Spletna revija za praktična vprašanja s 
področja telesnega in gibalnega razvoja 
2025, letnik 9, številka 3 
 
  
 
 
  
ISSN 2591-2410 
 
Izdajatelj:  
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport  
 
Uredniški odbor: 
prof. dr. Marjeta Kovač, prof. šp. vzg. (glavna urednica), prof. dr. Gregor Jurak, prof. šp. vzg. 
(odgovorni urednik), prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., izr. prof. Maroje Sorić, dr. med., 
Urška Kereži, univ. dipl. fil. in nov. in Nika Bezjak, mag. kin. (tehnični urednici). 
Uredništvo: 
Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana, telefon: 01/520770 
 
 
Svetovni splet: 
https://www.slofit.org/slofit-nasvet 
 
Fotografija na naslovnici: Canva 
 
Izdajo publikacije omogoča sofinanciranje ARIS in Fundacije za šport. 
 
 
 
 
 
 
1 
 
 
 
  
 
 
 
Kazalo vsebine 
 
Je res dovolj plesnih dejavnosti v naših šolah? …………………………………........4 
Vpliv ritmičnih dejavnosti na otrokov celostni razvoj …………….…………..…... 11  
Osnovne značilnosti ritma ………………………………………….………...……..16 
Praktični napotki za poučevanje ritma ………………………………………………21 
Ples je zabava in spodbuja otroško ustvarjalnost ……………………………………27 
Nasveti za poučevanje plesa na zabaven način in možnosti spodbujanja otroške in 
mladostnikove ustvarjalnosti………………………………………………………...33 
Ideje za ustvarjanje z gibanjem telesa ob glasbi …………………………………….38 
Učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj spoznajo različne plesne 
dejavnosti ……………………………………………………………………...…….41 
Zakaj je lahko sodobni ples za otroke zanimiv ……………………………………...47 
Otroški plesi …………………………………………………………………………51 
Moderni tekmovalni plesi v šoli – hip hop in jazz …………………………….…… 58 
Socializacija in medsebojno povezovanje s plesom – izziv za mlade? ……………. 65  
Ples nam daje samozavest pri javnem nastopanju …………………………………. 71 
S plesnimi vsebinami lahko učinkovito vplivamo na telesno zmogljivost mladih….77  
Priprava dijakov na maturantski ples brez dodatnih stroškov ……………….…...... 85 
Glasbene in plesne terapije za ohranjanje kognitivnih in telesnih funkcij različnih 
generacij ……………………………………………………………………………. 90 
Video učna pripomočka za poučevanje plesa in aerobike – skupinske vadbe ob glasbi 
……………………………………………………………………………………… 96 
 
 
 
 
 
2 
 
 
 
  
 
 
Spoštovane bralke in bralci, 
  
neizmerno me veseli, da je tokratna številka spletne revije »SLOfit nasvet« posvečena plesu – 
prepletu zanimive telesne dejavnosti, ki nam s svojo široko paleto gibanj in korakov daje 
neskončno možnosti gibalnega izraza, na drugi strani pa s svojim pridihom estetskosti ter 
nudenjem razvoja ustvarjalnosti posega tudi na umetniško področje. Ples spodbuja našo 
izvirnost, izraznost, iskanje gibalnih rešitev v prostoru; plešemo samostojno ali s soplesalcem 
oziroma več soplesalci, pri tem se lahko gibljemo v poljubnem – svojem lastnem ritmu ali 
(največkrat) v ritmu glasbe.  
  
Usvajanje ritmičnih in glasbenih zakonitosti je ena izmed naših prvih nalog v procesu 
poučevanja plesa. V prispevkih podajamo številne primere, na kakšen način razvijamo ritmične 
sposobnosti pri učencih, saj imajo te namreč velik vpliv ne samo na kasnejše lažje usvajanje 
plesnih vsebim, temveč tudi na njihov kognitivni razvoj. To je po številnih raziskavah, 
opravljenih v zadnjem času, izjemno pomembno tudi pri vzdrževanju kognitivnih sposobnosti 
v starejši dobi. 
  
Poleg gibalnih sposobnosti, ki jih razvijamo s plesom – koordinacije, moči, ravnotežja in 
gibljivosti – pa vidim globlji pomen plesa v šoli z omogočanjem telesne dejavnosti na 
zabaven in sproščen način, predvsem pa v nudenju možnosti socializacije. Ples omogoča 
povezovanje vseh plešočih na način, ki v naši družbi in današnjih časih ni več tako pogost – 
povezovanje z dotikom, s pozornostjo na izraze (gibalne in čustvene), povezovanje v smislu 
zaznavanja svoje okolice in prepoznavanja svoje umeščenosti vanjo. Na tak način učenci 
krepijo samozavedanje, samozavest in nenazadnje tudi premagujejo tesnobo pri javnem 
nastopanju. Plesalci so namreč odprti in komunikativni ljudje, imajo radi prijateljske in 
medosebne povezanosti, so izrazni in imajo poudarjene najvišje izpopolnitvene vrednote. 
 
Naj bo ples naše vzgojno sredstvo, tako na gibalni kot tudi na mentalni, kulturni in estetski 
ravni. Ples povezuje, zato zaplešite z nami! 
 
prof. dr. Petra Zaletel 
 
3 
 
 
 
  
 
 
Je res dovolj plesnih dejavnosti v naših šolah? 
 
 
Foto: Canva 
Plesne dejavnosti so vključene v večino svetovnih kurikulov. Čeprav so slovenski učni načrti za 
predmet šport že v preteklosti vključevali plesne dejavnosti, prav tako pa je ples vključen v zdaj 
veljavne učne načrte v celotni navpičnici, ugotavljamo, da jih izvaja le slaba polovica učiteljev. 
Učenci tako ne usvojijo ene od pomembnih gibalnih spretnosti, s katero se lahko ukvarjajo v 
vseh starostnih obdobjih.  
dr. Petra Zaletel1, dr. Marjeta Kovač1 in Lana Pergovnik2 
1Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
2OŠ Gorica Velenje 
___________________________________________________________________________ 
Ples predstavlja celovit pristop k razvoju otrok in mladostnikov, saj se dotika ključnih področij 
njihovega razvoja, kot so telesni, spoznavni, čustveni in socialni razvoj1-2. Nižji delež telesnega 
maščevja in bolje razvite gibalne sposobnosti so samo del človekovih razsežnosti, na katere 
 
4 
 
 
 
  
 
 
ples pozitivno vpliva. Učenje plesne koreografije, ki vključuje spoznavanje novih plesnih 
korakov, njihovih zaporedij in usklajevanje z ritmom glasbe, predstavlja otrokom in 
mladostnikom velik intelektualni izziv, tako da ples pomembno vpliva tudi na njihov spoznavni 
razvoj2. Pozitivni vplivi plesa pa se pri otrocih in mladostnikih opazijo tudi pri povečanem 
zaupanju vase, samospoštovanju in dojemanju lastnih plesnih sposobnosti1. 
Zaradi vsega zgoraj naštetega je ples vključen v večino svetovnih kurikulov kot vsebina 
predmeta športna vzgoja ali kot samostojni predmet3. Tudi v starejših slovenskih učnih načrtih 
je bil ples del obveznih vsebin (z različnimi poimenovanji, najprej kot t. i. narodni plesi, Titovo 
kolo, ljudski plesi, nato so se pojavili tudi družabni plesi)4. Prav tako je vključen v zdaj veljavne 
učne načrte predmeta šport/športna vzgoja v vsej vzgojno-izobraževalni navpičnici. V osnovni 
šoli lahko učenci zadnjega vzgojno-izobraževalnega obdobja izberejo tudi dva izbirna predmeta 
– izbrani šport: ples (program je del učnega načrta izbirnega predmeta šport) in plesne 
dejavnosti. 
Ples je v osnovni šoli namenjen predvsem usvajanju osnovnih plesnih korakov, gibanj, ki 
vključujejo tekoče usklajeno delovanje vseh delov telesa ob glasbi5. Usvajanje različnih 
koreografij in oblikovanje gibalnih vzorcev predstavljata del gibalne kompetentnosti učencev6, 
razvijata občutenje telesa v prostoru in času, učenec ozavešča kakovost gibanja, ples pa mu 
omogoča možnosti sporazumevanja prek telesa kot njihovega sredstva sporočanja. 
Osnovnošolsko obdobje je idealno za razvoj ritmičnosti, ki jo potrebujemo tudi pri številnih 
vsakdanjih dejanjih, prav tako pa je ključna za uspešno izvajanje številnih drugih športnih 
dejavnosti7. 
Ples pomembno vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti otrok, ki se razvijajo vzporedno z 
njihovimi čustvenimi odzivi. Razvoj na obeh področjih je najbolj izrazit v obdobju pred 
adolescenco. Plesne dejavnosti imajo največji vpliv na gibljivost, koordinacijo, dinamično 
ravnotežje (v anterior-posteriorni in lateral-medialni smeri) in eksplozivno moč (ki jo 
raziskovalci ocenjujejo pri plesalcih z naslednjimi merskimi nalogami: navpičen skok, tek na 
10 in 30 metrov ter skok v daljino z mesta)7. Zaradi vseh pozitivnih vplivov vadbe plesa je 
pomembno, da učitelji vključijo v pouk različne plesne  vsebine in tako predvsem učencem v 
starosti od 7 do 12 let zagotovijo več plesne vadbe. Na urah športa naj na primer vadba večkrat 
 
5 
 
 
 
  
 
 
poteka ob glasbeni spremljavi, s čimer učitelj seznanja učence z ritmom, estetiko gibanja, poleg 
tega pa jim takšna vadba omogoča razvoj omenjenih gibalnih sposobnosti8. Sploh pri najmlajših 
je pomembno, da jim pri športni vadbi učitelj omogoči čim več različnih gibalnih spodbud z 
zanimivimi nalogami, pri tem pa ne pozabi na zabavo in njihovo dobro počutje. 
Na žalost ugotavljamo, da učitelji v slovenskih osnovnih in srednjih šolah premalo vključujejo 
ples v ure športa/športne vzgoje9, kljub temu da je del učnih načrtov in da ima tako pomembne 
pozitivne vplive na celostni razvoj otrok in mladostnikov10. 
Podatki raziskave Lane Pergovnik9 kažejo, da je delež osnovnošolcev, ki imajo pri urah 
športa tudi plesne vsebine, le 56,6%, srednješolcev pa samo 36,9%. Če pogledamo še 
razporeditev po spolu, lahko ugotovimo, da imajo dekleta večkrat pri urah športa/športne 
vzgoje ples kot fantje; v osnovni šoli ima plesne vsebine namreč kar 70,6% deklet in samo 
40% fantov, v srednjih šolah pa 41,7% deklet in samo 31,7% fantov. Tisti učenci in dijaki ter 
učenke in dijakinje, ki imajo pri urah športa ples, največkrat izvajajo jazz ples, ples z 
različnimi pripomočki (trakovi, obroči ipd.) ter aerobiko, medtem ko so družabni plesi 
zastopani najmanj od vseh plesnih vsebin. 
Anketiranci so, ne glede na to, ali imajo pri pouku športa/športne vzgoje ples ali ne, vsako 
plesno zvrst ovrednotili na 5-stopenjski lestvici (1 = najmanj priljubljeno, 2 = ni priljubljeno, 3 
= niti nepriljubljeno, niti priljubljeno, 4 = je priljubljeno, 5 = najbolj priljubljeno). Rezultati so 
pokazali, da je hip-hop najbolj priljubljena plesna zvrst tako pri osnovnošolcih (povprečje 
= 3,41) kot tudi pri srednješolcih (povprečje = 3,57). Druga najbolj priljubljena plesna zvrst, s 
povprečno oceno 2,75 pri osnovnošolcih in 3,25 pri srednješolcih, je pop ples. Tretji najbolj 
priljubljeni ples med osnovnošolci je jazz (povprečje = 2,57), medtem ko je pri srednješolcih 
na tretjem mestu družabni ples s povprečno oceno 3,09. Očitno se zavedajo, da spretnosti 
družabnega plesa potrebujejo na prihajajočem maturantskem plesu, pa tudi v prihodnosti, saj 
predstavlja družabni ples del splošne kulture in izobrazbe posameznika. 
Med manj priljubljene zvrsti osnovnošolci uvrščajo ples s pripomočki, aerobiko in družabne 
plese (povprečje < 2,31), srednješolci pa ples s pripomočki, aerobiko in jazz (povprečje < 2,85).  
 
6 
 
 
 
  
 
 
Otroški plesi so najmanj priljubljeni tako pri osnovnošolcih (povprečje = 2,05) kot tudi pri 
srednješolcih (povprečje = 2,37).  
Primerjava po spolu je pokazala, da si želijo dekleta več plesati od fantov. Med učenci je 
namreč največ (40%) izbranih odgovorov, da ne bi obiskovali plesne dejavnosti (tudi, če bi jo 
šola ponujala), medtem ko je le 14% učenk, ki ne bi izbrale posebne plesne skupine. 
Predvidevamo, da je (predvsem pri fantih) prisotno večje zanimanje za druge športne 
dejavnosti, ki jih šola še ponuja. V prvi vrsti bi učenke (23%) in učenci (5%) izbrali hip-hop, 
pop, latino in disco. Fantje bi se želeli priključiti različnim plesnim skupinam v zanemarljivi 
meri, medtem ko bi dekleta med njimi izbrala navijaško skupino (17%), sodobni ples (11%), 
približno 5% pa je tistih, ki bi izbrale salso, balet, akrobatiko, mažoretke, jogo ter latinsko-
ameriške in standardne plese. Med srednješolci bi se največ dijakov (9,9%) in dijakinj (21,6%) 
odločilo za hip-hop, pop, latino in disko ples. V drugi vrsti bi dijakinje izbrale latinsko-
ameriške in standardne plese, salso, navijaško skupino ter jogo in druge oblike sproščanja (več 
kot 10%), fantje pa latinsko-ameriške in standardne plese (9%). Približno 15% dijakov in 
dijakinj sploh ne bi obiskovalo plesne dejavnosti, kar pripisujemo njihovemu interesu za druge 
športne dejavnosti, nepoznavanju plesa in morebitnemu pomanjkanju časa za šolske izbirne 
dejavnosti. 
Vloga učitelja športa/športne vzgoje  
Učitelj, ki poučuje šport/športno vzgojo, ima ključno vlogo pri usmerjanju, vodenju, nadziranju, 
popravljanju in motiviranju svojih učencev. Pomembno je, da ima ustrezno strokovno znanje o 
delovanju človeškega telesa, didaktičnih strategijah, še posebej o metodičnih postopkih 
poučevanja različnih plesnih dejavnosti, hkrati pa mora biti komunikativen in pripravljen 
prisluhniti različnim potrebam posameznikov. S svojim znanjem, vedenjem in sposobnostmi je 
vzor svojim učencem. Poleg poučevanja plesnih tehnik jih nauči tudi plesne kulture, plesnega 
bontona in ustreznih komunikacijskih spretnosti ter tako pomembno vpliva na osebnostno rast 
učencev. S potrpežljivostjo učitelj ob večkratnih ponovitvah istega giba razvija strpnost tudi pri 
učencih11. Učencem približa zavedanje, da kljub večji ali manjši plesni nadarjenosti, 
ponavljanju gibanj in izboljševanju tehnike poraz ni neizogiben, saj je sestavni del življenja, 
obenem pa jih spodbuja k sprejemanju kompromisov in razvoju spoštljivih odnosov12. 
 
7 
 
 
 
  
 
 
Slika 1 
Študentje Fakultete za šport, ki se učijo poučevati otroške plese  
 
Foto: video-učni pripomoček za poučevanje plesa 
V slovenskem šolskem okolju se zdi, da se mnogi učitelji športa/športne vzgoje (tako učitelji 
razrednega pouka kot športne vzgoje) ne počutijo dovolj kompetentne za poučevanje plesnih 
vsebin, čeprav so med študijem pridobili kakovostno plesno znanje in so bili deležni tovrstnih 
vsebin v zadostni količini (Slika 1). Verjetno se tisti, ki nikoli niso imeli predhodnih izkušenj s 
plesom (iz osnovne in srednje šole), ne zavedajo dovolj, kako pomembno je plesno znanje. 
Imajo tudi premalo strokovne samozavesti, zato se redko ali pa sploh ne odločajo, da bi 
predajali plesno znanje svojim učencem, čeprav so plesne vsebine obvezne v vseh obdobjih 
šolanja. Enako se dogaja pri organizaciji in izvedbi plesnih večerov na valetah in maturantskih 
plesih, kjer šole pogosto najamejo zunanje izvajalce, namesto da bi zaposleni športni pedagogi 
bili pobudniki plesnega dogajanja ob zaključku osnovne oz. srednje šole. Primer, kako so se 
tega lotili na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, si lahko preberete v prispevku 
profesorice športne vzgoje Barbare Ogrin, ki je objavljen v tej številki revije na strani 88. 
 
8 
 
 
 
  
 
 
Odraz tega je omejena prisotnost plesnih vsebin tako pri pouku športa/športne vzgoje, kot tudi 
v drugih šolskih programih. Med najpogostejšimi pomanjkljivostmi učitelji sami izpostavljajo 
primanjkljaj znanja pri didaktičnih pristopih v plesu in neobvladovanje novih plesnih zvrsti11. 
Nizka raven poznavanja plesnih vsebin med učitelji vodi do manj kakovostnega posredovanja 
tovrstnih vsebin in do slabše varnosti med njihovim izvajanjem. Športni pedagogi se strinjajo, 
da je zato nujno potrebno konstantno usposabljanje in obnavljanje znanj s področja pedagogike, 
didaktike in plesa samega13. Po tovrstnih spopolnjevanjih opažajo, da vključujejo v učni proces 
več plesno-gibalnih vsebin in ob tem nimajo občutka izgorelosti. Nasprotno – ob uvajanju novih 
vsebin v pouk športa/športne vzgoje in spremembi učnih pristopov občutijo psihično 
blagostanje, osebnostno rast in večjo samoučinkovitost. 
V ta namen smo leta 2023 izdali video-učni pripomoček za poučevanje plesa14, ki lahko 
vzgojiteljem, razrednim učiteljem in športnim pedagogom pomaga pri pridobivanju dodatnih 
kompetenc za poučevanje plesa. Vabimo vas, da si ga pogledate in se pogumno lotite 
poučevanja plesa. 
Viri 
1Schwender, T. M., Spengler, S., Oedl, C. in Mess, F. (2018). Effects of dance interventions on aspects of the 
participants' self: a systematic review. Educational Psychology. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2018.01130 
2Frischen, U., Dege, F. in Schwarzer, G. (2022). The relation between rhythm processing and cognitive abilities 
during child development: The role of prediction. Frontiers Psychology, Sec. Developmental Psychology, Vol. 
13.  https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.920513 
3Hardman, K. in Marshall, J. J.  (2014). World-wide survey of school physical education: final report. UNESCO. 
4Due, J. (2016). Didaktična navodila v učnih načrtih za športno vzgojo. [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, 
Fakulteta za šport. 
5Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K. in Muha, V. 
(2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za 
šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-
nacrti/obvezni/UN_sportna_vzgoja.pdf 
6Cairney, J., Dudley, D., Kwan, M., Bulten, R. in Kriellaars. D. J. (2019). Physical literacy, physical activity and 
health: toward an evidence-informed conceptual model. Sports Medicine, 49, 371–83. 
7Grčić, V., Miletić, A. in Kuzmanić, B. (2015). Construction of tests for evaluating the level of hip hop 
performance. Research in Physical Education, Sport & Health, 4. 
8Aldemir, G., Ramazanoğlu, N., Çamlıgüney, A. in Kaya, F. (2011). The effects of dance education on motor 
 
9 
 
 
 
  
 
 
performance of children. Educational Research and Reviews, 6(19), 979‒982. 
9Pergovnik, L. (2024). Analiza vključenosti plesne dejavnosti v slovenske šole ter njen vpliv na otroke in 
mladostnike. [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
10Zaletel, P. in Kovač, M. (2021). Poučevanje plesnih vsebin v osnovnošolskem programu ob vrnitvi v šolo, ko 
je še vedno povečana možnost okužbe zaradi širjenja virusa SARS-COV-2. (2021). V M. Kovač, M. Plavčak in 
L. Dobovičnik  (ur.). Zbornik 33. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije : Debeli 
Rtič, 15. in 16. oktober 2021 (str. 106‒109. Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. 
11Hendy, N. (17.3. 2017). How to Become a Dance Teacher. https://www.highspeedtraining.co.uk/hub/how-to-
become-a-dance-teacher/ 
12Rizzo, J. (2018). Five things you should be teaching your dancers outside of technique. 
https://www.danceteacherweb.com/articles/blog/2018/3/4/five-things-you-should-be-teaching-your-dancers-
outside-of-technique/ 
13Spalva, R. in Vitola, S. (2008). Development of professional Competences within the Further Education of 
dance teachers. Signum Temporis: Journal of Pedagogy and Psichology, 1(1), 47–53. 
14Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta 
za šport. https://ples.fakultetazasport.si/ 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
10 
 
 
 
  
 
 
Vpliv ritmičnih dejavnosti na otrokov celostni razvoj 
 
 
Foto: Canva 
Ritmične dejavnosti pomembno vplivajo na celostni razvoj otrok, saj izboljšujejo njihove 
gibalne sposobnosti in živčno-kinestetične povezave, spodbujajo čustveno in socialno zdravje, 
zmanjšujejo stres in tveganje za različne zdravstvene težave tako v otroštvu kot v starejšem 
starostnem obdobju. 
dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Ritmične dejavnosti, predvsem različne plesne zvrsti in glasbene igre, so izjemnega pomena za 
celostno zdravje posameznika v vseh starostnih obdobjih. Novejše raziskave kažejo, da ne 
spodbujajo samo dobre telesne pripravljenosti in razvoja različnih vidikov koordinacije, ampak 
tudi pozitivno vplivajo na možgansko plastičnost, kar vodi v izboljšanje spomina, 
 
11 
 
 
 
  
 
 
osredotočenosti in sposobnosti reševanja problemov1. Redno sodelovanje v ritmičnih 
dejavnostih krepi srčno-žilni sistem, izboljšuje ravnotežje in tako zmanjšuje tveganje za padce 
pri starejših. Socialni vidik teh dejavnosti lahko pripomore k zmanjševanju stresa, anksioznosti 
in depresije, saj ustvarja občutek pripadnosti skupini ter izboljšuje splošno čustveno počutje1. 
Glasba in prisotnost ritma v njej, pa tudi prisotnost ritma brez glasbe (npr. ritmično udarjanje 
ob tla ali telo, bobnanje, lastni ritem ipd.) med vadbo sta močna motivacijska dejavnika za 
učitelje (ali trenerje) in vadeče. Raziskovalci so ugotovili, da glasba prispeva k uspešnejšemu 
učenju in pomnjenju, zmanjšuje bolečino in anksioznost v stresnih situacijah ter je pomembno 
terapevtsko sredstvo. Obenem izboljšuje socialno učenje in čustveno počutje. Glasba spodbuja 
kompleksne kognitivne, čustvene in senzomotorične procese v možganih2. Kot posredni 
dražljaj vpliva na človekovo vedenje in oblikuje zaznavanje ter pozornost v afektivno-
kognitivno povezanost3. 
Glasba spodbuja ljudi h gibanju, ki je usklajeno z ritmičnimi udarci bolj kot s samo melodijo 
glasbe4. Ljudje imamo edinstveno sposobnost, da usklajujemo naše gibanje z zunanjim slušnim 
dražljajem, npr. pri poslušanju glasbe udarjamo s stopalom ob tla, s prsti na predmet ali nihamo 
s telesom – plešemo5,6. Odzivanje na ritmične udarce v glasbi se pojavi že v predšolskem 
obdobju7,8, sicer v zmerni obliki, z omejenim gibanjem, predvsem z gibanjem prstov in rok. 
Predvidoma je sposobnost koordiniranega gibanja ob glasbi in ostalih metričnih (enakomerno 
se ponavljajočih) zvokih predvsem naučena4. Prav tako se dojenčki (stari od 5 do 24 mesecev) 
veliko bolj odzivajo na glasbo in druge ritmične zvoke kot na govor; hitrost svojega gibanja 
prilagajajo na tempo slušnega ritmičnega dražljaja4. 
Pri ljudeh ni zanimiva samo njihova sposobnost procesiranja (kar pomeni zaznavanja in 
prepoznavanja ritma, predelovanja sprejetih informacij v možganih, oblikovanja odgovora – 
reakcije in nato izvedba gibanja) trenutnih ritmičnih vzorcev ali ritmičnega gibanja, temveč 
njihova sposobnost izvajanja gibanja na zunanji ritmični dražljaj, kot npr. pri udarcih na boben. 
Sposobnost reakcije ‒ »ustreznega« reagiranja na slušni dražljaj je torej povezana s 
sposobnostjo možganskih centrov, ki sprožijo določeno gibanje, in od mišic, da to gibanje 
izvedejo. Razvitost živčnega sistema pa je tista, ki impulze pravočasno prenese do mišic4. 
Raziskovalci so ugotovili, da lahko že dojenčki zaznavajo spremembe v ritmu9 in dolžini 
ritmičnih dob10. Velika večina otrok ima prirojeno sposobnost za zaznavanje ritma. Otrok se 
 
