Poštnina plačana v gotovin
Maribor, petek 28. maja 1937
Stev. 118. leto XI. OCVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VEČERNIM
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. nredn. 2440, sprave 2455 bbaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. ari / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Ogla* m (prejema tudi oglasni oddelek »Jntra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 1L489
JUTRA
Leon Blum pri knezu namestniku Pavlu
PARIZ, 28. maja. Njegovo kr. Visočan-stvo knez namestnik Pavle je sprejel včeraj ob 16.30 predsednika francoske vlade Leona Bluma. Avdijenca je trajala Poldrugo uro. Zatem je knez namestnik Pavle sprejel svojega očeta Njegovo kralj. Visočanstvo kneza Arzena. Ob 19. uri se je podal knez namestnik Pavle v jugoslovansko poslaništvo, kjer je posetll obolelega poslanika dr. Puriča.
Jutri pogreb dr. K. Kramara
PRAGA, 28. maja. Jutri popoldne bo ix>greb velikega in zaslužnega državnika ter predsednika stranke narodnega edin-s*va dr. Karla Krama*, ki je zaslovel radi svojega junaštva |n heroičnega trplje-ija med vojno in k? je od konca 1918 pa do sredine 1919 bil na čelu prve čeho-slovaške vlade. Pokopali ga bodo v krip-
li	ruske pravoslavne cerkve poleg nedavno umrle soproge in se bosta poslovila od njega predsednik vlade d. Hodža 'n univ. prof. dr. B. Nemec. Pogreb mno gozaslužnega državnika in neustrašnega ter doslednega politika se bo vršil na državne stroške.
Poraz nizozemskih narodnih socialistov
AMSTERDAM, 28. maja. Pri parlamentarnih volitvah je izvojevala vladna koalicija veliko zmago. Katoliška stranka je dobila 31 mandatov, socialni demo. kratje 23 protlrevolucionarH J7, radikali fi. liberali 4, komunisti 3, kalvinisti 2. Nizozemski hltlerjevci so utrpeli precejšen Doraz in dobijo komaj <1—5 mandatov.
Kje je tretje letalo
MOSKVA, 28. maja DNB. poroča: Vče-'fi popoldne sta se še dve letali sovjetske polarne ekspedicije spustili nedaleč fevernega tečaja. Tretje letalo ni prispelo na severni tečaj do 7. večer srednje« Evropskega časa. O usodi tega letala ni kakšnih vesti.
Nov stavkovni val v USA'
NEWYORK. 28. inaja. Stavka je izbruh •“la v tvornicah tretjega največjega ame-"škega jeklarskega obrata. »Repnbllc ')lrel Corporation« in je števik) stavkujo-h doseglo 80.000.
smrtnih žrtev letalske katastrofe
i')EWYORK, 28. maja. V Kaliforniji se *e zrušilo neko letalo in so se 4 osebe s Jlotom vred smrtno ponesrečile. Iz To-J« poročajo, da je na dvorišče neke Žarnice v bližini Osake zgrmelo neko tniško letalo in je bl|o 15 mrtvih.
^ftcdonald bo pisal memoarje
aJr^NDON, 28. maja. Včeraj je podpired ^ nik vlade Macdonald predal kralju 'ojo demisijo. Umaknil se bo v Škot-kjer bo pisal memoarje.
^ASHINGTON, 28. maja. italijanski slanik Suvich je protestiral'prj držav. rj£‘ Podtajniku radi p,sanja nekega ame-»ari Ka lista>	nazval	Mussolinija
v°kata oboroževalnega tekmovanja«.
Sepetalna propaganda
»J?V^MPEŠTA, 28. maja. Za časa oblili. llainanskega kralja so širili desničar-it, radikalni elementi alarmantne vesti dL '* s« Pri tem poslužill propagande še-ter .?'a- Te šepetalce Je policija izsledila Hh izročila sodišču.
Mariborski mestni očetje sklepajo o gradu in drugih perečih zadevah
Grčarjev! predlogi in Zebotovi protesti zbujajo dobro voljo mestnih očetov
V	sredo zvečer se je vršila v mestni , svetovalnici VI. seja mestnega sveta j mariborske mestne občine, iki jo je otvo-ril in vodil mestni župan dr. A. Juvan. Po ugotovitvi sklepčnosti se je dr. Juvan spomnil nenadne smrti IvSna Klančnika, ki je bil od leta 1929 član mestnega občinskega sveta, katerega spomin so navzoči počastili z vzklikom »Slava«.
Sledila so poročila posameznih odsekov in je najpreje za I. odsek poročal o. s. dr. Miler. Na odsekovi predlog sta bila soglasno izvoljena kot volilca v Kmetijsko zbornico gg. Prane Nemec in Ivan
V	e 1 k e r, oba posestnika iz Maribora. Ugovora Ide Oroselove zoper predpis davščine na vozila ter Amalije Kiffman-neve zoper predpis prirastkarine sta bila odklonjena, dočim je občinski svet sklenil, da bo zoper odločbo banske uprave glede prirastkarine Josipa Kavčiča in tovarišev vložila občina tožbo na upravno sodišče.
Sledilo je poročilo II. odseka, za katerega je referiral o. s. Aljančič. Zahteva Borze dela glede ureditve računa za kur javo v. Delavskem azilu se vrne uradu v svrho ugotovitve stroškov. V smislu odsekovega predloga je nato občinski svet ugodil prošnjam 12 prosilcev za redno ubožno podporo in za zvišanje redne ubožne podpore.
Poročilo III. odseka (referent o. s. Stabej) je obsegalo le vprašanje ureditve Glavnega trga. Mestni gradbeni urad je že izdelal zadevni načrt, v smislu katerega se bo spomenik na Glavnem trgu premestil proti Koroški cesti, dočim se bo nekako na sredini med starim in novim delom Glavnega trga uredil prometni otok. Mestni svet je načrte načelno sprejel, podrobnosti načrta pa se bodo obravnavale na eni prihodnjih sej.
Sledilo je poročilo o. s. Hrastelja, ki je poročal za IV. odsek. Računske sklepe in bilanco mariborske mestne občine za leto 1935-36 bosta v smislu sklepa občinskega s>veta pregledala o. s. dr. Kovačec in ravnatelj Pogačnik. V smislu svoje-časnega sklepa, da se vsako leto cenijo občinske nepremičnine do 1. julija, je odo bril preložitev termina. V svrho ureditve Tvorniške ulice, ki tvori zvezo z Aleksandrovo cesto v
Studencih in z Valvazorjevo cesto, bo mestna občina kupila od tvrdke Doctor in drug nekaj zemljišča po ceni 35 Din za k v. meter. Preurejena Tvorniška ces>ta, ki bo 24 m široka, bo nudila krasen dostop h koroškemu kolodvoru. Nadalje je občinski svet odobril tlakovanje Tatten-bachove ulice z granitnimi kockami in bodo znašali stroški 800.000 dinarjev. Od tega zneska pojde 275.000 dinarjev iz rednega proračuna, 368.000 iz kaldrmin-skega fonda, dočim bodo morali ostali znesek plačati prizadeti hišni posestniki. Do Sodne ulice bo Tattenbachova ulica tlakovana s kockami pravilne oblike, od Sodne pa do Vošnjakove pa s kockami nepravilne oblike.
Rosenbergovo posestvo je mestna občina že kupila in sicer za
2,500.000	dinarjev. Mestna občina bo še letos tretjino posestva parcelirala, in sicer ob Betnavski in Ljubljanski cesti ter prodala interesentom za ceno 30 Din za kv. meter pod pogojem. da pričnejo z graditvijo tekom 2 let. Ostalih 26.000 kv. jmet. pa bo mestna občina prodala po 22 dinarjev na kv. meter. Del parcel ob Ljubljanski ulici si je mestna občina rezervirala za zidavo malih stanovanj, ki jih bo občina gradila v lastni režiji. Hišo na Tržaški cesti, ki spada k Rosenber-govem posestvu, pa bo mestna občina prodala in se računa da bo dobila zanjo okoli 250.000 dinarjev.
