f% Miti prejemu: u »CIO leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , h trt , , 6 „ 60 , meaec , 2,20, K ■pravalitvH pri|»u: u f Ho leto naprej 20 K — b pol leta , 10 , —. ».trt . , 6,-„ Bsmc . 1 „ 70, Ur paiiljanje na dom M h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročala« in tarnat* sprejema upravnlitv« v- Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice SL 2. ( Rokopisi se ne mtejo, Lefrankovana pisma ne »sprejemajo. Uredništva je t Semc- nifkih ulicah 8t. 2,1., 17. Irhsja vsak dan,izvzemti nedelje in pratnike, ob pol 6. uri popoldne. štev. 272. ¥ Ljubljani, v sredo 26. novembra 1902. Letnik XXX. Razkrinkano uniatstvo. Na nad članek * Razkrinkano uniatstvo« nam je poslal g. Štomborger Bledeče značilne vrstice: Na podlagi § 19. tisk. zak. Vas prosim, da sprejmete v svoj cenjeni list glede na članek »Razkrinkano unijatstvo«, prijavljen v številki 270. cenjenega »Slovenca«, nastopni popravek. Ni res, da sem jaz v »Edinosti* razširjal takozvano unijateko idejo in kakor brezimni dopisnik »Edinosti" metal „narodne odpadnike", »podkupljene latini-zatorje", „c. kr. škofe", »Vihinge" in druge lepe naBlove, kakor žoge na papirnate stene tržaškega lista. Vsled tega odpadejo tudi druga izvajanja na Škodo moje osebe. Trst, 25. novembra 1902. Ante btember-g e r, katoliški duhovnik. Kaj si naj mislimo o tem »popravku" ? G. Štembergcr je bil vendar že v »Svetil niku« začel agitacijo za uniatstvo, a je to y tem listu opustil, ker se mu je menda od neke strani namignilo, da bi ta ag tscija utegnila imeti zanj neljube posIed:c8. In zdaj je pa v Trstu notorično, da je pisal odBlej v »Edinost« take članke ravno gosp. Štem-berger, in je nam to še posebej znano. Značilen popravek 1 In uredništvo »Edinosti« zdaj še samo izjavlja, da g. Štembergcr ni pisatelj omenjenih člankov ! Sodbo o tej tajitvi prepuščamo z mirno dušo javnosti, zlasti tržaškim krogom, ki stvar bližje poznajo. Pristaviti pa moramo, da glavne Btvari, katera je izzvala naš članek, niti .Edinost" ne taji, da so se »uniati« namreč res s prošnjo obrnili do zadrBkega srbskega nadškofa Milaša, da jih naj vsprejme v pravoslavje. Kaj pravi k temu dr. Požar, kaj g. Štembergcr, kaj drugi agitatorji za uniatstvo ? Češko-nemška sprava. Du n a j, 24. nov. Vladna „Montags - Revue« piše, da je dobro znamenje, ker so bili v nedeljo v Pragi zbrani merodajni češki in nemški politiki. Ravno v Pragi bo češki in nemški po* litiki mnogo radikalnejši, ker so bližje svojim nasprotnikom. Ako torej zastopniki obeh strank resno mislijo na spravo in mir, morajo tamoinjim izvrševalnim odborom pred ložiti svoje nasvete. Ako ondi odobrc predloge, potem je upanje na spravo ali vsaj začasno premirje. Državni zbor zboruje, dokler pogajanja niso končana, in če tudi poslanska zbornica mlati same nujne predloge ali pa ministri odgovarjajo na razne interpelacije. Vlada nima povoda, da bi sedaj odgodila poslan sko zbornico, marveč želi, da ima vsak dan seje. Leto se bliža koncu, a državni zbor ni še dovolil ne proračuna, ne vojaških novin-oev. Ako pa se doseže premirje, potem je draga vsaka ura za proračun, vojni zakon in bruseljsko pogodbo. Zato hoče vlada imeti parlament vedno pri rokah. Ako se sprava ne posreči, hoče dr. pl. Korber pustiti državni zbor do zadnjega dne zborovati. S tem hoče dokazati, da ni njegova krivda, ako parlament odreče svoje dolžnosti tudi glede najnujnejših državnih potrebščin. Dalje pa mora parlament rešiti tudi mnoga vprašanja skupne države, zato mora biti vedno na pozorišču. Obatrukcija preti tudi na Ogrskem, in ogrska vlada misli že na nove volitve. Ce torej avstrijski parlament tudi ne dela, vendar je dokaz ustav nega načela v Avstriji, do čim se na Ogrskem že bavijo z mislijo, da bi vladali tudi brez parlamenta. Vlada hoče torej vso krivdo zvreči na parlament, ako si bode morala pomagati b § 14. Ravno ta paragraf v avstrijski ustavi je že v minulih letih vzdržal vladni strojna površju. Ako bi tega paragrafa ne bilo, moral bi se ustvariti, da Avstrija vsaj na videz kaže ustavno življenje. Če trezno presojamo to stališče in upoštevamo razmere v zbornici, moramo v istini reči, da je mnogo grajani paragraf v istini še kavelj, na katerem visi ustava. Zato tudi vse stranke računajo s tem dejstvom. V tem smislu pišejo zadnje dni tudi češka glasila, ki sicer varujejo češko stališče, toda izražajo spravljivost. Tako pi šejo zopet »Narodni Listy«: »Samo lepim besedam in obljubam ne verujemo. Sedaj, ko so razmere tako kritične, hočemo porabiti priLko, da jih zbeljšamo, toda s tem pogojem, da se izvrša naše zahteve. ReSi naj se jezikovno vprašanje, da ne bode treba o tem dalje razpravljati. Vendar bo ne motimo ; stvari so tako zmedene, ker nemški radikalizem na Češkem še vedno narašča. Mi hočemo izjavo, da smo ravnopravni v tej državi; zato ne podpiramo vlade, ki nam odreka ravnopravnost. Nemci pa trdijo, da so Čehi nakovalo in Nemci kladivo. To je ravno kriva misel, ki nas razdvaja.* »lllas Naroda« meni, da imajo Cehi še vedno težavno stališče, vendar pa je več upanja na spravo, nego 1. 1890. Češki poslanci nimajo tigrov za hrbtom, marveč narod, ki sicer brani svoje pravice, pa je tudi pripravljen za spravo ali vsaj za premirje. Ako tudi Nemci pokažejo toliko dobre volje, potem je upanje, da češko-nemška sprava reši avstrijski parlament ter obema narodoma prinese zaželjeni mir. Železo je torej vroče, treba je le kovati, dokler se ne shladi. To sta včeraj storila min. predsednik na shodu avstrijskih induBtrijcev in dr. Krama? v seji češkega kuratorija umetniške galerije v Pragi. Morda le vzdignejo voz iz močvirja. Državni zbor. Dunaj, 25. nov. Čehi in Nemci. V narodnem boju so Bi Cahi in Nemci že desetletja kruti politični nasprotniki. So pa vprašanja, ki združujejo bojni četi za skupne koristi. Tako so bili edini glede vodnih ceBt. Iu te dni se je dogodil slučaj, ki dokazuj«, da sprava mej Cehi in Nemci ni nemogoča. Kakor znano, je letos češki deželni zbor soglasno sklenil, da učiteljem zboljša plače. A kje vzeti potrebno pokritje? Deželna priklada na direktne davke znaša 55 %. Nobena stranka nima poguma, da bi predlagala zvišanje deželne priklade. Češka dežela je na glaBU kot najbogatejša v Avstriji, in vendar navzlic razmerno visoki dež. pri-ktadi že od 1. 