Naročnina mesečno ^^ M. Ček. račnn: Ljuh- ^^^T^^k Tfflf Vft JI ^^^^^^^^ ^^^^^^^^ liana Sivo - ne- ^^^^^^ flp jmJ&M Wmjgk MBB TE JiaBB m ^KK ™ 10.349 za loletno % Din, za Hf mBH MgM M ggBff m ^KBBmM MV inozemstvo 120 Din ^^B Mv fflV ^^ JW K ^HjV MBB UredniStvo je v ^^^^^ aJHLn*^ ^Jj^^PK gj^^gT JP^m.....^F ^E^^^llltf Uprava: Kopita r- Lopi ta r je vi ul. 6/111 je va b, telefon 2 <>92 Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 --Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Paut-Boncour gre nasproti viharnim dnevom Vlada hoče priviti davčni vijak Odpor proti zunanji politiki Boncoura Hitler in siovanstvo Odkar je dobil v Nemčiji toliko vpliva Hitlerjev pokret, se je zelo ojačila smotrena protislovan-ska politika. General v. Epp, načelnik Hitlerjevega štaba, je izjavil v tisku: »Obnovitev Brest-Litovske mirovne pogodbe je geslo naše vzhodne politike«. Rosenberg, ki ga je poslal Hitler v London, je ponujal vodilnim angleškim državnikom popolno spravo v industriji in na morju, konec vsakega tekmovanja med Nemčijo in britskim imperijem, kot proti-uslugo pa je zahteval »samo proste roke na vzhodu za nemško kolonizacijo od baltiške obale do Taš-kanta.« Te zahteve so nujna posledica hitlerjevske demagogije. Povojna obubožana, razočarana, maščevalna Nemčija je šla na limanice »velikega Adolfa«, ki obljubuje množici čudeže, zlato dobo brez tujega in židovskega kapitalizma in široko agrarno reiormo. A stične boljševiške obljube obujajo spomine na veliko kmečko vojsko iz leta 1525 in niso všeč mogočnim pruskim agrarnim baronom, ki so ustvarili razmah nacionalistične politike. Nacionalisti so torej v zadregi. Kje hočejo vzeti kmetom obljubljeno zemljo, če jo junkerji ne marajo dati? Morajo jo poiskati izven Nemčije, v slovanskih in baltiških deželah, ki jih smatrajo za naravno kalonijalno podaljšanje preobljudene Nemčije. Leposlovni prispevki iz Hitlerjevih krogov nikakor niso duševna lastnina osamljenih prenape-težev. Nudijo samo poljuden izraz »nacionalne vzhodne politike«, kateri hočejo pridobiti čim več pristašev. Zato je zanimiva ona povsem stvarna temeljita rešitev nemško-slovanskega vprašanja, ki jo podaja Maks Renč Hesse v romanu »Partenau«. Vsi Čehi, Slovaki in Poljaki se morajo preselili v Sibirijo ali Rusijo. Sleherna ruska vas tja do Mongolije mora sprejeti vsaj po eno družino zapadnih prognancev. Nemci pa »lepo uredijo« izpraznjeni Poljsko in Čehoslovaško. V drugem romanu reši Nemčija Evropo rdeče nevarnosti. Dobi po zmagi nad boljševiki Rusijo kot nagrado in jo zopet »lepo izkorišča«. Poleg Moskve same se snuje velika vzorna naselbina »Dresdenova«, kamor se vabijo , vsi brezposelni nemški obrtniki. Oni, ki pojejo v cerkvenem zboru, imajo prednost. Ta idila se' naslanja na sladke spomine iz brest-litovske dobe, ko je bila Nemcem na uslugo vsa Ukrajina in je Viljem Kavkaz ponujal Turčiji. Ruski trg mora tudi rešiti krize nemško težko industrijo. Čeprav so boljševiki slabi plačniki, je krila Nemčija levji del za Stalinovo petletnico potrebnih naročil. NemSki industrijalci so ponosni, da gre v Vzhodno Evropo 30% njih izvoza, do-čim je na primer zastopana Francoska v teh krajih samo s 4% izvoza. In Hiti er zagotavlja svojim mecenom najvišje dobičke, ker bo obsegala »z mečem potegnjena« carinska nemška meja poleg Nemčije, Avstrije, Ogrske tudi Češkoslovaško, Poljsko, Litvo, baltiške državice, Belo Rusijo, Ukrajino, Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. To bo »samo pravično« .. . Versajska pogodba je Nemčiji vzela 70% njenih plavžev, ker je odtrgala Lotarinško in Šle-zijo. Sedanja sijajno urejena nemška kovinska industrija mora kupovati rudo v inozemstvu, celo na Švedskem. Nacionalna razširjena Nemčija bo za vselej končala te »protinaravne« razmere. Zato šteje Hitlerjev štab tudi posebnega het-mana bodoče samostojne Ukrajine. Sicer pa simpa-tizirajo z ukrajinsko propagando vsi Nemci. Ko je priredila »jeklena čelada« velikanski slavnostni nastop v Berlinu, je sedel z ostalimi častnimi povabljenci vred v loži nekdanjega kronprinca ukrajinski zastopnik Konovalec. Sedanja mala vojna z ukrajinskimi napadi na pošte, vlake in davkarije v Galiciji obuja pri nemških baronih prijetne upe na bodočo Ukrajino in temeljit obračun z obsovra-ženo Poljsko. Skoropadski, nekdanji hetman po Viljemovi milosti, čaka na ugoden razvoj dogodkov in izdaja v Londonu mesečnik, ki naj pridobi Angleže za njegovo neodvisno germanofilško državo. Iz ukrajinskih krogov izhaja tudi dalekosežen načrt generala Salskega, ki je zadnjič predlagal, naj se odškoduje Poljska z Odeso in novim črnomor-skim koridorom namesto sedanjega baltiškega, kar seveda pomeni, da bo pripadel Gdansk zopet Nemčiji. Seveda bi pomenilo uresničenje sličnih načrtov novo evropsko vojno. A desničarska Nemčija stalno poskuša prijazniti Anglijo in Francijo s to protislovansko politiko in vneto dokazuje, da ne pomeni križarska vojna zoper boljševike sovraštva do Rusije ... Ni treba misliti, da je ta politika nedosledna, čeprav obstoji med uradno Nemčijo in Sovjeti veliko prijateljstvo od Rapala sčm, ko so iskali v Berlinu zaveznike zoper VeTzajsko pogodbo. Uradna nemška vlada ni odgovorna za Hitlerja, »Jekleno čelado« in kronprinca. Moskovski poklicni netilci svetovne revolucije bodo izkazali Nemčiji neprecenljivo uslugo, če bodo vnovič napadli obsovraženo Poljsko. V tem trenutku bo imela Nemčija vse mednarodne povode za zasedbo Gdanska in poljskega koridora, kar se bo zgodilo samo radi »obrambe kulturne Evrope pred barbari«. A v resnici ne veruje dobro poučena desničarska Nemčija, da bi prestala rdeča vojska s sovjetsko vlado vred težko preizkušnjo. Odtod izvira zanimanje za Ukrajino. Rdeči zamorec bo lahko šel, kadar bo opravil svojo dolžnost ob Visli. Razkosana Rusija bo Nemčiji naklonila kakor v zadnjih letih svetovne voine bogate ukrajinske žitnice, oporišča na Kavkazu in ob Črnem morju, neposredno zvezo s prijateljsko Bolgarijo in Turčijo, In če bo Nemčija končnoveljavno dobila »proste roke na vzhodu«, bo napočil tudi trenutek za pohod na Pariz ter za maščevanje nad Francosko. Tako odkrito izjavljata v. Epp in Iversen, Hitlerjeva vojna strokovnjaka. Slovanstvu grozi velika nevarnost. Zato si mora že zdaj predočiti koliko usodnih poslfedic bi utegnila imeti njegova ne-složnost v odločilnem trenutku. Hitlerjeva prijatelja grof Rewent!ow in vojvoda Sachsen-Koburg-Gotski poskušata poleg Ukrajincev pridobiti zase tudi desničarske kroge ruske emigracije. Imata pogajanja 7. generalom Krasnovom in drugimi voditelji nekdanje bele vojske ter jim dokazujeta, da bo samostojna Ukraiina samo oporišče za boj zoper moskovske boliševike. Na Poljskem podpirajo vodilni politiki pristaše nekdanje Petljurove republike in zahtevajo, da naj plača samostojna Ukrajina p Oljski j pufiiuč s »popravilom mej« in oalekosežnu gospodarsko pogodbo. Ali bodo kdaj razumeli no pokopani preteklosti zaslepljeni slovanski politiki, da bo utegnila razkosana Rušiti postati usodno za celokupno elovanstvo? L L Cheron Pariz, 13. jan. Kabinet Boncourja gre nasproti zelo hudim časom, to je budžetni debati, ki ho pravi ognjeni krst zn naslednika g. Herriota in za večino, ki po Tardieujevem padcu vlnda Francijo. Glavno vprašanje, ki se bo otvorilo začetkom prihodnjega tednn v parlamentu, je. al i bo onu večina, s katero razpolaga Herriotov naslednik z blagohotno podporo socialistov, vzdržala vihar, ki so ga vzdignili finančni predlogi vlade ali ne. Predlogi lin. ministra s katerimi namreč hoče sanirati francosko državno gospodarstvo in zamašiti ogromno luknjo desetih milijard državnega deficita (zlobneži pravijo, da je Taktični deficit znatno večji) so radikalni in obenem enostavni. Na seji ministr- Francoski list v Rimu! Pariz, 13. jan. tg. »Populaire« trdi danes kot čisto gotovo, da so bile puške, ki jih je Italija poslala Madjarski, čisto nove iz tovarne v Veroni in da je pošiljatelj tega orožja v mednarodnem diplomatskem svetu že davno znan. Puške so bile poslane v Avstrijo po železnici, iz.Hirtenberga pa bi se imele prepeljati na Madjarsko s tovornimi avtomobili. Razen ravnatelja hirtenberške tovarne Man-dla je zapleten v afero nemški veleindustrijec H. Th.vssen, ki jc omogočil dobavno pogodbo med Italijo in Madjarsko in posodil tudi potrebni obratni denar hirtenberški tovarni. Pogodba med hirtenberško tovarno in madjarsko vlado je bila sklenjena spomladi leta 1931. Najprej se je dobavljala tovarni municija in šele potem, ko je nastopil vlado Gombos, sta ravnatelj tovarne Mandl in voditelj heimvehrovcev knez Star-henberg izposlovala. da so se te pogodbe izpopolnile. Od tedaj dalje dela hirtenberška tovarna s polno paro. Finančno se stvar urejuje potom mad-jarskega trgovinskega ministrstva, ki je imelo v svojem proračunu pod točko »državne popravljal-nice« v poglavju XV, § 10. najprej določen znesek 1,493.000 pengojev. ki pa so že v prvem polletju narasli na 6 in pol milijonov pengojev! List zahteva, da sc začne mednarodni bojkot proti madjarski vladi, da se novo posojilo za Avstrijo zadrži in izvrši skupna francosko-angleška demarša v Rimu. List hudo napada bodočega mad-jarskega zunanjega ministra Ka.nya zaradi njegovo temne vloge, ki jo je vršil kot vojni hujskč in iz-rlvač pred vojno v Belgradu. Kanja je bil tudi oui, ki je prcskrbel klišeje in papir za znano ponareje-vanje frankov. Odločen nastop ČSR Prnga, n. jan. tg. češkoslovaški poslanik nn Dunaju Firlinger se je prijavil v sredo ob 11 v avstrijskem zunanjem ministrstvu in zaprosil v imenu svoje vlade zn informacije _o pošiljntvnh italijanskega orožja preko Avstrije nn Madjarsko. Kakor piše češke Slovo . je dobij tudi češkoslovaški zastopnik v finančni komisiji Zveze narodov instrukcije /.a postopanje pri odločitvi o mednarodnem posojilu zn Avstrijo. V specialni debati proračunskega od- »■■■■■MiMIMMMIMMI Italijanski tisk nadaljuje kampanjo proti nam Rim. 12. jan. Tukajšnji tisk nadaljuje naj-o^trejšo kampanjo proti Jugoslaviji. Obenem j"' objavil tržaški »Pircolo« članek, v katerem na naj-podlejši način blati spomin istrskesra mučenika Vladimira (tarUoa, ki w sa bili Italijani ustrelili. skega sveta dne 12. t. m. je g. finančni minister Cheron izjavil, dn uhsofutno odklanja misel, da hi se deficit desetih milijard kril b >disi z notranjim bodisi z zunanjim posojilom. Razložil je svojim kolegom, da hoče polovico deficita pokriti z radikalnimi štednjumi, polovico pa — 7. novimi davki, in sicer naj bi se i. varčevanjem prihranilo S.Tih.000.000 frankov, i. davki pu naj se dobi 5.463.000.000 frankov, tako dn bi bil primanjkljaj naravnost matematično izbrisan. Kolegi g. Cherona in najožji strankarski somišljeniki, med njimi som lender vladajoče rndiknlno-socinlne (boljše rečeno: svobodomiselne meščanske stranke) g. Herriot, so svojemu prijatelju izrekli naravnost občudovanje za ra-dikiilnost in enostavnost njegovega predloga, ki ga je, kakor poroča oficielni komunike, ministrski svet soglasno sprejel. Širša javnost seveda in predvsem mnogoštevilni nasprotniki sedanje vlade pa so veliko manj navdušeni nad iznajdljivostjo g. Cheronn, ki gn šaljivo imenujejo drugega Robespierra. in francoski davkoplačevalec se predvsem zanima za nameravane nove davke Po in diskretnosti, ki v Franciji prinese takoj tudi največjo politično tajnost na (tan. se izve, dn g. Cheron predlaga celo dolgo vrsto novih bremen: takso na kavo. davek na uteži, zvišanje davka na dedščine, novo davčno posta-vodajo za akcijske družbe z učinkom nazaj, znatno povišanje obdavčenja luksuznih predmetov, zvišanje blagovne transportne tarife in znatno zvišanje poslovnega davka. Razumljivo je, da ti davki hudo zadevajo pridobitne sloje francoskega naroda, ki dozdaj niso bili vajeni prehudega davčnega vijaka in ki so že v svojem časopisju zagnali silen krik in vik proti »drugemu Robespierru Francoske republike«, kateremu seveda očitajo socialistične, če ne naravnost boljševiške tendence, od katerih pa i^e v resnici jovinlni g. Cheron jako oddaljen. Zakaj predlogi g. Cherona vsebujejo poleg davkov še mnogo stvari, ki bodo še huje nego takozvane gospodarske kroge zadele malega človeka, v prvi vrsti pn državne uslužbence ter vpokojcnce in bivše bojevnike ter družine v vojnih padlih sinov Francije. Zato zahteva de marš o j bora se je danes poročevalec za proračun voj-' nega ministrstva skliceval na te pošiljatve orožja iz Italije na Madjarsko, da dokaže upravičenost češkoslovaškega vojnega proračuna. Navajal je, da so najnovejši dogodki v Avstriji jasno pokazali, da mora biti Češkoslovaška budna. Avstrija, proti kateri se je Češkoslovaška vedno pokazala prijateljsko in marsikaj žrtvovala za njeno gospodarsko ravnotežje, plačuje to naklonjenost sedaj s tem, da dopušča velike transporte italijanskega orožja čez svoje ozemlje na Madjarsko. Pariz, 13. jan. Brez dvoma obstoja v krogih levice, ki ima danes v rokah krmilo Francije, neka etruja, ki zagovarja potrebo revizije versaillske mirovne pogodbe oziroma mirovnih pogodb sploh, s katerimi je bila zaključena minula vojna. Mentaliteta te struje, kateri pripadajo tisti, ki stoje na ekstremni točki meščanske levice in se dotikajo s socialisti (obenem so najhujši svobodoinisleci), se giblje okoli le misli, da je treba pomiriti Nemčijo, nakar bo po njihovih nekoliko naivnih humanitarno-pacifističnih predstavah nastopil večni mir. Isti krogi so pa tudi močno za sporazum z Italijo, kar se pa tiče Poljske, so že pred leti lansirali misel, da se odpravi »Koridor«, to se pravi, da se veliki slovanski ,»oljski narod odreže od morja na ljubo ; Nemčiji. Imajo, kakor vemo, tudi somišljenike v I Angliji, čeprav ta njihova stremljenja nimajo odmeva niti v širši javnosti niti v odgovornih vladnih krogih. Pač pa je treba jemati v poštev ideje gospoda Pierre Cofa ki igra kot državni tajnik jako važno vlogo v kabinetu g. Paula Boncourja. Pierre Cot pripada tako zvanim mladinom levice in je bil kot specialist za mednarodna vprašanja že prej vpoštevan v palači Bourbon — on je namreč znamenit prof. državnih ved na univerzi in ima sloveče ime, čeprav je šele 37 let star. Bil je svojčas parlamentarni poročevalec za Briand-Kellogov pakt in v vladajoči radikalno - socialistični stranki nastopu tudi na javnih shodih v vprašanjih mednarodne politike. Nedavno je dal intervju o svojih zunanjepolitičnih smernicah v »Petit Journalu«. 0 svojem stališču glede reviziie mirovnih pogodb je Pierre Cot dejal: »V tem ožini se je o meni pisalo veliko resničnega in veliko napačnega. so nad finančnimi predlogi Paul Boncourjeve vltide najbolj ogorčeni uradniki in bivši bojevniki G. Cheron namerava namreč znižati urad* niške plače za najmanj 5%, zvišati leto, * katerim imajo bivši bojevniki pravico do rente, na šestdeset, popolnoma črtati pokojnine invalidskih vdov. ki so se vnovič poročile, in znižati ter obdavčiti sploh vse vojne pokojnine. Zaradi teh predlogov je položaj Boncourjeve vlade vsekahor poslal jafeo težaven Najbolj usodno /a kabinet bi vsekakor bilo, če bi stopili v odkrito opozicijo v parlamenta njegovi prijatelji od socialistične stranke. To bi se sc pn nujno moralo zgoditi, ako bi se vladi ne posrečilo pomiriti uradnikov in bivših Inijevnikov. s katerimi se je Cheron že posvetoval. a se o rezultatu teh konferenc ne more $e ničesar izvedeti. Pn tudi odpor velike industrije proti davkom nn dobičke akcijskih družb in podobnim bremenom za velekapital bo velik, čeprav bi se iz tega mogel roditi kompromis, ki bi pa davčne reforme g. Cherona zelo izknzil. Da proti finančnemu nučrtu vlade najbolj ruieio stranke desnice se razume samo po sebi. čeprav ima vsak odpor desnice navadno za učinek to. da sc H-vica še bolj strne, pa je treba resno jemati v poštev veliki vpliv, ki ga im« na javnost desničarsko časopisje, ki zdaj pridno sekundira socialističnemu v napadih na obsovraženi kabinet. In tako se sme po pravici reči. dn ni mogoče s popolno sigurnostjo reči, ali bo Paul Boncour prestal vihar, ki se bo prihodnji teden razdivjal v francoskem parlamentu. Desnico in z njo simputizirnjoče nacionalne kroge vodijo v boju /oper Boncourjevo vlado predvsem velepolitični razlogi, ker se ne strinjajo z njegovo politiko s|>ora/.umevanja z Nemčijo in Italijo. Vesel dogodek na bolg. dvoru Sofija, 13. jan. A A. Bolgarska kraljica je povila hčerko. Mati in otrok sta popolnoma zdrava. Hčerka tehta 3 kg 8 dkg. Ob 13 so se ministri sestali na sejo, da izdelajo kraljevski manifest, ki bo prebivalstvu sporočil srečni dogodek. Jutri bodo 7o-ročil, da je amnestija postala reentca ter da se brezpogojno nannša na vse politične emigrante, razen treh skupin političnih krivcev, in sicer so izvzeti atentatorji na cerkev Sv. Nedelje, morilci nekaterih sodnikov in atentatorji na kralja Borisa v Raba Konaku. Zaharijev je ob tej priliki svetoval Atana-sovu in Stojunovu, da naj se vrneta v Bolgarijo preko Romunije, da bi na ta način najprej obiskala ivo.ja rodna mesta Trnovo in Ruščuk. Bolgarski emigranti, ki živijo v Jugoelaviji, so bodo vrnili v Bolgarijo koncem tega meseca. Caldaris padel Naslednik bo Kafandaris Atone, 13. jan. tg. Davi ob 5 je po eelonočni seji padel kabinet rojalističnega voditelja Cahla-risa pri glasovanju s 100 proti 91 glasovom. Republikanske stranke, ki eo dva meseca pripuščale Caldarisov režim, trdijo, da imajo vzroke za domnevo, da je vlada mislila na diktaturo. Preteklo ri"č so očitali vladi, da more vladna poLitika glede inozemskih dolgov nujno povzročiti padec drahme. Predsednik grške republiko Zaimis 1» naj-hrže poveril seslavo nove vlade KaJandarisu, ki bo gotovo dcsegel podporo najmočnejše stranke venizelistov in tudi drugih manjših republikanskih ekupin, dasi je on sam samo voditelj majhne republikanske stranke. Neresnične gotonce Pariz, 13. jan. tg. Dopoldne so se širile v Parizu govorice, da je bil izvršen atentat nn ministrskega predsednika Paul Boncourja. Te govorice so brez vsake podlage. Paul Boneour ji- deini kakor običajno, na Quai d'Grsayu, sprejel je več ponlancev in ra-zgovarjnl 7. njimi o vladnem načrtu za saniranje državnega proračuna. *W« Tajdo Vojemoda, kljub temu, da Je kralj stavil sa pogoj, da policijski načelnik in načelnik oroiništra, kojih odstop je zahtevala vlada dr. Ma-Maniua, kot moža njegovega zaup-uija, ki jn je imenoval m, ostaneta na svojih mestih Proti večeru 1pa se je položaj spremenil vsled nastopa odstopivšega ministra za notranje zadeve Mihala/keja, ki Je najvplivnejši vodja v kmetslo stranki. Mihalak« niti za las noče popustiti od svoje zahteve glede odstopa imenovanih funkcijonarjev in zdi »« cdaj, da bo dobil na svoje stran veliko veČino