Glede preuredbe mariborskega gradu se je sklenilo, da so bo letos prenovila fasada, streha in okna, dočim se bo vprašanje končne notranje ureditve gradu obravnavalo na posebnem sestanku predstavnikov mestnega gradbenega ura da, Muzejskega društva, Študijske knjižnice in finančnega odseka mestna občine. Ker bi znašali celotni stroški za preureditev rradu 1,600.000 dinarjev, je odsek mnenja, da bi niti ne bilo potrebno preurediti notranjost gradu. Ker je občinski svet že svojčas sklenil, da bo grad na razpolago kulturnim ustanovam, zlasti Študijski knjižnici, je občinski svet na odsekovni predlog sklenil, da se velika kazinska dvorana, ki je itak samo v breme. občine, prepusti Študijski knjižnici, ki tamkaj lahko namesti knjižnico. Steni soglaša tudi Študijska knjižnica, ki bi
potem ne refliktirala več na prostore v gradu, pač pa zahteva, naj se zgradi popolnoma nova hiša na primernem prostoru.
Nato je občinski svet pooblastil upravni odbor, da tudi letos razdeli podpore kulturnim ustanovam. V hiši Gregorčičeva ulica 18, kjer ima društvo za podporo brezposelnih služkinj »Marijanišče« svoje prostore, bo mestne občina izvršila razna popravila in znašajo predvideni stroški Din 5000. Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru bo najelo 100.000 posojila in je mestni svet sklenil, da bo amortizacijo ter obrestovanje omenjenega posojila izvršila mestna občina.	,
Društvo hišnih posestnikov v Mariboru je v zadevi povračila stroškov za napravo oziroma razširjanje hodnikov napravilo prošnjo na mestno občino. Ta prošnja je, bila v odseku s 6 proti 5 glasovom zavrnjena. Pri obravnavi te točke dnevnega reda se je vnela živahna i debata, v katero so posegli o. s. Meglič, j Grčar, dr. Juvan, Žebot in Weiss, o. s. J M e g 1 i č je dejal, da se hišni posestniki i v Mariboru nahajajo v zelo težkem položaju, ki je naravnost kritičen. Če bo mestna občina delala tako naprej, bodo vsi hišni posestniki uničeni. Hišna posest plača v Mariboru skoro polovico občinskih dajatev. Na izvajanja o. s. Megliča je reagiral o. s. G r č a r, ki je trditve g. Megliča spodbijal ter dejal, da hišni posestniki najbrže smatrajo kot svoje dajatve tiste dajatve, ki jih pobirajo od najemnikov. G. Grčar je naposled predlagal, da bi se hišnim posestnikom dajale podpore, kar je izzvalo pri občinskih svetnikih smeh. Župan je pojasnil, da doslej občina sploh ni prejela nobenih individualnih prošenj prizadetih hišnih posestnikov, marveč le kolektivno prošnjo Društva hišnih posestnikov. Občinski svet je naposled sklenil, da se črtajo zamudne obresti in da se dovoli v tej zadevi hišnim posestnikom plačilo na obroke. Cel spis pa se vrne gradbenemu uradu v svrho ugotovitve efektivnih izdatkov.
Nato so se obravnaval^ razne prošnje za dovoljenje pavšala za uvoznlno, ki so se ugodile, dočim so se nekatere prošnje
De. tdvaed Bekeš, f tteaideul CSR
K 28. maju.
Ko je tako zavzel svoje stališče na-pram vojni v duhu svoje narodne in znanstvene zavesti, je poznal Beneš samo še eno: delati! Zato je vstopil septembra 1914. leta v redakcijo »Časa«, glasila Masarykove stranke. Tukaj sta se češče videvala z Mas&rykom. Nekega dne pa — tako pripoveduje Masaryk v svoji »Svetovni revoluciji« — je Beneš poiskal Masaryka pred dnevnim posvetovanjem v »Času« v njegovem stanovanju; »očividno je imel nekaj resnega na umu. In tako je bilo: po njegovem mnenju ne moremo gledati vojne pasivno, nego moramo nekaj storiti; mira nima, hotel bi delati. Nato jaz: da, jaz že delam! Poročal sem mu in sporazumela sva se takoj na poti v »čas« preko Let-nč. Spominjam se še prizora, ko sva prišla na mesto nad potjo k Elizabetinemu mostu: jaz sem se ustavil, se oprl na le-
seno ograjo ter se zatopil v pogled na Prago — misli o naši bodočnosti so mi rojtle po glavi,* Libušino proroštvo — toda početek politične akcije je bil denar! Dr. Beneš je preračunil svoje premoženje in je obljubil takoj nekoliko tisoč kron. Iinel je toliko, da bi mogel na lastni račun začeti delo v inozemstvu; to se je pozneje tudi zgodilo — mogel je zunaj živeti na lastne stroške. Meni so poslali moji prijatelji v Ameriki kmalu zadostne zneske za družino in zame, kakor so se na9 spominjali od časa do časa tudi pozneje. Bila sva torej — Beneš in jaz — radi najinih potrebščin brez skrbi.
Dogovorila sva se o vsem postopku, zedinila sva se o sodelavcih doma in v inozemstvu. Dr. Beneš bi naj ostal v domovini, dokler bi to šlo; zveza z menoj se bo organizirala po, vz^cu raškega podtalnega dela. Moje poznavanje stvari
nama je prišlo precej prav; ostalo sva si, izmislila in sloar z uspehom, kakor sem se mogel prepričati kmalu po svojem odhodu. Dr. Beneš je prišel, predno se je odpravil končnoveljavno iz Prage v Švico, dvakrat k'meni, v februarju in v aprilu 1915.
Sodelovanje z dr. Benešem je bilo lahko in učinkovito. Treba ni bilo mnogo besed; bil je politično in zgodovinsko tako izobražen, da je zadostovala ena beseda,. Načrte je zamislil do podrobnosti ter jih je izvajal; kmalu je mogel delovati na lastno pest in dobro. Dokler sem bival na zapadu, sva se često videla in sva vse temeljito premislila. Najina pismena in brzojavna korespondenca je bila precej živahna. Pozneje — iz Rusije, iz Japonske in Amerike — nisem mogel mnogo pisati in brzojaviti; mislila in delala sva vzporedno. Z razvojem dogodkov je dr. Beneš rasel; kljub'vsej obvezanosti radi dogovorjenega programa je pri pro-vajanju Klavnih nalog postopal zelo samostojno. Njegova iniciativa je bila znatna in njegova delovna vnema neumorna.
fkaeiioeske k$
Mmm
Slovo brnskih študentov
V	torek so se vrnili s svojega potovanja po našem sinjem Jadranu gojenci brnske Trgovske akademije. Bili so ob vrnitvi v svojo domovino polni hvale, priznanja ter navdušenja za naše morje, za naš Jadran, ki ga bodo ohranili v trajnem, svetlem spominu. V Unionu so drage goste sprejeli ii» pozdravili funkcionarji tukajšnje Jtigoslo vensko češkoslovaške lige ter ie ligin predsednik dr. V. Kukovec spregovoril brnskim dijakom prisrčne in tople besede, v katerih jih je pro-
sil, naj spomin na naš Jadran vežejo tudi s spominom na naš Maribor. Po zahvalnih besedah brnskega profesorja, kije vodil poučno ekskurzijo brnskih dijakov po našem Jadranu, je bil veselo razgiban prijateljski večei. Danes dopoldne so sl gostje v spremstvu Hginih funkcionarjev ogledali posamezne mestne zanimivosti, med drugim tudi tukajšnjo Vinarsko in sadjarsko šolo. Prepolni lepih vtisov so dones ob 11. uri dopoldne zapustili Maribor ter se vrnili v svojo domovino.
Napadi na avtomobile in motocikle
Poročali ste že o divjem napadu na Vlahovičev avtomobil na binkoštni ponedeljek popoldne. Isto popoldne se je peljal tudi g. V. F., stanujoč v Mariboru, s svojim motorjem z neko damo iz Rog. Slatine domov. Pred gostilno Wutte je bil napaden ter je le za las manjkalo, da niso še neizsledeni ter neznani napadalci prevrnili motocikla in nekdo je že zamahnil, držeč nekaj v rok;, po dami, ki se je krčevito oprijela vozača in vsa prestrašena zavpila. Dne 9. maja t. 1. je bil napaden okrog devete ure zvečer na istem mestu avtomobil mariborskega zdravnika g. B. K., ki se je vračal z družbo iz Rog. Slatine domov. Trije ali Štirje moški, ki so se skrivali za drvi
za znižanje uvoznine odklonile. Prošnja Josipa Merkla za odpis davščine na nezazidane parcele se je odobrila, dočim sc je prošnja Josipa in Marija Nekrep zal odpis davščine na nezazidane parcele odklonila. Ob tej priliki je podžupan Z e-hot dejal: »Zakaj enemu ugodite, drugemu pa ne. To je vendar krivično. Ne moremo različno soditi!« Toda njegov ugovor je bil zaman in je predlog odseka občinski svet odobril. G. podžupan Ze-bot pa ni demisioniral, k^kor se je pričakovalo. Nato je občinski svet odklonil ,3 prošnje za odpis trošarinske kazni, dočim je 2 ugodno rešil.
