Ob prazniku dela iskrene čestitke bralcem in vsem delovnim ljudem LETO XX. — številka 32 KRANJ, četrtek, 27. IV. 1967 Ustanov, tel ji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in zgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Cen? 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 194/ kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1 januarja 1960 trikrat tedenska Od 1, januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah NEDELJSKIH VOLITEV. Volišče v Stražišču v jutranjih urah. — Foto: F. Perdan Ob 1. maju 14. julija 1889. leta so delegati prvega kongresa II. internacionale v Parizu sprejeli sklep o proglasitvi prvega maja za praznik dela in dan mednarodne proletarske solidarnosti. Tako so označili spomin na stavko šeststo tisočev čikaških delavcev, v kateri je na pragu spomladi 1886. leta nekaj so-tovarišev žrtvovalo v boju s policijo svoja življenja. Tako označujemo pot, ki jo hodi delovno ljudstvo vsega sveta v boju za lepši jutrišnji dan. Osem desetletij že mineva od prvega praznika in sadovi boja so tu. Socializem je gospodarsko zmagal po vsem svetu. Pri nas je osvobojeno delo postalo edino merilo Človekove vrednosti. Sedaj se bije boj za nove družbene odnose. Pri nas še posebej za uveljavljanje načel v vsakodnevni praksi, za odpravljanje razlik med besedami in dejanji. m Delovni ljudje vsega sveta se ob tem prazniku opredeljujemo za mir v svetu. Brez miru ni napredka, ni spomladi. In zakaj bi morala pomlad mimo Vietnama in mnogih drugih prebujajočih se ljudstev po svetu?! Nedeljske volitve na Gorenjskem Velika udeležba volivcev — Povsod slovesno razpoloženje Tako kot po vsej domovini, so tudi na Gorenjskem nedeljske volitve potekale v znamenju velike udeležbe volivcev, ki so v večini že v dopoldanskem času opravili svojo državljansko dolžnost. Vsa volišča so bila lepo urejena, k prazničnemu vzdušju pa je prispevalo svoje tudi lepo vreme in prome-nadni koncerti godb na pihala. Objavljamo volilne rezultate vseh petih gorenjskih občin s točnim poročilom o izvoljenih kandidatih in volilni udeležbi. V zvezni zbor zvezne skupščine je bil na Gorenjskem izvoljen dr. Marijan Brecelj. Od skupno 115.667 volivcev se jih je volitev udeležilo 102.965 ali 89%. Za kandidata je glasovalo 92.842 volivcev. V odstotku udeležbe so zajeti tudi volivci, ki so na odsluženju vojaškega roka %i so glasovali. Po posameznih občinah je bil odstotek udMežbe volivcev naslednji: Kranj 88.2, Jesenice 88,7, Kamnik 90,4, Radovljica 89,4, Skofja Loka 79,6 in Tržič 88,3. RADOVLJICA Za republiški zbor skupščine SR Slovenije je bil izvoljen Franc Jere. Od 9223 volivcev se je volitev udeležilo 8150 ali 88,36 %. Za kandidata je glasovalo 6987 volivcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 1163. Na volitvah odbornikov občinskega zbora so izvolili naslednje kandidate (v oklepajih so navedeni kandidati, ki niso bili izvoljeni in število glasov, ki so jih dobili): Stanko Kajdiž 427 (Jože Ješe 174), Svetozar Pezdič 235 (Aleks Čebul j 134), Jože Mali 245 (Tomo Prpič 203, Drago Repe 143), Vinko Prislov 178 (Štefan Tomšič 111), Ivan Fer-kolj 109 (Franc Božič 88), Janez Pangerc 404, Ivan Korošec 140 (Rok Sitar 88, Niko Sok 47), Ciril Rozman 501, ng. Janez Šmitek 337 (Branko Praprotnik 127), Pavel Tolar 637 (Marija Medja 214), Anion Svetini 120 (Franc Man-delc 95, Miha Rejc 66). Ivan Vidic 237 (Valentin Mulej 225), Janez Vari 273 (Andrej Trojar 162), Janko Čop 288 (Anton Koren 132), Franc Urbane 125 (Franc Medja 120), Franc Mencinger 556, Franc (Nadalj. na 2. str.) Komemoracija na Okroglem Tragedije mladih junakov ne bomo pozabili V nedeljo popoldne se je v gozdičku na Okroglem, pri spomeniku z vklesanimi dvanajstimi imeni mladih fantov, ki so padli v bližnji jami nad savsko sotesko, spet zbrala množica domačinov in okoličanov. Komemoracija v spomin na neenak boj trinajstih partizanov z množico dobro oboroženih Nemcev je bila letos še posebno slovesna, saj je minilo že 25 let od te tragedije. Na letošnji komemoraciji je govoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kranj Vinko Kepic, ki je primerjal predvsem čas pred 25 leti z današnjim časom, naloge ljudi takrat in danes. Ko je govoril o okrogelski tragediji, je rekel: »Pred dvema dnevoma je preteklo petindvajset let od takrat, ko so v tem robu, nad takrat čisto zeleno Savo, v jami, ki jo krije gozdiček, kjer stojimo, odmevali streli in grmenje dvodnevnega težkega boja. Ta boj je zahteval taka življenja, ki jih bo še daljni čas zgodovine slavil kot tiste iz grškega mita o junakih Termopil. Vsi so izginili v ognju boja, le eden je ostal. Ostal je kakor odre- jen po brezprimerni, tragično dosledni igri usode, ki je hotela, da ostane svetu pričevanje o tem, kako je umiral sekretar SKOJ Gorenjske s trinajstimi mladinci partizani. Vlado Peraič, partizan Planin, je ostal živ zato, da ponese vest o boju v okrogelski jami, o junaški smrti takrat, v letu 1942 tako mučenemu slovenskemu narodu, da ponese današnjemu času resnico o tej borbi.« V programu komemoracije so sodelovali še moški pevski zbor iz Nakla, kranjska godba na pihala, šolska mladina in pripadniki JLA. Ob izstrelitvi salve se je padlim junakom poklonilo 28 praporov krajevnih organizacij ZB kranjske občine. -at 27. april 26 let mineva od zgodovinskega trenutka, ko so se ob Večni poti v Vidmarjevi hiši v Ljubljani zbrali borci — komunisti in predstavniki nekaterih strank in se zedinili: borili se bomo proti okupatorju. Ustanovili so politično organizacijo Osvobodilne fronte Slovenije. Ljudje so se uprli. Premagali pa niso le okupatorja in razrednega sovražnika, ampak tudi vse povojne težave. Osvobodilna fronta se je preimenovala v socialistično zvezo delovnega ljudstva, ki je združila ljudi v obnovi do-movine, borbi za boljše živ ljenje, v krepitvi samoupravnih odnosov in v prizadevanjih za osvoboditev človeka. Zato bi pomenilo prenehati Z delom sedaj, ko so pred nami nove in odgovorne naloge, obupati — obstati na pol poti. Prav zato si socialistična zveza in vsi delovni ljudje danes prizadevamo, da ustvarimo čimlepši jutrišnji dan. Takšne želje pa so se porodile že 27. aprila pred 26. leti. obrazi in pojavi # obrazi in pojavi # obrazi in pojavi % obrazi in pojav) # obrazi in pojavi f Zgodilo se je tole: mojster je javil na upravo, da šest delavcev v njihovi delavnici redno zamuja delo. Človeku pac m bilo vseeno, kako delajo »njegovi« delavci in kakšen je delovni učinek v delavnici. Zavzel se je za red in disciplino. Toda namesto tega je dobil zoper sebe domala ves kolektiv. Dvajset delavcev je podpisalo predlog delavskemu svetu, naj mojstra razreši, češ da ni strokovno sposoben in da ima slab odnos do delavcev in strank. Ni razloga ne verjeti, da »vroči želji« po redu in disciplini ni večkrat dodan vsaj kanček slabega odnosa do sotovariša in nestrpnosti, ki moti medsebojne odnose. Vsaj načelno je tako. Vendar v konkretnem primeru ta negativna enotnost le nekolikanj preseneča. Na prvi pogled je jasno, kaj je bolj škodljivo. V urejenem kolektivu, kjer vsak ve, kaj mora storiti in to tudi stori, ni prostora za slabe medsebojne odnose. V kolektivu, kjer si samoupravo predstavljajo nekateri kot propust-nico, da počenjajo, kar hočejo, pa se odnosi ostrijo. Na obeh straneh! Vse kaže, da se kolektiva, ki si lahko privošči tak luksuz v medsebojnih odnosih in v odnosu do dela, gospodarska reforma še dotaknila ni. Novi gospodarski odnosi pa bodo prav gotovo, slej ko prej tudi tu opravili svoje. Tedaj bo delavska solidarnost dobila svoj pravi zven in pomen, kakršnega je imela v vsem dolgem revolucionarnem obdobju delavs.cega gibanja in kakršnega ima tudi danes v vseh zrelejših delovnih kolektivih. *BC GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA ČETRTEK - 27. aprila T967 Priznanje kokrškemu odredu Za l.maj v Tržiču Nastop francoskih gostov V tržiški občini v teh dneh liani sindikalnih podružnic tekmujejo v raznih športnih disciplinah. To prvomajsko tekmovanje je postalo v Trticu že tradicionalno. Tako t>odo v nedeljo, 30. aprila, podelili najboljšim pokale, diplome in plakete. Na prireditvi, ki bo v Cankarjevem domu v Tržiču, pa bosta ob 17. uri nastopila tudi harmo-nikarski orkester in folklorna skupina iz francoskega tnesta Ste. Marie — aux Mineš. Pred tem pa bo ob 15. uri predavanje o turističnih zanimivostih obeh pobratenih mest. Osvežila vas bo samo kava Skofja Loka Čestitke gorenjskih fantov za prvi maj Gorenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Paračinu, Janez Roblek, Peter Jerič, Marjan Nahtigal, Franc Pavlin, Franc Homan in Egedi Strupi, so nas prosili, da ob prvem maju pozdravimo njihove svojce, prijatelje in znance, posebno pa dekleta, in jim zaželimo veselo praznovanje prvomajskih praznikov. Njihovi želji smo ugodili, obenem pa tudi naše uredništvo želi mladim vojakom kar najbolj prijetno prvomajsko praznovanje. Srečanje v delavskem domu v Kranju Občinski sindikalni svet v Kranju pripravlja skupaj z zvezo kulturnoprosvetnih organizacij v občini 29. aprila v Delavskem domu v Kranju srečanje s kulturnim programom za delavce iz vseh kolektivov. Tako bo že ob 18. uri promenadni koncert godbe na pihala, ob 20. uri pa bodo v domu igrali Veseli planšarji in kvintet Fenix. Z Internacionalo, ki jo je zapel partizanski invalidski pevski zbor, se je v petek zvečer začela v kino dvorani v Tržiču slavnostna seja občinske skupščine, ki je bila namenjena podelitvi domicila kokrškemu odredu. Seji so poleg odbornikov prisostvovali tudi številni prvoborci, predstavniki oblasti in družbenopolitičnih organizacij. Potem, ko sta oba zbora skupščine izglasovala predlog o podelitvi domicila, je spominsko listino in trak o domicilu sprejel bivši komandant kokrškega odreda Janko Prezelj — Stane. Po uvodnih besedah predsednika skupščine je spregovoril nekdanji komisar kokrškega odreda Bratkovič, posebna delegacija pa je odnesla venec na grobove padlih borcev na tržiško pokopališče. Slavnostna seja (Nadalj. s 1. str.) Cvetek 296 (Alojz Arh 190), Zdravko Sodja 185 (Anton Arh 151). V kmetijsko podskupino za odbornika zbora delovnih skupnosti je bil v 25. volilni enoti KZ Srednja vas izvoljen Jože Urbane iz Stare Fužine. KRANJ Za republiški zbor SR Slovenije sita bila izvoljena Vinko Hafner in Franc Puhar. V prvi volilni enoti se je od 11383 volivcev volitev udeležilo 10046 ali 88,25 %. Za Vinka Hafnerja je glasovalo 9169 volivcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 877. V četrti volilni enoti se je od 9379 volivcev udeležilo volitev 8263 ali 88,1%. Za Franca Puharja je glasovalo 7320 volivcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 943. Na volitvah odbornikov občinskega zbora so izvolili naslednje kandidate (v oklepajih so navedeni kandidati, ki je bila zaključena s koncertom partizanskega invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane. Si V Radovljici za 1. maj Proslave v delovnih organizacijah V Radovljici zaradi obsežnosti občine letos ne bo nobene osrednje prireditve. Po vseh večjih delovnih organizacijah pa bodo že v petek ali soboto imeli proslave. V nekaterih delovnih organizacijah bodo organizirali tudi izlete in srečanja. niso bili izvoljeni in število glasov, ki so jih dobili): Slavko Gros 439, Ludvik Vidic 239 (Franci »Jerala 203), Marjan Kne 342 (Anton Čuda 152), Alojz Zaplotnik 426 (Jože Gregorc 211), Janez Pernuš 473, Anton Roblek 194 (Alojz Povšnar 186), Slavko Zalokar 544, Anka Zevnik 502, Marta Perovšek 341 (Anto Marjančič 222), Vinko Kepic 507, Alojz Okorn 407 (Marija Artač 354), Štefan Vidic 324 (Stane Oblak 312), Viktor Blagotinšek 225 (Janez Bertol 194, Jure Hribar 98), Franc Pegam 493 (Jože Katrašnik 267), Anton ing. Japelj 711, Pavle Jane 471, Ivan Vilfan 359 (Franc Hvasti 260), Franc Logonder 265 (Kristina Pokorn 260), Joža Bešter 319 (Ivan Pristov 219), Andrej Babic 584, Janez Maček 347 (Matevž Bernard 272), Janez Globočnik 457, Franc Sink 186 (Franc Grilc 145, Stane Bergant 110), Anton Gerkman 506 (Janez Petek 324), Franc Lončar 305) (Ivan Petrič 224). V kmetijsko podskupino za odbornika zbora delovnih 1. maj na železarskih Jesenicah Jesenice, 26. aprila. V soboto, 29. aprila, ob 19. uri bc osrednja proslava 1. maja na umetnem drsališču Podme-žakljo. Na proslavi bodo sodelovali godba na pihala, delavski in šolstki pevski zbor, recitatorji in ansambel narodnih plesov. Proslavo organizira občinski sindikalni svet. Proslava bo tudi v domu TVD Partizan v Žirovnici, ki jo organizira krajevni odbor SZDL, sindikalna podružnica elektrarne in učenci osnovne šole. Na proslavo Podmežakljo organizira Ljubljana Transport poseben prevoz občanov iz Rateč in Žirovnice. Jože Vidic skupnosti je bil v 36. volilni enoti KZ Cerklje izvoljen ing. Peter Sajovic, Kmetijsko živilski kombinat Kranj. SKOFJA LOKA Za republiški zbor SR Slovenije je bil izvoljen Ivan Franko. Od 8.493 volivcev se" jih je volitev udeležilo 6697' ali 78,8%. Za kandidata je glasovalo 5822 volivcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 875. Na volitvah odbornikov občinskega zbora so izvolili na*, slednje kandidate (v oklepajih so navedeni kandidati, kj n-iso bili izvoljeni in število glasov, ki so jih dobili): Anton Peternelj 278, Jernej Jezeršek 288 (Janez"Rejc 164), Zđravko Krvina 253, Filip Ca-dež 196 (Vinko Stanovnik 128, Pavle Krmelj 92), Matevž Debeljak 91 (Janez Možina 73, Alojz Božnar 67), Jože Nastran 290 (Franc Sink 147), Drago Hafner 197 (Jože Jam-rdk 149), Vlado Rozman 261 (Janko Jocif 182), Janez Tavčar 232„ Valentin Kalan 196 Skofja Loka za praznik dela Tradicionalno zborovanje Prvi javni govor na novo izvoljenega predsednika skupščine? V soboto, 29. aprila, bo na Mestaem trgu v Skofji Loki tradicionalno prvomajsko zborovanje. Praznovanje se bo začelo ob 17. uri, ko bo na sporedu tek po ulicah Škofje Loke. Proga za člane bo peljala od Mestnega po Spodnjem trgu mimo bencinske črpalke po Kidričevi ulici in nazaj na Mestni trg. Ob 19. uri bo na Mestnem trgu tradicionalno zborovanje, na katerem bodo razglasili rezultate športnih tekmovanj. Na zborovanju bo igrala godba na pihala iz Škofje Loke ter nastopil pevski zbor Ivan Cankar Sv.Duh-Virmaše. Na zborovanju bo imel verjetno svoj prvi govor že na novo izvoljeni predsednik skupščine. Po zborovanju bo zabava v vseh gostinskih prostorih. - pc Nedeljske volitve na Gorenjskem ČETRTEK — 27. aprila 1957 GOSPODARSTVO GLAS * 3. STRAN SPOMINSKO OBELEŽJE — V ponedeljek, 24. aprila, so nizozemski gostje, člani pevskega zbora Inter Nos iz Valkenburga, odkrili v parku pred kino Center spominsko obeležje v spomin na sodelovanje med obema mestoma. Odkritju so prisostvovali tudi angleški gostje iz Oldhama, ki se te dni mude v Kranju OB 25-LETNICI — Ob jami na Okroglem pri Kranju je bila preteklo nedeljo veličastna proslava ob 25-letnici smrti 12 partizanov, mladih skojevcev. VIHAR NA GORENJSKEM — Zadnje dni je po vsem Gorenjskem precej hladno in vetrovno. V zgornjem koncu Gorenjske pa je v soboto in nedeljo veter tako močno pihal, da je povzročil kar precej škode na hišah in drevju. Razmetal je opeko, skoraj v celoti pa je odkril novo šolsko poslopje v Žirovnici. — Foto: Perdan. Prisilna uprava v tovarni Iskra v Železnikih Vzroki predvsem v tovarni Iz radovljiške občine Več zaposlenih v industriji manj pa v negospodarskih dejavnostih Primerjava podatkov o številu . zaposlenih ljudi v radovljiški občini za letošnji in lanski januar kaže, da je letos zaposlenih 19 ljudi Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi manj, da pa so nekatera podjetja oz. nekatere panoge le precej povečale število delavcev. Vseh zaposlenih v (gospodarstvu in negospodarstvu) je bilo januarja letos 8310 (lani 8329), od tega v gospodarstvu 7458 (lani 7454) in od tega v industriji 4634 (lani 4546). V gospodarstvu so bili torej zaposleni 4 več, v negospodarstvu pa 23 ljudi manj kot lani. V februarju letos je bilo v radovljiški občini 178 nezaposlenih, od tega 136 žensk. Prvo zaposlitev je iskalo 66 ljudi, od tega jih je bilo 16 z visoko, višjo ali srednjo izobrazba, 33 pa visokokvalificiranih ali kvalificiranih delavcev. — i Po sklepu centralnega delavskega sveta združenega podjetja Iskra v Kranju in v soglasju s skupščino občine skofja Loka, so sredi aprila uvedli prisilno upravo v tovarni elektromotorjev v Železnikih. Imenovali so odbor prisilne uprave, ki ga sestavljajo: ing. Lojze žumer, ing. Tone Nedog in dipl. ekonomist Peter Grčar. (Franc Sifrer 140), Janko Dolenc 409 (Urban Mesec 149), Filip Jelene 165 (Miha Berce 115), Tone Polajnar 372 (Jože Bogataj 101), Ferdinand Tolar 222 (Marko Lotrič 185), Anton Pintar 123 (Peter Kem-perle 82, Ciril Kokalj 72), Alojz Malovrh 208 (Stane Krapež 166, Ivan Kralj 112), dr. Branko Borčič 362 (Franc Logonder 116), Vladka Jan 363 (Ana Goljat 52). V kmetijsko podskupino za odbornika zbora delovnih skupnosti je bil v 23. volilni enoti (Selška dolina) izvoljen Franc Potočnik, v 25. volilni enoti (Poljanska dolina) pa Jože Subic. TRZIC Za republiški zbor SR Slovenije sta bila kandidata Andrej Pehare in Stane Možic. Izvoljen je bil Andrej Pehare. Od 8.179 volivcev se je volitev udeležilo 7220 ali 88,2%. Za kandidata Pehnr-ca j-e glasovalo 3756, za Me-šiča za 3019 volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 445. Na volitvah odbornikov občinskega zbora so izvolili na- slednje kandidate (v oklepajih so navedeni kandidati, ki niso bili izvoljeni in število glasov, ki so jih dobili): Franc Dobrin 195, Sašo Per-ko 123 (Matija Kramar 76), Erik Primožič 210 (Jakob Stabuc 182), Marjan Markič 235, Marjan Pernuš 144 (Ludvik Prešeren 143), Marjan Romih 223 (Nande Stritih 174), Vinko Golmajer 147 (Adolf Boncolj 75, Janko Dobre 72), Stanko Stritih 138 (Silvo Zni-daršič 45), Janko Ahačič 159 (Franc Jane 153), Jože Doli-nar 186 (Marjan Vodnjov 164), Janko Perne 161 (Alojz Glavič 125), Peter Belhar 155 (Aleš Tišler 35), Janez Gaberc 140 (Franc Tišler 87), Franc Bohinc 160 (Anton Svab 23, Franc Justin 11). V kmetijsko podskupino za odbornika zbora delovnih skupnosti je bil za območje bivših KZ Križe, Sv. Katarina, Podljubelj, Leše in Kovor izvoljen Stanko Šlibar. JESENICE Za republiški zbor SR Slovenije sta bila kandidata Ivo Sčavničar in Dolfka "^oštjan-čič. Izvoljen je bil Ivo Sčavničar. Od 8733 volivcev se je Prisilna uprava je bila po oceni vseh pristojnih faktorjev edini izhod iz težav, v katere je ta tovarna zabredla. Težavam je botrovalo več vzrokov, notranjih in zunanjih. Od notranjih vzrokov omenjajo familiarnost, neustrezno zasedenost delovnih mest in preobilno administracijo. Zunanji vzroki so pa: pretirana usmeritev zgolj na eno tuje tržišče in pa nerealno obračunavanje dolarja, kar je doslej ustvarjalo volitev udeležilo 7773 ali 89 odstotkov. Za kandidata Iva Sčavničar j a je glasovalo 4200, za Boštjančičevo pa 2929 volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 644. Na volitvah odbornikov občinskega zbora so izvolili naslednje kandidate (v oklepajih so navedeni kandidati, ki niso bili izvoljeni in število glasov, ki so jih dobili): Franc Gregori 219, ing. Franc Žerjav 286 (Anton Zidan 182), Stanko Kofler 165 (Franc Potočnik 124), Franc Rekar 337, Stanislav Križnar 238, Stanislav škabar 301, Franc žvan 914, Jože Podobnik 342, Danijel Crv 530, Vladimir Stojan 454, Valentin Lukan 420, Jože Zupan 199 (Simon Rešek 183), Jože Kliček 270 (Štefan Sčerbič 215), ing. Štefan Nemec 263 (Anton Dežman 191, Jože Kastelic 91), Zdravico Smolej 265 (ing. Drago Gro-bovšek 199), ing. Janez Be-geš 241 (Anton Rekelj 117), Janez Dolžan 453, ing. Marijan Bernard 424. Kmetijske podskupine v zboru delovnih skupnosti v jeseniški občini nimajo. vzdušje navidezne rentabilnosti. Vsi pa se strinjajo v oceni, da delavci, ki delajo za stroji, niso prav nič krivi za sedanji položaj. Prisilna uprava obljublja, da bo položaj kar se da hitro normalizirala. Pri tem ne Blejska Samoprispevek Krajevna skupnost na Blejski Dobravi je na seji, 13. t. m., ocenila vse možnosti za gradnjo nujno potrebne kanalizacije, ker grozi resna nevarnost, da pride do okužbe pitne vode na Blejski Dobravi in Lipcah. Ker tudi letos občinska skupščina na Jesenicah ni predvidela v proračunu nika-kih sredstev za ta namen, razen za poglobitev podvoza pod železniško progo in v tem delu tudi položitev cevi za bodočo kanalizacijo, so se odborniki pomenili o predvi- Industrijska proizvodnja v radovljiški občini v februarju je bila za 18% višja kot februarja lani in za 5% višja kot letošnja januarska proizvodnja. Plačana realizacija pa je bila v primerjavi 7, lanskima pivima mesecema v poprečju za 21% nižja kot lani. Izvoz industrijskih podjetij je v prvih dveh letošnjih mesecih kar za 50% večji od lanskega, vendar v konvertibilna področja le za 9 %. Letos so izvozili v konverti- bodo popuščali interesom posameznikov. Popuščanje v preteklosti je namreč krivo za prenekatero težavo. Delo in trg bodo skušali najti tudi doma, da ne bodo odvisni zgolj od izvoza malih motorčkov. Računajo, da bodo kmalu zagotovili dovolj naročil. Delavcev zato ne bodo odpuščali, prišlo pa bo do posameznih premikov zaposlenih, predvsem iz administracije v proizvodnjo. -ik Dobrava za kanalizacijo denem samoprispevku občanov.. Sklenili so, da skličejo 10. maja zbor občanov, na katerem se bodo pogovorili o pripravljenosti prebivalcev za samoprispevek. Prepričani so, da če s samoprispevkom zberejo nekaj denarja, tudi občinska skupščina ne bo mogla odreči svojega deleža. Krajevna skupnost bo do zbora občanov pripravila izračun kako in koliko naj bi prispeval posamezni občan za ta namen. -srš bilna področja 44% vseh izvoznih izdelkov, lani pa je bilo mesečno poprečje 62%. Močno so lanskoletni dvomesečni izvoz prekoračili: Vezenine (za 242%), Elan (za 217 %), Plamen (za 183 %) in Veriga (za 55 %). Lanskoletnega izvoza ni dosegel LIP Bled (za 32% manj), Almira in Sukno pa januarja letos nista izvažala. Izvoz v konvertibilna področja so povečali: Elan (za 667 %). Plamen (za 39%) in Veriga (za 10 %). — at Industrijska proizvodnja v radovljiški občini Za polovico večji izvoz Seminar v Gozd Martuljku »Gre za preosnovo naše miselnosti« Predvsem: enotnost gledišč in delovanje vseh komunistov — Ostra kritika na račun prosvetnih delavcev — Nekateri vodilni iz Železarne pred sodiščem? je dejal Tomaž Ertel, sekretar komiteja ZK Železarne, na seminarju sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov jeseniške občine. Po mnenju tovariša Ertla je odveč razprava o tem, ali naj se onsovne organizacije z manjšim številom članstva združijo ali ne. »Ni važno ali je v osnovni organizaciji pet ali 30 ljudi, dokler se ne pogovorimo o vsebini dela,« je dejal Ertel in nadaljeval, »komite Železarne je uspel angažirati večjo skupino komunistov, ki bo obdelala sedaj neurejene odnose na področju delitve osebnih dohodkov. Se ta mesec bomo sklicali širši aktiv komunistov, ki naj bi zavzel jasna in trajna stališča o tem vprašanju, če bo aktiv stališča sprejel, bodo vsi člani ZK, ki na tem področju v železarni delajo ali odločajo, obvezni, da zastopajo in branijo stališča, sprejeta na aktivu«. Žc drugič sem na širšem posvetovanju slišal ostro kritiko na račun nekaterih prosvetnih delavcev, ki delijo učence po tem, ali so starši verniki ali ne. »Ker je bil včeraj cerkveni praznik, danes ne bom spraševal' pravi profesor in pogleda dijake po razredu. Tonček, pri vas pa niste šli v cerkev, si se pa lahko učil, zato boš odgovoril na vprašanje...' ,tako nekateri prosvetni delavci zavestno delajo v šoli. Zakaj to dovolimo, zakaj o tem molčimo?