60
domovino. „Morje, morje!" so navdušeni vzkliknili, ko so zagledali modre valove, obdajajoče kršno dalmatinsko obrežje. In njih poglavar je iztegnil roko in slovesno vzel v last sinjo Adrijo, ki je toliko stoletij nosila brodovje hrvaških kraljev. To se je zgodilo v prvi polovici VII. stoletja. L.'642. so pluli že hrvaški brodovi po Adriatskem morju. Medovic nam je naslikal Hrvate kot silovite junake, kot svobodno ljudstvo, vajeno živeti v boju in prosti prirodi. Od te slike so izšle umetniško izdelane reprodukcije v zalogi tiskarne Antuna Scholza v Zagrebu. Format slike je 71—97 cm. Napeta je na platno in stane z elegantnim, pozlačenim okvirjem vred 60 K.
Koncert „Češkega pevskega kvarteta" iz Prage. Dne 6. decembra 1903. je napravil v veliki dvorani »Narodnega doma" v Ljubljani koncert kvartet čeških pevcev. Bili so to gg. Mikolaš, Černy, Novak in Svojsik. Na vzporedu so bile izvečine pesmi čeških glasbenikov. Koncertantje so deloma nastopali v kvartetu, pa so tudi peli šolo-partije s spremlje-vanjem glasovira. Zlasti kvarteti so izredno ugajali. Pevci imajo moč v svojih grlih, da so napolnili z lahkoto veliko dvorano s svojimi topečimi, milimi glasovi. Culi smo celo vsak „pianissimo" po celi dvorani. Poleg moči pa so se odlikovali tudi z izredno glasbeno šolo: tehnika izvrstna, predavanje pri vsakem komadu primerno, tako da bi jih bil vsak skladatelj posebe, ako bi bil navzočen, moral za pravilno občutno in umetno petje svoje kompozicije prav od srca zahvaliti. Obenem pa smo imeli tudi priliko, občudovati obsežnost posamnih pevskih grl in pa lahkoto, s katero delujejo bodisi v izredni višavi ali nižavi glasov. Zares izvrstno šolo imajo. Pridodali so nam k mnogim točkam vzporeda še slovenski čveterospev P. Hugolina Sattnerja: „ Pogled v nedolžno oko." Kako izvrstno so zadeli čuvstva, ki jih je položil skladatelj v to milo pesem! Želeti bi bilo, da je on sam prisoten; gotovo bi bil zadovoljen tisti večer s krasnim predavanjem ljubke pesni. Ali tudi občinstvo je glasno odobravalo milo petje veščega češkega kvarteta. Pri koncertu smo opazili mnogo naših ljubljanskih pevcev. Uverjeni smo, da so imeli izreden vžitek in da jim bo prisostvovanje izvestno koristilo.                                                               K-
„Slovensko planinsko društvo" je izdalo lepe barvane razglednice ljubljanske in blejske okolice, tiskane po akvarelih, ki sta jih izvršila gospa Duška Mankoč-Foersterjeva in g. Viktor Foerster.
Matej Slekovec. Dne 15. dec. je umrl v Ljubljani v „Leonišču" Matej Slekovec, znan slovenski zgodovinar. Rojen je bil pri Negovi v Slovenskih goricah 6. avg. 1846., v mašnika posvečen 1. 1871. Služboval je na raznih krajih lavantinske vladikovine. Bavil se je celo življenje z zgodovino domačih krajev in nabral mnogo važnega gradiva. Presv. g. knez in
škof dr. M. Napotnik mu je pripravil v svoji hiši v Mariboru stanovanje, da bi tam urejeval svoje in škofijske listine A ,aradi prevelike bolehnosti ni mogel vživati te ugodnosti. Prezgodaj ga je pobrala smrt. Zapustil je še precej neobjavljenega gradiva. N. v m. p.!
Občinska bralnica. Ljubljanska občina dobi v mestni hiši javno bralnico, kjer bodo občinstvu na razpolago razni časopisi.