Sledilo je poročilo V, odseka, za katerega je poročal podžupan Zebot. Mariji Pulko, Elizabeti Repnik in Julijani Halle-ker se dovoli obrt gostilne, dočim so se prošnje Cecilije Šuler, Ter. Smontara in Josipine Sotler za podelitev obrti krčme odklonile.
Za mestna podjetja je nato poročal o. s. Stabej. Mestni svet je odobril prenos nekaterih hišic v delavski 'koloniji ter vpo-kojitev nekaterih občinskih delavcev.
Javna seja se je zaključila ob 19. uri, nakar je sledila tajna seja, na kateri so sc obravnavale razne personalne zadeve.
in za lii#o, so navalili nenadoma s huronskim vpitjem in žuganjem na avtomobil. Le srečnemu naključju se je bilo zahvaliti, da je mogel avtomobil v največji nevarnosti, da se lahko pripeti nesreča, pobegniti. Pripetil pa se je pred nekaj dnevi še četrti slučaj, o katerem bomo jutri poročali.
Verjetno pa je, da navedeni štirje slučaji napadov na motorna vozila niso edini ter bi sc gotovo še marsikdo oglasil, če bi vedel, da razpravljamo sedaj o napadih na avtomobile na cesti proti Rog. Slatini. Ti napadi bodo kljub vsemu končno pojasnjeni ter bodo krivci prejeli svoje plačilo. Besedo ima sedaj žandar-merija, kateri je bil prvi slučaj takoj prijavljen, potem pa državno tožilstvo-, katero bo brez vsakega dvoma ugotovilo dejanski stan ter po zakonu postopalo.
Mi pa svarimo še pravočasno in opozarjamo pred vsem upravo banovinskega zdravilišča Rog. Slatine, da zavaruje v lastnem in«teresu svoje goste pred napadi, ker -je ona v stanju, da lahko napravi konec takemu rokovnjaštvu. Ce se namreč že enkrat razširijo po inozemstvu vesti, da vlada okrog Rog. Slatine nesigurnost za varnost avtomobilov in da ni človek skoro več varen življenja, potem bi se utegnilo zgoditi, da sc bo vsak tujec na daleč izognil našemu najlepšemu zdravilišču.
Ako se pelješ poleti z avtomobilom po noči, zlasti ob nedeljah in praznikih, po naših cestah, smukne vsak trenotek čez cesto senca tega ali onega sumljivega človeka, ki se boji žarometov in ki zatem izgine v gozdu. Nujno potrebno, bi bilo, da se žandarmerija v teh krajih in ob meji sploh čim preje motorizira. Naravno, da naši vestni in marljivi orožniki ne morejo kljub priznani požrtvovalnosti in najboljši volji popolnoma obvladati in dovoljno kontrolirati teh velikih razdalj. Merodajni činitelji, zganite se! - Dr. D.
Ustanovni občni zbor mariborskega »Napredka«. Včeraj predp. se je vršil v
Povodnikovi restvraciji ustanovi občni zbor mariborske podruž. hrvatskega kulturnega društva »Napredak«, ki ga je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. magister Peter Albaneže.
V	z bero valui dvorani se je zbralo okrog 50 v Mariboru bivajočih Hrvatov, ki jih ie g. Albaneže toplo pozdravil. Zlasti toplo je pozdravi! navzočega predsednika ljubljanske podružnice g. Harazma in g. Dageliča, ter ptujskega poverjenika g. Čabrijana. Pripravljalni odbor je zbral v Mariboru 73 članov. Kandidacijski odbor, ki je obstojal iz gg. dr. Turatta, prof. Sevnika in g. Mariča, je predlagal novi odbor, ki je bil z vzklikom soglasno izvoljen: Paljaga Drago, industrijalec, pred sednik, Kiepach Milan, podpreds., Ivančič Mario tajnik, Berkič Jaroslav, blagajnik, dr. Kumbatovič Filip in čabrijan Mladen, revizorja. Odborniki: Marič Adam, Novak Franjo, Povodnik Josip. Namestnika Lochert Franjo in Tončič. Stjepan. Novoizvoljeni predsednik g. Paljaga se je v vznešeoih besedah zahvalil za izkazano mu zaupanje, nakar se je delegat ljubljan ske podružnice g. Harazin zahvalil za prisrčen sprejem in pozval člane novega društva k pozitivnemu delu na kulturnem polju. Za delegata pri letošnji glavni skupščini v Sarajevu je bil izvoljen g. dr. Turatto.
Iz banovinske službe. Napredovala sta med drugim v VI. položajno skupino inž. /ože Lah pri sreskem cestnem odboru v Ptuju ter inž. Hugo Pinter pri sreskem cestnem odboru Šmarje pri Jelšah. V IX. položajno skupino uradniški pripravnik Florijan Ulil pri sreskem cestnem odboru v Slovenjgradcu in Anton Černe pri sreskent cestnem odboru v Celju.
V	cvetu mladosti... V Vinarski ulici 13 je preminila komaj 27 let stara, profesorica Vera Novakova. Njeno truplo bodo prepeljali v Ljubljano, kjer bo jutri pogreb. Mariborske žene in vsa rnarib. javnost objokuje njeno prerano smrt. Žalujočim naše globoko sočutje!
Telovo. Za včerajšnji praznik nam je nebo naklonilo zelo prijetno vreme. Hiše ob ulicah, koder se je pomikala tradicionalna tejovska procesija pod vodstvom škofa dr. Tomažiča in v navzočnosti predstavnikov oblastev, so bile ozaljšane in razsvetljene. Mariborski otok je zelo oživel in so številni gostje prav radi segali po izvirnih Majcenovih cenenih ter okusnih dobrotah. Pa tudi na pohorskih in kozjaških vrhovih je bilo zelo razgibano življenje in sploh na vseh znanih im manj znanih periterijskih ter okoliških postojankah, ki -so se Mariborčanom priljubile.
Obrtni vajenci in vajenke, ki so dovršili letos tretji razred, naj pridejo po svoja spričevala v nedeljo, dne 30. maja t. 1., ob 10. uri dopoldne v deško meščansko šolo v Krekovi ulici. Pozneje se zanje izpričevala ne bodo več skupno izdajala.
NARODNO GLEDALIŠČ!
Sobota, 29. maja ob 20. uri: »Bela bolezen«:, Red B.
Nedelja, 30. maja ob 15. uri: »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron«. Gostovanje Pavle Udovičeve. Znižane csne. Ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«.- — Premiera. Za penzijski sklad gleda1’ ških igralcev.
Ponedeljek, 31. maja: Zaprto.
Torek, 1. junija ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Gostovanje Pavle Udovičeve. Znižane cene. ZaH-njič. ,	_____
Hi M
Kino Union. Velefilm »Maryša«, jubi-larni in odlikovani film češke produkcije. Kot dodatek kronanjske svečanosti v Londonu.
fm&oya&Ut& v tkejtu 32 fued sodam statam fuavite
Štern, Koller in Belak se zagovarjajo pred velikim senatom
Strahovit in grozen roparski umor v Mejni ulici 32, ki se je izvršil dne 8. julija leta 19.56, je našel končno danes syoje odmeve pred velikim kazenskim
senatom mariborskega okrožnega sodišča. Pušaverjeva smrt v Kamniškem jarku in grozovit šentiljski umor sta že maščevana. dočim sploh šc niso razjasnjeni
tragična smrt posestnika Krebsa v Roš-
pohu in še drugi zločini v mariborski ftkolici. Razne okoliščine, ki jih navajamo
v poročilu, so preprečile, da se je žalostna smrt vpokojenega finančnega preglednika' Ivana Strajnšeka šele danes obravnavala pred kazenskim senatom. Smelo lahko trdimo, da še nikoli ni bilo v Marihoru za kakšen proces tako velikega zanimanja, kakor za današnjo razpravo. lq se je vršila v razpravni dvorani št. 53 v prvem nadstropju tukajšnjega okrožnega sodišča. Naval radovednežev je bi! tolik, da je moralo sodišče poklicati na pomoč policijo. Posebno veliko zanimanje za razpravo so pokazali Po-brežani, saj so zločinci, ki jih danes sodi sodišče, na Pobrežju dobro znani. So to Mletni delavec Karl Štern, 29letni trgov-
ski pomočnik Ivan Koller in 401etni ključavničarski pomočnik Franc Belak, ki so
vsi stanovali na Pobrežju.
