Posamezna #t*v> 60 vin.
Štev. L
»SLOVENEC« valja
p* poitl na vsa strani Jugo-
alavlje In t Ljubljani: aa Mlo lato naprej. & 108--
« P0> »*U ...... 55'-
m četrt lata „ .. „ 30-—
Poštnina -" - pavSalirana.
V MIlani, v čelrlek, One t. jnarja \m.
LeloMl.
sa ea mesec

Ealnosemttrooeloletno K140-aa Sobotna izdala: =
U Mlo lato.....K 20 -
utaosematro. . . . „ 35 —
HT Uredništvo je t topltarjavl ollol štey. 6/111. Boaoplal sa ne vračajo i nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telel* it*. SO, upravn. fitv. 328. -ifmmmm
Enoatolpna petltvrsta (M aai široka In 3 mm visoka ali ata
prostor) sa enkrat ... po K t—« uradni razglasi, poslana Itd.....po K 3"—i
Pri naročilu nad 10 popust
Najmanjši oglaa 59/9 mm KV—
Izhaja vsak dan lsvaamil po> nedeljek la dan po pranltab ob 5. url zjutraj.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št 340 za oglasa, avstr. In češke 24.707, ogr. 23.511, bosn.-hero, 7583.
Gospodarstvo Ih poli-tllm načela.
Še nikdar met naš narod pred seboj tako težkih in ogromnih vprašanj, ki jih bo moral v teh prihodnjih desetletjih rešiti, kot jih ima danes. Sedemdeset let, odkar jc stopil v politično afeno, se je boril za narodno svobodo. Sedaj pa se bo moral boriti za kruh, reševal bo predvsem gospodarska in družabna vprašanja. Pra-vec, v katerem se naj giba're£orma družbe in gospodarstva, bodo ljudstvu nudila pol. načela. Ker pri nas smo, kar je za politično kulturo neizmerne važnosti, že tako daleč, da je vsaka politična skupina nosilka izrazite gospodarske ideje, in ko bo ljudstvo odločalo o usodi strank, bo obenem odločalo o tem, v kaki meri se bo gibalo gospodarstvo v na£i mladi državi. Ni torej brezpomembno, če si od bližje ogledamo gospodarska načela in gospodarsko delo naših političnih strank.
Jugoslovanska demokratska stranka si v teoriji ni na jasnem glede gospodarske smeri. Znak za to je že, da je na ustanovnem zborovanju pozdravila razmah domačega kapitalizma, obenem pa toplo priporočala, naj se zadružništvo liri. Ker pa jedro J. D. S. sestoji iz zastopnikov kapitalizma, v katerih stari duh gospodarskega liberalizma ni zamri,, gre gospodarsko delo demokratov v odločno kapitalistični smeri. Demokratske, banke rastejo kot gobe po dežju, višajo neprestano delniško glavnico; roko v roki a njimi raste število demokratskega časopisja. Politika z izvoznicami, kjer je demokratska vlada hote in ostentativno dajala prednost zasebnim vc-ledružbam pred zadrugami, nam jasno pove, kak bo gospodarski ustroj Jugoslavije, če zavladajo demokrati. V zadnjem času smo čuli, da je vlada del izvozne trgovine izročila sindikatu belgrajskih trgovcev. Če bi demokrati imeli legalno in stalno vodstvo države v rokah, -bi njih stremljenje, spraviti trgovino, producente in konsu-menfe v roke kapitalistov, zavzelo vse večji obseg, Nam pa zadostujejo ta dejstva, c!a sklepamo:, Gospodarska načela J. D. S. so odločno kapitalistična.
Socijalna demokracija ima obširen gospodarski program, kj ga ji je začrtal Marks. Izpeljava teli načel leži pa v bodoči komunistični družbi in vse njeno sedanje gospodarsko delti je samo priprava za bodočo brezrazredno družbo, ki jo hočejo priklicati v življenj^. - Socialni demokraciji ne gre za to, da dvigne sedaj ljudske množice do blag6stanja. V njenem lastnem interesu je — Marksovi teoriji — da se proletarizife kmečko ljudstvo, da prc<etaiski razred stifeo narašča. Zato se tudi odločno olftSta j>roti temu, da bi se ve'eposestva razdelila med ma:s ljudi, kočarje in poljske delavce, arr-pak
zahteva, da preidejo v last države; uiža-va bi jih potem prepustila v obdelovanje združenjem pdjskih delavcev. Ta zahteva ie s staiišia soc. demokratov razumljiva. Vsak samostojen kmečki gospodar je zato naraven nasprotnik komunizma. In z razdelitvijo zemlje med male posestnike bi se število naravnih nasprotnikov scc. demokracije zelo pomnožilo. — Gospodarsko delo soc. demokratov se je do danes omejevalo na organizacijo delavskih konsumov. Dosegla jc v tej smeri s pomočjo vlade precejšnje uspehe, ki jih jc znala izrabiti za jačenje svoje politične moči. Poudariti je pa treba, da soc. demokratska konsumna organizacija ne temelji na čisti zadružni misli, ampak služi le širjenju in krepitvi politične organizacije.
Ljudski stranki je dal osnovo gospodarskega programa Janez Krek. S kratkimi besedami bi ga mogli označiti takole: Dvigniti hočemo najširše ljudske plasti do večjega blagostanja; pomnožiti hočemo v čim večji meri število samostojnih malih gospodarstev; državna in pokrajinska zakonodaja, gospodarska izobrazba in stanovska organizacija morajo pripomoči k temu. — Krek nam je pokazal pot. Njemu morajo celo nasprotniki priznati, da je bil s štabom agilnih sodelavcev najsilnejši organizator zadružništva na našem jugu. On je oral ledino, moral se je borili proti nezaupanju ljudstva, njegovo delo je bilo poizkus. Zapustil je pa nam zaklad dvajsetletnih izkušenj in zadružno misel, ki je pognala globoke korenine v ljudstvu. Še bolj na široko, vse globlje, v novih, bogatejših oblikah mora ljudska gospodarska organizacija prepresti našo zemljo in gospodarsko osamosvojiti naše ljudi.
Samostojna mala gospodarstva so temelj zdravega narodnega razvoja in prihajajo v poštev pri kmečkem zadružništvu. Njih število moramo pomnožiti. Pravična in radikalna rešitev agrarne reforme je zato naša zahteva. Taka rešitev bo samo logična posledica dvajsetletnega dela, ki ga Krekovci vršimo na gospodarskem polju.
Liberalni kapitalizem, četudi nastopa pod krinko demokracije, ne bo rešil težkih gospodarskih in družabnih problemov sedanje dobe. Tudi filozofemi soc. demokracije, ki so jim realne potrebe našega kmeta in delavca tuje, ne bodo našli odmeva med ljudskimi množicami. Realno, velikopotezno delo, da se osamosvoji čim večje število malih ljudi, je začelo pri nas s Krekom in je kljub odporu sovražne vlade doseglo uspehe. Mi ga bomo nadilie-vali v vse širšem obsegu in ljudstvo bo razumelo, kdo mu hoče pripomoči do gospodarske neodvisnosti.
Ivan Mazovec.
m K^ j
S. SL Sa Z.
Neznatno gorčično zrnce je vsejal naš nepozabni dr. Krek, ko je ustanovil > Slovensko krščansko-socijalno zvezo«; a to zrnce je padlo na plodna tla gospodarsko in kulturno prosvetljenega, globokoverne-ga in moralnega slovenskega ljudstva in se razkošatilo v mogočno drevo, ki razpreza svoje veje širom cele Slovenije.
Začel je dr. Krek z delavstvom, ki si je v neustrašenem boju kmalu okrepilo in razpredlo svojo organizacijo preko vse Slovenije in, nazvavši se »Jugoslovanska stro- | kovna zveza« jasno dokumentiralo, da mu je Slovenija preozka, da se želi razširiti i preko celega juga. Krščanska delavska or- ' ganizacija se je s tem osamosvojila, postala je avtonomna stanovska organizacija, dasi je vedno ostala in upamo, da bo ostala v najprisrčnejšem razmerju s S. K. S. Z.
Nekako istočasno kot pri delavstvu je zastavil dr. Krek pri naši mladini, da si od-goji dobrih delavcev na nerazoranem prosvetnem polju. Ustanovila so se v raznih vseučiliških mestih naša akademska društva (Danica, Zarja, Dan); člani teh društev so pa kot hvaležni Krekovi učenci, spoznali, da mora biti vse njihovo delo ob prostem času posvečeno našim delavskim društvom, ki so bila tudi ustanovljena v teh mestih. Oboja društva, tako akademska kot delavska, so bila včlanjena v S. K. S, Z., ki se jc vedno bolj začela razvijati v nekako prosvetno matico.
Mladinska organizacija se je nesluteno razvila, ko se je 1. 1906. ustanovil Orel. Naša kmečka in delavska, pa tudi meščanska mladina je sedaj dobila primerno torišče, da si krepi svoje telesne, in — kar jc glavno — svoje duševne sile, da se pripravi za uspešno tekmo z mladino nasprotnega svetovnega naziranja. Orlovske vrste naraščajo in kakor svoječasno delavec, pi-jonir vse naše kulturne organizacije, tako ima sedaj tudi Orel svoj samozavesten pogled uprt na jug... Zveza Orlov je postala avtonomna mladinska organizacija, vendar pa je in bo še vedno v najprisrčnejšem bratskem razmerju s svojo matico S. K. S. Z.
Naš kmet, ki ga je liberalno-individua-listični gospodarski sistem kruto tiščal k tlom, se je ponosno dvignil kvišku in pod Krekovim vodstvom potom zadružništva razdrobil težke verige ekonomske odvisnosti, potom raznih izobraževalnih društev, za katera je mnogo žrtvoval, si je pa utrl pot v kraljestvo duševne omike, kamor ga liberalna inteligenca ni znala ali pa ni hotela pripeljati. Tudi naš kmet se dobro zaveda važnosti S, K, S. Z,, zelo je interesi-ran na njenem procvitu in potrebni reorganizaciji, kar pričajo številne, semintja na
ST*
t9
tt
Avgust SfrlncSberg: smrtjo",-
„©s?, osna,
(K današnji predstavi na Ljudskem odru.)
Ti dve enodejanki sta po sVoji vsebini tako zanimivi in globoki, dai je dobro, da spregovorimo par besed o n/jh.
August Strindberg, »stari sovražnik žensk«, kot ga imenujejo nekateri, ie za Ibsenom gotovo najboljši dramatik evropskega severa, silno univerzalen v svoji znanosti, eden onih mož, ki so vrtvovali silno mnogo, da so vsaj skušali priti do dna nekaterim ugankam človeškega življenja. Gotovo je, da do danes ni še nihče s tako sijajnim uspehom raziskoval razmerja med moškim in žensko kot ravno on, ki nam je odkril mnogo potankosti, Iti smo jih sicer doživljali in videli doživljati dan za dnem, a jih nismo znali razluščiti, še manj pa razlagati. Po drugi strani pa moramo priznali, uu jc bil na splošno nekoliko krivičen v sodbi o ženski, čc izvzamemo možnost posameznih slučajev, in ravno njegova žena bi lahko povedala mar-
sikatero obtožbo proti njemu; to lahko posnamemo tudi iz njegovih spisov. Toda to mu lahko odpustimo. Vsak veliki mislec je živel tako v svojem duševnem razglabljanju, da mu ni bila balast samo njegova okolica, ampak gotovo tudi on sam, Eden izmed pogostih konfliktov med možem in ženo ga je posebno zanimal, namreč vzgoja otrok. Ta problem obdeluje na svoj način že v »Očetu«, Podoben problem je zastavil tudi v žaloigri-enode-janki »Pred smrtjo«, ki je zelo fino osnovano in obdelano delo, zanimivo že radi tega, ker je snov tako mojstrsko izčrpana že v devetih prizorih, v katerih izvemo vso tragiko moža, ki je ubežal iz Francoske, da se je mogel poročiti z ženo, ker je stal tik pred naborom. Ta žena je potem lagala zoper njega nasproti otrokom vse življenje, celo na smrtni postelji. Slabo je gospodarila in delala stotere nepremišljenosti, o katerih je mož molčal radi hčera, da ni vsejal nemira v njih mlade duše in nosil vse njene napake na svojem križu; začela ga je celo sovražiti in mučiti, imenovala ga jc norca. Slednjič jc umrla. Toda v hiši sc ni dalo nič več spremenili. Karkoli jc hotel, jc slišal besedo slabo proti očetu vzgojenih hčera: »Tako je rekla mati.* To dejstvo, da se je bližal ban-kcrotu» in se ni dalo ničesar spremeniti,
popoloma novih vidikih sloneče resolucije* sklenjene na raznih kmečkih shodih. Naš kmet si je ustanovil ponosno stanovsko oas ganizacijo. Jugoslovansko kmečko zvezo, ki kot politična organizacija sicer ni včlanjena v S. K. S. Z., vendar je pa medsebojno razmerje kar najprisrcnejše. Že ime naše kmečke organizacije nam pove, da je tudi naš kmet orijentiran proti jugu.
Začelo sc je gibati tudi ženstvo in zahtevati svoje pravice. Ustanovila se je avtonomna organizacija »Slovenska ženska zveza« ki ima podzveze, zase zopet avtonomne, kot n. pr. mnogozaslužno »Krekovo prosveto«, ki jc baš preteklo nedeljo praznovala 25-letnico svojega obstoja in ima dosdaj odsek za služkinje, delavke in privatne uradnice; nadalje Meščansko žensko društvo, ki hoče združiti vse' naše inteligentne žene in dekleta po mestih in trgih in jih navdušiti in naobraziti za organi-zatorično delo med ljudmi. V ta namen prireja tečaje in predavanja, zbira potom raznih prireditev denarne prispevke za dijake, predvsem za akademike, sc briga za akademsko menzo in sc udeležuje vseh ženskih prireditev pod praporom katoliškega žen-stva. »Krekova prosveta« je v prvi vrsti stanovska-bojna organizacija, ki sicer svoj« članice intenzivno navaja h kulturno-pro svetnem delu, obenem pa se energično poteguje za stanovske in državljanske pravice svojih članic; kot taka je nekaka pose-strima J. S. Z., medtem ko se Meščamska ženska zveza nagiba bolj h karitativnemu praktično-krščanskemu udejstvovanju. Ene in drugo je nujno potrebno; obe ti dve struji, obenem pa tudi vse ženske odseke \ posameznih izobraževalnih društvih veže, bolj narahlo sicer, Slov. ženska zveza, ki je zopet včlanjena v S. K, S. Z. — Želeti je, da bi se skupno glasilo naše ženske organizacije »Slovenka« poživilo in poglobilo, nadalje da se tudi naša ženska organizacija krepko orijentira proti jugu, kjer ima med Hrvaticami že zelo močno pose-strimo, ki si hitro in močno pridobiva tal.
Že od prvih početkov naše prosvetne organizacije se je petju posvečala posebna pažnja, kar je popolnoma razumljivo. Vendar pa se tu žalibog še nismo povzpeli, kot pri zgoraj omenjenih slučajih, do prepo-trebne avtonomne organizacije, ki bi vodila vse delo na tem polju po vseh naših organizacijah širom Slovenije. Razmotri-vati o vzrokih ne bi bilo plodno, jslcjmo raje v prihodnost. Pevska zveza »Ljubljana« ima to častno nalogo, da izvede organizacijo vsega glasbeno-kulturnega dela najpreje v ožjem delokrogu v ljubljanskih prosvetnih društvih, nadalje pa tudi kot nekaka po-ljudno-glasbena matica širom cele Slovenije. Tudi ta organizacija se bo orijentirala proti jugu in bo nekaka komu-nikujoča posoda, potom katere se bodo naše slovenske, predvsem narodne pesmi pre-
ga je napotilo, da je položil svečo na po-strešje, ki naj vname hišo (ki je zavarovana) in je popil strup, ki začne proti koncu zadnjega prizora delovati v njem. Lep je prizor, ko se poslavlja od hčera, posebno od najmlajše, naivne Therese, ki je v svoji otroški pokvarjenosti v dnu srca še vedno dobra nasproti svojemu očetu in zaupno odkrivanje očetove duše pred Adele, ki je med vsemi ohranila šc največ razumevanja za cčeta.
Težka in tragična je la cnodejinka, temna kot po večini Slrindbergovift del. Vsa drugačna jc komedija »On, ona, cn,« ki diši po jugu koj v prvem stavku in ( hrani s.ojo solnčno luč do konca, tisto pustno ;ronijo in živ, lahek hi: mit- ni i plela dejanje do konca. Tako nek?.j pristnega in ob enem krotkega, še nismo vi-d(li na slovenskem odtu. Vssbuj-: t-liko fines in duhovitosti, da jih sicer neinle-i'gentcn gledalec le s težavo zasledi ali pa sploh gredo mimo njega, da jih ne vidi. Vsebina je čisto jednosta 'n.r
Gi.sjicd Mirko sc irHJci' !■■• t t«ost pri svt v iti '.rijateljiT Juliju m njegovi ženi "i il-ki, zelo domač i o v hiši, tako, da jedilnega iista ne določa Julij, ki ga tc stvari »nič ne brigajo«, in sc »popolnoma zanese na okus gospala Mirka«, Toda Mirko se nc-ketia dna <X:m&dnma odloči, da, odpotuje.
