Stav- 249,_;_^ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih,^/ ob 5 zjutraj. V" Lredrištvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega St 20, L nadstr. — Vrf «rpi raj se pošiljajo uredništva lista. Nefrankirana pisma se m sprejemajo in rokopisi se ne vTačajo. Izdaifltelj ir c«Jgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koctsordl hrta .Edircsti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * urejenim fcrcftvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSsega 0.20. Telefon uredništva in oprave Stev. 11-57: Naročnina znaša: Za celo leto......- . K 34.— Za pol leta................. za tri mesece.......................6.— za nedeljsko izda jo za «Io klo ....... 5.» za pol leta..............* • • 2-60 V Trstu, v a. septembra IMS. Letnik XI. Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev-zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 via. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . %— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključm la opravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In lnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančHki Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun Št 841.6521 U Volinlll razmeroma mirno. - Uspem nailU tet oh Jasioldl in nemški vzhodno Orodna. - Na italljansKem bojišču ničesar poseMa. Z avstrlisKo-raslesa hojifta. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. septembra 1915. opoldne. Armada generala konjenice, Bohm-Er-mollija, je potolkla sovražnika včeraj pri Podkamienu in Radziwilowu. Napadla ga je na vsej 40 km široki in močno utrjeni fronti in mu iztrgala po srditih bojih mož proti možu grad Podkamien, v obliki nadstropij utrjeno višino Makutro (jugozapadno Brod> ja, postojanke pri Radziwilowu in številna druga žilavo branjena oporišča. Bitka je trajala na posameznih točkah še v današnjih jutranjih urah. Sovražnik je bil vržen povsod in je zapustil mestoma bojišče z begom. Naše čete ga zasledujejo. Število do včeraj zvečer privedenih ujetnikov znaša nad 3.000 mož. V vzhodni Galiciji je morala armada generala grofa Bothmerja odbijati močne navale sovražnika. Nasprotno pa je ruski napad- na fronti generala Pfanzer - Balti-na popustil. Na besarabski meji se je sovražnik u-maknil v svoje precej oddaljene postojanke. Pri Novosielici je ena ruska baterija obstreljevala neko na rumunskem ozemlju se nahajajoče posestvo. V Voliniji je bil dan razmeroma miren. Ob .fasioldi so izvojevale naše čete zopet lokalne uspehe. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Položaj na rusKlti bojiščih. Taeespost« objavlja vojaška razma-trivanja o položaju na ruskih bojiščih: Dočim se vrše na severnem operacijskem ozemlju med Vilno in močvirji Pri-pjeta le še boji z zadnjimi oddelku imaj > naše armade na jugozapadnem bojišču proti sebi več ruskih armad za nasprotnika. Tu ni videti nobenih znamenj, da namerava pičeti sovražnik s slavnim »prostovoljnim umikanjem«. Rusi se branijo obupno in se srdito upirajo našemu prodiranju. Iz poročil našega generalnega štaba v zadnjih dneh je posneti, da se vrše na krilih bojne fronte boji s posebno trdo-v rat »ostjo in sicer so bili na južnem krilu ob besarabski meji (med Novosielico in Dnjestrom) in ob dolnjem Seretu napadalci Rusi, dočim so na severnem krilu v smeri proti Rovnu bile v ofenzivi naše čete. V sredini je položaj v splošnem neizpremenjen, ker potrebujejo močno zgrajene ruske postojanke ob Seretu daljše artiljerijske predpriprave. Ob besarabski meji, kjer izvršujejo Rusi že cele mesece naskoke, je opažati od srede preteklega tedna posebno delavnost sovražnika. To fronto in ono med izlivom Sereta in Czortkovva brani Pflanzer-Baitinova armada. V bližini izliva Sereta se je četam te armade posrečilo predvčerajšnjim osvojiti na vzho 1 nem bregu reke važno oporišče sovraž nfka. Rusi mislijo, da bi zamogli s predorom na obeh straneh Dnjestra ustaviti našo ofenzivo v Voliniji, toda vsi napori Rusov so se izjalovili in se bodo tudi vnaprej. Med Czortkovvom in Tarnopolom in-fanterijski boj stoji, zato pa razvija tu živahno delovanje naša artiljerija. Med Tarnopolom in ozemljem severovzhodno Brodyja napad armade Bohm - Ermollija počasi napreduje. Puhallova armada nadaljuje z ofenzivo proti Rovnu in Dubnu. Levo krilo