/Primorski
Št. 87 (15.531) leto Li l.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. MonteccN 6-Tei. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Td. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1 znn I ID POSTNIMA PLAČANA V GOTOVINI I OUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
Socialno državo prenoviti in utditi
Drago Gašperlin
Neki bralec Repubblice je vprašal njenega direktorja, ali sme imeti papeža za "tovariša*1. Zakaj? Zato, ker ima sveti oce globok posluh za socialo, ki je bila vselej domena levice. Scalfari je to priznal, a možaku odsvetoval taksen predznak, ker so si cerkveni dostojanstveniki in levičarji navzkriž glede ženske problematike in ker Janeza Pavla II. ni mogoče politično opredeljevati.
V resnici bi morala biti skrb za človekovo blagostanje brezbarvna. Žal ni tako, Čeprav ob koncu volilne kampanje skoraj vsaka stranka poudarja pomen socialne države.
Te si ni izmislil noben liberalni intelektualec, ampak je posledica prehoda iz kmetijske v industrijsko družbo. V Italiji se je javni socialni sistem spremenil v vsestransko podpomistvo, ki so ga desetletja označevale tudi razsipništvo in goljufije (lažni invalidi). To je močno obremenilo državno blagajno, ki je bila (in je Se) tudi pod udarom davčnih utaj, zadevo pa je v politične namene zlorabil Berlusconijev Kartel "svoboščin", Ceš, sistem je gnil, treba ga je odpraviti in vse skupaj privatizirati. Da te lahko privatizacija zdravstvenih storitev pahne v smrt, če nimaš denarja za sodobno kirurško tehnologijo, je priznal sam ameriški ekonomist John K. Gail-braith rekoč, da javne zdravstvene službe ni mogoče ukiniti, kakor tudi ne občasnih državnih posegov v ekonomski sistem, ko je brezposelnost na višku.
Papež je na vatikanskem posvetu o "prihodnosti dela in delu v prihodnosti" razložil, da je liberalizem oziroma vsak ekonomski sistem, ki daje privilegije lastnikom kapitala in tolmači delo le kot sredstvo proizvodnje, vir hudih krivic.
Socialni nauk Cerkve je uglašen v bran zapostavljenih in zveni torej posredno v podporo socialni državi. Toda Oljki ni bilo treba svojega socialnega programa prepisati iz enciklike Laborem exercens - skrb za nezaščitene je sestavni del filozofije, ki navdihuje levico in demokratične kato-licane. Ne ena ne dingi pa ne marajo dvojnika, temveč vidijo v socialni državi učinkovit in prožen mehanizem za izkazovanje solidarnosti. Ta je desnemu taboru tuja.
I
Dan spomina na holokavst
JERUZALEM - Ob turobnem zavijanju siren se je vCeraj v spomin na Sest milijonov Zidov, ki so jih med drugo svetovno vojno pobili nacifašisti, za dve minuti v Izraelu ustavilo vse življenje. Komemoracije pa so bile po vseh moriščih širom Evrope, tako je bil v Auschvvitzu »pohod živih« v spomin na žrtve tega uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki se ga je udeležilo ogromno mladih Zidov. (AP)
Na 11. strani
I
Tržaški Slovenci se srečajo z Oljko
TRST - Na Stadionu l.maj pri Sv. Ivanu se bodo drevi ob 20.30 tržaški Slovenci srečali s kandidati Prodijeve Oljke na nedeljskih volitvah. Pobudo za srečanja sta dala KD Škamperle in Marijin dom.
Rumiz, Bobbio in Camerini se bodo pred tem na sedežu SDGZ srečali s slovenskimi gospodarstveniki. Rumiz in senator Bratina pa jutri v Nabrežini s tamkajšnjimi občani, Rumiz in Camerini pa nato v Gropadi in v Trebčah s slovenskimi volilci na vzhodnem Krasu..
Na 5. strani
ODNOS Z EU
Golob v Rimu: Evropa je za Slovenijo strateška opcija
RIM - Slovenija se je odločila za Evropo in je prejšnji teden sprejela kompromisni predlog, ki ga je oblikoval španski diplomat Solana. Ta slovenska odločitev pa ni prinesla odjuge v odnosih z Italijo.
To je prišlo dokaj jasno do izraza med včerajšnjim obiskom slovenskega državnega sekretarja Ignaca Goloba v Rimu. Golob je podtajniku v zunanjem mini-strvu Luigiju Ferrarisu, kot predstavniku predsedujoče Članice EU orisal sklep slovenskega parlamenta. »Golob je se posebej poudaril voljo Ljubljane, da se približa Evropi in njena pričakovanja za pogodbo o pridruženem članstvu,« piše v uradnem sporočilu italijanskega zunanjega ministrstva.
Uradni pogovor je trajal poldrugo uro. V tem Času je italijanska stran zelo vrtala in skušala ugotoviti, ah se za slovenskimi stališči
predvsem glede lastninske zakonodaje skriva kakšna zvijača. Sklenjeno je bilo tudi, da bo Italija kot predsedujoča obvestila evropske partnerje o slovenskem stališču, šele nato bodo zaceli pogovore o pogodbi za pridruženo članstvo.
Italijanska stran naj bi tudi opozorila Slovenijo, naj ne upa na morebitne spremembe italijanske zunanje politike po volitvah. Sedanja italijanska politika naj bi uživala široko soglasje strank, tako da -je zagotovila italijanska delegacija - ne bo sprememb, kdorkoli bo zmagal.
O nerešenih odprtih vprašanjih med Ljubljano in Rimom so govorih med kosilom. O vsebini pogovorov sta bili obe strani zelo skopi. Povedali sta le, da je bil ta del pogovora zelo neformalen in dodali, da se teh problemov v uradnem delu sploh niso dotaknili.
LIBANON / VRTINEC NASILJA
Spopadi se stopnjujejo
BEJRUT - Hezbolah (na sliki AP terensko vozilo) je vCeraj na sever Izraela vnovič izstrelil nekaj katjuš in tako znova izzval izraelsko vojsko. Izraelska vojaška letala so zato izvedla vec kot dvajset napadov na južnolibanonske vasi, dolino Beka
in južna predmestja Bejruta, v katerih naj bi bilo ubitih pet civilistov, med njimi en otrok. Helikopterji so v taborišču palestinskih beguncev v bližini Sidona napadli tudi hišo šefa palestinskih skrajnežev Munira Magdaha.
Družina Maconi končno prispela v Italijo
RIM - Petčlanska družina Maconi je vCeraj končno prispela na rimsko letališče Fiumicino. Po njenem prihodu so tako na varnem vsi Italijani, ki jih je v Liberiji zalotil izbruh državljanske vojne. Prav Maconijevi so bili zadnji, ki jim je uspelo zbežati na varno. Kot sta povedala zakonca, pa se morata za to zahvaliti srečnemu naključju in ne afriškim mirovnim silam, saj so se morali z lastnim vozilom prebiti do ameriškega veleposlaništva, od koder so jih z ameriškimi helikopterji spravili na varno v Freetown. Maconijevi so se pohvalno izrazih tako glede naporov italijanskega zunanjega ministrstva kot glede ameriške pomoči v končni fazi evakuacije, a so bili precej kritični do afriških mirovnih sil.
SSG / SREČANJE VODSTVA S SLOVENSKIMI POSLANCI
Omogočiti kulturno povezavo z matico
Gledališče rabi finančno pomoč, predvsem pa slovenski enotni kulturni prostor
iir
TRST - Stalno slovensko gledališče kot sestavni del skupnega slovenskega kulturnega prostora je bilo predmet včerajšnjega srečanja skupine uglednih predstavnikov državnega zbora Slovenije z vodstvom zamejske gledališke ustanove.
Gostom so orisali težave, ki pestijo gledališče, pa tudi perspektive in dosežke gledališča slovenske manjšine v Italiji. Na srečanju je kot osrednja tema izstopilo povezovanje SS z matico, kar presega okvir golega finančnega vprašanja in posega v samo bistvo odnosa Slovenije do kulture na eni in do manšine na drugi strani.
Na 5. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Fininvest odgovarja Prodiju
Predsednik Berlusconijevega medijskega imperija Confalonieri odgovarja na ostre kritike levosredinskega voditelja Romana Prodija.
Stran 2
Croxi obsojen na 8 let ječe
Zaradi podkupnin v zvezi z zakupom del za gradnjo milanske podzemne železnice je enaka usoda doletela še Mattiohja, Cervettija in Civardija.
Stran 2
Preiskava o morebitnih zlorabah
Preiskava o morebitnih zlorabah telefonskih pogovorov, ki jih hrani Center za predelavo podatkov (Ced), se bo nadaljevala danes.
Stran 2
Preiskava o umom mlade ženske
Karabinjerji vneto nadaljujejo s preiskavo, da bi odk-rih morilca ženske, truplo katere so odkrih v nedeljo v Ul. del Bosco v Trstu.
Stran 5
Podelili nagrado Vstajenje
V DSI so podelili nagrado Vstajenje dr. Jožetu Velikonji in dr. Radu Lenčku za njim biografski leksikon slovenskih izseljencev Who Is Who.
Stran 6
MILAN / PO AFERI Z ZAKUPI
Craxi, Mattioli in Cervetti obsojeni zaradi podkupovanja
MILAN - Po sede- predsednik zadruge murnem posvetu je ka- CMB v Carpiju (Mode-zensko sodišče izreklo na) Cesare Rinaldi sta štiri obremenilne in bila oproščena vsake dve oprostilni razsodbi obtožbe, v zvezi podkupninsko Craxi bo moral poleg afero o zakupu milan- tega plačati upravi že-ske podzemne železni- leznice kot prizadeti ce. Bivši tajnik PSI Bet- stranki 36,4 milijona tino Craxi je bil ob- lir odškodnine, skupaj sojen na 8 let in 3 me- s Cervettijem pa se 700 sece zapora (in 150 mi- milijonov, z Mattio-lijonov lir globe), fi- lijem 6,6 milijarde in s nančni direktor družbe Civardijem 8,7 milijar-Fiat Paolo Francesco de lir odškodnine. Vsi Mattioli na 2 leti in 5 štirje bodo morali za-mesecev zapora (50 sebni stranki plačati še milijonov lir globe), 200 milijonov lir ne-bivši evroposlanec premoženjske odškod-KPI-DSL Gianni Cer- nine in poravnati sod-vetti na 3 leta zapora in ne stroške (81,9 milijo-podjetnik Luigi Givardi na lir). Cervetti ne bo na 2 leti in en mesec smel 5 let opravljati zapora (30 milijonov javne službe, Craxi pa lir globe). Takratna taj- nikdar več. Mattiolijev niča milanske DSL branilec bo vložil pri-Barbara Pollastrini in ziv.
Dl PIETRO ODGOVARJA NA KRITIKE
»Kdor se izmika sodnikom je kriv«
»Mnogi izkrivljajo in ponarejajo moje spise v politične in v volilne namene«
RIM- »Kdor se izmika naravnim sodnikom je oedgovoren ali bolje rečeno obtoženec, ki je kriv in ki bi se hotel poceni izogniti pravični razsodbi«. Antonio Dl Pietro (na sliki) je v stalni rubriki tednika Oggi odgovoril na očitke, po katerih naj bi v zadnjem času vse pogosteje napadal bivše kolege sodnike. Te očitke je izkoristila predvsem desnica, ki upa, da jo bo bivši sodnik tima "čistih rok“ prej ali slej javno podprl.
Di Pietro je zelo jezen, ker je prepričan, da mnogi v tem napetem in ostrem predvolilnem boju grobo in namerno izkrivljajo njegove besede in njegove članke v čisto volilne namene, kar je večkrat označil kot nedgovorno ravnanje. Prav zaradi tega je Di Pietro ubral pot molka, tako da se javno oglaša le v tedniku Oggi. Tudi njegovo pisanje pa, kot vidimo, vzbuja glasne polemike.
Edini pomisleke, ki jih ima Di Pietro na račun sodnikov, se nanašajo na vlogo nekaterih skesan-
cev, o izjavah katerih je treba biti skrajno previdni. Bivši milanski sodnik pa vsekakor priznava, da je dobršen del skesancev bistveno prispeval k velikim uspehom v boju proti mafiji in organiziranemu kriminalu.
RIM / SEZNAM TELEFONSKIH POGOVOROV
Danes zasliševanja
RIM - Organi sodne policije, katerim je sodnik poveril preiskavo o strogo zasebnih seznamih telefonskih naročnikov, ki jih hrani Center za obdelavo podatkov (Ced) na notranjem ministrstvu, bodo danes nadaljevali preiskavo. Včeraj in v nedeljo si je sodna policija nabavila dokumentacijo pri družbi Telecom in na notranjem ministrstvu. Preiskovalci naj bi zasliševanja nadaljevali tudi v prihodnjih dneh in zaslišali funkcionarje notranjega ministrstva.
Preiskava je vsekakor v »delikatni fazi«; preiskovalci bodo morali predvsem ugotoviti, katere informacije in v kakšnem svojstvu sta najprej družba Sip in nato družba Telecom posredovali podatke o telefonskih uporabnikih Centru za obdelavo podatkov. Prva faza preiskave (v tem okviru bo danes
popoldne sestanek med predsednikom parlamentarnega nadzornega odbora nad tajnimi službami) se bo zaključila s poročilom preiskovalnemu sodniku, ki jo bo nato izročil parlamentarnemu odboru.
Slednji bo nato na osnovi prostojno-sti, ki mu jih zakon pripisuje, odločal, kako nadaljevati preiskavo. Lahko bi se odločil tudi za njen zaključek, ker člen št. 10 zakona 121, s katerim je bil ustanovljen Center za obdelavo podatkov, dodeljuje pristojnsoti in nadzor nad temi podatki prav parlamentarnemu odboru, torej istemu organu, ki je sprožil sodno preiskavo. Odbor praktično ne priznava kvalifikacije javne ustanove (kot določa člen 7 zakona št. 121) pooblaščencu neke javne službe, kot je tokrat primer najprej družbe Sip in nato družbe Telecom.
iHRIM / PODRAŽITEV BENCINAh
Je res kriv mraz?
Cena nafte blizu 22 dolarjev za sod
RIM - Italijanski vozniki so v skrbeh. Nekatere naftne družbe so v ponedeljek navile ceno bencina super na 1.920 lir za liter, tako da je povprečna cena poskočila na 1.912 lir (67 več kot ob koncu januarja), zgledu pa utegnejo slediti še druge. Povišek je izzvala podražitev nafte na svetovnem trgu, saj se ji je cena približala 22 liram za sod, kolikor ni "črno zlato" veljalo že polnih deset let (seveda, če izvzamemo obdobje Zalivske vojne). Včerajšnja kotacija je bila 21,73
dolarja, ponedeljkova 21,46 in petkova 21,19.
Analitiki ne pripisujejo tega poskoka toliko novemu izbruhu napetosti na Bližnjem vzhodu (Izrael-Liba-non), kolikor slabemu, mrzlemu vremenu, zaradi katerega se je poraba tekočih kuriv nenavadno povečala. Z otoplitvijo bi morala cena nafte torej spet pasti, k temu pa bi lahko prispevala tudi ukinitev embarga na izvoz iz Iraka, s katero bi se svetovna ponudba nafte povzpela za 750.000 sodov.
VOLILNA KAMPANJA
Prodi napada Ligo in desnico Fininvest zavrača pripombe Oljke
RIM - Severna liga in desničarski Kartel svoboščin nočeta resničnega federalizma. Tako meni Romano Prodi, ki očita voditeljem desnice, a tudi Umbertu Bossiju, da so med volilno kampanjo nalašč popolnoma spregledali vprašanja upravnega in davčnega federalizma. Kartel svoboščin je pod odločilnim vplivom centralistične sile kot je Nacionalno zavezništvo, Liga pa je zaradi svojih skrajnih in demagoških stališčih popolnoma neverodostojna v očeh javnega mnenja, je pristavil lider Oljke, ki bo danes govoril v Pordenonu.
Prodiju, ki je obtožil Fininvestove televizije, da kršijo človeško, posebno pa krščansko etiko, pa je včeraj odgovoril Fedele Confalonie-ri, predsednik Berlusconijevega medijskega imperija. Lider levosredinskega zavezništva je očitno nostalgični zagovornik televizijskega monopola RAI, je bil mnenja Confalonieri, ki seveda zagovarja svoje televizije, češ da popolnoma ščitijo človeško dostojanstvo, posebno pa otroke in mladoletnike. Predsednik Finin-vesta opozarja na razlike med stališči Prodija in tajnika DSL Massima D’Alemo, ki je prav na nedavnem srečanju z uslužbenci Berlusconijevih televizij izrazil nujnost neke vrste "televizijske sprave" med zasebno in javno televizijo.
Berlusconi je v odprtem pismu dnevniku ”11 foglio" (njegov direktor je "jastreb" Forza Italia
Giuliano Ferrara) utemeljil svojo ponesrečeno izjavo, češ da bodo v primeru zmage Oljke to zadnje svobodne in demokratične volitve. Bivši ministrski predsednik je v izjavi sicer nekoliko popravil svojo trditev. Ugotovil sem le, je napisal, da italijanska demokracija ne preživlja najboljših časov, z morebitno zmago levice pa bi se situacija še dodatno poslabšala.
Vodja Pola svoboščin je izkoristil priložnost za
Fedele Confalonieri (AP)
nov napad na časopise, katerih večina je po njegovem sovražno razpoložena do desnica in na zakon za ”par condicio", ki ga je po njegovem pravzaprav izsilila leva sredina, da omeji vpliv desnice. Lastnik Finin-vesta spet napada sodnike in pravi, da je žrtev prave zarote, za katero nosijo odgovornosti predvsem milanski tožilci. Kot liberalno usmerjeni državljan, zaključuje Berlusconi svoje pismo, se resnično bojim za usodo svobodnega in demokratičnega sistema.
MLADINSKI KRIMINAL / ZASKRBLJUJOČE NARAŠČANJE PO VSEJ ITALIJI
RIM / PREISKAVA O SMRTI MARIA FERRARA
Panika na vlaku zaradi štirih mladih huliganov iz Neaplja
Iz vagona izgnali potnike in železničarje, nato razdejali opremo
RIM - Število mladoletnih kriminalcev nezadržno narašča: leta 1986 so jih prijavili sodstvu 19.728, leta 1994 pa kar 44.236; od tega jih je bilo 2.728 oz. 9.739 starih manj kot 14 let. Podatki, ki jih je včeraj objavil
Censis, so dramatični tudi glede silovitega porasta hujših kaznivih dejanj: v omenjenem obdobju je število prekrškov proti lastnini naraslo za 263 odstotkov, proti osebam za 155 odst., proti javnemu redu
pa za 153 odstotkov. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da mladinski kriminal narašča tudi v deželah, kjer ni gospodarske krize in brezposelnosti: po mnenju izvedencev temu botruje v prvi vrsti negativni zgled, ki ga televizija daje mladim rodovom, pa tudi pomanjkanje pozitivnih odnosov v družinskem okolju in zgleda starejših družinskih članov.
Ravno prejšnjo noč se je na ekspresnem vlaku Neapelj-Milan pripetil dogodek, ki dramatično potrjuje podatke Censisa: štirje mladoletni huligani po rodu iz Neaplja so izgnali potnike in železničarje najprej iz kupeja in nato celo iz vagona, kjer so se zabarikadirali, razbili šipe in poškodo-
vali notranjo opremo. Ko je vlak prispel na železniško postajo v Rimu, se mladoletniki niso predali agentom, ki so jih priklicali železničarji: trije so se zaprli v stranišče, da je bilo treba s silo vlomiti vrata, četrti pa je pobegnil in so ga ujeli šele po daljšem zasledovanju med tirnicami.
Vsi so se agentom upirali in se iz njih norčevali, češ da jim policija ne more nič, ker so še mladoletni. Vendar jih je sodnica za mladoletnike dala zapreti zaradi številnih kazenskih prekrškov.
Štirje mladi huligani, ki so stari od 15 do 17 let, so že večkrat imeli opravka z zakonom, eden je celo pobegnil iz neapeljske poboljševalni-ce prejšnjega 3. februarja.
SKLAD DORCE SARDOČ
v sodelovanju z
Odsekom za zgodovino
pri Narodni in študijski knjižnici - Trst
Narodnim muzejem - Ljubljana
prireja posvet
DORCE SARDOČ
LIK SLOVENCA IN PROTIFAŠISTA
Sodelujejo: Boris M. Gombač, Milica Kacin - VVohinz, Lida Turk, Milan Pahor - Ustanovitev in delovanja Sklada “DorCe Sardoč" bosta predstavila Peter Sanzin in Boris Peric
KULTURNI DOM - GORICA petek, 19. aprila 1996 s pričetkom ob 18. uri
Rimski preiskovalci zaslišali Stefanio Ariosto
Potrdila naj bi jim izjave, ki jih je že v prejšnjih mesecih posredovala milanskim preiskovalcem
Stefania Ariosto v policijskem avtu po zaslišanju v prostorih rimskega državnega pravdništva (Telefoto AP)
RIM - Milanski sodniki Nello Rossi, Cesare Martel-lino in Italo Ormanni so včeraj zaslišali Stefanio Ariosto v okviru preiskave o smrti polkovnika Sismi Maria Ferrara, ki so ga julija lani našh obešenega v njegovem stanovanju. Pred
sodno palačo so se že v jutranjih urah zbrali številni novinarji in fotografi, katere pa je Stefania Ariosto spretno prelisičila in se neopazno podala v urad preiskovalcev.
Stefania Ariosto je lansko poletje izjavila milan-
skim sodnikom, da naj bi Cesare Previti na nekem izletu z barko izjavil, da je njegova namera o preureditvi vojaških tajnih služb naletela na zapreko pri Ferrari, katerega je sam takratni obrambni minister Previti označil kot »trd oreh«. Po besedah Ariosto-ve naj bi pogovoru prisostvoval tudi predsednik senata Carlo Scognamiglio.
Po dveurnem zasliševanju se je Ariostova naglo oddaljila, po nepotrejenih vesteh pa naj bi milanskim preiskovalcem potrdila celotno izjavo iz prejšnjih mesecev. Dodala pa naj bi še nekatere podrobnosti glede kraja, kjer naj bi se nahajala barka podjetnika Caltagironeja, na kateri je bila kot gostja skupno z Cesarejem Previtijem in Carlom Scognamighom.
Kako in zakaj se gledališki človek, kulturnik, odloči za vstop v politično areno?
V	splošnem je kulturnik nosilec raznih vrednot, ki so nedvomno rezultat lastnih nagnenj, ampak tudi intelektualnega procesa. Gre za vrednote, ki so skupne vsem ljudem, normalnim ljudem, ki ne poznajo ekscesov. Govoriti o nekoliko zlorabljenih temah, kot so sožitje, zaščita šibkejših družbenih slojev in ovrednotenje perifernih območij naše skupnosti, še ne pomeni, da se aktivno posvečaš politiki. Tolikokrat smo imeli priložnost naglasiti in razumeti, da je v sedanji zgodovinski fazi odklanjanje politike dejanska bližnjica do zelo nevarnih involucij. Zato se odgovor na uvodno vprašanje ponuja že z ugotovitvijo, da se-vsak človek, vsak inteligenten (med navedni-cami) človek vsekakor Politično udejstvuje, sodeluje že s tem, da razmišlja, predlaga. Aktivna politika postane dodatno sredstvo za vsakogar, ki je nekakšen,lahko bi rekli naraven nosilec določen pogledov. V tem smislu želi biti dejstvo, da šem sprejel ponujeno mi kandidaturo, za katero se nisem potegoval, izraz nuje po osebnem zavzemanju, ki ga sedanji temni in v nekaterih ozirih tudi nevarni Časi naravnost narekujejo. Osebno sem imel srečo, da sem zaradi poklicne, in ne samo, poti postal osebnost, ki je vsem na očeh. Rade volje dajem na razpolago to svojo posebnost, zato da se v prvem tržaškem volilnem okrožju zoperstavim kandidaturi, ki je ideološko močno zaznamovana.
In zakaj z Oljko?
V	prvi vrsti, ker mi program koalicije glede družbenih odnosov ponuja odgovor, ki je naj-
Trditi, da so Slovenci potisnjeni na obrobje, je verjetno pretirano,
lahko pa bi naredili mnogo več'
sprejel: prvič, ker se v programih drugih list ne bi prepoznal, in drugič, tukaj pride v poštev tudi vprašanje razpršitve glasov, ker mislim, da je treba močno zaznamovani ideološki grupaciji, o kateri sva govorila prej, zoperstaviti enako močno koalicijo, ki ima možnost na zmago. Mislim, da ima samo Oljka možnost, da zaustavi pohod tako ekstremistične desnice.
Ime Orazia Bobbia je tesno vezano z gledališčem La Contrada, s tem da tudi označuje uspeh tega kulturnega izziva.
Velikih izzivov nikoli ne izbojujemo sami, pozitiven izid izzivov je vedno dosežen v trenutku, ko pride do ravnotežja med tistim, ki predlaga in tistim, ki
pine La Contrada ni pretežno zasluga skupine ali Bobbia, temveč ga moramo jemati kot uspeh celotnega mesta, tega inteligentnega mesta, to je zame posebnega pomena. V nobenem drugem predelu države ne bi namreč v danih okoliščinah ih z ozirom na začetne težave nikoli dosegli uspehov, ki smo jih tukaj, v Trstu, v tem večkulturnem mestu s staro kulturno tradicijo in ugledno zgodovino, v mestu, ki ima možnost, da v bodočnosti - če bo znalo izkoristiti razne oportunosti - spet postane pomemben kulturen center.
Ko ste ustanavljali gledališče La Contrada, ste si njegovo delovanje drugače zamišljali. Spominjam se prvih abonmajskih sezon, ki so bile
sebno pozornost namenili tržaško-istrskemu narečnemu teatru.
Vprašanje je zelo pametno. Upam, da smo znali - to je vsaj moja povsem osebna ocena delovanja skupine - pravilno presojati in razporejati svoje ustvarjalne sile, ne da bi pri tem nižali kvalitetno raven ponudbe. Svoje moči smo uspešno merili z odzivom občinstva in zahtevami trga. S tem hočem povedati naslednje, da je po mojem mnenju povsem nesmotrno pripravljati predstave, katere bi odigrali sami zase in bi zato njihovo edino korist lahko brali v zadostitvi lastnega egocentrizma. Ponavljam, kot velja za politiko, je treba tudi v gledališču, ki je pravzaprav ogledalo življenja, je metafora življenja, imeti
Menedžer na področju gledališča in igralec: Orazio Bobbio, 49 let in dva mala otroka, je poznan predvsem po teh dveh dejavnosti, v katerih je zelo uspešen. Lahko celo rečemo, da je med najbolj znanimi in trenutno priljubljenimi tržaškimi gledališkimi igralci. Gledališču se jo Orazio, ki lahko med sorodnike uvršča tudi uglednega filozofa Norberta Bobbia, zapisal že v mladih letih. Prvič je nastopil leta ‘64, in sicer kot igralec tržaškega Stalnega gledališča, v okviru katerega je sodeloval z vrsto znanih italijanskih reži-
serjev. Takrat pa je začel tudi sodelovati z radiotelevizijsko ustanovo RAL Leto ’76 je bilo za Bobbia vsestransko prelomno: z Ariello Reggio in France-sfcom Macedoniom je ustanovil Gledališče La Contrada in prevzel je predsedstvo nove ustanove. Igralec z dolgoletnimi izkušnjami je tako postal tudi menedžer. V okviru novonastalega teatra je predsednik Bobbio deloval v dveh smereh: na umetniškem področju se je zavzel za ovrednotenje tržaške narečne kulture in bil pobudnik predstavitve nadvse uspešnega niza
narečnih komedij, na podjetniškem pa je uveljavil binom dvorana Cristallo- gledališče La Contrada. Zaradi umetniškega pomena in teže »podjetja La Contrada« (v teatru je trenutno zaposlenih 48 oseb) so Gledališču La Contrada leta ’89 dodelili status stalnega zasebnega gledališča (v Italiji je takih gledališč 12).
Leta ’92 je Orazio Bobbio postal tudi član vsedržavnega vodstva Stalnih gledališč, od leta ’94 pa je tudi član upravnega sveta deželne gledališke ustanove (Ente regio-nale Teatrale del FVG).
bliže mojim pogledom. To je najpomembnejše, sicer pa kandidature s strani drugih sploh ne bi
predlog osvoji. Tako kot v politiki se dogaja tudi na raznih poklicnih področjih: zato uspeh sku-
zastavljene precej avantgardno, nato ste prešli na bolj popularno področje, s tem da ste po-
dialektično sposobnost -tudi nad samim sabo -posredovanja in izoblikovanja vezi s sku-
pnostjo, v službi katere si in iz katere črpaš življensko moč. Pred leti je bila blizu nas meja, pri tem ne mislim samo na otipljivo mejo, temveč tudi miselno-kulturno: no, in če smo se kljub temu lahko smejali drug drugemu in brili norce tudi iz samih sebe, smo se znali poslužiti odličnega sredstva-humorja, da smo odnose podredili veliko lepši, sprejemljivejši logiki. S tem, da sem se približal »tržaški specifični kulturi«, pa sem dosegel dvoje: po eni strani sem požel široko odobravanje občinstva in si s tem pridobil trdno finančno osnovo za gledališko podjetje, po drugi pa sem lahko uvedel sodelovanje z drugimi tržaškimi gledališkimi ustanovami, na primer tudi s Slovenskim stalnim gledališčem, istočasno pa smo lahko - kar je zame posebnega pomena - delovanje razširili tudi med Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem oz. v tedanji Jugoslaviji. Glede trenutnega položaja italijanske skupnosti v Sloveniji in v Hrvaški bi še želel povedati, da je v Sloveniji med večino in manjšino zaslediti dober razvoj odnosov, medtem ko je položaj Italijanov na Hrvaškem trenutno skoraj brezupen. Zato, ko odločno in zelo prepričano pravim, da je posamezna država resnično demokratična, ko zna zaščititi vrednote in specifičnosti lastnih manjšin, v isti sapi in z enako odločnostjo trdim, da je treba za hrvaške državljane italijanskega jezika še veliko storiti. Pri tem pa sploh ne nameravam zagovarjati načela o reci-
pročnosti, saj vsako manjšinsko skupnost pogojujejo različne okoliščine.
O Trstu se rado govori kot o mnogojeziCnem in večkulturnem centru, vendar pa tako v političnem kot tudi v kulturnem oziru navadno prevlada model provincialnega in zaprtega mesta.
Ko gospod Bobbio govori o narečnem Trstu, govori o »visokem»Tr-stu. Ce pa si kak grob jan zamišlja narečni Trst kot nekakšno »cittadello«, v katero se lahko zapre in brani, naj mi bo dovoljeno reči, da se ne čutim dolžnega, da bi se pred komerkoli branil in zagovarjal. Zelo ponosen sem na to, kar sem naredil in kar sem postal, zato tudi zelo močno občutim željo, da drugim predam lastne izkušnje in poglede. Zato pa ni dovolj gledališki oder ali področje kulturnih pobud, potrebna so drugačna sredstva in poti, predvsem večjega obveščanja in povezovanja. Potrebno je bolje povezati Trst z drugimi predeli države, istočasno pa je treba Trst povezati (z infrastruktur ami-odnosi) s Slovenijo in preko nje z Vzhodno Evropo. Prepričan sem, da lahko Trst v razmeroma kratkem obdobju - v petih-sed-mih letih - s pomočjo ko-stantnega in lojalnega delovanja v korist mesta postane osrednji povezovalec z vzhodnoevropskimi državami. Ce je mesto utrpelo, kot tudi je, hude krivice, jih gre iskati prav v dema-goškem pristopu do reševanja vprašanj in do vzpostavljanju odnosov.
Orazio Bobbio Je kandidat Oljke za poslansko zbornico v 1. tržaškem okrožju (mestno središče)
Resnica ni nikoli samo na eni strani. Nevarnost fašizma je vselej prisotna in v tem trenutku imam občutek, da mi zoprna žival sope za vratom.
Predstavniki slovenske manjšine smo večinoma prepričani, da smo zelo odprti do drugih, se pravi tudi do večinskega naroda. Vaše izkušnje v sodelovanju s SSG ali pa s posamezniki potrjujejo takšno mnenje?
V osebnih odnosih sem vselej naletel na veliko odprtost, saj so npr. vsi vselej z mano morali in so govorili italijansko, ker ne obvladam slovenščine. In to je po mojem mnenju znak visoke omike. Ce pa na vprašanje pogledamo širše in ocenjujemo, kako se manjšina zna predstavljati in ustvarjati odnose z drugimi, moram povedati, da bi bilo mogoče narediti veC, in to z obeh strani, predvsem na področju medsebojnega informiranja. Izmenjavati informacije in se spoznavati je vedno v nasprotju z zavračanjem drugega. Trditi, da je dandanes italijanski državljan slovenske narodnosti potisnjen na obrobje, bi bilo verjetno pretirano, vendar je mogoče in je treba narediti veliko več. Pri tem ne mislim samo na osebno zavzemanje posameznikov, temveč na obsežnejši politično-kulturni projekt, ki se mora poroditi kot izraz drugačnega Trsta.
Kandidaturo ste sprejeli kot nov izziv, kako v konkretnem doživljate to preizkušnjo?
Po eni strani sem zelo navdušen, po drugi pa zelo utrujen. Odkritosrčno moram priznati: nisem pričakoval, da bo tako naporno. Ko sem pristal, sem bil počaščen, da so pomislili name, tudi zato, ker sem o sebi vedno sodil, da predstavljam »inteligentni del Trsta«. Kot kulturnik sem poznan, kot politik oz. kandidat ne, zato moram seveda dokazati, da se za stvari mislim resno zavzeti. Lahko pa že sedaj zatrdim, da bom vlogo parlamentarca odigral zelo resno, če me bodo seveda volilci poslali v parlament. Nobenega problema ne bi imel, da bi se npr. privezal na openski obelisk, če bi zavrnili kakšno mojo zahtevo. Pripravljem sem tudi na takšne neumnosti, ko gre za zelo resne zadeve. In Trst, z vsem, kar sem prej povedal, je zame primarno vprašanje, za katerega se v Rimu nameravam zavzeti.
Breda Pahor
4
Sreda, 17. aprila 1996
MNENJA, KOROŠKA, DEŽELA
OGLEDALO
Ace Mermoua
Najlepši namen Oljke je tisti, ki govori o naložbah za kulturo, šolo, umetnost in znanost ter o vrednotenju človeškega dela in sposobnosti. Zlato države ni zakopano v gori neznanega El-dorada, zlato so roke in glave ljudi. Stavek se lepo sliši, vendar bi bila uresničitev Oljkinega namena kopernikanski obrat. Italija je dežela z veliko zgodovino, upravičeno se kiti z nenavadno kulturno zakladnico, že Dante in Mac-chiavelli pa sta razumela, da so njeni princi, vsaj nekateri princi, šle-ve. Macchiavelli je zaradi ljubezni šel v zgodovino kot človek, ki je izločil iz politike moralo. Gledal je ljubljeno razkosano Italijo, videl je sprte vladarje, ki so vodili pritlehno politiko in nastavljali tujcem ranljivo vratno žilo. S Princem je želel prepričati Lorenza de’Me-dicija, naj vsaj on naredi nekaj odločnih dejanj. Macchiavelli je vedel, da politika moči odpira moralno vprašanje, prav tako pa je vedel, da vodi nikakršna politika v propad. Slaba politika rojeva slabe državljane, točneje, slabim daje prednost. Tako je Se danes Italija dežela, ki slovi po umetninah in zaprtih muzejih, po umetnikih in znanstvenikih ter po korupciji in stričevstvu, kako se povzpeti brez strokovne priprave. Po vojni je italijanski politiki Se enkrat uspelo zgraditi sistem, ki tlači v senco znanje, inventivnost in marljivost ter nagrajuje priskledništvo, lizunstvo, poznanja.Več kot diplome in osebni dosežki veljajo veze, botri strankarske in družinske podpore. Tega so se naučili celo zakotni Kraševci, ko so pospremili sinove v redke in najnižje državne službe s košaro s pršutom za funkcionarja. V tem ni bilo nič slabega, saj jim je pečat slovenstva največkrat onemogočil dostop do nizke, preklete, a gotove plače. Pred njimi so bile vrste ezulov in južnjakov, ki so imeli žepe polne priporočil. V Italiji so vse do danes določena mesta rezervirana za državljane, ki se lahko kitijo s posebnimi poznanstvi. V deželi Galileja in Leonarda da Vincija je šolski sistem pod evropskimi standardi, za znanost in raziskovanje vedno zmanjkuje denarja, umetnost velja le, če se trži v kioskih in kulturne strani časopisov so namenjene čudaškim in malce zairustriranim intelektualcem.
Kopernikanski obrat bi bil, ko bi se politika resno lotila šolske reforme, poklicnega usposabljaj a mladih, ko bi štu-
dij veljal in bi dostop v državne in druge službe urejali pošteni natečaji. Ko bi podprli umetnost in znanost ter ovrednotili kulturno preteklost in sedanjost, bi se sprostile nenavadne energije, globoko krizo kot prav klientele, stričevst-vo, priporočila in natečaji s trikom.Včasih se nam zdijo najhujše zlo podkupnine in denarne malverzacije, najtrajnejše zlo pa je povzročil prezir do znanja in človeških sposobnosti. Ta prezir je hkrati najbolj strupen vzrok globinskega nezaupanja ljudi v državo in pohtiko. Nič te tako ne potlači kot to, da ti učenje in trud ne pomagata do kruha. Ko sem sam učil na pedagoškem liceju, sem bil najbolj v zadregi, ko sem bral v očeh dijakinj in dijakov vprašanje: »Kaj pa nam bo služilo to, kar nam praviš?« Nisem jih mogel pitati z neumnostjo, da sta znanje in trud pomembna za osebno zadoščenje, v življenju pa da se moraš znajti z drugačnimi sredstvi. V prvem razredu učiteljišča so dijaki že dobro poznali (majhno) vrednost učenja in znanja in so se zato najraje zaklepetah.
Kot italijanski državljan sem zapisal besede s srcem v roki. V Italiji je veliko tega, kar imam rad, veliko pa je stvari, zaradi katerih bi se odselil (kam?). Kot Slovenec ugotavljam, da bi tudi manjšini koristil zasuk k vrednotenju dela in sposobnosti. Zgodovina nam je namenila razburkano usodo. Fašizem je zaustavil naš razvoj. Po vojni smo se znašli pred kopico problemov. Se danes se živo spominjam, kako smo se v prvem razredu osnovne šole zbrali trije malčki in kako je število razreda narastlo le v nižji srednji šoli in se na liceju ponovno znižalo na pet dijakov. Tudi v večjih vaseh in slovenskih občinah so bili redki tisti, ki so imeh višjo izobrazbo, še redkejši so bili univerzitetni študenti in doktorji. Danes so stvari drugačne, verjetno se niti ne spominjamo več, kaj je pomenilo biti v petdesetih in šestdesetih letih univerzitetni študent. Kot skupnost smo izrazito občutili intelektualni primanjkljaj. Danes beležimo skorajšnji presežek, čeprav se hkrati upravičeno tožimo, da na marsikaterem pomembnem mestu ni ljudi z ustrezno izobrazbo in pripravo. Izigravale pa so nas tudi ideološke zapore. Ob sposobnosti in pripravi je bilo tudi med nami bistveno, čigav si. To je bilo celo važnejše od tega, kaj si. Čeprav danes desnica obtožuje levico
in ta desnico za stanje, je resnica, da je bilo to tako na obeh bregovih. Najbolj žalostno je, da nadaljujemo s prakso še danes in ponovno s pomočjo Slovenije. Slovenska desnica ima do kulture, znanja, človeških sposobnosti in dela zelo podoben in v bistvu zaničevalen odnos, kot ga je imela nekoč levica. Da ne bo sporazumov. Mislim na vodilno politiko desnice in levice. Na obeh bregovih so bili in so ljudje, ki pošteno in trdo delajo. Ko pa berem sporočila SSO o današnjem enoumju na Primorskem dnevniku, se počutim kot takrat, ko sem v arhivu prebiral, kaj je Primorski dnevnik pisal o Edvardu Kocbeku in kako ga je diskreditiral. Posledica tako takratnih kot sedanjih stališč pa je prezir do dela, do kvalitete, do znanja in sposobnosti. V imenu prave ideje nameravamo še naprej nagrajevati ljudi zaradi njihove pripadnosti, zvestobe, nepokončno-sti, zaradi botrov, stricev in vsakovrstne žlah-te. Verjetno pretiravam, vendar sem jezen. Jezen sem na Slovenijo in njeno politiko do manjšine. Jezen sem na samo manjšino in na nekatera vodstva, ker sprejemajo tovrstne prakse iz Slovenije in se obenem rogajo Italiji, kako je zabredla v močvirje. Zato bi bil tudi za nas kopernikanski obrat, ki vodi od poznanja stricev do znanja snovi, nenavadno koristen. Ne gre le na odstrel stricev, saj bi preusmeritev sredstev in naporov v človekovo delo in sposobnosti, v kulturo in znanost obudila upanje, da bodo naši sinovi živeli v svetu, ki ne bo bogatejši a bo prav gotovo boljši in bolj človeški. Upanje nosi v sebi neverjetno silo, ki bi oplodila tako Italijane kot peščico Slovencev ob vzhodni meji. Glede diskusije o Narodnem svetu Slovencev bi med prve člene naše medskupinske pogodbe napisal, da si bo telo prizadevalo za vrednotenje dela in znanja, spodobnosti in inventivnosti ter da bo vrednotilo kulturo in znanost neglede na katerem političnem bregu stojijo ustvarjalci. Za kršilce pogodbe bi ustanovil sodišče in zgradil sramotilni oder za kršilce. Težko si namreč zamislimo hujši greh proti narodu od tega, da politika tlači v Blatni del razum, delo, znanje in sposobnost. O tem je itak že vse povedal Cankar. Ko pa bom šel v nedeljo na volišče, bom mislil predvsem na zgoraj navedene stvari, ker smo zaradi slabih navad vsi malce bolni.
NEDELJSKE VOLITVE / ZELENI RENATO FIORELU
S kolesom in ideali v obrambo narave
Kandidat je tudi deželni glasnik zelenega gibanja
tično pristopili k Oljki. Pristali so na demokratično koalicijo zoper desnico, toda Prodiju očitajo premajhno pozornost do okolja. Zato, pravi, bo v parlamentu potrebna prisotnost Zelenih, ki bodo s svojo občutljivostjo za varstvo narave in zdravje ljudi uravnovešali nevarne težnje drugih sil.
Zeleni se zavzemajo za pridobitev delovnih mest v okolju prijaznih dejavnostih (parki, sanacija teritorija, obnova mestnih jeder, biološko kmetijstvo, “zeleni” turizem itd). To niso Berlusconijeve utvare, trdi Fiorelli, temveč stvarna možnost, če bomo le hoteh investirati v njo.
Kaj pa o manjšinah? Fiorelli nima dvomov: manjšine je treba zaščititi, ne samo zato, da se jim kot šibkejšemu delu družbe zagotovi obstoj in možnost razvoja, pač pa tudi v interesu države, ki razpolaga prav zaradi prisotnosti manjšin z neprecenljivim kulturnim bogastvom in ga ne sme zavreči. Manjšine so tudi dragocen povezovalni člen pri spletanju mednarodnih odnosov. Neumno je, da se pri nas tega še ne znamo primerno poslužiti.	(mm)
Zeleni Renato Fiorelli
GORICA - Renato Fiorelli, kandidat zelenih za proporčni del poslanske zbornice, je deželni glasnik Zelene liste, občinski in pokrajinski svetovalec v Gorici. V politiki je že nekaj desetletij z dušo in telesom. To ni politika na oblasti, s katero je Fiorelli v večnem konfliktu, pač pa do skrajnosti dosledno zagovarjanje lastnih idealov. Pred nekaj desetletji je korakal s takrat redkimi mirovniki in radikalci. S svojim kolesom je bil “zelen” še preden se je pojavila ta stranka. Prej kot v politiki svoje ideale doživlja osebno, na primer kot davčni oporečnik.
Njegove politične poteze so včasih odmevne: pred leti se je na konferenco o prevozih iz Gorice v Trst peljal s kolesom; ob zalivski vojni je nekaj tednov v šotoru pred ladjedelnico v Tržiču glado-val proti vojaški proizvodnji; sredi go-riškega Korza je nekoč ustavil promet in sam “naredil otok za pešce”; nazadnje je, naveličan praznih besed, snel kos ograje z meje med Goricama in jo nesel županu.
Danes kandidira, da bi prispeval k uveljavitvi Zelenih, ki so, kot pravi, kri-
KOROŠKA - SLOVENIJA
Tudi manjšina v sporazumu o kulturnem sodelovanju
CELOVEC - Večletna razprava o sklenitvi kulturnega sporazuma med Avstrijo in Slovenijo se bo očitno le še končala s pozitivnim rezultatom, upoštevan pa bo tudi prispevek slovenske manjšine pri krepitvi kulturne izmenjave med obema državama, še posebej pa med R Slovenijo in deželo Koroško.
To je slovenskemu ministru za znanost in kulturo Janezu Dularju signaliziral kulturni referent dežele Koroške in namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler ob priliki obiska slovenskega ministra pretekli petek na Koroškem. Spodbudne izjave Ausservvinklerja pomenijo, da je Avstrija odstopila od svoje doslej zadržane pozicije glede sklenitve takega bilateralnega sporazuma.
Tiskovna služba Urada koroške deželne vlade je s tem v zvezi sporočila, da za sklenitev bilateralnega sporazuma ni več ovir, kajti obe strani da sta - vsaj na pohtični ravni - že dah svoj pristanek. Ausservvinkler je pri tem napram slovenskemu ministru za znanost in kulturo še posebej poudaril, da s sklenitvijo kulturnega sporazuma med obema državama soglašata tudi avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky in minister za kulturo Rudolf Scholten.
Glede vloge Koroške v tem sporazumu oz. bilateralnem sodelovanju pa je predlog Aussenvinler, da bi sporazum razširiti za poseben dodatni protokol, ki
naj bi vseboval »bistven prispevek Koroške kot soseda«, hkrati pa naj bi bila upoštevana tudi slovenska manjšina kot posrednik sodelovanja med državama oz. Slovenijo in deželo Koroško.
Oba politika sta se glede sodelovanja med Slovenijo in sosednjo Koroško zavzemala za uresničitev konkretnih projektov. Omenila sta med drugim koroško deželno razstavo leta 1997 v Borovljah, ki naj bila po besedah Ausservvinklerja zgrajena na večjezičnosti in bi biti nanjo povabljeni tudi prebivalci Slovenije, nadalje sta se izrekla za tesnejše sodelovanje med gledališčnimi hišami v Celovcu oz. Beljaku in Ljubljano oz. v ostati Sloveniji. Poglobitev sodelovanja med Koroško in Slovenijo bi lahko uresničile tudi galerije ter znanstvene ustanove v Sloveniji in na Koroškem. Prav tako se ponuja za sodelovanje široko področje glasbe.
Minister Janez Dular se je med svojim obiskom na Koroškem sestal tudi s predstavniki obeh osrednjih slovenskih kulturnih organizaciji, Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo, v Evropski hiši v Celovcu pa je ob navzočnosti številnih vidnih predstavnikov koroške kulturne in politične scene uradno odprl razstavo slovenskega umetnika Jerneja Strleja »Pod plaščem Barjanske megle so večne skrivnosti«.
Ivan Lukan
PISMA UREDNIŠTVU
Zakaj se razumni ljudje obeh strani ne povežejo?
Da bi me lahko bolje razumeti, moram zadevi vtisniti osebnejši pečat. Stara sem toliko, da sem mogla doživeti tiste slovite dni, ko je bilo priznano italijanstvo Gorice; za to sem demonstrirala tudi sama in na prsi sem si pripela kokardo s trobojnico.
Se prej sem doživela žalostno izkušnjo z dedovo deportacijo (bila sem v spalnici z materinima staršema, ko je sedem Titovih vojakov 3. maja 1945 ob zori prisililo deda, da je vstal s postelje, in ga odvedlo s seboj, potem pa nismo o njem izvedeli več ničesar); te izkušnje nisem pozabila. V tisti strašni vojni sem izgubila tudi očeta in enega strica.
Toliko za uvod, da ne bi kdo podvomil v mojo italijanskost, ki je nisem nikdar zatajila. Toda vztrajni študij zgodovine in globlji razmislek sta mi preprečila, da bi zavzela samo stališče "proti" ter se vdala sterilni in sa-moškodljivi povračilni logiki. Skozi metabolični proces sem se prisilila soočiti se s stvarnostjo, ta pa se neutajljivo izenačuje s sožitjem in sodelovanjem med slovensko manjšino ter italijansko , večino.
Zal pa danes po tolikih letih vidim, da se konflikt med etničnima skupno-stima celo še-zaostruje, ko pa se ne ena ne druga ne moreta "ponašati" z "etnično čistokrvnostjo".
Na eni strani nadutost znova porajajočega se nacionalizma, ki podčrtuje protizgodovinsko ločevanje in zapiranje do manjšine; na drugi strani pa morda še zaznavnejše, v geto vodeče zapiranje, ki lahko ošibi in potre manjšinsko skupnost.
To je dejavnik, ki označuje goriško stvarnost in plane na površje ob volilnih spopadih, saj se ti pogostokrat skoraj popolnoma in neracionalno odigrajo na tej ozki, kratkovidni in pritlehni osnovi. Zakaj se najbolj razumne osebe z ene in
druge strani enkrat vendarle ne združijo, da probleme razčistijo in preprečijo zlorabe v korist tistih, ki ne razumejo ali ne marajo razumeti?
Anna Rossi
Odprto pismo B. Brezigarju
Dragi Bojan!
Veseli me, da izražaš v svojem nedeljskem odgovoru Pod črto vsaj pripravljenost na odkrito razpravo o vsem. Ker me s svojim argumentiranjem v obrambo nepristranskosti PD nisi prepričal, Te prosim, da mi pojasniš zadnji kričeč primer Dnevnikove pristranskosti.
V četrtek, 11. aprila, je bila na Goriškem gradu pred izbrano in številno publiko predstavljena monumentalna antologija z naslovom Gorica v slovenski književnosti. Izid te knjige je velik kulturni dogodek ne le za Gorico, ampak za ves slovenski kulturni prostor. Kako to, da ga Primorski dnevnik doslej ni niti omenil, medtem ko je poročal o vseh drugih, tudi kasnejših prireditvah na Goriškem? Ati je morda vzrok v tem, d.a je delo sestavila prof. Lojzka Bratuž, izdala pa Goriška Mohorjeva družba?
Hvaležna Ti bom za odgovor.
Lep pozdrav
Vera Tuta
Draga Vera!
Verjemi, res mi ni do tega, da bi kogarkoli prepričeval. Navedel sem le nekaj dejstev in jih komentiral. Razumem, da vsem niso všeč, a temu ne morem pomagati.
Na namigovanje o prof. Bratuževi in Mohorjevi družbi pa se mi ne zdi vredno reagirati. Kopica kulturnih dogodkov v Gorici ob koncu prejšnjega tedna nas je prisilila, da jih objavimo v nekaj dneh. O enem pišemo šele danes. Medtem je bil članek objavljen, naročili pa smo tudi recenzijo knjige, kot o vseh knjigah, ki izidejo v naših krajih. Za nas je to nekaj povsem naravnega.
Lep pozdrav
Bojan Brezigar
TRST
Sreda, 17. aprila 1996
5
SSG / ZA RAZVOJ V SKUPNEM KULTURNEM PROSTORU
VOLILNA KAMPANJA
Slovenski poslanci v Kulturnem domu
Vodstvo o težavah gledališča, gostje za upoštevanje zamejstva v novem zakonu o kulturi
Kandidati Oljke na sedežu SDGZ in na Prvem maju
Jutri o volitvah po JV Koper Polemika Ghersine z radikalci
V okviru pobud za preživetje in razvoj Stalnega slovenskega gledališča je bila včeraj na obisku v tržaškem Kulturnem domu skupina uglednih predstavnikov slovenskega državnega zbora. Srečanja so se udeležili predsednik odbora za šolstvo, kulturo in šport pri državnem zboru Rudi Muge, predsednica delovne skupine za manjšinska vprašanja Jadranka Kocjan - Sturm, elan obora za šolstvo, kulturo in šport, sicer pa tudi znani pisatelj in kulturni delavec Tone Partljič ter predsednik poslanske skupine LDS Tone Anderlič na eni strani, na drugi pa predsednik upravnega odbora gledališča Rafko Dolhar, elan izvršnega sveta Filibert Benedetic, elan upravnega odbora Livijo Valencie, ravnatelj in umetniški vodja Miroslav Košuta in njegov pomočnik Boris Kobal.
Ogledu Kulturnega doma in dobrodošlici je sledil jasen in v bistvu soglasen oris tega, kar bi gledališče potrebovalo, da premosti svoje težave. Ne gre toliko za finančno podporo matične domovine tej pomembni manjšinski kulturni ustanovi, pa Čeprav je tudi ta krvavo potrebna še zlasti pri sodelovanju, gostovanjih in izmenjavah. Osrednje vprašanje je odnos matice do te ustanove, ali drugače povedano uveljavitev skupnega kulturnega prostora.
»Kultura je narod po koncu držala, brez kulture ne bi bilo te države,« je menil Muge, Dolhar pa je pripomnil, da niti manjšine ne bi bilo brez kulture, brez slovenske kulture, ki je ena sama mimo in preko vsake meje. Ta pojem je treba poživiti in ga vnesti tudi v konkretna zakonska določila slovenske države, saj bo samo na tej podlagi lahko finančna pomoC postala sistemska, ne pa občasna oz. enkratna.
V to smer kaže tudi resolucija o odnosu slovenske države do svojih manjšin, ki jo je pripravila delovna skupina za manjšinska vprašanja, je naglasila predsednica skupine Sturmova: to bo prvi dokument, ki bo konkretno zavezoval državo v odnosih do zamejstev. Partljič pa je priznal svoje nelagodje, ko se zaveda, da v Sloveniji premalo naredijo za to gledališče, pa tudi za razvoj vse slovenske kulture v zamejstvu, da bo spet pomembna v vseslovenskem prostoru, kar mora upoštevati nova zakonodaja.
Brez pomoči, predvsem pa brez odnosov in sodelovanja s Slovenijo in gostovanj iz matice in v matici je gledališče obsojeno na propad: predstavniki sedanjega državnega zbora so pokazali razumevanje, v kratkem pa se jim bo mandat iztekel, zato je treba takoj postaviti temelje, da bo tudi novi državni zbor nadaljeval tako zastavljeno delo.
Kandidati levosredinsk-ga zavezništva Oljke se bodo danes dvakrat srečah s Slovenci. Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (Ul.Ci-cerone 8) se bodo ob 19.uri Paolo Rumiz, Orazio Bob-bio in Fulvio Camerini pogovarjali z voditelji manjšinske stanovske organizacije in z njihovimi elani. Ob 20.30 pa bodo sodelovali na predvolilnem javnem večeru, ki ga na Stadionu l.maj (Vrdelska 7) skupno prirejata domače kulturno društvo Slavko Škamperle in Marijin dom. Na srečanje so vabljeni vsi Slovenci, še posebno tisti, ki živijo v mestu. Sicer pa se bosta Rumiz in Camerini srečala s slovenskimi volil-ci tudi jutri in sicer ob 19.45 v Gropadi in ob 20.30 v Trebčah.
Stranka komunistične prenove napoveduje danes ob ll.uri volilni shod v Naselju Sv.Sergija. Na njem bo govoril kandidat za poslansko zbornico Giorgio Canciani, ki bo jutri ob 20,-uri med govorniki na zaključnem shodu na Borznem trgu. Na njem bo sodeloval tudi elan vsedržavnega tajništva SKP Clau-dio Grassi, sledil bo koncert glasbene skupine ”Blu-es Etcetera".
Canciani je na včerajšnjem volilnem shodu polemiziral z deželno vlado glede sporne zdravstvene reforme, za spremembo katere je Komunistične prenova zbirala podpise za deželni referendum, ki je napovedan za junija. Kandidat SKP je bil kritičen do vseh strank desnice, leve sredine in tudi Severne lige, ki so svojCas v deželnem svetu podprle preustroj deželnega zdravstva. Glas za komu-
niste v proporCnem delu poslanskih volitev bo zato po Cancianijevem mnenju tudi glas proti tej reformi, ki je doslej povzročila le škodo in zmedo.
Deželni svetovalec Zelene liste in bivši radikalec Paolo Ghersina se v tiskovni noti sprašuje, kako bodo lahko radikalci v Trstu glasovali za predstavnika Nacionalnega zavezništva Roberta Menio. Ghersina sicer spoštuje politično doslednost desničarskega kandidata, ki pa pooseblja popolno nasprotje vizije odprtega, evropskega, humanističnega in ekološkega Trsta. Od tukaj njegov poziv radikalcem, socialistom in laikom, naj v nedeljo brez pomislekov podprejo kandidata Prodijeve Oljke Bob-bia in Camerinija.
V predvolilno kampanjo za parlamentarne volitve v Italiji se vključuje tudi televizija Koper, ki bo v svojem slovenskem programu v jutrišnji oddaji "Primorski forum" predstavila tri slovenske kandidate: prof. Darka Bratino, kandidata Oljke za senat, Milana Koglota, kandidata Severne lige za senat in Giorgia (Jureta) Canciani-ja, kandidata Stranke komunistične prenove za pro-porCno izvolitev poslanske zbornice. Zaradi predvolilnih obveznosti vseh treh sogovornikov, bo oddaja posneta tri ure pred predvajanjem, zato vabilo gledalcem iz zamejstva, da svoja vprašanja sporočijo v koprsko tajništvo danes in jutri od 9. do 15. ure na telefonsko številko 0038666/271446 ali pa na faks 0038666/271970. Odgovorom bodo lahko prisluhnili jutri ob 18. uri v posnetku televizijske oddaje.
PREISKAVA / KARABINJERJI
Umor ženske v Ul. del Bosco: zaslišali vrsto prijateljev
Zakaj je bila umorjena Susanna Chicco, mlada ženska, ki so jo v noči na nedeljo našli mrtvo v garsonjeri v Ul. del Bosco? Podpolkovnik karabinjerjev Gasparetto, ki vodi preiskavo, omenja tri možne vzroke. Prvič: rop. Morilec naj bi zadavil žensko in ji nato odnesel torbico z denarnico in dokumenti. Drugič: prepir z občasnim klientom. V garsonjeri se je Chiccova srečevala z moškimi, ki so odgovarjali na njene male oglase po Časopisju, da bi si privošCih nekaj trenutkov hladne ljubezni. Morda se je eden od njih sprl z njo, jo prijel za vrat in stisnil. Tretji možni vzrok: Susanno bi lahko bil umoril njen zvodnik. Preiskovalci pa doslej še niso ugotovih, ah se je ženska opirala na zvodnika.
Karabinjerji so doslej zaslišali kakih deset ljudi: starše, prijatelje, stanovalce v poslopju v Ul. del Bosco, v katerem je Susanna pred osmimi meseci najela majhno stanovanje za svoje »drugo« življenje, in nekaj moških, ki so se z njo srečah v popoldanskih urah.
Starši niso nic vedeli o skriti dejavnosti hčerke. Prijatelji so sumih, da je Susanna prodajala ljubezen, le njena najboljša prijateljica pa je vedela za to »skrivnost«. Stanovalci v Ul. del Bosco niso bih preiskovalcem v vehko pomoč; niso jim vedeli povedati, kdo je obiskoval dekle. Med moškimi, ki so koristih usluge Susanne Chicco, gre omeniti, da je fant, ki je odkril truplo, 30-letni Dino De Palma, dobro poznal umorjenko. Dekle mu je tudi predalo ključe stanovanja. Drugi moški, ki so ga zaslišali, naj bi se bil celo zaljubil v žensko, a ne gre za morilca, ker naj bi imel neoporečen alibi.
Preiskava o umoru je torej še precej zapletena. Karabinjerji vsekakor izključujejo, da bi Chiccovo ubil spolni ma-niak, saj na truplu ni bilo sledov nasilja, Ce izvzamemo podplutbo na vratu. Morilec naj bi žensko zadavil z golima rokama, brez pomoči vrvi, kot je sprva kazalo.
■H POBEG / PRED DNEVI h
Desetar zbežal v Zagreb: obložili so ga dezerterstva
V jutranjih urah je prispel z vlakom iz Zagreba na železniško postajo na Opčinah 23-letni desetar padalcev Giuseppe Salemi, ki je 4. aprila zapustil kasarno v Pizi, v kateri je služboval, in izginil neznano kam. Vojdc se je v ponedeljek zvečer javil na italijanskem veleposlaništvu v Zagrebu, italijanski diplomatski organi pa so poskrbeli za njegovo vrnitev v domovino.
Giuseppe Salemi je služil vojaški rok s Činom desetarja v kasarni Artale v Pizi. Potem ko jo je 4. aprila zapustil, je za sabo zabrisal vsakršno sled. Po nekaj dneh ga je vojaško tožilstvo obtožilo dezerterstva, kot je to pravilo v podobnih primerih. Njegov oce Domenico, ki je doma iz Siracuse, se je obrnil tudi na državno televizijo, da bi ga izsledil.
V prejšnjih dneh je bil o pobegu desetarja govor v televizijski oddaji Chi l’ha visto, v ponedeljek pa še v neki drugi oddaji.
Ob prihodu na opensko železniško postajo so Salemija Čakali karabinjerji, ki so ga prepeljali v kasarno v Istrski ulici. Povedali so, da je njegovo zdravstveno stanje dobro, in da je vojak opravičil svoj odhod iz kasarne, Ceš, da je hotel v bivšo Jugoslavijo z namenom, da bi kot prostovoljec pomagal tamkajšnjemu prebivalstvu.
Včeraj dopoldne je njegov oce odpotoval s Sicijile proti Trstu, da bi se srečal s sinom pred njegovim odhodom v Pizo. Po vsej verjetnosti bodo desetarja odpeljali v matično kasarno v Pizi, kjer ga Čaka proces zaradi dezerterstva.
Utonil je pri pomolu za ribarnico
Malo pred 21. uro je avtomobil vrste fiat punto sive barve zavozil po pomolu za glavno ribarnico in padel v morje. Po nekaterih pričevanjih ni voznik sploh zavrl, po drugih pa naj bi parkirano vozilo samo zdrknilo Cez rob pomola. Vsekakor se je vozilo zaradi hitrosti ali pa morskega toka potopilo precej daleč od pomola.
Na kraj so prihiteli ga-silci-potapljaCi, ki so našli potopljeni fiat veC kot 10 metrov od obale. Za voznika ni bilo več pomoči, je ugotovil zdravnik Rdečega križa dr. DalTAnto-nia, po mnenju katerega je pokojni bil star približno 65 let.
Do poznega večera še niso ugotovih istovetnosti nesrečneža, ker je bil brez dokumentov. Sumijo pa, da bi lahko šlo za Človeka, ki je med hudo depresijo včeraj popoldne obvestil svoje sorodnike, da si bo sam vzel življenje.
Glasovnica za senatno okrožje
5 !	
V	STIMAMIOUO GIAMPAOLO :	
L"Ut|VO	CAMERINI FULVIO	#
CAMBER GIULIO	
Zbornica-prvo okrožje
PICCJGNIANNA	©
BOGLIOLO SILVANA	Op'
MARCHESICH GIORGIO	0*
MENIA ROBERTO	
GENTILI MARCO	m ' 5BHM/
PORTOLAN MANLtO	
BOBBIO ORAZIO	v^vd


