Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
17. kos.
V LJUBLJANI, DNE 9. JANUARJA 1930.
Letnik I.
Vsebina
60. Zakon o pogodbi o trgovini in plovitvi incd kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško.
61. Pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona.
6?. Odločba o ustanovitvi finančnih inšpektoratov.
63.	Naredba o poslovanju finančnih inšpektoratov.
64. Ustanovitev odsekov za carine pri finančnih direkcijah.
65. Organizacija občega oddelka ministrstva za finance.
66. Ustanovitev odsekov pii oddelku za carine ministrstva za finance.
Razne objave iz »Službenih Noviri».
Zakoni in kraljevske uredbe.
60.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra pravde in Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o pogodbi o trgovini in plovitvi, sklenjeni v Pragi dne 14. novembra 1928., med kraljevino Jugoslavijo in republiko
Češkoslovaško,*
ki so glasi:
§ L
Odobruje se in zakonsko moč dobiva pogodba o trgovini in plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško, sklenjena v Pragi dne 14. novembra 1928., ki se glasi:
Pogodba
o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko čcškoslovaSko.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov. Hrvatov in Slovencev na eni strani in predsednik republike Češko-
* »Službene Novino kraljevine Jugoslavije* z z dne 15. novembra 1929., št. 268/CVI1I. — Pogodba je priobčena v srbskem in v češkem jeziku.
slovaške na drugi strani, prešinjena z enako željo, razviti trgovinsko odnošaje kakor tudi gospodarsko sodelovanje med svojima državama in postaviti s tem trdno osnovo prijateljskim vezem, ki ju družijo, sta se odločila, skleniti pogodbo o trgovini in plovitvi, ter sta imenovala v ta namen:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
d r ja. Milana T o d o r o v i č a. univerzitetnega profesorja,
predsednik republike češkoslovaške:
d r j a. Julija F r i e d m a n n a, šefa narodnogospodarske sekcijo ministrstva za zunanjo posle.
ki sta dogovorila po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisni obliki, t.o-le:
Člen 1.
Z državljani eno stranke pogodnice je postopati na ozemlju druge stranke pogodnice v vsakem pogledu, zlasti pa glede nastopa in opravljanja trgovine, obrta in plovitve, popolnoma tako kakor z državljani naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Državljani ene stranko pogodnice smejo prav tako kakor pripadniki države, uživajoče največjo ugodnosti, svobodno prihajati na ozemlje drugo stranke pogodnice, tam bivati in se liastanjevati kakor tudi vsak čas svobodno zapustiti to ozemlje, če se ravnajo po veljavnih zakoniti in predpisih. Pri tem se jim ne nalagajo druge no težjo obče ali krajevne omejitve ali takse kakršnekoli vrste nego one, ki ,:o jim zavezani ali jim bodo zavezani pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti. Zaradi bivanja na ozemlju druge stranke pogodnice jim ni nalagati nikakršne javne takse.
Državljani one stranke pogodnieo uživajo na ozemlju druge stranke pogodnice pravno zaščito
kakor lastni državljani tor imajo svoboden pristop k sodiščem in administrativnim oblastvom. Na ozemlju druge stranke pogodnioe jim gre popolna svoboda, imeti, jemati v zakup in prihajati v posest premične in nepremične imovine, pridobivati lastnino z nakupom, daritvijo, nasledstvom, oporoko ali kakorkoli drugače ter razpolagati z njo, vso to ob pogojih, odrejenih za pripadnike katerekoli drugo države v zakonih in predpisih one stranke pogod-nice, na katere ozemlju jo imovina.
Clen 2.
Delniškim in ostalim trgovskim družbam vsake vrste, vštevši industrijske, finančne, transportne, plovitvone in zavarovalne družbe, ki imajo sedež na ozemlju ene stranke pogodnice in ki so tam pravilo ustanovljene po zakonih te stranke pogodnice, se priznava obstoj tudi na ozemlju druge stranke po-godnice. Uveljavljati sinejo tudi na ozemlju te druge stranke pogodnice, če se ravnajo po njenih zakonih in predpisih, vse svoje pravice pred sodišči in administrativnimi oblastvi, zlasti pa nastopati pred sodišči in voditi tam pravdo kot tožeča ali tožena stranka.
Zgoraj navedenim družbam, ki so pravno ustanovljene na ozmelju ene stranke pogodnice in ki namerjajo, ko stopi ta pogodba v veljavo, razširiti svojo poslovanje tudi na ozemlje druge stranke pogodnice, pa bi jim bilo treba v ta namen posebne dovolitve, se priznava pravica poslovanja po zakonih in predpisih, veljavnih v dotični državi. Z družbami, ki jim je že priznana pravica poslovanja, je postopati kakor z družbami naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Člen 3.
Trgovci, industrijci in ostali pridobitniki, ki so državljani ene stranke pogodnice in dokažejo z legitimacijsko karto, izdano od pristojnih oblastev njih države, da imajo tam pravico, izvrševati trgovino ali obrt, in da tam plačujejo z zakonom odrejeno davke in davščine, so upravičeni, na ozemlju drugo stranke pogodnice — če spoštujejo tam veljavne zakone in predpise — osebno ali po trgovinskih potnikih, ki so v njih službi, nakupovati blago pri trgovcih ali pri osebah, ki proizvajajo blago; prav tako imajo pravico, sprejemati naročila, tudi na vzorce, od trgovcev v njih trgovinskih lokalih ali od oseb, v katerih podjetju se rabi ponujeno blago.
Te osebe imajo pravico, nositi s seboj vzorce ali modele, rte pa blaga.
Legitimacijske karte se morajo ujemati z obrazcem, ki je določen v mednarodnem sporazumu o uprostitvi carinskih formalnosti, sklenjenem v Ženevi dne 3. novembra 1923. Te legitimacijsko karte so oproščene konzularnih in drugih viz.
Odredbe tega člena ne veljajo za ambulantni obrt in za ikrošnjarjenje kakor tudi ne za iskanje naročil pri osebah, ki se ne bavijo no s trgovino no z obrtem ne z industrijo. Stranki pogodnici si pridržujeta v tem pogledu popolno svobodo svojega zakonodaj-stva.
Državljanom ene stranke pogodnice ni nalagati na ozemlju druge stranko pogodnice bremen ali davkov, davščin ali taks kakršnekoli vrste, drugačnih ali večjih, nogo so ono. ki so nalagajo ali se bodo nalagale lastnim državljanom.
Prav to volja za družbo, o katerih govori člen 2. te pogodbe.
Člen 5.
Državljani eno stranke pogodnice so oproščeni na ozemlju druge stranke pogodnice vsake osebno vojašike službe pri vojski, mornarnici ali zrakoplov-stvu kakor tudi pri ostalih vojaških ali po vojaško organiziranih institucijah, odrejenih za vzdrževanje javnega reda .in notranje varnosti države. Oproščeni so vseh bremen, ki se nalagajo za odkup od osebne službe. Zavezani pa so vsem ostalim bremenom in dolžnostim, razen osebne vojaške službe (kakor n. pr. nastanjevanjo vojske, dajanje priprege itd.) v obseg« in po zakonih in predpisih, ki so uporabljajo na lastne državljane.
Člen 6.
Stranki pogodnici izjavljata pripravljenost, urediti s posebnim sporazumom zaposlovanje delavcev in nameščencev, državljanov ene stranke pogodnice, na ozemlju druge stranke pogodnice in urediti tudi njih socialno zavarovanje.
Člen 7.
Stranki pogodnici ne bosta ovirali medsebojnega trgovinskega prometa si specialnimi ukrepi, zlasti pa ne z uvoznimi ali izvoznimi prepovedmi.
Vendar pa si pridržujeta stranki pogodnici pravico, prepovedati ali omejiti uvoz in izvoz, če veljajo take prepovedi ali omejitve istočasno tudi za vso druge države ali za države, v katerih so isti pogoji, in sicer:
1.) iz razlogov javne varnosti;
2.) iz moralnih ali humanitarnih razlogov;
3.) če gro za trgovino z orožjem, strelivom in vojnim materialom ali v izjemnih razmerah z vsemi ostalimi vojnimi potrebščinami;
4.) če gre za zaščito javne zdravstvenosti ali za zaščito živali ali rastlin zoper bolezni, mrčes in škodljive zajedavce;
5.) zaradi zaščite narodne umetniške, zgodovinske ali arheološke imovine;
6.) če gre za prepoved ali omejitev prometa z zlatom, srebrom, kovanim ali papirnatim denarjem in vrednostnimi papirji;
7.) če gre za to, da bi se razširile na tuje blago prepovedi ali omejitve, ki veljajo ali bodo veljale v notranjosti države za proizvajanje, trgovino, prenašanje im porabljanje domačih proizvodov isto vrste;
8.) glede na proizvode, ki so ali bodo predmet državnih monopolov ali monopolov, ki jih država nadzira.
Člen 8.
Blago, prirodni pridelki ali izdelki ene stranke pogodnice se ne obremenjajo ob uvozu v carinsko
območje druge stranke pogodnice ne z drugimi ne z večjimi carinami ali davščinami — vštovši vsa doplačila in vse dodatke —, nego so ono, ki se pobirajo ali se bodo pobirale na blago, prirodne pridelke ali na izdelke isto vrsto katerekoli drugo države.
Blago, prirodni pridelki ali izdelki eno stranko pogodnice se ne obreinenjajo ob izvozu v carinsko območje druge stranke pogodnice ne z drugimi ne z vdčjhni carinami ali davščinami — vštevši vsa doplačila in vse dodatke — nego so one, ki se pobirajo ali se bodo pobirale na prirodno blago, pridelke ali na izdelke isto vrste ob izvozu v katerokoli tretjo državo.
Razen tega se zavezuje vsaka stranka pogodnica, da ne bo postopala tudi v nobenem drugem pogleda z blagom drugo stranke pogodnice, pa najsi gre za uvoz ali za izvoz, drugače ali manj ugodno, nego postopa z blagom, uvoženim iz katerekoli druge države ali namenjenim za katerokoli drugo državo, zlasti glede carinskih predpisov in njih uporabljanja, postopanja ob preskušanju in analiziranju blaga, pogojev za plačevanje carin in ostalih davščin, klasificiranja blaga in tolmačenja carinskih tarif.
Clen 9.
Uvoznih in izvoznih davščin se opraščajo:
1.) uporabljani predmeti in potrošni predmeti, ki jih nosijo s seboj potniki in ki služijo njih lastni potrebi na potovanju, kolikor niso predmet trgovine;
2.) vzorci, tudi na kartonih, izvzemši monopolne predmete, če se ne dado uporabiti za drug namen;
3.) uporabljani, oznamenovani zavoji, posode, ponjave in temu podobno, ki se vračajo v določenem roku, ko so služili kot zavoji ob izvozu blaga.