NI samo roparski umor v Mejni ul. 32,
ki je spravil Šterna, Kollerja in Belaka na zatožno klop, marveč so obtoženi tudi radi nekaterih drugih dejanj, ki so kakor uvod h groznim zločinom v Mejni ulici 32. Obtožnica namreč pravi, da 'je Karl Štern dne 7. maja 1936 v pijanosti javno razžalil policijskega stražnika Rudolfa Robiča, iki je Šterna aretiral, ko je na križišču Pobrežke in Tržaške ceste ustavljal mimoidoče pasante iti jim pretil, da jih bo pretepel. Štern je skuša! stražnika Robiča zgrabiti za roko in za vrat ter ga udariti v obraz, kar sc mu pa ni posrečilo. Ob tej priliki je žalil eskorto stražnikov ter izrekel grožnjo, da bo v teku dveh let vso policijo pobil. Pri tem je rabil besedo »bomo pobili«, kar dokazuje, da je Štern pripadal skupini, ki je imela zle namere. Nadalje sta Karl Štern in Franc Belak obtožena, da sta dne 7. julija 1936 prišla v stanovanje Bogomirja Lasbacherja v Koro-
ščevi ulici 32 pod pretvezo, da sta uradnika mestnega poglavarstva in da imata nalog izvršiti ogled stanovanja radi nameravane prenovitve in pri tem odvzela Lasbacherju listnico s 150 dinarji gotovine. Ivan Koller je nadalje obtožen, da je Šternu in Belaku opisal stanovanjske razmere pri Lasbacherju, sc z njima dogovoril glede izvršitve dejanja in glede načina izvršitve, si izgovoril delež na ukradenem denarju ter na dan storitve spremljal oba storilca do Lasbacherjeve-ga stanovanja in ju tam v bližini počakal. Nadalje sta Štern in Belak obtožena,
da sta 8. julija usmrtila Ivami Strajn-ška
na ta način, da sta ga z udarci s topim predmetom na glavo omamila in ga nato z rokami zadavila ter odvzela pokojnemu Strajnšaku najmanj 4800 dinarjev. Ivan Koller pa je končno še obtožen, da je Šternu in Belaku pri izvedbi roparskega umora pomagal in sicer s tem, da jima jp povedal, da ima Strajnšak doma mnogo denarja, da jima je opisal stanovanjske razmero pri njem in Jima tudi
Odlikovanje mariborskih gasilcev. Z
redom sv. Save IV. stopnje je bila odlikovana prostovoljna gasilska četa v Mariboru. Razen tega so bile odlikovane z redom sv. Save V. stopnje gasilske čete v Laškem, Ptuju, Celju. Ljutomeru. Slovenski Bistrici, Slovenjgradcu. Radgoni. Slovenskih Konjnicah. Sv. Juriju ob Šča' nici ter Vuhredu.
Ljubezen naše mladine do glasbe. Drevi ob 20. uri bo naša mladina, matične Glasbene šole v okviru prvega nastopa gojencev matične glasbene šole pokazala odlično spretnost v glasbi. Vsi. ki se zanimajo za glasbene uspehe naše mladine, bodo nedvomno posetili nocojšnji nastop, saj je vstop k nastopu v Kazinski dvorani prost.
Petek, 28. maja: Zaprto.
Tombola Sokola Pobrežje bo v nedeli0 30. V. popoldne na letnem telovadišču, !• dobitek Din 2000.—. Tablice po Din 2. Pridite.
Sokoli plavači, telovadci mariborski!) sokolskih društev, ki še želijo v letošnjem poletju vaditi v plavanju na Mariborskem otoku v okviru Sokolskega plavalnega odseka, naj se javijo v petek ob 18.30 uri (pol sedmih) na letnem telovadi šču Sokola matica, da poskrbimo za primerno število garderob. Javi naj se ženski in moški naraščaj ter člani in članice.
Mestna strelska družina opozarja članstvo in drugo Občinstvo, da vozi v nedeljo 30. maja k otvoritvi strelišča rezervni avtobus na strelišče ob pol 8. ur1 zjutraj iz Glavnega trga. Glede skupnega obeda na strelišču se sprejemajo prijave pri S. Reji, Gosposka ul. II sam0 še do sobote 29. t. m. do 12. ure.
Ljudska univerza. Danes v petek oj> 20. uri se predvajata dva zanimiva kulturna filma »Afrika fz acroplana« in »Čudoviti doživljaji bogdadskega kalifa«. u prvem filmu ima uvodno predavanje
točno obrazložil, kje hrani Strajnšak sv-o! denar.
V	obrazložitvi omenjenih zločinov ,u vaja obtožnica naslednje:
Pokojni Ivan Strajnšak jc bil finančni stražnik in je že od 'j-1918 živel v pokoju. Njegova žena, s k* tero se jc poročil leta 1902, jc inicla -doto vinograd na Kapeli pri Gornji K* ' goni. Leta 1918 pa je tudi on sam i>ou ' doval kos posestva po svojih start, ■ Leta 1921 pa sta zakonca Strajnšak *v ” nepremičnine prodala in si skupaj kup hišo št. 32 v Mejni ulici v Mariboru, m sta poslej stalno bivala. Kot kronski up kojenec ni sicer imel Strajnšak ve pokojnine, toda hiša z velikim v'rj0"n' -katerega se je lahko skozi vse leto v dajala povrtnina, je vendar zak°”,^ten-Strajnšak omogočila primerno eKS1 ,iflg co, zlasti potem, ko se je njuna hčerka leta 1925 poročila, tako da j je bilo mogoče, da sta si od svoj hodkov laliko tudi kaj prihranila. ^ sta med svojimi sosedi in med ljua so ju poznali, kmalu	ik0
prišla na glas, da Imata doma
denarja.	^a.
Nekoliko je k temu pripomogla •rija sama, ki se je napram drujr‘‘~ ve]iko rada pobahala, da ima njen	ajco
denarja in ji je bilo v veliko v ^e jc mogla ob takih prilikah pok* tisočake.	...	„.ici je P#'
Strajnšakova hiša v Mejni ^n0 sta lična in ima dvoje stanov
Hamhdd zahteval žiirtjekje damnske-fadeta
Hčerka se bori s smrtjo
12	letni monter falske elektrarne Host-n*kar Herman iz Rut št. 13 (občina Sv. Lovrenc na Poh.) je nameraval obiskati včeraj svojega brata v Kamnici. Odpravil se je na pot s svojim dvokolesom, na katerega je posadil pred se svojo llletno hčerko Ivanko ter se odpeljal po banovinski cesti iz Fale skozi Selnico v Kamnico. Pri kilometrskem kamnu 9.650 ga ie dohitel avtomobil št. 2—1494, ki ga je upravljal grof Ivan Zabeo iz Sv. Lovrenca na Poh. Hoteč prehiteti dvokolo ]e iz •tosle} še nepopolnoma doznanih tazlo-sov, zadel vanj s tako silo, da je dvokolo s Hostnikar jem in hčerko vred zletelo v bližnji obcestni jarek. Hostnikar je za-dobil tako težke poškodbe na glavi in Prsnem košu, da je na licu mesta izdihnil. Hčerko pa, ki ima istotako težje poškodbe na glavi in po telesu, so poklicani reševalci nemudoma odpravili v mariborsko splošno bolnišnico.
Priči usodnega karambola sta bila delavca Hiter Matija in Vešnik Božidar, Gba iz Slemena pri Selnici, ki sta ob tem času vozila mimo. Prvi je vozil v isti
smeri kakor avtomobil proti Mariboru. Videl je pred seboj velik oblak prahu, tako da 'je bil prisiljen skočiti s kolesa in se umakniti 50 m pred karambolom. Hiter trdi, da je videl Hostnikarja tik pred karambolom, kako je vozil počasi po desni strani, medtem ko je hčerka sedela na ogrodju kolesa. Delavec Vešnik, ki je vozil pred avtom, je skočil s kolesa, hoteč se izogniti avtu in to v trenutku karambola, ko je avto že ležal v jarku. Na mesto nesreče so prihiteli neposredno po obvestilu orožniki in kmalu zatem preiskovalna komisija, v kateri so bili dr. Travner, dr. Zorjan in Petrovič. Po pregledu so odredili prevoz smrtno pone-srečnega Hostnikarja v mrtvašnico selniškega pokopališča. Obdakcija bo danes popoldne.
