Ptuj, 13. julija 2000, letnik LIII, št. 28 - CENA 130 SIT 'A TEDEN/TA TEDEN Ce družina moli sliupai, se ne razide Nekaj več kot sto let je minilo, odkar je skupina zanese- njakov, ki jim ni bilo vseeno, kaj se dogaja z bogato kultur- nozgodovinsko dediščino, ustanovila na Ptuju Muzejsko društvo. Leto 1893 štejemo za letnico ustanovitve ptuj- skega muzeja. Vse kaže, da bo v zgodovino Pokrajinskega muzeja Ptuj med pomembne prelomnice zapisano tudi leto 2000. Ormožani so dali vedeti, da želijo ustanoviti svoj muzej in da ne bodo več sofinancirali ptujskega, kar je logična posledica hitrega razvoja mesta Ormož v zadnjih letih. Na naslednji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma še v juliju, bodo obravnavali odlok o ustanovitvi "ormoš- kega" muzeja. Gre za dogodek, ki se je napovedoval že dalj časa. Glede na dogajanja v zadnjih desetletjih pa se ob tem poraja predvsem vprašanje: Komu je sploh bil potreben velik in močan ptujski muzej? V povojnem obdobju je bil edini med slovenskimi, kije imel status "zveznega muzeja". Vedno pa je bil PREVELIK za lokalno skupnost. Biti direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj je bilo vedno nehva- ležno delo in skorajda slehernega se je držalo - vraževerni bi rekli "prekletstvo". Lokalna skupnost ni nikoli nagra- dila tistih, ki so v muzeju vlekli voz naprej. Dogajalo se je ravno obratno. Razlog? Posledica! Malo mesto - mali ljudje - muzejček. Spomnimo se samo dr. Štefke Cobeljeve, ki so se ji ptujski lokalni oblastniki tako zamerili, da je svojo bogato dediščino, kljub silni ljubezni do Ptuja, zapu- stila drugim. Je še vedno politični greh povedati, da je delo- vanje Blagoja Jevremova v času njegovega direktorovanja dalo muzeju pomemben pečat in da so velik del njemu oči- tanih grehov storili drugi? Potem je še večji škandal trditi, daje za časa Borisa Miočinoviča, prav tako odstavljenega direktorja, ptujski muzej pridobil na veljavi, po svoji stro- kovnosti in odmevnih projektih. Zgodil seje MUZEJ. Ne glede na težnje Ormožanov po svojem muzeju je za Ptujčane sedaj zelo pomembno vprašanje, kakšen muzej sploh želijo. Majhnega, ki bo nudil strokovno in politično komodnost ljudem, ki jih je strah negotove prihodnosti in velikih korakov? Od okolice in ambicij ljudi izoliran muzej, ki bo deloval z majhnimi finančnimi sredstvi, znot- raj majhnega prostora z majhnimi ljudmi, ki ne bodo delali problemov? Odgovor se na žalost ponuja sam, še vedno pa obstaja tudi alternativna varianta in ljudje, ki imajo ali pa so imeli moč (če še ni prepozno), da o tem odločajo. Dejstvo pa je, da je Ptuj pre- majhen za svoje velike ljudi. Najlepši del stare struge Drave so brzice, ki jih imajo radi tako kopalci kot veslači.,David, Tbmaž,^ Franci in Dušan so tann vsak dan, če je le vreme kolikor toliko v redu, ne ustrašijo pa se niti dežja J , Fofo: Majda Goznil^ HAJDINA / ŽUPAN PRIPRAVIL SPREJEM ZA USPEŠNE GASILKE 1 Haldošanke vse Uiie olimpiadi na finsliem Uspehi ženske gasilske desetine iz prostovoljnega gasil- skega društva Hajdoše se kar vrstijo. Pred tremi leti so postale gasilske olimpijske prvakinje na Danskem, trikrat doslej so bile zmagovalke državne gasilske lige, temu so dodale še mnoge druge večje uspehe, pred štirinajstimi dnevi pa so v Mariboru vsem dosedanjim naslovom odale še naziv državnih prvakinj. Veselje v desetini je bilo nepo- pisno, kajti tak uspeh so si Haj- došanke nadvse želele ponoviti. Z osvojenim prvim mestom so znova dokazale, da nimajo prave konkurence. Uspeha sta se z njimi veselila tudi mentorja Ivan Brod- njak in Franci Zupanič, pohvale so dobile od domačega gasilskega društva (tudi gasilski veterani so bili na državnem tekmovanju uspešni z osvojenim 4. mestom) in prijateljev - gasilcev, prešnji petek pa jim je čestitke ob uspehu izrekel še župan občine Hajdina Rado Simonič. Slovesen sprejem za hajdoške gasilke je župan Simonič pripra- vil v občinskih prostorih, ob tej priložnosti pa povedal: "Vesel sem, da lahko pozdravim naše gasilke - državne prvakinje in nosilke olim- pijskega zlata izpred treh let. Pot na novo gasilsko olimpiado jim je ponovno odprta, od nastopa na Finskem jih loči le še majhen korak, vendar sem prepričan, da bodo tega uspešno premagale. Lahko obljubim, da se bo tudi v občinskem proračunu našlo nekaj sredstev za uspešno desetino, pred- vsem pa veliko razumevanja med člani občinskega sveta. Pokali in priznanja dokazujejo, da so hajdo- ške gasilke resnično najboljše že nekaj zadnjih let, marsikdo pa niti ne ve, da se v pokalih in priznan- jih skriva veliko truda, strokovne podkovanosti in navsezadnje tudi veselja do dela v gasilstvu. Verja- mem, da se bo za naše uspešne gasilke našlo tudi kako priznanje ob drugem občinskem prazniku. Vse čestitke torej gasilkam in samo tako naprej." T, Mohorko 2 Četrtek, 13. julij 2000 - TED« AKTUALNO PTUJ / O KATASTROFALNIH POSLEDICAH SUŠE V SPODNJEM PODRAVJU Škode že krepko iez fri miHiarde tolariev v sejni sobi ptujske Mestne liiše je bila prejšnji petek ti- skovna konferenca - sklical jo je ptujski župan Miroslav Luci > na kateri so predstavniki občin na Ptujskem, kme- tijske svetovalne službe in vodja oddelka /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dpravne enote Ptuj predstavili po- sledice hude in dolgotrajne suše v občinah Spodnjega Po- dravja. Po prvi oceni je škode že krepko če/, tri milijarde tolarjev. To je že druga suša, ki jo je v zadnjem desetletju utrpelo to območje, ker pa je do nje prišlo že v obdobju naj- intenzivnejše rasti, so posledice toliko bolj katastrofalne. Peter Pribožič iz svetovalne slu- žbe Obdravskega zavoda za ve- terinarstvo in živinorejo Ptuj je povedal, da ima območje Podra- vje v povprečju od prvega marca do 30. junija skupaj 361 mm pa- davin, letos pa jih je bilo na petih opazovanih lokacijah samo 224,7 mm. Z enakim obdobjem lanske- ga leta je bilo padavin manj za 60 odstotkov. Poseldice suše se bodo dolgoročno pokazale tudi v živinorejski proizvodnji z zma- njševanjem števila živali v osno- vni čredi, visoke temperature pa živinorejcem povzročajo dodatne izgube (zmanjšana ješčnost, nižji prirast, pogini in podobno). Normalna rast je bila onemogo- čena že od konca maja. Pos- ledice suše se kažejo na vseh kulturah, zlasti na koruzi, krom- pirju, sladkorni pesi. Se posebej močno so prizadeti posevki ko- ruze na Dravskem in Ptujskem polju, skupaj okrog 9 tisoč hekta- rov, in ni pričakovati pridelka zr- nja. Ivan Brodnjak iz kmetijske svetovalne službe Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živi- norejo Ptuj je prepričan, da so polja Ptujskega in Dravskega po- lja zaradi letošnje suše med naj- bolj ogroženimi v Sloveniji. Gre za naravno nesrečo, kot je veči- na ljudi s tega območja ne pom- ni. Se najmanj sta škodo utrpela ječmen in pšenica, kljub temu pa bo odkupa za polovico manj kot v prejšnjih letih. Večina kmetov je pridelek obdržala doma, ker pričakujejo pomanjkanje krme. Prava katastrofa pa je pri koruzi, ki je na Dravskem in Ptujskem polju najpomembnejša poljedel- ska kultura. Travinje je najbolj prizadeto na območju Haloz in Slovenskih goric, kjer drugega odkosa skorajda ni. Močno so prizadeti trajni nasadi vinogra- dov in sadovnjakov, zlasti na la- pornatih tleh, kjer so vinogradi v nekaterih predelih prizadeti že do polovice, je povedal Andrej Rebernišek iz kmetijske sveto- valne službe. Če v naslednjih 14 dneh ne bo dežja, bo to pomenilo pravo katastrofo v vinogradniš- tvu, trsničarstvo pa je prizadeto že nad polovico. Na območju ob- čine Juršincev je bilo vloženih dva milijona trsnih cepljenk, pri- zadetih pa je že več kot polovica, je povedal juršinski župan Alojz Kaučič. V mestni občini Ptuj je trenutno škode po suši okrog 300 milijo- nov tolarjev, v Zavrču 230, na Hajdini 209, v Dornavi 320, Pod- lehniku 150 milijonov, Markov- cih 170 milijonov, v kmetijstvu Kmetijskega kombinata Ptuj pa je po besedah Franca Vršiča pri- čakovati okrog 40-odstotni iz- pad pridelka, trenutno ocenjena škoda pa znaša 490 milijonov to- larjev. Od države predvsem pri- čakujejo, da jim bo zmanjšala obremenitve ter zmanjšala cene pri uvozu krmnih surovin. Na nekaterih območjih upravne enote Ptuj je zaradi suše in vi- sokih temperatur prizadeta tudi oskrba z vodo. Komunalno po- djetje Ptuj in gasilci z območja cele upravne enote se trudijo po najboljših močeh, da bi proble- me pri oskrbi z vodo omilili. Za že tako prizadete ljudi pa je oskr- ba z vodo s cisternami še dodatno obremenitev; ponekod so ljudem sicer priskočili na pomoč s sred- stvi iz rezerv občinskih proraču- nov, vendar bodo tudi ta sredstva kmalu pošla. Obstaja pa bojazen, da se bodo po suši pojavile iz- datne padavine in zlasti še Ha- loze dodatno prizadele z novimi plazovi. Po besedah ptujskega župana Miroslava Lucija je na srečo vode dovolj, tako da ni pričakovati težav pri oskrbi, in je tudi neoporečna. Na prizadeta območja je bilo doslej prepeljanih že čez milijon litrov vode. Ptujski župan je mnenja, da bi v takšnih primerih, kot je zdajšnja suša, morala priti do izraza najširša solidarnost, voda bi morala biti brezplačna. V letošnji suši pa so po besedah Slavka Brgleza iz Kmetijske zadruge Ptuj močno prizadete tudi vrtnine, predvsem rdeča pesa in kumarice, pri pšenici pa pričakujejo le 40-odstotni odkup. Prve ocene posledic letošnje suše bodo v občinah popisali do 10. julija, dokončne ocene pa naj bi pripravili do 25. julija, je povedal vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v upravni enoti Ptuj Franc Bezjak. V vseh prizadetih območjih pričakujejo, da bodo popisu škode sledili takojšnji ukrepi in pomoč. MG MARIBOR H Pripravljeni na f očo SI Letalski center Maribor je v sodelovanju z ministrstvom i kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvom za okolje prostor, Zavarovalnico Maribor in podravskimi občinami pri| ravil projekt obrambe pred točo z letali. Projekt bodo v primei nevarnosti toče pričeli uresničevati že v tem tednu, ministrstvi občine in mariborska zavarovalnica pa bodo zanj odštele d< brih 55 milijonov tolarjev. PTUJ / IZREDNA SKUPŠČINA GIZ POETOVlO VIVAT Brei konkretnih pred logov za bodoie delo Na petkovi izredni seji skupščine gospodarskega intei nega združenja Poetovio vivat Ptuj, ki je bila zgolj infori tivna, so se člani, prišlo jih je trinajst od 88, kolikor je listinah bilo ustanoviteljev združenja, v glavnem seznai s potekom razčiščevanja finančnega poslovanja. 19. maja letos je namreč nad- zorni svet združenja izrazil dvom o prikazanem zaključnem raču- nu poslovanja GIZ za lansko leto. Neurejeno finančno poslovanje je bilo glavni razlog, da vršilcu dolžnosti direktorja niso zaupali vnovičnega mandata. V dobrem mesecu in pol razščiščevanja fi- nančnega poslovanja so ugoto- vili, da napovedi o dobičku v poslovanju za laijsko leto in tudi prejšnja leta ne držijo. Že zaklju- čni računa za leto 1998 naj ne bi bil verodostojen, tudi letošnje poslovanje GIZ je negativno. Da bi povrnili zaupanje članov v to institucijo, ki je v začetku ve- liko obetala, še zlasti pa v us- klajeni razvoj turizma na Ptuju, so nadzorni svet in novi vršilec dolžnosti direktorja GIZ-a Ervin Hojker skupaj še z nekateri so- delavci oziroma člani združenja pričeli aktivnosti, da bi zadeve na finančnem, organizacijskem in strokovnem pogledu pripelja- li na čisto. V tem trenutku je odprtih 23 milijonov terjatev in 15 milijonov obveznosti; člani GIZ za članarino na primer dol- gujejo 4,6 milijona tolarjev. Do redne skupščine, ki bo predvi- doma septembra, naj bi bila za- deve toliko čiste in pregledne, da bi lahko odločali o konkretnih predlogih glede nadaljnje usode združenja in tudi o tem, kako bodo sanirali izgubo. V listini o ustanovitvi gospodarskega inte- resnega združenja Poetovio vi je namreč zapisano, da so čl udeleženi tako pri dobičku pri obveznostih. Dokler pa vseh podatkov o tem, kako je slovanje potekalo, in niso ugo vljeni vzroki za nastale razme je težko sprejeti kakršnekoli sk pe. Nekateri pa v tem trenui zavačajo tudi revizijo. Vsem d žnikom so napisali prijazno p mo, da svoje dolgove poravna Vzporedno s sanacijo razmer GIZ pa v mestni občini Pi potekajo usklajene aktivnosti ustanovitev lokalne turističi organizacije. Ker je bila skupščina izredi bi pričakovali tudi izredne skl pe, pa jih ni bilo. Po izredni seji skupščini se jt petek sestal tudi nadzorni svet. letu in treh mesecih, odkar je b imenovan, se je sestal na dvajse ih sejah. Na petkovi so imenova novo vršilko dolžnosti direktor ce GIZ za dobo treh mesecev. 1 dolžnost so zaupali diplomiral ekonomistki z oddelka za gosp( darstvo mestne občine Ptuj Mii ji Vučinič. Mestna občina PtuJ! tudi v največjem deležu lastnic GIZ. Pri delu ji bodo pomagal tudi druge službe mestne občin Ptuj. Nova vršilka dolžnosti d rektorice bo delo nastopila s p vim avgustom. Mi HAJDINA/S 15. SEJE SVETA OBČINE Haidiniani niso za Irofizorci/ Svetniki občine Hajdina so imeli 6. julija eno najdaljših sej doslej. Prvotno načrtovanim štirinajstim točkam dnev- nega reda so dodali še deset dodatnih. Sprejeli so sklep o oblikovanju območja s posebnimi razvojnimi problemi In ustanovitev regijske razvojne agencije Znanstvenorazisko- valni središče Bistra Ptuj ob pogoju, da bodo naknadno v gradivo vključene njihove investicije na področju gospo- darske infrastrukture, samo na področju kanalizacije jih imajo za milijardo štiristo milijonov tolarjev, in da bo Haj- dina z vladno uredno o vrednostih meril za odločitev ob- močij s posebnimi razvojnimi problemi in določitvi občin, ki izpolnjujejo ta merila, prepoznana tudi kot razvojno omejevano območje. V zvezi s tem bo potrebno pre- dlagati spremembo uredbe, že sedaj pa je v njej določilo, da bo ministrstvo za razvoj tekoče spremljalo razpoložljive podatke za merila in izpopolnjevanje me- ril s strani posameznih občin in po potrebi predlagalo ustrez- ne spremembe te uredbe. Zah- tevo po uvrstitvi med razvojno omejevano območje Hajdinčani utemeljujejo predvsem s tem, da potekajo na območju njihove ob- čine vodovarstveni pasovi, prav tako pa tudi trase avtoceste in hitre ceste, to pa niso ceste, ki bi pospeševale razvoj. Sklepe o ob- likovanju območja s posebnimi razvojnimi problemi in ustano- vitev regijske razvojne agencije Bistra Ptuj je doslej skupaj s hajdinsko občino sprejelo sedem svetov občin, je povedal dr. Šte- fan Čelan, direktor Bistre Ptuj, ko je Hajdinčanom predstavljal prednosti ustanovitve območja s posebnimi razvojnimi problemi. Do 19. julija, ko bo občino Zeta- le, kjer se bo tudi sestal kolegij županov s Ptujskega, obiskal mi- nister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur s sode- lavci, naj bi čim več občin Spod- njega Podravja že imelo sprejete sklepe o oblikovanju območja s posebnimi razvojnimi proble- mi. O dogovoru o prenovi objek- tov v Biogradu na morju bodo Hajdinčani razpravljali na eni prihodnjih sej, ker se seje ni udeležil predstavnik mestne ob- čine Ptuj, da bi obnovo predsta- vil. Hajdinski svetniki na 15. seji tudi niso sprejeli sklepa o pri- stopu k ustanovitvi konzorcija občin severovzhodne Slovenije in ustanovitvi gospodarske dru- žbe za realizacijo projekta termi- čne obdelave odpadkov. S tem so samo pritrdili volji hajdinskih občanov, ki nasprotujejo gradnji sežigalnice v Kidričevem. Pregledali so tudi dosedanje aktivnosti pri izbiri občinskega grba in zastave. V preučitev he- raldičnemu društvu so poslali dva predloga; ta ostajata v ožjem izboru in ju bodo skušali s spo- močjo stroke dodelati. V Slove- niji ima že 120 od 195 občin svoje grbe in zastave, le 45 občin pa je pri izbiri upoštevalo pred- loge stroke oziroma heraldične- ga društva, kar je tudi zahteva Evropske unije. Pripomb na os- nutek odloka o ustanovitvi ja- vnega zavoda Knjižnica Ivana Potrč pa hajdinski svetniki niso imeli. Imenovali so še komisijo za popis posledic po suši; škode je v tem trenutku za okrog 209 milijonov tolarjev. Z varnostno oceno v občini Hajdina sta hajdinske svetnike seznanila pomočnik komandirja policijske postaje Ptuj Marjan Ferk in vodja policijskega okoli- ša Hajdina Martin Žunko. Oce- na je v glavnem ugodna. Posebej so izpostavili delovanje na po- dročju cestnega prometa, v tem okviru pa tudi skrb za prome- tno varnost šolarjev, pri čemer so tesno sodelovali z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in drugimi institucijami, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Organizirali so varne šolske poti in tudi nepo- sredno fizično nadzirali priha- janje otrok v šolo iz šole. Za zmanjšanje kršitev javnega reda in ogrožanja splošne varnosti lju- di in premoženja so še posebej okrepili preventivno delo v na- seljih Zgornja in Spodnja Haj- dina, Draženci, Skorba, Gerečja vas in Slovenja vas. Za več kot dvajset odstotkov pa se je v lanskem letu v občini Hajdina povečalo število kršiteljev ces- tnoprometnih predpisov. Razve- seljivo pa je, da je med 2093 kršitelji le 69 voznikov bilo ta- kih, ki so vozili pod vplivom al- kohola. Pri kaznivih dejanjih pa so obravnavali eno manj kot v letu 1998, in sicer 29. Večino ki znivih dejanj so tudi v lanskei letu predstavljali premoženjsl delikti. k m\ TEDNIK je naslednik Rujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša. Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič igrafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vraču- nan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij m rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: wvw.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabtralnik@radio-tednik.st lURIKA- BORZNOPOSREDNISKAHISA /TEDENSKI KOMENTAR V znamenju skupšiin Trg vrednostnih papirjev se še vedno spopada z nizko likvidnostjo, kar neugodno vpliva tudi na tečaje delnic. Borzni posredniki dnevno sklenejo le za okoli 250 milijonov tolarjev poslov, promet pa zvišujejo le posli s svežnji, ki ne vplivajo na enotne tečaje delnic. Slovenski borzni indeks SBt20 je v prejšnjem tednu pridobil nekaj več kot 0,5 odstotka, njegova vrednost pa se približuje 1640 indeksnim točkam. Največ so pretekli teden izgubili delničarji Luke Koper, katere delnica je padla kar za 5 odstotkov. Na njeno negativno gibanje je vplival predvsem dan, ko lastnikom delnic ne prinaša dividende. Do 132 tolarjev dividende so bili upravičeni tisti delničarji, ki so kupili delnice v torek. Po preseku je delnica pričela padati, tako da 80 se posli z delnico v petek sklepali pri 2840 tolarjih. Ravno obratno se je dogajalo z delnico Intereurope, ko je delničarjem nakup v petek še prinašal pravico do dela dobička podjetja. Na skupščini delničarjev so sprejeli višino dividende 140 tolarjev, ki jo je predlagala uprava, kar pri tečaju 2.500 tolarjev za delnico še vedno prinaša več kot 5-odstoten donos. Cena delnice zagotovo ne bo vzdržala pri trenutnih tečajih, enotni tečaj delnice pa bo po vsej verjetnosti zdrsnil pod 2.500 tolarjev. Vpliv delitve dobička se je izkazal tudi pri delnicah Leka. Na dan skupščine je vrednost delnice porasla celo do 32,000 tolarjev, proti koncu tedna pa se je njena vrednost vrnila v trgovalno območje 31.000 tolarjev, kolikor je bila delnica vredna tudi pred skupščino delničarjev. Visok skok so tokrat zabeležile delnice slovenskih pivovarn. Delnica Uniona se je dvignila za več kot 4 odstotke na nekaj tolarjev pod 40.000 tolarjev, prav tako pa je Pivovarna Laško prestopila dolgo čuvano mejo 4.400 tolarjev, v zadnjem tednu pa je enotni tečaj pridobil skoraj 3 odstotke. Zanimive postajajo tudi nekatere delnice na prostem trgu. V zadnjem času zelo vroča delnica Gorenjskega sejma je v prejšnjem tednu pridobila kar 22 odstotkov, njena vrednost pa znaša 5.835 tolarjev. Enako se je zanimanje močno okrepilo na delnici Fructala, ki ga investitorji kupujejo že pri 2200 tolarjev. Na trgu pooblaščenih investicijskih družb se je vihar nakupov pomiril. Delnice nekoliko padajo, indeks PIX pa je v enem tednu izgubil poldrugi odstotek. Precej zanimive delnice Aten so po velikih poslih s svežnji pričele izgubljati, tako da njihovi tečaji znašajo okoli 41 tolarjev. Prav tako so se investitorji nekoliko zadržano lotili kupovanja zapolnjenih pooblaščenih investicijskih družb, ki so nekoliko izgubile. Slednje se je najbolj pokazalo pri Nacionalni finančni družbi I, s katero se trguje pri tečaju okoli 75 tolarjev, za Triglav steber I pa je mogoče iztržiti nekaj manj kot 88 tolarjev. Tudi dvojkam se je tečaj v zadnjem obdobju nekoliko znižal, vrednosti pa kotirajo okoli 30 tolarjev. Počitnice in odsotnost investitorjev bodo prispevali svoje k manjšemu povpraševanju. Nizka likvidnost se bo po vsej verjetnosti nadaljevala še nekaj časa, kar ne bo imelo pozitivnega vpliva na tečaje delnic, bistvenih sprememb v času dopustov pa si ne gre obetati, Ma(faž Bernik, borzni posrednik, Ilirika borznoposredniška hiša, d.d. "'EDNIK - Četrtek, 13. julij 2000 3 POROČAMO, KOMENTIRAMO BENEDIKT / 1. OBČINSKI PRAZNIK Teden Benedikta združili z obiinskim praznikom Pri Benediktu so se v nedeljo iztekle prireditve ob že tradi- cionalnem tednu Benedikta, ki so jih letos prvič združili s praznovanjem občinskega praznika. Vrhunec dogajanja je bila petkova osrednja proslava, ki se je je udeležil tudi pod- predsednik Liberalne demokracyc Slovence Igor Bavčar. V slovenjegoriški občini Be- nedikt so prejšnji teden po šes- tnajstih mesecih lastne občine praznovali svoj 1. občinski pra- znik. Zaznamovala ga je vrsta športnih prireditev in razstava dejavnosti društev, osrednji do- godek pa je bila petkova os- rednja proslava s kulturnim programom, v katerem so nas- topili benediški osnovnošolci in mešani pevski zbor Benedikt. "Začetki samostojnosti Bene- dikta segajo v začetek leta 1997, občina pa je pričela delati leta 1999," je v uvodu pozdravnega govora povedal župan Milan Gumzar ter izpostavil nekaj vi- dnejših investicij tega obdobja. Z nadstrešnicami so opremili vse avtobusne čakalnice, poso- dobili več kilometrov lokalnih cest in javnih poti ter očistili potok Drvanjo. Od skupaj 48 kilometrov lokalnih cest je as- faltiranih sedaj že 30 kilomet- rov. Kraj bo po besedah župana Gumzarja kmalu dobil čistilno napravo, prizidek k vrtcu, obno- vili bodo kulturni dom, občina pa skupaj z lenarško gradi pre- črpalno postajo Šiker, s čimer bo izboljšan pretok pitne vode v tem predelu Slovenskih goric. V Benediktu so ponosni na nizko, le 7-odsotno stopnjo nezapos- lenosti ter viden porast prebi- valstva. Ne manjka načrtov za naprej, zlasti na področju turiz- ma, kjer že razmišljajo o izkori- ščanju izvirov termalne vode in drugih lepot. Z občinskim praznikom pa so v slovenskogoriškem Benediktu dobili tudi prve občinske zasta- ve z benediškim grbom, delom Ptujčana Boštjana Vaude, ki so jih ob tej priložnosti izobesili po občini. Posebnost letošnjega praznovanja je bila slikovita in dobro obiskana razstava dela benedikških društev, na kateri so se predstavili aktiv kmečkih žena in deklet, turistično druš- tvo, lovska družina. Območna organizacija RK, osnovna šola in vrtec, društvo upokojencev, športno društvo, prostovoljno gasilsko društvo, čebelarska sek- cija in kulturno društvo. Pozor- nost je pritegnila sladka maketa središča Bendikia v letu 2050, ki so jo izdelale članice aktiva benediških kmečkih žena in de- klet. Osrednje slovesnosti v pri- reditvenem šotoru pri osnovni šoli se je v petek udeležil tudi podpredsednik Liberalne de- mokracije Slovenije Igor Bav- čar in ob tej priložnosti za naš časnik povedal, da v stranki pri- čakujejo zmago na jesenskih vo- litvah in stabilnejšo politiko v prihodnjih štirih letih. Kot opo- zicijska stranka pa se v tem času že pripravljajo na jesenski boj, je še dodal Bavčar. Slovesnosti ob prvem 1. ob- činskem prazniku so v nedeljo sklenili s slovesno mašo, ki jo je po 25 letih maševanja vodil frančiškan p. Franc Kramber- ger, in družabnim srečanjem ob- čanov. ak Razstavo o delu društev v občini Benedikt si Je ogledal tudi podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije Igor Bavčar Slovesni govornik ob 1. prazniku občine Benedikt je bil župan Milan Gumzar \ PO PRAVI OP DUPIEKA PO PTUJA Vprogram praznovanja petega občinskega praznika me- stne občine Ptuj se vključuje tudi pred kratkim ustano- vljeno Športno društvo Center. 