12 
 
 
 
  
 
 
samodejno enakomerno prestopa, ziblje, zamahuje ipd. po enakomernem ritmu. Otroci, ki ritma 
ne zaznavajo dobro in katerih gibanje je povsem drugačno, neusklajeno z ritmičnimi udarci, 
imajo nerazvit občutek za ritem oziroma so aritmični. 
Švicarski pedagog Émile Jaques-Dalcroze je v začetku 20. stoletja razvil t. i. Dalcrozejevo 
evritmiko, inovativno metodo glasbene vzgoje, ki združuje glasbo in gibanje, pri čemer je 
poudarjal povezavo med ritmom in telesnim gibanjem. Cilj evritmike je, da učenci prek 
kinestetičnega zaznavanja razvijajo globlje razumevanje glasbenih konceptov, kot so ritem, 
tempo in glasbeno izražanje. Jaques-Dalcroze je pri učenju najprej uporabil gibanje, šele nato 
vidno predstavitev glasbenih pojmov, kar je omogočalo učencem občutenje ritma in glasbe prek 
celotnega telesa. Ta metoda je posebej koristna za razvoj glasbenega zavedanja in izraza tako 
pri otrocih kot odraslih ter prispeva k boljšemu doživljanju in razumevanju glasbe11. 
Slika 1 
Učenje ritma prek telesnega gibanja pri otrocih  
 
Foto: Canva 
 
13 
 
 
 
  
 
 
Pri svojem delu z otroki je Jaques-Dalcroze naletel na različne sposobnosti dojemanja ritma in 
glasbe ter gibanja. Opisoval je, da nekateri npr. z lahkoto usvajajo in si zapomnijo glasbene 
ritme, vendar jih s težavo interpretirajo; spet drugi težko ohranjajo enakomeren ritem; tretji z 
lahkoto dojemajo gibanje s posameznimi deli telesa, vendar gibanja izredno težko medsebojno 
povezujejo; četrti pa z lahkoto dojemajo ritme, ki jih sestavljajo sami, vendar s težavo realizirajo 
tiste, ki jih morajo ponoviti ali so si jih izmislili drugi12. Vzroke za omenjene težave je našel v 
različnih dejavnikih: v mišični mlahavosti, prevelikem mišičnem tonusu, preveliki živčni 
napetosti, v živčni disharmoniji, pomanjkljivem občutku za ravnotežje in zaznavanje prostora, 
prevelikem miselnem sodelovanju, pomanjkanju zbranosti, pomanjkanju sposobnosti za hitro 
analiziranje, pomanjkanju gibalnega spomina in pomanjkanju sposobnosti pomnjenja. 
Občutka za ritem se lahko vedno naučimo. Številni instinktivno najdejo ustrezen ritem za vsako 
dogajanje, spet drugi se ga morajo nenehno učiti. Z izmeničnim ponavljanjem določenih gibov, 
ki imajo različno jakost, s spreminjanjem hitrosti, s sistematičnim »šolanjem« našega gibalnega 
sistema smo sposobni ritme zaznati in jih tudi na nek način realizirati oziroma predstaviti. 
Živčno-mišični sistem lahko realizira različne ritme, kajti z vsakdanjo vadbo in s pridobivanjem 
izkušenj (slušnih, vidnih, kinestetičnih) oblikujemo t. i. kinestetični občutek in tudi jasno 
predstavo ritma. 
Ples predstavlja eno izmed najboljših dejavnosti za učenje ritma. Ima številne pozitivne vplive: 
vpliva na oblikovanje lepe telesne drže, razvija gibalne sposobnosti, predvsem koordinacijo, s 
plesom usvajamo pomembne gibalne veščine, ki jih lahko uporabimo ne le pri plesu, ampak 
tudi pri drugih gibalnih dejavnostih; poleg tega pa ponuja neizmerno veliko možnosti 
socializacije, povezovanja, posameznikove estetske uresničitve, možnosti samozavedanja, 
razvoja pozitivne samopodobe, samozavesti in premagovanja gibalnih ter duševnih omejenosti 
13. Prav zato je ples del kurikuluma za vrtce in slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih 
učnih načrtov za obvezni predmet šport oz. športno vzgojo in izbirna predmeta šport ter plesne 
dejavnosti. Žal pa nimamo resne študije, ki bi preučila, v kakšni meri vzgojitelji in učitelji 
uresničujejo cilje, zapisane v teh dokumentih. Pogovori s študenti Fakultete za šport in njihovo 
praktično znanje ob začetku vključitve v študijski predmet ples kažejo, da večina ni bila deležna 
ustreznega poučevanja plesa. Zato je prav, da učencem in dijakom ponudimo osnovno plesno 
izobrazbo, saj bodo le tako doživeli pomembne učinke ritmičnih dejavnosti na njihovo telesno, 
 
14 
 
 
 
  
 
 
duševno in socialno dobrobit. Dobrodošla učna pripomočka sta eUčenje plesa in eUčenje 
aerobike. 
Viri 
1Frischen, U., Dege, F. in Schwarzer, G. (2022). The relation between rhythm processing and cognitive abilities 
during child development: The role of prediction. Frontiers Psychology, Sec. Developmental Psychology, 
13.  https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.920513 
2Aitken, J. C., Wilson, S., Coury, D. in Moursi, A. M. (2002). The effect of music distraction on pain, anxiety 
and behavior in pediatric dental patients. Pediatric Dentistry, 24(2), 114–118. 
3Thaut, M. H. (2006). The Future of Music in Therapy and Medicine. Annals of the New York Academy of 
Sciences. https://doi.org/10.1196/annals.1360.023 
4Zentner, M. in Eerola, T. (2010). Rythmic engagement with music in infancy. Proceedings of the National 
Academy of Sciences, 107, 5568‒5573. 
5Repp, B. (2005). Sensorimotor synchronisation: a review of a tapping literature. Psychonomic Bulletin and 
Review, 12, 969‒992. 
6Nettl, B. (2000). An ethnomusicologist contemplates universals in musical sound and musical culture. V N. L. 
Wallin, B. Merker in S. Brown (ur.), The origins of music (str. 463–472). MIT Press. 
7Provasi, J. in Bobin-Begue, A. (2003). Spontaneous motor tempo and rhythmical synchronisation in 2-1/2 and 
4-year-old children. International Journal of Behaviour Development, 27, 220‒231. 
8Kirschner, S. in Tomasello, M. (2009). Joint drumming: Social context facilitates synchronization in preschool 
children. Journal of Experimental Child Psychology, 102, 299‒314. 
9Trehub, S. E. in Thorpe, L. A. (1989). Infants' perception of Rhythm: Categorization of auditory sequences by 
temporal structure. Canadian Journal of Psychology, 43, 217‒229. 
10Hannon, E. in Johnson, S. (2005). Infants use meter to categorise rhythms and melodies: Implications for 
musical structure learning. Cognitive Psychology, 50, 354‒377. 
11Johnson, M. D. (2006). "Dalcroze Skills of All Teachers", Music Educators Journal, ERIC. EBSCOhost. 
UWEC McIntyre Library, Eau Claire. 
12Juntunen, M. L. (2002). Practical applications of Dalcroze eurhythmics. Nordic research in music education 
yearbook, 6, 75‒92. 
13Zaletel, P. in Pruš, D. (2022). Ples v šoli – vpliv na celovit razvoj otroka in mladostnika. V M. Kovač,  
M.  Plavčak in L. Dobovičnik (ur.), Zbornik 35. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov 
Slovenije (str. 23‒35). Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. 
https://www.zdsps.si/images/zbornik/35zbornik.pdf 
 
 
15 
 
 
 
  
 
 
Osnovne značilnosti ritma 
 
 
 
Foto: Canva 
Dober občutek za ritem je pomemben v številnih športih, pa tudi v vsakdanjem življenju, saj je 
lepo, ritmično gibanje zaželeno v številnih poklicih. Pomembno je, da ritem začutimo, zato je 
zgodnje učenje ritmičnih vzorcev skozi igro koristno za dolgoročni razvoj ritmičnih in gibalnih 
veščin. 
dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Vsako gibanje se dogaja v nekem času in prostoru, ki sta ob vsakem gibu tesno povezana ter 
medsebojno soodvisna. Gibe izvajamo z določenimi deli telesa, ki ustvarjajo gibalne oblike. 
Vsak gib izvedemo z večjo ali manjšo količino energije, od te količine pa je odvisna kakovost 
posameznega giba. V prostoru se gibanje lahko dogaja na mestu ali pa se pomikamo skozi 
prostor. 
 
16 
 
 
 
  
 
 
Dober občutek za ritem ni pomemben samo pri športih, kjer športniki v svojem nastopu (in 
treningu) uporabljajo glasbeno spremljavo (ples, aerobika, umetnostno drsanje, umetnostno 
plavanje, ritmična gimnastika ipd.), ampak je odločilen v marsikaterem drugem športu. Kako 
bi uspešen slalomist lahko najhitreje prevozil progo po razgibanem terenu (in vsakokrat 
drugačni postavitvi) med količki, če ne bi imel dobrega ritma? Tudi v nogometu je sprememba 
ritma odločilna, ali bo posamezni igralec preigral nasprotnika in si odprl pot do zadetka, ali pa 
bo njegov monoton ritem v gibanju ustvaril pri nasprotniku predvidevanje in posledično 
odvzem žoge. Ogromno primerov iz različnih športov kaže, da je ritem njihova pomembna, če 
ne v večini primerov tudi prvobitna kakovost, ki pa je žal mnogi trenerji ne razvijajo načrtno. 
Občutek za ritem je v določenem deležu prirojen, vendar se da večji del občutka za ritem razviti 
v zgodnjem otroštvu in tudi kasneje1. 
Pri ritmu je čas organiziran na poseben način: govorimo o trajanju, tempu, ritmu in poudarkih. 
Po trajanju ločimo kratkotrajna in dolgotrajna gibanja, pri tem pa je lahko ritem enakomeren 
ali neenakomeren, ritmično gibanje lahko izvedemo hitro ali počasi, naraščajoče ali upadajoče. 
Poznamo različne hitrosti ritma; to imenujemo tempo. Tempo je število taktov v določeni 
časovni enoti. Hitrejši tempo zahteva več taktov v časovni enoti, kar pomeni, da si udarci sledijo 
hitreje. Takt pa je metrična oblika, ki jo sestavljajo težki (naglašeni, poudarjeni) in lahki 
(nepoudarjeni) udarci; njihovo število je odvisno od tega, ali je takt dvo-, tri- ali več delen. 
Dolžino udarcev označujemo z notnimi vrednostmi; krajši udarci imajo vrednost šestnajstinke, 
osminke, četrtinke, daljši pa polovinke ali celinke. Pri športni vadbi je osnovni takt vedno 
štiričetrtinski, kar pomeni, da vsebuje štiri dobe ali udarce. 
Ritmični vzorci nastanejo, kadar sestavimo skupaj različne delce, ki po svojem trajanju niso 
enaki. Če bi jih hoteli ponazoriti z gibanjem, bi na primer lahko povezali hojo, tek in skok, kjer 
bi za hojo vsakič porabili dva udarca, za tek po enega in za skok polovico. 
Glasbena fraza in temu navadno ustrezna gibalna fraza je tisto, čemur v našem govoru 
pravimo stavek. Sestavljena je iz neke tematske sekvence dveh, štirih, osmih, šestnajstih taktov. 
Prepoznavanje teh glasbenih fraz je prav tako del ritmičnega učenja. Glasbena fraza osmih 
taktov, imenovana »blok«, je npr. zelo pomembna, kadar ustvarjamo koreografijo; zlasti 
 
17 
 
 
 
  
 
 
razpoznavna je pri plesu, aerobiki in drugje, kjer izvajamo gibanja, povezana v celoto. Po 
navadi sestavljamo v večje glasbene fraze (»bloke«) po štiri osmice, kar pomeni, da v eno 
manjšo glasbeno frazo osmice združimo dva štiričetrtinska takta med seboj (glej sliko spodaj). 
Slika 1 
Primer osmice za lažje ustvarjanje koreografije 
 
Učenje ritma v praksi 
Navadno se pri spremljanju ritma pojavijo trije problemi: a) biti pozoren na spremljavo, b) 
razbrati in prepoznati posamezne udarce, poudarke, ritmične vzorce in c) izvajati gibanje 
nanje2. Pri poučevanju in učenju ritma morata biti tako učitelj kot učenec še posebej motivirana 
in osredotočena; lahko si pomagata z ritmičnimi igrami, s katerimi bo učenec lahko razvijal 
tovrstne sposobnosti. 
Veliko pozornosti vedno posvečamo spremljanju gibanja, pa naj bo to s ploskanjem, udarjanjem 
po različnih delih telesa ali pa z glasbeno spremljavo. V ritmu lahko valovimo z rokami, 
stresamo z glavo ali rameni, tleskamo s prsti, se tolčemo po prsih, zadnjici, nogah, tolčemo po 
mizi, stolu, tleh z obema rokama ali izmenično, z obema nogama ali izmenično itd. Poudarkov 
se učimo z različnimi udarci na poudarjeno dobo in drugačnim gibanjem na nepoudarjene dobe 
(zamahovanje, stopicanje). Če sedimo na tleh, lahko noge dvigujemo v zrak, z njimi udarjamo 
ob tla. Vse lahko izvajamo stoje, v hoji na mestu, ki je lažja kot hoja po prostoru, s 
spreminjanjem hitrosti hoje, teka, skokov… Ko usvojimo nek ritmični vzorec, ga lahko 
izvedemo na povsem drug način, v druge smeri, skupaj s partnerjem ali skupino. Primere si 
lahko ogledate na tej povezavi. 
 
18 
 
 
 
  
 
 
S posebnimi vajami želimo povečati koncentracijo in sposobnost reagiranja vsega organizma 
na določene ritme, povečati želimo obseg gibanja, zaznavanje ugodja ob gibanju, spodbujati 
voljo do ritmičnega odzivanja telesa, povečevati občutek harmonije med zaznavanjem in 
izvajanjem. Gre za obvladovanje časa, prostora in gibanja, hkrati pa za pridobivanje občutka za 
estetiko. 
Slika 2 
Ko otroci usvojijo ritmični vzorec, lahko le tega izvedejo na različne načine skupaj s partnerjem 
ali skupino 
 
 
Foto: Canva 
Pomembno je, da otrok najprej posluša ritem in ga poskusi čutiti. Nato se poskuša na ta ritem 
odzvati ‒ s ploskanjem, cepetanjem, tleskanjem, tolčenjem. Glasba je v večini plesov (valčki 
so izjema) in vadbi ob glasbi napisana v štiričetrtinskem taktu, kar pomeni, da so v taktu štirje 
udarci. Lažje je, če na začetku posnemamo ritem v štirih udarcih, preden združimo dva takta in 
izvajamo osmico. Prvi udarec v taktu je najbolj poudarjen, v glasbi ga slišimo kot nek vokalni 
ali instrumentalni poudarek, po navadi različen od ostalih sedmih. Res je, da pri nekaterih 
 
19 
 
 
 
  
 
 
pesmih lažje ugotovimo, kdaj je nastopil ta poudarek, zato so te primernejše za učenje 
ritmičnosti. 
Osmica je torej sestavljena iz osmih udarcev, ki jih z vajami ploskanja, korakanja in kasneje 
poslušanja otrok poskuša slišati, naglas prešteti, ob tem korakati, izvajati različna temeljna 
gibanja, vse z namenom, da bi usvojil časovno dolžino osmice. Tako lahko kasneje tudi ob 
izvajanju ostalih gibanj brez težav zazna njeno dolžino, ne da bi glasno štel posamezne udarce. 
Vira 
1Honing, H., Ladinig, O., Winkler, I. in Haden, G. (2009). Is beat induction innate or learned? Probing emergent 
meter perception in adults and newborns using event-related brain potentials (ERP). Annals of the New York 
Academy of Sciences, 1169: The Neurosciences and Music III: Disorders and Plasticity, 93–96. doi: 
10.1111/j.1749-6632.2009.04761.x 
2Mathias, B., Zamm, A., Gianferrara, P. G., Ross, B. in Palmer, C.  H., (2020). Rhythm Complexity Modulates 
Behavioral and Neural Dynamics During Auditory–Motor Synchronization,  Journal of Cognitive 
Neuroscience, 32(10), 1864–1880. https://doi.org/10.1162/jocn_a_01601 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20 
 
 
 
  
 
 
Praktični napotki za poučevanje ritma 
 
Foto:  video-učni pripomoček za poučevanje plesa 
 
Dober občutek za ritem igra ključno vlogo pri koordinaciji in nadzoru gibanja. Omogoča 
tekoče, usklajeno gibanje, saj spodbuja natančnost in osredotočenost pri izvajanju kompleksnih 
nalog, usklajevanje gibov s časovnimi intervali pa pripomore k bolj ekonomičnemu in manj 
utrujajočemu gibanju. 
dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Ritem pozitivno vpliva na usvajanje in izvajanje gibalnih vzorcev, pa tudi na um in čustva1,2. 
Pri vadbi, kot je joga, sledenje ritmu dihanja pomaga pri mentalni osredotočenosti, v plesu in 
glasbi pa omogoča tudi izražanje različnih čustev in sproščanje napetosti. Glasba in ritem sta v 
vadbi pogosto uporabljena za izboljšanje telesnega in čustvenega počutja, saj ritem pomaga pri 
zmanjševanju stresa in dviguje dobro razpoloženje. S prilagoditvijo gibanja ritmičnim vzorcem 
 
21 
 
 
 
  
 
 
telo deluje bolj usklajeno in ekonomično, kar je, zaradi manjše utrujenosti, posebej koristno pri 
daljših telesnih naporih, kot so tek, plavanje ali druge vzdržljivostne dejavnosti3. 
Poleg telesnih in čustvenih koristi igra ritem pomembno vlogo v socialnih odnosih 
(interakcijah) in kognitivnih funkcijah1. Pri ekipnih športih in skupinskih dejavnostih omogoča 
usklajeno sodelovanje med udeleženci, kar krepi povezanost in izboljšuje uspešnost skupine. 
Raziskave kažejo tudi, da posamezniki z razvitim ritmom hitreje prepoznavajo gibalne vzorce, 
imajo boljši spomin ter bolje razvite sposobnosti za časovno zaznavo, kar izboljšuje proces 
gibalnega učenja in odločanja za gibalni odziv v različnih pogojih1,2. 
Poleg že predlaganih vaj, ki si jih lahko pogledate na povezavi, in poleg prepoznavanja 
ritmičnega zapisa z notnimi vrednostmi predstavljamo spodaj nekaj osnovnih vaj za začetek 
poučevanja ritma: 
1. Ploskanje: Štejemo najprej enakomerno do štiri, kasneje do osem in na vsak udarec v 
taktu ploskamo. Ko učenci to usvojijo, se premikajo po prostoru, ploskajo bolj 
poudarjeno na prvi udarec, na ostale pa umirjeno, vedno istočasno s korakom, ki jim 
predstavlja metronom ‒ tempo. Omenjene vaje izvajamo brez glasbe. Vaje si lahko 
ogledate na povezavi. 
2. Zrcala: učenci vadijo v parih, obrnjeni drug proti drugemu. Na prvi udarec v taktu eden 
od dvojice  pokaže poljubni gib, ki ga na tretji udarec v taktu drugi, ki je njegovo 
»zrcalo«, ponovi z zamudo dveh udarcev. Na primer na 1 prvi učenec dvigne roke v 
vzročenje in jih na 2 spusti nazaj v začetni položaj (priročenje), drugi učenec (»zrcalo«) 
dvigne roke v vzročenje na 3 in jih na 4 prav tako priroči. 
3. Kontrastna gibanja: učenci vadijo v parih, pri čemer eden od dvojice izvede oster 
(sunkovit) gib na prvi udarec v taktu, drugi učenec pa na tretji udarec izvede kontrastno 
gibanje prvemu. Npr.: a) če se prvi vzpne na prste in iztegne roke ter telo navzgor (na 
1), lahko drugi počepne (na 3); b) prvi povleče roke k sebi, drugi jih sproži naprej 
(predroči) ipd. Vedno učenca menjavata vlogi. Nalogo lahko otežimo tako, da drugi 
učenec izvaja kontrastno gibanje že na drugi udarec v taktu in ga do konca takta potem 
ne spreminja. 
 
22 
 
 
 
  
 
 
4. Kvadrati: učenci hodijo naprej v štiričetrtinskem taktu; na prvi udarec se sunkovito 
obrnejo za 90 stopinj in nadaljujejo v novi smeri. To ponovijo štirikrat, tako da 
oblikujejo pravi kvadrat. Nalogo otežimo tako, da hodijo nazaj ali enkrat v eno smer, 
drugič v drugo. 
5. Vlakci ali posnemanje poudarka: V koloni so štirje učenci, od katerih vsak predstavlja 
dobo v taktu (prvi – prvo, drugi – drugo itn.). Učenci hodijo po prostoru, vodja kolone 
izvede na vsak prvi udarec v štiričetrtinskem taktu močan in oster gib s poljubnim delom 
telesa na mestu in ga »zamrzne« za naslednje tri udarce. Skupina ponavlja gibe čim bolj 
skladno, lahko tudi drugi v koloni ponovi enak gib na drugi udarec, tretji na tretji udarec 
in četrti na četrtega. Potem hodijo en takt (= 4 udarce) naprej brez dodanega gibanja in 
nato zopet prvi v skupini na prvi udarec izvede naslednji oster, sunkovit gib, ki si ga 
predhodno izmisli (na primer odročenje, odnoženje, poskok, počep, odmik glave ipd.), 
vsakokrat pa uporabi drugačen gib. Kasneje lahko vodjo zamenjamo in spremenimo 
vrstni red učencev. 
6. Spoznavanje osmice in pavze: Osmica je sestavljena iz dveh štiričetrtinskih taktov, 
torej vsebuje 8 dob, pavze pa so prazne dobe, brez udarcev, ki trajajo časovno enako 
dolgo kot posamezna doba. V spodnjem primeru so štirje udarci v prvem taktu in štiri 
pavze v drugem taktu. Učenci korakajo celo osmico, vendar ploskajo samo prve štiri 
udarce. Na pavzo roki razklenejo – odročijo skrčno in samo nihajo vsako dobo. Lahko 
izvedejo tudi obratno zaporedje, tako da so pavze v prvem taktu, v drugem pa so polne 
dobe. Nato lahko pavzo damo na poljuben udarec v osmici, v spodnjem primeru na 3. 
in 7. udarec. 
 