1890 z rednimi dohodki ne pokriva rednih troškov. Vsako leto znaša redni primanjkljaj v deželnem gospodarstvu 3 do 5 milijonov kron. To gospodarstvo gotovo ni zdravo in mora s časom dovesti do bankerota. Toda iz raznih razlogov je deželni zbor češki soglasno sklenil zvišanje učiteljskih plač. V to svrho pa je sklenil drug zakon, s katerim naj bi se deželi dovolila naklada na pivo v znesku 2 kron od hektolitra. Vlada pa je dež. odboru dovolila le eno krono in 40 vinarjev od hektolitra, vsled tega označenih zakonov ni predložila v najvišje po-trjenje. To je dalo povod Cehom in Nemcem, da so minolo sredo poslali skupno deputa-cijo k min. predsedniku. To pril.ko pa je dr. pl. Korber porabil, da je Cehom in Nemcem dajal lepe, očetovske nauke. Rekel jim je namreč, da zaradi žalostnih razmer v parlamentu vlada zakonov ni predložila v potrjenje. Deželne finance bo v mnogem o'Jru v tesni zvezi z državnimi financami. Mogoče pa je, rekel je dalje dr. pl. Korber, da pride čas, ko bode vlada sama morala vzeti v roke državno upravo. Deželni zbor češki je sklenil višjo naklado na pivo, nego je bilo dogovorjeno mej dei. odborom in vlado, zato ni mogla pritrditi temu sklepu. Z drugimi besedami: Utegne priti čaB, da bode vlada potrebovala večjih dohodkov za rastoče potrebe. Ako državni zbor redno posluje, potom je mogoče dobiti višje dohodke. Ker pa je mogoče, da parlament obnemore, zato si mora vlada prihraniti predmete za višje obdačenje. Torej: Možje, pojdite v zbornico in napravite red, omogočite delo, potem z novim letom dobite potrjena oba zakona. S tem očetovskim svetom pa niso bili zadovoljni ne Cehi ne Nemci. V dogovoru z Nemci je daneB dr. Kramar nujno predlagal : Vlada se poživlja, naj takoj odgovori, kaj misli storiti glede deželne naklado na pivo. Ker so vse stranke temu nujnemu predlogu priznale prednost, prišel je takoj na dnevni red. Dr. Kramaf je v daljšem govoru pojašnjeval žalostne fiaance češke dežele, nato pa vladi očital, da bedo posameznih dežel, okrajev in stanov izrablja v svoje politične namene. Ministerski predsednik dr. pl. Korber LISTEK. Poskusi o sanjah. Posebne poskuse o sanjah je naprav-Ijal angleški pisatelj Reginald Maingay. O tem poroča v enem zadnjih zvezkov lista Royal Magazine. S tem hoče utemeljiti svoje mnenje, da človek v spanju vedno Banja in da so tiste sanje, ki se jih spomni, ko se zbudi, ali kasneje, samo one, ki jih je sanjal, predno se je zbudil. Kadar je v spanju govoril, ga je žena vselej poklicala, kakor ji je bil naročil. Ta krat se je zbudil vselej iz prav živih sanj. Prvikrat je vpil neprenehoma: »Moje je, moje je!« Ko se je zbudil, se je spomnil, da je bil pri neki dražbi knjig, in vBakikrat, ko je segel po knjigo, mu jo je izmaknil izpred nosa neki drugi, ki je iztegoval roko kot kak daljnogled, ter jo skril pod pelerino havelokovo, zraven se je pa še prav škodoželjno režal. Ko ga je žena vzbudila drugič, ni razumela natanko, kaj je mož vpil; zdelo se ji je, da kliče na pomoč. In rea! Sanjalo se mu je, da se potaplja. Potem je naročil ženi, naj ga tudi tedaj /i /V XV / vzbudi, kadar bo spal čisto mirno, a vzbudi naj ga vselej na drugi način. Najprej ga je vzbudila parkrat tako, da ga je sunila trikrat pod rebra. Tedaj se mu je enkrat le nekoliko zdelo, da je nekaj sanjal, drugič se je vzbudil iz zelo lepih sanj. Tako se mu je zdelo, kot bi se bilo vse zares dogajalo, kar je bral včasih v »Tisoč in ena noč«. Za tem je upeljal štiri druge načine, po katerih ga je žena vzbujala iz popolno mirnega spanja. Prvič si je dal nakapljati mrzle vodo na roko, drugič pihati si v obraz, tretjič se je dal klicati s svojim imenom in četrtič je ukazal, naj mu drži pod nos vejico dišečega lesa in naj ga potem zbudi tako, da ga nekoliko potrese. V teh slučajih pa, ako tudi niBO bili izvršeni popolnoma natanko, se je vselej določno spominjal sanj, ko se je vzbudil. Največkrat se mu je pritaknilo kaj od onega dejanja, s katerim se je dal buditi. Ako mu je nakapljala žena deset kapljic na roko, je trajalo to komaj četrtino minute, a njemu se je to zdelo dolgo cele mesece. Sanjalo se mu je, da mu vrta bel črviček pod kožo roko od zapestja do konca prstov. Zdravnik, b kateremu je hitel po pomoč, in ki je bil podoben popolnoma nekomu drugemu, ga je zapodil izgrda in hiše. Potoval je zato na Nemško, vprašat za svet nekega starega učitelja, obiskal po tem skoro vsa mesta in obletel vse zdravnike, a nobeden mu ni vedel povedati, kako bi pregnal črva iz roke. Kar se znajde na krovu kupčijske ladje, ki je bila namenjena na Japonsko. Slonel je ob ograji in molil roko, ki je bila že vsa razjedena od črvov, v morje. In vse to se je zgodilo v nebaj sekundah 1 Najkrasnejše sanje je imel takrat, kadar mu je držala žena pod nos vejico dišečega drevesa. Kakor znano, imajo močni, prijetni ali neprijetni vonji silno velik upliv na spomin. Vonj te vejice ga je spomnil na neki vrt, kjer je bil kot otrok neštetokrat, in kjer je rastel v posebni ograji velik grm dišečega drevesa. Ravno iz radovednosti, čo se bo res spomnil toga vrta, je porabil dišečo vejico v ta namen. In res, ni se varal. Močni duh ga je na mah prestavil v oni vrt, seveda je bil nekoliko drugačen, mnogo večji in lepši. Ograjen je bil krog in krog z jako pravilno spletenim tr-njevim plotom. Trnje je bilo brez listja, a polno rdečih cvetov je viselo na plotu. V vrtu samem pa ni bilo drugega, kot celo morje cvetlic v vseh mogočih barvah in vratah. Večinoma so bile vse visoke in s Širokimi cvetovi. Posebne živo se je spominjal nekega ploščatega rožnato rdečega cvetu, na katerega petifiu je bilo vse polno zlatDirmenih hroščev. Iz druge cvetke so se dvigali rdeči pari, in tretja, svitlomodra, podobna cvetu mačeho, je majala b cvetnimi listi kot metulj. Toda kakor sd ti poskusi zanimivi in — junaški, vendar popolnoma no dokazujejo trditve Maingayjeve. On sam priznava, da so bile sanjo dostikrat v zvezi z načinom bujenja, in kakor je to bilo v teh slučajih, tako je mogoče vselej, da kratki čas, ko se človek vzbuja in do tedaj, da se vzbudi, v sanjah traja silno dolgo. Mnogo zdravnikov meni tudi, da sanje večkrat napovedujejo bolezen. Tako se je sanjalo nekemu na videz popolnoma zdravemu človeku več noči zaporedoma, da ga napadajo roparji in ga sujejo z nožmi. Ko se je dal preiskati, je