V LIH. /Primrsk 500^ aV \P' c> je r^e! izhajati v Trstu 13. jv preahodnik PARTIZANSKI a 26. novembra 1943 v vasi Zakriž lim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do embra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. ____________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA MB v 1500 ur NEDELJA, 2. MARCA 1997 TRST / USTANOVNI ZBOR ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK Naša zahvala in obveza Na včerajšnjem zboru v konferenčni dvorani tržaškega velesejma je nekdo dejal, da gre za praznik. Uporabil je besedo, Id je nekaj mesecev nismo poznali v besednjaku slovenske manjšine v Italiji, saj smo v Času, ki nas loCi od lanskega poletja doživljali samo težke trenutke. Zato je beseda praznik na mestu, kajti zadruga, ki bo odslej jamčila izhajanje Primorskega dnevnika, je res odraz volje velikega števila Slovencev v Italiji, da Časopis ohranijo pri življenju in mu zajamčijo mimo življenje, pa Čeprav v sedanjem skrčenem obsegu. Ob tem prazniku naj gre s strani uredništva, pa tudi vseh dragih, ki Časopis oblikujejo, zahvala skupnemu predstavništvu in predvsem skupini posameznikov, ki je te tri mesece trdo delala, da je lahko izpeljala pobudo do formalne ustanovitve zadruge. Naša zahvala gre seveda tudi vsem, ki so Primorskemu dnevniku priskočili na pomoč in mu z izdatnimi finančnimi prispevki omogočili izhajanje v Času, ko mu je pretila ukinitev. Se zlasti pa gre naša zahvala Slovencem v Italiji, pripadnikom manjšine, ki so v tem Času stalno dokazovali zavzetost za ohranitev dnevnika in so včeraj to dokazali s tem, da so v tako velikem številu žrtvovali sobotno popoldne in lepo vsoto denarja, da so podprli pobudo, ki bo vsem omogočala, da bodo še prejemali vsak dan slovenski Časopis. Seveda, na včerajšnjem zbora so bile izrečene tudi kritike. Prisluhnili smo jim in upoštevati jih bomo, Čeprav želimo potihoma pripomniti, da so bile - po naši oceni - nekatere krivične. Pa o tem kdaj dragic, saj je danes praznik. Praznik, ki ga želimo praznovati delovno: z zahvalo vsem, ki so ga omogočili, in z obvezo, da bomo z dnevnikom vsak dan prinašali v vaše domove Cim vemejšo sliko hotenj in dosežkov Slovencev v Italiji. TRST - V konferenčni dvorani tržaškega velesejma se je včeraj popoldne zbralo približno 400 Slovenk in Slovencev, ki so pristopili k Zadrugi Primorski dnevnik. Ze prej, v dopoldanskih urah, je skupina predstavnikov komponent slovenske manjšine in uslužbencev podjetja ob prisotnosti notarja ustanovila zadrugo, odobrila njen statut in izvolila začasni odbor, ki mu predseduje Boris Kuret, sestavljajo pa ga še Adrijan Kovačič, Sergij Lipovec, Robert Pescato-ri in Damjan Terpin. Ze na popoldanskem zboru, na katerem so poleg članov odbora spregovorili in zadrugo podprli tudi člani skupnega predstavništva Slovencev v Italiji pa se je začelo vpisovanje članov, ki se bo nadaljevalo v prihodnjih dveh mesecih po vsem ozemlju, na katerem živi slovenska manjšina. Prvi redni občni zbor zadruge pa bo predvidoma ob koncu septembra, ko bodo z demokratičnim postopkom izvolili devetčlanski odbor, ki bo vodil zadrugo v naslednjih treh letih. Medtem pa bo stekel postopek za prevzem glave Primorskega dnevnika in podjetja PRAE; tako bo zadruga postala tudi formalni lastnik časopisa. Ta postopek bo vsekakor zelo zahteven in terjal bo velike napore, saj bo morala zadruga prevzeti tudi dolgove, ki so se medtem nakopičili in te dolgove sanirati. Postopek je obrazložil Boris Kuret, ki je tudi zagotovil popolno transparentnost delovanja zadruge. Na 3. strani ALBANIJA / 10 MRTVIH V VLORL IZGREDI PO VSEH MESTIH Neredi preraščajo v upor Sinoči je vlada odstopila, parlament bo odobril izredne varnostne mere TIRANA - Protest zaradi množične prevare, s katero so propadle finančne organizacije osiromašile množico albanskih varčevalcev, prerašča v pravi upor, zaradi katerega je sinoči odstopila vlada. V napadenih vojašnicah so si demonstranti prisvojili veliko orožja, sedaj pa grozi celo brezvladje, kar očitno pelje k državljanski vojni. Jutri bo verjetno parlament sprejel izredne varnostne ukrepe, kot jih zahteva predsednik Salija Berisha s podporo večinske Demokratske stranke, ki obtožuje opozicijsko Socialistično stranko, da kot naslednica komunističnega režima podpihuje nerede. Demonstranti pa očitajo predsedniku in večini, da so zmagali na zadnjih volitvah samo, ker so jih finančno podprle propadle hranilnice. V Vlori je med predsinočnjimi spopadi bilo vsaj 10 mrtvih, od tega 6 med agenti tajne policije, demonstranti pa so izprazniti skladišča orožja policijske vojašnice in v bistvu nadzorujejo mesto. Neredi so biti tudi v drugih albanskih mestih, kjer so demonstranti prekiniti cestni in železniški promet. Popoldne je bila množična demonstracija v sami Tirani, kjer so sicer javna zborovanja'prepovedana, in so se zvečer vneli spopadi s policijo, ki so jo predvsem mladi demonstranti s tamkajšnje univerze obmetavali s kamenjem. Na 2. strani Rižarna na Internetu brez Slovencev TRST - Včeraj so predstaviti elektronski dnevnik »Giornaleitalia« iz Vidma, ki je uredil na Internetu obsežno dokumentacijo o tržaški Rižarni. Tako so grozodejstva tržaškega uničevalnega taborišča odslej na ogled onim, ki se z vsega sveta povežejo prek računalniškega omrežja. Na številnih straneh, ki so jih estetsko zelo lepo urediti v sodelovanju s tržaškimi Mestnimi muzeji in z videmskim zgodovinarjem Enricom Folisijem, pa niso niti enkrat omeniti dejstva, da so bile žrtve (predvsem) Slovenci in Hrvati. Na 18 straneh je samo enkrat omenjena beseda »slovene«, vendar ne v zvezi z žrtvami, pač pa zaradi kolaboracioniz-ma; krematorjska peč pa naj bi pogoltnila samo Žide, politične nasprotnike in partizane. Na 5. strani Danes v Primorskem dnevniku Berlusconi ponuja roko Oljki Lider Kartela svoboščin spet ponuja roko levosredinski koaliciji Oljke za odobritev finančnega korektivnega manevra. Stran 2 Za preseganje rasizma »Združenje preko meja« se je zavzelo za novi pobudi za preseganje rasizma, ustanovitev Observatorija o rasni diskriminaciji in uvedbo posebne zelene številke. Stran 4 llly na poti odstopa Tržaški župan Riccardo Illy skoraj gotovo ne bo preklical odstopa, čeprav občinski svet pospešeno obravnava regulacijski načrt. Stran 5 autosandra due zastopstvo Velika izbira nadomestnih delov, gum, avto radijev ter rabljenih avtomobilov vseh proizvajalcev - za garancijo. Zahvaljujoč se z.d.št. 669 velja Vaš več kot deset let stari avtomobil do 4.380.000 lir TRST, Ul. Flavia 27, tel. 381335 fax 829778 ITALIJANSKA POLITIKA / NAPOVEDANI MANEVER ALBANIJA / KRVAV RAZPLET FINANČNEGA ŠKANDALA Berlusconi spet ponuja roko Oljki Bertinoffi: Če bo vlado šla na desno, nima nobene bodočnosti - Veltroni je optimist V Vlori 9 mrtvih: protest prerašča v pravi upor Demonsracije tudi v Tirani in drugih albanskih mestih RIM - Silvio Berlusconi spet ponuja roko vladi Romana Prodija. Novinarjem je dejal, da je Kartel svoboščin pripravljen na resno politično soočenje o gospodarski politiki in o vstopu v evropski monetarni sistem, a pod pogojem, da Prodi ne bo zvišal davkov in da bo sprejel nekatere predlagane ukrepe desničarske opozicije. Nekdanji ministrski predsednik je vsekakor očital Prodiju dokaj slabe odnose z guvernerjem Narodne banke Antoniom Faziom. Če bi jaz tako glasno polemiziral s Faziom - je dejal Berlusconi - bi me tisk ostro napadel in grajal, če to dela Prodi pa zgleda vse skupaj skoraj normalno. Lastnik »Finin-vesta« torej, kot vidimo, spet išCe dialog z večino, Čeprav tokrat na področju ekonomije, medtem ko se o ustavnih reformah raje pogaja s predsednikom dvodomne komisije za reforme in tajnikom Hrasta Massimom D’Alemo. Medtem ko Berlusconi ponuja vladni večini po-moC pri napovedanem spomladanskem ekonomskem manevru, tajnik Komunistične prenove Fauste Bertinotti znova svari Oljko, naj ne popušča pred zahtevami desnice. Prodijeva vlada je levosredinska in Ce bo šla na desno bo prej ali slej propadla, podčrtuje vodja SKP, ki je tudi prepričan, da imajo italijanska in druge centralne banke evropskih držav preveč vpliva ter politične oblasti. Prodi mora zagovarjati NOVICE Kartel svoboščin še vedno nima kandidata za milanskega župana MILAN - Ali bo kandidat Kartela svoboščin za milanskega župana predsednik Federmeccanice Gabriele Albertini? V to je prepričan občinski svetovalev Nacionalnega zavezništva Riccardo De Gorato, ki pa si je oridržal sodbo o kandida-turi. Sam berlusconi pa je kasneje izjavil, da o kandidaturi na skorajšnjih občinskih volitvah še ni nič sklenjenega, da pa bo moral biti županski kandidat »pravi Milančan«, oziroma, kot se je izrazil vodja Kartela svoboščin, »z meglo v pljučih«. Albertinijevo kandidaturo pa je ugodno komentiral kandidat Oljke na isto mesto Aldo Fuma-galli, po katerem predsednik federmeccanice dobro pozna milansko stvarnost in bo zato volilna kampanja temeljila predvsem na vsebinah in programih. Preiskava o padcu lire RIM - Rimsko državno tožilstvo je sprožilo predhodno preiskavo o tem, kako se je v petek razširila lažna vest o sodnem pregonu predsednika vlade Romana Prodija. Kot znano, je vest sprožila alarm na mednarodnih trgih in je lira zaradi tega krepko padla. Sodstvo mora zdaj ugotoviti, kdo je prvi objavil lažno vest, proti njemu bi lahko sprožili postopek zaradi motenja trga. politično avtonomijo svoje vlade in zavrniti zahteve po klestenju pokojnin in socialne države. Podpredsednik vlade VValter Veltroni, ki si v teh dneh prizadeva za varnost na nogometnih stadionih, je prepričan, da ima Italija vse rekvizite za vstop v krog najbolj razvitih evropskih držav. Prodijeva vlada po njegovem spoštuje in dosledno izvaja sporazum iz Maastrichta. Veltroni se je o tem vCeraj v Londonu pogovarjal z li-derjem britanskih laburistov Tonyjem Blairom. Dejal mu je, da je Italija na poti sanacije državnih blagajn, v kratkem pa naj bi vlada sprejela vrsto pomembnih ukrepov ža gospodarski razvoj in za nova delovna mesta. V vlorsko bolnišnico so pripeljali ranjence in mrtve (AP) TIRANA - Iz Vlore, kjer je po zadnjih podatkih v petkovih nemirih umrlo deset ljudi, od tega šest pripadnikov tajne policije, so vCeraj poročali o novih demonstracijah. Francoska tiskovna agencija AFP navaja poročila prič, da je v mestu spet protestiralo ve C tisoč ljudi, medtem ko so oboroženi moški križarili v avtomobilih po mestu in streljali v zrak iz avtomatskega orožja. Oboroženi demonstranti so spremljali tudi pogreb žrtev predvčerajšnjih izgedov, med katerimi je bil ubit tudi 15-letni fant. V Vlori se je množica vCeraj spet zbrala pred zgradbo univerze, kjer študentje gladovno stavkajo, in pred bolniš- H DEŽELA / ANKETA SWG h Manj zanimanja za nakup bencina v bližnji Sloveniji TRST - Aprila ali najkasneje maja bo v Furlaniji-Julijski krajini stopil v veljavo zakon, po katerem bodo bencin po znižani ceni prodajali po vsem deželnem ozemlju, in ne, kot doslej, le v tržaški, goriški in v obmejnem pasu videmske pokrajine. Bencin bodo po najnižji možni ceni prodajali v strogem mejnem pasu, cena pa se bo višala sorazmerno z oddaljenostjo od meje s Slovenijo. Cene bencina bo deželna vlada določila sredi prihodnjega tedna, vCeraj pa so pristojni odborniki in funkcionarji vzeli v pretres javnomnenjsko raziskavo, ki jo je o tem vprašanju izdelala tržaška SWG. Iz ankete izhaja, da bo z novimi nižjimi cenami le 40 odstotkov avtomobilistov iz FJK še naprej hodilo v Slovenijo po bencin, os.tali ga bodo raje kupovali doma. Za skoraj tretjino bo tudi padlo zanimanje za nukup cigaret, alkoholnih pijač in živil, ki so jih avtomobilisti kupovali v Sloveniji spotoma, ko so šli po bencin. Na Dežeh za sedaj niso komentirali rezultatov ankete, razširitev neobdavCnega bencina na celotno deželno ozemlje pa še vedno spremljajo polemike. Najbolj glasni so zeleni, ki pravijo, da bo ta ukrep povečal promet in s tem tudi onesnaženje zraka, ustvaril pa bo tudi politične težave s Slovenijo. POTRESI / TUDI NA KITAJSKEM Število smrtnih žrtev v Iranu se je že povzpelo na 500 TEHERAN. ISLAMABAD - Število smrtnih žrtev katastrofalnega potresa, ki je predvčerajšnjim prizadel območje ob mestu Ardabil v Iranu, 400 km severozahodno od Teherana, je naraslo na okrog 500, ranjencev je 2.000, vendar se bojijo, da bodo številke Se narasle. Sunek je zajel veC kot sto vasi, nekatere je skoraj povsem uničil. Položaj preživelih, ki so ostali brez strehe nad glavo, otežujejo klimatske razmere: območje je v glavnem gorato, skoraj skozi vso zimo ga pokriva sneg, ponoči se temperatura spusti globoko pod ničlo, a vsemu-temu je treba dodati Se nove, sicer manjše sunke (našteli so jih okrog 50). Na kraj potresa so že prish reševalci, opremljeni s posebnimi napravami za iskanje morebitnih preživelih pod ruševinami. ZaCeU so tudi pošiljati pomoč v hrani, šotore, pečke za ogrevanje Leden veter je vCeraj biCal tudi gorato območje pakistanskega Belucistana pri Quetti, kjer so se predvčerajšnjim prav tako tresla tla: po uradnih podatkih je bilo 50 mrtvih in okrog sto ranjenih, po pisanju tamkajšnjega Časopisja pa naj bi bilo žrtev se enkrat toliko. O potresu so včeraj poročali tudi iz Kitajske: sunek, ki so ga občutili v pokrajini Xinjiang v skrajnem zahodnem delu države, je dosegel 6. stopnjo po Richterju. Na kraj je odšla posebna komisija, ki mora ugotoviti morebitne človeške žrtve ali gmotno škodo. nico, da bi preprieCili aretacijo ranjencev med spopadi. Za predstavnika albanskega ministrstva za javni red naj bi spopade povzročile »oborožene teroristične skupine«, enote varnostne službe so na izzivanje odgovorile s streljanjem, ki je trajalo dve uri, nato pa so oborožene skupine pripadnikov opozicijske Socialistične stranke stavbo zažgale in pri tem uporabile eksplozivna sredstva. Demostranti so nato vdrli v skladišče orožja in ga razdelili med prebivalce Vlore. Protesti zaradi finančnega škandala preraščajo torej v pravi upor. VCeraj so zabeležili demonstracije in spopade s policijo tudi v sami Tirani, kjer je vlada prepovedala manifestacije opozicije, a se je kljub temu popoldne zbralo 5 tisoč univerzitetnih študentov, ki so se zveCer spopadli s policijo in napadli vojašnico, iz katere naj bi odnesli precej orožja. Neredi so bili tudi v drugih albanskih mestih, kjer so z debli in avtomobili zaprli glavne ceste in železniške proge- Parlamentarna skupščina bi morala zasedati že vCeraj, sejo pa so odložili na ponedeljek, ko bodo verjetno sprejeli posebne varnostne ukrepe, da bi preprečili nadaljevanje in poostritev spopadov. Leva opozicija oporeka predsedniku republike in večinski Demokratski stranki, da so bili vpleteni v delovanje bankrotiranih finančnih družb, ki so povsem osiromašile albanske varčevalce, kar je povzročilo proteste, ki iz ure v uro preraščajo v krvave spopade. ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Nedelja, 2. marca 1997 Od vCeraj obstaja s sedežem v Trstu Zadruga Primorski dnevnik, katere osrednji namen je zajamčiti izhajanje Primorskega dnevnika. Formalno je bila ustanovljena v dopoldanskih urah na sedežu Primorskega dnevnika; ustanovila jo je skupina predstavnikov komponent skupnega predstavništva Slovencev v Italiji in predstavnikov uslužbencev podjetja DZP-PRAE. Izvoljen je bil prvi upravni odbor, ki ga sestavljajo Boris Kuret (predsednik), Adrijan Kovačič, Sergij Lipovec, Robert Pescatori in Damjan Terpin. To pa je bila predvsem formalnost, ki je omogočila sklic včerajšnjega zbora v konferenčni dvorani tržaškega velesejma, kjer je bila množična udeležba odraz jasen odraz zavzetosti slovenske manjšine za ohranitev Primorskega dnevnika. Tudi število prijav je bilo zelo visoko, saj je vpisnico izpolnilo približno 400 posameznikov in predstavnikov raznih organizacij, ki predstavljajo tako že prvo zajetno jedro članstva zadruge. Zbor volivcev, ki ga je vodil Sergij Lipovec, se je začel s pozdravnim nagovorom predstavnika uslužbencev podjetja Voj-mirja Tavčarja, ki je dejal, da je zamisel o zadrugi nastala ob koncu lanskega leta, ko je Primorskemu dnevniku grozilo prenehanje izhajanja. Uslužbenci so tedaj povabih na razgovor skupno predstavništvo, ki je oblikovalo sedanje predloge. Strnjenost manjšine, je poudaril tavčar, pa bo najboljše jamstvo, da bo dnevnik še živel, se bo krepil in bo v še večji meri odražal potrebe manjšine. Predsednik Boris Kuret je nato orisal postopek, po katerem bo zadruga prevzela lastništvo glave in tudi lastništvo podjetja PRAE ter torej prevzela celoten dnevnik. Poudaril jhe, da je zadruga osnovana na načelu vzajemnosti, pri čemer ima vsak član en glas, ne glede na kvoto, ki jo vplača. Obrazložil je tudi volilni postopek za izvolitev novega devetčlanskega odbora na občnem zboru, ki bo predvidoma Množična udeležba najboljša popotnica novi zadrugi ■ septembra. Ker ima volilno pravico vsakdo, ki je član najmanj tri mesece, je zelo pomembno, da se čim večje število ljudi vlčlčani v zadrugo čimprej, da bo zadruga čim bolj reprezentativna, je še poudaril Kuret. Adrijan Kovačič je nato obrazložil nekatere podrobnosti v zvezi s statutom, ki je bil objavljen v primorskem dnevniku prejšnjo nedeljo, in opozoril, da so besedilo spremenili tako, da so člani zadruge lahko tudi neita-lijanski državljani s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Damjan Terpin je nato prebral izjavo o namenih, ki jo ločeno objavljamo, in dogovor o odboru garantov, nekakšni moralni avtoriteti, ki naj bi nadzirala dejavnost vseh medijev vsemanjšinskega pomena. V zvezi s tem odborom je zadruga že sprejela stališče, da garanti ugotavljajo, ali se pisanje dnevnika, ob upoštevanju zakonov in delovne pogodbe, sklada z Izjavo o namenih, na podajo svoje poročilo na občnem zboru zadruge, da bo dnevnik objavljal njihova stališča in da bodo imeli pravico do stikov z uredništvom.Terpin je tudi podal osebno Zeljo, da bi uredništvo časopisa znalo programsko izjavo že sedaj preliti v vsakodnevno oblikovanje časopisa. Ta programska izjava vsebuje ugotovitev, da se je zaključila neka faza izdajanja časopisa, obvezo, da bodo imeli uporabniki neposredno zvezo s tistimi, ki časopis upravljajo, praviso vsakega posameznika do »poštene« informacije in praviso vsakega, da preko časopisa izraža svoje mnenje. Robert Pescatori je nato obrazložil, da bo v prihodnjih dveh mesecih potekala po vsem ozemlju široka akcija včlanjevanja v zadrugo. Sledili so pozdravni nagovori predstavnikov komponent, ki so v okviru skupnega predstavništva izdelale predlog za oblikovanje zadruge. Miloš Budin (DSL) je dejal, da je bila v vsakerm zgodovinskem obdobnju manjšina organizirana na način, ki ustreza tistemu obdobju. Primorski dnevnik je imel vseskozi velik pomen in je še osnovnega pomena ter se mu manjšina ne more odreči, nastanek te zadruge je zato izziv in če smo ga sprejeli, smo ga zato, ker smo prepričani, da bomo te težave premostili. Stojan Spetič (SKP) je opozoril, da je bil že v času oblikovanja zakona za pomoč dnevniku manjšinski dnevnik izenačen z zadm-gami, čeprav takrat nihče ni slutil, da bo prav to končna izbira. Primorski dnevnik naj bo pošten, demokratičen, odprt, »da bomo vsi rekli, da je naš, čeprav se ne bomo spoznavali v njem na vseh straneh.« Vse to bo težko, kajti še vedno so prisotni aroganca in monopoh, skratka, še tli pod pepelom. Ta zadruga pa je preizkusni kamen za vso manjšino. Ivo Jevnikar (SSk) je dejal, da smo po eni strani veseh, po drugi pa ni mogoče mimo grenkih občutkov, ko se vprašujemo, ali je bilo res vse to, vključno z razpadom TKB, potrebno, da smo skupili na skupno pot. Tudi prihodnost ni rožnata, prevladujejo pa občutki veselja. S podobnim zagonom se mora manjšina lotiti še drugih odprtih vprašanj. Marij Maver (SSO) je poudaril izreden pomen dnevnika za manjšino ter izrazil upanje, da smo na začetku sprememb, da postane Primorski dnevnik vsemanjšinski. Podobno misel je izrekel tudi Aleš VValtritsch (DFS), ki je poudaril, da skušajo vse komponente zagotoviti, da bo dnevnik napredoval in postal res časopis vseh Slovencev. Rudi Pavšič (SKGZ) pa je dejal, da govori v imenu organizacije, ki je 50 let izdajala Primorskem dnevniku in da se zato najprej zahvaljuje vsem, ki so ta dolga leta omogočah in zagotavljali njegovo izhajanje. Pred leti je manjšina našla skupne rešitve za nekatere ustanove, sedaj je na vrsti Primorski dnevnik in časopis bo izraz vse manjšine. V imenu slovenskih županov je nato prebral izjavo dolinski župan Boris Pangerc (izjavo objavljamo v celoti), sledila pa je krajša razprava, v kateri so nekateri udeleženci postavljali vprašanja upravnemu odboru zadruge. Na slikah pod naslovom predsedstvo zbora na tržaškem velesejmu in jutranja formalna ustanovitev zadruge, spodaj gneča za vpisovanje v zadrugo (foto KROMA in M. Magajna) Izjava županov Razlogi, zaradi katerih se ustanavlja Zadruga Primorski dnevnik, so obče znani in ne potrebujejo nadaljnjega razglabljanja. Po katastrofalnem razdejanju slovenskega denarnega inštituta v Trstu potrebujemo Slovenci v zamejstvu premočrtno, pošteno in jasnogledno dejanje najširšega zamaha, da se ne razblini še zadnji kanček zaupanja, ki veže naše ljudi na tisto, kar so si zgradili z žrtvijo, odrekanjem, z vsakdanjim trudom in naporom. V zadnjih mučnih in turobnih mesecih se je izkazalo, da smo vsi - brez izjeme - toliko navezani na Primorski dnevnik, da smo pripravljeni še enkrat verjeti v kolektivno zavest in iz te kolektivne zavesti črpati moči za ponoven vzpon. Iz viharja je Primorski dnevnik izšel moralno čist, ker je njegova povezovalna moč tako ukoreninjena med nami, in nam je torej tako potreben, da se mu nočemo odpovedati. Zato ponovno zastavljamo svoje dostojanstvo, da časopis ohranimo kot simbol in kot tvorni dejavnik tiste vrednote, ki nas edina dejansko razlikuje od drugih - to je jezik. Presekati to žilo, bi pomenilo odločiti se za nemo spremljanje vsakdanjega zamejskega utripa na politični, kulturni, gospodarski in športni ravni in na ravni bolj površinske, a nič manj pomembne vsakodnevne kronike. Slovenci, ki smo bili z zlomom Tržaške kreditne banke prizadeti predvsem za dobro ime kot narodna skupnost živeča v Italiji in so nas neodgovorni voditelji spravih na kolena, ustanavljamo Zadrugo Primorski dnevnik, ker verjamemo, da so med nami samo nekateri negativni osebki, da pa je jedro še vedno zdravo in sposobno dinamičnega in ustvarjalnega življenja s pogledom uprtim naprej. Del naše stvarnosti še vedno gleda na novo nastajajočo zadrugo z nezaupanjem in bojaznijo: mnogo je takih, ki nihajo, ker menijo, da nimajo zadostnih jamstev, da bi se obvarovah pred novimi tveganji. Tistim, ki so že vstopili v zadrugo, moramo priznati njihov pogum in velik čut odgovornosti in pripadnosti. Zupani, podpisniki pričujoče izjave, vstopamo v zadrugo Primorski dnevnik iz dveh razlogov: iz osebnega prepričanja, da je tako prav in ker želimo kot izvoljeni predstavniki ljudstva s tem dejanjem izraziti moralno garancijo, da bo Zadruga delovala izključno po načelih in v namene, za katere se ustanavlja. Odločno pa nasprotujemo vsakršni možnosti, da si v Zadrugi izkrčijo mesto ali kakršenkoli zunanji ali notranji vpliv ljudje, ki nosijo težko in obsojanja vredno odgovornost za stanje, ki je nastalo in privedlo do ustanovitve Zadruge Primorski dnevnik. Zadruga Primorski dnevnik mora delovati na temelju poštenega upravljanja, jasnih programskih izbir in prozornih ciljev. Župan občine Zgonik - Tamara Blazina Zupan občine Repentabor - Aleksij Križman Zupan občine Dolina - Boris Pangerc Podžupan občine Devin-Nabrežina - Vera Tuta-Ban Izjava o namenih zadruge Primorski Slovenci so več kot stoletje imeli dnevnike, ki so jih povezovali na njihovem naselitvenem ozemlju. Najprej »Edinost«, ki jo je nasilno ukinil fašizem. V letih upora je v hribih zaživel »Partizanski dnevnik«, ki je po osvoboditvi izhajal v Trstu kot »Primorski dnevnik« celega pol stoletja kot edini slovenski dnevni časopis s težnjo, da bi bil čedalje bolj glasnik zahtev celotne slovenske manjšine po njenih pravicah in želje, da bi se svobodno razvijala in uresničevala vlogo povezovalca med tu živečimi narodi. Občila v manjšinskem jeziku, dnevnik še posebej, izhajajo v neugodnih razmerah omejenosti tržišča in šibkega gospodarskega zaledja. Pogosto tudi ne povsem prijaznega okolja. Zato potrebujejo posebno podporo in pozornost oblasti, ki pa ne more v celoti nadomestiti neizbežne vzajemnosti med uporabniki informacije, oziroma solidarnosti znotraj skupnosti, ki informacijo ustvarja, posreduje in rabi. V življenju »Primorskega dnevnika« se je po večkratnih krizah izčrpala zgodovinska faza. Sedaj čutimo potrebo po najširši prepletenosti pripadnikov manjšine z ustvarjalci našega dnevnika, da bodo zajamčeni pogoji nadaljnjega obstoja in razvoja, obenem s pravico do poštene informacije v duhu odprtosti in ob upoštevanju pluralne razčlenjenosti Slovencev v Italiji. Ti naj bodo torej nosilci lastinske pravice, ki ne bo izključujoča, pač pa v duhu zadružne vzajemnosti njena najširša demokratična oblika. Cilj zadruge »Primorski dnevnik« je ohranitev in razvoj dnevnika in sploh pravice manjšine do lastnih občil, kakor bo pač dopuščal odnos med tehnološkim razvojem in razpoložljivimi sredstvi. Je olajšan dostop k informacijam in uresničitev ustavne pravice posameznika in organiziranih skupin, da svobodno izražajo svoja mnenja in z njimi seznanjajo celotno manjšino. Je kolektivna pravica celotne slovenske manjšine v Italiji, da tako uveljavlja svojo vlogo osebka v odnosu do večinskega in matičnega naroda. NOVICE Nov avtomat za matična potrdila Tržaška Občina obveSCa, da v sedežu CRT Bance v Ul. Carducci 7 deluje avtomat za izstavljanje potrdil matičnega urada. V avtomat je treba vstaviti elektronsko kartico z davčno kodo in plačati v gotovini, nakar stroj izda v najkrajšem Času kolkova-na in nekolkovana potrdila. Podobna stroja delujeta že nekaj Časa pri sedežu CRT Bance v Ul. Battisti 16 in v komercialnem centru II Giulia.V kratkem bo Občina nastavila še druge tovrstne avtomate. Občani pa lahko naročajo brezplačna potrdila tudi po telefonu (tel. 6754479 in 6758041, deluje 24 ur vsak dan) in jim jih dostavijo na dom proti plačilu poštnine, ter seveda v vseh občinskih izpostavah. • V Križu proslava Dneva slovenske kulture V Sirkovnem domu v Križu bo danes ob 17. uri Prešernova proslava, M jo prireja KD Vesna. Poleg moškega in dekliškega zbora bodo nastopih gojenci Glasbene matice in učenci osnovne šole Alberta Sirka. KD Vesna vodi začasni odbor, ki si prizadeva za oživitev kulturnega