 
23 
 
 
 
  
 
 
7. Spoznavanje osminke, ki traja polovico četrtinke, torej polovico dobe: Vsi skupaj 
glasno štejemo  »1 in, 2 in, 3 in…«, zato da ohranjamo enakomerno porazdelitev cele 
dobe. Najprej učenci ploskajo en takt četrtink (na vsako dobo en plosk, torej na 1, 2 ,3, 
4) in v drugem taktu osminke (torej na 5 in 6 in 7 in 8 in – to je 8x;  glej prvi primer 
spodaj), da dobijo primerjavo med obema dolžinama notnih vrednosti. Kasneje 
vstavljajo osminke poljubno v osmico na posamezne ‒ določene udarce. Za zahtevnejše 
učence dodamo kasneje še pavze. Vzorce ponavljajo nekajkrat zaporedoma in s 
korakom ohranjajo tempo. Navajamo nekaj primerov spodaj, druge pa si lahko ogledate 
na povezavi ploskanja osmic: 
 
8. Ustvarjanje ritmičnih vzorcev: Učence razdelimo v skupine po štiri. Vsaka skupina 
pripravi svoj ritmični vzorec, ki ga kasneje predstavi ostalim. Najprej vzorec predstavi 
s štetjem naglas in ploskanjem, nato svojo osmico ponovi samo s ploskanjem. Tretjo 
ponovitev predstavljene osmice ponovijo vsi učenci in tako preverjajo, če so si 
zapomnili predstavljen ritem. Nekatere osmice si lahko zapomnijo slušno, druge pa s 
štetjem. Primeri osmic, ki si jih slušno lažje zapomnijo in so primernejše za začetnike, 
so predstavljeni spodaj: 
 
 
 
24 
 
 
 
  
 
 
 
9. Ritmični vzorec enostavnih gibanj: Posamezne skupine učencev na svoj ritmični 
vzorec pripravijo gibanje, ki naj vsebuje samo elemente preprostih gibanj, kot so 
korakanje, tek, poskok, počep, dvig kolena, brca ipd. Predstavijo ga pred sošolci najprej 
z glasnim štetjem, potem pa samo z gibanjem, brez štetja. Ostali poskušajo zaploskati v 
ritmu, ki so ga njihovi sošolci predstavili z gibanjem, npr.: 
 
 
25 
 
 
 
  
 
 
10. Izvajanje vseh naštetih vaj ob glasbeni spremljavi: Šele ko so učenci usvojili 
predstavljene vaje, vključimo glasbeno spremljavo, tako da poskušajo ploskniti na vsak 
poudarjen udarec, kasneje na začetek osmice. Uporabimo različne stile glasbe z različno 
hitrostjo. Vadbo nadgradimo tako, da se učenci gibljejo ob glasbi in zraven glasno 
štejejo ritmične udarce. 
Večino vaj lahko izvajamo že v vrtcu. Pri tem si pomagamo tudi s prispodobami (z gibanjem 
lahko posnemamo živali ali stvari ali pojave v naravi …). V osnovni šoli jih lahko vključimo v 
uro športa ali uro glasbe. Pri uri športa jim lahko namenimo sklepni del ure, pri tem pa imamo 
v glavnem delu lahko druge vsebine (npr. odbojko ali gimnastiko). Ob takem pristopu bodimo 
načrtni in vaje izvajamo daljše časovno obdobje, za motivacijo pa menjujmo glasbeno 
spremljavo ali uporabimo različne pripomočke (pisane rutice, pisane cofe, palice). Vaje lahko 
izvajamo tudi v novem razširjenem programu (RaP), »starem« jutranjem varstvu oz. v 
podaljšanem bivanju ali med gibalnim odmorom. V srednji šoli lahko takšnim vajam namenimo 
sklepni del ure ali pa jih za popestritev izvedemo med dvema t. i. »blok« urama. Vaje pa so 
zanimive in koristne tudi za starostnike, ki lahko ob vadbi tudi zapojejo. 
Viri 
1Frischen, U., Dege, F. in Schwarzer, G. (2022). The relation between rhythm processing and cognitive abilities 
during child development: The role of prediction. Frontiers Psychology, Sec. Developmental Psychology, Vol. 
13.  https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.920513 
2Aitken, J. C., Wilson, S., Coury, D. in Moursi, A. M. (2002). The effect of music distraction on pain, anxiety 
and behavior in pediatric dental patients. Pediatric Dentistry, 24(2), 114–118. 
3Liparoti, M. in Minino, R. (2021). Rhythm and movement in developmental age. Journal of Human Sport and 
Exercise, 16(3proc), S930–S937. https://doi.org/10.14198/jhse.2021.16.Proc3.10 
 
 
 
 
 
26 
 
 
 
  
 
 
Ples je zabava in spodbuja otroško ustvarjalnost 
 
 
Foto: Canva 
 
Ples je dragoceno orodje za otroško igrivost in zabavo ter spodbujanje ustvarjalnosti. S 
plesanjem otroci spoznavajo sebe, gradijo medsebojne odnose, se učijo ravnati s svojimi čustvi, 
se spontano in ustvarjalno izražajo s telesom, usklajujejo gibanje in glasbo, kar je ključno za 
njihov celostni razvoj. 
dr. Petra Zaletel, dr. Marjeta Kovač in dr. Meta Zagorc 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Gibanje je ena osnovnih človekovih potreb. Ustvarjanje novih, originalnih del ali zamisli na 
različnih področjih pa je najvišja človekova potreba; njena zadovoljitev mu omogoča 
samouresničevanje1. Ob ustvarjanju z gibanjem se tako povezujeta temeljna, gibalna potreba in 
najvišja človekova dejavnost – ustvarjalnost v novo kakovost, ki se kaže v človekovi 
sproščenosti, dobrem počutju, zadovoljstvu, v prisluškovanju sebi, svojemu telesu in občutjem 
ter primernem odzivanju okolju. 
 
27 
 
 
 
  
 
 
Ustvarjanje z gibanjem kot telesna dejavnost ni ravno cenjeno v naši kulturi. To se kaže tudi v 
nekakšni zavrtosti ljudi, ko se morajo izražati s svojim telesom, npr. v javnem nastopanju. Če 
bi bila v ospredju gibalnega izražanja storilnost, kot npr. v tekmovalnem športu, verjetno ne bi 
bilo posebno vprašanje, kako se izraziti – čim višje, čim dlje, čim hitreje ‒ so namreč usmeritve 
današnjega neoliberalnega časa, ki jim vsi sledimo. V tem primeru mora naše telo dati vse od 
sebe, ne glede na to, kako telo izgleda, koliko je izčrpano, kakšna je naša obrazna mimika zaradi 
pretiranega napora. Ampak ko ustvarjamo z gibanjem, se izražamo s svojim telesom, 
posredujemo drugim svojo notranjost, sporočamo s svojim telesom, izrazom, gestami tudi svojo 
čustveno ter estetsko plat in to ne prek varnih posrednikov, kot so besede, zvoki, barve. Tako 
neposredno izpostavljamo sebe. Tu se običajno v naši kulturi pojavijo zadržki, predsodki 
odraslih, saj smo si z vzgojo prisvojili tudi dvatisočletno dvojnost telesa in duha. 
Obstaja mnogo metod, ki vodijo do večjega učenčevega samozavedanja, spoznavanja samega 
sebe, vendar samo nekatere ustrezajo naravi športne vzgoje. Med te lahko štejemo gibalno 
improvizacijo. Njena smiselna uporaba v vzgojno-izobraževalnem procesu lahko otrokom in 
mladostnikom odpre nov pogled na njihovo telo, proces rasti, ki povzroči telesne spremembe, 
pa je lahko s pomočjo vključevanja gibalnega ustvarjanja in plesa v pouk ustvarjalen in 
zabaven. Zakaj je gibalna improvizacija tako pomembna, saj imamo v vrtčevskih in šolskih 
učnih programih ples? Zavedati se moramo, da ples, kot ga poučujemo, vsebuje vrsto korakov, 
povezanih v neko vnaprej določeno strukturo, ki jo otroci oziroma mladostniki ponavljajo in se 
tako učijo že vnaprej določenih koreografij. Pri gibalni improvizaciji pa lahko iz nabora gibanj, 
ki jih že poznajo, in hkrati tudi iz svojih vzgibov – ti so določeni glede na njihovo gibalno 
kakovost ter doživljanje sveta okoli njih – ustvarjajo nove gibalne strukture na poseben način. 
Lahko bi rekli, da takrat »ustvarjalno plešejo«. Večina t. i. sodobnega plesa temelji prav na 
gibalni improvizaciji – povezovanju gibanja in notranjega doživljanja posameznika. 
Za otroke je ustvarjanje z gibanjem naraven način izražanja, ki jih sprošča, zadovoljuje, 
osrečuje, kar potrjuje več raziskav. Pri ustvarjalnih igrah z gibanjem uživajo tudi učitelji (s tem 
izrazom mislimo tako vzgojitelje kot učitelje in trenerje). Duh, duša in telo delujejo kot eno, 
kar omogoča, da se človek čuti popolnega. Najbrž prav od tod izvira sproščenost, zadovoljstvo 
in spontana ustvarjalnost2. 
 
28 
 
 
 
  
 
 
Pri gibalni improvizaciji ustvarjanje prihaja iz naših vzgibov in naše notranjosti (čutenja, 
razmišljanja, doživljanja), za kar je potreben sicer napor, obenem pa določena sproščenost, ki 
zagotavlja, da  osvobodimo domišljijo in tako premagamo v kulturi prisotne predsodke. 
Gibalno improvizacijo lahko učinkovito uporabimo pri pouku športa/športne vzgoje, saj 
učencu, ki jo izvaja in ob tem ustvarja s svojim telesom, prinaša uglašenost s samim seboj, 
spodbuja njegov socialni razvoj, učenec se uči komuniciranja s svojim telesom in gibanjem. S 
tem moramo začeti čim bolj zgodaj (že v vrtcu, predvsem pa v prvem vzgojno-izobraževalnem 
obdobju), saj so takrat otroci še sproščeni in brez predsodkov glede izgleda svojega telesa ter 
gibanj, ki jih izvajajo. Če bodo učenci to usvojili, v kasnejših letih kot mladostniki ne bodo 
imeli večjih težav s predsodki, kako se izražati s svojim telesom, obenem pa bodo tudi bolj 
samozavestni v svojih nastopih. 
Gibalna improvizacija in ples sta del učnih načrtov predmeta šport/športna vzgoja v večini 
svetovnih kurikulov3, avtorja Hardman in Marshall pa opozarjata, da kljub temu učitelji teh 
vsebin ne uresničujejo v obsegu, kot bi ju morali ali pa ju celo izpuščajo. Enako opažamo tudi 
v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru4, kjer določeni učitelji, kljub pomembnosti 
tega tematskega sklopa za otrokov in mladostnikov razvoj, izpuščajo vsebine plesa. Otrok se 
pri plesnem gibanju začenja zavedati svojega telesa in raznovrstnosti svojega gibanja, časa in 
prostora ter različnih možnosti za izrabo svoje energije. Poleg razvoja različnih gibalnih 
sposobnosti (predvsem koordinacije in ravnotežja, moči in gibljivosti)5 otroci in mladostniki 
odkrivajo v plesu pot za osvoboditev svojih čustev in občutij, ki bi jih s pomočjo besed sicer 
težko spravili na površje. Vsakršno plesno gibanje prav tako izredno veliko prispeva k 
samozavedanju, občutju uspeha in zadovoljstva, saj omogoča oblikovanje ustrezne telesne slike 
in vliva samozavest, vpliva na vedenje, odnos do drugih in ima pomembno vlogo pri razvijanju 
socialnih spretnosti. Spodbuja namreč stike z drugimi, vliva mu zaupanje do sodelovalnih 
odnosov, razvija občutljivost do drugih, prilagodljivost, spodbuja skupinsko reševanje 
problemov, zahteva upoštevanje pravil, vzdrževanje pozornosti, prevzemanje vlog vodenja in 
podrejanja, iniciativnost in sodelovanje pri najrazličnejših dejavnostih6. 
Plesne dejavnosti, kot so družabni plesi ali plesne zabave, spodbujajo veselje in smeh. Ples 
pogosto vključuje skupinsko ali partnersko dejavnost, kar omogoča otrokom, da spoznavajo 
nove prijatelje, se učijo sodelovanja in razvijajo socialne veščine. Skupno plesanje ustvarja 
 
29 
 
 
 
  
 
 
občutek povezanosti in pripadnosti. Zato priporočamo, da vključite ples v vse vsebinsko 
različne šole v naravi. 
Slika 1 
Učenje plesa vključuje tudi nebesedno izražanje občutij, misli, stanj 
 
Foto: Canva 
Prav tako lahko ples služi kot odlično sredstvo za sproščanje stresa. Otroci in mladostniki, ki 
plešejo, pogosto pozabijo na skrbi in se lažje spopadajo z izzivi vsakodnevnega življenja. Plesne 
dejavnosti, tako gibalno improvizacijo, plesne igre in različne plese, naj učitelj posreduje na 
zabaven način. Mogoče bi katero od ur matematike ali kemije začeli z nekajminutnim plesnim 
izražanjem? Poskusite, pa boste videli, kako bo popustila napetost pred nadaljevanjem učne 
ure. 
Učenje plesa, posebej vključevanje gibalne improvizacije, vključuje tudi nebesedno izražanje 
občutij, misli, stanj ter omogoča ustvarjanje lastnih gibov in koreografij. Slednje spodbuja 
otroke, da razmišljajo zunaj ustaljenih okvirov in razvijajo svoje edinstvene ideje. Na ta način 
lahko otroci in mladostniki razvijejo svoj osebni slog ter izraz. Ko raziskujejo različne plesne 
 
30 
 
 
 
  
 
 
stile, pridobivajo občutek za to, kaj jim je všeč in kako se želijo izražati. Ustvarjanje koreografij 
vključuje načrtovanje in reševanje problemov, kar spodbuja kritično razmišljanje. Otroci in 
mladostniki se učijo, kako učinkovito organizirati gibe in ritme, kar prispeva k njihovemu 
intelektualnemu razvoju7. 
In še nekaj nasvetov za učitelje: 
Učitelj lahko z ustreznimi pristopi (upoštevajoč starost in razvojno stopnjo otrok in 
mladostnikov) omogoča vključevanje posameznika v skupine ter se tudi sam na različne načine 
vključuje v igro (kot vodja, posnemovalec, opazovalec …). Malčke in učence lahko vodi pri 
gibanju in skozi gibanje, lahko jih usmerja z besedo ali lastnim gibanjem (t. i. metoda vodenja). 
Učitelj lahko malčka in učenca usmerja ter spodbuja h gibalnemu ustvarjanju; gibanje lahko 
nastane sproti ali posredno, zlasti med skupinskim ustvarjanjem (uporabi t. i. metodo 
izmišljanja). Učitelj pa se lahko poslužuje tudi kombinirane metode (metoda vodenja k 
izmišljanju in metoda izmišljanja k vodenju). V prvem primeru najprej spodbudi malčke in 
učence h gibanju s svojim gibanjem, nato pa jih usmeri k iskanju drugačnih, novih gibalnih 
motivov. V drugem primeru pa učitelj najprej usmeri malčke in učence k iskanju novih gibalnih 
struktur, nato pa pokaže svojo gibalno zamisel ali poskusi smiselno oblikovati njihove motive 
in jih združiti v enostavno koreografijo8. 
Včasih so učiteljeva navodila, s katerimi vodi otroke skozi igro, pomembnejša kot igra sama. 
Razlaga naj bo preprosta, jedrnata, toda dobro vsebinsko razumljiva, jasna in sistematična. 
Določeno stvar lahko učitelj pove na različne načine9, npr. kot: 
1. zapoved: »Sklonite se, stegnite kolena, dotaknite se tal s prsti.« 
2. prošnjo, poziv: »Poskusite se, prosim, s prsti dotakniti tal.« 
3. vprašanje: »Ali se lahko s prsti dotaknete tal?« 
4. spodbujanje domišljije: »Pokažite mi, kako se sklonite in naredite most …« 
Uporaba različnih komunikacijskih tehnik je predvsem pri malčkih pred vstopom v šolo, 
učencih nižjih razredov in učencih s posebnimi potrebami zelo priporočljiva, saj vsak 
posameznik drugače interpretira navodilo.  
 
31 
 
 
 
  
 
 
Na takšen način spodbudimo malčke in otroke k ustvarjalnosti, iz katere pridobijo širok nabor 
novih gibanj in premikanj po prostoru. 
Z malčki, učenci in dijaki lahko delamo frontalno, npr. v krogu, v manjših skupinah, 
individualno … Včasih je lahko celotna ura vodena, spet drugič del ure vodi učitelj, drugi del 
pa prepusti izbiri malčkov, učencev ali dijakov, občasno lahko celo uro nameni svobodnemu 
ustvarjanju ob njegovih usmeritvah. Ura je lahko namenjena učenju novih plesnih gibov in 
koreografij, lahko je namenjena utrjevanju oz. ponavljanju že naučenega. V šoli lahko učitelj 
oblikuje uro tudi kot tekmovanje (npr. v najbolj inovativnem gibalnem izražanju), pri čemer 
lahko določi sodnike (vključitev pasivno prisotnih učencev oziroma dijakov), ali pa jo izkoristi 
kot pripravo na nastop na kateri od šolskih prireditev. V vlogi sodnikov učenci oziroma dijaki 
ostrijo svoje opazovanje in si sami postavijo merila za ovrednotenje nekega pojava, npr. 
kakovosti gibanja, estetike izvedbe, izvirnosti koreografije). 
Viri 
1Sternberg, R. J. (ur.) (2005). Handbook of creativity. Cambridge University Press. 
2Zagorc, M. (2008). Ustvarjalno gibalna improvizacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
3Hardman, K. in Marshall, J. J.  (2014). World-wide survey of school physical education: final report. UNESCO. 
4Pergovnik, L. (2024). Analiza vključenosti plesne dejavnosti v slovenske šole ter njen vpliv na otroke in 
mladostnike. [Magistrsko delo], Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
5Anjos, I. V. C. in Ferraro, A. A. (2018). The influence of educational dance on the motor development of 
children (A influência da dança educativa no desenvolvimento motor de crianças), Revista Paulista de Pediatria, 
36(3), 337‒344, http://dx.doi.org/10.1590/1984-0462/;2018;36;3;00004 
6Zaletel, P., Šifrar, T., Pruš, D. in Zagorc, M. (2022). Ples 2+3; Od nekaterih plesnih zvrsti do ustvarjalnega 
giba v šoli. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
7Frischen, U., Degé, F. in Schwarzer, G. (2022). The relation between rhythm processing and cognitive abilities 
during child development: The role of prediction, Frontiers in Psychology, 13. 
https://www.frontiersin.org/journals/psychology/articles/10.3389/fpsyg.2022.920513, 
DOI=10.3389/fpsyg.2022.920513 
8Koban Dobnik, M. (2005). Glasba in gib. Založba EDUCA, Melior, d.o.o. 
9Zagorc, M. (2006). Ples ‒ ustvarjanje z gibom in ritmom. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za 
šport. 
 
 
32 
 
 
 
  
 
 
Nasveti za poučevanje plesa na zabaven način in možnosti 
spodbujanja otroške ter mladostnikove ustvarjalnosti 
 
Foto: Canva 
Poučevanje plesa je za marsikaterega učitelja kar velik strokovni zalogaj. V prispevku 
predstavljamo nekatere smernice za zabavno poučevanje plesa, posebej pa se osredotočamo na 
pobude, ki naj jim sledi učitelj pri poučevanju mlajših otrok. Otrokovo zadovoljstvo ob plesnem 
ustvarjanju je namreč odvisno od učiteljevih pristopov in njihovega vloženega truda. 
dr. Petra Zaletel, dr. Marjeta Kovač in dr. Meta Zagorc 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Za otroke je ustvarjanje z gibanjem naraven način izražanja, ki jih sprošča, zadovoljuje, 
osrečuje, kar potrjuje več raziskav. V enem od prispevkov v tej reviji smo predstavili, da lahko 
gibalno improvizacijo učinkovito uporabimo pri pouku športa/športne vzgoje, saj učencu 
oziroma dijaku, ki jo izvaja in ob tem ustvarja s svojim telesom, prinaša uglašenost s samim 
seboj, spodbuja njegov socialni razvoj, uči se komuniciranja s svojim telesom in gibanjem. 
 
33 
 
 
 
  
 
 
Kako plesno gibanje prispeva k učenčevemu oziroma dijakovemu samozavedanju, občutju 
uspeha in zadovoljstva, kako mu omogoča oblikovanje ustrezne telesne slike in vliva 
samozavest, vpliva na njegovo vedenje in odnos do drugih, je v največji meri odvisno od 
učitelja. S situacijami, ki jih ustvarja, pri učencih in dijakih spodbuja vzpostavljanje stikov z 
drugimi, skupinsko reševanje problemov, upoštevanje pravil, vzdrževanje pozornosti, 
prevzemanje vlog vodje in podrejenega1. S svojimi pristopi jim vliva zaupanje vase, razvija 
njihovo občutljivost, prilagodljivost, iniciativnost in sodelovanje pri najrazličnejših 
dejavnostih1. 
Plesne dejavnosti naj učitelj posreduje na čim bolj zabaven način, tako da se otroci in 
mladostniki ob gibanju, ki sledi glasbi, sprostijo in zabavajo, kar prispeva k njihovemu 
splošnemu blagostanju. Učitelj lahko z ustreznim izborom pristopov (upoštevajoč starost in 
razvojno stopnjo) omogoča, da učenci oziroma dijaki izvajajo dejavnosti v parih ali se 
vključujejo v manjše in večje skupine. Ob tem se tudi sam na različne načine vključuje v 
dejavnosti kot vodja, posnemovalec, opazovalec, spodbujevalec …2. 
Pri mlajših otrocih, ki se šele seznanjajo z raznovrstnimi možnostmi gibanja svojega telesa, s 
prostorom, časom, ritmom, sta ples in igra medsebojno povezana z njihovo domišljijo. Otroci 
oponašajo videno, poosebijo resnična in izmišljena bitja, ustvarjajo imaginarne prostore in 
dajejo živim bitjem ter mrtvim stvarem izmišljene pomene. Pri tem naj učitelj sledi naslednjim 
smernicam3: 
• Dejavnost naj začenja vedno z neko predstavitvijo, zgodbo, z vzpodbudo … 
• Za vsako plesno vajo, kompozicijo, koreografijo ali igro mora imeti natančno izdelan 
načrt in določen cilj oziroma cilje, kaj želi z njimi doseči. 
• Skrbeti mora za tak proces poučevanja, kjer otroci s ponavljanjem usvajajo določene 
plesne korake, elemente in kombinacije ter sami zaznajo svoj napredek. 
• Svoje delo in zahteve mora prilagajati značilnostim otrok ter skupine. 
• Ustvarjati mora pogoje, da je vadba tako intenzivna, da otroci razvijajo gibalne 
sposobnosti, obenem pa spodbuja njihovo ustvarjalnost. 
• S svojim vodenjem naj ustvari povezano, homogeno skupino. 
• V plesni skupini mora vedno ustvarjati ozračje zadovoljstva in spontanosti. 
 
34 
 
 
 
  
 
 
• Otrokom mora omogočiti izkušnjo uspeha. 
• Otroke mora usmerjati in jim pokazati, da je zadovoljstvo odvisno od njihovega 
konstruktivnega vedenja, torej je užitek posledica vloženega truda in napora. 
Da bo dosegel zastavljene cilje, mora učitelj poučevanje v nižjih razredih najprej usmerjati v: 
• harmonizacijo skupine, vzpostavljanje stikov, kjer bo otrok izgubil občutek tesnobe in 
se počutil sproščenega, svobodnega. To je pogoj, da bo lahko uspešno ustvarjal in se 
gibalno udejanjal pri plesni uri; 
• slušno koncentracijo in razvijanje občutka za ritem; 
• usvajanje prostora in orientacijo lastnega telesa v prostoru (zavedati se mora, da imajo 
mlajši otroci s tem težave); 
• ozaveščanje lastnega telesa; 
• telesno izražanje različnih razpoloženj in čustev v povezavi z glasbo; 
• uporabo metod sproščanja. 
Vse navedeno lahko učitelji upoštevajo tudi pri poučevanju starejših otrok in mladostnikov. 
Nikoli ne smemo pozabiti, da je zadovoljstvo otrok in mladostnikov v gibanju naše temeljno 
poslanstvo. Stremeti moramo k temu, da otrok prek ritmičnega gibanja spoznava sposobnosti 
svojega telesa, izboljšuje zaznavo lastnega telesa ter orientacijo telesa v prostoru, išče nove poti 
za reševanje določenega gibalnega problema in ohranja željo po gibalni ustvarjalnosti. 
Otroke, pa tudi mladostnike, za katere se pogosto zdi, da so zaradi pubertetnih sprememb 
izgubili stik s svojim telesom, lahko učitelj usmerja z »mehkimi ukazi«, npr.: 
• Poskusite biti zelo majhni in se začnite premikati v lepih lokih po prostoru. 
• Iztegnite se zelo visoko in se sklonite čisto nizko. 
• Raztegnite se in postanite spet čisto ozki. 
• Bodite povsem okrogli, zdaj pa popolnoma ravni. 
• Upognite, zasukajte roko, nogo, celo telo … in se spet iztegnite. 
• Položite komolec na tla, nato ga odmaknite čim više v zrak. 
 
