Slev. 280.
v Ljubljani, o sredo, dni 4. decembra 1901
Leto xxxv.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za fetrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ IO1—
za Jetrt leta „	„ 5•—
za en mesec „	„ 1*70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo )e v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
--dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sc
ne vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inseratl:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naroinino, Inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
I**" Današnja številka obsega 6 strani.
Bo] za kulturo.
Včerajšnji dan je prinesel v državnem zboru hrupno napovedano debato o Masaryko-vem nujnem predlogu, naj vlada da garancije, da sc vseučilišča ne »poklerikalijo«, kakor se je zahtevalo na katoliškem shodu. Masaryk je odpadnik, kateri s strastjo renegatov smatra kot svojo življenjsko nalogo, v srcih mladine vžgati nc le indiferentizem, ampak naravnost sovraštvo in zaničevanje do cerkve. Ma-sarykov govor je bil dober, kajti pokazal je, kako se uči na vseučiliščih in koliko je vredna ta ohola »znanost«, ki se smatra že kot zmagovavko nad krščanstvom in nad vsem človeštvom.
Katere misli je navajal dr. Masaryk v dokaz, da je katoliška vera inferiorna in da jo mora znanost pobijati? Same že tisočkrat v časopisju ponovljene in pobite fraze in očitke.
Sklicuje se na syllabus, da obstoji nasprotje med katoliško vero in med moderno znanostjo. A kaj pa je moderna znanost? Med isti-nitimi pridobitvami znanosti in med vero ni nobenega nasprotja, a kadar se pod imenom »moderne znanosti« vtihotapljajo v vedo nedokazane hipoteze, tedaj obstoji nasprotje; a vera je tista, ki ostane v pravici, hipoteze in teorije pa ginejo.
Sam Masaryk je nevede podal dokaz k temu. Rekel je, da ni na nobenem vseučilišču več profesorja, ki bi bil materialist, in da so vsi pristaši idealističnih zistemov. O dejstvu se pač da debatirati, kajti da so med hacklevci še vedno zastareli in okoreli mate-rialisti, to je težko utajiti. Ali pa Masaryk ve, da jc še pred kratkim materializom veljal za edino svetovno naziranje, in da so razni Mo-leschotti, Biichnerji in Vogti ravno tako reno-mirali s svojim materializmom proti cerkvi, kakor zdaj Masaryk s svojim »modernizmom«? In danes Masaryk priznava, da je ma-terializem mrtev, cerkev pa še stoji s svojim svetovnim naziranjem. Ko se je pa Masa-ryk skliceval na sedanja idealistična naziranja na vseučiliščih, jc moral priznati sam, da so ta naziranja med seboj različna. V resnici si nista dva moderna profesorja edina v verskih stvareh. Slabo je torej opravil Masaryk, ko je nastopil kot borivec za moderno vero proti katoliški veri, kajti on bi nam moral povedati, kaj on veruje, potem vemo, za kaj se bori.
Le nekaj jc vedel povedati. Dejal jc, da on pod znanostjo razume po navadi pridobljene sentence, habitus onih ljudi, ki vedo, kai se ve in kaj se ne ve, ljudi, ki sebe in druge kritizirajo. ki so pohlevnega in agnostičnega mišljenja, ki sebi in drugim puste svobodo in so tolerantni.
To je torej neki surogat za Masarykovo veroizpovedanje, za veroizpovedanje »modernega« človeka. To pa, kar je Masaryk definiral kot znanost, ni znanost, ampak jc zanikanje znanosti. Agnosticizem je oni nauk, ki taji, da bi človek sploh mogel imeti trdno in ne-ovrženo spoznanje, in Masarykovo znanje tudi ni v resnici nobeno znanstveno prepričanje, ampak so vse le po navadi, po čitanju judovskega časopisja pridobljene sentence in fraze.
Masarykova samoizpoved je bila torej ubo-žno izpričevalo za kulturo in znanost »modernega« človeka, kakor ga on smatra. Katoliški učenjak stoji na mnogo višjem znanstvenem stališču, kajti katoliškemu učenjaku je znanost to, kar jc po natančni preiskavi dognano in z najstrožjo logiko dokazano — torej spoznanje, ki je veljavno za vse čase in jc neodvisno od vsake slučajnosti. To katoliško naziranje o znanosti jc neskočno vzvišeno nad Masarykovo zmedo, ki more le druge kritizirati, sama pa ne more nič pozitivnega povedati.
Masaryk je rekel, da so »moderni« ljudje »Gottsucher«. Oni da iščejo Boga. Da, oni, ki res iščejo Boga, ga tudi lahko najdejo, in ne-številni so ga tudi našli. A ti bi se branili, če bi jih Masaryk štel med svoje moderne. Masa-ryk beži proč od Boga, on išče le očitkov, ki bi jih mogel zagnati v papeža, v cerkev, v sv. Nepomuka itd., resnice pa noče videti, ampak jo le zakriva z osebnostmi in z nebistvenimi očitanji.
Res malo je treba pozitivnega, da nastopa človek kot voditelj modernih duhov. Žalostno je. da velia v Pragi kot prvi modroslovec profesor Masarjrk, katerega svetovno naziranje je popolnoma prazno pozitivnega spoznanja o najvišjih resnicah in obstoji le v onem plitvem, frivolnem kritiziranju zunanjih cerkvenih oblik, kakor smo jih že do grla siti iz dnevnega časopisja.
Kot razlog proti katoliški veri navaja, da nima papež svetne oblasti v Italiji, a ko bi jo imel, 'ibi v njej isti Masaryk našel rafelog proti klerikalizmu. Po njegovem mnenju je vera opešala v modernem človeku, ker papež ni bil zastopan na mirovni konferenci v Haagu. A ko bil zastopan, bi bil Masaryk iz tega javnega političnega nastopa papeževega koval nove očitke proti cerkvi.
Sedanje vseučilišče jc pa Masaryk proglasil kot »naše šole«. Izrekel je javno, da stoje avstrijske visoke šole na onem svetovnem na-ziranju, kakor on na protikatoliškem. In to nam zadostuje, da vemo.
Masaryk sc ni upal spustiti v nobeno očitanje, ki sc je zadnji čas opravičeno dvignilo proti vseučiliščem od krščansko-socialne strani. Motel jc varovati judovski liberalizem in zato so mu ploskali judje, soc. demokratje iu vsi sovražniki krščanskega imena.
Za znanost pa ni govoril, govoril ic proti
znanosti za dvom, zmedo, za neznanstveno klikarstvo — za agnosticizem.
Tako sta si stopili nasproti zopet dve svetovni naziranji. In katoliška stran je ona. ki se bori za pravo znanost in kulturo proti modernemu agnosticizmu, kakor ga zastopa odpadnik Masaryk.
Dud Lueserjevu govoru.
Dr. Lueger je imel v soboto pri glavni skupščini meščanske zveze dolg govor, med katerim jc prišel tudi na svoj govor povodom Radeckyjeve slavnosti in je izjavil, da je takrat samo rekel, da obstoji na jugu laška ire-denta, katera komaj čaka priložnosti, pasti čez našo domovino in jo pokončati. Proti Italiji sami ni rekel besedice, vendar pa mora vsakemu Avstrijcu biti dovoljeno, opozoriti na razmere, katere so nevarne domovini, in dolžnost višjih je, to priznati, ne pa pred laško iredento pasti na kolena. V Avstriji jc pač daleč prišlo. V Avstriji se ne sme položiti prst na skelečo rano, o kateri se ve, da obstoji. Ce kak minister noče vedeti, kaj se godi, tedaj tnora to prosto povedati. Italijanski in ogrski prostozidarji so prešinjeni misli Mazzini-jeve, katero je ta izrazil v besedah: »Ceterum censeo, Austriam esse delendam!« (Sicer pa mislim, da se mora Avstrija pokončati.)
Glede nagodbe ie izjavil dr. Lueger, da jc zelo značilno, da jc ogrski minister Košut, sin tistega Košuta, kateri je leta 1849 izjavil, da je ogrski prestol za avstrijsko cesarstvo izgubljen, podpisal nagodbo in s tem priznal, da je neobhodno potrebna skupnost obeh državnih polovic. Čudili so se v marsikaterih krogih, da je on (Lueger) za nagodbo. Pa v Avstriji moramo korak za korakom pridobiti to, kar ie bilo v teku let izgubljenega.
Dr. Lueger o nagodbi.
Na shodu volivcev je poročal dr. Lueger o političnem položaju in je dejal o nagodbi z Ogrsko:
»Vsi moramo z veseljem pozdraviti, da jc minister Ferenc Košut, sin pokojnega Lajoša Košuta, s tem, da je nagodbo podpisal, priznal, da mora Ogrska ostati združena z Avstrijo, da Ogrska brez Avstrije pravzaprav ui nič. Ogrski minister jc moral dva odstotka dodati na kvoto. Ali veste, kaj to pomeni? Povišanje kvote ni važno zaradi višine vsote, ampak zato, ker je v njem obseženo priznanje, da ic Ogrska izkoriščala Avstrijo skozi mnogo let na način, ki ga ne moremo dovolj obsojati. Zato boste razumeli, da bo naša stranka že z ozirom na dunajske razmere glasovala za nagodbo. Ostali račun bomo pozneje poravnali, in jaz sem prepričan, da bo račun plačan do zadnjega vinarja, in da mi nc bomo Ogrom ostali nič dolžni, pa tudi Ogri ne nam.
V državnem zboru je žalostno. Kar se tu godi, ni moči popisati. Nečuvena blamaža je za parlamentarizem, da se je treba poslužiti takih sredstev, kot so nujni predlogi, da bi se nagodba rešila. Vsak parlamentarec, naj je za nagodbo ali proti njej, je dolžan skrbeti za to, da sc ne bo rabil S 14. To bi bila za nas nečuvena blamaža, in moram reči, da kdor žene k takemu izhodu, bi zaslužil, da bi ga s šibami kaznovali za tako izdajstvo.
Državni zbor.
D u n aj, 3. dec. 1907.
Poljsko vprašanje.
2c sinoči je hotel ministrski predsednik baron Beck odgovoriti na intepelacijo poljskega poslanca Breiterja in tovarišev glede na razlastitveni zakon proti Poljakom v Pru-siji. Ker pa je seja sinoči trajala čez deveto uro, jc baron Beck prečital svoj odgovor v današnji seji. Odgovor je veljal seveda tudi ugovorom slovanskih strank v predzadnji seji. Poslanci vseh strank so danes čakali z veliko nestrpnostjo, kako baron Beck reši svojo nalogo, da ne zadene v živo strank v zbornici, obenem pa ustreže ministru za vnanje posle, ki skrbno čuva avstrijsko-nemško zvezo. Baron Beck ni nikogar izncnadil, pač pa zadel pravo struno, ki jc ugajala nemškim ušesom in vendar ni žalila slovanskih čustev. Odgovor se jc glasil:
V predzadnji seji so me vprašali poslanec Breitcr in tovariši, kaj hoče vlada storiti z ozirom na načrt zakona v pruski zbornici v obrambo nemštva na Poznanjskem in v za-padni Prusiji. Proti temu zakonu so se pritoževale tudi razne stranke. S tem pa so in-terpelantje stopili na prepovedano polje, česar bi nc smeli storiti. (Nemški poslanci pritrjujejo, slovanski ugovariajo. — Posl. Brciter: Turčija! Maroko! Kina))
Baron Beck: V mejuarodnem pravu se je udomačila navada, da se ne sme vtikati v notranje zadeve drugih držav. Ta navada jc pri-poznana in opravičena, ker bi sicer bile vedno motene razmere med državami in bi bil. v nevarnosti mir. (Klici: Tako jc!) Tega načela se morajo držati vlada in vsi javni faktorji, četudi morda čustva posameznikov včasih silijo v drugo smer. Ker pa mi skrbno čuvamo, da sc nihče nc vtika v naše zadeve, moramo isto pravico priznati tudi drugim.'{Ncmci pritrjujejo.) Zato moram zavrniti take napade proti tujim vladam, ker utegnejo napadi škoditi stvari, kateri naj bi koristili in so sploh nedovoljeni proti zveznim in prijateljskim državam. (Nekateri nemški poslanci ploskajo, češki radikalci ugovarjajo.)
LIK6K.
Pisana skrinja.
(Dalje.)
