LOVENEC. Političen list za slovenski narod. P* polti prejemnn retja: Za celo leto predplačan gld., za pol leta S gld., za ¿etri leta 4 gld.. za en mesec 1 «Id. W kr. T administraciji prtjeman vcljii: Za celo leto 12 gld., za pol fi gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljam velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnico prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. ^tev. 138. V Ljubljani, v torek 18. junija 1889. Letnilc X^II. K gtoljskcitiu vprašanju. Ker je zuana uapitnica ruskega carja črao-.gorskemu knezu vzdignila toliko pralni in vzbudila strah, da t kratkem peteče doba evropskemu miru, že ugib'jfjo politični proroki, kedaj in kako se je ohladilo debelo prijateljstvo med Rusijo in N&mčijo. Temen -oblak .vidijo na vzhodnjem obzorji, ki se vzdiguje in raste. Živo srebro političnega barometra pada, namreč vrednostni papirji na borzah, in časniki pieejo grozovite članke o prihodnji vojski. Tako trdijo, da ste t Rusiji dve stranki, ena nepotrpež-Ijivo .pričakuje vojske, druga revolucije. Car mora včasi 'Vojni stranki privoščiti bojaželjuo besedo, kakor v napitnici črnogorskemu knezu. O pripravah in načrtih te vojne stranke kronisti niso edini. Po-gumnejši trdijo, da se bodo kozaki ulili čez nemško mejo, drugi pa mislijo, da je treba na Balkanu izzvati Avstrijo, Srbe pridobiti na rusko stran, da Avstrija zasede Srbijo, potem Rusija zasede Bolgarijo. V Rumuniji je na krmilu Rusiji prijazno ministerstvo, v Srbiji je zopet našel zavetje Mihael, in Tedini prijatelj" v Črnigori, vse to utegne napraviti vihar. Bomo videli, kaj bodo uganili modrijani. V tej politični razburjenosti pa stopa zopet poljsko vprašanje na površje. Rusiji in Nemčiji so Poljaki trda kost, katere ni mogoče streti. Bismarck hiti z vsemi sredstvi ponemčevati Poljake pod prusko „pickelhaubo", ker ob času vojske utegnejo se Poljaki spomniti svoje preteklosti in biti nevarni. Zato pa ¡Bismarck ovira vsako sporazumljenje Poljakov c Rusi. Ko je krakovski „Czas" objavil negotovo vest o mogočem kronanji ruskega .carja v Varšavi, skušali so nemški časniki to namero preprečiti. „Kreuzzeitung" je Poljakom obljubila veselo prihodnjost, ako ne sprejmo od Rusije Danaidnih darov. Ta članek kaže, da Nemci le neslogo sejejo med Slovani:; glasi se: „Pred sto leti je samostojna poljska država zginila z zemljevida. Vstaje Poljakov v letih 1830 in 1SG3 so začasno spravile poljsko vprašanje na dnevni red, četrtstoletje pa je zopet vse tiho in mrtvo. In vendar še dremlje pod pepelom poljsko vprašanje, ker je želja po samostojni Poljski politični program nekaj milijonov ljudi. Ob ugodnem času se bode zopet oglasilo to vprašanje, ker inu ne manjka zastopnikov; ko tega več ne bode, bode rešeno poljsko vprašanje. Govoriti hočemo akade-mično, ali je mogoče obnovljenje Poljske iu pod katerimi pogoji. To vprašanje se nam tembolj vsiljuje, ker nekaj časa tudi rusko časopisje piše o tem predmetu in celo razširja govorico, da se bo car dal kronati za kralja poljskega. Ako bodemo v teku razgovora prišli do resultata, ki Rusom ni všeč, ne bodo se mogli pritožiti, ker Poljakom vedno zatrjujejo, da je v naročji matuške Rusije njihov najvarnejši prostor, in ,Nemec' je .skupen sovražnik'. Najprvo moramo trditi, da je obnovljenje Poljske nemogoče po poti revolucije. Zgodovina in sedanji politični položaj potrjujeta to tako jasno, da politično omikanim ljudem ni treba dalje o tem govoriti. Jasno pa je, da upanje poljskega obnovljenja takoj raste, ako pride do vojske med Rusijo in srednje-evropskima cesarstvoma. Ako zmaga Rusija, Avstriji ne more druzega vzeti kakor Galicijo, ker češkega in Moravskega Rusija no more pridržati, da bi zagvozdo zabila v Nemčijo. Ker Rusija tudi nemški državi ne more druzega odtrgati, kakor nekaj poljskih okrajev ob meji, združili bi se sicer avstrijski in pruski Poljaki z ,ločenimi brati', toda — pod ruskim korobačein. Bolje bi bilo za Poljake, ko bi Rusija bila te-pena od Avstrije, Nemčije ali od obeh. Kaj bi bil naš plen? Baltiške pokrajine? Težko, ker bi jih ne mogli dolgo obdržati. Kongresnega Poljskega bi si tudi posebno ne želeli, nasproti pa bi Avstrija nobene ruske pokrajine tako ne potrebovala, kakor Poljsko. Kako bi bilo, ko bi Avstrija dobila kongresno Poljsko? In kaj bi rekla k temu Nemčija? Avstrija bi vprašanje hitro in dobro rešila. Zjedinjeni Poljska in Galicija ste ,kraljestvo poljsko'. Cesar avstrijski ali nadvojvoda bil bi kralj poljski in poljski narod bil bi mu zvest iu udan. Morda bi bila trojna razdelitev države avstrijske boljša od dvojne. ,Tres faciunt collegium" pravi pregovor; nejedinost med dvema je hujša kakor med tremi. V teku govora bodemo še prišli na to točko in govorili, ali bi Prusija mogla biti zadovoljua s to rešitvijo ,poljskega vprašanja'. To vprašanje moremo potrditi. Privlačna sila poljskega kraljestva bi ne imela vpliva na naše pruske Poljake, ko bi samostojna Poljska bila pod habsburškim vladarjem. Država ,Avstrija-Ogerska-Poljska- bi ne mogla misliti na to, da bi nam odtrgala kaj zemlje, razširila se do Vzhodnjega morja ali stopila na noge z narodnostnim načelom proti pruski Poljski, to bi bilo nemogoče z ozirom na 8 milijonov Nemcev v Avstriji. S kratka: Avstrija bi tako malo zahtevala Poznanjsko, kakor mi Solnograd iu Dunaj. V Rusiji veduo trdijo, da bi mi radi videli, da ima Rusija kongresno Poljsko. Prosta Poljska bi nam lahko bila neprijeten sosed, ali Poljska pod avstrijsko vlado bi bila za nas zid proti Rusiji. Ko bi jo Avstrija dobila, gotovo bi Nemčija ne potegnila meča, da