35 
 
 
 
  
 
 
• Stegnite nogo čim dlje v stran in jo spet pritegnite čisto k sebi, ne da bi se pri tem 
dotaknili tal. 
• Pokažite mi veliko, raztegnjeno gibanje, nato pa povsem majhno. 
• Padite na tla. 
• Vrtite se na mestu in se nenadoma zaustavite. 
• Premaknite se iz enega položaja v drugega na čim bolj nenavaden način. 
Lahko jim enostavno svetuje, npr.: 
• Poskusite gibanje pomanjšati, povečati, narediti hitreje ali bolj počasi, višje, nižje ali 
povsem lahkotno. 
• Ko vstajate s tal, poskusite gibanje voditi z glavo (roko, nosom, ramo). 
• Poskusite se gibati po sobi tako, da en sam del telesa vodi vaše gibanje. 
Otrokom lahko tudi bolj odločno zapove, npr.: 
• Pomikajte se po prostoru s tremi različnimi hitrostmi. 
• Z enim delom telesa se gibljete hitro, z drugim počasi. 
• Dvignite nekaj težkega s tal in prestavite na določeno mesto. 
• V svojem lastnem prostoru zarišite določen lik (krog, kvadrat, elipso) z roko, nogo ali z 
drugim delom telesa. 
Gibanje lahko tudi ilustrira, npr.: 
• Vrv se giba po tleh v trikotniku; se lahko tudi vi gibate tako? 
• Bi se lahko zasukali kot vrtavka in se nato na mestu tresli kot šiba na vodi? 
• Koliko različnih mask lahko naredite z obrazom? 
• Konji lepo dvigujejo noge pri teku. Jih znate oponašati? 
• Kako bi hodili po ledu, po vročem pesku, v viharju, okoli drevesa, po luni? 
Tako bodo začeli otroci (in mladostniki) dojemati prostor in položaje ter gibanja telesa na nov, 
drugačen način ter se zavedati, kaj vse njihovo telo zmore. Pri tem učitelj spodbuja njihovo 
domišljijo in jih usmerja v gibalno ustvarjalnost, ki nam jo omogoča izraznost telesa. 
 
36 
 
 
 
  
 
 
V vzgojno-izobraževalnem sistemu, kjer je učitelj glavni »podajalec« informacij in so le-te 
največkrat točno določene, je malo prostora za ohranjanje ali celo razvoj učenčeve 
ustvarjalnosti. Otrok oziroma mladostnik se večinoma nauči določenih operacij, izsledkov, 
gibanj po natančnem zaporedju metodičnih postopkov, le malokrat pa dobi priložnost za 
združevanje vseh znanih informacij na njemu (in za učitelja) popolnoma nov način.  
Takrat se največkrat pojavljajo nove ideje, tako razmišljanja kot tudi gibalnega izraza, takrat so 
otroci in mladostniki v stiku s samim seboj, saj preizkušajo meje gibalne svobode. Zato je 
pomembno, da učitelji prepoznajo, kdaj je pravi trenutek za ustvarjalno spodbudo in predvsem, 
da jim jo tudi čim večkrat omogočijo. 
Večino zgoraj navedenih gibalnih spodbud lahko učitelji različnih predmetov učinkovito 
vključijo v minuto za zdravje in gibalne odmore. Zato v zbornici le seznanite druge učitelje 
s temi možnostmi. Za začetek pa se poskusite sami gibalno izražati po zgoraj predstavljenih 
spodbudah, da vidite, ali je v vas še kaj gibalne svobode, ali čutite svoje telo in mu zaupate. 
Viri 
1Zaletel, P., Šifrar, T., Pruš, D. in Zagorc, M. (2022). Ples 2+3; Od nekaterih plesnih zvrsti do ustvarjalnega 
giba v šoli. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
2Zagorc, M. (2008). Ustvarjalno gibalna improvizacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
3Zagorc, M. Vihtelič, A., Kralj, N. in Jeram, N. (2013). Ples v vrtcu. Zavod RS za šolstvo. 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
37 
 
 
 
  
 
 
Ideje za ustvarjanje z gibanjem telesa ob glasbi 
 
 
Foto:  Katarina Bizjak Slanič 
Ob spodbudah odraslega lahko otrok z lastnim načinom gibanja podoživlja dogodke, odnose, 
razpoloženja, ponazarja različne predmete, rastline, živali, pojave, pravljične junake. Gibanja 
naj izvaja ob glasbeni spremljavi. Kaj pa svetleče plesanje? Poglejte spodnje ideje in 
spodbudite otroka k plesnemu izražanju. 
Katarina Bizjak Slanič 
OŠ Janka Glazerja, Ruše 
 
 
Ob spodbudah odraslega lahko otrok z lastnim načinom gibanja podoživlja dogodke, odnose, 
razpoloženja, ponazarja različne predmete, rastline, živali, pojave, pravljične junake. Gibanja 
naj izvaja ob glasbeni spremljavi. Kaj pa svetleče plesanje? Poglejte spodnje ideje, objavljene 
v reviji Cicido, in spodbudite otroka k plesnemu izražanju. 
 
38 
 
 
 
  
 
 
 
 
39 
 
 
 
  
 
 
 
 
40 
 
 
 
  
 
 
Učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj spoznajo 
različne plesne dejavnosti 
 
 
Foto: Shutterstock 
Ples je prisoten v vseh učnih načrtih za predmet, ki ga v Sloveniji v osnovni šoli imenujemo 
šport. Že pred več kot sto leti so se otroci v šoli srečevali z ljudskimi plesi, danes pa naj bi 
učenci poznali in se preizkusili v različnih plesih. Plesni strokovnjaki menijo, da se naj v prvih 
treh letih šolanja naučijo zaplesati vsaj pet preprostih otroških in pet ljudskih plesov. 
Katarina Bizjak Slanič1 in dr. Marjeta Kovač2 
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
________________________________________________________________________ 
Številne prednosti plesa za otrokov telesni, spoznavni in socialni razvoj so že opisane v 
različnih SLOfit nasvetih. Ker raziskovalci ugotavljajo izjemen vpliv plesa na telesno 
 
41 
 
 
 
  
 
 
zmogljivost mladih, razvoj njihovih ritmičnih sposobnosti, njihovo socializacijo, 
samozavedanje, ustvarjalnost in lastno izražanje, pa tudi na samozavest pri javnem nastopanju, 
mora biti vključen v šolske programe. V zadnjem desetletju pa spoznavamo tudi neprecenljivo 
vlogo plesa pri ohranjanju kognitivnih in telesnih funkcij starejše populacije, kar je še en 
pomemben razlog za poučevanja plesa v vseh letih šolanja učencev in dijakov. 
Vse to zahteva danes premišljeno vključevanje plesa v učne načrte za predmet šport/športna 
vzgoja. V učnih načrtih za predmet, ki se je imenoval od uvedbe v predmetnik najprej telovadba, 
pred drugo svetovno vojno telovadba po sokolskem sistemu, takoj po drugi svetovni vojni 
fizkultura po takratnem sovjetskem zgledu, kasneje pa telesna vzgoja, nato športna vzgoja in 
danes, precej neposrečeno in s politično voljo, v osnovni šoli šport, se je ples pojavljal različno. 
V začetku uvedbe obveznega šolanja plesa sploh ni bilo v šolskem programu1, nato pa so bila 
v obdobju pred drugo svetovno vojno (ko je bilo ozemlje današnje Slovenije del Avstro-Ogrske 
monarhije, nato pa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in kasneje kraljevine Jugoslavije) v 
programih t. i. kola2. Ti ljudski plesi so bili namenjeni najprej samo dekletom, za njih pa 
obiskovanje predmeta sploh ni bilo obvezno. Tudi poimenovanja kol so bila različna: proste 
oblike kola3,4, poskočno kolo5, narodne igre (plesi)6, pa samo kola, ki pa so jih učenke izvajale 
skupaj z narodnimi in junaškimi pesmimi7,8. Učni načrti niso natančno navajali, katera kola 
oziroma plese naj bi izvajale deklice. 
Po drugi svetovni vojni so bile v učnih načrtih plesne vsebine vključene med ritmično 
telovadbo, nato pa so avtorji učnih načrtov začeli ločiti ritmiko in plese9. Tudi poimenovanja 
so bila različna: narodni plesi, krajevni ljudski plesi in igre, Titovo kolo10, nato ljudsko kolo s 
petjem11, učitelji pa naj bi te vsebine posredovali v sklepnem delu učne ure11. Vse do leta 1962 
so bili v programu osnovne šole le ljudski plesi12. V učnem načrtu, sprejetem leta 1962, se prvič 
pojavijo za učence 6., 7. in 8. razreda poleg ljudskih tudi družabni plesi13. Enako umestitev 
zasledimo v učnem načrtu, sprejetem leta 1973.14 
V učnem načrtu iz leta 198415 se pojavi ples med zapisanimi cilji: »zadovoljevanje potrebe po 
igri, lepoti in skladnosti gibanja v naravi ter oblikovanje odnosa do ljudskih izročil, gibalnega 
ustvarjanja in plesa«, ni pa navedenih vsebin, obenem pa v didaktičnih navodilih avtorji 
 
42 
 
 
 
  
 
 
navajajo: »Učitelj v pouk telesne vzgoje vključuje posamezne elemente splošne ljudske 
obrambe in družbene samozaščite, zdravstvene vzgoje in prve pomoči, varstvo okolja ter 
prometne in poklicne ter plesne vzgoje.« 
Učni načrt, potrjen leta 199816, uvaja ples v vsa tri vzgojno-izobraževalna obdobja takrat na 
novo zasnovane devetletke. Tematski sklop se imenuje v prvem vzgojno-izobraževalnem 
obdobju plesne igre, v drugem in tretjem pa ples. Enako poimenovanje najdemo tudi v 
posodobljenem učnem načrtu za športno vzgojo iz leta 201117. V prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju naj bi učenci izvajali gibanja v različnem ritmu ob glasbeni spremljavi, 
posnemali naj bi najrazličnejše predmete, živali, pojave in pojme v naravi, izražali svoje 
občutke in razpoloženja z gibanjem, samostojno gibalno ustvarjali na različne teme ter zaplesali 
tri otroške in pet preprostih ljudskih plesov17. 
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj bi zaznali ritem v gibanju, poznali pomen takta 
in tempa v gibanju ter zaplesali izbrane otroške, ljudske ter osnovne korake treh družabnih 
plesov svetovnega plesnega programa. Spoznali naj bi tudi osnove plesnega bontona. V tretjem 
vzgojno-izobraževalnem obdobju naj bi na šolski prireditvi sproščeno zaplesali štiri družabne 
(standardne in latinsko-ameriške) plese, se srečali z elementi sodobnega plesa in džeza, tako da 
znajo pozicije, kombinacije v prostoru in skoke povezati v lažjo koreografijo. Pri plesu pa naj 
bi upoštevali plesni bonton 17. 
Za prvo spoznavanje s plesom je Katarina Bizjak Slanič v prispevku za revijo Ciciban prikazala 
otrokom različne plese: od baleta, ljudskih in družabnih plesov do hiphopa z namenom, da 
spoznajo raznovrstnost plesnega izražanja. V šoli pa bodo pri pouku športa spoznali različne 
plesne igre. Starši, povprašajte jih, kaj so se vaši otroci naučili. Če je mogoče, jih peljite tudi na 
kakšno plesno predstavo. Številne so namenjene prav otrokom. 
 
 
 
 
 
43 
 
 
 
  
 
 
 
 
44 
 
 
 
  
 
 
 
 
45 
 
 
 
  
 
 
Viri 
1Razvoj šolske telesne vzgoje na Slovenskem. (1968). Slovenski šolski muzej. 
2Kompara, A. (2006). Gimnastika v učnih načrtih športne vzgoje osnovnih in srednjih šol do leta 1941. 
[Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
3Učni načrt za šestrazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen predmet. (1896). 
Kein & Comp. 
4Učni načrt za sedemrazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen predmet. (1896). 
Kein & Comp. 
5Učni načrt za telovadbo na petrazrednih dekliških ljudskih šolah (Ženska deca od 6. do 11. leta). (1921). 
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. 
6Učni načrt (nastavni program) za I., II., III. in IV. razred vseh osnovnih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov in 
Slovencev. (1926). Državna štamparija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 
7Učni načrt za štiri šolska leta osnovne šole. (1932). Uradno neobjavljen, Beograd. 
8Začasni učni načrt in program za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji. (1932). Učiteljska tiskarna v 
Ljubljani. 
9Due, J. (2016). Didaktična navodila v učnih načrtih za športno vzgojo [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, 
Fakulteta za šport. 
10Učni načrt za nižje razrede osnovnih šol. (1946). Državna založba Slovenije. 
11Učni načrt za osnovne šole, nižje razrede sedemletk in višje osnovne šole. (1948). Državna založba Slovenije. 
12Objave sveta za prosveto in kulturo LRS (1953). Izvršni svet ljudske skupščine LRS. 
13Predmetnik in učni načrt za osnovne šole (1962). Zavod za napredek šolstva LR Slovenije. 
14Križnar, I., Beslič, J., Bizjak, U., Erbežnik, D., Erznožnik, M., Glonar, J.,... Ulaga, D. (1973). Osnovna šola: 
Vsebine vzgojnoizobraževalnega dela. Zavod za šolstvo SRS. 
15Strel, J., Rozman, M., Pirc, M., Vauhnik, J., Ferjan, M., Pezdič, J. in Križnar, I. (1984). Predmetnik in učni 
načrt osnovne šole. Zavod SRS za šolstvo. 
16Kovač, M. in Novak, D. (1998). Učni načrt - športna vzgoja. Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport. 
Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 
17Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, N., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K. in Muha, V. 
(2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Zavod RS za 
šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-
nacrti/obvezni/UN_sportna_vzgoja.pdf 
 
 
 
 
46 
 
 
 
  
 
 
Zakaj je lahko sodobni ples za otroke zanimiv 
 
 
Foto: Canva 
Sodobni ples je plesna zvrst, ki se je razvila iz klasičnega baleta, vendar pa zavrača njegova 
stroga pravila in se jim upira. Plesalci sodobnega plesa bolj svobodno uporabljajo trup, 
postavitev stopal, plešejo tudi na tleh. V ospredju je improvizacija, ki plešoče spodbuja k 
lastnemu izražanju, samozavedanju, ustvarjalnosti, zato predstavljamo, kako ga lahko učitelj 
vključi tudi v različne športne dejavnosti. 
dr. Petra Zaletel, dr. Marjeta Kovač in dr. Meta Zagorc 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Sodobni ples bi najlažje opisali kot plesno zvrst, pri kateri želijo plesalci z dovršeno plesno 
tehniko izraziti neko idejo, čustvo ali zgodbo. Ob tem želijo doseči povezavo telesa in uma ter 
to pokazati s tekočim ter usklajenim gibanjem1. 
 
47 
 
 
 
  
 
 
Sodobni ples se je razvil iz klasičnega baleta, zato lahko še danes v njem prepoznamo osnovne 
korake in pozicije, značilne za klasični balet. Baletne vaje2 zasledimo predvsem v uvodnem 
delu učne ure sodobnega plesa, kjer plesalci z njimi ogrejejo stopala. V sodobnem plesu 
uporabljajo tudi enake osnovne pozicije rok in stopal kot pri baletu, podobno izvajajo tudi 
nekatere vaje ob drogu in vaje po prostoru. V sodobnem plesu lahko pogosto prepoznamo nekaj 
elementov jazza in moderna. 
Nastopi sodobnega plesa se lahko med seboj zelo razlikujejo. Za gledalce so lahko preprosto 
lepi, težko razumljivi, zelo napeti ali pa zelo statični. Ne glede na vsebino se plesalci na svojih 
treningih posvečajo delu na tleh, izkoriščanju gravitacije za različne skoke in predvsem 
prehajanju med ravninami v prostoru. Vse to kasneje prikažejo v svojih nastopih. 
Pomemben del sodobnega plesa je tudi ustvarjalnost, ki je (za razliko od nekaterih drugih stilov) 
zelo poudarjena. Z različnimi improvizacijami plesalci spontano ustvarjajo gibanja ob različnih 
nalogah (npr. v improvizaciji uporabljajo le roko, nogo, plešejo samo na tleh, ustvarjajo z nekim 
predmetom …), improvizirajo lahko tudi v dvoje ali v skupini, ustvarjajo lahko kratka zaporedja 
korakov, s katerimi se potem poigrajo in spremenijo tempo gibanja, ritem … Pri tem so zelo 
pomembni štirje osnovi elementi plesa, ki so prisotni tudi pri drugih stilih: to so čas, telo, prostor 
in sila, s katero se gibljejo3. 
Osnovni elementi sodobnega plesa in možnosti ustvarjanja 
Pri sodobnem plesu učitelj poučuje učence, kako naj upravljajo – na nek način manipulirajo oz. 
ustvarjajo s svojim telesom tako, da ga postavljajo v do tedaj še neznane razsežnosti. Posamezne 
elemente lahko učitelj pri plesu vključi v vaje za ogrevanje ali pa se jim v celoti posveti pri 
ustvarjanju plesnih koreografij. Elemente lahko obravnava izolirano, v kombinaciji ipd. V 
nadaljevanju bomo predstavili vsakega od štirih elementov, navedli bomo nekaj pojmov za 
lažjo predstavo in opisali vajo, s katero lahko učitelj razvija pri otrocih posamezen element. 
TELO – človeško telo sestavlja več delov. V grobem ga razdelimo na trup, roke in noge z 
medenico. Kot plesalci se lahko učenci igrajo z izvedbo gibanj posameznih delov telesa, 
zrcaljenjem leve in desne strani telesa, različnimi načini premikanja, ki jih omogočajo različne 
oblike sklepov telesa ipd. 
 
48 
 
 
 
  
 
 
Možnosti ustvarjanja s telesom so zelo raznolike. Učenci lahko uporabljajo: 
• različne dele telesa, npr. izvajajo gibanje z glavo, rokami, zapestji, nogami, koleni … 
• različne načine gibanja, kot so upogibanje, nihanje, zamahovanje, stresanje … 
• različne načine premikanja po prostoru, kot so hoja, tek, drsenje, plazenje, skoki … 
Vaja: s pomočjo glasbe vzgojitelj/učitelj spodbudi otroke, da si pred sabo predstavljajo majhno 
žogo. To navidezno žogico potem pojejo, ta pa se začne premikati po njihovem telesu. Najprej 
gre do prstov leve roke, potem v prsni koš, pa do desne noge. S tem jih učitelj seznani z 
različnimi deli telesa in jim na zabaven način predstavi načine gibanja posameznih delov telesa. 
SILA – pri teku je dobro znano, da lahko tečemo počasi ali hitro. Pri plesu, kjer je gibanje zelo 
raznovrstno, pa poznamo več različnih načinov premikanja glede na količino vložene energije 
– sile premikanja. Možnosti ustvarjanja predstavljajo premikanja/gibanja na različne načine 
vložene energije: ostro, močno, napeto, lahko, težko, s poudarkom, tekoče, nežno … 
Vaja: Učitelj s pomočjo glasbe spodbudi otroke, da oponašajo vse štiri elemente zemlje. 
Začnejo z ognjem (gibanje naj bo agresivno, močno, poskočno …), nadaljujejo z vodo (gibanje 
se umiri, postane tekoče in nežno), nato preidejo na kamen (gibanje bo spet bolj odrezano, 
mogoče celo manj dinamično, bolj težko), končajo z vetrom (gibanje bo lahkotno, valovito in 
tekoče). 
ČAS – glasbeniki se lahko igrajo s tempom in ritmom skladbe, plesalci pa se igrajo s tempom 
in ritmom gibanja. Možnosti ustvarjanja predstavljajo spreminjanja tempa, trajanja gibanja, 
mirovanja, ustavitve, ponavljanja gibalnega vzorca oziroma kombinacije. 
Vaja: Učitelj s pomočjo glasbe spodbudi otroke, da se prosto premikajo po prostoru. Na 
dogovorjene znake se otroci ustavijo, spremenijo tempo, gibanje lahko ponovijo v smeri nazaj 
ipd. 
PROSTOR – v plesu poznamo tri ravni gibanja. Poleg tega lahko v prostoru izkoriščamo tudi 
smer gibanja, velikost gibanja in pot gibanja. Če si prostor predstavljamo kot 3D škatlo in 
sledimo poti, ki jo opravi plesalec, bo dober plesalec s svojim gibanjem zavzel celoten prostor. 
 