Na krovu je bilo vse v neredu; semtertja so ležali polomljeni deli jambora in kurniki, v.katerih so ležali mrtvi ptiči. Čolnov ni bilo razun enega, ki jc imel preluknjano dno, in bilo je gotovo, da jc moštvo zapustilo ladjo. Kajuta je bila pod krovom, kjer je bila ena stena izbita od viharja. Allardyce in iaz sva vstopila in našla kapitanovo mizo, kakor jo jc zapusti! s knjigami in papirji - vse špansko ali pa portugalsko raztresenimi po nji iu povsod celi kupi cigaretnega pepela. Iskal sem aparat za merjenje hitrosti, toda najti ga nisem mogel nikjer.
»Najbrže ga ni imel,« jc rekel Allardyce. ><Vse je precej v neredu na krovu te južno-amerikanske kupčijske ladje. Ako je bil tu, so Ra najbrž vzeli s sabo v čoln.«
»Rad bi vzel vse te knjige in papirje.« sem rekel. »Vprašajte tesarja, koliko imamo časa.«
Njegovo poročilo je bilo zadovoljivo. Ladja je bila polna vode. toda nekoliko voznega blaga jc plavalo in zato ni bilo nevarnosti, da se potopi takoj. Najbrž se sploh nc potopi, ampak bo plavala po morju kot one grozne, nezaznamovane čeri, ki so vpropastile že toliko močnih ladij.
»Torej ni tiikakc nevarnosti, ako greste v notranje prostore,« sem rekel. »Preglejte, kaj bi sc dalo storiti z njo ln koliko njenega
tovora naj sc reši. Med tem pogledam tele papirje.«
Vozni listi in nekatere opazke in pisma, ki so ležala na pisalni mizi, so zadostovale, da sem izvedel, da je odšel braziljanski dvojam-bornik Nossa Sehuora da Vittoria iz Bahie pred enim mesecem. Kapitan se jc imenoval Taxeira, toda o številu moštva ni bilo nikake-ga zapisnika. Namenjen je bil v London in en pogled v vozne liste mi jc zadostoval, da sem uvidel, da najbrž nc rešimo nič dragocenega. Naložili so orehe, ingver (zazvor) in les in sicer dragocen tropičen les v obliki velikih klad. Brez dvoma jc to obvarovalo ladjo, da sc ui potopila, toda klade so bile tako velike, cia jc bilo nemogoče, da bi jih izvlekli. Razun tega jc bilo nekoliko modnega blaga, kakor u. pr. precejšnje število tiček za okras in sto skrinj vkuhanega sadja. Ko sem prelistal papirje. setn našel kratko angleško poročilo, ki me jc začelo zanimati.
»Prosimo,« je stalo v poročilu, »da se postavijo različne španske in indijanske raritete, ki so iz sanaremske zbirke iu so določene za Prontfoota in Neutnana v Osford Street v Londonu, na kak kraj, kjer nc bo nobene nevarnosti za tc jako dragocene in redke stvari, da jih kedo nc pokvari ali sc jih nc dotakne. To sc tiče zlasti skrinje za dragocenosti Dona Ramireza di Leyra, ki se mora postaviti, kamor ne more nikdo do nje.«
Skrinja za dragocenosti Dona Ramireza! Redke iu dragocene stvari! Torej sc Ic da nekaj rešiti! Vstal sem s papirjem v roki. ko se jc prikazal med vratmi škotski krmar.
»Zdi sc mi. da na tej ladji ni vse tako,
kakor bi moralo biti, sir,« jc rekel. Bil jc neustrašen mož in vendar sem lahko videl, da jc bil preplašen.
»Kaj pa je?«
»Umor, sir. Tam leži šJovek, ki ima razbito glavo.«
»Ubit v viharju?« sem rekel.
Mogoče, sir. Toda čudil se bom, ako boste mislili to, ko ga zagledate.«
»Kic je torej?«
»Tod, sir; tu v glavni kajuti.«
Kakor jc bilo videti, ui imel dvojambornik nič sobic, kajti bila jc samo kajuta za kapitana in šc ena poleg kuhinje in tretja v prednjem delu ladje za moštvo. V srednji jc ležal krmar. Ako ste vstopili v kuhinjo, v kateri jc bilo vse polno prevrnjenih loncev in skled, je bila ona kajuta na desni, na levi pa jc bil majhen prostor z dvema posteljama za častnike. Razun tega jc bil približno dvanajst kvadratnih črevljev velik prostor, ki je bil natlačen z zastavami in rezervno jadrevino. Okoli in okoli ob stenah jc bilo prcccj prtljage, ki jc bila zavita v slabo blago in skrbno privezana k stenam. Na drugem koncu jc bila velika skrinja, rdeče in belo pisana, akoravno je rdeča barva žc tako obledela iu bela bila tako zamazana, da se je barva mogla razločevati le tam, kjer jo je svetloba razsvetljevala z žarki, ki so padali naravnost na njo. Kakor so izmerili pozneje, jc bila skrinja dolga štiri črevljc in tri palce, visoka tri črcvlje in dva prsta in široka tri črevljc — precej večja nego mornarska skrinja.
Toda. ko sem vstopil, se moje oči ali moje misli niso obrnile k skrinji. Na tleh, iz-
tegnjen po razmetanem suknu za zastavo, je ležal majhen, temen človek s kratko, kodrasto brado. Ležal je kolikor mogoče daleč od skrinje. z nogami proti nji in z glavo od nje. Rdeč madež je bil vtisnjen v belo jadrevino, ki je počivala na nji njegova glava, in majhni rdeči trakovi so se vili okoli njegovega črnorjave-ga vratu in po tleli, toda o rani nisem videl nikakega sledu in obraz mu je bil tako miren, kakor obraz spečega otroka.
Šele ko sem sc sklonil, sem opazil rano, in tedaj sem .se obrnil proč in zakričal od groze. Ubit jc bil s sekiro; kakor jc bilo videti. od osebe, ki je stala za njim. Grozen udarec ga jc zadel na teme in se zaril globoko v možgane. Obraz mu je bil lahko miren, kajti smrt ic bila gotovo hipna in mesto njegove rane jc kazalo, da ni mogel videti osebe, ki ga jc ubila.
»Ali je to hudodelstvo ali nezgoda, kapitan Barclay?« je vprašal skromno drugi krmar.
»Popolnoma prav imate, Mr. Aliardyce. Mož je bil umorjen, udarjen od zgoraj z ostrim in težkim orožjem. Toda kdo jc bil to in kdo ga jc umoril?«
»Navaden mornar je bil. sir,« jc rekel krmar. »To lahko vidite, ako pogledate njegove prste.«
Ko jc govoril, mu jc obrnil žepe in izvlekel karte, nekoliko osmoljenih vrvic in zavitek braziljskega tobaka.
»AI6, poglejte to-lc!« je rekel.
Bil je velik nož z močnim, elastičnim rezilom, ki ga jc pobral s tal. Jeklo je bilo čisto in svetlo, da ga nismo mogli spraviti v zvezo
Nujni predlogi.
Sinoči so poslanci Erb, Stojan in Stopin-ski umaknili svoje nujne predloge, ki pridejo pozneje na vrsto. Nato sta dr. Haju in Lisy štiri ure v češkem jeziku utemeljevala nujni predlog proti draginji živil in postopanju oblastev. Bila sta obstrukcijska govora. Nato je govoril še nad eno uro glavni govornik Wohlmeyer proti predlogu. Ker je bila že pozna ura, zbežali so mnogi poslanci iz zbornice. Poslanec Biclohlavek kliče: Ce živiš še sto let, nikdar več te nc volimo za glavnega govornika. Danes sta zagovarjala ta predlog še socialni demokrat Jaroš in dr. Hajn. Zbornica je odklonila nujnost predlogov.
Ista usoda je zadela tudi nujni predlog galiških židovskih poslancev, naj vlada svoje blagajnične zaloge naloži v raznih galiških denarnih zavodih.
Vseučlliška razprava.
Ze več dni hujska židovsko časopisje proti Luegerju zaradi njegovega znanega govora o brezverstvu in židovskem terorizmu na avstrijskih vseučiliščih. Liberalci na levi in desni so si izbrali znanega praškega profesorja Masaryka, da uniči z nujnim predlogom katoliško cerkev in dokaže svoje svetovno učenost, ki ni še na indeksu, kar je najboljši dokaz, da se Masaryk kot don Kišot zaganja ob plotove.
Realist in praški vseučiliški profesor Ma-saryk je utemeljeval svoj nujni predlog takole: Mislim, da mi ni potrebno dokazati, da bi bil moj predlog obštrukcijski. Ce se je zbornica lahko več mesecev pečala z vprašanji o kruhu, se mora konečno izpregovoriti tudi beseda o duševnem kruhu. Ne gre se mu za dr. Luegerja, marveč za to, da dobe krščanski socialci priliko in da stavijo svoje lastne kul-turno-politične zahteve. Napačno bi bilo, ako ne zavzame v tem trenutku svojega stališča v vprašanju, ko so razburjena vsa vseučilišča, učitelji in mladina in ko se razpravlja po celi Avstriji o tem vprašanju. Dr. Lueger je zahteval, da se pokatoličanijo in da se zopet pribore v imenu vere vseučilišča, in proglašalo sc je ravnotako na velikanskih katoliških prireditvah, da se morajo priboriti vseučilišča. Tu mora nastati jasnost. Govorili so dr. Lueger in drugi o tem, da delujejo vseučilišča za prekucijska načela. Večinoma so na to vseučilišča že odgovorila. Masaryk pravi, da pozna precej avstrijska vseučilišča in konšta-tira, da naša vseučilišča niso prekucijski zavodi, marveč da so socialno in politično konservativna. Nato pa pravi, da obstojajo na-sprotstva med našim modernim znanstvenim modroslovnim naziranjem in pa med tem. kar uči filozofija katoliške cerkve. Posl. Pastor: »To ni res!« Grcf Sternberg: »V zadnjem svojem govoru ste trdili nasprotno, da ne obstoja nasprotje.« Masaryk: Sklicujem se na syl-labus iz leta 1864. (Medklici.) Posl. Gentih: »Med Vašo znanostjo in med Vašo filozofijo obstoji tudi nasprotje.« Masaryk: Nasprotstvo je jasno. Znanost na naših vseučiliščih temelji na izkušnji. Hoče, da dozori prepričanje, zahteva kritiko in svobodo, vsa znanost priznava, da je po natančnih postavah vrejeno sve-tovje, zgodovina, družba. Nasproti pa trdi cerkvena teorija, da je začetek razodetje, v teoretičnem oziru sv. pismo, v praktičnem oziru pa čudež. Nadalje se sklicuie govornik na indeks papeža Leona XIII. Imena, draga vsakemu vseučiliškemu izobražencu, so na indeksu. (Medklici.) Imate cclo v katoliški cerkvi dva tabora. V Nemčiji osobito poizkušajo že leta spraviti cerkev in moderno civilizacijo. Prof. Erhard in prelat Scheicher. kakor tudi mnogo drugih so pošteno poizkušali, da spravijo moderne zahteve v soglasje s cerkvenimi zahtevami. Govornik se je nato pečaš s framasonstvom in s protiframasonskim shodom leta 1895. v Tridentu. Na tem shodu se ie insceniral Leo Taxilov švindl. Poslanec Gentili: »Razkrinkal se je.« Masaryk: Celo filozofični papež Leon XIII. se je dal prevariti
po tem goljufu. Sternberg:: »Ker ni bil sam goljuf, je verjel goljufu.« Bielohlavvek: »Koliko goljufov ie pa med Vami.« Masaryk trdi na to, da sv. Janez Nepomuk ni živel. Horsky: »Vrjame Hajeku«. Sternberg: »In to naj bi bil češki profesor.« Horsky: »Prej ne eksistira profesor Masaryk.« Predsednik: »Prosim za mir. Po mojem mnenju ni vprašanje o Janezu \'epomuku v nikaki zvezi z nujnostjo.« Masa-ryk: »Toniek ic konštatiral, da Janez Nepomuk ne eksistira v češki zgodovini.« Sternberg: »Potem je Palacky lažnjivcc in Vaš To-mek učen mož.« Sternberg: »Cez sto let boste morebiti trdili, da Fresl ni eksistiral.« (Živahna veselost.) Masaryk pravi, da se bore katoličani za teološko šolo. Napredni katoličani zahtevajo, da naj se duhovniki izobražujejo na vseučiliških fakultetah, drugi pa hočejo, da naj se to zgodi v škofijskih semeniščih. V vaši stranki sami je boj za šolo in zdaj nam hočete vzeti našo šoio. (Oho-klici: Našo? Kakšna šola je to. Vseučilišča ne smejo pripadati nobeni stranki.) Sternberg: »Sola pripada ljudstvu in ne profesorju Masaryku.« Masaryk trdi nato, da je bila cerkev do 12. stoletja nositeljica kulture, od 12. stoletja ni pa več za napredek. Ce opazujemo ves moderni razvoj, vidimo, da živimo v razvoju razcerkvencnja. Hočemo boljšo vero, kakršna je cerkvena. Sternberg: »Ustanovite jo. Jaz bom njen prvi duhovnik.« Masaryk pravi, da pozna napake moderne šole, ki se morajo odpraviti. Trdi, da zaostaja avstrijska uprava glede na šolstvo za ostalim svetom. Bielohla\vek: »Na Francoskem zapirajo socialno-demokraški ministri učitelje, ako se organizirajo.« Masaryk pravi, da mu ne zadostuje le izjava naučnega ministra. Hoče vladno izjavo, da nima celotna vlada nič skupnega z načeli in načrti, ki so se proglasili na katoliških manifestacijah. Bielohlavvek: »No, če se zdaj vrši kak shod, se vedno vloži nujni predlog. Če bo govoril Masaryk v Pragi, bodo vprašali vlado, če se strinja z njegovimi izvajanji.« Govornik končno pravi: »Čas je, da se pojasni v zbornici, jeli naj delamo svobodomiselno in napredno politiko, ali naj služimo »klerikalni« prekucijski stranki. To nameravam s svojim predlogom.«
Izjava naučnega ministra.