Člen 10.
Če prihajajo kot vozila zaradi prevažanja potnikov in blaga čez mejo v carinsko območje one stranke pogodnice in če so vračajo s tovorom ali brez njega, se opraščajo vseh uvoznih in izvoznih davščin:
1.) parne, motorne in lesene ladje kakor tudi vlačilnice z običajnim inventarjem, opremo in ročnimi lekarnami, ki so na njih, kakor tudi z rezervnimi deli in orodjem, ki jih vozijo omenjeno ladje s seboj, da izvrše popravila, če se pripeti poškodba;
2.) lokomotivo, z zalogovnikom (tenderjem) ali brez njega in železniški vagoni z običajno opremo, ki je na njih;
3.) zrakoplovi z vsemi predmeti, potrebnimi za polete, kakor tudi z rezervnimi deli in orodjem, da izvrše popravila, če se pripeti poškodba.
Prav tako se opraščajo vseh uvoznih in izvoznih davščin: pogonski material, ki je na parnih ali motornih ladjah, lokomotivah in zrakoplovih v količi nah. potrebnih za vožnjo v carinskem območju druge stranke pogodnice, nadalje obleka, perilo, hrana in monopolni predmeti — ti poslednji največ do količin, dopustnih po monopolnih predpisih stranke pogodnice. h kateri prihajajo — ki jih nosi za lastno rabo ali potrebo s seboj osebje, zaposleno na omenjenih vozilih.
Predmeti in material, 'ki so na plovilih in zrakoplovih, morajo biti vpisani v inventarju vozila. Kolikor ne bi bili vpisani v inventarju, se mora voditi o njih poseben seznamek.
Tako inventar kakor tudi posebni seznamek se mora na zahtevo predložiti carinskim oblastvom in carinskim organom.
Člen 11.
Ob pogojih, predpisanih za uvoz, izvoz na povratek, jo oprostiti carine:
1.) uporabljane koše, lesene sode in vreče, ki se uvažajo zaradi napolnitve ter so napolnjeni z blagom zopet izvažajo; prav to velja za uporabljano ponjave, ki se uvažajo z blagom ali brez blaga, da se uporabljajo kot ponjave ob uvozu in izvozu blaga;
2.) predmete, ki so namenjeni za popravilo;
3.) predmete, ki se uvažajo na poskušnjo in pre-skušnjo;
4.) predmete, ki se uvažajo na ozemlje druge stranko pogodnice na razstave in tekme, na trgo in sejme ali na negotovo prodajo;
5.) vozovi za prevažanje pohištva, tudi z opremo, naloženi ali prazni, če prevzemajo ob povratku kjerkoli drug tovor, vse to pa samo, če so med začasnim bivanjem na ozemlju druge stranke pogodnice ne uporabljajo za transporte v notranjosti.
Člen 12.	6
Notranjih davkov in taks, pobiranih za kakršenkoli račun, ki obremenjajo ali bodo obremenjali proizvajanje, predelovanje, promet alli potrošek blaga na ozemlju ene stranke pogodnice, ni nalagati z nikakršnim izgovorom na blago druge stranke pogodnice močnejših ali težjih nego na domače blago iste vrste ali na blago iste vrste, izvirajočo iz države, ki uživa največje ugodnosti.
Člen 13.
Stranki pogodnici se zavezujeta, da si bosta priznavali vzajemno svobodo provoza čez svoje ozemlje po železnicah, plovnih cestah, naravnih ali umetnih, in na vseh drugih cestah in potih, odprtih za mednarodni provoz, pa najsi gre za blago v direktnem provozn ali za blago, ki se med provozom pretovarja ali vskladišča.
Svoboda provoza obseza provoz potnikov, prtljage, blaga, potniških in tovornih vagonov, ladij, čolnov in drugih vozil.
Izjeme od svobode provoza, kolikor veljajo za vsako državo v istih razmerah, so dopustne za najkrajši in neizogibno potrebni čas samo:
1.) iz razlogov državno varnosti in javnega reda;
2.) iz sanitarno-policijskih ozirov in .glede zaščite živali ali koristnih rastlin zoper bolezni, mrčes in škodljive zajedavce.
Provoz je oproščen vseh carinskih in notranjih davščin ter se no sme ovirati z nikakršnim nepotrebnim zadrževanjem ali omejevanjem. Vendar pa je vsaka stranka pogodnica upravičena, pobirati na provozno blago statistično takso, nadalje vse stroške,
provzročene s carinskim nadzorstvom in manipulacijo ob provozu, pretovarjanju in vskladiščanju. Prav tako se sme naložiti na blago plačevanje davka na poslovni promet, če bi postalo blago med provozom predmet kakršnekoli trgovinsko transakcije.
Kar so tiče provoza, si priznavata stranki pogod-nici vzajemno postopanje kakor z narodom, uživajočim največje ugodnosti. Potemtakem se mora vsaka ugodnost, oprostitev ali olajšava — vštevši vozne ceno — ki bi jo priznala ena stranka pogodnica katerikoli drugi državi, takoj in brezpogojno razširiti na provozno blago druge stranke pogodnice.
Člen 14.
Češkoslovaško blago, prirodni pridelki ali izdelki, ki se uvažajo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v tranzitu čez ozemlje drugih držav, in srbsko-hrvatsko-slovensko blago, prirodni pridelki ali izdelki, ki se uvažajo v republiko Češkoslovaško v tranzitu čez ozemlje drugih držav, nadalje blago, prirodni pridelki ali izdelki drugih držav, ki se uvažajo v tranzitu na ozemlje one stranke pogodnice v tranzitu čez ozemlje druge stranke pogodnice, niso zavezani ob uvozu ne drugim ne večjim carinam ali davščinam, nego bi jim bili zavezani ob direktnem uvozu iz izvorne države v tranzitu čez ozemlje katerekoli druge države^
To velja tako za direktni kakor tudi za indirektni uvoz, t. j. tudi če se blago med tranzitom vskladišča, pretovarja ali vlaga v drug zavoj.
Clen 15.
Ob prevažanju potnikov in njih prtljage, opravljanem ob enakih pogojih, ni razlikovati ifa železnicah strank pogodnic med državljani ene in druge stranke pogodnice, kar se tiče odpravljanja, prevoza, voznih cen kakor tudi kar se tiče javnih davščin, s katerimi se prevoz obremcnja.
Člen 16.
Z blagom, poslanim iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na železniško postajo v republiki Češkoslovaški ali čez ozemlje republike Češkoslovaške, ni postopati ob istih pogojih na češkoslovaških železnicah glede voznih cen, načina odpravljanja in glede davkov in davščin, ki so v zvezi s tem, ne-ugodneje nego s pošiljkami češkoslovaškega blaga iste vrste, ki se odpravljajo med češkoslovaškimi železniškimi postajami v isti smeri in na isti progi.
Prav to velja na železnicah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za blago, ki je poslano iz republiko Češkoslovaške na železniško postajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ali se provaža čez ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Clen 17.
Stranki pogodnici so zavezujeta, priznati druga drugi iste vozne cene, ki veljajo ali bodo veljale na iste vrste, ki jo poslano iz katerekoli druge državo ali vanjo.
Predhodne odredbe ne veljajo za tarifne olajšave, priznane za dobrodelne namene ali v korist javnega pouka, kakor tudi ne za olajšavo, dane za primere obče bede, za olajšavo, priznane javnim uslužbencem, kadar potujejo po privatnem poslu, in tudi ne za službene pošiljke železniških uprav ali civilnih in vojaških obl&stev.
Člen lt).
Stranki pogodnici s.e zavezujeta, postopati v medsebojnem prometu glede železniških tarif po načelu največje ugodnosti. Nadalje se strinjata v tem, da bosta vodili med seboj blagohotalo tarifno politiko, zlasti zato, da se podpira oni mednarodni železniški promet, ki se ga udeležujeta njiju državi.
Člen 20.
Stranki pogodnici se zavezujeta, olajšati uvedbo in vzdrževanje direktnega železniškega prometa med svojima ozemljema kakor tudi prometa med ozemljem ene stranike pogodnice in katerokoli druge države čez ozemlje druge stranke pogodnice. V ta namen bosta sklenili prizadeti železniški upravi potrebne sporazume. Razen tega morajo zavarovati pristojna oblastva obeh strank pogodnic ugodne zvezo med potniškimi vlaki in promet direktnih voz. Prizadevati si hočeta, da se uproste in pospešijo carinske formalnosti in formalnosti s potnimi listi, in skrbeti za to, da se vzdržuje hiter in pravilen prevoz blaga.
Clen 21.
S pomorskimi ladjami kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, njih tovori, njih poveljniki in posadko je postopati v republiki Češkoslovaški in s pomorskimi ladjami češkoslovaškimi, njih tovori, njih poveljniki in posadko v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v vsakem pogledu tako kakor z domačimi pomorskimi ladjami, njih tovori, njih poveljniki in posadko ali kakor s pomorskimi ladjami, njih tovori, poveljniki in posadko države, uživajoče največjo ugodnosti.
Clen 22.
Pomorske ladje ene stranke pogodnice, ki prihajajo v pristanišča druge stranke pogodnice, da dopolnijo tovor, namenjen za inozemstvo, ali da izkrcajo del tovora, prihajajoč iz inozemstva, pri čemer je dovoljeno tudi direktno pretovarjanje, smejo pridržati, če so pokore veljavnim zakonom in predpisom, na krovu oni del tovora, ki je namenjen za drugo pristanišče te stranke pogodnice ali kakšne druge države, ter ga smejo iznova izvoziti, ne da bi plačevale za ta del svojega tovora kakšno takso, razen kontrolnih pristojbin, ki ne smejo biti večje od pristojbin, veljavnih za domačo ladje ali za ladje katerekoli druge države.
Ob istih pogojih smejo pliuti iz enega pristanišča v drugo pristanišče iste stranke pogodnice, da tam izkrcajo potnike, ki prihajajo iz inozemstva, ali da vkrcajo potnike, ki potujejo v inozemstvo.
Z ladjami, brodarskimi družbami ali podjetji za prevažanje izseljencev ene stranke pogodnice je postopati v pristaniščih in na ozemlju druge stranke pogodnice glede vsega, kar se nanaša na prevoz izseljencev, ki prihajajo z njenega ozemlja ali preko njega ter se vkrcavajo v njenih lukah, kakor z ladjami, brodarskimi družbami ali podjetji za prevažanje izseljencev države, uživajoče največje ugodnosti.
Vendar pa se to nikakor ne dotika odredb zakonov in predpisov o pogojih, ki so zahtevajo za podeljevanje pravice, prevažati izseljence ali otvar-jati agenture brodarskih družb ali podjetij za izseljevanje.
Člen 24.
Narodnost pomorskih ladij se priznava vzajemno na podstavi listin in ladijskih dokumentov, iplanili od pristojnih oblastev po veljavnih zakonih in predpisih vsake stranke pogodnice.
