Ljubljana, četrtek, 2. julija 1953
PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SEI
I.
Leto XVUl.
Stev. 168
DlKUKTOh "BOHtiE.
VLAHOVIČ GLAVNI in odgovorni CJREDNIK DUSaN BLaGOJEVIC ureja uredniški odbor •
List izhaja vsak dan razen oetks — Cena 10 dinarjev
/
GLASILO ZVEZE
/////////j
mio
MUNISTOV JUGOSLAVIJE
•LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA L OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNKVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL 1991 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK « OD l. JUNIJA 1993 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO
PRED KONFERENCO TREH ZUNANJIH MINISTROV
Pariz se boji, da se ne bi povečale razlike v stališčih Washingtona in Pariza
Pariz, l. julija Bližnja konfe-"erenea zunanjih ministrov treh zahodnih velesil, ki je določena 23 10. julij v Washingtonu, povzroča živahno pozornost tukajš-krogov. V uradnem komunikeju je rečeno le, da bodo na ^ashingtonskem sestanku »proučili vprašanja, ki zanimajo vse * države«, zato pa je po drugi strani šef zunanjega ministrstva John Foster Dulles v svoji vče-raišnji izjavi dovolj jasno napovedal, da bo glavni predmet razgovorov nemško vprašanje, predvsem zaradi najnovejših dogodkov v Vzhodni Nemčiji.
Po mnenju tukajšnjih opazovalcev pomeni včerajšnja Dul-v**ova iziava neko zaostritev sta-nsča ZDA do ZSSR. Možnosti četvernega sestanka, za katerega niso ZDA nikoli pokazale posebna navdušenja, so se sedaj kot yse kaže, še bolj zmanjšale. Sprimo tega je bilo mogoče danes v Parizu opaziti bojazen, da se bo-?,? še Povečale razlike v stališčih Washingtona in Londona in da Podo prišle do izraza tudi na tvashingtonski konferenci. Porodila, ki so danes prispela iz Lončna, popolnoma potrjujejo upra-i.fnost te bojazni. London je citno nezadovoljen zaradi kremna6 nepopustljivih tendenc v ~°A, ki so jih Britanci celo pri-P/avljeni označiti za obstrukcijo. Parizu v glavnem pričakujejo, a bo lord Salisbury na »mali ermudski konferenci« kljub teti sprožil vprašanje četvernih ogovorov o Nemčiji, da pa bo v nasprotju s tem John Foster . es v skladu s svojo včerajš-10 izjavo vztrajal pri tem, da bi ovjetski zvezi prej postavili za-tevo za izvedbo svobodnih voli-v v vsej Nemčiji. Britanska bojazen, da bi lahko Dulles zahteval p v obliki, ki bi zaprla vrata Ptorebitnim razgovorom s-Sovjet-
(Od stalnega dopisnika »Borbe*)
razgovorov med Dullesom in Bi-daultom. Francija bo, kot je to že napovedala programska deklaracija novega predsednika vlade Josepha Laniela, zahtevala tudi olajšanje stroškov za vojno v In-dokini.
Sklep Kremlja, ki je poklical na nujno posvetovanje v Moskvo svoje veleposlanike v Washing-tonu, Londonu in Parizu, si tukaj razlagajo kot željo sovjetske vlade, da bi od svojih veleposlanikov v teh zahodnih državah neposredno zvedela za mnenje o washingtonski konferenci. Med-
sko
zvezo, ni ostala brez odmeva
francoskih krogih, čeprav nista stališfj Pariza in Londona v tem vprašanju istovetni. Ne glede na . razliko je francoska vlada, kot znano, sprejela načelo četver-mh razgovorov.
Ni težko pričakovati, da bo Georges Bidault na washington-®ki konferenci sprožil tudi vprašanje Indokine. Razen tega bo ndokina tudi predmet posebnih
Kosilo v čast Peka Dapčeviča *
xr ,Pariz> N julija (Tanjug). — Veleposlanik FLRJ v Parizu krdjan Priča je priredil danes 6večano kosilo na čast načelnika genera];;taj,a JLA generalpolkovnika Peka Dapčeviča in ostalih elanov jugoslovanske delegacije.
tem ko so Malika in Gromika poklicali samo na posvetovanje, pa zapušča sovjetski veleposlanik v Parizu Pavlov, svoje dosedanje službeno mesto v Franciji. Pavlov je bil sinoči na poslovilnem obisku pri Vincentu Auriolu in je že zahteval, kot pravijo, v imenu sovjetske vlade pristanek za svojega naslednika. Iz tega dejstva nekateri sklepajo, da bo prišlo morda do širšega premeščanja v sovjetski^ diplomaciji v skladu z najnovejšo »mirovno ofenzivo« ZSSR.
M. Vitorovič
Indijska pobuda pri OZN
Čilski predstavnik prevzel predsedstvo Varnostnega sveta za mesec julij
New York, 1. julija (AFP) Indijska delegacija pri ZN ugotavlja stališče drugih delegacij, da bi zvedela, če je večina za sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN, na katerem bi razpravljali o Koreji. Trdijo, da za sedaj še ni dobila zadostne podpore za svojo pobudo.