30. julija bo organiziralo turistično-rekreativni spust po reki Dravi od Dupleka do Ptuja za vsa plovila. Skupinski start bo v Dupleku ob 10. uri, cilj pa okrog 14. ure na Vičavi. Za prevoz plovil in udeležencev spusta bodo organizirali brezplačen prevoz. Zbirališče bo na parkirišču pod gradom, odhod pa ob 8.30 uri. Prijave spre- jemajo v pisarni mestnih četrti na Mestnem trgu na Ptuju ali po telefonu 771-146 do 20. julija. Organizatorji pričakujejo, da se bodo spusta udeležili tudi župani s Ptujskega, da bodo iohko v živo občudovali staro strugo Drave. OŽBOiTOV SEJE«/! BO 5. AVGUSTA Letošnji Ožboltov sejem, eden treh najstarejših ptujskih sej- mov, bo letos v soboto, 5. avgusta. Že sedoj je med proda- jalci iz. Slovenije in tudi Hr/aške veliko zanimanje za prodajo na njem. V SOBOTO V PIRANU PRA Vsoboto, 15. julija, bo v Piranu potekalo letošnje srečonie slovenskih mest, ki imajo sramotilne stebre - prangerje. Predstavil se bo tudi Ptuj. PRVO TURISTIČNO OCENJEVANJE Vprejšnjem tednu je Ptuj v okviru vseslovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna obiskala tričlan- ska republiška komisija za ocenjevanje mest. Ogled je trajal cel dan, v tem času pa si je ogledalo mesto in nekatere najpo- membnejše javne objekte, kot so pokopališče, center za rav- nanje z odpadki, okolico bolnišnice in zdravstvenega doma, železniško in avtobusno psotajo, grajski hrib, del blokovskeg naselja v Volkmerjevi ulici, ptujske parke. Šolski center Ptuj, obrežje reke Drave, potok Grajena in stari del mesta. Največ pohvalnih besed je imela komisija za ptujske Terme, pokrajin- ski muzej, novo pokopališče, center za ravnanje z odpadki, medtem ko bo potrebno v starem mestnem jedru, ki ga bodo temeljiteje ocenjevali ob drugem jesenskem obisku, še marsi- kaj postoriti, da bo dajal urejen videz. Slabo oceno so v prvem ocenjevanju dobili potok Grajena, Ljudski vrt in tudi staro me- stno jedro s stavbami, s katerih odpada omet. Ob tem so bili člani komisije tudi pozorni na dejstvo, da je veliko lokalov v starem mestnem jedru zaprtih; pri tem so bili posebej pozorni na bivšo kavarno Evropa, ki ni v ponos turističnemu mestu, kot je Ptuj. TA TEPEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI Četrtek: V filmskem kotičku ob 21. uri bo na sporedu film z noslovom "Serijski morilec". Vsoboto ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: začetek tokratne informativne oddaje bo v znamenju posledic dolgotrajne suše v Podravju, podjetji Petovia Ptuj in Gorenje bosta pred- stavili svoje izdelke, v Mestni hiši na Ptuju bodo do konca julija na ogled vedute Ptuja, delg slikarke Rozine Šebetič, v drugih prispevkih pa bodo predstavljene risane podobe An- gele Prem Pajnkiher, koncert ob 10-letnici rogistov Zveze lov- skih družin Ormož, mednarodno srečanje folklornih skupin, ob koncu oddaje pa bo Zvone Seruga iz svojih poti v neznano predstavil Burmo. Pripravila: MG Izvedeli smd Wlf^RI SE... ... DA smo ob sporočilu, da l^Mo kmetijski pridelki zaradi ime dražji, končno razumeli ne- nehne podražitve nafte. Tam, kjer jo "pridelujejo", zelo zelo redko dežuje. ... DA stopa ptujski šport v novo sezono z eno samo pridobi- tvijo - športnim Tednikom. ... DA se Slovenci nenehno hvalimo s hitro rastjo gospodar- stva. Razumljivo, da zato Ev- ropa iz leta v leto odmika naš sprejem, saj se boji naše prevla- de. ... DA zdaj, ko smo dobili izdatne padavine, vodovodarji sporočajo, da je vode znova do- volj in lahko mimo zalivamo vrtove. ... DA policija ne ve, od kod ima kup denarja, in še manj, kaj naj z njim počne. Naj leto dni častijo vse prekrške. ... DA se ena od svetovno znanih firm zanima za recept blagajne, v kateri sami od sebe rastejo milijoni v markah. Zal pa Slovenci še ne vemo za izu- mitelja tega patenta. ... DA bo v naši ljubi državi odslej šlo vse po gobe. Po tem dežju bodo zagotovo rastle. ... DA so župani s ptujskega območja dokazali svojo vsemo- gočnost. V petek so se sestali in se pritožili nad sušo, v soboto je že deževalo. ... DA si javno mnenje še ni na jasnem, ali je nebo dalo dež iz hvaležnosti do županov ali se je nad njihovim početjem zjoka- lo. ... DA moramo ob odkritju te županske sposobnosti budno bdeti nad njihovimi ženami. Da se ne bi slučajno zbrale na Kle- ku. ______.............__________________ PTUJ / TISKOVNA KONFERENCA DELAVCEV - INVALIDOV Za koga delamo? Pretekli četrtek je v hotelu Mitra potekala novinarska konferenca o položaju in socialni ogroženosti delovnih invalidov v podjetjih VILČNIK in KANORIČ. Gre za delavce, ki so vsi razen enega bivši delavci TALU- MA Kidričevo in so ne po svoji krivdi pristali pred vrati Centra za soci- alno delo, kjer, kot sami pravijo, kot berači prosijo za najosnovnejšo pomoč za golo preživetje svojih družin. Prepričani so, da jim je bilo z napotiiom Zavoda za zaposlovanje v podjetji VILČNIK in KANDRIČ ali s prenehanjem delovnega razmerja v TALUMU in načinom, na kakr- šnega so bile prezaposlitve opravljene, odvzeto človeško dostojanstvo in kršene človekove pravice po vseh konvencijah, tako slovenskih kot mednarodnih. Letos v omenjenih podjetjih plače še niso bile izplača- ne, delavci pa ne vedo niti tega, kje so njihove delovne knjižice in kje je njihov delovni sedež. Zadevo vodi Zdenko Kolar, ki ga je petnajst delovnih invalidov pooblasti- lo, da jih zastopa pri varovanju In uveljavljanju interesov delavcev v zvezi primerov Vilčnik, d.o.o., in Vilčnik, s.p. Na tiskovni konferenci je povedal, da je Talum odpustil delavce na osnovi zdravniških spričeval, ki naj bi jih po njihovih trditvah dr Žlebnik v večini primerov podal brez predhodnega pregleda delavcev ali brez njihovega vpogleda vanje ter na osnovi le-teh določil, za katera delovna mesta so primerni. Ker takšnih delovnih mest v Talumu ni bilo na razpolago, so te delavce prezaposlili v umetno ustvar- jeno podjetje Vilčnik (kakor mu sami pravijo), ki je s tem, ko je izrazilo potrebo po delavcih z invalidskim statusom, izpolnilo vse pogoje za zapo- slitev le-teh. Ob prezaposlitvi so nekaj časa pletli stole, kmalu pa so jih dali na čakanje. Nekateri so celo še isti dan podpisali pogodbo o preza- poslitvi in pristali na čakanju. Ti delavci mislijo, da je bil cilj Vilčnika v prvi vrsti dobiti subvencije tako od Taluma kot od Zavoda za zaposlovanje RS. Sprašujejo se, kam so šle te subvencije. Največji problem se kaže v tem, da ti delavci že pet mesecev niso dobili plač, obenem pa si ne morejo urediti socialne pomoči, saj ne dobijo po- trdil, da ni bilo plač, ne vedo, kje so njihove delovne knjižice, niti tega ne, kje je njihov delovni sedež. Po njihovem pripovedovanju pa se njihov de- lodajalec ne javlja na telefonske klice in nikakor ne morejo priti v kontakt z njim ali najti skupaj z njim ustrezno rešitev. Obupani so ugotovili, da po vseh možnih poskusih rešitve na Ptuju na tem področju niso možne. Rešitev vidijo v Ljubljani. Sprožili so kazensko ovadbo proti delodajalcu, za sestanek pa so dogovorjeni tudi z g. Pukši- čem, saj želijo zadevo spraviti na državni nivo. Jana Skaza 4 Četrtek, 13. julij 2000 - TED AKTUALNO PTUJ / 9. LETNO SREČANJE SLOVENSKIH POTUJOČIH KNJIŽNIČARJEV Knliini€a na kolesih v vaše domove Na Ptuju so se 3. in 4. julija mudili slovenski potujoči iinji- žničarji, saj je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj gostila 9. letno srečanje potujočih knjižničarjev iz vseh koncev Slovenije. Na delovnem srečanju so predstavili poročilo o delu slo- venskih potujočih knjižničarjev, načrt delovanja sekcije za leto 2001, posebne dejavnosti v slovenskih potujočih knjiž- nicah, seznanili pa so se tudi z nizozemsko potujočo knjiž- nico in izbiro bibliobusa in proizvajalca v Skandinaviji. O delovanju slovenske potujoče knjižnice je govorila predse- dnica združenja Nika Puglej. Pjčanom so v dveh dneh po- nudili na ogled prav vse sloven- ske bibliobuse - devet jih je bilo pred ptujsko Mestno hišo, ki so v svojo zanimivo notranjost zvabili marsikaterega radoved- nega bralca. DEVET BIBLIOBU- SOV ZA 51 OBČIN Vladimir Kajzovar, vodja ptujske potujoče knjižnice, je le- tošnjemu srečanju ob rob pove- dal: "Če velja, da javna knjižnica zbira, obdeluje, hrani, predstav- lja in posreduje knjižnično gra- divo ter omogoča dostop do informacij vsem prebivalcem na svojem območju, ne glede na starost, raso, spol, versko ali po- litično prepričanje, narodnost, jezik ali socialni status, kakor tudi skupinam s posebnimi pot- rebami, potem je potujoča knji-, žnica vse to, le s to razliko, da je na kolesih in se pripelje tako rekoč na vaš dom. Slovensko po- tujoče knjižničarstvo šteje letos sedemindvajsetletnico organizi- ranega mobilnega delovanja. Z velikim uspehom vozijo potu- joče knjižnice knjižno bogastvo v kraje okrog Ljubljane, Ma- ribora, Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine, Kopra, Postojne, Novega mesta, Tržiča, Murske Sobote, Kamnika in Domžal. Dve večji slovenski knjižnici, Kranj in Ptuj, pa za zdaj še brez specialnih vozil oskrbuje- ta teren z večjim številom ko- lekcijskih zbirk, prav tako pa posredujejo kolekcije v odročne kraje tudi mnoge manjše kraje- vne knjižnice. Po vzoru tujih potujočih knji- žnic so se začele enkrat letno srečevati tudi slovenske. O delu in problemih smo med drugim spregovorili tudi na letošnjem srečanju v Ptuju. Nanj so pova- bili tudi goste iz Švedske, Nizo- zemske in Hrvatske. Predstavili smo poročilo o delo v preteklem letu, nekaj podatkov pa pravi ta- kole: kraje po Sloveniji obiskuje 9 bibliobusov in 5 kolekcijskih knjižnic. Slovenski bibliobusi so bili bralcem na voljo v 51 1 občinah in odprti 5608 ur. Re- dnih članov je 16.722, obiskov 114.376 in izposojeenih 483.261 enot knjižničnega gradiva. Uvajanje te prepotrebne mo- bilne oblike rednega profesio- nalnega oskrbovanja odročnih krajev s knjigo in približevanje kulture tistim, ki jim je dostop do knjižnic v mestu iz različ- nih vzrokov otežen,, je bil in je še odvisen od posluha za to de- javnost in finančnih možnostih ožje in širše skupnosti. Na Fin- skem je to uredila država. So- dobni bibliobusi so opremljeni z vso informacijsko tehnologijo in je v Evropi cenjena in raz- širjena dejavnost. V kraju, kjer se ustavi, je vsakič tudi infor- macijsko središče in izposojeva- lišče knjižnega, avdio in video gradiva." "Za domovino potujočega knjižničarstva velja Velika Bri- tanija, kjer so iz 800 bibliobu- sov v zadnjih letih že prešli na 1000. Na veliko srečo in z mno- gimi obeti so tudi časi Lovra Stepišnika, našega prvega po- tujočega knjižničarja, že mimo. Lovro Stepišnik je z zvrhanim košem knjig obiskoval pohorske kmetij, kar je bil konec prejšnje- ga stoletja edinstven primer v slovenskih krajih in celo na Bal- kanu. Potujoča knjižnica Ptuj deluje kot sistem zamenjave ko- lekcij na številnih lokacija in bi seiveda lažje in učinkoviteje de- lovala s pomočjo bibliobusa, za katerega sumimo, da se bo kma- lu prismejal v naše kraje. V ap- rilu pa so dobili nov bibliobus v Murski Soboti," je povedal Vla- dimir Kajzovar. Tatjana Mohorko Slovenske potujoče knjižnice, zbrane na Mestnem trgu Še pogled v enega od sodobno urejenih slovenskih bibliobusov. Foto: TM TEDNIKOVA KNJIGARNICA Vila Dutšosnedka in škrai Plenlcef« Velikokrat sem zapisala, da je največ knjižnih izdaj za najmlajše bralce; so za- ložbe, ki izdajajo izključno slikanice. Ni torej čudno, da je v poplavi knjižic precej takšnih, ki ne dosegajo os- novnih standardov kvalitet- ne otroške knjige. A še več je takih, ki so nekje vmes: imajo sicer spodobno be- sedilo in sprejemljive ilus- tracije, a vendar jim manjka upovedne žtahtnosti. Obi- čajno imajo te slikanice ja- sno izražen vzgojni namen ali: avtorja pri ustvarjanju ni vodil "umetniški navdih", marveč načelo poučevanja. Takšni, vmesni, sta novi slikanici založbe Kres iz Ljubljane: Medvedek vile Dudosnedke in Mali škrat Plenicetat. Obe je napisala Barbet Spathelf in ilustrirala Susan- ne Szesny, obe se dogajata menda v isti družini. V prvi je glavna junakinja Katarina, ki se sama oblači, vozi trictkel in hodi v vrtec, a ne more brez cucija. V drugi je glavna tri- letna Neža, ki še vedno nosi plenice in za kahlico niti s ti noče. Slikanici najprej pred^ ta otroka in družino, čel sledi opis težav. Polovica kanice je namenjena nai vanju le-teh: Katarina z du( govori zelo nerazumljivo, s se, da mora nositi rutico slinček, otroci jo zasmehi jo, trgovci je ne razumejo Neža bo imela težave v cu, kjer so otroci brez pler racanje s plenicami okoli ke je nerodno in grdo, ple ce naredijo Nežo okorno .. V obeh slikanicah pnde šitev s pomočjo pravljične junaka. Nežo obišče škrat P nicetat, ki ji odčara plenice jo navadi na nočno posoc Katarini pa v zameno za di ko vila Dudosnedka pod plišastega medvedka. Prev enostavno! Slikanici se nai reč ne ukvarjata globlje s pt blemom, kajti prenehanje razvado povzroča otroku n tranje stiske, ki jih nikakor i gre reševati z darilci in po kupovanjem. To je pač najsi bša oblika vzgoje in dvomljiv naložba za otroško priho^ nost. Pa vendar, slikanici se 6\ tikata zanimivih tem in c primernem podajanju vsefc ne in pogovoru z otrokom !a! ko dosežeta pozitiven od me Obe knjižici si lahko izpost dite v mladinskem oddelk Knjižnice Ivana Potrča, Ma grad, Prešernova 33, kamc vas vabimo vsak dan od osn do petnajstih {počitniški odp ralni čas v juliju in avgustu!) ob sobotah do dvanajstih. Liljana Klemenm FJLMSKI KOTIČEK Čarovniia iz Blaira (The Blair VVitch Project) Pred meseci je Ameriko zajela panika — trije študenti so izginili med snemanjem projekta o čarovnici iz Blaira. V gozdu najdeni posnetki, ki jih je trojica naredila tik pred svojo smrtjo, so v kina privabljali množice ljudi. Šele potem, ko se je izkazalo, da gre za potegavščino, je grozljivka prišla v naše kinematografe. Lahko bi rekli, da nam na ogled ponujajo film, ki mu je že potekel rok uporabe. Številne legende o iznakaženih truplih in izgi- nulih otrocih ne ustavijo treh pogumnežev, da ne bi posneli dokumentarca o čarovnici iz Blaira. Podajo se v gozd, ki se ga domačini izogibajo, in s kamero zaznamujejo vsak dogodek. Kmalu se pojavijo prve težave — spoznajo, da so se v gozdu izgubili, in kar je še huje: ponoči jim ne- znani obiskovalci ne dajo spati... Predstavljajte si, da ste na kampiranju. Šotor je postavljen sredi neobljudenega gozda, ura je tri zjutraj, temno je kot v rogu. Nenadoma vas zbu- di pok suhe vejice in šelestenje listja. Ni dvoma: nekdo hodi okrog šotora. Kaj boste storili? Boste tiho kot miška, da ne bi slišali niti lastnega diha- nja, vse to seveda v upanju, da bi 'tisto' odšlo? Ali pa bi se brž pognali iz šotora v temno noč, s kamero na rami, ter glasno klicali obiskovalca, da bi vaš 'Kdo je?' odmeval po celem gozdu? Verjetno ni treba niti ugibati, za katero možnost ste se odločili, vi pa verjetno tudi niste v dvomih, katero boste videli v filmu o čarovnici iz Blaira, Sicer pa film spominja na pravljico o Janku in Metki, Prav tako kot nesrečni študenti sta se iz- gubila v gozdu, le da sta onadva imela več sreče, saj je njuna čarovnica imela hišico iz čokolade, takšne pa čarovnica iz Blaira žal ne premore. Zraven tega je v Grimmovi pravljici na koncu bila stara vešča tista, ki je ostala lačna, tega pa za čarovnico iz Blaira ne moremo trditi... Kljub temu da ima film sloves strašne grozljiv- ke, se v kino odpravite sproščeni. Navsezadnje sploh ne bodo vaši živci tisti, ki bodo ob filmu najbolj trpeli, pač pa bodo to zaradi amaterskih posnetkov prej vaše oči... Nataša Žuran PTUJ / V MESTNI HISI RAZSTAVLJA ROZINA SEBETIC Ptujske vedute - 40« samostojna razstava v razstavišču ptujske Mestne hiše je bila 30. junija krajša svečanost ob odprtju razstave ptujske slikarke Rozine Šebetič pod naslovom Moje mesto - Ptujske vedute. Na ogled bo do konta junija. Za lepe trenutke je na otvoritvi poskrbela Doroteja Kotnik, učenka Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja. Čeprav Rozina Šebetič ni ro- jena Ptujčanka, je Ptuj njeno mesto. Poleg tega da v njem živi najdlje, je v njem tudi največ delala, poučevala, ustvarjala. Na Ptuj jo vežejo mnogi lepi, srečni in tudi težki trenutki. V njem dan za dnevom odkriva nekaj novega in zanimivega, mesto jo v vsej svoji lepoti in žlahtnosti privlači tudi kot slikarko. Na jubilejni, 40. samostojni razstavi (s skupinskimi vred jih je bilo že čez sto) predstavlja nekaj svojih pogledov na Ptuj, kol jih je zaznala in občutila ter prenesla na platno. Začetki njenega slikanja sega- jo v začetek leta 1945. Začela je z risbami med zdravljenjem v avstrijskem klimatskem zdravi- lišču za kostne bolezni. Prve slike je naredila po spominu, leže. Iz postelje se je skozi slike spominjala mladosti, otroških iger, mame, bratov, sester, skrat- ka družinskega življenja, ki ga je takrat najbolj pogrešala. Bolj, kot je kot slikarka dozorevala, bolj se je obračala k motivom iz narave, k pokrajini, pri srcu so ji tudi tihožitja in portreti. Da- nes največ ustvarja v olju. Likovno ustvarjanje je v svo- jem dolgoletnem delu pedago- ginje likovnega pouka približala marsikateremu svojemu učen- cu. Ko je pred skoraj 20 leti raz- stavljala v Miheličevi galeriji, ji je bilo zelo toplo pri srcu, ko se ji z deli pridružilo več kot dvaj- set nekdanjih učencev, ki so se tako ali drugače zapisali slikar- stvu. Pa jih je verjetno še več, sodeč po odmevih po tej razsta- vi. Ampak kot sama pravi, ni toliko pomembna statistika, kot to, da v nekom, ki ima nagnjen- je do likovnega ustvarjanja, tega ne zatreš, temveč pomagaš raz- vijati. Vesela pa je tudi vseh ti- stih, ki so, kljub temu da niso "postali" slikarji, ohranili zani- manje za to zvrst ustvarjanja in redno prihajajo na vse razstave. Rozina Šebetič je članica li- kovne sekcije dr. Štefke Cobelj Ptuj, članica Društva likovnih pedagogov, pri likovni sekciji Društva upokojencev pa svoje bogato slikarsko znanje razdaja kot mentorica. MG Rozina Šebetič ob vedutah svojega Ptuja. Fotn: MG IDNIK- Četrtek, 13. julij 2000 5 OD TOD IN TAM 'UJ / SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE I LJUDSKI UNIVERZI ^rezplaino do znanfa '^dišče za samostojno učenje je prijetno opremljen pro- i§r v Ljudski univerzi na Ptuju, kjer se lahko preko ra- lalnika s pomočjo strokovno usposobljenega svetovalca ^ brez njega učite angleškega, nemškega, francoskega, 'Hijanskega in španskega jezika. Razpolagajo pa tudi s ^»gramom za učenje strojepisja, z uvodom v učenje pro- ]j^ma Word za Windons in z zgoščenkami z različno te- il^tiko, s slovarji ter s priročno knjižnico z ekonomskega kdročja. Omogočajo tudi dostop do interneta. ,'redišče za samostojno učen- we na Ptuju pričelo delovati )iačetku oktobra 1998, zanj pa "si na Ljudski univerzi pri- '^evali predvsem zaradi želje •potrebe, da bi udeležencem %raževanja odraslih ponudi- |ove, zanimivejše poti prido- lanja znanja. Ta program je j,elalo ministrstvo za šolstvo K in po statističnih podatkih aredišče za samostojno učenje euspešnejše prav na Ptuju, saj ^jo glede na število ur, ki so ^opravili njihovi člani, veliko ;dnost pred drugimi središči ;loveniji. Za lažjo predstavo vam naj navedemo podatek, da je ministrstvo za šolstvo oceni- lo kot optimalno število ur za delovanje takšnega učnega pro- grama 1700 ur letno, na Ptuju pa so člani že v prvem letu de- lovanja v času od oktobra 1998 do septembra 1999 opravili pri- bližno 9000 ur. Trenutno je v Središču za sa- mostojno učenje na Ptuju pri- javljenih 336 oseb, od katerih je približno polovica rednih gos- tov. Svoje znanje lahko nabira- jo v učilnici s petimi delovnimi mesti, ki so opremljena z ra- čunalniki, na katerih so visoko specializirani programi za sa- mostojno učenje. Učenje poteka tudi s pomočjo CD-romov, ker pa je za učenje tujih jezikov zra- ven vizualne potrebna še slu- šna in govorna komunikacija, je vsak računalnik opremljen še s slušalkami in mikrofonom, uporabljate pa lahko tudi TV z videorekorderjem, kasetofon ali pa CD player. Obisk v središču je brazpla- čen. Član lahko postane vsak, ne glede na starost in izobra- zbo, kar se na Ptuju tudi v praksi uresničuje, saj središče obiskujejo šolarji, zaposleni in nezaposleni, pa tudi upokojen- ci. Njihovo geslo je, da ste va- bljeni vsi radovedni in željni znanja, stari do 100 let in več. Edini pogoj je, da se za obisk predhodno najavite. Prednosti samostojnega uče- nja se kažejo v povečani avto- nomnosti udeleženca, saj si sam izbere vsebino, čas, ritem in gra- divo, določi si cilje učenja in prevzame odgovornost za nap- redek pri učenju. Vendar kot je povedal vodja središča za sa- mostojno učenje Dušan Silak: "Čeprav se reče Center za samo- stojno učenje, ni nihče prepuš- čen samemu sebi. Asistenca je stoodstotno zagotovljena, saj je vedno v bližini nekdo, ki vam bo priskočil na pomoč." Sredičše je odprto vsak dela- vnik od 7.00 do 18.00, v polet- nem delavnem času pa od 8.00 do 13.00. Vabljeni, da se jim pri- družite in razširite svoje znan- je. Jana Skaza 'TUJ / CENTER ZA SOCIALNO DELO reaffVfie delavniie za otroke d 3. do 7. julija se v prostorih Centra xa so€ialno delo, F je bil skupaj s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj orgci- Fzafor projekta, potekale kreativne poiitniške delavnite tf otroke, katerih udeleienti so bili ofrocf S., 6. in 7. rai- ida osnovne šole. Poletnih kreativnih delavnic je udeležilo 24 otrok iz ptuj- e občine, potekale pa so vsak n od 9. do 14. ure. Delo potekalo tako, da so otroci eko oblikovalske, likovne, isbene in novinarske delav- :e spoznavali druge in sami be, obenem pa tudi osnove munikacije. ^ delavnicah so otroci s ka- anjem izdelovali podobe dre- >nih sadežev, iz gnetljivih materialov oblikovali različne figurice, risali po steklu, izde- lovali nakit, risali na tekstil ter slikali s pomočjo glasbe in mno- go drugega. Program delavnic je bil dopolnjen z vajami za spro- ščanje in popestren s številnimi igrami, skozi katere so spoznali druge, pa tudi sebe. Otroci so se v delavnicah ve- liko naučili, sami pa so poveda- li, da so preživeli zelo prijeten teden, v katerem so spoznali ve- liko novih prijateljev ter veliko novega in zanimivega. V petek so delavnice zaključili z razstavo, ki je predstavila nji- hovo petdnevno delo, vsi udele- ženci pa so dobili tudi priznanje za udeležbo in ustvarjalnost v poletnih kreativnih delavnicah. Pred slovesom so se posladkali še s kremnimi rezinami, ki so se jih otroci zelo razveselili. Jana Skaza leieženci kreativnih delavnic UUBUANA / NOVINARSKA KONFERENCA NA MINISTRS- TVU ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Šolniki ne bodo doiholi voi^li sprememb v sredo, 5. julija, je na ministrstvu za šolstvo in šport pote- kala novinarska konferenca, na kateri so minister za šol- stvo in šport prof. dr. Lovro Šturm, državna sekretarka za področje vrtcev in osnovnega šolstva Angelca Likovič, državna sekretarka za srednje šolstvo Metka Zevnik, dr- žavni sekretar za področje višjega in visokega šolstva dr. Dušan Krnel-Umek in državni sekretar za področje inve- sticij Matjaž Vrčko predstavili pregled stanja v posamez- nih sektorjih in službah ter predstavili delo ministrstva v prihodnjem obdobju. V začetku je minister pouda- ril, da nova vlada ne pomeni nove reforme šolskega sistema, ampak pomeni senzibilno na- daljevanje že tekočega dela. Mi- nister je povedal, da je bilo v 90. letih na področju šolstva ve- liko narejenega, zlasti na podro- čju zakonodaje, in da se bo nova vlada trudila dati učencem, uči- teljem ter staršem šolo, ki bo učinkovita, obenem pa tudi pri- jazna. Nova vlada se namerava naj- prej lotiti interventnih investi- cij, ki so nujne in z njimi ni mogoče čakati na naslednje pro- računsko leto. Iz teh intervent- nih sredstev bodo sofinancirali sanacije sevanja radona (najbolj kritični sla šoli v Šmihelu pri Žuženberku in v Tržiču), sana- cije konstrukcij in sanacije pri popotresnih obnovah. Med primarne naloge na pod- ročju šolstva uvrščajo tudi skraj- šanje postopkov za pridobivanje učiteljskih nazivov, ki sedaj tra- jajo tudi od 8 do 9 mesecev. Kol je bilo pričakovati, je mi- nister za šolstvo in šport prof. dr. Lovro Šturm začel navezo- vati stike na mednarodnem po- dročju. Tako se je v preteklem tednu sestal s predstavnikom EU, da sta skupaj skušala op- timizirati pridobitev sredstev, ki jih EU namenja za evropsko integracijo. Ta teden pa je na- vezal tudi prvi uradni stik s hr- vaškim ministrom za šolstvo. Kot širše zasnovane naloge, katerim bo MŠŠ odslej po- svetilo največ pozornosti, je minister navedel imenovanje strateškega programskega sve- ta za posvet o preventivi na po- dročju drog, zlasti med šolsko mladino. O devetletki pa je povedal: "Področje, ki ga zajema pose- bno strokovno gradivo o uva- janju devetletke, opozarja na pomembne disharmonije, ki so tako resne, da MŠŠ mimo njih ne more." Ob tem je postavil Minister za šolstvo in šport prof. dr. Lovro Šturm vprašanja, ali je bil pri uvajanju devetletke izveden poskus, kot ga določa zakon. Ugotovljeno je bilo namreč, da se na nekaterih področjih šolska zakonodaja ne izvaja dosledno. Kot zaskrbljujoč problem je minister navedel porazno stan- je funkcionalne nepismenosti v Sloveniji. MŠŠ se bo na ta pro- blem odzvalo z različnimi akci- jami za izboljšavo tega stanja. Prioritetna naloga naj bi bila tudi prilagajanje EU in čim ve- čja absorbcija evropskega znan- ja. Lovro Šturm pa je poudaril tudi dejstvo, da bi bil že čas, da se od zamisli usmerijo k dejan- jem ter omogočijo gradnjo tretje slovenske univerze na Primor- skem. Jana Skaza PTUJ / POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO SOLA Uspešni mladi inovatorji Di)aki višjih letnikov Poklicne in tehniške elektro šole vsako leto s seminarskimi nalo- gami širijo svoje znanje ter ob pomoči učiteljev-mentorjev raziskujejo in razvijajo nove iz- delke. Letos so se trije dijaki udeležili državnega srečanja mladih raziskovalcev in inovatorjev s tehniškega področja "Ustvarjam - lorej sem" v Novi Gorici in dosegli lep uspeh. Na področju elektrotehnike je bilo predstavljenih 13 nalog iz vse Slovenije. Inovacija "Prosto programabilni avtomat s PIC 16F84" dijaka Tomasa Skledarja je dobila drugo nagrado, "Senzor temperature zraka z RS232 komunikacijo" dijakov Daliborja Rižnarja in Mitje Kukovca pa tretjo nagrado. Mentor dijakom je bil Slavko Murko. Uspešno raziskovalno in razvojno delo na šoli kažejo tudi seminarske naloge, ocenjene na zaključnih izpitih. Upamo, da ima malo gospodarstvo našega območja interes za uvajanje novih proizvodov, saj so nekateri izdelki zanimivi za proizvodnjo, nam je povedal mag. Slavko Mur- ko. Obiščite jih in si oglejte naloge na: hitp-.liscp.s-scptuj.mb.edus.sil-elektrol. Ur POKUUKA/ OSMI TRIGLAVSKI SLIKARSKI TABOR Najbolj množično likovno srečanje Društvo prijateljev Triglava in ljubiteljev triglavske likovne umetnosti Bled ter Triglavska likovna galerija sta organizira- la zagotovo najbolj množično srečanje likovnikov v Sloveniji, 8. triglavski slikarsko-kiparski tabor Pokljuka 2000. Od pet- ka, 23., do torka, 27. junija, je na njem ustvarjalo kar 126 sli- karjev