Vest o tragični usodi družinskega očeta Hostnikarja in njegove hčerke je zbu-dla v vsej Dravski dolini splošno sočutje. Pokojni Hostnikar zapušča 3 nepreskrbljene otroke, izmed katerih je bila najstarejša, ponesrečena Ivanka, katere stanje je še vedno zelo resno.
Prof. iiaš. Ob 16. uri sc predvajata ista filma z a mladino.
Iz policijske službe. Vpokojen je policijski stražnik Mihael Lutman pri pred-stojništvu mestne policijc v Mariboru.
Na letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani, ki bo od 5. do 14. junija, bodo imeli obiskovalci priliko videti vse domače, kakor tudi inozemske proizvode. Naši strojili, kovinski, lesni,tekstilni, mizarski podjetniki bodo pokazal, da lahko ugodij^ tudi razvajenim okusom. Poleg splošnega dela razstave bo modna re-vja, lovska, avtomoblska ter druge zanimive razstave. Obiskovalci imajo 50?» Dopust na železnicah.
Odložene volitve. Občinske volitve v ' občini Pragersko so se odložile, ker je Uveden postopek za spremembo območju te občine.
Poveljstvo mariborskega vojnega okru Ka je odredilo, da se vrši pregled in poni s še nepregledane živine (konj, volov) 'n vprežnih vozil za mesto Maribor v mesecu juliju 1.1., kar se bo posebej objavilo. Vse lastnike še nepregledanih konj lu vprege, ki stanujejo v Mariboru, po-1 Kivno opozarjamo, da svoje še neprijavljeno konje in vozila prijavijo v svrho ^Pisa v mestnem vojaškem uradu, Slom škov trg 11, v roku 7 dni, ker bodo sicer radi prikrivanja lastnine zasledovani. — Opozarjajo sc ob enem vsi lastniki, da je ■to dni pred početkom popisa do izvršit-ve po zakonu prepovedano vsako odtuje v^pjc, prodaja ali menjava konj in vozil.
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. šola je dvoletna ter inia internat za 60 gojencev in 112 ha veliko posestvo ž vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki osta nejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Prošnje za sprejem (banovinski kolek Din 10.—) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. I. ter priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja; 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje me sečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega sta-nfn staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskeni kmetijskem
odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
še druga plat zvona. V soboto, dne 22. t. m. sem se z motornim kolesom peljal iz Maribora v Ormož. Od približno 50 voznikov, ki so se vračali iz Maribora, je peljalo kakih pet ali šest pravilno po desni strani. Ostali pa vsi, če ne na levi, pa lepo po sredini ceste. Izogibajo se šele tedaj, ko je motorno vozilo kakih deset korakov za njimi. Nekateri na levo, nekateri pa na desno. Kolesarji so poglavje zase, zdi se, da hočejo zopet vpjeljati stari vozni red, ker vozijo načelno na leVi, posebno če vozijo v skupinah, če pa slišijo bližajoče se motorno vozilo, pa še v zadnjem trenutku švignejo na desno. Ustavil sem neko kolesarko, ki mi je prišla nasproti na napačni strani in jo opozoril, zakaj ne vozi,pravilno na desni strani. Odgovor: »Motorji in avtomobili naj vozijo po sredini ceste, kolesarji pa ob obeh straneh«. V interesu vseh bi bilo, če bi orožništvo od časa do časa z vozili, zlasti ob sobotah, kontroliralo promet na cesti in vsakega kolesarja in voznika s konji ter seveda tudi motorna vozila, ki ne vozijo pravilno, brezobzirno naznanilo pristojni oblasti. Le na ta način bomo dosegli, da se bodo ljudje navadili na cestno-policijski red in se bodo prometne nezgode preprečevale. — S.
Incident. K poročilu pod tem naslovom z dne 19. t. m. pojasnjujemo, da ni bil mišljen noben pekrski gasilec.
Pohorska žaga v plamenih. V Janžev-skem vrhu, občina Ribnica na Pohorju, je vpepelil ogenj žago posestnika J. Kei-serja, ki trpi radi požara nad 25.000 Din škode. Ogenj je nastal radi tega, ker je sin omenjenega posestnika v ‘bližini žage zažgal treske, pa jc močan veter zanesel iskre na streho žage.
Zgled dobrosrčnosti. A. Adalbert Gusel, veletrgovec, Aleksandrova cesta, je tudi v tekočem šolskem letu.izdatno pod pri mlečno akcijo za uboge otroke na tuk. I. deški narodni šoli. Na •njegov račun je bilo izdanih ubogim otrokom v tekočem šolskem "letu 1134 porcij mleka in 805 žemelj. Poleg tega šteje naša šola gosp. Gusla med največje dobrotnike Božička in Miklavža. Dobrotniku mladine izreka najprisrčnejšo zahvalo upraviteljstvo I. deške ljudske šole v Mariboru.
Studenška občinska politika
V	sredo 25. maja ob 4. uri se je vršila seja občiuskega odbora občine Studenci pod precUbdstvom župana Kaloha. Proračun, Wjc bil poslan na banovino za potrditev, je bil vrnjen. Z ozirom na dopis kr. banske uprave v Ljubljani z dne 8. V. t. 1. je občinski odbor vzel na svoji' seji proračun v popravo ter predložil mnenje, da je iz prvotnega proračuna izpadla postavka 1% taksa za prodajo parcel v znesku 25.000 Din. Ker se mora vstaviti v proračun za pokojninski sklad 2000 Din, je nastala diferenca 27.000 Din, ki se naj krije s tern, da se med dohodke
40. razstavna prireditev 5. — 14. junija 1937
Železniška izkaznica za polovično voznioo se dobi pri blagajnah železniških postaj za Dm 2'—. Velesejemske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu.
Sejmišče obsega 40.000 m5. Preko 600 razstav-ljalcev iz 14. držav.
Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. Veliko zabavišče Koristno — prijetno.
pri post 5-1 postavi namesto sedanjega zneska Neizterjanih občinskih doklad
15.000	Din znesek 42.000 Din. Za Kmetijsko zbornico je bil izvoljen občinski odbornik Rudolf Omulec, njegov namestnik je obč. odbornik Kolnik Maks. Razpiše se vožnja gramoza, izklicna cena 15T>iri, v poštev pridejo vozniki, ki pošljejo svoje oferte pravočasno. V šolski odbor so bili izvoljeni: Vrane, Omulec, Spaner, Pušnik in ‘Kac. Razpisalo se bo mesto pomožnega tajnika, ki se bo nastavil, ko bo vrnjen proračun. Z oz. na škropljenje Aleksandrove ceste in Kr. Petra ceste, po katerih pasira mestni avtobus 50 krat dnevno, je odbor že lani sklenil, da bo odredil škropljenje omenjenih dveh cest. Pojavile so se težkoče, ki obstojajo pred vsem v tem, ker je potrebna * voda za škropilni voz nezadostna in so Studenci v tem oziru navezani na mesto. Tozadev no je bila pred nedavnim deputacija pr! mestnem županu in predložila sledečo prošnjo: Občina Studenci bi kupila starejši škropilni voz, ki ga mestna občina ne uporablja več. Prosi se, da bi se smela črpati voda za omenjeni cesti iz vodovoda pri delavnici drž žel. Do dane s'ni bilo odgovora. Stvar je nujna ter se ne more več odlagati. Po izčrpanem dnevnem redu je župan Kaloh ob 8. uri zaključil sejo.
UuUdhovB jMfviiG
Putnikove novice. Putrnkov avtokar obišče v nedeljo 30. maja Vrbsk jezero Odhod ob 6. izpred hotela »Orel«. Cena Din 150.—. Dne 2. junija pa vozi Putni-kov avtokar v Graz. Odhaja izpred hotela »Orel« ob 7.30. Zasignrajte si pravočasno mesta pri Putniku Maribor in Celje.