strank«. tega spora, vendar pa bo Japonska brezpogojno zahtevala, da kitajsko vojaštvo zapusti Diehol brca borb. Kaj takega se seveda ne more pričakovati in J« fignrno, da bo prišlo do norih borb. Japonska vojska Je ie topet pričela 1 ofenzivo kljub strašni simt, ki je zavladala na vsej fronti. V poučenih krogih »atrjnjejo, da je britanski poslanik včeraj po nalogu svoje vlade obiskal japonsko zunanje ministrstvo in opozoril na britanske interese v severni Kitajski. - Angleški kapital je namreč močno angažiran r železnice in rudnike v severnem Kitaju in v Džeholu. Konferenca med njim in japonskim zunanjim mini«-rop- je trajala delj časa. Prarijo pa, da jo potekala r zelo prijateljskem duhu in tonu. v poljedelstvu, se morajo povsod brezobzirno razkrinkati in izgnati, med kmeti pa iztrebiti zastareli pojem lastnine, da se s tem vzgoji nov razred »državnega kmeta«. S sklepi o notranjih dogodkih se bodo zopet izključile iz javnega delovanja razne osebe, s katerih sumijo, da se nagibajo k desničarski opoziciji, tako skupina Smirnova, Tolmačeva in Eismonta. Sedanji namestnik predsednika sveta ljudskih komisarjev Šmit pa je imel srečo, , da je dobil samo svarilo in bil izključen iz osred- j njega odbora stranke. Posvarjena sta bila tudi ljudska komisarja Rykor in Tomski, ker sta imela zveze z nasprotnimi elementi desnice. bi le še poglobila sedanje nesorazmerje med poljedelstvom in industrijo. Ta predlog bi le še poglobil in posplošil proletarizacijo širokih slojev. Nastale bi nove množice brezposelnih. Angleški delavski delegat Hayda je izvajal, da so zastopniki delodajalcev proti vsakemu delavskemu predlogu. Odklanjal je razloge angleških delodajalcev in zagovarjal 40 urni tednik ob istih mezdah. Na kraju je govoril belgijski delegat G e -r a r d , ki vidi rešitev v omejitvi sedanje industrijske nadprodukcije. Nemški, poljski in španski delavski delegati so se izjavili za 40 urni tednik, vendar z nekaterimi pridržki. Romunski delodajalski zastopnik je izrekel dvome o uspehu te konference, prav tako tudi švicarski vladni delegat, ki je dodal, da bi njegova vlada pristala na 40 urni tednik samo tedaj, če bi ga sprejele vse druge vlade. Volkovi na Poljskem Varšava, 13. jan. tg. Radi visokega snega so se r vzhodni Galiciji in pri Vilni zopet pokazale veliko črede volkov, ki si upajo prav do človeških bivališč. Včeraj »o opazili čredo volkov komaj 6 kilometrov od Lvova. Zveri napadajo samotne kmoeke domove in so ugrabile tudi telela in krave. Kmetje so organizirali proti njim gonjo, ki pa do sedaj ni imela mnogo uspeha. Velezfočinha obsojena na smrt Segedin, 13. jan. ž. Kazensko sodišče je danes pojvoldne po tridnevni razpravi obsodilo na smrt 50 letno kmetico Viktorijo Rieger, ki je skozi 23 let izvrševala najgrša zločinstva po vsej Madjarski v moški obleki. Ljudstvo jo je imenovalo »Štefan s pipo«, ker je zelo mnogo kadila. Za paketič tobaka in liter vina aili za manjše vsote denarja je bila pripravljena izvršiti najgrše umore. Vsi zločini, ki jih je izvršila v teku desetih let, so bili nn tej razpravi pojasnjeni. Ricgerjeva lw> obešena; njeni štirje pajdaši pa so bili obsojeni na večletno ječo. Drobne vesli Kiinigsberg, 13. jan. 1. Na poziv tukajšnje univerze bo imel univerzitetni profesor dr. Gerhard Geseinann ves semester od 1. maja do 1. avg. predavanja o južnih Slovanih, lo je o Jugoslovanih in Bolgarih. Predavanje nosi naslov: »Kulturna zgodovina, etnografija in geografija Jugoslovanov, Slovencev. Hrvatov, Srbov in Bolgarov.« Vsa ta predavanja bodo pozneje objavljena v posebni knjigi. Pariz, 13. jan. A A. Menihi na Sv. Bernardu odpotujejo danes r Indijo, od koder odidejo na Himalajo. Kakor znano, hočejo tam postavili podružnico svojega alpskega samostana. Northampton, 13. jan. A A. Coolidgeva oporoka obsega 75 besed. Vse svoje imetje, cenjeno na pol milijona dolarjev, je pokojni bivši predsednik USA zapustil svoji vdovi. Plymouth, 13. jan. A A. Neki vojaški hidroplan, na katerem je bilo 10 ljudi, se je zaletel v ladjo in se takoj potopil. Ena oseba ie utonila, druga je pa nevarno ramena. Imenovanja na ljublj. univerzi Belgrad, 18. jan. A A. Z ukazom Nj. VeL kralja •ta na predlog prosvetnega ministra postavljena: na filozofski fakulteti vseučilišča v LJubljani za docenta v 6. skupini dr. Stepan Horvati č, dozdaj asistent filozofske fakultete v Zagrebu; na medicinski fakulteti vseučilišča v Ljubljani za doc. 6. skupine, dr. Ladislav Kline, asistent iste fakultete dozdaj v 7. skupini. Osebne vesti Belgrad, 13. jan. L Prosvetni minister dr. Ra-denko Stankovič je poklical nazaj v ministrstvo Spasenija Pričo, ki ga je bil prejšnji prosvetni minister postavil za ravnatelja osješke realne gimnazije. Priča bo ponovno prevzel svoje staro mesto v oddelku za srednje šolstvo. V prosvetno ministrstvo je istotako postavljen za vršilca dolžnosti načelnika za osnovni pouk Miladin Ševorlič, dosedanjemu načelniku Dragoljubu Milentljeriču pa je odobren daljši dopust. Belgrad, 13. jan. 1. Za veterinarskega svetnika v državnem Veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani je postavljen v 5. skup. dr. Leon Hci-lmr, dosedanji tajnik v kmetijskem ministrstvu. — Napredovala sta iz 7. v 6. pol. skup. za višjega agrarnega pristava pri okr. glavarstvu v Ljubljani Matko Brnčič in iz 8. v 7. pol. skup. za višjega kmetijskega pristava pri kmetijski pregledni in kontrolni postaji v Ljubljani Ivan Zaplotnik. — Z redom jugoslovanske krone 3. vrste je odlikovan dr. Franc Kovačič, upokojeni bogoslovni profesor iz Maribora. Belgrad, 13. jan. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je nn predlog prosvetnega ministra postavljen za predsednika stalne komisije ze delanje profesorskih izpitov v Zagrebu dr. Stepan Tropš, redni profesor na univerzi r Zagrebu. Belgrad, t3. jan. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni na predlog pravosodnega ministra pri stolu sedmorice, oddelek B v Zagrebu za leto 1933: za predsednika disciplinskega sodišča dr. Josip Mctličič, predsednik Stola sedmorice, oddelek B, za njegovega namestnika Nikola Depolo, kasacijski sodnik tega sodišču, za člane disciplinskega sodišča pa Nikola Depolo, Anion Kandijnš, Fran Pernoš in dr. Ivan Vovk, za namestnike Dinko Fabris, Anton Nagot, Remidije Gučič in dT. Jakob Konda. Belgrad. 13. jan. 1. Z današnjim Jutranjim eks- presnim vlakom ob 6.30 je prispel v Belgrad novo imenovani bolgarski poslanik na našem dvoru Kjuscjvanor. Novega bolgarskega poslanika je na železniški postaji sprejelo in pozdravilo vse osebje tukajšnjega bolgarskega poslaništva s Štefanom Vakarovim, odpravnikom poslov bolgarskega poslaništva na čelu. '1. Kjusejvanov se je takoj po prihodu v Belgrad odpeljal v bolgarsko poslaništvo. Mož ustrelil ženo in sebe Maribor, 18. januarja. Selnico ob Dravi je nocoj pretresla vest o strahoviti tragediji, ki se je zgodila na domu posestnika Seršena na Boču. Anton Seršen, 38 letni posestniški sin, je streljal iz samokresa na ženo in sebe. Tragedija se je izvršila v večernih urah. Seršen je oddal na ženo štiri strele, ki so jo zadeli v vrat. Nato je ustrelil še dvakrat proti sebi ter 6e zadel prvič v prsi, in ko je videl, da se ni smrtno zadel, se je ustrelil še v glavo. Toda tudi ta strel ni bil smrten. Ženo so ljudje, ki so prihiteli, ko so začuli streljanje, še našli pri življenju in so jo prepeljali z osebnim avtomobilom v mariborsko bolnišnico. Obenem je bila telefonično obveščena mariborska reševalna postaja, ki je prepelajla nevarno ranjenega Seršena v bolnišnico. Podrobnosti o dogodku ob času poročila še niso znane, ker obeh žrtev tragedije še ni bilo mogoče zaslišali. Tudi o vzrokih žalostnega dejanja se širijo samo domneve. Posledica družinske krize: Vzgojna kriza Zagonetka zgorele „At(antique" P*rl^ IS. Jan. AA. !a Bordeaiua pomočajo, da Je neti tamošnji Mer isjavil, da Je pred odhodom »Atlantika« t Havr«' peljal 1 svojim avtomobilom do parnika neke osebo, ki j« nosila zavoj, nato pa se • parnika vrnila brei zavoja. Neznana oseba je ostala na pamiku 20 minut. To poročilo in ta dogodek ne bi bili nekaj čudnega, če bi s« dane« ne bilo zvedelo, da je član upravnega odbora te družbe prejel po odhodu parnika anonimno ptsono s naznanilom, da bo parnik na rožnji do Harra igorei Viljem razočaran nad Hitlerjem Stuttgart, IL jan. tg. »Reutlinger Generalan-zeiger« poroča r dobro poučene strani: Pruski princ Avgust Viljem, član narodno-eocialističn« frakcije v pruskem deželnem zboru, je takoj potem, ko so se začele božične počitnice, odpotoval za daljši čas v Italijo. Vzrok je sledeči: Bivši ee-sar in njegova rodbina sta pričakovala, da bodo narodni socialisti podpirali načrt« ta monarhlstifc-no restavracijo. Ker pa se ta upanja niso izpolnila, jo bivši eesar izavjal ii tega posledice. Izdal je hišno povelje, s katerim prepoveduje vsem članom hohenzollernskega doma sodelovanje pri narodnih socialistih. Posebno je princ »Auwi« (Avgust Viljem) dobil zapoved, da mora takoj zapustiti Nemčijo za več mesecev. Oficijelno še ni izstopil lz na-rodno-socialistične nemške delavske stranke. Oči-vidno hoče najti kompromisno rešitev, da ne bi stranki preveč škodoval. Na drugi 6trani pa so mora pokoriti svojemu očetu, ker je finančno popolnoma odvisen od njega. Lahko se računa s tem, da se princ Avgust Viljem nikakor ne bo več vrnil v pruski deželni zbor. Mednarodni železniški kongres Belgrad, jan. A A. Od 19. do 30. januarja t L se bo v Kairu vršil trinajsti mednarodni kongres železnic. Na kongresu bodo zastopane železniške uprave 40 držav Naše železnice bodo na letošnjem kongresu sestopali inž. Milan Joil, pomočnik generalne direkcije državnih železnic, ini Vladimir Slehlik, šef odseka za gornji ustroj generalne direkcije državnih železnic in Josip Dolinar, šef odseka za razdelitev vagonov generalno direkcije dri železnic. Po statutu kongresa ima naša država pravico poslati na kongres 12 delegatov, vendar jih bo letos samo troje. Delo kongresa je razdeljeno na pet odsekov. Ker se na dnevnem redu nahajajo važna vprašanja, bo letošnje zasedanje kongresa velike važnosti tudi za našo železniško upravo. Konj, vile in puška Nesreče na Dolenjskem Novo mesto. 12. januarja. Smoli? Ciril, poseetniikov sin iz Dolenje Straža, Je napregal konja, ki ga je brcnil s kopitom v brado in ga znatno poškodoval. Prav tako je Novak Alojzij, hlapec pri posestniku Osolniku na Muba-foerju, 10. januarja napregal konja, ki ga je z zadnjo nogo brcnil in poškodoval na bradi, levem lica in n« ustnici Z gnojnimi vilami po glavi je udaril neznanec Janeza Pavliča iz Dolenjega Gradišča pri Št. Jerneju, ko se je vračal z obiska od svoje sestre, in ga nevarno poškodoval. Sivavca Ivana iz Strmca pri St. Rupertu j«''Sorodnik v prepiru udaril s koloma po glavi. K uroči ga je le malo poškodoval. Zamuda Jožef, posestnikov ein iz Pogorelca, je 10. januarja šel v gozd streljat lisice. Za fcrenuteflc je obesil puško na drevo. Puška je padla na tla in se sprožila. Strel je zadel Zamido Jožeta v desno dlan in mu jo popolnoma razmesaril. Dunajska vremenska napoved: Hladno vreme bo trajalo še nadalje, zjutraj hud mraz, pa tudi podnevi bo ostalo pod ničlo. Bolj oblačno in ver-jetno, da ee bo sneg od jugovzhoda širil še dalje. Kjer je vse bolno, rse r krizi, tudi družina ne more biti zdrava, in čo družina ni zdrava, jo jasno, da tudi vzgoja ne more biti zdrava. Dejansko doživljamo globoko sogajočo vzgojno krizo, ki ima svoje korenine v družinski krizi. To Je dokazala tudi anketa, ki jo jc v toku celega lanskega leta vodil r velikem francoskem katoliškem dnevniku »La Croix« Henry Reverdy. Uspeh an-kote jo povzel Reverdy r naslodnjih točkah: 1. V družini popušča ali docela izginja versko mišljenje. Starši uo žive več po veri in zato tudi otroci ne spoštujejo ne božjih no cerkvenih zapovedi. Včasih so matere učilo otroke najprej izgovarjati ime Jezus in jim vcepljalo ljubezen do molitve, danes še tisto bore večerno molitvico izpre-minjajo r šalo. Včasih so starši otroke navajali na žrtve, da bi Jih tako utrdili za življenje, danes skušajo odvrniti od njih vsak« neprijetnost, da bi si ohranili njihovo ljubozen. Včasih so starši sami vodili otroke k nedeljski službi božji, danc8 jih pošiljajo k šolski maši, sami pa dostikrat zamujajo nedeljsko vorsko dolžnosti. Kjer ni zgleda, r otroku ne more vzklili globoko versko čuvstvo. 2. Matorializcm r družini. Danes ima r družinah veljavo r prvi vrsti načelo gmotne koristi. Drugo mesto zavzoina težnja po zabavi. »Živimo zato, da užijemo čim več dobrega in prijetnega in se zabavamo«, to j0 goslo po družinah. Nihco ne misli na lo, da bi otroka vzgojil za resno in strogo življenje in ga tako utrdil proti neizbežni bolečini in gorju. Starši tega ne store, ker sami ne poznajo takega mišljenja. 4. Starši prepuščajo versko vzgojo zgolj šoli. V obžalovanja vredni lahkomiselnosti menijo, da je izključno naloga šolo, da vzgoji o.roke r verne in nravno ljudi. Neki ravnatelj jc povedal, da je od 234 staršev, ki so se prišli izveštitl glede svojih otrok, le trnje njih vprašalo po vzgojnih uspehih. Nič jim 11 i do toga, da bi »poznali značaj svojih otrok, češ: naj se za to briga šola. V resnici pa so sovo pred Bogom odgovorni za otroke v prvi vrsti vedno lo starši. 5. Starši niso pripravljeni na vzgojne naloge. Iznašli bo čudovite metode, piše neka gospa, o poouoslavljenju dela r gospodinjstvu, o obdelovanju vrta itd. — toda kako naj so vzgaja otrok, ta najdragocenejša in naj nežnejša rastlina, za to sc lo malokdo briga. Gotovo, starši ljubijo svoje otroke, toda koliko jih jo, ki bi jih tudi poznali! Vzgoja jo znanost in umetnost, ki se ji je treba r dolgem uku naučiti. Večina mladih zakoncev na to nalogo ni pripravljenih in si velike odgovornosti za vzgojo svojih otrok niti r svesti niso. To jo ena najnujnejših rahtev našega čas«; svoje, kakor da eorker ne bi bila socialna ustanova, ki mora obsogati vse. To bi bili splošni rzrolti propadanja družinske vzgoje, posebni pa so ti-le: 1. Ob domaioin ognjišču ni več matere. Pojav današnjega časa jc, da jc mati mnogokje odso.na zdoma. Kako naj se razvije za otrokov razvoj ugodno ozračje, kjer manjka duša družine? Zato tudi Pij XI. z vsem poudarkom zahteva, da se sedanje razmere izpromene tako, da bo mati zopet ostala doma. 2. Mlade matere go preobremenjene. Današnji čas zahteva od gospodinje toliko dela, mnogokrat tudi izven doma, da nima ne časa ne potrpljenja za vzgojo otrok. Nervozna je, zdelana, razdražena, površna, neprostaao se ji kam mudi. 3. V družini manjka podrejenosti. Na ladji moreta biti dva častnika, ki sta enako stara in enako izobražena, toda samo eden more biti kapitan, drugi se mora podredili. Tako mora tudi družina imeti vodstvo, in to je oče. Žena se mu mora podroditi. Otroci bodo to videli in sc naučili podrejati. 4. Prepiri med očetom in materjo izpodkopar vajo r otrocih spoštovanje in pokorščino. Pijanost, kletev, svaja so kakor slana za otroške duše. 5. Starost se ne spoštuje več. Dane« velja v javnosti močna pest, starost in izkušnja pa nič. Mnogokje so stari izgubili premoženje in morajo biti sedaj r breino otrokom. Če so muki priča, kako sfarši s starimi grdo in kruto ravnajo, potem zamre polagoma tudi r njih srcih spoštovanj« do lastnih staršev. 6. Naraščanje zakonov 1 enim otrokom. Tak otrok jo skoraj vedno razvajon, manjka mn socialni čut, ki mu ga družinska vzgoja, ker je bil sam. ni mogla dati. 7. Beg 1 grude v mesta. Na deželi jo otrok vsak dan priča dela in truda svojih roditeljev Ha tudi sam mora kmalu prijeti za delo. Naradi se podrejanju in spoštovanju. V mestu se rarvija rs« iivljonje niod tesnimi štirimi stenami, otrok vidi j noprestano vso napako in slabosti staršev. Zravea ; pridejo še zgledi in hujskanje r sosedstvu, r slui-j bi, r družbi. Kmalu je tak kakor drugi. Ako k vsemu temu prištejemo še avlo in kole, ■ ki izmikata mladino nadzorstvu staršer, pa ho-! dobne romane, ki pačijo pojme o ljubezni in dru-, ijni, daljo pogubne filme in slednjič društreno iivlionin hi ni-ir^lkilni mUilInn .1___xi—«__ - —• -, — ------------j ...........u .... i ,1 j 1 uiu&iiimtr mu žirij cnju — smo narod Ii v mi j glavne činitelje, ; ki povzročajo sedanjo vzgojno kriz«. S tem j« pa 1 tudi ie začrtana pot, j>o knfori nam je irt da gf I zlo Hitro: obnova družine in drulinakeca ttTlionm. Japonci se ne ozirajo na nič Sklepi plenarna ruske komunistične stranke Zopet svarita in izgoni iz stranke S 40 urnim delavnikom ne ho nič 2«aera, 13. jan. AA. Na konferenci o 40 urnem tedniku je skupina delavskih delegator dari predložila resolucijo, s katero zahtevajo, naj se z znižanjem delovnega časa hkratu ne reducirajo me-ide. Ta predlog je zagovarjal zlasti delegat italijanskih delavcev Clavenzani, ki je za znižanje delovnega časa, vendar brez istočasnega znižanja mezd. Francoski delodajavski delegat Gignouz pa je proti temu dokazoval, da bi to pomenilo povišanje mezdnih tarif brez povečanja delovnega donosa. V notranjosti posameznih držav ta ukrep ne bi mogel povečati sedanje potrošnje. V mednarodnem svetu pa bi bilo težko pričakovati, da bi ga povsod istočasno sprejeli. Zato bi 40 urni tednik le še poslabšal sedanjo mednarodno konkurenco. Prav tako je treba računati s tem, da bi se zaradi tega industrijski izdelki podražili in da bi zato kupna moč poljedelstva zopet padla. Ta reforma Izjava dekana tehniške fakultete dr. A. Krata Tehnika ostani v okviru univerze! Ljubljana, 13. januarja Vprašanje ljubljanske univerze in njene organizacije je tako važno, da smatramo za nujno potrebno, da izpregovori o njem čim več vidnih osebnosti. Naprosili smo g. dekana tehniške fakultete un. prof. dr. techn. A. Kržla za primerno izjavo. »Kakšno stališče zavzemate kot dekan s popolnoma objektivnega stališča k vprašanju odce- pitve tehniške fakultete od univerze?