bi jo Rusiji ohranila. Avstrijski državi je že vse jedno, ali je eden narod več ali manj, ali se eden ali drugi pomnoži, Že sedaj se prepirajo tam Madjari, Hrvatje in Slovenci, tukaj Nemci, Čehi iu Poljaki. Ne škodilo bi, ko bi se Poljaki ojačili. Nevarnost za Avstrijo je v tem, ako jeden narod drugi zatira, ne pa v tem, če se prepirajo. Nasprotno: čimbolj se prepirajo, tem manjša je nevarnost za posamezne rodove, da bi jih drugi zatrli. Zabraniti pa se ne more, da v takem boji ima sedaj ta, sedaj oni škodo. Ako nam kdo ugovarja, da naše besede nimajo dejanjske vrednosti, moramo odgovoriti, da imajo toliko vrednosti, kakor enake razprave ruskih časnikov. Njim nasproti le rečemo, da ima vsaka stvar dva konca, in da se poljski kresilni kamen more prej užgati ob ruski, kakor ob ,tevtonski' gobi. So krogi katoliško-cerkveni in poljski —, ki resno go- LISTEK. Car Pavel in njegov častnik. Kakor v vseh velikih mestih, tako je tudi sredi minulega stoletja v Peterburgu veljala redarstvena postava, da se po cestah ne sme hitro voziti. Car Pavel je ta uKaz dal z nova proglasiti, ker so bili ravno nekaj dnij poprej povozili nekatere osebe. Nekega dne popoludne se je peljal vladar v lahkem vozu čez Izakov trg. Od daleč je zagledal častnika, ki je sam vozaril, hitro drdrati čez trg. Nevolja j« prevzela carja; zaukazal je kočijažu, naj dohiti čaUnika. Ko pa je slednji za seboj zapazil carja, hotel se mu je izogniti ter je zavil proti modremu mostu. Car mu je sledil. Zavil je na desno v Maski-per-6pektivo, car za njim. Sedaj še-le jo zapazil častnik, da je zoper njega namerjeno. Nič dobrega sluteč in prav za prav ne vedoč, s čim je zbudil carjevo pozornost, skušal mu je po možnosti uiti ter je pognal svojega brzega kozaškega konjiča v dir. Čim hitreje je vozil, tem urneje mu je sledil car; bil je le še trideset korakov za njim. Neizrekljiva groza je prevzela častnika. Če ga dohiti car, zgubljen je! Sedaj se gre za srečo, življenje! Toda na svojega konjiča se je smel zanašati; dirjal je po dolgi cesti kakor bi bil zdivjal. Ljudje in vozovi so se ogibali na desno in levo. Lahka kolesa so se sukala ter kresala iskre iz cestnega tlaka kakor vihar; toda carjev voz je tik za njim. Zasledovani častnik je zaupil ter prvi pot udaril konjiča. Sedaj pa je poletel konj z vozem kakor po zraku. V nekaterih minutah se je zgubil iz carjeve bližine. Počasi se je peljal častnik skozi mestna vrata proti Strebni. Ko je car videl, da ne more dohiteti ubežnika, ukazal je slabe volje voz obrniti, prišedši pa do straže je velel bobnati generalni marš ter strogo zabičal, da morajo vsakega častnika, ki ne bo prišel na zbirališče svojega polka, odvesti v zapor in ga drugi dan ob 10. uri dopoludne pripeljati pred-nj. Pri vseh polkih prestolnice je manjkalo sedemindvajset častnikov. Bili so ob času bobnanja k orožju zunaj mesta; zgrabili so jih, ko so prišli skozi vrata, drugi dan pa carju v zimski palači predstavili. Naš ubežnik je stal med njimi. Car je stopil v dvorano. Pogled njegov je bil teman, in celo najpogumnejšemu je moralo upasti src<3, ko je gledal v oko temu velemogočnemu vladarju v tem trenotku tišine. Car je korakal počasi ob vrsti častnikov. Pogledal je vsakega molče v obraz, toda našel ni onega, katerega je iskal. Sedaj je prikipela nevolja njegova do vrhunca, stopil je pred poklicane častnike ter rekel odurnim glasom: „Eden je med Vami, ki je včeraj vzbudil mojo opravičeno jezo. Prepovedal sem hitro po cestah voziti. Ta pa je vzlic temu kakor obseden divjal po ulicah skozi mestna vrata. Ukazal sem, naj se zbero polki, da bi tako izvedel, kdo je oni predrznež, toda glej! manjkalo vas je sedemindvajset. Toda dal bom vzgled, ki bo gotovo dolgo ostal v spominu častnikom peterburške posadke. V Sibirijo z Vami. Ki-bitki že čakajo, da Vas tje spremijo! Marš!" Nobeden častnik se ni mogel prevelikega strahu z mesta premakniti. Tu je stopil mlad, vitek mož iz vrste, položil roko na prsi ter se priklonil pred vladarjem. „Vašega veličanstva nemilost naj pade na-mti samega; tovariši moji so nedolžni. Dosedaj ni bilo nobenemu častniku prepovedano v prostih urah biti zunaj mestnega zidovja. Jaz edini sem kriv." Vefc ni mogel mož govoriti, razburjenost mu je zaprla L : k M: v. l>N -v ••U'-" i: voré o tem, kar smo mi razpravljali teoretično ; ruskim ptičarjem pa ge bode le malo Poljakov vßedlo na limauiee. Te trstice bi r^di zapisali v album politikom v Moskvi in Peterburgu. Ako se bodo stvari kritično razvile, gotovo bode „poljska" pušica odletela na ruskega strelca. Ko bode na meji počila prva puška, ne bodo več rekli : ,1' ordre regne à Varsovie'." Ta članek je poučljiv; ravno tako pa je zanimiv odgovor krakovskega „Czas"-a na berolin-ski list. „Članek v .Kreuzzeitung" sicer nikjer ui vzbudil nemira in uevolje, vendar pa pretrgal tišino. Noe je — kakor pravijo knjige Mozesove — iz svoje barke izpustil goloba, da bi se prepričal, ali so že odtekle vode. Iz barke v Varzinu pa izpuščajo pt.