Zbornica-drugo okrožje
PERGOUS PiERPAOLO i
Zbornica-proporčni del
CANCIANI GIORGIO	j^|	RUSSO FRANCESCO
MENIA ROBERTO	f HHj	sasco EDOARDO
PEZZETTA ERNESTO	FRATT1NI FRANCO
BOSCO RINALOO	fPVD M	FIORELU RENATO VERDI
r°	MARCHESICH GIORGIO	C6^
/A f	*	RUFFINO ELVtO A	
PROMETNE OMEJITVE / DANES SREČANJE NA OBČINI
PSI / PONEDELJKOV VEČER
Globlji razlogi težav trgovinskega sektorja
E. Pacor: Krizo ne gre pripisati prometnim ukrepom
Nagrada Vstajenje izseljencema v ZDA
Dr. Jože Velikonja in dr. Rado Lenček sta pripravila biografski leksikon Who Is Who
Danes bo na tržaški občini srečanje s predstavniki trgovcev in drugih kategorijv zvezi s preureditvijo prometa. Na dnevnem redu bo praktično izvajanje dogovora, ki so ga dosegli po protestu nekaterih organizacij trgovcev in obrtnikov proti prepovedi prometa v mestnem središču za vozila brez katalizatorja. Strokovne organizacije trdijo, da občinska uprava Se ni omilila ukrepov tako, kot so si trgovci pričakovah oz. zahtevali.
Illyjeva uprava je res popustila pri nekaterih točkah, kot so večerni umik (ki so ga pomaknili za celo uro nazaj, od 20.30 do 19.30), ah pa sobotna zapora, ki je ni več, vendar ne namerava odstopiti od bistva ukrepa, ki meri k zmanjšanju prometa zaradi previsoke stopnje onesnaženosti zraka. Pri tem občinski odbor uživa podporo večjega dela javnega mnenja, kot je ugotovila nedavna anketa, ki je pripisala samo slabih 20 odst. onim, ki nasprotujejo omejevalnim ukrepom in med drugim
zahtevajo, da bi lahko prosto krožila vsa vozila s tujo evidenčno tablico.
Ravno v zvezi s tem se je včeraj oglasila tajnica združenja Confeser-centi Ester Pacor, ki postavlja vprašanje prometa in trgovinskega sektorja na drugačno osnovo, saj ni mogoče, trdi Pacorjeva, pripisati krize samo ali predvsem prometnim omejitvam. Glede prometa ugotavlja, da se je občinska uprava obvezala, da spet odpre D’Annunziov drevored do Trga Perugino - to so štorih včeraj - in zatem bodo sprostili promet tudi do Garibaldijevega trga. Občina se je obvezala tudi, da bo postavila na vpadnicah informativne panoje namenjene tujcem, ki jih bodo usmerjale do mestnih parkirišč in uredila nova parkirišča. O teh in še drugih problemih se je treba pogajati z občinsko upravo, vendar, pristavlja Ester Pacor, vse to Se zdaleč ne bo rešilo krize tržaškega trgovinskega sektorja.
Zakaj je vedno manj slovenskih, hrvaških, madžarskih, čeških ali srbskih kupcev, se sprašuje tajnica
združenja Confesercenti. So morda tržaške trgovine predrage, po liberalizaciji domačih tržišč jim morda zadoščajo domače trgovine, gredo po nakupe drugam, kjer jim nudijo boljšo kvaliteto in nižje cene? In še: zakaj upadajo nakupi samih domačinov? Nakupna moč Tržačanov se namreč manjša, ugotavlja Ester Pacor, vedno več je upokojencev z nizko pokojnino, mladi pa namenjajo manj sredstev za nakupe in več za svoj prosti čas ali za kulturo.
Ob taki splošni spremembi tržišča in samih navad prebivalstva bi bilo primerno, ugotavlja Ester Pacor, da bi skupno premislili smernice razvoja mesta in vloge trgovin brez demagoškega netenja napetosti. Trst rabi urejen izgled, lepe trgovine, parkirišča, krožne avtobuse, ki naj povezujejo vsa prometu prepovedana območja s centrom, in še valorizacijo turizma, večjo kvaliteto svoje ponudbe, več finančnih sredstev pa tudi več prijaznosti in gostoljubnosti do tujcev.
SV. ANA / ŽALOSTNO SLOVO
S tihim odhodom Jelke zazevala velika praznina
»Od drage Jelke se poslavljamo v prepričanju, da njen odhod predstavlja veliko izgubo za mesto, za delavski razred in za slovensko narodnostno skupnost; obvezujemo pa se, da bomo z enako vztrajnostjo nada-Ijevali delo, ki je vseskozi spremljalo življenjsko pot ugledne politične in kulturne delavke«.
Ganljive besede pokrajinskega tajnika SKP Jureta Cancianija pred odprto krsto pokojne senatorke Jelke Gerbec so bridko odjeknile v nemi mrtvašnici pokopališča pri Sv. Ani. V njej so se včeraj pred poldnevom zbrali številni Jelkini prijatelji, strankarski tovariši in predstavniki borčevskih organizacij, da bi se poklonili njenemu spominu. S svojim vztrajnim delom si je pokojnica pridobila velik ugled med političnimi somišljeniki, a tudi med nasprotniki; v tem zadnjem letu, ko je težka bolezen močno načela njeno zdravje, je med drugim dejal Jure Canciani, smo videli, kako nam je manjkala in kako je bilo dragoceno njeno delo.
Posmrtne ostanke pokojnice so upepeljili, pokopali pa jih bodo jutri ob 12. uri na barko-vljanskem pokopališču.
DOLINA / PRIPRAVE NA MAJENCO
Drevi srečanje z vaščani
Na sestanek vabi odbor, ki pripravlja zelo priljubljeni praznik
Majenca je kratko-malo pred vrati: še pičel mesec dni nas ločuje od ključnega trenutka, ko bo dolinski vaški praznik zaživel v vsej svoji lepoti. Priprave so se seveda začele že pred časom, zanje so kot po navadi skrbeli v prvi vrsti mladi vaščani, člani fantovske in dekliške. Pri uresničevanju tega velikega praznika pa je nezanemarljiv delež tudi delo, ki ga vsako leto nudijo starejši oz. že odrasli vaščani in vaščanke.
Da bi se že predho-
dno pogovorili o skupnem delu, vzeli v pretres morebitne pomanjkljivosti iz prejšnjih let in sploh vzajemno načrtovali organizacijo letošnje majence, so vsi vaščani in vaščanke Doline in sosednjih Krogelj vabljeni na srečanje, ki bo danes, 17. t.m., ob 21. uri v prostorih stare občine oz. bivše pošte. Na dnevnem redu srečanja, ki ga bo vodil letošnji župan majence Dejan Kozina, bo torej predvsem priprava na praznovanje, ki se bo začelo s postavljanjem topola
na prvomajski predvečer in nadaljevalo z vrsto pobud in postavljanjem maja vse od 3. do 7. maja. Srečanje z vaščani sodi med takore-koč »obvezne« naloge pripravljalnega odbora, v zadnjih letih pa se je večkrat omejilo zgolj na iskanje oz. pogaja-' nje za vino. Z letošnjim letom si odbor mladih Dolinčanov in Krogljanov želi še posebej utrditi vezi z vaščani, ki so med drugim neobhodno potrebna in nadvse dragocena pomoč za vsako majenco. (dam)
Na prvem srečanju po Veliki noči so v Društvu slovenskih izobražencev podelili triintrideseto literarno nagrado Vstajenje. Nagrada je od svojega nastanka namenjena zamejskemu ali zdomskemu književnemu ustvarjanju.
Večer je uvedel Sergij Pahor, za njim pa je besedo prevzel prof. Je-vnikar, ki je predstavil nagrado, njene smotre, pomen in kriterije podelitve, zatem pa prebral še utemeljitev letošnje komisije. Priznanje v čigar denarni sklad prispeva Zadružna kra-ška banka z Opčin, mora biti podeljeno avtorju dela, ki se odlikuje po umetniški višini oziroma znanstveni neoporečnosti, poleg tega pa odraža vrednote zahodnoevropske kulture in krščanstva.
Letošnja dobitnika nagrade Vstajenje sta dr. Jože Velikonja in dr. Rado Lenček; priznanje prejmeta za svoje delo Who is Who (Kdo je kdo), biografskem leksikonu slovenskih izseljencev v ZDA, ki se uveljavljajo na kulturnem, umetniškem ali znanstvenem področju. Knjiga je izšla pri založbi newyorške univerzitetne knjižnice Columbia.
Delo je predstavila prof. Diomira Fabjan Bajc, ki ga je označila za tehtno in izpopolnjeno raziskavo. Avtorja se večera nista mogla udeležiti, saj ju od Peterlinove dvorane ločuje Ocean.
M.G.
Na fotografiji (KROMA); Utemeljitev in podelitev nagrade Vstajenje
NOVICE
Mittelevropsko združenje vabi v Branico
Mittelevropsko združenje prireja v nedeljo, 21. t. m., avtobusni izlet v Branico, kjer stoji obnovljeni spomenik brkatega barona von Čehovina. Udeleženci bodo obiskali tudi Štanjel, izvir Vipave in grad Kromberk ter njegov zanimiv zgodovinsko-etnografski muzeje. Podrobnejše informacije dobijo interesenti na sedežu združenja (Ul. Mazzini 30) danes in v petek od 18. do 20. ure (tel. 369-977).
Uboni potrjen za generalnega tajnika
Na kongresu sindikata bančnih in zavarovalniških uslužbencev FISAC-CGIL so obnovili vodilni odbor in v tem okviru je bil Giorgio Uboni ponovno izvoljen za generalnega tajnika. To je nedvomno priznanje za njegovo odgovorno delo.
Javni natečaj 12
Tigovinska zbornica je razpisala javni natečaj za tri mesta računovodje; popolno besedilo razpisa natečaja je na razpolago na TZ (Borzni trg 14) in pri vseh zborničnih ustanovah.
Trije prašički jutri v Boljuncu
Občinska knjižnica v Boljuncu priredi jutri ob 14. uri v svojih prostorih animiran prikaz pravljice 'Trije prašički'1. Izvajale ga bodo dijakinje vzgojiteljske šole iz Ljubljane; vabljeni so otroci osnovne šole in vrtca.
Psihosomatski pristop k zdravju
V veliki dvorani glavne medicinske knjižnice v Ul. Vasari 22 se jutri ob 17. uri nadaljuje drugi ciklus konferenc o psihosomatskem pristopu do zdravja, ki ga prireja Studijski psihosomatski center. Pediater dr. Mauro Pocecco bo predaval o psihosomatskih motnjah prvega otroštva.
V Skednju slovo od Marcele Pahor
OPČINE / PRIPRAVE NA 18. MAJ
Mladi in papežev obisk
Iz Trsta bosta mlade peljala v Postojno dva avtobusa
Včeraj so se v Skednju poslovili od Marcele Pahor, Slovenke, prvega otroka zavedne škedenjske družine Miloša in Frančiške Pahor.
Po opravljeni šoli se je Marčela zaposlila v upravi tedanjega slovenskega lista »Edinost« in z njim delila vse zlo, ki ga je naš človek doživljal ob nastajanju in uveljavljanju fašizma na tem območju. Se mlada je sodelovala kot telovadka pri škedenjskem Sokolu, kot pevka v zbom Velesila in še kot članica domačega dramskega krožka. V tistem času je imela mesto odgovorne urednice tudi pri hrvaškem mesečniku Vez, ki so ga skupno z nekaterimi drugimi hrvaškimi listi, tiskali v Trstu za istrske Hrvate.
Fašistični režim je vso to dejavnost prekinil. Pokojnica je ostala brez dela in je ubrala pot izgnanstva. Bila je več let zaposlena kot uradnica v Sevnici in Kamniku. Ko pa so nacifa-šisti zasedli Gorenjsko, se je Marčela ponovno vrnila v Trst, kjer se je s sestro Vido in svakom Zorom VVerkom vključila v osvobodilno gibanje.
Leto 1944 je bilo za Pahorjevo družino usodno. Najprej so aretirali in nato odpeljali v nacistično taborišče Ravensbriick sestro Vido, nato pa v Mauthausen še svaka Zorka. Prva se je po vojni vrnila domov, Zorko pa ni preživel. Marčela je takrat ostala doma s priletno materjo in komaj triletno nečakinjo Marto, ki je nenadoma ostala brez staršev. To svojo vlogo druge matere je opravljala vestno vse do vrnitve Vide.
Po končani vojni se je pokojna Marčela vključila v dejavnost domačega društva, katerega članica je ostala do konca.
Ko jo je zdravje zapustilo, se je preselila v Dom za ostarele v Sežani, kjer so jo zvesto obiskovali vsi njeni. Skoraj do zadnjega je bila umsko čila; sledila je dogajanju tu pri nas in bila seveda vesela obiskov svojih.
Naj ji bo lahka domača zemlja.
Neva Lukeš
Papežev obisk Slovenije je pred vrati. To se pravi, da je pred vrati dogodek, ki bo lahko potrdil slovenski narod v svoji zrelosti za Evropo na malce drugačen način kot smo ga vajeni. Na način namreč, ki se ne bo zavzemal za zrelost na ravni trebuha, ampak za zrelost na ravni duha.
Pomembnost tega dogodka, od katerega brni vsa trezno misleča Slovenija, je zabrnela tudi v našem zamejskem prostoru. Na srečanju v openskem Marijanišču, ki se je vršil prejšnjo soboto zvečer, so se mladi zamejci zamislih, kako bi najprimerneje sooblikovali ta zgodovinski trenutek.
Srečanje so pripraviti Odbor za mladinsko pastoralo v tržaški škofiji, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Slovenski kulturni klub. Uvodno razmišljanje je posredoval g. Primož Kečič, koordinator mladih iz koprske škofije pri postojnskem mladinskem srečanju s papežem. Misli g. Krečiča so nakazale mogočne obrise Cerkve v luči drugega Vatikanuma, ki poganja Petrovo barko onkraj strukturne zakrknjenosti in zastarelosti v bistvo njene identitete: v duh skupnosti, tovarišije, s skupnim, osvobajajočim in večno aktualnim ciljem-Kri-stusom.
Po diskusiji je g. Krečič razložil potankosti papeževega srečanja z mladimi, ki bo 18. maja na športnem letališču pri Postojni. Prizorišče se bo polnilo od 9.00 do 11.00, ko se bodo udeleženci začeli poglabljati v tri
osnovne teme srečanja: smisel življenja, skupnosti ter poslanstvo mladih kristjanov danes. Od 14.00 do 14.30 bo kosilo, kateremu bodo sledila pričevanja osebne vere do 16.30, ko bo papež Woytila prišel na kraj srečanja. Sledili bodo pozdravi, slovesna maša ob petju monumentalnega 4000-gla-vega zbora ter petju znanih slovenskih pevcev in kantavtorjev. Po masi bodo skupno voščili papežu vse najboljše za rojstni dan (rodil se je prav 18. maja) in se od njega poslovili. Srečanje se bo zaključilo ob 21.00, po nastopu raznih znanih slovenskih ban-dov. Za zamejsko mladino bosta organizirana dva avtobusna prevoza: prvi bo odšel iz Trsta ob 8.00 drugi pa ob 11.00 (ta je za tiste, ki imajo tečne profesorje!). Vstopnina znaša 30.000 lir in vključuje prevoz ter »set za preživetje papeževih obiskov«. Stvar ni kar tako namreč. Prijave mladine sprejema g. Zvone Strubelj (tel. 211276) do 19. t.m. zato pohitite!
Kako se bo ob tem dogodku odzvalo tržaško šolstvo? Koroško šolstvo je določilo dan papeževega srečanja v Postojni za šole prost dan. Zaveda se namreč, da pri tem srečanju ne gre za kako nacionalistično zapiranje vase, ampak za odpiranje v duhu sožitja in ljubezni med narodi. Bo koroško šolstvo posnemalo tudi tukajšnje šolstvo in se zavedalo, da postojnski 18. maj ne bo le praznik za Slovenijo, ampak praznik za Evropo.
IvoKerže
Končan niz glasbenih uric za osnovnošolce
Od jeseni in vse leto, redno vsak teden so se na osnovni Soli Ivana Trin-ka-Zamejskega odvijale glasbene urice: zvrstilo se jih je kar lepo število, skupno jih je namreč bilo dvanajst. V tem času pa so se učenci zadnjih dveh razredov naučili marsikaj ne le zanimivega, temveč tudi koristnega o glasbeni umetnosti.
Pobuda je sad prizadevanj ricmanjske godbe na pihala, da bi na primeren način, po možnosti z igro in usklajenimi gibi približala glasbeni pouk že otrokom. Tako se v okviru ricmanjske godbeniske Sole že več šolskih let redno odvija tudi tečaj za najmlajše. Tokrat pa je prizadevanje šlo še korak naprej z neposrednim zbližanjem s šolskim svetom. Glasbene urice, ki jih je vodila Paola Caccia-paglia v sodelovanju z Rosano Komar, so se oktobra začele na osnovnih šolah v Ricmanjih in pri Domju. Slednji niz se je zaradi organizacijskih
težav končal pred dobrim mesecem dni, prejšnji petek pa je bila zaključna glasbena urica na vrsti v Ricmanjih. Skupina 23 učencev se je ob spremstvu svojih učiteljic podala na ogled sedeža ricmanjske godbe (Foto KROMA), v prostore Babne hiše, kjer so pobliže spoznali vse vrste tolkal, svoje doslej priučeno znanje preverili na »pravem«
klavirju. Doslej so namreč prisluhnili zvoku ostalih velikih družin glasbil, kot so trobila in pihala, in ob glasbi razvili ne le čut za ritem, temveč tudi osvojili osnove glasbene teorije. Navdušujoče delo je prevzelo otroke in tudi učiteljice, posebno učinkovit pa je bil učni pristop, pri katerem so sodelovali sami gojenci ricmanjske go-dbeniške šole. (dam)
V zakon v spremstvu harmonik
Mladi diatonični harmonikarji po letih in po srcu so v nedeljo na Opčinah zaigrali svojemu »učitelju« Zoranu Lupin-cu, ki se je v nedeljo poročil (foto KROMA). Njega in njegovo izvoljenko so pričakali in ju v veselem sprevodu pospremili na prvem delu njune skupne življenske poti. Glasbenik Zoran Lupine je pri nas prvi ovrednotil diatonično harmoniko, osvojil je tudi naslov svetovnega prvaka, že dolgo pa tudi poučuje ta inštrument.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
17.	aprila 1996
RUDI
Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.38 - Luna vzide °b 6.01 in zatone ob 19.33.
Jutri, ČETRTEK,
18.	aprila 1996
POLJANA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,4 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb narašča, veter severozahodnik 6,8 km na uro, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessia Zerial, Jacopo Nangano, Stefano Križman, Sandro Zorzetto.
UMRLI SO: 101-letni William Scoria , 90-letni Vittorio Sodomaco, 90-let-na Sofia Guštin, 43-letni Giampaolo Bergamo, 65-Jetna Benedetta Dubaz, 53-letni Sergio Bais, 81-letna Roma Zennaro, 82-letni Antonio Cecchi, 76-letna Palmira Coclovich, 82-letni Francesco Tomasin, 89-letni Antonio Delluniversi-ta, 75-letni Mario Cremon, 69-letni Mario Divich, 84-fetna Nerina Quaiat, 62-letna Maria Sain.
L. LEKARNE
Od PONEDELJKA, 15., do SOBOTE, 20. aprila 1996
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
UL Rossetti 33 (tel. 633080), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel.213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.30, 21.45 »Casino«, r. Martin Scorse-se, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, porepo-vedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 17.00,
18.45, 20.30, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Disney.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »No-me in codice Broken Ar-row«, i. John Travolta, Christian Slater.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Copy-cat - Omicidi in serie«, i. Sigourney Weawer, Hol!y Hunter.
NAZIONALE 2-16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart -Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson.
NAZIONALE 3-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »City Hall«, i. Al Pacino, Bridget Fonda.
NAZIONALE 4-16.30 »Babe, maialino coraggio-so«; 18.30, 20.20, 22.15 »Uomini senza donne«, i. Gianmarco Tognazzi, Ales-sandro Gassman.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »II grande tabu«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Dracula mor-to e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen. ALCIONE -	18.30,
20.15,	22.15 »Cyclo«, r. Tran Anh Hung. Samo danes in jutri.
LUMIERE - AIACE -
17.00,	18.45,	20.30,
22.15»L'arpa birmana«, r. K. Ichikavva.
Bi PRIREDITVE
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Do 22. t. m. razstavlja akvarele MARJAN MIKLAVEC. Razstava bo odprta
vsak dan od 16. do 20. ure.
SKD VIGRED in O.S. S. Gruden vabita danes, 17. t. m., ob 15. uri v prostore osnovne šole v Sempolaju na ogled veseloigre SKOPA NEŽA v izvedbi otroške dramske skupine Kraški dom.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA DEVIN IZ TRSTA in ZALOŽBA LIPA IZ KOPRA vabijo jutri, 18. t. m., ob 17.30 v Tržaško knjigarno na večer TEMNE SOBE NA PRAZNEM POMOLU, na katerem bodo predstavili zadnji prozni deli tržaškega pisatelja DUŠANA JELINČIČA, in sicer roman TEMA NA POMOLU in zbirko novel PRAZNE SO-BE.Večer bodo osvetlili literarna kritika Janez Povšfe in Igor Škamperle, napovedovalka Loredana Gec, ki bo brala nekaj odlomkov, in avtor sam ter seveda vsi tisti, ki bodo prišli z zvrhano mero svetlobe in dobre volje.
SKD TABOR vabi na OTVORITEV RAZSTAVE olj in akvarelov Paola Kralja v petek, 19. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Predstavitev Jasna Merku.Sodeluje kitarist Marko Feri. Urnik: do 20. t. m. od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v nedeljo, 21. t. m. od 10. do 13. ure.
V PETEK, 19. t. m. začne v Boris Sports clubu -športni center Briščiki
Škotski teden Ten-
nenfs. V pravi škotski atmosferi bodo obiskovalci lahko ob dobri pivi nagrajeni s številnimi pripomočki Tennen’s: majčke in celo usnjene jakne. Otvoritev tedna v petek, 19. t. m., ob 20. uri s skupino The Gwen. Vsi vabljeni!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Tr-
sta vabi svoje včlanjene zbore, da se udeležijo množičnega pevskega nastopa na srečanju s Papežem v Postojni 18. maja. Prva skupna vaja bo v soboto, 20. t. m., ob 17. uri v Ul. Donizetti 3.
GLASBENO ZDRUŽENJE ARS NOVA vabi na koncert CIGANSKE GLASBE. Krstni nastop skupine S UK AR v nedeljo, 21. t. m., ob 20. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujeta: Rože Miki - Nabrežina trg, tel. št. 200286 .gostilna -pizzeria Guštin - Zgonik, tel. št. 229123.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na PROSLAVO OB 25-LETNICI OTVORITVE DOMA v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri v Mladinskem domu v Boljuncu. Sodelujejo: ženski cerkveni pevski zbor, tamburaški ansambel KD F. Prešeren, MePZ PD Mačkolje, osnovna Sola Venturini, priložnostni govor bo imel bivši boljunski župnik g.Marij Gerdol.
KD PRIMORSKO vabi
na ogled komedije MALOMEŠČANSKA SVATBA,
ki jo izvaja dramska skupina KUD Domovina iz Ospa, režija Sergij Verč v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom OPENSKA
GLASBENA SREČANJA v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri koncert znanih opernih in operetnih arij sopranistke EDITE KOCJAN. Pri klavirju Aleksander Vodopivec. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE prireja POKUŠNJO KRUHA IN VINA v sredo, 24. t. m.na sedežu TPK Sirena z začetkom ob 20.30. Pridelovalci lahko oddajo vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila, v četrtek, 18. t. m. in petek,
19.	t. m. od 19. do 21. ure v Ul. Boveto 32 pri Gregoriču.
IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Begunje danes, 17. t. m., ob 8. uri iz trga Oberdan.
KROŽEK 91 Devin - Nabrežina
Meje
V teku tega stoletja so se meje na območju ob Severnem Jadranu večkrat spremenile.
O teh spremembah bosta spregovorila prof. Franco Cecotti z Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Trstu in dr. Dragan Umek.
Danes, 17. t.m., ob 20.30 srednja šola De Marchesetti ............ Sesljan - Naselje sv. Mavra.
KD SLOVAN - Padriče prireja v nedeljo, 12. maja izlet v Rašico, grad Turjak, Muljavo in Stično, Za podrobnejše informacije in prijave ( do 20. aprila) tel. na št. 040/226253 ob uri
SINDIKAT UPOKOJENCEV S.P.I. C.G.I.L. Devin-Nabrežina v sodelovanju z Nord Est Viaggi e vacanze organizira bivanje v Beni-drom - Costa Blanca (Španija) od 5. do 19. maja 1996.Podrobnejše informacije dobite na sedežu S.P.I.-C.G.I.L. v Nabrežini, Trg sv. Roka 10, tel. št. 040/200698 ali 299640 in pri Nord Est Viaggi e vacanze, L.go Bar-riera Vecchia 15, tel. št. 040/636757.
KRUT prireja trodnevni izlet v Genovo od 21. do 23. t. m. na razstavo cvetja in okrasnih rastlin Euroflo-ra. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije in vpis: KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 ali 370062 v uradnih urah.
OBVESTILA
ODBOR MAJENCE ’96
prisrčno vabi vse vaščane in vaščanke na srečanje za organizacijo letošnje majence. Zberemo se danes, 17. t. m., ob 21. uri v prostorih stare občine. Pridite, da skupaj načrtujemo najboljši način za izpelavo našega vaškega praznika!
KD V.VODNIK v sodelovanju z alpinističnim društvom SPDT vabi na informativni sestanek za plezalni tečaj, ki se bo odvijal v drugi polovici maja. Za krajši pogovor s predavatelji se srečamo danes, 17. t. m., ob 20.30 v prostorih stare občine (bivše pošte) v Dolini.
Sporočilo pevcem TPPZ P. Tomažič jutri, 18. t. m., ob 11.30 bodo vsi pevci v Barkovljah na pokopališču pred kapelo. Tu bomo imeli kratko vajo, ob 12. uri se bomo poslovili od tovarišice Jelke Gerbec, borke za delavske pravice. (Niso potrebne uniforme).Naslednji dan, v petek, 19. t. m., ob 20.30 bomo imeli vajo za nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20. uri. Odhod avtobusov izpred Partizanskega doma na Padricah bo ob 15. uri. Ljubljanska televizija bo proslavo prenašala.
JUTRI, 18. t. m., ob 20. mi bo v prostorih osnovne šole v Medji vasi vaški sestanek za izbiro kandidatov za jusarske volitve, ki bodo 26. maja.
JUTRI, 18. t.m. od 15. do 16.30 se nadaljuje v Centru za mentalno zdravje pri Domju tečaj o vlogi in uporabi zdravilnih zelišč. Tečaj bo vodila Ch-' ristel Garassich, diplomirana na univerzi v Urbinu. Informacije v Centru, Ul. Morpurgo 7, tel. št. 281402,281274.
SEKCIJA VZPI-ANPI Devin-Nabrežina vabi vse svoje člane na sekcijski kongres, ki bo v petek, 19. t. m., ob 17. uri na sedežu SDL-PDS na Trgu Sv.Roka v Nabrežini. Zaradi važnosti srečanja štejemo na vašo udeležbo!
PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 30. t. m., ob 18. uri v prvem in ob 19. mi v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, obračun za leto 1995 in predračun za leto 1996, razrešnica nadzornega odbora in razno.
HI SOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGA ZOIS vabi vse starše na roditeljske sestanke, ki bodo na sedežu šole, Vrdelska cesta 13/2 jutri, 18. t. m., ob 18. uri za: 2.B, 3.B, 4.B, 5.B, 1. Ge, 2. Ge, 3. Ge 4, in 5.Ge.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabi na predavanje učiteljice Sonje Klanjšček na temo: Opismenjevanje v jezikovno mešanem razredu. Predavanje bo danes, 17. t. m., ob 17. uri v prostorih osnovne šole O. Zupančič pri Sv.Ivanu.
H______ČESTITKE
Te dni poteka 75 let, odkar je privekal na svet, 60 let , odkar je pri zboru Slavec začel pet in 50 let, odkar je naš EMIL od Gine bil vzet. KoPkor kapljic tolko let, bog naj vama da živet ...je voščilo pevcev MoPZ F.Venturini.
V ponedeljek je privekal na svet neučakani
Sebastjan
S srečnima Raffaello in Aleksem se veselijo tudi
Kristina in Peter, Helena in Piero, Giuliana in Igor, Daniela in Fabio ter Franko, Paolo in Samo
MALI OGLASI
tel. 040-361888
IZGUBIL se je pes, nemški ovčar v Samatorci. Tel. št. 040/229521.
DVE rabljeni knjižni polici bele barve mer 180x270x38 prodam po ugodni ceni. Tel. št. 54390-575145.
V PODZEMNEM PARKIRIŠČU pred sodno palačo v Trstu dajem v najem garažo za dva avtomobila. Telefon 213420.
PRODAM nezazidljivo zemljišče približno 1.600 kv. m na Repentabru pri cesti. Tel. št. 040/327323 po 19. uri.
FIAT 126, letnik 1980 dobro ohranjem prodam. Tel. št. 040/214744 ponedeljek- petek od 9. do 12. ure.
PRODAM Citroex AX, letnik ’89 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/228081 (ob urah obedov) ali 040/660800.
PRODAM čoln znamke Elan Fischer dolžina 4,50, motor Johnon 25 k.s.s prikolico. Tel. v večernih urah na št. 0481/419946.
TAKOJ zaposlimo vestnega geometra z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Tel. št. 0038663/701039 ali 701108.
BIOLOGINJA nudi lekcije iz vseh predmetov učencem nižjih srednjih šol ter kemije, prirodopisa in blagoznanstva dijakom višjih srednjih šol. Tel. št. 040/576116.
LEKCIJE iz latinščine,
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. Valdirivo36-l. nad. Tel. 361888-Faz 768697
grščine, italijanščine, slovenščine, filozofije in zgodovine nudi diplomiran v literarnih vedah. Tel. št. 040/576116.
ODDAJAMO opremljeno trosobno stanovanje na Proseku za krajše obdobje, tudi sezonsko. Tel. št. 200115 ob večernih urah.
OSMICO ima Stubelj v Sempolaju.
OSMICO ima odprto v Sli vnem Frandoli. Toči odlično belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICO sta odprla Nevenka in Milko v Saležu 73 - Bajta.
PRI PIŠČANCIH ima
odprto osmico Andrej Ferfolja.
OSMICO ima odprto Alojz Milic, Repen 49.
V JAMLJAH je Mario Pahor odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Vabljeni!
PRISPEVKI
Ob rojstnem dnevu Guerrina Husu daruje družina 100.000 lir za FC Primorje in 100.000 lir za VZPI-ANPI Prosek.
V	spomin na Milana Ukmarja darujeta Marija in Lucia 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	počastitev spomina gospe Milke Vodopivec vd. Štolfa daruje Zora Kocman 30.000 lir za MoPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Valerijo Zuccoli roj. Persinovic daruje družina Škabar
50.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na Valerijo Zuccoli roj. Persinovic daruje družina 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na Valerijo Zuccoli roj. Persinovic daruje družina Guštin
50.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ljudmilo Harej-Brischia daruje družina 150.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
Nosilci krste pok. Ljudmile Harey por. Brischia darujejo 150.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka.
V	spomin na pok. Valerijo Persinovic darujeta Fani in Rosana
50.000	lir za cerkvene orgle na Kontovelu.
Minilo je leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Stanislav Stoka
Z bridkostjo v srcu se ga spominjajo
vsi tvoji
Kontovel, 17.4.1996
Ob smrti tovarišice
Jelke Grbec
se partizani VZPI-ANPI iz Barkovelj spominjajo njenega doprinosa v narodnoosvobodilnem boju v sklopu antifašistične mladine.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
Podtajnik Zanetti v Gorici z Bratino
Podtajnik za industrijo v Dinijevi vladi in docent ekonomije na Univerzi v Turinu prof. Giovanni Zanetti bo danes v Gorici, kjer bo imel vrsto srečanj skupaj s kandidatom Oljke sen. Darkom Bratino. Na sedežu Fiom v Tržiču se bosta ob 14.30 srečala s predstavniki tovarniških svetov, ob 16.30 pa se bosta v Gorici sestala z vodstvom zveze industrijcev.
Bratina o delu za mlade
Pred volitvami marsikdo dvori mladim z lažnimi obljubami, je na srečanju z volilci vCeraj izjavil sen. Darko Bratina. Toda mladim je treba nuditi konkretne instrumente in znanje, da se bodo lahko aktivno vključili v gospodarske tokove, ki se bodo sprostili na osi vzhod-zahod. V ta namen je treba s podporo Srednjeevropske iniciative ustanoviti posebno Agencijo za razvoj goriskega območja, ki bi v sodelovanju z univerzo in družbo hiformest spodbujala nove podjetniške pobude v sodobnih terciarnih dejavnostih.
Prestamburgo: bolnik je oseba
Bolnik ni “predmet”, ampak “oseba”. To je po mnenju kandidata Oljke za poslansko zbornico prof. Maria Prestamburga temeljna predpostavka pri reševanju problemov zdravstva in socialne oskrbe. Organizacija zdravstva v naši pokrajini zato ni zgolj tehnična zadeva, pač pa je treba zagotoviti prožno mrežo oskrbe, ki bo resnično ustregla potrebam občanov. Potrebujemo več solidarnosti in manj birokracije, je zaključil Prestamburgo, ki bo danes ob 11. uri v Palavenetu v Tržiču srečal predstavnike odbora proti terminalu SNAM.
Canciani (SKP) na Goriškem
Proti vsaki obliki predsedništva, v obrambo ustave, za delo in socialne pravice. Kandidat SKP za poslansko zbornico Giorgio pure) Canciani bo o teh točkah svoje volilne kampanje spregovoril danes ob 18. uri v gost. Pri Marinotu v Sovodnjah in ob 20. uri v občinski glasbeni sobi v Doberdobu.
Romolijeve volilne obljube
Kandidat Pola sen. Ettore Romoli je imel vrsto volilnih srečanj. V Gradežu je ribičem dejal, da jim mora država zagotoviti podpore za Cas biološke ustavitve ribolova. V Cervinjanu je sreCal trgovce, obrtnike in male podjetnike in tudi tem strokam širokogrudno obljubljal posege za davčne oljašave in raznovrstne podpore. V Čedadu je na skupščini žensk Forza Italia govoril o pomoči družinam in gospodinjam.
NOVICE
Druga igra iz niza eksperimentalnega gledališča
V	Kulturnem domu v Gorici bo nocoj ob 20.30 nastopila gledališka skupina Arca Azzurra iz Arezza z delom “La Provincia di Jimmy” Uga Chitija, ki je tudi režiser predstave. Delo je bilo doslej deležno nekaterih prestižnih priznanj, med drugim nagrade IDI 1989. Drevisnja predstava sodi v okvir niza pobud “Eksperimentalno gledališče”, ki ga pripravlja Občina v sodelovanju z deželno ustanovo za gledališke dejavnosti, ustanovo ETI in deželnim stalnim gledališčem. Predprodaja vstopnic je v uradu turistične agencije Appiani.
Do 28. aprila razstava ilustracij za mladinske knjige
V	občinski knjižnici v Šempetru ob Soči se bo 28. aprila sklenila razstava ilustracij Laure Cristin, ki so jo pripraviti v okviru projekta za spodbujanje zanimanja za knjigo. Razstava je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.30 do 17.30, ob torkih in četrtkih od 15. do 18. ure. V okviru projekta “Letture fantastiche” (Ura pravljic), ki so ga uresničiti pri Javnem večnamenskem kulturnem centru in je bil namenjen učencem osnovnih in srednjih šol ter otrokom, ki obiskujejo otroške vrtce, so pripraviti tudi več srečanj z ilustratorji knjig in oblikovalci drugih sodobnih oblik komuniciranja. Tako je bilo tudi srečanje s scenaristko Evelino Umek iz Ljubljane. Pobuda se bo 28. aprila sklenila prav s predvajanjem risanega filma, ki so ga lani proizvedli na RTV Slovenija pod umetniškim vodstvom E. Umek in v režiji Zorana Lesiča.
Ogrevanje do 30. aprila
Do 30. aprila so ogrevalne naprave v stanovanjih lahko vključene največ štirinajst ur dnevno in sicer med 5. in 23. uro. Ukrep v tem smislu je podpisal goriški župan Valenti v skladu z dekretom Predsednika Republike št. 412 z dne 26. avgusta 1993.
TOSAP letos ni treba plačati
Goriška pokrajinska uprava obvešča, da je bila sprejeta odločitev, da v letu 1996 ne bo pobirala davka na zasedbo javnega prostora (TOSAP). Rok za plačilo omenjenega davka bi sicer zapadel 30. aprila. Letos pa ga zavezancem ni treba plačati. Pokrajinska uprava nadalje obvešča, da bodo kakim dvajsetim občanom, ki so že plačati davek, vplačane zneske vrniti.
VOLITVE / SREČANJE V ŽTANDREŽU
GORICA / KR02EK A. GREGORČIČ
Slovenski upravitelji za Oljko in Bratino
»Tokrat smo vsi na isti strani za dosego skupnega cilja« - Nevarnost avtoritarne desnice
Prikaz stvarnosti med Slovenci na Videmskem
Sodelovali bodo trije gostje
Slovenski občinski upravitelji se kot sicer vsa organizirana manjšinska skupnost zavzemajo za uveljavitev Oljke in še posebej za uspeh kandidature sen. Darka Bratine v senatnem okrožju, ki se razteza od tržaškega Krasa do Rezije. Ta strnjenost Slovencev, ki so se mimo različnih političnih pogledov in kultur letos prvič v taki meri zedinili pod širokim klobukom naprednega zavezništva, je prišla do izraza na srečanju, ki ga je senator Bratina skupaj s pokrajinskim koordinatorjem Oljke Francom Micco-lijem imel v Standrežu s slovenskimi občinskimi upravitelji.
Sen. Darko Bratina je glede nedeljske volilne preizkušnje izpostavil prav pomen združevanja različnih sil, ki jih povezuje skupni cilj. Ta ni le premagati nevarno desnico in njene avtoritarne skušnjave, temveč zagotoviti državi sodobno evropsko perspektivo. Široko zavezništvo demokratič-
nih sil, ki pri tem sodelujejo vsaka s svojo identiteto, je primerjal z odporniškim gibanjem. Podobno kot takrat se danes Oljka danes zavzema za demokracijo, preizkusni kamen pa bo prav politika do manjšin. Desnica je na tem izpitu že padla, kot smo okusili na koži manjšine, uveljavitev demokratičnega zavezništva pa bi po 21. aprilu lahko odprla novo perspektivo sožitja in mednarodnega sodelovanja, ki je za goriški prostor pogoj za rast in razvoj.
S še posebnim zadovoljstvom je Bratina pozdravil politično sodelovanje med Slovenci, ki ne gre na račun posameznih političnih identitet, temveč skuša v sintezi različnih doprinosov krepiti moC manjšine, ki ima v Oljki pozornega in odprtega sogovornika. Nazadnje je Bratina apeliral na vse navzoče, naj v zadnjih dneh volilne kampanje med znanci in prijatelji širijo zavest o pomenu nedeljske
preizkušnje. Spopad je namreč zelo izenačen, lahko ga v prid eni ali drugi opciji odloči le pešCica glasov, prav zato pa je vsak glas dragocen.
V razpravi so vsi navzoči podprti Oljko in njena kandidata, Bratino za senat in prof. Prestamburga za poslansko zbornico. Občinski svetovalec SSk Bernard Špacapan je želel Bratini uspeh in poudaril, da je uveljavitev Oljke edinstvena priložnost za manjšino in ves goriški prostor. Želel je tudi, da bi se tako sodelovanje nadaljevalo na bodočih volilnih preizkušnjah. Med drugimi sta posegla tudi župana Doberodba Mario Lavrenčič in Steverjana Hadrijan Corsi: prvi je ugotovil, da je politika desnice, mimo lažnih obljub, v resnici uperjena proti ljudem in da torej samo Oljka ponuja stvarno perspektivo za bodočnost, drugi pa je opozoril, da se za fasado novega v Polu svoboščin skrivajo mnogi med najslabšimi ostanki prve republike.
Slovenci v Italiji živimo v treh pokrajinah in srečanj med nami je očitno premalo. Stvarnost Benečije, Kanalske doline ter Rezije nam je malo poznana zla-stimlajsim generacijam. Jfi-tri ob 20.30 bodo v komorni dvorani ob Katoliškem domu spregovorili o tem pri okrogli mizi s Slovenci iz videmske pokrajine, ki bodo predstaviti svojo kulturno, gospodarsko ter zgodovinsko stvarnost. Vabilu krožka A. Gregorčič so se odzvali trije gostje, ki so med videmskimi Slovenci dobro poznani: Marino Vertovec, predsednik KD Ivan Trinko, bo podal sliko
H ŠTEVERJAN h
Kandidati Oljke pri SSk
Slovenska skupnost prireja nocoj v Sedejevem domu Ste-verjanu srečanje s kandidati na nedeljskih političnih volitvah. Ob 20.30 vabi na srečanje s kandidatoma Oljke za senat Darkom Bratino in za poslansko zbornico Mariom Prestambur-gom. SSk je med silami, ki so na Goriškem konstituirale zavezništvo Oljke, sodelovala je pri izbiri kandidatov in si zavzeto prizadeva za njihov uspeh. Na srečanju bo prisoten tudi Francesco Rus-so, kandidat Ljudske stranke na proporcni glasovnici za poslansko zbornico, ki ga podpira tudi SSk.
PRISPEVKI
PRIMORSKA POJE / NASTOPILO JE SEST ZBOROV
Za odpravo pregrad
Odbor Trgovinske zbornice je te dni vzel v pretres prve prošnje za dodelitev finančnega prispevka za prilagoditev trgovinskih in gostinski obratov in obrtniških delavnic s ciljem olajšanja . vstopa in premikanja prizadetih oseb. Finančni prispevek Trgovinske zbornice lahko znaša največ 50 odstotkov stroška, določena pa je tudi zgornja meja in sicer v znesku 3 milijone lir. Dodeljevanje prispevkov ureja pravilnik. Odločitev o pomoči lastnikom javnih lokalov, trgovinskih in obrtniških obratov, ki se odločijo za posodobitev in preureditev, so pri Zbornici sprejeli pred nekaj meseci in s tem v bistvu dali vzgled drugim javnim ustanovam.
Kakor izhaja iz krajšega sporočila Trgovinske zbornice, so prispevek	odobrili
podjetju Polo iz Gorice in Caramel iz Krmina.
Pevski koncert v Sovodnjah
Prireditev se je sklenila s koncertoma na Trbižu in v Idriji
Zadnji koncert pevske revije Primorska poje na Goriškem se je odvijal prejšnji petek v Sovodnjah, kjer je k organizaciji pristopilo tudi KD Sovodnje. Na koncertu je nastopilo šest zborov, pet iz Slovenije in eden iz zamejstva: mešani pevski zbor društva upokojencev iz Kopra,
dekliški pevski zbor "Grlica” iz Budanj, moški pevski zbor "Pergula” iz Svetega Petra, moški pevski zbor "Kazimir Nanut” iz Kanala, mešani pevski zbor ”Igo Gruden” iz Nabrežine in mešani pevski zbor "Maestral” iz Kopra.
Poslušalci so prireditev lepo in toplo sprejeli,
saj je bila dvorana kulturnega doma polno zasedena. Nastopajoče in poslušalce je v imenu občinske uprave pozdravil odbornik za kulturo prof. Leopold Devetak.
Na sliki (foto Bumba-ca) moški pevski zbor “Pergula” iz Svetega Petra v Istri, ki ga vodi Danijel Grbec
polpretekle zgodovine Beneške Slovenije; Igor Kont, predsednik SDGZ-ja za videmsko pokrajino, bo bolje seznanil poslušalce s problemom beneških podjetij oz. gospodarskih perspektiv teh krajev; Salvatore Venosi, raziskovalec SLO-Rl-ja ter kulturni delavec, bo predstavil težave in uspehe vseh, ki si prizadevajo, da bi podoba Kanalske doline ostala tudi slovenska. Namen večera je predvsem v medsebojnem spoznanju ter iskanju sodelovanja, zato bo prisotnost publike in diskusija nujna podlaga za konstruktiven oz. smiseln večer.
□ OBVESTILA
ZSKD prireja tečaj “Shovv Dance” na moderno rap, funky in techno glasbo. Vaje, ki bodo enkrat tedensko v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici, so namenjene vsem od 8. leta dalje. Prvo srečanje bo jutri ob 18. uri. Vpisovanje v uradu ZSKD, Ul. Malta 2, tel. 531495.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo 32. seminar slovenskega jezika v Ljubljani od 1. do 13. julija. Na razpolago sta dve štipendirani mesti in eno samoplačniško. Interesenti naj prošnjo predložijo na tajništvo sindikata do 20. aprila.
M_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja od
27.	maja do 1. junija pomladanski izlet z ogledom treh italijanskih jezer (Como, Maggiore in Garda). Prijave na sedežu samo še danes.
SPDG obvešča, da je se nekaj mest za družinski avtobusni izlet v Polhov Gradec z vzponom na Grmado, ki bo
28.	aprila. Prijave danes od 11. do 12. ure in jutri od 19. do 20. ure na sedežu.
UPOKOJENO IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v Cinque Terre in San Marino, od 15. do 18. maja. Prijave pri Mili do 4. maja.
KINO
GORICA
CORSO 17.30-19.40-22.00 »Dead man vvalking«. Susan Sarandon.
: :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BASSI RITA, Ul. Don Bo-sco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
POGREBI
Danes: 11.00, Pietro Giusto iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 13.15, Teresa Socci vd. Busilacchio iz splošne bolnišnice v Krmin.
-FARCO.
FINE CHEMICALS
IK3I UL. UCL LMVMIU1U 4
TEL 040 - 365424 FAX 040 - 363918
COSMETICS ITALY
BIOPRIMA
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
Sreda, 17. aprila 1996
mmmm
m
RIM / PODATKI ZAVODA ISTAT ZA ZADNJE TRIMESEČJE 1995
Upočasnitev rasti v Italiji manj občutna kot drugod
Stopnja bruto domačega proizvoda nad evropskim poprečjem
Davkov ne gre mahoma omiliti
RIM - Trimesečno poročilo o stanju v državni blagajni konec letošnjega marca kaže, da zeva v njej vrzel 10.000 milijard lir glede na cilj, ki si ga je bila zadala vlada ob sestavi proračunske listine. To je prejšnje dni napovedal ministrski predsednik Dini, včeraj pa potrdil državni generalni računovodja Andrea Monorchio ob pripombi, da ne gre za programsko napako, temveč za odklon, ki je Cisto normalen.
Monorchio je to dejal ob predstavitvi knjige o “davčnem nelagodju", ki jo je spisal finančni minister Fantozzi. »Če hoCemo res sanirati javni deficit in ohraniti bistvo socialne države, Se kakšno leto ne bomo smeli ublažiti davčnega pritiska,« je dodal ob zatrdilu, da bo mogoče javne izdatke zmanjšati le s trdno politično voljo.
RIM - V trimesečju oktober-decem-ber 1995 je domači bruto proizvod padel za 0,9% v primerjavi s prejšnjim trimesečjem. To kaže analiza zavoda Istat, ki je za 0,1% ugodnejša od marčne napovedi, po kateri naj bi bil DBF v zadnjih treh mesecih za 1% nižji. V vsem lanskem letu je vsekakor napredoval za 3%, četudi mu je bila krivulja nihajoča: po krepkem skoku v prvem trimesečju (+1,4%) je prišlo v drugem do zastoja, v tretjem je DBF narasel za 1,8%, v Četrtem pa je bil za 2,3% veCji kot v enakem Času 1994. Padec v zadnji Četrtini leta gre pripisati nakopičenju zalog končnih izdelkov.
Kljub temu konjunkturnemu poslabšanju je bila celoletna rast (+3% po cenah iz leta 1990) najzaznavnejša v okviru vse skupine industrijsko razvitih držav, saj je znašala v ZDA 2%, v Nemčiji 1,9%, v Franciji 2,4%, v V. Britaniji 2,5% in na Japonskem 0, 9%),
a bila tudi za 0,4% boljša od evropskega povprečja.
V zadnjem trimesečju 1995 je uvoz dobrin in storitev poskočil za 0,2%, na področju povpraševanja pa je Istat zabeležil izboljšanje samo kar zadeva fiksne bruto naložbe (+1,8%). Izvoz dobrin in storitev se je zmanjšal za 2,2%, splošna poraba za 0,5% in zasebna poraba za 0,5%. Proizvodne investicije so narasle za 2,7% na področju strojev in servisiranja ter za 1,9% v gradbeništvu, paC pa so se skrčile za 2,5% v industriji prevoznih sredstev.
Napovedi za letošnje leto kažejo, da bi se moral domači bruto proizvod povečati za kakšnih 2,4%, nekoliko pa naj bi se povzdignila tudi raven zaposlenosti, ki je v zadnjih treh mesecih lanskega leta zdrknila skupno za 0,4% (množica delojemalcev se je zredčila za 0,8%, število vršilcev samostojnih poklicev pa je naraslo za 0,4%).
VIDEM / PO OBISKU SINGAPURSKIH PODJETNIKOV PRI KONZORCIJU PROMOSEDIA
Singapur bi rad na naše tržišče
VIDEM - Pred približno letom je Videm obiskala skupina finančnikov in podjetnikov iz Singapurja. Bili so gostje združenja Promosedia in zanimal jih je predvsem nakup furlanskih stolic, istočasno pa tudi najti kupce za njihove proizvode. V tem mestu - državici na koncu malajskega polotoka se je namreč v zadnjih letih gospodarstvo zelo razvilo. Singapur sodi med najbolj uspešne azijske »tigre«, države v katerih so v zadnjih dveh desetletjih zabeležili izredne gospodarske uspehe.
Razlog za nizke cene »singapurskih« izdelkov je predvsem ta, da tamkajšnji finančniki naročajo blago v drugih bolj ali manj sosednih državah. V Maleziji, Indoneziji, Burmi, na Tajskem je delovna sila veliko cenejša kot pri njih. Na končnem izdelku ne bo zapisano, da je bil narejen v Maleziji ali v Burmi. Pisalo bo »Made in Singapur«. Se najbolj cenena je delovna sila v Vietnamu. Povedali so nam, da je tam kar 14-krat cenejša kot v Singapurju. Tudi izdelki iz Vietnama pridejo torej na zahodna
tržišča s singapursko oznako.
V zadnjem Času tujci v Vietnamu veliko investirajo. Predlanskim so bile tuje investicije vredne 3, 7 milijarde dolarjev, v prvih devetih mesecih lani pa so dosegle 5, 4 milijarde dolarjev. V zadnjih osmih letih so tujci investirali skupaj 20 milijard dolarjev. Na prvem mestu so sosedje: Tajvan je v 199 projektov investiral 2.524 milijonov dolarjev, na drugem mestu je Hong-Kong s 174 projekti v vrednosti 2.006 milijonov dolarjev naložb, tretja je Japonska (103 projekti, 1.494 milijonov dolarjev), Četrti Singapur (96 projektov v vrednosti 1.302 milijonov), na petem mestu je Južna Koreja (120 projektov in 1.150 milijonov dolarjev naložb). ZDA so s 37 projekti in 560 milijoni dolarjev naložb na osmem mestu, med Evropejci pa prednjači Francija, ki je v to svojo nekdanjo kolonijo vložila 519 milijonov dolarjev na osnovi 62 projektov.
Italija je šele na 27. mestu. Naložbe so vredne komaj 28 milijonov dolarjev, projekti so le štirje. Italijani še niso odkrili te države,
kljub temu, da ima velike razvojne možnosti. Potrebuje pa tudi veliko, od denarja za izgradnjo tovarn do sredstev za infrastrukture, od naložb v razvoj kmetijstva do vlaganj v turistično dejavnost. Morda bo italijansko podjetništvo zabeležilo uspeh z morebitno predvideno izgradnjo velike rafinerije, za katero so se sicer najbolj zanimali Francozi. Vietnam je namreč zelo pomemben proizvajalec nafte, ki je najpomembnejša postavka v izvozu te države. To surovino bi radi predelovali tudi doma. Vrednost rafinerije naj bi bila 1, 2 milijarde dolarjev. Francozi so jo hoteli zgraditi ob morju, nedaleč od Hošiminha (nekdanji Saigon). Vlada v Hanoju pa želi enakomerno razvijati gospodarstvo v vsej državi, noče prevelikega razvoja nekaterih predelov na raCun zelo revnih kmečkih predelov. Od tod zahteva, da se rafinerija zgradi nekje v sredini države, ne pa na jugu. Francozi na to ne pristajajo, ker naj bi se investicija na tak način zelo povečala, in ker je denar njihov, nočejo v ta posel. Zdaj se zanj zanima Agip in mor-
da mu bo posel tudi uspel. Se v povojih pa so nekatere italijanske pobude za postavitev tovarn, v katerih bi izdelovali mopede in tudi avtomobile. Tudi tu prihaja do birokratskih težav. Nekateri menijo, da povzročajo te težave Japonci, ki si v tem delu sveta nočejo konkurence evropskih tovarn motornih vozil.
Italijanski finančniki so zelo prisotni na Japonskem in v Singapurju. Poznavalci razmer pravijo, da bi bilo prav, ko bi v teh krajih že prisotne italijanske banke odprle vsaj predstavništvo v Vietnamu. Istočasno bi se bilo treba povezati s kakšnim domačim posvetovalnim uradom, kajti vietnamski zakoni so zelo zapleteni, birokracija pa velikokrat zelo toga. Čeprav država krvavo potrebuje tuje investicije, se nekaterim okostenelim politikom zdijo velika nevarnost za državo. To sicer ni vietnamska podobnost. Dovolj je, da pogledamo na evropski vzhod, tudi v našo neposredno bližino, pa bomo ugotovili marsikaj podobnega.
Marko VValtritsch
UMI SRE ČET	PET PON TOR 1	hSfflefcsl 1579 5 1550 9 15555 '1579 0 1575 h					
					■
					