Julij hoče izvedeti vzrok. Mirko se je zaljubil v Tilko, ki ima vse lastnosti vabljive ženske. Gospod Julij svojemu prijatelju tega seveda ne šteje v zlo, celo smeje se. To pove tudi svoji ženi. Oba skleneta, da takega prijatelja nc smeta izgubiti, zato mu bo Tilka izbila ljubezen iz glave in lahko bo ostal. Ženi seveda ni do tega, ampak mu hoče v prvi vrsti vzbuditi oč;-tanje, da ni povedal, da jo ljubi, nji sami, ampak njenemu možu, Mirko je trden in korekten z ozirom na svojega prijatelja, a žena ga privede do tega, da ji poljubi roko. Tu začne Mirkova napadalnost proti nji. Postaja predrzen in v trenutku, ko si stojita jasno drug proti drugemu in ji on reče, da jo sovraži<. ker potem lahko v hiši, ker jo ljubi, pride mož. Povesta mu, da jc vse v redu. Silno komičen jc konec. V hipu, ko mož stopi skozi vrata, reče Mirko Tilki: »Jaz te obožujem!« Mož se vrne in pri vratih čuje tc besede. Misli, da sta ga hotela s tem povleči, zato se krohoče na ves glas obema, ta dva sc sme jata njegovi prevari; med smehom roma rož;> iz Tilkinc roke v Mirkovo in od t odi v žep. Smejo sc vsi trije in naizadnie še občinstvo, ki jc razumelo situacijo.
Stran 2,
SLOVENEC, 3ne Y. pmuatfa 1920.
iivale na jug med Hrvate in Srbe, odondod pa se razlivale med naše ljudstvo prelepe jugoslovanske narodne pesmi.
H koncu omenimo že gledališke predstave, ne morebiti zato nazadnje, da bi hoteli vzbuditi misel, da so manj važne, temveč baš vsled izredne niihove važnosti. Tudi tu še pogrešamo samostojne avtonomne organizacije, ki bi vodila vse to prevažno prosvetno delo v pokrajini in Ljubljani. Posamezni podeželni odri se uprav krasno razvijajo, prirejajo pogostne moralno in materijalno lepo uspele predstave, zvezane večkrat s predavanji, vendar so pa tudi tu izredne težkoče, ki kličejo po enotnem vodstvu. Dramatične šole nam manjka za naše igralce-diletante, šole, ki bi se vršila v zimskih mesecih za udeležence cele Slovenije ali vsaj za področja posameznih pod-rvez S. K. S. Z. — Potrebujemo izposojevalnice za posamezne, težje nabavljive garderobne predmete, nadalje primerne knjige za režiserje podeželnih od»-ov, kjer bi bili podani vsi potrebni tehnični nasveti. — Zbirke primernih iger potrebujemo, novih modernih sodobnih iger bi radi, ki bi obravnavale tudi po možnosti sedanje probleme, zadeve, ki nas vse zanimajo; nianl-kajo nam igre z globljo vsebino. — S. K, S. Z. bo razpisala primerne nagrade za take igre, na kar že sedaj opozarjamo gg. pisatelje. Zato s hrepenenjem čakamo, da bi se tudi za to prevažno panogo ustanovila samostojna a vtonomna organizacija, ki bi pripeljala med nas tudi jugoslovansko Talijo, ki je dosedaj skoraj ne poznamo. Mogoče, da se naš odsek »Ljudski oder« po odstranitvi nekih, dosedaj zelo resnih ovir, poprime tega velevažnega podjetja; ta važna naloga naj bi mu bila
zvefflda-vodnica v novem letu, • * *
Hitimo h koncu! S. K. S. Z. je bila ob svojem počet k u tnalo društvece, ne večje kot navadna izobraževalna društva. Člani so se rekrutirali predvsem iz delavstva, tako da lahko trdimo, da sta bila krščansko-socijalni delavec in delavka pijonirja vse naše kulturne organizacije. To malo društvo ,ki v § 5 svojih pravil celo določa, da se z društveno zastavo udeležuje pogrebov društvenih članov, je kmalu nenavadno na-rastlo in se pomnožilo in se razširilo sirom cele Slovenije S tem razvojem se je pa tudi notranji ustroj društva bistveno izpremenil,
Poedincev-članov, ki bi pristopili direktno k S. K. S. Z., lahko trdimo, da skoraj več ni. Članice so posamezne podzveze in vsa v S. K, S. Z. včlanjena društva. Kdor je torej član kateregakoli našega v S. K. S. Z. včlanjenega društva, je s tem tudi član S. K. S. Z. same. Ta princip je zdrav, ker zahteva za članstvo aktivno sodelovanje vsaj pri enem izmed naših društev. Naša S. K. S. Z. se je torej iz malega društveca razvila v mogočen kartel samostojnih, v splošnem neodvisno, vendar pa v bistvu po skupnih moralno-ver-skih principih delujočih organizacij. Treba bo torej ugotoviti naloge, ki naj jih izvršuje ta kartel.
Kdo predstavlja ta kartel? Ni dvoma, da v prvi vrsti centralni odbor S. K. S. Z., ki bo moral poleg rednih odbornikov imeti v svoji sredi stalne zastopnike vseh važnejših podzvez in avtonomnih, v S, K. S. Z. včlanjenih organizacij. Le na ta način bo centralni odbor vedno natančno informiran o vsakokratnem stanju organizacije. Med odborniki mora biti vsaj ena dobra juridična moč, ker se večkrat pojavijo zadeve eminentno-juridičnega značaja, o ko-jih mora odbor sklepati. Nadalje je nujno potreben plačan tajnik, kajti boj za obstanek je izredno hud in častnih služb se dandanes skoraj vsi otresajo, kar povzro-čuje, da delo v takih odborih nima nobene kontinuitete in je večkrat razmetano in brez enotne vodjene misli, O nujni potrebi zelo iznajdljivega blagajnika, ki bi moral urediti tudi redne prispevke posameznih društev v centralno zvezino blagajno, niti ne govorim; saj je vsem znano, da je brez denarja vsako intenzivnejše delo nemogoče. Mi moramo pa imeti svoj lastni prosvetni dom! No, in biti predsednik takega kartela, biti povsod zraven, imeti vse v evidenci, obenem pa na neštevilnih krajih zastopati, vzpodbujati, dajati vodilnih idej, idejno voditi, — to ni lahka reč. Včasih se komaj na eno stoletje rodi en dr. Krek! V tem oziru je edina rešitev kolikor mogoče dobro izpeljana delitev dela. Vsi se poprimimo dela, pa bo že šlo.
Naloge, ld čakajo S. K. S. Z., so neizmerno važne, saj hočemo ves slovenski in v drugi vrsti ves jugoslovanski narod, in sicer vse stanove enakomerno - pravično voditi k socialnemu in duševnemu blagostanju v zmislu večno-veljavnih Kristovih načel.
Grozi nam kulturni boj, pravzaprav ga že imamo. Zato je treba, da si neprestano kličemo v spomin ono, na kar so marsikateri naši politiki včasih skoraj pozabili, da je namreč edino versko-prepričani človek, naš stalen pristaš; vse drugo pa, kar je zgrajenega zgolj na osebnih interesih, je pa nestalno in omahljivo, za strankarsko moralo pa naravnost pogubno. Zato mora biti delo v S. K. S. Z. o g e 1 n i kamen, na katerega
naj se zida vse drugo gospodarsko in jav-no-politično delo.
Narodna ideja bo, ko odrešimo svoje po Italijanih zasužnjene brate, polagoma izgubila na svojem pomenu in se bo krila z državno idejo. Tudi plemenske občutljivosti bodo, upam, polagoma izginile. Toda tretja vodilna ideja S. K. S. Z. bo pa poleg verske morala biti glavno gibalo vsega našega dela: v mislih imam namreč socialno idejo. Že iz zgoraj očrtanega razvoja S. K. S. Z. spoznamo značilno grupiranje naše organizacije po posameznih stanovih in interesnih sferah. Še bolj kot preje bo treba sedaj čutiti z ljudstvom, predvsem z zatiranimi in razžaljenimi. Le če bomo doumeli ljudsko bedo, trpeli s trpečimi, obenem jim pa tudi nudili vso potrebno pomoč, le tako se nam bo posrečilo spraviti posamezne vsled križajočih se interesov med seboj razprte stanove v medsebojno skladje; odvrnili bomo grozečo materijali-zacijo naše družbe, ki že skoraj negira vsako duševnost, in pripeljali trpeče človeštvo v mirnejše, lepše, poduševljeno življenje, ožarjeno z medsebojno krščansko ljubeznijo. Ta najvišji cilj si je zastavila S. K. S. Z., zato pomagajte ji!
tanlsfearltaf
V e li k o v e c , dne 29. dec. 1919.
Znani nemški hujskač prof. dr. Ange-rer v Celovcu je v nemško-avstrijskem zboru dne 18. decembra interpeliral avstrijsko republikansko vlado zaradi postopanja jugoslovanskih oblasti v pasu A. Očital je našim oblastim tako nečuvene zločine, da normalen človek tega mišljenja ne razume. To zlobnost tolmačimo samo tako, da dr. Angerer podtika nam svojo lastno duševno omiko. »Wie der Lump selber isl, so denkt er auch von anderen.« Sicer pa spravlja Angerer svojo lastno vlado dostikrat s svojem hujskanjem v največjo zadrego. Vmislimo se v duševno razpoloženje tega vsenemškega petelina, kateremu je izpodbila vojska vse upanje in nado, da bodo Nemci podjarmili ves svet, a danes leži Nemec premagajn in obsovražen od vseh narodov sveta na tleh. Potem ga šele razumemo.
Oglejmo si torej interpelacijo;
Ni res, da se godi Nemcem in nemčur-jem po nasilju kakšna krivica, tudi najmanjša ne, če se ravnajo po zakonih in na-redbah, veljavnih v kraljestvu SHS, res je, da so v vsakem oziru popolnoma ravno-pravni državljani, aretirajo in kaznujejo se tihotapci, verižniki, osebe, ki prekoračijo demarkacijsko črto brez dovoljenja in pa razširievalci hujskaških listov. Ko imamo po mirovni pogodbi mi upravo v rokah, tako moramo skrbeti za red in mir v pasu A in osebno gledati, da se ne hujska zoper našo državo z lažnivo in obrekovalno propagando, katere namen je, ljudstvo razburjati, da bi se vprlo in bi potem imela en-tenta priliko, da poseže vmes, Konfiniran do danes sploh noben ni in izgnani bodo samo oni hujskači, ki niso sem pristojni. Število teh je prav majhno. Sekvestracije so se skoraj vse dvignile, samo veleposest-va in pa posestva nekaterih manjših posestnikov, ki so se zagrešili zoper državo SHS, so prišla pod nadzorstvo. Slovenskih trgovcev je prišlo doslej prav malo v pas A tako, da ti ne delajo Nemcem in nemčur-jem nobene konkurence, sicer se pa nemški trgovci prav malo brigajo za svojo obrt, pač pa pridno hujska j o. Beguncev ni na tisoče, ampak še tisoč ne. Ti begunci so pa uslužbeni pri Vo!kswehru, pri Heim-wehrkompanijah, pri vodstvu nemške propagande; nadalje so zbežali nemški uradniki, učitelji in drugi uslužbenci, končno pa so še one osebe, ki imajo slabo vest, da se ne upajo nazaj, ker bodo tukaj poklicani radi strašnih zločinov na odgovornost. Od junija do 15. septembra so vse te osebe imele prosto pot nazaj v domovino — zakaj niso prišle? Ali te osebe, vsaj Volksv/ehrovci, niso zgubile pristojnosti v naši državi, ko vendar služijo v neanško-avstrijski vojski? Vojaške in civilne oblasti ne postopajo brutalno, ampak postavno, kakor je že slovenska narava mila napram Nemcem in nemčur-jem, Ni dvombe, da bo ljudstvo pri prostem plebiscitu glasovalo z veliko večino za Jugoslavijo, ker ravno tako pozna Nemce kakor angleški ministrski predsednik Lloyd Georges, ki je pred nekaterimi dnevi izjavil, Nemci so zverine in ostanejo zverine, Nemci so lažniki in so to ostali tudi po vojski. Nečloveška zverinstva nemških vojakov na Slovenskem Koroškem ostanejo nam za vekomaj v živem spominu. Zategadelj sc ne bop.nio ljudskega glasovanja, katero bo prineslo satanski nemški oropa-gandi v pasu A smrtni udarec. Nadalje zahteva Angerer, da se odstranijo naši vo-jaki te.- da pridejo naše oblasti pod entent-no kontrolo. Kar se tiče naših ohlasti, tako se Nemci pri enlcnti že itak zaradi najmanjših stvari bridko pritožujejo, ali imajo pri tem sn?olo, ker njih pritožbe '-o -skoraj znriraj brez vsake podlage. Enteflta je gotovo že spoznala namen teh pritožb in pri
W • ' • • iW /' "" ''A
tem pride nam na misel nemški izrek; »Man merkt die Absicht und wird ver-stimm-t.« Zahtevo, da se spravijo tudi naši vojaki iz pasa A pa si tolmači Angerer gotovo tako, da bo nato vdrl nemški Volks-wehr v naše kraje, tukaj moril, ropal, kradel in plenil in da bi naj potem prestrašeno ljudstvo glasovalo. Pri glasovanju pa naj bi stal za vsakim volilcem nemški Volks-wehrovec, v eni roki z ročno granato in v drugi roki s kolom, na sličen način, kakor so Nemci že v vigredi vprizorili poskusno ljudsko glasovanje — ni se torej čuditi, da je takrat slovensko ljudstvo glasovalo za Nemško Avstrijo.
Gospod dr. Angerer, tako ne bomo glasovali!
zueza.
Občni zbor »Slomškove zveze« se je vršil dne 29. decembra 1919 ob 10. uri dopoldne v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani.
Udeležba je bila za sedanje razmere povoljna. Po pozdravu predsednika podajo funkcijonarji svoja poročila. Iz tajniškega poročila navedemo najvažnejše: Sej je imel odbor 34; odseki (literarni, za reformo šolskega zakona, za preosnovo pravil) 11 sej, Poslovni zapisnik izkazuje 98 društvenih, uradnih in zasebnih pošiljatev. Izstopilo je iz društva 25 članov, 2 sta bila izključena, vstopilo pa 55 novih članov. Število članov samih učiteljev in učiteljic je 496. Obširnejše tajniško poročilo prinese »Slovenski Učitelj-;. Blagajniško poročilo izkazuje 15.033 K 52 v. prejemkov in 11.361 K 32 v. izdatkov; prebitek 3672 K 20 v.
Urednik kaže v svojem poročilu na težave, s katerimi so se borih to leto vsi listi. Pozivlje tovariše, da sodelujejo in urednika podpirajo s članki in dopisi.
Iz poročila upravnika je razvidno, da ima list 1300 naročnikov.
Sledile so razprave in sicer prva o načrtu pravil za UJU, kakor jih je izdelal glavni pripravljalni odbor v Belgradu. Načrt pravil so zborovalci v živahni debati v splošnem odklonili in se zedinili za nastopne resolucije:
1.	Stremljenje vsega učiteljstva po edinstveni stanovski organizaciji toplo pozdravljamo.
2.	Skupna državna stanovska organizacija imej samo ta cilj: korist učiteljskega stanu in razvoj šolstva.
3.	Taka organizacija ne sme postati privesek nobene politične stranke ali organizacije.
4.	Vsak njen član pa lahko svobodno deluje v katerikoli politični stranici in se tudi lahko organizira na kateremkoli svetovnem naziranju.
5.	Vsa okrajna učiteljska društva naj se reorganizirajo v zgoraj navedenem smislu, da čimorej izgube značaj liberalne organizacije. Le na ta način je mogoče vstopiti našim članom v okrajna učiteljska društva,
V drugi razpravi so se principtjelno odobrila nova društvena pravila z dostav-kom, da bode »Slomškova zveza« izdajala tudi mladinske spise.
O materijelnem položaju se je soglasno sklenila zahteva po upraviteljskih do-kladah v smislu § 2. naredbe pokrajinske vlade cd 14. februarja 1919, Uradni list št. naredbe 361, in da. se ta doklada vračuna v pokojnino. Dokler se strokovnemu učiteljstvu zakonitim potom ne urede prejemki, dobe naj izprašani 600 dinarjev po-viška, a neizprašani naj i nadalje prejemajo poviške, ki jim gredo po § 1. zgoraj imenovane naredbe, t. j. 480 K na leto. To naj velja tudi za veroučitejje. Učiteljice ženskih ročnih del naj prejemajo iste dohodke kakor otroške vrtnarice. Država naj tudi prevzame izplačevanje stanarine in odločno odklanjamo, da bi nas izročila občinam. Stanarina znašaj v Ljubljani, vštevši policijski rajon po 50 dinarjev mesečno; v Mariboru po 45, v Celju in Ptuju in drugih mestih po 35, v ostalih krajih po 30 dinarjev. Slej ko prej pa je naša stara zahteva, da nas izenačijo ne le na papirju, ampak tudi dejansko z uraclništvom kategorije B.