Naučni minister dr. Marchet naglaša, da ne more od njega nihče zahtevati, da se podrobno peča z Masarykovimi izvajanji. Pečati se hoče marveč le z dvema točkama. Masaryk pravi, da vseučilišča ne goje in ne razširjajo prekucijskih načel, revolucije, brezdomovin-stva in brezverstva. Drugič ga pa skrbi, da jc v nevarnosti svoboda pouka na visokih šolah in osobito na vseučiliščih. Glede na prvo točko se sklicuje na svoj odgovor, ki ga je dal na vprašanje poslancem Ofnerju, Hocku in Kurandi. Hoče varovati svobodo pouka in vede. Olede na to se tudi v bodočnosti nič ne izpremeni. To ie moj program in program vlade. Masaryk zahteva od vlade garancije glede na priboritev vseučilišč po krščansko-socialni stranki. Te garancije so dane v članih 14 in 17 državnih temeljih postav glede na varstvo učne, znanstvene, verske in svobode vesti. Načela, ki jih izražajo državne temeljne postave, so tudi moja in jih ne iaz ne vlada ne nameravamo izpremeniti.
Sternberg proti Masaryku.
Grof Sternberg pravi, da je Masarykov nujni predlog frivolen. Njegov govor ui nič drugega, kakor izvleček iz milijonskih Ba-cherjevih in Benediktovih naukov. (Sturm: »Od Benedikta sc razločuje le v tem (Masarvk namreč], da ni obrezan«.) Sternberg: »Tega ire veste. Dr. Lueger ui nikdar mislil na to, da naj Rini iu duhovništvo priborijo vseučilišča.« Če izjavlja Masaryk, da so vseučilišča socialno konservativna, nc ve, ka.i da je socialno in konservativno, ali pa je vedoma lagal. Če si ogledamo vseučiliške sadove, vidimo, da vzgajajo narodno pretirano in veri sovražno mladino. Vsencmštvo. gibanje »Proč od Ri-
ma«, ki vladata pri nas in vsi produkti javne- 1 ga življenja, ki jih tu vidimo, niso plodovi socialno konservativnega vseučilišča, marveč fekalije razdirajočega duha. (Pritrjevanje. Socialni demokrati kriče na Sternberga: »Vi pridete še v norišnico.) Sternberg: »Jaz že mogoče, a vi spadate v zapor in tja pridete.« Masaryku očita Sternberg, da izpreminja svoja načela. Sturm: »Masaryk postane še član judovskega kluba«. Sternberg: Gospod profesor Masaryk, Vi ste zapustili svojo podedovano vero! Ostanite, kjer ste. Ničesar nismo izgubili z Vami. Odločno Vam odrekam sposobnost, da reformirate katoliško cerkev in sicer že zato, ker ste io zapustili in se pridružili drugi verski družbi. Zadnji ste, ki imate pravico, da govorite o tej reformi, ker Vi ste begunec in ne pripustimo, da reformirajo našo cerkev njeni strupeni sovražniki. V "Pragi ste pokvarili in raznarodili vso mladino. Bili ste Vi, ki ste trdili, da je ponarejen kraljevodvor-ski rokopis. Storili ste nadalje hudodelstvo, da ste zamazali spomin na Šafaryka in na Palac-kega in ju osmešili. Masaryk je sploh velik v tem, da ničesar ne zna. Kdor vedno le vse taji, dokaže, da ničesar ne ve ali pa da noče ničesar znati. Sam zastopam na Češkem kr-ščansko-socialno strujo. Ustanovil sem jo in ji posvetim tudi v bodoče vse svoje moči. Krščansko-socialno gibanje je edina pomoč širokim ljudskim slojem. Ne borim se za moč duhovščine, borim se za krščansko svetovno j naziranje v najplemenitejši obliki. Končno napada vlado, ki pozna le edin smoter, da si pridobi naklonjenost in ljubezen Bacheria pa Benedika.
Ko govori po Sternbergu še jud dr. Mah-ler, se zaključi seia ob tri četrt na 7. uro zvečer.
Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
Seja klubovlh načelnikov.
V današnji seji klubovih načelnikov so razpravljali o tem, da bi se skupno obravnavali slični nujni predlogi. V razpravi se je pokazalo, da večina načelnikov ni za to. Izjavili so sc tudi proti socialno-demokraškemu načrtu, da bi se obenem z Masarykovem predlogom obravnaval Pernerstorferjev predlog.
Drugo čitanje pogodbenih predlog.
Drugo čianje o pogodbenih predlogih se prične v zbornici v četrtek ali pa v petek. Upajo, da se reši drugo čitanje v šestih sejah.
Protest proti pruskemu protipoljskemu na-silstvu.
Načelniki strank, ki so v zbornici protestirali proti pruskemu zakonskemu načrtu o nasilnem ponemčevanju Poljakov na Pruskem, so sklenili, da v interesu stvari ne bodo predlagali, da se otvori o govoru ministrskega predsednika v državnem zboru razprava.
AVSTRO - OGRSKA.
Enketa glede na podraženje živil.
Včeraj se je pričela na Dunaju v poljedelskem ministrstvu enketa o podraženju živil. Udeležujejo se ie zastopniki ministrstev notranjih zadev, za trgovino in za železnico. Prvi so se izjavil dunajski eksperti, ki zahtevajo regulacijo na osrednjem živinskem sejmu in dovažanje mesa v velikem obsegu na Dunaj. Nekateri eksperti so zahtevali, da naj se prične uvažati meso iz Argentinije.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Dne 3. t. m. nadaljuje zbornica razpravo o razlastivni postavi. Hrvaško ie govoril dr. Bauer, ki naglaša, da so Hrvati proti pogodbi, ker sc niso ozirali pri sklepanju pogodbe na pravice Hrvaške. Odpadnik »Neodvisne stranke« Nagy pravi, da disidenti ne postopajo sporazumno s Hrvati. Divjak Sandor ie očital min. predsedniku Wekerlu, da je bil celo leta 1905 še član liberalnega kluba, iz katerega menda še ni izstopil. Nato govori Wekerle, ki nagla-
ša, da je vedno nastopal za načelno politiko. Nikdar ni podpiral absolutistične vlade. Zastopal jc vedno mnenje, da naj se urede trgovske razmere z Avstrijo v obliki pogodbe, nai se obravnava zase vprašanje o užitninskih davkih, izprožil je tudi vojaško vprašanje. Proti pogodbi nastopijo Rumunec Goldis, di-sident Rakocsay in hrvaški poslanec Tuškan. Naučni minister grof Appony zagovarja pogodbo in izjavi: Po težavnih bojih in ko smo zagrozili, da prekinemo pogajanja, se nam je posrečilo, da smo sklenili pogodbo in da smo zagotovili ustanovitev samostojne banke. Neki poslanec medtem zakliče poslancu Lengy-elu: »Glumač!« Lengyel: »Ne pustim se od nikogar žaliti.« Kdor je klical, naj se javi. Podpredsednik Rakovsky: Prosim Lengyela, naj dopusti, da čuje zbornica nemoteno odličnega govornika. Lengvel nadaljuje medklice. Klici: Vun ž njim! Vrzimo ga vun! Hrup! Predsednik: Prisiljen sem, da vprašam zbornico, če se nakaže Lengyel imunetnemu odseku, ker ne uboga predsednika. Zbornica sklene, da se zadeva Lengyel odstopi imunitetnemu odseku. Apponyi nato nadaljuje svoj govor in pravi: »Najmanjši kamenček smo spravili proč, da se leta 1917 ustanovi lahko samostojno carinsko ozemlie. Svoj govor konča: V grob bi se vlegla neodvisna stranka, iz katerega bi ne bila več ustala, ako bi bila preprečila pogodbo.
Novi polkovni Imejltelji.
»Fremdenblatt« objavlja: Cesar namerava imenovati za polkovne imejitelje sledeče generale: fcm. pl. Koller za 49, fcm. pl. Steinberg za 100., fcm. Mork pl. Morkenstem za 69. in podmaršal Beschi za 2. trdnjavski polk.
Poziv na Hrvate.
»Prava Crvena Hrvatska« objavlja dopis iz Zagreba, ki poživlja dalmatinske poslance, da naj pogodbe ne obstruirajo. Ozirajo naj se marveč na velike potrebščine in na narodnogospodarske koristi Dalmacije in nai ne ovirajo pogodbe, ki ima toliko ugodnosti za Dalmacijo. Ne smejo se igrati z dalmatinsko železniško zvezo, ki bo vezala Dalmacijo in Hrvaško ter približala dalmatinske Hrvate svojim bratom.
BALKAN.
Črna gora.
Zagrebški »Pokret«. ki se navadno odlikuje z liberalnimi tendencioznimi časnikarskimi racami piše: Knez Nikolaj pripravlja okupacijo Črne gore po avstrijski armadi in hoče voditi svojo politiko po dunajskih navodilih Nadalje pise navedeno nezanesljivo zagrebško glasilo, da so vdrli oboroženi Črnogorci pri Urkvicah v Dalmacijo, kjer so preiskali vse hiše, da bi prijeli poslanca Dakoviča, ki je zapleten v znano bombno zadevo. Avstrijsko vojno ministrstvo ie takoj ukazalo, da morajo strogo nadzorovati mejo in baje takoj odposlalo vojne ladje. Črnogorsko poslaništvo se je upravičilo pri avstrijski vladi in obljubilo vsako zadoščenja. Iz Kotora se nam poroča, da je vojvoda Jovovič zažgal hišo vojvodi Cerovicii, ki je zaprt zaradi veleizdaje. Uradno navedena poročila niso potrjena.
Spori v turškem ministrskem svetu.
Resno sta se sprla veliki vezir in turški minister za notranje zadeve.
NEMIRI V ALBANIJI.
. . Najnovejša poročila iz Carigrada poročajo, da zadnjih nemirov v Skadru ni pro-vzrocilo podraženje živil, ampak ker so obla-stva nastopila proti Albancem, ki so prišli oboroženi na trg v Skadru. ter je radi tega prišlo do resnega spopada. Albanci se niso pustili razorožiti. Temu prizoru so napravile konec čete, ki so morale nastopiti.
FRANCOSKI PARLAMENT.
Pariz, 3. decembra. Francoska zbornica se bavi z vojnim proračunom. Predlog skrajšati vojaške vaje je bil odklonjen.
s hudodelstvom in vendar ga je držal ubiti mož, kakor je bilo videti, v roki, ko je bil pobit, tičal je namreč še v njegovi pesti.