če druge vrste, katerih izlet pa ima drugačen pomen. Gledalci prorokujejo po vzletu teh časnikarskih ptičev zbirajoče se oblake in bližnjo nevarnost po-vodnji militarizma. Ti so tudi v vseh slučajih ozua-njevalci političnih sklepov in načrtov voditelja nemški diplomaciji. Oni ptiči lete iz barke v Varzinu navadno v vredništva listov ,Post', ,Gegenwart', ,Köl.' ali ,Krenzzeitung'. Pri tem razlagajo vedno na nov način prihodnji boj z Rusijo, njegov obseg in nasledke in ob jeduem delajo kombinacije rusko-francoske zveze. Odkod je prišla govorica o nameri carjevi, da se hoče dati venčati za poljskega kralja v Varšavi, tega ne moremo natančneje določiti. Mi smo to omenili, kakor tudi govorico o nameravanih olajšavah za Poljake. Tudi sokolskim očem berolinskih politikov niso ušle te govorice. Da v resnici v zraku visi politična prememba v smislu sprave med Rusi in Poljaki, tega ne trdimo. ,Kreuzztg.' ima nalogo, da zopet oži\i poljsko vprašanje. Opomniti moremo, da seda) govori o tem vprašanji ugodno za nas Poljake. Pred leti je pisal psevdo-plemenitaš iz Volhiuije ,Schles. Ztg.', da se Poljaki odreko Velikopoljski in da jih naj potisnejo čez pruske mejne kole, in Bismarck bode zopet oživil Poljsko. Kmalu nato je neki Natusius razlagal v brošuri, da je Poljska v svojih starh mejah za Nemčijo in njeno gospodarsko politiko potrebna. Toda te podobo niso mogle pregnati nazaupanja Poljakov in tudi jili ne pregovoriti, da bi se prostovoljno izselili. Hartmann je brez-ozirno postopal proti Poljakom, ker je sicer hotel Rusiji vzeti 20 milijonov duš in njene zapadne pokrajine ter jo potisniti celo na levi breg Volge, a je te pokrajine razdelil v tri dele; eden del naj bi pripal Prusiji, drugi naj bi bilo od Prusije odvisno baltiško kraljestvo, tretji naj bi bil kijevska država. .Kreuzztg.' ponuja Poljsko—v mejah kongresovske — Avstriji, da bi bila trojna zvezna država, ne da bi Prusija zahtevala odškodnino. Ta kombinacija je Poljakom ugodna in všeč, ker kaže zagotovilo prijateljskih čustev in namer Nemčije proti Avstriji. Ali ta načrt je le časnikarski članek, kateremu ne moremo dati večje pomen-ljivosti, kakor jo imajo v navadni polemiki med ruskimi in nemškimi časniki poteze kmetov na šah o vi deski. Nega- sapo v prsih. Po celem telesu se je tresel, kri je zginila iz njegovega obraza. Car ga je meril od nog do glave; v dvorani je vladala grobna tišina. Po daljšem prestanku je izpregovoril car: „Kdo si Ti?" „Imenujem se Ivan.....", glasil se je odgovor. Car je dlje časa zopet molčal ter zrl na zalega poročnika. Konečno je rekel: „Od kod imaš kozaka (konja)?-' „Od mojega očeta; vzredil ga je sam ter meni podaril." „Tvoj oče", pričel je car ter smehljajoč položil roko na častnikove rame, „tvoj oče je vzredil dobrega kozaka, a še boljšega sina. Ti se ne bojiš moje jeze ter zagovarjaš svoje tovariše. To je vrlo, to je jako lepo! Zaradi Tebe jim vsem odpustim kazen. Ivan, koliko hočeš za kozaka V" „Moj car", je zaklical mladi mož ter ginjen vladarjeve dobrote pokleknil k njegovim nogam, „kozak moj mi jo rišil najdražje na svetu, carjevo milost; za to ceno je odslej konj last Vašega veličanstva!" „Vstani. major! Od poročnika car ne vzame darila. Hvala Ti za konja!" ti v na stran te igre je namen, da bi sovraštvo in zatiranje Poljakov v Rusiji ne nehalo." „Czas" je jako dostojno in taktno zavrnil zapeljive ponudbe berolinskih olicijozov. Sploh poljski časniki jako spretuo zagovarjajo koristi svojega naroda in izražajo nevoljo naroda na tak način, da morajo pridobiti ruske vladne kroge. Ruska vlada je tudi spoznala potrebo, da se spravi s poglavarjem katoliške cerkve in tako vredi cerkvene razmere v katoliški Poljski. Tudi znani pisatelj in državnik Tatiščev je nedavno zagotavljal, da ruska vlada resno misli na spravo s Poljaki. K temu pa morejo tudi gališki Poljaki pripomoči, ako ne ovirajo zbli-žanje Rusov in Poljakov. V prvi vrsti je treba previdnosti, da se poljsko vprašanje mirno reši. Politični pregled. V L j ubij a 11 i, 18. junija. Sotraaj® debele. Na Češkem so izdali predsedniki okrajnih šolskih svetov vsem krajnim šolskim svetom okrožnico, da jim morajo takoj naznaniti one učitelje, ki se bodo vdeleževali osebne volilne agitacije ter s tem izpodkopavali spoštovanje in ljubezen do ljudske šole, ki stane toliko žrtev prebivalstvo. Nauvniminister Gautscli je zaduji čas dokazal, kako so mora vestno izvrševati njegov težavni posel. To je bila dolžnost njegova, vendar pa je hvalevredna zaradi nepristranosti. Crnoviško vseučilišče, v dvojezični deželi, v kateri je komaj 20 odstotkov Nemcev in židov skupaj, je vendar torišče ljutega pangermanskega rogoviljenja. Tako je znani tamošnji profesor avstrijskega civilnega prava, državni poslanec, Tomaszczuk, pred nekaterimi tedni pokopal svojega očeta. Neki kandidat ga je vzlic temu žalostnemu dogodku prosil, naj posluje pri skušnji kot izpraševatelj, ker bi se bil sicer moral rigoroz preložiti. Prof. Hruza je pri skušnji prašal kandidata, v koliko se strinja s šego in poštenostjo, da mož, kateremu je umrl pred nekaterimi dnevi oče, vzlic temu opravlja svoj navadni državljanski poklic. Ravno to je pozneje razpravljal v daljšem članku nekega lista prof. Grawein, duša čruoviškega pragermanstva. Akademični senat je vsled loga izrekel prof. Graweinu in Hruzi grajo, ta dva pa sta bila toli predrzna, da sta se zoper grajo pritožila pri naučnem ministerstvu. Slednje, oziroma n;egov načelnik Gautsch je rekurz odbil. Morebiti bo odslej ta nauk pomagal velikonemškim rogoviležein, ne verjamemo pa ne. Gospodje to baže imajo, kakor uči skušnja, jako debelo kožo. Naša vojna mornarica bo dobila še letošnjo zimo novo upravo, ki se opira na Mann-licherjevo puško. S tem hočejo doseči, da bode mogla mornarica ne glede na ladije delovati kot samostojen oddelek. V n« is je državo. Berolinska „Kreuzztg." pravi: „Znaki se množe, da so črnogorskemu knezu Nikiti v Peterburgu obljubili višjo stopinjo, ter je zaradi tega tudi umevno, če se v mnogih poročilih govori celo o tem, da mu je namenjen srbski prestol. S tem se tudi vjema nedvojna resnica, da se ruski krogi ne zanimajo več toliko za srbsko kraljico Natalijo, kajti še pred kratkim časom je stalo med ruskimi željami v prvi vrsti razveljavljenje ločitve kraljičinega zakona, sedaj pa se že čujejo glasovi, da je bolje, če ostane zakon Če je car dal, dal je carski. Po tem merilu je bila majorska oprava, katero je car drugi dan poklonil novemu majorju. Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel —r—.) (Dalje) „Tukaj me je malo popraskal", reče Ilrozuata in se zahvaljuje za izjave sočutja. „Dolgo sva se rovala. V drugo napeti loka nisem več utegnil, in v odločilnem trenotku se mi je zlomilo kopje. Toda zdaj, ko je že nevarnost minola, nadaljujmo lov." Toda nihče se ni ganil. Nekrasa, skušeni bo-jevalec, je preiskal rano, s čistim snegom izmil in dobro obvezal. „Vama se moram zahvaliti za življenje. Ne vem, kako dolgo bi se bil branil z zlomljenim kopjem." Rizek, ki je nerad zalivale poslušal, zavrnil je z roko in peljal vladiko z mesta nesreče. Ilrozuata je dobro pogledal hraste, da si jih zapomni iu potem je hitel za družino na rob gozda. Ker so že dosti zveri ubili in prepodili, tako da bo precej časa mir, napotili so se domov. „Zahvalimo se ti, gospod, za rešitev, in žal nam je, da si bil tako nesrečno napaden. Da te je le Bg rešil." razrušen. Temu primerna je tudi nek izjava „Graž-daninova", ki pravi z ozirom na trditev „St. Pet. Vjed.", da namerava metropolit Mihael razrušiti lo-čitov zakona: „Zaradi mladega kralja Aleksandra moramo želeti, da kralj Milan z razveljavljenjem ločenega zakona ne zadobi zopet oblasti nad kraljico Natalijo." Srbski minister javnih del, Velirairovic, je predlog francoske železniške družbe, da bi se Belgija imenovala za razsodnika v tej zadevi, odločno odklonil, ker je Srbija vzela koncesijo francoski družbi zaradi njenega postopanja proti železniško-redarstve-nim postavam. — O notranjem položaji v Srbiji objavlja „N. F. P." dopis iz Belegagrada: „Razburjajoče vesti, ki se čitajo zadnji čas po evropskem časopisju o notranjem položaju Srbije, vzbujajo v belgrajskth merodajnih krogih tem večje začndenje, ker nikdar ni bil notranji položaj dežele manj nevaren, kakor ravno sedaj. Sedanja vlada izvira iz stranke, ki ima ogromno večino po celi deželi, vrhu tega ima pa regentstvo nedvojno veljavo v edini drugi stranki (liberalni), ki se more dandanes v Srbiji v poštev jemati iu jo tudi navdaja vroča domovinska ljubezen. Poleg tega so pa vladne naredbe v zadnji dobi proizvale nepogojno in splošuje priznanje. Pri teh razmerah so moramo pač prašati, kdo more prav za prav dandanes nezadovoljen biti s Srbijo." Bolgarski metropolit Klemeut je minole dni v Sistovu blagoslovil novo cerkev; pri tem je imel govor, v katerem je rekel: „Dara Vam mir, vendar ne takega, kakoršeu je posveten. Apostoli so iz navadnih ljudi postali hrabri zagovorniki in razširje-valci krščanske vere, akoravno so jih preganjali iu mučili. Enako morajo tudi vsi oni storiti, ki skušajo za splošnji blagor delati, akoravno jih preganjajo in mučijo današnji uzurpatorji, ki gledajo le na to, da bi si zagotovili svoje gmotno ugodno stališče. Iz tega nečistega vira teče tudi kalen potok. Vzlic tem preganjanjem in mukam pa no smemo obupali. Le pogumno naprej, bratje, konec veljakov se bliža, ura rešitve bo kmalu bila!" Vtis tega govora je b:l čuden. Takoj po motropolitovem govoru je vstal neki učitelj ter mu odgovoril, razpravljajoč o ljubezni bližnjega in slogi, ki je potrebna tako v družini kakor državi. Naglašal je besede Kristusove: „Omuis potestas a Deo", konečno pa jo zbrane vernike pozval, naj zapuste cerkev, v kateri morajo take besede poslušati. Iu v resnici je bila cerkev kmalu prazna, predno je bil še konec cerkvenemu opravilu. Metro-politu so postala v Sistovu tla prevroča ter je še isti dan odpotoval v Ruščuk. „Severna brzojavna agentura" poroča iz lin-sije: Čeravno je v nekaterih pokrajinah stanje žetve sedaj neugodno, vendar so je posebno v porečji Volge vsled dežja zadnje dni mnogo na bolje obrnilo. Velike neporabljene zaloge žita še od lanskega leta bodo tudi v slučaji popolnoma slabe žetve tako pokrile domačo potrebo, kakor se bo tudi moglo šo mnogo žita izvoziti v inozemstvo. — Bruseljski „Nord" vstraja pri tem, da navdajajo Rusijo edino le mirovne namere. Gledo švicarsko nemške razprtije se poteza glasilo ruskega ministerstva zunanjih zadev za Nemčijo, sklicujoč se na besede nekega vališkega lista: „Švica po dinamitnih dogodkih ne more več „mejnarodne golazni" pokrivati s svojo gostoljubnostjo ter mora misliti na to, da odpravi očito nevarne zlorabe." Glede ruskih načrtov na vzhodu očita „Nord" „Standard"-u, da je slednji razširil dotične razburjajoče vesti med svet iz same zlovolje, ker se je v Srbiji vse obrnilo k dobremu in se sme tudi upati, da se bo poravnala srbsko-francoska železniška zadeva. Pri znanem mirovnem mišljenji carjevem je naravnost blaznost, če kdo govori o zasedenji Bosne in Ercegovine s strani Srbije, kar je brez vojske z Avstro-Ogersko nemogoče, ali pa o tem. „Ne enkrat; take milosti nisem vreden." „Preskromno čisb.s svoje zasluge Nam storjene dobrote ti Bog plačuje." „Da, plačuje — in jaz" — Ilroznata je zaše-petal — „sem tako nehvaležen, da ne držim svete obljube." Ko so se bližali gradu, hitela je Vojslava svojemu soprogu naproti. Bila je vsa prestrašena. Ilrozuata je spoznal, da ve vse; da bi jej torej pregual skrbi, jezdil je naprej. „Torej si vendar rešen?" je rekla in objela JIroznato okolu vratu. „V kakem strahu sem bila. Nesrečna vest je prišla na grad." „Seveda nesrečna, ker te je zastonj tako prestrašila. (ilej! živ in zdrav se vračam, le tukaj je malenkost, katera ni besedice vredna." „In jaz sem se tako bala!" oddahnila se je mlada gospa. Njen obraz je bil še zmiraj bled, komaj je dihala. Kamen jej je padel s srca, toda znamenje njegove teže je vendar ostalo. Rudeča lica so bila kakor kreda in okoli modrih oči proge od jokanja. „Ko bi ti ne bil šel zavoljo podložnikov v gozd, ne bila bi te pustila. Iiuela sem hudo slutnjo, ki me ni prtvarila." da bo Rusija proglasila črnogorskega kneza Nikito za srbskega kralja. Boulanger se je nasproti poročevalcu francoskega lista „Figaro" izjavil, da je sicer sklenil ■ založniki pogodbe preko regleraenta, vendar je pa storil to zaradi mejnega dogodka Schniibelejevega in ker so je bal, da bo navstala vojska. Temu odločno oporeka „Temps", rekoč, da jo „general" sklenil dotične pogodbo šest mesecev pred Schniibe-lejevo zadevo, sploh pa se bo zatožnica zoper Boulangerja opirala na vso drugačno okoliščine, kakor to sedaj misli zatoženec. — Laguerre, Laisant, De-roulede in Leherisse so predvčeraj prišli v Lisieux (Calvados), da bi priredili boulangistiški shod. Toda narod jih je na kolodvoru sprejel s sikanjem in klici: „Živel Carnot! Živel mir! Propal Boulanger!" Kedarstveni komisar jim je naznanil, da se ne more shod vršiti, ker ga niso v pravem času naznanili; potem pa so se takoj zopet odpeljali. — Pri predvčerajšnji volitvi senatorja v departementu Nievre-u je zmagal konservativec Desavigny s 38,2 glasovi proti radikalcu Herrissonu (301) in boulangistu generalu Thibaudinu (03 glasov). V ramunskl zbornici jo minislerski predsednik odgovoril na neko interpelacijo poslanca Jo-nesca. da so razmere Rum unije k vsem državam prijateljske. Politika vlade se opira na načelo nevtralnosti. Nasproti zahtevi, da bi se za brodstvo vrnvnala in priredila reka Prut, je naznanil Catargi, da je v tem oziru sklenjena pogodba med Rumu-nijo, Avstrijo in Rusijo. Ukrenil pa bode kar najhitreje. da se bodo kmalu pričele obravnave zaradi teh del. Po londonskih vesteh se je turški veliki vezir odločno izjavil, da bo sultan v slučaju razprtij ali vojske med Rusijo in drugimi velesilami zaradi Srbije, Crnegore ali Bolgarije ostal popolnoma nevtralen, dokler ne bo stopil tuj vojak na tla imenovanih deželic. Reuterjevo izvestje poroča i/. Zanzibara: Pisma iz Ujija z dne 10. marca poročajo, da je Stanley našei Tippo-Tiba ter poslal nekaj bolnikov svojega spremstva nazaj v Kongo. Stanley je nameraval z emirom-pašo priti do vzhodnega nabrežja. Tippo-Tib bo prišel v štirih mesecih v Zanzibar. Izvirni dopisi. Z dežele, 13. juniji. (S t r a n k a r s t v o.) Huda mora nas tlači in napre lek oviia. Ta je hujša nego nemčurstvo, lahonstvo ali madj'»ronstvo. Nemec, Lah in Madjar skušajo si ohraniti pridobljeni vpliv in si veljavo še pomnožiti, to je naravno, ne čudimo se temu. Slovanstvo ima od Boga iu od države ue samo pravico obstanka, ampak tudi pravico enakopiavuosti z diugimi narodi. Naši sosedje okrog poJobni do-brorejenerrm siuu, so napredovali, Slovan pa je bolj v bedi zaostal. Ni čudno, da so ga njegovi sosedje nadkrilili, postavili se mu za svetovalce in oskrbnike ali bolje vsilili. A Slovan se je zbudil, čuti se samostojnega, ne potrebuje več tujega oskrb-uištva glede narodnosti. Otresti se skuša tujega vpliva. Boriti se mu je še, toda ni dvom3, da do seže enakopravnost, da zmaga. Ta boj ni še tolika nesreča zanj, saj v dobro vrejenem boji se krepijo moči, bistri se um iu se pridobi vztrajuost. Mora je nesloga in njeni sinček strankarstvo. Slovani imamo slabost, da kaj radi druge posnemamo, domače zavržemo in se tujega poprimemo, bodisi v noši, „Saj vendar vidiš, da krvavi samo nekoliko moja roka." „Cula sem že vse. Prišla je kmalu vest na grad, da si v nevarnosti, da kličeš na pomoč, da te je grozen medved napadel. Zato sem ti hitela naproti." „Zdaj si prepričana, da se mi ni nič zgodilo. Glej, ta-le medved se je že spenjal po meni, da bi me zgrabil iu raztrgal. Zdaj pa bodeva po njem v sobani hodila, kamor bom dal njegovo kožo. Rizku iu Nekrasi se mi je zahvaliti, da sem rešeu." „Tema vrlima starčkoma! Gotovo jima boš poplačal. Ali jaz sem slišala še nekaj druzega. kar naj bi ostalo pred menoj skrito", je rekla na tihem Voj-slava Hroznati. ki je zavoljo nje skočil raz konja. „Zakaj si skrival vse pred menoj?" Vladika je utihnil. Slutil je. katera skrivnost je bila Vojslavi izdana. „Bolje, ko bi bilo ostalo pred teboj vse skrito. To je moja zasebua reč." „Dubronka me je kratkočasila s pripovedovanjem. Kako pa hočeš oprati svojo krivdo?" „Podal se bom v križarsko vojsko s svojo družino. Tako sem obljubil jeruzalemskemu romarju. Tudi na ta uačin mi bo premeujeua obljuba. Sploh pa ne žali svojega srca z rečmi, ki le mene brigajo." „Nikakor ne: zakaj ne razodeneš tudi meni šegah, ali drugje; še v zadnjih časih so je tožilo, da Slovenci raje v tujem jeziku govorijo, nego v domačem. Črv, ki izpodjeda narodnost, je brezver-stvo. Naj je brezverstvo provzročilo židovstvo, prostozidarsko ali malomarno protestantstvo, ali pa vsako nekaj; ono tira v pogin. Tudi državniki tujih držav, ki imajo sami Še kaj dobre volje, so to spoznali, kakor je znano. In temu tujemu duhu smo Slovani kolikor toliko pot odprli. Nismo pomislili, kaj bo iz tega prišlo. Obrodilo je to, da rečem najmanjše, v našem lastnem taboru nesrečno neslogo in strankarstvo. To vemo, toda zavoljo ljubega miru molčimo, poskušamo dremati. Ne mislim dražiti, toda to kličem izmed srede naroda: „Proč z vsako zastavo enkrat za vselej, ki nima tudi vere v napisu. Dokler