Izmed slučajnosti omenimo sledeče*. »Slovenski Učitelj« izhajaj dvakrat na mesec. Uredništvo prevzame za to izvoljeni odsek, da ne bo losil ur<»d. lic sam odgovornosti za društveno glasilo. Članarina in naročnina znaša za naprej 40 K. Za nečlane 30 K. Članarino zbirajo podružnični blagajniki, nečlani pošiljajo naročnino centrali. Predsednik Štrukelj je bil pozvan, da poroča, kako vrši svoje dolžnosti kot zastopnik učiteljstva v Višjem šolskem svetu in v vodstvu VLS. Na njegovo obširnejše poročilo mu zborovalci iztečejo zaupnico. — »Domoljubova« pisava o preos-novi ljudske šole odbija učiteljstvo. Na ta način kakor hočejo reformirali ljudsko šolo razne kmetske zveze, se nc dela za povzdi-go splošne naobrazbe. kar je izključno naloga ljudske šole. Krajšati šolsko dobo, vtesnjevati oravice učiteljstva, ni napredno in ne demokratično. Uč<tel'stvu Slomškove zveze« obžaluje, da se v tem vprašanju ' ločijo naša pota.
I Vi M
Stev. 1.
Izvoljen je bil za novo poslovno dobo stari odbor. Zborovanja so se udeležili, kar končno pohvalno omenjamo: gg. viš. šol. nadz. Gabršček, okr. šol. nadz. Simon, narodni predstavnik Jože Gostinčar, predsednik Orlovske zveze Jože Pire in ustanovni!«. »Slomškove zveze« Jaklič.
Narod, predstavnik Gostinčar je v svojem lepem govoru povdarjal, da je kakor splošno tudi za obstoj naše države krščanstvo edino pravi temelj. Socialna demokracija plava v utopijah brez prave realne podlage. Učiteljstvu se zahvaljuje in ga prosti, da je tudi nadalje solidarno z delavstvom. V imenu Jugoslovanskega kluba izjavlja, da stoji za nami.
V	navdušenem govoru predsednik Ori lov izreka zahvalo predvsem učiteljicam, ki v večjem številu delujejo v orlovski organizaciji, kakor pa učitelji. Pozivlje, da tudi učitelj8tvo pohiti meseca avgusta na manifestačoo slavlje krščanske ideje v Maribor, čemur se je zbrane učiteljstvo od* zvalo z navdušenjem.
V	sklepnem govoru kaže predsednik na za nas »Sloniš karjec vesel pojav, da tudi liberalno učitedjstvo na svojih zborovanjih zametuje liberalizem. Kam pa se bo obrnilo sedaj? Vse pojde v UJU, ako bo zgrajeno na res samo stanovskem temelju. Ker pa je poklic učiteljstva tudi kulturno delo, a to delo sloni le na principih, je tedaj jasno, da bode i nadalje učiteljstvo de-> lovalo v raznih stranicah in se tudi samostojno organiziralo izrazitejše po svetovnem naziranji}. Tak pojav je zborovanje mednarodnega socialističnega učiteljstva. Poleg nas ostanejo še JDS-arji in narodni socialisti. Priznavamo, da je veliko število učiteljstva, ki je še sedaj včlanjeno v »Zavez i «, verno in da ta del učiteljstva pri strogi ločitvi idej pojde z nami, ker lahko uvidi, da se je učiteljstvo Slomškove zveze« osamosvojilo in noče služiti strankam, ampak le ideji. Stranke minejo, ideja in stan pa ostane. V prepričanju, da nas novo leto dvigne na nivA medsebojnega spošto-i vanja in složnega nastopa v boju za stanovske pravice in svobodnega kretanja v naziranju in v organiziranju: veselo novo leto!
Iržauai ms.
Pogajanja za 2 milijardi prednjema,
LDU Belgrad, 30. decembra. »Poli-tika« javlja iz Pariza: Razgovori glede avansa, ki jih vodi' naša finančno-gospo-darska misija že |5 dni z reparacijsko komisijo pariške mt ovne konference, so že 5 dni ustavljeni. To znači, da so razgovori prekinjeni in da se ne bodo nadaljevali. Prekinili so se zato, ker morata člana naše misije gg. Draškovič in Stojanovič pričakovati od belgrajske vlade naknadnih instrukcij o koncesijah, ki jih vrhovni svet zahteva za Avstrijo, spajajoč na ta način dve popolnoma ločeni vprašanji. In-strukcije iz Belgrada še niso prišle, toda pričakujejo se tekom jutrajšnjega dne, tako da bodo naši delegati mogli v ponedeljek prisostvovati sejit rep&racijske komisije in na njej pojasnit? stališče naše vlade. Po
verodostojnih in večja težkoča v misija ne soglaša ugodi zahtevam
ojniacijah, obstoji najem, da reparacijska ko-s tem, da se popolnoma h&še misije, kar se tiče višine avansa. Obnovitvena komisija sedaj še ne soglaša s tem, da se odobri celokupna vsota 2 milijardi frankov, nego ponuja manjšo vsoto. Poleg vsega tega so naši merodajni krogi uverjeni, da se razgovori zaključijo za nas povoljno najdalje do srede. »Politika« pristavlja k temu: Pri predsedniku ministrskega sveta se je oglasil danes g. Granard, upravnik poslov francoskega poslaiijšiva v Belgradu. Zdi se, da je vprašanje o prioriteti Srbije pri obnovi in vojni odškodnini popolnoma propadlo. V imenu avarjsa dobi Jugoslavija sedaj 100 milijonov frankov, kasneje pa dobi še 5 odstotkov celokupne vsote, ki jo bosta plačali Nemčija in Avstrija, Vprašanje je le, kdaj bo Nemčija mogla plačati 300 milijard.
Afer,* generala VeŠoviča,
LDU Belgrad, 30. decembra. Pod naslovom »Vešovičeva zarota« piše »Politika«: Po informacijah, ki smo jih danes prejeli z merodajnega mesta, je bivši general Vešovič brez dvojbe v zvezi z italijansko zasedbeno oblastjo v Črni gori in z vlado raa,kralja Nilcite v Neuillyju. Vešovič je meseca oktobra poslal v Italijo svojega zaupnika podporočnika P. J. s poročilom, v katerem zahteva gmotno in oboroženo pomoč Itč^ije, da zaneti upor v Črni gori. Ta Vešovičev odposlanec se je sestal t zaupniki Nikite in italijanske vlade v Gaeti, nato pa se je vrnil v Črno goro. Hkrati je bil odposlan tudi kapetan Pla-inenac z večjo vsoto denarja za potrebe upornikov. Vsa ta podla intriga Vešovičeva je bila odkrita, toda se iz posebnih razlogov podrobnosti nc :;niejo objavljati, ker bi to škodilo preiskavi. Napadi, ki se vrše te dni na naše ozemlje v Črni gori so delo zarote, ki ji načeluje major Laznvič. To je ti<s{j človek, ki j? dal leta 1909. sireljati po odredbi kralja Nikite Džinoviča, Račiča i. dr., v lakozvani kolačinski aferi, Lazovič*
k
Štor. T,
SLOVENEC, dne 1. januarja 1920.
.Stran 3.
katerega je znano, da je bil v zvezi z Vešovičem, je poskusil pobunitj posadko v Fodgorki, kar pa se mu ni posrečilo.
Pogajanja z Rumnnijo.
LDU Bukarešta, 30. decembra. (Dun KU) Brzojavna agentura Dacia javlja: Vlada bo te dni pričela pogajanja z Jugoslavijo glede banatskega vprašanja. Govori sef da so Srbi pripravljeni dovoliti Rumu-nom precejSnje koncesije.
Polltline novice.
+ Teror — nadomestilo za moč. Povsod po deželi, kjerkoli se pokažejo v javnosti samostojni, se opaža, da nastopajo nasilno in bahato, da bi s tem vzbudili mnenje o njihovi moči. V to svojo vlogo so se tako oživeli, da že samim sebi verjamejo, da res nekaj pomenijo. Tudi na občnem zbbni Slov. kmetijske družbe so se izprva vedli, kakor bi bili že popolni gospodarji V Slov. kmetijski družbi, dokler niso doživeli poraza. Zvesti svojemu programu na-silstva in prostaškega zabavljanja so se skušali nato uveljaviti z nasilstvom. Posebno se je odlikoval samostojni Meden, ki je svoj čas s ponosom izjavil, da je trgovec, da je bogat; to je tisti Meden, katerega oče je po silno nizkih cenah kupoval od kmetov les. Toda samostojni teroristi naj resno pomislijo, da se skoro tričetrtinska večina ne bo dala terorizirati in onemogočati delovanja od peščice ljudi v tako važni zadevi, kakor je za kmetijstvo Slov. kmetijska družba.
-f »Slov. Narod« in samostojni. »Slov. Narod« se očividno sramuje terorja samostojnih, ker skuša zabrisati njihovo divjanje s trditvijo, da se je J. K. Z. pri volitvah posluževala terorja. V čem obstoji ta teror? »Slov. Narod« pravi, da v tem: da se je že preje izdalo natiskane volilne listke s kandidati le zveze. Ne vemo, ali smatra »Slov. Narod« svoje čitatelje za tako naivne ali pa je sam v razlagi terorizma tako naiven. Naj vzame v roke kak latinski slovar!
-j- »Jugoslavija« in samostojni. Da stoji samostojna na staroliberalnih nogah, dokazujejo simpatije zanje pri vseh, ki kažejo svojo prosvitljenost in naprednjaštvo v mržnji do V. L. S.: V ta krog spada tudi »Jugoslavija«, ki imenuje Kmečko Zvezo klerikalno. V svojem poročilu o občnem zboru pravi, da je bil odločen zlasti protest kmetov proti izvolitvi kmeta Iskre, kakor da bi bili izvolili kmeta Iskro ne-kmetje, kmetje pa da so vsi samostojni. Samostojni so se vsaj na občnem zboru prepričali, kje da stoji ogromna večina slovenskih kmetov, »Jugoslavija« pa, kakor se zdi, se še ni vzdramila iz omame, da ie ves svet samostojen! Sicer pa lc vkup, le vkup, kar vas je protiljudskega mišljenja, naše vrste so strnjene!
4- Besede in dejanja. Ivan Ažman jc na občnem zboru SKD zahteval, cla mo rajo biti vsi odborniki »pravi kmetje«. Ti pravi kmetje, ki so jih Kandidirali samostojni, so G. Pire, živiuozdravnik Rajer in vinski nadzornik Skalickv. Kandidirali so samo enega kmeta Pipana, o katerem res ne vemo, kako je zašel v družbo samostojnih razsajalcev,
4- »Napreju« v spomin. Jasno in odkrito bomo odgovorili na neodkrite »Na-■prejeve« napade na našo stranico. »Slovenec« je bil v vojnih letih vse do poletja 1917 v rokah dr. Šusteršiča." Ljudje, ki stoje danes na čelu SLS so postavili svojo eksistenco, politično bodočnost, svoj kruh, z eno besedo vse v nevarnost, da so vrgli dr. Šusteršiča. Jugoslovanski klub, v katerem so sedeli razen dr. Ravniharja in dr. Rybafa — izmed Slovencev sami poslanci SLS, je prvi šel v boj za jugoslovansko ujedinjenje. Kje so bili takrat socialni demokratje, ko so nedeljo za nedeljo kljub bajonetom in preganjanjem hodili poslanci SLS med ljudstvo in ga organizirali, da je kot en mož nastopilo za ujedinjenje? Kje so bili. da bi takrat povedali ljudstvu, na? ne podpisuje vojnih posojil, nai revol-tira, naj obrne orožje proti svojim zatiralcem? Anton Kristan je konferiral z dunajskimi sodrugi in socialistične organizacije je podirala nemška stranka. Dr. Tuma je urbi et orbi povedal, da Trst ni in ne sme postati jugoslovanski. Etbina Kristana je vse jugoslovansko ameriško časopisje označilo za prodanca Avstrije. Socialdemokrat Renner je koval velike načrte za »Avstrijo narodov« in vi sodrugi, ste mu pritrjevali. Da, proti vaši obtožbi, ki ste io naslovili na nepravi naslov, postavimo mi svojo, ki gotovo zadene pravega krivca: Socialna demokracija do zadnjega trenutka ni podpirala narodnega gibanja za ujedinjenje. Šele potem, ko se je boj nagibal h koncu, so sramežljivo socialistični voditelji pod pritiskom lastnih pristašev, prinesli od nekje rdečo zastavo in prodirali z njo io ministrskih stolcev.
-j- Halucinacije. Na starega leta dan se je »Napreju« zahotelo, da dostojno zaključi zanj tako usodno leto. Sklenil je, da to stori na način, ki bi odgovarjal duševnim zmožnostim onega Don Kišota, ki sc je na tako veličasten način boril proti
grešnikom rodu Pisimeuchos. Tako sc jc zgodilo, da sta to pot v srce zadeta obležala gospod Razum in gospa Resnica, ko sta brala v »Napreju« to-le donkišotsko povest: »Klerikalci nameravajo pri prihodnjih volitvah kandidirati dr. šusteršiča in mu na ta način omogočiti povratek v ožjo domovino. Klerikalci po deželi izjavljajo, da je brez dr. Šusteršiča njihova stranka kakor mrtva.« In ko jc prebrala to vest, je ploskala cela rdeča dežela Be-dakos kakor en mož,
+ Kako je pod demokratsko-sociali-stično vlado z javno varnostjo. Belgrajski listi poročajo, da so na dnevnem redu slučaji, ko roparji preže na kmete, ki se vračajo iz mesta, kamor so šli kolekovat denar, jih oropajo in ubijejo. Najhujše je v tem oziru okolu Zemuna, kjer so te dni našli truplo nekega kmeta z odrezano glavo — mož je bil nesel s kolekovanja blizu pol milijona kron, V zemunski bolnici pa leži več kmetov, ki so bili ranjeni v boju z roparji. — V Osjeku in okolici so pa tudi razmere javne varnosti take, da je občinstvo seglo po samopomoči: Društvo trgovcev in industrijalcev je sklenilo, ustanoviti patrole, ki bodo ponoči pod vodstvom policije stražile po mestu. — Pod »najnaprednejšo« vlado se vrača k nam »temni srednji vek«. Vlada pač potrebuje policijo in žendarmerijo preveč za politične svrhe!
-f- Demokratska poezija. »Beogradski Dnevnik« se je, kakor ves »nezavisni tisk«, z vso silo vrgel na radikalce, V. L. S. in Narodni klub. 21. t. m. je v uvodniku, ki nosi pravljični naslov »Stojan Protič i Ljuba Davidovič«, analiziral duše teh svojih dveh žrtev. »Nezavisni Dnevnik« je namreč mnenja, da bo moral jugoslovanski narod voliti med enim izmed teh dveh mož. Karakteristična črta Protičevega značaja je stalni njegov klic: Šta se to mene tiče! To dokazuje list z vso resnobo v štirih anekdotah. Potem pa črni sliki egoista, izkoriščevalca, brutalnega in brezvestnega Protiča postavi nasproti »milega siromaka, čisto starčevo dušo Davidovi-čevo«. Zaključuje svojo nedosežno psihološko analizo s stavkom: G. Protič je človek, ki hlepi za močjo, ki živi v razkošju, kot kak iztočen knez, g. Ljuba Davidovič jc pa pošten in skromen starec!« — Cel uvodnik se izlije v obupen klic: Sledite »milemu starcu«, ker je kulturen, pošten in napreden. In z njim sledite »Demokratski zajednici«. Ta sličica izborno ilustrira borbo demokratskih »nezavisnih« listov, predvsem pa metodo političnega boja, ki gre proti osebam, namesto da bi šla proti idejam.
-(- O razmerah v črni gori piše »Be-ogradski Dnevnik«: položaju v Črni gori sc različno ugiba. Eno je gotovo, da tamkajšnje razmere niso zadovoljive. Še več — one so morda neznosne. Pravna varnost je padla na ničlo. Cel svet živi v strahu. In nikdo ne ve, kaj mu prinese noč in kaj dan. Medsebojno sovraštvo in krvna osveta besnita kakor še nikdar. Tam ne poznajo ropotajoče državne uprave. Vsak uživa samo toliko varnosti, kolikor ima zaupanja v svoje mišice.« Nato spominja člankar, kako se je Črna gora začasa narodnega zedinjenja najlepše obnašala: Zahtevala ni druzega, nego da se popolnoma združi s Srbijo in se njena listava razširi tudi nanjo. Kljub temu se je napravila po< greška, da se je tamkaj ustvaril poseben režim v obliki guvernerstva. Druga in glavna pogreška pa je bila, da se je za guvernerja imenoval serdar Ivo, ki je ostal pravi serdar tudi poslej: Mnogo laže izvleče on korist iz vsakega, nego kdorkoli iz njega. On je eden tistih redkih ljudi, ki se ne vidijo, a se na vsakem koraku čutijo. Tako ga tudi sedaj ne vidimo, a posledice njegovega dela čutimo. On sedi v Nikitovcm dvorcu in ne hodi na piano, ker nima za to poguma. On ravno toliko ve, kaj se v Črni gori godi, kaker mi v Bel-gradu. A on je največ kriv na sedanjem položaju v Črni gori. Gotovo je, da vse dosedanje delo v Črni gori ni redilo nič dobrega in pozitivnega. Zato se morajo glavni predstavitelji tega dela čim preje odstraniti. Ugodi naj se želji ljudstva in uvede srbska uprava brez omejitve. Narod se ni zato otrcsel Nikite, da bi mu sedaj na njegovo mesto pošiljali drugega, ki ni nič boljši od njega.