« se je spraševal govornik. Tovariš Jeršin, vodja varnostne službe Železarne je govoril o disciplini komunistov, ki so na vodilnih mestih v Železarni. Povedal je, da bo v kratkem nekaj vodilnih ljudi odgovarjalo za svoja dela pred sodiščem. Zanimiv je bil odgovor tovariša Franca Žvana, sekretarja komiteja, na vprašanje, Kranj v mednarodnem turističnem letu Kamp ob Rupovščici? Poseben odbor, ki ga Je ustanovila skupščina občine Kranj za mednarodno turi-Btlčno leto, se je dogovoril, kaj bi bilo potrebno narediti v letošnjem letu za razvoj turizma v občini. Med nalogamii, ki jih je sprejel odbor, je vsekakor najbolj zanimiva, da naj bi že letos začeli urejati kamp ob Rupovščici in Kokri. Odbor ima precej pripomb glede urejanja izložb in sploh zunanje podobe Kranja. Tako postavlja zahtevo po osvetlitvi objektov, ki so značilni za mesto (grad Kie-selstein, zvonik katedrale in dr.). Odbor je predlagal, naj bi na Titovem trgu uvedli časovno omejeno* parkiranje, na prostoru pred nebotičnikom, med banko in lekarno pa naj bi sploh prepovedali parkiranje. Odbor meni, da bo potrebna izdati posebno knjigo izbranih turističnih, kultur-no-zgodovinskih in prirodnih znamenitosti ter lepot Gorenjske. V tej knjgi naj bi bil Kranj poudarjen kot »središče gorenjskega turizma«. Prav tako se kaže potreba po izdaji plakata, ki bi poleg silhuete mesta nudil turistom tudi najznačilnejše podatke o njem. če ima naša socialistična družba res več napak kot v preteklosti. »Nobena družba pred našo ni vsak pojav tako hitro odkrila kot naša. S tem, ko vse vidimo, mislimo, da je danes več problemov, napak ali kriminala kot nekoč. Našemu človeku je zagotovljeno, da je o vsem obveščen. Tudi o senčnih straneh našega dela in življenja. O tem govori tudi resolucija Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije«, je dejal tovariš Zvan. Občinski komite je seminar tako dobro organiziral, da smo se razšli s prijetnim občutkom o koristnosti takšnega srečanja. Jože Vidic Tudi v lesni zaostreni Milan Osovnikar, dosedanji predsednik skupščine občine Skofja Loka Urbanizacija in šolska mreža Vsak predsednik skupščine se trudi biti dober, ljudje pa kasneje pravično ali nepravično ocenjujejo njegovo prizadevanje. Predsednik loške skupščine je ob neki priliki izjavil: »Lahko je biti dober predsednik, takšen, ki vsakomur vse ustreže, vendar je vprašanje, če je takšen predsednik res do ber. Interesi posameznika se vse prevečkrat razlikujejo od interesov skupnosti, predsednik pa pač mora braniti interese skupnosti in ga zaradi tega posameznik kaj hitro označi kot slabega.« in ros Gospodarska reforma in ukrepi, ki ji sledijo, zaostrujejo poslovne pogoje in gospodarjenje tudi v lesni industriji. Direktor LIP Bled Anton Kržišnik nam je dejal, da nastopa čas, ko že-začenja tudi predelovalna industrija vplivati na formiranje cen surovinam. Do nedavnega je bila namreč pravcata borba za hlodovino in tudi druge surovine, danes pa že skoraj dežujejo ponudbe iz sosednjih republik pa tudi nekaterih evropskih dežel. Tovariš Kržišnik je omenil penudbe iz Avstrije, Cehoslovaške in Bosne, bodisi za hlodovino, celulozni les ali bor. Cene so znatno nižje kot na slovenskem tržišču. Zaostreni odnosi na domačem tržišču, so povzročili, da prodaja lesa in lesnih izdelkov ne gre več tako kot še pred nedavnim. V LIP Bled sicer količinsko dosegajo plan v mejah lanske proizvodnje, toda precejšen del izdelkov leži v skladiščih. Razen tega Predsednik Milan Osovnikar nam je ob izteku odbor-ni.škcga mandata govoril o delu »svoje« skupščine in nalogah, ki čakajo novo. »Naša občina je bila v težjem položaju, kot nekatere druge gorenjske občine. Za- industriji pogoji arjenje naraščajo medsebojni dolgovi, kar vse veže velik del denarja in otežuje poslovanje. V LIP Bled si že več let prizadevajo bolje organizirati proizvodnjo. Opravili so obsežno rekonstrukcijo in uvedli nove proizvode ter pri vsem tem dosegli znatne uspehe, zlasti kar zadeva produktivnost. Dosti naporov in skrbi so vložili in jih še vlagajo v to. da bi se kar najbolje znašli tudi v novih razmerah. Kljub temu pričakujejo, da bo letos zanje težje, kajti poleg tcžr.v na domačem trgu, je čutiti težave tudi na zunanjih tržiščih. Ker so v preteklem letu začeli več izvažat] tudi v Libijo, kjer je dokaj ugodno tržišče, pripravljajo vse potrebno za postavitev lastne montažne delavnice v Libiji. V njej bi sestavljali elemente, ki jih izdelajo doma in s tem prihranili oziroma znižali transportne stroške ter se izognili ostrim carinskim stopnjam. J. Podobnik radi sorazmerne gospodarske nerazvitosti razpolaga občina v povprečku na prebival-ca z manjšimi proračunskimi sredstvi, pri čemer pa so bile potrebe zlasti na oodroč-ju šolstva in komunalne de javnosti precejšnje. V minulem obdobju smo imeli v občini predvsem dve večji akciji: urbanlzacilo področja in ureditev šolske mreže, žal urbanizacija nI potekala dovolj hitro (na cul strani nismo imeli dovoli denarja predvsem za zazidalne načrte, na drugI pa sa je poznala počasnost izvaialcev. ki niso spoštovali rokov). Da konca leta bo sprejet urbanistični program za celotno območje občine in bo s tem problem dokončno rešen. Nova skupščina bo prevzela obvezo urediti izredno razvejano šolsko mrežo. V tem letu bo dograjena Zola v Železnikih in s tem orno-gočena reorganizacija šolske mreže v Selški dolini. Naloga nove skupščin« bo, da reši ta problem v Poljanski dolini, kjer Je potrebna zgraditi no! vo šolo v Gorenji vasi ter razen tega tudi dograditi dodatne šolske prostore v šk Loki. Prav tako bo treba do začetka leta 1969 dograditi vodovod Hotavlia —Skofja Loka. Toga leta bo namreč potrošnja vode samo v Gorenjski predilnici znašala tretjino sedanj-h kapacitet.« V dalu skupščine smo več-Krat opažali precejšnjo mero Iokalpatriotizma. Kaj menita o tem? »Nekaj lokalpatriotizma je vsekakor bilo, vendar ga lahko ocenjujemo bolj s pozitivne strani. Na ta način so se mobilizirale sile, ki so uspešno rerevale pereče probleme v posameznih kraiih, ki jih občina kljub dobri volji ni mogla. Ob koncu bi se rad zahvalil odbornikom, ki sa mi bili pri mojem delu v veliko pomoč. Zlasti so veliko pripomogli k reševanju krajevnih problemov. Za štiriletno delo, prizadevanje in sodelovanje bi se jim rad najpri-srčneje zahvalil.« P. Čolnar Na Ovčanu, ob izlivu Rupov-ščice v Kokro, se razprostirajo idealni prostori za ureditev kampinga Jn drugih fekrencij-skih objektov. Kaže, da bodo kamnini* uredili že letos. — Foto: F. Perdan Vinko SARABON je predsednik delavskega sveta tovarne ISKRA — Elektromehanika Kranj. Za današnjo rubriko nam Je postavil pet vprašanj, na katera odgovarja predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir. KOLIKO ČASA ŠE POPLAVE V ISKRI? VPRAŠANJE: Ob vsakoletnih poplavah ima naša tovarna zaradi visoke vode precejšnjo škodo, ker so poplavljeni proizvodni prostori. Čeprav obstoje načrti, da se nadaljuje z regulacijskimi deli savskega korita od mostu proti Planiki, ni bilo doslej še ničesar storjenega. Zanima me, kdaj bodo začeli z regulacijskimi deli. ODGOVOR: Po programu vodne skupnosti in v dogovoru z delovnimi organizacijami je občinska skupščina sprejela odlok o tako imenovanem melioracijskem področju, po katerem naj bi se dela na regulaciji Save izvajala v treh etapah. Najprej bi se odprlo ozko grlo ob Za-rici, da bi šle večje količine vode hitreje naprej, druga etapa bi bila izgradnja in rekonstrukcija jezu pri Teksti 1-indusu in kot tretje regulacija obrežja ob savskem logu in desnem bregu Save od mostu do Planike. Računamo, da bo za vsa dela potrebno približno milijardo 600 milijonov starih dinarjev. Del sredstev naj bi prispevale delovne organizacije, pričakujemo pa tudi sodelovanje republiškega vodnega sklada. Pri zavodu za vodno gospodarstvo SRS je že napravljena zelo temeljita študija reke Save in njenih pritokov, kar pa še ni dovolj. Treba bo istočasno reševati problem kanalizacije vseh industrijskih objektov tako, da voda ne bi mogla udarjati nazaj v industrijske prostore. Ti načrti naj bi bili realizirani približno v desetih letih. KAKŠNE BODO MOŽNOSTI ZA GRADNJO STANOVANJ? VPRAŠANJE: Kakšne bodo možnosti za gradnjo stanovanj za delavce naše tovarne, predvsem na področju severno od Kranja? ODGOVOR: Na severnem delu Kranja se bo pričela gradnja stanovanj za trg, v katero se bodo lahko z nakupom stanovanja vključile vse delovne organizacije. Po perspektivnem planu skupščine bi za Vodovodnim stolpom do leta 1970 zgradili približno 670 stanovanj. Kolikor mi je znano, je tovarna Iskra že rezervirala za potrebe njenih delavcev, večje število stanovanj. Brž ko bo zaključena gradnja za Vodovodnim stol-porfKsc bo gradbišče preselilo na Zlato polje, kjer bi tudi lahko zgradili približno enako število stanovanj. Seveda pa je od delovnih organizacij odvisno za kakšen sistem financiranja stanovanjske izgradnje se odločijo. Ali so bolj zainteresirane za blokovno ali individualno gradnjo. OTROŠKO VARSTVO — NEREŠEN PROBLEM VPRAŠANJE: že dlje, ne samo v Kranju, temveč tudi drugod, ugotavljamo, da smo povsem zanemarili otroško varstvo. Ta problem je, morda še bolj kot drugod, kritičen v naši občini, kjer je visok odstotek zaposlenih žena. Kljub priporočilom in raznim resolucijam, ni bilo na področju kranjske občine kaj dosti storjenega. Zanima me, kako občinski organi presojajo ta problem in kakšne so možnosti, da se čimprej reši? ODGOVOR: Res je, da je otroško varstvo v naši občini poseben problem. Toda zdi se mi, da imamo neko perspektivo v tem, da gradimo zlatopoljsko šolo in tako ustvarjamo pogoje, da bo v šolah eno in pol izmenski pouk. To pa pomeni, da bo lahko vsa šolska mladina tudi celodnevno bivala v šoli. Kar pa zadeva varstvo predšolskih otrok je problem veliko večji in ga bomo morali rešiti s skupnimi močmi. V načrtu imamo nekaj otroško-varstvenih ustanov, katere naj bi zgradili do leta 1970. Seveda pa s tem problem otroškega varstva še ne bo rešen. Zato ob tej priliki apeliram na delovne organizacije, da pri planiranju sredstev za potrebe družbenega standarda upoštevajo tudi te potrebe. RAZEN INDUSTRIJE, PREDNOST TURIZMU VPRAŠANJE: Zanima me, kakšna je programska usmeritev kranjske občine pri razvoju posameznih panog gospodarstva. V zadnjem času razen industrije, stopa v ospredje turizem, ki bi spričo pogojev, ki jih imamo v kranjski občini, lahko postal ena izmed zelo pomembnih gospodarskih panog. Kolikor mi je znano, obstoja program za razvoj turizma v katerem so predvidena znatna finančna sredstva za usposobitev turističnih objektov. Zanima me tudi, odkod bomo dobili denar za realizacijo tako obsežnih programov? ODGOVOR: Strinjam se, da v kranjski občini lahko poleg obstoječe industrije, razvijamo tudi druge panoge gospodarstva, zlasti turizem. K turizmu pa spada tudi dobro organizirana trgovina, obrt in posebno usluge. V petletnem planu gospodarskega in družbenega razvoja občine je zato dan velik poudarek prav razvoju turizma. Tudi občinska skupščina bo pretežni del svojih sredstev namenila za razvoj gostinstva, in sicer za izgradnjo hotela in potrebnih trgovskih lokalov. Računamo, da bi do leta 1970 na novo pridobili nekaj več kot 6.000 kvadr. metrov prodajnih površin za vse vrste trgovske dejavnosti. Denar za te namene bomo črpali predvsem iz bivšega investicijskega sklada občine, obenem pa bomo izkoristili vse možne oblike zbiranja sredstev preko bank. STROKOVNO ŠOLSTVO POSEBEN PROBLEM VPRAŠANJE: V Kranju imamo več strokovnih šol. Verjetno vsem v prihodnje ne bomo mogli zagotoviti potrebna finančna sredstva. Zato me zanima, če je že izdelan program razvoja strokovnega šolstva v Kranju? ODGOVOR: Financiranje šolstva je popolnoma nerešen problem. Sedanji sistem financiranja na prostovoljni osnovi jc po mojem mnenju popolnoma nemogoč. Kot mi je znano, pa se pripravljajo določeni ukrepi, ki naj bi zagotovili bolj stalen način financiranja strokovnega šolstva. V Kranju nimamo izdelanega posebnega programa za razvoj strokovnega šolstva. Menim tudi, da bi tak program morala narediti, v sodelovanju z delovnimi organizacijami in občinami, republika. Priredila: Sonja šolar Blagovnica Prešernova 10 KRANJ, razprodaja z 10 do 50 %-nim popustom sesalce za prah, električna ižtepače, likalnike. jedilne pribore, raziR gospodinjske predmete — moške in otroške srajce, žensko, moško in otroško perilo, pižame, brisače prešite odeje, ženske nogavice in posteljno perilo. BLAGOVNICA ASTRA je odprta od 8. do 12. ure in od 15. do 18.30, v soboto pa od 8. do 12.30. Želimo, da bi praznik dela najlepše praznovali! Kje so vzroki krize v vodstvu občinskega odbora ZZB NOV Jesenice Če sodimo po stanju v občinskem odboru združenja zveze borcev NOV Jesenice, potem lahko rečemo, da ta organizacija preživlja krizo, ki lahko pripelje do sklica izredne občinske konference zveze borcev. Zaradi nesoglasij in neenotnih stališč v občinskem odboru so odstopili naslednji odborniki: Andrej Podviz, pred'sediruLk občinskega odbora ZZB NOV, Albin Polk, tajnik odbora, Ivan Saksida, podpredsednik odbora, Viktor Brun, član odbora In predsednik komisije za socialna vprašanja borcev ter Franc Konobelj-Sloven-ko, predsednik komisije za zgodovino. Ustmeno so odstop napovedali še nekateri člani odbora. Pismeno obrazložitev za ta korak so podali samo Albin Polk, Viktor Brun in Andrej Podviz. Albin Polk, tajnik odbora, je odstopil zato, ker člani odbora, ki so odstopili pred njim, organizirajo seje odbora brez vednosti sekretariata, kljub temu, da je predvidena razširjena seja odbora 6. maja. »Nikakor se ne strinjam, da je za odpust borcev iz Železarne kriva organizacija zveze borcev, pač pa menim, da je to zadeva samoupravnih organov Železarne, v kateri so tudi naši člani,« je zapiisano v obrazložitvi odstopa tovariša Polka. Andrej Podviz, predsednik odbora, se sklicuje na slabo zdravstveno stanje. Viktor Brun, predsednik komisije za socialna vprašanja borcev, odklanja odgovornost za reševanje problemov borcev, ki se spričo vedno obsežnejših nalog in problemov pojavljajo. Osnovno vprašanje, ki je povzročilo krizo v odboru, je stališče članov odbora do odpusta delavcev - borcev iz Železarne. Znano je, da je delavski svet Železarne sprejel sklep, s katerim so odpustili z dela vse borce, ki so že bili upokojeni s 35 leti delovne dobe in 55 leti starosti ter so še naprej ostali na delu v Železarni. Zakonitost tega sklepa je pred kratkim obravnavalo tudi občinsko sodišče na Jeseni- cah, ki je razsodilo, da je j sklep delavskega sveta ne- j zakonit. Odločba občinskega j sodišča ni pravnomočna, ker se je Železarna na takšno razsodbo pritožila. Mnenja o tem, ali je sklep samoupravnih organov Železarne zakonit, so različna. Zato so tudi o tem nasprotujoča si stališča v občin skam odboru ZB. Pred kratkim so se člani občinskega odbora ZZB NOV Jesenice sestali skupno s predstavniki Železarne in razpravljali o položaju borcev v jeseniški občini in o posledicah odpusta delavcev - borcev iz Železarne. Sestanek ni prinesel želenih rezultatov. Mnenja so bila deljena. Borci so zatrjevali, da jih je Zebrama prevarala. Nekateri borci so imeli namreč po upokojitvi z delodajalcem pogodbo za določen čas s pripombo, da po preteka pogodbe lahko ponovno vložijo prošnjo za delo, oziroma da se bo pogodba podaljšala. Toda to se ni zgodilo. Sekretar tovarniškega komiteja Tomaž Ertel je svetoval naj bi predlagali delavskemu svetu, naj formira komisijo, ' ki bo vsestransko proučila položaj borcev in predlagala kaj naj se ukrene. Štirje člani sekretariata občinskega odbora ZZB NOV se sestanka niso udeležili. To pa pomeni, da sta se yf vodstvu organizacije združenja zveze borcev NOV pojavili dve struji z različnimi stališči do odpusta borcev iz Železarne in da ne bo tako hitro prišlo do pomiritve. J. Vidic Občni zbor sindikata delavcev družbenih služb Samoupravljanje ni samo denar Več pozornosti otroškemu varstvu — Dogovor o višini osebnih dohodkov za prosvetne delavce Prejšnji teden je bil v Kranju občni zbor sindikata delavcev družbenih služb kranjske občine. Udeleženci občnega zbora so največ razpravljali o oblikah in širini dela samoupravnih organov na posameznih področjih družbenih služb. Poudarili so, da predstavniki javnosti v samoupravnih organih največkrat ne vedo, kakšno je delo v nekaterih organizacijah. Največkrat se zaradi tega, ker ne morejo odločati o materialnih vprašanjih in politiki nagrajevanja, sej samoupravnih organov sploh ne udeležijo. Ravno obratno pa v zdravstvu in po šolah največ razpravljajo o finančnih problemih. Pri tem pa zanemarjajo vsebino in kvaliteto dela. Najbolj počasi pa se samoupravljanje uveljavlja v upravnih službah. Razen tega so na občnem zboru razpravljali tudi o Za varstvo pred nesrečami Lanskega decembra je izšel zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, ki nalaga občinskim pkupščinam, krajevnim skupnostim, delovnim in drugim organizacijam ter posameznikom določene naloge in dolžnosti. Pri občinski skupščini Jesenice že nekaj let obstaja in deluje tak štab in je ob nekaterih nesrečah že večkrat bolj ali manj uspešno posredoval. Ker zakon določa nekatere novosti, ki do sedaj niso bile urejene, so o tej zadevi razpravljali tudi na nedavni seji občinske skupščine. Plan za pomoč v primeru potresa, poplave, snežnih in zemeljskih plazov, požarov in večjih nesreč so na novo predelali in prilagodili določilom novega zakona. Na skupščini so z odlokom ustanovili občinski štab za varstvo wed naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. Varstvo pred nesrečami organizirajo tudi naslednje krajevne skupnosti: Kranjska gora, Mojstrana in Hrušica. Tudi v teh krajevnih skupnostih bodo ustanovili štabe za varstvo pred nesrečami. Po odloku občinske skupščine, štabe in enote za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizirajo tudi delovne organizacije in sicer: Železarna, SGP Sava Jesenice in Gradiš