Delegacije zahodnih držav še nadalje sodijo, da je treba počakati' na rezultate Robertsonove misije na Koreji, preden bi se odločili za diplomatske korake, v OZN. Razen tega mislijo, da bi morali počakati tudi izid preliminarne konference zunanjih ministrov treh zahodnih velesil, ki bo 10. julija v Washingtonu. Ra zen tega poudarjajo te delegacije, da je treba počakati tudi na končni dogovor severnokorejske in kitajske delegacije na zadnje pismo generala Clarka.
Vendar pa indijska delegacija še nadalje meni, da je treba čim-prej sklicati Generalno skupščino
VVashingtonska konferenca naj bi ne zamenjala bermudske
London, 1. julija (Tanjug). Izjava ameriškega zunanjega ministra Dullesa ob objavi datuma konference zunanjih ministrov zahodnih velesil je povzročila v delu britanskega tiska bojazen, da bi utegnili imeti ta sestanek za zadovoljivo zamenjavo bermudske konference.
Na nevarnost take razlage washingtonske konference opozarjajo predvsem zaradi tega, ker mora biti po splošnem mnenju, ki ga tudi danes ponavlja večina britanskih listov, osnovni cilj bermudske konference proučitev predloga britanske vlade za sestanek s predstavnikom sovjetske zveze.
Bebler. Breceli in Vida Tomšič
obiskali tržaški velesejem
Trst, 1. julija. Danes so obiskali mednarodni velesejem v Trstu državni podsekretar za zuna-hje zadeve FLRJ dr. Aleš Bebler, podpredsednik Izvršnega sveta LR Slovenije dr. Marjan Bre-eelj, član Izvršnega sveta LR Slovenije Vida Tomšič, državni sekretar za narodno gospodarstvo LR Hrvatske Marjan Cetinič, državni sekretar za gospodarstvo LR Slovenije Marjan Tepina, svetnik in veleposlanik državnega sekretariata za zunanje zadeve FLRJ Stanislav Kopčok, svet-nik v državnem sekretariatu za narodno gospodarstvo LR Hrvatske Branko Zlatarič in drugi jugoslovanski gostje, s katerimi si ie ogledal velesejem tudi vodja jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu prof. Jože Zem-Ijak.
Ob vhodu so jih sprejeli direktor in člani uprave velesejma ter veliko število novinarjev in J fotoreporterjev. Jugoslovanski gostje so si približno dve uri ogledovali številne paviljone in razstavljene predmete.
»Ta velesejem, je izjavil dr. Aleš Bebler po ogledu, dokazuje, da ima Trst v gospodarskem oziru mednarodni pomen kot mesto, kjer se srečujejo mnoge države.«
Obisk dr. Beblerja in drugih
jugoslovanskih gostov je vzbudil veliko zanimanje med tržaškim prebivalstvom. Današnji »Primorski dnevnik« poudarja na prvi strani, da je uredništvo lista že sinoči sprejelo po telefonu mnogoštevilna sporočila ljudi, zlasti članov OF drugega mestnega rajona, da želijo jugoslovanskim gostom udobno bivanje v Trstu.
V okviru »Jugoslovanskega dneva«, ki je bil danes prirejen na tržaškem velesejmu, so delegaciji FLRJ priredili v Trstu tudi slovesen sprejem.	M.	P.
Dr. Bebler pri Wintertonu
Trst. 1. julija (Tanjug). Dr. Aleš Bebler, podtajnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve, Stanislav Kopčok, državni svetnik v tajništvu za zunanje zadeve, in vodja jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zemljak so danes popoldne obiskali poveljnika zavezniške vojaške uprave cone A STO gei.e-rala Johna Wintertona in se z njim več kot pol ure prisrčno razgovarjali.
Med razgovori so se dotaknili vseh vprašanj, ki zanimajo Jugoslavijo in britansko ameriško cono STO predvsem pa vprašanj gospodarske narave.
in ne prikriva, da bo predsednik vlade Nehru morda v kratkem prevzel v tem oziru konkretnejšo pobudo.
Čilski predstavnik Ortega Ma-son je z današnjim dnem prevzel mesto predsednika Varnostnega sveta po sistemu menjanja, ki zahteva, da je vsak mesec drug predsednik. Pred njim je bil predsednik ameriški predstavnik Cabot Lodge. Avgusta bo francoski delegat Hoppenot prevzel predsedstvo v komisiji za razorožitev, sovjetski delegat general Skljarov pa bo predsedoval odboru generalštabov.
Carigrad o atenskem sestanku
(Od stalnega dopisnika tBorbet)
Carigrad, 1. julija. Današnji tisk objavlja izjavo grškega zu-nanjega ministra Stefanopulosa, da se bo začela konferenca zunanjih ministrov Turčije, Jugoslavije in Grčije 7. julija v Atenah. Turški zunanji minister bo
3.	julija odpotoval iz Ankare, 5. julija pa iz Carigrada v Atene.