+ Zavezniško časopisje o Adriji. »Pe-tit Parisien« poudarja, da je jadransko vprašanje dobilo tako važen značaj, da sc jc o njem na londonski konferenci najdalje razpravljalo. Anglija in Francija so zahtevale od Italije, cla sc na Reki upostavi zakonito stanje in se likvidira D' Annunzi-jevo podvzelje. — »Dayli Telegraph« poroča, da bo reško vprašanje tako rešeno, da narodna čast in interesi Italije ne bodo kršeni, Če tudi ta rešitev ne bo prišla šc hitro, morejo biti vsi prepričani, da je akcija za sporazum na najboljšem potu do uspeha. — »Tribuna« poroča, da na londonskem sestanku ni bilo ničesar odločeno o gospodarskih odnošajih med zavezniki. Dogovor, sklenjen v Londonu, ne izključuje dela pariške konference, ki ji bodo prisostvovali tudi zunanji ministri. Na londonskem sestanku je izročil Scialoia
: spomenico o jadranskem vprašanju, v katerem predlaga, naj sc začno pogajanja.
-i- Giolitti o Jugoslaviji. »Corriere della Sera« poroča, da se je tudi bivši voditelj avstrofilske skupine, Giolitti udeležil v zbornici debate o jadranskem vprašanju. Dejal jc: »Naša zunanja politika mora temeljiti na odkritosrčnem sporazumu z vsemi narodi, posebno pa z našimi sosedi; da, recimo odkrito, z Jugoslovani.
—	Vzamem na znanje izjavo ministrskega predsednika, da bo predložil zbornici načrt zakona, po katerem bo parlament izključno odločal o vojni in miru. Mislim pa, da bi temu načrtu morali še dodati, da niti eden mednarodni dogovor ne bi smel vezati države, če ga parlament ne potrdi.
4- Težak položaj na Reki, Milanski »Secolo« priobčuje iz Trsta 27. decembra brzojavko, katere konec — 43 vrst — je cenzura zaplenila. Brzojavka se glasi: Potrjuje sc, da sc na Reki povrača mir. Narodni svet in meščanstvo sta za\edajoč se odgovornosti — sprejela novo stanje stva-! ri, da preprečita, da bi se gospodarski po-j goji brezposelnih delavcev še pogoršali. j Zadnje dni se na raznih točkah mesta deli ■ brezplačno juha in kruh.
-(- Rimski senat o reškem vprašanju. V seji dne 28. decembra 1919 se je rimski senat pečal z reškim vprašanjem. Mnenja so se precej ločila. Končno so sprejeli naslednji sklep: Senat jc prepričan, da bodo zavezniki posebno spričo velikih žrtev, ki jih je doprinesla Italija in spričo odločilne zmage, ki jo je izvojevala, priznali pravice Italije ter upa, da sc bo jadransko vprašanje čim preje rešilo zadovoljivo, tako da bo zajamčeno italijanstvo Reke, varstvo vseh Italijanov v Dalmaciji in varnost Jadranskega morja.
-f Italijanska ljudska stranka za žensko volilno pravico. Dne 3. januarja se snide v Rimu glavni odbor italijanske ljud-I ske, ki bo proglasil zahtevo po volilni re-; Tbrmi za upravne (deželne) volitve ter za-; htevo po volilni pravici žensk. Tajnik ita-| lijanske ljudske stranke, don Sturzo, je i vsem odborom in odsekom ljudske stran-| ke razposlal okrožnico, v kateri jih po-i živa, naj začno živahno propagando za ; žensko volilno pravico in proporc. — Lom-bardski odbor za žensko volilno pravico v Milanu je sklenil pripraviti ženske volilne imenike — brez razlike strank, da se bo moglo ženstvo, ko se zakon o ženski volilni pravici sklene, te pravice takoj poslužiti.
-f- Prvi boljševiški poizkusi v Italiji.
»Secolo« poroča, da se je v Minerbi (Le-gnago) izvršil prvi boljševiški poizkus. Tu so kmetje uprizorili štrajk. Dne 27. decembra štrajkujoči so se zbrali in zahtevali, da se na občinski hiši razvije rdeča zastava, kar se je zgodilo ob pol 10. uri dopoldne. Nato so šli štrajkujoči kmetje k veleposestnikom, proti katerim je bil štrajk naperjen in jih prisilili, da so šli na i sestanek v municipiju, kjer se je nato v senci rdeče zastave sklenil sporazum o • gospodarskih zahtevah kmetov. Še-le nato j so kmetje dovolili, sneti rdečo zastavo, ki je bila visela na municipiju do 4. ure popoldne.
-f- Irska debi avtonomijo. London, 24. decembra. Lloyd George je včeraj v spodnji zbornici izjavil, da je britanska vlada pripravljena, dati Irski avtonomijo v najširšem obsegu. Državni parlament si pridrži pravo odločati o vojni in miru, zunanjo politiko, armado in mornarico, uredbo trgovine izven Irske, kabel, pravico, kovati denar in najvišjo sodno oblast,
—	Izjava ministrskega predsednika jc vzbudila veliko pozornost v angleški javnosti. Večina časopisja pozdravlja Lloyd Georgejevo izjavo,
-{- Grki in Carigrad. Precl svojim odhodom iz Rima v Pariz je izjavil Venizclos: Vračam se v Francijo, da bom navzoč pri sestankih, ki se bodo v kratkem vršili med načelniki zavezniških vlad, Tam sc bodo reševala vprašanja, ki zanimajo Grško in ki so zvezana s turškim problemom. Kakor vam je znano, je Grška za mednarodno rešitev tega problema, ker vsi, ki so na njem interesirani, so dolžni, čuvati vrata Vzhoda. Če Carigrad ne ostane turški, mora postati grški. On ni samo stara grška prestolica, Bizanc; naše zahteve so tudi opravičene, če pogledate na število Grkov v Carigradu.
-f- Japonske čete v Sibiriji, »Times« od 26. decembra javlja iz Bele hiše, da se bo ameriški senat odločno uprl vojni akciji Japonske v Sibiriji. Republikanski senatorji zahtevajo, da vlada energično intervenira proti japonskim nakanam v oni deželi, kjer jc tudi Amerika v največji meri interesovana. Amerika ne bo dopustila, da se rumeno pleme, izrabljajoč žalostne zmede na Ruskem, ugnezdi v Sibiriji, ki spada pod gospodarska interesno območje Amerike.
^prispevajte v § | (j orlovski sl.lad! i S
© ursseaše&fii m ujetnikih.
V	zadnjem času se oglašajo po našem časopisju tu pa tam glasovi o bedi in mi-zeriji naših vojnih ujetnikov v Italiji, glasovi, ki pa ostanejo neuslišani kot glas vpijočega v puščavi.
V	Rimu obstoja legacija države SHS, v vseh večjih italijanskih mestih imamo svoje konzulate. Vsem tem gospodom pri poslaništvu in konzulatih je najbrž pač znano, koliko naših sužnjev ječi pod tujim jarmom; vse drugo pa, kar ne spada v ta ozki okvir, se očividno ne prišteva več v njih delokrog. Opetovano smo prosili našega konzula v Genovi za podporo za 100 L (reci sto) za osebo, da si preskrbimo najnujnejšo obleko in perilo. Konzulu se je pa to zdelo potrata, češ: ujetniki imajo itak lepo življenje, imajo dosti hrane in pijače, drugega pa ne potrebujejo. O kakšnem posetu ali ožjem zanimanju naših zastopnikov ni ne duha ne sluha. Noben drug ujetnik v Italiji ni toliko zapuščen kot ravno jugoslovanski.
Edina misel, edina nada ujetnika leži v skorajšnji vrnitvi v domovino. Povratek si slika vsak dan z novimi fantazijami. A' naša javnost ne sme ostati v neznanju. Naš sprejem v Inomostu je bil najprisrč-nejši. Komite za sprejemanje ujetnikov ne dela razlike v narodnosti. Vsi so jim gostje, za vsakega imajo okrepčila, cigaret, posebno pa: dobrih besed. Niso bogata njih sredstva, a kar imajo, to je na razpolago tudi vračajočim se. Neprecenljiva je njih dobra volja. Na vožnji skozi Avstrijo smo bili s hrano od Nemcev preskrbljeni. Srca so se nam tajala, ko smo na vsaki večji postaji, na ovenčanih tablicah brali: »Willkommen die Heimkehr!« V Gradcu je sprejela vojaška kapela tisto peščico, ki je tam izstopila,
V	Špiljah ni bilo videti nikogar drugega kot rd,inarje, zaposlene s pregledovanjem kovčkov. Na prošnjo, če moremo dohit; večerjo, odgovori postaienačelmk: »IzkSjtičeuo, ni pripravljeno nič, nimamo nobenih takih naredb.« Izgovor, da zavoljo tega nič ni pripravljeno, ker se še niso začeli regularni transporti, je neveljaven, ker pribijajo skoro vsak dan transporti (kakor jc bil naš s 85 bolniki) v večjem ali manjšem številu. Zaman smo se nadejali kaj bo?,šega v Mariboru. »Dobimo li prenočevanje in hrano?« »Da, vse je ž«; pripravljeno v rezervni bolnišnici.« Vposta-vimo se torej in začnemo korakati proti zaželjenemu počivališču. Počasi smo se pomikali kot v mrtvaškem sprevodu, kašelj sušičarjev se je razlegal po temnih mariborskih ulicah. Italija nam je dajala v enakih slučajih na razpolago avtomobile, Jugoslavija ni zmogla najpreprostejšega voza za najtežje bolnike. V bolnišnici smo še našli dva vojaka, ki v splošni temi nista prav vedela, kaj bi počela z nami. Nazadnje prineseta luč, peljeta nas v sobo in začneta z brijanjem, striženjem, desinfis-ciranjem invalidov, potrebnih samo večerje in pokoja. Pripravljene da so postelje in pol hleba za vsakega.
Enako je bilo v Zidanem mostu.
Ni Ii dolžnost vlade, preprečiti vse, kar bi moglo po domovini hrepeneče odtujiti, osovražiti naši državi?
Zakaj ne ustanovi v Inomostu sprejemnega komiteja, kakor ga imajo tam vse države razen naše, zakaj ne organizira sprejema ujetnikov in njih preskrbe v Špiljah, Mariboru, Zidanem mostu, Ljubljani in Zagrebu?	M, L.
Dnavna novica.
—	Srečno in blagoslovljeno novo leto vsem sotrudnikom, naročnikom in prijateljem želi uredništvo in upravništvo.
—	Našim prijateljem. Blagajna našega podpornega odseka jc prazna. Prijatelji naj nam pomagajo. Dijašivo je v veliki bedi, zlasti v tujih mestih. Poslano položnico blagovolite čimprej izpolniti. — Ljubljana, dne 28. dec. 1919. — Podporni odsek katol, akad. starešinstva: prošt Ka-lan, č. predsednik; dr. Kržan, predsednik; dr, Šarabon, blagajnik.
—	Orlovsko zborovanje se vrši jutri v petek 2. januarja ob pol 11. uri dopoldne v Ljudskem domu, 2. nadstr., na kar opozarjamo vse prijatelje orlovske organizacije. Posebno pa naše ljubljansko učitelj-stvo in duhovščino.
—	Bogoljubova skupna številka 11. in 12. za november in december 1919 izide po novem letu tako, da jo bodo skupni odjemalci prejeli prvo nedeljo v januarju, ko ima večina Marijinih družb svoje mesečne shode. Radi tehniških zaprek bo ta zvezek moral iziti neobrezan. Cena »Bogoljubu« za 1. 1920. je določena na 6 K 50 v.
—	Slomškova zveza. Na zadnjem občnem zboru je bil sprejet tudi predlog, da naj zbiramo posebni sklad. Naš boi šc ni končan in potrebna bodo še različna pola, zvezana z mnogimi stroški, ki jih posameznik ne vzmorc. Tudi moramo pravočasno misliti na to. da proslavimo 20 let-
Stran 4.
SLOVENEC, dne 1. Januarja 1920.
Stev. 1.
nico »Slomškove zveze« kar največ mogoče dostojno in to pa zopet kliče po gmotnih sredstvih. Prosimo tedaj vse tovariše, tovarišice in druge naše prijatelje za blagohotne prispevke, ki naj se pošiljajo na naslov: Gustav Pire, mestni učitelj v Ljubljani, Žabjek.
—	Orglarski mojster Kuhar. Dne 27. decembra je umrl v Zakaranu na Koroškem orglarski stavbenik Janez Kuhar. V svoji stroki je bil priznan veščak. Bil je vedno značajen rodoljub in poštenjak od nog do glave.
—	Vse tovariše juriste, ki so se nameravali vpisati na juridični fakulteti ljubljanskega vseučilišča in ki sedaj vsled tega niso nikjer vpisani, poživljamo, da v lastnem interesu nemudoma javijo potom dopisnice svoj naslov in semester študij Zvonku Dokler-ju, stud. iur., Ljubljana, Resljeva cesta 10.
—	Nagrade za pouk verouka. Da se morejo odmeriti in nakazati nagrade za poučevanje verouka za 2. polletje 1919^-20 se župni uradi vabijo, da pošljejo nemudoma knjigovodstvu deželne vlade v Ljubljani prijavo, ki naj obsega sledeče: 1. Ime šole. 2. Koliko razredov ima šola. 3. Število tedenskih ur verouka, ločenih v redni in ponavljalni šoli. 4. Koliko časa traja šola (posebno pri ponavljalnih). 5. Pri šolah, oddaljenih nad 1 km od župni-šča, a) koliko potov (tja in nazaj ena pot) se napravi tedensko, b) v slučaju, da se zahteva odškodnina za prehrano, utemeljitev, c) oddaljenost v km. 6. Ime verouči-telja, kateremu naj se izplačajo pristojbine. 7. Morebitne spremembe v polletju. Posebnih golic knjigovodstvo ne razpošilja, da se izplačila ne zavlečejo. Natančni podatki omogočijo hitro in točno nakazilo pristojbin. Zadnji čas je došlo knjigovodstvu več pritožb glede izplačila pristojbin; skoro vse izvirajo iz tega, ker ve-roučitelji ne vpoštevajo, da so se redne pristojbine izplačevale v polletnih nazajš-njih obrokih, stare draginjske doklade od L 1917 dalje pa v naprejšnjih obrokih in so se torej pri zadnjih izplačilih odbile za il. polletje 1919 izplačane stare draginjske doklade. Tako so veroučitelji prejeli doslej pristojbine do 30. junija 1919. Pritožbe naj se pošiljajo v bodoče neposredno knjigovodstvu deželne vlade v Ljubljani (oddelek za ljudsko in meščansko šolstvo).
—	Koledar K. t. dr. stane v trgovini za nečlane 10 K in ne 16 K, kot je pomotoma bilo postavljeno v včerajšnjem »Slovencu«. — Obenem pripominjamo, da je bil »Koledar« dotiskan še pred stavko in torej cene časopisom v oglasnem delu tega koledarja niso pravilno navedene.
—	Urad za zaščito beguncev. Glasom naredbe deželne vlade za Slovenijo od 22. decembra t. L, št. 826, objavljene v »Uradnem listu« od 30. decembra št. 185 se je pri predsedništvu deželne vlade za Slovenijo ustanovil poseben, neposredno predsedniku deželne vlade podrejen urad za zaščito beguncev v Ljubljani. Njega področje se razteza na vse ozemlje deželne vlade za Slovenijo. Na ta urad so prešli vsi posli predsedništva deželne vlade in poverjeništva za socialno skrbstvo, ki se nanašajo na zaščito beguncev in izseljencev z jugoslovanskega ozemlja, zasedenem po Italijanih in Avstrijcih. Ta urad za zaščito beguncev in komisija za mirovno konferenco, katerima načeljuje okrajni glavar g. dr. Vodopivec, sta se preselila iz poslopja deželne vlade na Turjaški trg št. 3, II. nadstr.
—	Jezica, Danes popoldan ob 3. po-nove naši fantje in dekleta v Društvenem domu Jurčič-Češnikovo igro v petih dejanjih »Domen«;.
—	Litija napreduje. Po vojski se jc Začela živahno gibati in vsestranko napreduje. Pred kratkim si je zgornji trg napravil svoj vodovod in za Božič je dobil trg krasno električno razsvetljavo. V dveh mesecih je bilo vse dovršeno, kar se preje leta in leta ni moglo zgoditi, javna in hišna razsvetljava. Tok je dala tukajšnja topilnica, kredik okrajna posojilnica in vodila sta vso stvar energična gospoda trgovec M. Lajovic in tovarnar Kunstler. Občani so na lastne stroške lepo razsvetlili tudi trško cerkev.