Jesenice. Jože Vidic problemih in nazadovanju otroškega varstva v občini in o telesno ali duševno motenih otrocih. Takšnih je v občini po nekih podatkih tretjina vseh šoloobveznih otrok. Poudarili so, da prav večina teh otrok zaide kasneje na kriva pota in bi jim morali zato vsi skupaj posvečati večjo pozornost in jim pomagati. Prav tako so razpravljali o odnosu sklada za šolstvo do šol. Menili so, da sklad ne more in ne sme posegati v delo samoupravnih organov na šolah, najmanj pa odločati koliko ima lahko profesor ali učitelj osebnih dohodkov. Zato so se udeleženci občnega zbora strinjali s priporočilom republiškega sindikata družbenih dejavnosti, v katerem piše, naj se občinski odbori sindikata družbenih služb začno dogovarjati z občinskimi skupščinami o višini osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Ti naj bi bili letos za učitelje najmanj 90 tisoč starih dinarjev, za profesorje pa 120 tisoč starih dinarjev. Da bi proučili delo samoupravnih organov v posameznih službah in rešili nekatera vprašanja, poudarjena v razpravi so razširili odbor sindikata družbenih služb na 25 članov. Dosedanji odbor je imel le 9 članov. A. Zalar Občni zbor občinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti v Škof ji Loki Za pritisk od spodaj navzgor V ponedeljek, 17. aprila, je Imel v škofji Loki svoj občni zbor občinski odbor družbenih dejavnosti občinskega sindikalnega sveta. Ena izmed tem v razpravi se je dotaknila tudi vprašanja o sedanji vlogi sindikata. Nekateri govorniki so poudarili, da ta vse bolj in bolj izgublja na pomembnosti. Pri tem so navedli tudi vzroke za takšno gibanje. Vse prevečkrat namreč prihaja do rešitev v »vrhovih« in vse pre-malokrat se upošteva pobuda »od spodaj«. Delegati so se zedinili, da je to ena izmed glavnih pomanjkljivosti. Sporazumeli so se, da mora priti do močnejšega pritiska »od spodaj navzgor«. Minula mandatna doba odbora je bila pomembna zaradi sprejemanja novih statutov in pravilnikov o delovnih razmerjih. Poleg tega je odbor razpravljal tudi o problematiki socialnega in zdravstvenega zavarovanja, o otro- škem dodatku, o formiranju izobraževalnih skupnosti, financiranju šolstva v občini, problemu zaposlovanja, nadomestilu za K-15, problemih štipendiranja ter o samoprispevku občanov za gradnjo šolskih objektov. Delegati so veliko razpravljali predvsem o šolstvu oziroma izgradnji potrebnih šolskih objektov v občini. Ko so opozorili na nemogoče stanje, so bili soglasni, da bi bilo treba razpustiti referendum o samoprispevku občanov za gradnjo šol. vendar so poudarili, da mora biti to dobro pripravljena akcija. Morebitni neuspeh na referendumu o samoprispevku bi namreč stvari še poslabšal ter se zaradi tega niso navduševali za prenagljeno ukrepanje. P. Čolnar Po občnem zboru turističnega društva Ribno Premajhna propagandna dejavnost Na občnem zboru TD Ribno pri Bledu, ki Je bil v začetku meseca, je bilo pojasnjeno, da je bilo v pretekli sezoni na njihovem območju 680 gostov s 3102 nočitvami. Zanimivo je, da je bila poprečna doba bivanja v privatnih sobah 5 dni, v izletniškem domu Ribno pa le 3,7 dneva. V pretekli sezoni je bil dograjen vodovod v Ribnem in Koritnem, kar je precej pripomoglo k razvoju turizma v kraju. Prebivalci upajo, da bodo letos začeli tudi graditi vodovod v Bodeščah. Društvo je dalo garancijo za najetje turističnega posojila trem prosilcem v višini 1,450.000 starih dinarjev, tako da so razpolagali s 36 zasebnimi turističnimi sobami z 72 ležišči. Značilno za ta kraj je, da so prenočitvene zmogljivosti zasedene pretežno poleti, saj smo samo v avgustu zabeležili polovico vseh prenočitev. Na občnem zboru so se strinjali, da so turistične kapacitete premalo izkoriščene pred sezono in po sezoni. Kot glavni vzrok so navajali premajhno propagando, katere društvo zaradi denarnih težav ne zmore. Precejšnja pozornost v razpravi je bila posvečena izboljšavi videza kraja. Ze več let razpravljajo o gramozivei, ki jo izkorišča Komunalno podjetje Bled. Podjetje je leta 1962 spremenilo dovoljeno smer izkoriščanja gramoznice. Posebna skupščinska komisija je zaradi tega zadolžila podjetje, da zemljišče zasadi s primernim drevjem. Navzoči so poudarili, da se v teh dveh letih ni prav nič spremenilo. Na občnem zboru je bilo tudi govora o gradnji žičnice na Talež. Gradnja žičnice je predvidena v perspektivnem razvoju radovljiške občine za letošnje leto. Poudarjeno je bilo, da bi žičnico lahko koristili tudi gostje z Bleda, razen tega pa bi se tako lahko razvil v Ribnem tudi zimski turizem. Prve dni maja predviden obisk nekdanjega taborišča Flossenbiirg Evidenca internirancev iz taborišča Flossenburg, ki je bila napravljena že pred leti, je zajela komaj četrtino naših ljudi. Zato so člani komiteja, ki so bili izvoljeni na sestanku v Kranju, začeli intenzivno zbirati podatke to-tovarišev, ki so tu preživljali težka leta in onih, ki niso dočakali osvoboditve. Do septembra 1943. leta je bilo v tem taborišču le manjše število Slovencev, morda okoli 50 in to povečini z Gorenjske in Štajerske. Proti koncu septembra pa so prišli v večji skupini Slovenci i2 italijanskih taborišč, nato pa so prihajale še manjše skupine in posamezniki vse do evakuacije taborišča. Tal*o lahko računamo, da je bilo v tem taborišču, ki je znano kot eno najhujših, krajši ali daljši čas do 700 naših rojakov, morda tudi več. Za obisk nekdanjega taborišča, ki bo prve dni maja in kjer bo komemoracija ob spomeniku, ki stoji ob nekdanjem krematoriju, se je prijavilo precej nekdanjih internirancev z Gorenjske in njihovih svojcev. - srš Preteklo soboto popoldne so v Podnartu odprli moderno samopostrežno trgovino. To je pomemben prispevek kolektiva špecerije Bled za izboljšanje preskrbe v tem delu radovljiške občine KAVA »Tovarišev« test potrošnikov: — barva: odlično — aroma, okus: pr»v dobro Zahtevajte jo v vaši trgovini Na Lipcah v spodnjem delu Jesenic ob desnem bregu Save je že zgrajenih nekaj individualnih hiš, sedaj pa nameravajo gradnjo nadaljevati še na spodnjem koncu. Kraj je lep, vendar komunalno ni urejen. Sedaj je vprašanje: ali prej urediti komunalne naprave, ali zgraditi stanovanja? Za tiste, ki stanovanj nimajo, je pomembnejše slednje, ko pa jih bodo imeli bodo takoj zahtevali prvo. — Foto: F. Perdan Mitja Udir, lastnik dnevnega bara MM EXPRESS, pravi: »Lokal je moj drugi dom, za goste pa želim, da postanejo moji prijatelji« Miča in Mitja Udir sta v začetku februarja letos presenetila Kranjčane z lokalom čisto posebne vrste, kakršnih doslej pri nas še ni bilo: z dnevnim barom MM EXPRESS. Njuna privatna iniciativa je vredna pohvale in pozornosti, saj nam je dala nekaj novega, posebnega, modernega: lokal, v katerega človek vedno z veseljem vstopi. Iz razgovora z Mitjem Udirjem objavljamo nekaj odgovorov na naša vprašanja. — Zakaj MM? »To sta začetnici najinih imen: Miča in Mitja. V lokal je vloženo enakovredno delo obeh. Hotel sem nekaj posebnega, izvirnega; vsi dnevni bari po svetu imajo svoje ime.« — Kaj nudiš oz. hočeš nuditi s tem lokalom Kranjčanom?« »Predvsem poskušam nuditi vsem svojim gostom gostinsko kulturo, izbran asortiment pijač (vin, domačih in uvoženih desertnih pijač, seveda tistih, ki jih je mogoče dobiti na jugoslovanskem tržišču) in dobro kavo. želim, da je lokal moj drugi dom, gost- je pa, da bi postali moji trajni prijatelji.« — Kaj je glavna značilnost lokala? »Vsak tak lokal ima, mora imeti nekaj svojega, karakterističnega. Ob otvoritvi je bil tak artikel posebna MM kava, poleti, v času sejma, pa bo novost nekaj posebnih MM cocktailov. Seveda pa bo MM kava še vedno ostala kot pojem za ta lokal.« — Kako to, da imaš večjo izbiro pijač kot drugje v gostilnah? »Zelo preprosto: treba je samo pogledati po skladiščih in vzeti tisto, kar svet pozna, ne pa se omejiti na nekaj standardnih pijač.« — če }ipr. pri tebi naročim konjak, vprašaš, kakšnega želim. Zakaj tega drugje ne vprašajo? »Jaz vprašam zato, ker nisem gostince« — Kje si dobil idejo za dnevni bar? »Dvanajst let sem o tem razmišljal in se pripravljal 12 let sem se učil. Prepotoval sem precej Italije in videl vrsto takih barov. Vsak ima svojo idejo, vsak je celota zase. Jaz sem z ing. arch. Bronislavom Fajonom razmišljal, kako bi v lokal vnesel domačnost, sodobno arhitekturo, zgodovino Kranja in seveda naš čas. Zdi se mi, da mi je kar uspelo. Moje pravilo je: čimveč nuditi gostu, da bo čimbolje postrežen. Ne le z lokalom, tudi z načinom postrežbe skušam nuditi gostu kulturo v pitju, spoštovanje pijače. Vina točim le v deci-litrskih kozarcih, izogibam se raznih mešanic (npr. bri-zgancev raznih vrst), imam samo originalne pijače, kajti le originalna pijača v zmernih količinah nudi človeku ugodje in užitek. — Si z obiskom zadovoljen? »Ker sem začel z delom brez reklame — kajti menim, da je najboljša reklama kvaliteta in solidna postrežba — se obisk delno povečuje. Upam, da bo poleti večji.« — Kako se počutiš med ostalimi kranjskimi »ošlir-jk? »Vsi kranjski gostinci (razen redkih izjem) so lokal obiskali. Zdi se mi, da so občutili tisto, kar jim moj lokal lahko nudi. Želim, da se na enakopravni osnovi borimo za čimboljšo postrežbo naših gostov, domačih in tujih. Zdi se mi, da smo prijatelji, želim jim mnogo uspehov, posebno pa lepe čestitke k prazniku, 1. maju.« A. Triler Lipce na križpotjti mnenj odbornikov občinske skupščine Jesenice 2e dolgo ni bilo na seji občinske skupščine tako žolč-ne debate kot pretekli torek, ko so odborniki razpravljali o predlogu odloka o potrditvi zazidalnega načrta za novo stanovanjsko naselje na Lipcah. Kot smo že poročali namerava Železarna Jesenice kot investitor zgraditi na Lipcah naselje s tisoč novimi stanovanji. V industrijski organizirani gradnji naj bi letno gradili od 200 do 250 stanovanj. Letos naj bi začeli graditi 80 stanovanj. Vsa stanovanja na Lipcah bodo ogrevana s centralno kurjavo. Pralnic v stanovanjskih objektih ne bo, pač pa bodo v servisu v sklopu naselja. Med razpravo o potrditvi zazidalnega načrta je prišlo do nasprotujočih si stališč. Ker so zemljišča na Lipcah komunalno neopremljena in neurejena, je občinska skupščina postavila investitorju nekatere pogoje, ki jih mora izpolniti preden začne graditi. Ce bi občinska skupščina sprejela te pogoje, bi investitor moral urediti komunalno omrežje na svoje stroške. Ta komunalna opremljenost obsega cestno povezavo z mestom, s priključkom na bodočo avto cesto in povezavo z naseljem Blejska Dobrava; pokrito avtobusno postajališče in obračališče s parkirnimi prostori; celotno cestno omrežje mora biti asfaltirano in urejeno sistem odvajanja površinskih voda; z dograditvijo prve faze, ki obsega 500 stanovanj mora imeti investitor zgrajene tudi objekte družbenega standarda, kot so popolna osnovna šola s telovadnico, zgradbo za otroško varstvo, mesarijo, trgovino, prodajo mleka, kruha, bife ter ustrezna otroška in šolska igrišča. »Pogoji so za železarno nesprejemljivi«, je izjavil inž. Matevž Hafner, direktor Železarne. »Zakaj in odkod naenkrat tako čuden odnos občine do Železarne«, se je na seji skupščine spraševal tovariš Pogačnik in nadaljeval: »Kakor, da bi tudi železarna imela nepravilen odnos do občine. Pogoji so takšni, da je isto, kakor zahteva, naj se železarna odpove zidavi naselja«. Po mnenju predstavnikov občine so nerealno prikazani stroški gradnje, oziroma bo gradnja prve faze naselja dražja kot druga. Tudi s to oceno se predstavniki železarne niso strinjali. Če bi hotela železarna zadovoljiti pogoje občine, bi morala za dve leti odložiti gradnjo naselja. Pred glasovanjem so črtali pogoj, da mora investitor prej zgraditi cestno povezavo z mestom in priključkom na bodočo cesto. Druge pogoje so ublažili v toliko, da je investitor dolžan postopoma, kakor bo rastlo naselje, graditi tudi objekte družbenega standarda. Jože Vidic Ukrepi za pospeševanje živinoreje Prednost simentalski pasmi krav Na Gorenjskem vedno bolj narašča število čistih in križanih simentalskih krav in telic. Leta 1963 je bilo teh krav in telic na celotnem območju Gorenjske le 271. Do lani se je to število podese-torilo in je naraslo na 2150. V tem številu niso zajete krave in telice iz naravnega pripusta. V vseh hribovitih predelih Gorenjske, razan Bohinja, se plemenice opla-jajo z biki simentalske pasme. Izrazito območje vzreje in pretapljanja cikaste pasme je občina Skofja Loka, ki ima v hribovitem predolu že skoraj samo čisto simen-talsko pasmo in njene križance. Ta proces, sicer počasnejši, je zabeležen tudi v jeseniški občini. Leta 1963 je bilo 7112 krav cikaste pasme, čez tri leta pa se je to število znižalo na 6327. Nasprotno pa simentalska pasma krav in telic raste; le teh je bilo 1963. leta 75, a lani že 448 krav in 140 telic. Na seji občinske skupščine Jesenice so odborniki merni-nili, da se začeto pretapljanje s simontalcem nadaljuje. Uvajanje katerekoli nove pasme bi prelapljanje zavrlo. Načeloma bi se smela uvajati druga pasma v zasebnem sektorju le tam, kjer bi lastnik zamenjal celotno čredo. Vsako uvajanje plemenic drugih pasem je nujno povezano s povišanjem cen osemenjevanja, ker je seme vezano na dobavo iz drugih osemenjevalnih centrov. Po odloku občinske skupščine se na celotnem območju občine opravlja oplojevanje krav in telic z umetnim osemenjevanjem, razen v naseljih, kjer ni možen dostop in so od osemenjevalnih prog izredno oddaljena. Naravno pripuščanjc krav je dovoljeno samo v naseljih: Plavški rovt, Planina pod Golico, Prihodi, Javorniškl rovt in Srednji vrh. Službo opravlja za celotno Gorenjsko živinorejsko-vete-rinarski zavod Kranj. J. Vidic GLAS * 8 STR A M KULTURA IN PROSVETA ČETRTEK — 27. aprila 1967 Razpravljamo o kranjski kulturi (6) Kultura je potrebna kot vsakdanji kruh Na vprašanja odgovarja predsednik Kluba kulturnih delavcev Kranj Milan Batista V dosedanjih razgovorih o kranjskem kulturnem življenju smo obravnavali delo poklicnih kulturnih institucij, tokrat pa smo vprašanja zastavili predsedniku Kluba kulturnih de-lavecv v Kranju Milanu Batisti. Klub lahko smatramo za osrednjo kranjsko kulturno Institucijo, ki povezuje vse, ki se s kulturo poklicno ali amatersko ukvarjajo in ki čutijo potrebo po kulturnem udejstvevanju. — Najprej opiši, prosim, na kratko delo in načrte kluba! »Klub kulturnih delavcev povezuje vse kulturne delavce v organizacijo, ki ima namen dvigovati njihovo aktivnost. Ker so ti kulturni delavci v največji meri v kulturnih in prosvetnih institucijah, obravnava klub njihovo kulturno problematiko ter jo skuša medsebojno usklajevati. Prav iz tega medsebojnega usklajevanja kulturne problematike se je rodila težnja po konkretni analizi kulturnega stanja in razvoja v občini. Temu je klub v zadnjem letu posvetil največ pozornosti. V tem letu je klub s podporo Glasa osnoval kulturno rubriko SNOVANJA, v kateri teži povezati vse kulturne delavce Gorenjske, prezentirati regionalno kulturno problematiko in ustvarjati pogoje za njeno polemičnost. To je poleg drobnega dela (petkovi kulturni večeri) ter širših kulturnih manifestacij (Prešernov teden) v glavnem opis dela kluba, načrti in vloga v kranjskem kulturnem Življenju.« — Kakšno vlogo ima klub V kranjskem kulturnem življenju? »Menim, da je že v prvem odgovoru zajeta vloga kluba v kranjskem kulturnem življenju. Nekateri menijo, da bi mral biti klub avantgardističen akter raznih umetnostnih tendenc in vidijo v tem edini in pravi smoter kluba. Tisti, ki oičtajo klubu eksklu-zivnost (zaradi vključevanja aktivnih kulturnih delavcev), očitajo to prav zaradi tega, ker klub ne more in ne sme postati zgolj domena neke določene struje kulturnega ali umetniškega stremljenja — prav v tem bi bila ekskluziv-nost.« — Kako ocenjuješ kranjsko kulturno življenje? Ali meniš, da se posamezne veje kulture v Kranju skladno in pravilno razvijajo? Kaj meniš o očitkih nekaterih ljudi, da so posamezne dejavnosti favorizirane (npr. muzealstvu), druge pa zanemarjene (npr. gledališka dejavnost)? »Ker klub čuti pomanjkljivosti v skladnosti in pravilnem razvijanju splošnih in specifičnih problemov kulturnega življenja, zato veliko pričakuje od že omenjene analize kulturnega stanja in nadaljnjega razvoja kulture v občini. Bolj kot posamezne veje kullurnih dejavnosti zanima klub specifikacija kulturnih teženj in gibanj. Tako lahko govorimo o negativnih in pro-grosevnih pojavih. V vsem kulturnem dogajanju srečujemo od kulturnega primitivizma, negativnega in pozitivnega pojmovanja kulturnih tradicionalnosti in nacionalne kulture, preko humanističnega senlimentali/.ma, akademskega bermetizma tudi progresivne moderne struje in idealistično pobarvane ekstreme. Prav tu je — v spoznavanju in pravilnem vrednotenju tega — prava vrednost kluba kulturnih delavcev.« — Ali po tvojem mnenju v Kranju pogrešamo določene oblike kulturno-umetniške dejavnosti oz. ali naj bi bile nekatere dejavnosti živahnejše? Katere? »Kulturno življenje v Kranju je dokaj razgibano. Če nam je ta razgibanost premajhna, je to resnično pozitiven pojav. Če me sprašuješ po umetniških dejavnostih, bi rekel, da je vseh premalo. Te besede nekaj povedo, ne povedo pa bistva. Bistvo je v kvaliteti. Menim, da je čas preiti iz vseh mogočih oblik kulturnega dela kulturnih organizacij in institucij v kulturno vsebinsko problematiko. Samo tako lahko postanejo dejavnosti živahnejše. Katere? Vse!« \ — Ali meniš, da občina in delovne organizacije dajejo dovolj sredstev za kulturo? Ce ne, za katere dejavnosti ne? Ali moriš, da bi občina realno za kulturo lahko namenila več? »Sredstev za kulturo ni dovolj. Ne gre samo za sredstva, ki jih prejemajo kulturne institucije — katerih delokrog je od sredstev odvisen — predvsem gre za širšo nekompromisno pojmovanje, da je kultura namenjena vsem našim ljudem, da je absolutni del njihovega življenja, potrebna kot vsakdanji kruh. Ustvariti takšne pogoje, da se bo naš človek kulturno osvestil, da bo lahko zadostil vsem svojim kreativnim in rekreativnim kulturnim hotenjem — to je so- cialistična dolžnost. Dosedanje financiranje kulture je preveč togo, administrativno. Treba bi bilo ustvariti takšen finančni mehanizem, ki bi dajal večje možnosti sodelovanja, neposredne demokratičnosti in samoupravnosti našega delovnega človeka.« — Kaj meniš o očitkih, da je klub preveč ekskluzivna institucija? »Čeprav sem ekskluzivnost že prej omenil, bi bilo prav, da to nekoliko osvetlim. Očitek eksklu/.ivnosti prihaja prav iz tistih vrst, ki sami to zavestno v ku.turi delajo. Predvsem je to domena nekaterih študentov, ki imajo v zakupu študentski list Tribuno. Poznavalci tega lista prav dobro poznajo razpoloženje širokega kroga ljubljanskih študentov, ki so se ekskluzivnosti kulture v tem listu resno uprli. Prav tako je pri kulturni reviji Problemi. Klub in člani kluba ne polemizirajo s precej naivnimi in dokaj nesramnimi članki nekaterih ekskluzivnih skupin kranjskih študentov, ker menijo, da je to naloga progresivnih sil v mladinskih in študentskih organizacijah.