zdravnik konštatiral, da je bolan na jetrih. Drugemu so je sanjalo večkrat, da se nahaja v silnem ognju. Videti je bil popolnoma zdrav. Zdravnik je pa našel, da ima neko srčno bolezen. je tulioj cstro odgovarjal in odločno naglašal, da si mora država prihraniti nove vire dohodkov. Ker pa ni mnogo upanja, da ae v zbornici napravi red, zato vlada ne more dovoliti zvišane naklade na pivo, ki jo utegne ▼ kratkem država upor&biti. Ako pa zbornica prične z delom, petem odpade ovira, čudna uaoda je nanesla, da ravno češka dežela čuti nedelavnost parlamenta. Ta izjava je bila sicer kratka, toda tako odločna ii ostra, kakor no govori minister-ski predsednik. To pa kaže, da je vlada močnejša. nego parlament. Govorilo je še sedem govornikov, in sicer Č>err.y, Sokol, achreiter, Sohiioker, Seitz, F.ft, Drilami delovala na to, da se iz ustavnih določb odstrani klavzula, glasom katere more biti an gleški kralj edino le protestant. Sedaj šteje liga že lepo število 6000 članov. Merodajni krogi bo prepričani, da se jim v kratkem posreči spraviti nekaj vnetih katolikov na vplivneja mesta v državi. ltusija in novo srbsko mini-sterstvo. Iz Petrograda poročajo: Novo srbsko ministerstvo so jako mrzlo sprejeli ruski časopisi. Ofioielni listi naznanjajo brez ko-mentara konec krize. »Novosti«, „Svjet" in „Peterburskija Gazeta* pravijo, da treba počakati, kako politično delovanje zavzame novo ministerstvo z ozirom na Rusijo. »Svjet« pravi, da »milanizem« poskuša svoj zadnji obupni napor v Srbiji, in sa boji, da bi ne bilo slabih posledic za srbski narod. »Novosti« pišejo o težkih političnih in ekonomičnih težkočah v Srbiji, ki je že toliko let prisiljena do raznih poskusov, a ne more priti do odločne, trajajoče in resne rešitve. Obstrukcija v nemškem državnem zboru. Včerajšnja seja nemškega drž. zbora je bila zopet silno živahna. Vso sejo so izrabili soc. demokratje s svojimi obstrukoijskimi predlogi, o katerih se je moralo glasovati po imenih. V razpravi je bil § 11 carinske predloge in temu so stavili razni soe. dem. govorniki dodatne predloge. Najprej je bilo treba večini odkloniti predlog, naj se iz carinskega dohodka nakaže vsako leto 100 mi lijonov za ljudsko šolstvo; dalje je Rosenow zahteval 49 milijonov, da se z njimi poceni navadna sol; posl. Bernstein je nato zahteval zopet 100 milijonov, da se s tem omogoči odprava davka na sladkor. Tudi za pooenitev žganja so bo potegnili ti „pri-jatelji" ljudstva. Poslanec Wurm je namreč zahteval 42 milijonov za pocenitev žganja. Vse te predloge je večina odklonila. Ko pa je hotela soc. dem. stranka staviti še en dodatni predlog k imenovanemu paragrafu, je predsednik zaključil sejo. Iz brzojavk. Niijeavstrijski deželni maršal. V poslaniških krogih se govori, da se je vlada konečno vendarle odločila za princa Liechtenstoina. Kršč. soc. izjavljajo, da jim o tem še ni nič znanega, da pa se zadeva gotovo odloči do pričetka decembra. — Kubanci proti Amerikanom. Včeraj in predvčeranjim so bo pojavili v II.t ven i na Kubi veliki izgredi proti Amerikanom. V boj bo šli v prvi vrsti delavci tobačnih tovarn. Več Amerikanov je bilo ranjenih. Ameriški poslanik je od predsednika Cilma zahteval zadostnega vurstva, ter za-pretil z ameriškim vojaštvom. — Carin-s k o v p r a š a n j e v N c m č i j i. Na povabilo državnega kanclerja grofa Biilcvva so so sešli včeraj v posvet vsi voditelji strank večine, da se dogovore o defiaitivnem spo-razumljenju. Centrum je soglasno pritrdil spravi. — Car v Italiji. Iz Petrograda poročajo: Določeno jo že vse, da prihodnje leto pojdo car na laški dvor in na grški v Atene. — Po »atentatu?« I« Bruselj a poročajo: Belgijski kralj Leopold vozi se sedaj po atentatu vsak dan brez vsakega spremstva v 6vojem avtomobilu po meBtu. — Izstop bolgarskih častnikov iz armade. Prošnjo 80 častnikov za izstop iz armade je vojni minister odbil, čeS da je nedopusten skupni izstop. Kakor znano, hočejo ti čaatniki stopiti na čelo vstaškega gi banja. — Budgetni provizorij v Franciji. Prihodnji ponedeljek predloži vlada zbornici enomesečni budgetni provizorij. Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i 26. novembra. Zdravstveno stanje cesarjevo je sedaj normalno. Po noči sicer lahko spi. Vsak dan napravi cesar dveurni sprehod v schonbrunnskem parku. Začetkom prihodnjega tedna se vrne na dunajski dvor. Osebne vesti. Rudniškim svetnikom je imenovan rudniški višji oskrbnik in jamski predstojnik g. Josip Koršič v Idriji. — Poštnim asistentom za Štajersko je imenovan ognjičar pri tuk. topniškem polku Jan Kremser. — S vojedobno pri idrijskem rudniškem ravnateljstvu uslužbeni, sedanji rudniškijravnatelj v Pf.bramu, dvorni svetnik g. Jan. Novak je stopil v stalni pokoj. Promoviran za doktorja filozofije bo g. Ivan Prijatelj v petek dne 28. novembra 1902 ob četrt na 12. uro v vel. sveča-nostni dvorani c. kr. vseučilišča na Dunaju. Iz celovške škofije, c gospod J. Gradi, provizor v Selčab, je nastavljen za župnika v Nemškem Plajbergu. — Prestavljen je g. Mat. R e š e r , kaplan v Mot niči, za provizorja v Tveng. — Nastavljen je g. Ilugo K 1 i m š za kaplana v Motnici. — Razpisana je do 7. jan. 1903 proštija Podkrnos. Čudno postopanje voj&ike godbe. Iz danes dopostanega nam repertoiirja slovenskega gledališča razvidimo, da v soboto ne bo opere „Dalibor". Mi smo bili prav radovedni, zakaj je vojaška godba zadržana, in smo iz kazinskih krogov izvedeli, da ima vojaška godba v nedeljo koncert v kazini, za katero pa ni zadržana, dasi nima s kazino nobene pogodbe. Res čudno se nam zdi, da vojaška godba ni prosta, kadar je slovenska predstava, za nemške predstave pa je vedno na razpolago, dasi ima menda pogodbo z obema. Koncerti po gostilnah in privatne zabave častnikov niso službene. Kazinotje in oficirji imajo vsak večer čas zabavati se, slovensko gledališče pa ima gotove dneve. Okoličani in rodoljubi s kmetov zahtevajo opero ob nedeljah in praznikih. Tako ne more iti dalje in čas je, da »Dramatično društvo« misli na civilno godbo, ki bo gledališču vedno na razpolago. Vojaška godba je zadnjič pri r e p r i z i „Dalibor" silno slabo igrala in to se večkrat zgodi. Da poleg tega vojaška godba s slovenskim gledališčem postopa na zgoraj označeni način, je pač ne-odpustno. Proti takemu postopanju najodloč-nejie