»Zdi se mi, sir, kakor bi bil vedel, da mu je pretila nevarnost, in je držal nož pripravljen,« je rekel krmar. »Naj bo, kakor hoče, zdaj mu ne moremo več pomagati. Teh stvari, ki so privezane k steni, nisem mogel izvleči. Kakor se zdi, so tam maliki, orožje in vsakovrstne raritete zavite v staro platno.«
»To je res,« sem rekel. »To so edine stvari, ki so kaj vredne in ki jih vzamemo nai-brže s seboj. Zakličite barki in recite jim, da nam pošljejo še drugi čoln, da nam pomorejo spraviti to blago na krov.«
Dočim se je ta oddaljil, sem preiskoval ta čudni plen, ki je prešel v našo posest. Raritete so bile tako zavite, da sem si le približno predstavljal, kaj jc v njih, a pisana skrinja je stala v dobri razsvetljavi, tako da sem jo lahko popolnoma preiskal. Na pokrovu, ki ie bil okovan z železom, je bil vrezan jako neenostaven grb in spodaj jc bila vrstica v španščini, ki sem jo razvozljal, da pomeni: »Skrinja za dragocenosti Dona Rami-reza di Leyra, viteza reda sv. Jakoba, guvernerja provincij Terra Firma in Veraquas.« V enem oglu ie bila letnica 1606 in na drugem je bil velik, bel listič, na katerem jc bilo angleško napisano: »Resno vas svarimo, da nc odprete skrinje.« Isto svarilo se je ponavljalo spodaj v španskem jeziku. Kar se tiče ključavnice, je bila jako sestavljena m težka iz rezanega jekla z latinskim geslom, katerega pa mornarski razum ni razumel.
V tem času. ko sem preiskal čudno skrinjo, je prišel k ladji drug čoln z Armstrongom, prvim častnikom, in začeli smo iznašati iu skladati v čoln različne raritete, ki so se
zdele biti edine stvari, ki so bile vredne, da se jih odnese iz zapuščene ladje. Ko je bil čoln poln, sem ga poslal nazaj k barki in potem smo iaz in Allardyce s tesarjem in še enim mornarjem spravili pisano skrinjo, ki je še ostala, v čoln in jo postavili na povprečno klop, da je ostal čoln v ravnotežju. Bila je tako težka, da bi se bil čoln nevarno nagnil, ako bi je ne bili postavili na sredo.
Krmar si je vso stvar razlagal tako, da je ta človek začel ropati, ko so zapuščali ladjo, in da ga je kapitan pobil s sekiro ali kakim drugim težkim orožjem, da ohrani disciplino. To se je zdelo bolj verjetno, nego vse druge razlage in vendar me ni zadovoljila popolnoma. Toda morje je polno skrivnosti in mi smo bili zadovoljni, da smo prepustili mesto mrtvega mornarja z braziljske ladje, da se uvrsti v ono dolgo vrsto skrivnosti, ki se jih vsak mornar lahko spominja.
Težko skrinjo smo potegnili z vrvmi na krov »Mary Sinclair« in v kajuto so jo zanesli štiri mornarji, kjer jc bilo med mizo in omaro za njo ravno dovolj prostora. Tam je ostala do večerje, a po večerji so ostali krmarji pri meni in pri kozarcu groga smo se pogovarjali o dogodku, ki smo ga doživeli. Mr. Armstrong je bil dolg, tenak človek z ja-strebjim obrazom, izboren pomorščak, toda znan po svoji skoposti in lakomnosti. Naša skrinja z dragocenosti ga jc zelo vznemirjala in že jc začel računati s svetlimi očmi, koliko bi dobil vsak, ako bi se plen razdelil.
»Ako pravi papir, da so redke stvari, Mr. Barclay. potem so že precej vredne. Niti misliti si ne morete vsot. ki jih izdajejo nabiralci za takšne stvari. Tisoč funtov ni za nje nič. Nekaj bomo že imeli pokazati s tega popotovanja, ako sc ne motim.«
»Mislim, da ne,« sem rekel. »Kolikor vem, niso te raritete dosti različne od drugih juž-noamerikanskih raritet.«
»No, sir, jaz sem tržil tod že štirinajst let in preje niti nisem videl še nikoli kaj tej skrinji podobnega. Vredna je kup denarja, ka^ kor stoji. Saj je tako težka, da mora biti gotovo kaj dragocenega v njej. Ali ne mislite, da bi jo odprli in pogledali?«
»Ako io odprete, jo naibrže oplenite,« je rekel drugi krmar.
Armstrong se je sklonil pred njo, s svojo glavo na eni strani, a s svojim dolgim, tankim nosom malo palcev od ključavnice.
»Les je hrastov,« je rekel, »in se je skrčil malo od starosti. Ako bi imel dleto ali pa nož z močnim rezilom, bi lahko potisnil ključavnico nazaj, ne da bi jo poškodoval.«
Otncnitev noža z močnim rezilom me je spomnila mrtvega mornarja na dvojambor-niku.
»Radoveden sem, ali je bil pri delu, ko ga je prišel nekdo motit,« sem rekel.
»Tega ne vem, sir, toda prepričan sem, da bi lahko odprl skrinjo. Tu v omari je od-mašniak. Drži svetilko po koncu, Allardyce, pa jo odprem, kakor bi trenil.«
»Počakajte malo,« sem rekel; sklonil se je namreč že nad pokrov in oči so se mu svetile od radovednosti in lakomnosti. ^»Ne uvidevam, da bi se mudilo tako zelo. Čitali ste oni papir, ki nas svari, da naj ne odpiramo. Mogoče pomeni, mogoče ne pomeni ničesar, vendar pa imam nekak čut, da ubogajmo. Karkoli je v nji. naj pač ostane v nji, in ako so dragocenosti, bodo ravno toliko vredne, ko bodo odprte v lastnikovi pisarni, kakor so v kajuti ,Mary Sinclair'.«
Prvi častnik je bil, kakor sc je zdelo,
bridko razočaran od mojega sklepa.
»Gotovo, sir, v tem niste babjeverni,« je rekel z lahkim nasmehom na svojih drobnih ustnicah. »Ako pride iz naših rok in ne pogledamo sami, kaj je v njej, lahko izgubimo svoje pravice, sicer pa---«
»Dosti, Mr. Armstrong,« sem rekel kratko. »Lahko mi zaupate, da pridete do svojih pravic, toda tega ne maram, da bi se skrinja odprla nocoj.«
»No listek sam kaže, da so skrinjo žc preiskovali Evropejci,« je pristavil Allardyce. »Ako je skrinja za dragocenosti, še ni treba, da bi bile dragocenosti v njej. Mnogo ljudi je že pokukalo v njo od onega časa, kar je živel stari guverner v Terri Firmi.«
Armstrong je vrgel odmašnjak na mizo in skomizgnil z rameni.
»Kakor hočete,« je rekel; toda ves večer sem opazoval, akoravno smo govorili o raznih predmetih, da so se mu oči vedno obračale k pisani skrinji z isto radovednostjo in lakomnostjo.
Zdaj pa prihajam k onemu delu povesti, ki me še zdaj pretrese z grozo, ako pomislim nanj. Glavna kajuta je imela okoli sebe prostore za častnike, a moja jc bila najbolj oddaljena, na koncu prehoda, ki je vodil do zadnjih kajut. Navadno ni bilo redne straže, razun v slučajih, kadar je bilo treba in trije krmarji so si razdelili straže med sabo. Armstrong je imel srednjo stražo, ki se konča ob štirih zjutraj in na njegovo mesto jc prišel Al-lardyce. Jaz sem vedno spal prav trdo in navadno se nisem vzbudil, ako me ni kdo zgrabil za roko in vzbudil.
(Dalje.)
NOVI BOJI V MAROKU.
General Drude poroča 3. t. m.: Muley Hafid je zapustil 28. m. m. Makareš in se podal v Rabat. Polkovnik Bašund bo poveljeval četam ob Kišu. Posadko v Udjdi pomnože z dvema stotnijama legijskih vojakov, z 800 gou-mieri in z eno gorsko baterijo.
RUSIJA.
V	Sosnovicah so zaprli 6 moških in eno žensko, in jih odvedli v Varšavo. Zaprti so člani vodstva poljske socialistične stranke. Našli so pri njih načrte, vojaške puške, patrone in važne spise.
Na kijevskem vseučilišču se ponavljajo nemiri. Kazaki so preiskavah dijake pred univerzo. Dijaki, ki so v ječi, so pričeli zato s stradalnim štrgikom.
V	Dorpatu so zaprli začasno vseučilišče.
Za pomočnika finskemu generalnemu gu-
bernatorju je imenovan grodnski gubernator generalni major Seyn.
PREDSEDNIŠKI KANDIDAT V ZJEDINJENIH DRŽAVAH.
Pri glasovanju, ki se ga je udeležilo 76 demokraških senatorjev in članov kongresa, se je pokazalo, da postavijo demokrati za kandidata pri volitvi predsednika Zjedinjenih držav Byranda.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Nemški državni zbor je odobril v prvem in drugem branju dne 18. junija 1907 v Ce-tinju sklenjeno trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Crnogoro.
Dnevne novice.
+ Poljska zahvala. Dr. Krek je dobil še te-le brzojavke: Lvov. Za stvarno in ljubeznivo stališče v obrambi prirojenih ljudskih pravic, ki pripadajo tudi poljskemu narodu in ki jih Prusi brutalno teptajo, pošiljajo izraze globokega priznanja in odkritosrčne zahvale podpisani uradniki zavarovalnega zavoda proti nezgodam za Galicijo in Bukovitio v Lvovu. -- 93 podpisov. — Lvov. Čast in vroča zahvala za moško obrambo Poljske, ki jo davijo in teptajo Prusi. Društvo Rodzina. — Lvov. Čast branivcem naših bratov. Hvala Slovanom. Dr. Czolowski, Ja\vorski, Ko\valiszyn.
—	Lvov. Društvo poljskih časnikarjev izraža preblag. g. najprisrčnejšo zahvalo za moški glas protesta proti preganjanju naših bratov pod prusko vlado. Adam Kiecho\vski, predsednik, Ostasze\vski, Baranski, tajnik. — Ho-rodenka. Zbrani Poljaki in židje horodenjske-ga okraja izražajo č. g. srčno zahvalo za stvarni in pošteni nastop proti pruskemu na-silstvu glede na neizpodbojne pravice našega naroda. Dr. Ant. Roszko, župan. Izak Kobin.
—	Op. ur. Na naše vprašanje izjavljamo, da je Poljak dr. Buzek tako kakor druge klube obvestil tudi »Slovenski klub« o nameravanem poljskem protestu in prosil podpore. Hribar pa vendar trdi v »Narodu« neresnico, da so Poljaki naš klub prezrli.
+ Slovanski kongres. V »Narodu« pišejo, da se je ustanovil med državnimi poslanci neki odbor, ki bo pripravil shod vseh Slovanov bodoče leto, in da je pri tem odboru Hribar podpredsednik, da so pa slovenske klerikalce izključili od sodelovanja. Bore liberalni topo-glavci, ki morajo požirati take neumnosti! Odbora še ni, ker se je treba še pogajati s Poljaki in Ukrajinci. Dr. Kramar, ki vodi to zadevo, ravno nasprotno Hribarjevi raci zatrjuje, da mora biti pred vsem vsako stran-karstvo izključeno in da se mora shod tako urediti, da bodo zastopani narodi, ne pa stranke. To pa ve vsakdo pri nas, da je Hribar pač zastopnik banke »Slavije«, zastopnik slovenskega naroda pa ni in biti ne more. Če se zdi »Narodu« pametno, da mu bomo dan za dnem dokazovali, da laže, je to njegova»reč. Če si mora pomagati z lažmi, naj si že zavoljo okusa dobi primernejšega kljukca, ki bo vsaj kaj tacega spravil na dan, kar se tako brž ne da zvedeti, ne pa tako nesmiselno naivnega jurčka.