Prav tako se priznavajo vzajemno meroskusni listi pomorskih ladij, izdani od pristojnih oblastev vsake stranke pogodnice.
Člen 25.
Za vzajemni poštni promet veljajo odredbe mednarodnih poštnih konvenciij in sporazumov, kolikor ni urejen ta promet za izvestne vrste pošiljk s posebnim sporazumom mod poštnima upravama obeh strank pogoduic. Poštni upravi strank pogodnic dajeta vzajemnemu izmenjavanju vseh vrst poštnih pošiljk vse olajšave, ki ne nasprotujejo njiju zakonom in predpisom, da moreta v vsakem pogledu, zlasti pa glede pravilnosti in hitrosti prometa, popolnoma zadoščati dolžnostim, prevzetim z mednarodnimi konvencijami ali s posebnimi vzajemnimi poštnimi sporazumi.
Poštne pošiljke vsake vrste, tki prihajajo z ozemlja ene stranke pogodnice in ki jih je treba vročiti na ozemlju druge stranke pogodnice, se ocarinjajo, kolikor so podrejene carinskemu postopanju, kar najhitreje in brez nepotrebnih tožkoč, da se prepreči ob njih vročanju vsako nepotrebno zavlačevanje.
Specialna vprašanja vzajemnega poštnega pro-. meta, ki bi zahtevala posebno ureditev ali sodelovanje tudi drugih upravnih strok, se rešujejo na obeh straneh kar najblagohotneje.
Člen 2(1.
Vsaka stranka pogodnica se zavezuje odrediti, česar jo treba, da učinljivo zaščiti blago, prirodne pridelke ali izdelke, izvirajočo iz druge državo pogodnice, zoper nelojalno konkurenco v trgovinskih poslih in da zatre in prepreči z zasego blaga ali z drugimi kazenskimi ukrepi, ki se ujemajo z njenim zak on od aj s tv om, uvažanje, vskladiščanjo in izvažanje kakor tudi proizvajanje, promet, prodajanje in dajanje v notranji promet vsakega blaga, ki bi bilo neposredno na sebi ali na notranjih ali zunanjih zavojih opremljeno z znamkami, imeni, napisi ali
kakršnimikoli znaki, obsezajočimi neposredno ali posredno netočne oznake o izvoru, vrsti, vsebini ali specialnih lastnostih tega blaga.
Člen 27.
Stranki pogodnici sta so zedinili, da hočeta uporabljati v vzajemnih odnošajih odredbe mednarodnega sporazuma o uprostitvi carinskih formalnosti, sklenjenega v Ženevi dne 3. novembra 1923.
Člen 28.
Stranki pogodnici sta se zedinili, da se hočeta ravnati zaradi vzajemne zaščito literarne in umetniške svojine (avtorsko pravo) po ddredbah revidirane bernske konvencije ■/, dno 13. novembra 1908.
Člen 29.
Spori, ki bi nastali med strankama pogodnieama ob uporabljanju ali tolmačenju odredb te pogodbe in njenih dodatkov, prilog in. končnega zapisnika, se predlože v rešitev razsodišču, kolikor jih no bi bilo mogoče poravnati po diplomatski poti. Podrobnosti o sestavi razsodišča in o njegovem postopanju se dogovori' za vsak poedini primer.
Člen 30.
Ta pogodba so mora ratificirati in ratifikaciji se izmenjata čimprej v Beogradu. V veljavo stopi petnajsti dan po izmeni ratifikacij in traja tri leta. Po tem roku se molče podaljša ter ostane v veljavi še šest mesecev od dne odpovedi.
Ta pogodba se je spisala v dveh enakoglasnih izvodih v srbskohrvatskem in v češkoslovaškem jeziku.
V potrditev tega sta obojestranska pooblaščenca podpisala to pogodbo in pritisnila nanjo svoja pečata.
Sestavljeno v Pragi dne 14. novembra 1928.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
(h. S.) Prof. M. Todorovič s. r.
Za republiko Češkoslovaško:
(L S.) Dr. Jul. Friedmann s. r.
*
Končni zapisnik.
Pristopajoča k podpisu pogodbe o trgovini in plovitvi, sklenjene na današnji dan, sta podala podpisana pooblaščenca te-lo pridržke in izjave, ki so sestavni del pogodbe:
K členu h
1.) Ta pogodba se ne dotika odredbe v pogodbi glede ureditve vzajemnih pravnih odnošajov, sklenjeni v Beogradu dne 17. marca 1923.
2.) Odredba tega člena ne omejuje v ničemer pravice vsako stranke pogodnice, odrekati državljanom druge stranke pogodnice dovolitev za bivanje v državi ali jih v primerih, določenih z veljavnimi zakoni in predpisi, izgnati s svojega ozemlja.
3.) Glede mastanjevanja in pridobivanja pravice, izvrševati trgovino, obrt in plovitev, postopa vsaka stranka pogodnica z državljani drugo stranke po-godnice kar najblagohotneje.
4.) Z državljani eno stranko pogodnice, ki so imeli, ko stopi ta pogodba v veljavo, pravico, sc nastaniti na ozemlju druge stranke pogoduice ali izvrševati trgovino, obrt ali plovitev, ali ki so bili tam zaposleni kot delavci ali nameščenci, je postopati glede izvrševanja njih dotične dejalnosti kakor z lastnimi državljani.
K členoma 1. in 2.
Stranki pogodnici izjavljata pripravljenost, kar najblagohotneje reševati prošnje poedinih, posameznih ali družbenih podjetij, ki že imajo pravico, poslovati na njiju ozemlju, kar se tiče zaposlovanja delavcev in nameščencev, ki so državljani druge stranko pogodnice.
K členu 3.
1.) Ce pobira ena stranka pogodnica od trgovinskih potnikov druge stranke pogodnice posebne davke ali davščine, sme odrediti druga stranka pogodnica ustrezne ukrepe, da se upostavi vzajemnost.
2.) Z vzorci in modeli, ki so zavezani carini in katerih uvoz ni prepovedan, je postopati po odredbah člena 10. mednarodnega sporazuma o uprostitvi carinskih formalnosti, sklenjenega v Ženevi dne
3.	novembra 1923.
3.) Za vzorce, ki jih nosijo s seboj osebe, opremljene z legitimacijsko karto, veljajo tudi nadalje fitopatološki predpisi o uvozu.
K členu 4.
Državljani ene stranke pogodnice, zaposleni kot delavci ali nameščenci na ozemlju druge stranke pogodnice, so glede obdavčevanja docela izenačeni z lastnimi državljani.
Delodajalci, ki bi zaposlovali take delavce ali nameščence, se no smejo obdavčevati na tej podstavi močneje, nego če bi zaposlovali lastne državljane.
K členu 6.
Do takrat, ko se sklene in ko stopi v veljavo omenjeni sporazum, hočeta postopati stranki pogodnici kar najblagohotneje.
K členu 7.
Ce bi se zdelo eni stranki pogodnici potrebno, iz nujnih gospodarskih razlogov pridržati ali uvesti na izvestno blago uvozne ali izvozne prepovedi ali omejitve, mora priobčiti, kolikor ni storila tega že prej, seznamek tega blaga drugi stranki pogodnici ter se sporazumeti z njo o kontingentih, v katerih obsegu se ukinejo te eventualne prepovedi. Seveda volja vsaka ukinitev prepovedi ali omejitve, ki bi jo izvršila ena Stanka pagodnica, četudi le začasno, za kakršnokoli vrsto blaga, izvirajočo iz katerekoli
druge države, ki bi Ostalo drugače zavezano režimu dovolil, takoj in brezpogojno za blago isto vrste, izvirajoče z ozemlja druge stranko pogodnice.
Takse in drugi pogoji, ki veljajo za dajanje dovolil, ne smejo biti nikoli manj ugodni od taks in pogojev, ki veljajo za katerokoli drugo državo.
K členu 8.
I.
Načelo največjo ugodnosti ne velja:
1.) za specialne ugodnosti, ki jih je ali jih bo dala ena stranka pogodnica kakšni sosednji državi zaradi olajšavo obmejnega prometa;
2.) za specialne ugodnosti, ki jih je ali jih bo dala ena stranka pogodnica katerikoli drugi državi na podstavi pogodbe o carinski uniji.
IT.
Za blago ene stranke pogodnice se smatrajo tudi taki proizvodi, ki so bili tam narejeni s predelavo tujih sirovin ali ki so se dobili z obdelavo tujih tvarin (materiala) v oplemeničevalnein prometu.
Da se more uporabljati za blago ob uvozu na ozemlje druge stranke pogodnice dogovorjeno postopanje, je treba dokazati izvor blaga.
Stranki pogodnici praviloma ne bosta zahtevali potrdil o izvoru; vendar pa si pridržuje vsaka stranka pogodnica pravico, zahtevati njih predložitev, če je izvor blaga odločilen za uporabo ugodnejših carinskih postavk ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Veljavnost potrdil o izvoru, izdanih za proizvode, ki so bili narejeni v oplemeničevalnein prometu, se ne sme izpodbijati zaradi tega, ker se izvažajo taki proizvodi v vezanem prometu (uvozu-izvozu na povratek).
Potrdila o izvoru blaga izdajajo pristojno trgovske zbornice ali carinarnice kakor tudi druga ob-lastva ali druge ustanove države izvoznice, ki jih odrede sporazumno pristojna osrednja oblastva.
Potrdila o izvoru smejo biti izdana ali v jeziku uvozne ali v jeziku izvozne države; carinarnice uvozne države pa smejo zahtevati, da se jim- predloži prevod, če dvomijo o vsebini listine.
Vsaka stranka pogodnica si pridržuje pravico zahtevati, če se ji zdi to potrebno, da morajo biti potrdila o izvoru blaga vidirana od njenih diplomatskih ali konzularnih oblastev. Ta viza se daje brezplačno.
K členu 9.
K točki 3.). Za oznamenila so smatrajo prvenstveno znaki, ki jih postavljajo stranke, kakor: začetne črke, zaščitno znamke itd.
K členu 10.
K točki 1.). Za ladijski inventar se smatrajo tudi dvigala, celo če se začasno snamejo s plovnih objektov, da bi se uporabila na obali.
K točkam 1.) do 5.). Istovetnost se sme Ugotoviti ob uvozu-izvo7.u na povratek z opisom, preštetvijo ali privatnimi oznamenili, kolikor bi bil tak način ugotavljanja zanesljiv.
Carinske davščine se zavarujejo tako-le:
za predmete, omenjene v točkah 1.) do 3.), razen * pologom v gotovem denarju, še s pologom vrednostnih papirjev ali bančne garancije;
za predmete, omenjene v točki 4.), samo s pologom v gotovem denarju;
za vozove za prevažanje pohištva (točka 5.) razen s pologom v gotovem denarju, vrednostnih papirjev ali bančne garancije, še z generalnim ali specialnim jamstvom eno domačih spedicijskih firm.