delovanja v vasi. Danes na Opčinah koncert ŽPZ Tabor Danes bo v Prosvetnem domu na Opčinah slavnostni koncer 2PZ Tabor, ki bo tako proslavil tudi dan slovenske kulture. Za koncert smo izbrah splet pesmi, ki so nas spremljale v teh dvajsetih letih in ki nas spominjajo na prehojeno pot, na kakšen poseben henutek, ki smo ga doživeh skupaj. Vezni tekst je napisala Ljuba Košuta, ki ji nikoli ne zmanjka humoristične žilice. Vabimo vse prijatelje petja, naše bivše pevke in tiste, ki bi hoteli z nami nazdraviti ob 20-letnici ustanovitve ženskega zbora Tabor. (K.M.) Zborovanje društva Edinost Kot vsako prvo nedeljo v mesecu, bo tudi danes med 11.30 in 12.30 na Trgu Unita protestno zborovanje Dmžbeno-pohhcnega društva Edinost. V tiskovnem sporočilu društvo ugotavlja, da bo Cez 305 dni 50-letnica vstopa v veljavo italijanske ustave, ki predpisuje varstvo manjšin, in da je torej zamuda pri uresničevanju tega temeljnega naCela že polstoletna. V soboto izvolitev tajnika tržaške DSL V soboto, 8. marca bo drugi del pokrajinskega kongresa Demokratične stranke levice. Delegah imajo na dnevnem redu izvohtev tajnika, ki bo skoraj gotovo spet Steho Spadaro. Jutri ob 18. uri bo na strankinem sedežu v Ul. S. Spiridione 7 skupščina o novem statutu stranke, v torek ob 18. uri pa v konferenčni dvorani železniške postaje razprava o reformi socialne države. Oton Habzburški v Trstu Tržaški podžupan Roberto Damiani je včeraj na županstvu sprejel Otona Habzburškega, evropskega poslanca in sina zadnjega avstro-ogrskega cesarja Karla. Na srečanju je tekla beseda o evropskem združevanju in o gospodarskih perspektivah Trsta. ZDRUŽENJE ANOLF Dve novi pobudi za preseganje rasne nestrpnosti Odprtje Observatorija o rasnem nasilju in uvedba zelene številke Lani so našteli okrog 300 primerov rasnega nasilja, veC kot 20% jih je bilo na Severu, vendar samo manjši del prodre v javnost in se z njim ukvarjajo pristojni organi. V okviru prizadevanj, da bi razširili kulturo odprtosti do tujcev, se je Združenje preko meja (Anolf) zavzelo za dve novi pobudi, »deželni observatorij o nestrpnosti in rasni diskriminaciji« ter zeleno številko »Sos na zvezi z rasizmom«. Uresničitev obeh pobud, je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril predsednik Anolfa Lucio Gregoretti, sodi v okvir prizadevanj ob evropskem letu proti rasizmu. Gregoretti je postregel tudi z nekaterimi številkami: v naši deželi je 32.000 tujcev (od tega 4.000 iz držav EU), v Trstu jih je 11.000 (70% iz držav Vzhodne Evrope), v Gorici 3.000, med njimi je 42-43% žensk. Ko govorimo o tujcih, moramo upoštevati, da so nekateri zaposleni v raznih znanstvenih strukturah (Center za teoretsko fiziko, Raziskovalno območje, baza pri Avianu itd.), veliko manj kot bi si sprva predstavljali pa je Afričanov (Maročanov, ki so najštevilnejši, je vsega skupaj 500 v vsej deželi). Od omenjenih 32 tisoč je samo 300 uredilo svoj položaj na podlagi dekreta Dini, a 300 jih je v begunskih taboriščih. Kljub visoki socialni integraciji pa ostaja zelo zaskrbljujoče vprašanje zapore in diskriminacij, je poudaril Gregoretti. V tem smislu bo observatorij zbiral podatke o razmerah in težavah priseljencev, jih periodično objavljal ter razvijal primerne pobude. Zeleno šte- vilko 167-327801 bodo aktivirali prihodnji teden. Med tiskovno konferenco so podali še nekaj zgovornih podatkov, a na dan bi jih prišlo še veC, Ce bi ob meji odprli načrtovani center za pomoč. Pri hišnih delih pomaga okrog 1.000 tujcev od skupnih 4.600, kar priCa o razširjenosti dela na Cmo. Pri sezonskem delu v poljedelstvu so septembra lani našteli veC kot 4.500 oseb, a samo 131 je bilo priseljencev. Prijav zaradi izkoriščanja prostitucije je bilo lani manj kot 20. Za ta mesec je Anolf predvidel vrsto manifestacij, ki se bodo ob mednarodnem dnevu za odpravo rasne diskriminacije (petek, 21. t.m.) zaključile z odprtjem novega sprejemnega centra v TržiCu. Že v torek, 4. t.m. bodo v Pordenonu odprli razstavo »Zenske in rasizem« in predstavili razultate raziskave med študenti. V torek, 11. t.m., se bo milanski sodnik Gherardo Co-lombo udeležil manifestacije v Pordenonu, popoldne pa bo v Gorici predstavil knjigo »II vizio della memoria«. O pobudah, ki bodo 8. marca, je še posebej spregovorila Giuliana Teržani, predsednica Komisije za enake možnosti pri Občini Trst. Tega dne bodo predstavili izsledke raziskave o položaju priseljenih žensk, in sicer ob 10. uri na glavni tržaški postaji. Iz raziskave izhaja, da je kar 13% teh žensk dobilo »posebne« ponudbe (za ilegalno zaposlovanje in prostitucijo), kar dokazuje, kako velikemu pritisku in izsiljevanju so te ženske podvržene. ELEKTRONSKA IN SLABA INFORMACIJA Rižarna na Internetu, a brez Slovencev Na 18 straneh o lagerju so Slovenci omenjeni samo zarodi koloborocionizmo Http://windcloak.it/giomale/italia/ ri siera.htm je naslov na računalniški mreži Internet, na katerem je od včeraj na ogled informacija o tržaški Rižarni videmskega elektronskega dnevnika »Giomaleltalia«. Pobudo so predstavili včeraj v Novinarskem krožku (na sliki, foto Balbi/KROMA). Strani so grafično lepo opremljene tudi s slikami Rižarne in drugim fotografskim materialom, ter s petimi poglavji, v katerih so opisani zgodovinski okvir, zgodovina Rižarne od industrijskega obrata do tovarne grozot, holokavst, »zapozneli proces, ki je prebil zid molka« in Rižarna kot državni spomenik. Strani so uredili v sodelovanju z direkcijo tržaških Mestnih muzejev in z zgodovinarjem videmske univerze dr. Enricom Folisijem. Pri pregledu strani o Rižarni pa izstopa nesprejemljivo in naravnost grozljivo dejstvo, da so povsem zamolčali dejstvo, da so žrtve tega uničevalnega taborišča bile večinoma Slovenci in Hrvatje. Na 18 straneh se beseda »slovenski« pojavi samo enkrat in sicer pri naštevanju italijanskih, hrvaških in slovenskih... kolaboracioni-sticnih enot! Kdor brska po Intemeto-vih straneh o Rižarni si tako ustvari mnenje, da so v Rižarni trpeli, umirali in bili sežgani samo Židje, pa nekaj drugih antifašistov: vso Čast in slavo enim in drugim, popoln molk o slovenskih in drugih slovanskih žrtvah, in teh je bilo največ, pa je res škandalozen! Se zlasti Čudi, da je pri tem »zgodovinskem etničnem CišCenju« sodelovalo vodstvo tržaških Mestnih muzejev, ki smo ga doslej poznali kot občutljivega in korektnega do naše zgodovinske preteklosti. Lahko bi našteh še veliko drugih bistvenih pripomb: od dejstva, da predstavljajo Rižarno kot »edino uničevalno taborišče v Italiji«, kar je velika netočnost, saj je to bilo edino nacistično, ne pa edino uničevalno taborišče - Gonars in ostala so namreč bila italijanska uničevalna tabvorišCa; zloglasna Collot-tijeva tolpa naj bi se ukvarjala »z nadzorom delavskega razreda, represijo partizanskega gibanja in Resistenze,« kar je tudi zelo daleC od zgodovinske resnice. V edino tolažbo in tudi dokaz upravičene prizadetosti vse slovenske skupnosti je slika, s katero so opremili ozadje vseh strani: gre za grafit, ki ga je na steni celice smrti izpraskal nesrečni Celestin Rodela, ki ni bil ne Zid in niti pripadnik Resistenze. S. MAREC PEDRONETTO (LAF) POBUDA CARITASA IN OBČINE FINANČNI STRAŽNIKI V Bregu niz pobud ob dnevu žensk Z osrednjo občinsko prireditvijo se v Bregu začenja niz pobud ob mednarodnem dnevu žena: na pobudo skupine žensk iz dolinske občine bo namreč danes popoldan z začetkom ob 18. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu kulturno srečanje z naslovom Sa-vrinke in slovenska Istra v pesmi, plesu in besedi. Na odru se bodo predstavile ustvarjalke iz vasi sosednje istrske pokrajine, ki doživlja zadnja leta pravi kulturni preporod. V narečni in knjižni poeziji, v ljudski pesmi in plesu bo tako zaživel utrinek iz preteklosti, a vendar sodobnosti krajev, ki so nam, kljub državni meji po značilnostih in vsebinah tako zelo blizu, (dam) Spet predlog o tižaški metropolitanski pokrajini Deželni svetovalec Furlanske avtonomistične lige Giancarlo Pedro-netto je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil svoja gledanja o avtonomiji FJK ter o odnosih med Trstom in Furlanijo. Srečanja se je udeležil tudi tržaški župan Riccardo Illy, ki je na izrecno vprašanje odgovoril, da še ni odločil, ali bo potrdil ah preklical svoj odstop. Pedronetto je mnenja (s tem v zvezi bo tudi predložil posebni zakonski osnutek), da bi morala Dežela polnopravno izvajati reformo krajevnih uprav, še posebno občin. Predlagal je ustanovitev dveh posebnih pokrajin (za gorata območja in za tržaško metropolitansko odročje) ter stirh deželnih pokrajin (Videm, Gorica, Pordenon in Južna Furlanija). Deželna uprava bi morala na- dalje ustanoviti »Dieto za skupnosti in avtonomijo Furlanije«. Tržaški župan je soglašal z večino predlogov svetovalca Pedro-netta, napovedal pa je bližnji zakonski predlog »Odbora za možno avtonomijo Trsta«, ki ga je ustanovil skupno z nekaterimi podjetniki in pravniki. Odbor - Čeprav Illy tega ni omenil - bo igral aktivno vlogo v morebitni volilni kampanji v tržaški občini. Pedronetto je torej spet potegnil na dan ti. metropolitansko tržaško pokrajino, o kateri se v zadnjem Času spet govori, malokdo pa v resnici ve, kaj to pravzaprav pomeni. Seveda z izjemo desnice, ki si to upravno telo zamišlja kot veliko mestno občino, v kateri bi okoliške uprave imele povsem postransko vlogo. Po mestu zbiralniki oblačil za dobrodelne namene Zaplenili 200 kg rib Ribe in morski sadeži sploh niso bili užitni Prihodnji teden bodo pričeli nameščati po mestu 48 rumenih zbiralnikov za dotrajana oblatila: gre za pobudo Caritasa v sodelovanju s tržaško Občino, izkupičke prodaje blaga pa bodo namenili v dobrodelne namene. Pobudo ssta predstavila včeraj podžupan Roberto Damiani in odbornik Uberto Drossi Fortuna, ki sta orisala dogovor s Cari-tasom in predvsem socialno vsebino tovrstnega zbiranja starih oblačil in tkanin nasploh. Podobno kot v drugih italijanskih mestih, bo tudi v Trstu dana možnost, da občani prispevajo istočasno k zmanjševanju neracionalnega uničevanja raznovrstnih še koristnih predmetov (zbiranje stekla in papirja je že dobro vpeljano), obenem pa tudi k dobrodelnim pobudam škofijskega Caritasa v korist revnejših, ki jih tudi v Trstu ne manjka. Zbiralnike bo upravlja- la socialna zadruga Quer-ciambiente, pri kateri je zaposlenih sedem prizadetih, ki bi sicer samo bremenili javne blagajne, tako pa se lahko vključujejo v aktivno delovno okolje. Blago bodo redno pošiljali specializiranemu podjetju v Pratu, kjer bodo boljša oblačila prodali na »bolšjem trgu«, dotrajana pa recilkirali pri proizvodnji tekstilnih vlaken; za vsak kilogram zbranega blaga bodo, plačali tržaškemu Caritasu 450 lir. Predstavnik Caritasa g. Mario Del Ben je naglasil, da vsekakor še vedno zbirajo rabljene obleke za revne v župnjištih, pri Vin-cencijevi konferenci in drugih ustanovah. Nova pobuda z nabiralniki po vsem mestu pa bo nudila priložnost občanom, da brez večjih problemov oddajo odrabljene obleke in blago z jamstvom, da bo izkupiček res šel v dobrodelne namene. Agenti finančne straže so v zadnjih treh mesecih zaplenili okrog 200 kg rib in morskih sadežev, ki so jih ilegalno uovili ali nabrali na področju pristanišča in so bile namenjene tržišču. Zdravstvena inšpekcija je ugotovila, da niso bile primerne za uživanje, na kar pa se »priložnostni ribici« niso preveč ozirali. Ribe in morske sadeže so uničili, zaplenili pa so tudi štiri mreže. Finančni stražniki so v zadnjem Času še posebej poostrili tudi kontrolo nad zvezami z Albanijo. V tem okviru so zaplenili 190 kilogramov mesa (škrjanckov), 146 nabojev ter 3, 200 kg tobaka: blago je bilo skrito v vozilih ali v prtljagi potnikov, ki so se izkrcali z ladje Sansovino, ki je prihajala iz Albanije. Tri italijanske državljane so prijavili sodnim oblastem. Obsežna akcija karabinjerjev Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev je zadnjega dne prejšnjega meseca izvedlo obširno akcijo, pri kateri so uporabili tudi helikopter ter patruljni Čoln. Kontrolirali so 394 oseb, 247 avtomobilov, 6 motornih koles, 1 plovilo, 59 raznih objektov (osamljene vile, nomadska taborišča, poštni uradi, javni lokali itd.) ter 5 tujcev, proti katerim je bil izdan nalog za izgon. Pri tem so agenti eno osebo aretirali, 11 so jih prijavili sodstvu, opravili so 5 osebnih in hišnih preiskav ter zaplenili nož, odvzeli pa so tudi vozniško dovoljenje in prometno knjižico. Nadalje so naložili 34 glob zaradi kršenja cestnega zakonika, odkrili so 4 ukradena vozila, upravno so zaplenili avtomobil in motorno kolo ter naložili dve globi zaradi kršenja posebnih zakonov. OBČINA TRST / PREDČASNE VOLITVE IZ DNEVA V DAN BLI2JE Zupan llly skoraj gotovo ne bo preklical odstopa Občinski svet medtem pospešeno obravnava regulacijski načrt Riccardo Illy skoraj gotovo ne bo preklical svojega odstopa, tako da bodo v Trstu 27. aprila (drugi krog 11. maja) predčasne občinske volitve. Občinskemu svetu namreč, kljub pospešenemu delu, ne bo uspelo do torka, dan ko mora župan potrditi ali preklicati odstop, odobriti regulacijskega načrta. Slednjega bo namreč najbrž odobril izredni vladni komisar, ki ga bo Dežela imenovala izključno za to izredno pomembno obveznost. Mestna skupščina je zasedala včeraj, sestala pa se bo tudi jutri in v torek. Na dnevnem redu ima več sto pripomb in prizivov na regulacijski načrt, ki pa ga je popolnoma zasenčilo politično vprašanje Uljevega odstopa. Vsi se vsekakor že pripravljajo na volitve, na katerih se bodo predstavili najmanj štirje županski kandidati. Illyja (čeprav gre trenutno le za • hipoteze) naj bi podprle levosredinske komponente (najbrž vsaka stranka s svojim simbolom) in mest- na lista, ki se bo sklicevala na »Odbor za možno avtonomijo Trsta«, za katerega je dal pobudo sedanji župan. Tako zastavljeni volilni projekt podpira predvsem Demokratična stranka levice, nekaj dvomov pa ima še Ljudska stranka, ki pričakuje pomoč nekaterih sredinskih sil, v prvi vrsti »Forza Italia«. Manjše stranke (vljučno s SSk) se bodo verjetno predstavile pod skupnim simbolom, najbrž »Trst 2000«, ker je »Zavezništvo za Trst« iz leta 1993 politično propadlo. Svojo župansko kandidaturo bo predstavila Severna liga, čeprav nekateri njeni voditelji še upajo v sodelovanje z desnico. To pa se bo zelo težko zgodilo, saj se bo Bossije-va stranka 27. aprila v vseh večjih mestih predstavila s svojimi samostojnimi listami. Kartel svoboščin upa v skupno župansko kandidaturo. Z Illyjem naj bi se pomeril predsednik Trgovinske zbornice Adal-berto Donaggio, ki ni nikoli potrdil, a tudi ne demantiral svoje kandida- ture. V primeru razkola na desnici bo Nacionalno zavezništvo predstavilo svojega kandidata, ki v vsakem primeru skoraj gotovo ne bo posl. Roberto Menia. Stranka komunistične prenove bo v primeru predčasnih aprilskih volitev v prvem krogu tekmovala s svojim županskim kandidatom. Komunisti, kot znano, ponujajo Oljki volilno zavezništvo, a pod pogojem, da se slednja odpove lllvju, kar pa se sodeč po razvoju dogajanj ne bo zgodilo. Ostre kritike na račun poteka razprave o regulacijskem načrtu prihajajo medtem s strani naravovarstvenih organizacij in združenj. Svetovni sklad za naravo WWF in sorodne organizacije očitajo občinski skupščini, a predvsem Uljevemu odboru, da ne kaže prav nobene pozornosti do zahtev naravovarstvenikov. Občinski svet je namreč doslej zavrnil skoraj vse pomembnejše prizive, ki so jih predložili zeleni. Tržaški župan llly vztraja pri odstopu (F. KROMA) POKRAJINA / SSK OBSOJA RAVNANJE VEČINE n »Pravi politični škandal« Nesprejemljivo črtanje prispevka za SSG VCERAJ-DANES Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je v posebni tiskovni noti obsodila kot nesprejemljivo, če že ne kot pravi politični škandal, odločitev Co-darinovega odbora, da črta iz proračuna prispevek za Slovensko stalno gledališče. Izbiro je, proti protestu svetovalca Vremca, zagovarjal odbornik Poil-lucci. Stališče SSk sloni na treh jasnih temeljih, od katerih, kot poudarja tiskovno poročilo, je treba razmisliti: »V prvi vrsti ugotavljamo dejstvo, da odločitev pokrajinske uprave pade v trenutku šibkosti slovenske manjšine, kar ji daje prizvok udarca v hrbet. Drugič je treba podčrtati, da je Pokrajina soustanovitelj SSG in je zato nesprejemljivo, da krati potrebna sredstva neki lastni ustanovi. Zadnjič pa je potrebno podčrtati, da so dosedanja “podpiranja” Pola svoboščin do manjšine le prevare, saj ob vsaki upravni odločitvi teh sil prihaja na dan njihov stari nacionalizem, nena-zandje ob popolnem neupoštevanju mnenja manjšine pri imenovanju zastopnika Pokrajine v odboru SSG.« Podobno obnašanje smo že zasledili, pravi dalje pokrajinsko tajništvo SSk, ko je Pol svoboščin glasoval za različnega kandidata od VVillija Mikaca, ki ga je opozicija predlagala kot predstavnika pokrajine v Združenje pokrajin Italije, samo zato, ker je bil Slovenec. Danes, NEDELJA, 2. marca 1997 NEŽA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.47 - Dolžina dneva 11.01 -Luna vzide ob 1.18 in zatone ob 11.13. Jutri, PONEDELJEK, 3. marca 1997 KUNIGUNDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1033 mb narašča, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessan-dra Pilat, Federico Sancin, Jacopo Delle Vedove, An-drea Beltrame, Silvia De Cle-va. UMRLI SO: 73-letna Silvana Tončič, 64-letni Giuseppe Surian, 88-letna Emi-lia Bortolutti, 77-letna Anna Maria Corbella, 73-letni Um-berto Muradori, 97-letna Giuseppina Florenin, 95-let-na Jolanda Cocito, 77-letni Giovanni Dmdich. ; ' LEKARNE NEDELJA, 2. marca 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Šentjakobski trg 1, Opčine (Nanoški trg 3). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE, Nanoški trg 3 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16. do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Šentjakobski trg 1. OPČINE, Nanoški trg 3 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749). Od PONEDELJKA, 3. do SOBOTE, 8. marca 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200,466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje -Lungomare venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. 13 OBVESTILA slomskov dom ■ ba- ZOVTCA - Jutri, 3. marca, ob 20.30 predavanje dr. Jadranke Vrh iz Kopra na temo: »Kakšen odnos imam do življenja in smrti? Kako se kot mati in zdravnica srečujem s težko boleznijo in smrtjo, ko vendar kot mati prinašam na svet življenje in ga kot zdravnica ohranjam? Sledil bo razgovor. Vabljeni! KLUB PRIJATELJSTVA priredi v sredo, 5. marca, v dvorani v Ul. Donizetti 3, srečanje članov. Predaval bo gospod Ivan Bužečan o uslugah, ki jih nudijo socialne ustanove v Trstu. Začetek ob 16. uri. SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo ob večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Za vse dodatne informacije telefonirati v urad, na St. 040/51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Tržaška Oljka se pripravlja na zahtevne preizkušnje Tržaško gibanje za Oljko (naslednik tako imenovanih Prodijevih odborov) je na včerajšnji novinarski konferenci predstavilo svoje delo in svoje načrte. O morebitnih aprilskih občinskih volitvah niso govorili, dali pa so razumeti, da volitve skoraj gotovo bodo in da se je treba nanje že začeti pripravljati. Začasni odbor gibanja za Oljko (koalicija je nekaj drugega, saj jo sestavljajo levosredinske stranke) sestavljajo senator Fulvio Cameri-ni, Adele Pino, Stefano Fantoni in Stefano Del Colle. Gibanje bo v kratkem dobilo svoj sedež (v Domu pristaniških delavcev nad gledališčem Miela), aprila pa bo na kongresu izvolilo vodilna telesa. Senator Camerini in somišljeniki so poudarili, da trdno verjamejo v čisti večinski volilni sistem in da si bodo na vseh ravneh prizadevali za tesnejše sodelovanje med vsemi komponentami Prodijevega zavezništva. Tudi tržaški kmetje na manifestaciji, ki bo v Brescii 6. marca V Brescii bo 6. t.m. velika vsedržavna manifestacija kmetov, da bi stanovske organizacije z njo opozorile na sedanje pomanjkljivosti sektorja in predlagale novo in predvsem drugačno politiko do tega življenjsko važnega primarnega sektorja. Manifestacija bo važna predvsem kot odgovor na kmetijsko politiko Evropske unije na sploSno, specifično pa na njeno živinorejsko politiko zlasti kar zadeva kvote mleka, ki močno hromijo italijanske pridelovalce. Kmetje bodo v Brescii zato zahtevali odpravo kvot mleka in istočasno zahtevali da se proizvajalcem omogoči, da sami upravljajo ta sektor. Obenem bodo od vlade zahtevali pravičnejšo in predvsem jasnejšo politiko do živinoreje, ki preživlja tudi sicer, težko kritično obdobje. Iz teh razlogov, ki jih čutimo tudi pri nas, sta Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovacev sklenili manifestacijo podpreti z neposredno udeležbo na njej tako tržaških in goriških živinorejcev in kmetov na splošno. Za odhod v Brescio bo organiziran poseben avtobus in zato Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev vabita k vpisu. Kraj in uro odhoda bosta organizaciji še sporočili. TEČAJE ROČNEGA TKANJA bo vodila Magda Tavčar pri Skladu Mitja Cuk. Začetek 1. tečaja (22h) po 15.3.97. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 040/212289. KRUT obvešča člane, da v torek, 4. marca, ponovno začnejo plavalne me v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. tel. št. 3720062. SKD B ARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata v petek, 7. marca na sedežu Sirene, večer z diapozitivi. LOJZE ABRAM bo prikazal: EKVADOR NARAVA PRADAVNINE. Začetek ob 20.30. DOLINCANKE se bomo zbrale 8. marca, ob 19. uri, v društveni gostilni v Dolini in skupno z Vanko in Tonco počastile 8. marec - mednarodni praznik žensk. KD FRAN VENTURINI priredi v soboto, 8. marca, ob 20. mi, v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju prikaz diapozitivov Pavla Fachina s kraške oh-ceti leta 1981 in prikaz tržaške ljudske noše, v sodelovanju s TFS Stu ledi. Informacije o družabnosti, ki bo sledila, nudijo odbornice. JU PRIMORJE priredi v soboto, 8. marca, v Kulturnem domu na Proseku DAN ZENA. Rezervacije v cvetličarni Nadja-Cvetka. Vabljene! ZVEZA ŽENSK IZ BOLJUNCA priredi v soboto, 8. marca, ob 19.30, v gledališču »F. Prešeren« praznovanje mednarodnega dneva žensk. Za rezervacije prostorov telefonirati v gledališče »F. Prešeren«, v torek, 4. marca, in v sredo, 5. marca, od 19. do 20. me, na tel. št. 228490. SKD CEROVLJE-MAVKNJE prireja v soboto 8. marca 1997 v restavraciji Al Carso v Mavhinjah praznovanje dneva žensk. Ob zvokih ansambla Kraški Kvintet bo pel in vas zabaval znani slovenski pevec Braco Koren. Za informacije lahko telefonirate na št. 291498 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 21. me. Pohitite, mesta so omejena. SKD VIGRED prireja v soboto 8. marca, v Kmečkem turizmu Švara v Trnovci večerjo in družabnost z ansamblom. Informacije in rezervacije v društvenih prostorih v Sempolaju, ob ponedeljkih in ob sredah, ob 17. do 19. ure, ob četrtkih, od 20.30 do 22. ure ter pri odbornikih društva. KD VALENTIN VODNIK v sodelovanju s KD Fran Venturini vabi na vzgojno-informativno srečanje o AIDS-u, v petek, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Na temo »Ga poznaš dovolj, da se mu lahko izogneš?« bodo razpravo uvedli izvedenci in strokovni sodelavci združenja za socialno pomoč C.A.S.A. Marcoaldi iz Vicenze. Toplo vabljeni! SEMINAR TAJ-CI v ok- viru Gledališke delavnice ZSKD se bo od petka, 7. marca v treh tedenskih srečanjih (od 18. ure dalje) odvijal krajši seminar kitajske borilne veščine, s katerim boste pridobili osnovna navodila za držo, sproščenost, ravnotežje, koordinacijo telesa in boljšo koncentracijo. Za vpis in informacije smo Vam na razpolago na ZSKD, tel. št. 040/635626. Pohitite, ne zamudite priložnosti! VZPI-ANPI - sekcija Križ in pokrajinski odbor izrekata globoko sožalje ženi Mariji, sinovoma Ljubolu in Borisu, sestri Grozdani in vsem svojcem ob izgubi dolgoletnega odbornika. 28.2.1992 28.2.1997 Minilo je pet let, odkar nas je zapustil naš predragi Stanislav Pupis Doma si pustil praznino, v naših srcih pa neizmerno žalost. Tvoji dragi Sesljan, 2. marca 1997 5.3.1995 5.3.1997 Loredana Gon Brez dvoma: noben vihar bo uspel zbrisati iz mojega obzorja tvoj mil spomin. VValter z Eleno in Paolo Trst, 2. marca 1997 2.3.1992 2.3.1997 Pet let je minilo odkar nas je zapustila naša draga Zena, mama in no-na Fani Malalan roj. Kljun S hvaležnostjo in ljubeznijo se je spominjajo vsi njeni dragi. Opčine, 2. marca 1997 ZAHVALA Damjan Buzzai HVALA VSEM. Z ljubeznijo Paolo Buzzai in Marija Milic por. Buzzai Proseška postaja, 2. marca 1997 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda Karla Grgiča se iskreno zahvaljujemo g. župniku Bedenčiču za pogrebni obred, osebnemu zdravniku dr. Hrovatinu, Postojnskemu oktetu, sorodnikom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. zena in otroci z družinami Fernetiči, 2. marca 1997 SlL®VIMiK® SmjM® BRANISLAV NUSIC ŽALUJOČI OSTALI Jutri, 3. marca, ob 14. uri RED H V torek, 4. marca, ob 16. uri RED C BORIS KOBAL AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI V soboto, 8. marca, ob 18. uri KD SLAVKO ŠKAMPERLE 8. MAREC BOMO PRAZNOVALI v soboto, 8. marca, od 20.30 dalje ob zvokih harmonike in tomboli, ki jo bo vodil ALJOŠA ŽERJAL. Na praznik lahko vsaka ženska pripelje s seboj zaželjeno družbo in, Ce se ji zdi primerno, tudi kaj za pod zob. VABLJENI! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na predavanje dr. Andreja Studena o reviji ZGODOVINA ZA VSE v ponedeljek, 3. marca, ob 20.30 V PETERLINOVI DVORANI Združenje Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel priporoča vsem svojim članom in prijateljem da pristopijo v Zadrugo Primorski dnevnik KINO Najbolj spotikljiv in najbolj nagrajen film leta KANDIDAT ZA 2 OSCARJA rbua Miloš Forman glavni igraik Woody Harrelson ARISTON -15.30,17.45, 20.00, 22.15 »Larry Flynt - Oltre lo scandalo«, r. Miloš Forman, i. Woody Harrelson, Courtney Love. Jutri isti film s sledečim urnikom: 17.15, 19.35, 22.00. Sklad Mitja Cuk priredi tečaje ročnega tkanja -------vodi------- MagdaTavčar Začetek prvega tečaja (22h) po 15.3.1997. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. St. 040/212289. EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Romeo e Giulietta«, i. Leonardo Di Caprio. EKCELSIOR AZZURRA - 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »La tregua«, r. Francesco Rosi, i. John Turtuiro. AMBASCIATORI -15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Space Jam« i. Michael Jordan. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Turbo-lence«, i. Ray Liotta. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.55, 20.10, 22.30 »L’ag-guato«, i. Alec Baldvvin, Whoopi Goldberg. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Kama-sutra«, r. Mira Nair, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Blood & Wine«, i. Jack Nicholson, Michael Caine. MIGNON - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’amore ha dne facce«, i. Barbra Strei-sand. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »11 ciclone«, r. Leonardo Pieraccioni, i. Natalia Estrada. ALCIONE - 16.00, 18.00, BIZJAK Ut vsa vozniška dovoljenja in vse zanje TRST Ul. Rismondo 1 tel. 635555 avtošola KD FRAN VENTURINI - ^ marec dan žena v soboto, 8. marca 1997, ob 20. uri u kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju PROGRAM: Pavel Fachin: prikaz diapozitovov s kraške ohceti leta 1981 - v sodelovanju s TFS S tu ledi: prikaz tržaške ljudske noše JADRALNI KLUB (ČdiipO JUBILEJNI 25. REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA v petek 14. marca, ob 20. uri v prvem sklicanju ob 20.30 v drugem sklicanju na SEDEŽU POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE nad Sesljanskim zalivom DNEVNI RED: 1. Otvoritev in izvolitev organov občnega zbora 2. Poročilo predsednika in odbornikov 3. Pozdravi gostov 4. Razprava 5. Poročilo nadzornega odbora 6..Razrešnica odboru 7. Izvolitev novega odbora 8. Razno 20.00, 22.00 »Shine«, r. Scott Hicks. LUMIERE - 10.00, 11.30 in 15.00 »II gobbo di Notre Dame«, risani film, prod. Walt Disney, 18.00, 20.00, 22.15 »Dal tramonto alTal-ba«, r.-i. Quentin Taranti-no. H ČESTITKE Danes slavi na Krmenki rojstni dan MARIJA RA-ZEM. Mnogo zdravja in veselja ji želijo mož Silvester, sinovi in hčerke, vnuki Stefano, Luca, Valentina in Marco pa ji pošiljajo koš poljubčkov. H PRIREDITVE KD VESNA priredi danes, 2. marca, ob 17. uri, v domu A. Sirk v Križu PREŠERNOVO PROSLAVO. Sodelujejo osnovna šola A. Sirk, kriški gojenci GM ter moški in dekliški zbor Vesna. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - DAN SLOVENSKE KULTURE - Zenski pevski zbor Tabor prireja danes, 2. marca 1997, ob 18. uri, SLAVNOSTNI KONCERT, ob 20-letnici svoje ustanovitve. Zborovodja Sveto Grgič. Prisrčno vabljeni! MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na večer s Tomšičevo ISTRO, v torek, 4. marca, ob 20. uri. KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC priredi ob dnevu žena v petek, 7. marca, ob 20.30, gostovanje dramske skupine KD Rovte-Kolonkpvec z igro v narečju »...J’EN SE SMUA LETE v režiji Draga Gorupa. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto 8. marca ob 18.30 na večer z naslovom FANTJE SO RAZLIČNI, DEKLETA TUDI. Predaval bo psiholog Pavle Kogej iz Ljubljane. KD PRIMORSKO vabi ob priložnosti praznovanja dneva žensk na otvoritev razstave »Cvetje pod steklom« vašCanke Rite Stur-man, ob pesmi noneta KD Primorsko. Prireditev bo v nedeljo, 9. marca, ob 18. uri, v srenjski hiši v Mackoljah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - TRST prireja v petek, 7. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul.^sv. Frančiška 20, ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, zabavno popoldne. S svojimi prigodami in šalami nas bo zabaval Atilij Kralj, nato se bomo zadržali v prijetnem pogovoru in si nazdravili s CaSo dobre kapljice. Vabljeni! KD PRIMOREC TREBČE vabi na predstavitev igrice F. Milčinskega »Zvezdica zaspanka (režija Suzi Bandi, glasba Aljoša Tavčar) , ki bo v nedeljo, 9. marca, ob 18.30, v Ljudskem domu v Trebčah. Gost veCera otroški pevski zbor Vigred iz Sempolaja -vodi Eva Cuk. Igrico posvečamo mamicam in vsem ženskam z lepimi voščili ob 8. marcu. jg____________IZLETI SKD SLAVEC priredi ob priUki praznika žensk izlet v Rezijo, v nedeljo, 9. marca. Vpisovanje v jutri, 3. in v torek 4. marca, od 19. do 20. ure, v Kulturnem domu v Ricmanjih. KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na St. 040/299072. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa, da so bili 24. februarja 1997 objavljeni oz. AREA ARREDAMEIUTI GRADIŠČE DB 5DČI [GRADIŠČA] - Ul. Udine 5 [OR. CESTA T5-UD] Tel. 0481/960036 ZIDANE KUHINJE PO 2.200.000 LIR METER KD VALENTIN VODNIK v sodelovanju s KD FRAN VENTURINI vabi na informativno srečanje o AIDS-u GA POZNAŠ DOVOLJ, DA SE MU LAHKO IZOGNEŠ? V petek, 7. marca 1997, ob 20.30 v dvorani Kulturnega centra Anton Ukmar-Miro pri Domju SPREGOVORILI nam bodo izvedenci in strokovni sode- lavci združenja za socialno pomoč C.A.S.A. MARCO ALDI IZ VICENZE 8. MAREC Mednarodni praznik žensk Zenske iz dolinske občine vabijo na kulturno prireditev danes, 2. marca, ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu SAMŠSMKA DM B(UDWEraSI]m DBVCa&v W [PESMOs, (PLEBOJ m DBEBEODO SODELUJEJO: SAVRINKE - vodi Nadja Grbac Folklorna skupina KD Sloga iz Sv. Petra v slov. Istri - POEZIJE O ISTRI DANILE Tuljak bosta podali avtorica in Suzi Bandi. - UVODNA MISEL: Alferija Bržan. razobeSeni na tržaškem šolskem skrbništvu in na šolah razpisi nateCajev na podlagi uradnih listin za upravno, tehnično in pomožno osebje (osebje A.T.A.). Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki še niso vključeni v trajne lestvice, oz. kandidati, ki so v le-te že vključeni in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade 26. marca 1997. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da rok za predložitev službene odpovedi in prošnje za podaljšanje delovnega razmerja letos zapade 15. marca (M.O. št. 51, z dne 21. januarja 1997). SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). NateCaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796600 V NAJEM dajemo prostore primerne za zdravniško ambulanto v okolici Sv. Ivana. Ugodna cena. Tel. št. 0368/936529. RADA BI dobila audio-kasete osmih oddaj o angleškem jeziku, ki so na sporedu vsak torek na Radiu TSA ob 15.30 pod naslovom »Made in En-gland«. Tel. št. 040/637965. V GORICI - Ul. Transal-pina, prodajamo dve zasedeni stanovanji z vrtom. Pogodba dotraja čez eno leto. Cena po dogovora. Tel. št. 040/811863 v večernih urah. V PEVMI pri Gorici prodajamo veliko prosto poslopje: pritličje in prvo nadstropje skupno 700 kv.m., plus visoko podstrešje in velika klet ter vrt. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/811863 v večernih urah. DRUŽBA išCe ambiciozne managerialno sposobne sodelavce. OdhCen dobiček. Pismene prošnje pošljite na naslov: De Volpi - Ul. Ganeva 26 - 34141 Trst. PROFESORICA nudi lekcije iz literarnih predmetov in latinščine (bie-nij). Tel. št. 040/200015. KUPIL BI na Opčinah med zelenjem, 2-3-sobno stanovanje, po možnosti brez posredovanja agencije. Telefonirati po 19. uri, na tel. št. 0347/3601889. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz latinščine in nemščine. Tel. št. 040/214160, v večernih urah. NUDIM POMOČ v gospodinjstvu starejšim osebam. Tel. št. 0038666/35001. IŠČEMO OSEBO, ki bi nas veselila 15. marca zvečer, na zasebnem prazniku, s harmoniko ali s pianolo. Tel. št. 040/200145. PRODAM žago »cirku-larko« na kardanski pogon v dobrem stanju, Tel. 0481/882286 ob uri kosila. ŽAGAM DRVA na terenu. Tel. št. 040/228547. SLOVENSKA USTANOVA v Gorici išče primemo osebo ali družino za službo hišnika. Podrobnejše informacije na tel. št. 0481/531445 v jutranjih urah. DIPLOMIRANA BOLNIČARKA z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoC pri negi bolnikov (na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel 0481/32410 po 19. uri. HOČETE biti lepe za 8. marec? Rezervirajte pravočasno ličenje na tel. št. 228351 - Frizerski salon Cecilia - Boljunec. LJUBITELJU ŽIVALI podarim mesec starega ljubkega Črnega psička. Tel. št. 040/225603. AEROBIKA NA KON-TOVELU - vsak torek in Četrtek, od 20.30 do 21.30. 18- LETNIK z dokončano triletno šolo ENFAP, resen in delaven, specializiran termoinštalater, išCe prvo zaposlitev, tudi s pogodbo za določen Cas (con-tratto a termine). Tel. št. 040/281104. PRODAM suzuki big 800, letnik ’91, 14.000 prevoženih km, v odličnem stanju. Tel. št. 040/637548 v večernih urah. PRODAM dvojni plug v dobrem stanju. Tel. št. 040/212634 ob uri kosila. 19- LETNI FANT z lastnim kombijem (18 q) išCe P||| ■ ■ BARI 17 10 23 59 15 CAGLIARI 24 41 5 71 76 FIRENCE 63 15 21 44 36 GENOVA 32 80 7 65 85 MILANO 19 72 83 64 86 NEAPELJ 60 11 46 69 85 PALERMO 55 72 68 49 38 RIM 7 65 12 54 34 TURIN 75 30 10 19 59 BENETKE 42 59 41 7 30 ENALOTTO 1 1 2 X 1 X X 1 2 X 1 2 KVOTE 12 45.829.400, 11 1.108.800,- 10 117.00C 1.- Privekal je mali Tommy Bogdanu in Alidi čestitajo nonoti iz Saleža in Gabrovca katerokoli zaposlitev. Tel. št. 0338/8429127. ISCEM DELO kot hišna pomočnica ali kot Čistilka, tudi pri starejših osebah. Tel. št. 810695, ob uri ko- sila. NUDIM lekcije iz angleščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. št. 040/771124. TEHNIK INFORMA- TIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0330/674112. POHIŠTVO KORŠIČ prodaja lestve vseh vrst, za obrezovanje dreves ter za druga raznovrstna dela, tudi slavno kobilico. Ul. S. Cilino 38, tel. 54390. PRODAM klavir v odličnem stanju. Tel. št. 040/228842, ob uri kosila. KMEČKI TURIZEM Gruden-Zbogar v Samator-ci je ponovno odprt od Četrtka do nedelje. Tel. št. 229191. OSMICO ima Berto Tonkic, Tržaška ul. 25, Doberdob. Toči črno in belo vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odpri Zidarič v Praprotu št. 23. OSMICO ima v Lonjerju Marija Gombač. Toči belo in cmo vino. OSMICO je odprl v Sa-matorci št. 21 Jožko Colja. OSMICO je odprl Ivan Antonie - Cerovlje 34. Toči Črno in belo vino. OSMICO ima v Velikem Repnu Emil Puric. OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman. OSMICO je odprl Emil Puric, Repen 15. ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 46, toCi belo in Cmo vi- OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal. OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči Cmo in belo vino. OSMICO je odprl Igor Grgič na PadriCah 193. Vabljeni! OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Dre v. D’Annunzio 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 SHELL Aquilinia (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Gmmula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) GORICA / PRIREDITEV O PRAZNIKU KULTURE Priložnost in spodbuda za dmgačno razmišljanje Kultura je tudi možnost izražanja, posredovanja in sprejemanja različnosti Živa je kultura s katero hočemo izraziti svoje poglede, mišljenje in čutenje, jih sporočiti ljudem okrog nas in od njih sprejemati povratna sporočila, je v končnem delu nagovora na petkovi osrednji Prešernovi proslavi v kulturnem centru "Lojze Bratuž”, povedal Marko Marinčič. In v tem je nedvomno srz celotnega govora, ki smo ga objavili v včerajšnji številki in v katerem je ponudil niz iztočnic za razmišljanje o tem kaj smo in kaj hočemo biti in če sploh hočemo biti. Govor, ki je zagotovo izven tradicionalnih kalupov in ki bo ze zaradi tega marsikoga spodbudil k razmišljanju. In če bo, po pričakovanju, še kaj razprave (v našem krogu to neupravičeno imenujemo polemike) pomeni, da le nismo povsem otrpli za naš jutri, Prav diferencijacija v pogledih je dokaz da smo pač kolikor toliko "normalni”. Petkova osrednja prireditev ob Dnevu slovenske kulture se je pričela z uvodnim nagovorom novinarja Marka Marinčiča. Bil je to vpogled v današnji čas, kakor vsak čas nasploh poln dilem, in v jutrišnje možnosti na katere lahko tudi sami po trezni in zavestni odločitvi vplivamo. Zatem pa smo prisluhnili prepletanju pesmi, glasbe, izraznega plesa, Recitacijam in solistki, ki so po zamisli in v režiji Edit Frančeški-nove poustvarili Kosovelovo doživljanje Krasa. Izvajalci so bili isti kot na četrtkovi proslavi v Trstu: mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, mezzosopranistka Mirjam Pahor in pianistka Michela De Castro, flavtistka Tamara Tretjak, plesalka Martina Krapež in recitatorji Su-zi Bandi, Sara in Erika Balde, Jan Leopoli in Simon Pribac. Odlično sta svojo vlogo odigrala mlada Jernej Bufon in Tereza Pertot. V domu "Lojze Bratuž” je še odprta razstava slikarskih del Lojzeta Spacala. S petkove prireditve v kulturnem centru "Lojze Bratuž” - foto Bumbaca. KRMIN Podpis listine o dobrih namenih Predstavniki Pokrajine Gorica in Občine Brda so včeraj v Krminu podpisali listino o dobrih namenih in sodelovanju. Pogovori o sklenitvi takšnega sporazuma potekajo že lep čas. O tem so med drugim govorili tudi na lanskem mednarodnem posvetovanju na Dobrovem. Na posvetovanju so povedali, da se Univerza v Salzburgu in vlada zvezne države zanimata za obnovo gradu v Vipolžah. Salzburg naj bi se v Bruslju zavzel za pridobivanje finančnih sredstev in to iz sklada za obmejno sodelovanje. Včerajšnja slovesnost je bila v znanem gostišču Pri Lovcu na Subidi. Rektor univerze v Salzburgu Ha-slinger je napovedal, da bodo, prav v smislu utrjevanja sodelovanja, že v kratkem v gradu Dobrovo pričeli prirejati seminarje, predsednik deželnega sveta Schreiner pa je potrdil namero, da v Bruslju zastavijo vse sile za odobritev financiranja. Pokrajino je na srečanju predstavljala predsednica Marcolinijeva, Občino Brda pa župan Franc Mužič. Srečanja se je udeležil tudi konzul Republike Slovenije v Trstu, Tomaž Pavšič PRIZADEVANJA PRI EVROPSKEM POVEZOVANJU Obisk Predsednika Panevropskega gibanja in evroparlamentarca Otta Habsburga Na Goriškem je bil včeraj na obisku predsednik Panevropske zveze in član evropskega parlamenta, Otto Habsburg. Uglednega gosta je na županstvu sprejel dr. Gaetano Valenti s sodelavci in predstavniki svetovalskih skupin. Goriški župan je gosta seznanil s prizadevanji Gorice po uveljavljanju in priznanju posebne vloge glede evropske integracije. Otto Habsburški, ki je sin zadnjega avstroOgrskega cesarja Karla, je zatem opravil krajši obisk na avtoportu in pozdravil udeležence tečaja za "evromendžerje”. Predsednik Panevropske zveze je obiskal tudi Krmin. (Foto Bumbaca - sprejem na županstvu v Gorici). Pripravljajo obisk na Sardiniji Člani KD Skala in bivši borci bodo v maju obiskali Sardinijo ter se v raznih krajih otoka, poklonili spominu v posebnih bataljonih umrlih Primorcev. Pri organizaciji obiska sodeluje goriška VZPI/ANPI, stike so navezali z združenjem AVL v Gorici in Cagliariju ter z zdmženjem ANPPIA v Rimu. Poleg pevcev in članov društva bo Sardinijo obiskala tudi večja skupina bivših borcev. LASTNA PROIZVODNJA ZIDANIH IN SESTAVLJIVIH KUHINJ TER KMEČKEGA POHIŠTVA. PRODAJA MODERNEGA POHIŠTVA, PREPROG, DARIL, ANTIKVARIATA, POHIŠTVENIH DODATKOV, POROČNIH DARIL IN NOTRANJE OPREME. ORM FOPB4PEDRETTI ARREDAMENTI Valbero delte idee assofftmMB la quslita delta tradlzione SCAVOLINI PARLANE THUN LORENZO RUBELLI FORM ARREDAMENTI - KRMIN Ul. Vino della Pace 36/B (ind. cona) Tel.: 0481/630257, faks: 630337 Zalf QMbfilKOMUI pa sta z 0 gt 1 in iti (mn I SepnMifci in 1 ',pt«f, e* e«|i>, ti se mmaMjb m M glasovi "za*, to nol v EVROPI KONČNO NI VfČ mej! _ Naslovna stran kot tudi razlago posatno*’ rtih znakov so ncp-Siena in sicer v naslednjem vratnem redu: italijansko, nemško, angleško, francoska, slovensko i it hrvaško. Ne glede na vrstni red jezikov z žalostjo ngotav jam, * je od SS raznih «to-veneklt. vsaj 23 napačnih. Ta turistična karta je hila tiskana z dežel-sim (torej ta« »a*W denar|em. Turistično ustanova je neposredno preverila razne jirevotle: Ca up^tmra-roo, de j« »a De zait aetaj uslmKimO, M so bili sprejeti v službe tudi zaradi znanja slovenščine in se« »e ista Detela podu#* y atastlKoss-oA wttu* «• igr uemmra-oM •***%2: sc ■ -en vC::h- Phvf človek ha MShSU Aleks Jevhil<5h draatro Ivan Trmko začenja novo km z boga. tim programom delovanj« in t okrepljenimi silam! 0 tem so r«. pravljall na nedavnem Obenem zboru prvega kulturnega dnatva v Be- Predsednik Marino Vvrtm>vc sv je uvodoma poklon!} spominu Izš~ dorja Predana io Maria CoH&k MimmiteljM' m hmhpmdmdMkovkul* dmmm k Gtsdo-da, nato se je dotaknil političnega in gospodar- > tli(h spo>mmfe. kt se v mdnpm »eeSJposoN poudaril delov««}« kulturnega društva ter p ‘ da te vrsto let izdaja Trm kov koledar, ki jo prev: v zadnji misli m posebej bogat z prispevki različnih kumar* mh in družbenopolitičnih dnlavoov iz ien«d|n in i z%3mje$$a Posoč ja , V programu za leto 199? Ima društvo tudi izdajo zvezka Beneške ljudske za klavir, »a* rmmjenega gojencem, ko st' koma | loti jo študija klavirja in prt katerem bo sodelovala Paola Chtabudlnk Na glasbe nem področju ime tedaj-*ko društvo se en zani. x)h madžarske m im- "psotr,: poirdija kmd nmdm omjšine, m Boruta Pahorja m 'mm$ m je medtem v ntm hez vmm posti immotmiih odbmjb in srn evropsko zadeve, Ijevala |krsd- Pahor, poslanec ZL ‘ ‘ v ta- mi- M m wmkxt mmč Tr^tu veliko |> jr^mUo jtti Trgovine odprte tudi 0\) nedelja,li sr- peedte . tt76.p mso 321486 j KU6 : mm W86 536.11 mm Ft,0G 11.11 12,23 S6430O M «,»i riSS mm Bim . im 13^6 ; um mm : s m im , 230.00 sss : m,ee 10^6 11,18 »Motamo Ne mmm dovoliti da nam spel poVgoaju na phs štiri '«k»- taliMl, U*m Kmečke bajto »vaja Solmepoie vm pihzaju. ko si poraza v tem »a mteo kpii&teSSSS dobro. Smo malce utrujeni, » smo vsi zdravi« je optimiu Solim, športni vodje Ivan minScar pa. mam dvomov, kdo fe mocmjsl, a m fe fettia m dvakrat emht zato ja ralo previden, vendar na vprašanje, kafeam bo končni nvullat lirez zadrtte moe: »Žfea^pdi bomo s 3:1!* Fa wnFA W šemo efesrztzio a‘?:g; w«*r”*y w «* iretfeiigte Imšt«^ drev tem priložnost, da po pmsMva skfemta | m Na domaBem igrtes; a$a rmomtc jsonviS:-' mm $ spodtest delt r vns *zevu»trtM V« irihtremteU« W«»art I@Ač rej«!', ki so v« Mi« todMi etezill tSutevunJti itiiasfas, liettlisa » u-natele, utirili, &»(*. e* t*s* fe »i™* w ,J*.Nfiltw ’ ’ ObKHKti) HalMtli ,W. tla m iti z ti-i* ti i* je lendat sKimIi mi niBwai'a|i«« M*l|e«ti , ,«l»a|8 oHito|W*»tii,kijn:*(C dnvsfc »iiko IjiMil »Za- »vcMnra f f til ki zašito. Mteirubi tivmiiMtmtoe, ki hn ™5S «P t«lf™ HSOTI* aiiiiuaid mat I »p»(» n F*FW scssrs &Sg EtS SES: 'eiiitisoin Siatt 3 «»(a «i tjv m mmmuttmm Jadran v ligi A V REPNU ODKRILI RUDNIK 7 L ATA I H “ I evA2liji I St tisNkaajiiemlm-mi*,#, ** 1 ikM teto«, f memm mžkriti,« mm fe povedfe im nmti ‘frP TOrop ,omr> E5?5 •qtuatood op '.)U1 -a«9|(!f A jOttflltpiR, 2 IMA qa#A Isan pe »ipeatiojaf aaajjejjttj a»A nai»fq a e Masno «1 afjidtef tuoitAopno ™ »»»(»pJt! el »M6T - atojšp eeott Amerika se > združila z Avstraliji V oJkrift ogromnb i^w0 ;«p ‘iP8pm«|s| mt m m*m$ mmiV olmm m ‘ s sžuav a asated e8eupos 5|>m |n^»žop «1111114 m ■..... Slovenija Je zrnati TORKI NAPAK^SvetoVDl ititfll NOtOHETA • ( »6 Ut»t IM 'i »!«» neimraud ..... .■■p A (Ofasop 9| Oj W ‘»»P jl!«tuqn ,i .-"t, ltlW»M shUsjttM »q isSmI* 8 't«2:« -MTPO «! »AnotiejfiA -tiat.d ptwu$i at* •m «1 -potsopji o :yXV4"8l -»|t!A enboef um -eX e|t«»jq soj«! *oq aAomttvtji i 8 te, stol*« ni vW»tl izhoria. Glavni svet je tudi iz razit zadovoljstvo raradi • ebnovljmega delovanj« ut«daKZv6wd.S*«je bil kot steokovn* pumi* tiamescnti fesvedett«. Marino Peaglla, <* knjigo, vofitaji Locki Kattijan«, V mutalinvaniu nega reda ja Glavni »vet razpravljal »e o dejel-nem proračunu, o novostih Euančnega mkam in u novih duželuib zakonih Cpmviluik o iz* vaprnju eovag« zakona o a gr o turizmu, deželni zakon o kvotah mleka, sem za ekip«, in ne kot Američani, ki v glavnem igraj« za statistiko. Precej dobre c to« Vianini $o moji stari mmek Mislim, da jim ta S£ kot zakrcenl, ker strdnim priti* Cfe fe Chemi dal vet'. h% m točk pte Veroni to pamte, da fe Mm igmhc za to ligo, hi tako velja tudi za druga, Le tis bomo igmb feif ekipa, hotno uspeli* Kako to, da ste zapustili bs^ UBter btfetetoiM »Ni v mop navedi j^ovtei-li o liuddi, ki rte prisotni Vsekakor pe naj povem le to. da bi o svoji turski MORJE SE JE POSUŠILO -SBS.fss.SiS^ FFM tatljni toa® ' C* nif mani ^™ PB ^q qnp| PFOa m« Tpl HESS 6E.E5S IZDELALI UČENCI OS ALOJZA GRADNIKA NA COLU Drevo, kot ga vidita David Pescatori (levo) in Luka, 1. r. Strah je znotraj votel okrog in okrog ga pa nič ni (Doživljajski spis) Nekega dne sem gledal televizijo. Na programu je bil dokumentarec o kaCah. Videl sem kaCe, ki so se plazile po drevesih ter se nato počasi spuščale na tla in izginile v vodo. Izvedel sem, da kaCe s strupom se branijo in si preskrbijo hrano. Nekatere kače, kot pitoni, ulovijo svoj plen tako, da se zvijejo okoli njega ter ga stisnejo in zadavijo. Videl sem kače kako so se premikale na peščenih tleh. Gledal sem kače, kako so zgledale spolzke in m niso vzbujale nobene prijaznosti. Ko se je dokumentarec končal, sem se odpravil v posteljo. V mislih sem imel samo kače in po dolgem Času končno zaspal. V sanjah sem v gozdu srečal velikega pitona. Niti zavedal se nisem, da se je piton ovil okoli moje noge, se počasi splezal do vratu in me zaCel dušiti. Z rokama sem skušal kaCo odstraniti. Kača pa je bila močnejša. Oprijel se me je strah in začel sem jokati. Klical sem mamo na pomoč, ki je takoj pritekla k meni, ki sem sedel na postelji ves prestrašen. Z rokama sem še vedno skušal odstraniti kaCo, ki pa je v resnici ni bilo. Kristjan Stopar, 5. razred Risba levo: Marta Čermelj, 2. r. Najljubši šport Moj najljubši šport je karate, ker se naučiš kako premagati večjo sestro, ko ima namene te pretepsti. Tako, Ce si pridna in Ce ima nekdo namene se razjeziti, raje zbeži hitro v stranišče. Ko so tekme je gotovo, da prideš domov s kakšno bunko veC, ampak zabavno. Lepo je imeti črni pas, ker se tako lahko tudi važiš. Ce se važiš zaradi Črnega pasu nobeden si ne upa reci besedice o tem. Učiteljice ti ne dajo kazni, ker se bojijo, kot Ce bi bil tiger v razredu. Maja Sancin, 5. razred Zima Zima, zima mrzla si, Iglavce pokrila si, Mraz zavladal je v gorah, A nas gotovo ni nic steah. Zima, zima kam pa kam, Enkrat tukaj, enkrat tam, Božic je pa že pred nami, Eno leto je pri strani. J. Sossi, 4. razred Piancavollo = strani iz dnevnika ^ I * ^S, * žfc . % -v. 1F X % £ ■r.**. mm Od 20. do 26. januarja 1997 smo uCenci 4. in 5. razreda OS F. Bevka preživeli beti teden v Piancaval-lu. Vsak dan smo se zabavali. V ponedeljek zjutraj ob osmih in pol smo odpotovali z avtobusom v hribe. Močno je deževalo, kljub temu smo bili vsi zadovoljni. Pot je bila dolga in se je vijugasto vila do vrha. KonCno smo prispeli do našega hotela »Park hotel« v Piancavallu. V recepciji so nam razdelili kljuCe sob. Moja soba je bila v Četrtem nadstropju št. 408. Z menoj sta spala še Jan in Simon. Skupaj smo odšli v sobo, odložili kovčke, se hitro preoblekli in se zbrali na smučišču. Smučarski učitelji so nas testiral in porazdelili v razne skupine po naših zmogljivostih. Martino, Matejo, Denisa, Danje-la, Erika in mene so učitelji postavili v najboljšo in najvišjo skupino. Bil sem zelo zadovoljen in srečen. Po kosilu smo se odpočili od vožnje in se malo poigrali z igrico »Game Boy«. Ob sedemnajstih so nam ponudili topel čaj in piškote. Po malici nas je Čakalo uCenje, nato pa zaslužena večerja. ZveCer smo se umili in pridno zaspali, ker smo vedeli, da bo naslednji dan zelo naporen. Drugo jutro nas je učiteljica Nadja prebudila. Hitro smo vstali, se umili, se oblekli, pozajtrko- vali in stekli na smučišče, kjer so nas Čakali pridni učitelji. Učitelj naše skupine nas je odpeljal s sedežnico na hrib Salomon, Na-zionale in na Tremolz. Proge so bile zahtevne, a mi smo se zabavah. Tretji dan nas je učitelj Mauro popeljal na Tremolz. Ko smo prispeti na vrh, smo dolgo stopnicah in se vzpenjali tako visoko, da smo lahko občudovali krasen razgled nad Benečijo. Četrti dan smo vadili skoke. Denis je pri vajah tako dirjal, da je celo izgubil obe smučki. Zadnji dan smo utrjevali vse vaje in se temeljito pripravili na tekmo, ki so jo priredili v soboto zjutraj. Na tekmi sem se lepo izkazal, saj sem zasedel tretje mesto in ponovno prejel bronasto kolajno. Po kosilu smo se odpraviti in spet odpotovali proti domu. V avtobusu sem risal in.se pogovarjal s prijatelji. Izlet je bil Čudovit, saj so biti z nami tudi učenci drugih ravnateljstev, s katerimi smo se spoprijateljili. Posebno mi je bil všeC, ko so nas učiteljice Ana, Marija in Nadja pospremile v disko, kjer smo se naplesali in razdivjali ob moderni glasbi. Upam, da se bomo naslednje leto spet vrnili v Piancavallo. Hura, hura, hura!!! Olaf Simonettig, 4. r. Risba: Janoš JurintiC, 1. r. DOMIŠLJIJSKI SPISI Pes je spregovoril Hodil sem po glavni cesti na Opčinah. Onkraj pločnika sem zagledal mladega psička. Ozrl sem se okoli sebe, da bi videl gospodarja. A zaman, bil je popolnoma sam. »Uh, kako si lep,« sem pomislil, »peljem te k meni domov!«. Tako sem tudi naredil. »Prosim mama, bi lahko obdržali psička doma?« sem jo zaprosil. Mama ni bila prepričana: »Uh, Danjel, najboljše je, da vprašaš očeta!« Stekel sem takoj do njega. »Očka, našel sem mladega kužka. Ali bi lahko ostal pri nas?« Očka je pomislil in nato privolil. Ves sreCen sem zaCel poskakovati po celi hiši. Psiček je kmalu zaCel cviliti. Pogledal sem ga in se spomnil na hrano. Stekel sem v trgovino in kupil pasjo pašto, Zgrešeno bi bilo, Ce bi rekel, da jo je pojedel, skratka jo je pogoltnil. Medtem sem razmišljal za njegovo ime. Naenkrat sem zakričal: »Miki, to je pravoi me!« Nato sem vzel uzdo in ga peljal na sprehod po vasi. Vsi prijatelji so me začudeno spraševali: »Kje si ga našel? Ali si ga kupil? Kako mu je ime?« Na vsa vprašanja nisem mogel odgovoriti. Prevec sem bil srečen. Tisti veCer sem šel zgodaj spat, bil sem zelo truden. Drugo jutro, ko sem odprl oci, sem takoj pogledal, ce je Miki ob postelji. Težko mi je bilo... bilo so samo lepe, Čudovite sanje. Jan Sossi, 4. razred Začarane smuči V Piancavallu sva Matija in jaz srečala gospoda, ki je smuCal zraven nas. Imel je zelo Čudne palice in obleke. Kapo je imel Cmo, z zvezdo srebrno na sredi. Pancarje je imel tudi samo Cme. PlašC je imel plav in hlače modre. Spoznala sva ga in vprašala: »Kako se imenuješ?