+ Železnica Vrhnika-Štanjel!? Kot notranjski poslanec že deset let pazljivo zasledujem merodajnih krogov započeto akcijo, ki meri na to, da se Gorica neodvisno od Južne železnice po železnici zveže preko Notranjske z omrežjem vzhodnih železnic. Ker je iz tehniških, oziroma finančnih razlogov malone izključeno podaljšanje Vipavske železnice od Ajdovščine preko Razdrtega do Postojne, sprijaznili so se v železniškem in vojnem ministrstvu z idejo, da bi se zgradila želez-nična zveza od Štanjela do Postojne ter podaljšala do primerne točke Dolenjskih železnic, vipavska proga pa bi se potegnila blizu do Št. Vida nad Vipavo ter skozi Mančo zvezala z nameravano progo Štanjel - Postojna. Posredoval sem pri ravnateljstvu vipavske železnice, da je prosilo za revizijo proge od Ajdovščine do Št. Vida. Ta revizija, katere sta se udeležila tudi zastopnika vojnega ministrstva in deželnega odbora kranjskega, se je že davno izvršila. Komisija pa se je izjavila, da zaradi strmin ne kaže graditi železnice čez Razdrto, kakor žele vipavske železnice. Preostaja torej edino le zveza skozi Mančo do Štanjela. O tem sem že davno, menda pred dobrim letom, poročal v »Slovencu« in pozneje meseca maja na raznih shodih v vipavskem okraju in Senožečah, kjer so gospod župan Garzarolli in njegovi tra-hantje s krikom zabavali otročaje. Stvar torej ni nova, še manj pa pridobitev omenjene deputaciic, ki se je minoli teden oglasila v železniškem in vojnem ministrstvu, kakor to razglašata »Notranjec« in »Narod«. Pač pa se mi jc zdelo čudno, naravnost izključeno, da bi merodajni krogi kar čez noč prišli na misel, da sc zgradi nova železnica od Vrhnike mimo Loga,tca. Hotedršice in Postojne do
Štanjela. V Italiji in na Francoskem je pač bila doba, ko je vsak poslanec skoraj za svoj okraj prinesel v robcu železnico. Avstrija pa pač nima toliko milijonov, da bi komaj povprek pol ure vsporedno z Južno železnico gradila novo progo od Vrhnike do Postojne. In zato smo dotično vest imenovali raco. Ker pa »Narod« še vedno vzdržuje svojo vest, šel sem danes vprašat iste merodajne faktorje, pri katerih se je oglasila trojica imenovanih županov. Izvedel sem seveda to, kar je meni, Vipavcem in »Slovenčevim« čitateljem znano že nad leto dni. Železniško ministrstvo se resno bavi z gradnjo železnice od Štanjela mimo Senožeč in Razdrtega do Postojne, kjer bi pri trgu bila državna postaja. Od Postojne bi se železnica gradila tesno ob progi Južne železnice ter nekako v sredi pota do Rakeka zabrnila na desno mimo Cerknice skozi Bloke do Vidma pri Dobrepoljah ter zvezala z novomeško progo pri Višnji gori ali Zalini. To vprašanje proučuje železniško ministrstvo, ker je generalni načrt že gotov. Ali in kedaj se to izvrši, tega seveda ne more nihče zagotoviti. Zelja vojnega ministrstva je pač, da se ta proga zgradi v bodočih treh letih. Tudi to vest sem že davno objavil v »Slovencu«. Ponavljam pa še enkrat, da je vest o zgradbi železnice od Vrhnike do Postojne časnikarska raca. Pred mnogimi leti je pač bivši sek-cijski šef Wurmb poleg drugih varijant zaznamoval na karti tudi progo Vrhnika-Postojna, ki pa je danes izključena. Preje pa je izvršljiva, četudi jc jako dvomljiva, proga Vrhnika-Idrija-Sv. Lucija. Toliko v pojasnilo na došla mi vprašanja, da se brez potrebe javnost ne bega s praznimi nadatni.	Dr. Žitnik.
-t- Suplentska mesta ua gimnaziji. Za študenti jc pricapljalo nazadnje še glasilo na-rodnonapredne stranke in piše uvodne članke o tem. česa da ne verjame v zadevi preosnove srednjih šol. Predbaciva — dr. Šusteršiču, da ni dosegel zasedenja suplentskih mest. No, liberalni gospod profesor, ki je pisal v »Slovenijo«, pač misli, da dr. Šusteršič nima drugega opravka, kot stikati, kje da koga čevelj žuli. Liberalni gospod profesor bo že moral priti k dr. Šusteršiču in ga prositi posredovanja, če ima kake nadloge in težave, zlasti če hoče kaj doseči proti deželnemu šolskemu svetu. Da bo pa v prihodnje boljše glede defini-tivnega nameščanja suplentov, naj se lc potolaži. Vzame nai kredo in tablico ter naj deli število slovenskih dijakov na I. državni gimnaziji, kakor ga je »Slovenski Narod« že večkrat navedel, s številom osmih razredov, pa bo videl, da pride na razred nad petdeset dijakov in bodo morale biti na tem zavodu v nižjih štirih razredih stalne paralelke. Poleg 14 profesorjev bo treba še najmanj 7 drugih, vsega skupaj torej 21, toliko kakor sedaj, ko so izmed 21 definitivnih učiteljev 4 Nemci. Ta štiri mesta dobe slovenski suplentje. Liberalni gospodje, klobuk doli pred dr. Šuster-šičem! Sicer pa naj gospodje manj pritiskajo dijake, da bodo imeli več paraielk in zato več kruha!
+ Zahvala rudarjev poslancu Gostinčarju.
Poslance Jožef Gostinčar je dobil sledečo zahvalo: Jakobenij, dne 2. decembra 1907. Kakor smo poizvedeli iz časopisov, ste se Vi v parlamentu toplo zavzeli za državne uslužbence. S tem ste si pridobili veliko hvaležnost naših src. Podpisani državni uslužbenci rudniškega oskrbništva Jakobenij si smatrajo za svojo dolžnost, Vam tem potom izreči svojo najtoplejšo zahvalo. Na srečo! — Fertan, Mu-hur, Koesler, Animiger, Avguštin, Kroupa, Ma-tejka, Gatkiewicz, Knoblauch.
t- Počaščenje zaslužnega duhovnika. Občinski odbor v Toplicah ie g. župnika Janeza Plevaniča v Soteski povodom umirovljenja soglasno imenoval častnim občanom topliške občine. Diplomo mu izroči posebna deputacija. G. župnik je od 3. septembra 1884 služboval v Soteski in z vnemo deloval na cerkvenem in šolskem polju ter bil vsi okolici dober pomočnik v sili. — Svetli knez Auerspcrg mu je za slovo podaril krasno sprehodno palico z ročajem iz slonove kosti in napisom na srebrnem obročku: »In dankbarer Erin-nerung. 1907.« — V srcih faranov in sosedov pa ostane njegov spomin neizbrisen. Takih mož je malo.
+ Osebne vesti. Davčni oficijai gospod Konrad Rozman je imenovan za davčnega oskrbnika in davčni asistent g. Franc Starin za davčnega oficijala.
— Pokojnemu učitelju v spomin. Iz Komende, 1. decembra. Preteklo soboto spremili smo na tukajšnje pokopališče zemske ostanke dolgoletnega našega nadučitelja g. Josipa Mesner. Rojen je bil pokojnik leta 1833 na Dovjem ter je služboval kot učitelj in organist v Polhovem gradcu in v Škocjanu pri Turjaku. Leta 1875 je bil imenovan nadučiteljem v Komendi. Deloval je kot učitelj dolgih 54 let. od teh 32 let v Komendi. Bil je malone vsem faranom učitelj. V prejšnjih letih se je prav rad pečal s sadjerejo ter dosegel pri mladini povoljtie uspehe, le žal da se njegovo delovanje v tej stroki ni moglo zadostno razviti, ker komenska trirazrcdnica šc danes nima šolskega vrta. Pokojniku je služil v ta namen mali le nekaj sežnjev obsegajoči prostor pred šolskim okni. Kot učitelj držal se je stare metode. odtodi morda vzrok, da kljub tako dolgem delovanju ni prejel nikakega priznanja in je predlog, da se ga odlikuje, zastal nekje na poti od Kamnika do Dunaja. Po značaju jc bil odkrita duša, pravi podtriglavski Gorenjec. Značaj njegov mu ni dopustil koga žaliti, zato ni poznal zamere ali celo sovraštva, odtodi lepa harmonija med šolo in cerkvijo cclo njegovo dobo. Vsled splošne priljubljenosti pri svojih učencih in pri vseh, ki so ga poznali, ter vsled svoje patrijarhalične zunanjosti prijelo se ga je ime »Očka« in pod tem imenom jc bil poznan pri svojih stanovskih tovariših in drugih. To ime mu je izbral svo-
ječasni tukajšnji sedaj tudi že umrli kaplan gospod Anton Pajer. Priljubilo se mu je to ime, kakor je bilo ljubo nam, ki smo ga spoštovali in ljubili, tako da sedaj, ko je legel v hladni grob, lahko trdimo, da sleherni pošten Ko-menčan sočustvuje z zapuščeno rodbino in želi miru in pokoja dragemu Očku! — Bivši njegov učenec.
—	Razpisana je služba nadučitelja na novi dvorazrednici pri Št. Juriju pod Kumom do 16. decembra t. I. Jako lepo veliko stanovanje, prijazne učne sobe. Velik vrt. Mesar, tri pro-dajalnice, poštna nabiralnica doma. Do Radeč z vozom poldrugo uro, do postaje Zagorje peš pet četrt ure, nazaj sedem četrt. Mila zima, pa par tednov daljša kot v dolinah. Dosedanji g. učitelj se misli iz rodbinskih ozirov premestiti.
—	Hranilnica in posojilnica v Višnji gori
lepo skrbi za napredek kmetijstva. Z raznimi podporami iu s svojim denarjem je naročila vagon umetnih gnojil in jih razdelila med posestnike breplačno za poskusno gnojenje travnikov. Da so se posestniki podučili o njihovi porabi je hranilnica pridobila za predavanje g. A. Pirca, ki je v nedeljo v Omahnovein salonu predaval obilno zbranim gospodarjem v splošno zadovoljnost o porabi in koristi umetnih gnojil.
—	Miklavžev večer priredi v četrtek ob 8. uri katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču, h kateremu se vljudno vabijo-društveniki.
—	Telefonske pristojbine za kupčijska podjetja se v kratkem znižajo.
—	Umrl je v Bolcanu bivši državni poslanec Franc pl. Zallinger.
Tridnevni kletarski tečaj priredi pozimi meseca ianuarija vinarski nadzornik Skalicky v Vipavi.
—	Avanzma poštnih uradnikov letošnjega decembra je zelo velik. 260 oficijalov jc imenovanih za nadoficijale, 220 asistentov za oficijale. Tudi v osmem in sedmem činovnem razredu bo 100 uradnikov pomaknjenih naprej.
Šopek zrelih jagod, katere je-2. decembra natrgal v semiških goricah, nam je posla! g. Anton Sever. Hvala lepa!
—	Skriti plen tatov najden. V senožeškem gozdu »Loža« sekajo Čiči drva in palijo oglje. Eden teh mož je sekal drevo, ki jc rastlo med kamenjem. Kakor mož prestopi sliši pod nogami nenavaden votel glas. Odloži še nekaj kamenja in zagleda železen zaboj, v kojem najde kelih. monštranco, krono matere Božje in svečnike. Obveščeni senožeški orožniki so šli na lice mesta, ter dali prenesti zaboj k se-nožeškemu sodišču, kjer se je konstatiralo, da so bili vsi ti predmeti že pred tremi leti vkra-deni v Razdrški cerkvi. To se razlaga tako, da so tatje oni zaboj tja skrili, da bi ga ob ugodnem času pozneje dvignili, a da ga niso mogli več najti. To bodo uzmoviči razočarani, ko bodo zaznali za ta njih izgubljeni plen.
Električni tramvaj v Gorici. Neki inženir družbe »Union« meri te dni pot, po kateri bo teke! električni tramvaj. Za dva meseca bo baje že položen tir.
Mrtvo truplo novorojenčka, najdeno v cerkvi. Včeraj, kake četrt ure popoludne, je neka približno 60 ali 70 let stara ženica prišla v zakristijo cerkve sv. Antona novega v Trstu in tam dvema cerkovnikoma izročila precejšen omot papirja, rekši, da ga je našla v cerkvi pod klopjo. Cerkovnika sta zavoj sprejela, a ženica je odšla. Za tem sta pa cerkovnika razvila zavoj, da vidita, kaj da je v njem. Čakalo ju je pa nepričakovano presenečenje: razvivša zavoj, sta zazrla mrtvo truplo novorojenega deteta moškega spola, a poleg njega je bilo pismo. Cerkovnika sta takoj obvestila policijo, kamor je bilo tudi takoj prenešeno najdeno trupelce. Na policiji so odprli priloženo pismo. To je bilo pisano v nemškem jeziku, a glasilo se je: da je dete bilo krščeno na ime Viktor ter da se denar za pogrebne stroške nahaja v puščici za miloščino pred oltarjem sv. Antona. Zdravniki so dognali, da je dete — ki jc prišlo na svet živo in popolnoma razvito — umrlo vsled zadušenja. Gre se torej za zločin detomora.