« A. Triler Poročali smo že, da je v soboto, 22. aprila prispel na štiridnevni obisk v Kranj ho-landski pevski zbor Inter Nos. Na sliki: s sprejema na kranjski železniški postaji. V nekaj stavkih STRAŽIŠČE. koncert moškega pevskega zbora DPD Svoboda ob petnajsrletnici — V soboto, 29. aprila ob 20. uri bo v domu Partizana v Stražišču koncert moškega pevskega zbora DPD Svoboda. Koncert bo počastil pomemben jubilej zbora — petnajstletnico obstoja. Pevci bodo tokrat nastopili v novih, enotnih oblekah. Zbor bo dirigiral zborovodja Edo Ošabnik. Po koncertu bo zabava s plesom. KRANJ: proslava v počastitev 27. aprila, 1. maja in 9. maja — Danes, 27. aprila bo cb 17. uri v prostorih skupščine občine Kranj proslava v počastitev 27. aprila, 1. maja in 9. maja. V kulturnem sporedu bosta sodelovala Prešernov pevski zbor in kranjski simfonični orkester. KRANJ: dva literarne večera — Društvena komisija pri občinskem komiteju ZMS Kranj je v zadnjem času pripravila spet dva literarna večera. Na prvem so Duša Repinc, Ivica Mohorko, Miran Bogataj in Marko Meden brali dva sonetna venca kranjskih dijakinj Brede Kompoš ;n Marjete Brcnce, na klavir pa je igrala Vida Prinčič. Na drugem večeru so se predstavili sodelavci revije Problemi. Oba literarna večera sta bila v renesančni dvorani Mestne hiše. PRAGA: razstava gorenjskih likovnikov — Od 28. aprila do 15. maja bodo nekateri gorenjski likovniki razstavljali v Pragi v galeriji združenjr. čeških pisateljev. Gorenjski likovniki vračajo s tem obisk češkim likovnikom, ki so v avgustu lani razstavljali v Kranju in Škofji Loki. Razstave v Pragi so se udeležili z grafike in ilustracijami Ive šubic in Melita Vov-kova, samo z grafike Milan Batista, Štefan Simonič in Vinko Tušek, s slikami pa Henrik Marchel. Za io razstavo je pododbor DSLU Gorenjske izdal skromen katalog s kratkimi podatki o razstavljavcih. Katalog je preveden v češki jezik in služi obenem kot vabilo za otvoritev razstave. SKOFJA LOKA: razstava del gorenjskih likovnikov — V galeriji v Loškem muzeju bodo 5. maja ob 18. uri odprli razstavo del gorenjsk;h likovnikov. Ta razstava je bila že v Kranju in na Jesenicah, vendar bo v Loki razstavljenih več del zaradi večjega galerijskega prostora. Cb otvoritvi bo pol kvartet Zvonček. SKOFJA LOKA: razstava o partizanskem tisku, tehnikah in tiskarnah na Gorenjskem — Danes, 27. aprila ob 18. uri bodo v oddelku NOB Loškega muzeja odprli razstavo o partizanskem tisku tehnikah in tiskarnah na Gorenjskem, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju. Ob otvoritvi bosta v galeriji združena orkestra glasbenih šol iz Loke in iz Domžal ter mladinska pevska zbora gimnazije Loka in glasbene šole Domžale izvedla kantato za zbor in orkester »Sreča umreti je za svoj narod«, avtorja Tomaža Habcta, ki bo tudi dirigiral. TRŽIČ: razstava tržiških slikarjev — V torek, 25. aprila so v prostorih delavske univerze v Tržiču odprli razstavo tržiških slikarjev Milana Batiste, Kamila Legata, Jožeta Meglica in Dušana Premrla. Vsi razstavljajo po 5 del, le Batista 3; največ jih je v oljni tehniki, Batista pa razstavlja dela v mešani tehniki. Ob otvoritvi je o delu slikarjev govoril direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec. Razstava bo odprta do 6. maja. Trgovsko podjetje Bohinjska Bistrica s svojimi poslovalnicami čestita vsem delovnim ljudem za njihov praznik. Cenjene odjemalce obvešča, da ima na zalogi vse vrste živil, električne apa* rate, štedilnike in pralne stroje, stanovanjsko opremo, galanterijske, tekstilne in ostale potrebščine. Odgovor na vprašanja in govorice o gradnji šole na Zlatem polju V šoli je predviden kabinetni pouk To bo prva takšna šola v kranjski občini — Do zastoja pri gradnji ni prišlo zaradi spremembe glavnega načrta in slabe strehe, ampak zaradi spremenjenega učnega programa za kabinetni pouk Ker so občani na zadnjih zborih volivcev postavili več vprašanj o gradnji šole na Zlatem polju in so se razširile najrazličnejše govorice, je kranjska skupščina na eni izmed sej sprejela sklep, da se v našem časopisu objavi odgovor in pojasnilo o poteku priprav, načrtu in gradnji šole. obdelani z lesom, kar bo Pri izbiri projekta šole je razen prosvetnih delavcev in drugih sodeloval tudi svet za urbanizem. Ta svet je na 19. seji 29. decembra 1964 sprejel naslednji sklep: »Zazidalni načrt predvideva na Zlatem polju enonadstropno šolo. Zato predloženi trinad-stropen projekt ing. arh. Na-vinška ne ustreza, ker ne spada v predvideno okolje. Širša lokacija za gradnjo nove šole se lahko odobri. Pred izdajo odločbe o ožji lokaciji pa je treba* predložiti načrt šole, ki bo arhitektonsko usklajena z okoljem, predvidenim po zazidalnem načrtu za severni del mesta. Svet predlaga skladu za financiranje izgradnje šolskih poslopij v občini Kranj, da dobi še druge projektante, da bi skupaj s kranjskimi urbanisti izbrali projekt šole, ki bi funkcionalno in oblikovno najbolj, ustrezal.« Takšen projekt so potem iskali po vsej Sloveniji. Ker pa tega ni bilo moč dobiti, je objekt arhitektonsko oblikoval in izdelal ing. arh. Kristl iz Ljubljane. V šoli na Zlatem polju je predviden kabinetni pouk in bo to prva takšna šola v kranjski občini. Vsi razredi bodo na južni strani in osvetljeni samo s svetlobo z južne strani. Svetloba bo padala v razrede pod takšnim kotom, da ne bo nobenih svetlobnih odbojev. Vsi prostori za kabinetni pouk (specialne učilnice) pa bodo usmerjeni na vzhodno stran. Zaradi spremembe učnega programa kabinetnega pouka pa je bilo treba spremeniti prvotni načrt. Ker je bila v šoli predvidena samo ena učilnica za pouk fizike in kemije, je bilo treba načrt spremeniti in bosta sedaj dve učilnici — ena za pouk fizike in druga za pouk kemije in biologije. Podobna sprememba je bila potrebna tudi pri telovadnici. Prvotno je bila mišljena telovadnica samo za šolo, kasneje pa so načrte spremenili in telovadnico povečali. Tako bodo v telovadnici lahko razne športne prireditve, v njej pa bo tudi petsto sedežev za gledalce. Zraven te telovadnice bo tudi manjša telovadnica za parterno telovadbo in pokrita lopa za razgibalne vaje. Šola bo zgrajena iz betona in kasneje ne bo nobenih stroškov z vzdrževanjem (ometi, nleskanie). Razen tega bodo notranji prostori ugodno vplivalo na počutje učencev. Da ne bi v šoli prišlo do prevelikih toplotnih razlik, bodo vse zunanje stene izolirane s pluto. Prerez zunanje stene izgleda takole: 20 cm betonske stene, 4 cm plute, 2 cm zraka in 4 do 8 cm debela betonska fasadna obloga. Prav tako bodo učilnice na jugu zasenčene z betonskimi senčniki, zbornica in drugi prostori pa z aluminijastimi žalu/ijami. Najbolj pa bodo majsko, junijsko in septembrsko pri-nekanje son- | ca z južne strani cblažila ] drevesa pred šolo. Prednost | betonske gradnje pa je tudi 1 v tem, da bo v šoli boljša zvočna izolacija. Takšna arhitektura in način : gradnje pa zahteva tudi dru- j gačno streho. Predvidena jc ] ravna streha. Zaradi slabih j izkušenj tovrstnih streh pa j je občinski gradbeni inšpek- i tor zahteval mnenje zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani o projektirani stre- j hi. Zavod je priporočil, naj | bi streho naredili z najbolj- i šim materialom, ker so bili hajbolj pogosti vzroki za razne težave pri teh stre- i hah ravno slabi materiali, pomanjkljiva dokumentacija j projektov in slaba izdelava. Tako bo streha na šoli zgrajena iz istega materiala kot j na športni hali Tivoli v I Ljubljani, oziroma takšna, kot je po sanaciji urejena na j Komunalni banki v Kranju, I Po trditvah projektanta, zavoda za raziskavo materiala in izvajalca, so torej vse govorice in pomisleki med občani neutemeljeni. Res je prišlo med gradnjo do nekaterih zastojev, ki pa so zaradi sprememb prav gotovo upravičeni. Sicer pa bi do zakasnitev prišlo tudi, če bi gradnja v redu potekala. Zaradi podražitve pri gradnjah ostalih šol v občini bi najbrž morali gradnjo šole na Zlatem polju ustaviti zaradi pomanjkanja denarja. To pa sedaj ne bo potrebno, ker je denar za nadaljevanje gradnje že pripravljen. Sedaj ima investitor vse načrte in ustrezna mnenja zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani, razen glavnih in detajlnih načrtov za telovadnico, katere zavod za raziskavo materiala še vedno pregleduje. Zato bo — vsaj tako zatrjujejo — gradnja šole odslej potekala po predvidenem programu. A. Žalar Ob osnutku zakona o varstvu narave Varstvo narave - sestavni del prostorskega planiranja Od 15. do 21. maja letos bo prvi teden varstva narave na Slovenskem — Od varstva narave pred človekom do varstva narave zaradi človeka Ideja o potrebi varstva narave, tj. njenih znamenitosti, pokrajinskih lepot in naravnih dobrin, je v svetu že zdavnaj prerasla okvire ljubiteljstva; postala je sestavni del nacionalnih gospodarskih in kulturnih programov. Seveda je ob tem tudi varstvo narave doživelo velik idejni razvoj, ki ga na kratko lahko označimo z besedami: od varstva narave PRED ČLOVEKOM do varstva narave ZARADI ČLOVEKA. Varstvo narave — kot ga pojmujemo v najširšem smislu — je danes splošno priznano kot posebna stroka, čeprav zelo raznorodna. Razen naravoslovnih (biolo- BRAUN -SIXTANT Električni brivski aparat RADIO SCI1MIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi gija, geologija, hidrologija, geografija itd.), biotehničnih (agronomija, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo) Ln drugih gospodarskih vej (vodno gospodarstvo, varstvo tal in zraka itd.) obesga tudi ekonomiko, medicino in druga področja, neposredno pa se vključuje v prostorsko planiranje. Temeljni pomen varstva narave je v tem, da skuša vskladiti odnose med človekom in naravo tako, da se omogoči smotrno in trajno uživanje narave in izkoriščanje naravnih dobrin. Prve pobude za varstvo narave so prihajale iz vrst naravoslovcev. Danes vidimo, da se ideja širi prav tako na tehniška in celo na humanistična področja, še več: človek kot sestavni del družbe je postal izhodišče, človek kot biološki osebek pa cilj varstvenih prizadevanj. Trditev, da je varstvo narave družbena nujnost, ni le modna krilatica. Naraščanje prebivalstva, zmanjševanje obdelovalnih površin in izginjanje prvobitne narave to trditev vsak dan znova potrjujejo. Varstvo narave po teh širših kriterijih lahko Maketa nove zlatopoljske šole. V ozadju športno Igriške in ! bloki, ki naj bi jih v prihodnjih letih zgradili na severnem i videne avtomobilske ceste. 7.?> njim predvideni stanovanjski delu Zlatega polja vse da pred- razdclimo v tri glavne smeri: prvič, varstvo naravnih znamenitosti (iz znanstvenih nagibov), drugič, varovanjo lepe ali značilne pokrajine (iz splošno kulturnih in rekreacijskih nagi- . bov), in tretjič, racionamo izkoriščanje naravnih dobrin (iz gospodarskih nagibov)! Pred nedavnim (10, aprila) je bila v Ljubljani tiskovna konferenca o varstvu narave, ki sta jo sklicala republiški sekretariat za urbanizem in Prirodoslovno društvo Slovenije. Konferenca je bila sklicana ob izdelanem osnutku zakona o var-sivu narave, ki ga Slovenija z veliko zamudo sprejema kot zadnja jugoslovanska republika. Osnutek zakona ja republiški sekretariat za urbanizem dal pred dnevi v javno razpravo. Osnutek je bil izdelan že pred dvemi leti, pred dobrim mesecem pa je bil predelan in prilagojen današnjim razmeram. Predvidevajo, da bo skupščina SR Slovenije zakon sprejela že letos. Zakon se smiselno vključuje v skupino predpisov 9 področja regionalnega m urbanističnega načrtovanja. Predvideva ustanovitev posebne službe za varstvo narave, za izhodišče vseh ukrepanj pa postavlja opravljeno pokrajinsko ovrednotenje. Ovrednotenje pokrajine je tudi osnova za regic-na'ne prostorske in urbanistične načrte; to zagotavlja prisotnost varstva narave pri vseh dogajanjih v pokrajinskem prostoru. Osnutek zakona deli zavarovane objekte v šest skupin; razglašanje treh jfe prepuščeno republiki, drugih treh pa občinskim skupščinam. Služba varstva narave je organizirana v republiškem zavodu in Občinskih organih. V jugoslovanskem merilu je novost v tem, da se varstvo narave prenaša iz področja kulture na urbanizem. (O osnutku zakona o "varstvu narave bomo več pisali v oni izmed prihodnjih številk Glasa.) Na tiskovni konefrenci so predstavniki Prirodoslovne-ga društva sporočili ludi, da bo od 15. do 21. maja letos poseben teden varstva narave, ki časovno sovpada z razpravo o osnutku zakona o varstvu narave. Podoben akcijski program ca ta teden bo pripravil poseben odbor -at Rodbine Bernard + Torkar + Vister = 1303 let delovne dobe v železarni Življenje se je kopalo v znoju in kalilo jeklo ter ljudi Pokojni Nikolaj Bernard, ki je v jeseniški železarni delal 62 let in bil upokojen, ko je dopolnil 81. let, bi nam lahko povedal, da sodelavci nekoč prejemali plačo samo dvakrat na leto. Ce bi mogli govoriti delavci, ki so živeli pred 100 leti, bi zatrjevali, da imamo raj na zemlji. Pa vendar se nam včasih dozdeva, da so vse tegobe in žrtve na ramenih naše generacije. • Zbral sem podatke za tri železarske družine, ki so rastle in se širile, tako kot je rastla in napredovala Železarna. Bernardi so prišli iz Češke Leta 1839. je iskal baron Zois tri strokovnjake, ki bi znali postaviti valjamo v Bohinju. Na objavljeni razpis so prišli iz Češke ključavničar Albert Bernard, mizar Klerih Koch in livar Koch. Ti trije mojstri so po nekaj letih dela postavili prvo valjamo na področju Jugoslavije. Do takrat so železo obdelovali ročno s kladivom. Nikolaj Bernard, sin Alberta Bernarda, je nastopil službo v železarni v Bohinju 1868. leta, ko je bil star 19 let V železarni je delal polnih 62 let in bil upokojen 1930. leta v starosti 81. let. Umrl je 1941. leta. Dve leti pred smrtjo je opisal življenje in delovne pogoje v Tazvojni dobi železarne. Ko je Nikolaj nastopil službo v Železarni v Bohinju, je bilo tovarniško poslopje na prostem, brez ograje. Tovarna je takrat imela naslednje obrate: plavž, roštanco, oglarno, livarno, mizarno, strugamo, kovačnico poleg ključavničarjev, rudarjev, voznikov, »frizerjev« in valjavcev. Rudo so kopali na »Pozabljenem« na Rudnem polju in v Bači na Primorskem. Premoga in koksa niso poznali, oziroma ga niso uporabljali v železarni. Železo so varili kos za kosom, preden je nastala želena dolžina, nato so ga šele obdelali. Poleg valjanega In kovanega železa so izdelovali tudi strojne dele. Kotna zobata kolesa od 500 do 1000 mm premera so ulivali in obdelovali za Dunaj. Vodne turbine, bate in obroče za parne stroje, vodne žage in Železne ograje je kupovala Ljubljana. Priprave za čiščenje kanalov so potrebovali v Trstu. Tovarniške izdelke so prevažali z vozovi in konji v Kam no Gorico. Rropo, Tržič, Železnike, Ljubljano in ceio v Trst Plača dvakrat na leto Nekvalificirani delavci so zaslužili od 40 do 60, kvalificirani delavci pa od 70 do 80 krajcarjev na dan. Plačo niso delili vsak mesec kakor danes. Ob kresu so delavci dobili akontacijo, izplačilo zaslužka pa na koncu leta. Seveda, če je lastnik imel dovolj denarja, v nasprotnem primeru so ga izplačevali čez leto ali dve, pač takrat, ko je bil denar. Živež so delavci kupovali na up, samo namesto moke so lahko dobili le žito, ki so ga morali sami dajati v mlin. Delovni čas je trajal poleti zjutraj od petih in zvečer do sedmih, pozimi pa od šeste do sedme ure zvečer. Med tem časom so imeli pol ure za zajtrk in eno uro odmora za kosilo. 360 let delovne dobe Nikolaj Bernard je imel tri sinove in tri hčerke, ki so se vsi razen Elizabete zaposlili in delali skupno 117 let v železarni. Sinovi in hčere le-teh so se tudi zaposlili v železarni, tako da smo skupno izračunali, da ima rodbina Bernard 360 let delovne dobe v Železarni. Železarska rodbina Torkarjevih Torkarjevi izhajajo iz stare železarske družine, ki deluje pri gorenjskem železarstvu že čez 160 let. Janez Torkar se je 1826. leta zaposlil pri plavžu v Bohinju. V Stanka Torkar Geršakova Bernard Jože mladosti je prevažal z Rudnega polja rudo, kasneje je napredoval in imel nadzorstvo nad tovarniškimi rudokopi. Njegov sin Peter je 1 1864. leta začel delati pri ku-i polkah, nato pa pri plavžu na Savi kot preddelavec. Kot plavžarski mojster se je ponesrečil in umrl v 42. letu starosti. Zapustil je hčerko in štiri sinove. Hčerka Marija je delala kot dninarka v stari opekarni na Savi, kasneje pa kot mežnarica v cerkvi, ki jo je vzdrževala takratna Kranjska industrijska družba. Sin Franc je delal 60 let v železarni in postal najboljši delovodja in obratovodja livarne. Anton je bil delovodja žičarne in je delal 50 let v železarni. Tudi njegov brat Pavel je delal 51 let v železarni, dočim je Janko delal le 7 let. Izračunali smo, da ima rodbina Torkarjevih skupno 479 let delovne dobe v Železarni. Vlil 1.200 zvonov Franc Torkar (1880—1957) se je več let izobraževal v Skodovih tovarnah v Plznu na češkem, kjer je delal v vojni industriji. Iz Plzna se je vrnil nazaj na Jesenice, kmalu nato pa je odšel 1910. leta na Dunaj na tehnološki institut, kjer je opravil tečaj za avtogeno varjenje. Franc Torkar je postal prvi varilec v Jugoslaviji. Kot vodja livarske skupine je opravljal najtežje in najzamotanejše naloge. Svoje praktično znanje je uveljavil po osvoboditvi, saj je kot livarski instruktor učil livarje na Ravnah, Mariboru, Celju in Ljubljani, Solkanu, Beogradu, Banja Luki, Osijeku, Smedere-vu, Varešu, Zenici in Želez- nikih. 1949. leta je vlil orjaška stojala za valjamo debele pločevine na Javorniku. To so bili najtežji odlitki, ki so bili do tedaj vliti v jugoslovanskih železarnah. Pred vojno je Franc Torkar vlil v jeseniški železarni 1.200 zvonov, ki zvonijo širom po naši domovini. Njegova hčerka mi je pripovedovala, da je bil oče tako zavzet za delo, da se je sredi noči zbudil in začel risati modele za razne odlitke. Vistri so iz Koroške Simon Vister je kot 18-let-ni fant prišel s Koroške 1894." leta na delo v železarno. Na Jesenicah se je poročil in delal polnih 52 let v železarni. Njegovi sinovi Alojz, Albin, Gustelj, Maks, Stanko, Ciril in Viktor imajo preko 40 let delovne dobe v Železarni, le Francelj je delal v železarni samo devet let, nato je odšel v drugo službo. Oče in njegovi sinovi so opravili skupno 344 let delovne dobe v železarni, skupno z njihovim potomstvom pa 464 let. Predstavili smo bralcem tri železarske rodbine, ki so opravile skupno 1303 let delovne dobe v železarni. Takih družin je na Jesenicah še več. Ker bo železarna čez dve leti praznovala 100 letnico ustanovitve, bi bilo zanimivo te podatke* zbrati od vseh rodbin, katerih predniki so delali v železarskih obratih po Gorenjski še pred ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe. Jože Vidic Potekla je mandatna doba predsedniku jeseniške občine Ludvik Slamnik: delal sem za razcvet jeseniške občine Našel sem ga v pisarni, kjer je iz predalov dajal na mizo razne papirje, knjige, literaturo ter razne zapiske. Vsak list papirja je dvakrat pregledal, da bi ugotovil, če ga bo še potreboval. »Pospravljam svoje stvari in pripravljam prostor za novega predsednika,« mi je dejal, ko sem ga zaprosil za kratek pogovor. Najin pogovor se je sukal o uspehih, ki jih je občinska skupščina dosegla v dosedanjem sestavu v zadnjih štirih letih. »20 let je bil na Jesenicah problem preskrbe občanov s kruhom. Ta problem smo rešili za ceno marsikaterih odrekanj. Vrsto let smo vedeli, da na Jesenicah ni vode, a nismo imeli korajže, da bi začeli z gradnjo vodovoda. Letos bo prva faza vodovoda dokončana. Uspeli smo elektrificirati vse zaselke in krožno povezati tokovod na Jesenicah. To pomeni, da nobeno gospodinjstvo na Jesenicah ne more biti več kot dve do tri minute brez elektrike, če ni večje okvare na trafopostaji. V zadnjem času smo se lotili urejanja občinskih cest. Uredili smo podvoz, Savski most, cesto na Blejsko Dobravo, vendar na tem področju zapuščamo skupščini še ogromno delo. Izredno pomembno se mi zdi, da smo prav v teh štirih letih uspeli pripraviti celotno urbanistično dokumentacijo. V občini ni vasi, za katero ne bi vedeli, kako in v kakšno smer naj se razvija. Tudi na področju šolstva smo dosegli določene uspehe. Zaključili smo z gradnjo osnovne šole v Mojstrani, uredili prostore za posebno šolo na Jesenicah in razširili osnovno šolo na Koroški Beli. Dokončno smo izpolnili celotno zdravstveno mrežo in spravili z dnevnega reda večni problem zdravstvenega doma. Na področju turizma je ledino znčel orati že moj predhodnik France Treven, mi pa smo začeto delo nadaljevali in v tem času dokončali hotel Prisank, Tičarjev dom, depandanso hotela Prisank, trgovski center v Kranjski gori in žičnico na Spanov vrh. V tem obdobju smo odprli več kot 20 večjih trgovskih lokalov. Veliko smo storili tudi na področju investicij za športne objekte.