in kiparjev iz raznih kra- jev Slovenije in tudi iz tujine, predvsem iz sosednje Hrvaš- ke in Italije. Na letošnjem osmem taboru na Pokljuki je ustvarjalo tudi pet slikarjev s ptujskega območja: Branko Gajšt iz Sestrž, Leon Pi- šek iz Cirkovc ter Rozina šebe- tič, Grega Samastur in Aljoša Ozmec iz Ptuja. Predsednik umetniškega sve- ta Triglavske likovne galerije in vodja tabora Janez Ambrožič ter predsednik Društva prijatel- jev Triglava Franc Šmit sta med drugim povedala, da so letos udeleženci ustvarjali na sicer ne- obvezujočo temo "Upodobimo neupodobljivo" in vsak je po eno nastalo delo prispeval v že im- pozanten likovni fond Triglav- ske likovne kolonije. Pregledna razstava likovnih del 8. tabora Pokljuka 2000 bodo pripravili v festivalni dvorani na Bledu; od- prli jo bodo v nedeljo, 16. julija, ob 18. uri, na ogled pa bo do konca julija. Jeseni pa bo raz- stava del na ogled še v avli ob- čine Radovljica. -OM Med 123 udeleženci kolonije je letos na Pokljuki ustvarjalo tudi pet slikarjev s ptujskega območja: od leve Branko GaJšt, Rozina Šebetič, (Jrega Samastur, Aljoša Ozmec in Leon Pišek. (Stativ-foto: Aljoša Ozmec) 6 Četrtek, 13. julij 2000 - TEDl PO NAŠIH KRAJIH MARKOVCI / PO 40 LETIH NOVA MAŠA Novomašnlk Marko VršU prihaja iz Nove vasi v markovski fari so po 40 letih spet slavili novo mašo. Minu- lo nedeljo, 9. julija, jo je v domači farni cerkvi bral 26-letni novomašnik Marko Veršič iz Nove vasi pri Markovcih. Svečana povorka, v kateri je sodelovalo 35 duhovnikov in številni ministranti, je iz žup- nišča proti cerkvi krenila nekaj pred deseto uro. Novomašnika so k svečanosti spremljali tudi mama Olilija ter brata Stanko in Vlado. Pred pričetkom slavno- stnega novomašnega bogoslužja so pred oltarjem novomašniku čestitali otroci ožjega sorodstva ter prijatelji, pridružil pa se jim je tudi markovski župan Franc Kekec in novomašniku izročil spominsko darilo občine. ' Uvod v novo mašo je opravil markovski farni župnik Janez Maučec, ki je po dobrodošlici povedal, da so po 40 letih nove maše zelo veseli, zato So v celoti prenovili in prebelili notranjost in zunanjost farne cerkve, ure- dili pa so tudi okolico. Novo- mašni pridigar je bil kaplan iz Črenšovcev Ivan Krajnc, mas- ne in druge pesmi pa je pre- peval cerkveni pevski zbor Sv. Marko pod vodstvom Daniela Tementa. Ker je bilo v cerkvi daleč pre- malo prostora za številne verni- ke od blizu in daleč, so zanje uredili lokalni TV prenos ter pred cerkvijo postavili nekaj TV sprejemnikov in zvočnike, tako da so lahko novomašno dogaja- nje neposredno spremljali vsi, ki so želeli. Po novi maši so pred cerkvijo krajani vseh de- vetih vasi markovske fare prav vse udeležence slovesnosti po- gostili in jih tudi dodobra odže- jali. Popoldne so slavje ob novi maši nadaljevali v velikem šoto- ru, ki so ga postavili ob novo- mašnikovi rojstni hiši v Novi vasi. V njem so se skupaj z no- vomašnikom zbrali tudi številni sorodniki in duhovniki. Vseh skupaj je bilo veš kot 800, vso hrano in pijačo pa so prispevali krajani in vaščani sami. Toliko dobrega je bilo, da so slavje na- daljevali tudi v ponedeljek, ko se je v šotoru zbralo okoli 500 sorodnikov in domačinov. Še to: novomašnik Marko Veršič je nameščen v maribor- ski stolni cerkvi, kjer je bil na sv.Petra in Pavla, 29. junija, po- svečen v mašnika. M. Ozmec V imenu občine Markovci Je novomašniku čestital župan Franc Kekec. Foto: M. Ozmec Novomašnika so k slavnostnemu bogoslužju spremljali mati in brata ORMOŽ/TEDEN USTVARJALNOSTI MLADIH Da y poiitnitah ni dolgi Od 3. do 7. julija je v okviru Društva prijateljev mladine Ormož potekal Teden ustvar- jalnosti mladih pod vodstvom predsednice društva Angelce Rajh. Mladi, stari od 5 do 14 let, so se lahko udeležili borilnih veščin (Danilo Korotaj), tehni- čne delavnice (Milko Lesničar), izdelovanja rož iz papirja (Ana Ratek), slikanja z zamaški (Vida Rajh), obiskali so lončarji ogledali peči (Milan Plolj Namen kreativnih de je spodbujati otroško ust\ nost in motivacijo otrok. / ca Rajh nam je povedala, delo prostovoljno in da tal otroci uživa v kreativnih ( nicah. ^ Katja Grobo Pri lončarju Je bilo zanimivo PfljJ / DELEGACIJA MESTNE OBČINE V FRANCIJI Nove možnosti sodelovania V torek zvečer je v francosko mesto Saint-Cyr-sur-Loire od- potovala delegacija mestne ob- čine Ptuj pod vodstvom župana Miroslava Lucija. Sedemnajst- im mestnim svetnikom se je ob tej priložnosti pridružila tudi folklorna skupina ptujske bolnišnice. Občini Ptuj in Saint - Cyr na Loari sta pobrateni od lanskega leta. Prvi stiki med njima so se pričeli na športnem področju, le- tos pa naj bi se sodelovanje poglo- bilo. Možnosti so na kulturnem, izobraževalnem in gospodarskem področju, so ugotavljali ob obisku predstavnikov francoskega mes- ta v Ptuju letos marca. Tokratni obisk bo bolj vljudnostnega zna- čaja, v teh julijskih dneh namreč pobrateno francosko mesto slo- vesno praznuje vstop v leto 2000, prav tako pa tudi 14. julij, fran- coski praznik. Ta dogodek želijo Francozi deliti z vsemi osmimi pobratenimi mesti; s švedskim mestom Katrineholmom jih na primer veže že 20-letno sodelova- nje. Pobratenje med Ptujem in Saint-Cyr-sur-Loire na neki na- čin obeležuje že tradicionalno sodelovanje med Slovenci in Francozi. "V duhu skorajšnjega vstopa Slovenije v EU pa so tak- šne povezave prav gotovo dodat- na prednost ne samo za državo, temveč tudi regijo. Francosko predsedovanje uniji pa daje še do- datne razsežnosti," je dejal župan Miroslav Luci, ki se obiska žal ni mogel udeležit. Za pogovore o možnostih za gospodarsko sode- lovanje med občinama pa bodo iskali druge priložnosti, je še po- vedal ptujski župan. MG VELIKA NEDEUA / 105 LET POD VELIKA NEDELJA Pm 25 Imilh mv prmpm v soboto so v Veliki Nedelji proslavili 105 let delovanja prostovoljnega gasilskega društva. Dopoldanskemu tek- movanju za pokal Velike Nedelje za člane in članice je po- poldan sledilo svečano razvitje novega prapora. 105 let obstoja je vsekakor častivreden jubilej, ki so ga ve- likonedeljski gasilci proslavili prejšnjo soboto pred gasilskim domom. Dopoldan se je na 4. pokalnem tekmovanju za člane in članice A in B kategorije po- merilo 11 ekip PGD iz občin Ormož, Gorišnica in Ptuj. Po- kale in diplome so podelili v popoldanskem delu slovesnos- ti. Med člani A ekipe so zmagali gasilci iz Savcev, med članicami pa gasilke iz Šikol. V B skupini so bili najboljši gasilci s Harde- ka ter gasilke iz Trnovcev. Po- delili pa so tudi pokal za najbolj oddaljeno ekipo; prejele so ga članice PGD Šikole. PO 25 LETIH NOV PRAPOR Osrednja prireditev pa je bilo razvitje novega prapora. V kul- turnem delu programa so zapeli člani Ormoškega okteta. Pra- por je razvil ormoški župan Vili Trofenik in ga nato predal v roke predsedniku PGD Velika Nedelja Hinku Mešku. Blago- slovil ga je pater Albin Znida- rič. Kot slavnostni govorniki so zbrane pozdravili predsed- nik PGD Velika Nedelja Hinko Meško, ormoški župan Vili Tro- fenik, tajnik PGD Velika Ne- delja Ivan Vajda in predsednik sveta KS Velika Nedelja Ivan Hržič. Novi prapor, ki je nadomestil starega izpred 25 let, s predpisa- nimi simboli slovenstva (lipov venec, trobarvnica) na eni stra- ni in sv. Florjanom s panoramo Velike Nedelje v ozadju, je izde- lala Marija Ercigoj iz Ljubljane. 578.000 tolarjev so prispevali različni sponzorji in donatorji ter gasilci in krajani. Prapoi imel pripetih 17 trakov in zlatih in 17 srebrnih žebl kov. Zaradi slabega vremena je dogodek slabo obiskan, pa tj večerna "gasilska veselica" jej tekal v gasilskem domu in ne prostem, kot je bilo predvi no. Tiste, ki so ostali na tradf onalni Velikonedeljski noči,- so zabavali ansambel Sreden? in gostji dvojčici Vesna in V sta. ' PGD Velika Nedelja šteje i' članov, 70 moških, 10 žensk. 30 mladih gasilcev, mladini' in pionirjev. Avtomobilov, si, terimi pomagajo pri gašenju žarov, imajo dovolj, slabše z osebno in drugo opremo ga!^ cev: "Premalo imamo požarij dihalnih aparatov, protipož; nih oblek in primerne obutvi je povedal tajnik PGD I^i Vajda. Njihova naslednja int sticija bo obnova gasilske k sterne. Na žalost bodo monl polovico stroškov 1.100.000 »I larjev vredne investicije pokJt sami, drugo polovico pa bo p spevala občina Ormož. Majda Fri^ Tudi dan pred slovesnost so se velikonedeljski gasi ci odzvali klicu na pomo V petek so ob 18. uri r Mihovskem otoku gasi požar, do katerega je pt šlo pri baliranju slame i njivi Kmetijskega komb nata Jeruzalem Ormož. N žalost je 55.000 tolarj« vreden stroj za baliran zgorel. Prapor Je razvil ormoški župan Vili IVofenik. Foto: Majda FridI Predsednik PGD Velika Ne- delja Hinko Meško ODTODINTAM ZLATOLIČJi - JTuzviff gasilski praznik Preteklo soboto je pod šotorom pred hidroelektrarno Zlatoličje potekala proslava 11. praznika gasilcev Gasilske zveze Maribor in 50-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Zlatoličje z razvitjem gasilskega praporja. O dogodku bomo več poročali v naslednji številki Tednika. Jana Skaza PTUJ • Še o zbiranju teksHIa in usnja 17. in 18. julija bo ekološko-humanitarna akcija zbiranja tekstila in usnja potekala na območju primestne četrti Grajena. Vse tiste, ki vreč morebiti niso dobili, izvajalci akcije, ki poteka v okviru javnih del, pozivajo, da jih lahko dvignejo v najbližji trgovini ali pa na sedežu akcije, na Potrčevi cesti, v bivših vojaških skladiščih. 24. in 25. julija bodo odvečni tekstil in usnje zbirali v primestni četrti Rogoznica. Da bi ljudem olajšali odlaganje vreč, so pripravili več zbirnih mest: pri prodajalni Mercatorja v Rogoznici, v Novi vasi pri prodajalni Picolo, v Rogoznici pri nogometnem igrišču, v Podvincih pri trgovini na ovinku in v križišču ceste za Spodnji Velovlek, pri trgovini v Pacinju, pri avtobusnem postajališču v Spodnjem Velovleku, pri gasilskem domu in trgovini ter križišču cest iz Žabjaka na Kicarju, pri Bratcu v Žabjaku in pri podjetju Opte v Žabjaku. MG PTUJ - Varne poiitnite člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so na seji v ponedeljek, 10. julija, razpravljali o oceni priprav kandidatov za voznike motornih vozil, v osrednji točki so se dogovarjali o varovanju otrok med počitnicami in v začetku novega šolskega leta, prisluhnili poročilu o poteku medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu ter o izvajanju prometnih akcij Stopimo iz teme. Hitrost ubija in Otrok varno v in na vozilu. Prisluhnili so tudi oceni Policijske postaje Ptuj o varnih poteh v šolo. -OM POUNŠAK - Praznik žefve, razstava kruha in pogai v turističnem društvu Polenšak, kjer že okrog 40 let ohranjajo tradicijo žetve in vsako leto pripravijo bogato razstavo kruha in pogač, so tudi letos pripravili bogat program prireditev, ki bodo v soboto in nedeljo. V soboto se bodo na Polenšaku srečali rojaki, ki so povezani v društvo Maribor-Hilden v Nemčiji. Ob 16. uri bodo odprli razstavo dobrot, sledil pa bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali moški pevski zbor Polenšak, folklorno društvo Lancova vas in predice TD Polenšak. Za popestritev programa se bodo na Polenšak pripeljali tudi člani društva oldtimerjev Janeza Puha iz Juršincev. Razstava bo v nedeljo odprta že 8. ure. Osrednje nedeljsko dogajanje se bo pričelo ob 15. uri, ko bodo najprej prikazali klepanje srpov, nato bo tekma žanjic in prikaz žetve pšenice s koso. Prikazali bodo tudi mlatev s cepci in z mlatilnico ter čiščenje - "vejanje" pšenice. Oba dneva bodo poskrbeli za gibanice, domač kruh, potice in druge dobrote. V zabavnem delu bodo nastopili ansambel Tornado, Natalija Verboten in ansambel Prijatelji. MS IDNIK - Četrtek, 13. julij 2000 7 OD TOD IN TAM TUJ / O DOGAJANJU V JZ LEKARNE frokovni delavii niso vpleteni ]zadnjem času je v javnosti veliko govora o nepravilno- l)h, ki naj bi jih ugotovili v poslovanju javnega zavoda Ijkarne Ptuj. Delno sta o tem na predzadnji seji sveta me- jie občine Ptuj govorila tudi svetnika Miroslav l.etonja in tjijko Brglez, tudi člana sveta Lekarn Ptuj. Ker njuni (terpretaciji dogodkov nista bili povsem točni, se je na ;(.še pisanje oglasila direktorica Darja Potočnik-Benčič, j^g. farm., in želela posredovati verodostojno informaci- oziroma to, kar je bilo v odkrivanju nepravilnosti doslej i^otovljeno. S tem predhodnim poročilom (poročilom o sciplinskih postopkih v Lekarni Ptuj) se bodo 24. julija ^znanili tudi ptujski svetniki, ker gre za javni zavod. Do krat pa lahko pričakujemo, da bodo znane tudi že ugoto- ve revizijskega poročila. ^ iClobčič okrog nepravilnosti v karnah Ptuj se je pričel odvi- i pri zaključnem poročilu za, isko leto. Ta naj bi bil oddan Inji dan, o njem pa tudi naj bi vodili razprave. Direktori- j Darja Potočnik - Benčič je v nadaljevanju pogovora poveda- la, da je bil v JZ Lekarne Ptuj ob zaključnem računu za lan- sko leto ugotovljen primanjkljaj v višini okrog treh milijonov tolarjev. Zaradi tega je bila pre- ko odvetnice s strani prejšnjega direktorja Jožeta Gorenca pos- redovana ovadba proti neznane- mu storilcu na UNZ Maribor. O tem izsledkov še ni, čakali naj bi še na grafološki izzid; UNZ pa je zadevo predala v reševanje Policijski postaji Ptuj. Sredi aprila pa so, ko je vo- denje JZ Lekarne Ptuj že pre- vzela nova direktorica Darja Potočnik-Benčič, odkrili še zlo- rabo v blagajni vzajemne pomo- či ter zlorabo plačilnih kartic in čekov. V zadnjih dveh letih naj bi bil zavod preko čekov in kar- tic oškodovan za okrog 2,7 mili- jona tolarjev, v okviru blagajne vzajemne pomoči pa naj bi šlo za oškodovanje v višini okrog 700 tisoč tolarjev. V teh primerih gre za znane storilce, proti tem delavkam - razen v enem prime- ru - so bili sproženi disciplinski SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Čudno ogledalo Konec tedna so na slovenski eviziji gostili pisano družbo ■ednikov: Franeta Adama (uni- fTzitetnega profesorja in od- pvornega urednika novega esečnika Ampak), Marka Crn- )viča (nekdanjega glavnega ednika propadlih Razgledov), ilana Predana (glavnega ure- lika Večera) in Danila Slivnika lavnega urednika Maga in )kdanjega glavnega urednika 'opadlega dnevnika Jutranjik), feprav je bil formalni povod za ' televizijsko druženje pravkar- iji izid mesečnika Ampak, je Dgovor - kot je sicer navada pri ideh, ki mislijo, da jim je vse ja- 10 - zajel veliko širše in pomem- lejše področje (ne)pluralizma slovenskem medijskem pros- ru. JVJ JE »OSEBNO Prav neverjetni sta samoza- }st in kategoričnost, s katerima ) nekateri tokratni udeleženci ievizijskega pogovora ocenje- ili in določali edine možne in avilne poti razvoja slovenske- j medijskega trga. Pravzaprav trgu niti niso govorili, ker je za- e tisk - tako je bilo vsaj razbra- - nekaj posebnega, nekaj, za u naj ne bi veljala, vsaj ne v jloti, pravila tržnega obnašan- . Spet je bilo - tako kakor v mi- jlih časih - veliko sklicevanja i neko posebno vlogo medi- V, ki naj bi jo prek gmotnih tervencij priznavala in določa- država. Predan in Crnkovič a bila s svojima drugačnima Dgledoma na to področje v avnem nekajkrat preglašena s ivnikovimi in Adamovimi "ar- jmenti". Vsekakor je čudna slovenska Dsebnost tudi to, da dajejo i televiziji glavno besedo o m, kako naj bi bilo urejeno kako naj bi funkcioniralo me- jsko življenje, ljudem, ki so av pred kratkim (konkretno) Dkazali svojo neuspešnost pri )deniu posameznih projektov, ivnik in Crnkovič sta lahko do- a novinarja, kot urednika pa ! zagotovo nista izkazala, saj uno uredniško delo pri Jutra- iku oziroma pri Razgledih očit- ) ni naletelo na ustrezen odziv alcev in se ni potrdilo z nakla- 5 in drugačno odmevnostjo, bi obema listoma zagotavlja- preživetje. Kljub temu pa še isti Slivnik še kar naprej ve, ikšem (nov) dnevnik Slovenija itrebuje in kaj je narobe s slo- venskimi dnevnimi listi, ki že izhajajo. Slivnik ima načeloma prav, ko dokazuje, da je zago- tavljanje enakih možnosti za pri- kazovanje vseh političnih opcij pogoj za normalno funkcioni- ranje pluralističnega političnega sistema. Vendar pa to še ne po- meni nujno, da bi morala imeti vsaka politična opcija svoj časo- pis in da bi lahko vsak volilni ali siceršnji politični poraz obvez- no morali pripisovati dejstva, da nekdo nima "svojega" časopisa, kar se zdaj v Sloveniji kar pogo- sto dogaja. Tudi dokazovanje, da lahko en tendenčen komen- tar ali kak drug novinarski zapis bolj škodi in negativno vpliva na razpoložennje ljudi kot pa množica objektivnih informacij, ki jih o nekih političnih grupaci- jah objavljajo v istem časopisu, je vprašljivo. Tisti "levi" ali "desni" časopisni, ki se odločajo za ten- denčno pisanje, po pravilu ne uživajo pretiranega navdušenja pri bralcih in prej ali slej doživijo takšen ali drugačen polom. Enako velja nasploh za (pro- fesionalno) slabe časopise. V najnovejši slovenski zgodovini (zadnjih deset let) so propadali tako "desni" kot "levi" dnevniki - Slovenec, Jutranjik in Repu- blika. V televizijskem pogovoru ni nikogar posebej motivirala ali vznemirila Predanova pripom- ba, da je v bistvu vsa resnica v tem, da je treba znati delati do- ber časopis. V Sloveniji je ta hip očitno še vedno bolj konjunk- turno dokazovanje o monopol- nem in pristranskem medijskem okolju, o nekakšni nevarni "kon- tinuiteti". Pri tem pa se kritiki ne potrudijo niti toliko, da bi se sez- nanili z dejstvi, ki dokazujejo, da je bila dosežena že tudi v prej- šnjem sistemu zavidljiva plural- nost slovenskih medijev in da so bili tudi tedaj časopis, ki so jih imeli ljudje radi, in časopisi, ki so jih zavračali, čeprav so po mnje- nju nekaterih današnjih "analiti- kov" vsi pisali enako ... Zadnje razprave o lastništvu časopisov (in političnem vpliva- nju nanje) odpirajo mnoge sta- re in nove dileme. Predvsem razkrivajo samoprevaro mnogih politikov (ne glede na njihovo politično barvo), da bi morali biti časopisi ogledalo, ki bi kazalo zgolj njim ljube podobe ... Delov urednik in član nadzor- nega sveta Dela Miran Koren je v nedavni anketi Večera dejal, da se časopis, "ki se ne opredeli kot levi ali desni, najbolje obva- ruje pred tem, da bi imela politi- ka apetite po njem ... Časopis, ki si ga politika podredi, dobi takoj predznak, verodostojnost tega medija med bralci pa pade ..." Direktor Dela Tit Doberšek poudarja, daje avtonomna ured- niška politika bistvenega pome- na tudi za stabilno poslovanje časopisa. Član uprave Dela Jure Apih pa misli, da bi pomenilo nagibanje časopisa v eno poli- tično smer tudi odpovedovanje bralcem. "Dokler Delo posluša očitke ene ali druge politične opcije, je lahko zadovoljno ..." Zlatko Šetinc, glavni urednik Dnevnika, je dejal, da je mo- goče zamenjati urednike, tudi glavnega in odgovornega ured- nika, težko pa je zamenjati bral- ce. Bralci pa so tisti, ki s tem, ko časopis kupijo in berejo, preso- jajo uredniško politiko ..." NEPOMEMBNA BARVA Glavni urednik Večera Milan Predan poudarja, da lahko po- meni "nasilna sprememba ure- dniške politike hude konflikte z novinarskimi kolektivi, bralci in celo mednardno javnostjo, ne more pa prinesti nobenih poli- tičnih koristi, ker ljudje takšne- mu mediju preprosto ne bodo več verjeli ... Za lastnike bi mo- ralo biti pomembno edino to, ali je časopis dobro, profesionalno narejen, ali ima bralce in ogla- ševalce, ne pa, kakšne barve je. Obstoječi dnevniki moramo biti navsezadnje sami zainteresira- ni, da smo pluralni, ker s tem za- jemamo več trga, in gotovo je celo v časnikih, ki jim desni pol najbolj očita levičarsko navijaš- tvo, danes več mnenjskega plu- ralizma, kot ga je bilo kdajkoli v pokojnem Slovencu. Sicer pa ljudje časnikov ne kupujejo pr- venstveno zaradi mnenj, ki jih ta zastopa, temveč predvsem za- radi informacij, ki jim jih ta ponu- ja. Slovenec ni propadel zaradi tega, ker je imel preveč pristran- ske komentarje, temveč zato, ker so ljudje iz njega premalo zvedeli." Direktor in glavni urednik Dru- žine dr. Janez Gril je za Večer izjavil, da morajo biti medije v pluralni družbi različni. "Ideološ- ko je trditi, samo mi imamo prav. To so stare navade. Pravica bral- cev pa je izbira. In ta pravica je bila v našem medijskem prosto- ru močno okrnjena. In še vedno je nepopolna ..." Jak Koprive LENART / NAJVEČ PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA CESTE Za investUile vec koi 649 milijanav tolariev Po razpravi o poteku investicij v občini Lenart v letu 2000 na zadnji seji lenarskega občinskega sveta je tamkajšnja občinska uprava skupaj z županom Ivanom Vogrinom te podrobneje predstavila tudi novinarjem. Do pričetka novega šolske- ga leta naj bi bila končana tudi vsa investicijsko - vzdr- ževalna dela na lenarških os- novnih šolah in vrtcih, za kar je v proračunu namenje- nih dobrih 30 milijonov to- larjev. postopki. Kol je povedala direk- torica Darja Potočnik-Benčič, so kršiteljicam izrekli ukrep prene- hanja delovnega razmerja z od- ložitvijo za dobo enega leta, če v tem času ne storijo nobene krši- tve, kar pomeni, da niso izgubile službe. Večina kršitev je glede na veljavni pravilnik že zastarala. Zaradi storitve kaznivega dejan- ja je bila proti delavkam (blagaj- ničarkam) vložena tudi ovadba zaradi kaznivega dejanja. V no- benem primeru pa v ugotovlje- na kazniva dejanja niso vpleteni strokovni delavci (farmacevti), poudarja direktorica. Zaradi vse- ga tega poteka v zavodu tudi revizija. Dejstvo pa je, da omen- jena kazniva dejanja mečejo sla- bo luč na zavod, ki oskrbuje paciente z zdravili, čeprav ti za- radi omenjenih kaznivih dejanj niso bili oškodovani. MG Župan Ivan Vogrin je na tis- kovni konferenci prejšnji četr- tek ponovil, da je lenarški občinski proračun naravnan izrazito investicijsko, saj in- vesticijam namenja kar 649 mi- lijonov tolarjev, to je dobrih 51 odstotkov proračuna. Naj- več jih je na področju moder- nizacije cest, za kar bodo iz proračuna odšteli dobrih 195 milijonov tolarjev, ter gradnji vodovodnega omrežja. Po bese- dah župana Vogrina naj bi bilo v prihodnjih šestih letih asfal- tiranih 98 odstotkov vseh cest v občini, medtem ko naj bi bila gradnja vodovoda in priklju- čitev na Mariborski vodovod končana že v prihodnjih treh letih. V Lenartu bodo že kmalu pričeli obnovo vhoda v občin- sko zgradbo in gradnjo prizid- l?a k matični knjižnici, ki bo s tem pridobila sodobne in fun- kcionalnejše prostore. Se ved- no pa ostaja nejasno, kdaj bodo v Lenartu pričeli graditi prizi- dek k zdravstvenemu domu, saj ministrstvo za zdravstvo zanj še vedno ni prispevalo obljub- ljenih 20 milijonov tolarjev. Zupan Ivan Vogrin se je to- krat dotaknil tudi gospodar- skega razvoja v občini in dodal, da velja za hitro rastoče, kar potrjuje tudi podatek, da je v občini Lenart po izboru Gos- podarskega vestnika kar pet hi- tro rastočih podjetij. ak V Lenartu v okviru letoš- njih investicij načrtujejo tudi ureditev vinoteke v kletnih prostorih rotovža. Ta naj bi občino stala okoli 4 milijone tolarjev. Trenutno je v pri- pravi idejna zasnova, ki bo podlaga za izdelavo potreb- ne tehnične dokumentacije za izvedbo del in nabavo op- reme. Začetek del se predvi- deva okoli 15. oktobra. ... PA BREZ ZAMERE Nepismenost tako in drmaie Po najnovejših raziskavah je sedemdeset odstot- kov Slovencev funkcionalno nepismenih. Na tem mestu se lahko popolnoma legitimno vprašamo, kaj nam ta podatek pove oziroma kaj sploh to pomeni. Prevedeno v vsakdanjo govorico, to pomeni, da se- demdeset odstotkov Slovencev ne zna izpolniti ban- čnega čeka, kadar želi z njim plačati svoj nakup - no, ta primer morda ni ravno najboljši, saj vam, tudi če znate ček pravilno izpolniti še sredi noči, to dejstvo v bodoče ne bo ravno kaj prida koristilo, saj za vaša še tako pravilno in estetsko izpolnjena plačilna sredstva v obliki čekov poslej ne jamči več nobena banka na tej strani Alp -, da sedemdeset odstotkov Slovencev ne zna pravilno izpolniti dav- čne napovedi (čeprav sem osebno mnenja, daje pri davčni napovedi številka še precej višja), izpolnje- vati takšnih in drugačnih formularjev ter obrazcev, ki so menda prav vsi potrebni za normalno funkci- oniranje družbe, in tako dalje. Nadalje to pomeni tudi, da omenjena količina državljanov v prime- ru, da se odloči potovati s sredstvi javnega prevoza, svojo migracijo najprej začne z neumnim buljen- jem v vozni red ter s temu primernim začudenim praskanjem po glavi, trudeč se razvozlati misteri- je, ki, izzivajoč njihove analitične in logične sposo- bnosti, s panojev prežijo na njih. Ce k temu dodam še to, da lahko tej kategoriji ljudi mimo pripišemo tudi nepoznavanje pravil pisanja uradnih pisem, prošenj ter življenjepisov, je slika popolna. Hm, za narod, ki se ima za neznansko omikanega, kultur- nega in razsvetljenega (za razliko od "onih" Bal- kancev, itak še napol barbarov), precej zopm in neugoden podatek, se vam ne zdi? Vendar pa mene osebno bolj kot ta podatek skrbi nekaj drugega. Ob besedni zvezi "funkcionalna ne- pismenost" pomislim v prvi vrsti na neko dmgo ne- pismenost, namreč na nepismenost, ki je povezana z branjem, zgolj za lažje razlikovanje med obema bom uporabil vsaj meni neprijetno skovanko "bral- na nepismenost". Ce lahko funkcionalno nepismen človek bolj ali manj normalno funkcionira v dm- žbi, saj lahko za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev in podobnih stvari vedno povpraša uradnika, ki ta obrazec zahteva, za pisanje uradnih pisem se pa tudi vedno najde kakšen prijatelj ali znanec, ki to umetnijo obvlada, pa zadeva pri bralni nepismeno- sti vsaj zame postane precej bolj resna. Pri bralni nepismenosti seveda ne gre za to, da ljudje ne bi znali brati (vsaj ne v omenjenem številu), bralna nepismenost se nanaša predvsem na branje knjig. Knjige niso zgolj sredstvo za krajšanje dolgčasa ali proženja