« On nama je odgovoril, da se imenuje Mihec. Smučali smo skupaj in se po poti večkrat ustavljali za počitek Kar naenkrat se je skril za drevesi. Prikazal se ni veC. Nisva znala smučati še tako lepo. S Čarobnimi palicami je začaral najine smuCi. ZaCela sva smuCati kot Alberto Tomba. Bilo je super extra mega ultra. ZeCer je prišel v našo sobo in povedal, da je Čarodej! Martina Gantar, 4. razred Polet v vesolje Leta 2000 sem šel na izlet v neskončno vesolje. Zabaval sem se, ker sem videl galaksije in v eni od teh galaksij je bilo naše malo Osončje. Vesolje je bilo skoraj neskončno. Naenkrat je vesolje končalo. Na drugi strani je bilo toliko velikih in žarečih zvezd, da je bilo vse belo. Začenjal sem se bati, ker nisem verjel v moje oči. Pred raketo je bil velikanski planet. Vesoljski voditelj je odločil, naj bi pristali na planet tako, da bi zadostovalo plina za nazaj in da bi shraniti kisik Pristati smo. Hvala bogu je planet imel široko atmosfero. Vzeti smo vesoljski tank, da bi opazovati planet, v katerem smo pristali. Zdelo se mi je zelo čudno, ker kadar sem hodil po planetu, je bilo zelo utrudljivo, ker mogoče ima močno gravitacijo. Med tem časom je vesoljski tank srečal čudno živo bitje. Imela je rdeče oci, dolge Cme Železne lase in glavo podolgovato. Na obrazu je imela štiri velike zobe, ki so ji štrleli v naprej. Na rokah je imela tri dolge kremplje. V rokah je imel orožje podobno puški. Samo, da je puška imela dosti barvanih pravokotnih lučk Vprašal sem ga, če hoče biti moj prijatelj in je odgovoril, da hoče. Vrnili smo se na Zemljo z čudnimi bitji. Zdaj je moj prijatelj. Matija Dolenc, 5. razred Pes je spregovoril Nekoč je živel pes po imenu Bald. Nekega dne je prišla mačka po imenu Zibka. Pes je rekel: »Morda prihajaš s te vasi?« Mačka mu je odvrnila: »Seveda!« Mačka se je počasi približala psu in dejala: »Imaš morda gospodarja?« Pes je odvrnil: »Seveda ga imam in tudi na verigo me priveže!« »Jaz pa sem čisto sama. Včasih mi je lepo, ampak večkrat se dolgočasim!« Je žalostno odgovorila mačka. »Tudi jaz se dolgočasim, kajti moj gospodar me vedno pusti samega zunaj. Le malokrat me spusti v hišo in se nikdar ne igra z mano na žogo!« Mačka in pes sta se na dolgo pogovarjala. Pripovedovala sta si razne dogodivščine. Naenkrat^ies vpraša: »Ati tečeš hitro Zibka?« »Seveda, verjetno tečeva enako hitro,« je odgovorila mačka. »Ce bi bil odvezan, bi lahko poskusila,« reče pes. Toda pes je ostal zvezan. Pogovarjala sta se še nekaj Časa, dokler je mačka rekla: »Upam, da se bova še kdaj videla!« »Nasvidenje Zibka in hvala, da si prišla na obisk« »Nasvidenje tebi in vidiva se še kdaj, pa tudi tekla bova skupaj!«. Simon Rožac, 4. razred Pes je spregovoril Neko sončno nedeljo sem se zbudila in tekla k babici in dedku. Prišla sem k dedku in ta mi je rekel: »Pojdi s psom v gozd.« Tako je bilo. Vzela sem psa in sva šla v gozd. Med potjo sem govorila s psom, ki se imenuje Miki, ampak sem vedela, da ni razumel nič. Kar naenkrat je spregovoril in je rekel: »Te bom peljal v neko točko, kjer so vsi moji prijatelji in to so papagaji, drugi psi, lisice in moj brat hou!« Prišla sva. Najprej mi je predstavil papagaje in rekel: »Ta se imenuje Gimmi, ta Max, ta Vinni in ta Riki.« Potem mi je predstavil vse prijatelje pse in zašepetal, da se ne bi zbudili: »Tega kličemo Rex, ker je zmeraj kot dinozaver, ta se imenuje Felbc, ta Fi-do in ta Tommi.« Potem lisici: »Gek in Bekhovv!« Na zadnje pa mi je predstavil njegovega brata in ga vprašal: »Si doma, bratec, si doma?« Brat mu je odgovoril: »Ja, sem doma, kaj bi želel?« Miki mu je odgovoril: »Lahko ti predstavim, svojo prijateljico?« Brat mu reče: »Kako se imenuje?« Miki odgovori: »Imenuje se Veronika in, Veronika, ta je moj brat Niki!« Igrali smo se in zabavali. Ampak je prišla temna noč. Miki in jaz sva morala iti domo. Prišča sva domov. Vprašala sem dedka, če je že kdaj slišal Mikija govoriti. On mi je odgovoril: »Psi ne govorijo, ha, ha, ha!« Jaz sem mu odgovorila: »A ne, Miki govori. Je res, Miki govori reči, kako je dedek!« Miki ni spregovoril besede. Sla sva pod smreko in mu rekla: »Zakaj nisi spregovoril besede?« Miki mi odgovori: »Ker nočem, da me slišijo drugi!« Prišla sva k dedku in Miki je rekel: »Kako je dedek!« Dedek je obstal, nato povedal vsem, Miki od jeze ni spregovoril ved Veronika Danev, 4. razred KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI 14 Nedelja, 2. marca 1997 NEDELJSKE TEME KAKO SMO DOŽIVLJALI Ameriški kapital » italijanskih ministrov FRAZE O DEMOKRACIJI služijo Trumanu kot izgovor za imperialistično ekspanzijo, ki hoče napraviti iz vsega sveta ameriško kolonijo London, 19. — Trumanov govor še vedno vzbuja komentarje po svetu. Tako komentira angleški list »Reynolds News« v svojem uvodniku Trumanove predloge kongresu glede pomoči Turčiji in Grčiji ter piše, da je zanimanje Amerike za dežele sveta preko njenih meja »žalostno in negativno«, Ce se bo to nadaljevalo, bo pomenilo veliko nevarnost za trajen mir. Amerika je stavila na razpolago velike vojaške in gospodarske sile, da bi podpirala grško monarhijo in vlado, ki jo obsoja vse javno mnenje od Italijanski primanjkljaj 1.200 milijard Po'poročilu finančnega ministra, ki je bilo te dni objavljeno v italijanskem uradnem listu, bo primanjkljaj državnih financ v tekočem finančnem letu presegal 1.200 milijard lir. Denarni obtok je 30. novembra preteklega leta znašal 457.930 milijonov lir. (Do danes je že prekoračil 500 milijonov). Na koncu novembra peteklega leta je primanjkljaj v obračunu znašal 610 milijard poleg predvidenega primanjkljaja 633 milijard: tako računajo, da bo skupni primanjkljaj presegal 1.200 milijard lir. Primanjkljaj državnih železnic se je povečal za 15.825 milijonov, poleg predvidenega primanjkljaja 6 milijard lir. Ta primanjkljaj je treba pripisati v prvi vrsti povišanju števila nameščencev, ki se je od 134.000 v letu 1938 povečalo na 200.000. Stroški za vzdrževanje državnih železnic se bodo povečali tudi radi povišanja cene premoga, ki je poskočila od 4.000 lir, kakor jo predvideva proračun, na 8.000 lir. - (8.3.47) zmernih liberalcev do komunistov. Podpirati hoče tudi turško vlado, ki je avtoritarna in protide-mokratičlna in katere vloga v borbi za svobodo vsega sveta je bila v najboljšem slučaju oportunistično dvolična. Uvodnik pravi, da hoCejo nedvomno možje, ki vladajo danes v Ameriki, napraviti iz sveta široko ameriško kolonijo. Uvodnik se peča tudi s problemom, kdaj bo prišla na vrsto Anglija in izjavlja nadalje, da so fraze o demokraciji in politični svobodi, s katerimi upravičuje Truman svoje dejanje, samo izgovori. »Reynold News« poudarja nato, da če je že treba kje intervenirati za vzpostavitev demokracije, bi bilo vsekakor najbolj na mestu omeniti Francovo Španijo. Nadalje naglaša, da Amerika ni toliko zainteresirana v Grčiji kot v TrCiji, ki naj bi služila kot odbijač med Sovjetsko zvezo in petrolejskimi polji na Srednjem vzhodu. (20.3.47) Komisija za začasno razmejitev Trst, 3. — V torek so se sestali zastopniki vlad Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike, kot člani komisije, ki bo nadzirala določitev začasne meje med Jugoslavijo in Italijo. Ta meja bo veljala, dokler ne bo določila dokončne meje razmejitvena komisija, ki jo določa člen 5. mirovne pogodbe z Italijo. Začasno mejo bosta na podlagi sporazuma med prizadetima vladama določili skupno jugoslovanska in italijanska delegacija, ki sta že obe v Trstu. Komisija zastopnikov štirih velesil jima bo pri tem nudila nasvete in pomoč. Seje komisije ne bodo javne in komisija je sklenila, da niti kot celota, niti kakšen njen član ne bo dal nikake izjave tisku, dokler delo ne bo končano. (5.3.47) Teror v Brdih ob prihodu razmejitvene komisije MAREC 1947 Mirovna komisija nadaljuje z delom: 10. marca zaCne zasedanje Sveta zunanjih ministrov v Moskvi, kjer obravnavajo tudi problem Kitajske in preberejo poročilo gospodarske komisije za Trst. Angleško delegacijo vodi Bevin, ameriško Marshall, francosko Bidault in sovjetsko Molotov. Toda v svetu se pojavljajo nova žarišča napetosti: od Indokine do Formoze, kjer prebivalstvo manifestira proti Kuomingtangovi upravi, ki so jo Američani uvedli po japonski kapitulaciji. Sicer pa je vroče tudi v Turčiji in Egiptu, o katerem piše PD 4.3.47, da »(...) bo predložil spor z Anglijo Varnostnemu svetu (...)«, ker se po šestih mesecih pogajanj niso mogli sporazumeti, saj Angleži niso hoteli pristati na takojšen umik svojih čet, pa tudi glede povračila dolgov so začeli barantati. Najodmevnejša pa so dogajanja v Grčiji, kjer je dejansko nevarnost, da »(...) bo ameriška okupacija nadomestila angleško. (...) Grško ljudstvo ni nikoli prenehalo zahtevati umik angleških čet, kar smatra kot najvažnejši pogoj, da se zagotovi deželi resnična demokracija. Ko je grško ljudstvo mislilo, da bodo njegove želje končno vendarle izpolnjene, so se vmešale ZDA z zahtevo, da se nadaljuje angleška okupacija. Ameriško vmešavanje odkriva namero, da se Grčiji odvzame neodvisnost ter se nadaljuje s podporo nedemokatičnemu režimu. (...) (7.3.47). PD poroča 2. in 4. marca o nelahkem položaju v ZDA, ker naj bi bil »Raj Amrika pred težko gospodarsko krizo.« V resnici pa se ameriški vpliv v svetu veča in širi se tudi njegova gospodarska moč. Zanimv je članek o korupciji v Italiji, ki pod naslovom »Ameriški kapital se s pomočjo italijanskih ministrov vse bolj uveljavlja« pripoveduje o podkupninah ameriške letalske družbe Transvvorld Air-ways, ki si je s pomočjo generalov in ustrežljivih ministrov pri- lastila nadzorstvo nad italijanskimi zračnimi progami. (4.3.47) V naših krajih se vse odvija po starem: 11.3 »Slovenska Koroška zahteva od Sveta zunanjih ministrov priključitev k Jugoslaviji.« 16.3. »Fašiste zaposljujejo, partizani pa ostajajo brez dela.« 24.3. »Reakcionarje in begunce podpirajo, Tržačani pa umirajo v bedi.« In ko Zadruga vojnih oškodovancev piše na pristojni davčni urad in prosi, naj njihovo pisanje sprejmejo v slovenskem zapisu, odgovorijo: »(...) V zvezi z vašim pismom z dne 14.1. v omenjenem predmetu obžalujemo, da uradi, ki se pečajo s to zadevo, nimajo osebja, ki bi znalo slovensko in ne morejo zato ugoditi vaši zahtevi.« (13.3.47) Ze 5. marca se pojavi prvi oglas za priprave na slovesnosti ob 1. maju in kljub oviram ZVU, pripravijo proslavo 8. marca. Na ta dan so se žene zbrale v dvorani kina Alabarda, kjer je imela »(...) obširen politični referat v italijanščini tov. Mira Rijavec, članica mestnega ASIZZ, v slovenščini pa tov. Vlada Bidovec.« Med drugim je bilo rečeno tudi, »(...) Naj ne bo tržaške žene, ki ne bi sodelovala pri izgradnji nove tržaške države, da bo temeljila na demokratičnih principih in bo zajamčila obema narodoma, slovenskemu kot italijanskemu gospodarsko blagostanje, kulturni in politični razvoj.« (9.3.47) Na 2. stani PD je stalna rubrika z naslovom Kultura, kjer so objavljena poročila o koncertih, nastopih in razstavah. Gledališče deluje še vedno v nemogočih pogojih, čeprav je Modest Sancin, kot upravnik SNG prepričan, da bo ZVU v kratkem rešila problem dvorane v mestnem središču. V nedeljo, 9.3. je cela tretja stan posvečena šolski politiki ZVU, ravnanju v zavednimi učitelji in o izbiri šolskih knjig. Morda je zanimivo še to, da je od sobote 15. marca v coni A uvedena legalna ura. M.K. V soboto smo v goriški izdaji našega lista prenesli izvleček poročila civilne policije o dogodkih v Brdih. Ker je bilo poročilo civilne policije zelo nejasno, ugotavljamo sledeče: Ljudstvo je dne 20. t.m., pri Bor-gu-Neblo (zapadna Benečija) v večjem številu pričakovalo mešano razmejitveno komisijo. Zbralo se je, ker gre za dokončno določitev državne pripadnosti. Ves Cas, ko so čakali, so bili mirni, ob šestih zvečer pa, ko so videli, da komisije ni bilo so se s petjem narodnih pesmi vračali na domove. To ni bilo všeč civilni policiji, ki je začela delati »red« s tem, da je pričela streljati (za časa fašizma se še niso upali streljati v takem primeru). Množica se je razkropila ter zaCela iskati zaklone po vinogradih. Civilna policija je vdrla v hišo Gašperina v Borgu in začela pretepati člane družne brez vsakega vzroka. Lotili so se celo stare matere. Družina je začela klicati na pomoč. Na njih obupne klice so priskočili ljudje, ki so bili v bližini. Ker so bili pa policaji zelo bojeviti, so se znesli še nad njimi. Padalo je po ljudeh brez razlike na spol ali starost. To ni bilo dovolj. Začeli so še streljati. Vaščani zatrjujejo, da je bilo izstreljenih približno 1500 strelov. Krogle so frcale mimo nog in glav skozi okna v hiše itd. Policisti so prijeli tov. Stanka Zaletela iz Drnovka 3, ga pretepli s puškinimi kopiti in mu na ta naCin zadali težko rano na glavi. Prisilili so ga, da je hodil pred njimi z dvignjenimi rokami približno 800 metrov daleč, pri tem ga je še vsak izmed njih po-malo »krevsnil...« Ko je nesrečnež videl, da so danes »junaške« volje, jo je pobrisal. Ker so pa policisti hoteli imeti na vsak način žive dokaze »demonstracije«, so se še enkrat spustili na lov in prijeli 4 mladeniče iz Neblega in tudi njih temeljito pretepli. Naslednjega-dne je opoldne obkolila policija hišo Stanka Zaletela in izvedla preiskavo. Zaplenila je njegovo sliko, ko je ugotovila, da ni niti njega'niti njegovega brata Ivana doma. Dne 22. t.m. ponoči so imeli pri Zaletelovih zopet obisk civilne policije. Ker fantov niso našli doma, so odnesli Stankovo krvavo srajco in majo. »Obiskali« so tudi tov. Mariniča Antona v Dobrovi, ki je sorodnik Zaletelovih in mu premetali hišo. Našli niso nič, vse kaže, da so iskali tov. Stanka Zaletela. (25.3.47) KOORDINACIJSKI ODBOR ZA PROSLAVO 1. MAJA Razpisuje 2 natečaja z nagrado L - ZIDNI LEPAK, večbarven, ki naj predstavlja borbo proti sovražnikom demokracije in miru in proslavi bratstvo med narodi, delo, znanost, umetnost in telesno vzgojo. 1. nagrada: 50.000 lir 2. nagrada: 25.000 lir 3. nagrada: 10.000 lir H. - ZNAČKO, večbarvno, ki naj predstavlja borbo za demokracijo, neodvisnost in mirno sožitje med narodi. 1. nagrada: 30.000 lir 2. nagrada: 15.000 lir 3. nagrada: 5.000 lir Natečaj bo nepreklicno zaključen 20. tm. Nagrajena dela postanejo izključna last koordinacijskega odbora, ki ima pravico, da proti plačilu, razmnoži tudi ostala dela, ki se mu zdijo vredna. Natečaja se lahko udeležijo tržaški, italijanski in jugoslovanski državljani. Svoja dela naj pošljejo na »Koordinacijski od- bor za proslavo 1. maja« - Ul. Zonta št. 4. v Trstu. Dela naj bodo označena na zadnji strani s tremi besedami; iste besede naj bodo tudi na kuverti z imenom, priimkom in naslovom natečajnika. Koodinacijski odbor lako poveča število nagrad, ne da bi spremenil njihov skupni znesek v slučaju, da izbere vec kot tri dela. Ce bi bilo število dobrih del manjše, se nagrade lahko združijo. Izid natečaja bo objavljen do 15. aprila t.l. v časopisu, ki je objavilo oglas in natečaj. (7.3.47) De Gasperi dvomi o republiki Rim, 7. - Na današnji seji ustavodajne skupščine je poslanec Pacciardi vprašal De Gasperija o njegovi izjavi, ki jo je podal ameriškim dopisnikom, ko je govoril o možnosti povratka monarhije. De Gaspri se je izgovarjal, da tega ni dejal, paC pa da je rekel, da bo republika lahko ostala, Ce bo vršila svojo dolžnost, Ce bo vzdrževala red in če bo spoštovala demokratična naCela. Pacciardi s tem pa ni bil zadovoljen in je pouaril, da izraža ta pogojni stavek skepso o obstoju republike. Nato sta poslanca Condarelli in Bene-detti protestirala proti odloku, da je pepovedano izobešanje zastav z znaki bivše monarhije. (8.3.47) SOČERGA V Sočergi se vrši analfabetski. tečaj. Obiskujejo ga mladeniči in starčki do 60 let, ki niso imeli prej možnosti, da bi se naučili vsaj pisati. Vaška učiteljica hodi tudi v Tul-jake, uro daleč, kjer nimajo šole, in ima tudi tam tečaj za analfabete. Z veliko požrtvovalnostjo poučuje mlade učiteljica odrasle može in žene. Uspehi so zelo zadovoljivi, vsi obiskujejo tečaj redno ob vsakem vremenu. V Tuljakih so si sami pripravili primeren prostor in klopi. Ob brleči petrolejki s pomočjo zavedne učiteljice Istrani pridobivajo, kar so zaradi fašizma zamudili na kulturnem polju. P.B. (4.3.47) NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. marca 1997 15 DOGODKE PRED 50 LETI "A KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Živel mladinski teden Mestni odbor antifašistične mladine je ob priliki svetovnega mladinskega tedna - od 23. do 29. marca - izdal sledeči proglas mladini Trsta in ozemlja: MLADINI TRSTA IN OZEMLJA! Svetovna mladinska federacija poziva tudi letos mladino, naj proslavi svetovni mladinski teden z najbolj intenzivnim delom in uveljavljenje miru v svetu. Pokažimo tudi mi našo voljo do miru in poudarimo našo željo, živeti in delati združeni v našem mestu in na ozemlju, ki bosta v kratkem zakonito tvorila »Svobodno tržaško ozemlje«. Za nas delavce, dijake, kmete Svobodnega ozemlja morajo biti manifestacije svetovnega mladinskega tedna jasen dokaz pomirjenja v našem mestu, trdnega bratstva med Italijani in Slovenci in enotnosti vse mladine. Pripravimo se na obnovo in okrepitev naše industrije, ki je glavni vir blaginje za vse prebivalstvo. Tako nam bo mogoče zavarovati neodvidsnost Svobodnga ozemlja in si zajamčiti svobodo in srečno prihodnost. V tovarnah in uradih delujmo na to, da se dokončno izvede sindikalna fuzija. Združeni z vsem ljudstvom bomo v bližnji bodočnosti lahko uvedli na Svobodnem ozemlju demokratični režim, ki bo lahko zajamčil svobodo, delo in blaginjo. Samo s sporazumnim delom bomo lahko uresničili naša stremljenja: Volivno pravico pri osemjastih letih. Zajamčeno delo, dobro strokovno šolstvo in socialno zakonodajo, ki bo ščitila mladino pri njenem delu. Solo, ki bo odprta za vso zmožno mladino in bi ki odgovarjala zahtevam modernega življenja. Možnost za italijansko in slovensko mladino, da se vzgaja v svoji lastni kulturi in da razvije svoje umetniške zmožnosti. Možnost za vso mladino, da se kakor koli športno udejstvuje. MLADINCI TRSTA IN OZEMLJA, udeležimo se proslave mladinskega tedna ter s skupnim in sporazumnim delovanjem odpravimo sleherno nezaupanje za Cim tesnejše sodelovanje v bodočnosti, da se utrdi enotnost vse mladine. Pripravimo se na naš teden, na praznovanje prvega maja, praznika dela, praznika enotnosti vsega prebivalstva. Živel svetovni mladinski teden, praznik miru, bratstva, enotnosti! MESTNI ODBOR ANTIFAŠISTIČNE MLADINE Epilog k puljski tragikomediji »Toscana« je na svoji predzadnji vožnji in predsednik italijanske vlade De Gasperi se je na »predvečer konca izseljevanja sorojakov iz mesta, ki je bilo krivično odtrgano od Domovine« zahvalil CLN za »njegovo važno delo« ter ga zaprosil naj izseljencem sporoči »njegovo besedo tolažbe in zagotovilo živega in skrbnega zanimanja za njihovo usodo s strani vlade«. »Voce libera« je v zadnji številki še priobčila sliko vdove po Naza-riju Sauru, ko v spremstvu vojaškega poveljnika »Toscane« zapušča mrtvašnico na ladji, kjer so med prevozom iz Pulja v Italijo počivali Saurovi ostanki. Ko bo še zavezniško vojaško sodišče izeklo sodbo proti atenta-torki Pasquinelli, ki je v Pulju ustrelila angleškega generala Wintona, bodo italijanski publicisti, ki so s pomočjo zakulisnih in zainteresiranih režiserjev uprizorili puljsko tragikomedijo, verjetno spustili zaveso. Tudi v teh burnih dneh, ki s silovitostjo povojnega časa in velikih social- nih prevratov drvijo mimo nas, mora človek za trenutek obstati in se vprašati, čemu vse to. Vsi vemo, da smo pač tako ustvarjeni, da se težko poslovimo od mesta, kjer smo v družbi svojih dragih preživeli pomlad, poletje ali jesen svojega življenja; težko je slovo od svojega doma in svoje delavnice. Toda kdo naj nosi odgovornost za takšen paničen beg, če ne brezvestna propaganda, ki je potrebovala takšno »mise en scene« pred svetovnim javnim mnenjem za svoje cilje, ki so vse prej kakor čisto humanitarni. Gotovo v skladu s temi cilji je De Gasperi prav v Washingto-nu prosil ladje za prevoz puljskih Italijanov. Pod dojmom te propagande in obljubljanja zlatih gradov se je večina puljskih Italijanov odločila za odhod, čeprav niso imeli stvarnega razolgoa za svoj nepremišljeni korak. Mar jugoslovanska ustava ni zajamčila vseh pravic tudi državljanom neslovanskih narodnosti? Mar Italijani v coni B dejansko ne uživajo vseh pravic enakopravnih državljanov, v uradih, pred sodišči, v šoli in cerkvi? Mnogi Italijani v Pulju so v poslednjem trenutku sprevideli, da so se prenaglili, ko so se javili na izselitev, in so tudi ostali. Čudno, da se od tolikih predstavnikov tujih poročevalskih agencij, ki rade prenašajo iz italijanskih listov vesti o izseljevanju puljskih Italijanov z vsemi izmišljotinami vred, nikdo ni spomnil tistih naših ljudi, ki so po mirovni pogodbi ostali onkraj »francoske črte« in ki jih zdaj z grozilnimi pismi, s pretepanjem in z bombami skušajo prisiliti, da bi zapustili svoj rojstni kraj in svojo zemljo, ki jo obdelujejo že 1300 let (medtem, ko gre v Pulju samo za meščane, ki niso tako prilastli na svojo zemljo). Danes se seveda nikdo ne spomni vlakov Tržačanov slovenske narodnosti, ki so morali leta 1918 na povelje »Ande a Lubiana!« zapustiti Trst, kakor tudi na deset in desetisočev, ki so jih »Kozuličeve« ladje prepeljale v Južno Ameriko, in drugih, ki so se morali za časa fašistične vladavine izslediti iz Julijske krajine. Okoli sto ■ tisoč naših ljudi je šlo v svet za kruhom, brez posebnega hrupa in dostojanstveno, s 'prepričanjem v srcu, da bo pravica nekoč vendar KINO ROSSETTI. 15: Fantazija Valt Disneya. SUPECINEMA. 14.30: »Morski volk«, E. G. Robinson. PENICE. 14.30: »Možje in miši«. FILODRAMMATICO. 14: »Sangajske skrivnosti«. CINE MARE. 14.30: »Cepajev«, sovjetski film, nagrajen na razstavi v Cannes. ITALIA. 14: »Angel temin«. ALABARDA. 14: »Morski skobec. IMPERO. 14.30: »Zvezdnata noc«, Loret-ta Young. VIALE. 14.30: »Beznica sedmih grehov«. MASSIMO. 14: »En dan v življenju«. GARIBALDI. 14.: »Lidija«, Merle Oberon in A. Marshall. IDEALE. 16: »Invazija«. Fizkultura Rdeča zvezda - Lj. Ponziane v nedeljo ob 15.30 na stadionu NMjaM mtproimh Lj. Pmutom tmjttorkm Uspešno delo Dijaške Matice in njeni načrti za bodočnost Dne 16. t.m. je bil v Trstu občni zbor Dijaške Matice. Udeležili so se ga elani iz Tsta, delegati iz Gorice in drugih krajev . Razdelili so Častne diplome ustanovnim elanom iz Trsta, ostalim pa jih bodo poslali. Tajnik tov. Sedmak je poročal, da tržaška Dijaška Matica nudi 145 dijakom hrano in stanovanje, 47 hrano, 87 pa še podporo v potnini in knjigah. Ima 33 odborov s 836 elani, od katerih je 25 ustanovnih. Lansko leto je bil sežanski odbor najaktivnejši. V Trstu ima svoj Dijaški dom, ki pa je za tako število dijakov premajhen. Goriška Dijaška Matica vzdržuje 100 dijakov s hrano in stanovanjem, 20 pa samo s hrano. Šteje 100 elanov in je res množičnega značaja. Ima svoj dom, za obnovo katerega je dala nad 200.000 lir. Njeno aktivnost potrjuje dejstvo, da je od obnovitve v avgustu lanskega leta do danes nabrala 1,089.000 lir v denarju in približno enako vsoto v hrani in oblačilih. Koperska Dijaška Matica spada v organizacijo vzhodno primorskega okrožja. Nabrala je svoj fond preko milijon lir. Njeno delo je bilo mnogo lažje, saj za dijaške domove skrbi ljudska oblast. V Bujah je organizacija Dijaška matica šele v-zaCetku. Po zaslugi ljuske oblasti imajo tudi tam dijaški dom. V krajih, ki bodo pripadli Jugoslaviji, bo Dijaška matica prenehala delovati. Vso skrb bo prvzela ljudska oblast, ki je na temelju ustave dolžna skrbeti za šolanje vse mladine. Nasprotno na področju, ki bo pripadlo Italiji - predvsem Gorica in Tržič - bo morala Dijaška matica svojo aktivnot še povečati. Morala se bo tesno nasloniti na goriško organizacijo in skrbeti za dijake goriške srednje šole. Le tako bo mladina tržiškega okraja, Gori e, Slov. Benečije in Kanalske doline lahko kljubovala potujčevanju. (27.3.47) Beograjska enajsterica RdeCa zvezda, ki je ena najnevarnejših tekmecev Partizana se bo predstavila v Trstu v svoji najmočnejši postavi z Mitičem na Čelu. Najnevarnejši del ima RdeCa zvezda v napadu, ki je v 15. tekmah jugoslovanskega prvenstva že 51. krat potresel nasprotnikove mreže ter ima najboljšo razliko v golih. Napadalna petorica je sestavljena iz TomaševiCa, MitiCa, Jezerkca, Arandjelo-viCa in SeCerova. Tomaševic in Mitič (s Cajkovskim je predlagan v reprezentanco kontinenta proti Angliji) sta državna reprezentanta in sta igrala tudi v reprezentanci Beograda, ki je v treh tekmah v Franciji zabila 21 golov, prejela jih pa samo 3. Ljubitelji Ponziane so imeli v torek lahek gimnastični trening. Igralci se telesno in moralno odlično počutijo. Nedeljski uspeh jim je dal mnogo samozavesti. Trdno so odločeni zaigrati velikemu nasprotniku grenko presenečenje. Da so tega zmožni, smo videli v nedeljo, seveda pa je treba tudi, da jim pri tej težki nalogi tržaška publika moralno pomaga. Barkovlje-Roianese, Vesna-Col in ostale tekme v košarki Tekme v košarki za Morganov (moški) in Rauberjev (ženske) pokal je že prvo nedeljo vzbudil med ljubitelji košarke mnogo zanimanja. Vse sodelujoče ekipe so približno enako moCne, kar še povečuje borbenost in zagrizenost. V nedeljo bo odigrano drugo kolo, v katerem vlada največ zanimanja za tekmi Barkovlje-Roianese (moški) in Col-Vesna (ženske). Program tekem je sledeC: moški za Morganov pokal: Igrišče DSZ ob 9. uri Rauber-Sv. Marko; ob 12. uri Barkovlje- Roianese. IgrišCe Tomažiča ob 10. uri DSZ-Vom. IgrišCe Skednja ob 9. uri Skedenj-Sv. Vid; ob 11. uri Redivo-Arse-nal. Zenske za Rauberjev pokal: IgrišCe Tomažiča ob 9. uri Magdalena-DSZ; ob 11. uri Rauber-Rinaldi; ob 12. uri TomažiC-Sv. Vid. IgrišCe Skednja ob 10. uri Col-Vesna. Faidutd ali Bembi, Siličeva ali Buronelova? V nedeljo bo športno društvo Opčine v okrilju ZDTV priredilo tek Cez drn in s trn za moške na 3000 m in za ženske na 800 m dolgi progi. Na startu bodo vsi najboljši tekači iz Trsta, Gorice, Sv. Križa, Opčin itd. Najhujša borba bo nedvomno med Faiduttijem, Tessero, Bombijem in obema Sedmakoma, pri moških ter med Siličevo, Petronijevo in Buranellovo pri ženskah. Pričetek tekem bo ob 9.30. Tekmovalci naj se zberejo ob 9. uri pred sedežem športnega društva Opčine. Prijave s prijavnino 20 lir se bodo sprejemale eno uro pred pričetkom tekem v prostorih športnega društva OpCine. (14.3.47) NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. marca 1997 Zbornik špetrskega posveta Otroški jezik in manjšine ——___; ________ '_______ Pri založbi Lipa iz Spetra je izšel zbornik mednarodnega posveta na temo Otroški govor in manjšine, ki se je odvijal v Spetm med 11. in 13. novembrom leta 1994. Posvet je priredil Studijski center Nediža v Spetm, med pristopi k posvetu pa so organizatorji zbrali številna ugledna imena posameznikov, med katerimi takratnega ministra za šolstvo Francesca d’Onofria, krajevnih uprav ter manjšinskih institucij iz cele Evrope, pokrovitelji srečanja pa so bili občina Speter, Gorska skupnost Nadiških dolin, Avtonomna dežela Furlanija-Julij-ska Krajina, Univerza v Vidmu in Evropska unija. V treh dneh so se v občinski dvorani v Spetm