« Tovariš Slamnik ni naštel vseh uspehov, ki jih je občinska skupščina dosegla v zadnjih štirih letih. Zato sem ga zaprosil naj pove, kakšno »zapuščino«, oziroma »oporoko« zapušča svojemu nasledniku in občinski skupščini v novem sestavu. »Dobro bi bilo, če bi začeli uveljavljati zamisel o finalizaciji železarskih polizdelkov. Drobna železarska industrija ima na Jesenicah vse možnosti za razvoj. To bi morala biti prva naloga skupščine. In drugo, tam kjer smo mi nehali s komunalnimi investicijami, naj skupščina nadaljuje z delom in po možnosti zgradi v tem času vsaj eno osnovno šolo«. Ob koncu najinega pogovora je še dejal: »Moram reči, da v svoji mandatni dobi nisem naletel na nerazumevanje pri odbornikih, zelo redko pri občanih in poslovnih prijateljih. Skušal sem delati za razcvet mesta Jesenice. Pri številnih nalogah sem mogoče imel tudi kakšen spodrsljaj. Vsem odbornikom in občanom najlepša hvala za sodelovanje in zaupanje«. V imenu redakcije Glasa sem se tovarišu Slamniku zahvalil' za sodelovanje z našim časopisom. Jože Vidic Najdrznejša akcija partizanov med vojno na Jesenicah Atentat na župana Karla Lukmana »Smrt izdajalcem« je siknil Tone in pritisnil dvakrat na petelina Stara ruska pištola pripoveduje »Smrtna kazen za tistega, ki ne odda orožje nemškim vojaškim ali civilnim oblastem«, so oznanjali in grozili Nemci prve dni okupacije. Jožko se za takšne grožnje ni zmenil. Otroško je vrtel v roki dve pištoli in rekel materi: »Mama, tokrai se bomo pa zares udarili« in nežno pogledal pištoli kot da irna v rokah dva kanarčka. Nekega dne so sc pri planinskem domu na Lubniku pri škciji Loki nepričakovano pojavili nemški policisti. Jožko je vedel, da so prišli ponj. Pognal se je proti gozdu, toda omahnil je smrtno zadet samo nekaj metrov od hiše. Pod stopnicami sta ostali dve pištoli. Planinski dom na Lubniku so Nemci zaprli. Nekega mrzlega jutra v marcu 1942. leta sta se od Valvasorjeve koče pod Stolom otrnili dve ženski in hiteli proti dolini. Sneg je škripal pod nogami in dramil zlobno jutranjo tišino. V Žirovnici sta ženski vstopili na vlak in se odpeljali do škofje Loke. Kmalu sta potrkali na vrata škofjeloškega Gestapa, oziroma na sedežu nemške tajne policije. »Ključ bi želeli«, je dejala starejša ženska, »ključ od vrat planinskega doma na Lubniku«. Ker gf stapovec ni ničesar odgovoril, temveč ju je hladno opzaoval, je mlajša posegla v besedo: »Saj vendar veste, da smo živeli pa Lubniku in da imamo tam še nekaj svojih stvari«. Gestapovce je nejevoljno in z nezaupanjem izročil ključ ter ostro zabičal, da ga morata do večera prinesti nazaj. Proti planinskemu domu na Lubniku sta hiteli Pečarjeva mama in njena hčerka Zlata. Jožko Pavlica je bil posincvljenec Pečarjeve, oziroma Valvazorjeve mame, kakor so ji kasneje rekli partizani. Jožko je padel, pod stopnicami pa sta ostali njegovi dve pištoli. Vsaka eno sta dali v torbico in se takoj vrnili nazaj v škoEjo Loko. Gestapovcem sta vrnili ključ, tem pa se niti sanjalo ni, da ženski nosita v torbici dve pištoli za partizane. Tretji gre v akcijo Partizansko vodstvo je Lukmana obsodilo na smrt prve dni marca 1942. leta. Akcija je bila izredno težka in tvegana. Prvi, ki je bil določen da ubije Lukmana, je bil 21 letni Stanko Sekar-di z Javornika. Sekardi je odšel na Jesenice že marca 1942. leta, da poišče Lukmana, toda to mu ni usoelo. Nekaj dni kasneje je Sekardi zaradi izdajstva padel. Za akcijo so določili drugega partizana, toda tudi ta se je vrnil in povedal, da je akcijo nemogoče izvesti, ker Lukmana spremlja osebna straža. Taborišče Cankarjeve čete je bilo takrat deset minut hoda zapadno od Valvazorjeve koče. Nekega dne sredi aprila se je Albin Žemva, komandir čete, vrnii iz doline v taborišče, »Tone«, je poklical mlajšega partizana nizke rasti. Oddaljila sta se nekaj metrov od borcev, potem mu je Albin povedal, da nekdo želi z njim govoriti, našel pa ga bo 100 metrov naprej v gozdu. Tako se je Tone sestal z Viktorjem Kejžarjem, članom okrožnega komiteja Komunistične partije za Jesenice. Zaradi stroge partizanske konspiracije (tajnosti) ViKor ni želel, da ga vidijo vsi borci čete. Ko je zagledal Toneta, ga je vprašal, če ve zakaj ga je poklical. »Vem«, je odgovoril Tone. »No, kaj veš?« sprašuje Kejžar. »Potrebno bo nekoga likvidirati,« je domneval Tone. Ker je zaman ugib2l koga bo moral likvidirati, mu je Kejžar povedal, da je to jeseniški župan. »Ne silim te, toda če upaš to storiti, povej!« mu reče Viktor. Tone je brez razmišljanja odgovoril: »Danes bo mrtev.« »Ne prenagli se, danes je to nemogoče,« mu je odvrnil Kejžar. Tone je Kej-žarja še vprašal, če je poskrbljeno za umik po atentatu. »Na Jesenicah ti ne moremo pomagati. Tvoja stvar je, kako boš akcijo izvedel in kako sc boš umaknil,*, je dejal Viktor in nato sta se razšla. Komandii čete jo čez nekaj minut potrepljal Toneta po ramenu in mu povedal, da ima za njega pripravljeno novo civilno obleko. Zvečer sla odšla k Valvazorju, kjei je Tone dobil dva kosa mesa, kos k.uha :h čaj za na pot. Tam je dobil tisto pištole na bobenček s šestimi naboji, ki sta jo nr-uma in Zlata prinesli s planinskega doma na Lubniku Komandir mu je svetoval naj vzame obe pištoli, ker sta bili že obe močno zarjaveli. Tone se je spusti v temno noč po pobočju Karavank proti Jesenicam. Spremljal ga je borec Florijan Majhen, ki je bil oborožen s puško. Pod neko smreko na Mire' sta prebedela do jutra. Florijan ni vedel kakšno nalogo ima Tone. Nihče v četi to ni smel vedeti. Hrabro v drzno akcijo Okrog pol dvanajste ure dopoldne sta se Tone in -Florijan poslovila. Bila sta predvojna prijatelja. Ob slovesu je Florijan zajokal kot otrok, kajti slutil je, da Tone odhaja na nevarno pot. »Nikoli več se ne bova videla,« je dejal Florijan in s solznimi očmi krepko stisnil Tonetu roko. Tone je hladnokrvno odgovoril: »Če me bodo zasledovali, streljaj in meri dobro, da mi s tem kriješ umik.« Po stopnicah pri hotelu Korotan je prišel Tone na cesto in se pomešal med ljudi. Kmalu je srečal tri študente, ki so ga dobro poznali. Dal jim je znamenje, naj molče in gredo naprej. Ko pa je opazil, da so šli v železniški podvoz pri hotelu Triglav, je odšel za njimi in jih povprašal o razmerah na Jesenicah. Med drugim je zvedel, da je dobi: napačne informacije. Njemu so namreč povedali, da delajo uslužbenci občine do poldne, potem pa gredo na kosilo. Toda na občini so delali do pol ene, in to je pomenilo, da je Tone prišel prezgodaj na Jesenice. Zato je odšel do trgovine nasproti občine. Tu je pol ure ogledoval izložbena okna in opazoval osebe, ki so prihajale ali odhajale iz občinske stavbe. Točno ob pol enih so uslužbenci začeli zapuščati občino, če bi Lukmann takrat zapustil delovno mesto in šel na kosilo, bi še nekaj časa živel; Tone namreč akcije ne bi mogel izvršiti, ker je prav takrat vozila mimo občine kolona nemških kamionov polnih vojakov. Lukman se je pojavil na cesti ob 12.45 v spremstvu dveh žensk. Pet do deset metrov za Lukmanom sta šla dva njegova oborožena sprenv ljevalca oziroma stražarja. Tone je hitro prekorači' cesto in stopal takoj za Lukmanom. Pri hotelu Triglav, ki je nekoč stal nasproti hotela Korotan, je Lukman zavil v desno proti stopnicam, ki vodijo pioti železniškemu podvozu. Na pozdrav spremljevalk je energično dvignil roko in odzdravil- »Het! Hitler«. Ni uspel spustiti roke, že je začutil kako mu je nekdo nekaj trdega pritisnil v hrbet. »Smrt izdajalcem!« je siknil Tone in pritisnil dvakrat na petelina. Odjeknila sta dva strela in Lukman je padel smrtno zadet sredi pločnika Sodba naroda je bila izvršena. Nastala je splošna zmešnjava; ljudje so bežali na vse strani m kričali, Tone pa si je s pištolo v rokah utiral pot skozi množico čez cesto in mimo Korotana stekel po stopnicah proti Mirci. Ko se je pojavil nao hišami, so ga opazili Nemci na železniški postaji in ga začeli obstreljevati' Hotel je še bol, pospešiti umik, toda zaiutil je močne krče v trebuhu, tako da se je komaj plazil naprei Poča;i je plezal v hrib in vsak otrok bi ga lahko dohitel, če bi Nemci takrat vedeli, da im;> atentator samo še štiri zarjavela naboje in de je nekje daleč v gozdu samo ša en partizan s petimi naboji in puško, bi hiteli kot za stavo proti gozdu, da bi ujeli atentatorja* Tako pa so m'Siili. da je to delo več partizanov, ki so nekje / bližini in Toneta sploh niso zasledovali Ker so ga pii umiku ovirali gladki čevlji, jih je sezul in vtaknil v žep. Po grabnu je bil še' sneg. Čez pol urt se je sestal s Florijanom. Tone ja bil namreč pr. umiku tako zbegan, da je bežal v napačno smet, zato sta se s Florijanom dobiia šele čez pol ure. Takoj sta se napotila v taborišče, kjer ju je že pričakoval Karel Preželi, politični delavec v četi. Na vprašanje, kako je bilo na Jesenicah, je Tone glasno pred vsemi borci dejal. »Akcije nisem mogel izvršiti, ker je na Jesenicah nekdo ubil Lukmana in je nemogoče priti v mesto.« Tone jt tako dejal zato, da nihče v četi ne bi 'posumil, da je on tisti partizan, ki je likvidiral jeseniškega župana. Akcija je močno odjeknila po svetu. O njej so poročali celo Amerikanci v eni svojih oddaj za Jugoslavijo. Kdo je bil Lukman? Lukmanovi izhajajo iz rodbine bogatih ljubljanskih trgovcev. Karel Lukman (1841—1906) ja 5. septembra 1869. leta prisostvoval v Ljubljani ustanovnemu občnemu zboru Kranjske indui strijske družbe ter kot delničar in soustanovh telj postal prvi ravnatelj jeseniške železarne: Njegov vnuk Karel Lukman je bil rojen 22. julija 1902. na Jesenicah. Dc prihoda Nemcev je bil šef ekonomata železarne, ko so prišli Nemci pa je postal jeseniški župan. Lukman je bil lovec in planinec. Dobro je poznal vsa pota po okoliških hribih. Kot zagrizen nacist je vodil nemške policiste za partizani na Stol februarja 1942. leta. Povsod je stikal za partizani. Poznal je vse Jeseničane in je bil zato skrajno nevaren za razvoj osvobodilnega gibanja. To je bila najbolj drzna akcija partizanov na Jesenicah med minulo vojno. Jožko Pavlica je padel, toda njegovi pištoli sta prišli v prave roke. Partizan Tone je izvršil sodbo v imenu ljudstva. Jože Vidic mat Razprodaja — ugoden nakup — novi vzorci — znižane cene Domžalski majski sejem 67 od 5. do 15. maja 1967 Ju ija Primčeva Blejski Prešeren Od srede maja bo v hiši pesnikove smrti v Kranju odprta razstava slikovnega in drugega gradiva o Prešernovi Lavri Juliji Primčevi in njenem rodu. Hkrati pa bi radi, v ciklusu kakih treh ali štirih zapisov, očistili podobo žene, nesmrtno ovekovečene v čudovitem Sonetnem vencu — a v teku stoletja potem tolikokrat obsufe z očitki in grajami, ker je zavrnila pesnikovo plamtečo ljubezen ... Cas je sicer že sam od sebe ublažil nekatere ostre crte, ki jih je slovenska kulturna javnost znova in znova poudarjala ob Julijinem imenu. Vendar ne bo narobe, če za uvod v to, prozaično rečeno »rehabilitacijsko akcijo«, prisluhnemo pisatelju $pominov Janezu Trdini, pesnikovemu blejskemu soime-njaku Francu Prešernu, novomeškima duhovnikoma prostu Jerneju Arku in frančiškanu p. Ladislavu Hrovatu ter prešernoslovcu dr. Francetu Kidriču. Bridka dejstva Čuteči častilci Prešernovi bržčas ne bodo mogli nikoli prav razumeti, kako je le mogla neka trgovčeva hčerka zavrniti tako neizmerno lepa in vzvišena pesnikova ljubezenska čustva. Zato nas, preproste in nekritične pre.šernoljube, kar nekam streznijo besede dr. Franceta Kidriča: »Dejstvo je, da se Prešeren Juliji ni dopadel, kakor že pred Julijo raznim dekletom ne, ki so bile njemu všeč. In nikdo ni upravičen, da bi Juliji zaradi tega bral levite, kajti pesniški talent ke ni tista sila, zaradi katere bi se bilo dolžno njegovemu nositelju vkloniti vsako dekle.« »Ljubezen pesnika, ki je umel prizadevanja pridobit-nikov tako bridko ironizirati, a je imel sam malo smisla za vrednost denarja in praktične zahteve življenjske borbe, je trčila na mnogoštevilno, strnjeno in zavarovano fronto izrazitih gospodarskih tipov s posebno tradicijo, katerih odpor bi bila utegnila streti le pogumna deklica, ki bi bila v Prešerna tako elementarno zaljubljena kakor pesnik v njo. A to Julija ni bila . . .« In potem je pričela leteti na Julijo, ki pravzaprav sama ni v ničemer odločala, najmanj pa v ljubezenskih zadevah, pravcata toča očitkov, žalitev in celo psovk. Da je našega pesnika domišlja vo prezrla in pozabila. •--Več virov, ki jih bemo na-nizaM, pa govor' o Juliji pov^m drugače, celo prijazno in toplo. Prav posebno mesto gre pripovedi pesnikovega soime-njaka Franca Prešerna,« ta bogatega Prešerna«, kot so mu rekli pesnikovi domači. Bil je premožen posestnik na Bledu; veliki hotel Toplice je j bil njegova last. Ker je v mladosti mnogo potoval, zlasti po Poljski, Rusiji, Italiji in Švici, si je pridobil izjemno bogato znanje jezikov. Pesniku je bil zaradi svoje j šegavosti, duhovitosti in ra-| dodarnostl posebno ljub dru-j žabnik. Tako drng, da ga je ; prijateljem predstavljal kot j svojega bratranca, čeprav si j v rc-;nici nista bila v sorod-| stvu. I Blejski Prešeren je često-krat prihajal v Ljubljano in se tu udeleževal družabnega Življenja. Sam doktor Prešeren ga je uvajal na kazinske prireditve in v svojo ljubljansko družbo. Saj je pesnikov soimenjak že tedaj slovel po svoji razgledanosti in znanju slovanskih jezikov ter imel hkrati posluh za prerodna gesla in r>es,n;kovo literarno delo. Vedrega, meeensko razpoloženega, premožnega in neoženjenega mladega moža so Ljubljančani zato čostokrat videvali v svoji družbi. Janezu Trdini je 1. 1858 pripovedoval o Juliji Primčevi, ki jo je srečaval ob raznih družabnih prireditvah v Ljubljani. »Neizrečeno ljubek, mil in dražesten je bil Julijin obraz, nežnosti niegove ni moč popisati. Kolikor dalje si ga gledal, tem lepši in milejši se ti je dozdeval. Ni torej nobeno čudo, da se je Primčeva Julija zapičila tako globoko v pesnikovo dušo. Razen telesne je dičila to gospodično tudi duševna krasota. — Bila je nadarjena, olikana in taktna. — Razgo-varjala se je z vsakim človekom pristojno, priljudno, nflravno. — Bda je skromna in pametna. Nikomur se ni mopia zameriti. — Obiskovala je gledališče, tudi glasba in pet^e sta ji ugajali. Poleg n^m-kih je ljubila tudi slovenske pesmi.« Po teh in takih pripovedih Prešernovega soimenjaka, je Trdino še bolj mikalo, da bi jo tudi osebno spoznal. Julija Primčeva, sedaj že gospa Scheuchenstuelova, je tedaj živela v Novem mestu. Leta 18f8 je T:dino vodila pot po Dolenjski: »Zanimala me je Julija sedaj stokrat bolj kot prej in zarekel sem se za t^dno, da ne boc!°rn miroval, dokler je ne bom videl na svoje oči in slišal na svoja ušesa.« Tn rc%. Z'-'lia se je Trdini izpolnita! Od novomeških meščanov je zvedel, kje sta- nuje in kdaj prihaja po opravkih v mesto. Potrpežljivo je čakal in dočakal: Novomeško srečanje »2e sem zagledal obraz tiste slavne žene, katere lepota je vdahnila Prešernu toliko brezsmrtnih pesmi in nam podarila po njem Sonetni venec, predragocen niz biserov, kateremu ne moreš najti tekmeca v vsej svetovni literaturi. — Srce mi je začelo utripati silneje in sil-neje, izpreletavalo me je čudno čustvo, neka poetična po-božnost, da bi kar pokleknil. — Uprl sem vanjo oči in jo gledal tako pozorno in zamaknjeno kakor še nikoli nobenega človeka. — Obrazek ji je bil bled in nežen, kar se le misliti more. Nje vedro čelo, mali nosek, mala preljubka usteca, velike, svetle, dobrodušne oči in poteze v vsem obličju so me živo spominjale naše dične Josi-pine Turnograjske. Po moji sodbi ji je bila tako podobna, kot da bi ji bila rodna sestra. — Gledal sem Julijo samo nekoliko trenutkov — a njena podoba se mi je tako globoko vtisnila v spomin, da je ne bi mogel pozabiti nikoli. — Slišal pa sem tudi, da je s prijateljico, ki jo je hipu znašel in ji drobiž sam ponudil. Prijazno se mu je nasrneh-ljala in se za uslugo zahvalila: »Bog Iona j, gospod! Oni so menda popotnik. Tukaj je malo sveta pa se vsi poznamo, njih pa še nisem nikoli videla!« Povedal ji je Trdina, da potuje po Dolenjski, da bi deželo bolje spoznal: doslej jo je poznal le iz knjig. Gospa Julija se mu je nato rahlo priklonila: »Pa srečno rajžo! Se enkrat hvala za drobiž!« Potem je Trdina po Juliji še spraševal. Kaj menijo o njej Novomeščani, je hotel vedeti. Slišal je marsikaj, a ničesar slabega. 2e to je bilo dobro znamenje, da se o njej ni dosti govorilo. Kakor je puščala ona druge v miru, tako so jo puščali v miru tudi ljudje. Zvedel je Trdina, da je Julija vzorna soproga, brižna gospodinja, svojim otrokom pa ljubezniva mati. — Rada je čitala knjige, najraje je ostajala doma, v družini. Dolenjski bard Janez Trdina se je 1. 1866 vrnil v Novo mesto. To pot kot še razmeroma mlad, kazensko upokojeni profesor. Ker je vzgajal mladino v Novomeško bivališče Julije Primčeve gradič Na mostku na poti spremljala, govorila slovenski.« Tako topel vtis je napravila na mladega Janeza Trdino tedaj že 42 letna a še Vedno lepa Julija Primčeva, krotka in nežna soproga mogočnega oblastnika, predsednika okrožnega sodišča Jožefa pl. Scheuchenstuela. Trdina je Julijo še enkrat videl. Počakal jo je drugega dne, ko jo je opravek vodil čez most v mesto, na trg. Slišal je, kako je naročila spremljevalki, naj ji gre menjat denar v drobiž — a se je v Varaždinu in na Reki v preveč slovanskem duhu, je moral že tako zgodaj zapustiti šolniško službo. Bilo mu je komaj 37 let... Dobila pa je zato Dolenjska svojega barda, ki jo je v svojih »Bajkah in povestih« tako opeval, kot dotlej še nihče. Čeprav je bil Trdina po rodu Gorenjec iz Mengša, je od svoje upokojitve pa vse do smrti 1. 1905 ostal na Dolenjskem. Iz bogate njegove zaklad- nice spominov na pripovedi raznih Novomeščanov o Prešernu in Juliji, zapišimo le nekatere! Prost Jernej Arko, sošolec in prijatelj Prešernov, je bil v Julijinih novomeških letih redni obiskovalec Scheuchen-stuelovih v njihovi hiši Na mostku. Posredoval je zato lahko nekaj zanesljivih sporočil o Juliji. Vedel je povedati, da je gospa dobro poznala Prešernove poezije. Česar ni razumela, ji je pojasnil Arko sam. Nekatere pesmi se je celo na pamet naučila. — Gospa Julija je čestokrat pripovedovala, kako se je v mladosti šalila na veselicah z mladimi gospodi in tudi s pesnikom Prešernom; kake resne zaveze pa ni imela nikoli z nobenim. — Od začetka jo je hudo jezilo, da v svojih ljubezenskih pesmih Prešeren ni zamolčal njenega imena. Sčasoma pa se je potolažila in mu odpustila. Prost Arko je mislil, da jo je ta njegov greh celo veselil. — Kdajpa-kdaj je gospa Julija pesnika tudi branila: »Ubogega Prešerna razglašajo zdaj za strašnega pijanca. Jaz sem ga poznala precej dolgo, ali nisem nikoli slišala, da je pijanec. — Prešernu se ni očitala nikdaf nobena podlost. To smo sicer vsi vedeli, da je lahkoživec in poreden tiček. — Slovel pa je Prešeren kot najboljši jurist in koneipient v vsej Ljubljani.« Spovednik gospe Julije Scheuchenstuelove v Novem mestu, je bil frančiškanski pater Lacko (Ladislav Hro-vat). On je Julijo pač najbolje poznal. Zato mu lahko damo vero. V pogovorih o njej. kar ni mogel prehvaliti Julijinega značaja. Govoril je: »To ženo so vsi blagrovali, ker je imela vsega dovolj. Jaz pa vem, da je prebila [ tudi ona dosti sitnosti na tem svetu in marsikatera bridkost se je zaperila v njeno življenje. — Dičila pa so jo vsa tri svojstva, ki so potrebna za srečen zakon in mirno življenje: znala je potrpeti, znala je odpustiti in znala je molčati.« Pater Lacko je Trdini tudi pripovedoval, da se mu je Julija vedno izpovedovala v slovenskem jeziku. Zadnje tedne pred smrtjo ni govorila z nobenim človekom drugače nego po slovensko. S slovenskimi besedami se je poslovila tudi od moža in otrok . .. ČRTOMIR ZOREČ Po Prešernovih stopinjah Dilema ameriških mladeničev Vojna v džungli ali diploma Nedavno je znana ameriška revija Time izvedla anketo med tistimi mladimi Američani, ki iz dneva v dan žive v strahu, da jim bo poštar prinesel poziv za vojaščino; zlasti še po odločitvi Johnso-nove vlade, da poveča število vojakov v Vietnamu. Mlada Amerika je vznemirjena, nestrpna in preobremenjena ... »Ničesar nc bi imel proti, čc bi Združene države Amerike bile pravo vojno, mislim obrambno«, izjavlja Gary Wil-son, fant, ki je pravkar končal študij geologije in ga je revija Time, ki je ena najbolj branih revij v Združenih državah Amerike izbrala kot značilnega predstavnika poldrugega milijona Američanov, rojenih po hiro;invski tragediji, ki danes prejemajo pozive za vojaščino. Ne gredo vsi v Vietnam, toda zagotovo ne ve nihče. Mladi Wilson ima 23 let. Je sin staršev srednjega sloja. Vsak čas mora k vojakom. Mladenič bi rad vedel, za koga se bori in proti komu je namenjeno njegovo orožje. Izčrpnega odgovora mu ni mogla dati ne šola ne radio ne televizija. Od tod torej njegova negotovost in jeza. Paul Faust, kapelan nogometnega moštva univerze v Minnesoti pravi naslednje: »... Ne vem, če so žrtve vredne za nekaj, v kar nismo prepričani. Vojna v Vietnamu je več kot nepravična!« Mlad učitelj Cully Clark, ki so mu nedavno odgodili vojaščino pa vseeno pričakuje nov poziv, meni: »Mislim, da bi domovini bolj koristil kot učitelj doma v Ameriki in ne kot vojak v Vietnamu. Če bom že moral tja in čc bom umrl, vem, da bom padci za nekaj krivičnega.« Vojaščina je mladim Amerikancem že od Koreje dalje vsak din bolj odvratna. Daleč jc tisti čas druge svetovne vojni; kakor omenja Time, ko sc je na tisoče Američanov prostovoljno prijavljalo m odhod v Evropo, da bi se h rili preti nacizmu in fašizmi. Č-"?i sc menjajo. Danes je vse drugače. Na tisoče mla- ffiT •iti •■ deničev sc trudi na vse načine, da bi se izognili vojaščine. Nekateri hlinijo bolezen, nekateri se na hitro oženijo in postajajo očetje (oženjeni z otroki so namreč oproščeni vojaščine), nekateri skušajo dokazati, da imajo telesne napake; nekateri gredo tako daleč, da govore celo o svojih nenormalnih nagnjenjih, strasteh, psihičnih motnjah .. . vse samo zato, da bi ušli zasovraženi vojaščini. Študentje si največkrat pomagajo tako, da zavlačujejo študij, kar sc da. Tako vojna v Vietnamu med drugim tudi povzroča, da se povečuje število porok med mladimi in število študentov na univerzah. Študent harvarciske univerze, ki je znana kot ena naj-resnejših univerz v Združenih državah Amerike, pravi takole: »Za vojno se vsekakor ne morem navduševati pa naj bo kakršnakoli. Če bom moral pod orožje, bom pač šel, bo pa to prva stvar v mojem življenju, ki jo bom napravil brez lastnega prepričanja. Osebno menim, da si je Johnson med drugim naprtil politični samomor kot edino perspektivo!