DM	48,8	10	44,7	10!	14,8 lO	10,7 104	4,5
					
BPT uspešno posluje
TRST - Tržaška ljudska banka (Banca popolare di Trie-ste) prav dobro uspeva. Obseg zbranih sredstev je lansko leto dosegel 175 milijard lir in bil za 35% večji kot leta 1994, investicije so se povečale za dobrih 70% na 55 milijard lir (68% zbranih sredstev), dobiček (brez davkov) pa je znašal 44 milijonov lir. To izhaja iz obračuna 1995, ki ga je upravni svet odobril pred kratkim in ga bo predložil elanom na obenem zboru dne 29. maja ob 17. uri v avditoriju družbe Sasa.
W I O. U\J I . M. 'KILA
Koroški sejem bogatejši in privlačnejši
CELOVEC - Se večji, lepši in privlačnejši se bo letos predstavil naj-veeji koroški spomladanski sejem za vso družino »Prosti cas ’96«, ki bo v Četrtek, 18. aprila odprl svoja vrata na sejmišču koroške prestolnice.
Sejem bo trajal do vključno nedeljo 21. aprila, ponuja pa številne zabavne prireditve, doživljajski svet iger, avtomobilski salon s 30 vrhunskimi znamkami avtomobilov pod isto streho, neštete turistične zanimivosti in ponudbe v Avstriji in tujini, informacije za konjickarje-gradbenike, Koroške dneve konjev, 3. koroški ribiški dan, viteško poroko, trg starin, seveda pa bo odprt tudi veliki zabavni park. V okviru velikega spomladanskega praznika na sejmu »Prosti Cas ’96« pa bo na sporedu tudi poi-skus postavitve novega rekorda v vztrajnostni vožnji na avtodromu.
Kot sta vCeraj na novinarski konferenci v
Celovcu sporočila predsednik in direktor sejma VValter Dermuth in Hans-Jbrg Pavvlik razstavlja na letošnjem sejmu rekordno število 480 neposrednih raz-stavljacev iz 18 evropskih držav, Amerike, Azije in celo Avstralije. Največ razstavljal-cev je - poleg avstrijskih - iz Italije (26) in Nemčije (25), medtem ko je slovenska udeležba z enim samim raz-stavljalcem še skromnejša kot v lanskem letu, ko so na drugem najveCjem koroškem sejmu bili prisotni še trije razstavljala. Edini slovenski razstavljalec na letošnjem sejmu je Turistična zveza Slovenije, hrvaški turizem je prisoten s štirimi razstavljala oz. agencijami.
Organizatorji sejma »Prosti Cas ’96« pričakujejo tudi letos približno 50.000 obiskovalcev (od tega nekaj tisoC iz Slovenije), sejem pa bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure.
Ivan Lukan
		16. APRIL 1996	v URAH	
	£2 1 S §	valuta	nakupni	prodajni
		ameriški dolar	1554,00	1594,00
		nemška marka	1030,00	1057,00
	1	francoski frank	303,00	312,00
	§1	holandski gulden	920,00	948,00
	It	belgijski frank	49,80	51,80
	II	funt šterling irski šterling	2340.00 2412.00	2411.00 2486.00
	ti	danska krona	266,00	275,00
	•fs.	grška drahma	6,30	6,70
	št	kanadski dolar	1142,00	1176,00
		japonski jen	14,20	14,80
	9 $	švicarski frank	1261,00	1299,00
		avstrijski šiling	146,20	150,60
	$ s	nonreška krona	238,00	245,00
	It	švedska krona	229,00	236,00
	$ !>	portugalski escudo	10,00	10,40
	—	španska pezeta	12,20	12,90
	1	avstralski dolar	1219,00	1256,00
	9	madžarski florint	11,00	14,00
	§	slovenski tolar	11,30	11,80
	S	hn/aška kuna	265,00	290,00
		
16. APRIL 1996	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1557,00	1587,00
nemška marka	1036,00	1054,00
francoski frank	302,00	312,00
holandski gulden	917,00	942,00
belgijski frank	49,90	51,70
funt šterling	2335,00	2415,00
irski šterling	2409,00	2504,00
danska krona	266,00	276,00
grška drahma	6,28	6,88
kanadski dolar	1140,00	1175,00
švicarski frank	1264,00	1289,00
avstrijski šiling	145,82	150,32
slovenski tolar	11,55	11,90
			
16. APRIL 1996	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1575,040	—
ECU	—	1953,520	—
nemška marka	—	1044,460	—
francoski frank	—	307,580	—
funt šterling	—	2377,840	—
holandski gulden	—	934,350	—
belgijski frank	—	50,857	—
španska pezeta	—	12,527	—
danska krona	—	270,560	—
irski, funt	—	2457,220	—
grška drahma	—	6,490	—
portugalski escudo	—	10,178	—
kanadski dolar	—	1159,820	—
japonski jen	—	14,550	—
švicarski frank	—	1282,080	—
avstrijski šiling	—	148,530	—
norveška krona	—	242,070	—
švedska krona	—	233,48	—
finska marka	—	332,010	—
avstralski dolar		1240,660	
			
12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1,5007	1.5047	1.5087
funt šterling	2.2676	2.2746	22816
irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
švicarski frank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krona	25.850	25.910	25.970
norveška krona	23.078	23.138	23.198
švedska krona	22.345	22.405	22.405
italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760
japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	31,940	32.020	32.100
KULTURA
Sreda, 17. aprila 1996
GORICA / FILM VIDEO MONITOR
Pregled slovenske filmske ustvarjalnosti
Pregled je organiziral Kinoateije - Ob filmu tudi nove komunikacijske tehnike
Sinoči se je v go-riskem Kulturnem domu zaključila 11. izdaja filmskega festivala Film Video Monitor, vsakoletnega pregleda slovenske filmske in televizijske proizvodnje, ki ga organizira goriško filmsko društvo Kinoateije.
Letos so si gledalci in gostje lahko ogledali predvsem slovensko filmsko ponudbo, celovečerce Carmen, Radio doc in Rabljeva freska, kratkometražec Sprava in dela študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), ob tem pa je 11. Film Video Monitor nudil tudi obširen pregled televizijske produkcije, ki je v teh gmotno težkih časih bistvenega pomena za obstoj slovenske "kinematografije” - pa Četudi na malem ekranu. Uradni pregled so obogatile še dodatne predstavitve. V foyerju so si lahko tako obiskovalci ogledali zanimivo razstavo o kinematografiji
pred prvo svetovno vojno, ki so jo organizirali poleg Kinoateljeja še Slovenski filmski in gledališki muzej ter tržaška Cappella Un-derground. Na ogled so bile tako kopije raznih dokumentov o ljubljanskih, goriških in tržaških kinodvoranah (na primer kinodvorana Central Bio iz Gorice, ali pa dokumenti o tržaškem podjetniku Spini). Ob tej priložnosti so na sobotni otvoritvi odvrteli tudi edinstven dokumentarec o Gorici iz leta 1918, ki ga je posnel Italijan Lu-ca Comerio. Film je privabil veliko ne le filmskih ljubiteljev, saj je bil edinstvena priložnost za vse, ki se ukvarjajo z zgodovino Gorice. Vedno v "zgodovinskem” sklopu so si lahko obiskovalci ogledali tudi nemi film Ko sem bil mrtev (Als ich tot war), zanimiv kratkometražec Ernsta Lubitscha, ki velja za najstarejši ohranjeni režiserjev film. Goriška
publika je zanj pokazala precejšnjo pozornost in navdušeno spremljala prigode in neseCe ubogega Ernsta.
Veliko pozornost so letos organizatorji posvetili tudi novim komunikacijskim tehnikam, o katerih so spregovorili na nedeljski okrogli mizi. V foyerju Kulturnega doma je bil tako obiskovalcem na razpolago Cyber Cafe (Foto KROMA), kjer so lahko vneti računalniški fanatiki, pa tudi običajni smrtniki "surfirali” po In-ternetuin spoznali nove možnosti, ki jih računalniška mreža ponuja ne le iz komunikacijskega, ampak tudi umetniškega zornega kota. V program pa so uvrstili tudi računalniški film Ladomir fak-tura Marka Peljhana in zanimiv film Američana Michaela Bensona Prerokbe ognja o skupini NSK, ki je navudšil goriške (umetniške) "alternativce”.
N.R.
SLIKA TRSTA NA PRELOMU STOLETJA
Stara kura v postavitvi gledališča La Contrada
V glavnih vlogah Ariella Reggio in Orazio Bobbio
Gledališče La Contrada zaključuje sezono s predstavo v narečju z naslovom Gallna vecia (Stara kura), v kateri skuša podati zvesto sliko srednjega meščanskega sloja v Trstu na prelomu stoletja, ko je bilo mesto veliko in cvetoče trgovsko središče in je vsestransko žihavno gospodarsko delovanje neposredno ali posredno potegnilo v svoj dobrodejni vrvež tudi bolj skromne družbene sloje.
Komedija je sicer povzeta po delu Gallina vecchia Augusta Novellija, plodnega pisca iz Firenc, ki je kajpada pisal v svojem narečju.
Od leta 1885, ko so uprizorili njegovo prvo komedijo, do leta 1927, ko je umrl, je ustvaril veliko odrskih del najraz-liCnej ših žanrov, od burke do drame in celo do glasbene komedije.
Spretno je znal ustvarjati učinkovite situacije in dialoge. V njegovih komedijah mrgoli zabavnih zamenjav in nesporazumov, v naturalistično obarvanah dramah pa je obravnaval zlasti sodobno socialno in družinsko problematiko. Komedijo Gallina vecchia je spisal leta 1911 za takrat slavno igralko Garibaldo Niccoli, rade pa so jo igrale tudi poznejše priznane igralke. Z uspehom so jo prestavili tudi v druga italijanska narečja, v tržaškem pa je delo zadobilo zelo naraven lokalni prizvok. Režiser Mario Licalsi je pri prestavljanju Novellijeve komedije v tržaško narečje in okolje dogajanje časovno premestil v zadnje leto prejšnjega stoletja, kot jasno pove glavna junakinja.
ko s ponosom ugotavlja, da manjka še šest mesecev do dvajsetega stoletja. Narečje, ki ga govorijo osebe, zelo skrbno sloni na govorici tedanjega srednjega meščanskega razreda.
Predstava tako realistično slika stvarnost izpred devetdesetih let, kar je razvidno tudi v skrbno izbranih kostumih in elegantni sceni Tatiane Giorgi, ki prikazuje obednico premožne hiše, poleg tega pa se zgleduje po gledaliških predstavah iz preteklosti, brez prijemov, ki so značilne za sodobne uprizoritve, kot je recimo scenska glasba - v
tej predstavi glasbe sploh ni in res ni opaziti, da bi manjkala.
Osrednji lik v komediji je Amalia, odločna samostojna ženska, morda celo malce despotska, ki uspešno vodi trgovino s platnom s pomočjo vdanega in zaljubljenega Blasija. Po smrti bolehnega moža bi se končno lahko vzela, vendar je Amalia nemirna, morda jo je strah, ker se mladost nezadržno oddaljuje, želi si nečesa novega, morda mladostne ljubezenske strasti in dvorjenja mladega Uga, nestano-vitega zaročenca deklice Gine, ki ji lika perilo. Toda neprizanesljiv pogled v ogledalo Amaliji pomaga, da zagleda položaj v pravi luči, in se izogne splošnemu posmehu.
V vlogi Amalije nastopa Ariella Reggio 8Na forografiji skupaj z Oraziom Bobbiom9, ki v prvem delu učinkovito prikazuje njeno nemirno nezadovoljstvo, ki se polagoma spreminja v spretno in obenem nerazsodno zapeljevanje mladega Uga. Pri tem postane neprijetno ohola, Človeška toplina pa se ji povrne v prizoru pred ogledalom, ko iskreno sprejme bližajočo s starost. Orazio Bobbio je vdani Blasi, v katerem kljub umirjeni vsakdanji rutini z Amalijo še vedno tli strastna ljubezen, ki sta jo dolga leta skrivala pred bolehnim možem in radovednimi tujimi očmi. In ob tej še vedno trajajoči ljubezni mu radi odpustimo skrite misli na blago-stanje, ki bi si ga na stara leta rad zagotovil pri Amaliji, saj ji je veliko pomagal, da si je nabrala obilno premoženje, kot sam poudarja. Adriano Giraldi je prepričljivi Ugo, ki ga skomina po dobri službi in morebitni poroki z bogatašinjo kar hitro 'premami, njegov nezanesljivi značaj ne daje slutiti srečnega zakona z vihravo, a iskreno in odloCno Gi-no Paole Bonesi. V stranskih vlogah nastopata še Mari Del-conte kot prikupna in brihtna Amalijina služkinja in Riccardo Canali kot uvidevni Ginin oCe Angelin.
Občinstvo na sobotni premieri je predstavo toplo sprejelo in se takoj vživelo v vzdušje in miselnost dobe, ki jo delo prikazuje, tako da navdušenega ploskanja na koncu res ni manjkalo. (bov)
FILM / V PRIREDBI GORIŠKEGA FILMSKEGA DRUŠTVA SERGIA AMIDEIA
Kako je nastal film Rim odprto mesto
Knjigo Uga Pina predstavila Darko Bratina in Francesco Macedonio
V petek je goriško društvo »Sergio Amidei« organiziralo v knjigarni Antonini predstavitev knjige Celluloi-de, zanimivega prikaza nastanka filma Rim odprto mesto (Roma citta aperta) italijanskega scenarista in pisatelja Uga Pirra. Knjigo sta številni publiki predstavila senator Darko Bratina, predsednik društva Sergio Amidei, in režiser Francesco Macedonio, prisoten pa je bil tudi avtor.
Senator Bratina je v uvodnih besedah poudaril veliko vlogo, ki jo je Pirro imel v italijanskem neorea-lizmu, saj je napisal scenarije mnogih pomembnih italijanskih filmov, med katerimi velja posebno izpostaviti Vsakemu svoje (A cia-scuno il suo - 1966) in Preiskava o nesumljivem državljanu (Indagine su un
cittadino al di sopra di ogni sospetto - 1970), dela, ki so v tistih letih bistveno dopolnjevala šolsko izobrazbo in pripomogla k dozorevanju mladih filmskih ljubiteljev.
Francesco Macedonio pa se je zaustavil predvsem pri knjigi Celfuloide in povedal, kako so se mu med branjem prikazale pred očmi velike osebnosti rieorea-lizma: Amidei, Rossellini, De Sica, Anna Magnani in mnogi drugi. Sam jih sicer ni osebno poznal, a v knjigi se pokažejo prav taki, kot si jih je vedno predstavljal.
Pirro je pozorni publiki dolgo in prisrčno govoril o številnih temah. Obudil je seveda spomine na leta, ko je sam poznal in sodeloval s ključnimi osebami italijanskega neorealizma in je kot mlad deželan srkal vase
informacije in dragocene nauke. Pirro je namreč izrecno poudaril, da Celluloi-de ni sad dolgoletnih raziskovanj, temveč vsakodnevnega poznanja in pazljivega poslušanja ter memoriranja različnih anekdot. Nato je prizadeto govoril o obdobju neorealizma, o svoji dolgi karieri, o krizi italijanskega filma, obrozložil pa je tudi polemike, ki so zajele leta 1970 film Preiskava o nesumljivem državljanu, ki so ga kritizirali tako vladni krogi kakor levica, prejel pa je oskar za najboljši tuj film.
Srečanje s Pirrom je bila tako edinstvena priložnost pobližjega spoznanja avtorja, ki je ključno pripomogel k nastanku velikih italijanskih filmskih klasikov: priložnost, ki se bo upamo, še ponovila.
Nadja Rebec
Avtor knjige Ugo Pirro med Froncescom Macedoniom in Darkom Bratino (Foto Studio Reportage)
OBLETNICA / ZA IZRAEL IN VSO ZIDOVSKO SKUPNOST
Dan žalovanja v spomin na milijone žrtev holokavsta
Poljsko policija je v Auschwitzu tokrat preprečila provokacije
JERUZALEM - Ob turobnem zavijanju siren se je včeraj v spomin na sest milijonov Zidov, ki so jih med drugo svetovno vojno pobili nacifasisti in njihovi pomagači, za dve minuti v Izraelu ustavilo vse življenje. Na cestah in ulicah so se ustavila tudi vozila, potniki in vozniki pa so se zbrano poklonih žrtvam.
Osrednja proslava je bila v muzeju holokavsta Jad va-Sem v Jeruzalemu ob prisotnosti predsednika republike Ezerja VVeizmana, premierja Simona Peresa in predsednika parlamenta Sevaha VVeissa. Za Peresa je bila ustanovitev Izraela odgovor zidovskega ljudstva nacistični strategiji o iztrebljenju vseh Zidov. Predsednik VVeizman pa je spregovoril tudi o da-
našnjosti, ko je navedel, da Se vedno obstajajo sovražne osebe, fanatični skrajneži, ki hočejo pobivati Žide, samo ker so Židi.
2e predsinoCnjim pa so se v varšavskem getu spomnili židovskega upora v aprilu leta 1943, ki so ga po treh tednih nacisti zadušili v krvi.
Včeraj pa je bil v Au-schvvitzu (Osvviecim)
»pohod živih« v spomin na žrtve tega uničevalnega koncentracijskega taborišča. Poljska policija je tokrat preprečila provokacijo skupinice poljskih skinheadov, ki so trdili, da hoCejo položiti cvetje. Ni torej ponovila nezaslišane napake, ko je 6. aprila dopustila antisemitsko manifestacijo kakih sto Med 80.000 imeni umorjenih čeških Židov je ženska na zidu praške sinagoge našla poljskih obritoglavcev. ime sorodnice, ki je umrla v nekem nacističnem koncentracijskem taborišču (AP)
n,
........ ' •.!*
K tVt '■ MJ&t’
:	jtnjv. IftH • ** hf-,

•	f '	-. . J Ir	v’
....