K točki 1.). Glede oprostitve ostalih zavojev se ravnata pogodnici po svojih avtonomnih predpisih, »oda ob pogoju vzajemnosti.
Moroskusni žigi na zavojih, ki se uvažajo-izvažajo na povratek, se priznavajo medsebojno.
Za ponjave, omenjene v točki 1., se smatrajo samo one, ki niso vpisane v inventar železnice,
K točki 2.). Dogovorjeno je, da so pobira carina mi vse, kar se je dodalo predmetom v inozemstvu.
K točki 5.). Rok za ponovni izvoz se sme določiti do šestih mesecev.
K členom 8. do 11.
Stranki pogodnici priobčita druga drugi oblastva, ki so upravičena in dolžna, dajati na prošnjo strank •bvezna pojasnila o poedinih postavkah carinske tarife kakor tudi obvezna pojasnila o tarifiranju točno označenega blaga.
K členu 12.
Med notranjo davke spada tudi davek na poslovni promet.
K členu 19.
Stranki pogodnici so strinjata v tem, da jo umoti ilen 19. tako-le: Če prizna ena stranka pogodnica katerikoli drugi državi s trgovinsko ali tarifno pogodbo ugodnejše postopanje od onega, ki velja na podstavi paritete po členih 15. in 16. te pogodbe, ima druga stranka pogodnica popolno pravico zahtevati, da so prizna isto postopanje tudi njej.
K členoma 21. in 22.
Načelo istega postopanja kakor z domačimi pomorskimi ladjami in njih tovori se ne uporablja:
1.) na ugodnosti, ki se dajo domačemu ribarstvu;
2.) na obalno plovitev.
K členom 21. do 24.
Odredbe členov 21. do 24. se nanašajo samo ua pomorsko plovitev.
Za rečno plovitev veljajo odredbe mednarodnih »hinavskih pogodb.
Stranki pogodnici izjavljata pripravljenost, avtonomno odpravljati ovire, ki bi oteževale rečno
plovitev. V ta namen bosta priobčevali stranki pogodnici druga drugi- ovire, ki nastopijo sčasoma.
K členom 8., 14. in 27.
Odredbe teh členov se v ničemer ne dotikajo posebnih pogojev, ki veljajo za uvoz vina.
Sestavljeno v Pragi dne 14. novembra 1928. Prof. M. Todorovič s. r. Dr. Jul. Friedmann s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe člena 30. spredaj rečene pogodbe in ko se predhodno razglasi v »Službenih Novinah*.
Našemu ministru pravdo priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našomu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za trgovino in industrijo, naj skrbita za njegovo izvrševanle, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa. naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 10. novembra 1929.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil	Predsednik
državni pečat	ministrskega sveta,
čuvar državnega pečata,	minister
minister pravde:	za notranje posle,
dr. M. Srškič s. r.	častni adjutant
Njegovega Veličanstva
(L. S.)
kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r. Minister za zunanje posle: dr. V. Marinkovič s. r. Minister pravde; dr. M. Srškič s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetrovlč s. r.
Pripomba. Ratifikacijski instrumenti prednje pogodbe so se izmenjali v Beogradu dne 11. novembra 1929.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 14.352.
Uredbe osrednje vlade.
61
Na podstavi § 116. invalidskega zakona predpisujem sporazumno z ministrom za vojsko in mor-narnico in z ministrom za finance
Pravilnik
za izvrševanje invalidskega zakona.*
Člen 1.
(§ 1.)
Rodbine in roditelji bojnikov, razen onih iz § 5. toga zakona, ki so med vojno umrli v ujetništvu, imajo prav tako pravico do državne zaščite in pomoči, če izpolnjujejo tudi ostale pogojo tega zakona.
Za umrle vojne invalide se smatrajo oni bojniki, ki so bili okategorizirani za vojne invalide in kot taki priznani s pravnomočno odločbo, pa so pozneje umrli.
Člen 2.
(§ 4.)
Diagnoza, na katere podstavi se odreja po točki 2.) § 50. odstotek onesposobljenosti za pridobitno delo, mora obsezati rane, poškodbe, pohabe, omenjeno v § 4., kakor tudi obolenja in bolezni, ki so nastopile spričo teh ran, poškodb in pohab brez boj-nikove lastne krivde.
Bojniki-ujetniki. onesposobljeni v ujetništvu med vojno, se smatrajo za onesposobljene med vojno, če ni dokazov, da je nastopila onesposobljenost po njih krivdi; zanje ni primerov iz točk'e 1. pod a), b) in c) § 5. tega zakona.
Člen 3.
(§ ?•)
Tretjina invalidnine, ki pripada osebno invalidu
1.	skupine, oskrbovanemu v invalidskem domu, se ne sme uporabljati za to, da bi se pokrivali stroški za zdravljenje, zdravila in vzdrževanje. Njegova rodbina prejema poleg ostalih dveh tretjin njegove invalidnine tudi rodbinske doklade, določene v § 12.
Predpis drugega odstavka § 7. se mora uporabljati na. invalide I. skupine, če se brezplačno oskrbujejo v bolnicah za duševne bolezni.
člen 4.
(§ H-)
Delavci, dninarji, dnevničarji in drugi podobni uslužbenci, ki so nameščeni pri državnih oblastvih, ustanovah in podjetjih, odnosno pri samoupravnih oblastvih, ustanovah in podjetjih, in ki dobivajo svojo prejemke počez, na dan. na teden, na petnajst dni ali na mesec, imajo, ne glede na take prejemke, pravico do celotne invalidnine, brez doklad za rodbinske člane. Taka služba se ne smatra za državno ali samoupravno službo po drugem in poslednjem odstavku § 11.
To službeno razmerje vpliva na pravico, prejemati invalidnino, samo, če prešezajo dohodki iz tega razmerja maksimirane dohodke, navedene v četrtem odstavku § 99., glede na prvi odstavek §11.
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z ilne 27. decembra 1929., št. 304/CXXIX. — Invalidski zakon glej v Uradnem listu z dne 5. avgusta 1929., št. 320/81.
Člen 5.
(§ 13.)
Invalid, ki zahteva protezo in druge ortopedske pomočite, mora predložiti upravniku ortopedskega zavoda v overovljenem prepisu invalidsko potrdilo (u veren je) in izvršno sodno odločbo, s katero se mu je priznala pravica do državne zaščite in pomoči.
člen (k
(§ 14.)
Odločbo po poslednjem odstavku § 14. izda upravnik ortopedskega zavoda na podstavi mnenja strokovne komisije. Zoper to odločbo ni pritožbe.
Člen 7.
(§§ 10- in 17.)
Invalid, ki zahteva brezplačno zdravljenje in zdravila ali brezplačno zdravniško pomoč, mora predložiti pristojnemu zdravniku, odnosno sanitetni ustanovi, v overovljenem prepisu invalidsko potrdilo (uvoronje) in izvršno sodno odločbo, s katero sc mu je priznala pravica do državne zaščite in pomoči.
Člen 8.
(§ 20.)
Navodila, kako morajo postopati invalidi in upravo kopališč in klimatskih zdravilišč, se izdado vsako leto pred začetkom sezone.
Člen 9.
(§ 25.)
Vojni invalidi, !ki jim je bila prej priznana pravica <io invalidnine, imajo, ko se upokoje, po poslednjem odstavku § 25. pravico, iznova zahtevati ureditev invalidnine, odnosno prejemkov po tem za konu, po svojem činu, odnosno zvanju, ki ga imajo ob času upokojitve.
Člen 10.
(§ 29.)
Invalidi, ki sc jim je invalidnina odkupila, nimajo pravice do pomoči po § 29.
Člen 11.
(§ 30.)
Siromašni vojni invalidi I. skupine s svojimi spremljevalci imajo prav tako pravico do brezplačna vožnjo z vozom tudi, kadar so vračajo domov.
Člen 12.
(§31.)
Rodbina umrlega invalida, ki se mu je invalidnina odkupila, nima pravico do pomoči po prvem in drugem odstavku § 31.
Pomoč po prvem odstavku § 31. so izplačuje iz kredita, otvorjenega za redna izplačila invalidnine in doklad; dvomesečni znesek osebne invalidnino,
brez doklad, po drugem odstavku § Sl., pa se izplačuje po točki e) § !M). iz dohodkov «narod nega invalidskega fonda ».
Prošnji po drugem odstavku § 31. jo treba priložiti:
1.) overovljen prepis sodne odločbe, po kateri je umrli vojni invalid prejemal invalidnino;
2.) potrdilo o siromašnem stanju po § 99.;
3.) smrtni list vojnega invalida; in
4.) potrdilo pristojnega občinskega oblastva, da je vdova zakonita žena umrlemu vojnemu invalidu in da je živela z njim skupno do njegovo smrti.
Prošnjo za pomoč z dokumenti pod 1.), 2.), 3.) in 4.) vloži zakonita žena umrlega vojnega invalida. Če umrli vojni invalid nima žene ali če žena ni živela z .njim skupno, vloži prošnjo odrejeni skrbnik. Prošnji je treba priložiti: izvod iz rojstne matice za otroke, odnosno dokument o adopciji otrok, in potrdilo pristojnega občinskega oblastva, da je pokojnik skrbel zanje do svoje smrti.
Člen 13.
(§ 32.)
Odredba drugega odstavka § 32. se nanaša samo na one rodbine, ki prejemajo pokojnino po osebi, od katere izvajajo pravico do invalidske podpore.
Odredbo drugega in tretjega odstavka § 11. toga zaklona veljajo tudi za vdove, če so v aktivni državni ali samoupravni službi, ako se že nanje ne morejo uporabljati odredbe člena 4. tega pravilnika. Če in dokler dobivajo kot aktivno uslužbenko poleg svojih mesečnih prejemkov draginjsko doklado za otroke, nimajo pravice niti do prejemanja invalidskih podpor za te otroke.
Rodbine, ki niso po §§ !)8. in Ih), siromašnega stanja, kakor tudi rodbine umrlih vojnih invalidov
VII., VIII. in IX. skupino nimajo pravice do državne zaščite in pomoči.
Člen 14.
(§ 37.)
Roditelji, ki nimajo pravice do prejemanja denarno podpore, tudi nimajo pravico do ostalih vrst državne zaščite in pomoči po tem zakonu.
Člen 15.
(§ 44.)
Odredbe § 41. se nanašajo tudi na ženo padlega, umrlega in pogrešanega bojnika.
Člen Ki.
(§ 47.)
Vojaške dokumente iz odstavka tik za točko t>.) § 47. tega zakona sme predložiti prosilec tudi v overovljenem prepisu.
Člen 17.
(§ 48.)