»Zlatorog.8 To romantično triglavsko pravljico je A. Aškerc predelal v dramatični obliki. Nemec Rauchenecker je iz nje naredil opero v štirih dejanjih. Peli so jo že v Elberfeldu.
Jagicevega „Archiva fiir slavische Philo-logie" je izšel 25., jubilejni zvezek.
^©\§-
Trgovsko-obrtni muzej so si ustanovili Hrvatje v Zagrebu. Kdaj jim sledimo mi Slovenci?
Panta S. Srečkovič, eden glavnih zastopnikov starejše domoljubne historične šole srbske, je umrl julija meseca prošlega leta v Belgradu. Proti njegovi slabi znanstveni metodi je nastopil arh. J. Ruvarac kot zastopnik kritične šole, katera je zmagala. Srečkovič je pisal preveč subjektivno; srbsko rodoljub je mu je motilo zgodovinsko objektivnost.
Vaclav Brožik.
Dne 15. aprila lanskega leta je ljuta smrt pokosila slavnega sina češkega naroda Vaclava Brožika. Njegove slike so občudovali ne le v pariškem salonu, marveč tudi v vseh velikih internacionalnih izložbah. Marsikatero odlikovanje je krasilo njegove prsi.
Predmete za svoje slike je zajemal večjidel iz češke zgodovine, in po pravici je veljal za enega najimenitnejših reprezentantov modernega zgodovinskega slikarstva. Na to pot ga je privedla Matejkova slika „Rejtan" (glej „Dom in Svet" 1903, str. 632.). Poleg Matejka so mu bili vzori monakovski Pilotv, Gabriel Max in zlasti Munkaczv, s katerim je sklenil tesno prijateljstvo.
Najimenitnejša Brožikova slika je »Odsouzeni1) mistra Jana Husa", katero je dovršil 1. 1883. Niti prej niti poznej ni v nobeni sliki izrazil toliko umetniške sile. Sicer je pa slikan „Hus" tendenciozno.
Prvo svojo sliko je izdelal, ko je bil star 20 let. To je bila „Eva z Lobkovic u sveho otce v žalafi."2) L. 1872. je občno pozornost zbudila slika „Svatebni pruvod3) kralovnv Kunhutv". Velika slika ,,Loučeni Pfemvsla Otokara II. s rodinou pred valečnym ta-ženim do Rakous"4) ga je napotila v Monakovo. Spoznal je namreč,   da  je bilo  njegovo   dosedanje
1)  Obsodba.
2)  Pri svojem očetu v ječi.
3)  Sprevod.
4)  Odhod na vojsko v Avstrijo.
61
izobraževanje še pomanjkljivo. V Monakovem je naslikal sv. Irijo, ki priča o vtisku, ki ga je nanj napravil Gabriel Max. L. 1877. je razstavil v „Salonu" „Svatebni pruvod kralovnv Dagmary" in »Obet1) naboženskeho fanatismu". Zelo je iznenadila 1. 1878. slika „PoseIstvi krale Ladislava ke dvoru francouz-skemu", za katero je prejel drugo nagrado v pariškem „salonu" in veliko medalijo v Berolinu. S tem umotvorom se konča zanj doba hudih bojev. V letih 1880-1882. je razstavil „Dopis", „Pfedčitani bible", „Pfedstaveni pevce", „Babiččiny imeninv", „Pan stryček" in še nekatere druge manjše podobe. Izdelal jih je po svojem potovanju na Nizozemsko 1. 1879. Znamenita je tudi slika „Karel IV. a Laura na dvore papežskem v Avignone"   in  »Kolumbus", ki je bil
V. SI. Brožik.
podlaga njegovi sliki 1. 1885. „Kolumbus na dvore španelskem". Omeniti treba še »Slavnost u Rubense", „Cisaf Rudolf u sveho alchymisty", „Pevec ballad", „Pfemyslovci, Lucemburgove a Habsburgove", „De-fenestrace", „Polyxena z Lobkovic (1893), »Zvoleni Jifiho z Podebrad za krale českeho" in 1. 1895. ogromno sliko „Tu felix Austria nube" Poleg teh je naslikal še mnogo manjših slik in portretov, kakor gospo Šamberkovo, izvrstno igralko, virtuoza na gosli Fr. Ondfička in predsednika akademije Jos. Hlavka. Dokler si Brožik ni pridobil slovečega imena, je živel dokaj težavno, kajti boriti se je moral s hudimi zaprekami. A že od mladih nog vajen stradati, je srečno premagal vse nadloge.