49 
 
 
 
  
 
 
Možnosti ustvarjanja predstavljajo: 
• gibanje v treh različnih ravninah: po tleh, stoje in nad tlemi (skoki); 
• gibanje na vsako osmico (drugo, tretjo …) v drugi ravnini; 
• znotraj koreografije se otrok poskuša dotakniti čim več oglišč danega prostora; 
• s svojim gibanjem otrok »napiše« svoje ime v prostoru; 
• gibanje v vseh smereh: naprej, nazaj, v stran, gor, dol, diagonalno gor, diagonalno dol; 
• otroci se lahko gibljejo zelo »na veliko« (velike amplitude, uporaba večje površine 
prostora), majhno (majhne amplitude, manjši prostor) ter v vseh vmesnih stopnjah; 
• otroci lahko pot gibanja od točke A do točke B opravijo naravnost naprej, z vmesnimi 
obrati, v velikih lokih, po čim daljši poti. 
Vaja: učitelj s pomočjo glasbe spodbuja otroke, da posnemajo gibanja različnih živali. Tako bo 
dosegel, da se otroci poslužijo različne velikosti gibanja, načinov gibanja in ravni gibanja. Če 
oponašajo npr. žabo, se bodo premikali po vseh treh ravneh gibanja, daleč naprej, če oponašajo 
miško, bodo ostali bolj pri tleh in se zelo malo gibali, če oponašajo ptico, bo njihovo gibanje 
stoje, premikanje po prostoru pa bo zelo izrazito. 
Sodobni ples, za razliko od mnogih drugih plesnih zvrsti, pri otroku ne spodbuja tekmovalnosti. 
Najpogosteje se zgodi, da učitelj predstavi otrokom ples le kot posnemanje korakov, ki jih 
izvajajo odrasli. Za najmlajše pa je pomembno predvsem, da se gibljejo tako, kot jima 
narekujeta glasba in domišljija ‒ oponašajo naj različne živali, predmete, čudežna bitja … Tako 
bodo razvijali tudi svojo ustvarjalnost. Zato naj učitelj čim več zgoraj naštetih vaj vključi v 
pouk, razširjeni program, minute za zdravje in gibalne odmore. Pri tem naj sledi navodilom, 
objavljenim v tem SLOfit nasvetu. 
Viri  
1Šušteršič, A. in Zagorc, M. (2010). Sodobni ples pri pouku športne vzgoje v osnovni šoli. Univerza v Ljubljani, 
Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Center za vseživljenjsko učenje v športu, Fundacija za šport. 
2Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta 
za šport. https://ples.fakultetazasport.si/ 
3Zaletel, P., Šifrar, T., Pruš, D. in Zagorc, M. (2022). Ples 2+3; Od nekaterih plesnih zvrsti do ustvarjalnega 
giba v šoli. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
 
50 
 
 
 
  
 
 
Otroški plesi 
 
 
Foto: Canva 
Za uspešnost usvajanja plesa je izrednega pomena hitra gibalna učljivost, koordinacija celega 
telesa in koordinacija v ritmu, saj vsa gibanja potekajo ob glasbeni spremljavi, ritmi 
posameznih plesov pa se med seboj razlikujejo. Najboljša popotnica za kasnejše poučevanje 
družabnih plesov v paru so plesno-ritmično igre in otroški plesi, ki jih predstavljamo v tem 
prispevku. 
dr. Petra Zaletel, asist. Daša Pruš, dr. Marjeta Kovač in dr. Meta Zagorc 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Ples predstavlja zabavno in družabno telesno dejavnost, ki s svojim širokim gibalnim 
repertoarjem omogoča razvoj vrste različnih gibalnih sposobnosti, poleg tega izboljšuje telesno 
 
51 
 
 
 
  
 
 
samopodobo, samozavedanje, lajša telesne napetosti, tesnobe in agresije, zmanjšuje kognitivno 
in kinestetično zmedenost1. 
V SLOfit nasvetih smo že predstavili pomen razvoja ritmičnih sposobnosti pri otrocih. Praktični 
napotki za poučevanje ritma koristijo vzgojiteljem in učiteljem kot predpriprava na poučevanje 
različnih plesov. Ko otrok usvoji osnovne zakonitosti ritma, učitelj nadaljuje s poučevanjem 
plesno-ritmičnih iger. Namenjene so usvajanju zakonitosti ritma na igriv in zabaven način. 
Preprosta gibanja, ki izhajajo iz najpreprostejših oblik premikanja – hoje in teka – učitelj 
združuje v kratke igrice, ki jih predšolski otroci in učenci izvajajo bodisi ob štetju bodisi ob 
petju in/ali glasbi. Vedno ob izvajanju učitelj zraven šteje in spodbuja otroke, da mu pri tem 
sledijo. Plesno-ritmične igre niso namenjene le najmlajšim, temveč tudi starejšim učencem, ki 
se začenjajo učiti plesnih dejavnosti, lahko pa jih učitelj uporabi kot zabaven uvodni del ure, ki 
mu sledijo lahko druge, ne samo plesne vsebine. Vključi jih lahko tudi v minuto za zdravje ali 
v gibalni odmor. Kasneje plesno-ritmične igre učitelj nadgradi z otroškimi plesi, vse skupaj pa 
predstavlja prva srečanja otrok s plesom ob glasbi. 
Plesno-ritmične igre 
V nadaljevanju predstavljamo nekaj plesno-ritmičnih iger, ki si jih lahko ogledate tudi na 
spletnih povezavah ob primerni glasbi2. Prvi dve igri potekata brez glasbe, samo ob štetju. Sprva 
učitelj glasno šteje vse udarce v taktu, nato samo še prvega, potem pa pusti, da otroci ohranjajo 
notranji občutek za ritem in se tako učijo pravočasnega odziva. Pri naslednjih igrah jim glasba 
pomaga ohranjati ritmično gibanje. 
Zrcala: Učenca stojita v paru, drug nasproti drugega. Prvi kaže poljuben gib, ki ga drugi ‒ zrcalo 
za njim ‒ z rahlim časovnim zamikom ponovi. Učitelj šteje en takt, torej štiri dobe, in daje 
navodila kdaj, torej na katero dobo, zrcalo ta gib ponovi. 
Vlakci: Po štirje učenci stojijo v koloni in predstavljajo »vlakec«. Držijo se za ramena in hodijo 
v ritmu štetja osmic po prostoru. Na 1 – 2 – 3 – 4 vsak v koloni ponovi gib, ki ga vodilni naredi 
na prvo dobo. Gib vsak v koloni oziroma »vlakcu« ponovi na svojo dobo. 
 
52 
 
 
 
  
 
 
Prva doba: Medtem ko hodijo po prostoru, učenci izvajajo na prvo dobo v osmici različna 
gibanja – plosk, nenadno spremembo smeri, pozdrav, različne položaje in podobno. 
Mojster in lutka: Učenec ‒ mojster se drugega učenca ‒ lutke dotika na različnih mestih, na 
različne dobe v taktu – ali samo na prvo dobo vsakega takta (torej na eno od štirih), ali na vsako 
drugo dobo, lutka pa se na ta dotik odzove z ustreznim gibanjem. Gibanje najprej določi učitelj, 
nato pa lahko izbiro prepusti učencem. 
Papige: Učenci se premikajo po prostoru v ritmu glasbe in z rutko v roki. Poskusijo plesati z 
njo na različnih delih telesa. Kasneje ima skupina samo eno rutko, ki si jo učenci izmenjujejo 
med seboj, lastnik rutke pa pokaže gibanje, ki ga vsi ostali nato za njim ponavljajo. Dolžino 
lahko učitelj ritmično omeji na 2 ali 4 osmice. 
Džungla ali bobenčki: Ob glasbi se učenci premikajo po prostoru in z različnimi gibanji 
posnemajo živali, na koncu ritmične fraze pa po glasbi bobnajo z različnimi deli telesa, od glave 
navzdol. Plesna igra je primerna tudi za ogrevanje. 
Štampiljke: Dve osmici se učenci premikajo na različne načine po prostoru v ritmu glasbe, nato 
pa odtisnejo štampiljko in jo držijo naslednji dve osmici. Pri tem uporabljajo različne položaje, 
tako da čimbolj razgibajo telo. Plesna igra je primerna tudi za ogrevanje. 
Otroški plesi 
Ko učenci obvladajo ritem do te mere, da se pravočasno odzivajo in sledijo plesno-ritmičnim 
igram, se učitelj lahko loti poučevanja otroških plesov. Nekateri so enostavni in primerni za 
začetnike (npr. kačice, let kiss, Abraham, galop polka, rašpla). Ko jih učenci usvojijo, učitelj 
nadaljuje z nekoliko bolj »plesnimi« disco plesi, plesnim vlakcem, najbolj napredne skupine 
otrok pa že vključi v krožne plese (medvedji piknik, Škoti in Škotinje, kavbojci in Indijanci). 
Na koncu se učenci spoznajo še s ¾ ritmom v plesu baloni (ali t. i. meksikanskem valčku) 2. 
Predstavljamo najbolj priljubljene plese, s katerimi naj se spoznajo že predšolski otroci in 
učenci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri predmetu šport, seveda pa jih lahko učitelj 
vključi tudi v učne ure v višjih razredih. Uporabi jih lahko v razširjenem programu (t. i. RaP), 
 
53 
 
 
 
  
 
 
vključi jih lahko v minute za zdravje in v gibalni odmor, pa tudi počitek na planinskem športnem 
dnevu lahko popestri s katerim od plesov. Kot pomoč učiteljem pa je na spletni strani e-učenje 
plesa2 vsak ples predstavljen v celoti ob glasbeni spremljavi in v počasni izvedbi z vključeno 
razlago, štetjem ter didaktičnimi napotki za poučevanje. 
Slika 1 
Otroški ples v krogu  
 
Foto: Canva 
Kačice: Učitelj skupaj z učenci šteje ob glasbi, ki je napisana v 4/4 taktu, štirikrat po 4 osmice. 
V prvem bloku učenci izvajajo gibanja desno-levo, v drugem bloku se pomikajo naprej po 
prostoru in na vsako osmico zamenjajo »glavo« kolone, v kateri stojijo. To je odličen začetek 
poučevanja plesa, saj sprva skupaj z učiteljem, kasneje pa učenci sami štejejo osmice in se nanje 
tudi preprosto gibljejo. 
 
54 
 
 
 
  
 
 
Let kiss: Učenci ga izvajajo ob glasbi v 4/4 ritmu. Lahko stojijo v koloni ali pa so v paru tako, 
da stojijo drug zraven drugega, pri tema pa se učenca dotikata z boki, roke imata s prekrižanim 
prijemom pred telesom. Učitelj skupaj z učenci šteje osmico brc z nogami in osmico poskokov, 
s katerimi lahko učenci na koncu zamenjajo smer gibanja. Obe osmici ponavljajo in tako 
dobivajo občutek za dolžino osmice. 
Abraham: Ob glasbi učenci pojejo besedilo ljudske pesmi in se v koloni pomikajo po prostoru. 
Na refren pesmi naredi prvi učenec v koloni poljuben gib, ki ga nato ostali v koloni ponavljajo. 
V naslednji kitici (traja en blok ali 4 osmice) gre prvi v koloni na njen rep; učenci podobno 
ponovijo gib prvega. Abraham je belokranjski ljudski ples, ki je zelo preprost in s katerim lahko 
učenci začnejo brez večjih težav korakati v ritmu pesmi in glasbe prosto po prostoru. 
Galop polka ali poštevanka je poskočen ples v 4/4 ritmu, pri katerem se učenci učijo štetja 
osmic na bolj matematičen način. Premikajo se z menjalnim korakom v stran, desno in levo, v 
poštevanki 2 x 8, 4 x 4 in 8 x 2. Pri tem v zadnjem taktu zamenjajo soplesalca. 
Rašpla je ljudski ples, ki ga učenci plešejo v paru v 4/4 ritmu. Izvajajo poskoke naprej-nazaj z 
izmenično nogo na prvi, drugi in tretji udarec v taktu, na četrti udarec pa imajo pavzo. Tak 
vzorec izvedejo 8-krat, potem se štiri osmice vrtijo pod roko (vsako osmico v drugo smer). V 
zadnji osmici lahko tudi zamenjajo soplesalca. 
Disko 1 - avtoštop: Učenci izvajajo ob popularni disko glasbi v 4/4 taktu na vsako osmico svoje 
gibanje (avtoštopajo, navijajo volno, jahajo konja in ploskajo) ter se po vsakem bloku 
koreografije (4 osmice) obrnejo za 90 stopinj v novo smer. Na ta način usvajajo vse smeri v 
prostoru in se osredotočijo na štetje osmic in blokov. 
Disko 2 - košarka: Učenci izvajajo ob popularni disko glasbi v 4/4 taktu na vsako osmico 
različna košarkarska gibanja najprej na desno, nato ponovijo še na levo stran. Na ta način 
razvijajo koordinacijo obeh strani telesa in se hkrati osredotočijo na štetje osmic in blokov. Če 
ob tem učitelj omeni še Luko Dončića, je uspešnost poučevanja plesa zagotovljena! 
Disko 3: Učenci izvajajo ob popularni disko glasbi v 4/4 taktu na vsako osmico različno gibanje, 
ki ga ponavljajo v desno in levo stran. Poskusijo tudi stilno zaznamovati disko ples, tako da 
 
55 
 
 
 
  
 
 
vključijo večje amplitude gibanja (v prsnem košu, nogah in rokah). Osredotočajo se na štetje 
osmic in blokov. 
Plesni vlakec: Vlakec popelje učence  mimo različnih krajev in držav, za katere so značilni 
plesi, katerih gibanje učenci posnemajo (valček, kazačok, rokenrol ipd.) 
Medvedji piknik  je ples v trojkah, ki poteka po krožnici v plesni smeri. Glasba je napisana v 
4/4 taktu. Učitelj pomaga učencem pri štetju, ki vsaj na začetku usvajanja plesnega gibanja 
štejejo osmice. V krogu se učenci v trojkah pomikajo po plesni smeri naprej, srednji v trojici pa 
se pomika še naprej do naslednjega para, kjer zamenja učenca te trojice. Vsi krožni plesi so bolj 
primerni za učence z naprednejšim znanjem, saj zahtevajo nekoliko boljšo koordinacijo v 
prostoru zaradi premikanja po krožnici in obračanja. 
Kavbojci in Indijanci:  Učenci plešejo v parih po krožnici v smeri naprej in narazen drug od 
drugega na glasbo v 4/4 taktu. Štejejo osmice, pri štetju jim v začetku pomaga tudi učitelj. 
Kasneje sledijo ritmu glasbe brez glasnega štetja. Učenci se pomikajo po plesni smeri v parih 
naprej, pazijo na smer gibanja in menjavo plesnega partnerja. 
Škoti in Škotinje: Učenci plešejo v parih po krožnici na glasbo v 4/4 taktu, pazijo na smer 
gibanja in menjavo plesnega partnerja ter skupaj z učitelji štejejo osmice. 
Baloni ali meksikanski valček je ples v ¾ taktu, zato tudi ob glasbi učitelj šteje ali 1-2-3, 2-2-3 
itd. ali pa uporablja lažje napovedi v ¾ taktu, na primer »tri-li-li, tra-la-la, rom-pom-pom«. 
Učenci plešejo v paru in se naučijo upoštevati prvo, najbolj poudarjeno dobo. Tako nihajo s 
telesom gor in dol (vzponi in spusti) v ritmu valčka. 
Učitelji se morajo zavedati, da je poučevanje plesno-ritmičnih iger in otroških plesov odlična 
popotnica za kasnejše učenje družabnih plesov v paru.  
 
 
 
 
56 
 
 
 
  
 
 
Slika 2 
Družabni ples v paru  
 
Foto: Pixabar 
 
Vira 
1Tao, D., Gao, Y., Cole, A., Baker, J. S., Gu, Y., Supriya, R., Tong, T. K., Hu, Q. in Awan-Scully, R. (2022). 
The Physiological and Psychological Benefits of Dance and its Effects on Children and Adolescents: A 
Systematic Review. Frontiers in Physiology, 13(925958). https://doi.org/10.3389/fphys.2022.925958 
2Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa, Univerza v Ljubljani, Fakulteta 
za šport. https://ples.fakultetazasport.si/.. 
 
57 
 
 
 
  
 
 
Moderni tekmovalni plesi v šoli – hip hop in jazz 
 
 
Foto: video-učni pripomoček za poučevanje plesa 
Moderni tekmovalni plesi so glede na število registriranih tekmovalcev (več kot 3.000) 
najštevilčnejša sekcija znotraj Plesne zveze Slovenije. Vključujejo plesne zvrsti, ki predstavljajo 
umetnost uprizarjanja (jazz, step, balet, show plesi, modern …) in urbane ali ulične plese (hip 
hop, breakdance, electricboogie) ter tradicionalne plese (orientalski trebušni plesi). V šoli sta 
za učence najbolj zanimiva hip hop in jazz ples, zato predstavljamo, kako se lotiti njunega 
poučevanja. 
dr. Petra Zaletel 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Hiphop velja za kulturno gibanje, ki se je v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja 
razvilo na ulicah newyorškega Bronxa. Ustvarili so ga preprosti ljudje z naravnim občutkom za 
 
58 
 
 
 
  
 
 
ritem in gibanje, ki so se skozi ples izražali na ulicah. Koreografije so temeljile na kompleksnih 
ritmih in gibih, ki izvirajo iz afriških plesnih tradicij. Subkultura hiphop plesa je tesno povezana 
z razvojem glasbene industrije, saj se z vsako novo glasbeno usmeritvijo pojavljajo novi plesni 
stili. Ti se med seboj razlikujejo po energiji in čustveni izraznosti, kar hiphopu daje izjemno 
raznolikost in otežuje njegovo poenotenje. 
Med vsemi urbanimi plesnimi zvrstmi je hiphop danes najbolj razširjen. Zaradi svoje 
raznolikosti velja tudi za enega najkompleksnejših modernih tekmovalnih plesov. Vključuje 
številne stile, za katere še nimamo slovenskih izrazov, kot so popping, locking, vogue, 
whacking, house, krumping in drugi; razvijali so se vzporedno z razvojem hiphop glasbe in se 
še vedno nenehno spreminjajo ter dopolnjujejo1. 
V hiphop koreografijah pogosto najdemo edinstvene plesne elemente, ki izražajo plesalčevo 
ustvarjalnost in odziv na glasbo. To so npr. nenadne ustavitve, humorni vložki, hitri in 
nepričakovani gibi, ki se natančno ujemajo z ritmičnimi, inštrumentalnimi ali besednimi 
poudarki v glasbi1. 
Hiphop ples ponuja mladim številne koristi, tako telesne kot tudi psihosocialne. Vključuje 
različne gibe, kot so skakanje, vrtenje in izvajanje hitrih korakov, kar povečuje srčno-dihalno 
zmogljivost, mišično moč in gibljivost ter krepi kostno maso. Redno plesanje pomaga tudi pri 
ohranjanju zdrave telesne mase. Plesanje hiphopa zahteva usklajevanje gibov, kar izboljšuje 
skladnost gibanja (koordinacijo) in ravnotežje. Hiphop ples spodbuja ustvarjalnost, saj plesalci 
pogosto improvizirajo in razvijajo svoj lasten stil. To omogoča mladim, da se izrazijo in se 
naučijo, kako komunicirati prek gibanja. Prav tako ples v skupini gradi občutek skupnosti in 
prijateljstva. Mlade spodbuja, da sodelujejo z drugimi, kar krepi njihove socialne spretnosti in 
zaupanje drug drugemu. 
Na splošno učenje novih plesnih korakov in tehnik zahteva trud ter potrpežljivost, kar pomaga 
mladim razvijati samodisciplino in osredotočenost, ki jo lahko prenašajo tudi na druga 
življenjska področja. Predvsem pa dejavno gibanje sprošča endorfine, kar pripomore k 
boljšemu razpoloženju in zmanjšanju ravni stresa. Slednje je v času, ko se veliko mladih sooča 
z najrazličnejšimi izzivi in depresijami, zelo pomembno. 
 
59 
 
 
 
  
 
 
Pri hiphop plesu v šoli se odločamo za tako imenovano »staro šolo« hiphopa (ang. »old 
school«), ki vključuje mehko nihanje v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu, poudarjeno 
gibanje v trupu in rokah, veliko poskokov in predvsem menjav ritma. Značilen za hiphop je 4/4 
ritem, torej učenci sestavljajo koreografije na podlagi osmic – to je fraza, ki je sestavljena iz 
dveh 4/4 taktov. 
Slika 1 
Hiphop 
 
Foto: video-učni pripomoček za poučevanje plesa 
Najprej učence seznanimo z osnovnimi zakonitostmi ritma in naredimo nekaj vaj za njegovo 
usvajanje. Učencem je namreč lažje slediti in si zapomniti plesna gibanja in korake, če jih znajo 
pravilno ritmično strukturirati.  
 
60 
 
 
 
  
 
 
Na primer korak in poskok traja dva udarca, štiri ponovitve tega koraka pa sestavljajo eno 
osmico. Nato naj otroci, ki so popolni začetniki v plesu, poskusijo usvojiti še nekaj otroških 
plesov, ki spodbujajo druženje, sproščenost, delo v skupini, hkrati pa učitelj z njimi nauči 
učence nekaj osnovnih pojmov v plesu (ritem, dolžina osmice, koordinacija v prostoru, osnovni 
koraki ipd.). 
Na začetku vadbene enote hiphop plesa učitelj izvede ogrevanje, kjer uporablja elemente 
hiphop plesa in način gibanja v hiphopu. Sprva izvaja lažja ogrevanja, nato vse bolj zahtevna, 
saj lahko korake, ki se jih učenec nauči prek ogrevanja, kasneje uporabi tudi v koreografijah. 
Seveda je stil gibanja dokaj poljuben in daje učencem svobodo izbire gibalnega izraza. Spodaj 
so prikazane tri možne koreografije2, ki jih lahko učitelji uporabijo pri pouku. Za vsako seveda 
potrebujejo več vadbenih enot, odvisno od starosti učencev in njihove stopnje ritmičnega ter 
plesnega znanja. Sledijo si po težavnosti od najlažje do najtežje. Zraven je na video povezavah 
prikazana tudi metodika poučevanja koreografij. Učitelji posamezne dele ponavljajo z učenci 
večkrat, kolikor se jim zdi potrebno, da jih učenci dobro usvojijo. Ko se učenci naučijo 
posameznega dela koreografije, jo večkrat ponovijo, najprej ob štetju skupaj z učiteljem in nato 
še ob glasbi, šele nato učitelj nadaljuje s poučevanjem naslednjega dela koreografije. Na koncu 
učitelj z učenci poveže vse dele koreografije skupaj v počasnejšem ritmu – najprej na učiteljevo 
štetje, nato ob glasbi. Učitelj pleše toliko časa z učenci, dokler niso sposobni samostojno 
zaplesati koreografije ob glasbi. 
1. hip hop koreografija za razredno stopnjo ob glasbi in metodika poučevanja 1 
2. hip hop koreografija za starejše ob glasbi in metodika poučevanja 2 
3. koreografija "stare" šole hip hop-a ob glasbi in metodika poučevanja 3 
Jazz ples po drugi strani sodi med bolj umetniške discipline modernih tekmovalnih plesov. Ima 
bogato zgodovino in svoje korenine v Združenih državah Amerike, kjer se je razvil iz 
kombinacije afriških ritmov, evropskih plesnih elementov ter osebne ustvarjalnosti 
afroameriške skupnosti. Skozi čas se je uveljavil kot samostojna umetniška zvrst, ki je 
pomembno vplivala na gledališče, mjuzikle ter pozneje tudi na sodobni tekmovalni ples. Jazz 
ples je znan po svoji energičnosti, ritmičnosti, izolacijah gibov, dinamičnih prehodih in 
 
61 
 
 
 
  
 
 
izrazitem telesnem nadzoru3. Zanj je značilna tudi svoboda izražanja, saj omogoča plesalcu, da 
tehniko prepleta z osebnim stilom in interpretacijo. 
Slika 2 
Jazz ples 
 
 Foto: video-učni pripomoček za poučevanje plesa 
Jazz ples združuje tehnične osnove, ki izhajajo iz klasičnega baleta, z vplivi sodobnega in celo 
urbanega plesa. Pogosti so skoki, obrati, raztezanja ter hitre menjave dinamike in ravni gibanja. 
Prav ta raznolikost omogoča, da se jazz uspešno vključuje tudi v show dance, televizijske 
nastope, mjuzikle in pop kulturo. Kot plesna oblika ostaja živ in prilagodljiv, saj sledi razvoju 
glasbe in estetike sodobnega časa4. 
Z jazz plesno vadbo izboljšujemo telesno držo, skladnost gibanja, ravnotežje, moč, gibljivost 
in splošno gibalno učljivost.  
 
62 
 
 
 
  
 
 
Poleg telesnih koristi pa jazz prispeva tudi k razvoju izražanja, samozavesti, čustvene 
inteligence in ustvarjalnosti. Otroci skozi ples raziskujejo ritem, dinamiko in glasbo, pri čemer 
krepijo tudi timsko delo, disciplino in koncentracijo5.  
Zaradi svoje tehnične in izrazne pestrosti je jazz ples še posebej primeren za mladostnike, ki 
želijo razvijati tako telo, kot umetniški izraz. 
Prav tako kot pri poučevanju hiphopa tudi pri jazzu učitelj najprej seznani učence z 
zakonitostmi ritma, nato morda z različnimi osnovnimi koraki aerobike, ki jih učenci ritmično 
izvajajo na mestu in v prostoru desno-levo, naprej-nazaj. Sledi jazz ogrevanje2, ki uporablja 
veliko izolacij telesa, kar omogoča razvijanje nadzora gibanja in pripravlja učence na kasnejše 
tehnične zahteve v jazz plesu. Jazz balet uporablja namreč v svojih koreografijah veliko dvigov 
nog, piruet, raztegov, izolacij telesa, polčepov (t.i. plie-jev), skokov, uporabe tal. Najprej učitelj 
poskuša doseči, da učenci usvojijo elemente ogrevanja, nato nadaljuje s poučevanjem osnovnih 
korakov in gibalnih struktur v plesu prek diagonal dvorane, kjer poučuje že korake in gibanja, 
ki jih bodo učenci kasneje uporabili v koreografiji. Na koncu pa se loti še poučevanja 
koreografij, primernih za posamezno starost oziroma stopnjo učenčevega znanja. 
Plesno ogrevanje na povezavi2 je lahko nekoliko zahtevnejše in je primerno za tiste, ki so že 
bolj koordinirani in ritmični. Nekaj minut dela učenec aerobno, torej z več gibanji desno-levo, 
naprej-nazaj, nato izvaja še izolacije in dinamične raztezne vaje. 
Najlažje diagonale, ki bi jih priporočili za začetek poučevanja, so naslednje: jazz hoja, menjalni 
korak v različnih smereh, imenovan chassee (chasse naprej, chasse naprej in mambo obrat, 
chasse nazaj), korak z dotikom v odnoženje, skok visoko-daleč. Med bolj zahtevne pa uvrščamo 
korak pas des bouree (trokorak, kjer stopimo s prvo nogo križno za drugo, z drugo v stran in s 
prvo zopet diagonalno naprej), pirueta (vaje za pirueto), koraki z obrati (na primer chasse z 
obračanjem, ki je koordinacijsko izredno zahteven in pas de bouree s pirueto). Diagonale in 
plesne jazz koreografije za različne stopnje znanja (in starosti) si lahko ogledate na video učnem 
gradivu jazz ples2. 
 