na soncu, so najprej in predvsem neizčr- pen vir življenjske modrosti in koristnih informacij o svetu, ki nas obkroža, o dmžbi, v kateri živimo, ter seveda o takšnih in drugačnih človeških nava- dah in razvadah. Poglavitno branje knjig torej ni branje vsebine, ampak branje tistega, kar leži med vrsticami, ni branje besed in stavkov, zapisanih v knjigi, temveč je predvsem branje duha knjige. Kdor knjige ne bere tako, tisti ne dojame njenega sporočila, pa če jo prebere stokrat. Takšno branje pa seveda od bralca zahteva uporabo izključno la- stne, po možnosti zdrave, pameti, in v primeru, da te, dandanes zelo ogrožene, entitete ne posedu- jemo ali uporabljamo, nam ne more pomagati še tako razsvetljen in duhoven človek. To je torej bral- na nepismenost, ki bi morala biti mnogo bolj skrb vzbujajoča kot pa njena funkcionalna različica. Za ilustracijo pravkar povedanega in pa deloma tudi zato, ker se danes počutim malce hudobnega, naj podam preprost primer. V zadnjem času se ob spremljanju aktualnih kolobocij političnih velemož na Kranjskem vse prevečkrat, kot pa bi si morda želel, spomnim Orzuellove klasike "Živalska far- ma" (toplo priporočam v branje). Zelo na kratko povedano je zgodba naslednja: Na kmečki farmi živalim vlada gospodar, človek, ki jih sili preko- memo delati, jim ne daje dovolj hrane, jih biča in tako dalje, skratka, jih tiranizira. Zato se živali pod vodstvom prašičev, ki so najsposobnejši, druž- no uprejo, izvedejo manjšo revolucijo in preženejo farmarja s farme ter potemtakem tudi z oblasti na farmi. Ker pa mora sedaj, ko so svobodne, in kljub temu da so med seboj enakopravne, živali vseeno nekdo voditi, postavijo na oblast prašiče, ki tako od dejanskega pridejo tudi k figurativnemu koritu. Sprva je seveda vse lepo in prav, nato pa pujsi na oblasti začnejo tiranizirati ostale živali in se obna- šati prav tako, kot se je prej gospodar, še hoditi zač- nejo po dveh nogah, tako da se ostalim živalim na koncu zdi, da tudi vizualno ni razlike med gospo- darjem in pujsi ter da so eden in drugi popolnoma enaki. Morala te zgodbe? Oblast pokvarja. Razumete? Berite knjige, lažje boste razumeli paradokse tega sveta. Gregor Alič OPRAVIČILO V sestavku Nepismenost tako in drugače, objav- ljenem v prejšnjem Tedniku, je pri urejanju prišlo do neprijetne napake, da je del besedila iz nera- zumljivih razlogov izpadel in je bil sestavek po- pačen do nerazpoznavnosti (temu smo včasih rekli tiskarski, danes pa računalniški škrat). Besedilo zato danes objavljamo v celoti, obenem pa se avtor- ju Gregorju Aliču ter vsem bralcem iskreno opravi- čujemo. ...Pa brez zamere... Jože Šmigoc, odg. urednik 8 Četrtek, 13. julij 2000 - TEDl PO NAŠIH KRAJIH TURNISCE / SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA PTUJ Kmetilskl raziskovalni tabor Na lurniščah so se od 3. do 5. julija zbrali osnovnošolci z namenom druženja, spoznavanja novih prijateljev, hkrati pa se tudi praktično spoznati z ekologijo, kmetijstvom in biologijo. Kmetijski raziskovalni tabor poteka letos prvič in to pod vodstvom Milene Furek, učite- ljice slovenskega jezika na Sre- dnji kmetijski šoli Ptuj. Tabor so omogočili ministrstvo za šol- stvo (program odprte šole) in različni sponzorji. Poletni ta- bor je zraven že omenjenih razi- skovanj (kmetijstvo, biologija, ekologija ...) vključeval tudi re- kreativne dejavnosti, izlete in druga raziskovanja. Otroci naj bi si na ta načina pridobili pra- ktična znanja, informacije in odnos do dela. Temeljna ideja tabora je osnovnošolcem prib- ližati kmetijsko izobraževanje. Novo znanje bodo osnovnošol- ci predstavili staršem in uči- teljem, hkrati pa bo izdano tudi posebno glasilo. S pestrim programom so zadovoljni tako osnovnošolci kot učitelji in star- ši. Tovrstno srečanja prispevajo k izboljšanju kvalitete življen- je, saj kljub "bombardirajoči" informacijski dobi kmetijstvo Vodja tabora prof. Milena Fu- rek predstavlja osnovo življenja. Katja Grobovšek Udeleženci kmetijskega tabora na T\irniščah PTUJ / POLETNI TABOR TERME 2000 Sonce zci vse Od 3. do 14. julija poteka v Termah Ptuj poletni tabor Sonce za vse, ki ga je organiziralo Društvo za izboljšanje kvalitete življenja Timotej iz Ptuja. Poletni tabor Terme Ptuj 2000 je organiziran letos prvič pod vodstvom Olge Popov in njenih sodelavcev. Program poletnega tabora Sonce za vse je namenjen srednješolcem pri spoznavanju uspešne komunikacije, odnosov v skupini, vprašanjih odgovor- nosti in mladostniškega altruiz- ma. Program je spremljalo obilo zabave, glasbe, športa, petja, iz- letov, plavanja in drugih dejav- nosti. Olga Popov nam je zaupala, da je za mlade pomembno pred- vsem to, da jih pustimo, naj sami najdejo svoj smisel, odra- sli pa jih pri tem lahko le us- merjamo. Prosti čas je za mlade izredno pomemben, zato je nuj- no, da ga preživijo kreativno in koristno, saj to posredno pri- pomore k njihovemu osebnemu počutju, kvaliteti življenja in sa- mozavesti. Učenje skozi igro in dejavnosti velja za najbolj kon- struktivno učenje. Srednješolci so povedali, da jim je všeč tako teoretični del in tudi praktični, všeč sta jim organizacija in celotni potek ta- bora, predavanja strokovnjakov, hrana in zabava. Tabora Sonce za vse so se udeležili z name- nom druženja, spoznavanja no- vih prijateljev, hkrati pa tudi to zabavo združiti s koristnim. Poletni tabor Terme 2000 S ce za vse so finančno pod] Terme Ptuj, Slovenska vojs Talum Kidričevo, Pekarna K hek Ptuj, Mlekarna Ptuj in Stanka Vraza Ormož. Veliko število različnih ta rov, kreativnih delavnic v { dnjem času nam je lahkcj opozorilo, da smo ljudje ved manj kreativni in da nani( jamo duhovnemu svetu ve^ manj pozornosti. Na to nas oj zarja ideja Društva za kvaliti življenja, in sicer doseči i trezno kvaliteto življenja bi odvisnosti, saj kakršnakoli < visnost opozarja na osebno n tabilnost. Katja Grobovi PTUJ / USPEL PRVI KINOLOŠKI TABOR Spoznavali delo kinologov na Ptuiskem v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Štrk so se pred tednom dni družili mladi, ki imajo radi živali, predvsem pse. Želja Fon, članica Kinološke zveze Slovenije in komi- sije Otrok in pes, je pripravila ter vodila zanimiv projekt z naslovom Pes, moj prijatelj in mlade zvabila k aktivnemu preživljanju malce drugačnih - kinološko obarvanih počitnic. ^ Za prvi kinološki tabor je bil torej izbran Ptuj in v njegovo organizacijo so nekaj prispevali tudi člani Kinološkega društva Ptuj. Program aktivnih kinoloških počitnic je bil sestavljen iz kratkega teoretičnega dela, spoznavanja osnov kinologije in povezan z življenjem kinologov iz okolice Ptuja. Udeleženci tabora so tako med drugim obiskali vzreditelja kraških ovčarjev, spoznali delo policij- skih psov na območju Policijske postaje Maribor, obiskali pasje zavetišče v Mariboru in tudi vete- rinarsko postajo na Ptuju, ambulanto za male živali, kjer jih je sprejela Živa Klobučar, dr. veterine. Precej časa so udeleženci preživeli tudi na vadbišču ptujskih kinologov v Budini in povedali, da jim je bilo na Ptuju in med ptujskimi kinologi izredno prijetno, zato bodo še kdaj prišli. TM TRNOVSKA VAS^ VITOMARCI / KREATIVNE DELAVNICI Ustvarjalno vpaiifniške dn§ Na osnovnih šolah v Vitomarcih in IVnovski vasi je bilo živahno tudi prvi julijski tedei saj so tam potekale kreativne delavnice za osnovnošolce v organizaciji ptujskega Centi za socialno delo. Delavnic se je letos udeležilo kar 50 mladih ustvarjalcev, zanimanje L je bilo menda še večje. | V Vitomarcih je od ponedelj- ka, 3. julija, delavnice obiskova- lo 29, v Trnovski vasi, kjer so delavnice letos pripravili prvič, pa 21 otrok. Vodile so jih Vale- rija Ilešič, Natalija in Urša No- vak, Jana Ilešič, Meta Šijavec, Metka Jurešič in Milan Černer. Otroci so poleg slikanja na svi- lo, steklo in majice izdelovali še nakit ter spoznavali osnove izraznega plesa in gledališke umetnosti. Svoje umetnije so predstavili tudi na razstavi zad- nji dan delavnic. ak Kreativne delavnice letos tudi na osnovni šoli v Trnovski vas' DtEDNIK - četrtek, 13. julij 2000 9 ZAHIMIVOSTI. REPORTAŽE ^Obogatili zaietek potitnit ^Na Mestnem trgu v Ptuju je 30. junija potekalo 6. medna- rodno srečanje otroških folklornih skupin. Letos je zaradi! .finančnih razlogov festival potekal drugače kot v prejšnjih ^letih, saj je denar za letošnje plesno srečanje prispeval Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejav- nosti Maribor in je bil organizator festivala Festival Lent. Ptujsko prireditev sta omogočila ptujska izpostava držav- Inega sklada in Mestna občina Ptuj, ki je prireditev podari- ' la otrokom ob začetku počitnic. V Ptuju so gostovale so štiri otroške folklorne skupine: Lola Sarajevo, Orce Nikolov iz Sko- pja, Zergihieiei iz Plungeja iz Litve in KUD Prežihovci iz Maribora. Nevenka Gerl s ptuj- ske izpostave sklada za ljubitelj- ske kulturne dejavnosti meni, da je festival uspel, saj si je pri- reditev ogledalo veliko otrok in naključnih mimoidočih. Pred- vsem so s svojim programom navdušili Litvanci, saj so svoje plesno znanje delili s številnimi Ptujčani. Nevenka Gerl je tudi pouda- rila, da tovrstne prireditve dajo Ptuju kulturno podobo in da je možno organizirati tudi kakšen večji festival. Ka^a Grobovšek ! ,!\afici so svoje plesno znanje delili z mnogimi Ptujčani. Foto: Langerholc Nagradno turistiino vprašanlo Julija in avgusta bo večina iskala senco in ohladitev, me- teorologi namreč napovedujejo visoke temperature. V turistič- nih središčih so se na povečan obisk dobro pripravili. V ptuj- skih Termah pričakujejo boljšo sezono od lanske, dodaten mag- net za obisk pa naj bilo žrebanje vstopnic, ki bo 27. avgusta. Sre- čnežu se obeta potovanje na Ha- vaje v trajanju deset dni. Vsako nedeljo pa izvedejo tudi žreban- je petnajstih nagrad. Prejšnji te- den pa so v Termah uvedli tudi nočno kopanje, ki ob vsak četr- tek, petek in soboto od 21. do 24. ure. Julija in avgusta bo na Ptuj- skem tudi bogata prireditvena sezona, za kar bodo poskrbeli v turističnih, gasilskih in drugih društvih. V centru na Ptuju pa jih bo letos manj kot v prejšnjih letih. Nagrado za predzadnje nagra- dno turistično vprašanje bo pre- jela Jožica Boksa, Pavlovci 12, 2270 Ormož, ki je pravilno za- pisala, da je na fotografiji ptuj- ski grad. Čestitamo! Tudi na današnji fotografiji je del bogate ptujske kulturne de- diščine. Gre za objekt, ki ga že nekaj časa obnavljajo. Vpra- šujemo, za kateri objekt gre. Nagrada za pravilen odgovor so vstopnice za kopanje v Ter- mah Ptuj. Odgovore pričaku- jemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 21. ju- lija. Del katerega objekta prikazu- Je fotografija? Foto: Črtomir Goznik DUPLEK/ PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Ja priietneiše in kvali- fefne/se življenje V občini Duplek seje v okviru letošnjega občinskega prazni- ka - Dupleškega tedna zvrstilo veliko športno-rekreativnih prireditev, prireditev na področju kulture, gospodarstva, družbenega in družabnega življenja. S posebno prireditvi- jo so poskrbeli tudi za mladino. Letos že petič zapored pa je bil sejem drobnega gospodarstva, na katerem se je pred- stavilo okrog 20 domačih obrtnikov, nekaj pa jih bilo tudi od drugod. Prireditve so okronali v ne- deljo, 2. julija, z osrednjo prire- ditvijo ob letošnjem občinskem prazniku, ki so jo pričeli z bud- nico tamkajšnjega pihalnega or- kestra. Nato se je pred kapelico v Sp. Dupelku začela maša, ki jo je vodil župnik Ivan Vodep. Po maši je sledil pozdravni nago- vor poslanca DZ Franca Kan- glerja. Ta je dejal, da so se vsi občani srečali na isti poti, ki vodi k izboljšanju življenjskih razmer in k razvoju. Številne prisotne občanke in občane ob- čine Duplek je seznanil z vsemi pridobitvami ter z načrti in pot- rebami, ki jih čakajo. Čestitkam in dobrim željam se je pridružil tudi Janez Ribič, župan občine Duplek. Podelili so naziv častnega ob- čana, ki sta ga dobila akademski slikar, rojen v Dvorjanah, Jože Polajnko in Franc Romih, ki je za potrebe občine in zdravstve- ne ambulante podaril dva oseb- na avtomobila. Marija Ribič in Franc Kangler pa sta prejemni- ka najvišjega priznanja - zlatega grba občine Duplek. Po slovesnosti je sledila po- vorka od občine na sejemski prostor. V njej so sodelovali občani in občanke ter pihalni orkester občine Duplek z ma- žoretkami, gasilci iz Dvorjan in Korene, lovci LD Duplek, ad- miral Dupleške mornarice, vin- ska kraljica s spremljevalkama, folklorna skupina iz Korene, pevski zbori Dvorjane, DU Du- plek in Korena, športna društva, kolesarji, konjenica ter prijate- lji iz mesta Dormagen - Gohr iz Nemčije. Po kulturnem programu je Heinz Willi Giisgen, predstav- nik prijateljskega mesta Dorma- gen, odprl razstavo kmetijske mehanizacije, ki so jo pripravili člani strojnega krožka Duplek. Popoldan je bila lutkovna predstava za najmlajše. Na ve- černi prireditvi pa so podelili zlate skulpture z grbom občine Duplek športniku, športnici in ekipi občine Duplek za leto 1999, priznanje pa so podelili tudi drugim uspešnim športni- kom. Zvečer so zaprli peti se- jem drobnega gospodarstva in razstavo kmetijske mehanizaci- je. Vrhunec nedeljske prireditve in obenem tudi zaključek prire- ditev ob letošnjem občinskem prazniku je bil vehk ognjemet. Marija Slodnjak Častni občan Jože Polanjko, akademski slikar Razstavo kmetijske mehanizacije je odprl Heinz VVilli Giisgen. Foto: MS DUPLEK / RANCARIJA ItAA DOLGOLETNO TRADICIJO 0rcnrci vabi Splavarstvo na reki Dravi je v krajih ob njenem toku pustilo bolj ali manj bogato izročilo. Že zelo zgodaj se je rancarija zelo razvila tudi v krajih občine Duplek. To bogato izroči- lo in dogodke na reki Dravi prenaša in ohranja znana Du- pleška mornarica, v občini pa imajo tudi turistično društvo rancarjev in splavarjev, ki ga vodi Božo Kolarič. In prav to vsako leto med pri- reditvami, ki jih imajo v ob- čini, pripravi znamenit spust po Dravi. Tudi letos so se v so- boto spustili, malce drugače kot nekoč, s čolni po reki Dravi od mostu v Sp. Dupleku do Vur- berka. Ker je Drava po nekate- rih mestih zelo nizka, so morali čolne tudi prenesti, da so us- peli priti do cilja. Tudi letošnji spust je bilo za vse, ki so bili na vodi in ob njej, pravo doživet- je. Spusta po Dravi so bili nad- vse veseli tudi gostje iz mesta Dormagen - Gohr iz Nemčije. Rojak Štefan Toš, ki že 45 let živi v Bruslju, nam je povedal. da se vsako leto v času pri- reditev vrača domov. Vesel je, da v domačem kraju ohranjajo tako bogato tradicijo na različ- nih področjih življenja. Tekst in foto: MS Spust po Dravi je bil prijeten lOi četrtek, 13. julij 2000 - TEDNIK OD TOD IN TAM Odšel je prilafelj Stanko Kosi v nedeljo, 2. julija, se je pre- trgala bogata življenjska nit ob Francu Langerholcu in Francu Sinnoniču ene od legend ptuj- skih fotografov, Stanka Kosija. Omahnil je tako rekoč na delu, s fotografskim aparatom, ki je bil njegov delovni tovariš skoraj 54 let. Čeprav je bil že osem let med upokojenci, je še v pol- ni formi spremljal najrazličnejša dogajanja na Ptujskem. Za spo- min, ko bodo dogodki že zble- deli, jih bo slika oživila, je bil njegov moto. S svojim apara- tom sta bila nenehno na preži. Tudi za naš časopis je še zad- njega junija spremljal dogodke ob obletnici enega od mlajših in uspešnih ptujskih podjetij. Ko smo se pred dvema leto- ma z njim pogovarjali za prilo- go ob 50-letnici našega Tednika, smo zapisali, da je z njim praz- nuje tudi Stanko Kosi. Njegova neizmerna energija je prehajala tudi na druge, mladosten pa je bil tudi po vseh teh ustvarjalnih letih. Ker je imel rojstni dan 29. februarja, ga je po koledarju do- čakal le vsake štiri leta, letošnji je bil "sedemnajsti" po vrsti. Ob fotografiji, njegov najljubši motiv so bili otroški motivi, se je v zadnjih letih posvečal tudi vi- nogradu, želel je biti tako dober vinogradnik in kletar, kot je bil fotograf. Marsikdaj mu je v hitenju za dogodki zmanjkalo čas za dru- žino, a ker so domači vedeli, kaj mu pomeni delo, so mu to radi spregledali. Na drugi strani pa so bili trenutki, ko je živel le z družino in za družino. Rad pa je bil tudi s prijatelji, cenil je pri- jateljstvo, a največ, kar mu lah- ko zapišemo v slovo je, da je bil človek v pravem pomenu bese- de. Iz občutka tesnobe in velike izgube nam v teh za družino in vse nas težkih trenutkih slovesa pomagajo spomini. In teh je bilo v našem skupnem večdesetle- tnem sodelovanju izredno veli- ko. Prijatelji z Radio-Tednika Ptuj STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Solarni sistemi za priprtnro tople vode Nadaljevanje iz prejšnje številke 2. SONCE IN STAVBA Prvi pogoj za izkoriščanje son- čne energije z aktivnimi sistemi je primerna lega stavbe. Stavba ne sme biti v senci drugih stavb, go- zda, hribov in podobno. Spreje- mnike sončne energije ponavadi namestimo na streho, zato je naj- bolje, da je streha obrnjena proti jugu, dopustne pa so smeri od JV in JZ. V primerih, da streha ni postavljena v primerni smeri, lah- ko SSE vgradimo na druga mesta, ki nisi preveč oddaljena od hra- nilnika toplote (HT), le-ta pa ne sme biti preveč oddaljen od pora- bnikov. Za sprejem sončne energije je pomemben tudi nagib SSE od ho- rizontale, kar je razvidno na sliki št. 2. Optimalni nagib SSE je odvisen od zemljepisnega položaja kraja in časa, ki pa se preko celega leta spreminja v odvisnosti od višine sonca ter znaša od 20 do 70 sto- pinj horizontale. V mnogih pri- merih pa je nagib SSE pogojen že s samim naklonom strehe, na ka- teri so SSE nameščeni. Kot je bilo že omenjeno, naj bodo SSE po možnosti obrnjeni proti jugu oziroma -1-15 ali -15 stopinj od te smeri, kar praktično še ne zmanjšuje učinkovitosti sa- mega sprejemnika. Pri odklonu od optimalne smeri je potrebno upoštevati korekturni faktor, po- dan v diagramu na sliki št 2. 3. SESTAVNI DELI SO- LARNEGA SISTEMA Pri vgradnji solarnih sistemov za pripravo tople vode, ki jih po- navadi kupujemo in nameščamo kar sami, prihaja do številnih na- pak in okvar, zato naj ne bo odveč, da pri tem upoštevamo nekatera pravila. Najbolj ekonomično je, da je sistem dimenzioniran tako, da izkoriščamo sončno energijo od začetka pomladi (marec) do kon- i ca jeseni (oktober), v času od no- ^| vembra do februarja pa je sončne energije premalo za učinkovito iz- koriščanje. Dnevne količine vpa- dle sončne energije se gibljejo od nekaj desetink kWh/m^ pozimi v oblačnem vremenu do več kot 5 kWh/m^ v sončnem poletnem dnevu. Sprejemniki sončne energije (SSE), ki jim po domače pravimo "sončni kolektorji", zbirajo sonč- no energijo in z njo grejejo vodo v ceveh, ki ima dodano sredstvo proti zamrzovanju pri temperatu- rah do minus 25°C. Ogreto vodo poganja črpalka in jo vodi do pre- nosnikov toplote, kjer svojo toplo- to odda vodi v hranilniku toplote (HT), ki jo nato uporabljamo za umivanje, pranje in podobno. Regulacija z diferencialnim ter- mostatom vklopi črpalko, ko je temperatura vode v SSE višja kot v hranilniku, in jo zopet izklopi, ko je temperaturna razlika pre- majhna. Ostali elementi predv- sem skrbijo za varno delovanje sistema. Ključni elementi so torej sprejemniki, hranilnik in regula- cija z diferencialnim temperatur- nim regulatorjem. Nadaljevanje prihodnjič Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str. Način namestitve sprejemnikov sončne energije; Dragi unteliui Jozia Poplatnik v slovo Naše majhne glavice premle- vajo vprašanje, zakaj smo se morali minuli četrtek za vedno posloviti od vas, draga učitelji- ca Jožica. Nikdar ne bomo razu- meli usode, ki vas je iztrgala iz naše sredine. Dva meseca smo vas čakali in na koncu šol- skega leta upali, da se septem- bra ponovno snidemo v našem razredu. Veselili smo se novega šdolskega leta, da boste v dru- gem razredu zopet naša razre- dničarka in naša druga mama. Rekli ste, da smo vaša zadnja generacija pred upokojitvijo. Ko pa smo spletli verigo skupnega prijateljstva do polovice, ste nam nenadoma odšli. Lepo je bilo z vami, radi smo vas imeli. Toliko novega smo se naučili, toliko lepih in toplih be- sed smo slišali, začutili toplino ljubezni, ki jo zmore dati le ple- menito srce, ki veliko daje in nič ne zahteva zase. To utrujeno srce zdaj počiva v hladnem gro- bu, ne metulj, ne bežni žarek, nič več ga ne bo ranilo. Tisočkrat hvala za vse, draga naša učiteljica Jožica! Svoji učiteljici Jožici bi povedal-a; "Ob zadnjem srečanju ste nam rekli: 'Ostanite pridni, kot se bili do sedaj." Nihče si ni mislil, da so to vaše zadnje besede. V mo- jem srcu boste ostali moja dob- ra učiteljica." "Najlepša hvala za ves trud in potrpljenje z nami." "Najrajši se spominjam vaših sladkih bonbončkov, ki ste jih imenovali tabletke za pridnost." "Prišli ste nasmejani. V koša- rici ste imeli bonbone in srčke iz papirja. Na njih so bila naša imena. Na enem je pisalo uči- teljica JOŽICA. Skupaj smo se igrali, smejali, peli, pisali, raču- nali. Imeli smo se radi. Sedaj vas ni več. Ostali so le spomini in srčki iz papirja." "Hvala za vsako prijazno be- sedo. Vedno boste živeli z nami v naših srcih." Učenci 1. a OŠ Velika Nede- lja; Boštjan, Dejan, Jaka, Jožica, Karin, Karmen, Katja, Matej, Ma- tjaž, Petra, Sandra, Sebastjan, Tamara, Tamara, Teja PISE: MIRKO KOSTANJEVEC / NAJVAŽNEJŠE DOLOČBE ZAKONA O POLITIČNIH STRANKAH HepuUiški in lokalni predpisi o politiinih sšraidi^ Nadaljevanje iz prejšnje številke - Finančno poročilo državne- mu zboru Politične stranke morajo vsako leto predložiti državnemu zboru finančno poročilo svojem poslo- vanju. To poročilo, ki mora vse- bovati podatke, naštete v 24. čl ZPS, mora pred oddajo državne- mu zboru pregledati in oceniti računsko sodišče Republike Slo- venije. - Kazenske določbe V čl. 28 - 31 ZPS so našteta dejanja, ki jih politične stranke in drugi subjekt morajo ali pa ne smejo storiti, sicer zagrešijo pre- kršek, za storitev katerega pa so zagrožene zelo visoke denarne ka- zni. II. PREDPISI O DODE- LJEVANJU SREDSTEV IZ PRORAČUNA MES- TNE OBČINE PTUJ PO- LmČNIM STRANKAM Na podlagi 26. čl. ZPS, ki se glasi: "Lokalne skupnosti lahko v skladu s tem zakonom financira- jo stranke. Pristojni organ občine lahko določi, da stranka dobi me- sečno največ 30 tolarjev za vsak dobljeni glas na volitvah za ob- činski svet oziroma za župana," je mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji seji dne 21. VII. 1995 sprejel sklep št. 403-191/94-20 o fi- nanciranju političnih strank, ki so s svojimi svetniki zastopane v me- stnem svetu Mestne občine Ptuj. S tem sklepom je devetim poli- tičnim strankam priznana mese- čna dotacija 30 sit za vsak glas, dobljen na volitvah svetnikov. Ta sklep je bil dne 25. IX. 1995 do- polnjen z določbo, da se znesek 30 sit mesečno uskladuje z inde- ksom rasti dro^noprodajnih cen po zadnjih znanih podatkih zavo- da Republike Slovenije za statis- uko, dne 19. II. 1999 pa je bila iz teksta cit. sklepa dodana še tale določba: "Politični stra nki, ka- tere kandidat je izvoljen za župa- na, mesečno pripada tudi 15 sit za vsak dobljen glas za izvoljenega župana." Dne 29. XII. 1999 je bil znesek 15 sit znižan na 14 sit. V sklepu z dne 21. VII. 1995 določen skupni znesek mesečne- ga nakazila posamezni politični stranki je bil pozneje spremenjen in to dne 19/11. 1999 z dne 29/XII.1999. - Ali politična stranka, katere 'kandidat je bil izvoljen za župa- na, lahko dobi na prej prikazani način dotacijo za župana in za svoje svetnike To vprašanje se je pojavilo pri razlagi prej omenjenega 26. čl. ZPS, ki določa, da stranka dobi dotacijo za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet oziroma za župana. Beseda "oziroma" lah- ko pomeni isto kot beseda "ali". Iz dejstva, da mestni svet Mestne občine Ptuj v svojem sklepu z dne 21/VII. 1995 stranki, katere kan- didat je bil izvoljen za župana, ni priznal dotacije za župana, tem- več le za njene svetnike, se da za- ključiti, da je besedo "oziroma" razumel, da pomeni isto kot be- seda "ali". Ko se je mestni svet bodisi sam od sebe bodisi po poja- snilu pristojnega republiškega or- gana oprijel tolmačenja, da beseda "oziroma" v 26. čl. ZPS pomeni isto kot beseda "in", je dne 19. II. 1999 priznal SDS za župana me- sečni znesek 86.190,00 sit. - Ali so občani dovolj seznan- jeni s sredstvi, ki jih dobiva po- litična stranka iz proračuna Ker omenjeni sklep z dne 21.11. 1995 niti njegova sprememba z dne 19. II. 1999 iz meni neznanih razlogov nista bila objavljena v Uradnem vestniku Mestne obči- ne Ptuj, mislim, da na postavljeno vprašanje ne moremo odgovoriti pozitivno. Po mojem mnenju bi take vrste sklep glede na 154. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. 