. a •	^
VELIKA BRITANIJA / SKLEP

Elizabeta noče Diane in Sarah na praznovanju rojstnega dne
LONDON - Prihodnjo nedeljo ne bo kraljica Elizabeta povabila na sprejem ob svojem rojstnem dnevu ne princese Diane in ne princese Sarah. Kraljica je besna na svoji snahi, a še najbolj nad Diano, ker zavlačuje z razvezo. Iz istega razloga je seveda nezadovoljna tudi s Charlesom, a za zamude krivi predvsem Diano, to »nemogočo žensko«, ki trmasto vztraja pri svojih zahtevah. Na nedeljskem slavju pa bo prisotna Edvardova.zaročenka Sophie Rhys-Jones. Kraljica na tihem upa, da bo ta navadna buržujka boljša snaha kot aristokratinji Diana in Sarah.





RUSIJA / V MOSKOVSKEM PUŠKINOVEM MUZEJU
Razstava Trojanskega zaklada, ki so ga vojaki rdeče armade po vojni odpeljali iz Berlina v Moskvo
Na ogled 259 predmetov neprecenljive vrednosti - Polemiko med Nemčijo in Rusijo o »lastniku« zoklodo
Na razstavi so na ogled med drugimi tudi zlate zapestnice in ogrlice, del Priamovega zaklada (AP)
MOSKVA -VPuškinovem muzeju je na ogled razstava tako imenovanega Trojanskega zaklada, znamenitih predmetov izpred veC kot Stiriti-soč let, ki jih je leta 1873 v Turčiji odkril nemški trgovec in arheolog Heinrich Schlie-mann. Le-ta jih je prepeljal v Nemčijo, kjer so bili desetletja ena naj-vecjih znamenitosti berlinskega muzeja, med vojno so nacisti skrili zaklad v enega od Številnih bunkerjev, a vojaki rdeCe armade so ga ob koncu vojne odkrili in ga kot vojni plen odpeljali v Moskvo. Tu je bil le za tri leta na ogled najvišjim partijskim voditeljem, zatem so ga shranili v podzemske prostore muzeja. Pred Štirimi leti so ruske oblasti končno priznale, da hranijo Trojanski zaklad. Včeraj so ga dale Rusom na ogled. Razstavljenih je 259 predmetov, od
Mlada novinarka in prastara zlata posoda za omako
zlatih kelihov, prstanov, posode, zapestnic, ogrlic in obrednih sekir do
Obredno kladivo, ki je služilo tudi kot sekira (AP)
Obiskovalka si ogleduje košaro z zlatimi okraski (AP)
presenetljivih povečevalnih stekel.
Na predstavitvi razstave je prišlo tudi do diplomatskega incidenta. Nemški veleposlanik Ernst lorg von Schtudniz je pred sto novinarji izrazil ruskemu ministru za kulturo jevge-niju Sidorovu nezadovoljstvo Nemčije, ker je Rusija ni povabila k organizaciji. Nato je dodal, da bo Moskva kmalu vrnila berlinskemu muzeju Trojanski zaklad, o Čemer že dve leti potekajo pogajanja. Sidorov mu je odvrnil, da so bili nemskiizvedenci povabljeni k sodelovanju, spomnil pa je tudi, da so nemci med okupacijo Sovjetske zveze odnesli s sabo Številne ruske umetnine, ki sedaj krasijo evropske in ameriške zasebne zbirke.
OBISK DELEGACIJE HRVAŠKEGA SABORA V SLOVENIJI
Vprašanj ne bomo reševali v paketu
Bližajoča turistična sezona terja takojšnji dogovor
LJUBLJANA - Včeraj se je pod vodstom predsednika hrvaškega sabora Vlatka Pavletiča v Sloveniji mudila delegacija hrvaških poslancev, ki so se sešli s slovenskimi kolegi, predsednikom Milanom Kučanom, premierom Janezom Drnovškom in predsednikom državnega sveta Ivanom Kristanom.
Med obiskom so se pogovarjali o slovensko-hr-vaških vprašanjih in vlogi poslancev obeh parlamentov v meddržavnih pogajanjih. Premier Drnovšek je hrvaški delegaciji dejal, da se strinja z načrtom, da bi nerešena vprašanja reševali po posameznih sklopih in ne veC v paketu, čeprav je Slovenija prvotno vztrajala na tem. Temeljni ra-
zlog za spremembo stališča slovenske vlade je v tem, da so številna vprašanja tik pred rešitvijo in bi bilo nadaljnje zavlačevanje škodljivo za obe strani. »Pogajalci bi se morali osredotočiti na vprašanja, ki so tik pred rešitvijo, temu pa dodati zadeve, ki v zadnjem času burijo duhove,« je dejal predsednik državnega zbora Jožef Skolc.
Poslanci so opozorili na dejstvo, da njihova naloga ni reševanje odprtih vprašanj - saj to počnejo pogajalci obeh strani - temveč ugotavljanje vzdušja na drugi strani in poskus pritiska na vzvode oblasti, ki igrajo odločilno vlogo pri reševanju meddržavnih zapletov. Pavletič je poudaril, da imata državi številne skupne interese - zlasti pred začetkom turistične sezone - zaradi česar je treba odnose čimprej dvigniti na raven, kakršna se spodobi za zreli, evropski državi.
Sebastjan JeretiC
Hrvaški poslanci v državnem zboru (Foto: Barbara Reya)
ZAPLETEN KLOBČIČ VPRAŠANJ, KI SPREMLJAJO NAČRTE O ŠIRITVI ZVEZE NATO
Na sedežu zveze Nato v Bruslju bo Slovenija danes - kot prva partnerska država - začela prvi krog individualnega dialoga z Natom o vključevanju v zvezo. Slovensko delegacijo, ki bo začela proces vsebinskih priprav slovenskega približevanja zvezi Nato, vodi državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob. Slovenija pri vključevanju v Nato ne bo imela takih težav kot ostale vzhodnoevropske države, ki se bodo ob morebitnem vključevanju v Nato morale soočiti z ostrim ruskim nasprotovanjem. Medtem ko se Litva, Estonija in Latvija pripravljajo na obisk generalnega sekretarja zveze Nato Javierja Solane, vojaški strokovnjaki teh držav ocenjujejo, da je Nato pred težko odločitvijo. Ce bo te države prekmalu sprejel pod okrilje, bo razjezil Rusijo, če pa bo s širitvijo na Baltik odlašal, bodo te države še naprej nekakšno vmesno območje, kjer bi Moskva na temelju svoje vojaške moči lahko izsiljevala. Svoj pogled na širitev Nata je za The Wall Street Journal Europe podal tudi strokovnjak za evropsko varnost Sean Kay.
Glede na to, da manjkata do ruskih predsedniških volitev le še dva meseca, predstavniki Nata ne govorijo več toliko o načrtovani širitvi zveze na vzhod. Ne glede na to pa bo do širitve le prišlo: najverjetneje s srečanjem šefov držav na začetku leta 1997, ko naj bi Poljska in Češka dobili vabili za pogajanja za vstop v zvezo. Rusija se bo preprosto morala sprijazniti s tem.
Prvotni poskusi zveze Nato, da bi dobila rusko privolitev za širitev zveze na vzhod - s poglobitvijo odnosov med zvezo in Rusijo - so naleteli na gluha ušesa v Moskvi. Ne glede na to, kako je načrtovana širitev predstavljena, gre preprosto za premik nemške in ameriške odgovornosti za varnost bližje k ruskim mejam.
Ne gre sicer za vojaško ogrožanje Rusije, kot to skuša prikazati Moskva, a posledice morebitne širitve zveze Nato bodo zelo resne: širitev Nata je težek udarec za ruski ponos, ki opominja Moskvo, da je poraženec hladne vojne, in daje prebivalcem Rusije občutek, da so kaznovani zaradi grehov svojih sovjetskih prednikov. Da bi zmanjšala pritisk, je zveza Nato ponudila Rusiji možnost stalnega vojaškega predstavništva v štabu zveze Nato, možnost uradnega dokumenta, ki bi utrdil sodelovanje med zvezo in Rusijo, skupno načrtovanje varstva pred naravnimi nesrečami in poglobitev sodelovanja v
okviru Partnerstva za mir (PfP) - hkrati pa predstavniki zveze poudarjajo skupne interese obeh strani, kot sta denimo reševanje regionalnih kriz ah preprečevanje širitve jedrskega orožja.
Pomiritev niškega strahu
Ob ponujanju teh korenčkov se zveza trudi tudi prepričati Moskvo, da širitev Nata na vzhod ne ogroža ruske varnosti. Kot je pred kratkim dejal generalni sekretar zveze Javier Solana med obiskom v Moskvi, je zveza zmanjšala svoje stroške za vojaške namene za trideset odstotkov v zadnjih petih letih, medtem ko so se ameriške enote v Evropi skrčile za šestdeset odstotkov. Poleg tega je zveza oklestila svoj jedrski arzenal kar za osemdeset odstotkov in načrtuje dodatno krčenje v okviru dogovora START h. Med drugim je sodelovanje enot zveze Nato in ruskih enot v okviru implementacije bosanskega mirovnega načrta dokazalo, da je cilj Nata zagotavljanje varnosti v sodelovanju z Rusijo in ne proti njej.
Vse to pa ni napravilo večjega vtisa na rusko vodstvo. Obubožana ruska vojaška industrija je skušala obnoviti svoje stare proračunske vire s širjenjem ideje o obnovi nekdanje Sovjetske Zveze, Ceš da je to edini učinkoviti protiukrep proti širitvi Nata. Poleg tega so svetovali kršenje dogovorov o ureditvi področja jedrskega orožja in tehnologije - med drugim tudi
dogovora iz leta 1987 o jedrskem orožju srednjega dometa - da bi tako nadomestili šibkost na področju konvencionalnega orožja v primerjavi z Natom. Taki apeli ne bi smeh biti presenečenje v volilnem letu, pa tudi jemati jih je treba zelo resno.
Zelo zanimive so besede ruskega zunanjega ministra Jevgenija Primakova, ki je nakazal, da bi Rusija lahko pristala na širitev Nata na vzhod, če bi nove članice obljubile, da na svojem ozemlju ne bodo imele jedrskega orožja, in če bi bila širitev predvsem politična. Ker te besede prihajajo od enega največjih nasprotnikov širitve Nata - in Nata nasploh -morebiti kažejo, da je Moskva spoznala neizogibnost širitve zveze in da skuša doseči najboljše pogoje. To je dokazal tudi nedavni sestanek poljskega in ruskega predsednika v Moskvi, ko je Rusija pristala na pogovore o poljskih načrtih za vstop v Nato, čeprav jih seveda ni podprla. Predsednika sta se strinjala, da se ne strinjata.
Seveda obstaja tudi druga možnost: z navideznim sprijaznjenjem s širitvijo želi Moskva nemara zmanjšati zagnanost Zahoda, kjer potekajo čedalje ostrejše razprave o posledicah in stroških morebitne širitve. Ruski voditelji so začeli akcijo lobiranja posameznih članic Nata, naj zavrnejo načrte o širitvi, in ne vztrajajo več na splošnem zavračanju širitve. Predsednik Jelcin je v zadnjih mesecih po telefonu večkrat prosil nemškega kanclerja Helmuta Kohla, naj v predvolilnih mesecih ne govori toliko o širitvi zveze Nato. Kohl je ugodil prošnji, čeprav je ravno Nemčija gonilna sila širitve Nata na vzhod že vse od leta 1993.
Ruski vojaški strokovnjaki se seveda zavedajo, da so zahodne države čedalje manj zavzete za širitev, saj ugotavljajo, da bo širitev precej stala, pomembne pa so tudi logistične težave. Največja ovira za širitev bo nedvomno zagotovitev dvotretjinske večine, ki je v ameriškem senatu potrebna
za sprejem nove članice v Nato. Tudi v številnih vzhodnoevropskih državah, ki si želijo vstopiti v Nato in kjer v parlamentih prevladujejo nekdanji komunisti, ni popolnoma jasno, ali bo javnost podprla vstop v zvezo, če bo to pomenilo prenos sredstev iz socialnih programov v obrambne namene, da bi se dvignil kakovostni standard njihovih vojsk.
Strategija načrtovane širitve
Seveda pa bo do širitve le prišlo, če ne zaradi drugega že zato, da zveza ohrani verodostojnost. Morebiti bo zvezi Nato prišla prav naslednja strategija v premiku k vsaj minimalni širitvi v prihodnjih letih. Članice Nata bi se morale dogovoriti, da za zdaj ne bodo selile vojaške infrastrukture na meje nekdanje SZ. Seveda pa bi morali dati jasno vedeti Moskvi, da bo zveza Nato ustrezno ukrepala, če bi prišlo do ruske kršitve dogovora o konvencionalnih silah v Evropi, Ce bi Rusija nasilno nastopila do svojih sosed, še posebno do baltiških držav, ali če bi prišlo do sesutja demokratičnih struktur v Rusiji.
Povezava omejitve širitve s temi pogoji bi bila zelo pomembna za omejitev škode, ki jo lahko povzročijo ruski nacionalisti ali komunisti. Poleg tega bi ruskemu prebivalstvu in vodstvu dala jasno vedeti, da bo morebitna poglobljena širitev Nata povezana z neoimperialistični-mi ruskimi težnjami. V takih primerih bi se lahko Nato kaj hitro širil, saj bodo države, ki kandidirajo za vstop v zvezo, pripravljene na to prek sodelovanja v okviru Partnerstva za mir. Medtem pa lahko Nato zmanjša ruske bojazni s prepričevanjem, da je obrambna in varnostna zveza, ki stremi k miru. To bi lahko dosegla s poglabljanjem sodelovanja prek Partnerstva za mir in Iforja, s krepitvijo sodelovanja z Rusijo in podobnimi ukrepi za povečanje medsebojnega zaupanja. V duhu sodelovanja bi morala Mos-
kva dobro preučiti študijo Nata o načrtovani širitvi na vzhod, ki jo je zveza objavila septembra. Čeprav Rusija ugovarja, češ da bo zveza namestila jedrsko orožje na območju novih članic, Nato tega ni nikoli napovedal, prav tako pa tega ne vsebuje omenjena študija.
Nefonmalna širitev zveze Nato
V prihodnjih mesecih bo zveza Nato morebiti okrepila sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami v okviru mirovnih enot v Bosni in v okviru Partnerstva za mir, kar bo omogočilo poglobitev sodelovanja brez dejanske širitve zveze. Medtem bi lahko članice Nata tudi bolj tvorno sodelovale v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OV-SE) - varnostne strukture, ki je najbolj pri srcu Moskvi - z okrepitvijo te, ne da bi hkrati oslabile zvezo. V okviru tega bi lahko letos že odobri-li vstop Češke, ki ne meji neposredno na nekdanjo SZ, v Nato in ponudili Poljski trdna politična zagotovila s hkratno poglobitvijo sodelovanja v okviru Partnerstva za mir. Poljski bi lahko omo-gočili tudi sodelovanje v Natovih komisijah in odborih, a ne sme biti v prvem valu novih članic. Ravno na poljskem križišču se bo odločila usoda varnosti na Baltiku, saj bi se lahko Moskva na širitev proti Baltiku odzvala z nasilnimi akcijami proti Litvi, Letoniji in Estoniji. Ce k celotni zadevi dodamo še Kaliningrad in Ukrajino, bi se lahko Nato kaj kmalu soočil z eksplozivno situacijo. Poljska pot v Nato, ki mora biti neizogibna, mora potekati postopoma in pazljivo.
Medtem ko se mora zveza Nato dobro pripraviti na neizogibno širitev, ki se je pravzaprav že preveč zavlekla, se mora Moskva zavedati, da lahko tvorno vpliva na obliko in tempo širitve. Od ruskega odziva bo odvisno, ali bo širitev prerasla v varnostno strukturo ali v protirusko koalicijo. Najboljši način, da Rusija prepreči drugo možnost, je ta, da junija ne zavrti kazalca nazaj.
NOVICE
Minister Thaler s predstavniki koroških Slovencev
LJUBLJANA (STA) - Zunanji minister Zoran Thaler je pred bližnjim obiskom avstrijskega kolega VVolfganga Schiissla v Sloveniji včeraj sprejel predstavnike slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ti so seznanili ministra Thalerja z vprašanji, ki zadevajo njihov položaj v Avstriji. Prevladovale so teme, kot so možnosti za zastopstvo manjšine v deželnih in zveznih zakonodajnih telesih, manjšinska zakonodaja, vprašanja s področja šolstva, go-spodarsko-socialna krepitev manjšine, možnost spremljanja slovenskih televizijskih programov na Koroškem ipd. Dotaknili so se tudi določil resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin, ki naj bi jo kmalu sprejel državni zbor.
Za zastoj v pogajanjih s Hrvaško »ni opravičila«
SPLIT (STA) - Sloveniji in Hrvaški ni uspelo rešiti nobenega pomembnejšega dvostranskega vprašanja; trditve, da to ni mogoče pred koncem vohtev, so le »izgovori nekaterih politikov«, je v pogovoru za splitsko Slobodno Dalmacijo dejal dr. Ciril Ribičič. Po njegovem mnenju v obeh državah namenjajo preveč pozornosti temu, kako na reševanje teh vprašanj gledajo nacionalistične desničarske stranke, ki nimajo realnega vpliva. Za zastoj torej ni pravega opravičila, je poudaril Ribičič.
Predstavil se je novi obrambni ataše ZDA
LJUBLJANA - Včeraj je v prostorih slovenskega ministrstva za obrambo potekal predstavitveni obisk novega obrambnega atašeja ZDA v RS, polkovnika Michaela E. Vrosha. Polkovnik Hollrah, ki je to dolžnost opravljal do zdaj, bo še naprej ameriški letalski ataše s sedežem na Dunaju. Oba ameriška častnika je sprejel minister Jelko Kacin (na sliki), ki je izrazil zadovoljstvo nad odličnim sodelovanjem med Slovenijo in ZDA na obrambnem in vojaškem področju.
Tudi Budiša ne bo župan Zagreba
ZAGREB (STA) - Hrvaški predsednik Franjo Tu-dman je včeraj zavrnil imenovanje opozicijskega kandidata Dražena Budiše za zagrebškega župana. Tudman je tako že Četrtič izkoristil svojo pravico, da ne potrdi novega župana prestolnice, potem ko je že zavrnil Gorana Graniča, Joža Radoša in Iva Skrabala, ki so vsi - tako kot Budiša - člani Hrvaške socialnoli-beralne stranke. Funkcijo zagrebškega župana tako še vedno opravlja Marina Matulovič-DropuliC iz HDZ. Zagrebška mestna skupščina je sicer »Tudma-novi županji« izglasovala nezaupnico in ta bi po zakonu morala odstopiti, vendar tega ni storila.
RAZMERE V UBANONU SE NE UMIRJAJO
Ofenziva
diplomatov
Vse poti vodijo v Damask
BEJRUT (Reuter, B. Ž.) - Včeraj so že Sesti dan potekali spopadi med Izraelom in Hezbolahovimi gverilci. Izraelski helikopterji so napadli tudi taborišče palestinskih beguncev. Svetovna diplomacija se bolj vneto isce ustrezne rešitve. Francoski zunanji minister Herve De Charette je obiskal Damask, Američani pa so predstavili predlog za ustavitev spopadov.
Številni prebivalci bejrutskih predmestij, ki so jih zasule izraelske bombe, so ostali brez domov (Reuter)
Hezbolah je včeraj na sever Izraela vnovič izstrelil nekaj katjuš in tako znova izzval izraelsko vojsko. Ta je po dveminutnem molku, s katerim so se Izraelci poklo-
nili žrtvam holokavsta, začasno ustavila napade, vendar jih je kmalu obnovila. Izraelska vojaška letala so izvedla več kot dvajset napadov na južnolibanonske vasi, doli-
no Beka in južna predmestja Bejruta, v katerih naj bi bilo ubitih pet civilistov, med njimi en otrok. Helikopterji so v taborišču palestinskih
beguncev v bližini Sidona napadli tudi hišo šefa skrajnih palestinskih gverilcev Munira Magdaha in ranili njegovega triletnega sina. V južnolibanonskem pristanišču Tir je bilo včeraj mimo, vendar so Izraelci civilno prebivalstvo vnovič pozvali, naj zapusti domove.
Libanonska vlada je sporočila, da namerava od Izraela zahtevati odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi izraelskega obstreljevanja. Iz urada vlade libanonskega premiera Rafika Haririja so sporoCih, da že pripravljajo seznam, ki bo vseboval tako neposredno kot posredno materialno škodo. Ta seznam naj bi poslali Varnostnemu svetu ZN.
Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Mor-teza Sarmadi je vCeraj napovedal da bo Hezbolah prenehal obstreljevati severni Izrael, Ce bo židovska država nehala napadati libanonsko civilno prebivalstvo. Kot je dejal omenjeni uradnik, se Iran o situaciji že pogovarja z državami EU. Ta je v Izrael poslala delegacijo - sestavljajo jo visoki predstavniki zunanjih ministrstev Italije, Španije in Irske - ki naj bi izraelske oblasti prepričala, naj ustavi napade na pripadnike Hezbo-laha. Središče diplomatske dejavnosti je postal Damask, kamor sta ločeno odpotovala namestnik iranske-
ga zunanjega ministra Hon-sari in francoski zunanji minister De Charette. Honsari naj bi se s sirskimi predstavniki pogovarjal o posledicah izraelskih napadov in organizaciji človekoljubne pomoči. De Charettu pa naj bi Sirija obljubila sodelovanje pri iskanju mirne rešitve spora med Izraelom in He-zbolahom. Toda francoski zunanji minister je bil ob prihodu v Damask, kamor je prišel po pogovorih z izraelskim premieram Simonom Peresom, zelo črnogled. Dejal je, da ni opazil Se nobenih znamenj, ki bi napovedovala umiritev razmer v Libanonu.
Ameriški predsednik Bill Clinton je dejal, da se tudi Američani trudijo za dosego premirja. Odposlanec ameriškega State Departmenta je predstavil načrt, po katerem naj bi obe strani nemudoma obnovih tihi sporazum o nenapadanju civilnega prebivalstva. Američani naj bi predlagali tudi rok, v katerem naj bi se Hezbolah razorožil, Izrael pa naj bi v zameno svojo vojsko umaknil iz južnega Libanona. Simon Peres je predlog že pozdravil in se Američanom zahvalil za pomoč, Čeprav Izrael od njih tega ni zahteval. Rafik Hariri pa je dejal, da je za Bejrut v sedanjem položaju predlog, v obliki, kakršno so predlagale ZDA, težko sprejemljiv.
_______V OSPREDJU__
Božja stranka
Ob vojaških operacijah Izraela (»Sadovi jeze«) proti položajem in poveljstvom milic Hezbolaha na jugu Libanona in v Bejrutu se zastavlja vprašanje o pohtiCni teži te organizacije in njenih sposobnostih, da ogrozi bližnjevzhodni mirovni proces.
Šiitski Hezbolah (»Božja stranka«) je bil ustanovljen leta 1982 pod vplivom islamske revolucije v Iranu in kot neposreden odziv na izraelsko zasedbo južnega Libanona. Hezbolah je svoj gverilski boj upravičeval z izraelsko zasedbo in leta 1983 vzpostavljenim varnostnim območjem na libanonskem ozemlju. Po uradnem koncu državljanske vojne v Libanonu je bil proi-ranski Hezbolah edina milica, ki je niso razorožili; svojo politično in socialno moc je razvil tudi tako, da je prohizraelsko militantnost povezal z zavzemanjem za vzpostavitev mreže socialnih institucij, kot so šole in bolnišnice, kot tudi s tem, da je prebivalcem južnega Libanona pomagal z denarjem in hrano. Generalni sekretar Hezbolaha, šejk Hasan Nasralah, H velja za zmernega politika, trdi, da Hezbolah ni v prvi vrsti vojaška organizacija. Ta pogled na Hezbolah bo po njegovih besedah kmalu stopil v ozadje, ko se bo Izrael umaknil iz južnega Libanona.
Hezbolah, ki ima po nekaterih ocenah tri tisoC elanov, uživa veliko podpore med šiitskim prebivalstvom v Libanonu. Ker so njegovi elani v civilnem življenju na primer učitelji, lekarnarji ah zdravniki, je težko jasno določiti njegovo teroristično jedro, še težje pa je izslediti njegove elane. Čeprav Hezbolah priznava, da ga z denarjem podpira Iran - ta pomoč je znašala šestdeset milijonov dolarjev na leto, toda medtem naj bi se zmanjšala -šejk Nasralah zavrača trditve, da je v bistvu predstavnik Teherana. Islamska republika po iranskem vzoru bi bila v državi, v kateri živi približno petdeset odstotkov kristjanov, tako ali tako popolnoma nerealističen cilj.
Drugemu pomembnemu regionalnemu partnerju Hezbolaha, Siriji, so njegove teroristične akcije koristile. Predsednik Asad je lahko tako na neki način vodil »nadomestno vojno« proti Izraelu. Ce bo prišlo do dogovora med Sirijo in Izraelom glede Golanskega višavja, Siriji Hezbolah ne bo več koristil. Zaradi sedanjega spora in grožnje Nasralaha, da bo v Izrael poslal »samomorilske brigade«, bi lahko socialni in politični angažma Hezbolaha nazadnje potonil v lastnem bombnem terorju. (FAZ, A. V.)
KOMENTAR
Pametni popusti le pametnejšemu
Vse bolj jasno postaja, da »vojne« med Izraelom in Hezbolahom ne gre obravnavati zgolj kot kratkotrajnega obmejnega incidenta. Utegne se celo zgoditi, da se bo uresničila napoved libanonskega premiera Rafika Haririja, da bo Izrael obstreljeval jug Libanona vse do izraelskih sploSnih volitev, ki bodo konec maja. Simon Peres se namreč zaveda, da je do volitev vse manj časa, njegova prednost pred nasprotniki iz stranke U-kud pa vse manjša. Zato mu pravzapmv ni ostalo nič drugega, kot da silovito odgovori na tistih nekaj Hezbo-lahovih katjuš, ki so določeno število Izraelcev - ki sploh ni zanemarljivo - še bolj utrdile v nasprotovanju »velikodušnemu« bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Peres je tako s pomočjo granat začel bržkone zadnji in odločilni krog svoje predvolilne kampanje, iz katere bo izšel bodisi kot veliki zmagovalec bodisi kot ponižani poraženec.
Izid izmelskih volitev bo imel daljnosežne posledice. Ce bo poražen Peres, bo najverjetneje poražen tudi mirovni proces. Vpmšanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi Peresu vendarle uspel veliki met in bi ostal na oblasti. Ce bi izraelski premier popustil željam in pritiskom vojaških generalov, se mirovnemu procesu tudi v tem primeru ne bi pisalo dobro. Ce pa bi Peres do muslimanskih skrajnežev in tudi do Palestincev na samoupravnih ozemljih vnovič začel voditi popustljivejšo politiko, bi se slabo pisalo njemu. V tem primeru bi moral skrbno paziti, da ga ne bi doletela usoda njegovega predhodnika.
Za usodo mirovnega procesa so se prestrašili tudi drugod po svetu. K ustavitvi spopadov so začele pozivati zmerne arabske države, Palestinci z Arafatom na čelu in Fmncija, v Washingtonu pa so se odzvali dokaj medlo. Nobeden od naštetih pa na račun izraelskega obstreljevanja muslimanskih gverilcev ni izrekel ostrejših kritik. Vsi zgolj opominjajo na nevarnost propada mirovnega procesa ter opozarjajo Imn in Sirijo, naj uporabita svoj vpliv in prisilita Hezbolah k ustavitvi napadov na severni Izrael. Toda politiki v Damasku in Teheranu na zahteve Zahoda in zmernih sosed odgovarjajo s postavljanjem svojih zahtev. Imn in Sirija zahtevata, naj Izmel najprej zapusti južni Libanon, šele po tem bodo svoje akcije ustavili tudi gverilci Hezbolaha.
Začaranemu krogu tako ni videti konca. Izrael obljublja, da bo napade ustavil takoj, ko bodo muslimanski gverilci prenehali streljati na civiliste. Na drugi strani Hezbolah - oziroma Iran, ki stoji za hrbtom te gverilske organizacije - obljublja, da akcij ne bo ustavil, dokler bo Izmel napadal civiliste v južnem Libanonu. Lep slovenski pregovor pravi, da pametnejši prvi popusti. In kdo bo tisti, ki bo prevzel vlogo »pametnega«? Vsaj do konca maja takšna vloga ne bi koristila ne He-zbolahu, še manj pa Peresu.
Branko Žnidaršič
AMERIŠKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE SE NAPREJ IŠČEJO SVOJO VLOGO V SVETU PO HLADNI VOJNI
Iz zagate z bojem proti mednarodnemu terorizmu
Detektivi, ki si v Bosni prizadevajo izslediti s krvjo umazane izvajalce etničnega CišCenja, se pritožujejo, da jim ameriške obveščevalne agencije nočejo pomagati. Pritožbe za CIA in druge ameriške obveščevalne službe niso nikakršno presenečenje. Vajeni so jih namreč že iz Časov, ko jih je mednarodna levica v vietnamskem obdobju razglasila za prvega sovražnika. Toda nekaj se je le spremenilo. Današnje kritike dejavnosti obveščevalnih služb ne obtožujejo, temveč od njih zahtevajo, da delajo več in bolje.
Predsedniki in kolikor toliko resni kongresniki niso nikoli dvomili, da je zanesljiva obveščevalna služba življenjskega pomena za ameriško varnost. Konec hladne vojne tega dejstva ni spremenil. Toda obstajajo zelo velika razhajanja glede tega, kaj naj vohuni počnejo. Senator Sam Nunn iz Georgie je na primer pred Časom obveščevalne službe ostro napadel, Ceš da jim ni uspelo pravočasno odkriti japonskega protiameriško usmerjenega kulta Najvišja resnica, ki je opozoril nase z zastrupitvijo potnikov na tokijski podzemni železnici. Bosna je drugi in drugačen primer. V Bosno je namreč skupaj z ameriškimi vojaki, ki skrbijo za uresni-
čevanje daytonskega sporazuma, prišlo tudi več kot tisoč predvsem vojaških obveščevalcev. Njihova prva naloga je zaščititi ameriške Čete, imajo pa tudi navodila, naj pomagajo mednarodnemu haaške-mu sodišču.
Zelo pomembno je, da svet vidi, da je vojne zločince mogoče privesti pred roko pravice. Toda obveščevalne službe so se zaradi tega znašle v veliki zagati. Ameriška zakonodaja namreč prepoveduje uporabo obveščevalnih agencij v namene uresničevanja zakonov. Toda Četudi tega zakona ne bi bilo, bi si obveščevalne službe želele vse prej kot to, da bi tajni agenti pričali na sodiščih, kjer bi
bila lahko razkrita njihova skrivna identiteta.
CIA in FBI končno v objemu
Kaj je pravzaprav danes osrednji problem obveščevalnih agencij? Meja med vohunjenjem in vzdrževanjem reda in miru je zabrisana. Med hladno vojno je bila glavna naloga obveščevalcev izbrskati in razkriti kremeljske kolege. Danes pa ameriško varnost ogrožajo predvsem interesi kriminalnega sveta terorizma in preprodaje mamil. To je CIA prisililo, da je vzpostavila tesnejše zveze s svojim dolgotrajnim tekmecem - Zveznim preiskovalnim birojem (FBI). Mednarodna dejavnost FBI se je namreč moCno povečala. Najpomembnejša razloga za to sta terorizem in vojna proti mamilom, ki jo Združene države Amerike izgubljajo. (Tako vsaj kažejo zadnja poročila, ki navajajo, da mamila uživa Čedalje vec najstnikov.) Dejavnosti dveh najveCjih obveščevalnih organizacij so
se tako v tujini začele prekrivati, zaradi Cesar so pred kratkim v Rimu organizirali vrhunsko srečanje, na katerem naj bi razjasnili, kdo je za kaj zadolžen. Direktor FBI Louis J. Freeh in direktor CIA John M. Deutsch se prav tako redno sestajata. Stvari naj bi šle zato zdaj na bolje. Mogoče res. Kljub vsemu namreč v Ameriki še vedno obstaja trinajst agencij z obveščevalnimi pooblastili. Na leto porabijo približno 28 milijard dolarjev, od Cesar levji delež pripada vojaškim obveščevalcem, ki kupujejo draga letala in satelite.
Ena najzanimivejših agencij je - tako za prijatelje kot sovražnike - operacijski oddelek CIA, ki je odgovoren za izvajanje prikritih operacij. Ta je deležen zelo ostrih kritik, in sicer predvsem tedaj, ko mu-v tujini spodleti kakšna pustolovščina in je razkrita njegova identiteta. Toda oddelek ima kljub temu podporo Bele hiše in kongresa, in to iz enega samega razloga:
pravočasno in strokovno izvedena tajna akcija lahko prepreči veliko resnejše in dražje operacije. Uspešna tajna akcija proti Sadamu Huseinu bi na primer lahko preprečila iraško zasedbo Kuvajta in svetu prihranila veliko denarja, Iraku pa prelivanje krvi. Naslednjega Sa-dama bodo Američani ob zmanjševanju vojaških sil le stežka premagali.
Z reorganizacijo do »bombašev«
Pred nedavnim sta bili javnosti predstavljeni študiji o obveščevalnih službah - ena uradna in ena neuradna. Obe sta vzbudi-li pozornost predvsem zaradi odkritja, da je visoki uradnik CIA Aldrich Ames devet let vohunil za Sovjetsko zvezo in s tem ameriški obveščevalni mreži napravil veliko stroškov. Zdi se neverjetno, da’ agencija, katere glavna značilnost je sumnjica-vost, ni odkrila, da jo Ames vleče za nos.
Uradna študija - ki sta jo nadzorovala predse-
dnik in kongres, pripravljalo pa jo je sedemnajst strokovnjakov, ki jih je vodil nekdanji obrambni sekretar Harold Brovm -navaja 151 priporočil. Eno od njih je, da je treba za deset odstotkov zmanjšati število zaposlenih v civilnih obveščevalnih službah. To naj bi dosegli predvsem s predčasnim upokojevanjem. Študija predlaga tudi nadaljnje ločevanje vohunstva in zagotavljanja reda in miru. V ta namen naj bi Nacionalni varnostni svet Bele hiše oblikoval tako imenovani globalni kriminalistični odbor, ki bi usklajeval dejavnost obveščevalnih in policijskih agencij, ki se borijo proti mednarodnemu kriminalu.
Neuradna študija, katere pokrovitelj je bil newyorški svet za mednarodne odnose, se je lotila istih vprašanj. Osredotočila se je predvsem na reorganizacijo. Predlagala je povečanje pooblastil osrednjega obveščevalnega direktorja, ki je zdaj prej ne-
ke vrste posrednik kot pravi gospodar obveščevalnih agencij. Ustanoviti bi bilo treba tudi neko birokratsko telo, ki bi vsak dan razvrščalo goro obveščevalnih podatkov in zagotovilo, da bodo ustrezni organi dobili ustrezne informacije. Boljša organizacija naj bi zagotovila večjo varnost pred »bombaši«, ki so hoteli zastrupiti prebivalce Tokia ali razstreliti Svetovni trgovinski center v New Yorku.
Prekrivanje vohunjenja in zagotavljanja reda in miru ima gotovo vpliv tudi na spoštovanje Človekovih pravic ameriških državljanov, Cesar ne gre zanemarjati. Po drugi strani pa je argumente za to prekrivanje mogoče najti v nalogah, kot sta lov vojnih zločincev in boj proti mednarodnemu kriminalu. Kakorkoli že, bilo bi zelo modro, Ce bi temeljito razmislili, preden bi se lotili preveC korenitega poseganja v tradicionalno vlogo ameriških vohunov.
George Melloan, VVall
Street Journal Europe
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: »Giovanna d’Arco al rogo« (Ivana Orleanska na grmadi) Arthurja Honeggerja v gledališču Od petka, 26. t.m., ob 20.00 (red A) - premiera P.I. Čajkovskega »Evgenij Onegin». Režija I.Stefanutti. Dirigent Niksa Bareza.