se bode pred narodom nosila zastava brez vere, tako dolgo bo živela nesloga iu straukarstvo. Temu pa ni kriva kapelanokracija, ampak narod sam ne more pustiti, ne bode zamenjal vere." Kdor bi hotel svojeglavno pri svojem tako imenovanem prepričanju ostati, da se da narod tudi z zanemarjunjem vere mikati, likati, ta bi delal za neslogo in straukarstvo med narodom. Naroda, ki ni složen, tujci ne morejo popolno spoštovati, to je madež, ki se daleč vidi. Tujcem raste pogum, in res imajo nemškutarji pri nas le s tem vspeb, ker so med seboj složni. Pred volitvami se pogovore in zedinijo za poslanca in tistega volijo enoglasno. Med seboj se ne prepirajo. Ce se prepirajo, prepirajo se z nami. Nesloga, če ne na videz pa v resnici, bode skoraj gotovo tudi pri bodočih volitvah nam že kaj pokvarila. Zato kličem v spomin tistega modrega sloveu-skega kneza, o katerem se bere, da hoteč poučiti svoje sinove, naj bodo složni, ukaže si prinesti zvezanih palic. Reče sinu, naj jih zlomi, a sin jih ne zmore. Svetuje mu, naj jih posamič razlomi, to je pa lahko šlo. „Tako tudi vi, pravi skrbni oče, bodete nepremagljivi, dokler bodete složni, a nesložni bodete kmalu podlaga tujčevi peti." Mi Slovenci poznamo pregovor: „Sloga jači, nesloga tlači", a vendar ne ravnamo po njem. Mislim si hišo, kjer je nesloga doma. Gospodar veleva, sin ugovarja, gospodinja modruje iu posli ne vedo, komu bi verjeli? Gospodar pravi: „Dragi moji! tako je prav." Sin in hči jezikujeta: „Tako ni prav, mi dva bolje veva". Gospodar svetuje: „Hči naj gre na polje", gospodinja ugovarja: „Ne, hči mora biti doma, ker je doma delo za njo", in posli ne vedo, koga bi poslušali. V taki hiši živeti je neprijetno, napredek ni mogoč. To je nesloga v hiši, a ni boljša v soseski, v deželi, v državi. Zakaj se toliko dragega časa, denarja potrati z nepotrebnim ugovarjanjem po zborih, po shodih, v družbah? Ali ne dela tega strankarstvo? Zakaj se tolikrat dolgo ne more nič koristnega skleniti, izpeljati? Ali ni tega krivo strankarstvo? Kakor se kaže, zlasti brezversko in židovsko strankarstvo ne misli še mirovati. To se je pokazalo posebno še, ko je prišla verska šola v razgovor. Velik krik je bil v Izraelu zoper versko šolo in kaj bo iz verske šole, se še danes ne ve. Ali ni dosti žalostno znamenje časa, da je prišlo že do tega, da sili katolike potreba napravljati katoliške shode, da morajo svojih skrivnosti? Lahko bi ti večkrat pomagala s svetom ali z roko kot soproga, ki prenaša s svojim soprogom radost in žalost življenja." Hroznata se je zahvalil s pogledom mladej ženi. „V prihodnje se bom ravnal po tvojem izvrstnem svetu." „Prav imaš; meni boš vsaj prihranil strah, ako bi morala zvedeti vse še-le iz tujih ust. Odobravam tvoj sklep, iu hočem te tudi podpirati v tem. Stori tako, podaj se nad Turka že zavoljo miru starišev." Vsi so veselo jezdili na grad. Rogovi so doneli, kape so frčale k>iško. Na dvojih sančh so peljali volkove in drugo zver. Velik medved, okrašen z vejicami, je ležal na vrhu. Vsi so se veselili nad srečnim lovom in rešitvijo Ilroznatovo. Tudi čuvaj na stolpu je veselo pozdravljal gospoda. Le Vojslava je bila še zmiraj otožna in bleda, če prav jo bila prepričana o rešitvi svojega soproga. Druga bol jej je stiskala srce. Hroznata se je jezil, da je Dobronka vse povedala. Sam bi bil trpel, in kolikor mogoče sam poravnal. „Hočem biti tvoja tovarišica tudi v rodbinskih stiskah", ponujala se je soprogu. „Vse bo izšlo dobro, vsi bodo zadovoljni." „Da bi se res tako zgodilo; v to ti nudim svojo pomoč, svoje moči, svoje — celo življenje." (Dalje sledi) kakor sužnji v svoji lastni deželi svoje pravice po-vdarjati in tirjati? Ali niso katolicizmu sovražue stranke preveč mogočne postale? Sicer se zatrjuje enaka pravica za vse, pa se vendar zadeva katolikov kaj rada v kot potisne ali odloži, za to se kmalu izgovor dobi. Poglejmo površno, kakšne nasledke mora imeti zlasti tako strankarstvo, ki je naperjeno zoper katoliški živelj v katoliških deželah. V severni Afriki iu v Aziji je cvetelo ob svojem času katoli-čanstvo, ž njim cvetelo je blagostanje in olika. Strankarstvo je tam izpodkopalo katoliški živelj, ž njim je padla čast in gmotna sreča onih dežel. Ker so te dežele zavrgle resnico, verujejo bajke. Polu-mesec zdaj tam gospoduje, zato ker pravljica govori, da je nekdaj iz neba prišel in skozi rokav preroka Mahomeda šel. Ravno bo 100 let, kar je Francija v revoluciji katolicizem odstavila le za nekaj dni. Ker je videla, da tako ne gre, postavila ga je zopet nazaj, ali bile so v Franc ji stranke, ki so katolicizem slabile. Ali jo bila Francija srečna? Ali je srečna zdaj? Ali je srečna Italija, ki tudi slabi katolicizem? Boljšega tudi pri nas tiste stranke, ki katoliški živelj slabe, obrodile ne bodo. Denarje sveta vladar, ta glas gré skozi liberalno Evropo. Kdor ga ima, drži ga, kdor ga nima, zavida onega, ki ga ima. Sliši se mnogo o štrajkih, samomorih, goljuiijah in sleparijah vsake vrste, tu pa tam se zabliska petarda, znamenja, da neka vrsta ljudi hoče vojsko vseh zoper vse. Mislimo si, da prostozidarstvo res doseže, kar namerava: veliko revolucijo. Kaj bo iz tega? Že v petih dueh se veliko ljudi lahko pomori in veliko razdene. Iu na tem groblji, kaj hočejo sezidati? Ce bi tudi v svoji prevzetnosti mogli zvezde z neba klatiti, ne bilo bi ni-česa drugega, kakor še večja podrtija. Revolucija more le revolucijo roditi, nikakor pa reda. Edino sveta katoliška cerkev pravo svobodo uči ; kdor hoče, lahko vidi. Oua uči, dati vsakemu svoje. Pravi katolik je res svobodeu, ker