protestiramo. Končana obstrukcija v Šiški. Iz Spodnje Šiške se nam piše: Včeraj se je vršila v naši občini občinska seja in občinski svetovalci, domačini namreč, so se odpovedali obstrukciji, katero so izvrševali sedaj že v treh sejah na ta način, da so s svojo nenavzočnostjo preprečevali sklepčnost sej. Udali so se pa le radi tega, ker bi drugače zapadli občutljivim globam, katere naložiti bi jim bil opravičen glasom zakona gospod župan. Kakor vedno, bila je tudi ta Beja podobna bolj kakemu sejmu, kakor pa javni funkciji, katere nalog je, izvrševati in reševati občinske interese. Kot prva točka dnevnega reda je bila prošnja g, Pavšiča, kateri je prosil občino, da bi mu ona dovolila napeljati električni tok, katerega bo napeljal iz Otoč v Ljubljano, čez občino Spodnjo aiško, ter da bi se mu za to svrho dovolilo, d« smo za napeljavo postaviti drege po občinskih potih, ulicah in cestah in da sme tudi na dotične hišo to vpeljavo pritrditi, kjer bi bilo potreba. Po daljši debati se jo sklenilo, da so stvar definitivno reši šo le v prihodnji soji, h kateri ee ima povabiti tudi go-Bpoda Pavšiča. Železničar Ojster je inter-peliral gospoda župana, zakaj policista, katera ima občina, seveda le na papirju, ne opravljata Bvoje službe, za katero sta nastavljena, temveč da je eden teh stražnikov tudi ob enem prižigalec luči, častni pometač in da opravlja dela le nižje vrste, a drugi pa mora hod.ti po polju ter stražiti krompir, repo in zelje. Nato pa je pojasnil občinski svetovalec g. Vrhovcc po domače Putrer g. Ojfitru, da je občina nastavila policaje v varstvo poljskih pridelkov, ne pa za varstvo občinstva, ker oiškarji so itak tako pohlevni kakor jagnjeta. (Medklic: »Bravo 1 Policaji za krompir!« Smeh.) Konečno so je pa šo g. Vrhovec pritožil čez otroke odbornika Ojstra, na kar sta eden druzega prav pošteno ozmerjala in tako be je zaključila zopet ena seja velike vasi 6p. S ška, ki Šteje 3000 prebivalcev. Občinska volitve v Gradou Včeraj je volil II. razred. Izvoljeni so brez volilnega boja kandidatje nemške ljudske stranke. Mej izvoljenimi je tudi znani Ljubljančan dr. Fr. G o 11 s c h. S Koroškega. Prestavljen je okrajni zdravnik g. dr. J. S c h 1 a u f iz Celovca v Velikovec. — Uiitelj Bohatta je prestavljen iz Škofij v Grebinj. — V Grebinju je umrl občespoštovani zdravnik Fran H e r z o g, star 85 let Zlasti revno ljudstvo ga je zelo čislalo. — Poštno odd&jnico bo dobili v Smerčah ob Žili. Železnica Tržič Kranj Z gradnjo nove železniške proge Tržič Kranj se prihodnjo pomlad še ne prične, kot se je mislilo. Z Dunaja odposlani inženir je zavrSil svoja dela do btruževega. Sjdaj ga je prehitela zima. Potreboval bi bil baje še kake tri tedne. Z Ježice V noči od 17.—18. t. m. je zmrznil na Camrovi njivi posestnik Franu Kunaver iz Savelj; pil ga je rad. Kanalsko grajščino, ki je bila do-sedaj lastnina vojvode Blacas kneza Vit-gensteina, je kupil grof Karol Coronini-Cronberg, sin grofa Alfreda Coronini-Cron-berg. Vinska poskušnja v Krškem je svoj namen popolnoma dosegla. Razsta-vljalcev je bilo nad 400, kateri so razstavili 538 raznih vin. Obisk je bil nepričakovano mnogobrojen, tako, da se je ljudstva kar trlo. Prišlo je dosti kupcev s Koroškega, Štajerskega in Kranjskega ter Be je sklenilo mnogo kupčij. Vina iz boljših leg so bila uprav izborna. Plačevala so se po 28—34 v. liter pa tudi dražje. Po teh cenah je dobiti še dosti vina. Z letošnjim pridelkom bode gotovo vsakdo zelo zadovoljen. Vsakojaka pojasnila in naslove vinorejcev daje kmetijska podružnica v Krškem. 34 mesecev na kolesu. Predvčerajšnjim je v celjskem »Narodnem Domu" predaval goriški Slovenec g. Josip Berbul o svojem 34 mesečnem potovanju na kolesu. Zbrani kolesarji so z zanimanjem sledili njegovemu pripovedanju. Mrtev ubeial. Te dni se je raznesla vest po Korminu, da je neki poljski čuvaj v tamošnji okolici ubil nekega poljskega tatu. V resnici pa je bila stvar taka le: Omenjeni čuvaj je zasačil pri reki Idriji človeka, ki je kradel drva ter jih hotel odnesti. Ko je poljski čuvaj tatu ukazal, naj položi drva na tla, ga ta ne le samo ni hotel ubogati, marveč zasolil mu je celo par zaušnic. V tem hipu pa je poljski čuvaj tatu s tako silo udaril po glavi, da se je isti takoj zgrudil na tla, ne da bi se ganil. Poljski čuvaj, misleč, da je tatu v resnici ubil, hitel je v Kormin ter naznanil tam celo zadevo. Ko i bo pa prišli na lice mesta, kjer bi imel ležati ubiti t*t, ni bilo o njem. ne duha ne sluha. Prodajalnice v Tratu ob 7 uri »večer, čitatelji se bodo še spominjali, da smo poročali, da so imeli uslužbenci v prodajalnicah dnd 16. t. m. shod, na katerem se je imelo skleniti, kak odgovor naj se dd gospodarjem z ozirom na spomenico, v kateri so zahtevali, naj bo ob nedeljih popoln nedeljski počitek skozi vse leto in naj bodo prodajalnice zaprte ob 7. uri po-jpoldne skozi šest mesecev. — Naznanjeno je bilo takrat uslužbencem, da je 232 gospodarjev vztreglo zahtevi uslužbencev. Zbo-rovalci so torej takrat sklenili, da morajo biti prodajalnice zaprte dnč 24. t. m, in če bi se gospodarji branili, naj se skliče zopet shod, na katerem sklenejo stavko. V ponedeljek, torej dnč 24. t. m., morale bi biti vse prodajalnice zaprte ob 7. uri zvečer. Od 460 prodajalnic bilo je odprtih samo 5 po 7. uri. Pred temi zbrali so se uslužbenci in kričali, naj zapro. Nekatere uslužbence aretirali so redarji. Prodajalnice jestvin ostanejo odprte tudi nadalje do 9. ure zvečer. Najbrže da se uda tudih onih 5 gospodarjev. Ako se to ne posreči, skličejo zopet nov shod, na katerem določijo, kaj jim je storiti proti tem gospodarjem. Tržaiki brivci, ti n»jvečji agitatorji dosedanje gospodujoče laške liberalno ire-dentovske stranko, imeli bo shod, na katerem so sklenili, da ne bodo nikdar več podpirali nobene liberalno stranke v Trstu h Milana je prižel namreč neki brivec, ki ja začel uajhujšo konkurenco vsem tržaškim brivcem. In gospodje na magistratu so ga podpirali, ker je »regnicolo« — ne zmene se za to, če tudi škoduje drugim. Vsied tega jo zavrelo med brivci in napovedali so vojsko tudi oni sedanji gospodujoči stranki. Dal B?g. da bi nove volitve spomladi prinesle tržaškim Slovencem boljši mestni zastop! Ljubljanske norice. Ljubljanski občinski svet Včerajšnja seja občinskega sveta a« je pričela v znamenju