1) Žrtev.
Rodil se je na samoti Hamri v okraju plzenjskem dne 5. marca 1. 1851. Oče mu je bil reven kotljar, ki se je poleg rokodelstva bavil tudi z malim gospodarstvom, katero je imel v najemu. Ko je bil Vaclav star tri leta, so se stariši preselili v Košife pri Pragi, kjer je obiskaval ljudsko šolo. Na to je vstopil v litografično delavnico. Ko pa je zavod prenehal v vojskinem 1. 1866., je delal do svojega sedemnajstega leta v smihovski tovarni za porcelan. Posebno veselje je kazal do slikarstva; vsako stvar, ki mu je ugajala, je naslikal. S tem je opozoril nase nekatere dobrotnike in prijatelje umetnosti, ki so mu omogočili obiskovanje praške slikarske akademije. A razmerje na akademiji mu ni ugajalo; zato se je oklenil mojstra Lauferja in od njega šel v Draždane, kjer tudi ni ostal dolgo časa. Za tem ga vidimo zopet v Pragi, nato v Monakovem in slednjič v Parizu, kjer se je oženil s hčerjo trgovca Sedelmayerja. L. 1884. je bil imenovan za člana častne legije francoske, 1. 18C0. pa za njenega častnika. L. 1889. je bil odlikovan tudi na Avstrijskem. L. 1895. so ga imenovali za profesorja na razširjeni slikarski akademiji v Pragi, kateri je tudi večkrat načeloval. Ko je dovršil sliko „Tu felix Austria nube", je dobil plemstvo od avstrijskega cesarja. Ta slika je zdaj v dvornem muzeju na Dunaju.
Brožik je bil dober rodoljub. Ko so ga I. 1884. naprosili, naj pošlje kako sličico, da se obdarijo otroci v Litomeficah, je napravil in poslal iz Pariza sliko, vredno 2000 fr. „ Osrednja Šolska Matica" jo je dobro prodala. Žal, da se včasih husitske misli preveč kažejo v njegovih slikah.
V najlepših letih je moral na oni svet. Mrzlica, katera je skozi pol leta njegovo zdravje izpodkopavala, je pretrgala nit njegovega delavnega ?ivljenja. Bodi mu trajen spomin!                                      H.
Češka slovstvena zgodovina za širše občinstvo je izšla v krasno ilustrirani izdaji „Pisemnictvi češke slovem i obrazem od nejdavnejšich dob až po naše časy". (Založila Grosman in Svoboda.) Knjigo je spisal Vaclav Flajšhans. Okrašena je s 453 podobami in ima 48 prilog. V novejši češki književnosti sta dve struji: Ena narodna, druga mednarodna, realistiško-skeptična, katero zastopa Masaryk. Pisatelj Flajšhans je nasprotnik Masarykov, kar v knjigi odločno kaže. Tudi ni dal v knjigo njegove slike, dasi vidimo v njej obraze manj vplivnih književnikov.
„Z ognjem in mečem.' Sarah Bernhardt je priredila za oder slavni Sienkiewiczev roman „Z ognjem in mečem". Drama se prvič uprizori v Parizu.
Jubilej V. G. Korolenka. Malorusi so svečano proslavili 14. nov. 1903. dvajsetletnico literarnega delovanja svojega slavnega pisatelja Vladimira Galak-tonoviča Korolenka. Ta dan so po celi prostrani Rusiji priredili slavnostna zborovanja, pri katerih so