Prvi tirolski lovski polk išče kroja-čev. Krojači, ki so v nabornih letih in žele prostovoljno vstopiti k omenjenemu polku, dobe potrebna pojasnila v tej zadevi pri vojaškem referentu na ljubljanskem magistratu.
—	Goljuf dr. VVallner, ki se jc izdajal po Hrvaškem za huzarskega častnika, je na ta način od mnogih izvabil denar, od ženskega spola pa mnogo okraskov in drugih dragocenosti. Sedaj jc proti njemu naperjenih veliko število tožb radi goljufije. Do 28. novembra so ga imeli zaprtega v Osjcku. Tega dne so ga pa odvedli v Budimpešto, kjer so ga zaslišali in obdržali v zaporu. Pri zaslišanju je izjavil, da on ni niti kradel niti goljufal, ampak da je vse darove dobil po poštenem potu.
—	Skrivnostna smrt rojaka. Iz Calumeta v Ameriki poročajo: V St. Clair bolnišnici je nenadoma umrl rojak Fr. Alič. Smrt Franka Aliča je bila zelo zagonetna; govori sc, da mu je nekdo v nekem salonu natresel strupa v pivo. Komaj je Alič pivo spil. jc že čutil bolečine in baje sam izjavil, da je zastrupljen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je tudi umrl. Govori sc nadalje, da dotični človek, ki je Aliča zastrupil, je ravno isti večer ponesrečil. Prišel je pod vlak, ki mu je odtrgal nogo.
—	Slovenska glasba v Ameriki. Iz Calumeta poročajo: Pevsko društvo »Planinski raj« je dobilo novega pevovodjo v osebi gospoda Viktorja Novinšeka, dosedaj organista in pevovodje v Naklem pri Kranju na Kranjskem.
—	Poročil se je v Gorici gospod Ignacij Saunig, trgovec in posestnik, z gospo vdovo Kristino Hrast.
—	Porotne razprave v Gorici. Danes so sc pričele v Gorici porotne razprave. Sodijo
54letnega Franca Berceta, bivšega zavarovalnega agenta iz Dornberga, radi požiga.
—	Suspendirani krlžkl upravitelj. Iz Čaz-me se poroča, da je kotarska oblast v Čazmi odstavila od službe upravitelja v Vojnem Križu, Pavleca. Proti njemu ima oblast več tožb radi nerednosti, a proti njemu je bila tudi ogromna večina občinskega zastopstva.
—	Tatvina v Pulju. Neznani tatovi so v zalogi vina Trampičevi ukradli 6000 K iz blagajne.
Sestra poslanca Zagorca umrla. Poslanec Zagorac se je odpeljal v Koprivnico, kjer je včeraj prisostvoval pogrebu svoje sestre.
—	O vtopljencu v Vintgarju se nam piše: V nedeljo, 1. decembra, se je ponesrečil v reki Radovni v Vintgarju Janez Cundrič iz Poljšice, fare gorjanske na Gorenjskem. Vračal se je proti večeru iz blejske Dobrave in šel gori ob robu Vintgarja. Malo temno je bilo, tudi ga je bržkone imel malo v glavi in pot je bila drsna, ker jc bilo zmrzlo, možu je izpod-letelo in zdrčal je doli v dolino na skalo, ki je tik nad Radovno in od tu odletel v globoko vodo in utonil. V ponedeljek so ga potegnili iz vode. Videti, da je nekoliko otolčen, ker je priletel ua pečevje.
—	XX. občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju bode v soboto, 7. decembra t. 1., ob šestih zvečer v dvorani »Slovanske Besede«, Dunaj I.. Drachen-gasse št. 3, I. nadstropje. Po zborovanju sledi zabava, pri kateri sodeluje si. slovansko pevsko društvo, g. Bcno Serajnik na gosli, kvartet si. akad. društva »Slovenija« in še drugi. Prijatelji društva dobrodošli!
Nesreča vsled malomarnosti. Posestnik Anton Čcrnak iz Gorenje Zadobrove, je dne 30. novembra tega leta okolu sedme ure zvečer po okrajni cesti Št. Jakob-Ljubljana peljal z dvema konjema voz stelje, ne da bi imel prižgano luč v svetilki. Na srednjem mostu Save sreča voznika Antona Banko, ki jc vozil z vprego neke zaboje iz Ljubljane. Tudi ta ni imel pri vozu prižgane luči. Ker je bila noč temna nista voznika eden druzega videla. Na sredi mostu sta zadela z vozovi skupaj. Černakov voz se je nagnil tako močno na ograjo, da so na vozu sedeči Alojzij in Anton Čcrnak in Jakob Peternel vsi iz Zg. Zadobrove in Janez Peternel iz Sp. Zadobrove odskočili v kake štiri metre globoko vodo. Anton Čemak in Jakob ter Janez Peternel so se rešili, Alojzija Černaka je pa po preteku ene ure posestnik France Grad mrtvega iz vode potegnil. Voznika se izgovarjata, da zaradi tega nista imela svetilnice, ker sta, mislila še pred nočjo domu se vrniti.
Afera tenorista na narodnem gledališču v Zagrebu. Tenorist gospod Krampera v Zagrebu je svojo pogodbo prelomil ter je 2. decembra ponoči nenadoma odpotoval iz Zagreba. Zaradi tega ni danes na zagrebškem gledališču nobene predstave. Za prodane vstopnice bodo denar povrnili. Kot vzrok se navaja, da je želel peti Krampera v operi »Ca-valleria rusticana« vlogo Turridu ter ni hotel dopustiti, da bi v tej vlogi nastopil Camma-rotta, katerega je gledališko vodstvo za to sezono kot gosta po kontraktu zavezalo. Krampera je v tem najbrže videl zapostavljanje. V gledaliških krogih je ta afera vzbudila veliko pozornost.
SIouensKo gledališče.
Dne 3. decembra se ie prvič uprizoril na slovenskem odru Parmov »Nečak«. Prevod jako slabega libreta »Stammhalter« nekega Hirscha je oskrbel jako dobro Roman Romanov. Libreto sam pa je tak, da se nikomur ne more dopasti. Gotovo je slabši, kakor pa od drugih operet. Tudi zagrebška kritika ga je odklonila — in tudi nam se ždi škoda Parmove glasbe za tak šund. Glasba sama je krestomatija arij in melodij, ki božajo prijetno naše uho in ki tudi pri občinstvu niso izgrešile svoje naloge. Finale drugega dejanja je vreden opere, ne pa operete. Slovenski Lehar — gospod Parma je prišel koncem drugega dejanja na oder zahvalit se občinstvu za ovacije. ki so se mu prirejale. Orkestracija operete je moderna in deluje z efekti, ki so pa umestni in ne silijo na dan. Lep je duet v drugem dejanju, nekako liričen in mehak nam sili v srce. Instrumentacija se nam je jako dopadla in glasbeni del operete je vse hvale vreden.
Kar se pa igranja samega tiče, smelo trdimo, da take škandalozne uprizoritve še nismo zlepa videli. Intendanca ni bila temu kriva, saj so se poldrugi mesec vršile skušnje, ampak igralci so se menda res potrudili po vseh močeh, da bi igro ubili.
Gospod Vaverka (Šimen Kune) naj bo zadovoljen s tem, da molčim o njegovem igranju in petju, zakaj če bi kritizirali, bi morali biti zanj — ubijavci. Če pri slovenskem občinstvu in pri dijaštvu kuplet, niti avplavza ni dosegel, je s tem več kot preveč povedano.
G. Škrdlikovc (Mina) nismo v višini nikdar čuli in io kakor tudi pri g. KratochwiIa (grof Teobald Plamenski) brez pretiranja v 90 procentih ni besedice razumeli. G. Groszo-va ic šele začetnica, a jc bila kot druga su-breta boljša kot prva subreta. Tudi muzikal-no jc naobražena bolj in to ji je pomagalo, da jc kolikor toliko uspela. Edino dober jc bil novi tenorist Sulikovvski (Alfred Plamen), ki ima simpatičen glas, dobro šolo. rutinirano igro in ki jc, če upoštevamo, da je včeraj prvič nastopil, prav dobro govoril.
Zbor je bi! mestoma jako dober, v ostalem na mestu. Občinstvo je na glavne vloge zabavljalo in smilil sc nam je gospod skladatelj. ki je včeraj lahko primerjal Zagreb (Po-lakova, Grom) z Ljubljano (Škrdlikova, Vaverka). Če bi si človek teksta sam ne mislil, bi zastonj čakal, da bi ga z odra razumel.
In to po poldrugi mesec trajajočih skušnjah. Tudi tempo je bil tempo serijoznih oper in ne poskočnih operet. Na novo bo treba opereto študirati in morda še en mesec skušenj — potem bo morda šlo.	Malkontent.
iinmsu miu
š »Marburger Predse« je z včerajšnjim dnem prenehala izhajati. Vzrok: premalo zanimanje mariborskega nemštva zanjo.
š Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru sprevodnik južne železnice gospod Prane Kristl.
- V Mariboru je umrl 81 let stari izdelovatelj krtač Jožef Kos.
š Svojo ženo ustrelil. Dnč 27. septembra jc v prepiru ustrelil 491etni Jurij Dounik v Spodnjih Kočah svojo ženo. Pred mariborskimi porotniki je dobil za to devet let težke ječe.
Uboj. Včeraj, 2. t. m., jc stal pred porotnim sodiščem v Mariboru Jožef Froscher, 20-letni zidarski pomočnik v Mariboru, zaradi uboja. Kočijaž Andrej Arncčič .ie šel dne iO. septembra t. I. po Tegetthofovi cesti, ko ga je sunil nek neznan mimoidoč človek, ki jc bil Jožef Froscher, z nožem v levo stran. Zgrudil se je nezavesten na tla. Froscher pa je vrgel nož preč ter stekel v stranske ulice, kjer ga je dohitel policijski nadzornik Niesner ter ga aretiral. Arncčič je pa že naslednjega dne umrl. Froscher se je zagovarjal, da je dela! v vinski kleti Hatismaningerjevi ter da so mu dali ondotni uslužbenci veliko piti. Več prič pa je izreklo, da ic bil Froscher pač že nekoliko pijan, toda popolnoma v zavesti vseh čutov. Konštatiralo se je, da je storil svoje dejanje iz bojaželjnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je že prej napadel steklarskega pomočnika Leopolda Malyja ter ga pozval z nožem v roki, naj se ž njim pretepa. Maly pa mu je ušel. Tudi Blaža Jorgeca, trgovskega slugo je na podoben način napadel. Froscher je sploh nasilen človek. Spoznan je bil soglasno krivim in obsojen na 6 let težke ječe, po-na dan 10. septembra vsakega leta.
š Čuden slučaj. Iz Celja se nam piše: V tukajšnji bolnišnici je mož, ki ima v prsih rano od strela. Pravi, da je Ivan Koren. Na romantičen način pripoveduje, da je bil ustreljen od naznanili zločincev in oropan. Skrivnostni slučaj se ie nekoliko razjasnil in stvar je postala zelo neprijetna za ranjenca. Imenovani Koren, tudi Lipovšek, je oni dan, ko je bil ranjen, na jako sumljiv način poizvedoval po domačih razmerah v gostilni, kamor je prišel. Ono noč se je ustavil pred gostilno, ki je bila že zaprta, voz z več neznanimi možkimi, ki so zahtevali, da se jim odpre, ker se jim je potrl voz in bi ga radi popravili. Gostilničarki se ie vzbudil sum in ni hotela na ponovno za-htevanje odpreti. Zaslišala je. kako je nato nekdo preskočil leseno ograjo dvorišča in se skušal utihotapiti v hišo. V strahu je zagrabila za revolver iu ga sprožila v smeri, od koder je slišala šum. In ta strel je najbrže zadel dozdevno oropanega Ivana Korena. Upa se, da bo ta slučaj pokazal sled tatinski družbi, ki že dalje časa rogovili po Savinjski dolini.
IS
PEVSKO DRUŠTVO »LJUBLJANA« vabi na
jar- sijajni MIKLAVŽEV VEČER,
katerega priredi v četrtek dne 5. decembra v veliki dvorani »Uniona«.
Začetek ob pol osmi uri zvečer. — Miklavž nastopi ob osmi uri zvečer.
Sodeluie tudi slavni telovadni odsek S. K. S. Z.
Vstopnina 60 v. — Otroci prosti.
Kdor želi po Miklavžu koga obdariti, naj pošlje dar z natančnim naslovom obdaro-vanca jutri od 1. ure do pete ure popoldne v veliko dvorano »Uniona«.