« »Že januarja 1919, ko se je v združenju arhitektov in inženjerjev v Ljubljani začelo obravnavati vprašanje ustanovitve tehniške visoke šole, sem nastopil z vso odločnostjo za to, da zahteva današnje stanje tehniške vede popolno izenačenje tehniškega visokega šolstva s starimi univeizitet-nimi fakultetami in dn pristoja tako profesorjem, kakor tudi slušateljem tehnike isto priznanje, kakor profesorjem in slušateljem takozvanih historičnih fakultet. Nekdanje tehniške visoke šole so sicei zrasle iz specialnih strokovnih šol, ali danes je na vsem svetu opaziti, kako se tehniške discipline stalno bolj prepletavajo z matematičnimi, fizikalnimi in naravoslovnimi disciplinami. Na starih tehniških visokih šolah —■ kakor v Berlinu-Charlot-tenburgu, v Ztirichu in drugod, so se razvili naravoslovni historični in juridični instituti, da predstavljajo take tehniške visoke šole prav za prav že cele univerze. V Angliji obstoje že dolgo poleg collegov, ki obsegajo znanstvene skupine naših historičnih fakultet, tudi enakovredni kollegi za inženjerske vede, za arhitekturo in podobno. V Franciji obstoje na celi vrsti provincialnih univerz tehniške fakultete v okviru teb univerz. Isto je na belgijskih univerzah v Bruxellusu, Gentu in v Liege-u. Baš sedaj se je tudi v javnosti že razpravljalo, da se je tehniška visoka šola v Vratislavi združila s tamkajšnjo univerzo iu da tudi češkoslovaško prosvetno ministrstvo pripravlja enako združitev tehnik z univerzami. Tehniško visoko šolstvo se je v glavnem že otreslo empirične doktrine. Danes uporablja tehnika na vseh svojih področjih znanstvene metode, opira se na eksaktne matematične dedukcije, pri svojem praktičnem ustvarjanju tehniški laboratoriji in preizkuševališča niso nič drugega kakor razširjeni fizikalni, kemijski in naravoslovni laboratoriji. V delovnih metodah in svojih končnih smotrih, služiti resnici in napredku človeštvu, ne zaostajajo v nobenem oziru za podobnimi institucijami historičnih fakultet. Tehniške vede prepletajo danes vse javno življenje v taki meri, da se morajo upoštevati tudi na najvišjih javno-upravnib mestih in celo v mednarodnih odnošajih. Vprašanje pa ima tudi še eno specialno ljubljansko stran. Univerza v Ljubljani bo že z ozirom na svoje zaledje vedno ostalo pro-vincialna univerza in v tem ni nič poniževalnega. Nasprotno! Znano je, dn so se baš mnoge provin-cialne univerze v Nemčiji, na Holandskeni in drugod izredno intenzivno uveljavljale enkrat v tej, drugič v drugi panogi. Pač je treba v takih razmerah skrajno racionalno izrabiti vsa razpoložljiva duševna in materialna sredstva. In to smo v Ljubljani v skrajni meri izvedli. Instituti tehniške fakultete za matematiko, fiziko, mineralogijo in pe-irografijo služijo s personalom in inventarjem vred istočasno tudi filozofski fakulteti. Naš kemijski institut pa služi istočasno filozofski in medicinski fakulteti. Obratno nam pa zopet pomagajo profesorji naravoslovja s filozofske fakultete in en profesor z medicinske fakultete. Vsaka delitev ljubljanske univerze na dve samostojni visoki šoli bi torej v takih razmerah pomenila res nevaren eksperiment, ki bi globoko posegel v organizem vsega slovenskega visokošolstva. Saj si ne morem misliti, da bi mogli našteti skupni instituti uspešno poslovati v simbiozi dveh ločenih visokih šol. Vse to so razlogi, na katere sem mislil, kakor sem omenil, že meseca januarja 1919 in ki se uveljavljajo danes po 14 letih v taki meri, kakor tega niti sam pričakovati nisem mogel. Iz svojega globokega prepričanja vam morem torej izjaviti, da smatram sedanjo organizacijo tehnike v okviru univerze za Ljubljano edino pravilno in tudi edino racionalno izvedljivo.« Izredna skupščina ZSAU Danes ob devetih dopoldne se vrši v zbornici univerze izredna skupščina »Zveze slušateljev Aleksandrove univerze«. Na dnevnem redu je razgovor o reorganizaciji slovenske univerze Dolžnost vsakega slovenskega akademika je, da se skupščine udeleži. Za delegate udeležba obvezna! ZSAU. Asistent dr. Radšel Zapustil Golnik. — Interni oddelek bolnišnice v Slovenjgradcu dobi novega šefa. Zgodilo se je na pomlad, da je šla učiteljica z otroci na izlet, da jih je privedla na prostor med ležalno lopo in golniškim poslopjem, izprožila roko in prst in zaneseno začela: Glejte otroci, to je lista strašna hiša, kjer umira toliko mladih življenj... Ta čas se je nekdo porogljivo razkaš-ljal in prekinil pouk. Tole je prav za prav razmerje sveta do Golnika in njegovih ljudi. Pročelje zdravilišča je na gosto prevrtano z zmerom odprtimi okpi, ki so še v polnem solncu podobna oslepelim očem; kdor postoji in od daleč gleda nanje, nikoli dobro ne ve, kaj se godi za temi zidovi, najbrž se mu zazdi, da tu ne more biti nobene žive ljubezni in nobenega sovraštva. Dogodki so res na majhen obseg zgneteni, ali pestri so, bujni, da ima to življenje sv»j čisto posebni tok, ki se loči po urah in dnevih. Ob sredah in sobotah na primer je hodil skozi hodnike zdravnik z napol zastrtim obrazom, kakor da nosi fe-redžo muslimanskih žen, na čelu pa mu je sijal kovinski reflektor: tako je dr. Radšel prihajal k pacijentom in zdravil njihova bolna grla. Koliko ljudi je že od vsepovsod, ki nosijo v sebi ta spomin če premislimo, da je dr. Radšel prišel na Golnik 1296 hta! Prav gotovo je njegovo delo tesno povezano z velikim razvojem Golniškega zdravilišča in z usodo premnogih ljudi v toku poslednjih let. Dr. Radšel se je razgledoval tudi po svetu. Nekaj časa je prebil v Davosu, potem v Arosi, Mtlnchenu in na Dunaju, kjer je posebno pažnjo posvetil boleznim in zdravljenju grla. Od tam se je spet povrnil na slovenska tla in stopil v težko službo človeka, v težko službo bolnega in nesrečnega človeka. Kako znamenit je medsebojni odnos zdravnika in bolnika, ki je včasih obema v dobro včasih obema v hudo, o tem nikoli ne govorimo v Javnosti, samo med tistimi se vse godi, ki so navezani drug na drugega. Človek na tihem zmerom upa, da še ni vse izgubljeno, toda tej veri mora zmerom tudi zdravnik pridevati svojo besedo, da ne prikrije resnice, pa tudi ne, da brutalno prerokuje: Ti boš lajha — kakor sem sam doživel nekje. Sliko iz človekove notranjosti, ki pokaže vse skrivno dogajanje pljuč — to da aparat Potem pa je treba še do srca — to da človek. Zato najbrž je bilo na Golniku zmerom mnogo tistih, ki so trkali na vsakomur dostopna vrata dr. Rad-šelovega kabineta. Poleg oskrbovanja grl je dr. Radšel vršil slikanje na Rontgenu, da je marsikak pacijent strmel nad to čudovito magijo, ki pričara spren mbe pljuč na celuloidno ploskev. Potem je imel svoj oddelek pacijentov, za katerega je skrbel in kamor je prihajal pregledavat, razgovarjat se in tešit. Pri vsem tem se je posvetil še znanstvenemu delu. Doslej je že več razprav objavil v »Zdravniškem vestniku«, ki ga je začel ob desetletnici zdravilišča urejevati šef-zdravnik dr. Neu-bauer. Eno izmed njih (Tuberculosis epiglothidis) menda pripravlja, da jo razširjeno objavi v nemških strokovnih listih. Svoje odlično mesto so zavzemala vselej tudi predavanja, katera je govoril na vsakoletnih tečajih na Golniku, ki služijo praktičnim zdravnikom, da se morejo seznaniti 7. metodami in izsledki ftizeologije. Pa ne samo v ožjem krogu — mnogokrat je z motociklom odšel v okolico in poučeval ljudi v njihovih prosvetnih domovih. Ko je bil šef-zdravnik delj časa na dopustu, je sam vodil sanatorij in pred kratkim je prejel visoko odlikovanje, ko je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Zdaj se je poslovil od Golnika, da prevzame novo službeno mesto v Slovenjgradcu. Premnogim |e žal za njim in ne najmanj tistemu osirotelemu čevljarskemu vajencu, ki je z vedrim nasmehom stopal k operacijskemu prostoru; ko ga je pa dr. Radšel matiral na šahovski deski, takrat si ni znal pomagati in je bila ta nesreča tako huda lan j, da se je bridko razjokal. — Pj. Obremenjeno okrajno sodišče Ljubljana, 12. januarja. S 1. aprilom bo stopil v veljavo pri viseh sodiščih nov civilnopravdni pošto pnik, ki je znatno razširil pristojnost okrajnih sodišč in s tem še bolj obremenil njih poslovanje. Po starem redu spadajo pred okrajno sodišče civilne pravde do zneska 6250 Din, za višje zneske pa so pristojna okrožna, oziroma deželno sodišče. Po novem postopniku pa bodo sodila okrajna sodišča do zneska 12.000 Din. Nadalje bodo ta sodišča pristojna tudi za mandatne, menične in čekovne tožbe do višine 12.000 Din, za kar so sedaj pristojna okrožna sodišča. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču se bodo te tožbe odkazovale po črkah tožencev na posamezne tiri civilne oddelke. Okrajno sodišče postane hkratu tudi upravno samostojno, razdelitev poslov bo odrejal starešina, vodilo bo sodišče evidenco nad uradniki. Naravno, da bodo posli z novimi zadevami silno narasli. Izkaz ljubljanskega sodišča za lansko poslovanje navaja, da je bilo 44.967 novih poslov- nih številk in za 8449 več ko predlanskim. Razdelitev poslov pri okrajnem sodišču je bila sedaj objavljena. Je nekaj sprememb. V civilno-pravdnih zadevah je bila izvedena drugačna razdelitev. Vodstvo II. civilnega oddelka je, kakor smo že javili, prevzel s. o. s. dr. Vlado R up ni k. Njemu so odkazane tožbe s črkami A do J po imenu tožencev, toda brez črk E in J. Tretji oddelek vodi s. o. s. Vladimir Velušček, ki sodi v pravdah s črkami K do O ter Ž. Četrti oddelek je [»overjen s. o. s. g. Jožetu Baričeviču s tožbami P do V brez črk U in V. S. o. s. g. Janku Miillcr ju so poverjene tožbe s črkami E, J, U, V in Z, dalje vse stanovanjske odpovedi ter civilno in kazensko pravna pomoč. Izvršilni oddelek V vodi kot doslej s. o. s. dir. Andrej Dolinar, hkratu tudi zemljiško knjigo, izvršilni oddelek Va pa je prevzel s. o. s. dr. Jože šenk, ki je doslej vodil ne-sponvi oddelek VIII. Tega pa je prevzel s. o. g. Ferdinand Morala Lani je bilo pri ljubljanskem okrajnem sodišču ogromno civilnih pravd, kar 6307 in za 594 več napram 1. 1031. Kaj so nalovili pri raciji? Ljubljana, 13. jan. Racija! Racija! Tak kliic se je širil danes ves dan, od zgodnjega jutra pa do popoldne po vseh skrivališčih in zbirališčih, v mestu in zunaj mesta, kjer se zbirajo brezdomci. Kriv ali nekriv, vsakdo, ki je slutil, da ga bo policija prijela, vsakdo se je skušal umakniti in skriti še na kako bolj varno, bolj zanesljivo mesto, do kamor ne morejo niti stražniki, niti detektivi. Policaja je danes ziopet napratvila generalno pometanje po mestu. Zima je trda, neusmiljena preganjalka ljudi, ki so brez zaslužka, z vseh strani stalno prihajajo brezdomci in brezposelni v Ljubljano v upanju, da bodo tu lažje prebili zimo. Seveda je večina teh ljudi na cesti brez svoje lastne krivde, proti svoji lastni volji. Toda živeti morajo vsi in ti Ubogi ljudje si pač pomagajo s prosjačenjem. Med nje pa so se utihotapili tudi poklicni delo-mrzneži, kri jiim ni mnogo za delo in tudi prosjačiti niso pač voljni, pač pa oprezajo za kakšnim postranskim »zaslužkom«, to je za tatvinami. Ti so imeli danes najslabšo vest. Po vsem mestu so stražniki prijemali mlade fante, kri so pritiskali na kljuke in prosjačili pri strankah. Policija je pregledala vse skednje, vse kozolce, vsa podobna nočna zavetišča brezdomcev. Že dav,i se jih je nabralo nekaj desetin v policijskih zaporih, do popoldne pa ee jih je nabralo blizu 80. Po večini so to krepki možje in fantje in skoraj vsakdo odkrito pove: »Dela ne dobim, če- prav bi rad delal. Živel bi vseeno rad, torej moram prositi!« Uradniki na policiji, kri so i.meli danes dela črez glavo, pa so jim odgovarjali: »Nisi iz Ljubljane doma, prišel si iz Hrvatske (iz Bosne, iz štajerskih krajev, z Dolenjskega, z Gorenjskega itd.), v Ljubljani imamo sami dovolj revežev in brezposelnih, v pristojno občino boš morali« Res je, po večini so bili med aretiranci in med žrtva mi racije sami taki, ki imajo edini greh nad seboj, da so brez dela in brez zaslužka ter morajo zato prosjačiti. V nekem konjskem hlevu v Ljubljani je policija iztalenila mladega fanta s še dokaj inteligentnim obrazom in z očali na očeh. Fant je odgovarjal na vprašanja v nemščini in fant je prostodušno priznal, da je popotni brat iz Nemčije. Komi je bil v Niirnbergu, pa je »začasno« brez zaslužka in je sedaj na »študijskem potovanju« (reoi: pro-sjačenju po Jugoslaviji). Uradnik skoraj ni verjel, da ima ta ubogi nemški beraški popotnik ime: Zeus. Fant bo moral iz Jugoslavije. V neiki nočni kavami sta davi dremala dva mlada fanta. Stražnik jiu je aretiral in odvedel. Pri njiju so našli 4 lepe svilene šale. Takoj je pristopil drug stražnik, ki je imel davi ob Ireh službo pred pošto. Povedal je, da je opazil, kako sta dva fanta ob treh zjutraj odpirala izložbo tvrdke »Mela« in nekaj jemala ven. Stekel je za njima, toda fanta sta zbežala. Pozneje sta prišla še celo nazaj oprezat, aH je stražnik še na mestu. Značilne razprave pred sodiščem Ljubljana. 12. jan. Mali kazenski senat pod predsedstvom viš. sod. svetnika g Antona Mladiča. Vrstile so se razprave, ki so razgalile vso socijalno in gospodar, razburkanost današnjih dni. Prihajali so pred sodnike nesivčn. ljudje, ki so jih stiska, brezposelnost in pomanjkanje spravili v kriminal. Najprej sta bili dve tajni razpravi. Druga je bila za marsikoga prav poučna, ker daje lejx> svarilo, da mora biti človek zelo previden s svojimi izjavami o političnih problemih. Solidni, po opisu policije zavedni jugoslovanski državljan Jože O., 55-letni posestnik, doma iz Moravč, stanujoč v Ljubljani, je bil zaradi zločinstva po čl. 3 in prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti državo obsojen na 3 mesece strogega zapora in v denarno kazen 000 Din ali 10 dni nadaljnjega zapora ter v plačilo stroškov kazenskega postopanja, ker je na Novega leta dan, ko je Pital -.Slovenca« na deski pri Medjatovi hiši na Dunajski cesti, izrekel nekaj političnih pripomb in povedal tudi zgodbo o treh živalih. Bil pa je aretiran na licu mesta in izročen sodišču. DVA NAIVNA PONEREJEVALCA NOVCEV. Pred tremi sodniki sta se morala zagovarjati zaradi ponarejanja 20-dinarskega srebrnika v stiski živeča Ivan M., 34-letni delavec iz Št. Vida nad Ljubljano in Ivan R., 45-letni mizar iz Malih Viž marjev. Obtožnica pravi, da sta ponoči 23. novembra vlila iz trdega svinca — litine za ležaje 4 komade 20-dinarskega srebrnika in da je en falzi-fikat, ki je bil drugače prav nerodno izdelan, Ivan R. spravil v promet, ko je ž njim kupil v Cirma-novi trgovini v Št. Vidu za 2 Din čaja. Tam sprva falzifikata niso spoznali in so ga sprejeli. Prvi obtoženec je bit iiKratu c.bdolžen, la te drugega nagovarjal k ponarejanju. »Kako se, Ivan M., zagovarjate? Kdo se je prvi izmislil?« je vprašal senatni predsedirk. »Prišel sem,« je začel mirno svoj zagovor prvi obtoženec, »k njemu na obisk. Sedela sva in se razgovarjala. Tožil mi je, da nima dela. Pa sem mu omenil, da bi bilo dobro delati denar. Odvrnil mi je: »Dobro bi bilo, toda na kakšen način!« Pozneje sem šel h Kremžarju, da bi dobil kako kovino. Nisem nič opravil in sem se vrnil, šel je nato on in prinesel svinec. Vlivala sva obliko srebrnika v globinovo škatljico. Slabo se je posrečilo. Nisva imela namena spraviti novec v promet. Jaz ga nisem nagovarjal, sam je silil. Vzel sem S, on si je enega pridržal. Pozneje mi je pravil, da ga je oddal pri Cirmanu.« Drugi obtoženec Ivan R. je priznal, da je pomagal delati denar, toda na prigovarjanje prvega obtoženca. Ta pa je odločno zavračal to obdolžitev Njemu je sodišče več verjelo. Drugi obtoženec je obupno pristavil: »Dela ni!.. Krasti ne smeš!« .< Eden sodnikov: »To pa še manj I« Bila sta obsojena: prvi obtoženec na 3 mesece in 60 Din denarne kazni ali 1 dan zapora ter drugi obtoženec na 4 mesece strogega zapora in 120 Din denarne kazni ali 2 dni zapora. Sodbo sla sprejela. Prvi obtoženec je prosil za 14-dnevno prekinitev zapora. Predsednik pa mu je omenil, da bi v tem primeru moral nastop kazni odložiti do 1. aprila. Uvidel je, da je bolje sedeti na toplem čez zimo, kot pa zunaj zinrzovati. VLOM ZARADI STRADAJOČE DRUŽINE. Brat Jože in France B. sta brez posla. Prvi mora živeti družino, 2 otročička, ki stradata kruha. Žalostna sta zrla na družinsko bedo. Pa je brat Jože zasnoval načrt, kako bi prišla do moke in živeža. Vlomila sta v trgovino Frančiške Koza-mernik na Lesnem Brdu. Odnesla sta vrečo moke in vrečo kaše ter vse naložila na voziček, odpeljala domov, voziček pa potem vrgla v neko grapo. Priš-li pa so jima orožniki na sled. Trgovka je dobila inoko, koruzo in voziček nazaj, brata pa sta romala v zapor. Pri generalijah je predsednik pripomnil: »Orožniki pravijo, da je Jože navedel za svoj jx)klic »tat«. — »Kaj delate, Jožef?« — »Različna dela.« — Pozneje je predsednik vprašal: »Ali je res, da sta vzela moko in kašo?« Oba obtoženca hkrati: »Ja!« Predsednik: »Kdo si je izmislil?« Prvi Jože: »Jaz!« Pripomnila sta nato, da sla vzela v stiski. Ni bilo dela. Obžalujeta. France je še omenil: »Živimo v pomanjkanju I« Obsojena sla bila: Jože na 7 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. brat France pa na 3 mesece strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Brata sta sodbo sprejela. Najbrž bi vzela še več iz izložbe, ko ne bi bilo stražnika takoj na mestu. Hitro je policija dognala, da sta aretirana lastnika šalov prav tista, ki sta poskušala ponoči vlomiti v izložbo. Tudi od tvrdke »Mele« so spoznali, da so zaplenjeni šali njihova last. Fanta seveda tajita, da bi vlomila v izložbo in trdita, da sta šale kupila. Do poznega večera je danes policija izpraše-vala in zasliševala pri raciji prijete. Duh varšavskega Betvedera Varšava, 6. januarja. Od konoa Uzjazdovske aleje pa do Plač Zamiko-vi je okrog 4 km. Na prvi točki stoji mali lepi Belvedere, kjer stanuje maršal Pilsudski, na plač Zamkovi je bivša kraljeva j>alača, kjer prebiva predsednik republike. Od enega do drugega vodijo v ravni črti sirotke, od ljudstva mrgoleče ulice: Krakovsko predmestje, Nowi Swiat in Ujaz-dovska. Nasproti Belvederu stoji ogromno poslopje armadnega vrhovnega inšpektorata, oboje pa je pod skrbnim varstvom številnih stražnik oddelkov. Okrog kraljeve palače pa so same cerkve, samostani. muzeji in zopet cerkve. Straže so redke, domala jih ne najdeš, če pa naletiš na kakšno, se pozdravite kot stari prijatelji. Takoj poleg Zani-ke je staro mesto in židovski gbeto. Nekoliko stran, kot iz spoštovanja, a vendar v vidni bližini, stojijo zopet velikanska poslopja vrhovnega generalnega štaba in mestnega poveljstva. Nekako v sredi med Belvederom in Zanikom pa je parlament s poslanskim hotelom. Iz te čisto krajevne porazdelitve lahko bere« vso resnico o današnjem političnem položaju Poljske. Dva gospodarja, ustavni in dejanski. Ustavni šef države obdan od vsega sijaja tradicije, a ob njegovo palačo pljuskajo močno valovi moderne demokratične Poljske. Dejanski gosjiodar države, maršal Pilsudski. nedostopen, obkrožen vsepovsod od vniske Vi trn <'-, ..