zvrstili številni posegi na temo dvojezičnega šolstva, vzgoje in didaktike. V zborniku lahko zasledimo zapis vseh pozdravnih govorov, predavanj in okrogle mize, in sicer v italijanskem in slovenskem jeziku, v primem referatov tujih govornikov pa je v zborniku mogoče prebrati še originalni tekst v angleščini ali francoščini. Zbornik je zanimiv tudi zaradi samega uvoda v posvet, v katerem organizatorji posveta posredujejo kratko a izčrpno predstavitev zgodovine Slovencev v Beneški Sloveniji ter pregled delovanja Studijskega centra Nediža. Prav na podlagi izkušenj Studijskega centra Nediža na področju izobraževalnih programov in posredovanja slovenskega jezika mlajšim generacijam, med katerimi velja omeniti projekta kot sta kulturno-rekreacijska letovanja Mlada brieza in natečaj "Moja vas” za spise v domačem slovenskem narečju, je prišlo do ustanovitve Zavoda za slovensko izbraževanje, kateremu je bila poverjena naloga, da prouči možnost ustanovitve zasebnega predšolskega središča, kar se je kasneje tudi zgodilo z ustanovitvijo dvojezičnega vrtca in osnovne Sole. Poleg tega pa se dejavnost Studijskega centra Nediža izraža tudi na področju mladinske književnosti in založniške dejavnosti, za kar skrbi založniška zadruga Lipa. Na posvetu je predsednik CONFEMILI Domenico Morel-li javno izrekel priznanje predsedniku Studijskega centra Nediža Pavlu Petricicu za organizacijo simpozija, ki je ponudil po eni strani možnost nekakšnega obračuna številnih izkušenj na tem podrocjum nenazadnje pa je postavil v ospredje vprašanje ohranjanje rodnega jezika znotraj manjšinskih skupnosti. Morelli je nadalje pozitivno ocenil po večanje senzibilnosti zlasti evropskih institucij do teh vprašanj, kar bi lahko pospešilo tudi ustvarjanje bolj pozitivnega vzdušja za sprejemanje zakona o manjšinskih skupnosti znotraj italijanskega parlamenta. Pavel PetriCiC se je kot organizator v svojem nagovoru zahvalil vsem organizacijam, ustanovam, krajevnim skupnostim in inštitucijam manjšinskih skupnosti, ki so prevzele pokroviteljstvo in posvet finančno podprle. PetriCiC je v uvodu tudi podčrtal, da je po-vet posvečen analizi ne samo slovenske stvarnosti, ampak širšega evropskega prostora. Tudi v pristopnih posegih in pozdravih iztopa pripravljenost za aktivno sodelovanje krajevnih in evropskih institucij z manjšinskimi skupnostmi na področju ohranjanja rodnega jezika. Tako župan občine Speter Giuseppe Firmino Marinig in predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin sta v svojih pozdravih izhajala iz lokalne situacije Beneške Slovenije, poudarila pa sta potrebo po takovrstnih evropskih povetih, ki omogočajo tudi pogled v bodočnost.Enako evropsko usmerjen je bil poseg odbornika za kulturo in izobraževanje dežele Furlanije-Julijske Krajine Alberta Tomata. Pismo, ki ga je skupina italijanskih nacionalistov poslala udeležencev in v katerem so pojasnjevali, da je Speter in sploh vse Na-diske doline Cisto italijansko območje, je bilo izhodišče njegovega posega. Vsebino pisma je znaCil za nesporazum z dejanskim sporočilom posveta, saj ne upošteva evropskega konteksta, v katerem koeksisti-rajo številni jeziki in pravico in dolžnost, da manj razširjeni jeziki še naprej obstajajo, saj so element identifikacije za tiste, ki jih govorijo. Predsednik Videmske pokrajine Giovanni Pe-lizzo je razčlenil oba pojma iz naslova posveta, in sicer jezik otroštva ter manjšine. Pri prvem ugotavlja, da gre za najdražjo stvar, ki nam omogoča sporočanje, glede manjšin in jezika manjšinskih skupnosti pa ugotavlja, da so na simpoziju prisotni predstavniki številnih manjšinskih skupnosti in da bo zato na posvetu prišel do izraza prav manjšinski pogled na to vprašanje. Pogled in pozdrav iz Slovenije sta posredovala državna sekretarja Teja Valencie in Peter Vencelj. Prva je v svojem nagovoru poudarila simbolnost mednarodnega posveta, ki ga je pripravil Studijski center Nediža z vsedržavno organizacijo manjšin v Italiji CONFEMILI, kar dokazuje vitalnost slovenske manjšine v videmski pokrajini, v dejstvu, da se je na simpoziju zbralo lepo število predstavnikov univerz (med drugim tudi Univerze v Ljubljani), ter v kombinaciji strokovnega dela s prikazom kulturnega utripa Slovencev. Državni sekretar Peter Vencelj je poudaril globalnost jezikovnega vprašanja in pomen dobrososedskih odnosov kot prevenciji konfliktov. Med podlagami za trdno dobroso-sedstvo pa spada tudi poznavanje jezika soseda. Senator Darko Bratina je zaCel svoj pozdrav v slovenščini, italijanščini in furlanšCini, ki so bili jeziki njegovega otroštva. V nadaljevanju je omenil pomen in aktualnost vprašanj manjšin in jezikov v Evropi in še posebno v Srednji Evropi. Prisotnost številnih identitet na tem področju zahteva priznavanje leteli. Brez tega lahko pride do konfliktov, ki lahko privedejo do jezikovnega in etničnega CišCenja. V Času globalnega dojemanja sveta je pomembno, da obstajajo tudi lokalne vasi, ki dajejo življenju tisto toplino, ki osmisli življenje. O manjšinah in o furlanšCini so govorili senator Pietro Fontanini, odbornica za kulturo videmske pokrajine Miriam Calderari, predsednik Furlanskega filološkega društva Manlio Miche- ČL s 2 5 '% X o @ ŠTUDIJSKI CENTER NEDIŽA • LINGUA DELLMNFANZIA E MINORANZE • OTROŠKI JEZIK IN MANJŠINE • CHILDREN LANGUAGE: THE EDUCATION OF MINORITIES • SAN PIETRO AL NATISONE / ŠPETER • 11,12,13 NOV. 1994 lutti in rektor videmske univerze Marži o Strassol-do, ki je poudaril da bo trojeziCno-st kmalu postala kmalu sestaven del večjezičnih regij kot je naša dežela. Didaktični ravnatelj za Čedad in Sv. Lenart je podal pregled postopno zmanjšanje števila dijakov na tem koncu in poudaril, da je to, žal, tudi trend bodočega obdobja, Donall O Riagain iz Evropskega urada za manj razširjene jezike pa se je spominjal na njegov prvi obisk v Spe-tru in poudaril, da se je od takrat spremenilo marsikaj, zlasti na področju zaščite manjšin v okviru evropskih institucij. Obžaloval je, da ne Italija ne Slovenija nista še podpisali Evropsko karto za deželne ali manjšinske jezike ter opisal delovanje Urada zlasti na področju izobraževanja. Prvi uvodni referat -"Otroška dvojezičnost in njene prednosti pri kognitivnem in jezikovnem razvoju” - je prispeval profesor Renzo Titone (Univerzi v Rimu in Torontu). V njem poudarja, na podlagi številnih dosedanjih študij, da ”je možno in koristno ne le razvijati zgodnjo in hkratno dvojezičnost pri uporabi ustnega jezika, paC pa tudi zadovoljivo in z očitno koristjo negovati zmožnost hkratnega branja v obeh jezikih, zlasti ko nudi okolje ustrezno jezikovno, motivacijsko in družbeno krepitev”. Nereo Perini (Univerza v Vidmu) je analiziral vprašanje "Dvojezično šolanje: manjšinski jezik in državni jezik”. V primeru dvojezičnega pouka v Spetm ugotavlja, da se namesto rodnega narečja uporablja standardno slovenščino, kot se dogaja tudi v Dolini Aoste z francoščino, ki nadomešča družinski patois. Perini v svojem referatu postavlja še zanimiv izziv, in sicer naCne vprašanje vključevanja neslovensko govorečih v dvojezični šolski pouk v Spetm, v duhu medkulturnega 'odpiranja jeziku soseda. Poleg špeterske izkušnje Perini oriše še furlanska prizadevanja na tem področju, v zaključku pa poudari, da je na tem področju potrebna speri-mentacija, ki je seveda različna od primera do primera, saj to pogojuje okolje in posebni položaj v katerem so se te eksperimentalne izkušnje razvile. Silvana Schiavi Fachin (Univerza v Vidmu) je v svojem referatu "Zgodnja dvojezičnost v Benečiji: stvarnost in razvojne možnosti” raziskala beneško stvarnost. Posebno zanimivo je poglavje z naslovom "Komunikacijska igra otrok v BeneCiji-stvamost in možnosti”, v katerem razčleni komunikacijske stalnice na področju Benečije zlasti pri otroškem komuniciranju. Facchinijeva nadalje ugotavlja, da ”v jezikovnem repertoarju prebivalcev Benečije (beneška narečja) sobivajo narečne različice slovenščine, italijanščina ter v določeni meri furlanšCina. Odsotnost šolskih ustanov, ki bi omogočale razvijanje dovolj visoke in uravnovešene slovensko-italijanske dvojezičnosti ter odsotnost "javne uporabe” slovenščine, kot se dogaja vsej pisani mavrici slovenskih različic v videmski pokrajini, sta povzročili umikanje uporabe slovenskega narečja v ožje sredine vsakdanjega življenja, to se pravi v družinsko okolje, pa tudi v širše skupine tja do krajevne skupnosti, a skoraj brez izjeme le v ustnih in vsekakor neformalnih okoliščinah.” To velja zlasti za odraslo prebivalstvo. Facchinijeva v zaključku svojega referata poudarja, da je prav šola tista institucija, ki bi lahko ohranila potencialno dvojezičnost otrok v Benečiji ter ohranila izročilo narečja, ob katerem bi mlajši spoznavali še standardno slovenščino. S tem bi postavili temelje za bolj uravnovešeno in temeljito dvojezičnost. Zadnji uvodni referat je prispeval Leonardo Sole (Univerza v Sassariju), obravnava pa vprašanje ” Od etnije do jezika : v smeri kulture spreminjanja”. Sole v svojem posegu poudarja, da je spreminjanje jezikovnega okolja s prihodom številnih drugih kultur in jezikov v naše kraje, otežkoCa identifikacijo posa-mezika preko jezika. Naglo spreminjanje v družbi zahteva tudi, da si vsaka manjšinska skupnost zavestno izbere najprimernejšo strategijo za preživetje. Uvodnemu-teoretiCnemu delu sledi izčrpen prikaz lokalnih situacij dvojezične vzgoje pri različnih evropskih manjšinskih skupnostih. Ales-sandra Burelli ter Lucio Peres-si (oba Univerza v Vidmu) sta pripravila referata o dvojezičnem italijansko-furlanskem izobraževanju. Burellijeva v svojem referatu "Dvojezična furlansko-italijanska vzgoja v nekaterih državnih vrtcih v Furlaniji” opiše izkušnje dvojezičnega vzgojnega projekta, ki ga je izdelala in mu sledila raziskovalna skupina videmske univerze pri stolici za didaktike sodobnih jezikov. V projekt, ki se je začel leta 1987 in je trajal do leta 1992, so raziskovalci vključili vrtce v krajih Gagliano pri »edadu, Treppo Grande in v Praprotnem (Pre-potto). Ob raziskavi je nastalo tudi nekaj avdiovizualnega didaktičnega gradiva. Peressijev referat "Sodobne izkušnje z italijansko furlansko dvojezičnostjo po šolali v Furlaniji” ponuja zgodovinski pregled dosedanje didaktike furlanšCine tako v šolskem kot izvenšol-skem okolju (kateheza). Številni poskusi vpeljave furlanšCine v šolsko okolje so propadli po njegovem mnenju predvsem zaradi neustrezne gmotne in normativne podpore. Pascale Chevillard, predsednica pedagoškega sveta bretonske šole Diwan, je v svojem referatu "Zakaj ti mladostniki govorijo bretonsko ali o uspehih šol Diwan” obnovila zgodbo o uspehu šolskega sistema Diwan ("klica” v bretonščini). Leta 1977 so bretonski starši v kraju Lampal-Ploudalmezeau ustanovili prvi otroški vrtec v bretonskem jeziku. Danes organizacija šol Diwan vključuje vec kot 1200 uCencev, ki obiskujejo 23 šol in zavod-licej Divvan. Maria Teresa Gerbelle iz frankoprovansalske skupnosti Doline Aosta je v posegu o dvojezični vzgoji v šokih Doline Aosta opisala institucionalni okvir šolstva v tej deželi ter prisotnost francoščine v izobraževalnem programu. Posebno zanimivo je omenjanje raziskav in projektov, ki jih je izvedel zavod IRRSAE tako na področju izdelave novih vsebin, ki so jih uvedli z uveljavitvijo Prilagoditev novih načrtov za osnovno šolo leta 1988, kot tu- di na področju ocenjevanja osvajanja znaj a in kompetence francoskega jezika. IzCrpno poročilo o slovenskem izobraževanju v Furlaniji Julijski Krajini je prispevala ravnateljica Zavoda za slovensko izobraževanje v Spetm Živa Gruden, Jelka Morato-Vatovec (Osnovna šola Danteja Alighierija Izola) pa je predstavila dvojezičnost v šolah na slovenski oba- li.O narodnem šolstvu v po-rabju na Madžarskem in o slovenskem jeziku kot materinščine je Spregovorila pedagoška svetovalka za zamejsko šolo v Porabju Valerija Perger. Z razliko od prej omenjenih situacij, se na Madžarskem se slovenščino poučuje le kot učni predmet, ne pa kot uCni jezik. Povsem drugačen je položaj v pokrajini Bočen. Luis Thomas Prader v svojem referatu poudarja pomembnost pouka in spoznavanja materinščine. Poleg materinščine vsak študent spozna tudi jezik soseda, La-dinci pa dosegajo celo trojezic-nost, saj poleg svoje materinščine spoznavajo še italijanščino in nemščino.Ada Maria Nucita, didaktična ravnateljica v Castrignanu dei Greci, je predstavila zanimiv položaj govorcev jezika "griko” v okolici Lecceja. Poleg tradicionalnega grika poučujejo še sodobno grščino. Znanje obeh jezikov omogoča tako ohranjanje tradicije kot stik s sodobnim grškim svetom. O dvojnem statusu katalonšCine in španščine na Balearskih otokih in o njegovi aplikaciji v šoli nas informira Miquel Sbert i Garau (Univerza Balearskih otokov). Tu je položaj katalonšCine znatno slabši kot v osrednji Kataloniji, še zlasti na področju izobraževanja. Koen Zondag iz Zahodne Frizi j e izčrpno predstavlja nizozemski izobraževalni sistem in nasploh dvojezičnost v Fri-ziji, koroški Slovenec Franci Zvvitter pa se v svojem referatu bavi z zelo aktualno temo multikulturnosti, tokrat kot podlage otroške vzgoje v prostoru Alpe-Jadran. Prav multikulturni pristop v izobraževalnem procesu naj bi ohranil večjezičnost Evrope. V Spetru je bil govor tudi o mladinskem založništvu. Ladinec Fa-bio Chiocchetti poudarja pomembnost založniškega sodelovanja med manjšinskimi založbami, saj slednja lahko prispeva k zmanjšanju stroškov zlasti otroških, bogato ilustriranih knjig. Poseg Sardinca Diega Corraina pa predstavlja zgodbo sardinske založniške hiše Papiros. Tudi izhodišča okrogle mize, pri kateri so sodelovali podpredsednik Evropskega urada za manj razširjene jezike Bojan Brezigar, predstavnik Grkov iz Kalabrije Bruno Gasile, odbornica za kulturo občine. Speter Bruna Dorbolo, Zupan občine Al-ghero Carlo Sechi in predstavnik Albancev v Kalabriji Ernesto Tocci ter zaključki Domenica Morellija, Luisa Thomasa Praderja in Pavla PetriCiCa osvetljujejo druga vprašanja povezana s temo simpozija. Na koncu publikacije lahko preberemo še poziv udeležencev simpozija italijanskim oblastem v podporo zakona za zaščito manjšinskih skupnosti. Peter Rustja KMETIJSTVO Nedelja, 2. marca 1997 PO DECEMBRSKI ZMRZALI Kakšna je škoda na oljkah in kako ublažiti posledice Pogovor z vodjo strokovne službe KZ dr. Mariom Gregoričem V prejšnji Številki priloge »Človek in zemlja« smo že poročali o lanski decembrski zmrzali, ki je povzročila veliko škodo na oljenih nasadih na Tržaškem. V teh dneh si je prizadeta oljena območja, v spremstvu nekaterih oljkarjev v Bregu, ogledal vodja strokovne službe Kmečke zveze, dr. Mario Gregorič, in z njim smo se pogovorili o njegovih ugotovitvah na kraju samem. Za kakšno škodo dejansko gre in kako je do nje prišlo? Gre za klasično zimsko pozebo, ki nastopi, ko se temperatura zniža na minus 7-8 stopinj Celzija, kar se je pri nas zgodilo v zadnjem tednu lanskega decembra. Povrhu je bilo znižanje temperature hitro in tudi trajalo je dolgo. Dodati je treba Se, da je Skoda še toliko hujša, ker je mraz sledil vlažnemu in deževnemu poletju in jeseni, kar je podaljšalo vegetacijsko obdobje rastlin in je imelo za posledico padec rezervnih in zaščitnih snovi (škroba in beljakovin) v njih, ki so zaradi tega postale manj odporne proti mra- zu. Povedati moram tudi, da je Skoda vezana na starost rastline, na sorto, na zdravstveno stanje rastline in seveda tudi na lego nasada. Ob enakih mikroklimatskih okoliščinah pa so vendarle izstopile razlike glede na sortno odpornost in na starost rastline. Pri mladih rastlinah dveh do treh let starosti, je mraz neglede na sorto uničil zelo visok odstotek rastlin, morda tudi stoodstotno na bolj izpostavljenih legah nasada. Pri starejših rastlinah pa je škoda nastala v glavnem na enoletnem lesu in bodo zato posledice verjetno manj hude kar zadeva rastlino samo, v dobri meri pa bo prizadeta rodnost, ker se prav na teh mladih vejah razvije večje število cvetnih brstov in bo zato rodnost nižja. Kako je opazna ta škoda, kateri so znaki? Na deblu in na vejah se pojavijo takoimenova-ne opekline, kar pomeni, da je zaradi mraza poškodovano tkivo skorje, ki razpoka. Kambij (del stebla, ki skrbi za rast rastline) porjavi,-listje tudi porjavi in po treh -štirih tednih odpade. Skorja razpoka najprej na enoletnih mladikah, kasneje pa • tudi na ogradnih vejah in na deblu' To je jasno razvidno zdaj na enoletnih mla- dikah, druge razpoke pa za zdaj še niso tako opazne, zato obstaja upanje, da ne bo hujših poškodb na vejah in deblu starejših dreves. Omenili ste že, da so razne sorte oljk različno odporne proti mrazu. Kaj ste lahko ugotovili med ogledom? Kar zadeva sorte, lahko trdim, da je med avtohtonimi sortami potrdila najveCjo odportno-st proti mrazu belica, medtem ko je hudo poškodovana istrska Črnica. Med neavtohtonimi sortami pa je očitno, da je najodpomejša sorta lecino, manj so odporne sorte pendolino, frantoio in maurino. Tudi sicer redko prisotna sorta gri-gnan, ki jo strokovna literatura prišteva med odporne sorte, je hudo prizadeta, to pa verjetno zaradi dejstva, da so rastline sorte grignan cepljene na bujno sorto, ker je povečalo delovanje koreninskega sistema in s tem podaljšalo rastlini vegetacijsko dobo in s tem zmanjšanje njene odpornosti. Sicer pa bomo lahko o tem podrobneje poročali Cez nekaj tednov, ko bodo zaradi brstenja posledice škode bolj vidne, že zdaj pa lahko damo oljkarjem nekaj navodil in nasvetov, kako naj se ravnajo. Kaj naj torej storijo oljkarji, da bo škoda Čimmanj ša oziroma da se njene posledice Časovno skrajšajo? Mlade sadike je najbolje nadomestiti in to tudi v primerih, ko bi z obtalno rezjo pognale, ker bi to pomenilo zakasneli razvoj rastline najmanj za dve leti, povrhu pa se tudi ne bi tako razvijala, kot se razvijajo mladike. Pri starejših drevesih pa bo nujen sanacijski rez z odstranitvijo poškodovanih vej in vejic, predvsem tistih, ki so razpokane (glej sliko). Po rezi je umestno premazati večje rane s ce-pilno smolo, da se tako prepreči širjenje glivičnih bolezni in napad škodljivcev. Rez je sicer važno opravilo, letos pa ji bo treba posvetiti še dodatno skrb. Vsekakor pa oljkarjem svetujemo, naj v tem Času takorekoC dnevno opazujejo drevesa in ob začetku nove vegetacijske dobe ustrezno ukrepajo. Strokovna služba Kmečke zveze jim bo pri tem v pomoC. Razgovor zapisal j.k. Poziv Kmečke zveze za Zadrugo Primorski dnevnik Brez Primorskega dnevnika bi bilo mnogo težje tudi kmetom, saj je bil dnevnik vse doslej dan za dnem skozi vsa ta povojna leta najodločnejši glasnik našega kmečkega življa v njegovem nenehnem boju za obstanek na svoji zemlji, proti razlaščanju najplodnejših površin v predmestjih, za napredek kmetijstva in za enakopraven odnos političnih in upravnih dejavnikov do tega primarnega sektorja. Z včerajšnjo ustanovitvijo Zadruge Primorski dnevnik naj bi bila, upajmo, premoščena kriza, ki je resno ogrožala nadaljnje izhajanje časopisa. Dejstvo, da se je okrog pobude za ustanovitev zadruge združila vsa slovenska zamejska skupnost, je zgovoren dokaz, kako se vsi zavedajo pomena časopisa za vso manjšinsko skupnost. Kmečka zveza, kateri je Primorski dnevnik vedno namenjal vso potrebno pozornost, ne nazadnje tudi s tedensko prilogo »Človek in zemlja«, zato vabi vse svoje člane in njihove svojce, da vstopijo v zadrugo in tudi tako dokažejo svojo navezanost na dnevnik. VINSKI PRIDELEK KORISTNA NAVODILA Ko se začne temperatura v kleti počasi dvigati Prihaja Cas, ko se bodo v kleti, dosedaj zadržane temperature, začele dvigati in ko se bodo obnovili biološki procesi v vinu. V glavnem gre za dokončanje vrenja morebitnih ostankov nepovretih količin skladkorja v njem, predvsem pa za mlečno vrenje. Ta faza procesov je zelo delikatna, zato je treba vinu v tem Času posvečati posebno pozornost. Zaradi omenjenih bioloških procesov lahko postane vino motno, kar se pozna tudi na okusu, ker se Čuti prisotnost ogljikovega dvokisa (C02), ki se sprošCa ob vrenju. Ge so vina bistra in nimajo neprijetnega vonja, kar velja še posebej za rdeča vina, jih pustimo pri miru, da se lahko biološki proces boljše odvija, še zlasti mlečno vrenje. Ge pa so prisotni neprijetni vojni, je potreben pretok. Strokovna služba Kmečke zveze zato svetuje vinogradnikom analizo vin, da se preveri predvsem vsebnost žveplovega dvokisa v njem, ki je v določenih količinah potreben, da se vino zavaruje pred oksidacijo. Ge je v vinu prisotna motnost, je priporočljiva uporaba Čistil na osnovi Bentonita, na katerega se beljakovine vežejo. Ge pa je v teku mlečno vrenje, ni pred koncem tega vrenja primeren noben poseg in zato počakamo, da se vrenje konca in opravimo morebiti potreben poseg šele po koncu vrenja. Strokovna služba KZ pa vsekakor svetuje vinogradnikom, da se ob problemih, ki smo jih navedli, zglasijo v uradih Kmečke zveze, kjer so jim na razpolago izvedenci za navodila in nasvete, (en) Obvestilo rejcem Splošno ravnateljstvo deželne sanitarne službe za Trst sporoCa, da so se uradi veterinarske službe Oddelka za preventivo preselili v novi sedež v Ul. Or-sera št. 3 v Trstu. Telefon: 040/829506 in 829601, fax: 040/017144. Prispevki za Primorski dnevnik Poleg seznama darovalcev za Primorski dnevnik, ki smo ga že objavili na teh straneh, s v ta namen pri Kmečki zvezi prispevali še: Rosetta Coselli Danieli, Giovanni Perosa, Grozdana Sik, Kristina PišCanc in Vid Vremec. Vsem hvala. Kmečka opravila v marcu Marec je za marsikoga eden najlepših mesecev v letu, saj se sedaj narava počasi prebuja in dnevi se daljšajo. Za kmetovalce je pa marec mesec, ko jih po zimskem »počitku« Čaka res veliko dela. Ker se narava prebuja, zahteva tudi večina gojenih rastlin najveCjo pozornost. Najprej vinograd: V tem Času sadimo trte, če to že nismo storili jeseni. Pazimo, da so cepljenke dobro dozorele in da imajo dobre korenine. Trte, ki jih dobimo v prodaji, so namreč vse cepljenke, podlage pa so različne. Podlago bomo izbirali glede na značilnosti naše zemlje. Ge še nismo dokončali zimske rezi vinske trte, je sedaj za to opravilo skrajni Cas. Kmalu bo namreč trta požela in takrat bo solzila. Ge zavlačujemo z obrezovanjem, izgubimo veliko hranilnih snovi. Po končanem obrezovanju mladice povežemo. To storimo z vrbo, vse bolj se pa uveljavljajo v ta namen sintetične špage. V vinogradu obenem pregledamo kole in popravimo žice. Pri izbiri kolov imamo na razpolago lesene, kovinske in iz cementa. Koli iz lesa so najbolj prijetnega videza, so pa vedno bolj dragi in težje razpoložljivi. NajveCji problem pri lesenih kolih so glivične bolezni in zajedal-ci, ki lahko prizadenejo njihov podzemski del. Za boljšo obstojnost je priporočljivo odstraniti lubje spodnjemu delu kola in ga premazati z razstopino katrana ali s kako dugo podobno snovjo, npr. s koncentriranimi bakrenimi pripravki. Med kovinskimi koli so najboljši iz pocinkanega železa. So lahki, a ne dosti stabilni. Zato so primerni le za nizke vz- gojne oblike in v krajih, ki so manj izpoatavljeni burji. Koli iz cementa so trenutno najbolj razširjeni, najcenejši in najbolj obstojni. V kleti preverjamo obstojnost vina, posebno, Ce ga nameravamo ustekleničiti. V ta namen mora vino doseči mikrobiološko stabilnost. Večkrat se zgodi, da je vzrok kvarljivosti vina prenizka količina žveplaste kisline, nizka kislinska stopnja ali ostanek še ne prevrelega sladkorja. Priporočljiva je vsekakor analiza vina, posebno Ce nameravamo vino ustekleničiti. Pred ustekle-niCenjem pripravimo steklenice, zamaške in vse, kar je potrebno za to opravilo. Marec je Cas, ko sadimo oljke. Medtem ko je najprimernejši Cas za sajenje ostalega sadnega drevja jeseni, sajenje oljke opravimo v marcu, ker je najbolj občutljiva vrsta za pozebe. Izbirajmo kakovostne sadike, bolje je, Ce so cim mlajše in praviloma olesenele. V prej pripravljeno sadilno jamo damo 1 kg superfosfa-ta in pol kg kalijevega sulfata zmešanih z zemljo. To pokrijemo z zemljo in nato denemo sadiko. Točka, kjer je cep mora osati 4-5 cm nad zemljo. Izrednega pomena je, da korenine ne pridejo v stik z gnojili. Pri sajenju oljke je zelo važna nastavitev opore, ki mora biti vsaj za 60 cm v zemlji, nad zemljo pa vsaj 80 cm pri ko-tlasti vzgojni obliki (najpogostejši pri nas), vsaj 180 cm pa pri vzgoji monokono. Da opora ne moti stebla, lahko ob njem damo trs, poševno pa debel kol. Okrog sadike je priporočljivo dodati še zrel hlevski gnoj, in sicer v kolobarju, ter ga pokriti z zemljo. mi t Gnoj se nikakor ne sme dotikati sadike. Sadiko nato moramo stalno zalivati, odstranjevti plevel in ob brstenju pognojiti s 15 do 20 gr uree. Gnojenje po mesecu ponovimo. Posebno na starejših oljkah pa se v tem Času lahko pojavi oljčna kozavost, in to predvsem, Ce je vreme vlažno. Na listih se pojavijo okrogli madeži, ki spominjajo na oCesa pavjih repov. Pozneje lahko listi porumenijo in odpadejo. V ta namen uporabljamo bakrene pripravke. Ce sadnih dreves nismo sadili jeseni, to opravimo sedaj in se zato držimo istih navodil, kot pri oljki. Sedaj tudi cepimo. Pri sadnemu drevju končujemo z obrezovanjem, za oljko pa lahko počakamo tudi do konca meseca, da je nevarnost pozeb res mimo. Sedaj je Cas, da sadno drevje škropimo proti raznim boleznim in škodljivcem. Na začetku meseca, ko se brsti napenjajo, zatiramo kaparja na jablanih in hruškah, Ce je bil slednji prisoten v prejšnjem letu. Škropimo proti skrlupu, ko se brsti že nekoliko odprejo (faza mišjih ušes), breskve in ostale košCiCarje pa proti kodravosti in luknjičavosti. O tem, kako in koliko bomo škropili, bomo obširneje pisali v prihodnji številki, ko bo na naši strani mesečno potekala nova rubrika o varstvu rastlin. Isto velja tudi za varstvo trte in drugih gojenih rastlin. V vrtu je Cas setve. Ce razpolagamo s toplo gredo, sem sejemo baziliko, kumare, jejCevce, paradižnike, bučke, papriko in zdravilne rastline. Na prosto pa lahko sejemo jedilno peso, blitev, špinačo, korenjCek, zeleni radie, grah, itd. V toplejših in sonC-nejših krajih našega območja v drugi polovici meseca sadimo krompir. Zato moramo na začetku meseca v ta namen zemljo dobro pripraviti in si nabaviti kakovosten krompir za seme. Prav tako je najbolje, da si Cimprej nabavimo semena povrt-nin, ki jih bomo v kratkem sejali. Tunel moramo ob najbolj toplih urah dneva odkriti, saj je sonce sedaj že nekoliko moCno in bi lahko v notranjosti bilo pretoplo. Oskrbovati moramo trato. Pognojimo jo z mešanim gnojilom, ki ga prodajajo v ta namen. Gnojilo, ki ima na primer koncentracijo 10-5-5, potresemo v odmerku 1 kg na 100 