63 
 
 
 
  
 
 
Zakaj vpeljujemo moderne tekmovalne plese v šolo? Z njimi spodbujamo na eni strani 
samozavedanje in nadzor telesa, na drugi strani pa ponujajo številne ustvarjalne možnosti, ki 
jih oba opisana plesa (hip hop in jazz) nudita.  
Če kot učitelji sestavimo le štiri osmice koreografije, lahko na primer učence razdelimo v 
skupine po štiri in jim damo nalogo, da dodajo sami prav tako nove štiri osmice ali pa jih med 
sabo pomešajo. Potem skupine druga pred drugo nastopajo in se urijo še v premagovanju 
tesnobe pred javnim nastopanjem. Prav tako spodbujajo svoje vrstnike in jih spoznavajo na nov 
način, prek njihovega nebesednega gibalnega izraza. Mogoče bi kot učitelji najprej sami (s 
pomočjo e-gradiv) poskusili izvesti gibanja, da vidimo, ali še »čutimo« svoje telo in smo 
sproščeni pri gibalnem izražanju? Potem pa se pogumno lotimo tega še z učenci in dijaki. 
Viri 
1Bronner, S., Ojofeitimi, S. in Woo, H. (2015). Extreme Kinematics in Selected Hip Hop Dance Sequences. 
Medical Problems of Performing Artist, 30(3), 126‒134. https://doi.org/10.21091/mppa.2015.3026 
2Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta 
za šport. https://ples.fakultetazasport.si/  
3Reynolds, N., McCormick, J. in Schneider, C. (2013). Dance and the performative: A choreographic view. V S. 
Carter in A. O’Shea (ur.), The Routledge dance studies reader. 2nd ed. (str. 127–134). Routledge. 
4Motta-Valencia, L. (2006). Dance medicine: Current concepts and issues. Physical Medicine and Rehabilitation 
Clinics of North America, 17(4), 803–815. https://doi.org/10.1016/j.pmr.2006.06.004 
5Koutedakis, Y. in Jamurtas, A. (2004). The dancer as a performing athlete: Physiological considerations. Sports 
Medicine, 34(10), 651–661. https://doi.org/10.2165/00007256-200434100-00003 
 
 
 
 
 
 
64 
 
 
 
  
 
 
Socializacija in medsebojno povezovanje s plesom – izziv za 
mlade? 
 
 
Foto:  video-učni pripomoček za poučevanje plesa 
Družabni plesi so predstavljali že v 16. stoletju moralno sprejemljiv način zbliževanja 
nasprotnih spolov in dotikanja. Današnjim otrokom in mladostnikom, ob veliki količini časa, 
preživetega pred zasloni, pa predstavljajo dotiki kar velik izziv. Zato so družabni plesi dobra 
izbira za njihovo socializacijo. Kot prvi družabni ples naj učitelj predstavi tehnosving in z njim 
navadi otroke na usklajeno gibanje v paru. 
dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Udejstvovanje v različnih umetniških dejavnostih pomembno vpliva na posameznikovo 
čustveno in socialno stanje, saj ponuja edinstvene priložnosti za izražanje čustev, občutkov in 
misli1. Ples kot oblika telesne dejavnosti in umetnosti presega zgolj izvajanje korakov, saj 
 
65 
 
 
 
  
 
 
pogosto predstavlja sredstvo za izražanje notranjih občutkov in čustev skozi spontanost v 
gibanju ob glasbi2.  
Sodelovanje pri plesu omogoča posamezniku svobodno izražanje čustev, tudi tistih, ki jih je 
težko ubesediti. Občutek harmonije z gibi in zvoki spodbuja čustveno zavedanje, pomaga 
posameznikom pri boljšem razumevanju njihovih občutkov in odzivov. Plesne dejavnosti 
spodbujajo razvoj samoregulacije, saj se udeleženci naučijo nadzorovati svoja čustva med gibi 
in izražanjem, kar je lahko še posebej koristno v stresnih situacijah ali čustveno napetih 
trenutkih3. Teh pa pri mladostnikih ni ravno malo. 
Ritmične dejavnosti izboljšujejo gibalne sposobnosti in pomembno prispevajo k socialnemu 
razvoju, saj otroci ob skupinskem gibanju doživljajo povezanost, hkrati pa razvijajo tudi 
socialne spretnosti, kot sta sodelovanje in empatija4. Obenem se ob ritmičnih dejavnostih krepi 
pozitivno razpoloženje otrok, saj se je plesna vadba izkazala za učinkovitejšo od drugih telesnih 
dejavnosti pri zmanjševanju stresa, anksioznosti in čustvene stiske5. Ples torej otrokom ne 
prinaša le veselja v trenutku, temveč tudi dolgoročnejšo čustveno blagostanje; glasba in ritem 
imata namreč pomirjujoč učinek, zmanjšujeta tesnobo in stres ter hkrati spodbujata dobro 
počutje6. 
Pomemben vidik socialnega razvoja, ki ga spodbuja ples, je tudi občutek pripadnosti in 
sprejetosti. Skupinska glasba in ples ustvarjata vzdušje enotnosti; otroci doživljajo pozitivne 
občutke, da s svojim prispevkom soustvarjajo nekaj lepega v skupini. To krepi njihovo 
samozaupanje v socialnih situacijah5. Znanstveniki ugotavljajo, da lahko programi plesne 
vzgoje v vrtcih in šolah izboljšajo socialne kompetence otrok; tako je osemtedenski program 
plesnih dejavnosti pri predšolskih otrocih privedel do boljšega socialnega vedenja ter hkrati do 
upada njihove agresivnosti in plašnosti7. Otroci, ki so redno sodelovali v plesnih dejavnostih, 
so postali bolj družabni, lažje so navezovali stike in se samozavestneje vključevali v skupino. 
Ključni vidik vpliva plesa na družbeni razvoj je njegova sposobnost spodbujanja nebesedne 
komunikacije. Ko posamezniki sodelujejo v plesnih dejavnostih, pogosto komunicirajo z 
gibanjem, govorico telesa in očesnim stikom. To pomaga krepiti vezi med posamezniki, 
ustvarja občutek enotnosti in medsebojnega razumevanja. 
 
66 
 
 
 
  
 
 
Pri otrocih te dejavnosti podpirajo razvoj socialnih spretnosti, kot so menjavanje stikov z 
drugimi, deljenje pozornosti soplesalcu/soplesalki in skupini plešočih, prilagajanje ter 
odzivanje na čustvene znake drugih8. 
Da bi otroci s plesnimi dejavnostmi usvojili različne socialne spretnosti, predlagamo, da učitelj 
sprva poučuje bolj enostavne družabne plese. Šele ko se otroci navadijo telesnega stika in 
bližine, lahko nadaljuje z bolj zahtevnimi plesi. Tudi za učitelja je to lažje, saj so mnogi precej 
nesamozavestni pri poučevanju in posledično kar izpustijo plesne vsebine. 
Poleg poučevanja ritma in plesno-ritmičnih iger, ki naj jih otroci najprej usvojijo, predstavljajo 
otroški plesi prvi stik otrok z nadaljevalnimi oblikami plesov v paru in skupinskih družabnih 
plesov9. Ko so se učenci naučili enostavnih ritmov in plesnih korakov, ki izhajajo iz naravnih 
oblik hoje in teka v otroških plesih, učitelj doda kakšen obrat, otroci pa uskladijo svoje gibanje 
z gibanjem skupine in plesnih partnerjev. Usvojenost tega pomeni, da je nastopil čas za začetek 
poučevanja družabnih plesov. 
Med prvimi, ki jih predlagamo za poučevanje, je ples v 4/4 ritmu, imenovan tehnosving. Pleše 
se v odprti drži: plesalec predroči roke z dlanmi, obrnjenimi navzgor, plesalka pa svoje dlani 
položi na njegove tako, da se njune dlani stikajo s konicami prstov; na ta način s svojim 
prijemom tvorita nekakšno »kljuko« (Slika 1a). Sprva stojita na mestu razkoračno in obrnjena 
drug proti drugemu, se nagibata »drug na drugega«, pri tem pa ju prijem ohranja na razdalji 
podlakti tako, da ne spuščata svojih komolcev za telo (Slika 1a). Nato se v enakem položaju 
»potisneta« narazen, tako da s prijemom zadržita težo drug drugega, da ne padeta vznak (Slika 
1b). Nekajkrat ponovita prenašanje teže drug na drugega in se tako približujeta (naslanjata 
skupaj; Slika 1a) in oddaljujeta (potiskata narazen; Slika 1b). 
Nato v tej drži plesalec in plesalka nadaljujeta z dodajanjem gibanja z nogami, in sicer na nagib 
skupaj naredita korak v stran (plesalka z desno, plesalec z levo nogo), prestopita na drugo nogo, 
nato pa se odrineta (potisneta z rokami nazaj) in pri tem naredita z začetno nogo korak nazaj in 
prestopita naprej (na drugo nogo).  
 
 
67 
 
 
 
  
 
 
Sliki 1a in 1b 
Družabni ples tehnosving 
 
Foto: video-učni pripomoček za poučevanje plesa 
 1.a »SKUPAJ« – naslon partnerjev z 1.b »NARAZEN« – odriv partnerjev v korak 
ohranjanjem komolcev ob telesu nazaj – naprej 
 
Tako ponavljata gibanje z nogami »v stran – v stran – nazaj – naprej«, vsakokrat z drugo nogo, 
pri čemer plesalka vedno začenja z desno, plesalec pa z levo. Hkrati s koraki pa se tudi 
približujeta in oddaljujeta s celim telesom, pri čemer morata biti zelo pozorna na usklajeno 
gibanje obeh teles.  
Seveda tudi z nebesedno komunikacijo in s pogledom uravnavata svoje gibanje, ga prilagajata 
svojemu soplesalcu/soplesalki in se na ta način »nevidno« povezujeta. 
 
 
 
68 
 
 
 
  
 
 
Slika 2 
Družabni ples tehnosving 
 
Foto: video-učni pripomoček za poučevanje plesa 
Plesni koraki tehnosvinga za plesalko in plesalca niso težki in si jih lahko ogledate na posnetku, 
prav tako tudi celoten ples v paru ob glasbi9. Pri poučevanju je najtežja ravno komunikacija 
med soplesalcema in njuna usklajenost, posebej še v šolskem prostoru, kjer imajo otroci pred 
puberteto in v pubertetnem obdobju težave z dotiki. Teh težav ne bo, če jih bo učitelj že v prvem 
vzgojno-izobraževalnem obdobju navajal na sodelovanje, prijeme, spoštljivost do soplesalcev 
in če bodo učenci na posamezni učni uri plesali z več soplesalci. Z vadbo se bo izboljševala 
njihova plesna tehnika, njihovo počutje pa bo vedno boljše, ko bodo postali tudi bolj pozorni 
na svojega soplesalca (Slika 2). 
 
 
 
 
69 
 
 
 
  
 
 
Viri 
1Farrington, C. in Shewfelt, S. (2020). How arts education supports social-emotional development: A theory of 
action. State Education Standard, 20(1), 31‒35. 
2Koch, S. C., Riege, R. F., Tisborn, K., Biondo, J., Martin, L. in Beelmann, A. (2019). Effects of dance 
movement therapy and dance on health-related psychological outcomes. A meta-analysis update. Frontiers in 
Psychology, 10, 1806. 10.3389/fpsyg.2019.01806 
3Narikbayeva, L., Klyshbayev, T., Kalimullin, D. in Mochalov, D. (2025). The impact of dance on enhancing 
social skills and emotional intelligence through creativity. Acta Psychologica, 253. 
https://doi.org/10.1016/j.actpsy.2025.104736 
4Frischen, U., Dege, F. in Schwarzer, G. (2022). The relation between rhythm processing and cognitive abilities 
during child development: The role of prediction. Frontiers Psychology, Sec. Developmental Psychology, 13, 
920513. 10.3389/fpsyg.2022.920513 
5Fong Yan, A., Nicholson, L. L., Ward, R. E., Hiller, C. E., Dovey, K., Parker, H. M., Low, L. F., Moyle, G. in 
Chan, C. (2024). The Effectiveness of Dance Interventions on Psychological and Cognitive Health Outcomes 
Compared with Other Forms of Physical Activity: A Systematic Review with Meta-analysis. Sports medicine 
(Auckland, N. Z.), 54(5), 1179–1205. 
6Mathias, B., Zamm, A., Gianferrara, P. G., Ross, B. in Palmer, C. (2020). Rhythm Complexity Modulates 
Behavioral and Neural Dynamics During Auditory-Motor Synchronization. Journal of cognitive neuroscience, 
32(10), 1864–1880. 
7Zhao, H., Deng, Y., Song, G., Zhu, H., Sun, L., Li, H., Yan, Y. in Liu, C. (2024). Effects of 8 weeks of 
rhythmic physical activity on gross motor movements in 4-5-year-olds: A randomized controlled trial. Journal of 
Exercise Science & Fitness, 22(4), 456‒462. 
8Kirschner, S. in Tomasello, M. (2009). Joint drumming: Social context facilitates synchronization in preschool 
children. Journal of Experimental Child Psychology, 102, 299‒314. 
9Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. https://ples.fakultetazasport.si/. 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
70 
 
 
 
  
 
 
Ples nam daje samozavest pri javnem nastopanju 
 
 
Foto: Canva 
Javno nastopanje je veščina, ki omogoča posamezniku, da jasno, prepričljivo in učinkovito 
prenese sporočilo na poslušalce. Vključuje lahko uporabo glasu, telesne govorice in/ali 
vizualnih pripomočkov. Učinkovito javno nastopanje zahteva pripravo, samozavest govorca in 
sposobnost prilagajanja sporočila glede na občinstvo. Ker je mnoge strah pred govornimi 
nastopi v javnosti, predstavljamo nekaj napotkov, kako nam pri tem lahko pomaga ples. 
dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Vešče, samozavestno javno nastopanja omogoča posamezniku, da jasno, prepričljivo in 
učinkovito prenese sporočilo drugim. Predstavitev informacij, znanj ali idej skupini ljudi naj bo 
čim bolj strukturirano oziroma naj poteka namensko.  
 
 
71 
 
 
 
  
 
 
Strukturirana oblika nastopanja pomeni, da so informacije razdeljene v logične sklope 
(uvod, jedro in zaključek), kar pomaga poslušalcem, da lažje razumejo in sledijo predstavitvi. 
Namenska oblika pa pomeni, da predavatelj prilagaja vsebino in stil komuniciranja ciljnemu 
občinstvu, npr. učitelj svojim učencem, učenec svojim sošolcem. 
Številni se ob javnem nastopu soočajo s tremo, kar povzroča tresenje glasu, nesamozavestno 
držo, izgubo rdeče niti predstavitve. Najboljši način za zmanjšanje treme je dobra priprava, ki 
zmanjšuje verjetnost, da postanemo v trenutku predstavitve zmedeni ali živčni. V pripravi svojo 
predstavitev razdelimo na ključne dele in vadimo svoj nastop pred ogledalom. Najbolje je, da 
sprva nastopamo pred majhnimi skupinami in se postopoma pripravimo na številčnejše 
občinstvo. Pri pripravi na nastop globoko dihamo, zberemo svoje misli in smo pri vadbi 
predstavitve govorno jasni ter razumljivi, hkrati pa pozorni na pokončen položaj telesa in glave, 
smer pogleda in položaj rok. Tudi učenci oziroma dijaki morajo javno predstaviti svoje znanje, 
zato naj jih učitelji pripravijo na učinkovit nastop, pri tem pa si lahko pomagajo s plesom. Pa 
poglejmo, kako je lahko plesno znanje učinkovit pripomoček pri usvajanju veščin javnega 
nastopanja. 
Ples nam pomaga nadzorovati svoje telo in um. Z nadzorom gibanja se naučimo, kdaj zadržati 
dih, napeti posamezne dele telesa, da zadržimo ravnotežje, kdaj se sprostiti in izdihniti, da se 
lahko pripravimo na naslednji del našega nastopa. Ples dviguje samozavest, z njim izboljšujemo 
svojo samopodobo, daje nam občutek socialne sprejetosti. Vse te občutke lahko prenašamo v 
katerikoli javni nastop, se osredotočamo na sporočilo, ki ga želimo predati, in smo hkrati 
pozorni na govorico telesa, s katero čim bolj pristno podpremo naše sporočilo. 
Ples okrepi trebušno in hrbtno mišičje; tako postanemo »vizualno« samozavestni, saj stojimo 
vzravnano, z visoko dvignjeno glavo pa sporočamo, da vemo, kaj delamo. Večkrat pogledamo 
občinstvo v oči, da smo povezani z njimi in verjamemo v to, kar sporočamo. Znanstveni dokazi 
o moči t. i. nebesedne komunikacije so osupljivi. Mehrabian1 je ugotovil, da ko ljudje 
komunicirajo čustva ali stališča, samo 7 % pomena sporočila prihaja iz besed, ki jih 
uporabljajo. Ton ‒ barva glasu prispeva 38 %, največji delež prispeva telesna govorica, ki 
prevzame kar 55 % dela pri prenašanju sporočila. Če izključimo izrečene besede, naša 
nebesedna komunikacija tako predstavlja kar do 93 % celotnega sporočila, ki ga posredujemo. 
 
72 
 
 
 
  
 
 
To pomeni, da če stojite pred občinstvom in pripovedujete zgodbo ali kot učitelji razlagate 
učencem določeno snov, vaše besede ustvarijo le majhen del vtisa. Vaš glas, izrazi in gibanje 
telesa pritegnejo največjo pozornost in povežejo ljudi oz. vaše učence z vašim sporočilom na 
globlji ravni. 
Telesna govorica je izjemno močno orodje. Razumevanje in uporaba pravilne telesne 
govorice lahko naša sporočila obogatita in nastop dvigneta na povsem novo, višjo raven. 
Z zavedanjem in prilagajanjem naše nebesedne komunikacije lahko povečamo svojo 
prepričljivost in resnično vzpostavimo povezavo s svojim občinstvom. Začnimo z osnovami, 
kot so ohranjanje stika z očmi in uporaba odprtih gest. Pomembna je vadba, zato vsako 
priložnost nastopanja uporabimo za pridobivanje izkušenj in učenje te pomembne veščine. S 
pravilno uporabo telesne govorice ne le izboljšamo svoje sporočilo, temveč tudi gradimo 
globljo povezavo z občinstvom (npr. z učenci), kar je ključnega pomena za učinkovito 
komunikacijo, pri učencih pa tudi za raven usvojenega znanja. Stopimo na oder ali pred učence 
s ponosom in samozavestjo. Oblikujmo svoje sporočilo ne le z besedami, temveč z vsem, kar 
smo.  
Pomen učenja plesa pri vadbi odlične telesne govorice 
Pri preučevanju vpliva plesa na socialno-čustveni razvoj, zlasti na razvoj čustvene inteligence 
so dokazali, da lahko uporaba plesa kot orodja za poučevanje socialne kompetence prispeva k 
izboljšanju duševnega zdravja učencev in ustvarjanju bolj vključujočega učnega okolja2. 
Udeleženci študije so poročali o pomembnih izboljšavah telesne pripravljenosti, kognitivnih in 
socialnih spretnostih ter pozitivnih spremembah v razpoloženju. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta 
trajanje in pogostost plesnih srečanj ključna za pridobivanje telesnih in socialnih koristi. 
Ugotovitve študije, ki je preučevala vpliv različnih plesnih strategij in pedagoške 
usposobljenosti učiteljev na skupinsko klimo v predšolskih okoljih, so pokazale, da imajo 
različne plesne strategije pomemben pozitiven vpliv na skupinsko klimo, zlasti so učinkovite 
vaje za razvoj ustvarjalnosti3.  
Sodelovanje pri plesni vadbi je namreč vodilo do znatnih izboljšav senzomotorične 
sinhronizacije, ravnotežja, izvršilnega delovanja in socialnih veščin pri vseh udeležencih4. 
 
73 
 
 
 
  
 
 
Na Švedskem so raziskovali vpliv sodobnih plesnih metod in koreografije na razvoj 
inovativnosti zaposlenih5. Ugotovili so, da je plesna vadba prispevala k razvoju različnih 
inovativnih spretnosti. Individualni pristop do vsakega udeleženca in uporaba koreografskih 
vložkov sta ustvarila ugodne pogoje za osebnostni razvoj in spodbudila kreativen pristop k delu. 
Natančneje, plesne metode so nudile priložnosti za boljše razumevanje lastnih sposobnosti in 
moči, spodbujale razvoj kreativnih pristopov k reševanju problemov in krepile timski duh. 
Udeležba na plesnih tečajih pozitivno vpliva na raven čustvene inteligence pri mladostnikih6. 
Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko ta povišana raven čustvene inteligence prispeva k zmanjšanju 
ravni anksioznosti med udeleženci. Vključitev plesnih ur v izobraževalni kurikulum lahko 
pomembno vpliva na psihično dobro počutje mladostnikov in njihovo splošno čustveno 
stabilnost. Tudi raziskava Liu s sodelavci7 kaže pozitiven učinek plesnih dejavnosti na čustveno 
regulacijo pri mladostnikih, kar se kaže v izboljšanju njihovega čustvenega stanja, predvsem v 
zmanjšanju anksioznosti, depresije, napetosti in povečanju samozavesti, kar vse je, v smislu 
nastopanja, izrednega pomena. 
Zato priporočamo, da v vrtčevski in šolski vsakdan vključujemo različne plesne tehnike tako v 
gibalne urice oziroma ure športa/športne vzgoje, kot v minute za zdravje ali gibalne odmore. 
Posebej je priporočljivo, da s takimi pristopi opolnomočimo srednješolce, saj je njihovo javno 
nastopanje že opazno drugim. Projekt zMIGAJ!, ki poteka v šolskih letih od 2024/25 do 
2027/28 za srednješolce, je dobra priložnost za to. Obenem pa lahko v delovnih kolektivih, 
posebej tam, kjer delavci komunicirajo s strankami, vpeljemo vadbo plesnih tehnik v gibalne 
odmore. 
V nadaljevanju predstavljamo nekaj vaj za vzravnano držo, ki jih lahko izvajamo med 
minutami za zdravje ali gibalnimi odmori v šoli ali v delovnem kolektivu: 
1. Stojimo vzravnano, rahlo razkoračno in globoko vdihnemo, pri tem stegnjeni roki iz 
priročenja dvignemo v vzročenje. Z rokami sežemo visoko proti stropu, kot bi nas vlekla 
nevidna vrvica prek škripca (tako raztegnemo hrbet) in se vzravnano počasi spuščamo 
v predklon tako, da z nogami in trupom oblikujemo črko »L« (pravi kot) (Slika 1).  
 