1. RS št. 33/91), ki se glasi: "Predpi- si morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati 15 dan po objavi, če v njem ni dru- gače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem urad- nem listu, predpisi lokalne sku- pnosti, pa v uradnem glasilu, ki ga same določajo," moral biti ob- javljen. Šele sklep o spremembi sklepa o financiranju političnih strank, ki so s svojimi svetniki za- stopane v mestnem svetu Mestne občine Ptuj, z dne 29. XII. 1999 je objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj št. 1 dne 25. II. 2000. TURNISCE / OB PRVEM DNEVU UPOKOJENCEV Zaieli s kolesarjeniem, nadaljevali z razstava Društvo upokojencev Tumišče je 17. junija proslavilo 1. pra- znik - dan upokojencev. Dopoldan so pripravili trim kole- sarjenje po naseljih Tržeč, Apače, Kidričevo in Turnišče, popoldan pa so v domu odprli razstavo ročnih del in dobrot. Tajnica DU Turnišče Katica Anžel je povedala, da se je kolesarjenja udeležilo veliko članov. Popoldan so turniški upokojenci praznova- nje nadaljevali druženje, predse- dnik društva Jože Milošič pa je v svojem nagovoru opisal delova- nje društva vse od ustanovitve leta 1992 do danes. Sledil je še kul- turni program, ki so ga pripravili učenci OŠ Ljudski vrt z mentori- cama Silvo Farlek in Sonjo Pucko. Družabno srečanje so nadaljevali do večernih ur, ob tej priložnosti pa odprli zanimivo razstavo roč- nih del in mnogih dobrot, ki so jih pripravili domači upokojenci in upokojenke. Na razstavi so so- delovali še otroci iz vrtca Vijolica in učenci OŠ Breg, ki so jo s svoji- mi izdelki naredili še zanimivejšo. Anželova je povedal, da so dobili zanjo mnogo pohval in predlogov, da naj še kdaj pripravijo kaj podo- bnega. Upravni odbor DU Turnišče že obljublja, da bodo razstavo in pra- znovanje dneva upokojencev ime- li tudi v naslednjih letih. TM PTUJ / SLS + SKD SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Zdrviena stranka tudi na Ptafu v ponedeljek, 3. julija, je bil v prostorih bivšega občinske- ga odbora SKD Ptuj združitveni zbor SLS + SKD Slovenske ljudske stranke. V prijetnem vzdušju obeh bivših strank so opravili vse formalnosti združitve tudi na tej ravni. "Pogovori med strankama o zdru- žitvi niso bili dolgi. Člani obeh bivših strank se namreč zavedajo, da je do združitve na lokalni ra- vni v Ptuju moralo priti po naj- krajši in najlažji poti," je povedal tajnik stranke Maks Lečnik. Na predhodnem srečanju, ki je bilo v ponedeljek, 26. junija, so se dogovorili o postopku združe- vanja, teden za tem pa so speljali združitev. Izvolili so nov odbor, ki šteje dvajset članov (iz vsake bivše stranke po deset). Predsed- nik združene stranke SLS -I- SKD Slovenska ljudska stranka na Ptu- ju je postal Stanislav Kosi, fun- kcijo podpredsednika je prevzel Franc Ranfl, tajnik je Maks Le- čnik, blagajniške posle pa vodi Emil Tomašič. Izvolili so tudi tri- članski nadzorni odbor; vodi ga Slavko Brglez, člana pa sta Iztok Erbus in Mirko Korošec. Po končanem uradnem delu so nazdravili novemu občinskemu odboru na Ptuju. Ta je pričel za- resno delati takoj, saj so imeli že v četrtek prvo sejo novo nastalega odbora. Ur TEDNIK - Četrtek, 13. julij 2000 11 lAMIMIVOSTL REPORTA E IŠČETE SVOJ STIL / IŠČETE SVOJ STIL K prefinjenosti sodilo elegantna oblatila Prva Julijska udeleženka naše akcije je bila Tanja Selinšek iz Lancove vasi 65, občina Videm. Po poklicu je inženirka kmetijstva, vendar brez službe v svoji stroki. V Kmetijski zadrugi Ptuj je delala le v toliko, da je. končala prip-j ravništvo, zatem je dobri dve leti in pol delala kot varu- hinja v ptujskem vrtcu, trenutna njena zaposlitev pa je v Centru interesnih dejavnosti, kjer v okviru javnih del dela | kot informatorka-administratorka. Ker nič ne kaže, da bo kmalu dobila redno zaposlitev v svojem osnovnem poklicu, se bo po vsej verjetnosti odločila za izreden študij, ampak tudi zanj potrebuje sredstva. Je mamica 2,5-letnega sina, v prostem času pleše pri FD Lancova vas, rada pa tudi kole- sari. Pravi, da je njen stil oblačenja bolj športen kot ne, za akcijo Iščete svoj stil pa se je odločila zaradi izziva, in ker je tudi sama želela doživeti spremembo. Tanja je prvič obiskala ko- zmetični studio. Kozmetičarka Neda Tokalič ji je v daljšem pogovoru predstavila postopek nege, ki ga je pričela s povr- šinskim čiščenjem in nadaljeva- la z globinskim čiščenjem kože. Pred tem ji je tudi oblikovala obrvi. V nadaljevanju nege je uporabila preparate, ki ustrezajo njenemu mešanemu tipu kože. Po masaži ji je nanesla še ma- sko iz alg in zaključila nego z nanosom dnevne kreme. Sveto- vala ji je tudi, kaj naj kožo negu- je doma, in priporočila občasni obisk kozmetičnega studia. V frizerskem salonu Stanka v Slomškovi 22 na Ptuju je za Ta- njino novo pričesko poskrbela frizerka Marija Vidovič. Njena želja je bila spremeniti barvo las, dolžino, ki je bila malo čez ramena, pa obdržati, zato se je frizerka odločila za posto- pno striženje po celi dolžini las. Spredaj jih je prilagodila obliki obraza in dodala kratek fru-fru. Pričesko je nato osvežila s sve- tlimi prameni na folijo po celi glavi. Na vrhu je za večjo razgi- banost celotne frizure dodala še nekaj zelo svetlih pramenov. Vizažist Dani Kolarič je na obraz najprej nanesel tekoči pu- der, ki ga je samo na očeh utr- dil s suhim pudrom. Na celotno veko ji je nato nanesel svetlo vi- jolično barvo in jo nato v zuna- njem kotu osvežil s temnejšim tonom vijoličaste barve. Za več- ji poudarek je v notranjem kotu veke nanesel svetlejši suhi pu- der. Z maskaro je obarval samo zgornji del trepalnic, obrvi pa počesal s krtačko. Rahlo roza rdečilo ji je nanesel na ličnice, v enakem tonu pa ji je pobarval tudi ustnice. V modnem studiu Barbare Plaveč so za Tanjo v prodajalni Naf Naf v Murkovi ulici na Ptu- ju izbrali modno oprijeto obleko v bila barvi s tankimi naramni- cami, V-izrezom in z vezenino v zgornjem in spodnjem delu, dol- žine čez kolena. Obleka je kot nalašč za te vroče in soparne po- letne dni, poleg tega pa je nas- protje njenega dosedanjega dokaj klasičnega načina oblačenja. Tudi elegantni poletni natikači sre- brne barve z jermenčki so iz prodajalne Naf Naf. Očala so bla- govne znamke Chanel iz proda- jalne Kuhar v Zelenikovi ulici. Kolekcija vsebuje elegantne in rafinirane modele, ki nudijo ugo- dje in predvsem avantgardno zaš- čito - leče, ki vsebujejo melanino. Design je klasičen s tipičnim "chanelovskim duhom" in hkra- ti futurističen. Chanelova kolek- cija je prava umetnija podajanja barv, ki se dopolnjujejo. Tanji pristajajo vsi odtenki ze- lene barve, peščene, kovinsko modra, pa tudi rdeča. Izogiba naj se rumene in oranžne barve. Njen stil je bolj eleganten kot športen, saj deluje zelo prefinje- no. V športnem studiu Olimpic je kot je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš, Tanja je kot vse dosedanje udeleženke dobi- la enomesečni brezplačni obisk. Vadbo bo opravljala po progra- mu, ki so ga sestavili posebej zanjo glede na njene želje in re- zultate testiranja. MG Tanja prej ... ... in pozneje Tanja v obleki modnega kro- ja v lila barvi z vezenino v zgornjem in spodnjem delu, h kateri Je obula elegantne srebrne natikače z Jermen- čki; oboje Je iz prodajalne Naf Naf. Očala znamke Cha- nel so iz optike Kuhar. Fotografije: Črtomir Goznik TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 10. Cw«co^ inkovskti »resf«fnJca Nad mestom se je pokazalo sonce, kmalu za tem vrvež ljudi (kot jih tam še nikjer nisem vi- del), opremljenih s fotoaparati in vrečkami, polnimi stvari, ki se nam zdijo zanje tradicional- ne, tam pa jih domačini v dobr- šni meri nosijo le zaradi turistov. Indijanke na ulicah so spredaj natovorjene z raznimi spominki, oblačili ali bananami, na hrbtu pa nosijo enega, včasih tudi dva otroka. Sredi tega sem iskal sebe. v glavi mi je še od neprespane noči vse brnelo, na ulicah pa je bilo kot v termitnjaku. Po kratkem obotavljanju sem pod- legel žalostnemu pogledu ene od neštetih Indijank, ki barantajo kar same od sebe. Za razliko od Chivayev je v Cuscu zaradi turi- zma drugače - ljudje se za plačilo pustijo slikati. To je tudi edino, kar jim preostane, nimajo velike izbire, ljude se ne brigajo zanje in bi naredili vse, da bi zadovo- ljili svoj ego. Na ulici me je sko- raj z vsakim korakom kdo prosil za denar, to so bili v glavnem ot- roci, ki sicer čistijo čevlje. Ti ve- dno niti ne iščejo denarja in so veseli, če jim nameniš kakšno se- kundo pozornosti, ta je zastonj. Presenečen sem bil nad odprto- stjo ljudi do vsakogar, ne glede na videz, stil oblačenja in barvo kože. Nemalokrat se je pripetilo, da so se mi ob sedenju v parku pri- bližali ljudje in se brez pravega povoda začeli pogovarjati, kot bi se poznali že leta. Taki po- govori so včasih trajali dlje, kot sem pričakoval (ob svoji španšči- ni sem razumel bolj malo). Po- navadi sem bil jaz tisti z manj potrpljenja, saj je njihova volja neizčrpna. Po koncu druženja so se zahvalile s stiskom roke in z besedami: "Con muchos-gracias, Senor," kar pomeni, da jim je bilo v zadovoljstvo. Na začetku sem bil nad takimi srečanji presene- čen, nato je to postalo del vsak- dana, in če jih ni bilo, sem jih celo pogrešal. Tistim ljudem ko- munikativnost ni delala težav. V svoji revščini se zdijo zadovoljni in moram priznati, da sem se veselil z njimi. Včasih se mi je porodilo vprašanje, kdo ima vi- šji standard? Mi Evropejci in Američani, ki kupujemo, ali tisti s praznimi denarnicami, a kjub temu polni dobre volje, smeha in veselja?!? Po uvodnem času, ki sem ga preživel v Andih, sem se nekoli- ko privadil na višino. Utrujenost ter vrtoglavica sta se umirili. Zaradi množičnosti obiskoval- cev (videti je skupine in posa- meznike, predvsem mlade, a tudi starejše) je mesto nekoliko dražje in ima celo pravi mladinski hotel (youth-hostel). Ta je kljub dva- krat višji ceni od večine hotelov nabito poln. Cusco je eno redkih mest v Peruju, kjer se lahko pri- peti, da ostaneš brez strehe nad glavo, saj so nočitvene kapacite- te skoraj zmeraj prenapolnjene. Mesto je zanimivo še zlasti ob praznikih. Najbolj v času festi- vala sonca Inti Raymi 24. junija. Temu festivalu se priključi vsa država, mi pa smo ga zgrešili za nekaj dni. Meni osebno mesta, prepolna turistov, niso všeč in se jih izo- gibam. V primeru Cusca pa sem moral narediti izjemo, saj je utrip kljub množicam edinstven in je zaradi pomena, zgodovine, lepo- te ter razumevanja ljudi in okolja nujen. Za začetek smo kupili karto, ki je vstopnica za večino znameni- tosti in za katero smo uveljavili študentski popust (prvič in za- dnjič na potovanju). Za izhodiš- če mestnega obhoda smo izbrali Plažo de Armas - trg, ki se je v času Inkov imenoval Huancay Plata in je bil polna templjev, palač in vladinih hiš. Sedaj park oblegajo kolonialne cerkve, pod arkadami pa številne trgovine in restavracije, ki turistom nudijo tisoč in eno malenkost. Ob ve- čerih se v parku zbirajo razni friki, tuiisti, prodajalci suvenir- jev, umetniki in mnogi drugi. Vsi skupaj pripomorejo k ambientu, značilnem in doživetem samo v Cuscu. Cusco je turističen do te sopnje, da se domačini pustijo fotografirati Plaza in ena od cerkva, ki so okrog glavnega trga Del obširne rodbine Reberc, ki ima korenine v Zamušanih. Foto: Laura ZAMUSANI / SREČANJE RODBINE REBERC Skoraj 200'ilanska rodbina Družina Reberc se že dvajset let vsaka štiri leta zbira na tradicionalnem pikniku na Matižonovi domačiji. Tudi letos, 10. junija, jih je bila prava množica. Člani družin so se zbrali z namenom, da se srečajo med seboj, spoznajo morebitne nove člane družine in se skupaj poveselijo. Rodbina Reberčevih danes šteje 194 članov. "Kak je videti na družinski drevi, nas je čeduže več, smo pa raztreseni po celi drogi domovini no se zagvišno premolokrat vidimo," so ugotavljali na srečanju, ko so se spomnili na svoja praprapra- prednika Franca in Marije Reberc, ki sta začetnika velike rodbine. Ur 12 Četrtek, 13. julij 2000 - TEDNIK PO NAŠIH KRAJIH SVETI TOMAŽ / DRUGI KRAJEVNI PRAZNIK 3. JULIJA Vrsta prireditev oli liraievnem pntzniliu 3. julij, dan farnega zavetnika sv. Tomaža, velja v KS Sveti lomaž za krajevni praznik. Letos so ga praznovali drugič v samostojni Sloveniji, kajti leta 1990 je bila tradicija pre- kinjena. Od sobote, 24. junija, pa do nedelje, 2. julija, seje zvrstila vrsta raznolikih prireditev. Nogomemi klub Sv. Tomaž je bil organizator turnirja v malem nogometu za prehodni pokal KS, na katerem je zmagala ekipa Sv. Tomaža. Naslednji dan, v nedeljo, pa je v kulturnem domu potekala slovesnost, na kateri so člani Turi- stičnega društva predstavili turi- stično zloženko, nato pa v centru Sv. Tomaža po krajši slovesnosti v počastitev dneva državnosti od- krili turistično karto. Kulturni program je za oba do- godka pripravila predmetna uči- teljica slovenskega jezika Zlatka Majcen. Nastopile so ljudske pev- ke pod vodstvom Štefke Miklav- šič, otroška folklorna skupina OŠ Nogometni klub Sv. Tomaž je bil organizator turnirja v malem nogometu za prehodni pokal KS, na katerem je zmagala ekipa Sv. Tomaža. Naslednji dan, v nedeljo, pa je v kulturnem domu potekala slovesnost, na kateri so člani Turi- stičnega društva predstavili turi- stično zloženko, nato pa v centru Sv. Tomaža po krajši slovesnosti v počastitev dneva državnosti od- krili turistično karto. Kulturni program je za oba do- godka pripravila predmetna uči Tomaž pod vodstvom Jožice Rep, člani turističnega podmladka OŠ Tomaž, ki deluje pod vodstvom Pepce Kupčič pa so predstavili postavitev klopotca. Na harmo- niko je zaigral Damjan Klemen- čič. Ob predstavitvi zloženke sta besedilo brali dijakinji ormoške gimnazije Petra Lovrec in Breda Majcen, ki sta bili tudi izvajalki programa pred odkritjem turisti- čne karte v središču Sv. Tomaža, kjer sta zbrane nagovorila in ta- blo odkrila predsednik sveta KS Mirko Cvetko in predsednica turističnega društva Vera Jero- melj. Karto je blagoslovil domači župnik Stanko Matjašec. Sledilo je srečanje krajanov ob dobri hra- ni, pijači in glasbi v Meškovem domu. Na tradicionalnem srečanju naj- starejših krajanov, ki ga vsako leto organizira KS, se je v sredo, 28. junija, v kulturnem domu zbralo 150 udeležencev, kar je največ do- slej. Tudi tokrat so zbranim s svo- jim petjem dvignile razpoloženje ljudske pevke. Na harmoniko pa je najstarejšim krajanom igral sam predsednik KS Mirko Cvetko. Od torka, 27., pa do petka, 30. junija, so pod vodstvom Nade An- tolič, predsednice Društva prijate- ljev mladine Sv. Tomaž, potekale v kulturnem domu ustvarjalne de- lavnice za osnovnošolce. Otroci so ustvarjali v likovnih delavni- cah ter se odpravili na pohod v naravo. Izdelke so nato razstavili v Meškovem domu. Na tekmovanju v streljanju z zračno puško za prehodni pokal, ki je potekalo v organizaciji strel- skega društva Katja-Sv.Tomaž, so v petek, 30. junija, med petnajsti- mi ekipami zmagala dekleta iz Sv. Tomaža. Pokal so prevzele od lan- skoletnih zmagovalcev, ekipe iz Hranjigovcev. OSREDNJE PRIREDI- TVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU Tekmovanja gasilcev za preho- dni pokal KS so se v soboto, 1. julija, udeležila vsa štiri PGD v KS Sv. Tomaž. Pokal so prevzeli gasilci PGD Savci. Osrednja pro- slava pa se je pričela ob 15. uri v kulturnem domu. Zbrane so pozdravili predsednik KS Mirko Cvetko, pa tudi ptujski in ormo- ški župan, Miroslav Luci in Vili Trofenik. Tudi tokrat je za kva- liteten program poskrbela Zlatka Majcen, ki pravi, da pri Sv. To- mažu to ni težko, saj ljudje zelo radi pojejo. Posebnost proslave je bil prvi nastop upokojenske fol- klorne skupine. Prav tako nekaj posebnega pa so bili "muzikan- tje" družine Lovrec. Brata Franc in Janez sta s svojimi sinovi Gre- gorjem, Matjažem in Mihom za- bavala krajane tudi po slovesnosti pred Meškovim domom. Ljudske pevke seveda tudi tokrat niso ma- njkale, zapele pa so tudi sestre Nedeljko, ki s svojim izvirnim starim načinom petja ohranjajo ljudsko izročilo. Nastopil je tudi mešani pevski zbor Bell Canto, ki deluje pod vodstvom Stanka Pša- ka. Kjer je glasba, je tudi ples. Predstavili so se plesalci šolske folklorne skupine in plesne šole Pandora, ki deluje na OŠ Tomaž. Recitatorki in povezovalki literar- nega programa sta bili dijakinji Petra Lovrec in Breda Majcen. Osrednji prireditvi je sledila otvoritev kulinarične razstave v Meškovem domu, ki so jo pripra- vile članice aktiva kmečkih žena. Ob dobri, predvsem tradicionalni hrani so razstavile tudi svoja ro- čna dela, gobeline, vezene prtič- ke, okrasne krone in velikonočna jajčka. Organizacijo so prevzele Anica Škrinjar, Milica Skuhala in Silva Ivanuša. Pri pripravi hrane je sodelovalo več kot 60 krajank iz različnih vasi KS. Kar precejšnja količina hrane pa je bila na razpo- lago za prodajo. PGD Koračice pa je bilo orga- nizator prave gasilske veselice v večernih urah na športnem igri- šču pri Sv. Tomažu. Igral je an- sambel Franca Miheliča z gostom Francem Kurnikom-Korlom. Prireditve ob krajevnem praz- niku so se zaključile v nedeljo. Ob 10. uri se je pričela svečana maša ob 2. krajevnem prazniku, ki jo je vodil ves čas praznika zelo ak- tiven domači župnik Stanko Ma- tjašec. Popoldan pa so v Savcih gasilci PGD Savci slovesno pre- vzeli gasilsko avtocisterno ob zvo- kih ansambla Interval. Majda Fridl Anica Škrinjar in Milica Skuhala sta glavni organizatorici ku- linarične razstave. Foto: Majda Fridl Domači župnik Stanko Matjašec je blagoslovil turistično karto v središču Sv. Tomaža. Foto: Štefan Hozyan , V KS Sveti Tomaž bo največja letošnja pridobitev adapta-| cija prostorov OŠ, Mrliška vežica, ki je ena najlepših daleč naokrog in jo gradijo že od leta 1996, bo po zagolovilihl predsednika sveta KS dokončana do 1. novembra. NajvečjaJ problema Sv. Ibmaža pa sta kanalizacija na zahodnem delu| in pločniki do šole. Oboje in modernizacija oz. asfaltiranje" dveh kilometrov ceste na relaciji Rakovci-Irnovci naj bi bilo urejeno do konca leta. Letos bodo po besedah Mirka (cvetka torej zaključili kar obsežen projekt investicij, ki bodo prese-| gle 100 milijonov, kar je velik dosežek za KS, ki se intcnziv-- no razvija. ORMOŽ / 30 LET OBSTOJA IN 20 LET SAMOSTOJNOSTI OS STANKA VRAZA Integratija otrok s posebnimi potrebami oš Stanka Vraza je šola s prilagojenim programom za ot- roke s posebnimi potrebami. 21. junija so slovesno prosla- vili pomemben jubilej, 30-letnico ustanovitve oddelkov s prilagojenim programom in 20-letnico samostojnosti šole. V kulturnemu programu, ki so ga pripravili delavci šole, je sodelovalo vseh 32 učencev. Sledil je ogled videofilma o zgodovini in dejavnosti šole in okrogla miza z naslovom Prednosti in slabosti integracije otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju. Naslednji dan pa je sedanje in bivše strokovne delavce šole v poročni dvorani ormoške- ga gradu sprejel tudi ormoški župan Vili Trofenik. V šolskem letu 1970/71 sta bila odprta prva dva oddelka šole kot sestavni del OŠ Ormož na Harde- ku. Delovala sta pod pedagoškim vodstvom posebne OŠ Ptuj. Ker je število vpisanih otrok naraščalo in se je število oddelkov, ki so de- lovali na dveh lokacijah v 1 nepri- mernih prostorih, večalo, je bila v jeseni 1977. leta zgrajena nova sodobna šola s telovadnico. V 15 oddelkov je bilo takrat vpisanih 122 otrok. Po reorganizaciji OŠ Ormož leta 1979 so se oddelki s prilagojenim programom osa- mosvojili in OŠ Stanka Vraza deluje samostojno od leta 1980. Prvi učiteljici sta bili Branka Dogša-Prosnik in Dana Horvat-Prapotnik. Tega leta je bil ustanovljen tudi prvi oddelek vzgoje in izobraževanja oz odde- lek za delovno usposabljanje, kot se je takrat imenoval. Vodila ga je Zorica Šimunič. Pouk in druge dejavnosti so na šoli prilagojene duševnim, te- lesnim in osebnostnim lastnos- tim lažje duševno motenih otrok. Delo poteka v šestih oddelkih in enem oddelku podaljšanega biva- nja. Dva izmed teh sta oddelka za vzgojo in izobraževanje zmerno in težje duševno motenih otrok. Šolo obiskuje 32 otrok. V 30 letih se je na šoli Stanka Vraza izobra- ževalo in usposabljalo za življenje več kot 300 učencev pod strokov- nim vodstvom več kot 40 učitel- jev in 10 tehničnih delavcev. SLOVESNOSTIN . OKROGLA MIZA V sredo, 21. junija, so zaposleni in vodstvo šole povabili na obisk številne goste, tudi predstavnike ministrstva za šolstvo in šport, pe- dagoške fakultete in drugih insti- tucij. Skupaj z njimi so proslavili 30 let delovanja in 20 let samos- tojnosti šole. Učenci, ki so prip- ravili kulturni program, so vsi po vrsti vidno uživali na prizorišču ob petju, plesu in recitiranju, kar je vsekakor tudi zasluga strokov- nih delavcev šole, ki so program pripravili in učence dobro poz- najo. Tekstualni del programa je pripravila defektologinja, učite- ljica slovenskega jezika Angela Masten, profesorica defektologije Lidija Marin in profesorica raz- rednega pouka Irena blagovič pa sta poskrbeli za drugi del progra- ma, v katerem so otroci uporabili tudi Orffov instrumentarij. Vide- okaseta o zgodovini in delovanju šole je prikazala tudi doživljanje šole s strani staršev in otrok. Tema okrogle mize, ki je sledi- la, je bila Prednosti in slabosti in- tegracije otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju. K pogovoru je bilo povabljenih 15 strokovnjakov - defektologov, psi- hologov, logopedov, svetovalnih delavcev in drugih, ki se ukvar- jajo z otroki s posebnimi po- trebami. Okrogle mize se je udeležil tudi dr. Mirko Galeša, idejni oče integracije otrok s pose- bnimi potrebami v normalno soci- alno okolje. Omizje pje povezovala novinarka Nevenka Curin. PADEC ŠTEVILA OTROK Na področju občine Ormož be- ležijo vse osnovne šole padec šte- vila otrok, kar je posebej drastično na OŠ Stanka Vraza. Nekoč, je povedal ravnatelj šole Stanko Le- sjak, je bilo v 15. oddelkih 122 otrok, danes pa jih šolo obiskuje samo 32. Število je tako drastično padlo tudi zaradi integracije. Zato ima šola že nekaj let dva oddelka vzgoje in izobraževanja, štiri od- delke s prilagojenim programom, ki so kombinacija dveh do treh razredov, in oddelek podaljšane- ga bivanja. Dve strokovni delavki opravljata mobilno specialno pe- dagoško službo na vseh šolah v občini, opravljajo pa tudi sveto- valno delo v ormoških vrtcih. V zadnjih štirih letih je bila šola ob velikem razumevanju lo- kalne oblasti posodobljena s so- dobno učno tehnologijo. Imajo računalniško učilnico, fakultativ- ni pouk tujega jezika, urnik je na- rejen tako, da imajo vsi učenci istočasno pouk predmetov, po- membnih za poklicno izobraže- vanje, kar omogoča prehajanje učencev v različne programe glede na njihove sposobnosti, kjer dela- jo s sebi enakimi. Šola je vključe- na v državni projekt zdravih šol, poudarjajo pa tudi dobre odnose s starši, med učenci ter učitelji in učenci. Ideja o integraciji - vključeva- nju otrok s posebnimi potrebami v normalno socialno okolje - je stara pri nas dobrih 20 let, je po- vedal Stanko Lesjak. Sprožila je pomembne spremembe in pole- mike tako med strokovnjaki kot laiki. Gre za vprašanje, kako oko- lje sprejema različne oblike dru- gačnosti. Zakonodaja je bila do sedaj pomanjkljiva. Koncept šol- ske prenove in splošni šolski za- koni uvajanja devetletne OŠ so končno zajeli tudi osebe s poseb- nimi potrebami. Dr. Mirko Galeša, idejni oče in- tegracije otrok s posebnimi potre- bami pri nas, je na okrogli mizi uvodoma poudaril, da je ideja na- čeloma dobro sprejeta, vendar je bilo za njeno uspešnost v praksi premalo narejeno. Na OŠ Stanka Vraza pa so že pred leti kot po- skus integracije v okolje pričeli projekt "Spoznajmo se" katerega bistvo je prodor v okolje in pred- stavitev javnosti, predvsem z na- vezovanjem kontaktov z vrstniki. Majda Fridl V kulturnem programu prireditve so sodelovali vsi učenci OŠ Stanka Vraza. Foto: Majda Fridl OD TOD IN TAM LENART / Podpis pogodite o kreditiranju obrti in podjetništva v hotelu Črni les bo danes ob 12. uri z Novo Kreditno ban- ko Maribor podpisana pogodbo o kreditiranju obrti in po- djetništva v občini Lenart. Hkrati bo v prostorih hotela tudi tiskovna konferenca o letošnjih investicijskih projektih ob- čine Lenart, ki jih bo predstavila lenarška občinska uprava. ak KIDRIČEVO / Za lepše kraje v turističnem društvu Kidričevo so se v prizadevanjih za čim lepši videz in prijaznejšo urejenost krajev na območju celotne občine odločili, da bo posebna 5-članska komisija, ki jo vodi Dragica Vtič, ocenjevala urejenost hiš, kmetij, sta- novanjskih blokov in vasi. V ta namen so objavili poseben razpis, v katerem so zapisali, da bo najlepše urejena vas pre- jela zlati znak turističnega društva, najslabše urejena pa si bo prislužila koprivo. S koprivo bodo "nagradili" tudi druge pomanjkljivosti, ki jih bodo opazili. Zato vabijo občane, da jih opozorijo tako na najlepše urejene hiše, kmetije, bloke in vasi kot na vse pomanjkljivosti. Komisija bo ocenjevanje opravila nenapovedano dvakrat v letu. Svoje odločitve pa bo objavila na javni prireditvi sredi septembra. -OM TEDNIK - Četrtek, 13. julij 2000 13! ZA KRATEK CAS I Mladi dopisniki JAZ - 5IAM5KI MUC Jaz sem siamski muc. Doma sem pri bogatih starših, ki me imajo radi in spoštujejo. Vsa- ki dan me okopajo in umijejo. Po kopanju me ne pustijo ven, zato me rajši posušijo s fenom. Ven me ne pustijo tudi zato, ker bi lahko ušel od hiše. Nek večer pa sem odšel, ker sem se spomnil, da bi lahko imel pri- jatelja. Sredi ulice sem srečal smetiščnega muca, pogovarja- la sva se, kako imava oba raz- lično življenje! Jani Zamuda, 4. c, OŠ Gorišnica NAŠ NARAVOSLOVNI DAN Bili smo pri čebelarju Bran- ku. Pokazal nam je svoj prvi med in rekel, da lahko potež- kamo kolač voska. Zelo je di- šal. Okusili smo cvetni prah. Na Selih smo obiskali pravi čebelnjak. Tam smo se'foto- grafirali in se pogostili z me- dom. Oba čebelarja sta bila zelo gostoljubna. Vesela sem, da smo bili tam. Vsem čebe- larjem želim veliko sreče pri delu s čebelami in čim lepše vreme. Barbara Trafela, 2. a, OŠ Videm OPIS PRIJATELJICE Imam prijateljico, ki ima dolge lase. Njeni lasje so čisto svetlo rjave barve. Nosi uha- ne v obliki kroga. Včasih ima lase spete v čop. Okrog vrati ima pripeto verižico iz plas- tike. Je suhe postave. Nos je majhen, usta pa vedno nasme- jana. Pogosto nosi roza majico z belim ovratnikom. Je tudi manjše postave. Ima jajčasto glavo z ravnimi lasmi. Vedno je prijazna in vesela. Nikoli ni brez naloge. Njene oči so mo- dre. Vedno gledajo svetlo. Ob- lačila nosi moderna. Je zelo smešna. Sprednjih las na gla- vi nima, ker ji padajo v dolg čop. Ušesa ima majhna. Nosi bolj moderne čevlje. Usta ima bolj majhna. Njeni copati so pisani. Hlače ima sivo črne. Po srcu je dobra. Obrvi ima svetle in majhne. Včasih ji la- sje stojijo pokonci. Pod ma- jico ima kratko majico, ki je modre barve. Gumico za spe- njanje las ima vijolično. Tak- šna je moja prijateljica. Valentina Petrovič, 3. c, OŠ Mladika, Ptuj KOMARJEVO ŽIVLJENJE Pozdravljeni! Sem komar Zzzzz, pravkar letim nad mo- čvirjem in premišljujem, kam grem danes na večerjo. Sem že lačen. Ko sem letel naokoli, sem zagledal luč. Poletel sem do luči, ljudje, ki so živeli v hiši, so pravkar jedli. Ker me niso videli, sem izkoristil pri- ložnost in pičil starega gospo- da v nos. Nato pa sem odletel nazaj ob močvirje. Naslednji dan so prišli ljudje in mislim, da bodo imeli piknik. Oooh, kako sem vesel, zdaj bom jezil ljudi. In kaj se je zgodilo? Poslušajte, enega od ljudi sem tako jezil, da je tekel za mano in padel v ™°^^^{i?