je že prodrlo preko nižine Putilowke in je na ^tu proti Horynu. S tem bi bila odrezana še edina proga, ki veže Rovno s se-veroruskim bojiščem. Prekoračenje močvirnatega oddelka PutiIowke spada med najsijajnejša in največja dela sedanje vojne. Centrum Puhallove armade se bliža oddelku Stubiela. Desno krilo prodira na obeh straneh Ikwe proti Dubnu. Fronta avstrijskih sil ima od ozemlja pri Rovnu do Cemovic obliko topega kota. Kraiša stranica je ona med Rovnom in Brodyjem. Na severoruskem bojišču ie armada princa Leopolda bavarskega prekoračila močvirnato ozemlje ob Jasi$ldi in prispela v Smolenico. Severno odtod prodira na obeh straneh ceste \Volkovvisk— Slonim Gallwitzova armada. i iii PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavi«r d« Montepi« TRETJI DEL. Gospa Brancador. L Ob šestih zjutraj. — Gospod! Gospod! — Hm, kaj? Kdo je? — Gospod, vstanite! -— Kaj praviš? -— Pravim, gospod, da vstanite. — Sanja se ti, Josip. — Ne, gospod, meni se ne sanja, pač pa se še vam. — Koliko je ura? — Sest. — Josip, to je zelo neumna šala. Od-kedaj pa vendar vstajam pred jutranjo zarjo? Ali ne veš tudi, da imamo sneg in veter in da je snoči moj toplomer kazal osem stopinj pod ničlo? — Da, gospod, vem vse to. — No, torej, če veš, pojdi k vragu! DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. septembra 1915, opoldne. Akcija sovražnika v ozemlju Kreuzber-škega sedla, ki smo jo pričakovali, ni izostala. Včeraj zjutraj je okoli 5 bataljonov iz različnih italijanskih brigad izvršilo napad na naše gorske postojanke med Burg-stallorn :n Pfannspitze. Ta napad je bil povsod odbit in je stal Italijane najmanj tisoč mož. V ostalem s© vrše na tirolskem mejnem ozemlju, posebno na dolomitski fronti in v oddelku Lavarone - Folgaria običajni topovski boji. Ćesto so koče Alpenvereina priljubljeni cilj sovražne artiljerije. Tako je postala žrtev tega delovanja včeraj tudi koča Mandron v Adamelskem ozemlju. Na koroški in primorski fronti se ni zgodilo ničesar posebnega. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Poročila Codorne. DUNAJ, 6. (Kor.) Poročilo italijanskega generalnega štaba: 4. septembra. — V gorskih delih bojišča in posebno v oddelku Tonale, v gornjem oddelku Cordevole in v Cengia (ob Ansiei), se je delovanje naših čet in artiljerijsko obstreljevanje kljub velikim silnim snežnim zametom razvijalo redno. Na planoti Lavarone ja naša artiljerija z živahnim in uspešnim ognjem motila sovražne čete pri utrjevalnih delih. V gornji dolini Cordevole je ena naših baterij fort La Corte, ki ga je sovražnik deloma popravil, zopet obstreljevala in vnovič ooškodovala. V Bodentalu (Rienz) so odbile naše čete dne 2. t. m. močen sovražen napad s popolnim uspehom. Enaka usoda je doletela v kotlini Bovca srdit napad sovražnika na našo postojanko ob Slateniku. V Soči je bila najdena premikajoča se mina, ki jo je spustil sovražnik najbrže z namenom, da bi razrušil nekaj mostov, ki se nahajajo v naši posesti. Intenzivna pazljivost naših straž je preprečila ta poizkus. Joffre na obisku v Italiji. LUGANO, 7. (Kor.) Agenzia Štefani poroča: General Joffre je prispel v Italijo, da se predstavi kralju in seznani s Cadorno. Joffre se je mudil dva dni pri vrhovnem poveljstvu. Kralj mu je podelil veliki križec vojaškega reda savojskega. Joffrov prihod v Italijo je najbrže v zvezi z dogovorom glede istočasnih vojnih akcij Francije in It^.je. Z nernJko-rusKesa hojišča. BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. septembra 1915. (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga.) Naša konjenica, ki je včeraj orodrla do Daudsewosa (jugovzhodno Friedrlchstadta), je privedla 790 ruskih ujetnikov in 5 strojnih pušk. Vzhodno In jugovzhodno Grodna se je sovražnik ustavil na fronti zapadno od Skklla do Wolkowyska. Med trdovratnimi boji prodirajo naše čete preko oddelkov Pyre in Kotre. Med Njemenom in Wolkowyskom je prispela Gallwitzova armada na posameznih mestih z nočnimi napadi na vzhodni breg oddelka Rosa. Ujetih je bilo nad tisoč mož. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Tudi iugovzhodno VVolko-wyska do gozdovja južno Rozane (40 km jugozapadno Slonima), se je postavil sovražnik zopet v bran. Napad armadne skupine napreduje. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena.) Sovražnik je bil vržen iz postojank pri Chomsku in Drohyczinu. Jugovzhodno bojišče. — Boj za oddelek Sereta se nadaljuje. Vrhovno armadno vodstvo. Glavni poveljniki rnskih armad. PARIZ, 6. (Kor.) »Temps« poroča iz Petrograda: Uradno se objavlja, da je bil imenovan general Aleksij Evert kot naslednik Aleksejeva za vrhovnega poveljnika zapadne trome. \sa ruska fronta je razdeljena sedaj v tri sekcije, severno, zapadno in južno, ki jim poveljujejo generali Ruskij, Evert in Ivanov. Z zapolnita hojlifc BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. septembra 1915: Zapadno bojišče. — Pri uspešnem napadu z minami proti nekemu so-i vražnem zakopu severno Dixmuidna, je bilo ujetih nekaj Belgijcev in uplenjena ena strojna puška. Severno Soucheza je bil odbit slabejši napad sovražnika z ročnimi granatami. Francoski napad pri Sondernachu v Vogezih se je izjalovil. V Šam panji kakor tudi med Mozo in Mozdlb so se razvili živahni topovski boji. Povodom napada sovražnih letal na Lichtervelde (severno Roulersa v zapadni Flandriji), je bilo 7 belgijskih domačinov ubitih, dva pa težko ranjena. Nemški bojni letalci so nad Cappelom (jugovzhodno SL Avolda) sestrelili eno sovražno letalo. Letalca sta bila mrtva. Vrhovno armadno vodstvo. Torpedirani parnikL LONDON, 6. (Kor.) Angleški parnik »Cympelins« je bil potopljen. 31 mož posadke je bilo izkrcanih, 6 mož je bilo u-bitih. 6 ranjenih. LONDON, 6. (Kor.)Norveška trojadr-nica »Glim« je bila potopljena. Posadka je bila izkrcana. Danski parnik »Fros« je bil torpediran. Kapitan in 18 mož posadke je bilo rešenih. — Gospod, to ne more biti. — Pa zakaj ne? — Gospod ste pozabil torej?... — Kaj sem pozabil? — Ko ste snoči deset minut pred polnočjo prišel domov, ste mi izkazal čast, da ste mi naročil: »Josip, jutri je 22. decembra. — »Da, gospod!« — »Josip, zbudi me točno ob šestih!« — »Da, gospod! — »Josip, če me zbudiš samo pet minut pozneie, te vržem skozi vrata!* — »Da, gospod!« — In zato sem vas poklical točno ob šestih. Vi me naganjate k vragu, jaz pa hočem ostati pri vas, gospod. — Glej, glej, st resnica, saj je res!|-Vsemu je kriv inoj spanec. Pozabil sem vse to. Prav si imel, Josip. Dobro si napravil. Torej le hitro! Zakuri in pripravi vse, da se oblečeni. Izgubiti ne smem niti sekunde. Prokleta orleanska železnica je točna kakor ura. Ob teh zadnjih besedah, ki jih je govoril velik, mlad in lep človek šestindvajsetih do tridesetih let, je dotičnik hitro vrgel raz sebe toplo pogrinjalo, v katero je bil zavit do brade, nakar je skočil iz postelje, ki jo je zapuščal očividno z živim in naravnim obžalovanjem. Z vso hitrico je oblekel hlače iz rdeče flanele in jih privezal okoli pasu s svilnato vrvico ter si potem nateknil elegantne slape, ki so ob posteljnem vznožju ležale na medvedovi koži. Ko se je zgodilo to, je stopil dva koraka naprej, obstal, se razkoračil, dvignil proti stropu raztegnjene roke in je tako stoječ v obliki velikega »X« trikrat dolgo in globoko zazdehai. — Brr! — je vzkliknil nato in se zavrtel okoli sebe. Pretresel ga je mraz. Nato je nadaljeval: — Človeka kar pretresa mraz, če pomisli, da je revežev, toliko zapuščenih od neba in toliko mučenih po družbi, da so prisiljeni, da morajo vsakdan vstajati ob tem času. Ne vem, kateri umetnik ali pisatelj je trdil, da more delati samo ob jutranjem svitu. No, verjetna bi se mi zdela ta nepravilnost edino le pod pogojem, da prebedim vso noč, kajti pozivam tudi najrazboritejšega človeka, naj mi pove, če ni tako neumen kakor trideset zeljnatih glav skupaj, če ga zbude zjutraj ob šestih. Kar se tiče mene, bi mi bilo nemogoče, popolnoma nemogoče, da bi spravil skupaj dve mis!:. drugo poleg druge. Nato pa je prekinil svoj dolgi sainogo-vor, se obrnil k slugi in dejal: LONDON, 6. (Kor.) Angleški parnik »Mimosa« (3466 ton) je bil potopljen. Posadka je rešena. Smrt angleškega letalca Rlddla. BAZEL, 6. (Kor.) Eden najboljših angleških letalcev, stotnik Riddel, je bil, kakor poroča »National-Zeitung«, pri poizvedovalnem poletu nad Ostende dne 3. t. m. težko ranjen in je sedaj podlegel poškodbam. Mine ob nizozemskem obrežju. AMSTERDAM, 6. (Kor.) V avgustu je bilo naplavljenih na nizozemsko obal ali v obrežnih vodovjih uničenih 38 min, 21 angleških in 9 nemških. Ostale so nepoznanega izvoda. S turških bojišč. CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: - Na dandanelski fronti in na drugih frontah se ni zgodilo ničesar bistvenega. Vesti z Balkana. KOELN, 7. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča iz Aten: Venizelos je sporočil srbskemu poslaništvu odgovor Grške enten-ti na sklep Srbije, da odstopi gotova o-zemlja Bolgarski. V odgovoru se Grška prizadeva, da gre Srbiji na roko in stavi le en pridržek, da ne bodo tangirani ži-vljenski interesi Grške. Pridržki Grške se nanašajo posebno na to, da oddelek Gjevgjeli—Dojran ne pride pod Bolgarsko in da ostane določena meja med Grško in Srbijo. To pomeni, da mora ostati Bitolj pod Srbijo. HAAG, 6. (Kor.) »Times« poročajo iz Sofije: Ententne države so definitivno opustile misel, da bi poslale v Bukarešt, Atene in Niš novo noto. LUGANO, 6. (Kor.) »Tribuna« poroča iz Aten, da zahteva odgovor Srbije če-tverozvezi ohranitev mejnega sosedstva Srbije z Grško, dalje oborožen nastop Bolgarske na korist Srbije in stratepično popolnejšo mejo med Srbijo in Bolgarsko, kakor jo je določila pogodba iz 1. 1912. LUGANO, 6. (Kor.) »Secolo« poroča z vso odločnostjo iz Sofije, da še ni prišlo med Bolgarsko in Rumunijo do nobenega dogovora glede Dobrudže in da brez tega niti Rumunija niti Bolgarska ne morete nastopiti z orožjem v smislu četvero-zveze. _ t General Albori. DUNAJ, 6. (Kor.) Truplo generala pehote, barona Alborija, je bilo včeraj kon-servirano in v galauniformi položeno na mrtvaški oder v stanovanju. Po blagoslo-vljenju trupla, ki bo izvršeno jutri ob M^popoldne v navzočnosti cesarjevega zastopnika nadvojvode Leopolda Salva-torja, bo prepeljano truplo provizorično na Doblinsko pokopališče, odkoder je pozneje prepeljejo v Trst. Žrebanje. DUNAJ, 6. (Kor.) (Žrebanje srečk Bo-denkredita druge emisije z 1. 1889.) Glavni dobitek (60.000) je zadela serija 1751 št. 41. __ Španska ne mobilizira. PARIZ, 4. (Kor.) »Le Journal« poroča iz Madrida: Vlada izjavlja vest o mobilizaciji 300.000 mož v oktobru za napačno. — Podvizaj se, Josip! Hitro ine obrit in ne poreži mi lica. Potem skoči po voz. kajti zdi se mi, da se že mudi. Josio, kajti tako se je imenoval sluga, je takoj pričel svoje delo in zdelo se je, da bi ž milom in britvijo mogel tekmovati z najboljšim brivcem. Dokler sta gospod in njegov sluga zaposlena, naj podamo našim ljubeznivim bralkam pred vsem kratek opis kraja, kjer se nahajamo. Rekli smo že, ali pa smo vsaj čuli reči, da je 22. dan decembra in šest ura zjutraj. Z ozirom na to se pač nihče ne bo čudil, če dostavljamo, da so sobo, v katero smo stopili, razsvetljevale voščene sveče. ki so bile nataknjene na svetilniku. Soba je bila precej razsežna in dnevna svetloba ie prihajala vanjo z ulice skozi dve okni. Opremljena je bila soba po čudnem okusu. Opremo so tvorili predmeti vseh mocočih slogov najrazličnejših dob, drug poleg druerega v pitoreskni neskladnosti, kar pa vendar ni žalilo gledalčevega ali veščakovega očesa. Ta soba je rabila lastniku prav gotovo za spalnico, delavnico in morda celo tudi za salon, vse obenem. Tako je stala v ozadju širokega pri- Ubegla srbska oficirja. MONAKOVO, 7. (Kor.) »Neueste Nacli-richten« poročajo: V Eulenau pri kopališču Aibling sia bila v soboto aretirana dva ubegla srbska oficirja in sicer en aktivni stotnik in en rezervni stotnik, ki sta pred dvema dnevoma pobegnila iz u-jetniškega taborišča v bližini Solnograda in skušala ubežati preko Švice v Francijo. Ruska pristanišča. »Berliner Tageblatt« priobčuje naslednji članek o vprašanju ruskih pristanišč in prihodnje zime: Malo mesecev nas še loči od ponovnega začetka mrzlega letnega časa in verjetnost druge zimske vojne se utrjuje vedno bolj in bolj. V Nemčiji in Avstriji in ravno tako na Angleškem se pričakuje to dejstvo ravnodušno. Na Francoskcn so že bistveno bolj v skrbeh, ker imajo povod, da se boje higijeničnih vplivov druge zimske vojne. Naiveč težav pa bo bližajoča se zima delala Rusom — seveda ne v higijeničnem oziru, pač pa zara di ponovnega popolnega izključenja od pomorskega prometa, ki mora po zimi 1915-16 postati še večja nesreča, kot pa je bila po zimi 1914-15. Odkar je 28. septembra 1914 Turčija irajno zaprla Dardanele, je. kakor znano, edino pristanišče evropske Rusije, ki je ostalo prekomorskemu prometu, A r-hangelsk — izvzemši nekaj finskih pristanišč v Baltskem morju, ki vzdržujejo skromen promet s Švedsko. Arhan-gelsk ie po sedanji vojni dobil nikdar pričakovan pomen za Rusijo, a se mora v dvojnem '■»ogledu smatrati le za pomoč ^ sili v pravem pomenu besede. Prvič zamrzne Belo morje proti koncil meseca novembra ali začetka decembra in navadno ni plovno do konca aprila ali z;-četkom majnika. drugič pa je železniška zveza Arhangelska z zaledjem več kot borna in ne more zadovoljevati niri skromnim zahtevam. Ko je izbruhnila vojna in so se zaprle Dardanele, so upali na Ruskem, da bodo s pomočio zelo velikih kanadskih le-dolomcev mogli vzdržati arhangelsko pri-stanišče tudi po zimi odprto za plovbo. Ledolomci so sicer dospeli točno in so delovali izborno. Vzdržali bi bili tudi v resnici pristanišče samo prosto ledu, toda pokazalo se je, da niso bili kos ogromnim masam ledu v ozki dovozni cesti Belega morja, ki vodi v Ledeno morje. V začetku decembra 1914, je bil dohod v Arhangelsk zaprt vkljub delovanju ledo-lorncev. in je ostal nqporabljiv do začetka aprila, s presledki celo do začetka majnika. torej skoraj celih pet mesecev, dasiravno je bila vojna zima 1914-15, kar je treba poudarjati izrecno, v splošnem mila in tudi na visokem severu Evrope toplejša kot pa povprečna zima. Će se izvzamete daljni vzhodnoazijski pristanišči V 1 a d i v o s t o k in japonski F u s a :«, ki ste 'udi pozimi dovoljevali Rusom seveda tudi le izredno skromen uvoz in izvoz, so bila od začetka decembra vsa ruska pristanišča neporabna. Rusija fe bila za vse svoje najvažnejše potrebščine navezana na pristanišča družili držav, na grški Solun, odkoder se je preko grškega, srbskega in romunskega ozemlja mogla vzdrževati zveza po velikih ovinkih, potem na bofgarski Dedeagač, ki ga stenka nostelja iz stare hrastovine z zavitimi stebriči, z baldahinom, ki je bil umetno rezljan. Debela zagrinjala iz škrlatasto rdečega orijentalskega blaga z lepimi gubami so zastirala posteljo. Stene so bile pokrite s tapeto iz kor-dovanskega usnja, z rjavim ozadjem, po sutim z arabeskami iz rdečega zlata. Peč je bila skoraj popolnoma zakrita z zarTiniali iz enakega blaga, kakor so bila ona pri postelji. Sredi dolbine na peči je stala nenavadna ura z nihalom, rdeče lakirana in v obliki obeliska. Številčnica je bila popisana z indijskimi šiirami. Na obeh straneh te nenavadne ure, ki je prišla v Pariz gotovo naravnost iz Bagdada ali Ispahana, ste stali dve skledici iz starega srebra, fino cizelirani. Gotovo ste bili delo kakeea u-čenca Benvenuta Cellinija, če niste izšli celo izpod spretnih rok tega mojstra sa-mepa. * Dve veliki, starojaponski vazi s čudovito lepim emajlom, svetiljka, napolnjena z vinskim cvetom, za nažiganje smo-tek; lonec za tobak iz pristnega kitajskega porcelana je popolnjcval opremo te bogate in originalne leve. (Dalip.^ Stran fl. •EDmusr §tev. m v itsto, ane o. sepremora isia ie Bolgarska že bistveno manj rada prepu-šča'a Rusiji kot pa Grška Solun, in tretjič na skandinavskem pristanišču ob Oceanu, med katerimi je bil severnonorveški vodi odtod po ofctski železnici, preko Karungov in Finske najkrajša železniška N a r v i k za Rusijo daleč najvažnejši, ker proga v Petrograd. Kako silno važna je bila ta železniška proga po zimi za Rusijo, je izhajalo jasno iz misli, ki jo je popolnoma resno razpravljalo rusko časopisje, da naj bi Ruslj. da bi bUa neodvisna od dobre ali slabe volje Švedske in Norveške, zasedla ofotsko železnico, žnjo zvezane železnice in ozemlje s trajno ledu prostim prstaniščem Nar kom. Iz te namisli izhajajoča nevarnost za Skandinavsko se je smatrala za dovolj resno, saj je v prvi vrsti dala povod sestanku nordijskih kraljev v Malmo 18. in 19. decembra 1. 