silne županove nejevolje. Gosp. župan je govoril »pro domo sua«, da se po Ljubljani širijo čudne govorice, zakaj je ustanovil »Uradniško stavbinsko društvo«. G. župan je povdarjal, da je pač povsod mnogo več ljudij, ki podirajo, ki pa nočejo delati. Po Ljubljani so bile raztresene govorice, da bo to društvo hišnim posestnikom na škodo, da pa tudi uradniki ne bodo imeli korist'. »Zlobne duše so Be našle«, dejal je g župan, »da sem ustanovil društvo, da bi se dotični uradniki morali zavarovati pri banki »Slaviji«. Glede takih očitanj sem prost in me taka očitanja ne morejo zadeti. »Slavija« takih zavarovanj niti ne sprejema. (No, no ! Menda bi g. župan niti hiš ne hotel zavarovati.) Te govorice nimajo druzrga namena, kakor v kali zatreti društvo«. Župan je naznanil, d« je vlada pripravljena zamenjati prostor 1 i c e a 1 n eg a poslopja za Delcottov prostor, kjer bi stala nova gimnazija, ako občina plača še 20.000 kron, ako uredi kanalizacijo na Poljanah in ako ob pravem času skrbi za potrebne ceste. Za to bo treba še ustavne odobritve. — Vlada je razvelja vila sklep obč. sveta glede parcelacije V. Treo-tovega posestva. — Sklene se uredništvu »Internationales iliuatrirtes Reisealbum« poslati 300 kron, da priobči slike in opis Ljubljane in njenih znamenitosti. — Ne da bi sklenil obč. svet, je g. župan poslal upravitelja mestne elektrarne na razstavo v Diisael-dorf Prosil je, naj se za to naknadno odobri strošek 371 K 74 v. Odobreno. — O podpori »Glasbeni Matici« je poročal v daljšem govoru g. obč. svetnik senekovič. Kazal je na obupno stanje tega kulturnega zavoda, ki ima okolu 57.000 kron dolga. Občinski svet je soglasno sklenil dati »Glasbeni Matici 14.000 kron izredne podpore, če se pa redna podpora v dosedanjem znesku 2400 kron poviša na 6720 kron, pa bode sklepal pri proračunu za leto 1903. Izredna podpora ▼ znesku 14.000 kron se bo vzela iz potresnega zaklada. - svet ob Miklošičevi cesti, kolikor ga je treba za razširjavo Miklošičeve ceste, je sklenil občinski svet.odkupiti od g. dr. V. G r e g o -r i č a po 20 kron fitirijaški meter. Skupno bo znašala ta kupnina 16.154 kron, Občinski svet je izjavil, da je z ozirom na promet, ki je nastal ondi vsied nove justične palače, nujno potrebno, urediti Miklošičevo in Frančiškansko ulico. — Nov most čez Gradašioo. Leseni most tez Gra-daiico pri Krakovskem nasipu je tako slab, da bo ga morali podpreti. Z ozirom na to je povabil mestni magistrat nekatero tvrdke, naj vlože načrta z* stavbo novega mostu. Magistrat je priporočal, naj so stavba da praški m o s t a r n i, občinski svet je pa sklenil, nuj «o stavba odda domači tvrdki gospoda Žab k a rja, ki je stavil najcenejšo ponudbo a nai gosp. l^ibkar prej da natančni proračun. Za to potrebna svota se bo vzela iz posojili za nove cestne naprave. Most bo vpijal okoli 14 000 krcn in se bo v toliko znižal, da bo prilagodan sosednim hišnim. Občinski svetnik g. Pro seno jo povdarjal, da se je v Btavbinskem odseku vpeljala navada, da se povabijo samo nekatere tvrdke naj predlože načrte, a da se dela ne razpišejo potom javne dražbe. Gospod Proaenc zahteva, da ee vsa mestna dola razpisujejo. — Novo mesto ob cesti na Rožnik. Občinski svet je Bprejel načrt regulacije mestnega dela cb cesti na Rožnik onsiran proge na juž. žel. in bo prosil odobrenja dež. vlado in dež. odbor. Tu ima svoia posestva »Kranjska stavbinaka družb i", ki hoče ondi zidati tri poslopja v odprtem stavbnem sistemu. I j načrta re gulaeije se vidi, d* bodo ondi po 12 metrov široke in 100—150 metrov dolgo ceste, ki merijo ni cesto poleg tobačno tovarne. Ob severni strani iužn8 železnice je 12 metrov široka oeeta Cista na Rožnik se razširi na 15 met. — Jubilejni most. Tvrdka Pittel & Brause\v«tter je prosila za povrnitev kavcije, vložene za stavbo jubilejnega irio^itu. Obč. svet je sklenil dati % kavcije nazaj, a sklenil, naj zahteva magistrat od tvrdiie, naj še v dobi jamstva nekatere napake popravi, pred vsem nekaj razpoklin ob bregu. Preišče nsj se, Če kapniki, ki se delajo pod obokom, ne škodujejo mostu, in del mostu ob vedi naj so s cementom prepleska. Kakor se vidi, tudi novi jubilejni mostni brez vseh-napak. — O d k 1 o n i l a se jo prošnja Ma rije Robičeve, vdovo po bivšem vratarju v mestni klavnici, za podaljšanja miloščine nje njima mladoletnima otrokoma. Marija Robič je sedaj v Trbižu, en sin je v tukajšnjem Marijanišču — Naprava hodnikov ol> Kobilčevi, pl. Valentovi in Ribekovi hiši na Franc j vem nabrežju se za sedaj ne izvrši. — V zadevi zazidavanja okolice projektovanega novega vojaškega preskrbovali š č a hoče korno poveljstvo v Gradcu, da se njegovi zastopniki povabijo h komisijam o novih stavbah, ki bodo v okolici 400 m. Obč. svet je sklenil, da se to ne izvrši pri privatnih stavbah, pač pa v slučaju, ako se bodo ondi gradila industrielna podjetja. — Na predlog obč. svetnika g. Lenčeta se odstavijo ostale točke na dnevni red prihodnje seje in župan zaključi sejo. Javno predavanje Sinoči je v veliki dvorani »Katoliškega doma« predaval gosp. dr. Mihael Opeka o potovanju po Italiji. Občinstvo jc zanimivemu predavanju sledilo z očividnim zanimanjem. O priliki bo gosp. redavatolj nadaljeval svoje predavanje. Pri-odnji torek bo predaval točno ob '/»8. uri zvečer v »Katoliškem domu« g. prof. R e • m e c iz Kranja. Poročil se jo danes gosp. Alojzij P o n i k v a r , učitelj v Malem Trnu, z gdč. Marijo Pletner (Pook). Umrl je grof Evgen Aichelburg v 41. letu svoje dobe. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoludne z Brega št. 18. Na farni! so že pričeli z drsanjem. Noy trgovec. V bivši Višnarjevi proda-jalnici na Starem trgu je otvoril manu-fakturno trgovino domačin gospod Ivan K e b e r. V strahu pred smrtjo Na Poljanski cesti je danes dopoldne ušel Kozakovemu mesarskemu vajencu vo!, katerega je gnal v klavnico, da bi ga tam ubili. Vol je tekel po Pjljanski cesti, čez Ambrožev t'g in čez most v S&oije ulice, kjer so ga ljudje vstavili, doklej ni prisopihal za njim vajenec in ga dal na vrv in gnal na klavnico! Konjev izprehod. Danes ponori je posestniku Fraucu Pircu v oiški fttev. 