-----i: — „ . --, — —---v. . , i vi |>( tyi a » ijt^ii, vio s svojimi polkovniki >pride na pomoč ustavi«, če bi bila preslaba, da ščiti Poljsko v sodobnem političnem vrvenju. Mod obema šefoma ledi mirno pairlamemt, ves nov, bel, skoroda neobrabljen, plah, ki bi rad gospodoval nad ustavo, a se mora pokorno umakniti v zatišje in premišljevanje pred komando iz belega Belvedera. Poslanski hotel je tako mično prislonjen ob sejmo vo palačo. Poslanci vživajo vse udobnosti, krasne sobe, telefon, tekoča voda, restavracija, vrt, vse! Zdi se, da zato, da bi ne sitnarili. Pa vsaj se vrata med zl>ornico in med hotelom lahko zaprejo, ako tako zahtevajo interesi Poljske! Zunaj pa valovi življenje od Zamika do Belvedera. a puls državnega življenja se ne tipije v kraljevi palači, ampak v idiličnem skrivališču maršala Pilsudskega. In nikdo se tukaj temu ne čudi. Zdi se, da je normalno. Ko je bil zadnjič Zaleski izpodrinjen iz krasne palače Brlihl. kjer je nameščeno zunanje ministrstvo, tik ob generalnem štabu in vis-a-vis od »kavarne polkovnikov« v hotelu »Evropejski«, da napravi mesto polkovniku Becku. se je tukaj sprememba smatrala za normalno in pravilno. Zakaj? Zato. ker Poljska v svojem političnem razvoju še ni dosegla stabilnosti. Vsepovsod čutiš, kako se tam od zapada. od nemške meje, dvigajo valovi revizionizma. Revizija mirovnih pogodb, to je besed«, ki tukaj vsakega spravi ob živce. Vsi ostali problemi so spričo nemške nevarnosti malenkostni in Poljska bi jih v svojem mladostnem poletu rešila z lahkoto. Toda ta odurna pošast revizionizma, ki grabi po starih poljskih pokrajinah v imenu nekega laži-pacifizma je vprašanje, ki l*»legne brazde skrbi po čelih vseh voditeljev naroda, brez razlike strank in pred njim. tako se zdi. utihnejo vsa nesoglasja, vsi kričeči kontrasti. '.ato pr« vili i, da r oljska še ni dosegla ]M>li-tične stabilnosti. In dokler je ne bo, dokler bodo njene meje v nevarnosti, dokler se bodo »legale grabežljiv« roke po njeneot oBomlju, bo v poljskem javnem življenju nadvladal in prevladoval legio-narski duh, ki ga poosebljuje danes Pilsudski. ki ga predstavlja »vlada polkovnikov«, ki ga zrcali na zunaj ta tesna povezanost med vojsko in državno upravo, ta podrejenost ustavne oblasti nadrejenemu nadzorstvu državne obrambe. Poljska je radi lega pod nekim režimom tihega, sprejetega in brez protestov prenašanega prekega »oda. V zunanjem ministrstvu sem slišal naravnost trditev, »da je leto 1933 leto revizionizma«. Zalo ni čuda, če se je moral umaknili Zaleski, ki je predstavljal ženevski duh kompromisov in če mu je nasledil legionar. ki ima sicer spoštovanje, a malo zaupanja v Ženevo iu ki hoče braniti poljske meje v prvi vrsti s svojimi legionarji. to se pravi z odpornimi silami poljskega naroda. In tako ti sedijo ti legionarji povsod na vodilnih mestih. Nič čudnega torej, če se v Varšavi govori malo o predsedniku republike, sikoroda nič o predsedniku vlade, a mnogo, nuvogo o maršalu in o njegovih le-giomarjih. Če pomislimo nazaj n« zgodovino poljskega naroda in na sadizem, s katerim je bil trikrat raz-cefedran in raztrgan ter teptan, in če pomislimo, da vstajajo zopet one stare destruktivno sile. ki jim leži na poli neodvisno slovanska poljsko država in dn »e »prekletstvo zemljepisne lege- do danes prav nič ni spremenilo, potem bomo s simpatijami sledili vsem nai>orom polj.«keea naroda, da si ohranijo ikkkIvidnost in svobodo To kar tukaj vid im», ni militarizem, ni nikaka vojaška diktatura, ni rožljanje s sabljami, ampak še vedno I raja joči je^ionarski duh poljske narodne revolucije. ki živi dalje v vsakem poljskem snrni, ker vsakdo čuti instinktivno, da boj še ni končan. To pomeni nune vaniavrfci Belvedera. K. Ljubljanske vesti: Zanimivosti iz glavne carinarnice Ljubljana, 12. Januarja. Pogled z ljubljanskega gradu proti severu obstane ludi na kompleksu novih zgradb, ki so od junija 1931 vzrasle na prostoru za glavnim kolodvorom. So to objekti glavne carinarnice, ki eo sedaj že vsi pod streho. Popolnoma dograjena je stanovanjska kolonija, katere poslopja so bila nedavno kolavdirana in so se sedaj stranke, večinoma družine carinskih uradnikov, že vselile. Dalje je zgrajena velika stražnica finančne kontrole, kjer bodo lepi uradni prostori in hkrat.u tudii dve stanovanji. Pod streho je tudi dvonadstropno upravno jioslopje, kjer bodo nameščene vse carinske pisarne, blagajna in obsežen moderen laboratorij. V surovem stanju je dograjeno 125 m dolgo in 25 m široko carinsko skladišče, ki bo imelo obojestransko rampo z dovozom s ceste. V zvezi z zgradbo modeme carinarnice je bila nujno potrebna preureditev nekaterih železniških objektov in so ta dela deloma že izvršena. Staro železniško delavnico so morali premestiti na gorenjski kolodvor, kjer je že na prostoru med gorenjsko in kamniško železniško progo zgrajena nova delavnica. Zaradi nekaterih težkoč pa še nI mogoče zgraditi poslopja za železniško agencijo, ki bo vodila razne posle železniške uprave v zvezi s carinjenjem. Treba je odstraniti staro rampo in postaviti novo, kar se pa še ni moglo izvršiti zato, ker še niso rešena nekatera privataiopravna in druga vprašanja. Gre v prvi vrsti za sporno razlastitev nekega privatnega srveta. Dosedanji stroški iz kaldrminskega kredita v znesku 25 milijonov Din znašajo: stanovanjska kolonija okoli 3.7 milijona, stražnica finančne kontrole 1.4 milijona, upravno poslopje 0.65 milijona, carinsko skladišče 1.9 milijona in preureditev že- Pepe Lončar pri Abrahamu Mladeniško čil je, urnih korakov jo maha na vse strani, gibčen, zgovoren in delaven, niti enega sivega lasu še ne pokaže, ampak vse to nič ne pomaga — Pepe Lončar je danes videi Abrahama, Pepe je star 50 let in noben človek mu jih ne more odpisati. Tam stPri kaplanu« ob Ljubljanici ima gostilno, pravo meščansko gostilno z dobro pijačo in jedačo. In kako pridno streže in zabava svoje številne goste. Zato ga imajo pa tudi vsi radi, kličejo ga od mize do mize, da jim kaV-o »zasoli«. V njegovi gostilni je še vedno star g "" -ničarski običaj, da mora gostilničar piti pri gosu . In za take prilike ima Pepe vedno že kozarček — v žepu. Mojster je naš Pepe v potegavščinah, novice pa kar iz rokava stresa, seveda tudi take, ki se niso nikoli zgodile. Kadar je Pepe službeno odsoten — kar gre skoro vedno na rovaš pospeševanja slovenskega avtomobilizma — je kar prazno v gostilni četudi je polna gostov. Vsi komaj čakajo, da se vrne s svojega službenega potovanja. Pepe pa ni samo za zabavo, ampak zgrabi življenje tudi z resne strani. Že nad 20 let vneto sodeluje pri Glasbenem društvu »Ljubljani« in je •teden izmed tistih zvestih pevcev, ki se redno udeležujejo pevskih vaj. Tudi sicer se udejstvnie, kjer le more. Poleg mnogih lepih lastnosti pa diči našega Pepela posebno njegovo izredno dobro in usmiljeno srce. Prav rad pomaga vsem, ki 6e nanj obrnejo, bodisi z dobrim svetom, s posredovanjem, pa tudi dejansko. Koliko revežev je že nasitil v svoji gostilni, kolikim je bil krstni ali birmanski boter, najrajši pa gre za pričo k poroki, kar je seveda združeno z izdatki, ki se jih pa Pepe ne boji. Zato ni čudno, da ima toliko prijateljev kakor malokdo ne samo v Ljubljani, marveč tudi po širni naši domovini. In vsi ti prijatelji se ga bodo danes ob 50-letnici njegovega rojstva spominjali in prosili Boia, naj ga ohrani čilega, zdravega, srečnega in zadovoljnega še mnogo, mnogo let. Bog živi našega jubilanta! Akcijski odbor in Društvo stanov, najemnikov Z ozirom na dogodke, ki so se odigrali pred »klicanjem javnega shoda Društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani dne 30. oktobra 1932 med zastopniki Akcijskega odbora strokovnih organizacij državnih in privatnih uslužbencev, upokojencev in narodnega delavstva in Društvom stanovanjskih najemnikov v Ljubljani, so se sestali dne 5. januarja 1933 delegirani zastopniki obeh skupin, da razčistijo nastala nesoglasja v javnosti. Delegati so ugotovili, da zasledujejo Strokovne organizacije državnih in privatnih uslužbencev, vpokojencev in narodnega delavstva kakor tudi Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani iste cilje, to je omiljenje stanovanjske bede in znižanje previsoke najemnine. lezniških objektov 1.3 milijona, skupaj torej okoli 8,950.000 Din. Pri gradnji glavne carinarnice je bilo dnevno zaposlenih povprečno okoli 500 delavcev, ki jim je »Stavbna družba« izplačala na mezdah okoli 3.5 milijona Din. Vsa gradbena dela je kot glavni podjetnik prevzela Stavbna družba v Ljubljani, Ki je že pred vojno pod starim imenom »Kranjska stavbna družba« zgradila v naših krajih mnogo velikih in monumentalnih stavb. Posamezna obrtniška dela pa je Stavbna družba oddala izključno domačim podjetjem in obrtnikom, tako so izvršili: stopnice in cevi Dominik Battelino, kleparska dela Peter Žitnik, mizarska Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev, lesene stopnice Ciril Habicht iz Šiške, ključavničarska dela Rudolf Geyer, tapetniška Ivan Čeme, steklarska Avgust Agnola, slikarska in pleskarska Ivan Bricelj, polaganje parketov Josip Puh in Lavrenčič et Ko., polaganje keramičnih plošč tvrdka »Keramični in gradbeni materijal«, pečarska dela Kalmus in Ogorelec, vodovodno inštalacijo Teodor Korn in električno inštalacijo inž. Ga'beršček. Kako ogromen je obseg vseh poslopij nove ljubljanske carinarnice, je razvidno iz tega, da meri vsa zazidana ploskev približno 12.000 kvadr. metrov. O obsežnosti stavb pa priča tudi porabljeni gradbeni materijal. kajti porabljeno je bilo 1,300.000 kosov opeke, 40 vagonov apna, 120 vagonov cementa, 15 vagonov železa. 7000 kubikov peska in gramoza ter 1500 m cementnih cevi. Notranja dela pri raznih pod streho spravljenih poslopjih se bodo nadaljevala, v kolikor bo vreme dopuščalo in je pričakovati, da bo glavna carinarnica že prihodnje leto mogla poslovati v novih zgradbah. Povod nesoglasju med obema organizacijama so bili letaki, ki jih je izdalo Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani za svoj shod in na katerih so bila označena tudi društva in organizacije, ne da bi bila ista o tem preje obveščena. Društva in organizacije so proti temu ugovarjala, ker niso mogla za shod prevzeti potrebne odgovornosti. V dnevniku »Jutro« jc izšla dne 29. oktobra 1932 št. 253 izjava prizadetih društev in organizacij, katera je bila mestoma mogoče preostro, iz česar so nekateri sklepali, da so društva in organizacije državnih in privatnih uslužbencev, vpokojencev in narodnega delavstva proti obstoju in delovanju Društva stanovanjskih najemnikov, kar je prišlo tudi do izraza na javnem shodil, ko so padali žaljivi medklici proti osebam kot zastopnikom organizacij, ki so v imenu teh podpisale »Izjavo«. Društvo stanovanjskih najemnikov izjavlja, da so bili ti izrazi neumestni. Da ne bi javnost napačno sodila teh dogodkov, izjavljamo, da se bodo organizacije zastopane v akcijskem odboru skupno borile z Društvom stanovanjskih najemnikov v Ljubljani v dosego znižanja sedanjih previsokih najemnin. Ljubljana, dne 12. januarja 1933. Za društvo stanovanjskih najemnikov: Cefcrin Drago s. r., Badiura Joško s. r. Za akcijski odbor: Doržič Ivan s. r., Lilleg Maks s. r. Jnvau Rud. s. rr Kaj ho danes ? Drama: »Voda«. Izven. Znižane cene. Opera: »Pri belem konjičku«. Izven. Kino Kodeljevo: Ob 8 Vihar na Moidblanku. Nočno službo imajo: mr. Levstek, Besljeva 1; mr. Bohinec ded., Rimska 24 in dr. Kmet, Tyr-ševa cesla 41. O Za koncert koroške narodne pesmi so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice samo še stojišča. Sedežii so popolnoma razprodani. Opozarjamo, da se dobi v predprodaji tiskani spored z besedilom vseh petih zborov. Koncert se vrši nepreklicno v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 20 v Unionski dvorani. 0 Veseloigra »Stric v Toplicah« na odru Rokodelskega doma. Jutri bo vprizorilo rokodelsko društvo velezabavno igro »Stric v Toplicah«. Igra vzbuja ves čas veselo razpoloženje. Udeleže naj se je gotovo vsi oni, ki je še niso videli. Prepričani naj bodo, da jim bo igra napravila veliko veselja. Kdor pa je bil že kedaj pri igri, bo pa gotovo zopet prišel jutri že radi tega, da vidi g. Janka Novaka v iziborni vlogi strica Glavana. Os-krbite si pravočasno vstopnice v predprodaji, ki bo danes zvečer od 6—8 in jutri dopoldne cd 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Pričetek predstave je točno ob pol 8 zvečer. © Šentpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek večer ob 8 skioptično predavanje, ki ga bo imel g. stolni vikar AL Košmerlj. Društveni odbor vljudno vabi vse člane, da se ga udeleže. 0 Prosvetno društvo Trnovo vprizori v nedeljo, dne 15. januarja mladinsko igro »Janko in Metka«, pravljico v 4 slikah. Spisala Adelajda Wette, poslovenil M. Markič. Igra se vprizori prvič na našem odru. Začetek ob pol 8 zvečer. Vstopnice se dobijo v predprodaji v nedeljo od 10 do 12 v društvenem domu, © Mesto venca na grob f ravnatelja Janka Jegliča daruje za Dom slepih mestni sbivbenik Miroslav Zupan 150 Din. 0 XLIII. redni občni zbor društva »Pravnik« se vrši v ponedeljek dne 30. jan ob 17 v just'čni palači, soba št. 129. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika in odbornikov. 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. 0 Otroška zavetišča v Ljubljani. Mestna občina vzdržuje v Ljubljani 4 zavetišča in sicer prt Sv. Florijanu, na Prulah, na Taboru in novo zavetišče, ki je v šišenskem sokolskem domu. V teli zavetičih je mestna občina vzdrževala v 1. 1932 200 otrok ter je zanje izdala 180.000 Din. ..Dim-KOZA ljuDS|ono - vclescjem sprejema za svojo dražbo kožuhovino do dne 21. januarja — Lovci, poslu-žite se te ugodne prodajne priložnosti. O Begunec iz Našic. V kavami »Metropol« (Mi-klič) je predsnočnjim zbudil pozornost gostov majhen deček, ki se je samozavestno vsedel za mizo in naročil belo kavo z žemljicami. Dečku je bilo komaj deset let, njegova obleka je bila prašna in za-valjana ter je kazala, da prihaja deček z dolgega potovanja. Ko je plačeval — govoril je hrvatski — je natakar videl, da ima dečko mnogo denarja. Ob-veščeu je bil stražnik, ki je dečka aretiral in ga odvedel na policijo. Izkazalo se je, da je deček doma iz Našic v Slavoniji ter da je pobegnil od svojih staršev, pravzaprav je pobegnil pred šolo in posledicami slabega izpričevala. Pri dečku so našli 142 Din denarja. Deček je bil oddan v oelgonske zapore na magistratu, kjer bo moral počakati, dokler ne pride kdo od njegovih svojcev ponj iz Našic. 0 Stari oskrbovanci mestne občine. Lani žal ni bilo mogoče zgraditi mestni občini novega zavetišč s za onemogle v bežigrajskem okraju, zato je osla <; staro vet išče v Japljevi ulici še vedno pre-natrp.ino in nezadostno. V oskrbi zavoda je bilo lani 269 oski l-ovancev in sicer 172 moških in 97 žensk. Oskrbovan- prejemajo hrano štirikrat na dan, bolniki pa peuvrat Zjutraj in popoldne dobe belo kavo, opoldne tečno kosilo, zvečer pa prav tako tečno večerjo. Poleg tega je prejemalo v začetku leta hrano do 80 visokošolcev, vendar pa so to število gospodje na magistratu skrčili pozneje na 40, češ, da bo zavetišče nekaj s tem prihranilo. Dalje dobiva hrano iz mestnega zavetišča več družin s 50 do 60 člani. Zavetiška kuhinja preskrbuje a hrano tudi 40 otrok v zavetišču na Taboru. Iz kuhinje mestnega zavetišča prejema torej hrano 400 do 450 oseb. Poleg tega je mestna občina vzdrževala v raznih hiralnicah na lastne stroške 65 oskrbovancev, za katere je plačevala 13 do 15 Din dnevno. Ker lia svetu nismo večno, uravnajino dni povšečno, večkrat k Slamiču skočimo pustne krofe naročimo! © Po slabi družbi glava boli. Neki starejši gospod v Trnovem je predsnočnjim po veseli družbi v gostilni povabil družbo, s katero je prebil ves večer, k sebi na stanovanje. Gospod naj-brže ni vedel, kakšne vrste ljudi je povabil k sebi, zakaj moški in ženske te družbe niso nič kaj na dobrem glasu, če pa je vedel, si mora posledice že pripisati sani sebi. Zakaj, ko se je včeraj zjutraj zbudil, je opazil, da mu je iz predalov pohištva izginilo okoli 2000 Din gotovine, srebrna ura, doza in čaša, v skupni vrednosti 3100 Din. Gospod je sicer davi vso družbo ovadil policiji in je policija tudi vse aretirala. Kljub temu, da so na policiji vso družbo zasliševali ves dan, ni bilo mogoče dognati, kdo je ukradel denar in dragocenosti. Le malo upanja more imeti go3pod, da bo dobil denar in srebrnino nazaj. 0 Pumparce, obleke, suknjiče, najboljši nakup ' A. Preskcr, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. i I l 'Oijolii flouo! IMmli Ni k malo i ovesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kbkor luč z gora spisal FrAVeiser D J. poslovenil Jože Jagodic. Cena broširani Din 15'—. polplatno vezani l)|n 22"- Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Vrhnika Dramatični odsek Prosvetnega društva je vprl-zoril dne 6. in 8. januarja znamenito dratno v treh dejainjih: Maurice Maeterlinok, »Stilmoudski župan«. Režiral je g. Marjan Marolt, ecenerijo je uredil g. Josip Sikita. Dvorana je bila pri obeh predstavah polna, veliko je bilo tudi takih, ki niso več dobili vstopnic. Zato je odbor sklenil, da bodo ponovili igro v nedeljo 15. januarja ob treh popoldne, da se omogoči obisk igre tudi tistim, ki je do zdaj niso mogli videti. Opozarjamo občinstvo na to dramo, da si pravočasno preskrbi vstopnice. — Pred igro je zapel pevski zbor Prosvete nekaj lepih pesmi pod vodstvom g. Sikite. Igra je sijajno izpadla. Dasiravno je tako težka, mučna, če jI človek napeto sledi, je bilo občinstvo zadovoljno; to pot je [»okazalo, da zna tudi globoko misliti, sodelovati, paziti. Igralci so svoje vloge rešili odlično, samo v nekaterih trenutkih je bilo opaziti, da so od igranja nekoliko utrujeni, kar pa ni Čudno pri taki igri. Marsikatero oko je postalo solzno ob zadnjem dejanju, ko se je pokazalo, da je zmagala poštenost in neomajna odkritosrčnost župana stil-mondskega. Kako je šel sam v smrt — nedolžen, dasi je videl poleg sebe dvoje od žalosti se trgajoči srci hčerke Bele in sina Florisal Vrhiničani, v nedeljo torej k igril Domžale Godbeno društvo v Domžalah ima v nedeljo, dne 15. t. m. svoj redni letni občni zbor, na katerega se vabijo vsi člani. Na praznik dne 2. febr. bo uprizorilo društvo v svojem domu velezabavno komedijo »Babilon«. Za postni čas pa dramatični odsek že sedaj pripravlja liostandovo »Vest«, dramo, ki bo s svojim globokim jedrom pretresla vsakogar. Pripominjamo, da so za uprizoritev »Vesti« zaposleni samo stari, v dramatiki res dobro podkovani igialci. Za lo dramo je v Domžalah kam-r tudi v okolici že sedaj dosti zanimanja. Kamnik Koliko nas jc? Kamniška občina je majhna in ima z vsemi predmestji in vasmi Perovo, Fužine itd., komaj 2548 prebivalcev. Od teb imajo večino ženske, katerih je 1366, moških pa samo 1182. Tujih državljanov je 45, po veri jia poleg katoličanov še 31 pravoslavnih in 5 evangeličanov. Zanimivo je, da občina po številu prebivalstva zadnjih 40 let ni prav nič napredovala. Leta 1893 so našteli v kamniški okolici le nekaj manj občanov, namreč 2368. Ustanova dr. Andreja Volkarja. Pred par leti je umrl v Pragi profesor dr. Andrej Volkar, ki je v svoji mladosti obiskoval kamniško osnovno šolo, doma pa je bil v Okroglem pri Spitaliču v Tuhinjski dolini. V spomin na svoje radostna dijaška leta, ki jih je preživel v Kamniku, je pred smrtjo naklonil 5000 čeških kron in nekaj vrednostnih papirjev kot fond za jiodporo revnih porodnic, stanujočih v kamniški občini. Do konca 1932 je ta fond narastel na 8834 Din. Podpora se sme izplačevati res revnim porodnicam, ki so brez vsakih sredstev in to najdalj dva meseca po porodu. Blagi mož, ki ni bil Kainničan, je s tem jiokazal svojo hvaležnost mestu, v katerem je prejel prvo šolsko izobrazbo, ki mu je bila temelj na poli k blagostanju v daljni Pragi. Drsanje se je zopet pričelo, ko je te dni nastopil mraz z novo silo. Drsališče je v redu in drsalcev tudi dovolj. Za nekatere kraje pa je mraz še posebno važnega pomena, ker imajo precej dohodkov z izvažanjem ledu za ledenice. V kamniškem okraju se ga največ izvozi iz Trzina. Voda, ki poplavi travnike, zmrzne v ogromno ledeno ploščo, na kateri imajo najprej veselje drsalci, nato jo pa delavci razseka.jo in led naložijo na vagone. Vsako zimo izvozijo 50 ali še več vagonov ledu, največ v Ljubljano. V petek so naložili 6 vagonov ledu, ki je letos komaj 8—10 cm debel. Novo mesto Skioptično predavanje se vrši prihodnjo nedeljo ob 4 popoldne v Prosvetnem domu. Predava g. pisatelj Fran Finžgar o temi: »Skozi staro slovansko državo v Budimpešto«. Ker bo priznani govornik predaval o sturoslovanski Panonski državi in o današnjih razmerah v sedaj potujčenih krajih ter kazal zelo zanimive slike iz svojega potovanja in iz mednarodnega zborovanja Pen-kluba v Budimpešti, smo prepričani, da bo njegovo predavanje obiskalo občinstvo v obilnem številu. Občni zbor podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« za Novo inesto je bil v nedeljo dne 8. januarja v osnovni šoli. Udeležba je bila pičla, to pa zato. ker je bil občni zbor premalo razglašen. Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da je podružnica nazadovala v preteklem letu za polovico članstva. Poudarjalo se je, da se naši okoličani vse premalo zavedajo pomena sadjereje. Podružnica je ustanovila Iaslno drevesnico, kjer ima letos 700 jabolčnih in hruškinih cepljencev. Poleg tega je nakupila večjo množino šipka in bo gojila visokodebehie vrtnice. V bodoče bo drevesnica gojila tudi breskve, marelice in slive. V tekočem letu priredi podružnica več tečajev, kakor: oskrbovan.,e sadnega drevja, gojitev vrtnic, obiranje in zapatko vanje sadja za trgovino itd. Iz Džehola V proteslantovski reviji »Zeitschrift der evnn-gelisclien Missionen« beremo v januarski številki dopis protestantovskega misijonarja iz Čeng Teja (l)žehola) na Kitajskem, ki je z ozirom na sedanji položaj na Daljnjem vzhodu zanimivo. Glasi se: Ne vem, ako bo to moje pismo dospelo do Vas; odkar so pri nas jioštne razmere tako slabe in je tudi železnica vedno ogrožena od oboroženih krdel — saj živimo v neprestani vojski — smo od sveta skoro odrezani. Res da zveza s Pekingom, kjer je vrhovni poglavar naše dežele, generalni guverner vsega severnega Ritaja, znani Čan Su Ljan, slejko-prej funkcionira; toda pisma, ki jih tjakaj pelje naša državna pošta skozi Čju Men Kau med deve-limi in desetimi vrati Velikega zidu, se odpravljajo iz Tien Cina j>o morski poti, ki je jako dolga, kakor veste. Zato rajši pošiljamo svojo koresjiondenco skozi Mukden v Mandžuriji, odkoder se odpravi po E. C. It., to je po kitajski vzhodni železnici (Eastern Chinese Railway) skazi Rusijo, tako da lahko z ekspresom, če gre vse po sreči, čez osem dini dospe do svojega cilja. Toda ta pot je zelo riskirana; do mandžurske meje ni več nobene državne poštne tveze, ker se z Mandžurci nahajamo v vojnem stanju, odkar tam komnndirajo Japonci — zato moramo svoja pisma izročati kakšni karavnni naših živinskih prekupčevalcev, ki potujejo na mongolskih konjičih ali pa tudi kar na kamelah. Taki ljudje pa »o nezanesljivi ali pa jih ustavijo; v takem slučaju je treba protekcije tako od kitajskih stražarjev kakor od mandžukojskih (tako namreč zdaj imenujejo naši sosedi svojo državo) graničarjev, da karavana lahko pride črez — za tak slučaj je treba dati ljudem s seboj primerno število dolarjev. Sele ko se korespondenca nahaja v ambulančnetn vozu man-džukojske državne železnice iu potem na vzhodao- kitajski prcngi, je varna, zakaj tam se ni več šaliti kitajskim dobrovoljcem, ki so jih Japonci po štirih mesecih ljute gverilske vojne ugnali; seveda presenečenja so vedno mogoča, zakaj Kitajec je zvit ko kača. Py tem uvodu se moram najprej v svojem ime- i nu kakor v imenu svojih vernikov tukaj iz vsega srca zahvalili za darove, ki ste nam jih po Evati-geljskem misijonskem odboru kakor nalašč za božič poslali — prišli so skozi Peking nepoškodovani in celi, zakaj Čan Su Ljan, ki je protestanlovskim misijonom celo naklonjen, v tem oziru strogo gleda na red. Stvari bodo tukajšnjim evangeličanskim kristjanom, ki so radi gospodarske krize in vojske v velikih stiskah kakor sploh vse prebivalstvo, prišle zelo prav za zimo, ki bo še huda v mongolski stepi. Se enkrat torej prisrčna hvala, zlasti pa g. su-perintendentu dr. Mullerju! Zanimalo Vas bo, kako tu živim. V Čeng Teju, tako je namreč kitajsko ime mesta Džehola, glavnega kraja džeholske province, bi bilo silo prijazno, če nc bi bilo takih homatij. Mesto, ki ima nad 50.000 prebivalcev, leži v naravnost rajski dolini ob lepi reki, ki se zliva v Luan Ho, in ludi ljudje eo dobri, bodisi Kitajci bodisi Mongoli, katerih je ogromna veČina. Dežela je jako bogata, pa manjka ljudi, ki bi jo znali izkoristiti. Can Su Ljan je aicer podjeten mož, pa je preveč zapleten v notranjo kitajske homatlje, da bi se brigal za dežele onkraj Velikega zidu. To je tudi razlog, da silijo k nam Japonci, r>otem ko so se polastili Mandžurije, kjer bivajo naši mongolski sorojaki (ne mislim seveda sebe!). Bližino japonskega režima itak že dolgo čutimo. Kakor hitro je bila proglašena mandžurska država, eo naši Mongoli, ki so se po voiski hudo zbrihtali postali i® skromnih pastirj*ev in"živinskih mešetar-jev ter trgovcev, o katerih bi bil pred leti rekel, da r političnih zadevah ne maj o do pet šteti. Dravi di- plomati. Pogosto pridejo k nam s severa Mongoli iz neodvisnega Mongol ulusa (ulus = država) iz Urge, kjer imajo čisto demokratično ustavo in parlamentarno vlado, ki pa je močno pod vplivom Sovjetske Rusije. Novembra meseca je bil na primer pri nas nek narodni poslanec velikega kuruldana (to je parlament) v Urgi ali Ulan Batorju, kakor se to mesto od leta 1924. dalje imenuje, ko se je po propagandi ageulov iz Moskve dežela odcepila od Kilaja. Pripotoval je do Pekinga na avtobusu, ki redno vozi med Urgo in slaro rezidenco bivših kitajskih cesarjev, katere je zdaj nasledoval naš Čan Su Ljan. Ta j>oslanec je našim mongolskim glavarjem razkladal, da je sicer Mandžuko odvisen od Japoncev, da pa so Mandžurci danes že tako zelo napredovali v narodnem in razrednem smislu — mož je navdušen boljševik — da bodo Jajioneem kmalu fige pokazali in se združeni z ostalimi Mongolci Azije resnično osvobodili v federativne sovjetske republike vsega Mongol-ulusa. Tedaj pa je vstal s slamnjače — zborovanje se je vršilo v nekem bli-dovskoim templju — najuglednejši kan (poglavar) džeholjslkih Mongolov in rdečemu bratcu iz Ulan Batorja povedal, da če ne bodo Mongolom vladali Japonci, jim bodo še meuj ruski komunisti in njihovi podrepniki. On da že ve, da tudi že v Ulan Batorju vre in da bodo ondotni Mongoli v doglednem času po med 11 s sovjetskim režimom. Mi džebolski Mongoli pa bomo svobodno živeli po jfostavah iti običajih naših dedov in pradedov pod mogočnim rumenim zmajem (grb kilajske republike)! Poslanec iz Unge je bil ves poparjen, glavarji pa so navdušeno pritrjevali svojemu govorniku, zakaj vsi so precej petični in o proletanski republiki nočejo n č slišati. Naši Mongoli nočejo biti ne pod sovjetskim varuštvom ne pod »malimi žabami z otokov*-, knkor porogljivo imenujejo Japonce, ki jim dišijo naše plodovile ravnine in bogate rudo, ampak hočejo samo svoje mongolske pravice, kakor »o ve- ljale že od časov velikega Džlngis Kana. Nam misijonarjem je seveda strogo zabičano kakor se samo po sebi razume, da se ne vmešn- evangeličnnov pripada vsem džeholskim strankam in strujam in zato moramo biti prijatelji z vsemi. Dnevna kronika Koledar Sobot«, 14. januarja: Feliks (Srečko) Nolan-ski, duhovnik, mučenec; Hilarij (Radovan), cerkveni užeuik, škof Novi grobovi -J- V Ljubljani je včeraj umrl g. Ludovik G o r k m a n, sin trgovca in posestnika. Pogreb •bo v nedeljo ob pol 3 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše globoko sozalje. -j- V Vrbju pri Žalcu je umrla g. Terezija N i d o r f e r, bi vša poseatoica. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4 popoldne. Bug ji daj večni mir in pokoj 1 Osebne vesli = Ban dr. Marušlž se je vrnil z rednega dopusta ter je prevzel zopet svoje uradne posle. Privatne stranke bo sprejemal ob četrtkih od 11—14. Ljudsko gibanje v fatu 1932 Župnija Mošnje. Leta 1932: Rojenih doma 25 in v Ljubljani 5. (Poročenih na Brezjah 169, v Mošnjah 3 in v Ljubljani 3 pari. Pokopanih v Mošnjah 9 iu na Brezjah 8. Ostale vesti — Klubski dan v Planici. V nedeljo dne 15. jan. t. 1. priredi Akademski športni klub s sodelovanjem SK Ilirije in smučarskega kluba Ljubljane, svoj klubski dan s tekmo na 16 km. Pokroviteljstvo nad prvo in v tej sezoni največjo prireditvijo so prevzeli rektor univerze kralja Aleksandra I., g. dr. Matija Slavič, predsednik SK Ilirije g. inž. Šuklje Milan in predsednik ljubljanske zimsko-sportue zveze, gosp. Ante Guidovec. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Start ob 10 dopoldne na spodnjem travniku pri kozolcu. Žrebanje ob 8 zjutraj v gostilni pri kolodvoru. Prijave je treba predložiti juryji pol ure pred žrebanjem. Razglasitev rezultatov bo ob 14 v smučarskem domu SK Ilirije. — Banovinska davščina na motorna vozila. Banska uprava dravske banovine razglaša: Pri registraciji motornih vozil za leto 1983 se bo pobirala letna banovinska taksa in 100 odst. nadomestek banovinske trošarine na pnevmatiko za 1. 1933. Na to se opozarjajo lastniki motornih vozil s pripombo, da smejo oblastva, ki vr.se registracijo motornih voziil, izdajati nove evidenčne tablice šele potem, ko prizadeta stranka predloži dokazilo o plačani banovinski davščini za 1. 1933. Višina banovinske trošarine in 100 odstotnega nadomestka za trošarino je razvidna iz pravilnika o banovinskih davščinah dravske banovine (Službeni list št. 275-27 z dne 1. aprila 1932) in si vsakdo saim lahko izračuna, koliko mu bo plačati za njegovo motorno vozilo. — Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajanje in razširjanje št. 1. »Radničkega glasnika« od 7. t m. — Kolodvorska restavracija, oddaja. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani razpisuje prvi pismeni natečaj za oddajo kolodvorske restavracije na postaji Cakovec v triletni zakup Licitacija bo 6. februarja t. 1. ob enajstih pri gornjem ravnateljstvu (Ljubljanski dvor) soba št. 59-1, kjer •e dobe vsak dan od 10—11 dopoldne uataisinejša -'pojasnila. '' — Zagrebčani veliko pišejo. V preteklem letu m> zagrebške pošte prejele in odposlale naprej nad 60 milijonov raznovrstnih pisem, dopisnic, razglednic, tiskovin in vzorcev brez vrednosti, v Zagreb pa je prišlo iz zunanjega sveta 20,670.000 pijem, dopisnic itd. — Komisijonelno pregledovanje zagrebških pekaren. V zadnjem času so se Zagrebčani zelo pritoževali, kako slab kruh prodajajo peki. Te pritožbe so dale tržnemu komisarijatu povod, da je odredil komisijonelno pregledovanje vseh zagrebških pekaren. Komisija sestoječa iz zdravnika, kemika, člana zagrebškega zdravstvenega komisari-jata, bo te dni pregledala vse pekarne. Zadnji čas so cene moki nekaj poskočile, peki pa ne smejo povišati cen kruhu, zato se je pač kruh poslabšal. Dejstvo, da se je moka podražila in da mlini ne dajejo nič več moke na kredit, je povzročilo, da je 16 od 80 zagrebških pekarij sklenilo prenehati z obratovanjem — Na letošnji svetovni razstavi v Chicagit bo zastopano tudi propagandno društvo, ki bo razstavilo lepo zbirko narodnih noš ter razne slike umetniškega ter tujsko-prometnega značaja. — Poskusen samoumor. V torek zvečer se je pri vlaku ob 19.05 na postajališču v Slovenjgradcu vrgel pod vlak neki delavec. Pravo ime samomorilnega kandidata se ni moglo ugotoviti, pravijo pa, da se piše Ivan B., doma nekje iz Selnice ob Dravi in. ima ženo in enega otroka. G. Plaznik iz Pa meč in nekateri drugi so ga potegnili izpod vlaka ozroina s proge, obupanec pa se je zopet pognal na progo in si na vsak način hotel vzeti življenje. Prijel se je močno za tračnice, da so ga komaj ločili od njih. | pravite? — Poškodba in nesreča. V vasi Krakovem pri Brežicah so neki ljudje napadli 26-letnega hlapca Ivana Marcu iz Orešja v občini Senovo ter ga resno poškodovali po glavi in po telesu, tako da je moral v ljubljansko bolnišnico. —- Tja so pripeljali tudi 52-letnega posestnika Janeza Pogačarja iz Križa pri Kamniku, ki je na cesti padel in si zlomil levo nogo. — Neizterjani davki. Davčna uprava v Subo-tiet je v preteklem letu nabrala 33 milijonov neposrednih davkov, 2.700.000 Din banovinskih do-klad, 7,320.000 Din taks in pristojbin ter 1,231.000 Din državne trošarine. Skupno je bilo tedaj pobranih 41.851.000 Din davkov. Do leta 19610 je su-botiška občina pobirala tudi državne davke. Ko je država vzela izterjevanje davkov v svoje roke, je ostalo 65 milijonov neizterjanih davkov, ki so večinoma zastareli. Zaradi tega bo baje občina tožena. Davčna uprava se sedaj silno trudi, da bi izterjala čim več davčnih zaostankov. — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josei« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Koliko v Subotici popijejo. V letu 1932 so v Subotici popili 4522 hI piva, 6196 hI vina in 316 hI ruma, konjaka, žganja in likerjev. Vsa popita pijača je prinesla skupaj 692.758 Din trošarine. — Nenavadno nizko stanje Donave. Iz Novega Sada poročajo: Za sedanji čas izredno nizko stanje Donave nenavadno otežuje ladajski promet. Pri preseku Mohov-o (Šarengrad) je v četrtek kazal vodomer 1.80 m. Ker sežejo naloženi vlačilni brodovi dva metra v vodo, morajo blago prelagati iu brodove posamič vlačiti naprej. Položaj pri Ce-revici je še slabši, ker je tam samo 1.20 m vode. Najbrž bodo ves promet po Donavti zaradi prenizke vode začasno ustavili. — Lov na šakale na Korčuli. Pred par dnevi smo poročali, da so na Korčuli napravili lov na šakale, ki so se v lanskem letu silno razmnožili. Na prvem lovu so ustrelili samo enega šakala. Pred dvema dnevoma so zopet napravili lov. To pot so imeli lovci več sreče in o ustrelili .ri šakale. Z lovom bodo toliko časa nadaljevali, da bodo šakale iztrebili. — Tragična smrt im. Diinitrijeviča. te dni smo poročali, da je v Splitu skočil v morje bivši načelnik v ministrstvu inž. Dlmitrijevič. Sedaj so pa ugotovili, d« gre za nesrečen slučaj. Inž. Dimitrijev ič ni mogel spati in je zato jemal uspavalna sredstva. To je storil tudi usodno roč pred pravoslavnim božičem. Proti jutru je Sel od uspavalnega praška ves omoten iz hotela na obalo, kjer se je sprehajal. Pri tem pa je omahnil in padel v morje. — »Franz Josef« grenčica spravi prebavne organe k rednemu delu in udejstvovanju. — Študij tujih jezikov (ruskega, češkega, italijanskega, nemškega, francoskega, angleškega, španskega) je omogočen 6edaj slehernemu Slovencu, od kar imamo ia. te jezike učbenike iu i Ko je te dni izšla statistika, koliko to v Ljub Ijavi lansko lelo popili alkoholnih pijnt, so jo kajpada ponatisnili vsi listi. Tudi hrvaiki listi so prinesli o tem izvlečke z nič kaj laskavim komentarjem. Včeraj sem čital v nekem hrvaškem listu med raznoterostmi tole noličko: 'Kako Slovenci pij o. V Sami Ljubljani so popili Ljubljančani skupaj za 5o milijonov Din alkoholnih pijač. Povprečno vsaki Slovenec iz Ljubljane zapije nad 1000 dinarjevl Toliko približno porabijo v občinske namene vse dalmatinske občine skupaj.