Pritožba po drugem odstavku § 48. se izroči v 15 dneh po prejemu pismene odločbe komandantu
vojaškega okrožja, ki je odločil na prvi stopnji, analogno § 54. tega zakona.
Člen 18.
(§ 49.)
Zdravnika in predstavnika krajevnega upravnega ali občinskega oblastva odreja komandant vojaškega okrožja po predhodnem sporazumu s pristojnimi oblast vi.
Člou 19.
(§ -r>0.)
Komisija za pregledovanje invalidov odloča z večino glasov na podstavi soglasnega mnenja zdravnikov o diagnozi. Če se zdravnika ne strinjata V diagnozi. no smo odločiti komisija za pregledovanje invalidov ničesar. V tem primeru mora napotiti komandant vojaškega okrožja bojnika s predmetom k superrevizijski komisiji pri nadrejeni komandi divizijski' oblasti na pregled in v nadaljnje postopanje. Komandant vojaškega okrožja postopa prav tako, če se glasovi v komisiji pora/dele.
Člen 20.
(§ 73.)
Ponovno soji njo po 4; 73. za primere, določene v § 3!)., se sme zahtevati tudi ne glede na rok, kadarkoli se stopnja nesposobnosti poveča.
Člen 21.
(§ 77.)
Pritožba po prvem odstavku § 77. se vloži pri oblastvu, zoper katere odločbo je naperjena.
Predpis poslednjega odstavka § 77. se nanaša tudi na pritožbe, ki se izročajo vojaškim oblastvom.
Člen 22.
(§ 88.)
Osebam, ki so po § 98. in po prvem, drugem ir. tretjem odstavku § 99. siromašnega stanja ter izpolnjujejo ostale pogoje tega zakona, ki pa jim dohodki po četrtem odstavku § 99. presozajo odrejeni znesek, se prisodijo invalidski prejemki s pridržkom, da jih niso upravičene dobivati, dokler jim ti dohodki presezajo odrejeni znesek.
Člen 23.
(§ 99.)
Za samce se smatrajo tudi vdovci ali vdovo, ki nimajo otrok, omenjenih v točki 3.) § 40.
Vso osebe, ki imajo otroke, omenjene v tej točki, se smatrajo za siromašne, če ne preseza njih mesečni dohodek v denarju in v naravi vsote 2200 dinarjev in poleg tega še za vsakega takega otroka po 400 dinarjev.
Če je davčni objekt začasno oproščen davka, se odredi cenzus prvega odstavka § 99. po predpisih predposlednjega in poslednjega odstavka člena 3. zakona o neposrednjih davkih, ki se glase:
* Začasno oproščeni davek so odmerja in vpisuje v celokupni davčni predpis za dotičnega davčnega zavezanca in ta del davka so s pozivom na dotično oprostitev obenem odpiše davčnemu zavezancu.
V vseh primerih, kjer se na podstavi višino davčnega predpisa (davčni cenzus) pridobe ali izgube iz-vestne pravice, se jemlje v poštev celokupni davčni predpis za dotičnega davčnega zavezanca v zmislu predhodnega odstavka.*
Člen 24.
(§§ 100. in 101.)
Za nerešene predmete se morajo zlasti smatrati:
1.) predmeti, omenjeni v členu 103. invalidskega zakona iz leta 1925., in vobče predmeti, glede katerih je bilo zahtevano prvo sojenje, o katerih pa odločba do dne 13. julija 1929. ni postala izvršna;
2.) oni predmeti, glede katerih je bila zahtevana prevedba na invalidske prejemke po invalidskem zakonu iz leta 1925., pa odločba o tem zahtevku do dne 13. julija 1929. ni postala izvršna;
3.) oni predmeti, omenjeni v tretjem odstavku člena 105. in v členih 106. in 107. invalidskega zakona iz leta 1925., o katerih nova odločba do dne 13. julija 1929. ni postala izvršna;
4.) oni predmeti, omenjeni v predposlednjem odstavku člena 105. invalidskega zakona iz leta 1925., glede katerih niso bili razlogi za končno ustavitev priobčeni prizadeti stranki ali odločba o obnovi postopanja ali odločba o glavni stvari ni postala izvršna;
5.) predmeti, glede katerih so odločila višja invalidska sodišča v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu v glavni stvari, če je treba popraviti to odločbo in le-ta ni bila prejeta pri višjem invalidskem sodišču v popravek pred dnom 13. julija 1929.
Odločba nižjega sodišča, ki je spadala pod pretres višjega invalidskega sodišča samo na pravočasno pritožbo, zoper katero pa se pritožba vobče ni vložila ali se ni vložila pravočasno, postano izvršna šele, ko izteče rok za vložitev pritožbe, če je iztekel ta rok prod dnem 13. julija 1929. Če izteče ta rok dne 13. julija 1929. ali pozneje, ne postane odločba izvršna; tak predmet je torej smatrati za nerešenega.
Člen 25.
(§ 102.)
Onim osebam, ki niso prevedeno na invalidske prejemke po invalidskem zakonu iz leta 1925., ki pa jim je bilo po členu 102. invalidskega zakona iz leta 1925. začasno podaljšano izplačevanje invalidskih prejemkov, prisojenih po prejšnjih zakonih, se mora ustaviti izplačevanje teh prejemkov od dne 1. oktobra 1929. do takrat, ko se prevedejo z izvršno odločbo invalidskega sodišča po § 107 novega zakona na nove prejemke.
Osebam, ki se jim po tem paragrafu podaljša izplačevanje tudi izza dne 1. oktobra 1929. in ki se do dne 1. januarja 1930. ne prevedejo na nove prejemke, se izplačujejo še nadalje invalidnina, invalidska podpora in doklade, bodisi osebne, bodisi rod-
binske, prisojene z izvršnimi odločbami po odredbah invalidskega zakona iz leta 1925. To izvršeni prevedbi se izvrši obračun ter se izplača eventualna razlika, račun jena od dne 1. januarja 1930. Če bi bili prejemki, izplačani po invalidskem zakonu iz leta
1925.,	večji od prejemkov po invalidskem zakonu iz leta 1929., razlike ni izterjevati.
Invalidska sodišča pri štabih divizijskih oblasti morajo vročiti prvega in petnajstega dne vsakega meseca pristojnemu finančnemu oblastvu seznamek prevedenih oseb. Na podstavi teh seznamkov ustavijo finančna oblastva izplačevanje prejemkov po invalidskem zakonu iz leta 1925. do takrat, ko jim predlože prizadete osebe overovljen prepis izvršne odločbe o prevedbi na nove prejemke.
Člen 26.
(§ 103.)
Pravico do vseh vrst zaščito in pomoči, naštetih v § 6., izgubo z dnem 1. oktobra 1929. po zakonu samem, brez ponovnega sojenja:
1.) osebe, navedene v prvem odstavku toč!k;e 1.), v točki 2.), v prvem odstavku točke 3.) § 103.;
2.) osebe, ki so izvajale svojo pravico od vojnih invalidov, navedenih v točki 5.) § 103.;
3.) osebe, navedene v točkah 6.) in 8.) § 103.. kakor tudi osebe, ki so od teh izvajale svojo pravico;
4.) osebe, navedene v točkah 10.), 11.), 12.) in 13.) § 103.
Osebnim vojnim invalidom, navedenim v točki 4.) § 103., prestane prav tako teči invalidnina z dnom
1.	oktobra 1929. Če ne izgube ti invalidi pravic do ostalih vrst državno zaščite in pomoči iz § 6. im drugi podstavi, jih olidrže še nadalje, kolikor ni tem pravicam pogoj siromašno stanje.
Vsem našim državljanom, ki so se zatekli dne 13. julija 1929. v inozemstvu in so jim prisojeni invalidski prejemki ter jim je po členu 93. invalidskega zakona iz leta 1925. dovoljeno, uživati te prejemke v inozemstvu, se morajo izplačevati ti prejemki še nadalje do dno 1. oktobra 1929., če niso izgubile te osebi1 te pravice iz drugega razloga, določenega z invalidskim zakonom iz leta 1929.
Onim našim državljanom, ki so se dne 13. julija 1929. zatekli v inozemstvu ter so jim prisojeni invalidski prejemki, toda jim ni dovoljeno, jih uživati v inozemstvu, so smo dovoliti izplačevanje invalidskih .prejemkov samo v primeru, določenem v § 94. invalidskega zakona iz leta 1929.
Vsi oni adseljenci, ki so se dne 13. julija 1929. zatekli v inozemstvu in ki so jim bili dotlej prisojeni invalidski prejemki, kakor tudi osebe, ki izvajajo od njih svojo pravico, izgube po zakonu samem, brez ponovnega sojenja, z dnem 1. novembra 1929. s povratno močjo od dno 1. oktobra 1929. pravico do vseh vrst državne zaščite in pomoči, ako se do dne
1.	novembra 1929. ne vrnejo v domovino. Oni, ki se vrnejo v domovino najdlje v treh letih od dne odhoda, dobe naknadno, od dno povratka, pravico, uživati državno zaščito in pomoč, če še nadalje iz-
polnjujejo pogoje tega zakona. Pravico do državne zaščite in pomoči ne izgube na tej podstavi one osebe, ki jim jo po § 94. dovoljeno, uživati invalidske prejemke v inozemstvu, ali ki bivajo v inozemstvu po nalogu državnih ali samoupravnih oblastev.
Za rodbine in roditelje po točki 5.) § 103. se smatrajo samo osebe, izvajajočo svojo pravico od bojnikov, ki so bili z izvršnimi odločbami priznani za vojne invalide ter so pozneje umrli. Ta predpis se torej ne nanaša na rodbine in roditelje onih bojnikov po točkah a), b) in c) pod 2.) § 1., ki so med vojno padli, med vojno umrli za dobljenimi ranami, poškodbami ali pohabami ali za boleznimi, dobljenimi v izvrševanju obvezne in odrejene vojaške dolžnosti, ali so se med bojem pogrešili.
Člen 27.
(§ 104.)
Prijave po § 104., ki jih je smatrati po drugem odstavku § 108. za pravočasne, se predlagajo izza dne 31. decembra 1929. invalidskemu sodišču pri štabu one divizijske oblasti, v katere območju ima predložitelj prijave stalno bivališče. Predložitelj prijave mora navesti v njej, katero sodišče mu je priznalo pravico do invalidskih prejemkov po invalidskem zakonu iz leta 1925. Invalidsko sodišče mora izdati po § 105. potrdilo (uverenje), odnosno odločbo, ker preide ta pristojnost po poslednjem odstavku § 101. dne 1. januarja 1930. od sodišč prve stopnje (okrožnih, sreskih, kotarskih, okrajnih) na nova invalidska sodišča.
Prijavi morajo priložiti, kolikor jo komu po odredbah tega zakona potrebno:
a)	Osebni invalidi.