—	Sv. Križ pri Litiji, Dne 24. decembra ob pol 7. uri zjutraj je izbruhnil požar ter uničil posestniku in županu gosp. Fran Miklavčiču v Sv. Križu pri Litiji dve hiši z vsem gospodarskim poslopjem in orodjem. Zažgali so po neprevidnosti mladoletni dečki s svalčicami. Škoda znaša okrog dvestotisoč kron.
—	Borovlje. Dne 20. dec. 1919 se je Vršil v gostilni pri »Čvešplarju« ustanovni občni zbor »Podružnice S. P. D, za Rož v Borovljah«. Prvi odbor se je izvolil takole: Načelnik vladni svetnik dr. Jos. Ferjančič, tajnik dr. Jos. Čemer, blagajnik dr. Boštjan Schaubach, odbornika: Tone Borovnik, Tone Smeričnik, preglednika računov Fr. Aicholzer, Ferdo Gaspari. V področje te podružnice Siov. planinskega društva spada del slovenske Koroške zapadno od Borovnice (Freybach) s Karavankami, Vabimo vse ljubitelje in prijatelje narave, sploh
vse prebivalstvo v navedenem delu Koroške, da podružnici pristopijo. Planinski pozdravi — Odbor.
—	Koroškim nemškutarjem raste greben. Iz Prevalj se poroča: Tukajšnji nem-škutarji so v zadnjem času zopet začeli izzivati in zabavljati čez Jugoslavijo. Ker je orožništvo po vsem Slov. Koroškem nastopalo izredno konciliatno napram Nemcem in nemškutarjem, si slednji mislijo, da si zopet lahko vse dovolijo. Tako so ponoeni zlikovci razbili te dni oblo na električni žarnici pred gostilno gosp. Rozmana in več obcestnih žarnic iz elektrarne gosp, Lahovnika. Orožništvo pa je tem zlobnežem že na sledu in je pričakovati, da dobe zasluženo plačilo. Par takih ne-strpnežev še vedno ruva, seveda brez uspeha, ker vsakdo vidi, da so razmere pri nas neprimerno bolje kot v Nemški Avstriji Takim ljudem bi se moral napraviti kratek proces: Komur ne ugaja, hajd v Nemško Avstrijo! Priznanje pa gre orož-ništvu, ki je v zadnjem času energično nastopilo proti takim elementom.
—	Orožniško vprašanje. Moderno je postalo pri nas izzivanje in omalovaževanje. Draginja brezobzirno narašča, stavku-jočim se povečini ugodc njihove želje in zahteve, a za ostale, poveljem in zakonom poslušne in pokorne ovce se ne zmeni nihče. Pač, kadar jih rabijo, se sklicujejo na orožniške bataljone. Pozabljeni od vseh oblasti — da, gospodje, vsi ste pozabili na nje — žive in izginjajo, ko so dovršili svojo sveto dolžnost. Kdor pozna vsaj malo delovanje orožnika na deželi, zlasti v teh nenormalnih razmerah, ta se čudi in ne more zapopasti skrajne brezbrižnosti javne oblasti. Plačajo jih kot da bi jim dajali le malo napitnine za njihovo požrtvovalnost, šarže, tisočkrat preizkušene v svetovni vojski, jim odrekajo ter jih hočejo očividno postaviti — kar se že žalibože dogaja — v sredo splošne nezadovoljnosti. — Gg. Pribičeviči, nanje računate, pazite, da ne bo račun brez krčmarja! Poživljamo pristojne faktorje, da se nemudoma zavzamejo za to vprašanje, ker je zelo resno.
—	Iz Istre, Vrli naši istrski Hrvatje, posebno čiči, strastno sovražijo italijanske nasilneže. Odpor se posebno pojavlja v napadih na karabinijere in na italijanske vojake, ki so že tako prestrašeni, da se ne upajo več ponoči patruljirati po okolici Pulja, Te dni je neki zarotnik v Pu-Iju dal nekemu fantu kovček z naročilom, da naj ga nese karabinijerom. Ko ga jc prinesel tja in ko so ga italijanski orožniki odprli, so našli v njem raztelešeno truplo ubitega karabinijera, — Zvijačno so spravili zarotniki italijanskega vojaka v neko duplino z zavezanimi očmi, kjer so mu pokazali ogromne množine ekra-zita in veliko drugega orožja in mu povedali, da je vse to pripravljeno proti italijanski vojski. Vojaka so nato izpustih. Zaman so iskali Italijani drugi dan tajni arzena!, katerih je zdaj veliko na Krasu.
—	Kuga v mestih ob Sredozemskem morju. Ravnatelj Pastcurjevega zavoda v Parizu je potrdil, da so se pojavili v Siriji, Carigradu, Aleksandriji in v Solunu slučaji kuge.
—	Mlada tatica, 16 letna Mohorjeva ! Vida, je ukradla v Borovnici poscstnici
Ani Koširjevi zlato uro in zlato verižico v vrednosti 2000 K, nato je pa izginila. Mohorjeva je silno nevarna tatica, izgleda kakor otrok in ima pristrižene lase.
—	Ukradena kobila. Ivanu Štepišniku v Celju je bila ukradena kobila težke pasme z belo liso na čelu, breja, vredna do 15.000 K z opremo in s trenskim vozom.
—	Pretep na Igu, Na Igu so se zadnjo nedeljo spopadli fantje z Iga in iz Staj, Medsebojno so streljali z revolverji in s puškami. En fant je nevarno ranjen.
—	Dobro so se imeli. Neznani tatovi so ukradli Mariji Črnetovi na Fužinah dva prežiča vredna 2000 K, ki so ju kar tam zaklali. Pač res, varnost v ljubljanski okolici ni nič boljša, kakor v Ljubljani!
—	Zadnja obsodba leta 1919. pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Predsednik kazenskega senata nadsvetnik Veder-njak je razglasil 31. decembra 1919 ob pol 13. uri zadnjo razsodbo ljubljanskega dež. sodišča leta 1919. Mladi Smolej iz Gorij je dvakrat vlomil v kočo neke planšarice; prvič je odnesel 40 kron in pol kilograma mesa, drugič dva koca. Predsednik nadsvetnik Vedernjak: »Zakaj hodiš krast?« — »Lačen sem bil.« — »Kocov nc boš jedel.« — »Za gvant sem mislil imeti.« — šole ni obiskoval, zrasel jc brez pouka lepih zgledov, Bil je že kaznovan, »ker sem denar vzel,« Obsojen je bil na 1 mesec težke ječe. Predsednik Vederniak obsojencu: »Krasti je prepovedano, to so ti tudi v Radovljici povedali.« Smolej: »Saj ne bom več.« — »Danes smo ti precej odpustih, ker je Silvestrov pnaznik, če šr prideš pred nas, te bomo ostrejše sodih.«
Liubllanska novice.
i j Fokloniiev knezoškoiu. Dne 31. decembra, na pragu novega leta 1920, se je zbrala duhovščina ljubljanskega mesta pod vodstvom generalnega vikarija prosta An-
dreja Kalana v škofijskem dvorcu, da je izrazila presvetlemu knezoškofu svojo vdanost in voščila zA novo leto. V iskrenem nagovoru je omenjal prošt Kalan neumorno delo in trudaljubivo prizadevan>e knezo-škofovo za blagor domovine. Preobložen s škofijskim poslovanjem je šel prevzvišeni v težavnih in dragih prometnih razmerah v Pariz, v Rim k sv. očetu; hodil je na jug v Belgrad, Sarajevo, v Zagreb ter žrtvoval duševne in telesne moči, da je pomagal, svetoval in podpiral, kar je domovini na korist, — Za bodoč* nimamo sicer pričakovati veselih dni, a duhovščina bo ramo ob rami s svojim nadpastirjem storila vse, kar bi moglo pospešiti in priboriti slovenskemu ljudstvu pravo srečo. Gospodu knezoškofu, ki je čil in čvrst na duhu in telesu nastopil 70. leto, je želel govornik v imenu duhovščine zdravja in blagoslova božjega. Presvetli se je za lepe besede toplo zahvalil. Omenjal je najprej več važnih prememb, ki so se izvršile v škofiji zadnji čas; spominjal se je + generalnega vikarija Flisa, ki mu je bil marljiv sotrud-nik in zanesljiv svetovalec. Veliko težav, ki so se bile pojavile v preteklem letu, jc z božjo pomočjo srečno premaganih. Kar je bilo mučnega in neprijetnega, bodi pozabljeno; glavno je, da se sedaj z vnemo vsi poprimemo ogromnega dela za obnovitev verskega življenja, ki je vsled vojne dokaj trpelo. Upati je, da se bo podivjanost, ki tuintam sili na dan, kmalu skrhala. Sv. misijoni dosegajo lepe uspehe, dasi — žal — ni brez takih, ki nasprotujejo milosti Svetega Duha in se namenoma odtegujejo. Pozna se tudi tu satanovo delo. Z veseljem pripozna prevzvišeni, da se Kmetska zveza krepi in širi pri nas in na jugu, da orlovska misel krepko napreduic, da se tudi mladeniči resneje oprijemljejo Marijinih kongregacij, — Govoreč o bogoslovni fakulteti na ljubljanskem vseučilišču, je naglašal knezoškof, da je Slovenija s tem mnogo pridobila. S svojim življenjem in znanjem jamčijo profesorji bogoslovne fakultete, da je bogoslovna veda na zanesljivih nosilcih znanosti. Začnimo novo leto z zaupanjem, da bo ljubi Bog tudi v bodoče blagoslovil naše delo!
lj »Dramatični večer« na Ljudskem odru se ponovi danes ob pol 8. uri zvečer. Opozarjamo na današnji podlistek. Vlogo gospe Tilke v komediji »On, ona, on« igra gospa Zofija Borštnik-Zvonarjeva,
lj Vzorni dekliški večer se vrši v petek, dne 2, januarja, ob 7. uri zvečer v Krekovi prosveti (Alojzijevišče), Vabimo posebno članice iz Ljubljane in najbližje okolice.
lj Seja umetniške komisije »Narodne
galerije« se vrši v petek, dne 2. jantarja 1920, ob 3. popoldne v prostorih »Narodne galerije«, K seji se vabijo tudi dlani odbora,
lj Popravek. V članku, katerega je objavil pododbor Združenja gled. igralcev Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani v dnevnem časopisju dne 20. decembra, sta se zamešala pojma »slov. gled. konzorcij« in »D i r e k t o r i j slov, gled. konzorcij a«. Povscd je mišljen le »D i-rektorij slov. gled. konzorcij«.
lj Iz mestnega šolskega sveta. O zadnji redni seji, ki se je vršila v četrtek, dne 18. decembra 1919, smo prejeli sledeče obvestilo. Prošnja vodstva zasebne ljudske šole v :!-Marijanišču« za plačevanje učiteljstva na tej šoli iz državnih sredstev se, ker so izpolnjeni predpisani pogoji, priporočilno predloži višjemu šolskemu svetu. Več prošenj za dovolitev daljših dopustov je višjemu šolskemu svetu predložiti s priporočilom, da jim ugodi. Nekaj takšnih žc izvršenih privolil se vzame naknadno na znanje. Sklene se višjemu šolskemu svetu iznova predlagati, naj s šolskim letom 1920—21 ustanovi mesto stalnega suplenta in pa stalna suplentke na javnih mestnih ljudskih šolah v Ljubljani z vsemi pravicami stalnega učiteljstva, od katerih bodi stalni suplent prideljen največji deški ljudski šoli, namreč I. mestni deški ljudski šoli na Ledini, stalna su-plentka pa največji dekliški, to je I. mestni dekliški ljudski šoli pri Sv. Jakobu, Sklene se višjemu šolskemu svetu priporočiti, da se preosnuje pomožna šola. in sicer na ta način, da se izpopolni navzdol z zbiralnim, navzgor pa s Vi. razredom. Razpisati in s prihodnjim šolskim letom bi bilo zaradi tega popolniti dvoje novih učnih mest. Vpelje naj se na tej šoli tudi rokotvorni pouk, za katerega bi bilo namestiti strokovno usposobljeno učno moč. Pritrdi se nasvetu učiteljskega zbora deželne realne gimnazije v Ptuju, da se uvede po šolah nov način štetja, ki odgovarja dekadičnemu sestavu, jc pravno in gospodarsko že uveljavljen, pri vseh drugih slovanskih narodih v rabi in ki so se zanj v pretežni večini brezpogojno izjavila tudi šolska vodstva. Višji šolski svet je naprositi, naj povzroči, da se po vseh šolah uvede po opravilnih zapisnikih enotno upravno šolsko leto. Ubožno akcijo brezplačne obleke in obutvi bedni šolski mladini za tekoče šolsko leto je na pristojnem mestu pospešiti. Višji šolski svet je naprositi, naj izposluje, da se pristoibine za izpite, ki so za sedanje razmere popolnoma
nedostatne, zvišajo v toliko, da bi bila odslej za vsakega izpraševalnega komisarja glede vsakega izpita normirana pristojbina 10 K.
lj Silvestrov praznik leta 1919. je zelo
vznemiril odvetniške kroge. V Ljubljani namreč nič več ne dobiš ne kolkov in tudi ne meničnih golic, vsled česar se zdaj odvetniški krogi resno razgovarjajo, kako da bodo vlagali tožbe in kako se bodo delala druga pisma. Tudi na pošti ni vse tako, kakor bi moralo biti. Neko pismo je rabilo iz Ljubljane na Karolinško zemljo več dni: 22. decembra je balo odposlano, 30. decembra je pa bilo dostavljena V neki sodni zadevi je odposlalo sodišče v Ljubljani neko obvestilo 24. decembra, dostavljeno je pa bilo 29. decembra: 2 dni pozneje, ko je bilo preklicano neko sodno postonanje, vsled čecnr so nastali veliki stroški, o kaitsdh s<s ne ve, kdo jih bo pokril.
lj Zlotfnti, ki so delali z opijem b kloroformom.. O velikih tatvinah pri*Gri-čarju in Mejaču, ki so oškodovale navedeno tvrdko za nad 100.000 K, se nam Se poroča: tatvine je izvrševala plata šestih mladih zločincev, katere bo ljubljanska porota oprostila, ker se ji bodo smilili mladi fantje od 16 do 19 let stari, od katerih sta dva vojaka, ostali štirje pa trg. sotrudnikL Njihov voditelj je skoraj celo leto a pona-t rejenim ključem odpiral skladišče in tamkaj kradel obleke, suknje, sukno; vedno je zelo previdno postopal in jemal blago vi manjših količinah od neizbranega blaga,, da je tako prikril tatvino. Drugi iz družbe so za njega ukradeno blago razprodajah zlasti v kavarni »Slon« raznim hrvatskim odjemalcem. Pozneje so pa hoteli tovariši voditelju vzeti ključe. V ta namen so si preskrbeli opij klorolorm, da ga omamijo in mu odvzamejo ključe. Z opijem so delali poskuse na svojih tovarišev, in sicer kar pod milim nebom v tivolskih šetali-ščih. Zadovoljili se niso več z malimi količinami. marveč so nameravali uropati Gri-čarju & Mejaču celo skladišče. Tisti večer, ko so nameravali izvesti vlom in izprazniti skladišče, je za zadevo izvedel okrajni policijski nadzornik Habc, kateremu se je potratna vest mladih fantov zdela že več časa sumljiva. Zvečer je glavnega voditelja aretiral na njegovem domu. Fan/t je tajil, toda ko so mu pokazali verige, je priznal. Ostale zločince so aretirali skupno v neki ljubljanski kavarni v družbi mladih deklet, Plata je poleg napada na skladišče Gričar & Mejač nameravala vlomiti in opleniti vojaško blagajno. Izdelali so načrt, po katerem so nameravali z opijem in s kloroformom omamiti vojaške straže in se polastiti vojaških zakladov, D o gnano j«, da so zelo radi brali švabske kolportažne kriminalne romane.
lj »Za ,Kristkindr sem dobila obleko«; je trdila Gorjančeva, ko so jo privedli na policijo, ker je kradla. Lahkoživki Antonija Gorjanc in Frančiška Šumi sta se sešli 29, decembra 1919 pred pošto, kjer sta se dogovorili, da gresta k Mejaču; Šu-mijeva naj ci ogledava suknjo, medtem naj si pa Gorjančeva kaj izbere in odnese, V trgovini ni nobena ničesar kupila, pač je pa Gorjančeva ukradla 1250 kron vredno svilnato obleko, Šu-mijeva pa krilo, vredno 470 kron. Lahkoživki sta bili aretirani v neki ljubljanski kavarni, tajili sta prvotno tatvini, Gorjančeva je lagala, da je dala Šumijevi obleko njena mati za »kristkimdl« in da io je ona kupila od nje za 1000 kron, lj Nesfeče. P^oko si je zlomil pri skakanju 13 letni dijak Franc Prek, sin kolar-skega pomočnika iz Šiške. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v javno bolnico. Nesreča se je zgodila v domači veži. — Nogo si je zlomil v Klemiku pri Litiji 5 letni sinček ondotnega posestnika Štefan Poljanec. Dečki so se igrali in je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo.
lj »če ga dobim, ga vržem v Ljubimca,« jc razburjeno vskliknila gospa S. M., kateri je nekdo ukradel pri lian- !/i stojnici za vodo pomraaduro, v kateri ,e bilo 800 kron v bankovcih.
lj 4090 kron vreden plašč je bil zopet ukraden v neki ljubljanski kavarni.
lj Mlader-iška srboritost. Ključavničarska vajenca Ivan Mavser in Jernej Go-stič sta se te dni obesila na puferje zadnjih voz vlaka, ki je vozil iz garnizijske bolnice na glavni kolodvor, in sta skakala gori in doli. To nedolžno veselje sta plačala z aretacijo,
lj V zadnjem porotnem zasedanja oproščena Rusa Tokatlijeva prideta zopet pred poroto. Državno pravdništvo je že predlagalo proti njima obnovo postopanja in uvedlo preiskavo.
lj Tatvine pri Ranzingerju. Pri deželnem sodišču se nahaja zdaj veliko najrazličnejšega blaga, ki je bilo ukradeno iz raznih kovčkov in zabojev deponiranih v skladišču1 g. Ranzigerja. Sodišču gre za to, da se dobe lastniki ukradenega blaga in se naprošajo tisti, ki mislijo, da jim je bilo kaj pri Ranzingerju ukradenega, naj se
oglase pri preiskovalnem sodniku g. de-želnosodnemu svetniku pl. Levičniku, da se dožene, če je kaj njihovega blaga vmes.