* Ko sem prebral to-le hrvaiko notico, nekam malo prijazno sestavljeno na račun slovenske pijanosti, sem si dejal: 55 milijonov je res lepa vso-ta! Kaj bi se dalo za ta denar vse napraviti? Gospod Janez Kalan ima kar prav, ko nas tako pegla zaradi pijače. Kajpada on nas pegla iz ljubezni do svojega naroda, ta-le hrvaiki list pa s svojo notico ne kaže nobene ljubezni do nas v svojem roganju. Ali smo res zaslužili, da ves svet s prstom kaže na nas? Take notice naj bi brali slovenski pivci in pijanci, da bi se malo iztreznili! Vendarle pa mislim, da Zagreb ali Belgrad ali Subolica ne zaostajajo prav nič za slovensko Ljubljano! Bogme, gospoda, ko bi kdo izračunal, koliko lam doli popijejo pijačel Na ta način bi v bratskem soglasju drug drugemu lahko izpraševali svojo jugoslovansko vest. Tudi to bi ne bilo brez haska. Pa tedaj bi nekateri rekli, da se grizemo med seboj. Pa se ne bi grizli, marveč lepo prijateljsko vzgajali in navajali k treznosti; samo ton bi moral biti bolj prijateljski, kakor pa je v gorenji notici. Saj priznamo, da Slovenci res mnogo pijejo, drugi morda ne manj ali še več. Razlika je le ta, da Slovenec, kadar ga ima pod kapo, to takoj obesi na veliki zvon. Sicer pa, kje je rečeno, da so vse to v Ljubljani popili sami Slovencii? Nad 40.000 tujcev je lani prišlo v Ljubljano, posebno poleti. Ti niso pili same limonade, verujte, da ne. če pa je hrvaški list omenil dalmatinske občine, da vse skupaj ne porabijo toliko za občinske namene kakor t Ljubljani zapije jo, morda bo res. Res pa je tudi to, da je Ljubljani že v vsaki drugi hiši dalmatinska ošlarija. Po mojem mnenju je torej vrsta na nas, opominjali Slovence k treznosti, hrvaški kolega pa bi že zaradi dalmatinskih kleti r Ljubljani moral biti liho! Celje 0 Koncert koroške pesmi. Udelženci iz okolice si lahko še danes teletonično rezervirajo vstopnice pri Mohorjevi knjigarni ali Goričar, vdova. Ce bo dosti udeležencev, bo vozil z Vranskega ob pol U Kotarjev avtobus in pride v Celje ob pol 4. Vračal bi se ob pol 7 ali pozneje, kakor bi potniki želeli. V slučaju potrebe bi vozila dva avtobusa. •CJ" Sprejem koroških pevcev. Koroški pevci pridejo jutri z vlakom, ki prihaja ob 11 iz Maribora. Usojamo si opozoriti vso slovensko celjsko javnost, da se udeleži sprejema na postnji, kal or tudi da s polnoštevilno udeležbo pri popoldanskem koncertu dokumentira, da stražarji naše severne slovenske meje še niso pozabljeni. Koncert se bo vršil ob 4 popoldne v veliki dvorani Celjskega doma, ob 8 zvečer bo pa v mali dvorani Celjskega doma, družabni večer. er Umrla sta v celjski javni bolnišnici Amalija Oberžan, 56-letna brezposelna služkinja iz Malih Grahovš; v Gaber ju Vozlič Ivan, dva meseca star otrok brivskega mojstra & Razdelitev semenskega krompirja. Kr. ban. uprava bo razdelila letos spomladi izbran semenski krompir oneidovec. po ceni 1 Din za kg. — Vzorni kmetovalci bodo sprejemali krompirjevo seme proti vrnitvi po prvi prihodnji žetvi, toda za to se morajo javiti pri okr. kmetijskem referentu. Kmetovalci iz občine Celje okolica, ki žele naročiti krompir, naj javijo to do 18. jan. 1933 v občinski pisarni na Bregu. -O" Primarij dr. Pestotnik Frant, specijalist za živčne bolezfii in šef bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju, ordinira za živčne bolezni počenši z 16. jan. v Mestni hranilnici, Krekov trg št 7, Celje, dnevno od 2 in en črtet do 4 in en četrt popoldne. & Mestni avtobus sporoča: na progi Celje— Solčava bo vozil celjski mestni avtobus pričenši s 15. jan. t. 1. do nadaljnjega samo do Luč, ker je promet od Luč do Solčave skoraj popolnoma ponehal. Vsakdanja vožnja Celje—LuČe oziroma Luče—Celje ostane neizpremenjena. & Uradno popravljanje volivnih imenikov v letu 1933. Na mestnem magistratu" so razpoloženi volivni imeniki, v katere ima pravico vsak pogledati, če je pravilno vpisan ali ne. Volivni imeniki bodo v ta namen razpoloženi do vključno 20. t. m. med 9 in 12 dopoldne v sobi št 2 mestnega na-čelstva. Mariborske vesfs: Kozuhanje s smrtnim izidom Pred malini o^aitom okrožnega sodišča se it- obravnaval včeraj krvav in nesrečen zaključek kožulianja v Vrtičah dne 12. oktobra lauskega leta. Na zatožni klopi so sedeli dva brata Belšak Franc in <\.ntcn ler oče Josip, vsi trije iz Plavča, dalje brata Josip in Karel Potrč iz Plača, Čep ko Rudolf iz G .isnitzberga pri Špilju v Avstriji ter Hiti Gusutv iz Maribora. Vseh sedmero je obtoženih, da so se udeležili pretepa, ki se je končal z alostno smrtjo Franca Potrča. Kot ,'avni obtoženci so mišljeni v obtožnici trije Butšaki. zlasti' Franc Belšak, čigar roka je zadala Potrču smrtne sunke. Potek dogodka opisuje obtožnica sledeče: Dne 12. oktobra se jc zbralo pri posestniku Celin-šeku v Vrtičah kakih 40 ljudi pri kožuhanju. Gospodar jim je pridno nalival jabolčnico in vinski mošt in vladalo je med posti veselo razpoloženje. Opazilo pa se je, da je nasprotje med skupino bratov Belšak in skupino, ki so ji načelovali trije bratje Potrč. Ko so sc Belšnkovl odpravili, so se dvignili tudi Potrčevi in .funaj je prišlo do spopada. Pokojni Franc Potrč je podrl F'ranča Bet.šaka na tla. Slednji je pričel kričati nu vse grlo na pomoč in prihitela sta res njegov oče in brat, eden s cepcem, drugi s kolom ter pričela udrihati po Potrču. Med tem pa je prihitela na pomoč tudi Potrčeva skupina, ki jc ]>osegla v boj. Takrat pa je Franc Belšaik odprl nož ter naglonut en za drugim zadal na njem ležečemu Potrču 6 sunkov. Pet sunkov ga je zadelo v hrbet, šesti pa je bil smrten ker ga je zadel v prsi ter mu prerekal srčne žile. — Sodba za udeležence tega žalostnega pretepa se je glasila: Belšak Franc 4 leta iu en mesec strogega zapora, Belšak Anton 5 mesecev za-jjora, pog. na 4 leta, brata Joško in Kari Potrč vsak mesec zaiporo, Rudolf Cepeč in Gustav Hiti 1 mcsec zapora, pogojno 4 leta. vadnice že v materinskem — slovenskem jeziku in se mu ni potreba posluževati zato tujih slovnic. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v svoji bogati zalogi učbenike in vadnice za sledeče tuje jezike: Učbenik ruskega jezika, priredil prof. J. Orožen, nevezan 50 Din, vezan 64 Din. Učbenik češkega jezika, prirfdil prof. J. Orožen, nevezan □ Koroški pevski zboli dospejo v Maribor danes v soboto ob 12.42. Po pozdravnih govorih s strani mestne občine, pevskih društev in kluba koroških Slovencev L.o odhod na grob škofa dr. A. M. Slomška, kjer izpregovori škof dr. To-mažič. Drevi ob 20 v veliki dvorani pivovarne »Union« koncert koroške pesmi. Nastopi pet -10 Din, vezan 50 Din, Nemščina brez učitelja (2 i peVskih zborov, ki bodo peli skupno in posa zvezka) 1. slovnica 8 Din, 2. slovensko nemški raz- j m6ZUO najlepše koroške pesni. Po koncertu ji govori, 8 Din. Učbenik nemškega jezika, priredila dr. Piskernik, vezan 80 Din. Nemški glagol, priredila dr. A. Piskernik, za I. in II. šolsko leto, vezan 68 Din. Francoščina brez učitelja, osnovni pojmi iz francoske slovnice za samouke, priredil dr. St. Leben, nevezano 28 Din. Francoski glagol, priredil dr. J. Kotnik, 10 Din. Francoska vadnica, priredil dr. Fr. šturm: I. letnik 32 Din; II. letnik 36 Din, III. in IV. letnik 64 Din. Italijanska vadnica I. in II. del za šole in dom, priredil dr. St. Leben, vezano 62 Din. Učbenik- angleškega jezika, sestavil J. M., nevezan 50 Din, vezan 64 Din. Učna knjiga španskega jezika, besednjak, dvogovori, čitanka in slovnica, sestavil R. Leban, nevezano 50 Din. Ž€iit€ vitaminov! Kupite „Jatta" pomuronfe Stranki sta pri nas pravzaprav samo dve, napredna in konservativna, kot je skoro povsod tako po svetu; imamo tudi nekaj komunistično navdahnjenih ljudi in pa tudi nekaj takih, ki bi se ne branili Japoncev, če bi prišli, samo da bi kaj zaslužili; tudi taki se najdejo povsod na tej zemlji. Pomen pa imajo samo naprednjaki in njihovi nasprotniki, konservativci, kakor jih imenujejo. Le-tenn pripadajo skoro vsi Mongoli, dočim so v naprednem taboru samo nekateri mongolski prvaki v mestu Džeholu, kjer stoluje kitajski guverner, s katerim so posebni prijatelji. Za Kitaj 60 sicer vsi Dželiolci, naprednjaki in njihovi nasprotniki, samo da konservativci hočejo ohranili mongolsko tradicijo in svoje narodne navade ter pravic«, napredni veljaki j>a so na tujih univerzah izgubili vsak smisel za reči, ki se jim zdijo starinske. V vseh drugih rečeh pa so dže-holski naprednjulci vseskozi staroverski (le doma-Eih svečenikov Buddhe, ki se pri Mongolih imenujejo lame, ne marajo). Tako na primer se zavzemajo .čeprav so mongolskega rodu, za kitajski cof, ki je bil že leta 1912. odpravljen, pa se ga naši džeholski naprednjaki še danes krčevito držijo. Cof naj vlada povsodi, enoten cof v mislih in čustvih, v knjigah in govorici, v uradih in izven njih, na kameljem bazarju in na Stepi tako v hišah kakor v templih in šatorih! Tudi v socialnem pogledu so skrajno nazadnjaški: pastir in kuli, ki sta nižji bitji naj ostaneta pastir in kuli večno, vladajo pa naj mandarini, kakor so odmekdaj, absolutno in brez ugovora. Sploh so za vse, kar ni mongolsko, ker leto se jim zdi napredno in kulturno. Njihovi zaruka-nosti v tem oziru se celo Kitajci sami smejijo in jih nimajo za popolnoma normalne. Konservativci pa so v vseh rečeh čudovito napredni, samo da se držijo domače vere in morale. Torej obe stranki sta si sedaj hudo v lasQh. Naprednjaki. pri katerih ima največji vpliv Ku Navaki, ugleden član (ruvernerekega sveta, kateri Je v isti dvorani družaben večer, h kateremu se vabijo vsi ljubitelji Korošcev. Jutri v nedeljo ob 8 daruje v frančiškanski cerkvi sv. mašo vodja turneje č. g. župnik Poljanec. Pri sv. maši poje pevsko društvo »Dobrač« iz Brnce (Zilska dolina). Po končani maši odpotujejo koroški pevci z vlakom ob 9.10 proti Gelju in Ljubljeni. □ Zastave v pozdrav koroškim bratom. Mestna občina razobesi na svojih poslopjih v pozdrav pevcem iz Koroške, zastave. Primerno bi bilo, če j bi sledil njenemu vzgledu tudi ostali Maribor ter | tako pokazal svojo ljubezen in veselje ob prihodu ! bratov iz Koiotana. □ Smuk v Rimskem vrelcu. Zadnje poročilo s iz Rimskega vrelca javlja: temperatura zjutraj -7, opoldne -1 sopinjo, sneg: 20 cm pršiča na i stari podlagi v višini 800 m je 50 cm krasnega pršiča! Smuka idealna. Tečaj za začetnike v smučanju, kakor za že izvežbane traja nepretrgoma do konca meseca ter je mogoč vstop vsak čas. Prijaviti se je vodji tečaja v Rimskem vrelcu ob prihodu. Udeleženci, ki ostanejo 10 dni v tečaju, imajo jiolovično vožnjo. Kupijo na odhodni poslaji celo karto do Guštanja, s katero se vračajo nazaj zastonj. □ Opustitev avtobusnih voženj. Radi zelo slabe frekvence opušča mestno avtobusno podjetje s 15. jan. do nadaljnjega vožnje na sledečih progah: Maribor—Selnica ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 18 in iz Selnice ob 18.45. Maribor—Ruše, ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 18.40 in iz Ruš ob 19.40. Maribor—Št llj ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Maribora, Glavni trg ob 18 In iz Št. IIja ob 19. Maribor—Sv. Martin, samo ob državnih praznikih, z odhodom iz Maribora Gl. trg ob 18.4r, in iz Sv. Martina ob 19.45. Mestna proga Maribor—Studenci so podaljša ob nedeljah in praznikih do Limbuša, in sicer samo večernja vožnja z odhodom iz Glavnega trga ob 18.22, iz Studencev ob 18.30. Odhod iz Limbuša ob 18.40, prihod v Maribor na Gl. trg ob 18.50. Ostale vožnje na tej progi se vrše po dosedanjem voznem redu. □ Sejmi so pričeli. Z včerajšnjim dnem so zopet pričeli mariborski sejmi, ki jih je prebivalstvo celega mariborskega zaledja občutno pogrešalo. □ Mrtvaški »von. V Radvanju je preminili« v visoki starosti 80 let, posestnica gospa Rozalljn Cerar. Blago pokojnico pokopljejo dane« popoldne ob 2. Pogreb se vrši iz hiše žalosti n« pokopališče v Rndvnnju. Naj počiva v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje! □ Ribje dobrote. Včerajšnji ribji trg je bil zelo dobro založen tako z. domačimi knrpi. pripada tajni družbi »bratov jutranje zvezde«, hudo prijemajo konservativne kane zaradi izjav, ki so jih podajali na onem zborovanju v budovskem templu, ki sem ga že omenil. Jaz seveda nisem bil navzoč, toda neki lama, s katerim sva prijatelja, mi je povedal, da 60 se kani postavili samo za mongolske pravice, dočim Ku Navaki ogorčeno trdi, da so se izneverili vladi Cansuljana in 6e družijo z Rusi, z Japonci in ne vem še s kom. Kolikor jaz poznam Ku Navakija, bi rekel, da se on laže, ker je to, kakor sem sam izkusil, kar Betn tukaj, starodavna navada »bratov jutranje zvezde«, ki se tega orožja poslužujejo zlasti v boju zoper domače lame. Ku Navaki pa ima ugodnejše stališče v borbi zoper kane mongolskega ljudstva, ker je na njegovi strani Društvo vseh vaških poglavarjev ali manda-rinov, kakor se imenujejo še po kitajski navadi. Prvega starešino tega društva slučajno poznam; je dober človek in se piše Less Wu Rajt, torej pristen Mongol, kakor ime samo pove. Bomo videli, kaj bo še iz tega, zaenkrat je na vrhu Ku Navaki, ki je tudi vse dželiolske lame in nadlame ostro ukoril v »Blagem vonju iz Džehola« — tako je namreč ime našemu napol uradnemu listu po stari kitajski navadi, ki ljubi dajati ljudem in Bitvarem poetična imena. V celo stvar se je vmešal tudi neki nadbo-nec iz Benarcsa v Indiji, ki sicer pri nas nima nič govoriti, uživa pa velik ugled v budistovskem svetu — [Kietavil se je na stran Ku Navakija. Naši kani in lame pa pravijo, tla jih ta tuji bonec nič ne briga in da jih sploh vsi indski bonci laltko pišejo v uh, kakor se pravi po domače. Tako torej živimo v Džeholu. Še enkrat hvala za darove in sporočite mi, ali ste prejeli to pismo ____________________ ______ in priloženo sliko, ki predstavlja Ku Navakija in j kakor z raznimi dobrotami jadranskega in nekatero je napravil nek moj prijatelj kitajski risar, j vernega morja. Knrpe je poslala hrastovtSkn Prisrčno pozdravljam Vaš udani Gottlieb Christian ' graščina v dveli sodili (okoli 200 kg) na trg ter i Radeniacher, pastor jih prodajala po 10 Din kg. Dalje, so se dobili: t luubljo (20 kg) po 16, moli (35 kf) po 26, »rdele (40 kg) po 14, acial (16 kg) i*> 28, ciplje (115 kg) po 26, borboni (15 kg) po 26 in morski losos po 26 Din za kg. □ Novo električno podjetje. V Cankarjevi ulici 26. se je osnovalo novo elektrotehnično podjetje »Jugoelektra« Venko Albert in drug. Družabniki so Ivan Scbreiber, Franjo Saks in Albert Venko. □ Končna likvidacija bančne podružnice. Podružnica Anglo-avstrijske banke v Mariboru, ki je že pred leti prenehala delovati, je bila sedaj izbrisana tudi iz trgovinskega registra, □ Nočno lekarniško službo ima od 15. do 21. joinuarja Mestna lekarna g. Minarika na Glavnem trgu. □ Smrt — posledica slabosti. Včeraj so prepeljali mariborski reševalci v bolnišnico 54 letnega občinskega siromaka Ludvika Lotiča. Revež je bil čisto oskubcl, da so ga zapustile v sc moči s m I i ulice ter se je zgrudil nezavesten. V lx>lnišnici so ugotovili, da je tudi resno bol i n. Siromaka je kmalu po prenosu v bolniško posteljo odrešila smrt nadaljncga trpljenja. □ Žrtev kolesarja. IS'e[>oziinn kolesar je ik> vozil včeraj 10 letno Štefko Kropičevo nn Po. brežju. Deldotce je s tnko silo priletelo na ledeno cesto, da je zadobilo resne poškodbe na glavi. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico □ Preprečen cerkveni rop ob meji. ?upnij sko cerkev pri Sv. Juriju ob resnici so obiskal' vlomilci. Nameruvali so i/vršiti pač enega naj grših zločinov — cerkveni rop — in le slučaju je pripisati, da se jim je nakana ponesrečila. V četrtek zvečer se je neznan potepuh skrivaj splazil v cerkev ter se skril. Ko je cerkovnik cerkev zaklenil, se jc ropar spravil med četrt in tričetrt n« osmo uro na delo. S pilo je skušal odpreti vratca tabernakIja. Oboja vratca k ci-boriju in monštranci je čisto zveriži!, toda predno jc zamogel svoj namen dokončati, je bil prepoden. Slučajno je namreč organ i st rabil neke pesmi ter jc vstopil na kor ponje. Zločinec se je tako preplašil, da je jadrno pol)ognil iz cerkve. Vlom je bil takoj jnvljen orožnikom, ki so se podeli nn zasledovanje. Na sumu sta dva moška, ki sta prekoračila z dopustniemni mejo ter st« našini obmejnim eganoen jKMlala izjavo, da se bolela še po|x>ldne istega dne vrnila nazaj v Avstrijo. Da jima prepreči po« vratek, se je odpeljal orožnik takoj na kolesi do meje ter obvestil straže, da oba osuml jenca zadržijo. Tudi avstrijski stražniki so bili obveščeni o dogodku ter so obljubili sodelovanje. Toda doseduj se še oba osumljene« nista vrnila in verjetno jc, da sta se podala v notranjost. □ Cezmcjni promet jc velik. Statistika ohenejnega komisorijata v Mnrilioru i/kazuje. da je preteklo leto prekoračilo državno mejo preko Maribora po železnici v obeli smereh 226.117 oseb. Od toga je bilo 50.009 naših državljanov, 14.515 Avstrijcev, 39.5re-stanka poslušala oddajanja pariške rad io-pos!aje ter si vse stenografsko zapisovala. Tako je v celot i poslušala 12.000 ur v 1095 dneh. V resnici rekord, na katerega morejo gledati /. zavistjo Američani. Zdaj pač smemo pričakovati, da bodo nekatere ameriške družine (ki so željne rekordov) sedete ob radio-aparatu kot brez u>ma. Ned afvno otvorjend kino v Ročkefellerfevem Radio-City v Newyoirk'u so te dni radi slabega obiska znova zaprli. Podjetje je poslovalo le trinajst dni, nato pa je končalo z ogromnim deficitom. Znano je, da je Rockefeller vložil v to podjetje mnogo kapitala. Samo dvorana za kino je stala 235 milijonov dinarjev. S polomom kina je izgubilo službo nad 500 oseb. Sprevod mladenk »svetega Urala.«. Ob priliki predstav misterijev v Berlinu se je »bralo nad 1200 nizozemskih in nemških katolikinj, ki so včlanjene v Zvezi svetega Grala, ter so po predstavah korakale v dolgem sprevodu po berlinskih ulicah. Pisana oblačila An zastave so nudile kaj živo sliko. Pod imenom »Grel« obstoja že dalj časa na Nizozemskem An v Angliji katoliška dekliška organizacija, ki pa se zadnje čase pojavlja tudi v Nemčiji. Najvišja radio-postaja Najvišjo radio-posta jo na svetu ima Rusija. To je prav neznatna radio-postaja, ki je zgrajena na najvišjem vrhuncu Elbrusa (5663m), a jo uporabljajo vsi kraji okrog Kavkaza. Radio na Danskem Danska ima razmerno največje število radio-poslušaicev na svetu. Tako je samo v enem mesecu preteklega leta naraslo število poslušalcev za 12.000, a vseli skuipaj je daiies na Danskem 448.232 radijskih aparatov. Te uiii je bil odkrit, kakor je znano, velik skriven prevoz orožja iz Italije na Madjarsko. Da so mogli ta transport usmeriti čez Avstrijo — saj je bilo okrog 50.(XX> pušk in nekaj sto strojnic — so si izmislili, da pošiljajo iz Verone v munioijsko tovarno Hirtentoerg pri Dunaju staro orožje v popravilo. Tu pa so nameravati vse to orožje naložiti na težke »klopne vozove in ga prepeljati na Madjareko. Toda vse te mahinacije so bile predčasno odkrite in avstrijska vlad« je (da bi se po kazala nedolžno) te stvari zaplenila. - Slika: Municijska tovarna \ Hirtcubergu, kjer je bila iki- ftiljatev orožja zaplenjena. Pehel Amazonke Na razmotrivanja nemškega generala Kundta, kam bi spravili vsaj milijon brezposelnih delavcev (pri tem je pomislil na prostrane prostore ob reki Amazonki .. .) je odgovoril mehikanski list »Ex-celsior« med drugim sledeče: Pokrajina Amazonke je brezkončna in z orjaškimi gozdovi pokrita. Pravzaprav je to ena od zadnjih pokrajin sveta, katerih se še ni dotaknila človeška noga. Edini ljudje, ki so doslej prodrli v srce džungle in tam nekatere kraje oplenili, so takozvani Chicleros. To so čestokral evropski pustolovci, katerim je justica 5e dolžna težke kazni. Premnogokrat so to iz Guyane pobegli kaznjenci, ki so se v divjini čutili varne. Toda koliko volje in fizčine moči je treba, da zmaga človek strahotno podnebje in domačine. Zakonodajalec v prašumah Amazonke je samokres. Priseljenci in rokodelci polegajo prečestokral pijani in od kinina oslabljeni na svojih »njivah« sredi močvirij in se pulijo na žgočem soncu. Od časa do časa pa opravljajo kak posel skupno z domačini. Gorje pa domačinu, ki je bil obtožen tatvine. Najprej ga izbičajo, nato pa ga vržejo v močvirje, kamor prileti takoj mili-jardtii roj komarjev, ki mu sesajo kri pri živem telesu. Kolonisti se morajo torej neusmiljeno boriti proti sovražni naravi in proti številnim nevarnostim tropičnega pragozda. Zveri teh prašum so pa še najnevarnejše zlo teh krajev. Jaguar in puma so strah domačinov. Še strašnejši pa so vampirji, tarantele pijavke, kobilice in mušire. In če se pojavijo armade termitov prod temi masami, gozd se izprazni, pa tudi človek se umika na varno. Zakaj te ogromne mravlje bi se vrgle nanj in ga tekom ene ure do kosti oglodale. Končno preži neprestano mrzlica na svoje prebivalce. Kolonisti bi se pač morali ustaviti najprej v mnp.j nevarnih pokrajinah, nato pa bi prodirali korak za korakom -X------------U: lin. 1. .... X ., „ 1 ------*1,--- v mooVniT-. v ,- ur .