Nova šola pri Sv. Trdi kraljih. Pri Sv.
Treh kraljih nad Marenbergom se vrši akcija za graditev novega šolskega poslopja. Akcijo vodi podružnica GMD.
uIH)rabljala zakonca Strajnšak sama, dru-pa je imel zadnji čas v najemu poštni Uslužbenec Hrastnik. Marija Strajnšak je ?? navadi vsako jutro odšla na trg v pribor, kjer je prodajala povrtnino. Od-jaiula jc navadno že zgodaj z nastopom ,lleva. vračala pa se je domov okoli *• ure. Njen pokojni mož pa jc imel na-!ado spati dalj časa. tako da jfc. vstajal Se'e okoli 9. ure.
Hrastnik je bil običajno ves dan v *v°Ji službi na pošti, dočim je njegova imela včasih opravke v mestu in ® navadno vsak dan zjutraj šla naku-P?vat tia trg v Mariboru. Ob takih prili-1 ie bil pokojni Strajnšak v hiši poboma sam.
Ko se je Marija Strajnšakova . dne s. julija 1936 nefaj po 11. uri,
(akor običajno, vrnila z mariborskega Sa domov, jc našla stanovanje zakle-• ietio. To se ji ni zdelo nič čudno, ker ^ mislila, da jc njen mož pač odšel z °n,a in pri tem stanovanje zaklenil. Čim j. j® vrata odprla in stopila v kuhinjo, opazila, da so razni kosi pohištva raz-•Jkujeni, predali so bili odprti, na tleh 'Štedilniku pa jc ležala moževa pipa t* raztresenega tobaka. Zajtrk, ki je i 'rakal na štedilniku, pa ni bil niti lt*»fen. Strajnšakova jo šla dalje in ■ v spalnico, kamor prideš narav-Vi kuhinje. Tam je jj, "ašla svojega moža mrtvega,
Wa 'Cer n’ed posteljama in omarama. Na
Vl	ie krvavel iz več ran, vrat pa mu
je bil zadrgnjen z neko belo tkanino. Obe omari v spalnici sta bili odprti, na tleh pa jc ležala lesena skrinjica, ki jo je mož navadno shranil v omari. Skrinjica, v kateri je pokojni Strajnšak hranil svoj denar, je bila odprta in prazna. Le nekaj za tujca brezpomembnih listin je še bilo v skrinjici. Po vsem tem je bilo takoj jasno, da se je nad Strajnšakom izvršilo grozno razbojništvo. Koliko je bilo denarja v skrinjici, se ni dalo točno ugotoviti. Pokojnikova žena ne more tozadevno navesti nikakih podatkov, ker je njen mož čuval denarne zadeve pted njo vedno v tajnosti. Po njenem mnenju pa je bik) v skrinjici poleg denarja tudi za okoli 2 kg avstrijskih srebrnih kron ter nekaj zlatnine. Nekoliko več vpogleda v Strajnšakovo poslovanje z denarjem pa je imela njegova hči Elza in ni po njenem mnenju oče hranil doma več kakor 4 do 5000 dinarjev.
Takoj po odkritju zločina je prišla na lice mesta sodna komisija, ki je našla stvari v opisanem stanju. Pri obdukciji Strajnšakovega trupla se je dognalo, da smrt ni nastopila Tadi udarcev na glavo, marveč
da je smrt nastopila radi davljenja.
Zadušen pa Strajnšak ni bil s tisto brisačo, ki so jo našli na vratu, marveč z davljenjem z rokami. Odtisi prstov, ki so nastali pri davljenju, so se pri obdukciji lahko ugotovili povsem razločno. Z brisačo pa so storilci potem svoji žrtvi vrat Se zadrgnili samo radi tega, ker niso
bili sigurni, ali je smrt 'res že nastopila.
Za storilci groznega roparskega umora ni bilo sprva nikakih sledov.
Šele po zaslišanju sosede Sfrrajnšakovili Elizabete Hrastnikove je mogla ubrati preiskava pravo sled. Hrastnikova je izpovedala, da se je tistega dne proti 6. uri ravno odpravljala v mesto na trg, ko je nekdo potrkal na vrata njenega stanovanja. Na trkanje je odprla in zagledala pred seboj moškega, ki se ji jc zdel star 25 do 30 let. Ta neznanec je vprašal, dali ni pri Strajnšakovih nikogar doma. Odvrnila mu je, da najbrže še spijo. Nato je neznanec izrecno vprašal, ali je morda doma Strajnšakova gospa, kar pa je Hrastnikova zanikala ter dejala, da Strajnšakovj lahko sporoči, če kaj želi. Toda neznanec jc odvrnil, da ni treba in da mora stvar opraviti osebno ter nato odšel. Komaj pa jc moški izginil za vogalom, je že prišel iz svojega stanovanja Strajnšak, kateremu je Hrastnikova povedala. da ga išče neki moški. Strajnšak je še dejal, naj ga pokliče nazaj, ka/ je Hrastnikova tudi storila. Nekaj minut zatem se je Hrastnikova opravila in odšla v mestu. Pri odhodu je še slišala, kako se Strajnšak in neznanec v kuhinji mimo pogovarjata.
Po opisu tega neznanca, ki ga je podala Hrastnikova, je policija skloala, da gre za Karla Šterna.
V	teku nadaljnje preiskave se je ugotovilo, da sta' Štern in Koller še na dan iz-
vršitve groznega zločina izginila iz Maribora in se nista več povrnila. Ker je stanoval Koller v soseščini Strajnšakovih, ker je domače razmere pri njih dobro poznal in bil pri njih večkrat tudi na obisku, jc bil povsem na dlani sum, da ima tudi on svoj delež pri zločinstvu. Vsak dvom o tem pa jo bil izključen, ko se je ugotovilo, da sta se Štern in Koller v noči na 14. julija 1936 skrivaj pojavila v Mariboru, kjer sta se zglasila pri Kol-lerjevi materi Antoniji in pri Kollerjev! priležnici Leopoldini Pavličevi. Ob tej priliki je
Štern priznal, da je Strajnšaka umoril on,
in to radi tega, ker mu Strajnšak ni hotel dati denarja, marveč se mu je zoperstavljal s sabljo. Po tem nočnem obisku sta oba zopet izginila.
Na podlagi tiralice naših varnostnih oblastev
sta bila Štern In Koller dne 22. juKja 1936 aretirana v Avstriji,
in sicer v Triebnu. Že v teku izročitvenega postopanja je aretirani Štern primi, da jc razbojništvo izvršil on, in sicer po zasnovi in načrtih FrancaRe-1 a k a. Na ta način je bil pritegnjen v preiskavo kot tretji krivec Franc Belak, ki ga je mariborska policija izsledila in aretirala. Štern in Koller sta bila izročena našim oblastem 17, septembra 1936.
Iz izpovedb aretiranih zločincev in iz ostalih ugotovitev v teku preiskave izhaja, da so se vsi trije, Štern, Koller in
Cheisea:Gradjanski j;0 (0:0). Včeraj se je v Zagrebu odigrala tekma med londonskim klubom Chelsea in našim nogometnim državnim prvakom Granjanskim, ki se je končala s pičlo zmago Angležev. Prva tekma Angležev v naši državi, ki se je v torek zvečer odigrala v Beogradu med Chelseo in SK Jugoslavijo, se je končala z zmago SK Jugoslavije v razmerju 6:1!!.
Prvi nastop SK Amaterja v Mariboru. Na svoji zadnji seji pa je u. o. LNP SK Amaterju izrečeno kazen znižal, tako da SK Amater v nedeljo 30. maja lahko zopet nastopi. Na sporedu je zadnja finalna tekma in sicer med SK Železničarjem in SK Amaterjem, ki se bo vršila na stadionu SK Železničarja v Mariboru.Maribor-čani bodo torej vendarle imeli priliko, da vidijo SK Amaterce na zelenem polju.