1.) Overovljen prepis poslednjega invalidskega potrdila (uverenja) ali invalidskega lista, v katerem sta označena diagnoza in odstotek onesposobljenosti. Čt- jo prosilca poslodnjikrat pregledala specialna invalidska komisija v letih 1923., 1924. ali 1925., naj zahteva overovljen prepis dokumenta o tem pregledu •d sodišča prve stopnje (okrožnega, sreskega, kotar-skega, okrajnega), ki mu je priznalo invalidnino po invalidskem zakonu iz leta 1925.
2.) Izpričevalo državnega ali samoupravnega zdravnika, pristojnega za kraj, kjer ima prosilec svoje bivališče: da se stanje njegove invalidnosti po invalidskem potrdilu (uverenju) —• invalidskem listu — ni izboljšalo. Če so je stanje izboljšalo, mora zdravnik točno opisati, v čem je nastopila ta izboljšava.
Vojni invalidi, ki bivajo v inozemstvu po nared-bah državnih ali samoupravnih oblastev ali iki morajo zaradi specialnega zdravljenja po predloženem zdravniškem izpričevalo živeti v inozemstvu, kakor tudi vojni invalidi — inozemski državljani — pred-hže zdravniško izpričevalo onega vojaškega ali •ivi.nega zdravnika, ki ga imenuje predstavnik naše kraljevine v inozemstvu. Aktivni in upokojeni čast-miki, ki bivajo v inozemstvu, predlože izpričevalo •nega vojaškega zdravnika v inozemstvu, ki ga imenuje vojaški ali. če tega ni, civilni predstavnik naše
kraljevine, čo ni vojaškega zdravnika, predlože izpričevalo civilnega zdravnika, ki ga imenuje isto oblastvo.
Aktivni in upokojeni častniki, ki bivajo v državi, predlože izpričevalo vojaškega zdravnika, ki ga odredi vojaško oblastvo, pristojno za kraj njih bivališča.
Preden zdravnik pregleda vojnega invalida, se mora uveriti iz dokumentov, ki jih predloži invalid, o njegovi identičnosti. Ta konstatacija se mora navesti v izpričevalu.
3.	a) Potrdilo pristojnega občinskega oblastva o članih rodbinske zajodnicc ali zadruge in potrdilo davčne uprave o premični in nepremični imovini. kjerkoli bi bila; o letnih dohodkih od poklica, zaslužka, službe, obrta in drugih virov, o mesečni plači ali pokojnini; o noposrednjem davku, ki ga je plačeval na omenjene davčne objekte ob času onesposobitve invalid sam, odnosno njegov oče, če je bil z njim takrat v zajednici, odnosno njegova zadruga, če je bil takrat njen član; potrdilo o neposrednjem davkp, s katerim je glede omenjenih davčnih objektov sedaj obremenjen invalid sam, odnosno njegov oče, če je z njim v zajednici, odnosno njegova zadruga, če obstoji.
Potrdilo o višini plače ali pokojnine in pripadajočih dokladah državnih ali samoupravah uslužbencev izda pristojna blagajna, ki izplačuje te prejemke.
Osebni invalidi, ki so predložili že ob vložitvi prošnje za invalidnino po prejšnjh zakonskih predpisih potrdilo o imovinskem stanju ob času onesposobitve, niso dolžni, predlagati tega potrdila iznova.
Če iz časa onesposobitve vojnih invalidov ni podatkov o imovinskem stanju in odmerjenih ncp > srednjih davkih, bodisi ker se v onem času davki niso mogli odmerjati, bodisi ker so se davčne knjige iz onega časa poizgubile ali uničile, se vzame v poštev prva prihodnja odmera davkov, o kateri je kaj podatkov, poleg tega pa potrdilo občinskega oblastva, ali je vojni invalid, odnosno njegova rodbinska zajednica, odnosno njegova zadruga, od njegove onesposobitve do te odmere davka kaj in v koliki vrednosti odsvojila od imovine.
b) Potrdilo pristojnega občinskega oblastva, da so mu živi vsi rodbinski člani, za katere prejema doklado po invalidskem zakonu iz leta 1925.
c) Potrdilo pristojnega občinskega oblastva, odnosno krajevnega policijskega oblastva, da ni bil kaznovan po odredbah točke 1. pod c) § 5. tega zakona.
Aktivni in rezervni častniki, ki so bili kot taki onesposobljeni med vojno, predlože potrdilo (uve-renje) ministrstva za vojsko in momarnico. Med te častnike se štejejo tudi častniki, na katere se nanašajo predpisi drugega odstavka § 100.
Sodbe, izrečene pred vojno, med katero jo bil vojni invalid onesposobljen, ne vplivajo na njegovo pravico do državne zaščite in pomoči.
č) Potrdilo pristojnega občinskega oblastva, odnosno policijskega oblastva, da ni nobenega izmed primerov iz točk 5.), (>.), 7.), 8.) in 10.) § 42. Oni, ki so bili aktivni častniki, pa 'so sedaj v pokoju ali
ostavki, rezervni častniki kakor tudi oni rezervni častniki, !ki so razrešeni službe rezervnih častnikov, predlože potrdilo teh oblastev. da ni nobenega izmed primerov iz točk 5.), 6.), 7.), 8.) in 10.) § 42., in potrdilo (uverenje) ministrstva za vojsko in mornarnico, da ni nobenega izmed primerov iz točk 7.) in 9.) § 42. To velja tudi za častnike, na katere se nanašajo predpisi drugega odstavka § 100. Častnikom, ki so ob času, ko predlože prijavo, v aktivni službi, izda potrdilo (uverenje), da ni nobenega izmed primerov iz točk 7.), 8.) in 10.) § 42., ministrstvo za vojsko in mornarnico.
Sodbe, izdane pred onesposobitvijo — ikolikor niso našteto v točki 1. pod c) § 5. — ne vplivajo na pravico do državne zaščite in pomoči.
Potrdila, da ni nobenega izmed primerov iz točk 1.), 2,), 3.) in 4.) § 42., ni treba predlagati, ker mora državno, samoupravno ali občinsko oblastvo obvestiti o vsakem takem primeru, čim se pojavi, finančno oblastvo, da začasno ustavi invalidnino, kakor tudi pristojno invalidsko sodišče, da odloči o izgubi državne zaščite in pomoči.
b)	11 o d b i n č:
1.) Potrdilo pristojnega občinskega oblastva o članih rodbinske zajednice ali zadruge in potrdilo davčne uprave o premični in nepremični imovini, kjerkoli bi bila, o letnih dohodkih od poklica, zaslužka, službe, obrta in drugih virov, o mesečni plači ali pokojnini, o neposrednjem davku, ki ga je plačeval na omenjeno davčne objekte pokojnik — od katerega izvaja rodbina svojo pravico do državne zaščite hi pomoči — ob času, ko je bil onesposobljen, odnosno je umrl ali se je pogrešil, odnosno od njegovega očeta, če je bil takrat z njim v zajednici, odnosno njegova zadruga, če je bil takrat njen član; potrdilo o neposrednjem davku, s katerim je na omenjene davčne objekte sedaj obremenjena njegova rodbina, odnosno njegov oče, če živi z njegovo rodbino v zajednici, odnosno njegova zadruga, če obstoji. Potrdilo o višini plače ali pokojnine ali pripadajočih doklad državnih ali samoupravnih uslužbencev izda blagajna, ki izplačuje te prejemke.
Rodbine, ki so predložile še ob-vložitvi prošnjo za invalidsko podporo po prejšnjih zakonskih predpisih potrdilo o imovinskem stanju ob času, ko je bil pokojnik onesposobljen, odnosno je umrl. niso dolžne, predlagati tega potrdila iznova.
Oe ni iz časa, ko je bil umrli vojni invalid onesposobljen, odnosno je umrl ali se jo pogrešil, podatkov o imovinskem stanju in odmerjenih neposred-njih davkih, je postopati tako, kakor je pojasnjeno za osebne invalide.
2.) Potrdilo občinskega oblastva ali matičnega urada, da se vdova ni zopet omožila, kakor tudi potrdilo občinskega oblastva, odnosno krajevnega policijskega oblastva, kakšno je njeno vedenje.
3.) Potrdilo občinskega oblastva, da so živi vsi rodbinski člani, ki uživajo invalidsko podporo.
4.) Potrdilo pristojnega občinskega oblastva, odnosno krajevnega policijskega oblastva, da niso bili ne rodbinski člani ne osebe, od katerih izvajajo svojo
pravico do invalidske podpore, kaznovani po odrei-bah točke 1. pod c) § 5.
Sodbe, izrečene pred vojno, med katero jo bil vojni invalid onesposobljen, odnosno jo bojniki umrl ali se je pogrešil, ne vplivajo na pravico njegove rodbine do državne zaščite in pomoči.
Rodbine umrlih vojnih invalidov — aktivnih in rezervnih častnikov — kakor tudi rodbine aktivnin in rezervnih častnikov, ki so kot bojniki padli, umrli ali so se pogrešili med vojno, predlože potrdilo (uverenje) ministrstva za vojsko in mornarnico, da niso bili ti častniki med vojno kaznovani zaradi dejanj, izvršenih medi vojno, po odre|dbah točke 1. pod c) § 5. Med te častnike se štejejo tudi oni častniki, na katere se nanašajo predpisi drugega odstavka § 10G.
5.) Potrdilo pristojnega občinskega oblastva, odnosno krajevnega policijskega oblastva, da ni ne pri pokojniku ne pri rodbini nobenega izmed primerov iz točk 5.), G.), 7.), 8.) in 10.) § 42. Da ni pri pokojniku nobenega izmed primerov iz točk 7.) in 0.) § 42., če je bil pokojniki aktiven ali rezervni Častnik, aktiven častnik v ostavki, odnosno rezervni častnik, razrešen službe rezervnega častnika, izda potrdilo (uverenje) ministrstvo za vojsko in mornarnico. Prav to velja tudi za častnike, na katere se nanašajo predpisi drugega odstavka § 10G.
Sodbe, izrečene, preden je bil vojni invalid onesposobljen, odnosno je bojnik padel, umrl ali se jo pogrešil — kolikor niso že naštete v točki 1. pod c) § 5. — no vplivajo na pravico do državne zaščite in pomoči.
Glede točk 1.), 2.), 3.) in 4.) § 42. veljajo odredbe, navedene pod točko a) člena 27. tega pravilnika za osebno invalide.
G.) Potrdilo šolskih oblastev, odnosno zavodov, ▼ primerih, naštetih v točkah G.) hi 7.) pod b) § 104.
c)	Roditelji:
1.) Potrdilo o imovinskem stanju in neposrednjis davkih po odredbah, ki veljajo za rodbine.
2.) Potrdilo davčne'uprave, da padli, umrli ali pogrešani sin, po katerem jim je prisojena invalidska podpora, nima rodbine (žene ali otrok), ki prejema invalidsko podporo.