Ponovitve bodo do 8. maja.
Gledališče Rossetti
Danes, 17. t.m., ob 16.00 (red prost) - v izvedbi gled. skupine I Magazzini bo na sporedu delo G. Testori »Edipus», režija Federico Tiezzi. Igra Sandro Lombardi. V abonmaju -odrezek št. 21 (beli).
Jutri, 18. t.m., ob 20.30 - EE.Schmitt »II visi-tatore». Režija A. Calenda.Igrata Turi Ferro in Kirn Rossi Stuart.
Jutri, 18. -Spazio Rossetti: ob 16.00 Video, ob 16.30 Internet. Vstop prost.
V teku je tudi predprodaja vstopnic (gleda-
lišče tel. 54331 - gal. Protti tel. 630063) za naslednje predstave, ki so: E. E. Schmidt »II visitatore* (od 18. do 28. t.m.), L. Archibugi »La notte della vigilia« (od 26.4. do 26.5) in P. Rossi »Rabelais« (29. in 30.4.)
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 17. t.m., ob 20.30 bo na sporedu predstava »Galina vecia« z Ariello Reggio in Oraziom Bobbio. Režija Mario Licalsi. Ponovitev jutri, 18 t.m., ob 20.30. Ob 18. uri pa bo na sporedu srečanje, ki ga vodi Paolo Quazzolo. Prisoten bo režiser. Vstop prost.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 17. t.m., ob 20.30 - gledališka predstava »La provincia di Jimmy» - U. Chiti Ar-ca Azzurra. Prireditelja EMAC in ERT iz Gorice.
V ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 - R. Cavosi »IL maresciallo ButterfLy» v izvedbi Stalnega gledališča F-Jk. Prireditelja EM&.C in ERT -Gorica.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: Danes, 17. t. m., ob 19.30 ponovitev operete »Dolores*. Ponovitev operete bo v petek, 19. . t.m., ob 19.30. Jutri, 18. , ob 19.30 ponovitev musicala »Anatevka*.
Pri Joklnu: jutri, 18.4., ob 19.30 literarni veCer »Slovenska beseda današnjih dni«. Večer bo popestril kvartet bratov Smrtnik, ra.
DUNAJ
V Korotanu: Danes, 17. t.m., ob 18.30 - Lite-ramo-glasbeni večer s pesnicu Sigrun Krampi, pri klavirju Hubert Steppan.
BILCOVS
Pri Miklavžu: Danes, 17. t.m., ob 20.00 -
Informacijska prireditev »Železnica skozi Rož».
ŠEMPETER
pri Šentjakobu v Rožu - Višja šola: Danes, 17. t.m., od 9.30 dalje - Sejem slovenske otroške in mladinske knjige.
HODIŠE
Grajska Stala: Jutri, 18. t.m., ob 20.00 - Predavanje »Aktualni trendi v avstrijskem desnem ekstremizmu«. Mag.Klaus Zellhofer.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: v petek, 19. t.m., ob 20.00 - Vi-deodokumentacija »Težki Cas, ne vrni se«
RAZNE PRIREDITVE
a -
t* ' - d
... S
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Miela
V soboto, 20. t.m., ob 20.00 - predvajanje filmov R.Rossellinija »Roma citta aperta* (obnovljena kopija) in C. Lizzanija »Celluloi-de».
GORICA
Kulturni dom
V	Četrtek, 18. t.m. - 20.45: »Goricakinema« -Film - v priredbi Konoatelje GO.
V	Četrtek, 25, t,m, ob 20.45: Goricakinema -Film. Prireditelj Kinoatelje Gorica.
V	soboto, 27. t.m., ob 10.00 - Občni zbor Kmečke banke - GO
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511
Peter
Handke
URA,
KO
NISMO
NIČESAR
VEDELI
DRUG
O
DRUGEM
Danes, 17. aprila, ob 19.30, za abonma ŠTUDENTSKI DRUGI, IZVEN in KONTO.
Jutri, 18. aprila, ob 18. uri, za abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. RAZPRODANO!
Mala drama
P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Danes, 17., in četrtek, 18. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
D. Mamet: OLEANNA Petek, 19. aprila, ob 20. mi, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I. Horovitz: INDIJO HOČE V BRONX Jutri, 18. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950
Eugen d’Albert: MRTVE OCI
Dirigent Milivoj Surbek, režiser František Preisler (foto).
Danes, 17. aprila, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. Sobota, 20. aprila, ob 19.30, za red SOBOTA, IZVEN in KONTO.
Četrtek, 25. aprila, ob 19.30, za abonma ČETRTEK,
IZVEN in KONTO.
SLOVENSKO
MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
S. Beckett: ČAKAJOČ NA GODOTA Petek, 19. aprila, ob 19.30. Gostovanje HKD Teatra iz Reke.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI
Danes, 17. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
ARTHUR MILLER
Pogled z mostu
Petek, 19. aprila, ob 19.30, za abonma REPRIZA.
Mala scena
PETERSHAFFER
Equus
Jutri, 18. aprila, ob 21. mi. PREMIERA.
Sobota, 20. aprila, ob 22. mi, za IZVEN in KONTO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana tel: 061/332-288. 2KM91
Danes, 16. aprila, ob 16. uri: Lorenzo da Ponte: DON JUAN.
šentjakobsko gledališče Krekov trg 2.
Ljubljana tel: 061/312-860
D. Benfild:
TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI
Sobota, 20. aprila, ob 20. uri.
Gostovanje v Šentvidu pri Stični.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Drama
F. Villon: VELIKI TESTAMENT Nedelja, 21. aprila, ob 20. uri, za red UPOKOJENCI, abonente in IZVEN.
Ivo Svetina: BABILON Danes, 17. aprila, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Opera in balet
R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Jutri, 18. aprila, ob 19.30, za red RUMENI, abonente in IZVEN. Nedelja, 21. aprila, ob 18. uri, za abonete in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748
Nedelja, 21. aprila, ob 11. uri:
Jožica Roš:
UGANKE, ZANKE, ZAVOZLANKE, za otroke od tretjega leta naprej.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Mary Chase: HARVEV Danes, 17. aprila, ob 20. uri, za abonma SREDA in IZVEN.
Jutri, 18. aprila, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN.
I. Cankar: HLAPCI
Sobota, 20. aprila, ob 20. mi.
Gostovanje SNG Drame Ljubljana.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Sobota, 20., in petek, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Petek, 19. aprila, ob 20. uri, za abonma PETEK 1.,
IZVEN in KONTO.
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Čufarjev trg 4. Jesenice tel: 064/81-260
A. Marriot, B. Grant:
OPROSTITE, NAPAČNA SOBA! Jutri, 18. aprila, ob 19.30.
Sobota, 20. aprila, ob 19.30.
GLASBA
TRST
Stolnica Sv. Justa
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96
Jutri, 18. aprila, bo ob 20.30 na sporedu zadnji koncert abonmajske sezone GM: M. Bizjak (orgle) in S. Slokar (violončelo). Na sporedu, Walther, Vivaldi, Stanley in Bizjak. Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije Jutri, 18. t.m., ob 20.30 - Koncert dua violina - klavir Gianluca Turconi in Marco sala. Na sporedu Bossi, Soresina in Orefice.
Sledil bo 2. maja koncert kitarista Frederica Zigante. Izvajal bo Bacha, Giulianija, Tan-
smana, Vlila Lobosa in Albeniza.
Rossetti
V	teku je predprodaja vstopnic za koncert Enrica RUGGERIJA, ki bo v torek, 21. maja, ob 21. uri. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 26. t.m., ob 20.30 - Koncert Tržaškega okteta. Prireditelj Glasbena matica - Gorica.
V	nedeljo, 28. t.m., ob 17.30 - Koncert Simfoničnega orkesba G. verdi iz Trsta. Prireditelj je Glasbeni inštitut iz Gorice.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltelia: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 25. t. m., 1. maja ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: Do 27. t.m.je na ogled razstave »Itinerari« slikarke Nathalie Marilene Adams.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
OPČINE
V	Prosvetnem domu je do 22. t.m. od 16. do 20. ure na ogled razstava akvarelov Marjana Miklavca.
BOUUNEC
V	Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Katoliška knjigarna: na ogled je razstava slikarke Patrizie Devide.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
ŠTANJEL
V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom* Davida TerCona.
ŠPETER
Beneška galerija: Do 4. maja je na ogled razstava slikarja Edija Žerjala. Urnik: vsak dan od 17.00 do 19.00 razen ob nedeljah.
KOROŠKA
CELOVEC
Evropska hiša - Generalni konzulat R Slovenije, SPZ, KKZ: Na ogled je razstava Jerneja Stileja »Pod plaščem Baranske megle do večne skrivnosti«.
Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«.
Galerija Pri Joklnu: do 27. t.m., je na ogled razstava Draga Valentinija Galerija Freund: na ogled je razstava Herberta Schiigerla.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli.
Galerija Holzer: razstavlja Oswald Oberhu-ber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Črno*.
CANKARJEV DOM || RAZSTAVE
Gledališče
B. Slade:
OB LETU OSOREJ
Torek, 23. aprila, ob 20.30.
Glasba
Jutri, 18., in petek,
19. aprila, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA I in II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Michel Tabachnik. Solist Peter Rosel, klavir. Program:
A. Adamič, S. Rahmaninov, J. Brahms.
Nedelja, 21. aprila,
ob 19. uri: Gostovanje znamenite skupine iz Strassbourga BALLET DU RHIN: NAVIHANKA. Klasični balet na glasbo neznanega skladatelja. Koreograf L Cramer, dirigent M. Schaeffer, scenograf in kostumograf D. Delouche.
Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja.
Blagajna je odprta od 11,00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
KVARTET FLAVT PAN
Danes, 17. aprila, ob 11.30 v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici in ob 18. uri v Graščini v Štanjelu.
Zasedba:
Spela Močilnik, Jasna Nadles,
Nevenka Tršan, Jernej Marinšek.
KLUB MKNŽ	nastop ameriške skupine
Bazoviška 26.	HAMMERHEAD.
Ilirska Bistrica	Predskupina:
Petek, 19. aprila:	WHY STAKLA (Osijek).
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana
HRVAŠKA FOTOGRAFIJA 1848-1951 Otvoritev razstave bo danes, 17. aprila, ob 18. uri.
AVLA POSLOVNEGA CENTRA MERCATOR Dunajska 107.
Ljubljana
V	galeriji je do 25. aprila na ogled razstava slik akademskega slikarja Zdenka Huzjana.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3.
Ljubljana
V	galeriji je do 5. maja na ogled razstava grafik Rika Debenjaka in Vena Pilona.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31.
Liubliana
SODOBNA
HRVAŠKA RISBA (18 avtorjev)
Razstava bo na ogled do 5. maja.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5
Joe Tilson Keramoskulpture Razstava bo na ogled do 2. maja.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana
NEURESNIČENI PROJEKTI ZA RAZDEJANO MESTO. Sarajevo.
Razstava bo na ogled do 26. aprila.
NOGOMET / DANES POVRATNI POLFINALNI TEKMI V POKALU PRVAKOV
Juventus v Nantes ne odhaja samo na izlet
Kljub zmagi z 2:0 v prvi tekmi so Francozi lahko zelo nevarni Druga tekma v Atenah med Panathinaikosom in Ajaxom
NANTES - Juventus si je z zmago 2:0 nad Nantesom na prvi tekmi najbrž že zagotovil mesto v rimskem finalu 22. maja. Vseeno pa danes Lippijevi varovanci ne odhajajo zgolj na izlet, na katerem bodo opravih golo formalnost. 'Francozi niso povsem brez upanja in videti pa bo treba, Ce je bil sobotni poraz Juventusa s Sampdorio samo trenutni spodrsljaj, ki ga lahko pri-piSemo tudi dejstvu, da so TurinCani letos vse svoje ambicije usmerili v pokal prvakov, potem ko si je blilan v prvenstvu priboril že preveliko prednost. Vratar Angelo Peruzzi in branilec Ciro Ferrara ne vidita razloga za kakršenkoli pesimizem pred povratnim dvobojem.
»Doživeh smo hud poraz, vendar zagotavljam, da se nam to ne bo poznalo v Nantesu. Igrali bomo tako, kot če bi v soboto zmagali,« je dejal Ferrara, Peruzzi pa je Se bolj optimističen v svojih izjavah. »Naša zmaga z 2:0 v prvi tekmi je velika prednost, toda kljub temu bomo poskušali nasprotniku vsihti našo igro in ne bomo samo sedeli in čakali, da pridejo do nas in nam morebiti še celo zabijejo gol.«
Nantes bo igral brez krila Reynalda Pedrosa, ki si je prislužil pet tekem kazni na tekmi z moskovskim Spartakom v četrtfinalu. Zato pa bo v moštvu spet zaigral čadski vezni igralec Japhet NTDoram, ki je bil odsoten zaradi poškodbe Sležnja.
Nantes sicer upa, da se jnn bo zgodil podoben čudež, kot se je Bordeaimi, ki je na povratni tekmi pokala UEFA zmagal proti
Milanu s 3:0, Milan pa je, podobno kot Juventus na prvi tekmi, zmagal z 2:0.
Juventusov trener Lippi ne razmišlja samo o obrambi, zato bo v napad poslal trojico Vialh, Rava-nelli, Del Piero, postave pa Juventusov trener ni hotel sporočiti, saj ima še nekaj dvomov v zvezi s poškodbo Porrinija (koleno) in Pessotta. V ekipi pa bosta prav gotovo Conte in De-schamps, ki na prvi tekmi nista igrala. .
Zelo pesemističen pa je pred drugim povratnim srečanjem Ajaxov trener Louis van Gaal. Po dolgem času je štadionu Spiros Luis v Atenah spet razprodan, Ajaxov trener pa daje svojim varovancem samo 30 odstotkov možnosti za zmago proti Panathinaiko-su, s katero bi se uvrstili v rimski finale.
»Moramo stati na realnih tleh. Po porazu doma imamo samo 30 odstotkov možnosti za napredovanje v finale,« je dejal van Gaal. »Ne želim reči, da ne moremo premagati Panathi-naikosa, toda v Atenah bo izjemno težka tekma.« Ajax se bo v Atenah moral otresti narašačajoče utrujenosti, ki jo je bilo moč videti na zadnji Ajaxovi tekmi v nizozemskem prvenstvu, ko so neprepričljivo z 1:0 premagali RKC VVaahvijk.
Van Gaal je Se dejal, da so njegovi igralci, med katerimi jih bo nekaj nastopilo na evropskem prvenstvu v Angliji, povsem izčrpani, Se posebej, ker se sezona bliža koncu. »Konec je,« pravi Van Gaal. »Zmanjkuje nam moči, saj je bila sezona izjemno naporna, polna poškodb.«
Panathinaikos kljub ve-
Veselje igralcev Juventusa po drugem golu na prvi tekmi
liki psihološki prednosti ne podcenjuje nasprotnika.
»Vse prej kot lahko se bo uvrstiti v finale, toda mi bomo dali vse od sebe.
Pred prvo tekmo sem dejal, da je Ajax najboljše moštvo na svetu in ga Se naprej spoštujem. Toda spoštovanje se neha z začetkom tekme,« je pred dvobojem dejal Panathi-naikosov trener, Argentinec Juan Jamon Rocha.
Glavno orožje Panathi-naikosa bo spet izjemen poljski napadalec Krzysz-tof Warzycha, ki je v Amsterdamu z zadetkom zapečatil usodo domačinov, to pa je bil njegov že Sesti letošnji gol v pokalu prvakov.
Srečanje med Nantesom in Juventusom bo od 20.30 dalje po TV neposredno prenašal Canale 5, posnetek srečanja v Atenah pa bo ob 23. uri po Itaha 1.
KOŠARKA / OSMINA FINALA Al LIGE
Scavolini brez težav Podvig Madigana v Reggio Calabrii
Odličen Riva (31 točk) - Jutri drugi tekmi
Scavolini iz Pesara in Madigan iz Pistoie sta dobila sinočnji prvi tekmi osmine finala končnice italiijan-ske košarkarske Al lige. Že jutri bosta na sporedu drugi tekmi in že po jutrišnjih srečanjih bi lahko bila znana oba četrtfinalista. Scavolini je tudi v Veroni favorit, saj je to izkušeno moštvo. Nesporni favorit za uvrstitev v četrtfinale pa je Madigan iz Pistoie, ki bo drugo srečanje z Violo igral doma. Igra se na dve dobljeni tekmi.
Scavolini - Mash 91:81 (49:30)
PESARO - Mash iz Verone je začel dokaj dobro in že vse je kazalo, da bo Scavolini doživel nov spodrsljaj na lastnem igrišču. Po nekaj minutah igre pa je stopil v ospredje veteran Antonello Riva, ki je očitno prekaljen za take »play-off« preizkušnje. Bivši reprezentant je bil za goste dejansko neustavljiv in že v prvem polčasu dosegel kar 23 točk. Vodstvo gostiteljev je bilo po prvih 20 minutah kar 19 točk. V na-dalejvanju so sicer košarkarji iz Ve-
rone nekoliko reagirali in zmanjšali zaostanek na 12 točk, več pa niso zmogli in moštvo trenerja Bianchi-nija je tako zasluženo slavilo.
Pri gostih je tokrat odpovedal luzzolino, ki je pravi »motorček« ekipe iz Verone in tudi najboljši strelec.
Viola - Madigan 73:81 (36:50)
REGGIO CALABRIA - Madiganu iz Pistoie je uspel lep podvig, saj je sinoči sredi Reggio Calabrie premagal domačo ekipo Viole. Gostje so bili vseskozi v vodstvu in gostitelji so se jim približali v izidu le v končnih minutah. Nakar so košarkarji iz Pistoie spet vzpostavili ravnotežje in tudi zanesljivo zmagali.
Pri gostih je bil najboljši strelec Barlow, ki je dal 22 točk, toda sinočnja zmaga je bila sad predvsem skupne igre vse ekipe. Delo srbskega trenerja Vujoševiča se še kako pozna.
Pri poražencih je bil najboljši strelec Bullara, ki je dosegel 20 točk.
r ODBOJKA / FINALE V SLOVENIJI
Odbojkarji Salonita samo korak od naslova
NOVA GORICA -Drevi bosta v Novi Gorici in na Bledu četrti finalni tekmi državnega prvenstva za 'odbojkarje in odbojkarice. Po treh tekmah vodi Salonit Anhovo proti Mariboru Marlesu z 2:1, z enakim izidom pa vodi Infond Branik proti Bank Au-stria Bledu.
Mariborčani potujejo v" Novo Gorico odločeni, da presenetijo Kanalce, tako kot so primorski odbojkarji pre-senetih njih v soboto v dvorani Tabor. Tekma se bo začela ob 19.30.
»Težko bo, kajti od-
bojkarji Salonita Anho-va so v izvrstni formi. Moji igralci bodo morali dati veliko več od sebe, kot so dali na tretji finalni tekmi. Skušali bodo zmagati, saj nam le zmaga daje upanje za osvojitev naslova državnega prvaka,« je bil kratek Dragutin Bal-tič, trener Maribora Marlesa.
Zelo blizu zmagi, ki bi pomenila tudi osvojitev naslova državnih prvakinj, so odbojkarice Infonda Branika, ki so po kvaliteti gotovo boljše od Blejk..
JADRANJE / V MURCII
Arianna osma
Do konca samo še en regatni dan
MURdA - Siienina jadralka Arianna Bogateč se brez težav bliža zastavljenemu cilju, to je zagotovitvi mesta na OI v Atlanti. V španskem jadralnem središču Murcia namreC potekajo evropske kvalifikacije, preko Atlantika pa bo potovalo 19 najboljših s tekmovanja v Španiji, ki se bo končalo danes. Bogativa je trenutno na osmem mestu, toda zanjo razmeroma skromno uvrstitev lahko pripišemo dejstvu, da predvsem preizkuša materiale, saj uvrstitev na OI ni bila nikoli v nevarnosti. Zelo uspešno nastopa tudi Slovenka Vesna Dekleva, ki je pred zadnjim dnevom peta, medtem ko vodi Nizozemka Matthisse.
MOTOCIKLIZEM / DELOVANJE PRIMOTOR KLUBA
Poudarek zlasti na rekreaciji
Tekmovalnih ambicij trenutno nimajo
Primotor klub se je pred Pričetkom letošnje sezone odpovedal tekmovalni dejavnosti, to-da njegovo delovanje ni zaradi tega nič manj pestro, saj je od-sek »mototurizma« izjemno aktiven. Preteklo nedeljo se je skupina naših navdušenih motocik-iistov mudila v Misanu na dirki Za svetovno prvenstvu v razredu superbike, do konca poletne se-zone pa načrtujejo še izlete v jstro (25. aprila), na Krk ali v Dolomite (19. maja), na angleški otok Mann (od 26. maja do 2. ju-jdja), na vrh Stelvia (30. maja), Ner bo evropsko srečanje »mo-toturistov«, na dirko za svetovno prvenstvo v avstrijski ^eltweg (4. julij), za konec pa še avtobusni izlet v Imolo, kjer bo Septembra dirka za svetovno prvenstvo.
MototuristiCna dejavnost je torej pri našem klubom doživela pravi razmah, kar ni nič prese-Oetljivega, saj je klub nastal Pred enajstimi leti prav s ciljem, da pod isto streho združi ljubi-
telje železnih konjičkov. Potem je prevladala tekmovalna usmeritev, ki je rekreacijsko nekoliko zasenčila.
»Vsekakor glede agonistične dejavnosti nismo vrgli puške v koruzo,« pravi predsednik kluba. Andrej Kosmač, ki je bil še do pred nedavnim eden naših najbolj perspektivnih tekmovalcev. »Prihodnje leto bi se spet želeli vključiti v organizacijski odbor za dirke Alpe Adria, saj smo bili med pobudniki te dirke, ki jo zdaj prirejajo drugi. Naša želja je tudi ta,' da bi na Tržaškem organizirali večje srečanje "mototu-ristov." To je zahteven projekt. Upamo tudi, da se bo na obzorju pojavil kak mlad motociklist, ki bi se želel preizkusiti na urad-
NOVICE
Danes »Valonska puščica«
SPA (BELGIJA) - Po nedeljski dirki Pariz-Rou-baix in žolčnih polemikah glede zmagovalca bo danes na vrsti »Valonska puščica« (start v kraju Spa, .proga je dolga 200, 5 km). Dirka sicer ne bo veljala za svetovni pokal, je pa nedvomno ena izmed tradicionalnih klasičnih preizkušenj, na kateri so zmagali veliki asi svetovnega kolesarstva kot Rik Van Steenbergen, Ferdi Kubler, Eddy Merckx in drugi. Italijan Argentin je na tej dirki slavil kar trikrat.
Tudi na letošnji dirki bo na startu prisotna skoraj vsa svetovna elita.
nih tekmovanjih. Čeprav bi to pomenilo hud finančni napor, bi mu skušali priskočiti na pomoč,« je povedal Kosmač, ki je tudi opozoril na vlogo, ki jo njegov klub odigrava pri izvedbi kakovostne kolesarske dirke KK Adria za Trofejo ZSSDI.
Pred nedavnim so imeli člani tudi svojo letno skupščino, na kateri je bil dosedanji odbor potrjen. V njem so Andrej Kosmač
(predsednik), Renzo Počkar (podpredsednik), Viviana Jdrcog in Jasna Parovel (tajnici), Livio Collerig in Dejan Kozina (blagajnika), Savina Cosina, Stojan Parovel, Edvin Gregori, Edvin Ze-rial, Devan Starec in Mitja Zahar (oba odgovorna za mototuri-zem).
Na sliki (Foto Kroma): posnetek z nedavnega občnega zbora Primotor kluba.
Obvestila
ZSSDI
sklicuje JUTRI, 18. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah izredni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev organov občnega zbora in sprejetje novega štatuta.Sledil bo 25. redni občni zbor.
SZ SLOGA
obvešča člane, prijatelje in navijače, da organizira v soboto, 20. t.m. avtobusni izlet v Legnago ob priliki prvenstvene tekme moške ekipe. Interesenti dobijo vse informacije v gostilni Kralj v Trebčah.
SKKRAS
sklicuje v sredo, 24. t.m., 33. redni občni zbor, ki bo v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, razprava o poročilu, odobritev poročila, obračuna 1995 in proračuna 1996, izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora ter razno. Upravni odbor poziva vse člane, da se občnega zbora udeležijo.
MLADINSKI ODSEK SPDT
prireja v nedeljo, 21. aprila, izlet za osnovnošolce v okviru Športne Sole Trst v jamo pri Briščikih. Zbirališče ob 9. uri na glavnem trgu v Briščikih. Informacije po tel. 55180.
NOGOMET / MLADINSKO PRVENSTVO
Dokaj skromna bera naših štirih moštev: le Juventina iztržila točko
Sovodnje, Primorje in Vesno praznih rok
DEŽELNO POPRVENSTVO
Juventina - Tarnaj 2:2 (1:1)
JUVENTININ STRELEC: Macuzzi 2.
JUVENTINA: Pavio, Screm, Romano, Milotti, Franchi (Subani), Radovani (Frut-ti), D. Trampuš, Gallo, Gambino, Balla-ben, Macuzzi.
Juventina si je v 1. kolu poprvenstva zapravila lepo priložnost, da bi premagala enakovrednega nasprotnika. Gostitelji so prvi povedli, s tem da je Macuzzi izkoristil napako gostujoče obrambe. Nakar so gostje reagirali in tudi izenačili. Tamai je tudi povedel na 2:1 ter Sele 5 minut pred koncem srečanja je uspelo Macuzziju izenačiti in doseči svoj drugi zadetek na tej tekmi.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
NA GORIŠKEM
Oriavris - Sovodnje 3:1 (2:0)
STRELEC ZA SOVODNJE: Florenin.
SOVODNJE: Tommasi, Fajt, Peteani, Pisk, Dav. Devetak (Figelj), Gorjan, De Co-melli, M. Devetak (Ožbot), Dim. Devetak, Florenin, Tomšič (Zanfagnin).
_ Sovodenjsko moštvo je nastopilo v zelo okrnjeni postavi, saj je nekaj standardnih nogometašev igralo s člansko ekipo. Naši igralci so bili v prvih 15 minutah povsem enakvoredni gostiteljem, nakar so »izgubili glavo« in prejeli dva gola. Sovodenjci so v drugem polčasu sicer dosegli častni zadetek z Markom Floreninom, to pa seveda ni bilo dovolj za izenačenje, saj so domačini dosegli Se tretji zadetek.
Od posameznikov bi tokrat pohvalili Marka Florenina, Davida Tomšiča in Ma-nuela Devetaka, ki se je spet vrnil na igrišče po 6 mesecih odsotnosti zaradi dveh težkih poškodb in svojo nalogo zelo dobro opravil.
NA TRŽAŠKEM
Portuale - Primorje 3:0 (2:0)
PRIMORJE: Morri, Ferfolja, Lovrečič,
Braini, Fattorello, Turk, Ban, Kuk, Ostrouška, Franzot, Luxa.
Primorje je nastopilo brez več standardnih igralcev in po pričakovanju tudi izgubilo proti solidnemu moštvu Portua-leja, ki je četrti na lestvici.
Gostitelji so si zmago dejansko prislužiti že v prvem polčasu, ko so dosegli dva zadetka in so imeli tudi številni priložnosti za gol. V drugem polčasu so naši nogometaši bolje začeti in imeti z Banom priložnost za gol. Domačini pa so dosegli še tretji zadetek, našim pa je ostala le uteha, da so zamuditi dve priložnosti z Luxo in Kukom, ki je zadel vratnico.
Kljub porazu pa je treba pohvaliti vse naše nogometaše, ki so se zelo požrtvoval-no boriti. (Gorazd)
Olimpia - Vesna 2:0 (1:0)
VESNA: Gruden, Stocca, Cossutta, Toncich, Cividin, Vascotto, Perini, bulli, Morassut, Blokar, Polti.
Kriški mladinci bi lahko osvojiti točko an tem srečanju, zgrešiti pa so celo vrsto ugodnih priložnosti (Perini, Polti, Blokar), gostitelji pa svoje niso zamudili in povedli v 40. minuti. Naj omenimo tudi, da je sodnik povsem spregledal očiten prekršek domačega vratarja, ki je prestregel žogo z roko in bi zato moral biti izključen. Tako ati drugače Olimpia je v drugem delu dala še en gol in tako zmagala.
OSTALI IZIDI: Sistiana - Don Bosco 4:1, Costalunga - Zaule 5:3, Muggia - Edile Adriatica 0:1, Opicina - Domio 2:2, Chiar-bola - S. Andrea 1:2. VRSTNI RED: Domio 58, Costalunga 52, Muggia 51, Portuale 49, Opicina 46, Olimpia 44, S. Andrea 41, Edile Adriatica 40, Sistiana 30, Primorje 21, Chiarbola 18, Montebello Don Bosco in Zaule 17, Vesna 7. PRIHODNJE KOLO: Vesna - San Marco, Chiarbola - Primorje
NOGOMET / PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
Zarja Adriaimpex sklenila prvenstvo na 2. mestu
Od naše združene ekipe bi lahko pričakovali celo kaj več V prvenstvu najmlajših Sovodenjci nadoknadili 3 zadetke
NARAŠČAJNIKI
Mont Don Bosco - Zarja Adriami-jpex 1:6 (1:3)
ZARJINI STRELCI: Semec 3, Ostrouška 2, Ota.
ZARJA: Babuder (D. Gregorij, Zor-nada, Bukavec, Jan Gregor!, Križ-mačič, Miliani, Manzin, Lorenzi (Ota), Skrl, Semec, Ostrouška.
S teniško zmago so zarjani končali letošnje prvenstvo in končali na sicer dobrem drugem mestu na skupni lestvici. Takoj pa moramo pristaviti, da smo od teh fantov pričakoval kaj več. Prvenstvo so si zapravili v povratnem delu, ko so takoj na začetku izgubili ključne tekme, res škoda, saj je imela ekipa res vse možnosti, da osvoji prvo mesto, saj je tudi predvajala daleč najboljši nogomet.
Prva Opicina, druga Zarja Adriaimpex in tretja Muggia: to je vrstni red ekip, ki so bile skoraj vse prvenstvo pri vrhu lestvice, zarjani pa so bili celo jesenski prvaki! Naša združena ekipa je popravila lanskoletno uvrstitev, ne pa zastavljenega cilja. O tekmi res nimamo kaj dosti povedati, le da tokrat niso imeli pravega tekmeca in tudi tokrat napolnili mrežo gostov, kot dostikrat v tem prvenstvu. Glavni protagonist srečanja je bil Semec s tremi in Ostrouška z dvema zadetkoma, pa tudi ostali so pripomogli k visoki zmagi. Tržačani pa so se zadovoljili le s častnim golom, kajti že takoj na začetku je bilo jasno kdo bo končni zmagovalec, (d.gr.)
OSTALI IZIDI: S. Andrea - S. Ser-gio 5:5, Olimpia - Muggia B 3:0, CGS - Portuale 2:1, Muggia A - Opicina
0:2, Chiarbola - Costalunga 3:1.
KONČNI VRSTNI RED: Opicina 57, Zarja Adriaimpex 52, Muggia A 51, Olimpia 42, San Sergio 32, Portuale in Muggia B 27, Montebello Don Bosco 18, Costalunga in Chiarbola 14, CGS 13, Domio Esperia 12.
NAJMLAJSI
Sovodnje - Gradese 4:3 (1:3)
Strelci: Todde 2, Tomšič S., Assi.
SOVODNJE: Gergolet, Phaš, Cotič, Tomšič R., Bagon, Assi, Tomšič S., Mauri, Todde, Pavšič, Žani er (Simšič).
Sovodnje so proti enakovredni ekipi dobro igrale predvsem v drugem polčasu.
V prvem delu je domača ekipa zaigrala zelo zmedeno in z velikimi
napakami. Vse to je izkoristil Gradese, ki je v dvajsetih minutah trikrat zatresel sovodenjsko mrežo. V zaključku prvega dela je Saša Tomšič zmanjšal vodstvo Gradeseja z lepim strelom, ki je ugnal nasprotnikovega vratarja.
Po odmoru jso se Sovodenjci prebudili, saj so uspeli izenačiti in v zadnji minuti tudi dati zmagoviti dosežek z Assijem.
Za značajno igro si vsa ekipa zasluži pohvalo. (A. Pavšič)
OSTALI IZIDI: Fincantieri - Au-dax 0:1, Como - Ronchi 0:7, Aris S. Polo - Stqaranzano 2:2, Pro Romans -Lucinico 1:0, Sanrocchese - Isontina 0:2.
PRIHODNJE KOLO: Sanrocchese
- Sovodnje.
KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA
KOŠARKA / SLOVENSKE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Polet Metra dosegel zelo pomembno zmago v boju za obstanek v ligi
Virtus Basket - Polet Metra 58:61 (28:31)
POLET: Bogateč 4, Berdon 13, Doles, Legiša, Skerlavaj 6, Pertot 4, Malalan 7, Taučer 12, Klanjšček 12, Spacal 3, trener Počkaj.
PON: Bogateč in Skerlavaj. 3T: Klanjšček 1.
Poletovci so proti Virtusu Basket dosegli izredno pomembno zmago za obstanek v ligi. Sicer je razplet v tem prvenstvu dokaj »čuden«, tako da še ni jasno, katera ekipa bo napredovala v višjo in katera (ali kateri) bo izpadla v nižjo ligo.
Tako ali drugače, poletovci so proti Virtusu igrali eno boljših prvenstvenih tekem. Igrali so zelo zbrano, požrtvovalno in borbeno. Poletovci so si največjo prednost (8 točk) priigrali v prvem polčasu, sicer pa je bilo srečanje izredno izenačeno. Proti koncu tekme so bili openski košarkarji prisebnejši od gostiteljev in tudi zasluženo zmagali.
Od posameznikov bi tokrat pohvalili Devana Taučerja. (J.B.)
1. DIVIZIJA
Ferroviario - Jadran 82:105 (38:59)
JADRAN: Požar 19, Jogan 20, Velinsky 10, Franco 22, Stokelj 1, Starc 8, Cej 25, trener: Jan Gregori. SON: 20. 3T: Požar 2, Jogan 1, Velinsky 1.
Proti zadnjeuvrščenemu Ferroviariu so jadranovci visoko zmagali in s tem uspehom utrdili tretje mesto na lestvici. Franco in soigralci so se izkazali predvsem v prvem polčasu, ko so povedli z 20 točkami razlike. V nadaljevanju pa so izgubili skoraj vso prednost, saj so se domačini približali na samih 6 točk. V zadnjih minutah so Gregorijevi varovanci odločno pritisnili na plin in tekmo tudi zasluženo osvojili. Med posamezniki sta se izkazala predvsem Cej in Jogan, ki sta bila zelo učinkovita v napadu. (Niko)
NARAŠČAJNIKI
Don Bosco A - Bor Ediauto 75:70 (35:37)
BOR: Kafol 2 (0,1:3, 0), Tolentino 1 (1:2, 0:1, 0), Gabimo 8 (4:8, 2:8, 0), Stokelj 26 (8:13, 9:14, 0:1), Cossutta, Santi 7 (1:3, 3:3, 0), Pussini 8 (0, 4:7, 0:1), Bosari 18 (4:5, 7:13, 0), Krčalič, Romano, trener: Krečič.
PM: 18:31. met za dva: 26:49, met za tri 0:2, skupno 26:51. PON: Pussini. SON: 18.
Borovi naraščajniki, ki so nastopili brez poškodovanih Lovrihe in Smilovicha, so po napetem in izenačenem srečanju šele v poslednjih minutah klonili pred drugouvršCenimd Don Boscom.
Tekma se ni pričela najbolje za Krečičevo posadko, ki je po začetnem 14:6 v korist domačinov, proti koncu polčasa zaostajala že za 11 točk (28:17). Zatem so naši v zadnjih minutah povsem zmedli domačo peterko in ob zvoku sirene celo povedli s 35:37.
V drugem delu so košarkarji Don Bosca takoj povedli s 6-7 točkami prednosti in jo obdržali do konca, kljub odločni reakciji borovcev. Borovci so tokrat zadovoljili, kljub temu, da so zgrešiti veliko prostih metov. Najboljši košarkar na igrišču pa je bil član Don Bosca Sca-la, ki je dal kar 30 točk. (Niko)
Servolana - Bor Ediauto A 63:80 (31:41)
BOR: Kafol 17 (5:7, 6:15, 0), Tolentino 6 (0:4, 3:4, 0), Gabimo 15 (1:6, 7:10, 0), Stokelj 25 (5:10, 10:14, 0), Cossutta 11 (1:6, 5T0, 0), Krmec (0, 0:1, 0). Lombardo 2 (0, 1:3, 0), Romano 4 (0:4, 2:4, 0), trener: Krečič. PM 12:37, met za dva 34:61. PON: Kafol. SON: 23.
Proti tehnično slabšemu, toda borbenemu nasprotniku so Borovi dečki, kljub medli predstavi, zanesljivo zmagati. Naši so po dobrem začetku v drugi četrtini popustili na vsej črti, tako da so se domačini približali na samih 10 točk (31:41 v 20. min.).
Po odmora so borovci prednost rahlo zvišati in jo obdržati do konca, tako da zmaga ni bila nikoli vprašljiva.
Don Bosco B - Kontovel 99:73 (53:25)
KONTOVEL: Paoletič 18, Šušteršič 12, Doglia 11,
Bor A uspešen med naraščajniki Pri dečkih zmagali obe naši ekipi
Začel se je drugi del prvenstva »propaganda«: le Kontovel zmagal