kvadratnih metrov trate. Gnojenje ponovimo Cez 20 dni. Ko trava zraste na 3-4 cm, je začnemo kositi. dr. Magda Stunnan KOŠARKA / V PRVI TEKMI SKUPINE ZA OBSTANEK V B LIGI Zadnja sekunda usodna za Jadran Toda zmaga izkušenega Valdarna je zaslužena Dean Oberdan je dosegel 15 točk (Foto Kroma) Rokomet: poraz krasovk v B ligi Rokometašice Krasa so vCeraj v Zgoniku gostile Fides iz San Vita al tagliamento. Srečanje je bilo precej grobo, na konmcu pa so bile uspešnejše gostje, ki so slavile s 24:14 613:7). O srečanju bomo podrobneje Se poročali. NOVICE Košarka: izžrebane skupine EP BARCELONA - Včeraj so z žrebom razdelili 16 ekip, ki bodo junija nastopile na evropskem prvenstvu v košarki. Skupina A: Grčija, BiH, Rusija, Turčija; skupina B: Slovenija, Litva, Francija, Izrael; skupina C: Jugoslavija, Latvija, Italija, Poljska; skupina D: Hrvaška, Ukrajina, Španija, Nemčija. Iz vsake skupine se bodo v nadaljevanje uvrstile po tri ekipe, ki jih bodo razdelili v dve skupini po šest ekip. V četrtfinale se bodo uvrstile potem najboljše štiri iz vsake skupine. Od četrtfinala dalje se bodo ekipe pomerile na neposredno izločanje. Zmaga rokometašev Principa IZIDI 22. KOLA V ALIGI: Principe - Arag Rubiera 29:21, Modena - Bologna 18:17, Benevento - Prato 19:36, Teramo - Mordano 32:27, Rosolini - Conver- Jadran - Valdarno 67:69 (33:35) JADRAN: Arena 21 (0:3, 6:10, 3:6), Grbec, Hmeljak 10 (-, 5:6, -), Oberdan 15 (4:4, 4:7, 1:2), Požar nv, Rauber 10 (5:6, 1:5, 1:6), Rebula 5 (1:2, 2:6, -), Franco nv, Samec (-, 0:3, -), Tomasi-ni 6 (2:2, 2:5, -); trener Čehovin.; S ON 20 VALDARNO: Aprea 23 (10:12), Bagnoli nv, Berti 4, Fabrizi 13 (5:8), Giannini 8 (0:2), Nardi 2, Ottaviani 17 (6:6), Sac-chetti 2, Secciani, Robbi-ni nv; trener Puccetti; SON 19 Sodnika: Cremonesi in Marini Jadranovci so s porazom začeli nastope v skupini za obstanek v košarkarski B ligi. Zmaga Valdarna, ki je najbrž najboljša ekipa v tej skupini, je zaslužena, saj so igralci Jadrana v odločilnih trenutkih napravili preveč napak in tako zmago prepustili gostom. Kroniko tekme je potrebno začeti z zadnjimi sekundami srečanja. Osem sekund pred koncem je namreč Jadran s trojko Arene izenačil stanje na 67:67, nato pa so naši igralci »pozabili« na Apreo, ki je povsem neoviran s srednje razdalje zadel v zadnji sekundi in Valdarno zagotovil prvi točki. Prvi del tekme je bil v glavnem stalno v rokah Valdarna, ki je praktično ves čas vodil za nekaj točk (najvišje vodstvo gostov je znašalo 28:21), ob polčasu pa je zaostanek jadranovcev znašal samo dve točki. Drugi polčas so Cehovinovi varovanci začeli veliko bolj odločno in v 25. minuti izenačili rezultat na 43:43, nato pa prevzeli pobudo in v 30. minuti so jadranovci vodili s 53:49. Do konca se je nato vnel .ogorčen boj za zmago in pri tem so imeli igralci Valdarna nekoliko bolj mirne živce in roke. Vzroke za poraz je treba iskati predvsem v velikem številu zgrešenih metov (predvsem za tri točke), pa tudi žog so naši igralci izgubili preveč. Kljub temu je treba pohvaliti Marka Hmeljaka, ki je bil najbolj zaslužen za prevzem vodstva v drugem polčasu, in pa Christiana Aue-no, ki je bil z 21 točkami najboljši strelec v vrstah plavih, ob tem pa je imel tudi 9 skokov. (Kaf) KOLESARSTVO Danes že 21. trofeja ZSŠDI Start ob 13.00 v Barkovljah Danes bo Kolesarski klub Adria iz Lonjerja že 21. priredil mednarodno kolesarsko dirko za trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Uradni Start bo ob 13. uri v Barkovljah, kolesarji pa naj bi skozi že znameniti cilj v reber pripeljali približno ob 16.30. Kot vsako leto je tudi letos ude-ležtia izredno kakovostna, na neuradnem Startu v Lonjerju pa se bo predstavilo približno 170 kolesarjev iz sedmih držav. Kot vsa leta doslej je tudi letos udeležba izredno kakovostna, zato lahko pričakujemo zelo zanimivo dirko. H KOŠARKA / DANES V Al LIGI h Geneitel z Alibegovičem v naskok na Teamsysfem Težavna pot Genertela do obstanka v ligi ne sme upoštevati nobene, še tako visoke ovire. Alibegovič in ostali igralci tržaškega košarkarskega prvoligaša morajo za vsako ceno poskusiti zmagati tudi na težkem gostovanju v Bologni proti Teamsystemu. Slovenski šampion zaradi poškodovanega gležnja ni v najboljši formi, a bo stisnil zobe in skušal svojim nekdanjim navijačem iz Bologne postreči še z enimi razočaranjem, podobnem tistemu iz sezone 93/94, ko je z berlinsko Albo izločil Fortitudo iz Koačevega pokala. Sinočnja izida: Mash - Rolly, Benetton - Reggio Cala-bria. Danes: Fontanafredda - Stefanel, Cagiva - Kinder, Sca-volini - Telemarket, Montana - Polti, Teamsvstem - Ge-nertel. V A2 ligi bo goriška Dinamica v rednem kolu 2. faze v gosteh igrala proti drugouvrščenemu moštvu Reggio Emila, ki ima na lestvici štiri točke več. V primem poraza bi Tržačani ne mogli več računati na končno drugo mesto. Današnji spored v A2 ligi: Reggio Emili - Dinamica, Livorno - Caserta, Serapide - Jcoplastic, Montecatini - Fa-briano, Banco Sardegna - Koncret, Floor - Casetti. KOŠARKA / V D LIGI Dom čez težko oviro Uspešen tudi Pref. Marsich Kontovel tretjič zapored K. O. Arte - Dom Agorest Rob Roy 74:81 (37:41) DOM: Košuta 11 (6:6,1:3,1:2), Corsi 34 (14:16, 4:5, 4:8), Kocjančič, Di Cecco 8 (-, 4:12, 0:1), Cuzzuccoli, Podbersig 6 (2:4, 2:4, -), Gej 5 (3:4,1:7), Ambrosi 4 (., 2:3, -), Jarc 13 (1:2, 6:6, -), trener Semolič.; 3T: Corsi 4, Košuta 1; PON: Di Cecco, Podbersig; SON 27 Košarkarji Doma Agorest so v boju za napredovanje dosegli izredno važno zmago v gosteh pri mestnem tekmecu Arteju, ki je s tem porazom najbrž dokončno izločen iz boja za vrh. Po začetni izenačenosti, ko so imeli domova nekaj težav z dobro postavljeno obrambo domačinov (v 10. min. 18:15), so rdečebeli zaigrali zelo dobro, predvsem pa se je razigral Marko Corsi, ki je v 15. minuti s tremi zaporednimi trojkami popeljal Dom v vodstvo s 37:21. Takrat pa sta začela sodnika dosojati neobstoječe prekrške naši ekipi in predvsem po njuni zaslugi je Arte do odmora zaostanek zmanjšal na Štiri točke. Drugi del je bil dramatičen, saj so imeli standardni igralci Doma precej osebnih napak, na klopi pa zaradi odsotnosti Franca ni bilo enakovrednih menjav. Toda z zelo zagrizeno igro v obrambi se rdečebeli niso pustili presenetiti in so prednost do konca še povečali. Posebno pohvalo zasluži Marko Corsi, ki je prevzel vlogo liderja v ekipi in bil zelo dober v napadu. (L. Semolič) Momo Gib - Gabona Pref. Marsich 69:81 (30:31) CICIBONA: Persi 27 (9:10, 6.9, 2.5), D. Kovačič n.v., Smotlak 7 (3:8, 2:2, 0:2), Jogan 7 (1:2, 3:5, -), A. Zuppin 15 (5:8, 5:7, -), Battilana 13 (1:4, 6:8, -), Iz. Bajc 2 (-, 1.2, -), Uršič 6 (2:3, 2:3, -), Furlan 2 (-, 1:3, -), Križmančič 2 (2:2, 0:2, -). Trener: L. Furlan. PM: 23:37, 2T: 26:41, 3T 2:7 (Persi 2). Skupno: 28:48. SON: 29, PON: Križmančič (34), P. Furlan (38), Battilana (39). Gcibonaši so dosegli zelo dragoceno zmago proti neposrednemu zasledovalcu. Potem, ko so se v prvem polčasu pustili dohiteti, se je trener Luka Furlan v drugem delu v glavnem opredelil za starejšo postavo, ki je solidno opravila svojo nalogo. Cicibona je bila stalno v vodstvu, čeprav ni nasprotniku nikoli znala zadati končnega udarca. Proti koncu so gostje ostali brez visokih igralcev, a so kljub temu s pametnimi napadi obdržali in celo se povečali svojo prednost. Pohvalo si zaslužijo vsi, posebej pa še Persi. Kontovel - Ubertas 65:69 (30:40 KONTOVEL: Strac 17, Spadoni 5, Turk 6, Gulič 6, Černe 2, Cibardi 15 (9:10), Križman 2 (2:2), Vodopivec 4, M. Emili 4 (0:2), Godnič 4 (0:2). 3T: Starc 3, Spadoni 1; PON: Civardi (39.) Kontovelovi košarkarji so doživeli že tretji zaporedni poraz in stanje počasi postaja zaskrbljujoče. Proti Libertasu, s katerim so v prvem delu zmagali, je Kontovel posebej v prvem delu igral zelo slabo. Takrat so si gostje tudi nabrali odločilno prednost, ki so jo nato spretno upravljali skozi vse srečanje. Libertas je imel sredi prvega dela že 15 točk prednosti, do odmora pa je ohranil še deset točk naskoka. V drugem delu so Kontovelci zaigrali boljše in začeli počasi zmanjševati razliko in v- 36. minuti so se približati na pičli dve točki zaostanka. Toda nato so spet popustili in Libertas je predvsem s prostimi meti ohranil prednost in zasluženo zmagal. Pri Kontovelu zaslužita pohvalo Clau-dio Starc in Igor Civaitii, vendar njuna dobra igra ni bila dovolj za uspeh. sano 21:19, Mazara - Merano 34:27, Forst - Ortigia 18:25. VRSTNI RED: Principe 42, Ortigia 36, Modena 33, Prato 30 itd. Odbojkarski pokal CEV za ženske v Rim Gierre Rim - Romanelli Firence 3:2 (15:17, 9:15, 15:10,15:8,15:11) Gierre: Won 5+1, Bruschini 4+10, Voungs 10+9, De Tassis 13+21, Scott 8+9, David 0+0, Bo 0+0, De Lu-ca 12+14, Leone, Pahneri, Gandi da. Romanelli: Phani 3+3, Ricci, Kjoseva 12+18, Romano 7+10, Capuano 3+4, Bardi 0+0, Boersma 13+8, De Grandis 7+12, Solazzi 0+2, Viola 0+0, Vannini 2+1, Cipollaro, trener Goučev. Servis (točke/napake): Gierre 4/12; Romanelli 4/14. Odbojkarice rimske ekipe Gierre so v finalu pokala CEV po petih setih premagali Romanelli iz Firec in tako po letu 1993 drugič osvojile ta pokal. Roma-nelti je že vodil z 2:0 v nizih, toda glasna publika je pomagala domačinkam, da so spremenile potek tekme, v kateri si je Anna Bo poškodovala gleženj, Claudia Phani pa koleno. Na Športeiu kolesarstvo v ospredju pozornosti Jutri bo v Sportelu, oddaji o zamejskem športu po koprski TV, največ pozornosti posvečene prispevkom in pogovorom o kolesarstvu, planinarjenju, smučanju, odbojki in rokometu. V studiu bodo prvič sodelovali člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Snemalec Sportela pa se je na motorju podil za kolesarji, ki so se potegovali za 21. lovoriko ZSSDI. Predvajali bodo tudi posnetke z derbija moške odbojkarske B2 lige med Koim-pexom in hnso Kmečko Banko. V rubriki o slovenskem športu bo beseda o ženskem rokometu, na koncu pa bo kot običajno kviz Skrtoc z zanimivimi nagradami. SP V NORDIJSKEM SMUČANJU / ZENSKI TEK NA 30 KILOMETROV Jelena Vialbe osvojila peto zlato, Stefania Belmodo četrtič srebrna Na 120-metrski skakalnici je slavil Japonec Harada, Peterka trinajsti TRONDHEIM - Rusinja Jelena Vialbe je osvojila že peto zlato odličje na svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev v norveškem Trondheimu. V Zenskem maratonu, teku na 30 kilometrov, je Vialbejeva (1:23:04, 9) prehitela Italijanko Stefanio Belmondo, ki je tako osvojila svoje četrto srebro na tem SP, za slabe pol minute in Norvežanko Marit Mikkelsplass za nekaj več kot 50 sekund. Posebej ogorčen je bil boj za bronasto odličje, ki ga je dobila Mikkel-splassova. Rusinja Larisa Lazuti-na je za Norvežanko zaostala vsega štiri desetinke sekunde, drugo norveško tekmovalko Anito Mo-en Guidon pa sta po 30 kilometrih teka od brona ločili dve sekundi. Izidi, 30 km ženske, klasično: 1. Jelena Vialbe (Rus) 1:23:04, 9; 2. Stefania Belmondo (Ita) + 28, 3; 3. Marit Mikkelsplass (Nor) 1:50, 8; 4. Larisa Lazutina (Rus) 1:51, 2; 5. Anita Moen Guidon (-Nor) 1:52, 8; 6. Olga Danilova (-Rus) 2:35, 6; 7. Trude Dybendhal- Hartz (Nor) 3:04, 2; 8. Bente Mar-tinsen (Nor) 3:28, 7; 9. Gabriella Paruzai (Ita) 3:34, 0; 10. Svetlana Nagejkina (Rus) 3:50, 8 Na veliki skakalnici zmagal Harada, Peterka trinajsti Japonec Masahiko Harada je zmagal na veliki skakalnici (K = 120 metrov) na svetovnem prvenstvu (SP) v nordijskem smučanju v Trondheimu na Norveškem. Za zlato je skočil 124 in 128 metrov ter dobil 252, 1 točke. Drugi je bil Nemec Dieter Thoma (121, 5 in 124 metrov, 244, 9 točke), tretji pa presenetljivo Švicar Sylvain Frei-holz (117, 5 in 123,_5 metra, 237, 3 točke). Vodilni v svetovnem pokalu Primož Peterka je bil 13. (117 in 119 metrov, 226, 8 točke), Blaž Vrhovnik 24. (107 in 110, 5 metra, 187 točk) in Robi Meglic 27. (109 in 101 meter, 176 točk). Peter Zonta je končal na 44. mestu (95 metrov, 66, 5 točke) in se ni uvrstil v finale. Harada je prav na SP prišel v vrhunsko formo, saj je na srednji skakalnici v Trondheimu zasedel drugo mesto za Fincem Jannejem Ahonenom. Harada je zmagal že na srednjih skakalnicah na SP leta 1993 v švedskem Falu-nu in leta 1995 v kanadskem Thunder Bayju. Z včerajšnjo zmago je najuspešnejši skakalec v Trondheimu, srebro je namreč dobil tudi na moštveni tekmi. Peterka je bil po prvi seriji 11., le 8,1 točke za Thomo. Moravčan je s 119 metri v drugi seriji za dva metra izboljšal daljavo iz prve serije, vendar je nazadoval za dve mesti. »Na SP nisem skakal sproščeno. Ne vem, mogoče imajo starejši tekmovalci večjo rutino. Upam, da mi bo šlo v nadaljevanju tekem za svetovni pokal boljše,« je povedal 18-letni Peterka. Poleg Slovencev so praznih rok ostali tudi Norvežani in Finci. Najboljši v vrstah gostiteljev je bil Roar Ljoekelsoey, ki je bil 6., prvi Finec Ari Pekka Nikkola pa je končal na .nehvaležnem četrtem mestu. Finci so blesteli na ekipni tekmi na tej skakalnici, vendar jim na posamični tekmi izjemno dolgih skokov ni uspelo ponoviti. SPET DANES-: Moški smuk za SP včeraj neveljaven KVITFJELL -Tekmovalna komisija je razveljavila včerajšnji smuk za svetovni pokal v norveškem Kviftjelki. ki so ga prekinili po 29. tekmovalcu zaradi premočnega vetra. Takrat je vodil Norvežan Lasse Kjus, pred Avstrijcem Patrickom Or-tliebom in Kanadčanom Edom Podi vinskim. Pravila predvidevajo, da.je tekma veljavna, kadar pride uspešno skozi cilj vsaj 30 smučarjev, včeraj pa jih je prišlo le 22. Smuk bo spet na sporedu danes ob 9.30, medtem ko so zaradi tega začetek superveleslaloma pomaknili na 13.30. MOŠKA B2 LIGA / POVRATNI DERBI V REPNU ŽENSKA B2 LIGA / PROTI PEPELKI Goričani tokrat težje do zmage Koimpex se je preveč mučil Kljub gladkemu 3:0 nezadovoljiv nastop Koimpex - Imsa Kmečka banka 1:3 (12:15, 4:15, IC.IO Q.1 C) KOIMPEX: De Cecco 9+30, Stabile 3+11,. Božič 3+5, Riolino 4+5, A. Kralj 10+13, Butelli 1+4, D. Kralj 1+1, Strajn 0+0, Rovere 0+0, Sgubin. IMSA KMEČKA BANKA: Feri 7+13, Sulina 3+23, Cola 13+16, Beltrame 4+9, Florenin 5+6, Marche-sini 3+2, Radetti 0+1, Koršič 0+0, S. Černič 0+0, Buzzi-nelli, M. Cemic. Servis (točke/napake): Koimpex 8/23, Imsa 8/20; blok: Koimpex 12+4, Imsa 18+5; napake: Koimpex 22, Imsa 10; trajanje setov: 30, 28, 25, 28 minut. Odbojkarji Imse Kmečke banke so tudi drugič premagali Koimpex, a tokrat so se morali pošteno namučiti, preden so spravili na kolena žilave gostitelje, ki so se v nabito polni dvorani v Re-pnu borili kot levi. Domača šesterka je začela izredno spodbudno. Povedla je s 4:0 ter potem še 5:1. Toda igra je bila živčna, o čemer pričajo zgrešeni servisi na obeh straneh mreže. Slogaši so zgrešili deset prvih udarcev, gostje pa samo enega manj. Ne glede na to pa so Božič in soigralci vodili potem še s 7:2, ko so Goričani pričeli razliko nižati, izenačili pa so pri osmici. Nato je Koimpex napravil kar pet napak in dva Ferijeva asa sta bila več kot dovolj za preobrat in s tem prvo delno zmago gostov. Z dobro igro so varovanci Zamoja nadaljevali tudi v drugem setu, ko je bila igra Koimpexa preveč predvidljiva, posledica tega pa so bile le štiri osvojene točke. Tretji set je bil spet izenačen do sedme točke, a po- tem je Koimpex z dobro obrambo in blokom povedel z 11:7 in nato izbojeval niz in razliko znižal na 2:1. V četrtem setu smo videli lepo igro, a do preobrata le ni prišlo. Koimpex je bil enakovreden v prvem delu niza, potem pa so gostje s petimi bloki in z dvema napakama domačinov uspeli izbojevati izredno dragoceni točki. Glede na to, da se ena ekipa (Imsa) bori za napredovanje, druga (Koimpex) pa za obstanek, lahko rečemo, pa razlika ni bila tako očitna in če bodo slogaši nadaljevali s tako igro in borbenostjo, potem se jim za obstanek ni bati. (G. F.) Ostali izidi: Riviera -Copparo 3:0, Red Level -Santa Giustina 3:0, Corde-nons - Chioggia 3:1, San Mi-guel - Lagunalight 3:0. Koimpex - Alloys Furstenberg 3:0 (15:3, 15:11,15:9) KOIMPEX: Paola Gregori 1+1, Vodopivec 6+3, Barbara Gregori 3+6, Mamillo 4+3, Cok 4+5, Benevol 12+4, Pertot 0+0, Ciocchi 0+0, Srichia, Fabrizi, Gruden. Servis (točke/napake): Koimpex 7/14, Alloys 5/20. Združena ekipa je včeraj popoldne po pričakovanjih brez izgubljenega seta premagala zadnjeuvršCeni Alloys, ki ni doslej osvojil niti še ene zmage in vsega dva seta v petnajstih tekmah. Kljub gladki zmagi Sainove igralke tokrat z igro nikakor niso zadovoljile, saj so se proti objektivno šibkejšemu nasprotniku preveč mučile in za zmago potrebovala uro in četrt. Trener je skoraj ves čas igral s postavo, v kateri je podajala Paola Gregori v diagonali z Mamillovo, centra sta bila Benevo-lova in Barbara Gregori, krili pa Čokova in Vodopivčeva, ki jo je v drugem setu za daljše obdobje zamenjala Pertotova. Prvi set je Koimpex, predvsem z dobrim blokom in kljub nekaterim grobim napakam v polju osvojil po hitrem postopku, zatikati pa se je začelo v drugem setu pri vodstvu z 10:3. Padla je zbranost, precej nenatančnosti je bilo pri gradnji napadov, tolkači so bili dokaj neprodomi (poznala se je odsotnost Srichie in Fabrizijeve), tako da so se Tržičanke opogumile, nadoknadile zaostanek do rezultata 10:9, prikovale Koimpex pri 11. točki, tedaj pa ga, k sreči, »pomilostile« s štirimi zaporednimi napakami na servisu. Sele tedaj so se domače igralke spet nekoliko zbrale in preprečile, da bi se ponovil spodrsljaj s prve tekme, ko so Alloysu poklonile uvodni set. Tudi v tretjem setu igra ni bila najbolj zanimiva, vendar pa za razliko od drugega ni bila končna zmaga Koimpexovih igralk nikoli pod vprašajem, saj so povedle s 13:6, do konca pa Tržičankam prepustile samo še tri točke. « V prihodnjem kolu se bo združena ekipa pomerila z videmskim Camstom, ki je ena od štirih boljših ekip v ligi. Jasno je, da bo proti Videmčankam potrebno igrati mnogo boljše, (ak) Ostali izidi: Cavazzale - Marzola 3:0, Godigese - Conegliano 2:3, Rovereto -Schio 1:3, Porcia - Mogliano 3:0, Camst Videm - Noventa 3:1. MOŠKA C1 LIGA Gostje so bili boljši Dober odpor Soče Sobema le v 2. setu Soča Sobema - Latterie Friulane Vivil 0:3 (8:15,11:15, 8:15) SOČA SOBEMA: Diego Petejan 6+4, Klede 0+10, Feri 4+12, Uršič 3+2, Brisco 0+2, Tomšič 2+0, Battisti 1+0, Cotič 0+0, Makuc. Vivil je v Sovodnjah zasluženo zmagal. Gostje so zelo solidna ekipa brez večjih šibkih točk. Dobro je igrala v polju, v napadu pa je z učinkovitimi kombinacijami večkrat zmedla Sotino vrsto pod mrežo. Treba je reči, da je slovenska šesterka igrala v zelo okrnjeni postavi, saj sta tokrat manjkala tudi Rajko Petejan in Braini, Makuc dva tedna ni treniral, Battistija pa je bolela noga, tako da je moral na centru začeti Uršič, ki v tej vlogi ponavadi ne igra. Soča je na trenutke igrala zadovoljivo, na splošno pa, kot običajno, premalo konstantno in s predolgimi pavzami. Tokrat je bilo tudi ogromno zgrešenih servisov. Najboljše so sočani igrah v drugem setu, ki je bil vseskozi izenačen, Soča je vodila z rezultatom 10:9, nato pa so njene upe pokopale napake. Ostala izida: Fincantieri - Soave 3:1, Pasquato Chioggia - Oderzo 3:2. H ŽENSKA C1 LIGA / OBOJI PREMAGANI Kmečka banka K2 šport praznih rok po hudem boju La Goriziana Zadružna banka kljub porazu zadovoljila La Goriziana Zadružna kreditna banka - San Carlo 0:3 (10:15, 9:15, 5:15) VAL: Tomšič 1+2, Uršič 1+3, Ambro si 2+3, Monica Tomasin 74-7, Orel 5+3, Zuccarino 2+0, Cemic 2+1, Humar 0+0, Braini 0+0. Servis (točke/napake): 11/2, Blok: 4+2. Objektivno močnejšemu nasprotniku so se valovke solidno upirale in kljub gladkemu porazu s svojim nastopom zadovoljile, pri čemer je treba upoštevati, da zaradi bolečin v kolenu ni igrala članica standardne šesterice Michela Tomasin. V prvih dveh setih so Padovankam precej odločno grenile pot do zmage. Boljše kot na preteklih nastopih je tokrat zlasti deloval servis, s katerim so Go-ričanke dosegle skoraj polovico svojih točk, še zlasti pa se je v tem elementu izkazala Ines Orel. Soliden je bil tudi blok Prvi set je bil do šeste točke izenačen, valovke pa so popustile šele na koncu po vodstvu San Carla z 10:7 in 13:9. V drugem setu je Val močan odpor nudil do sedme točke, tako da je bil bolj enosmeren samo tretji set, v katerem so gostje iz Padove uveljavile svoo moč in izkušenost. Kmečka banka K2 šport - Codo-gnb 1:3 (14:16,12:15,15:13,11:15) KMEČKA BANKA K2 ŠPORT: H. Corsi 5+4, Zotti 5+12, Brisco 5+13, Princi 3+5, Vanja Černič 1+6, Mirjam Černič 3+0, Braini 1+0, Bulfoni 2+2, Pascolat 0+0. Kmečka banka je močno zagrenila pot do zmage favoriziranemu Codo-gneju, a žal tudi tokrat ni dosegla prestižne zmage, ki jo že dolgo zasleduje. Zaradi nezadostne borbenosti so Goričanke izgubile uvodni niz, v katerem so po rezultatu 5:10 vodile z 12:10, 13:11, 14:11. Po slabem začetku drugege seta (4:6) so si opomogle in bile odtlej povsem enakovredne nasprotnicam, tako da so o končnem rezultatu pravzaprav odločale malenkosti. Tretji set je bil izjemno izenačen in v boju za vsako točko je bila 01ympia na koncu pri-sebnejša. Podoben je bil tudi potek četrtega niza, v katerem so Goričanke popustile prav na koncu, verjetno, ker jim je preprosto zmanjkalo moti. Pohvalo si za nastop zasluži Hadrijana Corsi in škoda, da ni mogla igrati bolna Tanja Pitacco. Z menjavo več bi se morda za domačinke stvari ugodneje razpletle. Ostala izida: Carigo Tomana - Co-lombo Verona 2:3, Fontane - Bme-teers 0:3. MLADINKE / FINALE DEŽELNE LIGE / V MOŽKI C2 LIGI Slogašice imajo naslov v žepu že po prvi tekmi Koimpex - Bor 3:0 pexu se pozna, da skoraj (15:6,15:3,15:3) vse njegove igralke na- KOIMPEX: Babudri, stopajo v D ligi, Mamil-Kauter, Furlan, Kalc, lova pa celo v B-2, da so Kobal, Kocjančič, Ma- torej izkušenejše in ve-millo, Mauro, Molassi, liko manj grešijo. Na-Obad, Sosič. sprotno so borovke s BOR: J. in Z. Milice- svojimi napakami mar-vič, Bogateč, Flego, Ma- sikdaj še olajšale na-cio, Rogelja, Sadlovski, sprotnicam pot do točk. Doz, Stemad. Virgiglio. V Sloginem taboru so bi- Prvi finalni obračun li pred tekmo nekoliko za določitev pokrajin- zaskrbljeni, predvsem skega prvaka med mla- zaradi Borovih ostrih dinkamije gladko pripa- servisv, a se je bojazen del Koimpexu, ki ima kmalu izkazala za neute-tako naslov že skorajda meljeno in se je situacija v rokah. V povratni tek- celo spremenila, saj so mi. ki bo na sporedu si- slogašice neposredno na cer šele 16. marca, je sevisu dosegle kar 11 namreč Slogini ekipi do- točk. Bor, ki je nastopil volj, da osvoji set, ali pa nekoliko okrnjen (Bo-13 točk in kaj malo gatčcva je zaradi verjetno je, da se ji to ne poškodbe svoje soi-bi posrečilo. V prvi tek- gralke spremljala le s mi je prišla dp izraza klopi) se je v boj vrgel z precejšnja razlika med veliko zagrizenostjo, a je ekipama, kar jasno moral tokrat priznati, da odražajo tudi izidi posa- so bile razigrane na-meznih setov. Kopim- sprotnice boljše. (Inka) Borovci zdaj res igrajo kot prerojeni Olympia CDR v Comu iz lahke v težko zmago Sokolovke v Centi dobro igrala samo v uvodnem nizu - Mlade slogašice spet uspešne MOŠKA C2UGA Bor Fortrade - Mossa Candolini 3:0 (15:8,15:5,15:9) BOR FORTRADE: Taberni 5+7, Pavlica, Coloni 0+0, D. Furlanič 8+6, Šušteršič, Marega 6+6,1. Furlanič 7+4, Cuk, Ruttar 2+1, Ceha 2+2, Cutuli 3+1, Danieli. Borovci so v tekmi s tretjeuvršCe-no Mosso dosegli izredno pomebno zmago in še enkrat potrdili, da v drugem delu prvenstva igrajo kot prerojeni. Seveda bo boj za uvrstitev vsaj na šesto mesto še trd, toda zadnji nastopi vzbujajo precej optimizma. Mosso so borovci povsem nadigrali in praktično ves čas imeli srečanje trdno v rokah. Prva dva seta sta si bila po poteku precej podobna. Plavi so zanesljivo povedli in nato oba seta tudi brez večjih težav dobili. Pri tem so z dobrim servisom spravili v velike težave nasprotnika, nato pa v obrambi polovili precej žog in zaključevali z učinkovitimi protinapadi. V tretjem setu pa so bolje začeli gostje, ki so povedli z.8:5. Toda nato so borovci spet strnili vrste in z delnim izidom 10:1 zasluženo prepričljivo slavili. Za dober nastop zaslužijo pohvalo vsi igralci. Volley Como - 01ympia CDR 2:3 (6:15,13:15,15:7,15:13,13:15) OLVMPIA CDR: Simon Terpin 8+17, Janez Terpin 13+14, Maraž 7+6, Boris Sfiligoj 5+4, Dorni 5+5, Bensa 4+6, Pintar 1+1, Andrej Vogrič 0+0, Gregor Sfiligoj 0+0. Servis (točke/napake) 5/18. Blok: 12 točk: Točke po nasprotnikovih napaka: 22. Vse je dobro, kar se dobro konca. 