3.) Potrdilo pristojnega občinskega oblastva, d* nimajo drugega polnoletnega sina.
4.) Izpisek iz rojstnih knjig, kjer pa teh ni, potrdilo po členu 59. uredbe o pravni likvidaciji stanja, ustvarjenega z vojno.
5.) Čo imajo manj kot 60 let, izpričevalo državnega ali samoupravnega zdravnika, pristojnega z* kraj njih stalnega bivališča, da so nesposobni za pridobitno delo.
Roditelji, ki bivajo v inozemstvu zaradi specialnega zdravljenja, kakor tudi inozemski državljani predlože izpričevalo, da so nesposobni za pridobita« delo, onega zdravnika, ki ga odredi predstavnik naš« kraljevine v inozemstvu.
G.) PotrdilQ pristojnega občinskega oblastva ali matičnega urada, da so potom, ko se je pogubil, pogrešil ali je umrl sin, na katerega opirajo svojo pra-
vie.o, oče ni zopet oženil, odnosno mati ni zopet omožila.
7.) Potrdilo, da niso bili ne oni ne oseba, od katere izvajajo pravico do invalidske podporo, kaznovani po odredbah točke 1. pod a) § 5., predlože p.) odredbah, ki veljajo za rodbine.
8.) Potrdilo, da ni ne pri njih ne pri pokojniku, od katerega izvajajo pravico do invalidske podpore, nobenega izmed primerov iz § 42., predlože po odredbah, ki veljajo za rodbine.
Clen 28.
(§ 106.)
Predpis prodposlednjega odstavka § 4., da je boj-nika, o katerem ne prispe nobena zanesljiva vest, s sodno rešitvijo proglasiti za pogrešanega, se ne nanaša na nerešene predmete po §§ 101. in 106.
Invalidski predmeti onih oseb, ki so se zatekle dne 13. julija 1929. v inozemstvu in ki jim dotlej invalidski prejemki niso bili prisojeni z izvršilno odločbo, kakor tudi onih oseb, ki so predložile pred dnem 13. julija 1929. pristojnim oblastvom potrebno prijavo in ki jim do tega dne prejemki niso bili prisojeni z izvršno odločbo, pa se potem izselijo v inozemstvo, se morajo smatrati za nerešene v zmi-slu § 106. in rešiti kot. taki po novem zakonu; samo pravočasnost prijave, začetek!, trajanje in velikost invalidskih prejemkov do dne 1. januarja 1930. se rešijo po prejšnjih invalidskih zakonskih predpisih.
Clen 29.
(§ 107.)
Invalidom h skupino, ki imajo pravico do specialne doklade za oskrbovanje, prisojajo invalidska sodišča z invalidnino vred tudi to doklado.
Po odredbah § 107. pozivljojo komisije za pregledovanje invalidov, pri vojaškem okrožju supor-revizijske komisije pristojne komande divizijske ob-' lasti na pregled invalide samo, kadar ga smatrajo za potrebnega, da se pravilneje odredi odstotek onesposobljenosti.
Ce invalidsko sodišče vojnemu invalidu ne prizna pravice do invalidnine zato, ker ne izpolnjuje pogojev iz § 99., oceni, ali ima prosilec pravico do ostalih vrst zaščite in pomoči po tem zakonu, ter izreče po tem svojo odločbo.
Predpis poslednjega odstavka § 71. so nanaša tudi na predmete, omenjene v § 107.
Clen 30.
(§ 109.)
Predpis prvega odstavka § 109. velja tudi za naše državljane, ki so pripadali med minulimi vojnami kot dobrovoljci sestavu srbske ali črnogorske vojske ali so so kot vstaši ali četniki borili v njiju vrstah ter izpolnjujejo tudi ostale pogoje tega zakona; pravico do državne zaščite imajo po odredbah tega zakona tudi njih rodbine.
Clen 31. l§ 112.)
V znesek 20 dinarjev se ne štejejo davki, omenjeni v drugem in tretjem odstavku § 99., in tudi ne davek za maksimirane dohodke, omenjene v četrtem odstavku § 99.
Dokler se davčnemu zavezancu ne odmerijo davki po sedanjem zakonu o neposrednjih davkih na vse njegove davčne objekte, omenjene v prvem odstavku § 99., so odreja siromašno stanje po znesku 20 dinarjev osnovnih in neposrednjih davkov, odmerjenih po prejšnjih davčnih predpisih na zemljišče (brez desetinske povprečnine), na obrate, poklic in glavnico, če že ne presezajo neposrodnji davki iz prvega odstavka § 99., deloma odmerjeni po novih davčnih predpisih, zneska 120 dinarjev ali če ne presezajo dohodki od nesamostalnega dela iz četrtega odstavka § 99. maksimiranega zneska.
Clen 32.
(§ 113.)
Vojni invalidi z najmanj 30% nesposobnosti za pridobitno delo, ki so bili zbog bolezni, dobljeni med vojno, priznani za take po odredbah invalidskega zakona iz leta 1925., ki pa izgube po odredbah tega zakona pravico, nadalje prejemati invalidnino, ob-drže pravico samo do zdravljenja onih bolezni, ztiog katerih so bili proglašeni za invalide.
'Fo/osebe smejo zahtevati brezplačno zdravljenje na podstavi: overovljenega prepisa sodne odločbe o priznani pravici po invalidskem zakonu iz leta 1925., overovljenega prepisa invalidskega potrdila (uve-ronja) ali invalidskega lista, iz katerega je razvidna diagnoza bolezni, zbog katerih je bil prosilec proglašen za invalida, overovljenega prepisa potrdila pristojnega oblastva, da je prejemal do dne 1. oktobra 11Č9. invalidnino ali da je ni prejemal zato, ker se mu jo invalidnina odkupila ali ker je dobil zemljišče po odredbah agrarne reforme. Ce je bil dne 1. oktobra 1929. državni uslužbenec, overovljen prepis pristojnega oblastva o tem. Poleg tega predloži potrdilo občinskega oblastva, odnosno policijskega oblastva, da ni nobenega izmed primerov, ki ima za posledico izgubo državne zaščite in pomoči po § 42.
Clen 33.
(§ H4.)
Ko invalidska sodišča rešujejo predmete po § 107., morajo vršiti revizijo po § 114. ter zahtevati podatke po § 47. samo od vojnih invalidov, omenjenih v drugem odstavku § 106., ker je bila tem invalidom invalidnina prisojena po izpovedbah prič pred razdelitvijo vojaških arhivov.
Ce je tale vojni invalid umrl, morajo predložiti člani njegove rodbino, odnosno njegovi roditelji, ki izvajajo od njega pravico do državno zaščito in pomoči, podatke o njegovi vojaški obveznosti v mirnem in vojnem času, o činu, kraju in času onesposobitve med vojno.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 20. decembra 1029.;
St. br. 83.215.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinkovid s. r.
62.
Odločba o ustanovitvi finančnih inšpektoratov.*
Na podstavi § 10., odstavka (®), zakona o organizaciji finančne uprave odrejam, da se ustanove finančni inšpektorati v nastopnih krajih in s teritorialno pristojnostjo tako-le:
VIII.	V območju dravsko finančne direkcije:
finančni inšpektorat s sedežem v Mariboru za območja davčnih uprav v Dolnji Lendavi, Murski Soboti, Ljutomeru, Ormožu, Ptuju, Mariboru, na Prevaljah, v Slovenjgradcu, Šoštanju, Celju, Konjicah, Brežicah, Slovenski Bistrici, Šmarju in Rogatcu.
Oddelek za davke naj izvrši vse, česar je nadalje treba.
V Beogradu, dne 20. decembra 1929.;
„ št. 114.848.	...	.	.
Minister za fmanee:
dr. S. Šverljuga s. r.
63.	V
Naredba o poslovanju finančaih inšpektoratov.**
Na podstavi § 10., odstavka (6), zakona o organizaciji finančne uprave odrejam:
Finančni inšpektorati jemljejo predhodno v svojo pristojnost samo posle v službi neposrednjih davkov, ki spadajo v pristojnost finančnih direkcij, iz-vzemši odmero družbenega davka.
Finančni inšpektorat vrši po svoji pristojnosti vso korespondenco ter je v neposrednjem odnošaju z dotičniini oblastvi.
Vsakega 15. in poslednjega dne v mesecu mora predložiti svoji finančni direkciji poročilo o stanju poslov. Vsako važnejše dejanje mora naznaniti za vsak primer posejbe finančnemu direktorju, eventualno zahtevati od njega navodila, pa bodisi tudi v reševanju konkretnih primerov.
Finančni inšpektorati so neposredno podrejeni finančnim direkcijam ter se smatrajo za njih sestavni del. Svojo službo morajo izvrševati po navodilih in instrukcijah, prejetih od finančno direkcije.
* »Službeno Novino kraljevine Jugoslavije* z dne 21. decembra 1929., št. 299/CXXV. — Tukaj jo priobčen samo mariborski finančni inšpektorat. »
** «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 21. decembra 1929., št. 299/OXXV.
Naslov vsakega inšpektorata mora imeti na prvem mestu ime finančne direkcije, na drugem pa svojo, n. pr. «Drinska finančna direkcija, finančni inšpektorat v Valjevu*.
Davčne obračune za svoje območje vršo inšpektorati samostalno in vodijo sresko davčno knjigo za podrejene davčno uprave. Finančne direkcije vodijo to knjigo sumarno po inšpektoratih in po upravah, ki so jim neposredno podrejene.
Ostalo, česar je treba, ukrene oddolelc za davke.
Minister za finance: dr. S. šverljuga s. r.
64.
Ustanovitev odsekov za carine pri finančnih direkcijah.*
Minister za finance je odredil pod C. br. 52.243 z dne 14. decembra 1929.: Odseki za carine se usta-navljajp pri beograjski, vardarsiki, dravslki, zetski, primorski in savski finančni direkciji. Pristojnost teh odsekov se razprostira na vse carinarnice, ki so v območju istoimenskih banovin, samo da spadajo carinarnice v območju dunavske in moravske banovine pod odsek za carine beograjske finančne direkcije, carinarnica v Dubrovniku pod odsek za carine primorske finančne direkcije in carinarnica v Sarajevu pod odsek za carine savske finančne direkcije.
Iz pisarne ministrstva za finance.
65.
Organizacija občega oddelka ministrstva za finance.**
Na podstavi §§ 3., 4., 5., 6., 7., 8., 46. in 127. zakona o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929., s katerim se jo ustanovil pri ministrstvu za finance nov, obči oddelek (I.), je izdal minister za finance pod št. 8594 z dno 23. decembra 1929. to-le odločbo:
«Obči oddelek (I.) začne poslovati dne 1. januarja 1930. ter se deli:
na administrativni odsek; na personalni in pokojninski odsek; na odsek za samoupravne finance; na odsek za finančno kontrolo; na razdelek (referat) za tehnične posle iz pristojnosti finančne uprave: na ekonomat; na knjižnico.