 
74 
 
 
 
  
 
 
Slika 1 
V predklonu poskusimo nekaj sekund zadrževati hrbet v ravnem položaju, nato pa se dvignimo 
v začetni položaj 
 
Foto: Canva 
2. Za lepo in vzravnano držo priporočamo tudi vadbo za razvoj mišične moči iztegovalk 
trupa (hrbtnih mišic), ki jih najdete na tej povezavi: vaje za moč hrbta8. 
3. V stoji pokrčimo kolena, vzravnamo trup in ga nato vleknemo tako, da potisnemo prsni 
koš naprej, ramena in roke pa nazaj. Po prostoru v smeri naravnost izvajamo dolge 
korake tako, da vsakokrat prenesemo težo na drugo nogo prek prstov na cela stopala, na 
vsak korak pa zaokrožimo z rameni nazaj. Vajo si lahko ogledate tudi na posnetku na 
povezavi9. 
4. Za primeren nadzor telesa, vzravnan trup in pravo razmerje med močjo in gibljivostjo, 
s katero lahko vzdržujemo lepo držo, predlagamo, da izvajate različna načina ogrevanja, 
ki si ju lahko ogledate na povezavah: lažje ogrevanje9 in napredno ogrevanje9 
 
 
 
 
75 
 
 
 
  
 
 
Viri 
1Amsel, T. T. (2019). An Urban Legend Called: “The 7/38/55 Ratio Rule”. European Poligraph, 13(2), 95‒99. 
DOI: 10.2478/ep-2019-0007 
2Abdallah, A. K. in  Farhan, A. F. (2023). Breaking barriers and empowering women leaders to drive school 
improvement. V A. K. Abdallah in A. M. Alkaabi (ur.), Restructuring leadership for school improvement and 
reform, IGI Global (str. 399‒419). 10.4018/978-1-6684-7818-9.ch020. 
3Yetti, E., Syarah, E. S., Pramitasari, M., Iasha, V. in Setiawan, B. (2021). The influence of dance instructional 
strategy and teacher’s pedagogy competence on classroom climate. Ilkogretim Online, 20(1), 642‒
650. 10.17051/ilkonline.2021.01.54 
4Bégel, V., Bachrach, A., Dalla Bella, S., Laroche, J., Clément, S., Riquet, A. in Dellacherie, D. (2022). Dance 
improves motor, cognitive, and social skills in children with developmental cerebellar anomalies. The 
Cerebellum, 21(2), 264‒279. 10.1007/s12311-021-01291-2 
5Yams, N. B. (2018). The impact of contemporary dance methods on innovative competence development. 
Journal of Business Research, 85, 494‒503. 10.1016/j.jbusres.2017.10.028 
6Morris, B. (2023). Dance and emotional intelligence: Mitigating anxiety in the modern teen. [Master's Theses]. 
University of Northern Colorado.  
7Liu, Z., Fu, H., Zhu, W. in Seong, D. (2022). Research on the effect of dance education on emotional 
management of adolescents. Eurasian Journal of Educational Research, 102(102), 204‒232. 
8Zaletel, P. (2024). E-učenje aerobike. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
https://aerobika.fakultetazasport.si  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
76 
 
 
 
  
 
 
S plesnimi vsebinami lahko učinkovito vplivamo na telesno 
zmogljivost mladih 
 
 
Foto: video-učni pripomoček za poučevanje plesa 
Ples je ena izmed najbolj celostnih gibalnih dejavnosti, ki združuje tako telesne kot tudi 
psihološke, kognitivne, sociološke in čustvene koristi. Zato je ples povsod po svetu vključen v 
različne šolske in obšolske dejavnosti. Raziskovalci ugotavljajo, da ples ni le oblika 
umetniškega izražanja, temveč lahko, ob ustreznem učiteljevem poučevanju, pomembno vpliva 
na razvoj splošne telesne zmogljivosti mladih na zabaven način, saj je ob plesu vedno prisotna 
prijetna glasba, ki dviguje motivacijo za gibanje. 
dr. Petra Zaletel 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
V času, ko je delež otrok in odraslih z debelostjo vse večji, njihova telesna dejavnost pa 
zanemarjena, je pomembno, da stroka opozarja na pomembnost plesa kot možnosti za 
 
77 
 
 
 
  
 
 
zmanjšanje te epidemije. Raziskave so namreč pokazale, da vključevanje v plesne programe 
zmanjša celokupno telesno maso, delež maščevja in zniža indeks telesne mase1. 
Plesne dejavnosti, predvsem zvrsti, ki jih izvajamo z višjo intenzivnostjo (npr. hip hop, 
rokenrol, jazz in zumba), pomembno prispevajo k izboljšanju aerobne vzdržljivosti mladih. 
Raziskovalci ugotavljajo, da plesni tečaji za otroke in mladostnike pogosto vključujejo visoko 
stopnjo zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti (ang. moderate-to-vigorous-physical-
activity oz. MVPA). Še posebej je učinkovit hip hop, saj so udeleženci plesnega tečaja 
povprečno 57% vadbenega časa dosegali MVPA – kar presega minimalna priporočila za 
ohranjanje srčno-dihalnega zdravja v mladostniškem obdobju2. Raziskava, v kateri so 
preučevali učinke 16-tedenskega programa tradicionalnega plesa, je pokazala značilno 
izboljšanje srčno-žilne pripravljenosti pri srednješolcih. Merili so padec srčnega utripa v 
mirovanju in izboljšanje rezultatov v testih hoje in teka na 800 m3. Plesni programi predstavljajo 
torej zelo učinkovito aerobno vadbo, saj so podobni različicam klasičnih aerobnih vadb ‒ 
aerobiki. Izboljšujejo maksimalno porabo kisika (VO2 max), funkcionalno zmogljivost in 
znižajo frekvenco srca v mirovanju pri zdravih odraslih posameznikih in mladostnikih4. 
Ples vključuje številne ponavljajoče se dinamične gibe, skoke in drže, kar pomembno vpliva na 
razvoj mišične moči in vzdržljivosti, predvsem mišic spodnjih okončin, trupa in ramen. Otroci, 
ki so vključeni v redne plesne dejavnosti, so bolj eksplozivni (izmerjeno s testom skok v daljino 
z mesta) in imajo boljšo mišično vzdržljivost od tistih, ki ne plešejo5. Da lahko plesalci 
dinamične in eksplozivne gibe povežejo v neko celoto, ki se smiselno nadaljuje, dopolnjuje in 
preliva, je poleg moči ekstremitet pomembna tudi stabilizacija trupa, ki daje telesu oporo med 
gibanjem6. 
S plesom razvijamo propriocepcijo, senzorično integracijo in koordinacijo gibanja. Otroci, 
ki obiskujejo sodobni ples ali balet, dosegajo boljše rezultate v testnih nalogah koordinacije 
in ravnotežja, kot sta vzpostavljanje ravnotežja na eni nogi (izmerjeno s flamingo testom) in 
dinamično ravnotežje na eni nogi, pri katerem druga noga drsi po krakih na tleh narisane zvezde 
(ang. Star Excursion Balance Test)7, prikazano na Sliki 1. V plesu moramo namreč neprestano 
usklajevati gibe s telesom, obvladovanje prostora in glasbo. Velik poudarek je tudi na razvoju 
gibljivosti, ki je ena izmed sposobnosti, ki se najbolj očitno izboljša s plesom, predvsem z 
 
78 
 
 
 
  
 
 
baletom, sodobnim plesom ali jazzom. Pri teh dejavnostih je za tehnično pravilno izvedbo 
gibanj in odličen estetski učinek skorajda nujna uporaba celega obsega gibanja v posameznih 
sklepih. Mladostniki, ki so 12 tednov obiskovali plesni program, so izboljšali obseg gibanja v 
kolčnem in ramenskem sklepu za več kot 15% v primerjavi s kontrolno skupino8. 
Slika 1 
Test dinamičnega ravnotežja na eni nogi (SEBT)7 
 
Foto: Daša Pruš 
Plesna dejavnost z veliko različnimi plesnimi in rajalnimi igrami širi gibalni repertoar otrok in 
s tem razvija skorajda vse gibalne sposobnosti otrok. 
Tudi v Sloveniji smo izvedli nekaj raziskav in prišli do pomembnih ugotovitev. Tako je Ines 
Kavčič9 ugotavljala, ali imajo otroci, ki se že vsaj nekaj let ukvarjajo s plesnimi dejavnostmi, 
bolje razvito koordinacijo, občutek za ritem in ravnotežje od svojih vrstnikov. S tem je želela 
pojasniti, ali je ples ustrezna izbira športa za izboljšanje omenjenih sposobnosti v obdobju 
poznega otroštva in ali s tem pridobijo otroci dobre osnove za nadaljnji razvoj na športnem in 
splošnem področju. Preverila je tudi, ali je količina plesne vadbe pomemben dejavnik za 
razvijanje prej naštetih sposobnosti.  
 
79 
 
 
 
  
 
 
V vzorec je vključila 123 učencev in učenk 6. in 7. razredov, starih med 10 in 14 let. Od teh je 
bilo 47 otrok redno vključenih v plesne dejavnosti, bodisi v okviru obšolskih/interesnih 
dejavnosti ali v organizaciji plesnega društva oz. kluba, 76 otrok pa se plesnih dejavnosti ni 
udeleževalo. Ugotavlja, da imajo otroci, ki se ukvarjajo s plesnimi dejavnostmi (rekreativno ali 
tekmovalno) bolje razvito koordinacijo, sposobnost ohranjanja ritma ter ravnotežja. Plesalci so 
v gibalnih testih dosegli boljše rezultate, kar potrjuje pozitivne učinke rednih plesnih dejavnosti 
na telesno zmogljivost. Prav tako je ugotovila, da večja količina tedenskih plesnih dejavnosti 
še dodatno izboljšuje navedene gibalne sposobnosti, kar potrjuje, da ples prispeva k boljšemu 
gibalnemu razvoju otrok in hkrati ustvarja dobre temelje za kasnejšo specializacijo v različne 
športne discipline. 
Ples ima pomembno vlogo ne le pri telesnem razvoju otrok, temveč tudi pri njihovem 
psihološkem in kognitivnem napredku. Raziskovalci poudarjajo, da redno plesanje izboljšuje 
delovni spomin, kognitivno fleksibilnost in koncentracijo. Predšolski otroci, ki obiskujejo 
plesne tečaje, imajo boljše izvršilne funkcije, kar jim omogoča učinkovitejše reševanje 
kompleksnih nalog in hitrejše sprejemanje odločitev10. Poleg tega ples nudi mladostnikom 
priložnost za izražanje čustev in osebne ustvarjalnosti, kar pozitivno vpliva na njihovo 
samospoštovanje in čustveno stabilnost. Sistematični pregled raziskav s tega področja je 
pokazal, da plesne intervencije krepijo samozavest in telesno samopodobo pri otrocih ter 
mladostnikih11. 
Katere vsebine oziroma vadbe lahko učitelj vključi v pouk za razvoj telesne zmogljivosti 
Pri vadbi za razvoj telesne zmogljivosti je sprva najbolje vključiti nizko do zmerno intenzivno 
aerobno dejavnost, ki jo izvajamo v ritmu primerne glasbe (pisane v 4/4 taktu, tempa med 120 
in 130 udarcev/minuto). Ritmično gibanje je za nekatere, ki ga niso vešči, že samo po sebi dokaj 
zahtevno, zato naj učitelji na začetku izvajajo z učenci nekaj osnovnih korakov iz aerobike, ki 
oponašajo hojo in tek. Postopoma dodajajo različne možnosti izvajanja teh korakov in nato 
gibanju z nogami dodajo še gibanje z rokami12. Na ta način povečujejo zahtevnost tako na 
energijski kot tudi na informacijski ravni. 
 
 
80 
 
 
 
  
 
 
Za začetek predlagamo nekaj osnovnih korakov in njihovih različic12: 
• korakanje, uporaba različnih smeri, »V« in »A« korak, 
• osnovni korak in njegove različice, 
• dvig kolena, 
• peta nazaj, 
• križni korak, 
• polčep. 
Ko učenci usvojijo različna gibanja z nogami in njihove različice ter jim dodajajo tudi včasih 
gibanja z rokami, povežejo na primer štiri elemente v koreografijo tako, da v vsaki osmici 
izvajajo svoj korak. Primer koreografije, ki jo naučimo učence ob glasbi in jo ponavljamo nekaj 
časa: 
Število Gibalna struktura Smer / delo z nogami Delo z rokami 
udarcev 
1-8 4x korak in dvig kolena na mestu desno – levo;  
noge: DN, LN, DN, LN 
1-8 2x križni korak DN, LN 4x odročenje na 1., 3., 5. in 
7. udarec 
1-8 4x peta nazaj DN, LN 4x poteg rok iz predročenja 
v odročenje skrčno noter na 
udarce 2, 4, 6, 8 
1-8 2x polčep DN, LN  
Legenda. DN=desna noga; LN=leva noga. 
Poučevanje te koreografije in vodenje učitelja si lahko ogledate na povezavi Aerobika. 
In še nekaj nasvetov: 
• Vadbena ura naj bo sestavljena iz uvodnega ogrevanja, glavnega dela, v katerem 
združimo aerobni del in del krepitve večjih mišičnih skupin, ter zaključnega dela s 
 
81 
 
 
 
  
 
 
statičnim raztezanjem. Tak način vadbe je primeren predvsem za učence drugega in 
tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole ter srednješolce. 
• V glavnem delu ure naj poučevanje koreografije poteka vsaj 15 (do 20) minut, da učenci 
oziroma dijaki dosežejo aerobne energijske procese v telesu, kjer se poleg ogljikovih 
hidratov porabljajo tudi maščobe. Nato naj v glavnem delu izvedejo še vaje za moč, v 
glavnem osredotočene na stabilizatorje trupa. 
• Pri začetnikih in tistih z nižjo ravnijo sposobnosti naj bo učitelj pozoren, da najprej 
vedno z ustrezno izbranimi vajami razvijajo osnovno moč trupa12. 
• Ko govorimo o razvoju moči pri srednješolcih, največkrat mislimo na vzdržljivost v 
moči oziroma repetitivno moč, ki se kaže v dinamični obliki dela, saj glede na gibalne 
strukture v vsakdanjem življenju tako moč najbolj potrebujejo, torej je kot taka v 
vsakdanjem življenju pri premagovanju različnih obremenitev najbolj potrebna in hkrati 
uporabna. 
• V razvoju telesne zmogljivosti ob glasbi lahko od vsebin aerobike prehajamo na 
koordinacijsko zahtevnejše plesne vsebine, kot so moderni tekmovalni plesi, jazz in hip 
hop ogrevanja, jazz diagonale, ki vključujejo različne obrate in poskoke, pri katerih je 
osnova moč trupa, nog in seveda dobro razvita koordinacija. 
• Prav tako lahko dajemo učencem oziroma dijakom različne možnosti lastnega 
ustvarjanja v gibanju, na primer prek sodobnega plesa, kjer z različnimi deli telesa, v 
različnih ravninah in z različno količino sile sestavljajo svojo koreografijo, ki jo na 
koncu tudi prikažejo. 
• Za širitev gibalne pismenosti na plesnem področju se lahko učitelji poslužijo tudi vsebin 
modernih tekmovalnih plesov, ki so predstavljene v nasvetu Moderni tekmovalni plesi 
v šoli. V te dejavnosti lahko vključujejo že učence drugega vzgojno-izobraževalnega 
obdobja. 
Ples v šoli ne predstavlja samo dejavnosti, s katero izboljšujemo telesno zmogljivost (razvijamo 
gibalne sposobnosti in preoblikujemo sestavo telesa), ampak ima izjemne koristi tudi na 
socialnem področju. S plesom spodbujamo sodelovanje, medsebojno spoštovanje in skupinsko 
delo. Plesne dejavnosti pogosto vključujejo skupinske nastope in sodelovanje, kar otrokom 
omogoča, da se naučijo, kako delovati v timu, sprejemati različna mnenja in reševati konflikte. 
Prav tako ples omogoča, da otroci in mladostniki razvijajo svojo samozavest in socialne 
 
82 
 
 
 
  
 
 
veščine, saj pogosto nastopajo pred občinstvom, kar je lahko odlična priložnost za 
premagovanje strahu pred javnim nastopanjem. 
Učitelji športne vzgoje imajo izjemno priložnost in dolžnost, da vključijo ples v svoje 
poučevanje ter tako učencem omogočijo hkraten razvoj na številnih področjih. Ne gre le za 
učenje tehničnih plesnih spretnosti, temveč za celostno spodbujanje telesnega, kognitivnega, 
čustvenega in socialnega razvoja pri mladih. Ples ni le umetnost – je pomemben gradnik telesno 
in duševno zdrave mladine. Zato je nujno, da v učne ure učitelj vključuje različne plesne zvrsti, 
saj tako zagotavlja mladim širšo paleto veščin, ki jim bodo koristile v življenju, hkrati pa lahko 
s primerno izvedbo plesnih ur pomembno vpliva na njihovo telesno zmogljivost, kar mora biti 
eno temeljnih poslanstev predmeta šport/športna vzgoja. 
Slika 2 
Ples je pomemben gradnik telesno in duševno zdrave mladine. 
 
Foto: Canva 
 
83 
 
 
 
  
 
 
Viri 
1Malkogeorgos, A., Zaggelidou, E., Zaggelidis, G. in Christos, G. (2013). Physiological elements required by 
dancers. Exercise and Sport Sciences Reviews, 22, 343–68. 
2Temple, V. A., Crane, J. R., Brown, A., Williams, B. in Bell, R. I. (2014). Dance classes for children can 
provide moderate to vigorous physical activity. Pediatrics, 134(6), e1608–e1612. 
3Nikitina, T. A., Makarova, E. A. in Ivanov, D. V. (2018). Influence of traditional dances on physical health 
indicators of schoolchildren. International Journal of Physical Education, Sports and Health, 3(2), 407‒411. 
4Keogh, J. W. L. in Kilding, A. E. (2022). The Physiological and Health Effects of Dance for Healthy Adults: A 
Review. Journal of Aging and Physical Activity, 30(2), 297–310. 
5Burkhardt, J. in Brennan, C. (2012). The effects of recreational dance interventions on the health and well-being 
of children and young people: a systematic review. Arts & Health, 4(2), 148–161. 
6Watson, T., Graning, J., McPherson, S., Carter, E., Edwards, J., Melcher, I. in Burgess, T. (2017). Dance, 
balance and core muscle performance measures are improved following a 9-week core stabilization training 
program among competitive collegiate dancers. The International Journal of Sports Physical Therapy, 12(1), 
25‒41. 
7Kiefer, A. W., Pacheco, M. M., Myer, G. D., Butler, R. J. in Baumeister, J. (2011). Balance and coordination 
improvements in youth through dance-based training. Perceptual and Motor Skills, 112(3), 715–731. 
8Letton, C., Thom, J. M. in Wilson, M. (2016). Dance as a tool for improving flexibility in adolescents: A 
controlled trial. Journal of Adolescent Health, 58(4), 462–467. 
9Kavčič, I. (2024). Razlike v koordinaciji in ritmu med otroki plesalci in njihovimi vrstniki.  [Magistrsko delo, 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=162744 
10Chichinina, E., Leonova, T., Abramova, I. in Malykh, S. (2022). The relationship between participation in 
dance classes and executive functions in preschool children. Education Sciences, 12(11), 788. 
https://doi.org/10.3390/educsci12110788 
11Koch, S. C., Riege, R. F. F., Tisborn, K., Biondo, J., Martin, L. in Beelmann, A. (2019). Effects of dance 
movement therapy and dance on health-related psychological outcomes: A meta-analysis update. Frontiers in 
Psychology, 10, 1806. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2019.01806 
12Zaletel, P. (2024). E-učenje aerobike. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
https://aerobika.fakultetazasport.si  
 
 
 
 
 
 
84 
 
 
 
  
 
 
Priprava dijakov na maturantski ples brez dodatnih finančnih 
stroškov se začne na začetku šolskega leta 
 
 
Foto: Videopress; GSŠRM Kamnik 
Začetek šolskega leta je pravi čas za načrtovanje maturantskega plesa. Ples je del učnega 
načrta tako v osnovni kot srednji šoli, zato so se učitelji športne vzgoje v Gimnaziji in srednji 
šoli Rudolfa Maistra v Kamniku odločili, da brezplačno pripravijo dijake in tudi njihove starše 
na maturantski ples ter sami izpeljejo plesni nastop na svečanem dogodku. 
Barbara Ogrin  
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik 
___________________________________________________________________________ 
Maturantski ples je eden od pomembnih delov zaključka srednjega šolanja, ki ga dijaki težko 
pričakujejo. Ples je sicer gibalno zapletena dejavnost, ki pa ima številne pozitivne učinke na 
človekovo telesno, socialno in duševno zdravje. Je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem 
glasbe in usklajenega gibanja posameznika, para ali skupine1.  
 
85 
 
 
 
  
 
 
Zaradi njegovih pozitivnih učinkov je del učnega načrta predmeta šport v osnovni šoli in športna 
vzgoja v srednješolskih programih2,3. Po dvanajst- ali trinajstletnem šolanju je prav, da dijaki 
samozavestno zaplešejo nekatere plese in se s svojim plesnim znanjem predstavijo staršem in 
prijateljem na zaključnem maturantskem plesu ob koncu šolanja (Slika 1). 
Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik smo poučevanje plesa bodočih 
maturantov že pred petnajstimi leti prevzeli učitelji športne vzgoje. Pred dvanajstimi leti smo 
prevzeli tudi celotno izvedbo plesnega dela na slavnostnem maturantskem plesu, saj menimo, 
da lahko tako dijakom omogočimo finančno dostopno udeležbo, obenem pa se z njimi tudi bolj 
zbližamo. 
Naš plesni program za maturante obsega tečaj družabnih plesov, plesni tečaj četvorke in 
izvedbo skupinskega plesa. Ker ima kar nekaj naših dijakov in dijakinj zunanje soplesalce ali 
soplesalke, tudi za njih pripravimo plesni tečaj družabnih plesov in četvorke. 
Kratek plesni tečaj družabnih plesov šola ponudi tudi vsem staršem. Teden dni pred 
maturantskih plesom pa imajo starši še dodatno vajo otvoritvenega plesa, ki ga zaplešejo s 
svojimi otroki, po navadi je to eden od valčkov. 
Dijake in dijakinje naučimo družabne plese pri urah športne vzgoje, saj so del učnega načrta3. 
S plesnimi koraki se dijaki srečujejo že od prvega letnika dalje, v četrtem letniku pa je 
poučevanje bolj usmerjeno na plesni nastop na maturantskem plesu. 
Za poučevanje plesa med rednimi urami vsako šolsko leto načrtujemo in izpeljemo tematski 
sklop, ki obsega od 10 do 12 učnih ur. Dijaki se pri rednih urah športne vzgoje učijo družabne 
plese (angleški valček, dunajski valček, džajv, ča-ča, rumba …), v nižjih letnikih kar v skupinah 
pri učitelju, ki jih poučuje, v višjih letnikih pa v plesne pare združimo dijake skupin, ki imajo 
takrat pouk športne vzgoje. Po navadi sta to dva letnika, torej sočasno vadi okoli 30 plesnih 
parov. Številka se morda res zdi velika, vendar smo zaradi združitve skupin pri vsaki takšni uri 
prisotni trije do štirje učitelji. Eden od učiteljev prevzame poučevanje in vodenje s pomočjo 
mikrofona, ostali pa pomagajo vsem, ki potrebujejo dodatno pomoč. 
 