1914. Narviško vprašanje je postalo za Rusijo še pomembnejše, ko je 9. januarja I. 191 o. švedska vlada prepovedala prevoz vsa-katerega vojnega materijala preko švedskega ozemlja, tako da Narvik ni več prihajal vpoštev za preskrbljevanie Rusije z municijo. Ko se je vrnila pomlad in se je Arhajfc gelsk zopet osvobodil ledu, je stopilo zanimanje Rusije za Narvik zopet v ozadje, seveda samo mimogrede, kajti nezado-voljivost Arhangelskega kot edinega e-vropskega uvoznega in izvoznega pristanišča se je spomladi leta 1915. pokazala le prejasno. Samo ena, ozkotirna in zato le z majhnim uspehom delujoča železnica VLŽe Arhangelsk z Vologdo. poleg tega pa tudi zeio skromna pot. na kateri uporabljajo večinoma le splave, ki veže Arhangelsk preko K o 11 a s a z ostalo rusko vodno mrežo. Ko je postalo arhangelsko pristanišče zopet prosto, so prihajale tjakaj v Rusijo in iz Rusiie velikanske množine blaga, katerim nista bila niti oddaleč kos niti skromno, dotlej večinoma le za lesni prevoz urejeno pristanišče niti ozkotirna železnica Arhangelsk - Vologda. Kilometre daleč se je kopičilo ob bregu Dvine razloženo blago, večinoma nedovoljno zavarovano proti vremenu, in razmere za rusko trgovino so bile tem ne-zadovoljivejše, ker so imeli samoobsebi umevno vojaški transporti prednost pred vsemi drugimi in so morale zasebne ro-Šiljatve zaostajati za nedogleden čas. Ob takih razmerah mora sedaj Rusija pričakovati druge zimske vojne. K ne majhnim skrbern. ki iih povzročajo vojni dogodki na Poljskem in Kurskem, prihajajo še druge stvari, ki dajejo povod za boiaZen veliko bolj, kot pa pred letom. Da arhangelsko pristanišče pod nobenim pogojem ne more ostati odprto za sedaj dvojno važno angleško in amerikansko plovbo, se sedaj ve natančno. Dovoz municije in premoga, na katerega je Rusija sedaj seveda še nujneje navezana koi^pa lani in ki se vrši sedaj skoraj izključno preko Arhangelskega, si mora potem i-skati drugih potov — če lih še najde! Prejšnjo zimo se je najvažnejši promet Rusiie z inozemstvom za silo dal vzdr-žavati preko zgoraj imenovanih nevtralnih pristanišč. Ali bo to v enakem obsegu mogoče tudi prihodnjo zimo, je več kot dvomljivo. Grška po zimi leta 1915/16 ni več Grška, kakor je bila pozimi leta 1914 15, ki je v svojem dalekosežnem prijateljstvu napram ententi dovoljevala, da so vsi za Rusijo določeni vojni transporti pristajali v Solunu in odhajali dalje preko Srbije in Romunske. Verjetno je celo, da Grška odgovori z represalijami na vedno nezaslišana angleška nasilja na njeno trgovinsko plovbo in vladavino, in bi znala biti ena najuspešnejših prepoved prevoza za ruske vojne transporte. Bolgarska bo še veliko manj kot lani voljna dati svoje pristanišče Dcdeagač na razpolago četve-rosporazumu. Blokiranje nevtralnega pristanišča Dedeagača po angleških vojnih ladjah ne bo ravno na Bolgarskem iz-podbuialo volje, da bi po Angleški milostno prepuščene vojne transporte preko Dedeagača pokorno brez ugovora odpravljali na njihov namen. V najugodnejšem slučaju bo torej uporaba egejskih pristanišč po zimi leta 1915/16 za Rusijo zvezana z zelo znatnimi težkočami. ki izključujejo vsaj kolikortohko zadostno preskrbo z vojnim materijalom. Ostajajo potemtakem samo skandinavska pristanišča, v prvi vrsti Nar w i k. Toda vsled stališča Švedske, ki varuje svojo nevtralnost s ponosno samozavestjo, kakor jo edino le Švica, in slejkoprej ve-lljavne špedske prepovedi prevoza vojnega materijala je vrednost skandinavskih pristanišč za rusko vojevanje zelo dvomljiva. Celo precej verjetno je, da bo Švedska enako kakor Grška izvajala nove represalije proti neznosnemu angleškemu nasilnemu varuštvu napram svojim trgovinskim interesom in delala tudi večje težave v Rus?]o namenjenim nevojaškim transportom. Prejšnjo zimo na Ruskem razpravljam načrt, da bi se Narvik in ofotska železnica posili uslužbila ruskim namenom, bi se prihodnje mesece mogel brezdvomno uresničiti, ko bi se Rusija po svojem polomu na Poljskem še smela drzniti, priklicati na bojišče še novega. upoštevanja vrednega nasprotnika. Kakor pa stoje stvari, se mora Rusija zelo varovati, da ne bi izzvala ruske nevarnosti si sveste Švedske, kajti nadaljen sovi a/.nik, pa naj se imenuje Švedska ali Romunska, bi imel le prelahko delo, da bi si zopet pridobil, kar mu je nekdaj odvzela Rusija. S silo se torej Narvvik in ofotska železnica tekom sedanje vojne ne dasta vzeti, prostovoljno pa Švedska ne da iz rok koristi, ki jej jih daje posest najvažnejše zimske dovozne poti Rusije. Priznati je torej treba, da so razmere gtede pristanišč v zimi 1915/16 za Rusijo z<.Io temne. Upanje, da se posreči zaveznikom s silo odpreii zaprte Dardanele, je v Petrogradu in Moskvi pač že zdavnaj zapisano v dimnik. Ko v nedaljni bodočnosti zopet zamrzne Arhangelsk, bo Rusija v resnici.