01ympia bi namreč morala zmagati že po treh setih, na koncu pa je lahko zadovoljna, da je sploh prišla do točk Prva dva seta sta bila prepričljivo v rokah Goričanov, ki pa so v tretjem popustih in tako opogumili gostitelje. Dobro priložnost je 01ympia izgubila tudi v 4. setu, v katerem je v končnici zaradi banalnih napak izpustila vodstvo iz rok. Peti niz je bil za goste precej dramatične. Como je ob menjavi igrišča vodil z 8:6 in se je pustil ujeti šele pri deseti točki. ZENSKA C2 LIGA Tarcento - Sokol 3:0 (15:11,15:4, 15:5) SOKOL: Martina in Maja Kosmi-na, Ferluga, Visintin, Lara in Tanja Masten, Milič, Tensi, Semec, Zadnik. Močnemu Tarcentu so se sokolovke v prvem setu odlično upirale, nato pa so morale priznati njegovo premoč. Mimo lahko rečemo, da bi si Sokol zaslužil osvojiti uvodni niz. Začel je dobro (8:4) in vodil tudi z 11:10. Domače igralke so z dobrim servisom v skoku povedle z 12:11, Sokol je kljub temu prišel do servisa, v naslednji akciji pa je sodnik piskal Miličevi prestop, ki ga absolutno ni bilo, in tako je Tarcento spet prišel do žoge in nato set tudi osvojil. V naslednjih dveh setih je imel Sokol precej težav z gradnjo igro in tako je bil njegov odpor manjši. ZENSKA D UGA Sloga - Fontanafredda 3:1 (15:5, 15:4,12:15,17:16) SLOGA: Molassi 9+12, Furlan 9+6, Piccoh 4+0, Sosič 10+7, Mauro 6+2, Kalc 6+1, Cvelbar 1+1, Kocjančič 0+0, Kobau, Obad. Slogašice so znova prišle do dra- gocenih točk v boju za obstanek, saj so furlansko šesterko po sinočnji zmagi dohitele na lestvici. Sloga je Fontanafreddo premagala že v prvem delu prvenstva, tokrat pa sta se šesterki predstavili v povsem novi luči. Furianke so zaigrale bolj dinamično v obrambi in hitreje na mreZi, slogašice pa so uspešno prehajale s sistema 5:1 na 4:2, česar- na prvi tekmi niso delale. Številni gledalci so včeraj na Opčinah gledati tudi povsem dve različni tekmi. V prvih dveh setih so slogašice zaigrale skoraj brezhibno in povsem nadigrale nasprotnice. V naslednjih dveh setih je Fontanafredda poostrha servis, pri čemer je res naredila dosti napak (skupno 21), vendar pa hkrati tudi zamajala Slogin sprejem, tako da napad gostiteljic ni bil več tako prodoren, kot v prvih dveh setih, Fontanafredda pa se je razigrala v polju. Kljub temu so slogašice v četrtem setu ohranile dovolj mirno kri in preprečile nasprotnicam, da bi izsilile igranje petega niza. MOŠKA D UGA San Sergio - Espego 3:0 (15:11, 15:4,15:10) m 22. KOLO ITAUJANSKE A UGE / 3 TEKME 2E VČERAJ J Lazio v 90. minuti Juve ne popušča Včeraj tudi Piacenza - Inter (0:3) - Ostale tekme bodo danes - Udinese gosti Napoti TURIN - Nogometaši Juventusa kljub nevšečnostim s poškodbami očitno v prvenstvu ne mislijo nikomur nic podariti.V vnaprej odigranem srečanju 22. kola so TurinCani premagali Vicenzo z 2:0 in tako še utrdib vodstvo na lestvci. Strelca sta bila Di Livo v 23. in Padovano v 64. minuti. Srečanje so odigrali včeraj zato, ker Čaka Juventus v sredo nadaljevanje tekmovanja v Ligi prvakov (TurinCani gostujejo v Rosenborgu). Evropske obevznosti imata tudi Inter in Fiorentina. Zato sta tudi ti dve ekipi igrali včeraj. Fiorentina je gostovala v Rimu peri Laziu in izgubila z 1:0. Odločitev je padla v zadnji minuti, sterelec edinega zadetka pa je bil Negro. Inter ( v četrtfinalu pokala UEFA bo v torek igral v gosteh pri Anderle-chtu) pa je sinoči igral v Piacenzi in slavil s 3:0. Od danšnjih tekem je v ospredju zanimanja srečanje med Milanom in Romo, v katerem si Milan skoraj ne more privoščiti še enega neuspeha. Zanimivo bo tudi v Vidmu, kjer Udinese gosti Napoli, srečanje pa bo neposredno (samo za abonente) prenašal tudi Tele+2. VRSTNI RED: Juventus 44, Inter 37. Sampdoria 36, Parma 34, Bologna 32, Roma, Vicenza in Atalanta 31, LaziOSO, Napoli 29, Fiorentina in Milan 28, Udinese 27, Piacenza 24, Perugia 22, Cagliari 19, Verona 17, Reg-giana 13. DANAŠNJI SPORED: Atalanta -Perugia, Milan - Roma, Parma - Cagliari, Sampdoria - Bologna, Verona -Reggiana, Udinese - Napoli (20.30 Tele +2) Bliga DANAŠNJI SPORED: Bari - Genoa, Castelsangro - Chievo. Cesena - Brescia, Cosenza - Torino, Cremonese -Salemitana, Empoli - Lecce, Foggia -Pescara, Lucchese - Ravenna, Palermo - Padova 1:3, Venezia - Reggina. C2 LIGA Zdesetkana Triestina danes vPisi A Tržačani ne smejo izgubiti Za Triestino se zaCenje obdobje odločilnih srečanj za uvrstitev v play off, zato danes v Piši Tržačani nikakor ne smejo izgubiti.Toda Triestina bo tokrat nastopila precej okrnjena. Manjkali bodo Scat-tini in Pavanel, ki sta kaznovana, ter Brevi in Camporese, ki sta poškodovana. Vprašljiv je tudi nastop Grandinija, Al-driovandija in Pivette, ki pa bodo najbrž kljub vsemu zaigrali. OSTALI PORED: Baracca Lugo - Temana, Forli - Rimini, Iperzola - Tolentino, Livorno -Giorgione, Maceratese - Arez-zo, Masssese - Fano, Sandona - Ponsacco, Vis Pesaro - Ponte-dera. VRSTNI RED: Temana 44, Livorno 41, Maceratese 39, Piša 35, Giorgione 33, Vis Pesaro 32, Rimini 31, Triestina 30, Tolentino, Arezzo, B. Lugo 29, Sandona 28, Iperzola 27, Ponsacco 25, Forli 23, Pontedera, Fano 22, Massese 21. domači šport Danes Nedelja, 2. marca 1997 KOLESARSTVO 21. TROFEJA ZSSDI 13.00 v Barkovljah (štart), 16.30 v Lonjerju (cilj): prireja KK AdriaNOGOMET NOGOMET ELITNA LIGA 15.00 v Rivignanu: Rivignano - Juventina PROMOCIJSKA UGA 15.00 v Manzanu: Manzano - Primorje; 15.00 v Koprivnem: Capriva - Zarja; 15.00 v Sovodnjali: So-vodnje - Flumignano 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: VCesna - Medeuzza 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Primorec; 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax SanfAnna - Breg 3. AMATERSKA UGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - San Vito; 15.00 na Proseku: Gaja - Breg B NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, Ul. Camaro: Ponziana - Zarja KOŠARKA MOŠKA D UGA 10.30 v Trstu, Monte Cengio: hiter 1904 - Bor Radenska KADETI 11.30 v BrišcUtih, Ervatti: Jadran - Ubertas NARAŠČAJNIKI 10.30 v Ronkah, Ul. Cervi: Acb Ronchi - Dom Au-tosprint PROPAGANDA 9.30 v Miljah, UL. Pacco: bitermuggia - Kontovel ODBOJKA NARASCAJNICE 9.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Sloga B; 11.00 v Dolini: Breg - Orna A DEKUCE - POKRAJINSKI POLFINALE 11.00 na Opčinah: Sloga - Kontovel Jutri Ponedeljek, 3. marca 1997 KOŠARKA MLADINCI 19.45 v Dolini: Breg Ključ. Mijot - SGT; 20.15 v Trstu, Ul. Alpi Giuhe: Servolana - Bor Radenska Obvestila SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da bo redni občni zbor jutri, 3. marca, v Kulturnem domu v Brisdkih, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem skbcanju. SPDG prireja v nedeljo, 9. marca društveno tekmovanje v spustu in deskanju. Prireditev bo na Trbižu. Ob tej priložnosti bo vozil tudi avtobus. Informacije na tel. št. 0481/33029. SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo ob večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Za vse dodatne informacije telefonirati v urad, na št. 51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. ZSSDI obvešča, da bo goriški urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30. 2. IN 3. Al / DVA DERBIJA Primorec favorit proti Krosu, Gaja proti B postavi Brega Lahko delo za Doberdobce \Z 2. AL Brežani ne bi smeli imeti velikih težav v gosteh pri skromnemu Audaxu 2. AMATERSKA UGA Kras-Primorec V Repnu bodo danes igrali 20. prvenstveni derbi med Krasom in Primorcem, ki sta doslej odigrali prvih deset derbijev v 3. AL, preostalih devet pa v 2. AL. Skupni obračun govori o rahli premoti Tre-bencev, ki so si zagotoviti sedem zmag, šestkrat pa so bili uspešni Krašovci. Doslej je padlo 55 golov, Primorec jih je dal 34, Kras pa 21. Za ljubitelje statistik naj omenimo, da sta se tako prvi derbi 2.11.75 na Proseku kot zadnji 17.11.96 v Trebčah končala s 4:0 v korist Primorca. NajveC golov je padlo v 4. derbiju (29.5.1977), ko so Trebenci zmagah s 6:3. Kako bo danes? Predvidevanja govorijo v korist Primorca, ki je na Četrtem mestu. Kras pa je osamljen na repu lestvice z 8. točkami iz 19 tekem, tokrat pa bo imel še probleme s postavo. Za Modula in Vlac-ha zaradi poškodb se je letošnje prvenstvo paktiCno že končalo. Vratar Viva, Berljavec in Chies so izključeni. Poleg njih pa ne bo na igrišču niti trenerja Celheja, ki je bil izključen do 7. marca. Audax - Breg Brežani igrajo proti v bistvu že obsojenemu Audaxu, ki si z 11 točkami deli rep lestvice s Serenis-simo. Ta podatek jasno dokazuje, da Brežani tokrat vsaj z neodločenim izidom ne bi smeli imeti problemov, Čeprav igrajo v gosteh in trener Podgornik tokrat ne bo moral računati na Doza in Buzzija, ki sta izključena. Naj omenimo še, da smo zadnji uspeh Audaxa (Ghiarbola 2:1) zabeležili 10.11.1996. Brežani imajo torej lepo priliko, da še izboljšajo položaj na lestvici, ki je že itak precej dober. Pred prvenstvom prav gotovo nihče ni pričakoval, da bodo Brežani po 19 tekmah na solidnem šestem mestu. 3. AMATERSKA UGA Gaja - Breg B Na Proseku bo danes na sporedu derbi med padri-ško-gropajsko enajsterico in rezervnim moštvom Brega. V zadnjem srečanju v Dolini so slavili gajevci 2:0, ki so tudi tokrat favoriti, Čeprav igrajo Brežani v zadnjih tekmah zanesljivo in so spraviti v težave tudi kotirane nasprotnike, med temi prav neposrednega tekmeca Gaje za napredovanje Campanelle. Ker bodo gajevci v naslednjem kolu gostovati prav pri Campa-nellah, pred katerimi imajo tri točke prednosti, je pomembno, da to prednost ohranijo tudi danes, ker Tržačani ne bi smeti imeti problemov z zadnjouvršCe-nim Venusom. To pomeni, da je za Gajo zmaga danes obvezna. Toda derbiji so vedno nepredvidljivi... (Bruno Rupel) Mladost - San Vito Pogled na lestvico povsem jasno priCa, da je med ekipama velikanska kakovostna razlika. Mladost je sama na vrhu z 41 točkami, San Vito pa jih ima 11 in ima za sebdj samo But-trio, katerega je v prejšnjem kolu Mladoist že premagala. Na prvi pogled gre torej za golo formalnost, ki jo morajo Dober-dobci opraviti na poti proti 2. amaterski ligi. Toda vsako podcenjevanje je lahko hudo nevarno. Zato bo treba zaigrati resno in odločno, kar bo nedvomno prineslo tudi zmago. Na kaj drugega pa v doberdob-skem taboru niti ne pomislijo... ELITNA IN PROMOCIJSKA LIGA/NEKAJ VA2NIH TEKEM Juventina potrebuje točke, Primorje in Sovodnje z neposrednima rivaloma Zarja v gosteh naskakuje drugouvrščeno Caprivo ' V TAL bi morala Vesna brez težav zmagati ELITNA UGA Rivignano - Juventina Za Standrežce se začenja niz srečanj, ki bodo praktično vsa odločilna v boju za obstanek v elitni ligi. Pred tednom dni proti Sangiorgini so igralci z igro v dragem polčasu dokazali, da znajo igrati in to bi se moralo konCno poznati tudi pri rezultatu. Danes Ju-ventino Čaka zelo težko gostovanje pri Rivignanu, ki je na drugem mestu, in v polnem teku za napredovanje. »To nas ne sme zanimati. Mi moramo začeti osvajati točke in prepričan sem, da so igralci tega sposobni. Vsi, igralci in vodstvo, tudi trdno stojimo za trenerjem Zuppicchinijem,« pravi predsednik Dario Prinčič. Med tednom je Juventina dobro trenirala. Razen na Tabaia, ki je kaznovan, pa bo trener Zuppicdtini lahko računal na vse ostale igralce, čeprav ima Braida nekaj težav s poškodbo gležnja. Vendar bo najbrž kljub temu zaigral vsaj en polčas. Na drugi strani pa ima trener Rivignana nekaj težav s poškodbami in kaznimi, pripravlja pa novost na sredini igrišča z vključitvijo Mereta. PROMOCIJSKA UGA Sovodnje - Flumignano Sovodenjci od novembra dalje, ko sta ekipo okrepila Bregant in Martucci, igrajo precej bolje kot na začetku, kar je bilo sčasoma opaziti tudi na lestvici, saj so se Sovodnje povzpele v bolj mirne vode proti sredini lestvice. Toda boj za obstanek še zdaleč ni konCan. Prednost pred zasledovalci ni velika, zato je vsaka tekma važna. »Proti Flumignanu, ki ima dve točki veC kot mi, vendar tudi še ni rešen, bomo seveda igrati na zmago, pri Čemer pa ne bomo brezglavo jurišati na vrata gostov. Skušali bomo zaigrati agresivno, predvsem pa borbeno in brez popuščanja. Zmaga bi bila za nas izredno dobrodošla, predvsem pa ne smemo izgubiti,« pravi tehnični direktor Gianni Marson. V ekipi bo prišlo do nekaterih sprememb. Manjkal bo poškodovani Martucci, v postavo pa se bosta vrnila Interbartolo in Devetak. Gostje bodo nastopiti v popolni postavi, trener elemente pa bo najbrž že od prve minute v standardno enajsterico uvrstil krilca Del Torreja, medtem ko bo Paravan tudi to tekmo presedel na klopi. Capriva-Zarja Osrednja tekma tega kola bo gotovo v Koprivnem med Caprivo in Zarjo, saj na lestvici le dve todd ločita drugouvrščene domačine od Zarje, ki je na Četrtem mestu. Obe ekipi sta kot novinca doslej zelo ugodno presnetih. Capriva na domačih tleh igra res uspešno. V desetih tekmah je poleg treh nedoločenih rezultatov (Manzano, Sovodnje Mossa) s pičlim 1:0 klonila le tržaškemu S. Luigiju. Ce k temu dodamo še, da je v 900 minutah igre dobila le dva gola, potem lahko sklepamo, da bo naloga Zarje res težka tudi zato, ker so Bazovci na tujem premagati le Manzano in to v drugem kolu. V Bazovici sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu 2:2. Kako bo šlo danes, je težko predvidevati. Domačini po nedeljskem spodrsljaju v Škocjanu računajo na zmago, ker hoCejo ohraniti drugo mesto na lestvici. Zarja bi se v gosteh proti kotiranemu nasprotniku verjetno zadovoljila tudi z neodločenim rezultatom. Kar se tiče postave, v vrstah Zarje tokrat ne bo Štruklja, ki je izključen, po dvotedenski prepovedi igranja pa ho trener Palcini lahko spet računal na Ravatica. Manzano - Primorje ProseCni gredo v goste neposrednemu tekmecu v boju za obstanek. Manzano je začel slabo in po desetem kolu je trenerja Baulinija zamenjal Paolo Dri, rezultati pa se bistveno niso izboljšati. Manzano vsekakor ima tri točke več od Primorja, kar pomeni, da bi mu danes ustrezala tudi delitev točk. Primorje si je po nedeljski zmagi nad Sta-ranzanom nekoliko opomoglo, vendar je položaj še vedno precej kritičen in zato danes proseška enajsterica ne sme poražena z igrišča. V taboru Primorja je vzdušje še kar dobro zato je škoda, da sta v zadnjih dveh nastopih Peter Stoka in Mantovani z nešportnimi igranjem precej škodila ekipi in bosta morala zato danes slediti tekmi s tribun. 1. AMATERSKA UGA Vesna-Medeuzza Po pekočem porazu, ki so ga doživeli prejšnjo nedeljo, imajo danes Križani priliko, da se oddolžijo svojim zvestim navijačem. V goste jim prihaja povprečna Medeuzza, ki je zaCela precej slabo in je že po šestem kolu zamenjala trenerja v iskanju boljših rezultatov. Toda upanje vodstva se ni uresničilo. Gostje so po 17. kolu na predpredzadnjem mestu. Prav zato bodo Križani morali igrati zelo previdno, saj ekipe, ki se borijo za obstanek v ligi, običajno igrajo zelo zagrizeno in agresivno. Na srečo tokrat trener Vesne Nonis ne bi smel imeti večjih problemov s postavo, ker ta teden v vrstah Vesne ni bilo nobene izključitve. (B. R.) MLADINCI / DEŽELNO IN POKRAJINSKO PRVENSTVO Trije porazi v treh tekmah Tesna poraza Primorja in Vesne, okrnjene Sovodnje visoko izguble DEŽELNO PRVENSTVO POKRAJINSKO PRVEN- STVO San Canzian - Primorje 2:1 (2:0) Strelec za Primorje: Emili v 70. minuti PRIMORJE: Hrovatin, Bukavec, Lovrečič, Braini, Turk, Bianco (Miliani), Milkovič, Moimas, Emili, Franzot, Fogar (Murri). Iz Škocjana se Prosečani vraCajo s tesnim porazom, ki je posledica slabše igre v prvem delu, pa tudi sreča ni bila na strani Primorja. Domači so namreC prvi gol dosegli po neobstoječem kotu, drugega pa iz enajstmetrovke, katero je vratar Hrovatin skloraj ubranil. V nadaljevanju je Primorje zaigralo precej bolje in v 70. minuti je Emili zmanjšal zaostanek. Ko se je pričakovalo, da bodo Pro-seCani zaigrati še bolj ofenzivno, pa je bil zaradi prekrška izključen Murri. Tako je pobudo spet prevzela domaCa ekipa. Kljub porazu zasluži pohvalo proseška obramba in še posebej vratar Andrej Hrovatin. Pro Romans - Sovodnje 5:0 (3:0) SOVODNJE: Ožbot, Fajt, Devetak, Florenin, Izzo, Fi-gelj, De Comelli, Gorjan, Pisk (Tomšič), Fabjan (Bo-nan), Miklus. Močno okrnjeni Sovodenjci - mankjati so namreC tisti, ki pridejo v poštev za današnjo tekmo prve ekipe v promocijski ligi - so v Ro-mansu doživeti visok poraz. Domačini so zelo solidna ekipa, ki je imela stalno pobudo, srečanje pa je bilo odločeno že v prvem delu. Sovodenjci niso imeli najboljšega dne, imeti so sicer tudi dve priložnosti, toda nišo biti uspešni. Ce k temu dodamo še ne preveč naklonjenega sodnika, kar pa ne sme biti izgovor, potem je stika o ponesrečenem nastopu popolna. Upati je, da bo prihodnjo sobto bolje, ko bo v So-vodnjah na sporedu tradicionalni goriški derbi z Lu-cinicom. Ghiarbola - Vesna 2:1 (1:1) VESNA: Gruden, Cos-sutta, Morassut, Germani, Steffe, C. Pussini, Bulli (v 59. min. Cetina), Castella-na (v 46. min. Urdih), Šušteršič, D. Pussini, Beno. Mladinci Vesne so tokrat morali priznati premoč zelo dobre ekipe Chiarbo-le, toda Križani so z igro povsem zadovoljili. Prvi so tudi prišli v vodstvo, ko je eden od domačih branilcev žogo poslal v svojo mrežo. Ghiarbola je nato veC napadala in že v prvem delu stanje izenačila. V drugem polčasu so domačini dali od sebe vse, da bi dosegli zumagoviti zadetek, Vesna pa je poskušala biti nevarna v redkih protinapadih. Do 86. minute so bili vsi poskusi Chiarbole zaman, saj je bila kriška obramba vedno na mestu. Štiri minute pred koncem pa je obrambni zid Vesne le popustil in domačini so dosegli zmagoviti zadetek. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 3. marca, ob 14. uri (red H) in v torek, 4. marca, ob 16. uri (red G): Branislav NuSiC »Žalujoči ostali«. V soboto, 8. marca, ob 18. uri: Boris Kobal »Afrika ali na svoji zemlji«. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 V torek, 4. marca, ob 20.30 (red A) premiera baletov »Orpheus« in »Pulcinella«. Ponovitve: sreda, 5.3., ob 20.30 (red B); Četrtek, 6.3., ob 20.30 (red C); petek, 7.3., ob 20.30 (red L); sobota, 8.3., ob 16. uri (red G); sobota, 8.3., ob 20.30 (red S); nedelja, 9.3., ob 16. uri (red D); torek, 11.3., ob 20.30 (red E), sreda, 12.3., ob 20.30 (red F); Četrtek, 13.3., ob 20.30 (red G). Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 2. marca, ob 16. uri (red prva nedelja) - zadnja predstava: Emilia Romagna Teatro, Stalno gledališče FJK in Teatro Biondo iz Palerma »Un patriota per me« J. Osborneja. Režija Giancarlo Cobelli, nastopa Massimo Belli. V abonmaju odrezek št. 8 - rumeni. V torek, 4. marca, ob 20.30 (red premiera) gostovanje gledališč Teatro Slabile delTUmbia in Teatro Mptastasio iz Prata z Goldonijevo komedijo »Le avventure della villeggiatura«. Režija Massimo Castri. V abonmaju: odrezek 16 modri. Gledališče Miela - Gledališče Cristallo Teatralmente intrecci Danes, 2. marca, ob 21. uri v gledališču Miela: La Contrada »II fuoco del radio. Dia-loghi con Madame Curie« Simone Cerrato in Luise Crismani. Nastopajo Ariella Reg-gio, Elke Burni, Marzia Postogna in Gu-glielmo Menconi. Režija Luisa Crismani. Ponovitev jutri, 3. marca, ob 16.30. Za informacije tel. 390613, 365119. Gledališče Cristallo La Contrada V petek, 7. marca, ob 20.30 premiera: Mary Coyle Chase »Harvey«. Nastopata Ugo Pa-gliai in Paola Gassman. Režija Piero Macca-rinelli. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 18. in v sredo, 19. marca, ob 20.30: Bertold Brecht »Nella giungla delle citta« v izvedbi gledališke skupine I Magazzini iz Firenc. Režija Federico Tiezzi; nastopata Sandro Lombardi in Roberto Trifiro. GORICA Gledališče Združenja Unione Ginnastica Goriziana Jutri, 2. marca, ob 17. uri predstava za mladino gledališča Contrada: na sporedu bo pravljica »Brontolio« v izvedbi gledališča Papilu. GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« Danes, 1. marca, ob 20.45 in jutri, 2. marca ob 17. uri bo na sporedu delo Alberta Cor-batta »L'appartamento«. Režija Tullio Svetlini. Nastopata Giglio Boemo in Ornella Dovier. KOROŠKA CELOVEC Dom glasbe: danes, 2. marca, ob 14.30 »Bodi pesem novega začetka« - 25 let Koroška poje. Mohorjeva ljudska šola: jutri, 3. marca, ob 8. uri Dan odprtih vrat, ob 17. uri informacijski večer. Pri Joklnu (Badgasse 7): v petek, 7. marca, ob 20. uri škotska in irska glasba s skupino Malin Head. SELE Farna dvorana: v sredo, 5. marca, ob 19.30 predavanje z diskusijo »Svet mora biti lepši, skupno ga gradimo«. BILČOVS Pri Miklavžu: danes, 2. marca, ob 19.30: Tone Partljič »O ne, šCuka pa ne«. GLOBASNICA Farna cerkev: v soboto, 8. marca, ob 19.30 Globaski kulturni teden - pasijonsko petje in koncert na orglah-. TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 V torek, 18. marca, ob 20.30 Dva klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na sporedu Brahms, Ravel in Milhaud. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 10. marca ob 20.30 koncert pianistov Emanuele Bellio in Massima So-menzija. Na sporedu Ravel, Hindemith in Strawinsky. Gledališča Rossetti V nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. V sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kan-tavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. GORICA Kulturni dom Glasbena matica - koncertna sezona 1996/97 V petek, 21. marca, ob 20.30 Dca Klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na programu Brahms, Ravel, Milhaud. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 22. marca, ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora in orkestra. Vodi Mirko Cuderman. Na programu Scarlatti (Stabat Mater) in Schubert (Missa in C). TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 13. marca, ob 20.30 »Amadeus Chamber Orchestra«, dirigent Agnieszka Duczmal, pianistka Dorota Kapala. Na programu Gorecki, Kilar, Grieg in Britten. TRST Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi. Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Za-vagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassa-nese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 7. marca razstavlja umetnik Ottavio Bomben. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 11. marca je na ogled razstava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«. Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: na ogled je razstava Čira Galla. Gledališče Miela: do 13. marca je na ogled fotografska razstava Andreja Chabota na temo »L’erotismo del cimitero«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«. Galerija Kulturni dom: do 4. marca razstavlja goriški slikar Livio Comissa. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija (Burggasse 8): do 31. marca »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Galerija Carinthia: do konca februarja razstavlja Oliver Debre. Kunstforum Bauholding AG: do 19. marca razstavlja Rudi Benetik. Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: do 3. marca je na ogled razstava nagrajenih slik natečaja »Planine v sliki«. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 23. marca dazstavlja umetnik Jakob VVuster. VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU . Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (1.14) (IC) iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro (6.04) (0.07), Tržič (0.50). 5.41 6.02 (IR) (IC) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (1.50) (6.30) (IR) (R) Benetke j23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07). 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. (7.02) (D) Portogruaro (5.49), Tržič (6.38). - 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (7.41) (D) Portogruaro (6.35), Tržič (7.16). (9.15). (7.58) (E) iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33). 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). (8.45) (E) iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22). 9.01 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59). (9.13) (10.05] (R) (E) Portogruaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- (9.00), Tržič (9.42). netke (12.59). (10.55] (IR) Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič 12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z dodatkom). (10.32). (11.55] (E) Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), 12.39 13.00 (R) (D) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be- (13.55] (IR) Benetke jbl .55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49), 14.01 (IR) netke (15.02). Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be- (14.55] (IR) Benetke ^2.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), netke (15.59). (15.31] (R) Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogmaro (15.34) - občasna vožnja. (15.48] (IC) iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levarte (vozovnica z dodatkom). (16.23] (D) (15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), 15.17 (D) Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Be- (16.56] (IC) iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič netke (17.15). (16.33). 16.01 (IR) Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). (17.55] (IR) Benetke ^5.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), 17.17 (E) Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). (18.48] (R) Benetke ^16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.26), 17.29 (R) Tržič (17.57), Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). (18.55] (19.11] (D) (R) Benetke (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32). Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), Tržič (18.44). 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be- netke (19.59). (19.55] (IR) Benetke (17.55), Portogruaro (18.49), Tržič (19.32). 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. (20.44] (D) Benetke £18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24), 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. (20.55] (IR) Benetke ^8.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), iz Milana, Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič 20.04 (IR) Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03). (21.24) (IC) 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. (22.03] (IC) (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogruaro (21.03), 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). (23.00) (R) Tržič (21.39). Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogruaro (21.53), Tržič (22.35). (23.55) (E) Benetke (21.55), Mestre (22.05), Portogruaro (22.49), Tržič (23.32). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA I VRSTA SMER URA [VRSTA SMER (5.15) (R) občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). (6.44) (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. (5.51) (R) občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05)L Videm (7.20). (7.29) (R) občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). (6.18) (D) občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). (7.51) (D) občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). (6.43) (R) občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. (8.25) (R) občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). (7.23) (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). (8.32) (D) občasna vožnja. (8.15) (R) občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). (8.39) (R) občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). (8.23) (D) občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39). (9.20) (R) občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). (9.23) (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). (9.53) (IR) Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). (10.15) (R) občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41). (10.34) (D) občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). (11.23) (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) (11.41) (R) občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). (11.40) (R) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). (12.29) (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). (12.09) (R) občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). (13.41) (R) občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). (12.23) (D) občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). (13.45) (D) občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). (13.23) (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). (14.29) (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06). (13.40) (R) občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). (15.05) (R) občasna vožnja. Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). (14.15) (R) občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). (15.43) (RD) občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14). (14.23) (D) občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). (16.29) (IR) Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06). (14.44) (R) občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). (17.41) (R) občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). (15.23) (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). (17.43) (D) občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). (16.15) (R) občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). (18.23) (R) občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). (16.23) (D) občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). (18.29) (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). (16.56) (R) občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21). (19.21) (R) občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). (17.23) (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). (19.44) (D) občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). (17.36) (R) občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). (20.23) (R) Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56). (17.48) (D) občasna vožnja. (20.29) (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). (18.09) (R) občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). (21.44) (D) občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) (18.23) (D) občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39). (22.29) (IR) Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06) (18.46) (R) občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). (0.48) (IR) Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) (19.23) (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). (20.11) (D) občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). (21.23) (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). (23.14) (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC-lr S i E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Bn tovlak R Deželni vlak X 22 Nedelja, 2. marca 1997 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) jjjja Filip TV dnevnik Športna tribuna TV Mozaik RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 S RAM Dnevnik Variete: V družini, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00) dnevnik Aktualno: Euronevvs Aktualna odd. o zdravju: Check-up Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Or-son in Olivia Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Free Willy Aktualno: Linea verde -Zelena Črta - Obzorja Masa Nabožna oddaja: Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena Črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G.P. Ga-leazzi, Gianni Mazza) Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Variete: La zingara TV film: Noi siamo angeli - Sreča pada iz nebes(i. Bud Spencer, Nedeljski Disney Risanke: Classic Cartoon Variete: V družini Dnevnik, 13.25 oddaja o motorjih Tg2 Motori Oktualna odd.: Teleca-merefvodi Anna La Rosa) Aktualno: TV Zone Nedeljski Disney, .vmes (15.00) nan. Dinozavri, (15.30) QueH’ uragano di papd - Hčerka za Jill Film: Perdipiu, il segugio fannullone (pust., 72) Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja: La ragazza di Boemia (ZDA ’36) Šport: IP v košarki Šport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 Film: La bella vita (dram., It. '94, i. S. Feril-li, Massimo Ghini) Nan.: Law & Order Dnevnik in vreme Zidovska kultura Glasba: Swing, rock in beat - Glasb, trenutki Film: Fantasma galante RAI 3 Philip Michael Thomas, Andrevv Taft) Dnevnik Aktualna odd.: TV 7 Dokumenti Dnevnik, zapisnik, horo- skop, pogovori in vreme Aktualna odd.: Sottovoce - Potihoma Dokumenti Opera: Medea 3 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! SP v nordijskem smučanju: 50 km, moški SP v smučanju: moški superveleslalom SP v nord. smučanju Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che aspet-tano... (vodi F. Fazio), 14.55 Quelli che il calcio Šport: Stadio Sprint, 18.00 tenis indoor ATP Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Blilil Aktualno: Affari di fami-glia - Družinski posli MM Variete: Blob Aktualna oddaja o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja NoCni dnevnik, vreme Nogomet A lige Variete: Fuori orario Film: Orazi e Curiazi (zgod., It. ’61, i. A. Ladd) Nan.: Giudice di notte, 6.40 A cuore aperto, 7.30 Per amore della legge Pregled tiska Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik j Aktualna odd.: Fatto in [ časa - Po domače Dnevnik Tg4 Film: Rešite Gray Lady (pust., ZDA 77, i. C. He-ston, Stacy Keach) TV film: Eroe per un giorno (dram., ZDA ’89) Nan.: Colombo Dnevnik in vreme Film: Nel nome del pa-dre (dram., VB ’93) Film: Misterioso omici-dio a Manhattan (kom., ZDA ’93, r.-i. W. Allen) Nedeljski koncert CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja: Le ffon-tiere dello spirito Dokumenti: Galapagos -Londonski akvarij v Country Hallu (vodi Silvia Esposito) Film: Baby League (kom., ZDA ’93, r.-i. Burt Rey-nolds) Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodi Laura Freddi) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Fiorello, M. Co-stanzo, Claudio Lippi, Paola Barale) Nan.: lo e mamma (i. Gerry Scotti, Delia Scala) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualna oddaja: Target (vodi Gaia De Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Aktualna oddaja na temo: Corto circuito (vodita Gian Arturo Ferrari in Daria Bignardi) NoCni dnevnik Aktualna odd. o kulturi: Le notti deli’ angelo Nan.: Dream On Pregled tiska Aktualno: Nonsolomoda Otroški variete, vmes Vremenska panorama Tedenski izbor: Mali nan. in risanke ter varie- Včeraj, danes, jutri oglasi - Mojstra teja Bim Bum Bam in Ozare (ponovitev) fiata šestdeseta leta slo- Fiabe per giocare Otroški program: nad. venske popevke: Nostal- Risanke, 9.55 variete La Skrivnost sedme poti, gija z avtorji nostra inviata Manuela 8.35 Živ žav, 9.25 Do- Avstralska nanizanka: Variete: Sorridi, c’e Bim dojeve dogodivščine Echo Point (18. epizoda) Bum Bam, risanke Oddaja o ljudeh in živa- SP v nordijskih discipli- Nan.: Adam 12 lih: 4X4 nah: 50 km, moški Avtomobilizem: Grand Nedeljska maša Svetovni pokal v al- Priv (vodi Andrea, De Dok.: Pustolovščine z pskem smučanju: moški Adamich) divjega zahoda (ZDA) superveleslalom ESja Odprti studio Obzorja duha Euronevvs IMuj Šport: Vodic nogometne- Dlan v dlani Nibelunški prstan - Ren- ga prvenstva Nedeljska reportaža sko zlato (R. VVagner) SMjM Nan.: Tequila & Bonetti - Poročila TV film: Triptih Agate RdeCe in zeleno Ljudje in zemlja Schvvarzkobler Film: Pustolovščine Bri- Razvedrilna oddaja Košarka NBA Action sca Countyja jr (vestern, Ameriški film: Vihar nad DP v rokometu: Prevent - ZDA ’93, i. B. Campbell) Jamaico Slovan (moški) Film: La Tigre e ancora Obzornik Nan.: Echo Point (Av- viva - Sandokan alla ri- RgM Nan.: Popolna tujca stral., i. J. Napier, M. scossa (pust., It. 77, r. S. Po domače Henderson, 19. epizoda) Sollima, i. Kabir Bedi) Domače obrti na Sloven- Včeraj, danes, jutri Odprti studio, vreme skem: Puškarji Nad.: Kruh in vrtnice ITm Aktualno: Fatti e misfatti Včeraj, danes, jutri (Nova Zel. , r. G. Pore- |wmi Nan.: Star Trek Risanka, 19.20 Loto ston, i. G. Picot, M. Rose, Variete: Nedeljski Mai TV Dnevnik 2, vreme 3. epizoda) dire gol Šport, Zrcalo tedna Napovedniki Nan.: X-Files - Neznani Zoom, 21.20 Rondo kviz Slovenski magazin DNA (fant., ZDA, i. Gil- Večerni gost Dok.: Žive legende iz lian Anderson) Včeraj, danes, jutri daljnih dežel (9. del) Šport: Pressing Poročila, vreme Šport v nedeljo Italija 1 šport Film: Vroči diamanti Filmska glasba Film TV jutri, Videostrani Slovenski magazin # TELE 4 Koper 22.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Presente innovativo Rokomet lige Al Športna oddaja Film: Una volta nella vita Personaggi e opinioni -Osebe in mnenja Športna oddaja Euronevvs Dok.: Ameriška zgodovina (17. del), 17.00 Peter Pan Club Risanke: Baba Malu, 18.00 Kam vodijo naše stezice Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Dokumentarna odd., 19.30 nan.: Nočni sodnik Vesolje je, 20.25 Žrebanje loto Istra in..., 21.00 Nanizanka: Leteči zdravniki Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.05 Športni dnevnik | Globus, 22.55 Histria Jazz, nato TV Dnevnik-Vsedanes MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.50 Šport Papežev blagoslov 13.00 SP v nordijskem smučanju SP v smučanju Film: Setembre Oddaja o motorjih Crono Montanellijeva nedelja Film: L’ ultima battuta (kom., ZDA ’88) Film: Cocaina (dram., ZDA '86, i. J. VVoods) Slovenija 1 5.00, 6,00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Športno popoldne, gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.35 V računalniku; 18.50 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poroči-\^la; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Orkestri In solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14,35 Operno popoldne; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.0rkester iz Filadelfije; 22.30 Vokalno-in-strumentalna glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 -100,3 -100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO ob-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?!; 14.30 -18.00 Na športnih igriščih; 15.00 Power play, 15.30 Poročila; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Modri abonma; 19.30 Večer večnozeleneh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Velik križ (L. Su-sič, r. A. Rustja, 5. del); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Svetal atom v vesoljstvu (4. del); 14.50 Zabavna glasba, vmes Krajevne stvarnosti; 16.00 Šport in glasba, vmes (17.00) Poročila; 17.30 Krajevne stvarnosti, nato Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Karnten (P. Zunder); 18.00-18.30 Odpade & OVEN 21.3.-20.4: Preveval vas bo občutek, daN^ vas partner skrivoma nadzira in vam omejuje svobodo, najbrž zato, ker enako počenjate vi. Prej boste odnehali, prej boste polno zadihali. BIK 21. 4 - 20. 5.: Naklonjenost ene osebe vam že zdavnaj več ne zadostuje, zato se vase oci vse pogosteje obračajo k novim obrazom. Ampak ce vam ne zadošča eden, kako bi vam lahko mnogi? DVOJČKA 21.5.-21.6.: Prihaja cas, ko boste svojemu sopotniku zmožni brez vsakršnih zavor razkriti svoja najgloblja čustva, ki jih gojite zanj. Ne dvigajte torej nepotrebnega prahu. RAK 22. 6. - 22. 7.: Predajali se boste sanjarijam o lagodnem in razsipnem življenju. Karseda uživajte v svojih fantazijah, kajti ko bo napodi Cas bogatenja, boste morali biti realnejši. LEV 23. 7. - 23.8.: Nekaterih dogodkov ni mogoCe pospešiti, zlasti tistih, ki jih poganja muhasta volja drugih. Odpovejte se torej svojim muham in složno zaplešite z njimi | DEVICA 24 8. - 22.9.: Partner vam bo očital, da ste neznaten zaplet brez potrebe prenapihnili v veliko težavo. Ce jo res Čutite tako, mu nikar ne nasedajte, ampak se izživite do kraja. M TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Neprenehoma boste presojali, primerjali in analizirali, zato boste spoznali marsikaj novega; med drugim tudi to, da se vse premalo poglabljate v dejstva-življenja. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. n.: Brez posebnega truda boste pritegnili pozornost Človeka, za katerega ste se Se pred kratkim zaman potegovali. Nic hudega, ce ste se že malce ohladili: on je se vroč. STRELEC 23.11.-21. 12.: Vasi možgani bodo danes nenavadno aktivni, zato jih skušajte usmeriti na nek povsem neznan tir, nato pa dopustite intuiciji, da vas popelje do cilja. Blizu je. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Bolj boste zatrjevali svojemu sopotniku, kako radi ga imate, hujši bodo njegovi sumi. Potrudite se torej, da se o vasi ljubezni prepriča brez lepih besed. VODNAR 21.1. - 19. 2.: Želeli boste biti sami, vendar vas bodo moralne prisile potegnile v družbo. Ko se boste zvečer naposed osamili, bo vaša glava, polna novih vtisov, v trentku mrknila. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Partner bo omenil nekoga, ki je v njegovem srcu nekoč igral pomembno vlogo, vi pa se boste odzvali z izlivom ljubosumja. Tudi vi mu razkrite kako od svojih avantur. TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 2. marca 1997 A RAI 3 i slovenski program i I RAI 2 Variete za najmlajše, vmes risanke, 8.35 nan. Lassie Protestantizem Gustav Nad.: Quando si ama, TV DNEVNIK 10.00 Santa Barbara Športna tribuna Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.05 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik w RAI 1 Aktualna odd.: Cronaca in diretta-Kronika v živo ros Dnevnik in šport ERI Sereno variabile Jutranji dnevnik BBS Nan.: Hunter Jutranja oddaja Unomat- BS Variete: Go-Cart tina (vodi Livia Azzariti), JnP! Večerni dnevnik vmes (7.00, 7.30, 8.00, TV film: Inšpektor Der- 8.35,.9.00, 9.30) dnevnik rick (i. Horst Tappert) Film: L’ invasore bianco Aktualno: A come Arte (vestem, ZDA ’54, i. Guy Dnevnik, vreme, 0.10 Da- Madison, Joan VVeldon) ne s v Parlamentu, 0.20 Aktualna oddaja o ra- nočni šport stlinju: Verdemattina Aktualno: Telecamere (vodita Luca Sardella in (vodi Anna La Rosa) Janira Majello) Film: Febbre bionda Dnevnik iz Neaplja (kom., VB ’55) Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa iz VVesta Obisk (i. Jane Seymour, J. Lando) Jik RAI 3 Dnevnik, 13.55 Gospo- darstvo Dokumenti: Passaggio a Jutranji dnevnik nord-ovest Film: Magic Moment Sedem dni v parlamentu (kom., It. ’84, i. S. San- Mladinski variete Solle- drelli, S. Castellito) tico, vmes risanke in Dokumenti nan. (vodita E. Ferracini, Dnevnik Mauro Serio) Aktualno: Telesogni Nan.: Zorro, 17.30 Hai Aktualno: Media/Mente, paura del buio? - Se bojiš 11 grillo teme? Deželne vesti, dnevnik, Dnevnik 14.50 Znanstveni dnov- Aktualne teme v oddaji: nik, 15.00 Tgr V Evropi Italia sera - Italija zvečer Športno popoldne: nogo- Variete: Luna Park (vodi met B in C lige, diletant- Carlo Conti) ski nogomet, snovvboard Vreme, dnevnik in šport Dok.: Geo & Geo Aktualno: 11 fatto (vodi Nad.: Un pošto al sole Enzo Biagi) Dnevnik, deželne vesti Variete: La zingara (vodi Aktualno: Od 20.00 do Cloris Brosca) 20.00, 20.15 Blob Film: Amarsi (dram., Aktualna odd.: Film vero ZDA ’94, i. Andy Garcia, Dnevnik, deželne vesti Meg Ryan) Šport: Ponedeljkov pro- Dnevnik ces Aktualna odd.: Porta a Aktualno: Numero Zero porta Dnevnik, pregled tiska Dnevnik in vreme,zapi- Variete: Fuori orario snik, horoskop, nočni Film: La regina delle pogovori in vreme amazzoni (pust., It. ’60, i. RAI Educational Dorian Gray, R. Tavlor) Š5 RETE 4 ITALIA 1 (f* Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 6.50 8.30 8.50 12.30 13.30 14.00 14.30 15.35 17.45 18.55 19.30 20.35 23.05 Nad.: Angelica Film: I dne pericoli pub- blici (kom., It. ’65) Pregled tiska Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Ali del de- stino, 11.00 Aroma de cafč, 11.45 Milagros, 11.30 dnevnik Kviz: La mota della for- tuna - Kolo sreCe Dnevnik Aktualna odd.: Es - L’ es-senza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Proibito (dram. '53, i. M. Ferrer, A. Nazzari) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Qua la mano (kom., It. ’80, i. A. Celentano) Film: Musič Box (dram., ZDA ’89, i. J. Lange), 1.10 Pregled tiska @ CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 22.45 23.15 1.30 1.45 2.00 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in Zenske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Blondinka za očeta Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: 5uperVicky Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Film: I visitatori - Obiskovalci (fant.. Fr. ’94, r. J.M. Poire, i. Christian Clavier, Jean Reno) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska 6.10 9.15 10.15 10.20 12.20 12.55 13.30 14.30 15.00 16.00 16.30 18.30 19.00 20.30 22.30 22.45 0.15 0.45 0.55 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: A-Team Aktualno: Planet (vodi Tamara Dona) Nan.: Magnum P.I., 11.30 Mc Gyver Sportstudio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Ultraman Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Batman in Action Man Varieta: Colpo di fulmine Nan.: Baywatch Variete: Planet Nan.: Bayside School, 17.00 Classe di ferro Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Beverly Hills, 20.00 Happy Days Film: Rocky V (dram., ZDA ’90, i. Sylvester Stal-lone, Talia Shire) Variete: Ponedeljkov «Mai dire gol» Šport: Goals, veliki angleški nogomet Nogomet: Predstavitev pokala prvakov Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport # TELE 4 I 16.45, 23.00, 1.355 Do-I godki in odmevi 1 Rokomet lige Al j Nogomet: Piša - Triestina Športna oddaja Košarka lige Al: TeamsV' stem - Genertel 5i Aktualno: Zoom Film: Dna volta nella vita ® MONTECARLO 13.00 9.30 12.25 14.00 16.00 17.50 19.50 20.30 22.50 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.20, 20.20 Šport Due come voi Nan.: Operazione ladro Film: Appuntamento tra le nuvole (kom., ’62) Variete: Tappeto Volante Variete: Zap Zap Aktualno: Check Point Športna oddaja Film: Sogni mostruosa-mente proibiti (kom., It. ’82, i. P. Villaggio) M Vremenska panorama - 0.50 Teletekst Včeraj, danes, jutri Euronevvs BBS Videoring Otroški program: Na po- Tedenski izbor: nan. Po- tep - Po spominu... (od- polna tujca (ZDA, 8. ep.) daje iz arhiva otroškega Film: Vroči diamant in maldinskega preigra- mm Za TV kamero ma) Utrip Tedenski izbor: Okolje in Zrcalo tedna mi, 12.30 Šport v ne- Rondo kviz deljo, 13.15 Pesem za Poročila zdravje TV igrica: Hugo (pon.) Dokumentarna serija: Ra- Videostrani ziskovalci National Geo- Tedenski izbor: Zoom, graphica (ZDA, 8. del) 15.05 Ljudje in zemlja Obzorja duha Večerni gost Filmska glasba s C. Da- Dober dan, Koroška viesom Videostrani Nadaljevanka: Kruh in Obzornik vrtnice (N. Zelandija, 3.) Otroški program: Rado- Avstralska nanizanka: vedni Taček: Lovec Echo Point (19.) Dok. magazin: Skrb za Ameriška nanizanka: Vi- zemljo VB) per (9. epizoda) Po Sloveniji Sedma steza O naravi in okolju tokrat Recept za zdravo nekoliko drugače življenje TV igrica: Lingo Ameriška nanizanka: Včeraj, danes, jutri Simpsonovi (69. epizoda) Risanka Napovedniki Žrebanje 3X3 Včeraj, danes, jutri TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Komisar Rex Pro et contra (Nemčija, i. Tobias Mo- Napovedniki retti, Karl Markovics, 1.) Oddaja o turizmu: Bomo Napovedniki turisticus Dok.: Stoletje ljudstva - V Osmi dan vrsti za hrano (VB, 8. del) Včeraj, danes, jutri Napovedniki Odmevi, vreme, šport Včeraj, danes, jutri Ameriška nanizanka: Vi- Roka rocka soka družba (9. epizoda) Brane Rončel izza odra Film: The VVedding Pho- Recept za zdravo tographer (Danska 1994, življenje (ponovitev) i. Kurt Ryan, Nonny Sand. Use Ran de) Osmi dan (pon.) Videoring TV jutri, videostrani @ Koper 15.00 16.10 17.00 18.00 18.45 19.00 19.25 19.45 20.05 20.30 21.20 21.50 22.30 Euronevvs Nanizanka: Leteči zdravniki Istra in..., 17.30 Globus Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Aktualno: Vsedanes Dokumentarna oddaja NBA Action Nad.: Princ regent (i. Peter Egan, Susannah York, 5. del) Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.05 Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Oddaja o zamejskem športu in športnikih - Sportel r "V Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7,00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Polka je ukazana; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 14.40 Modne novosti; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evropop; 17.35 V računalniku; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18,00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba ; 10.05 Kulturna panorama; 11,05 Čas in glasba; 13.05 Baročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.15 In-termezzo; 20.30 Koncertna sezona EBU; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik; 18,00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32:322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., stote freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport, Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Izidor Predan - Doric, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Dobri vojak švejk v 1. svetovni vojni (J. Hašek,6.); 9.40 Vzhod ni daleč; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 DPZ Vesna, nato Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Filh. orkester iz Vidma; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Gradišča, naša pozabljena dediščina; 18.30 Postni govor; 18.45 Glasba; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 24 Nedelja, 2. marca 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO J. - SREE RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 2.04 najvisje 25 cm, ob 10.12 najnižje -23 cm, ob 17.36 najvišje 4 cm, ob 21.19 najnižje 0 cm. Jutri: ob 4.02 najvišje 22 cm, ob 11.50 najnižje -30 cm, ob 18.53 najvišje 15 cm, ob 23.56 najnižje -4 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............13 1000 m..............8 1500 m..............5 J SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES J Slepič lahko nagaja tudi modnim zvezdnicam LONDON - Slovita top model Nao-mi Campbell razkazuje najnovejšo kreacijo irskega disajnerja Laineya Keogha na sejmu mode v Londonu. Kmalu potem, ko je bila gornja slika (telefoto AP) posneta, so morali make-nenko zaradi hudih bolečin v trebuhu odpeljati v bolnišnico. Zdravniki po vrsti pregledov domnevajo, da ima vnetje slepica. ZDA postajajo pravi Babilon VVASHINOTON - Tolikokrat v preteklosti opevani ameriški »melting pot«, ki je nove priseljence »prekuhal« v prave anglofonske Američane, se je kot kaže »prežgal«, tako da se »pravi« Američani le s težavo sporazumevajo z obrtniki, trgovskimi pomočniki in hišniki. Dnevnik USA Today je temu pojavu posvetil obširno reportažo podkrepljeno s statističnimi podatki, iz katerih izhaja, da ima vsak Četrti American težave z nakupi, ker trgovci in trgovski pomočniki pomanjkljivo obvladajo angleščino. Dnevnik je navedel primer nekega kalifornijskega fanta, ki je brivcu naročil, naj mu nekoliko skrajša lase, a ta ga je ostrigel do golega. Mati nesrečnega fanta je skoraj obupano povedala, da ima tudi sama težave in to ne samo v štacunah in okrepčevalnicah, temveč tudi pri zdravniku in optiku, ker se iz dneva v dan težje sporazumeva. Jezikovne pregrade in z njimi povezane težave dajejo netiva že nekajletnim razpravam in polemikam o imigraciji in šolskem sistemu. Na nekaterih območjih Kalifornije je prepad med angleško in špansko govorečimi že dobil rasistične obrise, kar je tudi botrovalo sprejetju zakona 187, ki je pred dvema letoma omejil pomoč in skrbstvo za priseljence. Po statističnih podakih kar 26 odstotkov Iberoamerica-nov ne obvlada angleščine. Se na slabšem so Kitajci in Korejci, med katerimi jih kar 30 odstotkov ne pozna angleščine. In prav s Korejci in Kitajci, ki imajo v svojih rokah skoraj vso prodajo na drobno v ameriških mestih, je zaradi neznanja angleščine najvecji križ. Se težje je s KampuCijci, saj med njimi kar 43 odstotkov pozna le svoj materin jezik. Priseljenci nudijo ameriški industriji dragoceno delovno silo, ki pa povzroča težave, ker se delavci med seboj ne uspejo sporazumeti. Nedvomno pa so najbolj zaskrbljujoče posledice na varnostnem področju. Alarmna sporočila, napisi za zasilne izhode in protipožarni napodki v uradih, podzemni železnici in na drugih javnih prostorih so v ZDA dosledno v angleščini, za ljudi, ki je ne obvladajo, pa nič ne pomenijo. Neznanje angleščine je tako botrovalo neobičajni pomorski nesreči, ko je 14. decembra v New Orleansu neka tovorna ladja trčila v pomol, kitajska posadka ni namreč razumela angleških ukazov anglofonskega Američana. Da bi bila mera polna, se novi priseljenci zapirajo v ozke kroge in ne komunicirajo z ostalimi, tako da prihaja do napetosti med raznimi narodnostnimi skupnostmi. Za angleško govoreče Američane je seveda travmatično, da so na nekaterih območjih južnih držav ZDA postali preko noči manjšinci v morju IberoameriCanov. Seveda jim na kraj pameti ne pade, da bi se naučili jezik osovraženih priseljencev. S tem pa neposredno prispevajo, da tudi že integrirani IberoameriCani odkrivajo svoje korenine in narodni ponos. Tudi krava ima lahko "mačka" BEOGRAD/ZAGREB - Na neki kmetiji v bližini Beograda so nehote zaceh proizvajati mleko z rahlim okusom po slivah. Gospodinja je namreč v temni kleti, kjer je njen mož pred tem pripravljal žganje, po pomoti zagrabila posodo, v kateri naj bi bila po njenem prepričanju voda, bila pa je doma pripravljena slivovka, in vsebino brezskrbno vlila v korito, iz katerega so se napajale krave. Eni od krav se je vonj nove "vode" zdel preveč oster, zato je tekočino "modro" zavrnila, drugi pa se je zdel okus očitno sprejemljiv in je brez slabe "vesti," kot poročajo srbski in hrvaški mediji, "na eks" popila vseh osem litrov močne alkoholne pijaCe. Naslednje tri dni je krava preživela v stanju popolne pijanosti, še tri dni pa je potrebovala, da se je velikanskega "mačka" končno znebila. Mleka v tem Času od nje seveda ni bilo, ko pa ga je spet začela dajati, je imelo, kar niti ni tako presenetljivo, vonj in okus po slivah. (STA/dpa) Zdravniki prisili odgriznjen jezik SAN FRANCISCO - Zdravniki v kalifornijskem mestu Šan Francisco so nekemu 16-letniku prisili jezik, ki si ga je odgriznil v avtomobilski nesreči. Sedemurna operacija, ki je bila po izjavah zdravnikov nekaj enkratnega, je minila zelo uspešno. Pričakovati je, da bo lahko najstnik kmalu premikal jezik tako kot pred nesrečo, lahko bo normalno govoril, napovedi o tem, ali bo lahko z jezikom tudi normalno okušal, pa so zaenkrat še preuranjene. Operacijo je s pomočjo mikroskopov in niti, tanjših kot človeški laš, izvedel priznani ameriški mikrokirurg Harry Buncke na Daviesovem kliničnem centru v San Franciscu. Da bi zagotovili normalno prekrvavitev jezika so zdravniki iz pacientove noge odstranili delček vene in jo vsadih v koren jezika. (STA/dpa) McDonaldi drastično znižal ceno za "Big Mac" VVASFDNGTON - V prizadevanjih, da bi ohranili dosežen položaj na ameriškem tržišCu, so pri verigi restavracij za pripravo hitre prehrane Mc-Donald‘s odločili, da bodo drastično znižali ceno svojih proizvodov, začenši s priljubljenim Bic Mac-om, ki bo po novem namesto 1, 90 dolarjev stal le 55 centov. McDonaldi ima po ZDA 12.200 restavracij, z znižanjem cen posameznih proizvodov pa si želijo zagotoviti vračanje nekdanjih potrošnikov. V minulih letih sta namreč glavna tekmeca Burger King in Wendy‘s po obsegu poslovanja prehitela McDonald‘s. (STA/MNA)