29 uSel konj, katerega s* po cesti prepeljavali, ker ga fo napenjalo. Konj jo je v daril v mesto iti prišel je po Lattermanovem drevoredu na Franca Jožefa cesto, kjer je hotel kreniti na dvorišče «pri Maliču«, pa si je premislil, ko je zagledal pred hotelom «pri slonu* fijakarske konje. Konj je šel od voza do voza in je z glasnim rezgetanjem pozdravljal svoje sotrpine. Policaju, ki je prišel mimo, to ni bilo všeč, da konj z rezgetanjem kali nočni mir, in prijel ga je za uho in vzlic njegovemu obotavljanju odpeljal v hlev «pri Maliču«, kjer je prenočil. Dolgotrajen lov na prešiče. Ivan skerjanc, hlapec pri Ivanu Cuzaku na Poljanski cesti št. 48 je pripeljal danes ponoči okoli 12. ure po Dolenjski cesti s par konji voz, na katerem je bilo v ograjenem prostoru 15 pre-šičev. Hlapec je zapeljal preveč v stran ceste in voz se je zvrnil v jarek tako, da so bila kolesa kvišku. Preiiči so ležali v vozu na hrbtih in da so jih rešili, so morali raztrgati ograjo. Ko so bili prešiči oproščeni iz svoje kletke, so vsi plašeni zdirjali na okrog in minule ■o tri ure, predno so jih polovili in I zdevali v drug voz. Društvena godba koncertuje danes dne 26. i m. zvečer ob 8. uri v restavracijskih prostorih g. J. Kende »pri Gimbrinu*. Vstop prost. Pogreia se lžletna šolarica Katarina Urbar. V ponedeljek je šla od doma, a se še do danes ni vrnila. Ako kedo za njo, naj blagovoli naznaniti njenemu očttu stanujočemu v Novem Vodmatu, delavske hi Se št. 25. Nesreča na cesti. Jožef Močnik, 33 let star, doma v Girnjem gradu, stanu oč v Sp. Šiški št 185, čevljarski pomočnik priS'.ant-nerju, je včeraj popoldne v Šiški na cesti padel in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. Strelne vaje pri Bezuljaku imajo danes nadomestni rezervniki 27. domobranskega peš-polka. Zjutraj ob 5 uri so jo odpeljalo 360 mož do Rakeka, zvečer ob 8 uri se pa pripeljejo iz Borovnice, kamor dospo iz Bazu-ljaka peš. Tifus v novi topničarski vojašnici. V novi topničarski vojašnici se razširja tifus. Sedaj je žo 9 vojakov obolelo. Č idno jo, da se bolezen pojavlja vedno v enem in istem traktu vojašnice in pri eni in ioti bateriji. S^daj bodejo ta trakt vojašnice popolnoma izpraznili in baterijo, pri kateri se razširja tifus, premestili v drug trakt vojaš iioe. Zato pa bodejo eno baterijo nastavili v stari arti lerij-j'«i vojašnici v Konjušnih ulicah. Tatvina. Branjevki Mariji Kolin s Sta rega trga št. 9 jo včeraj zvečer ob času, ko prihajajo delavke od dela iz tovarne, ukradla neka ženska 35 jajc, katera je imela na vozičku v ruti zavit*. Električna cestna železnica v Ljubljani. Obratno vodstvo te žeieznice naznanja: Oi dne 1. decembra 1902 dalje bo bodo do preklica izdajali enotni vozni listki za otroko veljavni za vsako poljubno vožnjo po 6 vinarjev, dalje znižani jutranji vozni listki veljavni za vožnje da 2 paBov po 6 vin., črez 2 pasa po 10 vin. Ti znižani vozni listki se bodo izdajali samo za vožnjo, ki se prično najkasneje ob 9. uri dopoldne. Pri tem je za občinstvo odločilna ura vsakokratnega izpre-vodnika. — Da se odpravijo opetovani no dostatki na prenašanju zapornih ograj, se to prenašanja od 1. decembra 1902 1. začenši poizkusoma odpravi in za vsa postajališča uvede vstopanje in izstopanje na levi strani voza v V9a'tokratni vozni smeri Ponesrečena solarica btefanija Mer-šol, 15 let stara hčerka kramarica Frančiške Meršol na Mastnem trgu štev. 9 je dane3 zjutraj, ko je šla v šolo, na Jurčičevem trgu padla in si zlomila desno nogo. Naložili so jo v fijakarski voz in jo pripe ljali domov. Pozneje so jo odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. V Ameriko. Danes po noči odpeljalo se je od tukaj 80 oseb v Ameriko. Mnogo izseljencev jo b lo Hrvatov. Dezerier. I. Sed°j, rojen 1. 188-3 v Ljubljani, bukvovez, sedaj vojak pri c. kr. mor narici v Pulju, je 21. t. m. dezertiral. Književnost in umetnost. Slovensko gledališče »£aza«. Slika iz življenja v petih dejanjih. Francoski spisala Pierre Berton in Charles Simon. Pisatelja sta imenovala igro »slika iz življenja«. V resnici je igra slika iz blata pariškega življenja, iz katerega je vzrastla šansonetka Zaza, ki se je oprostila tega blata še le za hip v grešni ljubezni slabega Du-fresne-ja, katerega omami žena kot »peneči se šampanec«. »Niti slava, niti bogastvo mi ne more dati tega, kar mi je dala šestme sečna doba, ko sem te tako ljubila, da sem pozabila na vse,« tako pravi Zaza o koncu petega dejanja In to naj bode tendenca te slike iz življenja? Prvo dejanje, vršeče se za kulisami tingel - tangel • gledališča v St. Etienne, je popolnoma pariško. Vidi in sliši se to, kar so vidi v lokalih, kamor ne zahaja pošten človek. Krasno pa je tretje dejanje, kjer omami naBtop nedolžne (le nekoliko prerazumne) hčerke Dufresnove vsa divja in maščevalna čustva prevarjene Zize. Drugo in četrto dejanje se vrši v stanovanju šansonetke Mze in tu nastopajo ljudje iz najvišjih in najnižjih francoskih slojev in se najdejo v blatu strasti, poželjenja in hrepenenja po denarju in pijači (mati & Janka poje prvič g. Ff. Vlček. — V nedeljo, 30 t. m. sta dve predstavi: popoldne Fmžgarjeva narodna igra s petjem „Divji lovec", zvečer pa noviteta „Klofuta za 100 tisoč fr , Vodstvo gledališča je hotelo za nedeljo zvečer ponoviti oporo „Dalibar", a vojaška godba je zadržana. Prih. opora bo »Cavalleria ruaticana", dramski no viteti pa Thomova „Medalja" in Gava-lottijeva „J o f t o v a hči". ** Predstava v Kamniku. Iz Kamnika sa nam piša : V nedeljo dne 23 novembra t. I. predstavljala se ie v »Katoliškem. Domu« igra »Sinovo maščevanje«. Akoravno Be igralci rekrutirajo večinoma iz delavskega stanu in ne iz »inteligence«, vršila se je predstava primeroma prav izvrstno in vsi igralci so hvala vrodni. Prostori dvorane bili so do zadnjega kotička — kakor vedno pri igrah v „Katoli-škam Domu" — napolnjeni. Predstavo počastil je med drugimi tu li naš vrli visoko-častiti gospod dekan Lavrenčič, in nadejati se smemo, da ni dobil slabega utiša. Za cvetoči razvoj mladeniškega katoliškega društva zahvaliti se imamo v prvi vrsti ne-utrudljivemu gospodu Š u b o l j - n u, kajti on se plemeniti stvari žrtvuje duševno in materielno. Naprej g. Šubelj, našli bote pri nas gorke podpiralce! Stariši mladeničev pa se poživljajo, da vplivajo na svoje sinove, da se posvetijo katjiiškemu mladeniškemu društvu, ne pa drugim slabim zabavam. *'f Uredništvo »Ljubljanskega Zvona« je za prihodnje leto prevzel g. dr. Fr. Z b a i n i k. Izpred