Mučitec živali. Mesarski mojster K. iz Ruš je najel gonjač:., da bi mu gnal tri krave v Ruše. Ker mu prva krava ni hotela parirati, jo je pretepal, da so se vsi ljudje zgražali. Ugovarjanje mimoidočih pasantov ni pomagalo. Ubogo žival je pretepal dalje, dokler ni kravi zlomil repa, da je omagala in padla v obcestni jarek, v katerem je ležala več ur. Zadeva je bila prijavljena orožnikom in se bo moral gonjač zagovarjati pred sodiščem.
zborovanje je vodil dolgoletni agilni pred sednik in strokovnjak g. Clotar Bouvier, Sledila so poročila iunkcijonarjev, iz katerih je razvidno uspešno delovanje tuk. podružnice v prid vinogradništvu. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s predsednikom g. Clotarjem Bouvierom na čelu. Tajnik je g. Josip Keblar, upravitelj admontskih posestev. Sledili sta strokovni predavanji sreske-ga kmet. referenta g. Lipovca o vrednosti in načinu pripravljanja galice ter zatiranju bolezni vinske trte ter upravitelja banovinske trsnice pri Kapeli g. Novaka o zatiranju gljivičnih bolezni vinske trte s posebnim ozirom na tozadevna sredstva. Sreski kmet. referent je nato razdelil razstavljalcem vin iz 1. 1935, ki so prejeli tokrat praktične diplome (v vidu daril »Klosternajburgovc«).
Urbanov sejem, ki se je vršil minuli torek, dne 25. majnika t. 1., je bil izredno slabo obiskan, kakor doslej še nobeno leto. To je dokaz, da je kriza na višku. Tokrat tudi kramarjev ni bilo mnogo, živina pa tako malo, da tako slabega sejma še ni pomniti._______________________
UoijjuMtski
Iz občinskega urada. Občina razglaša med drugim, da se prične s tem tednom izvajati ljudsko delo (kuluk) na občinskih cestah. Vsi zavezanci naj se javijo pri svojih krajevnih nadzornikih. S seboj naj prinesejo potrebno orodje, vozniki pa naj pridejo na določena mesta z vozovi in vprežno živino. — Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani proda na ustmeni in pismeni dražbi dne 3. junija precejšnjo količino izdelanih bukovih drv iz revirjev Log in Žetale pH Rogatcu. Pogoji so na razpolago pri začasni državni upravi v Ljubljani in revirnem vodstvu Log pri Rogatcu.
Vinogradniki so zborovali. V nedeljo, dne 23. majnika t. I. dopoldne je bil v gostilni g. r ranca Talanyja občni zbor tuk. vinarskega društva. Lepo obiskano
zdravnika dr. B. Okolokulaka, posluje zopet redno 28. maja t. 1. ob 13. uri.
Benešev večer priredita dne 28. maja na rojstni dan predsednika češkoslovaške republike Jugoslov.-češkoslov. liga ter Sokolsko društvo Ptuj. Začetek ob 20. (8. uri zvečer v prosvetni dvorani Mladike«. Vstopnine ni!
Javni telovadni nastop ptujske gimnazije in meščanske šole bo v soboto, 29. maja, z začetkom ob 15. (3.) uri popoldne na dvorišču »Mladike«. Starši in prijatelja mladine dobrodošli! Vstopnine m!
teiefoauM
Nedeljski sokolski nastop v Ptuju. Preteklo nedeljo je imelo agilno Sokolsko društvo v Ptuju izredno uspel javen telovadni nastop. Zbirališče članov je bilo v Mladiki, odkoder se je ob pol treh razvila impozantna povorka z mestno godbo n~ čelu. Računajo, da je v sprevodu korakalo okrog 5CK) sokolskih pripadnikov. V sprevodu so bile tudi okoliške čete, med njimi Dornava in Markovci s praporom. Pred pričetkom telovadbe na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu se je vse članstvo z navzočim občinstvom poklonilo državni zastavi. Na vse zbrane je imel lep nagovor br. dr. Šalamun. Kljub slabemu vremenu se je bilo zbralo na telovadišču izredno veliko število občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo izvajanju telovadnih točk, od katerih moramfc posebej omeniti ljubke proste vaje naraščaja in dece. Višek vsega nastopa je bil v Izvedbi vaj na drogu po članski vrsti. Zelo mične so bile tudi vaje naraščajnic na visoki gredi, katere je občinstvo burno pozdravilo. Prednjaškemu zboru naj bo ta nastop, ki je tako odlično uspel, v zadoščenje in zasluženo plačilo za njegov nesebični trud. Navzoči so bili zastopniki oblastev, med njimi tudi komandant mesta z oficirskim zborom. Nastipu je prisostvovalo tudi vse vojaštvo.
Protltuberkuloznl dispanzer v Ptuju, ki ni te dni posloval radi odsotnosti šef
Tatvina mrliških kosti. Današnja doba je že taka, da človek gleda, kje bi mogel dobiti kaj zaslužka z lažjim delom. Tega gesla se je oprijel tudi suspendirani železničar, brezposelni H. A n t o n iz Pobrežja. Ko so namreč izkopali pred dnevi nov vojaški grob, v katerem so bili še ostanki človeškega okostja, je. imenovani izkoristil lepo priložnost in si nabasal papirnato vrečo s posmrtnimi ostanki človeškega okostja, žal se mu pa posel ni posrečil, ker ga je na licu mesta zasačil grobar Konrad T r i n k e r, ki mu je preprečil nadaljnje nabiranje. Pri zaslišanju je imenovani priznal, da ga je k temu nagovoril neki hlapec iz Maribora in mu na ta račun izročil že lepo vsoto denarja. Kosti je hotel uporabiti za hrano konjem I in sicer na ta način, da bi jih zmlel in z njimi krmil konje, mesto z ovsem. Zadeva je bila prijavljena orožniški postaji na Pobrežju, ki je zadevo preiskala in nato prijavila državnemu tožilstvu v Mariboru.;
Novo igro študira dramski ansambl pobreškega RK in bo prva vprizoritev igre »Slaba vest« nekako v prvih dneh prihodnjega meseca. Režiser je g. Z o r -n i k .
Kri teče. Pretep je bil v nedeljo na Pobrežju okoli 10. ure ponoči. Vinjeni fantje in možje z ženami so se najpreje do dobra sprli nato pa spoprijeli. Lažje telesne poškodbe je zadobil G e r e č n i k Blaz.
Baldwin demisioniraS - N. Chamberlain njegov nasiedniK — S. Hoare notranji minister
LONDON, 28. maja. Predsednik vlade Stanley Baldwin je včeraj proti večeru zadnjikrat prisostvoval kot premier sej spodnje zbornice, ne da bi se bil posebi poslovil od parlamenta. Danes ob 9.15 p se je podal v Buckinghamsko palačo ter je predal kralju v slovesni avdijenci svojo demisijo in demisijo vlade. Ob tej pr*' liki je podelil kralj Baldwinu najvišje odlikovanje in grofovski naslov Earl of Bel' very, s čimer je naznačeno volilno okrožje, ki ga je zastopal Baldvvin kot poslanec spodnje zbornice celih 30 let. Dočun so prvotno poročila pravila, da ne bo pre-ustroj vlade prinesel bistvenih spremeni«, pa segajo vladne spremembe veliko globlje. Senzacija dneva je napoved, da bo prevzel notranje ministrstvo Sir Samuei Hoare, osebni prijatelj novega predsednika vlade Nevilla Chamberlaina, čigar položaj v vladi je s tem bistveno okrepljen-Kot prvi lord admiralitete se predvideva lord Plymouth. Gotovo je, da bo izstop« iz vlade dosedanji vojni minister Dim' Cooper. Dosedanji čuvar pečata lord Hal' llfax se navaja kot bodoči predsednik lordov.
Francova križarka do nerab-nosti poškodovana
GIBRALTAR, 28. maja. Francovo križarko »Baleares« so težko poškodovano prepeljali v pristanišče Cadix. Zdi se, w je postala žrtev zračnega bombnega atentata. Poškodbe , so tolike, da je križarita povsem nerabna.
Red in mir so napravili šele pobrezk* orožniki, ki so napadalce z noži odvedli na primerno mesto, da se jim shladi pfe vroča kri.
Raifio
BRZOJAVKA.
Danes pojedina morskih rib: cevolli skombri, palantide, male ribice. Gostilna Vicd* Rotovški 8._____________2827
BRITJE, STRIŽENJE
najcenejše. Meljska cesta 9, pridite, prepričajte se! 2814
Prodam
NOVI KROMPIR
! kg Din. a90. Skladišče, Kolodvorska c- 1.	2836
SOLWAY-SODA. SALOID1N,
Suiikol. Solbar, Nosprazit 111 kalcijev arzenjat se dobi pri Kmetijski družbi, Meliska cesta 12.	'	2792
SOLWAY-SODA
namesto apna za škropljenje se dobi pri Kmetijski družbi, Meljska cesta 12.	2791
Sobo odda
LEPO OPREMLJENO SOBO
solnčno. mirno, z uporabo kopalnice oddani. Naslov v upravi.	2822
Stanovante
SPREJMEM 2-3 UOSPOlf
nai stanovanje in hrano. roška cesta 80.