86 
 
 
 
  
 
 
Takšen način organizacije se je pokazal kot izjemno dober, saj lahko na vsaki učni uri 
individualiziramo poučevanje. Število dijakov in dijakinj pri urah športne vzgoje ni vedno 
enako, zato poučevanje sproti prilagodimo tako, da ima vsak dijak vsaj eno soplesalko in 
obratno. 
Dijaki se učijo družabne plese pri rednih urah od prvega letnika naprej, četvorko pa se naučijo 
v četrtem letniku. Šest tednov pred maturantskim plesom se vsak petek v popoldanskem času 
dobivamo v šolski avli, kjer se učijo plesne korake četvorke in šolski skupinski ples. Poučevanje 
družabnih plesov poteka v manjših skupinah, četvorko pa poučujemo celotno generacijo, to je 
hkrati okoli 200 dijakov. Ker imamo na šoli dovolj veliko avlo, lahko vaje izvedemo takoj po 
pouku. Za učenje četvorke porabimo 6 srečanj po 60 minut. 
Slika 1 
Maturantski ples kamniških srednješolcev 
  
Foto: Videopress; GSŠRM Kamnik 
Vsak petek po učenju četvorke imajo zunanji plesalci dodaten plesni tečaj vseh družabnih 
plesov, ki jih zaplešemo na maturantskem plesu. Za ta plesni tečaj porabimo vsak petek še uro 
 
87 
 
 
 
  
 
 
in pol poučevanja. Aktiv učiteljev športne vzgoje ima v svoji spletni učilnici na voljo vse 
videoposnetke plesnih korakov, ki so dostopni tudi vsem dijakom kot tudi gostujočim 
uporabnikom. Približno dva meseca pred plesom so na kratek plesni tečaj družabnih plesov 
povabljeni tudi starši maturantov in maturantk. Plesni tečaj obsega štiri plesne vaje po uro in 
pol. Vaje so na voljo vsem staršem, udeležba pa je seveda prostovoljna. Vsako leto se na vabilo 
odzove okoli 40 plesnih parov. Vsi starši so osebno povabljeni na roditeljskih sestankih, pisno 
vabilo pa vsi prejmejo na elektronske naslove prek e-asistenta. Da pa je plesni korak še lažji, 
en teden pred maturantskim plesom povabimo vse starše na plesno vajo otvoritvenega plesa, ki 
je eden od valčkov. To plesno vajo izvedemo ločeno – maturantje in mame ter maturantke in 
očetje. Na vaji otvoritvenega plesa se nam vsako leto priključi približno 140 staršev. 
Na zadnji šolski dan na ulicah Kamnika izvedemo maturantsko povorko (Slika 2), ki jo prav 
tako organiziramo v okviru šole. Z dijaki tako poskrbimo za uradno slovo od šole in Kamnika, 
dogodek pa je odlična priložnost, da si ples maturantov ogledajo tudi tisti sorodniki ali prijatelji, 
ki niso bili prisotni na uradnem svečanem maturantskem večeru. 
Slika 2 
 
Maturantska četvorka v Kamniku 
 
Foto: Videopress; GSŠRM Kamnik 
 
88 
 
 
 
  
 
 
Vso pripravo maturantov v popoldanskem času, plesni tečaj za starše, plesni tečaj za zunanje 
soplesalce, plesno vajo otvoritvenega plesa, generalko in izvedbo plesnega dela na 
maturantskem plesu ter maturantski paradi ter komunikacijo med udeleženci izvede 
koordinatorica za maturantski ples, profesorica športne vzgoje Barbara Ogrin. 
Gotovo je najpomembneje, da vse opisane plesne tečaje, vaje in nastope na šoli za vse 
udeležence izvedemo popolnoma brezplačno. To pa od celotnega aktiva učiteljev športne 
vzgoje zahteva dobro načrtovanje že pred začetkom šolskega leta. Prav zdaj je čas, da se po 
našem zgledu odločite in poskušate v okviru pouka športne vzgoje in z nekaj dodatnimi 
organizacijskimi napori tudi zunaj pouka pripraviti dijake na ta svečani dogodek. Z brezplačno 
pripravo tako pomembno znižate stroške, ki jih imajo dijaki in njihovi starši z maturantskim 
plesom, obenem pa stkete z dijaki tudi pristnejše vezi. Zagotovo vam bodo hvaležni, kajti ples 
je dejavnost, s katero se lahko ukvarjamo celotno življenje. 
Za dodatne informacije je avtorica na voljo na e-naslovu barbara.ogrin@gssrm.si 
 
Viri 
1Zaletel, P. in Pruš, D. (2022). Ples v šoli – vpliv na celovit razvoj otroka in mladostnika. V M. Kovač, , M. 
Plavčak in L. Dobovičnik (ur.), Zbornik 35. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije 
(str. 23‒35). Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.  https://www.zdsps.si/images/zbornik/35zbornik.pdf 
2Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K. in Muha, V. 
(2011). Športna vzgoja, Učni načrt. Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. 
3Lorenci, B., Jurak, G., Vehovar, M., Klajnšček Bohinec, T. in Peričič K. Športna vzgoja. Gimnazija; Splošna, 
klasična, strokovna gimnazija. Učni načrt. un_sportna_vzgoja_gimn.pdf (edus.si) 
 
 
 
 
 
 
89 
 
 
 
  
 
 
Glasbene in plesne terapije za ohranjanje kognitivnih in telesnih 
funkcij različnih generacij 
 
 
Foto: Canva 
Ritmične dejavnosti so ključna orodja za ohranjanje možganskega zdravja in kakovosti 
življenja za vse generacije. Predstavljamo znanstveno dokazane prednosti plesnih in glasbenih 
terapij, ki so pomembne predvsem za starejše in ljudi z nevrodegenerativnimi boleznimi. 
dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Ples, kot umska in telesna dejavnost ritmičnega gibanja ob glasbi, spodbuja nevroplastičnost 
možganov in vpliva na kognitivne funkcije (to so različni mentalni procesi), kot so učenje in 
spomin za učenje novih vzorcev gibanja, pozornost pri sledenju navodilom, izvršilne funkcije 
za izvajanje zapletenih gibalnih vzorcev in socialna kognicija za povezovanje gibanja s 
pomenom čustvenega izražanja med socialnimi interakcijami1,2. 
 
90 
 
 
 
  
 
 
Ritem ima ključno vlogo pri kognitivnem delovanju, kar pomembno vpliva na učenje, spomin 
in reševanje problemov. Udeležba v ritmičnih dejavnostih izboljšuje usklajenost med obema 
možganskima poloblama (hemisferama), kar omogoča boljšo povezavo med živčnimi celicami. 
Ta usklajenost (t. i. sinhronizacija) je bistvena za učinkovito delovanje kognitivnih funkcij, 
vključno s spominom in sposobnostjo reševanja sestavljenih in zapletenih nalog3. 
Raziskovalci ugotavljajo, da procesiranje ritma ‒ kot sta sposobnost zaznavanja in 
predvidevanja takta ter sposobnost napovedovanja ritmov ‒ pripomore k sinhronizaciji 
možganskih funkcij, ki izboljšujejo gibalni nadzor in pozornost2. To je še posebej pomembno 
pri terapijah, zlasti pri posameznikih z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta parkinsonova 
bolezen4 ali demenca5. Ta sinhronizacija je namreč ključna za zahtevne kognitivne naloge, kot 
so spominske naloge in naloge reševanja problemov6.  Tako strokovnjaki s pomočjo ritmičnih 
nalog razvijajo nove metode za zdravljenje motenj pri alzheimerjevi in parkinsonovi bolezni 
ter epilepsiji. Predvidevajo, da bi lahko terapije, ki se osredotočajo na modulacijo ritmov, 
pomagale izboljšati spomin, pozornost in gibalne funkcije pri ljudeh z naštetimi stanji7. 
Raziskovanje možganskih ritmov in njihovega vpliva na kognicijo7 pomembno pomaga 
izboljšati razumevanje, kako naši možgani obdelujejo informacije in na ta način omogočajo 
funkcionalne kognitivne (spoznavne) procese (učenje, pomnjenje …) na različnih ravneh. 
Dokazano je, da vključevanje ritma v izobraževalne prakse dokazano povečuje učne dosežke, 
kar poudarja njegovo vrednost tudi v širšem kontekstu kognicije7. To je sprožilo razvoj novih, 
učinkovitejših izobraževalnih pristopov, ki vključujejo glasbo, ritmično gibanje in druge oblike 
ritmične stimulacije za izboljšanje kognitivnih funkcij pri otrocih in odraslih8. 
Razumevanje ritmičnih procesov v možganih pa lahko izboljša tudi rehabilitacijske tehnike pri 
športnih poškodbah ali celo po poškodbah možganov, saj bi se dalo uporabiti ritmične 
dejavnosti v veliki meri za obnovo gibalnih in kognitivnih funkcij poškodovanih7. 
Terapija z glasbo in plesom 
Pri določenih populacijah, kot so starejši in ljudje z nevrodegenerativnimi boleznimi, so koristi 
ritmičnih dejavnosti še izrazitejše kot pri zdravi, odrasli populaciji. Ritmične dejavnosti 
izboljšujejo kognitivne funkcije, zmanjšujejo tveganje za demenco in izboljšujejo gibalne 
 
91 
 
 
 
  
 
 
sposobnosti, kar je zelo pomembno za zdravljenje parkinsonove bolezni in drugih nevroloških 
stanj2,4,6. Ritmične dejavnosti so učinkovite tudi v rehabilitaciji, saj z ritmom in gibanjem 
pomagajo obnoviti nevronske povezave po poškodbah možganov ali telesa ter tako prispevajo 
k hitrejšemu telesnemu in psihičnemu okrevanju. Prav zato so raziskovalci in zdravstveni ter 
plesni strokovnjaki razvili različne glasbene in plesne terapevtske pristope. Plesna terapija 
združuje znanost in umetnost, da bi izboljšala kakovost življenja posameznikov z različnimi 
telesnimi, kognitivnimi in čustvenimi izzivi. Ta oblika terapije združuje ustvarjalnost, gibanje 
in čustveno izražanje, s čimer udeležencem ponuja neinvaziven in celosten pristop k doseganju 
boljše telesne in duševne blaginje. Vse bolj jo vključujejo tudi v uradne zdravstvene in 
rehabilitacijske programe zaradi dokazanih učinkov na telo, možgane in duha. 
Glasba aktivira možgane, obenem pa tudi spreminja njihovo delovanje in naše vedenje, ko se 
je učimo in jo doživljamo. To pomeni, da glasba lahko neposredno vpliva na možganske 
funkcije, kar je pomembno pri zdravljenju najrazličnejših stanj (degenerativne motnje, 
poškodbe ipd.)9. Zaradi teh spoznanj se glasbena terapija oddaljuje od pristopa, ki je bil bolj 
osredotočen na socialne in kulturne vidike, ter se vse bolj naslanja na znanstveno razumevanje, 
kako glasba vpliva na možgane. Ta premik pomeni, da glasbena terapija postaja pomembnejši 
del rehabilitacije, saj lahko igra ključno vlogo pri okrevanju po boleznih ali poškodbah ne le 
kot dodatna, ampak kot osrednja metoda zdravljenja9. 
Plesna terapija, znana tudi kot plesno-gibalna terapija (PGT), je oblika terapevtskega 
zdravljenja, ki temelji na uporabi plesa in gibanja za spodbujanje telesnega, čustvenega, 
kognitivnega in socialnega zdravja10. PGT izkorišča moč gibanja in telesne izraznosti za 
obvladovanje stresa, izboljšanje razpoloženja in krepitev samozavedanja. Zamisel temelji na 
povezavi med umom in telesom, kar omogoča, da čustvene in telesne izkušnje vplivajo na 
posameznikovo celostno počutje. 
 
 
 
 
92 
 
 
 
  
 
 
Slika 1 
Ritmične dejavnosti so učinkovite v rehabilitaciji starejših ljudi z nevrodegenerativnimi 
boleznimi  
 
 
Foto: Canva 
PGT uporablja usklajeno gibanje, ki spodbuja nevronsko sinhronizacijo in omogoča boljšo 
povezavo med obema možganskima poloblama. Še posebej je koristna za ljudi z nevrološkimi 
stanji, kot so parkinsonova bolezen, demenca ali poškodbe možganov. Hkrati pa PGT ne 
pomeni samo povezave med telesom in umom, kot je to opisano zgoraj, ampak spodbuja 
udeležence, da izražajo svoja čustva in misli skozi gib.  
Z uporabo gibanja se v telesu udeleženca terapije osvobajajo napetosti in nakopičen stres, kar 
ima pozitiven vpliv na posameznikovo razpoloženje in čustveno stanje. 
PGT se pogosto izvaja v skupinah, kar spodbuja socialno interakcijo in gradi občutke 
pripadnosti skupini. Vsakršna skupinska terapija povečuje motivacijo in omogoča 
udeležencem, da se učijo drug od drugega, kar krepi njihov socialni in čustveni razvoj. PGT 
pogosto vključuje simbolična gibanja, ki lahko predstavljajo notranje procese ali občutke. Ta 
 
93 
 
 
 
  
 
 
oblika izražanja omogoča varno raziskovanje in izražanje včasih skritih občutkov, kar 
pripomore k boljšemu čustvenemu zdravju, predvsem k povečanju čustvene stabilnosti; to 
pomeni boljše razumevanje lastnih čustev, boljše obvladovanje stresa in zmanjšanje simptomov 
depresije ter anksioznosti10. 
Slika 2 
Primer skupinske terapije, ki krepi socialni in čustveni razvoj  
 
Foto: Canva 
Prav tako PGT predstavlja telesno vadbo, ki koristi srčno-žilnemu zdravju, razvija ali ohranja 
ravnotežje, gibljivost in vzdržljivost. Ker je ples celovita vadba, kjer v rekreativni obliki plesa 
gibi niso sunkoviti in ne zahtevajo izjemno velikih amplitud, je koristna za razvoj vseh telesnih 
funkcij, ki so bistvene za ljudi z gibalnimi težavami ali starejše ljudi. 
PGT je izjemno primerna tudi za posameznike, ki okrevajo po telesnih poškodbah ali travmah, 
saj nežno spodbuja obnavljanje gibalnih vzorcev in izboljšuje koordinacijo. Poleg tega prispeva 
k obvladovanju bolečine in zmanjševanju stresa pri bolnikih z boleznimi, kot so rak, srčne 
bolezni ali kronične bolečine10. 
 
94 
 
 
 
  
 
 
Ritmično učenje torej ni le zabavno, ampak je tudi ključno orodje za ohranjanje možganske 
plastičnosti in zdravja ter izboljšanje številnih kognitivnih in telesnih funkcij. Nekaj primerov 
učenja ritmov in plesno-ritmičnih iger si lahko pogledate na teh povezavah. Uporabite jih lahko 
za vadbo najmlajših, pa tudi za vadbo odraslih doma ali v Centrih za krepitev zdravja oziroma 
za vadbo starostnikov v domovih starejših občanov. 
Viri 
1Merom, D., Grunseit, A., Eramudugolla, R., Jefferis, B., Mcneill, J. in Anstey, K. J. (2016). Cognitive benefits 
of social dancing and walking in old age: the dancing mind randomized controlled trial. Frontiers in Aging 
Neuroscience, 8, 1–11.                       
2Miendlarzewska, E. A. in Trost, W. J. (2014). How musical training affects cognitive development: rhythm, 
reward and other modulating variables. Frontiers in Neuroscience, 7(279), 1‒18.  
3Teixeira-Machado, L., Arida, R. M. in de Jesus Mari, J. (2019). Dance for neuroplasticity: a descriptive 
systematic review. Neuroscience Biobehavioral Reviews Journal, 232–240.  
4Pereira, A. P. S., Marinho V., Gupta, D., Magalhães, F., Ayres, C. in Teixeira, S. (2019). Music therapy and 
dance as gait rehabilitation in patients with Parkinson disease: a review of evidence. Journal of Geriatric 
Psychiatry and Neurology, 32(1), 49–56.   
5Verghese, J., Lipton, R., Katz, M., Hall, C., Derby, C. in Kuslansky, G. (2003). Leisure activities and the risk of 
dementia in the elderly. New England Journal of Medicine, 348, 2508–2516.  
6Hewston, P., Kennedy, C. C., Borhan, S., Merom, D., Santaguida, P., Ioannidis, G., Marr, S., Santesso, N., 
Thabane, L., Bray, S. in Papaioannou, A. (2021). Effects of dance on cognitive function in older adults: a 
systematic review and meta-analysis. Age and Ageing, 50(4), 1084–1092. 
https://doi.org/10.1093/ageing/afaa270  
7Miller, E. K., Brincat, S. L. in Roy, J. E. (2024). Cognition is an emergent property, Current Opinion in 
Behavioral Sciences, 57, 101388. https://doi.org/10.1016/j.cobeha.2024.101388. 
8Frischen, U., Dege, F. in Schwarzer, G. (2022). The relation between rhythm processing and cognitive abilities 
during child development: The role of prediction. Frontiers Psychology, Sec. Developmental Psychology, 13.   
https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.920513  
9Thaut, M. H. (2006). The Future of Music in Therapy and Medicine. Annals of the New York Academy of 
Sciences. https://doi.org/10.1196/annals.1360.023  
10Bräuninger, I. (2014). Specific dance movement therapy interventions ‒ Which are successful? An intervention 
and correlation study. The Arts in Psychotherapy, 41(5). Doi: 10.1016/j.aip.2014.08.002. 
 
 
 
95 
 
 
 
  
 
 
Video učna pripomočka za poučevanje plesa in aerobike - 
skupinske vadbe ob glasbi 
 
Foto: video-učni pripomoček za poučevanje plesa 
Nova video učna pripomočka za poučevanje plesa in aerobike omogočata učiteljem, 
vzgojiteljem, študentom in inštruktorjem kakovostno ter kompetentno poučevanje plesnih vsebin 
različnih starostnih skupin. 
dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
___________________________________________________________________________ 
Ples ne razvija samo gibalnih sposobnosti in ne pomeni le usvajanja pomembnih gibalnih 
veščin. Predstavlja tudi neizmerno veliko možnosti za socializacijo, povezovanje, 
samozavedanje, posameznikovo estetsko uresničitev, razvoj njegove pozitivne samopodobe in 
samozavesti ter mu pomaga pri premagovanja gibalnih ter duševnih težav1. Prav tako povečuje 
koncentracijo in telesno zmogljivost ter pozitivno vpliva na kognitivni razvoj posameznikov2, 
pri dementnih osebah pa na ohranjanje njihovih kognitivnih funkcij3. Za gibalno ali duševno 
 
96 
 
 
 
  
 
 
ovirane ples tako predstavlja možnost terapije, ki se uporablja ne samo pri mladih, temveč 
velikokrat tudi pri starejših ljudeh4. 
Prof. dr. Petra Zaletel ob tem poudarja, da veliko profesorjev športne vzgoje in študentov 
Fakultete za šport nima dovolj samozavesti za poučevanje plesa. »Žal mi je za veliko število 
generacij, ki niso imele vsaj nekaj ur plesa pri svoji športni vzgoji, da bi lahko okusili vse 
njegove prednosti – veselje ob ritmičnem gibanju, druženju, izražanju čustev, občutenju 
svobode … Ples združuje. Ples osvobaja. Ples nam nudi samospoznavanje, empatijo, občutek 
za sočloveka, komunikacijo, odpira naše čutne zaznave in izraze, krepi našo estetsko 
komponento. Je nepogrešljiv del gibalne in kulturne vzgoje posameznika. Zato je zame pravi 
greh, da ga kateri koli od otrok ne bi bil deležen v svojem razvoju.« 
Aerobika je oblika skupinske telesne dejavnosti ob glasbi, ki združuje ritmično aerobno vadbo 
z vadbo za krepitev mišičnih skupin ter raztezanja. Izhaja iz 70-ih let prejšnjega stoletja, s 
svojim pestrim naborom različnih gibalnih struktur, vaj za razvoj moči, gibljivosti, koordinacije 
in ravnotežja pa je navdušila množice ljudi, ki se vključujejo v njene številne različice: step 
aerobiko, aerobiko z uporabo različnih pripomočkov, plesne oblike aerobike (npr. zumba), 
funkcionalne vadbe in podobno. 
Njihov cilj je izboljšati srčno-žilni in dihalni sistem ter razviti oziroma ohraniti gibljivost in 
mišično moč. Vadbo vodi inštruktor pred skupino, največkrat ob spremljavi glasbe, lahko pa je 
vodena tudi individualno. Aerobika je tako dlje časa trajajoča ciklična dejavnost nizke do 
srednje intenzivnosti, ki vključuje večje mišične skupine, predvsem spodnjih okončin, v 
dinamičnem načinu dela. Ob tem spodbuja uživanje v gibanju in ima pomembno vlogo pri 
vključevanju vseh starostnih skupin. 
Video učna pripomočka za poučevanje plesa in aerobike 
Ker se pri učenju plesa pogosto soočamo z zahtevnimi metodičnimi postopki, ki so drugačni od 
tistih pri klasičnih športnih vsebinah, je prof. dr. Petra Zaletel s sodelavci z Univerze v 
Ljubljani, Fakultete za šport izdelala video učni pripomoček za poučevanje plesa, namenjen 
bodočim učiteljem športne vzgoje, vzgojiteljem, razrednim učiteljem, športnim pedagogom ter 
vodjem plesnih dejavnosti. Pripomoček vključuje poučevanje ritma, plesno-ritmičnih iger, 
 
97 
 
 
 
  
 
 
otroških plesov in gibalno-plesnih struktur, ki se povezujejo v koreografije za moderne 
tekmovalne plese (jazz, hip hop, pop) in družabne plese v paru. 
Poseben poudarek je na metodiki poučevanja: od osnovnih ritmičnih struktur do končnih 
koreografij, ki učiteljem omogočajo, da učence korak za korakom peljejo skozi proces učenja. 
Že poučevanje ritma, štetje enostavnih korakov po prostoru v različnih smereh lahko pomeni 
veliko pri zaznavanju, telesni zmogljivosti in samozavedanju posameznika. Pri poučevanju naj 
bo učitelj vedno potrpežljiv, pogosto naj ponavlja posamezne dele, saj bodo učenci le tako na 
koncu uživali v plesu. 
Slika 1 
Vstopna stran strokovne video učne platforme za poučevanje aerobike 
 
Foto: video-učni pripomoček za poučevanje aerobike 
Podobno je bila razvita tudi strokovna video učna platforma za poučevanje 
aerobike (https://aerobika.fakultetazasport.si/; Slika 1), kjer so predstavljene temeljne ritmične 
zakonitosti glasbe, osnovni koraki, metodika poučevanja, vadba za moč in primeri vadbenih 
enot. Aerobika vključuje elemente naravnega gibanja, kot sta hoja in tek, ter številne preproste 
korake, ki se povezujejo v krajše koreografije. Vadbena ura običajno traja 60 minut, redkeje 90. 
V glavnem delu ure izvajamo vaje za moč z lastno telesno maso ali pripomočki, v zaključku pa 
 
98 
 
 
 
  
 
 
statično raztezanje ali strečing. Z ustrezno načrtovano vadbo lahko vplivamo na zmanjšanje 
telesne mase, krepitev mišic, izboljšanje ravnotežja, krvnega tlaka in samopodobe. 
Oba video pripomočka – za ples (http://ples.fakultetazasport.si5) in aerobiko 
(https://aerobika.fakultetazasport.si/6) – predstavljata odprta študijska vira za študente, učitelje, 
vzgojitelje, trenerje in inštruktorje, ki želijo izboljšati svoje kompetence na področju vodenja 
skupinskih vadb ob glasbi in prispevati k celostnemu razvoju otrok, mladostnikov in odraslih. 
Seveda pa jih lahko koristno uporabi vsak posameznik, ki bi se rad sam lotil izboljševanja 
svojega plesnega znanja. 
 
Viri 
 
1Zaletel, P. in Pruš, D. (2022). Ples v šoli – vpliv na celovit razvoj otroka in mladostnika. V M. Kovač, , M. 
Plavčak in L. Dobovičnik (ur.), Zbornik 35. strokovnega in znanstvenega posveta športnih 
pedagogov Slovenije (str. 23–35). Debeli rtič, 14. in 15. oktober 2022. Zveza društev športnih pedagogov 
Slovenije. https://www.zdsps.si/images/zbornik/35zbornik.pdf 
2Fong Yan, A.,  Nicholson, L. L., Ward, R. E., Hiller, C. E., Dovey, K., Parker, H. M., Low, L-F., Moyle, G. in 
Cha, C. (2024). The Effectiveness of Dance Interventions on Psychological and Cognitive Health Outcomes 
Compared with Other Forms of Physical Activity: A Systematic Review with Meta-analysis. Sports 
Medicine, 54, 1179–1205. https://link.springer.com/article/10.1007/s40279-023-01990-2 
3Hewston, P., Kennedy, C. C., Borhan, S., Merom, D., Santaguida, P., Ioannidis, G., Marr, S., Santesso, N., 
Thabane, L., Bray, S. in Papaioannou, A. (2021). Effects of dance on cognitive function in older adults: a 
systematic review and meta-analysis. Age and Ageing, 50(4), 1084–1092. https://doi.org/10.1093/ageing/afaa270 
4Dumitru, C. (2023). Exploring the transformative power of dance: A scoping review of dance interventions for 
adults with intellectual disabilities. Journal of Intellectual Disabilities, 29(1), 214‒232.  
https://doi.org/10.1177/17446295231218781 
5Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta 
za šport. https://ples.fakultetazasport.si/.  
6Zaletel, P. (2024). E-učenje aerobike. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
https://aerobika.fakultetazasport.si 
  
 
 
 
 
99 
 
 
 
  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
100