« Ameriška mladina — kakor večina mladine v svetu — hoče živeti po svojih prepričanjih in ni več na voljo politiki Bele hiše. Vojna v Vietnamu dobiva drugačen značaj. Tudi gornje izjave to nazorno kažejo. Med drugim ta voina požre na mesec okrog miliie.rdo dolarjev. Vsak dan jih je več, ki se sprašujejo, če se ta denar le nc bi dal drugače uporabiti. Kotiček za gorenjske humoriste Svetovni dan zdravja Večina držav na svetu praznuje 7. april kot svetovni dan zdravja. Tudi ni i, kar nas je zdravih državljanov, se pridružujemo k temu praznovanju in smo ob tem prazniku zdravja zaželeli zdravje tistim državljanom, ki so »kronično v bolniškem staležu« in se spoznajo na skrajno zapleteno mrežo zdravniških pregledov, komisij in zvez, potovanja iz zdravilišča v zdravilišče, iz okrevališča v okrevališče kot kronični okre-vanci, ki ne bodo nikoli ozdraveli. Veliko zdravja, predvsem pa okrevanja, pa smo na ta dan zaželeli vsi socialni zavarovanci našemu socialnemu zavarovanju, ki že od prejšnjega leta boluje na težko ozdravljivi bolezni »cronicus priman jkljajus«. Po trditvi strokovnjakov, ki se učijo vrsto let na napakah, socialno zavarovanje ne bi zbolelo na imenovani bolezni, čc ne bi: © socialni delavec, uslužbenec, prejemal doklade za oiroka, ki ni bil več otrok; @ socialni delavec, uslužbenec, brez potrebe sprejemal »arcnijc« in si s tem ustvarjal domačo hišno apoteko. O socialni delavec, uslužbenec, sprejemal uvožena zdravila in bi se zdravil raje z domačinu zdravili z enakimi zdravilnimi učinki itd. Zadnje časa govorijo, da bomo s »šparanjem« ozdravili našo »socialno«. Zato smo že začeli z raznimi ukrepi; zamenjali smo razne obrazce, zamenjali smo kartoteke, zamenjali smo uradna tolmačenja, zamenjali smo uradne ure, samo tiste »k' so socialno zafural še ne«. Zaradi takega »šparanja« bo bolezen v bodoče rajtam čisto navaden »luksuz«, ki si ga bodo lahko samo še »špo-gali« premožni državljani in direktorji. Grega — Nisem tvoj mož, da tako g ji oriš z menoj Kdo je ukradel rekuperatorj Kaj so rekuperatorji? To so elementi za CUSTODIS peči. S tem nismo ničesar povedali, zato si jih oglejte kadar obiščete železarno Jesenice. Vsekakor so težki več ton in se jih ne da odnesti v žepu. Zato so bili desetega aprila v valjarni Bela hudo presenečeni, ko so ugotovili, da jim je nekdo demontiral 12 rekuperatorjev in 11 igličastih elementov in jih odpeljal neznano kam. O zadevi so obvestili vodstvo železarne in zaprosili nadzorno službo naj poišče tatove. V Železarni so se sladko smejali, ko so zvedeli, da so bili omenjeni elementi demontirani in preneseni iz va- ljarne Bela v valjamo 2400 na Javornik po nalogu tehničnega direktorja Železarne inž. Boža Homovca. Demonttrane rekuperatorje in igličaste elemente je iskala uprava osnovnih sredstev Železarne. Majhen nesporazum. Tokrat brez posledic. In priporočilo: malce več sodelovanja med zavzetimi ne bi škodilo. Dve ženi se pogovarjata o ameriškem običaju, da ljudje držijo noge na mizi. — Moj mož brez tega ne bi mogel živeti — reče prva. — In ti to dovoliš? — Gotovo. Ne moreš si misliti, koliko denarja mu pri tem pade iz žepov! Pot do visoke starosti Ali res živimo samo polovico možnega življenja? (Nadaljevanje iz 31. številke) Predvsem se noče voziti z avtomobilom in raje tudi na večje daljave jaha na konju. Nerad biva v večjih mestih in komaj čaka, da se vrne na vas, ko že mora kak dan ostati pri svojcih v mestu. Preprosto In zmerno življenje Ta stoletnik, ki mu je toliko nad 100 let, kolikor je trenutno poprečna dolžina življenja v najcivilizi-ranejših deželah — živi zelo preprosto in zmerno. Vstane nekako ob osmih zjutraj, potem pa se najprej sprehodi skozi vas Tu pa tam priskoči na pomoč pastirju, da užene čredo, potem pa se vrne in zajtrkuje: kislo mleko, ovčji sir, svež kruh in sladek čaj. Potem dela na vrru. seka drva, hrani domače živali in podobno. Trikrat na dan je, vendar nikdar preko mere, čeprav ima dober apet't. Opoldne je običajno riževo juho, potem ovčje ali piščančevo meso ter mnoga zelenjave. Po kosilu pije mleko. Alkohola ni pil nikdar, niti ni kadil. Pri zdravnikih je bil zelo poredko. Sedaj ga oni večkrat obiskujejo, ker je postal »medicinski čudež«. Pravijo, da ima normalen krvni pritisk, zdravo srce ter da dobro vidi in sliši. širali pravi,, da se mora za dolgo življenje zahvaliti predvsem miru in čistemu planinskemu zraku ter izredni gorski vodi. Razen tega pravi, da veliko hodi, saj do okrajnega mesta, ki je oddaljeno približno 25 km, hodi vedno peš v obe smeri. Azerbejdžanski metuzalem je zelo družaben človek. Zanima se za življenje okoli sebe, rad vidi okoli sebe mlade ljudi. Vsak dan dobiva pisma iz vsega sveta. Življenje lega ISO letnika in znanstveni nasveti o tem, kako dosežemo visoko starost se medsebojno potrjujejo. Starost — naravna zakonitost Tako kot vsak znanstvenik tudi profesorica dr. Aslanova nimu nobenih utvar, da bi bilo moč starost ozdraviti, oziroma do bi lahko zaustavili biološki proces staranja. Starost je za človeka neizbežna, sodobna znanost jo samo lahko odgodi. To potrjujejo tudi vsakodnevne izkušnje, predvsem pa podaljševanje n> prečne starosti ljudi v deželah z višjim življenjskim standardom, dobro oiganizirano zdravstveno službo in ustreznim kulturnim nivojem prebivalstva. Znanost: lahko prepreči določene pojave predčas nega staranja, ko je organizem še sposoben, da se sam brani — ob ustrezni strokovni negi. Bistveno pa je, da pri čimširšem krogu prebivalcev zbudimo zavest o neizbežnosti bioloških sprememb v času staranja ter potrebo, efe v tem času in predvsem ob pravem Času ustrezno ukrepajo. Pri tem je lahko vsak zase zdravnik, če upošteva nasvete o negovanju svojega zdravja od rane mladosti. Zelo pomembn j j^ da se sleherni človek potrudi doseči vsaj osnovno stopnjo zdravstvene kulture in da razvije navade m nagnjenja, ki prispevajo k zdravju posameznika in kolektiva. — Staranje je ne/bežno, je zaključila svoje pripovedovanje dr. Aslanova. — To je naravni zakon biološkega padca. N.tša naloga je ta padec ublažiti, tako da je Čimmani opazen m čimbolj human ter v skladu z dosežki časa, v katerem živimo. — KONEC — Manj kot leto dni nove pekarne v Lescah S kruhom so ljudje vse bolj zadovoljni junija lan! so spekli prve štruce kruha v novi, moderno opremljeni pekarni kombinata žito Ljubljana, delovna enota Gorenjska, v Lescah. Takrat, v prvih dneh, potrošniki na nov kruh še niso bili navajeni, nekateri so ga sicer hvalili, več pa je bilo takih, ki so ga kritiziiali. Zdaj, ko je za nami dobrih devet mesecev polnega obratovanja, pa kritik na račun kvalitete kruha skoraj ni več. Ljudje so vse bolj zadovoljni, čeprav je sem pa tja še slišati osamljene pripombe, češ da so zemlje trde, da je kruh pregost itd. V drugi polovici marca so v Pekarno povabili predstavnike gorenjskih trgovskih, gostinskih in turističnih podjetij in se z njimi pogovorili o tem, kako so bili doslej zadovoljni s kvaliteto in asor-timentom kruha, kako je z dostavo in kakšen izbor izdelkov želijo v prihodnje. Pozneje, v začetku aprila, je bil podoben sestanek s poslovodji prodajaln, kjer prodajajo kruh leske pekarne. POTROŠNIKI V GLAVNEM ZADOVOLJNI Na obeh sestankih smo slišali, da potrošniki na kvaliteto kruha nimajo bistvenih pripomb, navadili so se nanj, nekatere moti le, da kruh včasih ni dovolj vzhajan, da je težak, nekaj pripomb pa je bilo tudi na kvaliteto že-melj, češ da postanejo hitro ptare. Predstavniki pekarne so odločno zanikali sum Jeseničanov o tem, da stare žemlje pogrevajo in da so zato hitro stare. Povedali so, da je kvaliteta peciva in kruha zelo odvisna od kvalitete moke, od starosti oz. uležanosti moke, nadalje od časa zorenja testa, od fermentacije itd. Poskušajo, da imajo vedno polna skladišča moke, da si s tem zagotovijo boljšo in enakomernejšo kvaliteto. Povedati pa je tudi treba, da kvaliteta moke iz domačih pšenic ni taka kot iz uvoženih, ki so bolj trde, naše pa mehkejše. Upajo, da bo nov zakon o pekarstvu (ki bo verjetno začel veljati letos sredi leta), dal možnost pekarnam za razne dodatke k moki, ki odpravijo pomanjkljivosti nekvalitetne moke in izboljšajo s tem kvaliteto kruha. Pri nas to doslej nI bilo dovoljeno, povsod po svetu pa tako že delajo. POLETI SE KRUH NE BO KVARIL Za poletne mesece, ko se zaradi visoke temperature kruh rad hitro pokvari, imajo v Pekarni v Lescah že pripravljen določen dodatek, ki prepreči vsak kvar. ,To sicer zahteva dodatne stroške 1 din za kg, vendar upajo, da bodo s tem potrošnikom ugodili. Želijo le, da jim takoj, ko bo kdo opazil znake kvarjenja, to sporoči. Prav tako bodo letos v poletnih mesecih uvedli dežurno službo v nedeljah v zgodnjih jutranjih urah. S tem bodo utsregli željam gostincev, ki trdijo, da ni mogoče že v petkih naročiti ustreznih količin kruha za nedeljo, ker takrat še ne vedo. koliko bo gostov, kakšno bo povpraševanje. Zdaj bo lahko vsakdo naročil dodatne količine za nedeljo šele v soboto zvečer, ko bo že vedel, koliko ga je prodal in koliko ga bo v nedeljo še potreboval. Seveda bodo v nedeljah zjutraj oskrbovali gostince le z boljšimi vrstami kruha in s pecivom, ne pa tudi z navadnim kruhom. Ker je bilo doslej nekaj pripomb na prevoze kruha, bodo tudi to skušali čimprej in čimbolje urediti. V zadnjem času so kupili še 8 specialnih kamionov za razvoz kruha. ŠIROK IZBOR KRUHOV IN PECIVA Na ceniku Pekarne, ki velja od 1. aprila letos naprej, zasledimo 29 različnih vrst kruhov in peciva: dva tipa črnega in dva tipa belega kruha, sendvič stručke, neslani kruh, polrženi kruh, kruh graham (zdravniki ga priporočajo za sladkorne bolnike, precej se je že uveljavil), žemlje, dve vrsti rogljičev, makovke, slaniki, preste, kajzarice, bombeti, bige, tartaruge, dve vrsti oljnatih polžev in dve vrsti mlečnih polžev, dve vrsti pletenk, maščobni kruh, ro- Kolektiv delovne enote Gorenjska čestita v imenu celotnega živilskega kombinata ŽITO Ljubljana vsem delovnim ljudem k prazniku, 1. maju, obenem pa priporoča svoje izdelke. zinov kruh, štruklji in dve vrsti potice. Razen tega pa so letos začeli peči tudi posebne vrste kruhov, ki jih lahko dobite ob določenih dneh v tednu: v sredah in sobotah beli in črni kruh z dodatkom ovsenih kosmičev, v ponedeljek koruzni kruh, v torek ajdov kruh, v četrtek domači kruh in v petek 100 % rženi kruh. Vsi ti kruh i so trajnejši in kaže, da se bodo kmalu močno uveljavili. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj kruh z dodatkom ovsenih kosmičev posebno priporoča za športnike, fizične delavce, turiste itd. Ta kruh ima veliko kalorično vrednost in ostane svež nekaj dni. Letos so v leski pekarni začeli tudi s peko okroglih kilogramskih in dvokilogram-skih štruc, ki gredo bolje v promet posebno na podeželju. Kaže, da so okrogle štruce bolj privlačne kot standardne podolgovate. Polrženi kruh so npr. lani pekli v standardnih štrucah, prodajali so ga 200 do 300 kosov na dan (kilogramske štruce), letos pa so začeli peči okrogle in prodajajo jih že 800 do 1000 na dan. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO: SOLIDNA OCENA ZA KRUH V leski pekarni posvečajo veliko pozornost kvaliteti in higieni. Vse mora biti vedno na svojem mestu, vse je čisto, kajti od tega je veliko odvisno. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj sodeluje s pekarno in v svojih laboratorijih stalno kontrolira kvaliteto kruha. Direktorica Zavoda dr. Ana Krakar nam je o tem povedala: »Zavod za zdravstveno varstvo sodeluje s podjetjem Žito že od takrat, ko je bila izražena prva misel o leski pekarni. Poleg strokovnega in higiensko-tehničnega sodelovanja opravlja naš živil-sko-kemijski laboratorij redno kontrolo kakovosti belega in črnega kruha. Crn kruh je dobil poprečno oceno 25,9 točke, beli pa 23,9 točke, kar lahko štejemo za naše razmere kot solidno oceno, saj vemo, da kakovost in lastnosti moke močno nihajo (najvišja možna ocea za kruh je 30 točk, kruh z manj kot 20 točkami ne sme v prodajo). Kruh leske pekarne se odlikuje po lepem zunanjem videzu, izenačenosti oblike in teže. Razen končnih izdelkov laboratorij tudi redno pregleduje surovine, predvsem moko; lepek v beli moki (tip 400) je nihal med 17.5 % do 29,7 %, v črni moki (tip 1000) pa med 27% in 31,4 %.« KRANJSKA PEKARNA: PRIHODNJE LETO REKONSTRUKCIJA Kranjsko Pekarno, ki se je s 1. aprilom letos priključila Žitu Ljubljana, bodo prihodnje leto po končani letni sezoni temeljito rekonstruirali. Del opreme (nekaj iz uvoza) se že pripravlja, prav tako tehnična dokumentacija. Rekonstrukcija bo trajala najmanj pol leta, v tem času pa bo kranjsko tržišče morala pokrivati v glavnem leska pekarna, ki ima za to zadostne kapacitete. Leska Pekarna se dogovarja tudi s Tržičani, da bi počasi začela oskrbovati tudi njihovo področje; boljše vrste kruha po želji Tržičanov v Tržiču že prodajajo. Iz razgovorov z direktorjem delovne enote Gorenjska kombinata Žito Ljubljana Antonom Pintarjem smo zvedeli, da celotnega tr-žiškega področja leska pekarna pred končano rekonstrukcijo v Kranju ne more prevzeti, potem pa lahko. Po končani rekonstrukciji v kranjski pekarni bosta obe pekarni lahko pokrivali celotno Gorenjsko; leska jeseniško, radovljiško in tržiško občino, kranjska pa loško, kranjsko in kamniško področje. Živilski kombinat Žito gradi v Ljubljani tudi nov mlin, ki bo imel velike kapacitete (zato bodo zaprli manjše valjčne mline) in naprave za avtomatsko doziranje raznih dodatkov moki tako, da bo moka prišla iz mlina že pripravljena za peko. Prevažali bodo moko potem s cisternami; z direktnim prevozom iz celice v mlinu v celico v pekarni . preko cistern bo odpadla vsaka možnost okužbe moke. V sestavi mlina bodo tudi veliki silosi, kjer bo stalno na zalogi dovolj pšenice; s tem bo zagotovljena standardna dobava in tudi kvaliteta meke. V sestavi kombinata Žito je v Ljubljani tudi tovarna testenin PEKATETE. ki pripravlja razne kvalitetne testenine, npr. »ravioli«, ma-karonovo meso itd. V kratkem pa bodo poslali na trg večji izbor testenin. A. Triler Kruh je pečen: Iz dveh velikih neči nrihaiaJo kot na tekočem traku zemlje in štruce kruha — Foto: F. Perdan Te dni po svetu V Moskvi so včeraj, v sredo, pokopali posmrtne ostanke vesoljskega pilota Vladimira Komarova, ki se je ponesrečil med pristajanjem sovjetske vesoljske ladje. V Moskvi bodo po sklepu CK KP SZ in ministrskega sveta ustanovili posebno vladno komisijo, ki bo raziskala vse okoliščine, zaradi katerih je prišlo do nesreče. V Bonnu so v torek pokopali bivšega kanclerja ZR Nemčije Konrada Adenauer-ja. Ob tej priliki se je v Bonnu zbralo več vidnih zahodnih državnikov. Sestala sta se tudi francoski predsednik de Gaulle in ameriški predsednik Johnson. Johnson je povabil de Gaulla, naj letos obišče ZDA. Grčijo imenujemo državo demokracije, saj je v njej že v 4. stoletju pred našim štetjem pod Kleistenom prišlo do demokratične ureditve, v kateri so plemiči izbirali uradnike. 21. aprila 1967 je izvedla vojska v »domovini demokracije« državni udar in uvedla diktaturo. Čeprav je svet novico sprejel z največjim prese- pandreu ni bilo težko sestaviti vlade, saj je imel v parlamentu od 300 sedežev 171 svojih poslancev. Ko je unija centra začela uresničevati svoje predvolilne obljube in demokratizirati vojsko, je prišel Papandreu do spora s kraljem. Takrat 25-Ietni suveren, olimpijski zmagovalec v jadranju, Konstantin II se ni Domovina demokracije nečenjem, pa dogodki v zadnjih dveh letih precej jasno kažejo, da smo kaj podobnega lahko tudi pričakovali. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je v Grčiji zmagala unija centra. Njenemu voditelju Gorgiu Pa- strinjal z namero, da bi odstavili obrambnega ministra in odstranili iz vojske desničarske oficirje, ki so se hoteli aktivno baviti s politiko. Papandreu je bil obtožen, tla hoče s tem zavarovati svojega sina Andreasa, »grškega Kennedvja«, ki naj Praznični sprehod po Loškem muzeju Grad in njegov graščak v socializmu ---------j-f-, ~ ■ £5-------- Graščaki v današnji družbi! Redkost. Vsaj pri nas naj bi bilo tako in vendar... In vendar še žive gra —i iclKO pravijo, uJicALuiji iim^.t/ J*ev, ki so dobili svoje prostore v gradovih. Tudi škof ja Loka ima svojega »graščaka«. Pol za šalo in pol zares sva se s fotoreporterjem napotila v Loški- grad )rejel zadnji loški graščak Andrej h I nčV^o-ci mn-7f»in AnHrpi Pnvlnvec. --------. . ~ J. I ^LCl A ... A A A H.1IUUL V- bllV C? sčaki, vsaj ljudje jim tako pravijo, direktorji muze svoje i----" fiW 3jega -jtorepc kjer naju je sprejel zadnji loški graščak Anclre Loke, direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec. — Oprostite, kot graščak bi mi morali biti znani, vendar vseeno najponižneje prosim za vaše osnovne podatke. »Rojen sem 15.4.1929 (če mi nameravata kaj podariti za rojstni dan, sem na razpolago) v Ljubljani, diplomiral sem na oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1956 sem direktor Loškega muzeja.« — Ne nameravam vam osporavati vašega visokega naslova, vendar me zanima, kako ste prišli do njega. »Leta 1956, takoj, ko sem nastopil službo, samo, da sem bil takrat manjši graščak v Pustalu, od leta 1959 pa sem pravi loški graščak, tega leta se je muzej ob 20-letnici ustanovitve preselil v »nove prostore« na Loškem gradu.« — Leta 1959!? Kdo pa je takrat še skrbel za gradove, graščake in njihove podanike? »Vsa zahvala, da smo dobili te prostore, gre takratni občinski skupščini, ki je imela v tistih dobrih časih veliko, veliko več razumevanja za potrebe kulturnih ustanov.« — čeprav vam naslov ne dovoljuje, vendar bi vas rad vprašal za vaše mnenje o reformi ... »Morda bo kdo res rekel, da zaradi reforme ne moremo več podpirati kulturnih ustanov, toda, če se ne motim, govori predvsem družbena reforma o kulturi povsem drugače. To je tudi vzrok, da na rahlo šaljiva vprašanja odgovarjam tokrat povsem resno in tudi precej zaskrbljen.« — Ker ste pač eden redkih svoje vrste, brez zamere, ali nam lahko poveste, ste reven ali bogat graščak? »če me že zmerjaš z gra-ščakom, pa še socialističnim povrhu, moram povedati, da sem kot graščak reven; reven tudi po dotacijah. Ta revščina se počasi kaže tudi v muzejskih zbirkah. čeprav je glavni namen muzeja zbirati, čuvati, ohranjati predmete, ni denarja ne za eno in ne za drugo. Preostane nam samo to, da gledamo, kako predmeti počasi in nevzdržno propadajo pod skrbnim in, če hočete tudi strokovnim vodstvom.« »Menda ne bo tako hudo,« sem dejal, vendar je graščak, ne da bi se zmedel, nadaljeval. »Le en primer. Restavrira-nje slike skupinskega portreta družine barona Erberga, s površino približno 5 m2, bi stalo 300.000 starih dinarjev, to pa je 3 odstotke dotacije. Ker pa je takšnih slik ogromno, bi restavriranje »požrlo« lahko vso dotacijo.« — Ali hočete opozoriti obiskovalce vašega gradu na stvari, ki so najvrednejše ogleda. »To je težko, ker bi moral obiskovalec muzeja muzejske zbirke »brati« kot zgodovinsko knjigo, toda, ker ti že moram odgovoriti na tvoje vsiljivo novinarsko izpraševanje, bi omenil majhen svečnik v obliki paža iz 14. stoletja, katerega smo izkopali na Kranjclju. To je takšna muzejska redkost, kot jo želiš, saj hranijo od dveh podobnih predmetov enega na Dunaju in enega v Budimpešti. Na žalost je naš verjetno tako skromno razstavljen V. sobi o kolonializaciji, da ga velika večina obiskovalcev prezre.« — Število ljudi, ki vas hodi obiskovat, priča o tem, da so naši socialistični državljani še vedno navdušeni nad fevdalizmom. »O, seveda, pa čeprav ljudje še bolj ljubijo tiste graščake, ki se ukvarjajo z gostinstvom. Ne zanikam, da je še vedno veliko ljudi, ki občudujejo starine brez takšnih kulinaričnih priveskov. Stalno naraščanje obiskovalcev v muzeju to potrjuje, čeprav me v zadnjem času resno skrbi skoraj popolni izpad šolskih skupin, ki so imele do 31. marca še regres. Tako smo imeli v prvem tromeseč-ju petkrat večje število obiskovalcev v primerjavi s prejšnjimi leti.