Službo dobi
VDOVEC
samostojen, upokojen ura« nik, dobro situiran, išče P j Steno gospodinjo. Predstavi se v Delavski ul. 26.
Sirite „Večernik‘
Belak že dalj časa pred izvršitvijo raz-bojništva udajali brezdelju, da so snovali obširne zločinske načrte in da je roparski umor nad Strajnšakom samo del tega, kar so sl zamteHU. Koller jn Belak sta imela vsak svojo pri-ložnicp, »a katerih breme sta deloma živela. Koller, ki je po poklicu izučen trgovski pomočnik, ni svojega poklica nikdar izvajal, Belak, ki je bil ključavničar, pa je urljel za delo samo v budi stiski. Koller in Belak sta se poznala že iz šolskih Jet, dočim sta se s Šternom seznanila šele nekaj mesecev pred roparskim umorom. Ko so se med seboj spoznali, so se večkrat sestajali, kiffti vsi trije so bili istih nagnjenj in istih misli. Štern, ki je bil zaposlen v neki mariborski tekstilni tvornici, je končno delo zapustil in to najlaže pod vplivom svojih pajdašev.
Ob priliki teh sestankov so vsi trije razmišljali o tem, kako bi brez dela in hitro prišli do denarja.
Iskali so nekoga, ki bi imel denar, da bi mu ga skrivaj ali k nasiljem vzeli. O Strajnšaku je Koller vedel, da ima denar ut je skušal priti do Strajnšakovega denarja, kar se mu pa ni posrečilo, ker jc bil pri Strajnšakovih vedno kdo doma. Radi tega so napravili skupen načrt, da pridejo do Strajnšakovega denarja. Toda Koller je obenem snoval tudi razne druge načrte. Tako je Koller nameraval Izropati vpofcojenega šolskega nadzornika Ivana Klopca v Gosposvetski ulici M, o katerem je domneval, da mora imeti denar. Ključe od KoropČevega stanovanja so si it pri-havili od svoječasne služkinje pri Ko-
ropcu, ki jih je že izdelal Belak. Potom svoje priležtiice pa je Koller
izvedel tudi za Lasbacherja Bogomirja,
ki stanuje v Koroščevi ulici 32. Kakor Strajnšak in Koropec je tudi Lasbacher upokojenec, pri katerem so tudi domnevali precej denarja.
Vse te tri zadeve so zMčinci obravnavali na svojih sestankih in tuhtali razne možnosti, kako bi izvedli svoje naklepe. Končno so prišli do zaključka, da so že nastopili predpogoji, da lahko izvedejo svoje naklepe pri Strajnšaku in Lasbacherju. V ponedeljek 6. julija so se na sestanku, ki so ga Imeli v magda* lenskem parku, o vsem tem še podrobno razgovorili. Belak, čigar beseda je bila najmerodajnejša, je bil mnenja, da pri Uvedbi načrta Koller ne sme dejanski sodelovati. V Mejni ulici in zlasti pri Strajnšakovih so namreč Kolle/ja vsi dobro poznali in bi ga tako lahko takoj osumili dejanja. Isto je veljalo tudi glede Lasbacherja. Sporazumeli so se torej v tem smislu, da bosta dejanski nastopala le Belak in Štern, Koller pa bi kljub temu dobil na izropanem denarju enak delež.
Naslednjega dne, v torek 7. julija, so se vsi trije podali proti poldnevu proti stanovanju g. Lasbacherja. Belak je izročil Šternu aktovko, da bi nastopal kot zapisnikar. Belak in Štern sta se podala v stanovanje ter nastopala kot nastavljen ca mestnega poglavarstva, ki imata nalog, da pregledata hi&>, ker jo bo treba renoviratl. Medtem, ko si je Belak »ogledoval* stanovanje, je Štern
izmaknil denarnico. Napram Kollerju, s katerim sta se takoj nato sestala, !>a sta dejala, da nista ničesar dobila.
Drugi dan kmalu po 6. uri
}e bil prvi v Mejni ulici Štern.
Belak jc namreč smatral za najvarnejše, da izvrSi prve jzvidnlSkc posle ^tcrn# ki ga ni tam nihče poznal. Štern bi moral ugotoviti, kdo je pri Strajnšakovih in pri Hrastnikovih doma. Za primer, da bi ne bilo v hiši nikogar razen Strajnšaka, je 'bila Sternova naloga ta, da bi se podal k Strajnšaku in se začel z njim pogajati za najem stanovanja v dvoriščni zgradbi njegove hiše. V slučaju pa, da ni v hiši nikogar, pa naj bi Belak vrata vlomil. Štern jc bil tisti, ki se je s Hrastnikovo razgovarjal in je tudi prvi stopU v Strajn-šakovo stanovanje. Ko se je Štern razgovarjal s Strajnšakom, se je pojavil v kuhinji Belak, ki je od zadaj napadel Strajnšaka ter ga z nekim trdim predmetom večkrat udaril po glavi. Strajnšak se je zgrudil na tla ter sta ga nato oba zločinca pograbila in ga davila tako dolgo. dokler je bilo v njem še kaj življenja. Nato sta ga zavlekla V spalnico, s silo odprla leseno skrinjico, ugrabila denar ter zbežala za bližnji železniški nasip, kjer je že čakal Koller in si tam razdelili plen. Bilo je vsega 4800 dinarjev in dva zlata prstana. Ko so si plen ogledovali, se je Belaku zdelo to jako malo in-je dejal Šternu, naj vse skupaj kar sam obdrži, toda samo pod pogojem, da prevzame v primeru, da bi prišli storilcem na sled. vso krivdo nase. Štern je nato pristal, s Kollerjem pa sta si razdelila denar, nakar sta jo mahnila proti Hočam, stopila tam v avtobus in se odpe-
ljala do Celja, od tam pa z železnico Zagreb, kjer sta z izropanim denar) popivala in veseljačila. Že po petih on jima je preostalo od denarja še samo * pot nazaj v Maribor. Pri Sternovi in teri sta dobila zločinca še 200 dinarja ter se nato podala preko meje v Avs jo, kjer so ju orožniki aretirali.
V porotni dvorani.. • y
Današnja razprava, ki se je Vriš'1f ^ porotni dvorani, se le pričela ne»a» i((j pol 9. uri. Najpreje so Jetniškl P* i|t pripeljali v dvorano Šterna, K°,le"‘;jto Belaka, ki so Jih plasirali na *a;^stl
ueia^a, m sv	....	st,
klop, za njimi pa sta zavzela svoji dva ietniška paznika. Vsi trije zl0t rV' bili zelo dobro oblečeni ter jim n® v ,
mS	rlo	ittiaiA	tlf)	VCStl	4	.
Izdaja konzorcij »Jtttra« v Ljubljani,
■odgovorni urednik" MAKSO KOREN. Za lnseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Ulil IVIU UVUIV
pogled ni videti, da imajo na vesti . y bojništvo. Kmalu po p»1 9. url Je PJ9,. dvorano kazenski senat pod Pf.^I stvom s. o. s. dr. Tombaka, sP^ s.o.s. dr. Kudrorn, Štukljem, Kolšk j, Lečnikom. Na desni strani, kjer	g0 }e
čas Imeli svoje prostore porotniKi. ^vj, plasiral državni tožilec g. Sever ■	_c.
narji, na desni strani pa branilci
nih‘	obt°'
Po ugotovitvi osebnih podatKo ^
žencev je prečital državni tožil ^
Sever obtožnico In Je čUanje traj*
to celo uro. Nato se Je pričelo «gterfla,
prvega obtoženca. In sicer Kar
Medtem sta Jetniška pa*«®3	c. -
Belaka odvedla Iz razpravne 1 jo
Zaslišanje Karla Šterna le
lt.15. Razprava bo trajala ves u ^ t>.
Zanhnlvo je, da Belak In Ko ne tf| i0.
Jtta, dočim Je Štern tajil, da ^ gen'
taknll Stranjšaka. K razpravi
ske dostopa.	   *
Tiska Mariborska tiskarna d.