še znatno bolj odrezana od vsakega pomorskega prometa, kajti naj prihajata Vladivostok in Fusan v po-štev za posamezne pošiljatve topov in municije, sta v ostalem zaradi neznatne uspešnosti sibirske železnice skoraj brez pomena. Gospodarsko zadavljenje voju-joče se Rusije se vidno približuje. Koliko časa se bo moglo carstvo še upirati dvojnemu vojaškemu in finančnemu pritisku? Vpisovanje u Sole „Družbe so. Cirilo in Metodo". Vpisovanje za šolsko leto 1915-16. se bo vršilo: a) na deški in dekliški šoli pri Sv. Jakobu 13., 14. in 15 septembra t. 1. od 9. do II. ure dopoldne v pisarnah šolskega vodstva; b) na deških vzporednicah (I.—V. razred) na Acquedottu 20. dne 13„ 14. in 15. septembra t. 1. od 2. do 4. ure popoldne v III. nadstropju; c) na dekliški šoli na Acquedottu 20. dne 13., 14. in 15. septembra t. L od 9. do 11. ure dopoldne v I. nadstropju. K vpisovanju novih učencev oziroma učenk je treba pripeljati otroka in prinesti s seboj le-te papirje: 1. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada, ul. SS. Martiri št. 4, I. 2. izpričevalo o cepljenju kožic; 3. izpričevalo o zdravju oči. izdano leta 1915.; 4. za vpis v višje razrede poleg tega tudi zadnje šolsko naznanilo iz leta 1914-1915. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je treba povedati tudi domovinsko občino. Dosedanji učenci in učenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni. Vse tri šole so osemrazrednice z obligatnim poukom v nemščini od 3. in z ne-obligatnim v Iaščini od 4. razreda naprej. Šolsko ieto se začne dne 16. septembra 1915. Šolska vodstva. Doneči mil Nadebudna beseda cesarjeva. Tako smo označili mi izjavo vladarjevo povodom sprejema županov dunajskega in bu-dimpeštanskega: da mu je v zadoščenje, da se je mesto dunajsko hrvatskim in o-grskim gostom na čast, odičilo s hrvatskimi in ogrskimi zastavami. V istem smislu, izvaja praška »Union«: Veselje monarhovo je razumljivo, kajti od nekdaj je bila njegova srčna želja, da bi med narodi vse države vladala sloga, da bi medsebojno spoštovali svoje pravice in da bi skupno delovati v blagor monarhije. Da so imeli narodi v vsem in vsakem te očetovske intencije svojega vladarja pred očmi. prihranjeni bi nam bili morda vsi veliki napori, trpljenja in žrtve sedanjega orjaškega boja. 2al pa, da smo s pojavi, ki so napravljali v inozemstvu utis na-sprotstev, razcepljenja v razmerah monarhije, sami jačili predrznost sovražnikov monarhije. Ura nevarnosti nas je na srečo izpametovala. Hkratu sta bila pozabljena razpor in prepir in v bratski slogi so se združili vsi narodi, da odbijejo napad sovražnikov na skupno svoje zavetišče in zaščito. Dosedanje vspehe imamo zahvaliti tej slogi. Ta nauk iz resnega ojnega časa naj nam bo pred očmi tudi potem, ko se zopet povrne mir v naše Joge. Razdor, ki nas je poprej slabil, se ne sme povrniti več. Srečno inaugurira-nemu prijateljstvu med Dunajem in Budimpešto, med obema središčema države na eni, in Zagrebom in Budimpešto na drugi strani, naj skoraj sledi mirna poravnava vseh prejšnjih antagonizmov, da se bo krasno načelo »Viribus unitis« uresničevalo tudi v bodočih mirnili časih. Potem bomo dnevom sedanje velike izkušnje vkljub jih trpkosti ohranjali blagoslovljen spomin za vedno. Italijanski poslanec Cicoti o volni 2 Avstrijo. Omenili smo že pisma, ki ga je poslanec Cicoti priobčil v »Avantiju« potem, ko je obiskal bojišče. Danes posnemamo iz zaključka tega pisma: Vera v gotovo zmago je lepa stvar in jaz je nočem nikomur jemati. Ali v tem slučaju ne zadošča ne vera, ne ljubezen, da bi prenesli in premaknili sijajno opremljena brda Trentina, Koroške in okolo Soče. Italijanom se ni le boriti proti številni in izredno dobro opremljeni vojski, ki je isto-tako nenavadno dobro vodjena, kakor i-talijanska, in, ki je obvzeta po najzadnejih zmagah proti Rusiji. Ta vojska stoji nad groznimi gorskimi zasedami, kjer številna premoč Italijanov ne more priti do veljave. Tu se garibaldinska vojnami so jo priporočali brezposleni Napoleončiči, ne more primerjati. Nadalje pravi Cicoti, da Italijani nosijo sedaj najtežji del sedanje evropske vojne ter da so postali bojevniki prvega reda. Ta vojna torej ni samo težka, ampak tudi dolgotrajna in zato naj dežela ve, da bo ta vojna težka in dolgotrajna. In če se vprašuje, zakaj ne gremo v Roveret in Gorico, ki je le za streljaj iz puške