« bi bil vmešan v levičarsko tajno vojaško organizacijo Aspida (borila naj bi se za nevtralizacijo Grčije in izstop iz NATO pakta). Papandreu je obljubil kralju odstop, vendar je slednji že čez uro imenoval za novega premiera Novasa. Razumljivo, da Novasova vlada ni mogla dobili zaupnice v parlamentu. Kaže, da je kralj krenil po načrtni poti razbijanja unije centra. Postavil je še dva nova premiera iz te stranke, Cirimokosa in Stefanopulo-sa. Obe \iadi sta bili kratkotrajni. Po sporu med Cirimoku-som in Stefanopulosom zaradi politike do Cipra, je kralj zaupal mandat Para-skevopulosu, guvernerju narodne banke, ki naj bi izvedel volitve. Prišlo je do nesoglasja glede novega volilnega zakona. Unija centra je predlagala, da naj bi vnesli dopolnilo, po katerem ne bi bilo mogoče aretirali poslance med razpustom parlamenta in no- vimi volitvami. Kanelopu-los, vodja druge najmočnejše nacionalno-radikalne stranke in vlada sta temu nasprotovala. Po padcu te vlade je Ka-nclopulos sestavil svojo vlado, potrdil, da bodo volitve 28. maja in seja novega parlamenta 12. julija. Čeprav se je že marca govorilo o vojaški juntl, so dogodki 21. aprila presenetili ves svet. Vloga kralja v udaru še vedno ni znana, vendar pa je znano, da je z razbijanjem vodilne stranke posredno pripeljal deželo v sedanji položaj. Položaj v Grčiji je napet. Prihajajo vesti o 9000 zapornikih, o gverilskih enotah, ki se zbirajo po hribih, v tujini se ustanavljajo odbori za podporo demokratičnim silam. Vojaški voditelji in novi predsednik Konstantin Kolias že spoznavajo, da je laže prevzeti oblast, kot pa jo pofem obdržati, da je V »domovini demokracije« težko demokracijo zatirali. P. Čolnar — čeprav vsak graščak najraje govori o sebi, ker je pač najpomembnejši, bi prosil, če spregovorite tudi o svojih podložnikih. Čeprav so časi te/ki in nas je le sedem stalnih delavcev, smo imeli lani 19.763 obiskovalcev. Zanimiva je primerjava z letom 1964. V februarju smo imeli 150 — letos 953 obiskov, marca 258 — letos 2213 obiskov.« — So tu všteti tudi obiskovalci razstav? »Ne, te štejemo posebej. Na 12 razstavah lani smo imeli 17.824 obiskovalcev.« — Slišal sem, da ste se izneverili svojim grajskim prednikom in da, čeprav bolj slabo, vendarle plačujete svoje uslužbence. »Da, popolnoma sem se izneveril, ker bi kot graščak moral imeti levji delež za sebe, ker pa kljub temu živim in delam v današnji družbi in če hočemo za to družbo delati, ne smemo porabiti vsega denarja za plače, ampak mora ostati nekaj tudi za delo. Ker smo lani, kljub vsej revščini ostali le nad slovenskim poprečkom pri delitvi denarja, 80 % za oseb- ne dohodke in 20 % za funk cionalne in operativne stroške, poprečje osebnih dohodkov ni bilo visoko. Prednikom bi se rad izneveril še bolj in dal ljudem boljše, odnosno dobre plače . . .« — Lani je bilo ob spreje« manju občinskega proračuna na skupščini rečeno, da bi si lahko dvignili standard, če bi za milijone, ki vam jih dajo, obdelovali njivo in gojili krave. Kaj ne bi kazalo uvesti zopet tlake in desetine? Loškemu graščaku se je obraz razlezel v najprijetnej-ši nasmešek. Predlog se mu je zdel v sedanjem položaju res posrečen, vendar je na žalost predlagal, da bi kar midva s fotoreporterjem prva poizkusila, kako je s tlako. Brez zamere, vendar komaj sva še utegnila pobrati svoje stvari in se hitro odpeljati iz škofje Loke. Ne, ničesar nimava proti delu! Vendar tlaka! Kaže, da se graščak ne more vživeti v sedanjost, ko vendar nismo nikoli pripravljeni občutiti posledic lastnih predlogov na svoji koži. TEKST: P. Čolnar »Loški graščak« Andrej iz Loke, Andrej Pavlovec gorenjski kraji In ljudje • gorenjski kraji in ljudje • -oremVii kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje •gorenjski kraji In ljudje Zvončarsivo v Gorjah (2) PANORAMA • PANORAMA * PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA » PANORAMA £ PANORAMA * P (Nadaljevanje) Za izdelovanje zvoncev potrebujejo zvončarji predvsem železno pločevino (»pleh«). Cim večji je zvonec, tem debelejša mora biti pločevina. Debelina pločevine — od katere je odvisen glas zvonca — se giblje od 0,80 mm do 1,75 mm. Za kampo rali kombel) zvonca pride v po-štev železo v palicah in trakovih različne debelosti. Železno pločevino in oj talo železje, ki jim je potre!mo, danes kupujejo. Pred dtset-letji pa so imeli precejšnje težave s pridobivanjem železne pločevine. Na Jav< miku ali v bohinjskih fuž nah so dobili grodl (surovo ,'e-zo), ki so ga nato v Gr bču (ali v Kapneku, kjer je bila včasih velika kovačnica,; en-dar danes ne obstaja več. porušena je) »na prvo roko« skovali z velikim kladivom norcem, ki je bil na vodni pogon. Temu delu so pravili pleh so vlekli. S kovanjem so ga namreč tanjšali ta potegovali. Nato so ga iei . jarji še doma v svojih delarrjcah vlekli, da je bil glihoven. Tako so —. po spominih starejših — nekako do leta 1878 pločevino iz kosov železa sproti pripravljali za vsak zvonec posebej. Tedaj so prišli sosedje k zvončarju, da so mu pomagali »kovati pleh«. Na enem nakovalu so kos železa kovali trije istočasno, in sicer po taktu, pri čemer je eden kovanje vodil, ostala dva pa sta na drugi strani nakovala vlekla železo s težkimi kladivi na vse strani- To je bilo sila težavno in zamudno delo. Pri spajanju (votanju) zvoncev je zvončarjem potrebna medenina (mesing). Sele zvonec, ki je oblit z medenino, ima pravi glas in je zaščiten pred rjo. Medenino dobivajo v raznih delavnicah v obliki medeninastih stružnih odpadkov ali opilkov, ki jim pravijo špena. Včasih so uporabljali medeninaste »šaj-be« s konjskih komatov, ki so jih kupovali od kmetov in voznikov, nadalje zavržene štedilniške pipe, vratne kljuke, likalnike in podobno. Golica vabi Polj Mesec maj nas vabi v prirodo — Najlepša priroda v tem mesecu pa je na belih poljanah pod Golico — Katera bo šesta Miss narcis? Koncert pevskega okteta z Jesenic v nedeljo, 30. aprila, bo uradno otvoril mesec narcis, ki ga prireja turistično društvo Planina pod Golico. Letos je to že šesta tradicionalna prireditev. Zvoke narodno zabavnih napevov na citrah bodo spremljali kresovi in ognjemet z okoliških hribov. Organizatorji so poskrbeli, da se bodo gostje prijetno počutili v objemu Golice, Španovega in Črnega vrha. Prvega maja popoldne bo v Planini pod Golico ples na prostem, v primeru slabega vremena pa v domu pod Golico. V nedeljo, 7. maja, bo tekmovanje Pokaži, kaj znaš na instrumentih in petju, nato bo narcisni ples. V soboto, 13. maja, zvečer bo predavanje Gorenjska v cvetju in pesmi ob spremljavi domačih napevov in uprizoritvi 380-barvnih diapozi-tiov. V mesec narcis je letos vključena tudi proslava 40-Jetnice ustanovitve gasilskega društva Planina pod Golico. Volitev Miss narcis bo letos na soboto in ne na nedeljo kot druga leta. Dvajsetega maja popoldne bo s Hru-šice krenila povorka kmečkih voz z domačini, obleče ni m i v narodne noše. Pri Jeroj v Planini pod Golico ji'" ' vejeli organizator- ji narcis po starem na narcisne ane gorenjskem običaju. Organizacija volitev miss narcis predstavlja za organizatorje se vedno precej trd oreh. Vsakoletna kritika tovrstne prireditve je organizatorje zbegala do te mere, da si še vedno niso na čistem, kako naj izvedejo volitve. Menim, da to ne bi smela biti osrednja točka meseca narcis. Turistično društvo Planina pod Golico bo izpolnilo svojo nalogo, če bo poskrbelo, da se bodo gostje prijetno počutili in zabavali ter ponesli z narcisnih poljan lepe spomine. Miss narcis se bo v nedeljo, 21. maja, popoldne predstavila gostom in jih povabila na narcisne poljane. Tokrat bodo prišli na račun tudi prijatelji ansambla Lojzeta Slaka. Izlet na vrh Golice bo letos brez vsakih ovir, saj ni potrebno več nobenega dovoljenja za obmejni pas na tem področju. V okolici Planine pod Golico je skupno na razpolago okrog 200 ležišč. Zato so na narcisne poljane mogoči tudi skupinski izleti turistov, ki nameravajo v tem kraju prenočiti. Narcise spadajo med zaščiteno planinsko cvetje, zato turistično društvo Planina pod Golico naproša goste, da to upoštevajo in ne posegajo v lepoto narave. Samo s takim odnosom bo Golica še dolgo let vabila goste in jim nudik zadovoljstvo ob sprehodu po rarcisnih poljanah. Jože Vidic Za razvedrilo Obtoženi ete, da ste ukradli pet milijonov dinarjev — reče sodnik obtožencu. — Kaj lahko poveste v zagovor. — Bil sem lačen ... odgovori obtoženec. Znani francoski humorist Marcel Ainie je o modernih časih dejal takole: — Danes imamo že toliko modernih naprav, ki človeku prihranjujejo trud, da mora vse življenje trdo delati, da jih lahko kupi. Mož in žena odideta iz gledališča in ona mu jezno reče: — Si se odločil, da nas uničiš? — Kaj sem zopet napravil? — se začudi mož. — Misliš, da nisem videla, ko si dal garderoberki dvesto frankov. — Da, ali nisi videla, da mi je dala nov plašč. Nekdanji britanski premier Mac Millan je med obiskom na neki slikarski razstavi Churchillovih slik dejal: — Skoda za Churchilla, da se je ukvarjal s politiko. — Slikarju njegovih kvalitet ni bil potreben noben drug poklic. Pred leti je neki novinar vprašal igralca, znanega kot Don Juam.: — Ko srečate žensko, kaj najprej pogledate pri njej? — Njenega moža — odgovori igralec. Preden votajo (spajajo) zvonce z medenino, jih morajo zaviti v posebne zavitke iz ilovice. Ilovico kopljejo na Zgornjih Lazih nad Gor-jami. Kopljejo jo v času, ko je najbolj suha, prevažajo pa jo s konjsko ali (včasih) tudi z volovsko vprego. Ne sme pa ilovica vsebovati kamenja in ne sme biti ne pre-mehka in ne pretrda. Da bi bila čimbolj strnjena in da se ne bi trgala, pomešajo in vtolčejo vanjo odpadke prediva, volne in bombaža (pa-vova). Te odpadke napulijo oz. razcefrajo ali scufajo s posebno mašino. Ilovico najprej sperejo in zmešajo v koritu, nato pa jo denejo na poh (p)oh), na katerem jo vsak k sebi tolčejo in dajejo vmes pavovo. Pri tem delu uporabljajo rounco in čij (rovnica, kij). Zbijajo in to'čejo jo po večkrat, da je res dobro pregnetena. To je tudi zelo težavno in utrudljivo delo. Odpadke bombaža, prediva ali volne dobivajo danes v predilnici in tkalnici v Tržiču, včasih pa so jih hodili iskat k tkalcem platna v Bohinj. Se v »ranjki« Avstriji so prišli celo z Dunaja iskat v Gorje vzorce te ilovice, da so jo preizkusili, kako da vzdrži tako visoko temperaturo pri votanju. Rezultata sicer Alojzij Jan ne ve, ne ve pa tudi, če so njegovi predniki dali za preizkušnjo pravo ilovico ali ne, kajti to je svoje vrste skrivnost. Zvonce v ilovnatih zavitkih votajo v kovačnici na ognjišču (ješi), kurijo pa z ogljem. Oglje mora biti skuhano iz smrekovih drv; bukovo oglje daje preveč vročine (icc). Oglje v kopah so največ kuhali po pokljuških gozdovih, domov pa so ga zvozili po boljše so • cenejše 9 in trpežnejše Kolektiv čestita za praznik dela GLAS - 28. STRAN OGLASI ČETRTEK — 27. aprila 1967 Kmetovalci! Kadar kupujete motorno kosilnico, se odločite za kosilnico BCS Tudi kmet v Italiv znr izbirati najboljši stroj, kar dokazujejo naslednji podatki: Prodaja na področju Italije 1965 1966 Kom. % Kom. % 17.054 51,29 18.920 55,97 4.944 14,87 5.656 16,73 3.63^ 10,94 2.754 8,14 1.816 5,46 1.600 4,73 2.066 6,21 2.222 6,57 Vrst; kosilnic 1. BCS 2. BERTOLINI 3. LAVERDA 4. NIBBI 5. BEDOGN1 itd . Številke govorijo in priporočajo! Agrotehnika Ljubljana vam nudi pri nakupu kosilnice BCS — ugodno ceno — organiziran servis po vsej Sloveniji — dva brezplačrr servisna preg'eda pri pooblaščenem servisu — 3-letno jamstvo na vse dele v oljni kopeli — 1-letno jamstvc za vse ostale dele kosilnice — nadomestne dele za dinarska sredstva ob vsakem času — več priključkov Kosilnica BCS je robustna in zanesljiva pri delu! V prodaji za dinarska sredstva in za tujo valuto. Zahtevajte informacije pr! AGROTEHNIKI, Ljubljana, ali pri najbližja kmetijskf zadrug'! OBJAVA žičnica Kompas Zelenica vas obvešča, da je na Zelenici še dovolj snega (Zelenica 100 cm, Vrtača 150 cm) Vabimo vas na prijetno spomladansko smuko V hotelu »Panorama« Kompas Ljubelj je še precej prostih mest. Vse informacije in rezervacije dobite v poslovalnici Kompas Ljubelj. Telefon 71-376. Kranjske opekarne obveščajo cenjene stranke, da bo uprav;: od 15. aprila 1967 dalje poslovala v novih prostorih v Kranju, Reginčeva 8 (za Delikateso desno). Poslujejo v delovnih dneh vsak dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 18. ure. Nudijo vam vse vrste zidne in stropne žgane opeke po ugodnih cenah. mo LJUBLJANA - ARIBOR Prodajni servis Ljubljana — Maribor vam nudi bogat asortiment ženske in moške konfekcije, galanterije ter metražnega blaga. Komisija za delovna razmerja pri podjetju Avtopromet Gorenjska Kranj ponovno razglaša prosto delovno mesto: 1. AVTOBUSNEGA SPREVODNIKA (več delovnih mest) 2. KOVINOSTRUGARJA (dve delovni mesti) Pogoji pod točko 1. Končana osemletka, temeljito obvladanje slovenskega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika. Pogoji pod točko 2. KV delavec strugarske stroke in tri leta prakse na vseh vrstah vretenčnih stružnic in polavtomatih. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Delavno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pogoj je dvomesečna poskusna doba. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v tajništvo podjetja, Trg revolucije št. 4, Komisija za delovna razmerja Pri nakupu nogavic vas vabimo v novo specializirano prodajalno n o g a v i č a r na Titovem trgu 18 (v lokalu Foto-zlatnine) Cene konkurenčne! Trgovsko podjetje Kranj Obratovalni čas trgovskih in ostalih podjetij za prvomajske praznike Poslovna enota Dne 29. 4. 1967, sobota Dne 30. 4. 1967, nedelja Samopostrež. restavracija vse dni normalni del. čas Delikatesa-Central Kranj vse dni normalni del. čas Prodajalne kruha normalni delovni čas dežurna pri mostu (od 6. do 11. ure) Dne 1. 5. 1967, ponedeljek zaprto Prodajalne mleka Prodajalne mesa normalni delovni čas (od 5. do 11 ure) normalni delovni čas Prehrana Ljubljana — Samopostrež. Kranj — Samopostrež. Stražišče Slaščičarna-Kavarna Brivsko-frizerski salon Živila — prodajalne odprte bodo od 6. do 9. ure Odprta samo prodajalna na Maistrovem trgu od 6. do 11. ure zaprto zaprto odprta od 8. do 11. ure odprta od 8. do 11. ure normalni delovni čas normalni delovni čas vse-dni normalni del. čas normalni delovni čas zaprto normalni delovni čas zaprto — Bistra Kranj, Gasilska 10 — Pri Petrčku, Kranj, Titov trg, Pri nebotičniku, Planina, Oskrba, C. Kokrškega odreda, Pri nalio Kidričeva 12, Primskovo, Jezerska c. 41, Storžič Kokrica, Preddvor, Delikatesa Cerkl. Jezersko, Agraria — prodajalna Prešernova ulica, Sadje-zelenjava Prešernova ulica, zaprto zaprto zaprto zaprto polje, cerija Dne 2. 5. 1957, torek obratovale bodo prodajalne: Pri mostu, Preddvor, Primskovo, Zlato polje od 7. do 12. ure odprte bodo od 6. do 9. ure odprta prodajalna na Maistrovem trgu od 6. do 11. ure odprta od 8. do 11. ure odprta od 8. do 11. ure odprto od 7. do 11. ure odprte bodo naslednje proda jalne od 8. do 11. ure mostu, Vodopivčeva 16, Zlato e, Kočna Cerklje, Šenčur špe-Sadje-zclenjava Kidričeva ul. Prometno podjetje SAP LJUBLJANA obvešča cenjene potnike, da bo dne 1. maja 1967 začela redno obratovati meddržavna avtobusna linija LJUBLJANA—TRŽIČ—KLAGENFURT ob torkih, četrtkih, sobotah, nedeljah, državnih oziroma republiških praznikih po naslednjem voznem redu: 6.15 6.52 6.55 7.22 7.30 9.35 LJUBLJANA KRANJ TRŽIČ KLAGENFURT 15.05 13.00 Nadalje bo s 1. majem 1967 uvedeno redno obratovanje meddržavne avtobusne linije LJUBLJANA—Jezersko—EISENKAP-PEL, ob nedeljah in ponedeljkih po naslednjem voznem redu: 1 7.45 8.22 8.25 9.25 9.30 10.45 2 10.45 11.22 11.25 12.25 12.30 13.45 Postaje LJUBLJANA KRANJ JEZERSKO EISENKAPPEL Pod št. 1 vozi ob nedeljah pod št. 2 vozi ob ponedeljkih pod št. 3 vozi ob nedeljah in ponedeljkih Prav tako bo uvedeno s 3. majem 1967 redno obratovanje meddržavne avtobusne, lini je BLED—Kranj—Ljubljana—TRIE-STE. ob delavnikih po naslednjem voznem redu: 5.00 5.35 6.09 6 25 9.05 BLED KRANJ LJUBLJANA TRIESTE 12.38 12.07 II .45 Poleg navedenih bo s 1. majem 1967 uvedeno redno obratovanje republiške avtobusne linije TRŽIČ—BLED, ob nedeljah po naslednjem voznem redu: 7.25 TRŽIČ 7.55 Cernivec, Brezje 817 BLED Informacije posredujeta Avtobusna postaja Ljubljana, telefon 312-312 in 312-085 ter SAP LJUBLJANA — poslovalnica Tržič, telefon 71-204. Cenjenim potnikom priporočamo ugodne in cenene avtobusne zveze, na katerih bodo obratovali sodobno opremljeni avtobusi. Sporočamo vam žalostno vest, da nas je prezgodaj zapustil naš predobri ata, soprog, brat in stric Janeza Porenta barvarski mojster v pokoju Na zadnji poti ga bemo spremili izpred hiše žalosti, Sp. Bitnje 19, na farno pokopališče Žabnica v četrtek, 27. aprila, ob 16. uri. Žalujoči: žena Katarina, hčerka Majda, bratje, sesti a in ostalo sorodstvo Sp. Bitnje, 26. aprila 1967 Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega očeta, brata, starega očeta, strica in tasta Andreja Remica iz Bobovka • se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli so-žalje, mu poklonili cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hriberniku za lajšanje bolečin, č. g. župniku iz Predoselj za obiske, delovnima kolektivoma Opekarne Bobovek in IBI Kranj, pevcem DU iz Kranja za prelepo petje in čebelarjem iz Predoselj. Vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Andrej z družino, hčerki Mici in Nežka z družinama, snaha Micka z otroki in ostali sorodniki. Blagovnica Kranj Plastika, guma, galantarija, ter gospodinjski predmeti SAP - LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO prireja v času od 28. maja do 1. junija zanimivo potovanje na OTOK ELBO. Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti lega otoka na Tirenskem morju in šo drugib znanib italijanskih mest. Prijave sprejemajo do 5. maja naše poslovalnice v Ljubljani, Brežicah, Krškem, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Cerknici in Idriji. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA N ASIH TURISTIČNIH AVTOBUSOV ZA POUČNE EKSKURZIJE. ZAKLJUČENIM SKUPINAM NUDIMO POSEBEN POPUST. ni im bi u*h Očiščene morske j ribe v prodajalni pri nebotii ■> ■ . ■ li murna LESCE Za prvomajske praznike reklamna prodaja v naših poslovalnicah v Lescah, Radovljici in na Bledu četrtek — 27. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Le vkup, le vkup, uboga gmajna... — 6.40 Pot minut za novo pesmico — 10.15 Borci za pravico in svobodo na opernem odru — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z orkestri — 12.10 Domači ansambli — domače viže — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Solistične miniature domačih skladateljev — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od Bacha do Bartoka — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zvočni razgledi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomki iz opere Boris Godu-nov — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Večer jugoslovanskih samospevov — 23.05 Skladbe in priredbe Vinka Globokarja PETEK — 28. aprila 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Petnajst minut z Ljubljanskim jazz ansamblom — 9.40 Pojo naši mladinski zbori — 10.15 Glasba Francija Štur-ma — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Na obisku pri poljskih ansamblih in orkestrih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.40 Mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Klasiki zabavne glasbe — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Pesmi nemške in avstrijske renesanse — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska orkestralna | glasba — 20.45 Dobimo se ob isti uri z Jul ko Sever — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz moderne bolgarske in romunske glasbe — 22.50 Literarni nokturno — j 23.05 Nočni mozaik jazza J Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15.. 17., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 23. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomki iz opere Deseti brat — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Concer-to grosso za godalni orkester — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Iz arhiva Komornega zbora RTV Ljubljana — 1(5.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Portreti mladih — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — — 18.15 Izbrane strani iz svetovne solistične glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s pevci in ansambli naše radijske postaje — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.15 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 30. aprila 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Iz slovenske narodne zakladnice — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Vesela godala — 15.05 V svetu operetnih melodij — 15.35 Z orkestrom Ray Con-niff — 16.00 Radijska igra — 17.05 Zabavne melodije igrajo znani ansambli — 17.30 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Pred praznikom dela — 21.00 »Rojstvo delavske pesmi« — 22.10 Kar po domače — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Parada plesnih melodij — 24.05 Prijetno zabavo PONEDELJEK — 1. maja 4.30 S pesmijo v praznično jul.ro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Melodije narodov sve- ta — 10.30 Pesmi o maju in veselju poje otroški in mladinski pevski zbor — 11.15 Prvomajski koncert orkestralne glasbe — 12.05 Ob prazniku dela — 13.30 Trideset minut z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 14.00 Delo združuje — 14.30 S tremi ansambli v tričetrtinskem taktu — 15.05 Igramo za vas — IG.00 Literarna oddaja — IG.30 Romantični intermezzo in druge skladbe — 17.05 Šport na praznik — 18.00 Naši operni pevci v svojih najboljših vlogah — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 »Na ponosnem Vvšehradu je nekoč . ..