^He, ^e, kako smeš- no! Ko sem zvečer pogledal na koledar, sem videl, da imam naslednji teden rojstni dan. Poslal sem vabilo, počistil hišo in jo okrasil. Šel sem nabrat hrano za praznovanje. Začel se je rojstni dan, imeli smo se lepo, nato je prišel večer in šli smo spat. Patricija Gavez, 2. a, OŠ Gorišnica ZAKAJ PRAVIMO, DA ČAS HITRO TEČE Zakaj pravimo, da čas. tako hitro teče? Zato, ker vedno, ko bi radi hitro naredili kakšno delo, nimamo dovolj časa. Nekoč sem slišala zgodbi- co, ki je tudi govorila o času. Predstavila vam bom le odlo- mek. V nekem mestu sta pred pet- desetimi leti živela mama in oče, ki sta imela sina Davida in hčerko Anjo. Ko sta bila poredna, sta ju klicala hudir- ček in strela, ko pa sta bila pri- dna in ubogljiva, pa kazalček in hitrica. Res sta imela čudni imeni, ker pa je bila mama pi- sateljica, je tudi napisala zgo- dbo o svojih otrocih. Ko sta otroka že odrasla, jima je mama za božič poda- rila to zgodbo. Bila sla zelo vesela, ker sta se spomnila mladih let. Najbolj sta si za- pomnila nekaj vrstic, ki so opisovale, kako sta vsak dan ušpičila kakšno vragolijo. Nekega dne, ko sta še ho- dila v 1. razred, sta sklenila, da bosta sama pripravila zaj- trk. Hotela sta pripraviti žgan- ce, vendar so bili preveč trdi. Nato sta hotela skuhati čaj in kavo. Pri čaju sta preveč slad- kala vodo, pri kavi pa sta dala premalo vode in preveč kave. Tako je ostala mama brez kave, onadva pa brez čaja. Ko sta otroka prebrala to zgodbo, sta spoznala, kako hi- tro čas mineva. Anja Lukner, 3. b, OŠ Ormož V ŠOLI V NARAVI z eno samo besedo bi lahko rekla, da je bilo super! Čeprav je bilo kratko in je vse skupaj hitro minilo, moram reči, da je bilo toliko lepega, da bo še dolgo ohranjeno v mojem spominu. Anita Frangež Tam sem se počutila zelo do- bro in se naučila veliko no- vega. Spoznala sem tudi nove prijateljice in prijatelje. Naj- bolj pa me je razočaralo to, da smo se morali posloviti. Dru- gače pa je bilo super! Nuša Jevšovar V šoli v naravi mi je sprva bilo tečno, vendar sem si že po nekaj urah premislila. Ni- česar, kar sem videla, slišala ali novega spoznala, ne bom pozabila. Naučila sem se veli- ko novih stvari, ki so pomem- bne v vsakdanjem življenju. Skratka ... bilo je nepozabno, super. Vsaj zame. Marcela Krničar Bilo je zanimivo. Streljali smo z lokom, plezali po ple- zalni steni in kanuirali po reki Kolpi. Zadnji dan smo imeli Lisjakove igre. Pokazati smo morali, kaj smo sc naučili v tem tednu. Igor Novak, učenci 7. razreda OŠ Cirkov- ce KNJIGA MODROSTI Knjiga je moja prijateljica. Ne, to ni povsem res, ker je malo več kot to. In kaj mi knjiga v resnici pomeni? Nekaterim pomeni samo ob- vezno branje, za druge je samo skupaj spet papir, s katerim se nekateri bogataši hvalijo. No, meni je knjiga malo bolj pri srcu. Res je knjiga zame pri- jateljica, je pa tudi zakladnica znanja. Janez Škafar, 7. c, OŠ Kidričevo NA PLAVANJU Plavali smo v šestih sku- pinah. Učili so nas plavalni učitelji. Prva skupina so bili Nesramno dobri. Učil jih je učitelj Jože. Pri Gorazdu so bili Trim-tinci. Jaz sem bila v skupini Gusarjev. Veliko smo plavali v morju. To mi je bilo zelo všeč, ker se rada kopam v morju. Plavali so tudi v sku- pini Galebov in Alg. Tudi vse Morske deklice so zaplavale. Vsi smo dosegli dobre rezul- tate. Nataša je osvojila zlatega delfinčka. Bilo je pet srebr- nih in trije bronasti delfinčki. Morska deklica Tamara pa je osvojila zlatega konjička. Mateja Vek, 4. n, OŠ Sela PORTOROŽ v sredo po večerji smo se odpravili v Portorož. Hodili smo skozi dolg tonel. Ogledali smo si turistično mesto s pol- no hoteli, vodometom in ve- liko trgovinami. Kupili smo spominke in opazovali slikar- ja. Ob pomolu je bilo veliko zanimivih ladij. Kupili smo si sladoled in srečali veliko turi- stov. Ko smo se vračali, se je znočilo in mesto je bilo raz- svetljeno. Svetile so nam kre- snice. V hotel smo se pozno vrnili in takoj zaspali. Davorin Horvat, 4. r., OŠ Sela POPULARNIH 10 RADIA PTUJ 1. The One - BACKSTREET BOYS 2. Uncle John from Jamaica - VENGABOVS 3. It's my Life - BON JOVI 4. Spinning Around - KYLIE MINOGUE 5. The Real Slim Shady - EMINEM 6. It Feels So Good - SONIOUE 7. Oops! I did It Again - BRITNEV SPEARS 8. Californication - RED HOT CHILI PEPPERS 9. Life is a Rollercoaster - RONAN KEATING 10. Breathless - THE CORRS LUJZEK Dober den vsoki den! Drgoč je nedela. Gnes pa ne sedim pod domačo lipo, ker po lipi dežek škrebla, ki smo ga tak dugo čakali. Priša je pozno, pa nikol prepozno. Z Mico srna zavolo suše polovico manj pše- ničke naiela, z jabolk so plodovi doj skopali, v ta mlodi gorici pa je tudi prova revščina. Trav- nik je rjovi kak lisica in adijo košnja otove. Mogoče bo ota- viča kaj več. Pa mislin, ke ga nede, saj se glih zaj - vura je oh desetih - dežek poslovla in se prek krez breg že sunce kože. Saj ven, da je to hujdič. Turisti in dopustniki si sunce želijo, kme- tovalci, sadjori, vinogradniki in drugi zemljorilci pa hi radi dež meli. Je pač tak, da vsem lidem niti hog, Bajuk, Rode, Peterle in Kučan pa še Janša fcoj neso po meri, ne ke hi še vsi z vremenom hiti zadovoljni. Glih zaj me sosid Juža zove, naj si pridem pogledat, kak se mu v gorici mlodi trseki sušijo in jih tudi hujši dež več nemre rešiti. Saj hi človik zaleva gorice, vrte in druge žemljice, pa kaj, če je voda skoro hoj droga kak pa vino in drugi pridelki. Glih tak se zaj dogoja na žitnih in pšeničnih njivah. Kokšna je to cenovna in držovna logika, če pa hala in škop slame koštata več kak zrnje, kije zraslo na toti slami! Rečem vam, narobe svet se nam suče pred očmi. Kaj pa pravite na tisti milijun in pul mark, ki so jih najšli v glovnem štabi policije v Lub- lani in se zaj ne ve, od kod in kere so tote devize? Včosik smo rekli: Deklina, pokoži mi zize, dam ti devize. Gnešji den pa niti devize neso več nič vredne, zize pa majo vseeno še provo moško vrednost. Čista zagvišno so tote pozohlene in drgoč naj- dene devize provo predvalilno orodje in orožje nekoga, ki bi rad pokopa svojega volilnega nas- protnika z jegovo stranko vred. Saj .sen van že nekdo napisa, da je politika vejka borba za oblast in kapital. Zato pa jaz zodje pre- dvolilne cajte, čim čujem besedo stranka, kerakoli že je, grem na stranišč. Kaj se tam dela, vena veste, da vas nemo vičija o pod- robnostih ... Tak vam je to. Smo na kunci. Lepo se jemlite in pošteno delajte! Vaš Li{jzek INFO - glasbene novUe! Vroče poletje zaznamujejo tudi novi vroči glasbeni hiti, ki so plesno obarvani in nas prikličejo na plesišča pa so počasni In nas ohladijo, kot prijeten veter v vročih poletnih dneh. Nemški pevec LOU BEGA si je svojo mesto v glasbeni zgodovini zagotovil s komadom Mambo No. 5. Gospod BEGA bo nedvomno ponovno "zažgal" s komadom MAM- BO MAMBO (*****), ki ima močno salsa pihalno podporo. FRENCH AFFAIR so za glasbeno založbo BMG posneli že dva hita z naslovoma My Heart Goes Boom in Do What you Like. Studijska skupina s prikupno pevko pošilja na plesišča strupeno nabijanje v komadu POISON (***), pod katerega se je kot producent podpisal mojster z vzdevkom The Dreyer Bros; ta komad najdete na zgoščenki Desire. Britanski duet SHANKS & BIGFOOTje blestel lansko po- letje s super plesno uspešnico Sweet Like Chocolate. Dd-a, producenta in računalniška tehnika sta ponovno sestavila "lepljivo" plesno temo SING-A-LONG (****), ki sledi modni glasbeni plesni smernici in ji pravimo garage undergro- und. Ameriška pevka ULTRA NATE je navdušila ljubitelje ho- use glasbe s komadom Free in Found a Cure. Pevka po- novno upa na uspeh - njen nvoi house projekt nosi naslov DESIRE (***) ter je minimalna kopija komada Free. Britanska pevka LOUlSE NURDING se je rodila 11. aprila 1974 in je svojo glasbeno kariero začela pri odlični skupini Eternal. Na solo poti je lepotica izdala dva albuma: Louise in VVoman in me ter pet uspešnic z naslovi Arms Around the VVorId, Lefs Go Round Again, AH That Matters, Naked in Undivided Love. LOUISE je pripravila čisto preprosto pe- sem 2 FACED (***), ki ima dvopomensko besedilo in se glasbeno preliva iz popa v r&b stil. SAMANTHA MUMBA je novo veliko odkritje glasbene za- ložbe Columbia. Komaj 16-letnica je s svojim vrhunskim vokalom zapela skladbo GOTTA TELL YOU (***), ki je po glasbeni plati usmerjena v sodobni r&b. Britanski mojstri popa so prav gotovo člani skupine STEPS, ki snemajo glasbo za PWL - za producente Stocka, Aitkana in VVatermana, ki so k uspehu popeljali tudi Kylie Minogue, dasona Danovana in Ricka Astleyja. Kvintet doma na Otoku izdaja dvojno A-stran male plošče in prva je kla- sična pop pesem - štanca SUMMER OF LOVE (***). Druga pesem pa je čudovita pop balada WHEN I SAID GOODBVE (****), ki jo najdete na odličnem albuma Steptecular Norveško skupino A-HA sestavljajo pevec Morten Harket, klaviaturist Mags Furuholmen in kitarist Pal VVaaktaar Trio je zaslovel s skladbo Take on me in se je letos zmagoval- no vrnil s skladbo Summer Moved on. A-HA so tudi v novi enostavni skladbi MINOR EARTH MAJOR SKY (****) hitro razpoznavni, gre pa za dokaj sodobno obarvano pop/rock skladbo, v kateri je slišati tudi posebne vokalne efekte. ROBBIE VVILLIAMS je bil nekoč član skupine Take That in je v svoji solo karieri posnel dva izredna solo albuma: Life Through a Lens in IVe Been Expecting you. ROBBIE je izre- dno popularen tudi s svojo novo pesmijo ROČK DJ (****), ki pa je bolj pop usmerjena kot ročk. Ameriški band FOO FIGHTERS sestavljajo kitarist Pat Smear, pevec Dave GrohI in bobnar VVilliam Goldsmith. Provokativni trio promovira novovalovski spevni ročk ko- mad BREAKOUT (***) iz filma Me, Myself and Irena, v kate- rem igra glavno vlogo Jim Carrey. David Breznik STR\\ 3<|HHHHHH l'KAD\I MiS I'MK^|||HHii ^^^^^^ ^^^^^ ^' zaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Markovci (Uradni ves- tnik Radia Tednik Ptuj št. 21/99) je Občinski svet Občine Markovci na 16. seji dne 22.06.2000 sprejel SKLEP o uradnih urah v Občinski upravi Občine Markovci 1. Občinska uprava Občine Markovci posluje s strankami v zvezi z reševa- njem upravnih stvari v upravnih pro- storih Občinske uprave v Markovcih 33 oz. 43 v času uradnih ur. 2. Uradne ure za stranke so: - v ponedeljek od 8.00 h do 12h - v sredo od 8.00 h do 12 h in od 14 h do 16 h - v petek od 8.00 h do 12.00 h. 3. Seznam uradnih ur se namesti na vidno mesto pred upravnimi prostori Občinske uprave Občine Markovci. 4. Sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu na Občinskem svetu. Številka: 015-04/00-3 Datum: 22.06.2000 Franc KEKEC Župan Občine Markovci 28. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradni list RS št. 15/99) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanosti Občine Mar- kovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj, št. 7/99), je Občinski svet Občine Markovci na 16. redni seji dne 22.06.2000 sprejel naslednji SKLEP o višini letne najemnine za najete grobove Višina najemnine v letu 2000 je za posamezne zvrsti grobov naslednja: 1. za enojni grob: 3.000,00 SIT (+ 8% DDV), 2. za dvojni grob: 4.800,00 SIT (4- 8% DDV), 3. za žarni grob: 1.800,00 SIT (+ 8% DDV). n. Ta sklep začne veljati z dnem spre- jema na občinskem svetu in se objavi v Uradnem vestniku Radia Tednik Ptuj. Številka: 015-04-4/00 Datum: 22.06.2000 Zupan Občine Markovci Franc KEKEC VSEBINA: 3BČINA MARKOVCI 13, Odlok o lokacijskem načrtu za hitro cesto Hajdina — Ormož, odsek Markovci — Gorišnica 14, Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o dodeljevanju občinskih socialnih pomoči v Občini Markovci (5. Pravilnik o nagrajevanju odgovornega urednika, uredniškega odbora in avtorjev prispevkov 16, Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov 11, Sklep o uradnih urah v Občinski upravi Občine Markovci t8. Sklep o višini letne najemnine za najete grobove 23. Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 1/96 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Markovci (Uradni list RS štev. 15/99) je Občinski svet Občine Mar- kovci na 16. seji dne 22.06.2000 spre- jel ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA HITRO CESTO HAJDINA — ORMOŽ, ODSEK MARKOVCI — GORIŠNICA L SPLOŠNE DOLOČBE L člen S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega« družbenega plana Republike Slovenije in prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeroč- nega plana občine Markovci sprejme lokacijski načrt za odsek hitre ceste Markovci - Gorišnica (v nadaljeva- nju: lokacijski načrt), ki ga je z naslo- vom "Lokacijski načrt za hitro cesto Hajdina — Ormož, odsek Markovci - Gorišnica" izdelal URBIS - urbani- zem, arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor, april 2000, pod številko pro- jekta 30 — 017/99, v delu, ki se nanaša na občino Markovci, to je od regio- nalne ceste I. reda Spuhlja — Zavrč do meje z Občino Gorišnica. 2. člen Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje hitre ceste, priključnih cest in drugih ureditev, vodnogospodarskih ureditev ter na lego, potek, zmoglji- vost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Tekstualni del obsega: - obrazložitev in utemeljitev lokacij- skega načrta, - opis prostorskih pogojev za reali- zacijo - opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav, ter prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastruktur- nih objektov in naprav, - seznam objektov, predvidenih za rušitev, - opis prostorskih rešitev po posa- jneznih področjih, - rešitve v zvezi z zaščito pred narav- nimi in drugimi nesrečami, - seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta - etape izvajanja, - tehnični elementi za zakoličbo - soglasja in mnenja, - poročilo o vplivih na okolje. Grafični del obsega: - izsek iz prostorskih sestavin plan- skih dokumentov RS M 1: 250.000 - izsek iz prostorskih sestavin plan- skih dokumentov občine Gorišnica in Markovci M 1:5.000 - pregledni situacijski načrt M 1: 5.000 - ureditvene situacije M 1: 1.000 - zbirni prikaz komunalnih vodov M 1: 1.000 - normalne prečne profile M 1: 50 - vzdolžni profil M 1: 5.000/500 - obodno parcelacijo in načrt grad- benih parcel M 1: 2.000 IL OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA 3. člen Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma zem- ljišča, ki so namenjena za gradnjo STRAN 26 flHHHB (URADNI VESTNIK HlLi^ ]3. JULIJ 2000, ŠX 11 hitre ceste, priključnih cest, za uredi- tve vodotokov, za potrebne deviacije regionalnih in lokalnih cest in polj- skih poti. Parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju lokacij- skega načrta, v občini Markovci so v naslednjih katastrskih občinah: K.O. BUKOVCI: 10/1, 10/2, 10/3, 1000/2, 1013, 1016, 1017,105/1, 106/2, 107/1, 107/7,115/1, 115/6, 12/1, 13, 131/1, 132/3, 133/3, 155/1, 156/1, 157/1, 158, 159, 160, 161, 162, 163/1, 163/2, 164/1, 164/2, 164/3, 165, 166, 167/1,167/2, 167/3, 168/1, 168/2,169/1,169/2,170/1,170/2, 171/1, 171/2,172/1, 172/2, 172/3, 173/1, 173/2, 174/1, 174/2, 175/1, 175/2, 176, 177, 178/1,178/2,179/1, 179/2,179/3,179/4, 180/1,180/2,180/3,180/4,180/5, 180/6, 180/7,180/8, 181, 182,21/2,21/3,217/1, 218/1, 219/1, 22/7, 220/1, 221/2, 222/2, 223/1, 224/2, 225/2, 226/2, 227, 228, 229/1,229/2,229/3,229/4,229/5,229/6, 230, 231, 28/5, 29/1, 35/1, 36/1, 42/2, 43/3, 44/3, 55/1, 55/3, 55/4, 55/5, 62/2, 63/1, 70/1,70/2,71/1, 79/3, 85/1, 86/1, 9, 95/1, 96/1, 996/2, 996/3, 997/1, 998, 999, K.O. GAJEVCI: 260/2,260/4,260/5,261,263/1,263/2, 267,268,269,270/2,271/1,271/2,271/3, 274,275,278,279,289,290/1,290/2,291, 292/1, 292/2, 292/3, 293, 298/1, 298/2,299, 303/1, 303/10, 303/7, 303/8, 304/1, 304/2, 305/2, 305/3, 307, 308/1, 308/2, 309, 310, 311/1, 311/2, 311/3, 312, 325/2, 326/2, 327,499/5, 516, K.O. MURETINCI 24/1, 24/2, 25/1, 25/2, 25/3,30, 31, 35/1, 35/2, 36/1, 36/2, 41, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4,49/2, 50,51,518, K.O. NOVA VAS 240, 241', 242/1, 242/2, 243/1, 243/2, 244/1,244/2, 244/4, 244/5, 245/1, 245/3, 246/1, 246/2, 246/3, 246/5, 247, 339/2, 352/1,353/1, 353/4, 354/1, 354/2, 354/3, 355/1,355/2,355/3,355/4,355/5,355/6, 355/7, 355/8, 356/10, 356/2, 356/3, 356/4, 356/5, 357, 358/1, 358/2, 360/1, 360/2, 362/1,362/2,363/1,824/3,830/2, 831, 853, 855, 858, K.O. SOBETINCI: *77,269/1, 272/2, 272/4, 273,274/1, 275/2, 275/3,276/1,277/1,278/1,279/2, 285/6, 349/2, K.O. STOJNCI: 32, 35, 36, 39,40,43,44,48,49,50/7, 50/8, 51/6, 52/10, 52/18, 53/1,924, 925, 926/5. III. FUNKCIJA OBMOČJA S PROMETNO-TEHNIČNIMI POGOJI UREJANJA OBMOČJA 4. člen Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega: - območje izključne rabe hitre ceste in priključnih cest z vsemi spremljajo- čimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, nadvozi, mostovi prepu- sti, priključki), - območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč, - območje ureditev in prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav, - območje ukrepov za preprečitev prekomernih vplivov na okolje - območje, kjer so v času gradnje možni posegi in se po končani gradnji rekultivira. 5. člen Dolžina celotnega odseka hitre ceste od Markovcev do Gorišnice je 5,678 km. Odsek hitre ceste Markovci - Gorišnica poteka izven naselij, južno ob dovodnem kanalu HE Formin. Pododsek se začne južno od kanala z začasnim priključkom na regionalno cesto. Trasa potem poteka južno od kanala do Zagojičev, kjer je predviden izvennivojski priključek. Na koncu pododseka se v km 6,927 naveže na pododsek hitre ceste Gorišnica-Ormož. Hitra cesta poteka v Občini Markovci od začetka odseka od prečkanju kanala HE Formin (km 1,249) pa do meje z Občino Gorišnica v km 3,950. Hitra cesta predstavlja prednostno smer (brez kolesarjev, traktorjev, vpre- žnih vozil in pešcev), na katero se podrejeno navezujejo ostale ceste. Na odseku hitre ceste v Občini Markovci ne bo nivojskih priključkov razen priključek ceste, ki vodi na mejni prehod Zavrč. Priključek se izvede kot T-križišče s pasovi za zavijalce. Trasa hitre ceste je zasnovana kot dvopasovnica. Projektirani normalni prečni profil je 10.70 m, in sicer: dva vozna pasova po 3.50 m, dva robna pasova po 0.35 m in dve bankini po' 1.50 m. Vertikalni in horizontalni ele- menti odseka hitre ceste so projekti- rani z upoštevanjem računske hitrosti 100 km/h, na ostalih pa 50 km/h, elementi priključnih ramp ustrezajo hitrosti 40 km/h. Dolžina odseka na območju občine Markovci je 2.701 km. 6. člen PRIKLJUČKI: Na obravnavanem odseku hitre ceste v občini Markovci ni predviden prik- ljuček razen začasnega nivojskega pri- ključevanja ceste za Zavrč. 7. člen DEVIACIJE CEST IN POTI Zaradi gradnje hitre ceste in drugih ureditev, se izvedejo v Občini Marko- vci naslednje deviacije obstoječih cest in poti: - vzporedno s traso hitre ceste se izvede deviacija poljske poti za pot- rebe dostopov do kmetijskih zemljišč, NPP 4.00 m, izvedba makadamska. Poljska pot 5 po severni strani hitre ceste v dolžini 760 m. Poljska pot 6 po južni strani hitre ceste v dolžini 680 m. Poljska pot 7 po severni strani hitre ceste ob nadvozu lokalne ceste v km 2.665v dolžini 80 m. Poljska pot 8 po južni strani hitre ceste v dolžini 1280 m, - prestavitev lokalne ceste v dolžini 280 m v km 2.665 v asfaltni izvedbi. 8. člen OBJEKTI V sklopu obravnavane trase je na območju Občine Markovci predviden naslednji objekt: - nadvoz lokalne ceste v km 2.665 Gabariti in stacionaže objektov v lokacijskem načrtu so okvirni. Natan- čne stacionaže objektov in gabariti objektov se določijo v glavnem proje- ktu, prav tako višine, na osnovi detaj- lnih geoloških raziskav. IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE 9. člen Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev hitre ceste in priključnih cest mora vsebovati tudi načrt krajinske C H a in štora ali stanovanja, če gre za poslovno stanovanjsko zgradbo; - če najemnik v roku enega meseca od dneva prejema opomina ne opravi del, potrebnih za redno vzdrževanje poslovnega prostora, ki spadajo v nje- gove stroške; - če najemnik spremeni poslovno dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja pristojnega upravnega organa in najemodajalca - če najemnik brez upravičenih raz- logov preneha z opravljanjem dejav- nosti za več kot tri mesece; - če najemnik preneha z opravljan- jem dovoljene dejavnosti; - če najemnik odda poslovni prostor v podnajem oziroma dovoli drugim, da opravljajo dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja najemodajalca; - če najemnik ne plača najemnine ali stroškov upravljanja s skupnimi deli in napravami stavbe v roku 60 dni po zapadlih obveznostih; - V drugih v zakonu in v pogodbi določenih primerih V sklepu o odpovedi mora biti nave- deno, do katerega dne se mora najem- nik izseliti iz poslovne stavbe oziroma poslovnih prostorov in jih izročiti odpovedovalcu oziroma do katerega dne jih je najemodajalec dolžan pre- vzeti. OSNOVE IN MERILA ZA DOLO- ČITEV NAJNIŽJE NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE 18. člen Višina najemnine za poslovne pros- tore je odvisna od namembnosti poslo- vnega prostora in območja, v katerem se nahaja poslovni prostor. Glede na lokacijo so poslovni pros- tori razvrščeni na tri območja - območje A: center Markovcev 200 m pas od marketa Špic do cerkve in obrtna cona Novi Jork - območje B: vaška središča v Buko- vcih in Stojncih - 200 m pas ob regio- nalni cesti - območje C: ostala območja Občine Markovci. Glede na vrsto dejavnosti so pos- lovni prostori razvrščeni v naslednje skupine: - I. skupina: dejavnost gostinstva, bančništva, pošte, zavarovalništva. zdravstva, pravno svetovanje, iger na srečo in inženiringa in podobno - II. skupina: ostale storitvene deja- vnosti in trgovinska dejavnost - III. skupina: poslovni prostori namenjeni dejavnosti društev, zdru- ženj, političnih strank; - IV. skupina: skladišča, pomožni prostori, garaže. 19. člen Mesečna najemnina za m2 znaša: DEM v tolarski protivrednosti po sre- dnjem deviznem tečaju Banke Slove- nije na dan izstavitve računa). ABC I. skupina 8 6,7 4,7 II. skupina 5.3 4,0 3,3 III. skupina 4 2,7 2 IV skupina 2.3 1,7 1,7 Na izračunano najemnino se obra- čuna predpisani DDV in druge zakon- ske obveznosti. Najemnina se plačuje do 15. v mesecu za tekoči mesec. 20. člen Javni zavodi in društva, ki se finan- cirajo iz proračuna in je njihova dejav- nost v občinskem interesu, ne plačujejo najemnine, temveč le stroške obrato- vanja in stroške upravljanja za pos- lovne prostore, ki so jim dodeljeni v najem ali uporabo. O opredelitvi občinskega interesa za dejavnosti, ki jih izvajajo posamezna društva, odloča občinski svet. 21. člen Najemnik poslovnega prostora lahko pridobi v najem delno dokončane ali delno urejene poslovne prostore. Najemnik lahko adaptira prostor le na podlagi predhodnega soglasja las- tnika in potrditve predračuna. Pred pričetkom del je potrebno oce- niti stanje poslovnih prostorov. Stroški cenitve sodnega izvedenca bremenijo najemnika. Po opravljenih delih ceni- lec ovrednoti novonastalo vrednost. Do pričetka del za usposobitev pos- lovnega prostora plačuje najemnik polno oziroma ponujeno najemnino, v času za usposobitev poslovnega pro- stora pa najemnik ne plačuje najem- nine za pogodbeno dogovorjeni čas usposobitve oziroma največ šest mese- cev. Po usposobitvi poslovnega prostora se -z najemnikom sklene dodatek k pogodbi, v katerem se ugoiDvi kori- stna vlaganja v poslovni prostor in določi način povračila vloženih sred- stev. Lastna vlaganja najemnika se lahko poračunavajo z najemnino in sicer tako, da se del mesečne najemnine (največ 50 %) ne zaračunava, temveč se pusti v mirovanju do poplačila višine vloženih sredstev, kar se ugo- tovi z najemno pogodbo oziroma z dodatkom k najemni pogodbi o čemer odloča župan po predhodnem mnenju Odbora za finance in gospodarjenje s premoženjem Občine Markovci. V primeru, da najemnik najemnine ne plačuje redno, se ostala najemnina poračuna z lastnimi vlaganji najem- nika. 22. člen Sredstva najemnin poslovnih pros- torov se uporabljajo za kritje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževa- nja skupnih delov in naprav stavb in poslovnih prostorov, za nakup in pre- novo poslovnih prostorov ter za kritje amortizacije. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen V kolikor poslovnega prostora ni možno oddati po ceni določeni v 19. členu tega pravilnika se poslovni pros- tor odda najugodnejšemu ponudniku. 24. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Radia Tednik Ptuj. Številka: 361-02-00/5 Datum: 22.06.2000 Franc KEKEC Župan Občine Markovci 27. Na podlagi 64. člena Zakona o splo- šnem upravnem postopku (Ur. 1. RS št. 80/99), šeste alinee 30. člena Sta- tuta Občine Markovci (Ur. 1. RS št. 15/99) in 20. člena Odloka o organi- nedoločen čas; - druge pogoje, določene v skladu s politiko poslovnih prostorov v občini in v skladu s pogoji urejanja prostora. 