oddaljena od nas, potem treba vedeti, da nismo gotovi, ali bomo mogli ti mesti držati proti Avstrijcem, ker ti stoje na takih mestih, da morejo streljati na omenjeni mesti. Avstrijski topovi so jako dobro postavljeni, so številni in sreljajo jako 4obro. Za mesec dni bo v Alpah zima. Na nekaterih mestih že sneži in vse drugo - razume vsakdo. Ne koristi, da govorimo o tem — treba se je pripraviti. Na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu ul. S. Francesco 25. V., se bode vršilo vpisovanje za šolsko leto 1915,16. sledeče dni: za I. letnik v četrtek, dne 16. sept. od 9—12 dop. in za II. letnik v petek dne 17. sept. od 9—11 dop. Na novo vsto-pivši učenci morajo priti v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter prinesti seboj: 1. krstni list, 2. spričevalo dobro dovršenega III. ali IV. raz. ljudske šole, 3. spričevalo o cepljenju koz in 4. izkaz, da so zdravih oči. Učenci, ki prestopajo v II. letnik, prinesejo naj k vpisovanju zadnje šolsko spričevalo L letnika. Pri vpisovanju je plačati 2 kroni učnega prispevka in na novo vstopivšim učencem še 1 krono vpisnine. Sprejemni izpiti se vrše v soboto 18. sept. ob 9. K tem izpitom morajo priti tudi oni učenci, ki so se vpisali v poletnem tečaju koncem junija. Vodstvo. Z južnega bojišča pošiljajo pozdrave tržaškim in goriškim Slovencem: Ivan Tinta, Josip Ivates, Peter Sinkovič, fos p Mikš, Ivan Goljat, Alfonz Ukmar, Fran Borovina, Ivan Borovina, Marij BratlČ. Kolera v Trstu. Poročilo o stanju kolere dne 7. septembra 1915. Dne 6. sept. je bilo v zdravniški oskrbi: 9 Novi slučaji:..........1 Okrevalo (oseb): .........3 Umrlo (oseb):.........— Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb)... 7 Nov slučaj je bil konstatiran pri Sv. M. Magdaleni zgornji št. 721. Bacilonosci v opazovanju (v bolnišnici Sv. M. M.) 3 V vili Sartorio je na opazovanju: ... 2 Cene raznih žlull o Trstu. (Dne 7. septembra 1915.) Moka bela.............K 0-7S kg Sladkor..............K 1-— kg Meso (goveje) sprednji' deli • . • . . K 4 32 kg . . zadnji „K • . . 444 kg Meso telečje .*•••»•••••. K 720 kg Meso koštrunovo ..........K 4-— kg Slanina (sol j ena) .......4.40 do 5.40 kg G ni a t, kuhana............K 12 — kg Maslo sirovo............K 5*40 kg Sir femental9ki)...........K 5 40 kg Kokoši .......... K 7 50 do 8-— kg Pišianci ......... K 3-— do 4 — kg Polenovfca suha.........K 2 20, 2 40 kg „ namočena ••••••••• 1"28 kg Testenina................K 1*60 Riž •»......••.••■•..]£ 2*— kg F'iol ................ K 1*28 kg Bob.................K 1-60 kg Zelje (sladko)...........K 32, 40 kg Zelje (0 vin. Petelin Antonija K 1, Kocjai Fr. družina K 1, Trebeč Jos , s'ikar K 2, Družina Bandl K 3-20, Družina Keber K 1,10, Ozbič Ana K 2, Družina Kocjan Fr. K 2. Macarol Marija K 1. Marolt Marija K 1, Družins Pirjevec Ant. K 1, oonc Vaierja K 1, Kocjan Anton K 1 0, Škrl Antonija K 1. Gr^ič Marija K 1, Družina Krt K 1 40, Grgič Ivana K 1, Mahorčič Ani K 1, Čebulec Agata K 2, Bekar Marija družina K 120, StojkoviČ Fr. družina K 2. Šrl Maijeta 30 vin., Kariž Josip družina K 1, Furlan družina 60 vin., Dr. HORVATH TRST, * fg Cartac a Specijalist za KOŽNI In SPOLNE BOUZN1 Šibkost m nervoznost za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Spreforna od 10-1 pop. In 4 - 7 zvaim? ob nedeljah od 10 - likerjev in špirita najboljših tovarn. Prodaja na Mo in na tls- feelo. - Cene zmsrne. Trst, ulica Solitario št. 11 miiiiHHiii Fin poslajen Simonov sirup (brez alkohola) toliko na debelo -kolikor v steklenicah se prodala v uliti S. Glcuannl st 16, nasproti restavracije „Aurora". Neobhodno potrebno za vsako družino v časih epidemije. Preprodajalcem popust po dogovoru. Tržaška posojilnica ranilnica ____HiUSS^^Me raflislpcvana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Plazma deEIa Cačcrma Stv. 2, 1, nad. - TRS*;| fv lastni palatt) vhod po glavnih stopn^šr^h. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7a9/« na menice po 6*/# na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovOiu HRANILNE VLOGE valin, te t®di ni ud in jih obresUg« po 4 T. T. Ve$e ctaAae vloge tu vloge na tek. ratna po dogovoru. Kaki dmk »taMc mod mm. - Vtet se UMm mo cm fcreao. - ODDAJA NABIKALMBDE (H8ANLMB PUMCE). Poštno hranilnici račun 16 0p?Ii hjbtaie a vuk Mrak i* ortM ank Iff S