Rebula 10, Semec 10, Kocjančič 6, Gregori 6, Bogateč, Sibelja, trener Briščik. SON: 16.
Kontovelci so začeli zelo slabo tako v obrambi kot v napadu, kar so seveda izkoristili gostitelji, ki so si kaj kmalu priigrali 20 točk prednosti. Naši košarkarji so se nato le prebuditi, v dragem polčasu so bili tudi bolj motivirani, solidno so igrali v napadu, biti pa so še vedno pomanjkljivi v obrambi.
Od posameznikov bi tokrat za igro v dragem delu tekme pohvalili Kristjana Rebulo in Alena Semca .
(RP.)
DEČKI
Ferroviario - Kontovel 84:107 (34:65)
KONTOVEL: Rogelja 2, Šušteršič 40, Doglia 22, Frandoli 6, Semec 15, Kocjančič 16, Gregori 0, Hrovatin 6, trener: Briščik. 3T: Doglia 1
Kljub odsotnosti petih igralcev, se Kontovelovi dečki vračajo z gostovanje z zasluženo zmago. Fizično enakovredni nasprotnik ni bil kos naSim razigranim fantom. Že v uvodnih minutah so si namreč priigrali znatno prednost. Privoščili so si tudi nekaj atraktivnih akcij, tako da jih je domača publika nagradila z aplavzom. Prednost 31 točk ob koncu prvega polčasa točno priča o poteku tekme. 'Ob Kocjančiču in Dogli se je izkazal Šušteršič, ki je bil s 40 točkami najboljši strelec srečanja.
Ricreatori - Bor B Autocarrozzeria Boris 52:71 (27:24)
BOR: Pison 7 (1:4), Miloševič 8 (2:9), Viler 4, Scarcia (0:4), Pitacco 15 (3:6), Sadlovvski (0:2), Verri 12 (4:7), Križmančič 14 (0:9), Sunerga 11 (1:2), trener: Canciani. PM: 11:43. PON: Pison in Sunerga.
Borovci B ekipe so proti zadnjeuvrščenemu Ricrea-toriju, kljub izredno slabi igri, osvojiti dragi par prvenstvenih točk. Treba je povedati, da so bili tokrat odsotni Kodrič, Dedagič, Premru in Mirčeta, toda igra, ki so jo Cancianijevi varovanci predvajati, je bila proti skupini začetnikov zares pod vsako kritiko. Vsekakor je bila na tej tekmi pomembna zmaga, katero so borovci nazadnje tudi osvojili. Skozi vse srečanje se je tokrat srčno boril Giorgio Pitacco, ostali pa so se predramili šele v dragem polčasu.
PROPAGANDA
A SKUPINA
Bor Dentalex - Libertas 62:80 (33:26)
BOR: Požar 6, Floridan 24, Kemperle 8, Peric 4, Jev-nikar 6, Dolhar 4, Krčalič, Feletti, Zanon, Rebula 10, trener: S. Corbatti. PON: Kemperle, Jevinkar in Peric.
SON: 35.
V nedeljo se je pričel dragi del prvenstva propaganda. Borovci so proti Libertasu po zanimivem dvoboju izgubiti. Naši so sicer ves prvi polčas vodili, toda številne osebne napake in nekaj naivnih napak borovcev je v dragem delu omogočilo gostom, da so si priigrali odločilno prednost 20 točk. Med posamezniki sta se tokrat izkazala Iztok Floridan in Matej Rebula, slednjega pa moramo še posebej pohvaliti, saj je v teku sezone krepko napredoval. (Niko)
Azzurra - Jadran 92:27 (49:11)
JADRAN: Guštin 2 (0:3), Ferluga 2 (0:2), Matjaž Suhadolc, Mitja Suhadolc (0:2), Piccini 7 (3:8), Pavat, Ferfolja 3 (3:6), Peric 4 (0:4), Švab 9 (1:5), Jerman, Berdon, Beličič (0:2)rtrener Pavlica. PM 7:32.
Poraz je bil sicer pričakovan, jadranovci pa bi lahko izgubili z manjšo razliko v koših. Res je, gostitelji so hib višji in tehnično boljši od naših predstavnikov, jadranovci pa so pokazati premalo, da bi vsaj omilili poraz. Imeli so predvsem velike težave proti nasprotnikovemu conskemu »pressingu«.
Od posameznikov sta zadovoljila le Peric, ki se je edini enakovredno boril pod košema z nasprotniki, in Švab, vsi ostali so igralipod svojimi sposobnostmi-(A.P.)
SKUPINA B
Kontovel - Dardi 58:50 (26; 26)
KONTOVEL: Rogelja 8, Stoka 2, zavadlal, Budin 14, Nabergoj 18, Emili, Privileggi 8, Matiačič, Kosmina. Čemjava, trener Meden.
Po izenačenem prvem polčasu so Kontovelci v nadaljevanju povedli za 10 točk in prednost ohranih do konca tekme.
Za zmago je treba vse pohvaliti, posebno pohvalo Pa si zasluzi Gregor Budin, ki je dobro voril igro in tudi dosegel 14 točk.
SKUPINA C
Santos - Polet 104:25 (55:9)
POLET: L. Mitič 6, D. Mitič, Iskra, Starec 13, Sancin 2, Schillani, Gibi, Rebecchi, Corbatto, Paulin 4, trener Pavlica. 3T: Starec 1.	,	,
Saritosovi igralci so bili višji in tehnično boljši od poletovcev, ki jih je tudi zajela trema . Edini, ki se je enakovredno boril z nasprotniki, je bil Erik Starec, ki Je tudi dal 13 točk. Mlade poletovce čaka še ogromno de-
Na sliki (Foto Kroma): Kontovelov trener Igor Meden med minuto odmora v prvenstvu propagande.
JUTRI NA OPČINAH IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR ZSŠDI
Vključitev v CONI največji dosežek
Združenje si je utrdilo ugled tudi v Sloveniji
V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri izredni in redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
Izvršni odbor krovne športne organzacije je sklical izredni občni zbor, na katerem bo govora o spremembi statuta. V tej mandatni dobi si je vodstvo ZSSDI za eno poglavitnih nalog zadalo utrditev organizacije in povezava z italijanskim olimpijskim odborom CONI, zanemarilo pa tudi ni stikov z matično domovino, kjer je po osamosvojitvi nastal Olimpijski komite Slovenije, ukinjena pa je bila Zveza telesnokulturnih organizacij in podobno. Združenje je vsem tem dogodkom tesno sledilo in po zaslugi prizadevanj nekaterih posameznikov postalo član OKS brez volilne pravice, nekateri elani vodstva ZSSDI paimajo važna mesta v raznih komisijah pri OKS. Priznanje
ZSSDI v Sloveniji je sprožilo verižno reakcijo (pozitivno) tudi v Italiji. Z veliko pomočjo predsednika OKS Janeza Kocjančiča je bilo Združenje lani sprejeto v CONI kot organizacija s posebnimi zaslugami, kar po 127 letih športnega delovanja in tudi velikih športnih rezultatov pomeni veliko priznanje slovenskemu športu v Italiji. Vključitev v CONI pa nima samo političnega pomena, ki trenutno sicer največ pomeni, temveč bo na podlagi tega priznanja ZSSDI upra-vičevvno tudi do določenih finančnih prispevkov.A to je že druga faza.
V tem trenutku, ko naša manjšina dobiva iz vseh strani nizke udarce in tudi sami med seboj ne komuniciramo, je to priznanje silne važnosti. Športnikom bo dalo moč za premostitev težav. Ostati moramo enotni, in to ne v boju proti večinskemu
narodu, temveč v boju za nas obstoj in za naše bodoče rodove.
Združenje oz. člani izvršnega odbora so v tej zadnji mandatni dobi veliko naredili za ugled krovne organizacije. Sedaj prihaja druga faza, utrditev notranjih struktur. ZSSDI je že od nastanka vključeno v Slovensko kulturnogospodarsko zvezo, z vstopom v Svet slovenskih organizacij pa je Združenje dokazalo, da se bori za enotnost športnega življa in prav ta vključitev daje novo moč organizaciji, ki združuje peko 7000 športnikov, športnih in strokovnih delavcev. Taka organizacija mora dobiti vsestransko podoro in potrebuje v svojih vrstah samo tiste, ki verjamejo v našo mladino in ki so prepričani, da je telesna kultura eden bistvenih pogojev za obstoj naše skupnosti na tem koščku slovenske zemlje.
Marij
ODBOJKA / 1. IN 2. ZENSKA DIVIZIJA V TRSTU
VI.ŽD od naših ekip slavil le Breg
Kontovel v težavah - NPT premočan za borovke - Breg in Sokol presenetila v 2. ID
1. ZENSKA DIVIZIJA
Prevenire - Breg 0:3 (7:15, 10:15,2:15)
BREG: Zeriali, Kosmač, N. Canziani, Laurica, M., F., S. Sancin, Mauri, Sturman, Pethrosso.
Bregove odbojkarice so na lahek način osvojile nov par točk v 1. diviziji. Od samega začetka so Brežanke pokazale večjo voljo do zmage in z dobrimi servisi in napadom osvojile prvi set. Tekma je bila povsem enosmerna, saj so se nasprotnice s težavo upirale našim igralkam, ki so tokrat pokazale tudi precej dobro igro in zasluženo slavile. (V.M.)
Killjoy - Kontovel 3:1 (15:11, 7:15,15:10,15:11)
KONTOVEL:	Sossa,
Stoka, Obad, Bogateč, Černe, Furlani, Milič.
Po novem porazu postaja položaj Kontovela vedno bolj zaskrbljujoč. Killjoy je
ODBOJKA / PLAV OFF ZA NARAŠCAJNICE
Sloga B ugnala Kontovel in zapletla položaj na vrhu
Breg gladko zmagal - Prva zmaga Bora Friulexport Začel se je tudi tržaški pokal za fante in dekleta
NARAŠCAJNICE Od 1. do 6. mesta Sloga B - Kontovel 3:0 (16:14,15:12,15:3)
SLOGA B: Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Udovič, Žagar.
KONTOVEL: Starc, Sossa, Antonini, Milič, BattigelB, Vitez, Kosmina, Gollia, Bukavec.
Zmaga Sloge B predstavlja prav gotovo največje presenečenje v tej končnici prvenstva, saj je Kontovel po zmagi nad Bregom veljal za glavnega kandidata za osvojitev pokrajinskega naslova. Po tej tekmi pa je ponovno vse odprto. Začetek srečanja pa ni obetal takega izida. Kontovelke so se takoj v prvem setu razigrale in Po izenačenem začetku tudi Povedle s 14:9. Sloga pa nikakor ni popustila, kar je za to ekipo značilno, in po izredno borbeni igri je set osvojila.
V drugem je spet povedel Kontovel in to z 8:0, vendar je tudi tokrat Sloga z veliko voljo up zmage, zaostanek kmalu izničila in po izenačenem dru-gem delu seta spet prva prišla do 15. točke. To pa je Kontovelke popolnoma spravilo s tira, da so v tretjem nizu razigranim slogašicam nudile le skromen odpor. Po tej tekmi je zdaj glavni favorit za osvojitev Pokrajinskega naslova Breg, njegova glavna tekmeca pa bosta prav Sloga B in Kontovel.
Sloga A - NPT 0:3 (13:15, 8:15,11:15)
SLOGA A: Bianchi, Hrovatin, Možina, Pangerc, Simeone, Sosič, Sossi.
Sloga A je morala poražena z igrišča tudi po nedeljski tekmi. Nad igro naših deklet ne moremo biti razočarani, saj so občasno zaigrale res dobro in učinkovito, zal pa je bilo teh trenutkov premalo. To pa je Posledica dejstva, da so rgralke zaradi velikonočnih počitnic in šolskega izleta občutno manj trenirale. (Inka) Nuova Pallavolo C - Breg 0:3 (5:15,11:15,8:15)
BREG: Cossutta, Mingot, Kalc, Žerjal, Slavec, Zeriali, Uregori, Derganz, Babich.
Proti NPT so Brežanke
pričakovale precej težje srečanje, saj je nasprotnik med boljšimi tekmeci v skupini, ki se bori za pokrajinski naslov. Toda zmaga Brega ni bila nikoli vprašljiva, nekoliko več težav so imele Cačeve varovanke le v drugem nizu, ko je NPT že vodil z 11:7. Toda z dobrim napadom so naše igrale osvojile tudi ta set in nato Se tretjega. (Noemi)
Ricreatori - Sloga A 2:1 (15:10,12:15,15:5)
Sloga A: Bianchi, Hrovatin, Možina, Pangerc, Simeone, Sosič, Sossi.
V	soboto se je Sloga A pomerila z Ricreatorijem, ki je bil, tako kot Sloga, drugi v svoji izločilni skupini. Skoda, da je morala Sloga na igrišče v nepopolni postavi, saj je bila ta tekma kot nalašč za osvojitev prve zmage v končnici prvenstva. Zal pa se to ni zgodilo, čeprav je bila Sloga nasprotnicam v prvem setu povsem enakovredna. (Inka)
Breg - Sloga A 3:0 (15:10, 15:3,15:2)
BREG: Mingot, Kalc, Žerjal, Slavec, Zeriali, Gregori, Derganz, Babich.
SLOGA A: Ban, Sossi, Car-li, Hrovatin, Možina, Pangerc, Simeone, Sosič.
V	srečanju 5. kola so Brežanke po pričakovanju brez težav premagale slogaši-ce, ki so se očitno že pred tekmo vdale v poraz. Tekma ni bila zanimiva, saj sta obe ekipi zaigrali slabše kot znata.
VRSTNI RED PO 4. KOLU: Breg 13, Kontovel in Sloga B 8, Nuova pallavolo 7, Ricreatori 2, Sloga A 1. (Breg in Sloga A imata tekmo več)
Od 7. do 12. mesta
IZIDA 3. KOLA: Altura -Virtus 3:0, Ricreatori - Oma A 0:3, Kontovel B - Nuova Pallavolo bo danes ob 16.30.
VRSTNI RED: Altura 8, Oma A 7, Ricreatori 5, NPT 4, Kontovel B in Virtus 0.
Od 13. do 17. mesta
Bor - SanfAndrea 2:1 (15:9, 7:15,17:15)
BOR: Carpani, Ciacchi, Furlani, Husu, Derganc, Cunja, Bevilacqua, Stanič,
Zompicchiatti, Picent, Lovrenčič.
Borovke so v svojem drugem nastopu zmagale in potrdile, da igrajo iz tekme v tekmo bolje. V prvem setu so naše igralke zaigrale resnično dobro in zelo malo grešile. V drugem nizu pa niso znale ponoviti igre iz prvega seta, kar se jim je maščevalo. V odločilnem tretjem setu so se nasprotnice po vodstvu naših igralk z 10:5 približale, toda borovke so v končnici le slavile, čeprav so se izvlekle skozi šivankino uho. (Dejan)
OSTALI IZID 3. KOLA: NPT A - Oma B 0:3.
Vrstni red: Oma B 8, Bor Friulexport in Sant’ Andrea 3, NPT in SGT 2,
TRŽAŠKI POKAL
Začelo se je tudi to prvenstvo, ki je namenjeno igralkam in igralcem do letnika 1979. DEKLICE
Skupina A
Breg - S. Andrea 0:3 (11:15, 1:15,10:15)
BREG: Družina, Terčon, Bet, Cok, Cossutta, Mingot, Kalc, Zehal, Slavec, Zeriali, Gregori.
Nasprotnice so bili starejše in fizično močnejše, Brežanke pa bi lahko dosegle več, ko bi igrale nekoliko Bolje. Začele so dobro in povedle z 8:2, vendar so nato nerazumljivo popustile, zlasti v sprejemu. Se bolj pomlajena šesterka je v drugem setu osvojila le eno
Kontovelke (posnetek s tekme z Bregom) so izgubile s Slogo B
točko, v tretjem setu pa so Brežanke reagirale prepozono, saj je S. Andrea povedel že z 10:3. (Noemi)
OMA A - Sloga 0:3 (7:15, 14:16,5:15)
SLOGA: Ban, Coretti, Cris-sani, Cvelbar, Maurel, Udovič, Žagar.
Sloga v tem tekmovanju nastopa s svojo naraščajniško ekipo. Vendar se v prvem kolu sploh ni poznalo, da je Sloga krepko mlajša, saj je povsem gladko odpravila deklice tržaške ekipe OMA, ki so bile našim igralkam enakovredne le v drugem setu, v preostalih dveh pa je bila Sloga absolutno boljša. (Inka)
Skupina B
Bor - OMA B 3:0 (15:10, 15:1,15:7)
BOR: Carpani, Frandolič, Kraševic, Požar, Smotlak, Husu, T. in N. Furlani, Cunja.
V tržaškem pokalu nastopa Borova ekipa z mešano skupino naraščajnic in dekhe, edini cilj pa je nabiranje izkušenj.
Borovke so v krstnem srečanju opravile dober nastop. Zmaga ni bila nikoli pod vprašajem, saj nasprotnik tehnično našim ni bil dorasel. Na igrišče so stopile vse igralke, vse so zadovoljile, še posebno pa Ma-nuela Kraševic. (Dejan)
DEČKI
Korting - VolIey Club 3:0 (15:8,15:4,15:0)
Korting: Krmec, Mikolj, Mihč, Pečar, Peterlin, Savarin, Spetič, Stopar.
Letos so se na tekmovanje prijavile le štiri ekipe, med temi tudi naša združena, ki pa nastopa s precej mlajšo postavo. Kljub temu je bil prvi prvenstveni nastop nadvse uspešen. Fantje so zaigrah samozavestno in popolnoma nadigrali nasprotnika. Na tekmi ni bilo sodnika in vodstvi ekip sta se domenili, da bo sodil pomožni trener gostov. Ta je svojo nalogo odlično opravil, tako kot si od večine mladih sodnikov lahko le želimo. (Inka)
H ODBOJKA / V FINALU MEDPOKRAJINSKE FAZE
Uspeh »Kosovela
Kosovel - Venier 2:0 (15:6,16:14) KOSOVEL: Coretti, Cvelbar, Hrovatin, Maurel, Risegari, Simeone, Špacapan, Udovič, Žagar.
Odbojkarice Državne srednje šole »Srečko Kosovel« z Opčin so v fipalu med-pokrajinske faze mladinskih iger dosegle lep uspeh in se z zmago nad vrstnicami Sole Venier iz Ville Vicentine uvrstile v med-
deželno fazo. Za uspeh zaslužijo pohvalo vse igralke, ki jih vodi prof. Ivan Peterlin.
Proti šoli iz Ville Vicentine so Openke zaigrale zelo dobro. V prvem setu so povsem nadigrale nasprotnice, drugi set pa je bil bolj izenačen. Toda z veliko borbenostjo so si naše igralke (vse so dijakinje 2. razreda in so letnik 1983) zagotovile tudi ta niz in s tem tudi zasluženo slavile.
sicer na lestvici precej višji, toda razlika med ekipama ni tako velika, kot kaže končni izidi. Toda Kontovelke premalo zaupajo same vase, posledica tega pa je premalo učinkovit napad, kar je dejansko tudi odločilo srečanje.
Nadaljevanje prvenstva pa bo za Kontovel še težje, saj Manuela Škrk še nekaj časa ne bo mogla igrati zaradi težav z zdravjem, na treningu v ponedeljek pa si je huje poškodovala gleženj še Elena Bogateč, tako da bo glavno breme odslej slonelo na naraščajnicah.
NPT Area Immobiliare -Bor Friulexport 3:0 (15:10, 15:11,15:2)
BOR: Z. in J. Miličevič, Flego, Macho, Bogateč, Rogelja, Sadlovvski, Faimann, Stemad, Virgilio.
V prvi tekmi povratnega dela so Borove igralke klonile proti prvouvrščenemu NPT, ki je z igro dokazal, da je upravičeno na vrhu. Naše igralke pa so zaigrale preveč nihajoče. Dobrim obdobjem, v katerih so se borovke enakovredno kosale z nasprotnikom, so sledila obdobja slabe igre, kar je domača šesterka takoj kaznovala. V prvem setu so Raičeve varovanke držale stik z domačinkami do 12:10, nato pa so jih tri zaporedne napake pokopale. V drugem setu so naše odbojkarice vodile 8:5, nato pa je NPT s servisom v skoku spravil v težave Borov sprejem. Pri organizaciji igre so bile naše dokaj netočne in set je splaval po vodi, v zadnjem pa so borovke popustile na vsej črti. (Dejan)
OSTALI IZID 8. KOLA:
Pallavolo Trieste - SanfAn-
r\r-pp rvo
VRSTNI RED: NPT Area Immobiliare 16, Sant’Andrea 14, Killjoy 12, Breg 10, Bor Friulexport 6, Kontovel 2, Prevenire -2.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Sloga - Sokol 1:3 (13:15, 15:8,14:16,15:17)
SLOGA: Canziani, Cau-ter, Ferluga, Kufersin, Sossi, Žagar.
SOKOL: Radetič, Brišček,
Vižintin, V. in T. Švara, Orlič, Mercandel, M. in S. Le-giša, Gabrovec, Peric.
V derbiju 2. divizije je v ponedeljek v Repnu sicer nekoliko nepričakovano, zato pa zasluženo, slavila na-brežinska ekipa. Takoj moramo omeniti, da je Sloga nastopila krepko okrnjena, saj je imel trener Drasič na razpolago le šest igralk, ki pa so kljub temu zelo odločno začele in v prvem setu že vodile s 13:8, vendar so požrtvovalne gostje ves zaostanek nadoknadile in set tudi osvojile.
Drugi je nato pripadel Slogi, ki je tudi v tretjem pri izidu 14:7 bila že na pragu uspeha. Vendar je bil tudi tokrat Sokol prisebnejši in je znal z umirjeno igro spraviti set pod streho. Tudi četrti niz je bil izenačen. Prvi je do set žoge prišel Sokol, ki je povedel s 14:11, Sloga je nasprotnice ujela in prehitela, pri izidu 15:14, prav v končnici, pa ji ni uspelo, da bi izsilila igranje petega seta in Sokol je tako osvojil svojo drugo prvenstveno zmago. (INKA)
OSTALA IZIDA 7. KOLA: Julia - Virtus 1:3, Ricreatori - Sgt A 3:2.
Vrstni red: Virtus 14, Ricreatori 10, Sloga 8, Julia 6, Sokol 4, SGT A 0.
Skupina B
Breg - S. Andrea 3:0 (15:7,16:14,15:8)
BREG: Pettirosso, J. in I. Sancin, Carboni, Rodella, Criti, Cossutta, Kalc, Zeriali.
Brežanke so presenetljivo gladko premagale vodilni SanfAndrea in tako prišle do prvih točk. Končno so zaigrale, tako kot znajo, posledica tega pa je bila lepa zmaga. Rezultat ni bil nikoi-li vprašljiv, bolj izenačen je bil le drugi set, ko so Do-linčanke nekaj več grešile. Za dobro igro je treba pohvaliti celotno ekipo, posebno pohvalo pa zasluži Deborah Rodella, ki je v tretjem setu dosegla kar 8 asov. (Noemi)
OSTALI IZID 7. KOLA:
Virtus - Altura 3:2.
VRSTNI RED: Virtus 10, SanfAndrea 8, Altura 6, Breg in SGT B 2.
pH ROKOMET / 2ENSKA B LIGA h
Meslrino iz Padove spel premočan za igralke Krasa
Mestrino Padova - Kras 26:14 (13:7)
KRAS: Calzi, Jagodic 5, Milkovič 3, Ferluga 4, N. Bizjak 1, T. Kermec 1, Bizjak, Sedmak, V. Kermec.
Krasove rokometašice so v soboto doživele nov poraz proti premočnemu Mestrinu iz Padove, proti kateremu so že v prvem kolu visoko izgubile. Krasovke so začele zelo motivirano in v prvih dvajsetih minutah so igrale prepričljivo in izenačeno, potem pa so zaradi slabše fizične pripravljenosti popustile. Domačinke so to izkoristile in s protinapadi zanesljivo povedle.
Tudi v drugem delu zgoniška dekleta niso mogla storiti veliko, čeprav so imele izkušene nasprotnice večkrat težave zaradi dobre obrambe naših igralk.
Ta je prisilila domačinke k igri daleč od vrat, od koder seveda niso mogle tako pogosto premagati razpoložene vratarke Calzijeve. Veliko število razpoložljivih igralk na klopi pa je nasprotnicam omogočilo boljšo in hitrejšo igro, ki jim je na koncu prinesla tudi prepričljivo zmago. (Vesna Jagodic)
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Sreda, 17. aprila 1996
■
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4: Pomislili boste, da nekdo prefinjeno manipulira z vami in izkorišča vašo velikodušnost Zaman boste iskali krivca, kajti resnica je v tem, da si tokrat nagajate sami.
BIK 21.4-20.5.: V trenutkih preizkušnje vam bo ob strani stala nežna, razumevajoča duša, zato boste težavo odpravili kot za šalo. Ampak do prihodnjič se vendarle raje naučite samostojnosti.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Nikogar ne boste obtoževali za svoj padec, saj se boste predobro zavedali, da ste spet padli pod vpliv notranjega vražička, ki se mu preveč mudi, da bi se ubadal z malenkostmi.
RAK 22.6. - 22. 7.: Čeprav vam ne bo šlo vse po načrtih, boste vendarle zadovoljni z utinM današnjega dne. Za svojo prihodnost boste pripravili obilo sijajnih zamisli. Zdravje vam bo služilo kot še nikoli.
LEV 23.7. - 23.8.: V iskanju dokaza za svoj sum boste v življenjskega sopotnika vrtali tako dolgo, dokler se vam ne bo odločno upri. Ce niste gotovi vase, še ne pomeni, da vas drugi varajo.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Z vso paro se boste zagnali v nov projekt. Sprva vam bo sicer malce škripalo, ko se boste utekli, pa boste komajda dohitevah sami sebe. A kdor preveč hiti, lahko prehiti tudi cilj.
HHINICA 23.9. - 22.10.: Okolica vas bo ves čas zgolj potrjevala, le redknkdo bo, ki bo upal izreči kakšno kritično opazko na račun vaših slabosti. No, saj ne gre za slabosti; to so zgolj majcene popestritvene norosti.
ŠKORPIJON 23.10. - 2111.: Ne bo vam vseeno, s kom izgubljate dragoceni čas, zato boste pri izbiri sogovornikov zelo izbirčni Kdor izbira, je resda na dobičku, kdor je odprt, pa presenečen dobiva še vet
STREHO 23.11. * 21.12.: Vaš delovni zagon bodo končno opazi tadi tisti, zaradi katerih se sploh trudite. Ce boste zdržali še kakšen mesec ali dva, boste na počitnice odpotovali s prijetno popotnico - obljubo o napredovanju.
KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Osebi, s katero delite delovno okolje, bodo vaše domislice zelo všeč, zato vam bo odkrito izrazila pripravljenost za sodelovanje. Sprejmite jo le, če jo bo zanimala bolj pot kot dlj.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Zaželeli si boste popestriti dan, zato boste odprli vrata svojega srca in vanj povabili vse tiste, ki bodo želeli rajati po njegovih globinah. Več jih bo, bolj veselo ho pelo srce.
RIBI 20, Z - 20. 3.: Ce še ne veste; ljudje vas izjemno cenijo in občudujejo, čudi jih le, čemu še kar naprej iščete izrecna zagotovila.-Iskreno spoštovanje se vselej izraža z očmi, nikdar z besedami.
_________BENJAMIN_______
Odslrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, Id je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54,61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in dmhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Nov začetek
Najprej te lepo pozdravljam. OglaSam se ti drugič, upam, da mi bos tudi tokrat nakazal, kaj me čaka v življenju. Tvoje prejšnje napovedi so bile neverjetno pravilne. Sem Študentka. Ce bi me ocenjevali ljudje, ki me poznajo, bi dejali, da imam idealno življenje. Pa ni tako. Pred kratkim sem se razšla s fantom, za katerega sem bila prepričana, da je »tisti pravi«. Zaradi težav, ki ga spremljajo iz preteklosti, preprosto ni sposoben za resno zvezo. Pred nekaj leti se je ločil -nekdanja žena mu Se zdaj povzroča velike težave. Zanima me, ali jih bo kdaj reSil. Ali bo kdaj živel s svojim otrokom? Mene je konec zveze zelo prizadel. Ali se bom kdaj izkopala iz krize? Najhujše je sicer že mimo, začela sem se tudi videvati s svojim nekdanjim fantom. Resnično se trudi, toda v meni ni več prave volje do življenja. Kaj bo z nama? Ali bova kdaj živela skupaj? Kaj me čaka v prihodnosti?
Benjamin: Ljubezenska izkušnja te je najbrž naučila, da je med dejstvi in željami včasih velika razlika: tvoje prepričanje, da je (-zdaj že nekdanji) fant pravi, se je na izpitu iz dejstev sesulo kot hišica iz kart. Toda to ni toliko narobe kot to, da si v njem videla tisto, česar pravzaprav ni bilo (da torej nisi imela rada njega, marveč svojo iluzijo o njem, ki si jo zgradila na osnovi želja in pričakovanj); veliko bolj narobe je, da na temelju iste iluzije
nameravaš iskati novega partnerja, ki naj bi bil karse-da podoben tvojim željam in pričakovanjem. Pogoj za resnično ljubezen ni toliko nekakšno ujemanje partnerja z željami, pač pa sodelovanje pri vzajemni osebnostni rasti, ki zlasti vključuje pometanje z iluzijami in nerealnimi pričakovanji, kakršne smo si zgradili v domišljiji kot pomirjajočo protiutež slabim izkušnjam z ljudmi, zlasti s svojimi vzgojitelji. Bojim se torej, da boš kakovost partnerjev še naprej merila z merilom svojih želja, namesto da bi se spopadla z negativnimi platmi svoje duševnosti -sama ali v dvoje. Tvoj nekdanji fant je resda dokaj obremenjen z navlako svoje preteklosti, zato je obstajala le majhna verjetnost, da bi bil pripravljen potovati s teboj po poti k resnični ljubezni, čeprav imam občutek, da bi se čez leta vsekakor prebudil in se odločil za takšno pot. Ti si v rahli prednosti, saj rada razmišljaš o človeški duševnosti in se poglabljaš vase. Ce boš nadaljevala v tej smeri, boš začudena začela spoznavati vse več sorodnih duš, med njimi bo tudi fant, ki bo v prvi vrsti tvoj prijatelj in šele potem ljubimec. S tem fantom, ki ga boš spoznala v študijskem okolju, boš imela veliko možnosti za razvoj resnične ljubezni. Ne sodi ga po tem, koliko ugaja tvojim željam, temveč po tem, koliko lahko ob njem napreduješ v smeri osebnostne rasti. Tvoj bodoči sopotnik po mojem videnju ni fant, s katerim si se znova začela videvati iz bojazni pred osamljenostjo in v
želji, da bi se izognila razočaranju. BivSi fant bo rešil svoje težave z nekdanjo ženo na svoj, njemu primeren način. Nikar ne jadikuj, če si zabredla v krizo. Kriza je čudovita priložnost za radikalen življenjski preobrat: preobrat od iskanja pomirjeval (tudi in predvsem v drugih ljudeh) k iskanju poti za spremembo tistih plati tvoje duševnosti, ki te obremenjujejo s psihičnimi napetostmi, in k odločnosti, da se z njimi spopadeš in zaživiš lahkotneje in notranje svobodneje. Prepričan sem, da ti bo uspelo. Se več razmišljaj o sebi; več boš naredila v tej smeri, bolj srečno bo tvoje življenje in več sreče boš imela tudi pri »izbiri« življenjskih sopotnikov. Naj bo tvoja pot lahka in uspešna!
Med dvema ognjema
Ali je možno, da sem zaljubljena v dva fanta hkrati? Četudi sem, vem, da me nimata rada. Prvi, ki je bil moj fant že pred nekaj leti, me je zapustil; vsakič ko ga vidim, mi srce noro razbija. Z drugim se dobro razumeva; enkrat je z menoj celo prevaral svoje (zdaj že bivše) dekle. Ve, da nisem ravnodušna do njega, vendar ničesar ne naredi. Ali je možno, da bom srečna s katerim od njiju? Adi pa bom morda z nekim tretjim fantom, če bom sploh s katerim? Kako bo z otroki? Ce jih bom imela, ali jim bom lahko nudila udobno življenje? Bodo srečni? Se bom razumela z njimi in s partnerjem? Ali bom kdaj uspešna, ali si bom lahko privoščila, de-
nimo, avtomobil?
Benjamin: Najprej naj ti povem, da si se zelo dobro odločila glede Studijske usmeritve, kajti rojena si za humanistične vede, saj znaš zelo globoko razmišljati o človeški notranjosti. Pazi le, da se preveč ne navzameš akademskega znanja, raje razmišljaj in raziskuj s svojo glavo - kajti v psihološki znanosti je še veliko zmede in nejasnosti. Raziskuj predvsem sebe. No, glede na tvojo naravnanost boš prav gotovo razumela tudi dejstvo zaljubljenosti v dve osebi hkrati. Ce se lepo počutiš in te krasita notranja harmonija in svoboda, lahko ljubiš ves svet! Toda tako je, da se (najbrž zaradi konvencionalnih omejitev, ki temeljijo na bojazni pred osamljenostjo oziroma izpostavljenostjo pred svetom) tesneje vežemo le na enega človeka; moški, na katerega se boš tesneje navezala ti, pa po mojem videnju ne bo ne prvi ne drugi, ki ju navajaš v pismu. Srečala ga boš v študijskih klopeh - z njim se ne bos ujemala le srčno, temveč tudi po interesih. Tudi otroci bodo prišli, nekoliko manj jih bo, kot si jih želiš, vendar bodo zadovoljni in srečni. Tudi vozila se bos, sprva z avtomobilom, ki si ga želiš, pozneje z večjim, primernim za družino. Se o tvojem odnosu s starši: novega moža tvoje mame muči podzavestni strah pred nesprejetjem v novi družinski krog, pa tudi ljubosumje nate. Do njega skušaj biti karseda razumevajoča in prijazna, pokaži mu, da si ga sprejela - in videla boš, že kmalu se bo
prijetno spremenil.
Moja zvezda
Želim izvedeti, ali morda vidite kakšno svetlo zvezdo v moji prihodnosti. Kako bo z zaposlitvijo? Ati si bom lahko ustvaril spodobno življenje? Tudi na ljubezen računam. Prosim, če mi odgovorite na moja vprašanja; če so v življenju same slabe stvari, se res nima smisla truditi.
Benjamin: Vsakogar čaka njegova srečna zvezda, nekateri jo dočakajo prej, drugi pozneje. Ti si nedvomno v prednosti; ne zato, ker ti trenutno škriplje nekoliko bolj kot navadno, pač pa zato, ker iz tebe Se vedno seva optimizem, ker v prihodnost zreš s treznimi in pozitivnimi očmi, hkrati pa te krasi dovolj poguma, da konstruktivno sprejemaš izzive, ki ti jih ponuja življenje. Nekaj časa se ti bo še zdelo, da je svet kotel gorja, toda samo do trenutka, ko bos uzrl žensko, za katero boš nemudoma vedel, da je ONA. Ne bos v trenutku vzcvetel; volja, ki jo bo v tebi prižgala njena iskrica, bo neizmerna, razumska svetilka, ob kateri bos korakal po poti v lahkotno prihodnost, ki pa bo polna skrivnega znanja. Ne napovedujem ti (še) poti v nebesa; samo napeljujem te, da izkoristi priložnosti za osveščenje svojega čutenja in opravi z navlako svoje preteklosti. Nekateri, ki takšnih možnosti nimajo, so večni ujetniki nerealnih sanj. Ti pa stojiš na tleh, črpaš iz zemlje in zreš k obzorju, zato te bo pri kovanju sreče spremljalo veliko sreče.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	SL. OBRAMBNI MINISTER	GRŠKI FILOZOF	GUVNI STEVNIK	ERBU	SKUPNO IME ZA SAMOST. IN PRIDEVNIKE	DRAG KAMEN	M0SK0 IME	AL0IS JIRASEK	MANJŠA PLETENA KOŠARA	AVTOR: BRANKO KOZULIC	LESEN OPORNIK	RIMSKA BOGINJA JEZE	ZGOD. MESTO V DALMACIJI	ZADNJI DEL DEBELEGA ČREVESA	TUJE ZENSKO IME	VRSTA KONJSKEGA TEKA	Z	ANG. KRAUICA (ANA)	MANJHEN DIRKALNI AVTO	LADJA ARGONAVTOM
USTASKO TABORIŠČE tA HRVAŠKEM										ZASTOPNIK DRUŠTVA							SODOBEN PLES			
OSNOVNI POJEM KUSICNE GLASBE										T. NOVINARKA FALACCI							HIMALAJSKA KOZA			
										OSKAR KOGOJ							POUED. ORODJE			
LJUDSTVO V LAOSU				IND, RASTLINA				MESTO V J. AFRIKI												
				LOVSKA PRIPRAVA				RIMSKO MIT. P0D7EMI JE												
KRŠKO			PELTONOVA TURBINA SRHLJIVKA									ZEMELJSKI PLIN	KAREL SOSS			RATOMIR (KRAJŠE)				
													VESOLJSKI IZSTRELEK			VOJAŠKI CIN				
SL IGRALEC (BORIS)						KRAJ PRI BOLZANU				OSKRBNIK	DOBA. VEK OMLATENA ŽITNA STEBLA				SKRB (STAR.)				GORSKI VRH	SORODNIK PO OČETOVI STRANI
						REKA V NEMCUI									GRŠKI KIPAR					
MESTO V TURCUI					NEBESNI POJAV				REKA V RUSUI					MOLITEV V BUDIZMU						
					SLAVNOSTNI OGENJ				POLITIK BACIC					MESTO V KITAJSKI						
PROPAGAND. IGRA							SL. GLASBENIK PESTNER	ZVEZDNI SESTAV										TONE GASPERIC		
								POJAV PRI GORENJU										MLEČNI IZDFIFK		
KRAJ PRI AJDOVŠČINI				BRAZILSKO MESTO DRAGO IBLER													POTOMEC MARKO KRAVOS			
POL. GIBANJE VITALUI												MESTO NA SICILUI								
PROJEKCIJA PREDMETA NA RAVNINO						DEL POHIŠTVA						ANG. IGRALKA BLVTH				MATEMATICN ZNAK ZA MNOŽENJE				
JLVtti
‘NNV
‘VtiVtNO
‘sravN
'VNMHOVl
‘raZLLNaaaffl
‘NIS
‘oamNvlaaoiH
‘ICO
‘01
‘vlistvivo
‘VXU9V
‘VttLNVtil
‘VLStN
‘»tri
‘StfVS
‘HVW
‘V50
‘vao
‘NVJ.SO
‘OLVti
‘St
‘VMNOTBJ
‘tet
‘oanasaNNVHOi
‘xwt
‘OYl
‘HVI
‘VNVMO
‘ViMOtLLNV
‘VttS
'tflONIS
‘DVAON3SVi
iOUABJOpOA
:AaXISlH
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Kotiček: Kljukčeve dogodivščine TV dnevnik Volilna tribuna
RAI 2
RETE 4
ITALIA 1

Milič in Grilanc
SERVIS TV - VCR ^ ANTENE TV - SAT
Prosek 101 Tel. 040/251371
RAI 1
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giurato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik
Film: L’ amante di ferro (pust., ZDA ’52) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita L. Sardella, J. Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Volilna tribuna
Film: Quant' h bella gio-vinezza (fant., ZDA ’86) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Mara Venier)
Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Aktualno: 11 fatto TV film: Non dinni bugie (dram., ZDA '91, i. S. Weber, K. Helmond)
3 Dosje: Zenske na razpotju (vodi D. Bonito) Dnevnik
SJ Aktualne teme: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Le stagioni del no-stro amore (dram., It. ’66)
METii
Variete za najmlajše Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 TG2 33 Dnevnik
Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, 13.30 volilna tribuna, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o izletih in potovanjih Sereno Variabile Dnevnik, vreme in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in dnevnik flash Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Tg2 Film: Acqua e sapone (kom., It. ’83, r.-i. Carl o Verdone, N. Hovey) Volilna tribuna Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte
RAI 3
Gospodarstvo Nan.: Moonlighting, 9.00 nad. Un volto, due don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes
(11.30)	dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri
Film: Proibito (dram., It. '54, i. Mel Ferrer) Dnevne zanimivosti: Giorno per giorno, vmes
(19.30)	dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: La legge del piu forte (vestem, ZDA '58, i. Glenn Ford, S. McLaine) Film: Come far canierA... molto disonestamente (kom., ZDA ’90, i. M. Caine), vmes dnevnik Pregled tiska
Rubrika o lepoti
CANALE 5
Na prvi strani, vremenska napoved
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.)
Aktualno: Forum - Televizijsko sodisce (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante
Otroški variete Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualnosti: Planet jj Nan.: TJ. Hooker Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva
Otroški variete Ciao Ciao parade in risanke, 14.20 Ciao Ciao Parade Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.05 Generazione X Aktualno: Planet Nan.: Bavside School,
16.45	Beverly Mills,
17.45	Primi baci Odprti studio in vreme,
18.45	Secondo noi, 18.50 Šport studio
Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper - Poroka s presenečenjem (i. M. Curry)
Film: Tutta colpa di papa (kom., ZDA '95, i. J. Eckhouse, J. DeVVitt) Šport: Champios League (vodi B. Longhi) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Le ragazze della terra sono meglio
	Jutranji dnevnik, drobci		Licheri)	
	Film: Kapo (dram., It.	ggffl	Dnevnik TG 5	mm
	’59, i. S. Strasberg)	RJJjj	Variete: Papi quotidiani	
	Videosapere: Vstop pro-		Nad.: Beautiful (i. Ron	
	st, Kinematografija, Me-		Moss, J. McCook)	
	dia/Mente, Zdravje		Nan.: Robinsonovi - (i.	
mi	Volilna tribuna		Bill Cosby, Lisa Bonet)	
	Vstop prost, Znanstveni		Variete: Časa Castagna	
	dnevnik. Cestni pistelji		Otroški variete Bim Bum	
	Dnevnik		Bam in risanke	
	Aktualno:Telesogni,		Nan.: Viaggio fantastico	
	13.00 Kljub vsemu,	|jWM	Risanke: Georgie	
	mojaltalijaVideoZorro		Kviza: OK, il prezzo e	
	Deželne vesti, dnevnik		giusto! (vodi Iva Zanic-	
	Volilna tribuna, 15.30		chi), 19.00 La mota della	
	TGR Eurozoom		fortuna (vodita Mike	
	Športno popoldne		Bongiorno, A. Elia)	a
to	AJctualno: Ob 5-ih zvečer		Dnevnik	
m	Dok. oddaja Geo		Nogomet: Nantes-Juven-	
	Aktualno: La testata		tus (pokal prvakov)	
	Dnevnik, deželne vesti		Aktualna odd.: Testa a ’	
	Volilna tribuna		testa (vodi E. Mentana)	
	Aktualno: Mi manda Lu-		Variete: Maurizio Costan-	
	brano		zo Shovv, vmes (0.00)	
	Dnevnik, deželne vesti		nočni dnevnik	
BjJI	Volilna tribuna		Variete: Papi quotidiani	
	Hollywood party		Pregled tiska	
	Dnevnik, pregled tiska,		Nan.: Cin Cin	
	nočna kultura,vreme		Pregled tiska	
	Variete: Fuori orario		Nabožna oddaja	
S TELE 4
Slovenija 1
Videostrani Mala Carovmica, 1. del Skok med zvezde, 13. del Roka Rocka
Izgubljene civilizacije, angleška dok. oddaja Naša pesem ’95 Poročila
Kolo sreče, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Svet na zaslonu Ljudje in zemlja, pon.
TV Dnevnik 1 Pod klobukom Kate in Allie, 22. del Kolo sreCe, tv igrica Risanka TV Dnevnik 2 Gospod Bean, 8. del Na svidenje, nizoz. film Rezija: Heddy Honigmann. Igrajo: EIs Dottermans, MVarre Borgmans, Nelleke Zitman in drugi.
TV Dnevnik 3 SeaQuest, 6. del Zaljubljenca, 2. del Poročila
Slovenija 2
fflS? Koper
godki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Scienza contro cri-mine
Glasb, odd.: Slot Machi-ne, 18.15 Parole & Musiča (vodi V. Fiandra) Dokumentarec Film: Colpo su colpo (krim., ZDA ’67) Gospodarstvo
MONTECARLO
20.00, 22.30, 1.30 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Gli uomini sposano le brune (kom., ZDA ’56) Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap zap Film: Stregati (kom., It. '86, r. F. Nuti, i. O. Muti) Film: Another Country (dram., VB 84, i. C. Firth)
Euronevvs
Dialogi, oddajo vodi Ezio Giuricin
Ameriški avtorji:
Jack London Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste
Primorska kronika Vsedanes Ameriški avtorji:
Jack London Euronevvs
Nočni sodnik, tv serija Ženeva:
Koncert Vsedanes Opičji prijem, avstralski film Režija: Ken Gameron
DtO Hrvaška 1
	TV koledar
	Santa Barbara, 1236. del nadaljevanke
	Dobro jutro
	Poročila
	Hrvaška 1991
		
