tricikel, to ko še stati ne znaš na smučeh, To je kolo na tri kolesa, da bi se vozil je bolelo... z njim kakor odrasli ljudje. V vsem Naslednje leto — to je bilo lani, mcstecu ni bilo otroka, ki bi imel pa je Miran vsak večer molil in tako kolo, bo merada vendar zado- prosil Jezuščka, nai ga vendar to voljcn z njim. Res je, kazal se je pot ne prezre — naj mu vendar pač srečnega, a srce mu je bilo prinese smuči, saj mu sme vzeti tri- bolno od razočaranja. Saj je trici- eikel. druge igrače in celo slikani- kel lep, a stokrat lepše so smuči, ta- co, ki jo ima tako rad — in vse sku- ke.kakorjih je dobil Bojan. »Marse paj odnesti druaim, re\Tiim otro- nisem prizadeval, morda nisem bil kora — le na smuči naj ne pozabi. dovolj priden, da jih nisem dobilV« Za božič jih je res dobil. Njego- je tarnal Miran sam pri sebi. Bojan vega veselja vam nc morem opi- v šoli nagaja, nai^aja mamici in oče- sati. Mamici je bilo kar hudo, ko tu, luča kamenje na cesti za šolarji, jc gledala sijaj v očeh svojega Mi- se pretepa z otroki in draži mesar- rana. Pritiskal je smuči k sebi, jih jevega psa. Pa je le dobil smuči! pomerjal, gladil in likal — najraje Vozil se bo z njimi na travniku bi jih kar poskusil. pod gradom, vsi Ijudje ga. bodo Stirinajst dni pozneje se je že gledali, ko bo podrčaval nizdol, in dokaj spretno vozil. Učil se je plu- mamica se bo ponosno smehljala in žiti. zavrteti kristijanijo in celo prikimavala ljudem, ki ji poreko: skakati preko obronka, da se je kar »Kako je vaš fantek korajžen! To zakadilo za njim in da je mamica, je Bojan — kai ne? O, to je posta- ki ga ie gledaia, kriknila. Ljudje pa ven fant!«Tako govore ljudje. Nje- so se smejali in govorili mamici: ga pa, ki stoji poleg mamice, pa lc »Ta je vaš fantek, najmlajši — kaj božajo po glavi, rekoč: »Ta je pa ne? Pa tako dobro smuča!« To je še prešibek, kaj ne?« Vedno pra- bilo lepo! Veter brije okrog nosa, vijo »Kaj ne?«, ti grdi, odrasli sneS prši — smuči pa drče ko blisk ljudje, ki mu ne privoščijo smučk, — ljube, drage srauči! za to mu jih tudi ne kupijo, niti Zvečer, preden je legel k počitku, Božiček se mu jih ne upa prinesti, jih je vselej očistil, z voskom na- ker bi ti odrasli ljudje že toliko in mazal in polikal. Zjutraj pa, preden tako govorili, da niso zanj, da je je odšel v šolo. jih je spravil v še premajhen, prešibek in pre- predsobo za vrata, da bi jih imel otročji, da t>i se mamica in Božiček popoldne koj pri toki. skesala in jih vzela nazaj, čeprav In ko je zima minila, jih je s ttž- bi se on znal ravno tako urno zavr- kim srcem spravil na podstrešje v teti kakor Bojan, če ne še urnejše. kot, kjer naj bi počakale do zime. 100 Minula je pomlad, minulo je šol- \J^B, /&, /"3 sko leto in ko so minule tudi počit- <^2^Bw ¦ *?L JčMB nice, je Miran zbolel. »Skrlatinka!« ^E^% *^S$Evl je dejal zdravnik in mamica ie za- x/i9Hr**'% Z**1*^ riSr i kričaia kot ran.jena žival. H^V^v jm Vl \A*iMu«[ Miran pa je Iežal v izolirni bol- N^^V Wj \di^i .. /'(TJJmLtI nici. v pusti, svetli sobi in bledlo se ^WC M all^jP^ ^T/wlB mu je. Nekoč je vprašal mamico, ^&^*^L^^G&3XŠ( h) *t*v^1 da-li bo že kmalu zima — a mamica ^^ *^^XSKm(M9t ijl 9*? '^1 je jokaje odkimala. Saj ni smela ^^»»UJ^^^?^^aL: Jn I7I biti pri njem, le skozi okno je ale- J3!sK\: /\, l?\ #i,iH dala vsak dan in niene oCi so bile ^«*"^~]|3Hj» / \ I JkI tako žalostne. Nekoč pa jo je vpra- C^V ^V ^r J>/ ^^jjpuifl šal, če je res, da mu je Božiček spet ^V iK. U / vsBB odncscl smuči. Mamica mu je za- ^^M^^K/ ^^B trjevala, da ne — da so še doma na *fL ^^ ^^« podstrešju, kjer jih bo našel, ko *t^ ^^. pride domov. A Miran ni mogel ^^W^^^^»» verjeti. Saj iih je tako razločno ^f videl, svoje Ijubljene smuči... Bo- žiček, ves svetal, jih je odnesel v notranjem zavoju deščice nekaj naročju s seboj in odplaval z njimi čačk. Ponesel ie smuči k podstreš- daleč, daleč proč ... on, Miran, pa nemu oknu in čital okorno zapisane ie ostal sam... črke: »TO SO SAMO MOJE Drugo jutro je mali Miran umrl, SMUČI!« revček. Bojan je spustil smuči iz rok. Spet je prišia zima. Snega se je Oči so se mu zasolzile in ves raz- bilo naletclo mnogo — oh, kako le- burjen je zbežal k mamici, ki je pega sneiia. onega lahkega pršiča, sedela v sobi pri oknu in strmela v po katerem drče smuči tako pri- zimski dan. jetno, da se ti zdi, kakor da si v Pritekel je k njej, se ie ovil in pravljični deželi. zaihtel: Bojan se je že nekaj dni smučal, »Mami, mami, Miran se pa.ne ko i