V področje a d m i n i s t r a t i v n e g a odseka spadajo:
1.) izdelovanje administrativnih odločb, navodil, pojasnil in tolmačenj glede uporabljanja zakona o
* »Službeno Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 23. decembra 1929., št. 300.
** »Službene Novino kraljevine Jugoslavije* z dne 27. decembra 1929., št. 304/('XXIX.
uradnikih (izvzemši odredba o kretanju v službi in o pokojnini), zakona o državnem računovodstvu, finančnega zakona, zakonskih predpisov o dragonjskih dokladah aktivnih civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev, upokojencev in drugih državnih platežnikov, uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja in selitev v državi in v inozemstvu in administrativnih zakonov vseh ostalih strok, kolikor se nanašajo na izvrševanje državnega proračuna;
2.) administrativni posli državnih pravobranilstev, izvzemši personalne posle;
3.) ustroj pisarn;
4.) finančno-publicistična in prevajalna dela;
5.) uredništvo «Finansijskega zbornika* kot službenega glasila ministrstva za finance;
(>.) ostali posli ministrstva za finance in drugih ministrstev, za katere je treba soglasnosti ministra za finance, kolikor izvirajo iz zgoraj navedenih zakonskih predpisov.
V področje personalnega in pokojninskega odseka spadajo:
1.) personalni posli, ki so tičejo uslužbencev občega oddelka (I.) in vseh finančnih uradnikov kakor tudi vseh pisarniških uslužbencev;
2.) izdelovanje mnenj in pojasnil o vseh vprašanjih personalnega značaja in pokojnin;
3.) služba v vseh vprašanjih, ki se tičejo pokojnin, invalidnino in vseh vrst državne pomoči, najsi se zovejo kakorkoli, tako za ministrstvo za finance kakor tudi za vso upravne resorte;
4.) posili glede izplačevanja pokojnin in akontacij pokojnin;
5.) administrativni posli disciplinskega sodišča pri ministrstvu za finance.
V področje o d s e k a z a s a m o u p r a v n o finance spadajo:
1.) posli glede odobravanja:
proračunov selskih občin, pri katerih preseza doklada odstotek, odrejen v členu 20. zakona o izpre-niembah in dopolnitvah zakona o neposrednjih davkih;
vseh proračunov mestnih občin, katerih skupni dohodki in razhodki presezajo 3,000.000 (tri milijone) dinarjev;
vseh sklepov1 opštinskih sudov na ozemlju Srbije in Črne gore o uvedbi taks iz oddelka «L» zakona o taksah;
vseh uredb in tarif o uvedbi občinskih samostalnik davščin;
vseh banovinskih proračunov;
virenventov in prekoračitev po vseh samoupravnih proračunih;
vseh obremenitev in odsvojitev iinovine in pravic občin in banovin, vodnih zadrug in ostalih ustanov samoupravnega značaja;
2.) izdelovanje vseh pojasnil in navodil o sestavljanju, odobravanju in izvrševanju samoupravnih proračunov;
3.) nadzorstvo nad pravilnim uporabljanjem zakona o samoupravnih financah;
4.) zbiranje, urejanje in vknjiževanje podatkov o gibanju samoupravnih dohodkov in razhodkov.
V področje odseka za f i u a n č n o kontrolo spadajo:
1.) izdelovanje administrativnih odločb, navodil, pojasnil in tolmačenj glede uporabljanja zakona o organizaciji finančne kontrole;
2.) nadzorstvo nad poslovanjem organov finančne kontrole;
3.) skrb za red in disciplino pri finančni kontroli:
4.) evidenca zvaničnikov finančne -kontrole.
V področjo razdelka (referata) za tehnične posle iz pristojnosti finančne uprave spada: proučevanje in izdelovanje referatov o vseh tehničnih vprašanjih iz pristojnosti finančne uprave.
V področje ek on o mat a spadajo: posli glede zalaganja s pisarniško opremo, materialom in ostalimi potrebščinami, skrb za vzdrževanje opreme in zgradb, evidenca o potroških električnega toka in vode kakor tudi voditev glavnega inventarja, kolikor se nanaša vse to na ministrstvo za finance.
V sestav občega oddelka (I.) spadata tudi:
kabinet ministra za finance za opravljanje poslov, ki mu jih odredi minister;
komisar (odposlane c j ministra z a finance pri samostalni upravi držav-n ih m o n o p o 1 o v, po katerem nadzira minister poslovanje te uprave in ki je neposredno podrejen ministru.*
Iz pisarne kabineta ministra za finance v Beogradu,
dne 23. decembra 1929.; št. 8594/29.
66.
Ustanovitev odsekov pri oddelku za carine ministrstva za finance.*
Minister za finance je odredil pod C. br. 53.000 z dne 23. decembra 1929.:
Pri oddelku za carine ministrstva za finance se ustanavljajo ti-le odseki;
1.) administrativni;
2.) kazenski;
3.) tarifni; in
4.) statistični.
Poleg navedenih odsekov se ustanavljajo pri oddelku za carine ti-le razdelki:
1.) za knjigovodstvo:
2.) personalni; in
3.) za pobijanje tihotapstva.
Administrativni odsek pretresa in pripravlja odločbe in rešitve o vseh predmetih, ki se nanašajo:
a)	na mednarodni in notranji promet blaga in potnikov, kolikor spada ta promet pod carinsko nad-
* »Službene Novino kraljevino Jugoslavije* z dne 27. decembra 1929., št. 304/CXXTX.
—	19G	—
zorstvo, kakor tudi na reguliranje vseh vprašanj, ki so v zvezi s tem;
b) na formalno postopanje ob ocarinjanju blaga kakor tudi na vse spore, zasnovane na uporabljanju tarif, izvzemši kazenske, in na spore o kakovosti blaga, kolikor niso odkazana poedina vprašanja izmed njih v področje drugega odseka ali kakšnega razdelka.
Kazenski odsek pretresa in pripravlja odločbo o vseh predmetih carinsko-kazenskega postopanja.
Tarifni odsek pretresa in pripravlja odločbo in rešitve o vseh predmetih, ki se nanašajo:
a) na uporabljanje carinskih tarif in vseh vprašanj, izvirajočih iz njih uporabljanja;
b) na uporabljanje odredb v predlogu zakona o obči carinski tarifi;
c) na izdelovanje komentarjev carinskih tarif in imenikov blaga; na zbiranje in urejanje materiala za izdelovanje projekta zakona o obči carinski tarifi; na zbiranje in urejanje materiala, potrebnega za trgovinska pogajanja, kolikor je za to pristojen oddelek za carine, kakor tudi na pretresanje tarifnih sporov o kakovosti blaga po uredbi o trošarini za mesto Beograd.
Statistični odsek zbira in ureja podatke o gibanju naše zunanje trgovine.
Razdelek za knjigovodstvo posluje v predmetih glede izdelovanja in izvrševanja državnega proračuna, kolikor se nanaša na carinsko službo; pripravlja navodila carinarnicam in centralnim carinskim blagajnam o uporabljanju zakonskih odredb, ki se nanašajo na osebne in materialne izdatke in državno in samoupravne dohodke, na njih vknji-ževanje in obračunavanje kakor tudi na upravljanje državnega inventarja in materiala, kolikor se nanaša na carinsko službo; posluje v predmetih, ki se nanašajo na uporabljanje določil uredbe o tlakovini, zlasti na vsa pripravljalna dela za izgradnjo objektov, potrebnih za carinsko službo; posluje v predmetih, ki se nanašajo na uporabljanje pravil o upravljanju in porabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva, kolikor se tičejo ti posli upravljanja denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva.
P e r s o n a 1 n i razdelek posluje v vseh predmetih, zasnovanih na zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in na zakonu o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra
1929.,	kolikor se nanaša le-ta na ureditev vprašanj personalnoga značaja in kolikor ne spadajo ta vprašanja v področje občega oddelka.
Razdelek za pobijanje tihotapstva posluje v vseh predmetih, ki se nanašajo na pobi-
janje tihotapstva, in nadzira v ta namen ves promet s carinskim blagom.
Iz ministrstva za finance v Beogradu,
dne 23.decembra 1929.; C. br. 53.000.
Razne objave iz «Službenih Noviii*.
Številka 304/CXXIX z dne 27. decembra 1929.:
Objava generalne direkcije državnih železnic /. dne 20. decembra 1929.: Po odloku ministra za promet z dne 30. avgusta 1929. z veljavnostjo od dne I. januarja 1930. se ne bodo odslej železniške tarife, ki stopijo v veljavo ali ki se ukinejo, nadalje njih izpremembe in dopolnitve več razglašale v «Službe-nili Novinah Jugoslavije*, ampak v «Saobračajnem vesniku* v BeogTadu, na katerega se lahko naroče tudi privatne osebe pri vseh postajnih blagajnah državnih železnic in pri glavnih blagajnah oblastnih železniških direkcij. Letna naročnina znaša 250 Din. poluletna 125 Din, trimesečna 65 Din. Poedine številke se dobivajo za ceno 6 Din.
Številka 306 z dne 30. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. de cembra 1929.: V 1. skupino III. kategorije je pomaknjen Jeglič Karel, stražili nadzornik deželnega sodišča v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. decembra 1929.: Postavljeni so po službeni potrobi: za pomočnika finančnega direktorja v 3. skupini I. kategorije moravske finančne direkcije Špindler Martin, finančni svetnik v 4. skupini L kategorije pri dravski finančni direkciji; za pomočnika finančnega direktorja v 3. skupini I. kategorije dravske finančne direkcije Bajič Fran, finančni svetnik v 4. skupini I. kategorije pri isti finančni direkciji; za višjega finančnega tajnika v 5. skupini I. kategorijo dravsko finančne direkcije K o s t i č Nikola, višji tajnik ministrstva v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. decembra 1929.: Postavljen je na prošnjo za davčnega kontrolorja v 2. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Celju Videnšek Jernej, davčni kontrolor v isti skupini iste kategorije pri davčni upravi v Laškem.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 30. novembra 1929.: Postavljeni so po službeni potrebi v dosedanji skupini dosedanje kategorijo kontrolorji mer v 4. skupini II. kategorije, in sicer pri kontrolah mer in dragocenih kovin: v Colju Novak Ignacij, doslej v Mariboru, v Zagrebu šaul Fran, doslej v Mariboru, in v Ljubljani Letnik Josip, doslej v Beogradu.
Izdaja kraljevaka b arnika uprava dravaka banovina. — Odgovorni uradnik: Funtak Anton v Ljubljani. Tiaka la zalaga: Delatlka tlakama, d. d. v Ljubljani; ajan predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.