Občinstvo naj bi pošiljalo tudi šaljiva darila, da bo zabava tudi za odrastle tem večja. Za tainost se jamči.
ODBOR.
Ij Vstopnice za ruski koncert sester Cer-nijeeki sc od danes naprej prodajajo v trafiki gospe Cešarkove. Ljubljansko občinstvo se prosi, da ne bi zopet slovanskih umetnic preziralo s svojo nenavzočnostjo pri koncertu. Umetnici ste v zadnjih dveh letih koncerto-vale z največjim uspehom, po celem evropskem kontingentu in povsod dosegle krasne uspehe, le v Ljubljani je bil njih koncert pred dvemi leti — prazen. Ono občinstvo, katero je njih koncertu prisostvovalo, jih pa ne more prehvaliti. Vse kritike hvalijo umetnici, tako so nam na razpolago kritike iz Berolina, Dunaja, Prage, Pariza, Londona, Zofije. Bclgra-da, Carigrada, Aten itd. itd. Muzikalne kori-feje, Cezar Kjui, Artur Nikisch, J. Reške, Co-lonne in drugi pišejo o sestrah Cerniieckih. da ste sestri visoki umetnici, da ste v ruski glasbi nekai posebnega in da se jih mora prištevati največjim umetnicam. Koncertovale ste seveda že tudi pred vladarji, tako v Marijinih varih pred angleškim kraljem, pred kraljevsko dvojico rumunsko v Bukareštu, prod kraljevsko dvojico grško v Atenah, pred sultanom v Carigradu. - Ali bodete pred ljubljanskim občinstvom milosti našle, je drugo vprašanje.
— Kinematograi v bivšem »Katoliškem Domu« ima od danes do prihodnie sobote naslednji zanimivi spored: 1. Tvornica za steklenice. Naravno. — 2. Pretvoritev ženina.
Komično. 3. Sanje klavca. Komično. — 4. Ncizpoznan šofer. 5. Brzi podobarji. — 6. Doživljaj zaljubljenca. • 7. Otok Java. Naravno. 8. Anglež v haremu. Komično. — 9. Blebetavost. 10. Psi in podgane. Komično. 11. Moderno guganje. Realistično. — 12. Dete in rodbina. Kolorirano. — Več lepaki.
Ij Tatvina. Včeraj je bila Antoniji Jašov-čevi na Poljanski cesti št. 13 ukradena iz nezaklenjene sobe srebrna moška ura z žimnato verižico, vredna 24 kron.
Ij Kritična noč. Današnjo noč je mestna policija aretirala 9 oseb. Na Poljanski cesti je bil v neki gostilni aretovan delavec Franc Pogača r, ker je pil, pa ni hotel plačati. V Ko-lizeju je v pijanosti neki pisar napadel svojo ženo, jo davil in pretepal, ter razbil pohištvo. Na pomoč poklicana stražnika sta nevarnega pijanca odpeljala v zapor. — Nevarni tat, 49-Jetni brezposelni mizarski pomočnik Jakob Celar iz Smlednika je prišel v Ljubljano beračit, a ga ie stražnik odpeljal v zapor. V Trnovskih ulicah se jc sinoči vtihotapil v podstrešje brezposelni Simon Škof z namenom, da bi kai ukradel. Zapazili so ga pravočasno, poklicali stražnika, ki ga je odpeljal v zavetišče. — Aretovana je bila neka ženska, ker ie bila sumljiva tatvine žepne ure. — Drugi so bili aretovani radi pijanosti in nedostojnega vedenja.
lj Delavsko gibanje. Včerai se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Makedoncev in 22 Slovenccv.
Razne sM.
Nagloma umrl je v Calumetu v Ameriki Slovenec Ignacij Abina, doma iz Mokronoga.
Žrtvoval svoje življenje — za mesto. Iz
Douglasa v Ameriki se nam poroča. — Strojevodja Jezu Garcia je nedavno žrtvoval svoje lastno življenje, da je rešil mestece Nacozani popolnega uničenja. Vodil je vlak, ki je bil napolnjen s smodnikom. Naenkrat zapazi, da je pričel mi voz goreti. Ker ie vedel, da nastane razstrelba, ki bf uničila celo mestece, je pognal vlak z vso hitrico. Komaj ie bil izven mesteca, se smodnik razleti. Vlak je razbilo na kosce in tudi junaški strojevodja, kakor tudi šest Meksikancev, ki so stali ob progi, so našli smrt.
Pobegli ravnatelj. Ravnatelj električne postaje trgovske tvrdke Siemens & Halskc je pobegnil iz Budimpešte ter poneveril veliko vsoto denarja.
Žena, ki je bila več let preoblečena v moškega, umrla. Iz Trinidada, Colo., poročajo: V visoki starosti 83 let je tu umrla gospodična Katarina Vosbaugh, ki je imela za seboj razburkano življenje. Kot mlada deklica je morala skrbeti sama zase in da sc lažje preživi, sc je oblačila v moško obleko. Delala je kot mož in se »poročila«. S svoio ženo je 30 let živela zelo zadovoljno. Pred več leti je prišla v to mesto in tukaj so v bolnišnici spoznali, da je »oboleli mož« bila ženska.
Stavka mesarskih pomočnikov se prične v Budimpešti dne 15. t. m., ako do tedaj mesarji ne ugodijo njihovim zahtevam.
Družbo omnibusov na Dunaju bo najbrže prevzela občina. Župan .ic izjavil, da jc pripravljen stopiti v dogovor s konkurznim oskrbnikom in je zahteval dotične akte na vpogled.
Francoski zrakoplov »Patrie« je padel polomljen na tla pri Vardunu.
Milijon kron izvabil. Iz Bukarešta poročajo, da si je tamošnji trgovec Izidor Fcuer-stein, kateri se je pred osmimi leti preselil iz Ogrske v Rumunijo, na nezakonit način in na ime nekega umobolnega po imenu Nemeth s tem, da je pokazal napačen mrtvaški list, prilastil milijon kron. Ne.neth jc to vsoto podedoval od svojega strica v Ne\vyorku. Kot mrtvega naznanjenega umobolnega Nemetha je imel Feuerstein skritega pri svojem bratu blizu Budimpešte. Nemethovi sorodniki so prišli temu na sled in so naznanili celo zadevo sodišču. Nemeth je pravil, da ie svoje premoženje izročil svojemu adoptivnemu očetu Feuersteinu. Spoznali so pa takoj, da je Nemeth umobolen.
Stara novoporočenca. Iz Lo\vell, Mass. v Ameriki pišejo: Tu sta se poročila 95-letni Henry VVildcr in 90-letna Ester Cra\vford, s katero sta se poznala le 14 dni. »Mlada ženka« je prišla na obisk svoje nečakinje, tu srečala Wilderja, ki sta se konečno zagledala eden v drugego. Sklenila sta se poročiti in res sta obhajala svojo poroko.
Itaj Iz Amerike.
Dne 2. t. m. sc je povrnilo iz Amerike 200 tisoč italijanskih izseljencev, izselilo se ne bo do 100.000 Italijanov. Vsled ameriške krize bo pozimi zato 300.000 delavcev več brez kruha, kakor druga leta.
* * *
Izseljevanje iz Amerike se vedno bolj razširja. V Odrinil so pri odpravi izseljencev zadeli na največje težave. Na kolodvoru v Odrinil je prišlo v nedeljo in ponedeljek do brez-primernih škandaloznih prizorov, izseljevanje iz Amerike se jc tako razširilo, da so množice napolnile vse kolodvorske prostore kakor tudi prostor pred kolodvorom. Od 2500 izseljencev, ki so prišli v nedeljo v Odrin, jih je moralo 900 radi pomanjkanja vozov na progi Košice-Od-rin IS ur čakati. Pri vstopu v vozove je vladal velik nered, kljub temu da je bila navzoča žen-darmeriia in policija. Vlake je množica tako-rekoč oblegala iu službujoče uradnike napadala. Vsak dan zaostane 600 do 1000 oseb, ker se ii^i ne more odpraviti radi pomanjkanja vozov.
Ker dospeta danes in jutri dva velika par-nika »Main« in »Kronprinc Wilchelm« z mnogo tisoč potniki, ki bodo vsi potovali v domo-
vino preko Odrina, se je obrnil deželni predsednik Heinold na železniško ministrstvo za pomoč. Tudi žendarmerijo so znatno pomnožili. ______
mrnnm in flrzojmm poročita.
BREŽIŠKA POLICIJA V BRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 4. decembra. Današnjo sejo je otvoril predsednik Weiskirchner ob 11. uri 10 min. dop. Dr. Benkovič je interpeliral radi obnašanja brežiške policije. Včeraj je dr. Benkovič v tej zadevi govoril z ministrskim predsednikom Bcckom, ki mu je zagotovil najstrožjo preiskavo.
DR. KRAMAR NAČELNIK »ČEŠKEGA KLUBA«.
Dunaj, 4. decembra. Za načelnika »Češkega kluba« je bil danes izvoljen dr. Kramar.
NEMCI PROTI ITALIJANSKEMU
VSEUČILIŠČU.
Trst, 4. decembra. Nemško politično društvo je sklicalo shod, na katerem je govoril Dobernig proti italijanskemu vseučilišču in bodril, naj se Trst hitro ponemči. Proti njemu jc nastopil delavec Feuerstein, ki jedejal, da bodo nemški delavci solidarni z italijanskimi iu praznavajo upravičenost italijanskega vseučilišča. Nastali so burni prizori. Delavci so odšli s shoda, ostali so sami nemški uradniki.
NOVI DOMOBRANSKI MINISTER.
Dunaj, 4. decembra. V današnji seji drž. zbora jc min. predsednik Beck predstavil novega domobranskega ministra Giorgija. Zbornica nadaljuje debato o Masarykovem govoru.
ZADUŠEN.
Gradiška, 4. decembra. Podčastnik Ema-nuel Modrighai in njegova žena, došla iz Prage, sta prenočila v gostilni Slaniska. Vzela sta seboj lonec oglja, da se ogrejeta. Zjutraj so našli njega zadušenega, ženo malo živo.
HRVAŠKI SABOR BO RAZPUŠCEN.
Budimpešta, 4. decembra. Vedno bolj je gotovo, da bo hrvaški sabor v kratkem raz-puščen.
RUSKA DUMA.
Peterburg, 4. decembra. Duma jc danes nadaljevala debato o vladni izjavi. Prihodnja seja jutri.
ATENTAT NA GUATEMALSKEGA PREDSEDNIKA.
New York, 4. decembra. Na voz, v katerem sc je vozil predsednik Guatemale, je bila danes vržena bomba. Kočijaž je ubit, predsedniku se pa ni nič zgodilo.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
Rim, 4. decembra. Rimski poslanec San-tini graja vlado, da je dala framasonom za izlet na Coprero na razpolago torpedovko vojne mornarice, in interpelira zaradi tega, ker se je iz denarja, nabranega za spomenik Ga-ribaldijti, 20.000 K porabilo za občinske volitve v Rimu v prid framasonski stranki. Zbornica sprejme trgovinsko pogodbo z Rusijo.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 4. decembra.
Pšenica za april........13 85
Pšenica za oktober.......1140
Rž za april..........12 42
Koruza za maj.........7 58
Oves za april.........8'64
Efektiv: neizpremenjen.
|i HB ® v	se prostovoljno
Lfl ■ afiRfe prod« na prstem li| 9 Sl 0ni blizu dveh tnvirn. V pri-■ ■ ■ ^^ H« tiižju je 5 sta"ov»nj, miBMM^MBHm ravnotako v podstrešju, da^e 10 drvarnic, pralna kuhinja, vodnjak, 11 dO do 1200 sež-jev zemlie okoli hise. — Več se zve rri lastniku Ivanu Brudar, Zelena jama 26, Ljubljana.	2716 6—1
Za odgovor naj se priloži lOvinarsk« znamka.
Učenca
dobrih staršev sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom
2669 3—3
Anton Kohi,
Breg- Borovnica.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prjateijem in znancem I prežalostnn vest, da je Vsemogoč- J nemu u> padlo poni cut' k seb na-šeg» nepo/abuega sop oga, oziroma očeta, starega očeta in tasta
Vincenca de Toni-ja
po kratki mučni bolezni, kateri je, prt viden s svetimi zakrament' za umirajoče, da es ob 2. uri popoldne v 56 letu sta osti
Poureb nepozibiega rajn<ka bode v petek, dr.e b. decembra I9u7 zjutrai ob 9 uri s s--, mašo.