->e jim KOiM.no i,- poorrcuo i"*^-majiati naravo, bi bila njihova nagrada neprecenljive vrednosti.. Trockijeva hči šla v smrt. Vzroka (po eni verzfjf) prostovoljne smrti Trockijeve hčere moramo iskati v njeni hudi bolezni; po drugi verziji pa se-je menda zaverovala v nekega inženjerja, ki pa ni iimel za njo očesa. Zjutraj je poslala svojega sinka v otroški vrtec, kmalu za tem se je zaklenila v svoje stanovanje in odprla pliin v kuhalniku. Gospa Wolkow se je rodila 27. marca 1901 v Nišni-Himsk (Sibirija) in je starejša Trockijeva hči. Bila je ločenka po nekem Rusu. Leteči predsednik Ameriška vlada je naročila devet letal, ki bodo stala novemu predsedniku Roosevellu na razpolago. Roosevelt se je namreč odločil, da bo to najhitrejše prometno sredstvo uvedel v službo svojih uradnih poslov. Že kot guverner v Newyorku je opravil neštevilna nujna pete z letalom, pa tudi osebno je znan kot fanatičen pilot. V tem pogledu je torej precej podoben angleškemu ministrskemu predsedniku MacDonaldu, ki prav tako opravlja skoraj vsa svoja pota na evropski kontinent na odprtem vojašikem letalu. Roosevelt si je to vsekakor udobneje zamislil. Devet vladnih letal bo opremljenih razkošno s stanovanjskimi in spalnimi kabinami. Te bodo nudile prostora za 12 oseb. Roosevelt je izjavil, da se bo sleherno leto prepeljal nad vsemi 48 državami, da bo na ta način osebno poizvedel za stanje in želje prebivalstva. Ta izjava je bila v časopisju močno pozdravljena in dvignila je popularnost prezidenlovo še više. Anekdota Mladi književnik je prinesel Crebillonu drai. matsko delo v stihu. Crebillon je stal ob peči in čital rokopis. Nenadoma mu rokopis zdrkne iz rok in pade v ogenj. Prestrašen plane mladi književnik ponj. a Crebillon ga tolaži: »Pustite, pustite, prijatelj! Vsako delo dobi nagrado, kakršno zasluži.. .< Na mitnici: »Kaj nosite v torbic »Malo neslanih možganov...- Christijan iluinmel, ki st JtJ LZtiaj;: i uii vt>}hT-*ii» ujetnika Oskarja Daubmanna ter se dal v njegovem rojstnem krti ju (Ediiiburg, Badeii) nekaj mesecev Častiti kot mučenik Hummel, ki je imel že od prej več prestopkov na vrsti, se zagovarja te dni preti treiburskim sodiščem. domestila prvotno razposajeno radovednost. Ljudje so se jokali in se skesano tolkli na prša. Pij VII. je dvignil desnico in počasi prekrižal zrak. Moral je najmanj dvajsetkrat dnevno stopiti na balkon. Napoleon je kmalu zahteval, naj se konča »javno blagoslavljanje« in je sprejemal |>ozneje papež v Louvreskem muzeju samo maloštevilne, v naprej določene goste... A na dan pred kronan jem je Napoleon naravnost pobesnel. Papež mu je naznanil, da ga ne bo kronal, dokler se ue bo v cerkvi zvezal s cesarico Josefino. Seveda sta se bila poročila revolucijski general Bonaparte in državljanka Josephina Beauharnais samo pri mestnem županu. kakor so to storili vsi med revolucijo. A Josefdna je vedela, da bo samo kot zakonska soproga lahko postala cesarica. Ponoči 2. decembra je naprosila sv. očeta za tajno avdijenco in ran skesano priznala, da se ne sme izdajati cerkveni oblasti za zakonsko ženo, ker je v resnici samo cesarjeva priležnica. Papež je cesarju sporočil svoj neizprosen sklep: naj se takoj poroči, ker sicer ne bo nikoli kronan. Sledil je strašen izbruh besne jeze. Napoleon se je znašal nad Josefino in pretil papežu. A sveti oče je mirno in tiho odgovoril sede v naslanjaču: »Veličanstvo, lahko me boste zaprli. A dokler sem papež, vas ne smem kronati pod temi pogoji, ker ne bi bilo tako kronanje noben zakrament.« Onemogel od srda se je moral Napoleon vdati. Katoliški duhovnik ga je poročil z Josefino zgodaj zjutraj v oddaljeni sobi palače in sicer popolnoma preprosto, v navzočnosti maloštevilnih potrebnih prič. Ko se je Napoleon poročil drugič s hčerko avstrijskega cesarja, je že sam zahteval, da bi bili opravljeni vsi cerkveni predpisi. Brskal je po starem obredniiku, da bi ugotovil podrobnosti kronanja in poroke nekdanjih francoskih kraljev. Duhovniki so celo blagoslovili zakonsko postelj, kakor je to zahtevalo prastaro izročilo. Junaki motorja. Zgoraj: Monterju sira Campbella so pripravili nov orjaški avtomobil večkratnemu svetovnemu rekordnemu dirkaču, v katerem je prirejen letalni motor z 2500 konjskimi silama. — Campbell namerava z novim »Sinjim ptičem« svoj lanski rekord (408 km na uro) še povečati. — Spodaj: Švrdinja Eva Dicksen pred svojim avtomobilom, s katerim je z rekordnim namenom prekoračila puščavo Saharo! Na 27 dnevni vožnji jo je spremljal samo črni služabnik (desno na sliki). Ljudsko delo in odkupnina za 1933 Službeni list, 8. kos iz leta 1938, t dne 11. januarja 1033, prinaša razglas bana dravske banovine o ljudskem delu in odkupnini. Ministrstvo za gradbe je naročilo baraki upravi z razpisom z dne 26. decembra 1032, da odredi v smislu §§ 41. in 44. zakona o nedržavnih cestah šf.evilo enot in višino povprečne dnevnice navadni: ga delavca za delovno obveznost, odnos no odkupnino glede nedržavnih cest. Na podlagi tega je odredil ban, da znašata za leto 1933 ljudsko delo in odkupnina dve enoti, t. j. v dvakratnem znesku dajatve po tabeli o količini dnin, obnosno odkupnine. Povprečna dnina je določena za 1033 na 10 Din, dočim je bila lota 1932 15 Din. Nadalje je ministrstvo za zgradbe z odlokom z dne 29. decembra 1932 oprostilo dravsko banovino ljudskega dela in odkupnine za banovinske ceste. Oprostitev za lelo 1933 zaprosi banska uprava s posebnim aktom. Iz lega sledi, da namerava banska uprava tudi v »voj proračun za 1933—1984 vnertl 25% nadomestno doklado kakor v sedaj veljavnem proračunu, katere donos jo bil cenjen na 18 milj. Din. Javni uslužbenci plačujejo obvezno odkupnino kakor v letu 1932. Občine, ki ne razpolagajo z rednimi denarnimi sredstvi za gradbo in vzdrževanje občinskih cest v smislu § 37. zakona o nedržavnih cestah, naj sestavijo, odnosno dopolnijo sezname zavezancev za odslužitev ljudskega dela in sezname za odkup te obveznosti samo glede občinskih cest, in sicer v dvojnem izvodu. Seznami morajo biti sestavljeni in razglašeni najkasneje do 15. februarja t. L Po preteku razglasitvenega in pritožnega roka predlože občine sezname z event. pritožbami pristojnemu oblastvu v odobritev, t, j. v selskih občinifh okrajnemu načelstvu (izpostavi) in v občinah z mestnim liačelslvom banski upravi. Selekcija hmelja Hmeljarsko društvo za Slovenijo namerava v tekočem letu pričeti s selekcijo hmelja. Selekcija bo trajala več let in jo lahko poljubno nadaljuje društvo s6mo ali pa posamezni hmeljarji. Načrt, po katerem se namerava vršili selekcija v posameznih letih in katerega je tudi že odobrila kralj, banska uprava, je sledeči: Leto 1933: haloga Hmeljarskega društva bo predvsem, da si zasigura v bližini Žalca glede ve likosti in kakovosti primerno zemljišče. Samo ob sebi se pač razume, da more biti to le tako, ki že več let ni bilo zasajeno s hmeljem. K sodelovanju bi se povabile podružnice Braslovce, Gomilsko, Griže, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Pa-vel, Sv. Peter, Polzela, Zg. Ponikva, Šmartno ob Paki in Žalec. Vsaka navedenih podružnic si na letošnjem občnem zboru izbere najbolj sposobnega in za to nalogo najbolj vnetega hmeljarja kot podružničnega selekcijonarja, ki bo vestno opazoval razvoj limelj-skih nasadov v svojem okolišu iu si pred obiranjem z apnom pobeljenimi količki zaznamoval večje število najlepših rastlin. Podružnične selekcijonarje skliče društveni se-lekcijonar — določen na rednem glavnem občnem zboru Hmeljarskega društva meseca marca 1933 — k posvetovanju v Žalec, kjer se bodo določile smernice, po katerih se jim bo treba ravnati. Ker se nahajata v Savinjski dolini dva tipa goldinga, rani in pozni, bo treba določiti, s katero vrsto se bodo vršili poskusi. Vsa selekcija se bo vršila v dveh ali treh več- j letnih etapah ali turnusih, tako da se bodo prvi i Belekcijonirani sadeži že leta 1939 lahko oddajali, j Za selekcijo določeno zemljišče se v jeseni : rigola 50 cm globoko. Preskrbeli bo treba tudi potrebno množino komposta ali dobro preležanega hlevskega gnoja za bodočo pomlad. Vsi stroški in tudi morebitni dohodki se bodo | vpisovali v posebno knjigo, ki jo bo vodil dru- | štveni selekcijonar. V kritje stroškov se bo upo- ; rabljala že obljubljena bsuiovinska podpora v ta | namen. I Leto 1931: Naloga podružničnih selekcijonarjev , bo, da spomladi lastnoročno ali vsaj pod strogim j nadzorstvom pustijo obrezati zaznamovane rastline I in taiko preskrbe vsaj 20 do 30 najlepših sadežev, : katere nemudoma izroče društvenemu selrkcijo-.narju. Ko so vse podružnice vposlale zaželjeno Število sadežev, izbere društveni selekcijonar iz- i med vseh sadežev vsake podružnice po 10 do 15 najlepših, ki pridejo za prvi nasad v poštev. Zasadijo se pa tako, da eo ločeni in označeni po. j podružnicah. Oddaljenost vrst in sadežev je 1.50 cm. i Zemljišč«, ki bo tako zasajeno e 100 do 150 sadeži, | se nadalje oskrbuje po pravilih umnega hmeljarstva. Društveni selekcijonar skrbno opazuje razvoj posameznih rastlin ter si najlepše in najbujnejše primerno označi in to označbo tudi zabeleži v po- : »ebno knjigo. Po dozoritvi se najprej obere pride- j lek označenih in potem posebej pridelek n (označenih rastlin. Prvi se skrbno in ločeno posuši na lesah, drugi pa pomešan na lesah ali sušilnicah-Presojevanje kakovosti pridelka označenih rastlin vsalke podružnice posebej je naloga glavnega odbora. To bonilirainje se visi tako, kakor je lo običajno na razstavi hmelja. Uspeh presojevanla se točno zabeleži v posebno knjiyo. Potem se ves pridelek proda. Leto 1935: Oskrbovanje nasada je enako kot v minulem letu. Zemljišče se gnoji že v jeseni ali pa spomladi z dobro preležanim hlevskim gnojem, in sicer tako, da dobi vsaka rastlina po ene gnojne vile gnoja, ki se pa ne potrosi na široko, temveč v dveh porcijah na levo in na desno stran med sadež in drog. Gnoj se potepa in z zemljo pokrije. Ozmačevanje rastlin, obiranje, bonitiranje in zabeleženje se pa vrši kaikor v minulem letu. Leto 1936: Oskrbovanje poskusnega nasada ie isto kot prejšnja leta. Hlevski gnoj se nadomesti z umetnim v običajni množini. Označevanje, obiranje, bonitiranje in zabeleženje kot prejšnja leta. Leto 1937: Posifuisni nasad se v iem toliko poveča, da se lahko na njem zasadi 200 do 250 sadežev, ki se dobe od označenih rastlin prvotnega nasada. It i gola nje na 50 om je treba izvršiti že v jeseni leta 1930. Oskrbovanje iu vse drugo kot v letu 1934. Leto 1938: Oskrbovanje, gnojenje, označenje, bonitiranje in zabeleženje kot v letu 1935. . Leto 1939: Vse oskrbovanje kakor v letu 1936. To leto se tudi že lahko oddajo prvi sadeži selekci- j joniranih rastlin posameznim hmeljarjem v nadalj- j nje selekcioniranje. Leto 1940: Nadaljnja razdelitev sadežev po j sklepu glavnega odbora. Priporoča se, da tudi dru- [ frtvo saimo nadaljuje selekcijo golding-hmelja v pro- ' »peh našega hmeljarstva. (»Slov. hmeljar«.) ' Prva letošnja dražba »Divje kože« se bo vršila dne 23. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma, kamor naj se pošilja vsa kožuhovina. Čim več blaga se bo zbralo in čim boljša bo njegova povprečna kvaliteta, tem bolj bo »Divji koži« mogoče vzdržati cene, ki jih bo določil svetovni trg. Tisti trgovci, ki jim gre za večjo količino in navadno plačujejo l>o svetovnih cenah, bodo priliajali na naše dražbe le takrat, kadar jim bomo lahko nudili mnogo dobrega blaga. Zalo naj nihče ne prodaja na svojo roko. ampak le potom Iovsko-prodajne organizacije »Divje kože«, Ljubljana — velesejem. Najnižja svetovna produkcija zadnjega desetletja. Po podatikih nemškega zavoda za proučevanje konjunkture je bila lanska svetovna produkcija najnižja po vojni. Čeprav je,prebivalstvo v primeri s predvojnim časom naraslo za 13%, je svetovna industrijska produkcija bila niž'a za 11%. Na podlagi svetovne produkcije v letu 1928 kot 100 je znašala lani produkcija samo 74. V Nemčiji je padec še znatnejši. Do'govi naših hotelov. Po podatkih jadranske hotelirske zveze znašajo dolgovi 33 hotelov v Pri-nioriu 73.90 mili. Din. vrednost objektov in inventarja pa 147.93 milj. Zadolžitev znaša torej 50% vred nositi. Po neki drugi statistiki znašajo dolgovi hotelov na Bledu okoli 53 milj. Din. Borza Denar Dne 13. Januarja. Danee »o ostali neizpremenjeni tečaji Berlina, Curiha in Nevv Yorka. Razen Pariza, ki jo naraste!, so ostali tečaji nekoliko nižji. Na ljubljanski borzi je avstrijski šiling notiral v zasebnem kliringu 8.50—9. Bolj merodajni pa so zagrebški tečaji, kjer je danes notiral 9.10—9.20. Zaključenih je bilo 20.000 šil. po 9.15. Grški boni so notiral! 34 den. Ljubljana. Amsterdam 2312.90—2324.26, Berlin 1204.80—1375.66, Bruselj 797.74—801.68, Curih 1108.35—1113.85, London 192.86—194.10, Nevv York 5736.03—5764.29, Pariz 224.79—225.91, Praga 170.45 do 171.31, Trst 291.40—296.80. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.283 Din Curih. Pariz 20.28, London 17.415, Nevv York 519.62, Bruselj 71.975, Milan 26.605, Madrid 42.45, Amsterdam 208.70, Berlin 123.325, Dunaj službeno 73.07, privatno 61.10, Stockholm 95.20, Oslo 89.80, Kopenhagen 90 30, Sofija 3.71, Praga 15.38, Varšava 58.20, Alene 2.75, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.&S5. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca neenotna za drž. papirje. V Zagrebu je vojna škoda nekoliko nižja, pač pa so se učvrstili tečaji dolarskih papirjev. V Belgradu je ostala vojna Skoda neizpremenjena. Promet je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda ■100 kom., 7% inv. pos. 50.000 in 8% Blerovo pos. 3000 dol. Med delnicami je narasla Priv. agr. banka, katere je bilo zaključeno 40 kom. Narodna banka je od novega leta sem slabejSa. Dne 30 decembra lani je notirala v Zagrebu 4300- 4350, danes pa 3000 do 4300, v Belgradu pa tedaj 4300—4500, sedaj 3900—4000. Te dni pričakujemo, da bo banka objavila svoj rač. zaključek za preteklo poslovno leto. Ljubljana. 7% inv. pos. 44—46, vojna škoda 207 do 211, 8% Bler. jk>s. 38.50 den., 7% Blerovo i>06. 36.25 den., Trboveljska 175 bi. - Izvehhorzno: Pivovarna Union 180 bi. incl. kupon 1931-1932. Zagreb. Drž. papirji : 7% inv. pos. 44—45 (44). agrarji 23—20.50, vojna škoda 210—213 (211), 2. 202-206 (200, 208), 6% begi. obv. 32-33, 8% Bler. pos. 39.50—39.75 (38), 7% Bler pos. 37—38. 7% po«. DHB 40 den., tobačne srečke. tO den., srečke Rdečega križa 12 den. — Delnice: Narodna banka 3600—4300, Priv. agr. banka 216- 220 (220, 222), Gutlmaiui SO bi., Šečerana Osjek 170 bi.. Im-PCks 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 110-170, Dubrovnika 190 bi. Belgrad. Narodna banka 3900—4000, Priv agr banka 221-223 (225, 221), 7% inv. pos. zaklj. 47, "grarji 25 den., vojna škoda 211.50—212.50 '('>13 211.50), 2. 202-208 (204, 203), 6% begi. obv. 32.25 do 32.75 (32.75, 32), 7% Bler. pos 36-87 (36.25), 7% pos. IHIB 42 den. Dunaj. Don. sav. jadr. 68.90, Aussiger Cliem i-shce 127.50, Alpine 13.25, Leykam 1.10. Žitni trft Tendenca za j>šenico je nadalje čvrsta pri živem zanimanju za blago. Cene pšenice in moke so danes ostale neizpre men jene. Pač pa je čvrsteflša koruza, za katero so danes zahtevali za april—mai—iunit 77.50-82.50. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji. Pšenica: marec 13.-10—13.50, zaklj. 13.40—13.42; maj 13.78-13.82, zaklj. 13.75-13.76.' - Rž: marec 6.98 do 7.08, zaklj. 6.95—6.98. - Koruza: maj 7.73—7 81, zaklj. 7.72-7.74; julij 8.14-8.16, zaklj. 8.12-8.15. M molj Savinjska dolina: Za starejše leluike ni zanimanja, za letnik 1933 pa se nudi v predprodaji 20 do 25 Din za kilogram. (»Slov. hmeljar«.) Cerkveni vestnih Spori Smučarsivo SMUČARJI! GORENJSKA VABL Du se bo naša slavna kriza razftirila iia vse zadnje na sedaj še nedotaknjeno pauogo, namreč na znežne ra/.mere, tega se najbolj pesimističen smučar ni nadejal. In vendar so bile vjse dolge predpriprave in željna pričakovanja za marsikoga zamanj: v Ljubljani ni snega, pa ga ni. Pač pa so ta čas, ko eni požiramo proh rjavili ljubljanskih ulic, na Gorenjskem dnevi jvolni zimske lejiote. Temj>eraturu stalno okoli -5, 6iiega kvantitativno le od 10—20 cm, a kvalitativno izvrsten. Na vseh travnikih med Kranjsko Goro in Ratečami je na stari jiodlagi 10 cm lesketujočega se »nuftalina«, istotnko v Planici. Najboljše snežne razmere pa so v Bohinju, ki ima na senožetih in na Dobravi 20 cm pršiča in idealno smuko. Da se omogoči vsakemu, ki t Ljubljani ne pride do smučanja, pri minimalnih stroških vsaj en dan užitka v solncu in snegu, je SPD skupno z JZSS posredoval« pri žel. direkciji, da vpelje v nedeljo zjutraj izletniški vlak jx> jx)!ovični ceni do Bohinja oz. Planice. Obžalujemo, da imenovane korporacije niso uspele, ker obstoja na nieroda inih mestih bo-jazen, tla izletniški ne l>o uspel. Smatramo, da taka bojazen ni utemeljena in da hi bil poset sedaj bolj kot kedaj dober, ker imajo trenotno smučarji in jjlnninci dober sneg le v Bohinju in Boli la »travi »objo f uporabi BOTOT TmU t MMk p* nutai bOmI M«k Generalno zastopstvo D. Pechmajon A C!«., Ženina Trbovlje To nn znanje okolišu Kranjske gore. Po tej jx>ti zato ne bo-demo prišli do izletniških vlakoi šjiortni javnosti in planincem. SMUČARSKE TEKME ZA PRVENSTVO JUOOSLI.OVANSKIH UNIVERZ Jugoslovanska akademska smučarska organizacija na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani razpisuje prvenstvo jugoslovanskih univerz v teku na 16 km, skokih in smuku. Tek v dalj se bo vršil v nedeljo, 15. t m. v Planici. Skoki 21. in 22. t. m. skupno s podzvezno prireditvijo v Kamniku. 26. februarja pa slalom na Golem brdu nad Medvodami in tekma v smuk 5. marca na Zelenici. Vsa ta tekmovanja se bodo vršila pod častnim pokroviteljstvom g. rektorja za prvenstvo vseh treh univerz Jugoslavije in istočasno za prvenstvo ljubljanske in zagrebške univerze. Prvi v kombiniranem tekmovanju bo prvak jugoslovanskih univerz za leto 1932-33. — Oni, ki doseže prvo mesto v posameznih disciplinah, bo prvak v dolični disciplini. Pravico tekmovanja ima vsak slušatelj jugoslovanskih univerz in oni, ki so izredni člani naših organizacij. Pismene prijave za tek v dalj sprejemata tehnična referenta Bervar Stane in Frlan Marko do sobote opoldne na univerzi v Ljubljani in v soboto zvečer v Planici. Prijavnima za osebo Je 5 Din. Odhod 7. vlakom v soboto, 14. t. 111. ob poli z gl. kolodvora; vožnja bo četrtinska. SMUČARSTVO V CERKNICI Prihodnjo nedeljo, to je dne 15. januarja 1933, se bo vršil ob 7 zvečer v prostorih gostilne Zgonc ustanovni občni zbor »Smučarskega društva Cerknica« za Cerknico in okolico, ker vlada tam med priprostini ljudstvom za smučanje veliko zanima-Jfje. Na dnevnem redu bodo poročila pripravljalnega odbora, volitve, razgovor o delovanju itd. Zato vabimo vse cerkniške smučarje, da se udeleže skupščine, da izrazijo glede organizacije in delovanja društva svoje mnenje. # Smučarski tečaj na Jezerskem bo odslej naprej stalen. Tečaj bo vodil g. Marjan Zigon iz Škofje Loke, nastanjen pri Štularju. — Dokler bo smuka ugodna, bo vozil ob nedeljah (tudi to nedeljo, dne 15. t. 111.) posebni avtobus od prvega jutranjega vlaka ob 8.15 od kolodvora Kranja na Jezersko in se bo vračal ob nedeljah zvečer k vlaku, ki odhaja iz Kraja ob 19.80 v Ljubljano. — Smuka na Jezerskem je Na \ncnlnovem še vedno ugodna in snega dovolj, tudi če nov sneg 14 dni še ne zapade. Pogoji (cene) za tečaj so isti kot ob priliki prvega Badjurovega tečaja Vremensko p j močilo Dne '3. jan. 1933. Kranjska gora. Temperatura ob 7 zjutraj —7°, pada, oblačno, srež 10 cm, višin;. 