8. člen Komisija iz 3. člena pravilnika odloča o izbiri najugodnejšega ponu- dnika na podlagi naslednjih meril: 1. ponudba najkvalitetnejšega pro- grama v okviru predvidene dejavno- sti, 2. opravljanje redne dejavnosti kot edino dejavnost, 3. odstotek vlaganj v obnovo, 4. čas stalnega prebivališča v občini Markovci, 5. čas dela v občini Markovci, 6. število zaposlenih z dnem, ko začne s poslovanjem, 9. člen Udeleženci javnega natečaja morajo pisni ponudbi priložiti potrdilo o pla- čani varščini, ki je določena z razpi- som. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v najemnino, tistemu, ki s ponudbo ni uspel, pa vrne najkasneje v roku 8 dni. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od ponu- dbe in v roku ne sklene najemne pogo- dbe, varščina zapade v korist sredstev najemnin za poslovne stavbe in poslo- vne prostore. 10. člen Komisija izdela vrstni red ponudni- kov na osnovi meril iz 8. člena tega pravilnika. O izbiri ponudnika po tem pra- vilniku obvesti komisija pisno vse ponudnike, ki so se udeležili javnega natečaja v roku 8 dni po izvedbi jav- nega natečaja. 11. člen Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega natečaja, ima pravico vložiti ugovor županu Občine Markovci v roku 8 dni od prejema obvestila o izbiri, če meni, da je z odločitvijo o izbiri kršena njegova pravica. Župan Občine Markovci mora odlo- čiti o ugovoru v roku 30 dni od dneva, ko je bil ugovor vložen. Odločitev Župana Občine Markovci je dokon- čna. NAJEMNO RAZMERJE 12. člen Poslovni prostor se lahko odda v najem neposredno s pogodbo v nasle- dnjih primerih: - preselitev najemnika iz najetega občinskega poslovnega prostora zaradi rušenja zgradbe ali drugih gradbenih posegov v zgradbi ali pogodbe za dolo- čen čas — razširitev poslovnega pro- stora na prostor, ki ga je možno z obstoječim neposredno povezati v isti zgradbi (hišna številka), če gre za opra- vljanje iste dejavnosti; - če sedanji najemnik prenaša svojo dejavnost na ožjega družinskega člana; - če najemnik umre in namerava dejavnost nadaljevati ožji družinski član; - poslovni prostor, za katerega na javnem natečaju ni bilo ponudnikov - v posebnih utemeljenih primerih, na predlog Župana Občine Markovci, ki ga potrdi Občinski svet Občine Markovci. 13. člen Pogodba o najemu poslovnega pros- tora mora, razen z zakonom določenih sestavin, vsebovati še naslednje sesta- vine: - naslov poslovnega prostora ozi- roma stavbe, v kateri se poslovni pro- stor nahaja; - točno navedbo dejavnosti, za katere je poslovni prostor namenjen; - navedbo funkcionalnega in pomo- žnega prostora; - čas, za katerega se poslovni prostor oddaja; - razloge za prenehanje najemne pogodbe; - obveznosti najemnine glede vzdr- ževanja poslovnega prostora in more- bitnih skupnih prostorov v zgradbi; - ostale obveznosti najemnika in druge pogoje, ki izhajajo iz uporabe poslovnega prostora. 14. člen Poleg vsebine iz 13. člena tega pra- vilnika se v pogodbo vnese določilo, da položi najemnik pred sklenitvijo najemne pogodbe varščino v višini 3 — mesečne najemnine, ki se ob vpla- čilu preračuna v DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije in se ista vre- dnost v DEM upošteva tudi pri izpla- čilu varščine. Ob prekinitvi pogodbe se varščina najemniku vrne ob izpol- njevanju pogojev v rokih in na način, ki se določi v pogodbi. V primerih, ko ima najemnik nepo- ravnane obveznosti iz naslova pos- lovnega prostora, se varščina ne vrača,temveč se jo poračuna z nepora- vnanimi obveznostmi najemnika, ozi- roma z morebitno škodo, ki jo je povzročil. 15. člen Pogodba mora vsebovati tudi dolo- čilo, da najemnik ne sme oddati pos- lovnega prostora v podnajem oziroma dovoliti drugih, da opravljajo dejav- nost v poslovnem prostoru brez sogla- sja najemodajalca. V primeru, da najemnik v soglasju z najemodajalce da v podnajem del poslovnega prostora, vendar največ do 50 % površine, se celotna najemnina zviša za 50 %. 16. člen Najemno razmerje preneha: - s sporazumnim prenehanjem naje- mne pogodbe; - z odpovedjo najemne pogodbe, če je bila sklenjena za nedoločen čas, z odpovednim rokom enega leta - s potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena - z odstopom od najemne pogodbe - po samem zakonu, - v primeru, ko najemnik poslov- nega prostora le tega redno ne upora- blja za opravljanje svoje dejavnosti, ali če v enem mesecu po roku, ki je dolo- čen v pogodbi za prevzem najetega poslovnega prostora ni pričel oprav- ljati dejavnosti v najetem prostoru. 17. člen Najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslo- vnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske dolo- čbe o trajanju najema: - če najemnik uporablja poslovni prostor tako, da ovira stanovalce ali drugega najemnika poslovnega pros- tora pri normalni rabi poslovnega pro- 13. JULIJ 2000, ŠT. 11......................^...... URADNI VESTNIK flBHHHHHLiS^^^^ ^'^ ureditve in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje: Trasa ceste: Vse odbojne ograje so kovinske in ne presegajo višine 0.75 m. Izvedejo se na območju, kjer višina nasipa presega 3.00 m in kjer se poljska pot bolj pri- bliža hitri cesti. Objekti na hitri cesti: Morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora. Priključek: Območje priključevanja ceste za Zavrč mora biti krajinsko obliko- vano. Vmesni prostor med priključ- nimi rampami se krajinsko oblikuje, brežine morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren. Območje se zasadi s sklenjeno nizko avtohtono vegetacijo. Protihrupne zaščite: Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev mora upoštevati naslednja izhodišča in pogoje glede protihrupne zaščite: - možni načini protihrupne zaščite so: protihrupni nasipi, protihrupne ograje iz različnega materiala (les, beton ipd.), prosojne protihrupne ograje, obsajene protihrupne ograje, zazelenjene protihrupne ograje; - tip protihrupnih ograj se mora pri- lagoditi urbani in krajinski podobi prostora; - višinske razlike med posameznimi odseki se morajo povezati postopno (stopničasto) in vezno. Posegi v obcestni prostor: - Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo čim bolj prilagajati obstoje- čemu reliefu. - Brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zava- rovane in obsajene z vegetacijo, v skladu s pogoji lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilno- sti prostora. - Med obratovanjem je treba nadzi- rati stanje nasipov in vkopov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževa- nja in varnosti. - Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve se morajo navezati na obstoječo vegetacijo (živice, posa- mezne skupine dreves ali grmovnic, obvodna vegetacija). - Detajlna reliefna in vegetacijska ureditev obcestnega prostora mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov v prostoru in krajinskih zna- čilnosti prostora. Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena. - Na stikih ceste s kmetijskimi zem- ljišči se zagotovi ozelenitev z ustrezno avtohtono grmovno vegetacijo ob upo- števanju odpiranja pogledov s hitre ceste v odprto krajino. - Na stikih ceste z gozdnimi povr- šinami je treba sanirati in obnoviti gozdni rob. - Vsi odseki obstoječih cest, ki po dograditvi hitre ceste, priključnih cest, vodotokov in drugih ureditev določenih s tem odlokom, izgubijo funkcijo, morajo biti rekultivirani. - Po končani gradnji, ob ugotov- ljenem dejanskem stanju posegov v prostor in ugotovljenih morebitnih konfliktnih oziroma negativnih vpli- vih na vidne značilnosti okolja, je treba določena območja dodatno arhi- tekturno in krajinsko urediti. V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA 10. člen VODOVOD: Zaradi izgradnje odseka hitre ceste in spremljajočih ureditev je potrebno urediti: - Križanje AC-200 v sklopu nave- zave na obstoječo cesto, - Prestavitev vodovoda od km 1.760 do2.120zNLDN 200mm, - Prestavitev vodovoda od km 3.740 do 3.840, obnova se izvede s cevovo- dom PE — 2, Q110 mm nazivnega tlaka PN12bar. Križanje se izvedejo v skladu s pogoji upravljalcev. V sklopu izdelave projek- tne dokumentacije je potrebno zako- ličiti vse komunalne vode na terenu. Vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljalca. Investitor mora v času gradnje izve- sti naslednje ukrepe: - zagotoviti nemoteno oskrbo v času gradnje na celotnem odseku hitre ceste; - zagotoviti prevezave vseh lokalnih in hišnih priključkov. Za nemoteno oskrbo v času gradnje je potrebno izve- sti začasne bay-pase. 11. člen ELEKTRIKA: Zaradi gradnje hitre ceste bodo pot- rebni naslednji posegi na elektro omre- žju: SN/2: Obstoječi DV 20 k V Zavrč Križanje v km 1.260: novo oporišče na jeklenem jamboru, Križanje v km 1.632: novo oporišče na jeklenem jamboru Križanje priključnih cest pri prik- ljučku Novi Jork v km 0.281: po pot- rebi zamenjava oporišča Križanje priključka Zagojiči v km 0.309: po potrebi zamenjava oporišča, SN/3: Obstoječi DV 20 k V Marko- vci — Bukovci — Dolana 1 Križanje v km 1.290 novi oporišči na jeklenih jamborih. Križanje v km 1.673 novi oporišči na jeklenih jamborih Križanje v km 2.489: nova oporišča na betonskih drogih SN/4: Obstoječi DV 20 k V Nova vas pri Markovcih 1 Križanje v km 1.379: novi oporišči na betonskih drogih SN /5: Obstoječi KBV 20 kV TP Nova vas pri Markovcih — Vepos Križanje v km 1.842: Obstoječe kable kablovoda k-814 v dolžini 90 m se prestavijo v novo traso. Kabli bodo v novi trasi položeni v ustrezno kabel- sko kanalizacijo. NN/1: Obstoječi NN kablovod depo- nija PESE Križanje v km 0.770. 95 m novega kablapoložen v ustrezni kabelski kana- lizaciji NN/2 : Nizkonapetostno omrežje NNO v TP Zagojiči 2 - kanal Križanje v km 3.940 in 4.520: del NNO TP Zagojiči 2 bo v dolžini 200 m demontiran in nadomeščen s 300 m kablom Križanja se izvedejo v skladu s Pra- vilnikom o tehničnih normativih za graditev visokonapetostnih nadzem- nih elektroenergetskih vodov z nazi- vno napetostjo od IkV do 400 kV (Uradni list SFRJ štev. 65/88) ki zah- teva, da se ob križanju elektroener- getskih vodov s cestnimi telesi AC STRAN ^^jjjjjj^^ VESTNIK BHH^^* ^^'^^^ ^^^^ ^^ upoštevajo naslednji varnostni ukrepi (čl. 97 do 99 in 124 do 129): - minimalna varnostna višina za vode do 110kV7.0m - minimalna oddaljenost stebra od roba hitre ceste je 40 m - povečati se mora električna in mehanska varnost voda, skladno s členi 52 in 53 T.N. - dopustna napetost vrvi se zmanjša na 75 % vrednosti, navedene v tabeli 2 iz 20 člena T.N. - podaljševanje vrvi ni dopustno, če ni izpolnjen 27. člen T.N. - kot križanja ne sme biti manjši od 30°. Križanje se izvedejo v skladu z pogoji upravljalcev. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je potrebno zakoličiti vse vode na terenu. Vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nad- zorom upravljalca. 12. člen OMREŽJE ZVEZ Predvidena trasa hitre ceste ne križa obstoječega TK omrežja. VI. OKOUEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR 13. člen VODNOGOSPODARSKE URE- DITVE IN VAROVANJE VODNIH VIROV Odvajanje vode s cestišča: Odvodnjavanje vozišča je izvedeno z vzdolžnim in prečnim sklonom, preko koritnic, cestne kanalizacije in jarkov z betonskimi kanaletami. Voda z vozi- šča se odvaja preko oljnih lovilcev oziroma retencijskih bazenov v poni- kovalnice po smernicah "DARS" za odvodnjavanje na AC. Retencijski bazeni in ponikovalnice bodo obdelani v projektu vodnogos- podarskih ureditev. Opis odvodnjavanja: - z drenažo in vodonepropustno kanalizacijo je rešen odsek med km 1.249 do 1.880 je trasa na visokem nasipu zato vodo z vozišča vodimo ob dvignjenem robniku in jo na vsakih 50 m spuščamo preko pobočnih kana- let v jarek z betonsko kanaleto ob peti nasipa. Jarek z betonsko kanaleto vodimo do km 2.565, izpust pa je v km 2.400 preko cevnega prepusta v reten- cijski bazen. - od km 2.480 do 3.480 je trasa je malo nad terenom, izvedena je dre- naža in kanalizacija. - od km 3.480 do km 3.860 in od 3.900-4.080 je projektiran jarek z betonsko kanaleto z izpustom v reten- cijski bazen v km 3.880 desno. Pri oblikovanju objektov so upoš- tevane hidrološke razmere in značil- nosti krajine. Objekti bodo razgibani (umetne ojezeritve), kolikor pač dopu- šča dani prostor in tehnične možno- sti. Na celotnem odseku ni naravnega recepienta, ki bo odvajal prečiščene vode s ceste. Celotna odvodnja je rešena s ponikalniki. Poleg mehanič- nega čiščenja voda s ceste, z oljnim lovilcem in usedalnikom je predvi- deno tudi dodatno biološko čiščenje onesnaženih voda s ceste. Predvidena je izgradnja kominiranega objekta, to je trstična greda kot biološka čistilna naprava v kombinaciji oziroma kapa- citeta zadrževalnika in funkcija poni- kalnika. Načrtovana je izgradnja dveh tipov objektov in sicer: - zemeljski čistilni objekt, - betonski objekt Zemeljski čistilni bazeni so predvi- deni v: - km 2.440 - km 3.848 Zemeljski čistilni bazen je sestav- ljen iz: - bazenski oljni lovilec s peskolo- vom in usedalnikom - prelivni betonski jašek - zadrževalni bazen s trsično gredo in ponikovalnikom Betonski objekt je sestavljen iz dveh jaškov: - oljni lovilec z usedalnikom, beton- ska cev fi lOOcm do fi 150cm - ponikovalnik - betonska cev fi lOOcm dofi 150 cm, Betonski objeki so predvideni v: - km 2.800 - km 3.023 -km 3.160 Pri projektiranju objektov za zaščito voda pred vplivi onesnaženja s hitre ceste je potrebno upoštevati študijo Strokovna izhodišča za določitev pot- rebnih ukrepov za zaščito voda pred negativnimi vplivi avtocest, ki jo je izdal DARS d.d. Drugi pogoji glede vodnogospodar- skih ureditev in varovanja vodnih virov: Pri načrtovanju, izvajanju in vzdr- ževanju mostov, prepustov, sistema odvoda vode in ureditev vodotokov je treba upoštevati hidrološke podatke in dinamične značilnosti vodotokov. Med gradnjo ni dovoljeno zasipava- nje strug odvodnikov s kakršnim koli materialom, ki bi lahko ogrozil zaloge podtalnice. Zagotoviti je potrebno, da se s pre- dvidenimi posegi ne bo poslabšalo ali celo ogrozilo oskrbe z pitno vodo območjem, ki se jih iz teh virov danes oskrbuje. Vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živih bitij v in ob vodotokih. Oskrba s pitno vodo in zaloge pod- talnice se zaradi gradnje hitre ceste ne sme poslabšati zato je treba: - zagotoviti takšno organiziranost gradbišča, da bo možnost nesreč (izli- tja) minimalna (pretakalne ploščadi z vodotesno kanalizacijo, lovilci olj, sig- nalizacija, omejitev hitrosti...). - parkirišča za delovne stroje naj bodo primerno oddaljena od kanala HE Formin - prepovedano je uporabljati materi- ale, iz katerih bi se lahko izpirale vodi nevarne snovi - med gradnjo preprečiti izlitje cementnega mleka v kanal HE Formin - zagotoviti je potrebno redno vzdr- ževanje usedalnikov in lovilcev olj 14. člen UREDITVE NA OBMOČJU KME- TIJSKIH ZEMLJIŠČ IN VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Investitor gradnje je po končani gra- dnji dolžan plačati stroške v zvezi s prostorsko ureditvenimi operacijami - komasacije med hitro cesto in vasmi Stojnci, Bukovci in Nova vas, na skupni površini 450 ha, ki so posle- dica posega gradnje, na večje zaokro- žene komplekse kmetijskih zemljišč. Investitor gradnje je dolžan zagotoviti kinete za namakalni sistem skladno s 13. JULU 2000, ŠT. 11 ^i^g^H^, URADNI VESTNIK ~^"^|||||||^^ STRAN 33 dniškega odbora imajo pravico do pov- račil stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju nalog ali v zvezi z njim. Odgovorni-a urednik-ca ali član-ica uredniškega odbora ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi. Odgovorni-a urednik-ca ali član-ica uredniškega odbora ima pravico do povračil stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s pred- pisi. 6. člen Pravice iz 5. člena tega pravilnika uveljavlja odgovorni-a urednik-ca ali član-ica redniškega odbora na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan, pooblaščeni podžupan ali direktor-ica občinske uprave. 7. člen Sredstva za izplačevanje nagrad in povračil se zagotovijo iz proračuna občine. 8. člen Nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu. Povračila se izplačujejo v petnajstih dneh po končanem službenem poto- vanju. 9. člen Objave, oglase ter reklame v občin- skem javnem glasilu posamezniki pla- čujejo v naslednjih zneskih: (glej tabelo) Pri večkratni ponovitvi se priznava popust v višini: -prvič: 10% - drugič 20 % - tretjič in vsaka naslednja zapore- dna ponovitev: 30 % cene. 10. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Radia Tednik Ptuj. Številka: 083-04/00-2/1 Datum: 22.06.2000 Franc KEKEC Župan Občine Markovci 26. Na podlagi 4. in 10. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih pro- storih (Ur. 1. SRS št, 18/74, 34/88 (sprememba Ur. 1. RS št. 32/00 — dopolnitve) ter sedme alinee 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradni list RS št. 15/99) je občinski svet Občine Markovci na 16. seji dne 22.06.2000 sprejel PRAVILNIK o oddajanju poslovnih prostorov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poslovne stavbe in poslovni prostori na območju Občine Markovci, ki so last Občine Markovci, se oddajajo v najem v skladu z določili tega pravil- nika. 2. člen Poslovne stavbe in poslovni pros- tori se oddajajo v najem s pogodbo ob pogojih, ki jih določa zakon, prostor- ski izvedbeni akt za posamezno obmo- čje in ta pravilnik. 3. člen O oddaji poslovnih prostorov odloča 5 (pet)) članska komisija, ki jo ime- nuje Župan Občine Markovci. 4. člen Vsa administrativna in strokovna dela v zvezi z oddajanjeM poslovnih prostorov v najem oziroma v zvezi z javnim razpisom za oddajo poslovnih prostorov ter v zvezi z oddajo pos- lovnih prostorov v najem brez jav- nega razpisa opravlja Občinska uprava Občine Markovci. POSTOPEK ODDAJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM §. člen Poslovni prostor se odda v najem s pogodbo na osnovi javnega natečaja ali neposredno s pogodbo za določen ali nedoločen čas. 6. člen Javni natečaj se izvede z zbiranjem pisnih ponudb. Javni natečaj se objavi v javnih informativnih sredstvih naj- manj 15 dni pred obravnavo in izbiro na osnovi pisnih ponudb. 7. člen Javni natečaj mora vsebovati - naziv in sedež najemodajalca; - podatke o poslovnem prostoru ozi- roma stavbi; - podatke o možni namembnosti poslovnega prostora; - višino najemnine ter višino in način sovlaganj pri obnovi poslovnega prostora; - rok za predložitev pisnih ponudb; - višino in način plačila varščine; - rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri; - rok za sklenitev najemne pogodbe, ali se pogodba sklepa za določen ali STRAN 32 IRAD.M \ i:s INJK 13. JULIJ 2000, ŠT.l I - ves čas gradnje je potrebno skr- beti za čim večje ohranjanje obsto- ječe vegetacije in drugih krajinskih elementov, ki so značilni za območje ali so del celostne krajinske podobe območja - že v času gradnje zagotoviti zatra- vitev in obsaditev cestišča, - lastnik zemljišča med hitro cesto in kanalom skrbi za redno vzdrževa- nje. IX. TOLERANCE 25. člen Vse stacionaže in dimenzije, nave- dene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni doku- mentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju promet- nih, geoloških, hidroloških, geome- hanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, okoljevars- tvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati pro- storske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nas- protju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. X. NADZOR 26. člen Izvajanje tega odloka nadzira Inšpe- ktorat Republike Slovenije za okolje in prostor. XI. KONČNA DOLOČBA 27. člen Lokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje pros- tora v občini Markovci. 28. člen Trasa hitre ceste poteka preko obmo- čja območja občine Markovci in občine Gorišnica. Za načrtovan poseg v območju Občine Markovci sprejme občinski svet občine Markovci odlok o lokacijskem načrtu v delu, ki se nanaša na območje občine Markovci. 29. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 344-02/99-1/1 Datum: 22.06.2000 Franc KEKEC Župan Občine Markovci 24. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradni list RS, št. 15/99) je Občinski svet Občine Markovci na 16. redni seji dne 22.06.2000 sprejel PRAVILNIK o dopolnitvi pravilnika o dodeljevanju občinskih socialnih pomoči v Občini Markovci 1. člen V 4. členu pravilnika se soda tretji odstavek, ki glasi: Izjemoma je mogoče dodeliti denarno pomoč tudi takrat, ko občan presega cenzus po 2. členu tega pravil- nika tudi preko 100 % za primer plačila letovanja otrok iz socialno neurejenih družin po predhodnem mnenju ozi- roma priporočilu osnovne šole, ki pa ni obvezujoče. 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Radia Tednik Ptuj. Številka: 152-01-2/99-1 Markovci, 22.06.2000 Franc KEKEC Župan Občine Markovci 25. V skladu z 11. in 13. členom Odloka o izdajateljstvu javnega glasila "List iz Markovcev" (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj št. 6/00) in Sklepa o določitvi programske zasnove javnega glasila "List iz Markovcev" (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj št. 6/00) ter 19. člena Pravilnika o plačah občin- skih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles Občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj št. 2/99) je Občin- slci svet Občine Markovci na 16. seji dne 22.06.2000 sprejel PRAVILNIK o nagrajevanju odgovornega urednika, uredniškega odbora in avtorjev prispevkov 1. člen Na podlagi tega pravilnika se določa višina in način določitve nagrad odgovornemu uredniku, uredniškemu odboru in avtorjem posameznih pris- pevkov javnega glasila "List iz Marko- vcev", ki ga izdaja Občina Markovci. 2. člen Za opravljanje dela odgovornega urednika ima odgovorni urednik, od dneva imenovanja na občinskem svetu dalje, pravico do nagrade v višini 80.000,00 SIT neto za posamezno številko glasila, ne glede na to, če izide redna, dvojna ali izredna številka. Z odgovornim-o urednikom-co se sklene avtorska pogodba, s katero se uredijo medsebojne pravice in obvez- nosti pri urejanju javnega glasila "List iz Markovcev". 3. člen Za opravljanje dela v uredniškem odboru imajo člani uredniškega odbora pravico do nagrade v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles Občin- skega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. 4. člen Za pisanje in objavo posameznih člankov in fotografij imajo avtorji pra- vico do honorarja v naslednji višini za: (glej tabelo) Posamezni članek oziroma prispe- vek v okviru gornjih postavk oceni odgovorni-a urednik-ca. Višina hono- rarja se prvenstveno določa po kva- liteti prispevka in nato po obsegu prispevka. 5. člen Odgovorni-a urednik-ca in člani ure- 13. JULIJ 2000, ŠT. 11 URADNI VESTNIK '''^"''^^^ STRAN iT projektom »Namakalni sistem Marko- vci — jug«tev projekta 2261/00, april 2000, VGB Maribor) in sicer prečaka- nja v km 1.960 in v km 3.720.»- Prst se odstrani in odloži tako, da se ohra- nita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev. - Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah ob trasi v nasipih ustreznih oblik in višine do 1.20 m. - Pri gradnji hitre ceste je treba ome- jiti gibanje strojev na območju same trase in posebej zavarovati tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej. - Posegi v tla naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše povr- šine tal. Potekajo naj na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del ali posegov; - Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvali- tetna; - Za primere razlitja nevarnih teko- čin je potrebno onesnaženi material (na primer onesnažena tla) preiskati v skladu z določili Pravilnika o rav- nanju z odpadki z namenom, da se opredeli pravilni način deponiranja. Preiskavo izvede ustrezna strokovna institucija, pooblaščena s strani Mini- strstva za okolje in prostor. - Pri gradnji naj se uporabljajo le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje; 15. člen VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČU KULTURNE DEDIŠ- ČINE Pred pridobitvijo gradbenega dovo- ljenja je treba zagotoviti predhodne arheološke raziskave po metodologiji skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije vključno z poizkopovalnimi Tabela 1 postopki. Arheološka območja ugo- tovljena s predhodnimi arheološkimi raziskavami morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje ceste. Zagotoviti je potrebno stalen arheološki nadzor nad zemelj- skimi deli na celotni trasi hitre ceste in nedtotakljivost varovanih arheolo- ških območij tudi v času gradnje (čez območje ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materiala, ipd.). Inve- stitor mora zagotoviti stalen arheolo- ški nadzor nas zemeljskimi deli na trasi hitre ceste. 16. člen VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ NARAVNE DEDIŠČINE Pred začetkom gradnje je treba izde- lati fotodokumentacijo (fotografsko in video dokumentiranje) celotne trase ceste s sodelovanjem in v skladu z navodili republiške ali regionalne službe za varstvo narave. Med izvajanjem gradbenih del je treba zagotoviti nadzor geologa in v primeru odkritja mineralov, fosilov in drugih geoloških posebnosti o tem obvestiti pristojno strokovno organi- zacijo. Po končani gradnji mora biti vzpostavljena sonaravna konfigura- cija brežin in nadomeščena samonikla vegetacija. 17. člen Na desni strani odseka hitre ceste v smeri Markovci — Gorišnica je treba postaviti zaščitne žičnate ograje za divjad na celotni dolžini odseka. Ograja mora biti visoka 1,5 metra, da prepreči prehod parkljaste divjadi. V spodnjem delu mora biti ograja zgoš- čena, da prepreči prehod male divjadi. Na cestnem odseku se postavi cestno prometna signalizacija, ki opozarja na divjad na cesti. 