PROSVE
MIRKO RAKI: HARON,'BRODNIK EZ REKO AHERONT V PODZEMSKEM SVETU.
V tem hipu proti nam svoj oln priene odonstran starec belih las . . .
(Pekel, III, 82, 83.)
OB KONCU PREVODA DIVINE COMMEDIE.
DR. JOA DEBEVEC.
Z dananjo tevilko Doma in sveta je prevod Dantejeve pesnitve dospel do konca. (Pesnitev obsega namre, kakor znano, en spev kot Uvod, potem 33 spevov Pekla, 33 Vic ter 33 Raja.) Pekel je izhajal v letih 1910 in 1911, Vice ves as vojne in e pozneje od 1. 1915. pa do 1920., Raj v letih 19211925.
Ali zdaj, ko je dospel do vrha, prevajavec morda vriska od veselja! Naj takoj izjavi, da se mu godi ravno nasprotno in da je njegovo veselje, ki je ob prevajanju rastlo od speva do speva, tedaj, ko je prevedel zadnji verz, padlo ob zavesti, da so menda res vsi Dantejevi prevajavci slovenski gotovo ni izvzet le bolj izdajavci (traduttori traditori), ki jih po pravici zadeva Preernovo trojno gorje:
Gorje, gorje, gorje mu, izdajavcu!
do nile.
Zato naj namesto visokoleteih besed sledi le par suhoparnih ugotovitev. Najprej torej,
T N I D E L
ker je povsod vpraanje po razlogih najvaneje: zakaj sem se lotil prevajanja te celo Italijanom samim tekoumevne in italijanskemu narodu kot takemu le malo ali ni znane pesnitve? (Da je irokim plastem italijanskega naroda Dante malo znan, se tujec takoj prepria: vsako italijansko mesto ima na najlepih trgih spomenike kralja Vittoria Emmanuela, Garibaldija, Cavourja itd., toda Danteja vidimo le malokje; zdi se, da mu Italijani e zdaj niso odpustili trdih besed in oitkov zaradi nesloge, pohlepa itd. e celo Firenza, rojstno mesto njegovo in sede umetnosti, mu ni postavilo umetnikega spomenika. Kakor je v ivljenju sam hodil, tako je sam tudi v moderni Italiji.
Prevelika je tvoja perot, presvetel oesa tvojega ar in premajhen, preslab poskril se ti rod... (upani, Pti Samoiv.)
velja tudi o Danteju in Italiji. Ta nedbstatek so utili znanstveni krogi ter povzroili, da je Firenza L 1917., ko se je bliala est-stoletnica pesnikove smrti, razpisala lepo nagrado 12.000 lir za spis Dante, ki bi poljudno razloil najiremu obinstvu ivljenje in delovanje pesnikovo. Tekmovalo je nekaj pisateljev, toda komisija vseuilikih profesorjev ni mogla nobenemu prisoditi nagrade.) emu torej naj bi ga mi bolje poznali nego njegovi rojaki! Ali naj imamo prevod zato, ker jih imajo e vsi drugi narodi, tudi skoraj vsi slovanski! Ali naj s prevodom samo to dokaemo, da je na jezik prav tako zmoen za izraanje najvijih misli kakor drugi! Ne tajim, nekoliko sta vplivala na-me tudi ta dva razloga; vendar zadnji in najgloblji je bil ta, da bi bil kakor pri drugih narodih - prevod k a i -
V v deelo duhov (Pre.),
v deelo sveto, deelo misli in elja,
kjer vedno jasno je nebo razpeto,
kjer mir in pokoj, srea je doma! (Strit.)
Samo kaipot; zakaj, kdor enkrat najde pot v to deelo, jo razgleduje z izvirnikom v roki. Slubo kaipota je prevod, kakor reeno, e mnogokrat opravil. Tako n. pr. mi je na moje vpraanje, kdaj se je zael z Dantejem baviti, odgovoril g. dr. Fr. Perne, profesor verouka v Ljubljani, to-le:
Na ljubljanski gimnaziji nas je pri neobveznem pouku italijanine (1. 1883.) opozoril profesor dr. K. Ahn na velikega pesnika. To mi je ostalo v spominu, toda bolj na povrju. Kot bogoslovec in tudi pozneje kot mlad duhovnik sem se rad peal s spisi duhovitega apologeta Fr. Hettingerja. Ni mi ostalo prikrito, kako zelo je on cenil Danteja in kako
18*
*
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si