Štev, 1.
SLOVENEC, 3ae T. Januarja 1920,
Stran 5.
Slovenski Javnosti.
Objavljamo v sledeCem plaCe osobja Kraljevskega slovenskega gledališča v Ljubljani.
Mesečni prejemki nastavljencev:
solisti za I. part. in I. igralci	ugoba: 1 1 1 2 1 1 U 1 6	pUia K: 175»— 1500--1450— 1400-130»-12.30-— 1200*— 10 5-— 1000*—
Solisti ca II. part„ igralci Ii. kategorije, solisti, ork. I. glas, ork.	1 6 2 9 1 10	9o»— 900-— 850--800-— 760-— 70»-
H, glasovi ork. in vodja teh. osobja	ik 43 10 6	050-— 600'— 550*— 500 —
mo^ki zbor	17	48U-—
male solo uloge	6 14	4a0-_ 400-—
ženski zbor		3t>0-—
pisarniške moči	6	3o0- -
tehnično osobje I 11		300 —
baletna Sola	2 7	250'— 240 —
ft etuke	10	200 —
otroci baletne Sole	2 3	15»-100 —
Val (razven otrok) baletne Sole imajo poleg teb ■talnih plač ie po Ji 200 — do K 450 — me-sečnin dokiad od ministrstva Iz Balgcada.
RaSnn sprejemkov in izdatkov sezi]e do 15. deo. 1919 je sledeč:
1'rejamkl:
donos predstav obeh gledališč do
15 dec. 1919.........K 445.316-96
do 15. dec. pripadajoč abonement
tnaša ............„194.853-16
• • • •
K040.170 12
Izdatki;
plače vseh nastavljencev (218 oseb) do 15. dec. .... K 503.720-95
Stroški predstav, potnice, stanarine in honorarji igralcev, kurjava, svečava; tantieme avtorjev, prevajalcev, pisarniške potrebščine, tisk vstopnic, rekvizite, plakati, plakatiranje, honorarji Statistov, nabave slikamo, les, barve in razne poprave, itd. do 15. dec. . . „ 186.203-18
6f 8.924-13
K 48.754 01
ter so engpgementi celoletni, moramo članom plačati polne gaže tudi v počitnicah in odpade na tozadevne stroške za čas do 15. dec. 1919 . . . „ 51.750--
torej znaša skupna izguba do 15.
dec. 1919 . . . .......K 100.504-01
Ce bode gledališče celo leto tudi v poletnem času tako razprodano kakor doslej in se stroški ne bodo povišali, bo znašala končna Izguba do konca sezije K 3U.762 03.
Mesečne doklade od ministrstva k plačam osobja se med iste razdelujejo in vsled tega ne spadajo v ta konzorcijalni račun.
Slovenski gledališki konzorcij.
Prosveta.
Dobava slovenskih šolskih knjig.
Zanimivi članek »Slovenski knjigotrški problem«, ki je bil objavljen v 240. številki »Slovenca«, me je osobito z ozirom na to, kar »e tam rečeno r" -jde dobave šolskih knjig, napotil, da toz^evno podajam nekoliko misli. V to se čutim tembolj poklicanega, ker sem dolgo vrsto let deloval v bivši cesarski založba na Dunaju in tedaj do dobra poznam vse težave, ki jih je imelo slovensko knjigotržtvo pri dobavi učnih sredstev iz te zaloge. V vojni dobi so^ bile iste v istini nepopisne. Često sem se čudil, da knjigotržcem, ki so se pečali z razprodajo onih knjig, še ni prešlo veselje do tega nehvaležnega dela; na tihem sem občudoval njihovo blago požrtvovalnost.
Da so pa omenjene razmere, zlasti v tretjem in v četrtem letu svetovne vojske, postale v stari dunajski zalogi tako neznosne, temu se ne bo čudil oni, ki ima v stvar le malo vpogleda. Poleg dejstva, da ie jelo primanjkovati potrebnega papirja, da je tiskanje knjig zadevalo ob vedno večje ovire, moralo }e tudi več kot polovica dobrega, izvežbanega osobja iti v vojnike, se podaiti na krvavo polje. Sicer se ie na mesto v vojaštvo vpoklicanih uradnikov tam sprejelo v začasno službo število neveščega osobja, a to je pravilno delovanje preje oviralo nego pospeševalo. Navzlic vsemu temu bi v omenjenem zavodu nikdar ne bilo prišlo do take polomije, da ni bil isti povsem nezdravo osnovan. Državna zaloga šolskih knjig na Dunaju, kjer so se izdajale tiskovine in učne knjige v vseh jezikih monarhije in za raznovrstne kategorije šol. bi bila lahko ugledna, svetovna firma prve vrste. Da temu ni bilo tako, kriva je bila neprava, netrgovska podlaga. Na eni strani se jc preveč tratil > dragocenega papirja za uradne namene, ' Irugi in mc-
rodajni strani pa te nedostajalo pravilno iz-učenega osobja. Naj to zadošča! Le to naj >ode še pripomnjeno, da je veliko vrst učnih knjig za ljudske in srednje slovenske šole zagledalo beli dan pri privatnih založnikih na Dunaju, posebno v poznati tvrdki Tempsky
Članek v »Slovencu« podaja nam ža-ostno sliko o tedanjem stanju šolam pre-potrebnih knjig. Kako da mora tedaj trpeti redni šolski poduk, to si lahko vsak sam živo predstavlja. Kje so one srečne šole, ki zadostno razpolagajo z šolskimi knjigami? Kdo pa se pri nas sploh še peča z intenzivno prodajo šolskih knjig?
Na času je, da se tem nezdravim razmeram odpomore. V ta namen se je ustanovila zaloga šolskih knjig za Slovenijo. Da ne bode ista zabredla v napake zaloge na Dunaju, da bode novi zavod zadobil zdravo, trgovsko podlago ter da bo na ta način vsposobljen zadoščati in ugoditi vsem željam in potrebam šolstva, za to bo vodstvo pazno skrbelo in v ta namen zastavilo vse svoje sile. Cene knjigam morajo padati, šolsko literaturo moramo dvigniti.' Ker zahteva moderna pedagogika obilico dobrih ilustracij ne samo v učnih knjigah za ljudske, temveč tudi za srednje šole, zadobili bi domači umetniki stalni zaslužek.
Ne bi pa bilo umestno, takoj pričeti z izdajanjem povsem novih učnih knjig. Nastaviti bi se jim morale predrage cene, preveč časa bi trpelo, da bi zagledale beli dan. Zato so se nakupile dobre knjige iz one stare založbe ter pri dunajskih zasebnih tvrdkah. Iste se bodo primerno uredile. Pri novih nakladah se bo vse nepotrebno odstranilo, zlasti pa se bo izločil tisti v čitankah se nahajajoči oholi avstrijski patriotizem in nadomestil z sedanjemu času primernim čtivom. V doglednem času urejene knjige se bodo hitro vposlale tja, kjer so potrebne. Gledalo se bo na to, da knjigo-tržci, ki se hočejo pečati z nadaljno prodajo ,ne bodo samo trpeli nikako škodo, temveč da bodo pri tem tudi imeli primeren zaslužek.
Zaloga šolskih knjig se ne ustvarja za to, da bi škodovala zasebnim založnikom. Nasprotno! Isti naj bi v zvezi z njo zadobi-vali na eni strani pošten zaslužek, na drugi pa naj bi v prid povzdige literature na šolskem polju stopili z državnim uradom v zdravo konkurenco. Sicer pa se nudi ravno v sedanjih časih in osobito po tem dolgotrajnem štrajku toliko dela glede zvišanja književne produkcije na žal le premalo ob-delovanem polju znanosti, umetosti in be-letrije.
Opozarja se tedaj na navedene razmere čitajoče občinstvo in zlasti se prosijo odločilni, merodajni krogi, da naj bi se koj pričeli zanimati za našo novo kulturno zgradbo.	J, g,
pr Gledališki jubilej v Zagrebu. Dne 10. januarja se bo vršila v Zagrebu jubi-larna predstava Gogoljevega »Revizorja« na čast 25letnemu delovanju Mihajla Mar-koviča na zagrebškem gledališču. Obenem je to 35. leto njegovega delovanja na jugoslovanskih gledališčih sploh. Pri uprizoritvi »Revizorja« bodo gostovali: Jurij Erastovič-Ozarovski, ravnatelj petrograj-skega državnega gledališča (režiser), Zi-naida Kondratijevna-Ozarovskaja - Sabinič in Persida Pavlovič, ki sta članici kralj, srbskega narod, gledališča v Belgradu, ter naš Anton Danilo, ki bo igral ulogo sodnika Amosa Fjodoroviča Ljapkina Tjap-kina. Predstava obeta biti res nekaj izvan-rednega.
g Izvoz v Češkoslovaško. Po dolgih pogajanjih z zastopniki ČSR je odobren izvoz iz Jugoslavije za 2500 prešičev, carine prosto. Kot je znano, se za enega pre-šiča plača okrog 400 dinarjev izvozne carine; vlada se je v tem času odrekla dohodkov v znesu 1 milijona dinarjev.Čehi so se obvezali, dobaviti nam kot kompenzacijo večjo množino sladkorja po 8 K za kilogram. »Politika« vpraša z ozirom na to vest: Ali je že preskrbljeno, da se odstopi ta sladkor javnim aprovizacijam in zadružništvu, tako da bi prebivalstvo res prišlo do cenega sladkorja? Alco se prepusti ta sladkor zasebni trgovini, potem prebivalstvo ni ničesar dobilo in država izgubi 1 milijon dinarjev.
REŠKO VPRAŠANJE SE REŠUJE.
LDU New York, 31. dec. (ČTU) »New York Times« doznavajo, da bo Nitti na svoje potovanje v Pariz in London vzel seboj natančno določene predloge za rešitev reškega vprašanja. Reško prebivalstvo je že izjavilo, da se z vsemi temi predlogi strinja. D' Annunzio je svojo moč na Reki popolnoma izgubil. Prebivalstvo ga noče več podpirati. O besedilu novih predlogov ni še nič znano, vendar se splošno sodi, da se bo vrhovni svet s temi novimi predlogi strinjal. Vloga, ki jo bo igrala Grška pri ureditvi Jadranskega vprašanja, tudi še ni jasna. Vendar je gotovo, da se bo v glavnem strinjala z rešitvijo, ki jo predlaga Nitti,
FRANCIJA KUPI ŽITO V JUGOSLAVIJI ZA AVSTRIJO.
LDU Dunaj, 31. decembra. ČTU »Wie-ner Allgemeine Zeitung« poroča iz Pariza: Z ozirom vesti, da bo Francija nakupila živila v Jugoslaviji, priobčuje francosko časopisje uradni komunike, iz katerega je razvidno, da ima ta nakup namen, preskrbeti Avstrijo z žitom do prihodnje žetve. Francija si pridrži od tega žita le oni odvisni preostanek, ki ga Avstrija ne bo več potrebovala,
FRANCOSKI LISTI ZA AVSTRIJO.
LDU Pariz, 31. dec. (DunKU) Več pariških listov, zlasti »Figaro«, se je pričelo obširno baviti z obupnim položajem v Nemški Avstriji in objavljajo obsežna poročila o rapidno naraščajoči bedi na Dunaju.
KARDINAL GIBBONS ZA STRADAJOČE.
LDU Pariz, 31. dec. (DunKU) Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Baltimorea, je po inicijativi Hooverja kardinal Gibbons naprosil papeža, naj pozove ameriške katolike k živahnemu sodelovanju pri pomožnih akcijah za stradajoče prebivalstvo srednje Evrope, zlasti Nemške Avstrije.
Pl'MUN£r KA ZBORNIC .V.
LDU Bukarešta, 31. dec. (DKU) Pa munski tiskovni urad poroča: Rumunska poslanska zbornica šteje 562 poslancev, od katerih ie 241 izvoljenih v stari Rumu-niji, 283 na Sedmograškem in v Bukareši-, 92 v Besarabiji in 26 v Bukovini. Senat šteje 237 članov, K tem pride še princ Karel, dalje rumunski metropoliti in škofje ter zastopnik evangelijskega veroizpove-danja.
EKSPRESNI VLAK PARIZ—VARŠAVA.
LDU Dunaj, 31. dec. (DKU) Takozva ni mtentni ekspresni vlak, ki je vozil v obeh smereh po trikrat na teden na piogi Panz — Dunaj — Varšava ter imel iz Linca direktno zvezo v Prago, se bo s 1. januarjem 1920 preosnoval v luksuzni vlak Mednarodne družbe državnih železnic, ki bo dostopen splošnemu (a /xiemu prom. tu in ki bo vozil prav tako pc trikrat na teden v obeh smereh. Prebeg za la vlak bo flobavljala ententa sama.
VELIKA POVODENJ NA FRANCOSKEM.
LDU Pariz, 31. decembra. (DunKU) Vsled deževja in južnega vremena so v več krajih vzhodne Francije nastale resne povodni. V Mesieresu in v Charlevillfeu je reka Meuse poplavila dele mesta. Reke Rhone, Saone, Charente in Aube so prestopile bregove in povzročile mnogo škode. Tudi v Belgiji so reke, katerih vodno stanje je v nedeljo začelo padati, narastle iznova. Pri Kolnu je Rena dosegla višino 7.6 m, pri Koblencu pa 8 m. Deli Kob-lenca so pod vodo.
c Bogoslužni direktorij. V naslednjem se objavljajo kot pripomoček gg. duhovnikom podatki direktorija za januar 1920, v kolikor obsegajo kake premembe. Vse drugo je razvidno iz brevirja in misala oziroma veljajo določila lanskega direktorija.
JANUARIUS.
f Dom. (vac.) Ss. Nom. Jesu, dupl, 2. cl. c. a. Off. fest, Com. d. o. t. Ss, Innoc. in L. et M, (priv.) — In 2. Vesp. com. seq.
Sabb. De die 5. infr. Oct. — Vesp. de seq. praec. et S. Hygini. f Dom. infr. Oct. (I. p. Epiph.) sem. c. a. Off. fest. LL. I. Noct. Inc. Ep. I. Cor., Com. Oct. et S. Hygini in L. et M, prop. — In 2, Vesp. com. seq. Fer. 2. De die 6. infr. Oct. LL. I. Noct, fer. curr. — Vesp. de seq. Sabb. S. Antonii Abb. — Vesp. de seq. com. praec. Cathedr. S, Petri etc. t Dom. II. p. Epiph. c. vir. ut in Brev, et Miss., com. Cathedr. S. Petri etc. — In 2. Vesp. com. seq. Cath. S, Petri, S, Pauli et S. Canuti. Fer. 2. Ss. Marii et Soc. Mm., simpl., com. S. Canuti. In M, 2, Or. Fidelium, 3. S, Canuti.
Sabb. S. Timothei. — Vesp. de seq. com. praec., Conv. S. Pauli et S. Petri, t Dom. III. p. Epiph, Com. Conv. S. Pauli etc. in L. et M. — In 2, Vesp. com. seq., Conv. S. Pauli et S. Petri. Fer. 6. S. Martinae V. M. — Vesp. de seq. com. praec. et S. Petri Nol. Sabb. De Dom. IV. p. Epiph. c, vir. Oia de Sabb. curr. In I. Noct. L. !. Incip. Ep. ad Philipp. (Dom. IV.), L. 2. Inc. Ep. ad Col. (fer. 3. seq.), L. 3. Inc. Ep. I. ad. Thess. (fer. 5. seq.) L. II. et III. Noct. de Dom. IV. Ant. ad Bened. et Or. Dom. Coin. S. Petri Nol. — Vesp. de seq. com. S. Petri Nol. et S. Ignatii. — Finis Allelujae.
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 31. decembra 1919.
4.
10. 11.
12.
17.
18.
19.