« — 21.20 Ples v prvi majski noči — 22.10 Zaplešite z nami — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Melodije za lahko noč TOREK — 2. maja 8.05 Lepe melodije — 9.05 »Spomladi« — 9.25 Igrajo veliki zabavni orkestri — 10.00 Sadovi ustvarjanja — 10.30 V majskem jutru po domovini — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.05 Ob prazniku dela — 13.10 Zabavna glasba — 13.30 Ljubezen — čarovnica — balet — 14.00 Jugoslovanski skladatelji zabavnih melodij — 15.05 Priljubljene popevke — 15.30 Partizanka Anka — krstna izvedba — 16.35 Lahka orkestralna glasba — 17.05 Šport na praznik — 17.15 Delavske in partizanske pesmi iz vsega sveta — 18.30 »Zlagoma in ljubeznivo« in druge skladbe za soliste — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Slovenski vokalni solisti zabavnih melodij — 20.20 Radijska igra — 21.20 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — 23.05 Skladbe Jožeta Privška in Atija Sossa igra Plesni orkester RTV Ljubljana SREDA — 3. maja_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Parada zabavnih zvokov — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pol ure s skladateljem Igorjem Stravin-skim — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kaši izseljenski in zamejski slovenski pevski zbori — 12.10 Dvajset minut s pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Plesni ritmi s simfoničnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.35 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.Ž0 Zabavni intermezzo — 15.30 Igra violinist Primož Novšak — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz . naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije s solisti zabavne glasbe — 20.30 Hlapec Jernej — opera — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Ray Martin Četrtek — 4. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne ob spremljavi klavirja — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Z našimi solisti v francoskih operah' — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Posnetek s koncerta skupine »The phoe-nix Singers« — 12.10 Domači ansambli — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kratek sprehod po solistični glasbi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Drobni bi.seri koncer-tantne literature — 14.45 Lirika za otroke — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zvočni razgledi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomki iz opere Rigoletto s pevci od nekoč — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Griegov večer — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Hugo Slrasser PETEK — 5. maja 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Petnajst minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.40 Pojo naši mladinski zbori — 10.15 Dvanajst mladinskih skladb za klavir — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Na obisku pri romunskih zabavnih ansamblih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.40 Mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Klasiki zabavne glasbe — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Melodije za klavir in godala — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Mojstri sodobne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza Kranj »CENTER« 27. aprila amer. barv. CS film ČUDEŽNI SVET BRA< TOV GRIMM ob 17. in 19.3( uri 28. aprila amer. barv. C9 film ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM ob 17. in 19-3C uri 29. aprila amer. barv. CS film ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM ob 17. in 19.3(1 uri, premiera zap. nem. filma VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAMI ob 22. uri 30. aprila amer. barv. C9 film ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM ob 15., 17.30 in 20. uri 1. maja zap. nemški film VRATA S 7 KLJUČAVNICA-MI ob 14.30, amer. barv. film ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM ob 16.30, angl. jug. film NEPRAVA POT ob 19. uri, premiera amer. barv. CS filma TA NORI, NORI, NORI SVET ob 21. uri 2. maja zap. nem. film VRATA- S 7 KLJUČAVNICAMI ob 15., 17. in 19. uri 3. maja zap. nem. film VRATA S 7 KLJUČAVNICAMI ob 15., 17. in 19. uri 4. maja amer. barv. C9 film TA NORI, NORI, NORI SVET ob 16. in 19. uri Kranj »STORŽlC« 27. aprila jug. film SREČNI UMREJO DVAKRAT ob 18. uri 28. aprila jug. film SREČNI UMREJO DVAKRAT ob 18. uri, angl. jug. film NEPRAVA POT ob 20. uri 29. aprila jug. barv. CS film SEDMI KONTINENT ob 16. uri, angl. jug. film NEPRAVA POT ob 18. uri, jug. film SREČNI UMREJO DVAKRAT ob 20. uri 30. aprila zap. nem. film VRATA S 7 KLJUČAVNICAMI ob 14. uri, angl. jug. film NEPRAVA POT ob 16. in 20. uri, franc. film MOŠKI SPOL — ŽENSKI SPOL ob 18. uri 3. maja i tal. barv. CS film TROJANSKA VOJNA ob 16., 18. in 20. uri 4. maja angl. ban', film PET GANGSTERJEV ob 16. in 18. uri, zap. nem. film VRATA S 7 KLJUČAVNICA-MI ob 20. uri Stražišče »SVOBODA« I 29. aprila franc. film MO t ŠKI SPOL — ŽENSKI SPOL j ob 19. uri 30. aprila zap. nem. film VRATA S 7 KLJUČAVNICAMI ob 16. in 20. uri, angl. jug. film NEPRAVA POT ob 18 . uri 1. maja jug. film SREČNI UMREJO DVAKRAT db J 20. uri 2 maja amer. barv. film rA NORI, NORI, NORI SVET ob 16. in 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 29. aprila amer. barv. CS film UPORNIK BREZ RAZLOGA ob 20. uri 30. aprila amer. barv. CS film UPORNIK BREZ RAZLOGA ob 16. in 20. uri, amer. barv W film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 18. uri 1. maja špan. barv. film SAMBA ob 18. in 20. uri 2. maja ital. barv. CS film TROJANSKA VOJNA ob 18. in 20. uri Kropa 29. aprila špan. barv. film SAMBA ob 20. uri 1. maja špan. barv. film SAMBA ob 18. in 20. uri Naklo 30. aprila amer. barv. CS film TA NORI, NORI, NORI BVET ob 16. uri Jesenice »RADIO« 27. aprila amer. barv. CS film KOMANCEROSI 28. aprila nemški film ČAROVNIKOV OBRAČUN 29. do 30. aprila jug. nem. barv. CS film SUT 1. maja franc. ital. špan. barv. film CRNI TULIPAN 2. do 3. maja amer. barv. CS film VESELA DEKLICA 4. maja amer. barv. CS film OTROKA KAPITANA GRAN-TA 5. maja franc. ital. barv. CS film OROŽNIK V NEW VORKU Jesenice »PLAVŽ« 27. in 28. aprila češki ban/. CS film HAJDUK JANOSlK 29. do 30. aprila amer. barv. CS film VESELA DEKLICA 1. do 2. maja jug. nem. barv. film ŠUT 3. maja amer. barv. CS film OTROKA KAPITANA GRAN-TA 4. do 5. maja nemški film ČAROVNIKOV OBRAČUN Žirovnica 29. aprila ameriški film LADJA NORCEV 30. aprila češki barv. CS film HAJDUK JANOSlK 1. maja amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO 2. maja franc. ital. špan. barv. CS film ČRNI TULIPAN 3. maja jug. nem. barv. CS film SUT Dovje-Mojstrana 27. aprila angl. barv. film GOLDFINGER 29. aprila češki barv. CS film HAJDUK JANOSlK 30. aprila ameriški film LADJA NORCEV 1. maja amer. barv. film SEVER — SEVEROZAHOD 2. maja egiptovski film NEPOZNANA ŽENA 4. maja jug. nem. barv. CS film ŠUT Koroška Bela 29. aprila nemški film ČAROVNIKOV OBRAČUN 30. aprila angl. barv. film GOLDFINGER 1. maja amer. barv. CS film VESELA DEKLICA 2. maja amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO Kranjska gora 27. aprila ameriški film LADJA NORCEV 28. do 29. aprila angl. barv. film GOLDFINGER 30. aprila nemški film ČAROVNIKOV OBRAČUN 1. maja egiptovski film NEPOZNANA ŽENA 2. maja amer. barv. film SEVER — SEVEROZAHOD 4. maja amer. barv. CS film VESELA DEKLICA 5. maja jug. nem. barv. CS film ŠUT Kamnik »DOM« 27. aprila angl. barv. film TRIJE KLOBUKI ZA LIZO ob 17.15 in 20. uri 29. aprila franc. ital. film MARKO POLO ob 20. uri 30. aprila franc. itaT. film MARKO POLO ob 17. in 20. uri » 1. maja franc. ital. film MARKO POLO ob 20. uri TELEVIZIJA ČETRTEK — 27. aprila Upravni odbor Kovinskega podjetja Kranj Jezerska c. 40 razpisuje prosto delovno mesto Strojnega tehnika za konstrukcijo v pripravi dela Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima uspešno končano srednjo tehnično šolo; — da ima večletno prakso na sorodnem delovnem mestu, da je samostojen, iznajdljiv in organizacijsko sposoben. Kot poseben pogoj je poi/.kusno delo do dveh mesecev. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi naj kandidati predložijo najkasneje v 15 dneh po objavi tega razpisa. Upravni odbor Kovinskega podjetja Kranj 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 11.30 Glasbeni pouk (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb — 16.10 TV v šoli (RTV Ljubljana) — 16.40 Glasbeni pouk (RTV Ljubljana) — 17.10 Tik tak, 17.25 Pionirski TV studio, 17.55 TV obzornik, 18.55 Nagrade Osvobodilne fronte, 18.35 Pet notnih črt za popevko (RTV Ljubljana) — 19.05 Dežurna ulica (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik. 20.30-Aktualni razgovori. 21.10 Most svetega Ludvika, 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.35 Posne- j tek z otvoritvene svetovne i razstave v Montrealu (RTV Ljubljana ali Zagreb) —- j Drugi program: 17.55 Včeraj, j danes, jutri, 18.15 Mladinska tribuna, 18.25 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV (RTV Beograd) — Ostale oddaje: 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.05 Poročila (RTV Skopje) 19.40 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 22.20 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 28. aprila 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošna scena, 19.00 Izgubljene ilu- — 17.00 Poročila, 17.05 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 17.55 TV obzornik, 18.30 Operna scena, 19.00 Izgubljene iluzije (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.40 Vzhod-1 no od raja, 22.15 Zadnja poro-j čila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Novele (RTV Zagreb) — 18.45 Dokumentarni film (RTV Beograd) — 19.05 Panorama (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko "noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijan- I ske TV — Ostale oddaje: { 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.37 Film- i ski omnibus (RTV Beograd) — 21.35 Teme z variacijami, 22.05 Informativna oddaja I (RTV Zagreb) SOBOTA — 29. aprila | 9.40 TV v šoli, 14.50 Ponovitev, 16.10 Poročila, 16.15 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) — 17.15 TV obzornik, 18.15 Vsako soboto, 18.30 Zaplešite z nami, 19.02 Glasbeni kotiček. 19.15 Človek in kultura, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik 20.30 Nepozabni poleti (RTV Beograd) — 21.30 Smeh, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana — Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Narodna glasba, 18.30 Spored JRT, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 21.30 Celovečerni film (RTV Beograd) — 23.00 Nekaj novega, nekaj starega, 23.15 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 30. aprila 9.25 Poročila, 9.30 Neznani kraji (RTV Ljubljana) — 10.00 Začetek avtomobilskih dirk, 10.15 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 11.00 Operna scena, 11.30 Kaleidoskop, 11.50 Serijski film za otroke (RTV Ljubljana) — 13.00 Avtomobilske dirke (RTV Beograd) — 16.25 Poročila, 16.30 »Srečno Kekec« (RTV Ljubljana) — 18.00 Karavana (RTV Beograd) — 18.30 Ponavljamo za vas (RTV Ljubljana) — 19.00 Smoki (RTV Beograd) — 19.40 Skok čez kožo (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.50 TV drama (RTV Beograd )— 21.50 TV magazin (RTV Zagreb) — 22.50 Propagandna oddaja, 23.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.30 do 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 1. maja 10.00 Prvomajske čestitke in poročila, 10.15 Revolucionarna poezija (RTV Beograd) — 10.45 Koncert godbe na pihala (RTV Ljubljana) — 11.30 Otroška prireditev v Zadru (RTV Zagreb) — 12.45 Prvomajska parada v Moskvi (In-tervizija) — 14.00 Narodna glasba (RTV Skopje) 14.30 Športno popoldne (RTV Beograd) — 15.30 Speedvvav v Crikvenici, 17.00 Risanke, 17.30 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.00 Glasbena oddaja (RTV Ljubljana) 18.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 18.55 »Potni list — pesem« — (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.45 Mednarodni zabavni spored, 23.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 2. maja 13.20 Poročila, 13.25 Mednarodni zabavni spored (RTV Ljubljana) — 16.45 Risanke (RTV Skopje) — 17.00 TV pregled" (RTV Beograd) — 17.30 Poročila (RTV Ljubljana) — 17.40 Pesmi borbe in dela (RTV Beograd) — 18.10 Glasbena oddaja (RTV Titograd) — 18.40 Živa pričevanja, 19.10 Zabavno-glasbena oddaja, (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (JTV), 20.30 Celovečerni film (RTV Beograd) — 22.00 Iz del Iva Andriča (RTV Sarajevo) — 22.20 Poročila (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 3. maja 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Jugoslavija : Nemčija — nogometno srečanje (RTV Beograd) — 17.30 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 17.45 Nadaljevanje prenosa nogometne tekme, 18.30 Tisočkrat zakaj (RTV Beograd) — 19.15 Sahara, 19.30 Mozaik kratkega filma (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.37 Marija Tudor — prenos dra-drame, 21.35 Jazz festival na Bledu, 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 4. maja 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 11.30 Glasbeni pouk (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Pajac (RTV Ljubljana) — 17.25 Slike sveta (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 18.35 Gostja našega studia, 19.C0 Dežurna ulica (RTV Beograd) — 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik. 20.30 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.10 Tekmovanje srednjih glasbenih šol (RTV Zagreb) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.35 Spored JRT (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V PETEK — 5. maja_ 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.00 Davi-sov pokal — srečanje Jugoslavija : Brazilija (Evrovizija) — 17.05 Poročila, 17.10 Pesmica in sonček, 17.55 TV obzornik, 18.15 Filmski pregled, 19.00 Izgubljene iluzije (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.37 Celovečerni film, 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Novele (RTV Zagreb) — 18.45 Dokumentarni film, 19.05 Spekter (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV lzd.ija in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroški« cesta 8. — Naslov uredništva In uprave lista: Kruni. Trg revolucije 1 (s«uvba občinske skupščine) - Tek račun pri SDK v Kranju 515 1135. - Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava Usta, ma looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki Imajo 20% popusta Neplačanih oglasov ne objavljamo. Pred zakonom o telesni kulturi in športu (1) Financiranje Komisija zveznega in pro-svetno-kulturnega zbora zvezne skupščine je izdelala predlog tez »Telesna kultura v novih družbenoekonomskih razmerah« na osnovi katerih naj bi po javni razpravi izdelali predlog zakona o telesni kulturi in športu. V nekaj sestavkih bomo bralce seznanili Z najosnovnejšimi podatki. Financiranje naj bi bilo v bodoče v največji meri prepuščeno občinam in delovnim organizacijam. Eden izmed osnovnih virov financiranja naj bi bil sklad skupne porabe delovnih organizacij, in to v samih delovnih organizacijah kot tudi v okviru občine. Telesna kultura ni sama sebi namen. Je izredno pomemben prispevek k ohranitvi in izboljšanju zdravja prebivalcev, njihovemu navajanju na delo in k izboljšanju delovnih sposobnosti ter uspešen regulator v koriščenju prostega časa. Taradi tega bi bilo potrebita,, da o tezah spregovore v samih delovnih organizacijah, ki nastopajo kot koristniki dobrin, ki jih nudi telesna kultura. Prav neurejen status telesne kulture in oblika njenega financiranja sta na eni strani močno zavirala njen razmah, na drugi strani pa s tem v Zvezi telesna kultura ni zajela večine prebivalstva ter tako ni mogla nuditi učinkovitih koristi, ki bi jih lahko. Na osnovi diskusije bo šele odločeno, ali naj bi sprejeli splošni zakon, priporočilo zvezne skupščine ali resolucijo, vendar je jasno, da se vprašanje financiranja ne more rešiti s priporočilom ali resolucijo. Na ta način bi ostalo Vse več ali manj po starem; le zakon lahko reši pereč problem financiranja. Da j c to res, potrjuje dosedanja praksa. Zvrstilo se je le veliko priporočil, vendar je telesna kultura iz dneva v dan v slabšem položaju. P. Čolnar Kranj, Jenkova 3 MM KAVA VINA IN DESERTNE PIJAČE ŽGANE PIJACE — LIKERJI BREZALKOHOLNE PIJAČE K prazniku dela iskrene čestitke — na svidenje Dekleti izza zelene mi e Judita Pavlic, rojena 15. 4. 1949 na Jesenicah. Božena Krajzelj, rojena 13. 6. 1950 na Jesenicah. Za namizni tenis sta se odločili približno v istem času: Judita trenira šest, Božena pa sedem let. Tudi njuni uspehi -so približno enaki. Na nekem turnirju preseneti Božena, na drugem zopet Judi- Judita Pavlic in Božena Krajzelj o sebi in namiznem tenisu Športno življenje je na Jesenicah razgibano vse leto. Ker so zimski športi še vedno na prvem mestu, so ostale športne panoge, med njimi tudi namizni tenis, ki ima ravno tako tekmovanja pozimi, manj zanimive za gledalce. Namizni tenis ima na Jesenicah veliko tradicijo. Pred leti je moška ekipa zmagovala na vseh turnirjih po Sloveniji. Sledila je menjava generacij in uspehi so nekaj časa izostali, vendar pa so ravno mladinci in še posebno mladinke potrdili, da je mogoče z vztrajnim delom klubu zopet priboriti najvišje mesto. Tako kot je bila pred leti moška ekipa med najboljšimi, sta sedaj mladinki Pavličeva in Krajzljeva med najboljšimi ne samo v Sloveniji, marveč tudi v Jugoslaviji. Za velike športne uspehe je potrebno precej samoodpove-di, veliko vztrajnosti in volje in če so fantje in dekleta v dobrih rokah trenerja in vodstva, uspeh ne more izostati. Obisk na treningu v zgornjih prostorih TVD Partizan je pomagal, da sem se lahko prepričal o delu v klubu, o treningih; na razgovor sta bili takoj pripravljeni obe igralki. Naj ju predstavim: Judita Pavlic Bojana Krajzelj ta. Skupaj s Sede j evo so osvojile republiško prvenstvo. Tudi med posameznicami sta dosegli lepe uspehe. Judita je bila lani na državnem prvenstvu pri članicah četrta, osvojila je prvo mesto na slovenskem prvenstvu, letos pa je bila za državno prvakinjo Cirilo Pire druga, Božena je bila tretja na slovenskem prvenstvu pri članicah in je med drugim premagala tudi Cirilo Pire. Dekleti sta odgovorili na nekaj vprašanj. Najprej JUDITA PAVLIC. — Kakšne pogoje za trening imaš in kdo je tvoj trener? »Za trening porabim šest ur tedensko. Posebno sedaj, ko je dvorana zasedena z naraščajem, bi morali imeti nekoliko več prostora za trening. S svoim trenerjem Lojzetom Jcramom $cm zelo zadovoljna.« — Ali se da uskladiti šola s športom? »Krajši izostanki od pouka ne povzročajo preglavic, daljša odsotnost pa je neprijetna. Ko se približuje konec 1 leta, je treba nadoknaditi zamujene ure in doseči čim boljši uspeh.« j i — Mi lahko poveš dogodek, ki te je najbolj razočaral? »Posebnih razočaranj nisem doživela, še posebno, ker ni- ; koli ne mislim vnaprej na j kakšno boljšo uvrstitev. Clo- j vek se mora boriti, šele po- | tem si lahko pribori tisto, kar { si je želel.« Ko je Judita odgovarjala, se je Božena zamislila. Pomislil sem, da ima v mislih dogodek, ki se ga nerada spominja. BOŽENA KRAJZELJ: »Bilo je lani na državnem prvenstvu članic, ko sem izgubila z Duganićcvo z 2:3 in si zapravila možnost za boljši uspeh.« Seveda se Božena spominja lepih dogodkov, ki jih je doživela še več; posebno svojega nastopa na SPENT v Ljubljani. — Kdo je tvoj vzornik? »Moj vzornik je Korpa. Ustreza mi napadalna igra, ki me navdušuje.« — Kaj te še zanima poleg športa? »Zelo rada berem knjige in gle&am televizijo.« — Bi se ponovno odločila za namizni tenis? »Da,« je brez premišljevanja odgovorila Božena Krajzelj. L. K. Mladinsko prvenstvo Kranja v šahu Naglic premočno prvi V šahovskem klubu se je končalo mladinsko šahovsko prvenstvo Kranja. Na turnirju je nastopilo 18 igralcev, vendar jih je kasneje 5 odstopilo. Poprečna starost igralcev je znašala 15 let in pol. Premočno je zmagal Naglic, ki je prikazal najboljšo igro. Izgubil je eno samo srečanje (z Z. Božičem). Prvih sedem igralcev si je priborilo četrto kategorijo. VRSTNI RED: 1. Nagli« 11, 2.-3. D. Božič, Pompe 8,5, 4. Sire 7,5, 5.-8. Bajželj, Za-leznik, Z. Božič. Bohinjc 6, 9.—10. Ovsenik, Torkar 5, 11, M. Božič 4,5, 12. Rupar 4, 13. Smid 0. L. D. Veletrgovsko podjetje Kranj čestita svojim potrošnikom in drugim delovnim ljudem za prvomajske praznike in jim želi še veliko delovnih uspehov.