kot državljan je iz srca, ne na videz vdan svojemu vladarju, postave spoluuje iz prepričanja in višjega nagiba. V verskih rečeh spoznava tistega predstojnika, katerega je Kristus na zemlji postavil. Strankarstvo ne bode uikoli premagalo sv. cerkve, ker je od Boga postavljena iu je temelj resnice; ali gorje narodom, ki jih taka strankarska mora tlači. Kdor vero naroda v uemar pušča in se postavi narodu na čelo z brezskrbnimi nazori, jo njegov grobokop. Večno resnične ostanejo besede Kristusovi-: „Kdor ne pobira z meuoj, ta raztresa." Iz ljutomerske okolice, 15. junija. (V posnemanje!) Godbe in plesi po krčmah se vedno bolj množijo in veduo več slabih nasledkov za seboj zapuščajo. Zlasti po mestih, trgih iu bližujih okolicah skoro ni nedelje, tudi zdaj po letu ne, da ne bi bila kje godba in ples, kjer se zbira razposajena mladina obojega spola, ter pije, poje, pleše, razsaja in zapravlja denar, poštenje in zdravje. Gospodarji blizo takih krčem najbolj čutijo hude nasledke takih plesov, pa si ne morejo pomagati, kajti občinski župan, ki bi to najlaglje zabranil, ima navadno sam krčmo, ter prireja take plese, ali pa jih krčmarju rad dovoljuje in često tudi sam obiskuje. Ko bi jih pa tudi župan prepovedal, vé si krčmar dovoljenje od okrajnega glavarstva dobiti. Da bi se taki škodljivi plesi kolikor mogoče omejili iu njih slabi nasledki zabra-nili, morali bi vsi občinski zastopi posuemati posto-pauje občinskega odbora v Pivoli blizu Maribora. Pivolski občinski odbor je namreč v seji dne 10. junija proti plesu po krčmah enoglasno ta le nasvet sprejel: „Ker plesi na verski iu nravui čut ljudstva in tudi na gospodarske razmere posameznih občanov jako nepovoljno vplivajo, naj 1. občinski urad pivolski v časih od cerkve prepovedanih, to je od prve adv.'iitne nedelje do sv. Treh kraljev, in od pepel-nice do prve nedelje po Veliki noči, razun tega pa še od 31. maja do 30. septembra nobene licence za plesne veselice ne izdajo; 2. naj občinski urad c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru prosi, da nobenemu krčmarju pivolske občine v omenjenih časih plesnih zabav ne dovoljuje." Ko bi vsi občinski zastopi enake sklepe naredili ali se vsaj po tem sklepu ravnali, bi veliko koristili posameznim občanom, veliko hudega zabranili pri posameznih ljudeh in v celi občini. Bog daj tedaj, da bi mnogo občinskih uradov vsaj v dejanji posnemalo pivolskega ter začeli odločno delati proti toliko škodljivim godbam iu plesom po beznicah in krčmah. Gotovo bi veliko pomagalo, ko bi tudi naša društva, zlasti čitalnice dober vzgled dajale priprostemu ljudstvu, ter msuj plesnih zabav prirejale, kakor je dozdaj bilo na-vaduo, saj se mladina lahko tudi drugače pošteno zabavlja. Dnevne novice. (Iz Trsta) se nam poroča: V nedeljo je policija preiskala urad in založišče Marka Bessich-a, vodje družbe postreščkov z rudečimi našivi. Potem je v njegovi prisotnosti preiskala tudi njegovo stanovanje, odpeljala njega v policijski urad in od tod v zapor. V soboto pa so zaprli nekega Roberta Constanti nija, trgovskega agenta. Pri obeh so bili odločilui politični vzroki, ki so menda v zvezi s preiskavami in zaporom osobja pri listu „Indipendeute", vse pa v neki zvezi z zadnjimi petardami. — Namestništvo je zavrglo magistratovo določbo, s katero se štirje učitelji tukajšnjih ljudskih šol stalno nastavijo, ter zahtevalo, da se ta mesta razpišejo. Med temi učitelji je eden tajnik irreden-tovskega planinskega društva, drugi tajnik pedago-gijskega društva. (Volilni shod v Št. Petru) na Notranjskem, kakor se nam poroča, jo bil dne 16. t. m. slabo obiskan. Iz cele obširne šentpeterske županije so bili le trije zastopniki. Drugi so bili iz sosednjih žu-panij, med temi zopet večina nepoklicanih iz trga Postojine. (Umrl) je, kakor čitamo v „Obzoru", dne 16. t. m. ob uri po noči v Varaždinu gosp. Jernej Fran-celj. Rodil se je 19. avgusta 1S21 v Poličanah na Štajerskem, kot sosed Ljudevita Gaja. Gimnazijo je dovršil v Karlovci, posvetil se je lilozofiji v Gradcu, na Dunaji in v Pragi, nekaj časa je bil tudi v celovškem semenišči. Učitelj je bil v Celji, Zagrebu, Reki in Varaždinu. kjer je tudi ostal po svojem umirovljenji 1. 1877. Že pred 48. letom je Francelj pisal ognjevite članke za hrvatske in slovenske uo-vine. Kot sin kmetskih starišev trudil se je vse življenje, da bi pomagal kmetu. Razvil se je do prvega hrvatskega ljudskega pisatelja, katerega je mogel umeti tudi slovenski seljak. L. 1867 je v Varaždinu pričel izdajati list „Pučki prijatelj". Pisal je mnogo za „Prijatelja Naroda" v Zagrebu. Pisal je kratko in stvarno. Bilje pravi učitelj naroda; kar mu je priporočal, dd se povedati z besedami: delaj, vstrajaj in bodi pošten. Francelj je bil tudi politični pisatelj. To je pokazal v „Tumaču zak. čl. o izbor-nom redu" in mnogih političnih člankih. Zadnja leta je preživel v Varaždinu, baveč se z raznimi gospodarskimi poskusi in marljivo pišoč za narod. N. v m. p.! (Osebne vesti.) Odbor, ki pripravlja za prihodnje leto na Dunaji „Občno poljedelsko in gozdarsko razstavo", je izvolil ces. svetovalca g. Ivana M urnika za častnega predsednika razstavni komisiji. (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) je priredilo zadnjo nedeljo v dvorani lastne hiše veselico, kateri bi bili sicer privoščili obilnejše vde-ležbe, a navzoči so bili sigurno z vspehom popolno zadovoljni. Pelo se je več zborov, čvetero- in osmo-spev, od katerih nam je osobito bila všeč milo-žalna kompozicija Fr. Konenova: „Kolpingov grob"; unela je poslušalce tudi ognjevita J. pl. Zajčeva: „V boj". — Igra: „Zamujeni vlak" izzvala je mnogo smeha; kretanje, nagl&s sta bila prav primerna; osobito je vlogo mojstra Petra gosp. Rebek prav vrlo pogodil. — Lepo znamenje za združbo dal je zopet zadnji večer, ki ve strinjati koristno s prijetnim v blagor poštenemu rokodelstvu. (Važno za kenjerejce.) V nedeljo, 23. t. m., pride tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v Šentjernej na Dolenjsko ter bode v tamošnji ljudski šoli popoludne po cerkvenem opravilu predaval o koristi in namenu konjskih dirk. Ker so take dirke zelo važne za konjerejo, in ker bodo dobiti ob dirki letošnjo jesen v Šentjerneji zelo visoke premije, zato naj nobeden dolenjskih konjerejcev ne zamudi priti k temu predavanju. (Premiranje konj) se bode letos vršilo v Lescah dne 2. septembra, v Mengiši dne 4. septembra, na Vrhniki dne 5. septembra, v Trebnjem dne 9. sept., v Št. Jerneji dne 11. septembra in v Ribnici dni 7. septembra. Razdelili bodo 1270 gld. in 48 srebrnih svetinj. („Slovenski Narod") je včeraj poročal, da proti g. dr. Poklukarju kandiduje č. gosp. župnik Ažman. Iz gotovega vira vemo, da je ta vest ne-osnovana in ima le ta namen, da bega volilce. (Slavnost v loškem nunskem samostanu.) O priliki 251etnice delovanja preč. g. Matije Jerihe v samostanu so gojeuke v navzočnosti odličuih njegovih prijateljev 17. t. m. izvršile sledeči program: 1. Voščilo. 2. Živa podoba: Duhovnika skrito življenje. 3. Petje: Hladnik: „Moje življenje je skrito v Bogu." 4. Govor, pojasuujoč živo podobo, vmes petje s spremljevanjem ua harmoniju: „Sancti-ficetur", po Bethovena „Ehre Gottes", in Rink: „Zelus domus tuae." 5. Petje: „Alles was Odem hat." 6. Draraatičua igra: „Sv. Klara." 7. Konečno petje: „Compita e la nostra opera." (Toča) je dne 14. t. m. po Trebelnein pri Mokronogu napravila precej škode. (Premembe pri uraduištvu.) Rihard Zorrer, namestnik državnega pravduika v Rovinji, je premeščen v Gorico; ua njegovo mesto pride dr. Karol Chersich, sodnijski pristav v Motovunu. (Prodajanje prašičev na Štajerskem prepovedano.) C. kr. namestništvo v Gradci naznanja, da je na Štajerskem ne Bamo prodajanje prašičev od kraja do kraja in od hiše do hiše, ampak tudi gonjenje prašičev po cestah in potih v obče, zlasti pa gonjenje od kraja do kraja in od hiše do hiše v namen njih prodajanja, dokler se drugače ne ukaže, prepovedano. (Novi državni bankovci po 1 gld.) pridejo ta teden v promet. (Za mlade kaznjence) bodo še letos priredili po mnogih kaznilnicah posebne oddelke, v katere bodo zapirali one, ki tolo pred 21. letom dostali kazen iu še niso bili kaznovani zaradi pregreška ali prestopka proti nravnosti. Telegrami. Dunaj, 18. junija. „Wienerzeitung" objavlja postavo o vravnanji plač aktivnih služabnikov pri poštnih in brzojavnih uradih, daljo postavo, s katero pridobi družba avstro-ogerskih železnic avstrijsko severno-zapadno železnico in država delež ono šestinke, katero ima družba južne železnice pri dunajski zvezni železnici, in postavo o pristojbinskih olajšavah za kredit posojilnih društev. Konečno na-redbi ministorstva notranjih zadev, po katerih se prične bolniško zavarovanje delavcev dne 1. avgusta 1889, ono zoper nezgode pa dne 11. novembra 1881). Pariz, 17. junija. V zbornici je pri proračunski razpravi o mornarici zahteval admiral Dampierre, da so mora mornarica ponoviti, ker so njene ladije že stare, Francoska mornarica mora biti tako velika, kakor italijanska in nemška skupaj. London, 17. junija. Belgrajski dopisnik lista „Daily News" vstraja pri svoji trditvi, da je Rusija predlagala Srbiji vojaško pogodbo, ker se njegove poizvedbe opirajo na neovrgljive vire. Umrli no: 14. junija. Elizabeta 1'amer, hišnega posestnika hči, 20 let, Mestni trg 10, jetika. 15. junija. Janez Grapar, delavčev 6in, 4 leta, Tržaška cesta 19, hydrocephalus chron. — Marija Bregar, delavka, 35 let, sv. Petra cesta 3, jetika. 10. junija. Luka Bizjak, delavec, 46 let, Marije Terezije cesta 6, kolika. — Frane Jeršin, čevljarski pomočnik, 3!) let, je bil mrtev najden v vodi v malem Grabnu. Vrcmeiiftko sporočilo. a C Cas Stanje Veter Vreme Mokrine I na 24 ur v I mm j opazovanja zraltomera v uiin toplomera po Colziju IG V. U. ZJllt. 2. u. pop. 9. u. zveč. 732 9 731 6 733 3 18-3 20 6 18-4 nI. zap. it si. jzap. oblačno dež M 13-70 dež ------- —« -~ - — j—[■• ,, Srednja temperatura 1!M", in 0 7° nad normalom Dunajska borza. (Telegraiično poročilo.) IS. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 35 Srebrna „ 5 »i „ 100 „ „16 % „ 83 „ 65 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 10 Papirna renta, davka prosta......98 ,. 95 Akcije avftr.-ogerske banke............904 „ — Kreditne akcije ....................302 „ 50 London.............119 „ 60 Srebro .............— „ — Francoski napoleond..................9 „ 51 Cesarski cekini ....................5 „ 65 Nemške marke..........58 „ 40 kr. » U i ¿L SL 3x t Q i o XX c. kr. izklj. priv. «lasbeiii inštrument, s kojim more vsakdo kmalu svirati in peti (cef navod na četrt pola papirja) stan« na tri oktava samo îJî-ï ggi1 Eh § I S ^ I > -m ° â tw J Akvarelne barve < mokre in suhe. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža in laka- v ,Ljii.l>ljïiiii. (6) Pisarna in zaloga: Šolski drevor<'-I%i priporoča siiknrjcm, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, llknrjeni kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje. Perstene, mineralne ► Kupovahcm večjih množin ' k prednostne cene. in kemične barve. > _►_ SL^tf.® 4 Vse vrste slikarskih in 1 likarskih čopičev in 2 slikarske patrone.