32. Planica. Temperatura ob 7 zjutraj —5", j)ol oblačno, veter jugovzhod, 20 cm snega na podlagi, suh pršič, srež, smuka idealna, izgledi za nedeljo dobri, izgledi za smuške ture v okolici dobri. Blou. Temperatura ob 7 zjutraj —9", oblačno, sneg osrenjen 5 cm. Boh. Bistrica. Temperatura ob 7 zjutraj —8", oblačno, pršič 21 cm. Dovje—Mojstrana. Temperatura ob 7 zjutraj —5", sneg suh, smuka prav ugodim. Izgledi za i ture priporočljivi. Zelenilu Temjjeratura ob 7 zjutraj —6°, vreme Koroški pevci se pripeljejo w nedeljo c opoldanskim vlakom in bo sprejem ob pol eni prod rudniško restavracijo, koncert sam pa ob 4. Dopoldne ob 10 pa priredi brezplačen koncert za otroke klub koroških Slovencev is Ljubljane. Upamo, da bodo tudi Trbovlje dostojno sprejele brate iz Koroške. Važno za npukojenre. Vsem onim rudarskim ujKikojencein, ki so stopili lansko leto v pokoj. Je mogoč pristop v društvo rudniških u|>okojeucev samo ta mesec. Člani se vpisujejo vsako nedeljo dojKildue v gostilni Zupan na Vodah. Nove poroke. Poročili so se: Žibret Vinko, rudar, s Pišek Angelo; Žibret Anton, rudar, 1 Skuda Pavlo; Bastič Jožef, rudar, z Dolinšek Karano; Vozel Miha, rudar, z šlrle Krančiško; Kobal Alojz, rudar, ( Novak Jožefo; Alavf Anton, rudar, 1 Mrzel Ano; Butara Avgust, rudar, z Jankovič Filomeno; Sulid Konrad, delavec v cementarni, z Jane Nežo, branjevko; Blasy Vencel, steklar, z Hrušovar Marijo; Rak Miroslav, učitelj, z Cukjati Julko, učiteljico; Stemberger Kari, trg. potnik, x Paradiž Štefko, kontoristinjo; Hofman Jožef, steklar, z Su-šek Štefko; Kregar Jožef, rudar, s Kovač Jailvigo; 1'otokar Andrej, rudar, * Bajner Rozo; Medvešek Silvin, trg. poslovodja, z Božko Berto in Bukovšek Ivan, delavec v kamnolomu, t Vasle Marijo. — Želimo vsem obilo sreče I Vlomljeno je bilo tukajšnji posestnici Lamjier-jevi v njeno hišo, ki jo ima poleg svojega vinograda pri Sv. Duhu v Halozah. Tatovi so prišli skozi podstrešje iu so razbili tudi vsa notranja vrata, ki so bila zaklenjena. O.lnesli so kuhinjsko in sobno opremo s posteljnino in perilom vred. Hiša je precej vstran od viničarije, zato so bili vlomilci nemoteni pri svojem poslu. Gosjia Lainper še za vlom niti ne ve, ker se mudi tačas pri Bvojih sorodnikih v Gradcu, ima pa vsled vloma precejšnjo škodo. Ptm Prijave nabornikor. Mestni magtsArat poriva vso mladenič, rojene 1. 1918, ki bivajo v področja mestno občino Ptuj, da se javijo kot naborni obvezniki najdalje do konca januarja t. 1. Ako se mladenič ne more iz kateregakoli vzroka osebno javiti, so ga dolžni javiti njegovi staiSii ah pa delodajalec. V istein roku morajo »Urši prijaviti mladeniče letnika 1913, ki ne stanujejo na področju mesta, j»a so v medtno občino ptujsko prir stojni. Ponivajo se tudi mladeniči letnika 1915, stanujoči v Ptuju ne glede na njiibovo j»ri«U)Jnic»t, da se javijo najkasneje do 31. januarja t svrho vpisa v sečna m vojaških obveza mvv. Stroje kradejo.. V Medvodah pri Majšpergu so vlomili tatovi v ondotno elektrarno ter odnesli amj>eroirneter in roltometer. Povzročili so elektrarni 8 jurje škode. Orožniki 90 tatovom na sl-ed:i. V in e« ta i klavnici je bilo leta 1932 zaklanih 257 volov, 204 biki. 499 krav, 497 telic, 1775 telet, 2110 svinj in 51 konj, ektnjiaj 5375 glav. Konzum mesa so jo od prejšnjega leta znatno povišaL Nočno lekarniško službo od 14. do 21. t. in. ima leknrna »Pri zlatem jelenu«, magister Leo Behrbalk. Sv. Lovrenc na Pohorju Dne 12. jan. popoldne so prispeli iz Maribora znani skakači in to: Jurič Herbert, Kiinig Herbert in Stoj manjka-nja suega, naj se jx>trudi gor v Sv. Lovrenc na j Poh.: tukaj na naši skakalnici snega dovolj. — Pevsko društvo Sneherjc—Zadobrova priredi v nedeljo, dne 15. januarja igro »Carski sel«. Za to zanimivo igro je v okolici, kakor tudi v kraju samom, veliko zanimanje. Pri igri naslopi nad trideset igravcev in je upati, da bo premijera na tukajšnjem odru popolnoma uspela. šišensko prosvetno društvo vprizori v nedeljo 15. t. m. ob 8 zv. v samostanski dvorani krasno Jalenovo dramo v 4. dej. »Bratje«, na kar cenj. občinstvo že danes opozarjamo. Redni občni zlmr Zvezo akademsko izobraženih žen se bo vršil v nedeljo, 22. jan. ob 10 v j>osebtii sobi kleti »Emone« v Ljubljani. Vabimo na III. redni občni zbor »Jugoslovanskega kemičnega društva — sekcija Ljubljana«, ki so vriši v nedeljo, dne 29. jan. ob 10 v predavalnici kemiijskeca instituta univerze v Ljubljani (realka). — Odbor. Dramatični odsek Nar železničarskega glasbenega društva »^loge« vprizori v nedeljo, dne 15. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani Gogoljevo veseloigro »Ženitev«. Igra, polna zdrave in huinoristične vsebine bo gotovo zabavala naše občinstvo preko dve uri. Med odmori svira dru . 1 veni orkester. Vstopnice o Versko jjredavanje. — 9.>0 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10.00 Elektrotehnika (dr. Vidmar). — 10.50 Vremenske napovedi (dr. Čadež). — 11.00 Salonski kvintet: Slovenske glasim. — 12.00 Čas, jioročila, jilošče. — 15.(Mi Kmetijsko predavanje. — 15.šramel kvartet Pilili. — 16.50 >l ri hčere«, igru Ljudski oder. -20.00 Lehnrjcv večer. Sodelujejo gdč. Mujdič. g, Banovec in orkester Triglav. — 2t."Ml Kvartet pihal. — 22.15 Čas, poročilo, jilošče. Druj»» programi » Nedelja, 15. januarja: Zagreb: 20.1)0 Operetni večer. — Brcslau: 20.00 Koncert. — Milano: 21.00 Ojierni prenos. — London Rcgion: 21.00 Bogoslužje. — Bucn-rest: 20.00 Operetni prenos. — Suisse Roninude: 20.00 Pestra glasbil. — Belgrad: 21.00 Koncert — Rim: 20.15 Operetni prenos. — Beromtinster: 21.40 Bl/.et-ove koiii|xi/icije. — Langenbcrg: 20.00 Smeli v ozadju. — Praga: I").i5 Gledališki večer — Mtinchen: 20.00 Koncert. — Rudapest: 21.30 Lahka glasba. — Varšava: 21.00 Večerni koncert. dajo in znSno tudi sami vaditi. Je pa Ilirija edin klub v državi, ki se je temeljito poglobil v tehniko dviganja. Svoječusno je poslala enega svojega tež 1.- o nn ntlein za nekoliko časa na Dunaj, da je v tej panogi še bolj spopolnil. Prireditev bo brez dvoma zelo zanimiva, zato jo našim fnntom iz bliž-iiie in daljne okolice najtopleje priporočamo. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ženitovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Dva gospoda se sprejmeta kot sostanovalca. Istotam se sprejema v popravilo perilo in obleke. Hrenova ul. 19/1. (s) Mlad trg. pomočnik želi dobiti službo. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Začetnik« It. 447. (a) Služkinja vajena meščanske kuhe želi mesto v gostilno ali pri mesarski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 457. (a) Služkinja z dobro prakso in večletnim spričevalom ene službe, vajena meščan, kuhe in čiščenja sob, išče službo. Ponudbe ali naslov na upravo »Slovenca« pod • Delovna« 489. (a) Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komand, družbi M. JANKOLE, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, II. Telefon 30-52. (d) jiu. • iu I Vajenci II Učenec tdrav, iz dobre, poštene rodbine, se takoj sprejme. Slaščičarna Petriček, Aleksandrova cesta 6. (v) Učenko sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Pridna in poštena« 245. (v) Friderika Ogrič Rue Mazlum Pacha 2 — Alexandria, Egvpt - išče gospodično Viktorijo Samec iz Kamnika (Graben št. 5). (e) »nn i Služkinja pridna, poštena in čedna, za vsa gospodnjska dela, ki zna tudi nekoliko kuhati, se sprejme 15. t. m. Sp. Šiška, Černetova 28. (b) Sprejme se llekai dobrih godbenikov heoporečne preteklosti, ki bi dobili stalno službo v tovarni za navadna in boljša dela. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru. (b) Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi v kakršnikoli obliki napravila moja žena Marija Čeme. - Ivan Černe, Senovo, Rajhen-burg. (o) Stanovanja Stanovanje dvosobno, parket, center Ljubljane, oddam s 1. februarjem za 800 Din mes. Ogleda se lahko od 14— 16. Naslov v upravi »Slovenca« št. 459. (č) Enosobno stanovanje v parterju takoj oddam v Staničevi 8, Bežigrad, (č) Opremljeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba« Is) Sobico išče (ali gre sostanovat) skromen gospod. Podrobnosti pri »Sveti vojski« -Dunajska cesta 17. (s) 1OTS1 P!ffl Lokal na cesto pripraven za vsako obrt, odda Petrič, Dunajska o. St. 31. (n) nm-TH Kupim B-bas dober, že rabljen, visoko uglašen (Wienerstiemung). Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (g) Posestva Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; ie ie ne x gotovim denarjem pač kupca U t knjižico da. Več parcel imam naprodaj v Vod-matu, Zeleni jami in na Selu. Vzamem tudi vložne knjižice Mestne, Ljudske in Kmečke hranilnice. — J. Oražem, Moste, Predo-vičeva ulica 5. (p) če avto svoi stari prodajaš aT motorja bi znebil se rad. brž kuncev ti mnnfo prižene Sloveniev najmanjš' inserat Usnjati izdelki ročne torbice, kovčke, listnice denarnice, gama-še, nahrbtnike itd. priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. (1) Valvasor ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod ..... d) št. 463. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje ia najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg, (1) Lepa zimska jabolka po 2 Din pri Gospodarski zvezi Prodam takoj 700 kubič. metrov buko-vine na panju za hlode; preko 50 vagonov prima suhih bukovih cepanic; 1 vagon suhih bukovih du-žic za sode v dolžini 60 do 95 cm, ter 1 vagon bukovega oglja. . Naslov v upravi »Slovenca« pod »Nizka cena« št. 464 (1) Imam naprodaj 1400 kg zdravega suhega, belega lipovega cvetja. -L. Noušak, Bos. Dubica. 1 Črne suknje najboljši nakup. - Anton Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (1) 15 kokoši čistokrvne rodelander — prodam. Ogled popoldne. Mariborska ulica 18. (1) Obrt Brivski salon moderen, priporoča Jože Strgar, Miklošičeva cesta št. 13. (t) feSprenf, ajdovo moko vedno »vežo oddata oa debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Re*l)e*a ren« 24 kitajte in širite »Slovenca«! Potrtega srca javljamo svojim prijateljem in znancem, da je naša blaga do-brotnica Terezija Nidorier ro». Paik bivša posestnica v Vrbju danes 13. januarja ob 4 zjutraj v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v nedeljo 15. januarja ob pol 4 popoldne. Vrbje pri Žalcu, dne 13. januarja 1933. USMILJENI BRATJE V VRBJU. Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, sin, brat, stric, svak in zet, gospod Ludvik Gerkman ml sin trgovca in posestnika v petek 13. januarja po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 15. januarja ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. januarja 1933. Fini Gerkman roj. Petriček, soproga. Ludvik in Marija Gerkman, starši. Marija Erjavec roj. Gerkman, sestra. Franjo Gerkman, brat. Lina Gerkman roj. Japelj, svakinja. Franc Erjavec, svak. In vsi ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Nobenega čudeža ni treba, da bi postala Vaša koža čista, baržunasta in mladostna. Gub niso povzročila leta, temveč nastal« so zaradi pomanjkanja biocela v koži. Dr. Stejskalu, prolesorju na medicinski fakulteti na Dunaju, se te naposled posrečilo, pridobiti biocel iz mladih živalskih bitij. Pri poizkusih z ženami v starosti od 55—72 let ao gube v 6 tednih popolnoma prenehale lgW tozadevno popolno poročilo dunajskega M«-dicinskoga lista) Pravi biocel, pridobljen od mladih, skrbno izbranih živali se nahaja s»-daj v kremi »Tokalon«. hrani za kožo (rožnate barve). Po zaslugi uporabe tega sredstva se stara in uvenela koža hitro pomladi, oslabljene mišice pa okrepčajo Uporabljajte kremo Tokalon hrano za kožo rožnat« barve zvečcT pred počitkom Med spaniem bo ta krema nahranila Vašo kožo i bioc«-lom. Kremo Tokalon bele barve pa uporabljajte zjutraj Ona krepi kožo ter skrfti razširjene znojnice. Če se uporabljajo obe kremi, kakor prei navedeno, ie zaiamčen uspešen rezultat, v nasprotnem primeru pa se denar vrne. Oblastveno dovoljena razprodaja vse vrste manufakturnega blaga izpod nabavne cene pri Oblačilnici „Ilirija" Mestni trg l?'l, Ljubljana Fotoamaterji! Pnttprnnt* Va5ih npPatiT0T Vam m ui/cvui/c |cpo jn pm-enj napravi folooddelek Jugostov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte ceniki Zahuala V naši težki srčni bolesti vsled izgube naše srčno ljubljene soproge in mamice, gospe MHHiJE rof. PeiroučiG izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini, poštnim uradnikom in uslužbencem, poštnemu pevskemu zboru za krasno petje, društvu »Soča« ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnico v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 14. januarja 1933, ŽALUJOČI OSTALI. • % i • i.; t ^ * s tizi« a X - ® l^šoSS u — ^ -Cs S; -s 3 iS = S tg 3 5Q H CE 2 > 00 X. J« i - sls 1 «D b iN ^ n —- S ■ B ž * ■M i- | =3 »ščS? .S 0 O S 1 § ' S Ms^l S? v; (M N > CM "J «5 i, .. «1 N » -K ■Z 1 N . S S S » S £ 1 3 a° S -cl,, ^ iS 1 o ®® - . S -a = 5 a B ct! C tffl - T -SS g"** o3> Je _ . > a> S§| S .s * ■a-^oo-S i * -.^i — , P. C. Wren: Lepi Mihael ii s Spogledali so se. Eden je zamrmral: »Kje je trobentač Jean?« In potem sem slišal tale nenavadni pogovor: »Poslušaj, Buddy, jaz bi pa le enkrat rad videl kakega duha.« »Jaz tudi, Hank, še nikdar nisem nobenega videl.« Dva moža sta istočasno stopila naprej in pozdravila. Njuni postavi sta bili v smešnem nesorazmerju, kajti dočim je bil eden velikan, je meril drugi komaj kakih pet čevljev. Oba sta bila gladko obrita in njuna ožgana obraza sta imela ostre poteze, ki so nekako spominjale na Indijance. Po njunih sivih očeh sta bila severnjaka, f>o govoru pa Američana. »Vidva bi si rada ogledala trdnjavo, ki so jo branili junaki do zadnjega?« sem vprašal. »Da, gospod major,« sta govorila enoglasno. »Od Francozov se nihče ne javi?« sem vprašal ostale Neki drug mož, ki je bil videti Gascognee, je salutirai in se postavil k Američanoma. Nato se je uveljavil čredni nagon in tudi drugi so pričeli izstopati. Tako sem dobil igro. Mislil sem si: vzamem jih s seboj v trdnjavo, kakor da bi morali izkazati mrtvecem poslednjo čast. Nenadoma sem se pa spomnil — na zabodenega podčastnika: tile možje ne smejo videti, da je ležal tam s francoskim bajonetom v prsih I Naj prej bi moral sam iti v trdnjavo in mu izvleči bajonet. Potem bi mu pokril obraz in bi vsi mislili, da je obležal tam zadet po krogli. Da, to bo pač najboljše, sem si dejal. »Dobro, vi pojdete z menoj in dosežete čast, da sto- Tllte nn nftSVPČOJlfl tln in vi/tito nal-ai n ?!anior Krvofo o T , ■ —— ■ ■ — — • . ~ • . .._» .. .... u j, v, . ...... , ., v i., vj u >_> ■ nosom pripovedovali svojim vnukom. Potem boste lahko pripovedovali svojim tovarišem, kaj ste videli, in znova bodo jjonosni na vaš slavni polk,« sem jim rekel, in nato ukazal seržantu, naj odkoraka z njimi v trdnjavo. Sam pa sem zajahal mulo, ki še ni bila razsedlana, in odjezdil sem hitro naprej. Stražo ob vratih sem odslovil. Razjahal sem in pohitel na streho, da bi se znebil neprijetne dolžnosti, ki je ne bi mogel naročiti svojemu seržantu. In tam sem tedaj obstal, strmel in strmel, si mel oči — in hipoma sem se čutil blizu nezavesti in skoro sem razumel praznoverni strah mojih vojakov ... Kajti podčastniko-vega telesa ni bilo več tam! In tudi legijonarja, ki je prej ležal na tieh, ni bilo več videti! Ali so bili v tej zakleti puščavi res zlodji in zli duhovi, kakor zatrjujejo domačini? Ali je bil to privid? Ali sem bil le sanjal, da je tam ležal podčastnik s prebode-nimi prsmi? Ali sanjam sedaj? Polastila se me je neumna misel, da se nahaja med mrliči kak živ človek, ki se dela mrtvega. Mrzlično razburjen sem hodil od mrtveca do mrtveca in jih preiskoval. Posebno dva, ki sta bila taka kakor da bi bila še živa. Prijel sem ju za roko, kričal nad njima, ju stresal in stresal, dokler se nista zvrnila; žven-kljaje sta padli tudi njuni puški na tla. Zdujci sem slišal na stopnicah korake in se zdrznil. Seržant je stopil s šestimi vojaki na streho. Posrečilo se mi je, da sem jih nagovoril, medtem ko so začudeno gledali krog sebe. Najbolj začuden je bil seržant, ki je gledal na mlako krvi, v kateri je bil preje ležal podčastnik. S posebnim zanimanjem sta gledala oba Američana in kazalo je, kakor da iščeta znance med mrliči. Vsak hip sem pričakoval, da me bodo obsipali z vprašanji; prav gotovo me bodo vprašali, kje je poveljnik trdnjave. Kai ii n j na tO Od^OVOri Tli ? rtiogoče su še ukvar- Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel ceo. jali z usodo zginolega trobentača Jeana tako zelo, da so pozabili na vsa druga vprašanja. Po nekoliko minutah, ki so se mi zdele ure, sem pozval Dufourja, naj odkoraka z ljudmi nazaj k zelenici. Ko je stopal kot zadnji doli, sem ga poklica! nazaj in bila sva sama. Istočasno sva se vprašala: »Ali ste ga vi odstranili?« in oba sva vedela, da drugi tega ni storili Zasmejal sem se, seržant pa je tako krepko zaklel, da bi nui celo utrjeni legijonarji morali zato izkazati spoštovanje. »Prav tako, seržant!« sem rekel... »Življenje je včasih malce zapleteno.« »Dušo bi iztrgal iz telesa tistemu, ki si je dovolil to šalo,« je renčal, ko sem ga silil k odhodu. Ropotaje je šel po stopnicah in slišal sem njegov glas, ko je vodil vojake čez dvorišče. »Prav za prav nismo videli toliko strahotnega, da bi to moglo oplašiti velikega Rastignaca, ali ne?« se je rogal. Toda še vedno je bilo dovolj stvari, ki so mi bile zagonetne. Šel sem do svoje mule in jezdil nazaj k zelenici — ali še bolje, bežal sem ... Tu se je Beaujolais okrenil k svojemu sopotniku: »No, stari prijatelj, kaj menite, se je zgodilo potem? Ali so šli uporniki poslušni kot ovce v trdnjavo, ali so se branili in z uspehom uprli, ko so smeli z gotovostjo računati, da drugi ne bodo streljali na nje?« »Vi ste ostali živi, da poveste to zgodbo,« ga je zavrnil Lawrence, »in to je glavno,« »Glavno posebno, ker je en del za vas izredno zanimiv, kaj?« se je smehljal Francoz. »0, nikakor ne, stari drug,« je je) hitro zagotavljat. Lawrence, a njegov smehljaj ga je izdal, »temveč le zato, i ker ste vi ostaii Franciji in njenim prijateljem.« Izdajatelj: Ivaju Itako v ec. Urednik: Franc Kremžar.