sodišča. Ptuiski Supan Ornig je v lepi zadregi. Pred deželnozborskimi volitvami je pisal bivši urednik pl. Kalchberg vodstvu nemške ljudske Btranke proti kandidaturi Ornigovi pismo, v katerem trdi, di je Ornig osleparil državo za subvencije pri obrežnih delih pri Dravi. Dabil je v ta namen od države 3000 K za dela, ki niti izvršena niso bila. Dobil je denar na podlagi napačnih po-botnio, katere je dobil od ptujskih podjetnikov. Dolži ga tudi ponarejanja uradnih knjig. Ornig je hotel z dotičnim denarjem zamašiti prazno mestno blagajno. Tako Kalchberg, katerega sedaj Ornig toži. Kalchberg je nastopil dokaz resnice. Kalohberg baje tudi trdi, da je povzročil omenjeno pismo dr. Ambrosič, ki sedaj zastopa Or-niga. O izidu bomo poročali Bazne stvari. Najnovejte od ranih »trasi. Za podržavljenjo severne železnice. Lvovaka trgovinska in obrt. zbornica je sklenila v sinočnji seji, da uloži peticijo za podržavljenje severne železnice s 1. januvarjem 1901. — Mati morilka. V blaznosti je, kakor pišejo nekateri listi, soproga učitelja Mihajla Malino-vickega v Prešovu na Ogrskem tvojim trem otrokom z britvijo odrezala glave. Zdravniki so pa izjavili, da je umorila pri popolni pameti. II itela je tudi sebe umoriti, a so to ljudje preprečili. — N o v T o 1 -stojov roman »Mrtvec« bo iz3el še tekom tekočega meseca. — Spomenik pisatelju Balsacu so odkrili v Parizu. — Konec zadnjega potomca slavne rodbine. V Milanu se je v bedi ustrelil 19 letni vojvoda Sforza. — Napad na srbskega ministra notranjih stvari se je izvršil v soboto. Napadalci so na ministra trikrat ustrelili, a ga niso zadeli. — stavku-joči šolski otroci. Šola Andrew Jackson v C kagi stoji prazna. Šolski otroci stavkajo, ker je bila odpuščena učiteljica Kean. 8tavkujoči so tiste učence, ki so hoteli v šolo, pretepli. — Vlaka trčila sta pri Lunerojr na Francoskem. Oba stroje- ■vodja sta ubita, cn kurjač mrtev, 5 oseb r&njtmh. — 12 zlatih porok na en dan je bilo 22. t. m. v Novem Vinodolu na HrvaŠkem. — Ž a odrom Btepla sta se v Dunajskem Novem Mestu dva igralca. Eden igralcev je bil nabit do krvi. — Obsedno stanje je radi stavke v Buenos Aires — Oporoka škofa Bry nicha. Umrli ikcf Brynych je zapustil tre tjino svojega premoženja češki soli v Stracu in za aavarovanje škofovskih delavcev, drugo tretjino ustanovi »Albertianum«, tretjo tretjino pa v podporo bolnih duhovnikov. — Kap zadela je dunajskega podžupana Strobacha, vender za sedaj ni še nevarnosti za njegovo življenje. — Stavka rudarjev na Francoskem je povsod končana izvzemši okraja Loira. De lavci in gospodinje so sprejeli posredovalni predlog. — Inserat posebno v rs te prinaša »Neue Freie Presse«. Inserat priporoča : »K. k. (!) priv. bygienische — Spuck-»iipfe«. — Buri na Madagaskarju. Burski general Maritz je prišel na Mada gaskr.r, da odbere proBtor za one burske rodbine, ki se nameravajo izseliti na Madagaskar. Burska naselbina bo ondi 20 kilometrov oddaljena od glavnega mesta Anta-nanasiro. — Poneverjenje. Neki uradnik zgornjeavstrijeke in solnograške banke je poneveril 7500 kron. Ko so mu prišli na sled, je poravnal škodo. — Mestno pekarno, katero bo uprav Ijala občina, bo ustanovili v Cataniji. — 120 ruskih zdravnic p r o m o • v i r a n i h je bilo v Petrogradu 20. t. m. — Poljskih iger na Pruskem ne smejo predstavljati, dokler ne oskrbe Poljaki nemškim oblastim natančne nemške prevode poljskih iger. Umrl je v Pragi v 68 letu svoje dobe dr. Ladislav C-jlakovsky, sin slav. češkega pesnika Celakovskega. Bil je vseučiliški pro fesor, izvrsten prirodoslovec, kateri je objavil mnogo strokovnih spisov. Kako umirajo liberalci na Francoskem. V tej državi se je danea vnel boj proti veri sploh in proti kongregacijam posebej. Ta boj je začela \Valdeck - Rousse-auova vlada in poostrila Lombesova vlada. Čudno, da mnogi radikalci divjajo le, dokler so zdravi. Kakor hitro be bliža smrt, začnejo drugače. Tako je n. pr. ravnal De-magny, desna roka \Valdeck-ova, ki je pred kratkim umrl. Pred emrtjo se je dal previ-deti b sv. zakramenti in priporočal znancem, da naj skrbijo za krščansko vzgojo otrok. Drugi liberalec, dr. Kami Morel, ki je bil župan v mestu Oi»y, kjer je tako rad prepovedoval katoliške sprevode, je poklical pred smrtjo duhovnika in je spokorno umri. Smrt je najboljši zdravnik za liberalce. V antikletikalizmu se lahko živi, toda tukaj se dobi prav slabo priporočilo za večnost. Bogatini v starem veku. Po naši denarni veljavi je imel Kroesus 60 milijonov kron; filozof Seneka je imel 70 milijonov in Tiberius je zapustil po smrti 472 mil. kron, katero svoto je Kaligula zapravil v tri četrt leta ali v osmih mesecih. I. Caezar, predno je nastopil v javnosti, je imel 60 milijonov kron. Kleopatra je pri neki pojedini izpila v jesihu raztopljeni biser v veljavi 800.000 kron. Edina pojedina je ve ljala Hezezopa 1 600.000 kron, Kaligulo pa ravno toliko, Helijogabala 400.000 kron, Lukula pa 450.000 kron. Telefonska in brzojavni poročila. Iiim, 26. nov. Včeraj je sprejel sv, oce v zasebni avdienci ljublj. knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Dunaj, 26. novembra. (G. B.) V državnem zboru je danes minist. predsednik odgovoril na včerajšnjo interpelacijo Schonererjevo, da bo predložil v eni prihodnjih sej proračunski provizo-rij in bo tako dal zbornici priliko, da ga parlamentarno reši. Da bi se sklicala izredna seja, se mu ne zdi potrebno. O interpelaciji glede požara v rudniku v Boryslavi je odgovoril mini-sterski predsednik Korber, da je naročil namestništvu v Lvovu, naj stvar natančno preišče, in da je v slučaju bede pripravljen, priskočiti na pomoč s primerno svoto. Nato je zbornica razpravljala o nujnih predlogih o zahtevah, katere so na svoji državni konferenci stavili avstrijski gostilničarji. Dunaj, 26. novembra. (C. B.) Odsek, ki se je bavil s kreditom za po vremenskih nezgodah prizadete kraje, je odobril svoto 3 milijonov 900.000 K, katere je v ta namen zahtevala vlada. Napram željam, naj bi se ta kredit povišal, izjavil je vladni zastopnik Boža, da vlada upa zadostiti z omenjeno svoto, da pa v slučaju, ako bo ta kredit ab- solutno premajhen , nima pomisleka stopiti še enkrat pred zbornico za dovoljenje ncdalnje svote, v kolikor bo dopuščal to denarni položaj države. Trst, 26. nov. Včeraj je bil ta shod laških dijakov, ki