P edrageea rajn>ka priporočamo v blag spomin in molnev.
Begunje pri Cerknici, dne 3. dec-mbrs.
dobi za Miklavža
zastonj otročjo obleko
kdor kupi eno obleko v vrednosti nad 15 gld. 27 9 i—i
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljub jana, Mestni trg &t. 5.
Ccr^ouni^,
z dobrimi spričevali, želi službo iz-bremeniti, bodisi v kakem samostanu, ali na večji fari. Razume se tudi na kmetijstvo in vinogradništvo.	27ts 3—i
Vinske sode
po 300, 400, 600, 700 in 1600 litrov do 4000 litrov, iz hrastovega lesa, prav dobro ohranjene, oddaja po prav nizkih cenah ======== tvrdka =====
M. Rosner in drug
zraven Koslvrjeve pivovarne, Ljubljana. 2696 6-i
cIKešcansfia ro66ina v JEjuGljani išče doSro
fiu Rar i c o.
/fastop taf^oj. Plača po dogovoru.
Maslo v pove /j prijaznosti uprav-rijtuo ..^lovenca".	272 2 — 1
| Lepa božična in| 1 novoletna darila i
JM«
& Velika bogata zaloga! j*
K o o	Vsled velike konkurence prodajam po naj- e u W
25-a'i S nižjih cenah, tako, da morim vsakega zadov« l,iti. £ »
n w ^
o ££ obisk, ter beležim z velespoštovanjem	2 15 1 £ 5 ®
Vljudno vabim na ogled, se priporočam za obilen £ erj*
urar in trooveo Ljubljana 3K ® ? nasproti franči&k. samostana. J® 3 ®
mm*» * **w*w mm
FR. ČUDEN,
Cenik* s koledarjem zastonj in po<tn. prosto.
Priloga 280« it«w. ^Sloneno«" dnfe 4. decembra 1907.
VODOVODI
kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: gradba) :: :: :: :: ::
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.	2654 7
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska ul.i, (Slavon.)
Sprejmem takoj spretno, v manu-fakturi izvežbano
prodajalko.
Štefan Stekar, trgovec 2707 3—2	v Ajdovščini.
Dvoje malih stanovanj
se o d d a za mesec februar v Salen-drovih ulicah St. 6.
Več poizve se ravnotam	v 111. nadstropju.	2710 2-2
V najem se vzame v mestu Ljubljana ali bližnji okolici dobro idoča
gostilni
z 1. januarjem ali 1. februarjem 1908. ■
Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo tega lista.	2671 2—2
Kdor želi prodati že rabljeno ali staro
■	v-la. * <1 rol<*kt
o Hi rad Lachnik
I^jubljana	2457 9
Beethovnove ulice 4.	Brzojav!: Lachnik, Ljubljana.
C. in kr. dvomi založnik In papeiev dvorni za!o£.-ik	£.t.;0 5 - •
lekarnar Piccoll, &tfi&3»SJa»iBg;
Dunajska cesta (leknrns. anfjeiju) ========== opetovano odiikovon. priporoča natopile preizkušene izdeike- — ' ______
, Antirrheumon" naibollše'bolei!ino gaseče sredstvo proti
Salmijakove pastile,^^,
pavost in kašelj, razkrajajo sliz.
1 škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane 2 kroni.
trganju in podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h
v
Zeleznato Vino v»ebljie Slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne
-----— - otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl 2 kroni
Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.	P°'»iersKa sieici. 1 kroni.
Tinktura za Želodec ie ,feI°dec krepHno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje ----telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
Naročila sa tofino izvrše proti povzetju.
Za
I
kolo
naj naznani na naslov Jakob Dolinary Smlednik, Gorenjsko. 2704 3—2
e®e@®e®eFš»
l&če se
2681 1 3
mm Kurjač.
Prednost imajo oženjeni, kateri dobe prosto stanovanje in kurjavo.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".
Nit®
pssar In Melemižij eerkvera|(J .. orodju m possde ..
IckaŽMED as
se priporoča velečast. cerkvenim predstojnittvom v obilna naročita tar si uioja naznaniti, da se nahaja njegova
Razpis dobave. 2 2
novo Elizabetno bolnico v Rudolfovem,
katera se otvori začetkom septembra 1908, se razpisuje dobava notranje oprave. Seznamek predmetov in pogojev dobe interesentje pri načelniku zdravstvenega okrožja v Rudolfovem.
Rok za ponndbe: 31 dec. 1907. Predaja blaga: 31. avg. 1908.
Zdravstveno okrožje Rudolfovo.
Ivan Mm
podkovskl Minizdelo-ontell uozou ^ Ljubljani
:: Marije Terezije cesta St. 6::
priporoča svojo veliko zalogo Vffl Vffttf krilih in nekritih, lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se v pouk tudi več učencev.
delam
odslej na
Ellz*b@fnl
blliu samostana oo. Jezuitov in naaprotl Jožefinums
S 1
1SS88SS8
Predstave se vrSijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od IO. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
kakor strežno, zreno in mMm, za oijoke In zidouje
1'mmm~—————| rTimnrrTiTTr—mniTijimfiMi bih, i iniim—im mil iiu^mhimi—mjjj^—i
p poljubni množini 00000000000
1 kobi, borovnica.
tM
m
rjMi. -V&ri
jivT--.^
wmS
Trtoohas
i
||||
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in ftepic, kakor tudi najtrpežnejših
fgffS
rsLw
ta
ott-
m
šaiu
priložnostni!
prodaja
v flnjlejkem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg 5
ra_d_i izredno velike zaloge konfek-oijeza dame, gospode,deklice in dečke.
Vsi predmeti se prodajo za vsako ceno,
»
2638 12 -7 O. Bernatovid*.
C. kr. oblastveno potrjeno 20 104 85
ucilisca za Krojno risanje
branja <Jesifi
Ljubljana, stari t« it. 28.
® Dobi se tiili kroj po iivotni meri. a*
Istrska = =
bela moškat, belo vino, ru-deče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovinju | Istra.
2421 24—13
2697
Na dobrepoljskem kolodvoru se odda
prodajalna
2-2
z vsemi pritiklinami, 1 klet. 1 spalna soba ter del zemljišča. Na razpolago sta tudi 2 vagi in omare. V najem se da po primerni ceni tudi za več let. Več se poizve pri Ant. Zalarju, postaja Dobrepolje.
Za prihodnje leto
priporočam:
Stenski koledar, cena 40 vin., po pošti 50 vin.
Mali skladni koledar, cena 50 vin., po pošti 60 vin.
Veliki skladni koledar, cena
K 110, po pošti K 120. Trgovski koledar, cena K 1 po pošti K 110,
Velika Blasnikova pratika,
cena 24 vin.	2589 6-3
Družinska pratika, cena 24 vin.
JERNEJ BAHOVEC
v Ljubljani
poleg Prešernovega spomenika.
--—	—:	WM —————— 'KUHHaaaUMUKA/7 v	"VUMKB
Kinematograf EDISON
: s Dunajska cesta nasproti kavarne ..Europa". s s
cesta nasproti kavarne „Europa". Danes v sredo nov spored, "ism 2
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava sa dijake po zni-> b žani ceni. i i
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Lašl
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: »Salvator* (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška {telefon št 187). — p£$iljati>t na dem sprejema restaurater »flarednego Poma" g. K, r žitnik (Telefon S* 82) —
IMlnlk v Ljubljani
prodaja vse manufakturno blago
od ponedeljka Z. decembra do Božltn
po iznenadno znižanih cenah.
Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi
posebno sukno za moška oblačila
in damsko blago zadnje novosti,
PKVellke zalooe po brezkonkurenčnih cenah.
Po resnično priložnostnih cenah priporočam tudi praktična božična darila, kakor
preproge f zagrinjala, garniture, angleške plede, krasne šerpe in rute, odeje volneno in štepane, belo blago
(platno, Schrollovi šifoni). Namizno perilo in robci.	=
Nihče naj ne zamudi res ugodne prilike!

rulaui premog
[novo otvorMa premojosnlka Semnik
pri Zagorju ob Savi dostavlja vedno na dom prodaja premoga
v Kolodvorskih ulicah štev. 35 v Ljubljani
Pri naročilih celih vagonov naj se blagohotno obrača naravnost
na premogovnik v Mediji-lzlake.	2643 12-3 -------
ammmmmmm^mmmmmmmmmmma^mmmrnmmmmmmmm^i^mmmmmmmmmtmmmmmmmmmmm^mmmmmi
!! I Za Miklavža 111 glSlSll W Velika izbira
2678 5-2
daril za Miklavža
kakor tudi raznih
predmetov za okrašenle božičnih drevesc
finega domaoega Sn tvorni.koga ixdslka>
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejiih tort ia vaakovrotnoga okuanoga peoiva. — V zalogi imam različnih desertnih in Aokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi daaertnimi vini in rai-
===============^	nimi likerji. ===========^
S
Fini turinski pelinkovec.
Vsak dan sveie medeno, orahova in rozinovo potioo, iartalj. pinoa in drugo peoivo, v pekarni pa fin domii ržen |kruh.
V kavarni
ča5 črga in fina bela l^aua ter izboren čaj.
:: :: slaščičarna, kavarna in pekarija. :: ::
Stari trg štev. 21.
m
»Katoliška Bukvama" v Ljubljani.
m
Najkoristnejša
Miklavževa in božična
darila so pač dobre knjige. Ker smo knjigarno zelo povečali in zalogo v vsakem obziru bogato spopolnili, upamo, da bomo vsakemu lahko vstregli z najboljšimi spisi. Zaloga slovenskega slovstva je popolna; zaloga nemških in drugih knjig je pa tako izbrana in mnogoštevilna, da mora odgovarjati za vse potrebe.
Za Miklavža je na razpolago najlepša izbira knjig s slikami nežni in tudi bolj odrasli mladini za zabavo in nazorni nauk. Glede nemških mladinskih spisov smo se v prvi vrsti ravnali po ocenah zelo skrbno sestavljenega in zanesljivega imenika, katerega je izdalo društvo katoliških učiteljev za Avstrijo na Dunaju pod naslovom: „Wegweiser durch die Jugendschriitenliteratur. Eine Beurteilung von mehr als 5000 Jugendschriften". Na podlagi takih ocen smo zbrali za darila same najbolj priporočljive knjige vseh strok. Poleg najboljših mladinskih spisov imamo tudi za odraale vseh stanov jako izbrano in zelo popolno zalogo priporočljivih knjig leposlovne in znanstvene vsebine.	2654 6—5
m
St. 2293/7.
2695 8—2
Razpis službe.
Na podlagi sklepa občinskega zastopa občine Komen od 27. novembra t. 1., štev. 2284/7, razpisuje podpisano županstvo
$ltižbo orgemi$ta, oziroma peuouedje
pri župni cerkvi sv. Jurija v Komnu ter pri podružni ah, koja služba je takoj nastopiti. Oziralo se bode ie na sposobne prosilce, ki so lepega vedenla. Plača po dogovoru.
S spričevali opremljene prošnje vložiti je na županstvu do v Štetega 10. decembra t. I. Vsa pojasnila daje županstvo
Županstvo občiue Komen,
dne 30. novembra 1907.
Župan: Jos. Volčič I. r.
Za Miklavža!
priporočamo svojo veliko, najbolje izbrano zalogo:
knjig s podobami vsake vrste, knjig z basnimi, pripovedk za dečke in deklice, mladinskih spisov za dečke in deklice, koledarjev za leto 1908, podob, gravur, barvotiska itd. v najfinejši izpeljavi, globuse vseh velikosti in cen, muzikalij vsake vrste,
knjig za darila za odrasle v elegantni, najfinejši opremi razn. cen.	2676 4 3
—• Cenike zastonj in franko. —
Ig. pl. ^leinmagr $ p. §amberg
knjigarna, trgovina umetnin in muzikalij Ljubljana, Kongresni trg štev. 2,
Podružnica ■ v Spljetu. b
Delniška glavnice s
1 1 K s.eoa.ooo. 1 *
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča k žrebanju I. decembra
promesena državne srečke I. 1864 jjj^ J £
Obrestuje vloga na knjižioe in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4l/2°/o, vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5°/o.
glavni dobitek K 300.000 -
Podpuinicsi a v Celovcu, s
t Rezervni fond t t i i K 200.000. i i e