	Euronevvs	
	Pot v nebesa, nemška	
	dok. oddaja	
	V žarišču	
	Oci kritike	
	Ameriški film, 1. del angleške dok. oddaje	
	Janina hiša, ameriški film	
	Gospod Bean, 7. del angleške nanizanke	
	Angels Falls, 3. del ame-	
	riške nadaljevanke	
	Včeraj, danes jutri	
	Po Sloveniji	
	Po Tuniziji, 2. oddaja	
	V vrtincu	
	V žarišču	
	Polfinale evropskih pokalov v nogometu: Panat-hinaikos - Ajax, prenos	
	Omizje: Zdravstvo kdo bo tebe	
	cenil...	
	4. tekma finala končnice	
	DP v odbojki (M): Salonit	
	- Maribor Marles, posn.	
		
		
		
		
		
M Gostje v studiu
Glasbena vzgoja Tv galerija Ko o drstem Poročila Ljubezen,
225. del nadaljevanke Zlata plošča,
ponovitev ameriškega filma
Otroški program Pomembno in 'nepomembno, 6. del Ljubim svoje mesto Poročila Glasba v Času Senj
TV galerija Otroški program:
Ko odraslem, dokumentarna oddaja za mladino Hrvaška danes Kristalno cesarstvo,
102. del nadaljevanke
Kolo sreCe
Virus
Loto
Nocoj...
Dnevnik Poslovni klub Kulturna krajina Praznik za strune, glasbena oddaja Dnevnik
r
-\
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8,00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Zborovska glasba po želji; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22,30 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8,30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 Moped Shovv; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Moda; 18.00 Vroči stol;
19.30	Glasbeni večer z J. VVebrom: Rock, Blues, Folk &Country; 22.00 Zraclo dneva .
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna \PTatineja; 11,05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne
molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov in koncertov; 20.00 Radioteka: Čajkovski (I. Mrak); 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb. tradicija 20, st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6,00 Otvoritev;
6.30	Osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost; 11.15 Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih;!7.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.30 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 1-6.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E.
Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Villa Ut; 19.15 Siigla singel.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 13.40 Smeh ni greh; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na go-riškem valu; 15.00 Potpuri; 15,30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasbartrieste Prima 1995 - Koncert v Muzeju Revoltella 29.11.95; 18.00 Literarne podobe; Mirabilia poetica; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Volilna tribuna; Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-19.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Primorski obzornik.
Primorski dimik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, UL Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
r	CDEr
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6 66
6*6

DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.12 in zašlo ob 19.52. Dan bo dolg 13 ur in 40 minut
Sm
Luna bo vzšla ob 05.57 in zašla ob 19.29. Mlaj bo jutri, 18. aprila, ob 00. uri in 49 minut.

Danes: ob 4.04 najnižje -53 cm, ob 10.11 najvišje 38 cm, ob 15.57 najnižje -39 cm, ob 22.06 najvišje 55 cm.
Jutri: ob 4.35 najnižje -56 cm, ob 10.46 najvišje 37 cm, ob 16.27 najnižje -34 cm, ob 22.32 najvišje 53 cm.
Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden.
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 110 Na Zelenici naprave danes ne obratujejo, Ribniško Pohorje	120 na. Na Voglu je Žagarjev graben zaprt.
Golte	100
Vogel	160
Krvavec	115
Velika Planina	110
Kanin	190
Rogla	135
J
TEMPERATURE IN
VIŠINE SNEGA V GORAH		
500 m	°C 14	
1000 m	9	100 cm
1500 m	3	160 cm
2000 m	0	
2500 m	-4	3000 cm
2864 m	-6	
Snežna odeja je prekritafs škofje, ki se ponekod predira pod človeško težo. Tveganje pred snežnimi plazovi se je povečalo le lokalno, kjer je veter nov sneg napihal v klože. Zato je nevar-
po gorah večinoma 2. stopnje po petstopenjski lestvici. Zaradi hladnega vremena je snežna odeja pomrznjena cel dan.

DANES
O
TRBIŽ
CELOVEC
o -1/14
O
KRANJSKA GORA ^ -2/13	O
TRŽIČ 0/15
=0
GRADEC
1/14
O
S. GRADEC -1/14
M. SOBOTA O 3/15
MARIBOR ° 3/15
o PTUJ
CEDAD^s^
O
KRANJ
OVIDEM 3/20
-m*N. GORICA GORICA	!/20
CEUE
O 2/16	_
O
1UANA	i
=£> o
N. MESTO
o -'/16,
ZAGREB
2/15
O
KOČEVJE
O	CRNOMEy
O
/5
Slovenija: Pretežno jasno bo in brez vetra. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, najvišje dnevne od 13 do 17 stopinj Celzija.
Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo tudi sončno, veter bo oslabel.
JUTRI

TRBIŽ

° o
-2/15
O
OVIDEM
5/22	^.ooRICA
GORICA 0 4/22
O
TR2IC 0/17
O
KRANJ
M. SOBOTA O 3/17
GRADEC
s
CELOVEC	gESdvJ’ M*R|B
O 1/16	V---»->	° 3/17
T GRADEC
Jr KRAŠKA GORA 0	,m	O ""

CEUE O 3/19
UUBUANA
4/19
POSTOJNA O 0/17
N. MESTO
o 2/18
KOČEVJE	^
O	CRNOMEU
REKA 6/19
fed —
MESTO	O ^
V Sloveniji: Sončno bo in toplo.
Obeti: V petek bo Se sončno in toplo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Raje naj prestol zasede Anna kot princ Charles
LONDON - Princ Charles je doživel nov udarec, saj je njegova sestra med podložniki bolj priljubljena od njega, tako da bi jo večina hotela na prestolu po smrti kraljice Elizabete II. Prestolonaslednik je že navajen, da imajo ljudje rajši njegovo ločeno ženo Diano, a da ga je sedaj prehitela celo njegova sestra, je le dodaten dokaz, da Britanci nimajo radi tega okornega, hladnega in zakompleksi-ranega princa.
V javnomnenjski raziskavi je princeso Anno podprlo kar 33 odstotkov anketirancev, Charlesa le 26. Udarec je toliko bolj boleč, ker je Anna vse prej kot zgled kreposti. Le-
ta 1992 se je namreC ločila od svojega moža Marka Philipsa in se je poročila s pet let mlajšim Timom Lau-rencem. A za razliko od svojih bratov, je dosledno pazila, da ne bi bila v zobeh tiska in ni nikoli slepomišila ali skrivala svojih Čustev. Med drugim je kot predsednica sklada »Save the children« dokazala svoje sposobnosti, ne da bi pri tem iskala lastno afirmacijo in se dobrikala ljudem, kot to rada počenja Diana. Raziskava pa je obenem dokazala, da je britanska monarhija na trhlih nogah, saj kar 61 odstotkov intervjuvancev predlaga referendum o bodoči obliki vladavine po Elizabetini smrti.
Pevka in igralka Madonna je kot kaže končno zanosila
LONDON - Madonni, 37-letni ameriški pevki in igralki, ki je znana za svoje umetniške in erotične provokacije, je uspel napovedani »podvig«, saj je konCno zanosila. Za očeta svojega prvega otroka je izbrala mladega in mišičastega Kubanca, 29-letnega Carlosa Leona, ki poldrugo leto ni skrbel samo za njeno telovadbo. Esklu-zivno vest je objavil The Sun, potrdila pa jo je njena predstavnica za tisk Liz Rosenberg. »Je noro srečna in to dobesedno izžareva,« je v Budimpešti, kjer Madonna snema film o Evi Peron, povedala Rosenbergova. Madonna (na sliki AP) je izbrala Carlosa Leona, potem ko ni uspela zanositi z ameriškim košarkarjem Den-nisom Rodmanom.
Obrezovalni
»odčepnik«
KUALA LUMPUR - Malezijski inovator Gurcha-ran Singh je izumil in patentiral obrezovalni »odčepnik« za enkratno uporabo, ki bo v kratkem v prosti prodaji za 60 tisoč lir. Malezijski islamski verski voditelji so izum podprli, zanj se zanimajo tudi podjetja, ki proizvajajo sanitetni material, ker so prepričana, da bodo izum pozdravili tako muslimani kot Židje, pri katerih je obrezovanje obvezno.
Za nagrado v Benetke
LONDON - Britanska zakonca Diane in Nigel Thompson sta vsak v nekaj mesecih shujaSala kar 60 kilogramov. Za drastično dieto sta se odločila med gledanjem videoposnetka, na katerem sta se trudila skozi neka preozka vrata. Pred dieto je 40-letni kovaC Nigel tehtal 120 kilogramov, njegova žena Diane pa kar 170 kilogramov. Združenje za pravilno prehrano ju bo nagradilo z izletom v Be
Na vislice
SINGAPUR - V petek bodo v Singapurju na veSa-lih usmrtili 35-letnega morilca Johna Martina Scrippsa. Britanski državljan bo prvi Zahodnjak, ki ga txxio v Singapurju usmrtili zaradi umora. Skrippsa so spoznali za krivega, da je ubil in razkosal nekega južnoafriškega turista. Sumijo pa, da je Skripps ubu Se dva kanadska turista v tajskem Phuket in nekega britanskega finančnega izvedenca v Belizeju.
Iz letala je skočil vklenjen v verige in srečno pristal
VVASHINGTON - Ameriški iluzio- vil z maticami in verigami ter odprl nist in rokohitrec Robert Gallup iz ka- padalo, tako da je srečno in nepoško-lifornijskega Perrisa je nad puSCavo dovano pristal na varnih tleh.
Mojave vklenjen v verige skočil iz leta- Na sliki (telefoto AP): Robert Gallup la z višine 18 tisoč čevljev (približno po skoku iz letala, ko je še bil vklenjen 5.486 metrov). V slabi minuti je odpra- v verige.