24.
25.
30.
31.
Orlovski vestnik.
Seja tehničnega odseka za tabor v Mariboru bo v petek 2. januarja ob 3. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni v III. nadstr. Naj nihče ne zamudi.
Uredništvo »Mladosti« bo zaključeno redno 10. vsakega meseca, Šte-vilka 1. 1. 1920. bo izšla koncem januarja^ Koncem februarja boste izšli štev. 2. in 3. skupno; to pa zato, da bodo izhajale vse druge številke v nadalje redno v začet" k u vsakega meseca in ne na koncu kakor je dozdaj. Vse dopise prosim torej vsak mesec do zgoraj določenega dne, vse drugo bo moralo za isto številko izostali. Prosim, da sc za 1. štev. 1, 1920. vsi po-žurite z dopisi in prispevki! — Urednik.
Občni zbor O. Z. se vrši v nedeljo 4. januarja 1920 ob 10. uri dopoldne v. Ljudskem domu. Dnevni red: a) Poročila funkcijonarjev, b) poročila odsekov v predsedstvu, c) »Mladost«, d) zvezina članarina, e) mariborska prireditev, f) volitev predsedstva, vaditeljskega zbora in razsodišča. Vsak odsek mora poslati v smislu pravil po enega zastopnika. Pridite polno-številno.
Vaditeljski tečaj se prične v petek
2. januarja ob 10. uri dopoldne v Ljudskem domu v II. nadstr,
Orliški tečaj. Otvoritev tečaja v petek 2. januarja ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu v I. nadstr.
Dijaški vestnik.
d Sestanek »Podružnice S. D. Z. ribniški okraj« se vrši v nedeljo, dne 4. januarja 1920 v dvorani Kat. izobraževalnega društva v Ribnici. Predava phil. Ilc Josip: Namen in pomen ljudskih predavanj. Začetek ob 4. uri popoldne. Tovariši* udeležite se £a polnoštevilno. — Predsednik.
a Krušne komisije bodo uradovale vi soboto, dne 3. januarja in v ponedeljek, dne 5. januarja 1920 vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. Izdajale se bodo izkaznice za cenejša živila strankam, ki so že vložile vprašalno polo, in sicer: Strankam s črkami od A do K v soboto in strankam s črkami L do Ž v ponedeljek.
a Novih vprašalnih pol krušne komisije ne bodo sprejemale in reševale, ker morajo priti preje pred posebni odsek, da presodi, ali je prosilec potreben ali ne. Zamudniki zamorejo oddati svoje pole lc na magistratu, in sicer od torka naprej.
a Zamudniki, ki so že predložili vpra-šalne pole, pa ne bi prišli h krušni komisiji, dobe izkaznice za živila šele tedaj, ko se to objavi v listih.
a Vsi krušni komisarji se vabijo, da se zanesljivo udeleže kratke seje, ki se vrši v petek, dne 2, januarja 1920 ob 6« uri zvečer v veliki dvorani na magistratu.
Kdo ve kaj o truplu utopljenca Pla-; ninška, poštnega voznika iz Smartna prii Litiji. Postal je nekoliko umobolen in zašelj 3. oktobra v Savo, se utopil, a še do danes, ni bilo najti njegovega trupla. Mož je bilj srednje, bolj močne postave, črnih že malos osivelih las in brade. Obleko je imel praznično, suknjo in telovnik iz zelenega ševi-j jota, hlače rujavo črtane, srajco pisanoj Ob odhodu je vzel s seboj tudi dežnik in palico. Na levi roki in nogi je bil pohabljen. — Kdor kaj ve o njem, je prošen, da javi to proti povrnitvi stroškov njegovim do-j mačim ali pa žendarmariji.
Iščeta se Otmar in Štefanija Battistig iz Gorice, kojih hčerki Alma in Ada se nahajate pri g. kuratu Alojziju Makuc v Marijinem Celju pri Kanalu na Goriškem. Njih naslov naj se naznani gosp, kuratu Makucu,
Marija Gelbmann, begunka iz Mal-borgeta, ki je bivala v Železni Kaplji na Koroškem in ta mesec odpotovala v domovino, naj dvigne svoje pohištvo, ki sc nahaja na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Iščem svojega nečaka Franca Svete iz Preserja pri Ljubljani, Šel je 1, 1917, iz Clevelanda kot prostovoljec v Solun. Bil je v jugoslovanski armadi pri 9. polku, 2. bataljon, 4 četa. Prosim vse, ki vedo kaj o njegovi usodi, naj sporoče na naslovi Marija Mcrkun, Preserje pri Ljubljani.
društva »Dobrodelnost« v Ljubljani
a frorisi siru?, slepcev, imuaiidDD 8nt h ra.c«o. 1317 dotsHuoo u skupni vrednosti 80.000 K.
Sjiauni dobitek o orediios
20.000 kron.
, usTKČka Z hrani. Srečka Z fefošii.
1 Srečke se naročajo v loterijski pisarni v
Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. i lobanje bo 3. febr, 1920 ob 6. uri zvečer,,
Stran 6.
SLOVENEC, dne f. jantarja 1920.
Stev. 1.
Imate bolečine7 V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čudili I 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici i 7 K.
AU trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagaio prave Fellerjeve El-za-krogljice! 6 Skatljic 12 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in
toštnina posebej, a najceneje. — utfen V. Feller, Stubica donja, Elza trg it. 134. Hrvatska.	A
UiC RaPlOP *rom England glves Enima rUIICI glisb lessons. Dunajska cesta 25. lnterview* from 1—20 riocu.

9 rlcaria 80 spre meta v arhitekturski L Molil ju atelier, plača po dogovoru. Vpraša se pri upravi lista podst.6396.
Prnfia CD lesen> nov> dvojnat svinjak; riUllU 0u isto lam so na prodaj tudi dobro ohranjeni Skornji. Cena po dogovoru. Opekarska cesta 34. Trnovo. Ljubljana.
Iščemo	Zfl mMm, fi
bo verziran v knjigovodstvu in glasbeno izobražen. Ponudbe na Si roj ne tovarna lo livarne d d., Dunajska cesta štev. 48.
Trnnvcbi Cin *""1en y trgovini meša-liyUVjni Jlll, ne stroke in t petletno prakso v lesni trgovini, želi primerne službe pri kakem večjem podjetju. Ponudbe pod »Trgovino« na Anončno eks-pedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
izgubila se ie Ks,.* «ž °nb;
glavnem kolodvoru v Ljubljani, ali pa v gorenjskem vlaku dne 23. XII. zvečer. V njej so bili 4 tisočaki, nekaj drobiža, vozni listi za drva. naslovljeni na Dunaj, ena karta iz italijanskega ujetništva in nekaj drugih stvari. Zvedelo se je, da ]o je našel ne vojak: Najdl-ki telj se prosC naj jo odda v upravi lista, ali pa naj jo pošlje na naslov, ki se nahaja na karti iz itaU ujetništva, proti dobri nagradi.
Primati]
dr.lvanRaišp
ordinira popoldne od 1. do 3., in v nedeljah od & do 9. ure v
Celju, Krekov trg St. 16.
(nasproti kolodvora).
Kupuje o sa dobro ohranjeni
šivalni stroji in stojala
Pomdbe na Jos. Peteline, LJubljana
obstoječe iz 4— ftsob kuhinje in priti-Klinami, ako možno vila, so išče za neki konzulat. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Konzulat*
Išče se
deček (ruznaSflieci MTS,
kateri je pošten in marljiv, z lepo pisavo, ter če mogoče zmožen slov. in nemškega jezika. Ponudbe na Strojna tovarne tn livarne d. d. Eiektro odd., Dnnajska cesta it. 48.
V Doiem dom gostilno m
v zameno za stanovanje v Ljubljani. Hiša stoji na lepem prostoru in je oddaljena od prometnega križišča južne železnice 20 minut Cemene ponudbe oa upravo tega lista pod «B. K. M.»
fnmnna pristna in zanesljiva kupuje uCIlluiiD Josip Urbanič, trgovina s semenu Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.
Martin Zuran
sobni slikar Lfnblfana, Mestni 1rg št 12
se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev točna, cene zmerne.
Preklic.
Podpisana Katarina Slapnik preklicu-jem vse žaljive besede, katere sem govorila pred Cecilijo Siapnik zoper Pavla in Antona Jeras in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
Katarina Slapnik.
Boljia samostojna
kuharica
stednjih let, vajena večje kuhe, ter boljSa
sobarica
ki zna dobro Šivati, v starosti 20 do 30 let, se takoj v večji trgovinski liiši (10 os), sprejmeta. Plača dobra po dogovoru. Istotam se sprejme tudi
dekle
vajeno vseh hiSnlh del za pomoč v kuhinji, sploh gospodinjstvu in gospodarstvu, proti dobri plači. Naslov pove uprava tega lista pod it. 6362
Čebelni DOSek
suhe satlne in odpadke sveč
1 kupu e po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani,
Gosposvetska cesta 90, Sp. Šiška.
Občinski tajnik
sposoben slovenskega in nemškega ura-dovanja, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Ako bi bil ob enem tudi orga-nist iu mežnar ima prosto stanovanje. Dopise na Občinski urad Vetrinj pri Celovcu, Koroška S. H. S.
za vozove in kočije se išče. Hrana in stanovanja v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se je: Cesta na Kodelje-vo številk« 8.
»Velika gora", lesna trgovska In industrljalna družba z o. z. v Ribnici naznanja, da je preminul dne 29. decembra 1910 nje družabnik, gospod
Ivan Lušin
trgovec in posestnik v Sodražic*.
časten mu spomin! Ribnica, dne 29. decembra 1919.
Krojač IgllC Franc
Ljubljana	Kolodvorska til. 28.
izdeluje moške, Ženske, vojaške in otroške obleke po konku-l renčnih cenah. Zaloga raznovrstnega blaga.
Uradniki, nCiteljstvo in delavci znižane cene
Vsled ustavitve prometa ra>,pečam 1 vagon Ia pomaranč po ugodui cem.
FERENČAK,
Kolodvorska ulica štev. 31, dvorišče
izmed slovenskih deklet ali vdov ne nad 35 let stara, bi se notela v svrho možitve podati
VAME
Poročil bi jo mož srednjih let, izobražen, dobrega in mirnega značaja, rojen v Litiji in je sedai že 16 let v Ameriki in ima ondi lastno posestvo. Vozni list ter vsa dovoljenja pošlje iz Amerike. Prednost imajo osebe, ki govore slovenščino in nemščino. Naslov in podrobnosti se izvedo v upravi lista pod šifro Amerika.
Srečno in veselo
novo leto 1920
želi svojim odjemalcem
Karol Majce in drug
čevljarski mojster Ljubljana, Radeckega c. 6.
Srečno novo leto 1920
želi vsem svojim cenjenim naročnikom in znancem
Filip Pristou
specialist za slikanje napisov bjubljana
"Oeselo, srečno novo Ido
želi vsem c. obiskovalcem
kavarne ,%vez<&a
ter vsem prijateljem in
znancem 3. Svančič, 1?avarnar.

Srečno In veselo
NOVO LETO
=«5
ul. vum čiloteljei* „Slo»«nc»", oiobtto ivoiun cenjenim odjemalcem ia prijateljem, priporočujai »e njihovi mdeljnii utkloaje-ooiti, naslednje (Trdite:

Breznik & Fritsch, trgovina z železnino, Ljubljana, Cankar* jevo nabrežje št. 1.
Franjo Cerar
tovarna slamnikov
Stob pri Domžalah.
ic, ijauaroar, m
lavna prodaja
vina in ruma
v skladišču «Balkan» na Dunajski cesti se vrši dne 3. Januarja 1920 ob 9 url zjutraj. Ob enem z blagom se oddajo tudi sodi.
Srečno in veselo novo leto!
želim vsem odjemalcem ier se priporočam za nadaljna naročila.
Milan Cankar
krojač, Sv. Petra c. 33. -——-—-
Nerocalie »Slovenca"!
Jos. Peteline,
trgovina in tovarniška zaloga šivalnih strojev, potrebščin za
Čevljarje, krojače in šivilje Ljnbljn-r, Sv. Petra nasip St 7.
ŠiiiElzjaS
manufaktura, moda, konfekcija
Ljubljana. Stoomi trg 3. * —-
Srečno In veselo novo leta!
želi vsem svojim cenjenim naročnikom
Tone Malgaj
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica 6.
%
^niiniiiininiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniMr.iiMiiiiiiminH
Bar? losi' t naročili w priMii.
Se prlporofia
,, 11 IIIBII1U	1
zaloga barv za obleke.
niiirtHtttmtiiiniiiiiiiuHunHiimTmiiinHmtniiitriniimmtinmmBi
iMfimmS
TtN^a Poletij Z? Kopitar
Jrgevina * mešanim blagom na drobno in Hebelo. 3svox pristnih CjutomersHih vin
v Ormožu ob Dravi
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem iti znancem prav
srečno, zclravo in veselo novo leto!
Elegantna
salonska garnitura
(mahagoni) M proda. Poiasnila da Martin Jančigai, Zfl. fi.ška tU Celovška cesta. Istotam se proda tudi mlad
pes-čuva)
llcmodernl muli, boe Itd. se moderniziralo o najkrajšem Času. V zalogi lastno Izdelooane garniture ter Ipedjatao damske kofubooinaste Cepiče.
Prevzemen) vsakovrstne kože v stroj ter ?.«te popolnoma izgo-tovim v najmodernejše garniture.
LudevSR RoS LSKSiKSr
MubE ana, GradISče 7 M tn. SI««.
Kupim nov ali malo obrabljen
pisalni stroj
z vidno pisavo in slovensko ali češko tastaturo. Ponudbe na Jaroslav Breuer mestni stavbenik LJubljana, Vojaška iiilca 16 &
Kupil bi takoj več sto kg
l&IUl
s
tekoče ali trde, ter verige za prevajanje lesa. Obvestilo se prosi poslati na Franc Past, Ljubljani Streliika ulica it, 33.
čevljarska zadruga", sedaj r VrbovGD pri Krjo
voSti vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem tu- in onstran demarkncijske črte
blagoslovljeno novo leto!
Delniška družba pivovarne „UNI0Nu"^
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
VESELO M0¥0 8110?
CLCKTROTVRDKA ^ AUTOTVRDKA
SVETLA 1.00REC
msm IRfi SIEV.25 fc GOSPOSVETSKA C. 14
/
Ste v. 1.
SLOVENEC, dne T. januarfa 192D.
Stran 7>
žele vsem čitateljem »Slovenca", osobito svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem, priporočujoč se njihovi nadaljnji naklonjenosti, naslednje tvrdke:
Jakob Accetto - dediči, stavbeno podjetje, Ljubljana, Trg Tabor.
Josip Adamič, vrvarna, Domžale.
Julija Albert, restavracija pri Lipi, Židovska ulica.
Ignacij in Helena Banko, gostilna, Ljubljana, Sv. Martina cesta 3.
Kati Beguš, trgovina z mešanim blagom, Ljubljana, Radeckega cesta 2.
Ivan Belič, gostilna »št. 6«, Ljubljana, Dunajska cesta 8.
0. Bernatovič, konfekcijska trgovina, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Anončni zavod Drago Beseljak, podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 6.
Tomaž Bizilj, gostilna pri Kolo-vratarju, Ljubljana, Pred škofijo.
Franc Dolenc, glavna trgovina in podružnice v Kranju, na Bledu in v Goričah.
Modna trgovina T. Eger, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
Gostilna Flegar, Ljubljana, Zaloška cesta.
Alojzij Fuchs, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Ivan Gajšek, trgovina s papirjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Aleks. Gjud, brivec, Ljubljana, Kongresni trg 6.
Ivana Gorše, restavracija »Novi Svet«, Ljubljana, Marije Terezije cesta.
P. Bizjak, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Spod, Šiška 136.
T. Bizjak, pekarija, Ljubljana, Poljanska cesta 25.
Jvrdka L Blas, trgovina s čevlji v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16
(v neposredni bližini hotela »Union* in sodne palače).
Trafika Blasch, Ljubljana, Dunajska cesta.
Karol Blatnik, čevljarski mojster, Ljubljana, Škoija ulica 10.
Anton Bokal, pokladalec parke-tov, Ljubljana, Ambrožev trg 9.
Ivan Buzzolini, delikatesna trgovina, Lingarjeva ulica, Ljubljana.
Fani in Karol Cenčič, gostilna, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71.
Aleks Gotzl, podobar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 7.
Gričar & Mejač, konfekcijska trgovina, Prešernova ulica, Ljubljana.
I. Kostevc, manufakturna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Ivan in Ana Košenina, mesarija, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
Odon Koutny, trgov, z orodjem, Ljubljana, Kolodvorska ulica 37.
Josip Kozak, mesarija, Ljubljana, Šolski drevored.
Anton in Josipina Krapš, kavarna, Škofja ulica 12.,
Ivan Kregar, izdelovatelj cerkvenega orodja in posode, Ljubljana, Elizabetna cesta.
Eksportna trgovina Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21—23.
Franjo Krvarič, restavracija »Per-les«, Ljubljana, Prešernova ul. 9.