18. člen VARSTVO PRED HRUPOM: Na odseku hitre ceste je treba zgra- diti naslednje protihrupne bariere: (glej Tabelo 1.) Predvideni ukrepi so izračunani za 20-letno plansko obdobje za leto 2021. Investitor mora ob gradnji hitre ceste zaščititi ljudi, objekte in območja pred čezmernim hrupom v obsegu, ki je določen na osnovi prognoze prometa za 5-letno obdobje po končani gradnji. V skladu z določili Uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega pro- meta (Uradni list RS št 45/95), Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS št. 45/95), Uredbe o spremembah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS št. 66/96) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 23. členu tega odloka je treba aktivno ukrepati v primeru ugotovljenih pre- koračitev dopustnih ravni hrupa. 19. člen VARSTVO ZRAKA Zaradi naraščanja prometa se bo v času obratovanja ceste onesnaženost zraka zaradi emisij škodljivih snovi na območju ob trasi povečala. Trasa ceste poteka po pretežno nenaselje- nem območju, zato vpliv na kvaliteto bivalnih razmer ne bo občuten. Zaradi gradnje hitre ceste se bo promet po obstoječih prometnicah zmanjšal, tako da bo emisij prometa manj. Posebni aktivni ukrepi v času obra- tovanja hitre ceste niso potrebni. Vsi protihrupni ukrepi in zasaditve ob prometnicah imajo hkrati tudi funk- cijo varovanja pred emisijami. 20. člen VARSTVO PRED POŽAROM Požarna varnost objektov ob cesti se ne bo spremenila. Povsod so zagotov- ljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi se prestavijo, pre- mm^o ^^^^^ggtmsmmmn^^^^^^vLis 2000, št. i i skrba s požarno vodo ne bo okrnjena. 21. člen OBJEKTI, KI SE RUŠIJO 1. Stanovanjski objekt Sobetinci 46, parcela štev. 77, k.o. Sobetinci Za nadomestitev navedenih nep- remičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov, poiščejo ustrezne nadomestne napremičnine ali se izplača ustrezna odškodnina. VII. ETAPNOST IZVEDBE LOKACUSKEGA NAČRTA 22. člen Etape izvajanja na podlagi lokacij- skega načrta: - prestavitve, razširitve in druge pri- lagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov; - deli trase ceste, ki omogočajo fun- kcionalno celoto; - priključne ceste z deviacijami; - priključki; - vodnogospodarske ureditve; - posamezni objekti na trasi hitre ceste Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posa- mezne sklenjene funkcionalne celote. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih in glavnih cestah čim manj moteno. VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV 23. člen MONITORING Investitor gradnje hitre ceste mora zagotoviti monitoring za čas obrato- vanja, kot je opredeljen v Poročilu o vplivih na okolje, za čas gradnje pa se za spremljanje vplivov zaradi gradnje obveže izvajalca gradbenih del. Zrak Spremljanje med gradnjo Gradnja hitre ceste bo velik poseg v večji oddaljenosti od poseljenih obmo- čij. Spremljanje vplivov gradnje na onesnaženost zraka obsega meritve onesnaženosti zraka s prašnimi usedli- nami na referenčnih merilnih mestih v vseh naseljih neposredno ob gradi- šču hitre ceste. V času gradnje so pre- dlagane meritve z naknadno kemijsko analizo prašnih usedlin na lokaciji: - objekt Nova vas 96 jugovzhodno od hitre ceste na km 1,795. Monitoring onesnaženosti zraka med gradnjo mora biti časovno uskla- jen z intenzivnostjo gradnje. Na vsakem merilnem mestu sta potrebni najmanj dve enomesečni meritvi kon- centracije prašnih usedlin.Zavezanec za izvedbo monitoringa v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se meritve onesnaže- nosti zraka na posameznih lokacijah izvajajo v času največje intenzivnosti gradbenih del. Podroben načrt spremljanja onesna- ženosti zraka v času gradnje mora izva- jalec gradbenih del izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje hitre ceste. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje. Spremljanje v času obratovanja Spremljanje onesnaženosti zraka zaradi emisij prometa po hitri cesti Markovci - Gorišnica v času obrato- vanja hitre ceste zaradi pričakovane majhne dodatne onesnaženosti zraka ni potrebno. Hrup Spremljanje med gradnjo Monitoring hrupa v času gradnje zato obsega meritve in oceno ravni hrupa v okolici gradbišč na trasi hitre ceste in na območjih ob dodatno obre- menjenih transportnih poteh, in pre- verjanje skladnosti imisijskih ravni hrupa z dovoljenimi vrednostmi. Zavezanec za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se prve meritve in obra- tovalni monitoring izvajajo v času naj- večje intenzivnosti gradnje. Monitoring hrupa izvaja zavezanec v skladu s Pravilnikom o prvih meri- tvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa in o pogojih za njegovo izvajanje. Monitoring mora obsegati več kratkotrajnih meritev v značilnih dnevnih obdobjih in oceno obremeni- tve s hrupom na posameznih obmo- čjih. Monitoring v času gradnje je predlagan na skupno 2 lokacijah: - objekt Nova vas 96b jugozahodno od hitre ceste na km 1.785, - objekt Stojnci 143 južno od hitre ceste na km 3.855. Monitoring obremenitve s hrupom med gradnjo mora biti časovno uskla- jen z intenzivnostjo gradnje. Na vsakem merilnem mestu se izvedejo tri serije kratkotrajnih meritev v zna- čilnih dnevnih obdobjih (TI in T2). Načrt monitoringa hrupa v času gradnje mora izvajalec gradbenih del izdelati na podlagi PGD, PZI v pose- bnem projektu pred pričetkom grad- nje hitre ceste. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje in določila Pravilnika o prvih merit- vah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje. Ur. 1. RS, št. 70/96. Ob upoštevanju terminskega poteka gradnje je izvajalec dolžan pred začet- kom izvajanja del predvideti ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno, da dovo- ljene ravni hrupa v času gradnje ne bodo presežene. Na osnovi 33. člena Zakona o varstvu okolja je smiselno, da se zaradi začasnosti posega v času gradnje kot dovoljena upošteva kriti- čna raven hrupa. V primeru soglasja za upoštevanje kritičnih ravni hrupa v dnevnem času zaradi sorazmerne velike oddaljenost objektov dodatni aktivni protihrupni ukrepi v času gra- dnje ne bodo potrebni. Spremljanje v času obratovanja Upravljalec vira hrupa cestnega pro- meta je dolžan po Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monito- ringu za vire hrupa in o pogojih za njegovo izvajanje izvesti prve meritve hrupa v času poskusnega obratovanja hitre ceste. Monitoring hrupa obsega prve meritve hrupa in oceno celotne obremenitve s hrupom v stanovanj- skih območjih ob hitri cesti in račun- sko preveritev obremenitve s hrupom v času poskusnega obratovanja ter monitoring hrupa v petletnih obdob- jih v času njenega obratovanja. Območja meritev so: - objekt Nova vas 96b jugozahodno od hitre ceste na km 1.785, - objekt Stojnci 143 južno od hitre ceste na km 3.855, - objekt Stojnci 144 južno od hitre ceste na km 3.915. Pravilnik prav tako zahteva občasne meritve ravni hrupa v okviru obra- tovalnega monitoringa. Za monito- 13. JULIJ 2000, ŠT.11 URADNI VES™K . STRAN 31 ring hrupa zaradi cestnega prometa je potrebno občasne meritve izvesti vsaj enkrat vsako peto koledarsko leto po pričetku obratovanja hitre ceste. ♦ Tla in indikatorske rastline Spremljanje med gradnjo Spremljanje dogajanj med gradnjo hitre ceste Markovci - Gorišnica mora biti časovno in vsebinsko usklajeno s programom gradbenih del in vklju- čuje Program vključuje predvsem: - nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije: - nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj; - nadzor in ukrepanje ob emisijah prahu z gradbenih površin; Spremljanje negativnih vplivov na tla Opazovalni monitoring se izvaja na merilnih mestih, na katerem je bilo posneto tudi ničelno stanje kmetijskih površin, to je območje Nove vasi — TL2. Meritve onesnaženosti tal in rastlin je potrebno izvajati na točki (ali liniji), ki je oddaljena 10 m od cestnega roba oziroma od roba gradbišča. Preiskavo je potrebno izvajati v skladu z dolo- čili Pravilnika o obratovalnem moni- toringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in naj obsega parametre iz tabele 1. Vzorčenje je pot- rebno prilagoditi dinamiki in obsegu gradbenih del. V primeru, da se na osnovi rezultatov meritev in analize onesnaženosti tal ugotovi poslabšanje razmer, je potrebno v obstoječi pro- gram monitoringa vključiti dodatne parametre ter povečati pogostost meri- tev in analize, s katerimi je možno ugotoviti vzroke za spremenjene raz- mere. (Tabela 2) Podroben načrt spremljanja onesna- ženosti tal v času gradnje mora izvaja- lec gradbenih del izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje hitre ceste. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje. Ob prekoračitvi dopustnih vrednosti je treba dodatno zaščitno ukrepati. Ukrepi V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaš- čitne ukrepe, ki so: - dodatne tehnične in prostorske rešitve; - dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve; - sanacija, povečanje ali izgradnja novih omrežij, objektov in naprav; - sprememba rabe prostora ali obje- kta; - omejevanje prometa in drugi ustrezni ukrepi. 24. člen Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: - Promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju. - Pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije gradbišča in pro- meta v času gradnje in ga uskladiti z lokalnimi skupnostmi. - Zagotoviti je potrebno varnostne ukrepe na regionalni cesti R 228 z ureditvijo kolesarskih poti in pločni- kov in prometno ureditvijo križišča pri pokopališču, - Med gradnjo zagotoviti vse potre- bne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno one- snaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delav- cev. - Urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse lokalne ceste v naseljih skozi katera bo potekal grad- biščni promet. - Pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljalci. - Izvajalec del mora infrastrukturne objekte sanirati in spraviti v predho- dno obstoječe stanje. - Omogočiti dostop do vseh obje- ktov in zemljišč med gradnjo in po njej. - Med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo obje- ktov preko vseh obstoječih infrastruk- turnih objektov in naprav. - Zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena upo- raba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode. - V skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja hitre ceste in priključnih cest. - V največji možni meri je potrebno ohranjati obstoječo vegetacijo, odstra- njeno kvalitetno zarast je potrebno po končanih delih obnoviti, - med gradnjo poškodovan gozdni rob se mora zasaditi s primernimi les- nimi vrstami, da se čim prej obnovi. - na vplivnem območju je potrebno v ozkem pasu med kanalom in cesto- zagotoviti povezavo z obstoječimi goz- dnimi potmi. - v najmanjši možni meri posegati v gozdni prostor izven samega ces- tnega telesa (gradbeni dovozi, depo- nije materiala). ROKOMET / POGOVOR Z DAVORINOM PLANINCEM Čili - olfstanelt med prvoligaii v Veliki Nedelji so vsekakor zadovoljni i uvrstitvijo njiho- vega kluba v prvo slovensko rokometno ligo. Šest dolgih let so čakali, da so končno le uspeli. Veliko zaslug za uvrstitev v elitni slovenski rokometni razred pa ima vsekakor ievo- roki zunanji igralec in odličen strelec Davorin Planine, ki bo tudi v prvi ligi preizkusil svoje strelske sposobnostmi. Kako ste doživljali lanskole- tno sezono, ko se vam je kon- čno le uspelo uvrstiti v 1. ligo? "Začetek prvenstva je bil za nas zelo slab, saj smo doživeli tri zaporedne poraze. Po njih se nam je uspelo nekako pobrati. Mislim, da je bila zelo pomem- bna tekma v Trbovljah, proti domačemu Rudarju, ki smo jo dobili in tako prekinili črni niz. Davorin Planine Po tem se nam je odprlo in na- nizali smo serijo enajstih zmag. S tem so se nam na sirežaj odpr- la vrata za preboj v prvo ligo. V drugem delu prvenstva pa smo obranili prednost točk pred za- sledovalci in se uvrstili v višji rang tekmovanja." Kaj je bil razlog za slab start? "Naš cilj je bil obvezno priti v prvo slovensko rokometno ligo.To je bila za nas velika psi- hološka obremenitev. Tudi nas- protne ekipe so se v igri proti nam izredno motivirale in žele- le premagati enega izmed fa- voritov. Po uvodnem porazu s Sevnico nam je nekoliko padla tudi morala. No, potem pa smo se pobrali in se je vse dobro končalo." Po prihodu v slovenski elitni rokometni razred ste verjetno veliko slavili? "Ni bilo ne vem kako velikega slavja. Ob uvrstitvi v 1. B SRL je bilo veliko večje." Ali ima Velika Nedelja mož- nosti, da ostane med prvoliga- ši? "Glede na to, da ostanemo vsi igralci skupaj in s tremi okre- pitvami iz Celja imamo realne možnosti, da se uvrstimo v sre- dini lestvice. Veliko je odvisno od nas samih in od dela. Za do- sego cilja bo potrebno kar do- bro zagristi, saj v prvi ligi ni slabih ekip in je razlika v pri- merjavi z igranjem v 1. B SRL velika. Upam, da nam bo uspe- lo." Kaj pomeni zate igranje v prvi ligi? "Zame osebno to pomeni ve- liko, predvsem pa velik izziv in motivacijo. Ni mala stvar igrati v prvi ligi z najboljšimi sloven- skimi rokometaši. Vsekakor se bo spremenil tudi način treni- ranja, saj moramo kar najbolj pripravljeni pričakati pričeiek prvenstva." Davorin Planine z velikim optimizmom pričakuje nastopa- nje "svoje" Velike Nedelje v prvi slovenski rokometni ligi in upa, da bo njemu in soigralcem us- pelo doseči zadane cilje. Zase pa pravi, da bi bilo dobro, če ne bi bilo poškodb in bi tako lahko samo potrdil svoje strelske spo- sobnosti v prvi slovenski roko- metni ligi. Tekst in foto: Danilo Klajnšek NOGOMET Največ zaslug za napredovan- je v višji rang tekmovanja imajo vsekakor igralci, uprava kluba in seveda trener Silvo Foršna- rič, ki je znal vse to udejaniti še na igrišču. Z uvrstitvijo v tretjo ligo pa se bo marsikaj spremenilo. Nekaj se že je, in sicer so Stojnci dobi- li novega trenerja Dušana Čeha, ki je bil nazadnje trener ptujske Drave. Koordinator dela v klu- bu pa je postal Silvo Foršnarič, sicer trener nogometašev Sto- jncev v minuli sezoni. Ta nam je o uspehu Stojncev dejal: "Pred pričetkom tekmovanja v minuli sezoni smo si zadali cilj, da se uvrstimo v tretjo slo- vensko nogometno ligo - sever. To nam je tudi uspelo. Ob tem gre priznanje igralcem in up- ravi, ki se je potrudila. Veselja ob uvrstitvi je bilo hitro konec in potrebno se je pripravili za novo tekmovanje. Skrbi ni ni- koli premalo. Vendar pa mo- ram povedati, da je bilo naše igranje v višjem rangu tekmo- vanja vprašljivo. Finančne kon- strukcije nikakor nismo uspeli zaokrožiti, in ko smo v naši ob- čini Markovci naleteli na plodna tla, smo zadnji trenutek poslali prijavo za tekmovanje. Ob tem moram pohvaliti župana občine Markovci Franca Kekca in dru- ge, ki so nam zagotovili, da bodo pokrili del sredstev za nastopa- nje." V Stojncih so pravi zanesenja- ki in bodo vsekakor naredili vse, da bodo izpolnili kriterije za na- stopanje v tretjeligaški druščini. Marsikaj bo potrebno storili pri infrastrukturi, pa tudi še pre- stopni rok je za njimi, kar po- meni igralske okrepitve. O tem je Silvo Fošnarič povedal: "Da bi postorili vse, kar nam še manjka, smo povabili v go- ste Edvarda Soštariča iz MNZ Maribor, ki nas bo opozoril na pomanjkljivosti, ki jih bomo morali do pričetka prvenstva v 3. SNL - sever seveda odpraviti. Denarja za nakupe igralcev ni bilo veliko in smo se kar varčno obnašali. Angažirali smo nekaj mladih nogometašev, ki so am- biciozni in bi se radi dokazali. Z obstoječim kadrom pa bomo na- redili konkurenco v ekipi. Ve- liko nam je k naššim ciljem Silvo Foršnarič, bivši trener in sedaj koordinator v NK Stojnci pripomoglo podjetje TEKA-EL, ki ga vodi naš podpredsednik Franc Poparič in bo naš sponzor tudi v prihodnji sezoni. Uprava na čelu s podjetnim Marjanom Kostanjevcem pa se je tudi mo- čno angažirala, da bi nogome- tašem zagotovila kar najboljše pogoje za delo. Naši cilji niso visokoleteči, saj si v naslednji sezoni želimo le obstati med tretjeligaši, kar je trenutno do- met kluba. S številnimi navi- jači iz Stojncev in cele občine Markovci pa bomo še močnejši. Upam, da bomo s trdim delom le uspeli doseči začrtani cilj." Tekst in foto: Danilo Klajnšek ROKOMET te sedmi r^ometni fiilior HIT Rokomet je v Ormožu prvi šport V RK ormož so se že pred leti odločili, da bodo veliko pozornosti namenili mlajšim selekcijam. To delajo zelo dobro in predvsem načrtno, saj potem lažje popolnjujejo vse druge ekipe, na čelu s člansko. Tudi letos so organizirali rokometno šolo, že sedmič. Potekala je pri Miklavžu. Vodja šole je bil profesor Vlado Hebar, trener članske ekipe Ormoža. O taboru nam je povedal: "V rokometni šoli je petinpetdeset otrok, ki delajo v treh skupinah na zunanjem igrišču. Zraven pa imamo tudi druge aktivnosti, kot so tekmovanje v mini rokometu, kopanje, nočni pohod z baklami. Mislim, da je mladim rokometašem kar zanimivo. Zaključek smo imeli v petek z medsebojnimi tekmami in tradicionalnim piknikom, h kateremu so največ pripomogli njihovi starši. Tako se rokometna tradicija nadaljuje. Formirajo se ekipe za naslednjo sezono, hkrati pa sta se dve ekipi pripravljali za odhod v Izolo. V našem taboru je večina fantov, deklic je sedem. Kar se njih tiče, bomo letos ukinili njihovo ekipo, ker imamo premalo deklic, kljub temu da smo kvalitetno delali, saj sta dve bili v izboru za reprezentanco starejših deklic. V tej ekipi je tudi najbolj nadarjena igralka letnika 1988 Sanja Potočnjak, ki bo odšla v Celje, zraven nje pa gresta še dve. Obdržali pa bomo ekipo mlajših deklic. Zraven mene z mladimi rokometaši delajo še trenerji Silvo Kirič, Sašo Prapotnik, Neno Potočnjak in trener vratarjev Alči Sulek. Poleg teh pa moram pohvaliti še vse drugo osebje. Ob tej priložnosti pa bi se zahvalil še vsem manjšim in večjim sponzorjem, ki so omogočili, da smo svoje delo lahko kvalitetno izvedli." Tekst in foto: Danilo Klajnšek Udeleženci rokometne šole RK Ormož pri Miklavžu INTERVJU / NOGOMETAŠ MARKO KMETEC Slovenski nogomef le na dobri imii Nogometno področje med Ptujem in Kidričevem je v slo- venskem nogometnem prostoru vedno veliko pomenilo, čeprav sedanjost nI najbolj rožnata, če izzvzamemo Alu- minij iz Kidričevega in štiri tretjeligaše. Iz teh krajev so vedno izhajali dobri nogometaši, ki so igrali za Aluminij in Dravo ter seveda za druge klube po Sloveniji. Eden izmed velikanov je vsekakor Marko Kmetec, nekdanji igra- lec Aluminija, Maribora, pa zopet Aluminija, Mure, Drave in ponovno Maribora in sedaj član ljubljanske Olimpije. Kako bi vi opisali svojo dosedanjo nogomet pot, ki vas je vodila po raznih klubih? "Igranje sem pričel pri Aluminiju iz Kidričevega in nato meje vodila pot v Maribor, vrnil sem se v Aluminij, kjer sem postal prvi strelec tretje lige. Dve leti sem igral pri Muri, dva meseca pri ptujski Dravi, zaigral nato v Mariboru. Tam sem dobro igral in nato sem prestopil v ljubljansko Olimpijo. Pri tem klubu sem leto in pol, pogodba pa me veže še leto dni." Kako se Štajerec počuti v Ljubljani? "Vse je v redu. Na začetku sem se pol leta nekako lovil, tudi v igri, saj se je potrebno navaditi in čutiti z igralci. Mislim, da sedaj ni nobenih težav in se pri Olimpiji ^^daj počutim kot doma." Olimpijo so pretresale razne krize, nazadnje pa ste se le preko pokala uvrstili v evropsko tekmovanje. Kako bi vi ocenili minulo sezono vašega sedanjega kluba? "Jesenski del minule sezone smo odigrali nekoliko slabše, nato pa smo prišli v formo, zasedli drugo mesto, z dobrimi izgledi za nadaljevanje prvenstva. V spomladanskem delu prvenstva pa ni vse potekalo po naših željah. Prišlo je do zamenjave trenerja, pa tudi naša forma ni bila prava. Tudi uprava Olimpije ni izpolnjevala svojih obveznosti. Cilj je bil Evropa in smo jo na koncu dosegli z zmago v finalu proti prevaljskemu Korotanu. Je pa res,da je skozi pokalno tekmovanje najlažje priti do igranja v evropskih pokalih." Marko Kmetec K Olimpiji je prišel uspešen trener Bojan Prašnikar, ki vas je treniral že v Mariboru. Kaj se je oziroma se bo premaknilo na bolje s prihodom tega stratega? "Mislim, da je to zelo pozitivno. Popravili bomo koncept cele igre, pa tudi posamezni igralci. Angažiranje Bojana Prašnikarja je bila prava poteza. Čakamo pa še glavnega sponzorja. Če bi izhajali iz tega, potem bi se lahko dogodilo, da bi Olimpija ponovno tista "stara" Olimpija, ki je žela uspehe v slovenskem nogometu. Cilj pa je, da bi se ponovno vključili v boj za vrh, to pa se v Sloveniji tudi pričakuje." Kako ste doživljali nastope slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu? "Vsaka čast fantom, kapo dol pred njimi. Igrali so res zelo dobro in bi z malo sreče lahko odšli v naslednji krog. Potrebno jim je čestitati, zraven tega pa so naredili dobro promocijo za Slovenijo in njen nogomet." Marko, vi ste vedno med boljšimi strelci v slovenskem nogometu. Ali računate, da bi kdaj lahko dobili vabilo za igranje v slovenski reprezentanci? "Po mojem mnenju je cilj vsakega igralca, da bi kdaj zaigral za reprezentanco. Z dobrimi nastopi imaš veliko več možnosti za ugoden angažman v tujini. Poizkusil se bom kar najbolje pripraviti, nato dobro zaigrati in potem bi bilo veliko več možnosti za morebitno vabilo. Osebno se s tem ne obremenjujem. Mlad sem še in veliko časa bo še za to. Če pa je to čim prej, potem je seveda tem boljše." Veliko slovenskih nogometašev sanja o tujini. Kakšen pa je vaš pogled na to? "Igranje v tujini pomeni, da praktično rešiš svojo eksistenco. Osebno sem že imel ponudbe iz tujine, vendar se ne bi rad prehitro zaletel. Če bo kaj pametnega, bom premislil in se potem odločil. Sicer pa najraje gledam španski nogomet, ki mi je najbolj pri srcu." Igrali ste za Aluminij, pa tudi za Dravo. Kako vi ocenjujete uvrstitve teh dveh klubov? "Sicer bolj malo spremljam drugoligaško tekmovanje, vendar me je presenetil Aluminij. Morda bi lahko bili še za kakšno mesto višje. To, da so v drugoligaškem vrhu, je dobro tudi za občino Kidričevo. Glede Drave pa ne vem, kaj se je dogajalo v klubu, vendar pa je velika škoda za Ptuj, da je izgubil drugoligaški nogomet." Kako pa bi ocenili prvo slovensko nogometno ligo? "Vse skupaj se popravlja. Upam, da bo letos liga močnejša in bo po nastopih na evropskem prvenstvu tudi na slovenski nogomet potrebno resno računati. Če pa bodo dobre igre na slovenskih igriščih, potem bo seveda tudi več gledalcev, ki jim je nogomet tudi namenjen." Tekst in foto: Danilo Klajnšek Odloiifev ladnji trenutek V Stojncih in občini Markovci so s svojimi nogometaši zelo zadovoljni, saj se jim je po dolgih desetih letih uspelo po- novno uvrstiti v 3. državno ligo - sever. Napredovanje v višji rang tekmovanja v minulem prvenstvu v 1. ligi MNZ Ptuj nikoli ni bilo sporno, saj so Stojnčani bili prepričljivo prvi po prvem delu prvenstva. Svojo premoč pa so prikazali tudi v končnici tekmovanja, kjer so remizirali z Bočem iz Po- Ijčan in dvakrat visoko premagali Dornavo in Ormož. 26 Četrtek. 13. julij 2000 - TEDNIK ŠPORT PRICETEK NOGOMETNE SEZONE V KIDRIČEVEM Aluminij - Ollmplja 0:2 /Ost/ SIRELCA: 0:1 Cimerotič/16/, 0:2 Puc/85/ ALLMINU: Dukarič, Koren, Golob, Kancler, Prapotnik, Pucko, Franci, Ceh, Majcen, Hojnik, Perkovič. Igrali so še : Irop, Stres, Fridauer, JcY_enič, Šišič. Trener: Branko llorjak. Na otvoritvi nogometne se- zone v Kidričevem so nogo- metaši domačega drugoiigaša gostili ljubljansko Olimpijo. Kljub temu da moštvi nista na- stopili kompletni, so gledalci lahko videli zanimivo srečanje. Pri Aluminiju niso nastopili Seremet, Vršič ter Emeršič, kot novinca pa sta se predstavila Matjaž Majcen in Saša Jevevič. Igra v prvem polčasu je bila kljub veliki vročini in sopari zelo dinamična. Nekaj več od igre so imeli Ljubljančani, ven- dar pa veliko priložnosti za do- sego zadetka niso imeli. Povedli so v 16. minuti, ko je napadalec Olimpije Cimerotič iz prostega strela uspel prevarati domačega vratarja Dukariča. Tudi Kidri- čani so bili nevarni in so imeli dve priložnosti za zadetek, ven- dar napadalci niso bili zbrani. V nadaljevanju srečanja je bilo prav obratno. Rahlo terensko pobudo so imeli domači, si us- tvarili nekaj priložnosti, vendar žoga kot zakleto ni hotela za hr- bet gostujočega vratarja. Kljub temu da so do te tekme nogo- metaši Aluminija opravili samo tri treninge, so se enakovredno kosali z nogometaši Olimpije, ki so v višji fazi priprav in imajo prvenstvo praktično pred dur- mi, pa tudi nastopanje v evrop- skem pokalu. Drugi zadetek so Ljubljančani dosegli v 85. mi- nuti ter tako samo potrdili svo- jo zmago. Danilo Klajnšek HAJDINA OhUnskrn nogometna sol« Da mladi bodoči nogometaši v času šolskih počitnic ne bi ostali brez aktivnosti, so poskrbeli tudi pri Športni zvezi Hajdina in organizirali nogometno šolo za začetnike. Ta je potekala od 3. do 7. julija na igrišču !\K Hajdina, kjer so se zelo potrudili, da bi mladi nogometaši imeli kar najboljše pogoje za delo. Svečan zaključek je bil v petek, ko je predsednik SZ Hajdina Stanko Glažar mladim podelil simbolično nagrado - majico. Vodja nogometne šole je bil Ivan Zaje, pomagal pa mu je Franc Žitnik. Oba sta se zelo trudila, da so se mladi spoznali z osnovami nogometne igre. Ivan Zaje nam je po zaključku nogometne šole dejal: "Pri tem projektu je sodelovalo petindvajset otrok iz občine Hajdina. Poudarek smo dali tehniki nogometa, tekanju, gibanju, nekaj malega pa smo jih seznanili tudi z nogometnimi pravili. Kljub veliki vročini so otroci dobro sodelovali. Delo je potekalo v dopoldanskem času. Bodoče nogometaše so z zanimanjem spt-emljali tudi starši. Rekel bi, da smo vsi zadovoljni in da je šola dobro uspela." Tekst in foto: Danilo Klajnšek Udeleženci nogometne šole v