je sklenil pozvati vse laške dijake, naj študirajo na vseučilišču v Inomostu. Most, (Češko), 26. nov. Danes se je pričela zanimiva porotna obravnava W o 1 f contra dr. Š c h a 1 k. Mesto je bilo že včeraj prenapolnjeno tujcev. Priglasilo se je do 60 časniških poročevalcev. Vsa stanovanja so oddana. Obravnava bo trajala neki do 6. decembra. London, 26. nov. (0. B.) V Pe-kinu je avstro-ogrski vojak na straži ustrelil nekega laškega mornarja, ki se je uprl, ko so ga hoteli aretirati. Na zborovanju poveljnikov, ki se je vršilo v to svrho, je laški poveljnik označil postopanje avstrijskega poveljnika za upravičeno. Izjava. Podpisani izjavljam proti dopisu v »Slov. Narodu« z dne 22. t. m. z naslovom „Cerk-niški kaplan Skubic", da besed: »Skubc je neumen kakor krava, pa jezičen, kakor naj-grše babše" nikdar in nikjer nisem izrekel; zato poživljam nesramnega dopisuna, naj mi dokaže, kdaj, kje in proti kt mu sem izrtkel gori imenovane besede, drugače mu ostane poleg drugih pečatov Se pečat nesramnega in podlega obrekovalca in lažnika. V Cerknici, dne 25. nov. 1902. Franc Kunstelj, dekan. Meteorclogično poročilo. ViSina n*d morjem SOo-2 m, *r«dnji iraCni Uak 736'0 i Cas opazovanja Stanja barometra T mm. Temperatur* po Celsiju Vetra?! Nebo 11, g* P- ► 25] 9. tv»g. | 729-6 | —1-71 brezv. dež 26K 31 »juti. I 726 61 —07 I si. svzh. I sblaCno popol.j 725 01 0 0 1 „ I sneg | Srednja včerajšnja temperatura —5-9*, normale 1&\ Žitne cene dn<5 25 ncvembra 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. ženica ca spomlad......7-78 Rž za spomlad...... (Coruza z« maj - junij 1903 . . . „ — J ros za pomlad.......6-67 7-79 ? 668 Na budinpeitaniki borsi: Plenica za april . , Rž za april . . . . Otcs za april . . . iorui« za maj (1903) 7-68 6-64 6-37 5-77 (Efektiv.) Dunajski trg. f Sem ca han&ika.......K 8 15 južno iti........ 8-— «2 „........ 6-85 ?e£men , ........6'10 „ ob Tisi .......610 koruza ogerska stara...... 7-15 Coruza ogerika nora....... .. dinkvant ........6-90 Oves srednji........,6 75 fižol............6-76 769 6 65 6-38 5-78 , 8-55 , 805 . 7— „ 7 25 , 7-75 . 7-26 . 6— » 7-10 » 6-95 . H— Dtistafska borza dn6 26. oktobra. {kopni državni dolg v notah.....10115 Skupni državni dolg v »rebru..........100 90 Vvitrijska zlata renta 4$............120 60 Avstrijska kronska renta 4%.....100-10 Ogerska zlata renta ..............190 36 Ogerska kronska renta 1%............97 65 Inrtro-ogerake bančne delnice, 600 gld. . 15 48 Kreditne delnice, 160 gld..............663-— r.ondoi vista......................239-20 fttmiki dri. bankovci ta 100 n. nam dri.velj. 116-95 W mark...........23-41 ,i0 frankov (napoleondor).....19 07 Italijanski bankovci. . . •..........95 04 C. kr. cekini...........11-32 Naznanilo in priporočilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da sem se preselil na Vrhniko, v lastno hišo it. 248. Priporočam se za vsa zidarska ter v to stroko spadajoča dela kakor tudi za napravo stavbenih načrtov in proračunov. Zagotavljam solidno delo in nizke cene. 1321 3-1 Ivan Ogrin, zidarski mojster. Duhovnik za Ameriko. Goreč slovenski duhovnik, veSč nekoliko tudi hrvaSčinn, bi s;lno ustregel svojim rojakom v mestu Cheyenne (izg. Č«jen) Wyoming v Zjediujenih državah severne Amerike, kjtr jih je pncejSnje Število naseljenih, a so brei duhovnika. Seveda hi moral orati ledino, ustanoviti Šele župni.o. zidati cerkev, šolo itd. Oadotni Škof je Slovencem zelo naklonjen in bi slo-venskeg i duhovnika podpiral kur mogoče; tudi potne slroSke bi p< ravnal on In toliko bi slov. duhotnik v novi župniji tudi imel časnega plačila, kar ga ima na tem .starem* sve'u. Kdor bi čutil veselje in ener-žijo lotiti se del* in poti, se blagovoli oglasiti v našem urediiiš.vu za daljna pojasnila. Čim prej, tem bolje. JŽCIVVB Z(l licence beri V zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 521 19 11—6 Vnanja naročila proti povzetju. Zahvala in priporočilo. Vsem svojim častitim naročnikom se naj-iskrcnejc zahvaljujem za doslej izkazano mi zaupanje ter se vsem, osobito pa prečastiti duhovščini ter gg. bogoslovcem, najtoplcjc priporočam v vsa, v čevljarski obrt spadajoča dela. Zagotavljajoč solidno, trpežno in ceno delo bilježim, odličnim spoštovanjem 1297 4 -4 Avgust JVI a t e čevljarski mojster Sv. Petra cesta 32, poleg delavnice pok. g. Hrvata. Išče se spreten tieožefijen slovenščine in nemščine zmožen tudi v pisavi za valčni mlin. Ponudbe sprejme A. Kreuzberger tf Kranju. 1319 3-2 Božično darilo! 1135 16 Razvedrilo starim in mladim so: d r a in o fe ii i, cena od 15 do 125 gld. Aw t o m a t i, ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček. Prodaja sc tudi na obroke. Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo. Zahtevajte moj ilusfrovanl cenik- RUDOliF OiESEfJ, urar, v Iijubljani, Stafi trg št. 16 v Ljubljani, Pogačarjev trg. Fotoplastična umetnostna razstava. Odi kovana na vseh svetovnih razstavah. Vsak teden druge dežele. Le še do sobote, dne 29- novembra: Jako zanimiv obisk Brna in brnske pokrajine. Najnovejše so ameriški mutoskopi. pef novih, zabavnih podob. 5 znamk, ki se vržejo v posamen mntoakop 50 vin. 1. slika : Boj z blazinami. — 2. Ponesrečena vožnja v čolnu. — S. Prekanjeni fotograf. — 4. Zlv dlvan. 5. Sanje ljubezni. Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne = do 9. ure zvečer. ■ O co Ol Oraanist: izurjen cecilijanec in cerkve- nik z dobrimi spričevali išče službe Več povč upravništvo „ S 1 o - 1314 3-2 venca u Iščem poslovodjo za svoii filijalni zalogi v!na v Hrastniku in v Kočevju Plača po dogovoru. Oženjem rillektantje, ki so v eianu položit' kavcije 1000 kron, naj se zglasijo pri Josipu Rossiju, v Zagorju ob Savi. 1320 3-2 iHilMt Zaloga vsakovrstnih gumijevih izdelkov tehničnih kot kirurgičnih, tako n. pr. cevij za pivo in vino, predpasnikov iz gumija, namiznih pogrinjal iz gumija; dalje so v zalogi pristne ruske galoše, ter sploh vse v to stroko spadajoče stvari. Dalje zaloga koles (bicikljev) in vsakovrstnih jeklenih izdelkov; delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Tu se tudi poniklja in pobakruje. Slavnemu občinstvu zagotavlja točno postrežbo in nizke cene ter se v obilna naročila uljudno priporoča z odličnim spoštovanjem 1316 10 2 Josip Kolar in drug Ljubljana, mestni trg št. 9- m