Tovarna peči Heuflel - a dediči,
Glince pri Ljubljani.
Ivana Lauter, gostilna »Činkole«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4.
Ivan Ogrin, vinska veletrgovina, Laverca.
Ivan Ogrin, stavbeno podjetje Ljubljana, Grubarjevo nabr. 8
Josip in Tinca Olup, gostilna pod Trančo in trgovina z moškimi oblekami, Ljubljana, Stari trg 2.
Matej Orehek, trgovina, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
Franc Pajk, knjigoveznica, Cankarjevo nabrežje 25.
Ivan Pengov, podobar in kipar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 20.
Lekarna G. Piccoli, papeški dvorni založnik, Ljubljana, Dunajska cesta 4.
Janko in Fanci Pintar, specerijska trgovina, Sp. Šiška, Gosposvet-ska cesta 24.
Stanislav Horak, restavracija na južnem kolodvoru, Ljubljana.
Jerica Hubad - Dolenc, trafika, Leskovic & Meden, trgovina, Ljub-Ljubljana, Prešernova ulica.	ljana, Jurčičev trg 1.
Ivan Lavrič, trgovina, Cerknica, Notranjsko.
Marija Lekše, restavracija »International«, Ljubljana, Resljeva cesta 22.
i
T*
Hotel in kavarna »Ilirija«, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
Knjigarna »Ilirija«, zaloga knjig, pisalnih potrebščin in devocijo-nalij v Kranju.
Marija Izlakar, kavarna »Merkur«, Ljubljana, Židovska steza 4,
Andrej Černe, stavbeno podjetje, Sv. Petra cesta 23.
Ljudevit Černe, juvelir, Ljubljana, ,Wolfova ulica 3.
Ivan Jakopič, knjigoveznica, Ljubljana, Frančevo nabrežje 13.
Ivan Jax & sin, zaloga šivalnih strojev in koles, Ljubljana, Dunajska cesta.
Pavel Jemc, krojaški mojster, Sp. Šiška, Celovška cesta 22.
Fran Lotrič, gostilna, Češnjica pri Železnikih.
Gostilna »pri Lozarju«, Rožna ulica 15, Ljubljana.
Josip Maček, gostilničar, Ljubljana, Krojaška ulica 8.
Maček & Komp., konfekcijska trgovina, Ljubljana, Fran Josipa cesta.
Marija Černe, gostilna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 85.
Angela Češnovar, trgovina, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
F. Čuden sin, trgovina zlatnine in srebrnine, Ljubljana, Šelenburgova ulica.
Josip Čuler, kavarna Egia, Ljubljana, Turjaški trg.
F. Čuden, zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Ljubljana, Prešernova ulica 1.
Deželna zadruga izdelovalcev so-davice v Ljubljani, Gašpar Bolte, t. č. načelnik.
Anica Jesih, hotel »Štrukelj«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 15.
Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Stanko Kelšin, brivski salon, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1.
Knjigoveznica Kat. tisk. društva, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani.
Teodor Kom, klepar, Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Fran Kos, trgovina pletenin, Ljubljana, Židovska ulica.	_
anončni 30vod VtUgO 13QSti}QK Jnformatm mod
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5
Andrej Marčan, gostilna, Rimska cesta 21, mesarija, Prešernova ulica 5, Ljubljana.
Ivan in Marija Marinšek, konjska mesarija in restavracija »Amerika« na Glincah.
Peter Pire, pekarija, Ljubljana, Sv. Petra cesta 9.
Franjo Stibilj-Carevič, restavraciji »Stari Tišler«, Ljubljana, Kolo* dvorska ulica.
Schneider & Verovšek, trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta,
Ivan Somnitz, urar, Ljubljana, Sv* Petra cesta 16.
Julijana Štor, čevljarna, Ljubljana,,
Prešernova ulica 5.
Ivan Stritar kavarna »Stritar* Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Leopold Šega, jermenar, Ljubljana,
Poljanska cesta. '
Josipina Smid, restavracija, Ljub.« ljana, Gradišče 2.	<
Ant. Srebotnjak, trgovina z drv mi, Ljubljana, Kolodvorska ulica 31,
Martin Plut, trgovec, Črnomelj.
Martin Podržaj, gostilna, Ljubljana, Florijanska ulica 4.
Karol Polajnar, kavarna »Prešeren«, Ljubljana, Sv, Petra nasip.
Josip Podkov, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 9.
Mr. Ph. Vinko Prochazka, lekarna pri »Zlatem orlu«, Ljubljana, Jurčičev trg.
Prodajalna Katol. tisk. društva,
prej H. Ničman, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 2.
Ivan Ramovš, čevljar, Moste pri Ljubljani št. 43.
Štefan Mencinger, specerijska trgovina, Ljubljana, Sv. Martina cesta 10.
Anton Mencinger, trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta 42.
T. Mencinger, trgovina špecerije in delikates, Ljubljana, Resljeva cesta.
M. Rautar, delikatesna trgovina in pivnica, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3.
Josip Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, Ljubljana, Frančevo nabrežje 9.
Josip Reich, barvarija, kemična čistilnica in pralnica, Ljubljana, Poljanski nasip (poleg Jugoslov, tiskarne).
M. Rogelj, manufakturna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38.
Štefan Miholič, kavarna Central, Ljubljana, Sv, Petra nasip.
Valentin in Antonija Mrak, restavracija, Ljubljana, Rimska cesta 4,
Anton Miiller, vinska trgovina, Domžale.
Blaž in Marija Novak, čevlj. obrt in gostilna, Spod Šiška, Vodnikova cesta 9.
Tvrdka Mihael Omahen, trgovina, Višnjagora*
Ljudevit in Fani Roškar, restavracija pri »Auru«, Ljubljana, Wolfova ulica.
Franc in Margareta Scagnetti,
gostilna, Ljubljana, Metelkova ulica 19.
Josip Senica, trgovina z mešanim blagom, Domžale.
Brata Sever, zaloga pohištva, Ljubljana, Gosposvetska cesta.
Franc Sever, mesar, Ljubljana,
Jurčičev trg 1,
Karel in Marija Tauses, hotel
Lloyd, Ljubljana, Sv4 Petra c, Z,
M. Tičar, trgovina s papirjem, razglednicami, Ljubljana, Sv. Petra cesta 26 in Šelenburgova ulica 1,
Anton in Terezija Tonejc, kavarna »Evropa«, Ljubljana, Dunajska cesta.
Alojzij Trink, mizarski mojster^ Ljubljana, Linhartova ulica 8.
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljub-ljana, Mestni trg.
- i
F. & A. Uher, špedicijsko podjetje in zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Grand hotel »Union«, restavracija, kavarna in vinska klet.
Peter in Marija Urbane, gostilna
pri »Levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16.	'
Modna trgovina Marija Vehovec,
Ljubljana, Kongresni trg 4.
Jos. Vidmar, tovarna dežnikov, Ljubljana, Pred Škofijo 19.
Marija Volk-Košmerlj, I. jugoslovanska tvornica drož, Frančiškanska ulica.
I. Wanek, krznar in trgovina s kožuhovino, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21.
Franjo Zaje, brivec, Ljubljana, Dunajska cesta 12.
Jakob Zalaznik, kavarna, pekarija in slaščičarna, Ljubljana, Stari trg 21. ___
Zalta & Žilic, trgovina železnine, Ljubljana, Gosposvetska c. 10.
Ivan Zamljen, čevljar, Gradišče 4, Ljubljana.
A. Zanki - sinovi, trgovina barv, lakov in firnežev, Ljubljana, Resljeva cesta 1.
zinnnrtin phwp.diciia <nt GtfntoHr Reklamni za od
<* »'it"'"- -------' — & p*,	v	.
~~£jubljana, Kongresni trg štev. 3,
Stran 8.
SLOVENEC, Sne I, januarja 1920.
Štev. 1.
Priporočajo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke:
(Za dvakratno objavo v tednu so računa 8 kron.)
Brlonfce Zaje Fran, Dunajska cesta 12.	; Jaona skladišča »Balkan«, L Ljublj. favno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366)	Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta št. 1.	, PotrebSCine za šlollje, hrofaCe in Ceolfarfc Peteline Josip, Sv, Petra nasip 7	Trgoolne s šloaln. stroj) Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7.
Dobaoa in pokladanje parketno Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22.	Kaoarne »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg.	Sffifannlakfnrne frgoolne Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.	Restavracije »Perles«, Prešernova ulica.	Trgoolne s papirjem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11.
Danske krojačEce Minka Karo, Sv. Petra cesta 58.	Kleparji Korn T., Poljanska cesta 8, Remžgar & Smerkol, Florijanska ulica 13.	mizarji Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.	Sobno slikarstoo Žuran Martin, Mestni trg 12.	Trgooisie z dežniki in soinčnški Mikui L., Mestni trg 15.
		IHlBdni saloni GStzl Marija, Židovska ul. 8. in 7.	Staobena podfeffa Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.	
Elektrotehnika »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. Zavod za tehn. in elektrotehn., Dunajska cesta 22. Zavod za tehn. in elektrotehn., Lastne tovarne, Glince 16.	KnfSgarne Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.	modne trgovine Magdič Pavel, Aleksandrova cesta.		Trgooine z železnšno in poljedelskimi stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter. cesta.)
	Knjigoveznice Knjigoveznica K. T. D., Kopitar ieva ulica 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežie 25.	Optiki Jurman Karol, Šelenburgova ulica.	Snedfcifska »Balkan«, Dunajska cesta 33, (Tel. 366.) Uher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.)	
				Zaloge siolivMoa Fajdiga Filip, Sv, Petra cesta 17.
		Parfnmerlfe in kosssieiifca •Utanus«, Mestni trg 11.		
Gostilne Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19.	Konfekcijske (raonine Olup Josip, Pod Trančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3.	rosioSiarsl Pentfov Ivan, Kolodvorska ulica št 20.	Trgovine z urami in zlatnino Černe Lud., Wolfova ulica 3.	Zafntrgiooalnice Grošel T., Poljanska cesta 7.
Gramofoni in pdbERl aotomati Rasberger A., Sodna ulica 5.				Zobotehniki Zobni atelje Ferd. Palorec, Ljubljana, Dalmatinova ul. 5, poleg Kmetske posojilnice.
		Popravila gramofonov in godbenift aot® atov Rasberger A., Sodna ulica 5.	Trgovine s klobnkS Čadež Gvido, Mestni trg 14. Sokliž J., Pod Trančo 2.	
	Krofafil Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8			
Razpis.
V	področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je popolni
28 mest cestarjev
In slccr v gradbenem okraju Ljubljanskem 1, v Kranjskem 4, v Novomeškem 1, v Celjskem 1, v Mariborskem 4, v Velikov-škem 14, in v Borovljskem 3, z mesečno mezdo 60 K, pravico do 8 Štiriletnic po 6 K, in nagrado za službeno stanovanje v letnem znesku 100 K za one, ki niso nastanjeni v erarični cestarski hiši.
Dokler velja naredba o draginjskih dokladah, se izplačujejo te po določilih naredbe z dne 28 junija 1919 čtev. 575.
Pravilno kolekovane prošnje za ta mesta je vložiti pri gradbenem ravnateljstvu za Slovenijo v Ljubljani (Turjaški trg. št. 1) ali pa pri vodstvu dotičnega stavbnega okraja do dne
31. Januarja 1920.
Prošnji je treba priložiti:
1.)	rojstni (krstni) in domovinski list;
2.)	spise o dovršeni vojaški službi;
3.)	uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za cestarsko službo;
4.)	izpričevalo o naravnosti;
5.)	dokazilo, da je prosilec vešč slovenščine v besedi in pisavi.
Mesto se podeli definitivno po enoletnem zadovoljivem službovanju, onim pa, ki so v cestarskih poslih že izvežbani, takoj ob imenovanju.
Prosilci, izurjeni v kakšni stavbeni obrti, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju cest zaposleni kot stalni delavci, in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest.
V	ostalem pa si gradbeno ravnateljstvo glede podelitve služb pridržuje prosto roko.
V	Ljubljani, dne 24. decembra 1919.
Gradbeno ravnateljstvo.
GARJE
srbečico, brisi«. Ulaie. ani£i pri člo-vekc in živini mašilo zopet srbeCico Brez duha is a« maže perilo 1 lončeU za eno osebo po poŠt) 7 K poštnine prosto. — Prodaja in razpotiifa lekarna Irnkocrv « Ljubljani, zraven rotovžtt.	1631
Mpcpfon cnhn s hrano išCe profesor
mCJbl)!>U JUliU nem. realne gimnazije do i-. I. Dopisi pod »profesor« na uprav-ništvo .Slovenca-.
Potrebujem
okolu £000 gozdarskih delavcev za /-delovanje železn. pragov (šveler-iev, drva za kurjavo, tramov, drogov itd. Gozd izboren. plača dobra. Kdor želi priti nai se takoj prijavi pri Nluoll Ur Petrovua lesa* trgovec, Kar-lovec, iianna 72.
~' * * i *~ii-W ir^-irV^iUVpiJ
Kupimo vsako množino
(Gussbruch) v manjših in večjih kosih. Ponudbe na Kranjsko industrijsko družbo Jesenice-Fu* žine Gorenjsko.
ISIII
slovenskega in nemkšega jezika povsem zmožno, po možnosti	z večletno prakso samostojne-italjanščine izvrstno stenogra- ln izvežbanega bilančnika, finjo in tipkarico sprejme pod	°	. . ® . . izbornimi pogoji kot tajnico	sprejme pod izbornimi pogoji tvrdka tvrdka
99
SVETLA"
Ljubljana, Mestni trg 25.
STEDITE S PODPLATI!
Usnjati nabitki z žebljički, za moške in ženske čevlje, garnitura po K 2 —, za otroške po K 150, se zopet dobivajo v ljublj&nski zalogi tovarne „PEKOtt - čevljev,
Peter Kozina & Co., Ljubljana, Breg 20.
Karočajte in širite »Slovenca"!
v zabojih po 15 Iulogr.
Kavo Čaj
Čokolado fiakao
Kavni pridatek Konjak Rum L1 ker je Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Josip Fabiani
Urnimi Prešernova ulica 5i
JVliši podgane
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J.Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
mehka in trda dobavi in pripelje na dom V. Scog ietti, parna žaga za drž. Kolodvorom.
Deske, frame, Mode in bukovo oglje
kupi 'inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod Drago Be-seljak, Ljubljana, Cankarjevon.5.
m vw golazen mora po Rimu, »ho ponblfttc moja naibolje preizkušena m splošno hvaljena sredstva, not proti poljskim mišim K 7. za pod gane m mUi K 7.: za i&nrke K 8 ; tinktura ca a t« nI o« K 7 j anič.v&leo moljev Ke. prašek proti mrteaom K «.; mazilo proti ntem pri ljudeh K 4 —8.; mazilo ca nSl pri Sivini «.—8.; prašek za sil v obtoki in perilu K C.: tinktura proti mrčesu na aaOJn in zelenjadl (oničev raetUnl K 6 Prašek proti mravljam K.«. — Pošilja po povzetju Zavod sa eksport
M. JOnker, Petriniska olica 3., Zaareb 39.
Trgrovoem pri veSJem odjema popust.
Špecerijsko, koloni jalno in prekmor~ sko blago
kupite najceneje in najhitrej« od znane
_	veletrgovine	_
.Fructus' d. d.
za promet zemeljskih proizvodov, kolonijainega in dru. gega blage.
Zagreb, Vlaška nL 2L
Telefon 106. Ustanovi j. 1883. Zahtevajte ceniki
V. Marsano
Centrala
ZAGREB
Nikoličeva nI. 8.
Dobavlja:
Stroje sa obtesavaaje drv, stroje za
obdelovanje k j vino, poljedelske stroje, orodjo, motorje V.aie vrste, elektromotorje, vontt atorje. lokomoblle, lokomotive, vozova za izvračnnje in korita >te vozičke, industrijske stroje vsake vrste, odpravne žoleznloe, železne soafitr okolje.
nmfi
m R
Brzo^avi: .Matlm«' Zagreb ,Matimex' Dunaj
Tvrdka ta
uvoz in izvoz.
Ekspozitura DUNAJ IV.,
Viktorgasse Nr. i Nudi:
Stavbni materij al; nosafie, trainlee, strsSno lepenko, strešni okr4J, železo m pločevino, stavbne okove, emajll-r»«o posodo, aLumlulJasto prsoao, ru-zne kovine, petrolejskeIzdelke, Jermena. za pogon, transmlslje, elektronka-terljal, kemlino-tehnlfine Izdelke.
Kompletne naprave za tovarne.
Zahtevajte na£e najugodnejše Specijalne ponudbe.
Stavbni ma
deske, tramičke, trame, lopate, samokolnice, vozičke, stroje za pripravo betona in sodra
kupuje
delniško društvo za gradbo vil v CrikvenkL
Karbidne soetilke
o najrazličnejših lideljanah In oellkostffi u dobe po zmernih cenah pri tunik.
SUETLH, Ljabljana, mestni trq it. 25
6377
bdaia konzorcij »Slovenca«.
.Odgovorni urednik Mihael Moikerc s Lhibliaru.
Jugoslovanska tbkarri v Liubliani,