Časopisi pišejo v tej zvezi, da bo to prvi sestanek zunanjih ministrov treh držav, ki ga določa balkanska pogodba. Predstavniki generalštabov treh držav so imeli sestanek v začetku junija v Atenah, pri čemer so razpravljali o skupnih obrambnih vprašanjih, rezultate razgovorov in predloge pa so sporočili svojim vladam. V Carigradu pričakujejo, da bo eden izmed glavnih predmetov razgovorov v Atenah vprašanje skupne obrambe balkanskih držav.	Z. Pečar
Ga. Roosevelt pride 6. julija
Gospa Eleonora Roosevelt, vdova bivšega predsednika ZDA in znana javna delavka,' bo prispela v Beograd 6. julija z letalom iz Aten. V Jugoslaviji se bo mudila kakih deset dni in bo ta čas gost predsednika republike Josipa Broza-Tita. Domnevajo, da
Romunija sprejela predlog FLRJ za ustanovitev mešane komisije
V zadnjih dneh so nekatere tuje agencije poročale, da je Romunija sprejela predlog državnega tajništva za zunanje zadeve, omenjen v noti z dne 13. junija spričo 162 obmejnih incidentov, ki so jih romunski ogani povzročili v prvih petih mesecih letos, o ustanovitvi mešane komisije, ki naj bi raziskala vse te obmejne incidente.
Ko smo se včeraj zanimali, če so ta obvestila točna, smo zvedeli v dobro obveščenih krogih v Beogradu, da je romunska vlada zares sprejela ta predlog državnega tajništva za zunanje zadeve.
Avstrijski poslanik pri Koči Popoviču
Beograd, 1. jul. (Tanjug). — Državni tajnik za zunarije zadeve Koča Popovič je danes ob 11. uri sprejel v vojaški medicinski akademiji JLA pooblaščenega ministra republike Avstrije dr. Karla Brauniasa in se z njim krajši čas razgovarjal.
Indijski minister v Beogradu
Beograd, 1. julija. Danes popoldne je prispel z letalom iz Frankfurta^ v Beograd Mahesh-ivarnath Kaul, minister za parlamentarna vprašanja indijske vlade. G. Kaula, ki je prispel na' zasebni obisk, je na zemunskem letališču sprejel v imenu Ljudske skupščine FLRJ ljudski poslanec Čedomir Minderovič.
Med sedemdnevnim obiskom v naši državi bo minister g. Kaul obiskal predsednika Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Vladimira Simiča in tajnika za zakonodajna in upravna vprša-nja v zveznem izvršnem svetu profesorja Jovana Djordjeviča.
NAŠIM RUDARJEM, ZVESTIM BORCEM ZA SOCIALIZEM, PRISRČNO ČESTITAMO K NJIHOVEMU PRAZNIKU 3. JULIJU IN JIH POZDRAVLJAMO Z RUDARSKIM POZDRAVOM: SRECNOI
Določena \e višina odškodnine za zemljo
Na temelju Zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošne ljudske lastnine in dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam, je Zvezni izvršni svet izdal Odlok o višini odškodnine za zemljišče, ki je postalo splošna ljudska lastnina. Ta odlok določa, da pripada lastnikom odškodnina, katere višina je odvisna od kata-1
strskega razreda, v katerega je zemljišče razvrščeno. V I. razred znaša odškodnina 100.000 din za ha, v II. 90.000, III. 80.000, IV. 70.000, V. 60.000, VI. 50.000, VII.
40.000	in v VIII. razredu 30.000 dinarjev.
Odškodnino za vložene investicije v vinograde, sadovnjake, hmeljske nasade in druge dolgo-
Delo organizacij SZDL na Hrvatskem
Zagreb, 1. julija. Pretekli mesec so bile letne konference osnovnih, občinskih, mestnih in okrajnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvatske.
Po izjavah posameznih članov glavnega odbora, ki so sodelovali pri delu nekaterih konferenc ter na temelju poročil s terena, je mogoče sklepati, da dobivajo organizacije Socialistične zveze na Hrvatskem čedalje bolj svojo po litično podobo. To so pokazale predvsem velika udeležba ljudstva, živahne razprave, v katerih so člani Socialistične zveze kritično ocenili pozitivne in negativne pojave v delu svojih organizacij ter mnenja o naših problemih. Med temi živahnimi razpravami so se izkritizirali številni sklepi in so bili sprejeti delovni programi.
Konference so razkrile tudi nekatere slabosti organizacije Socialistične zveze. V nekaterih organizacijah še zmerom samo ugotavljajo negativne pojave. Namesto da bi razčlenile najvažnejše probleme, se nekatere organizacije ukvarjajo z neštetimi drobnimi vprašanji, in razpravljajo o vsemogočih stvareh. Zategadelj niso utegnili na posameznih
bo na lastno željo obiskala razne kraje naše države, ker je že izrazila željo, da bi se seznanila z današnjimi razmerami v Jugoslaviji.
Ga. Roosevelt je zdaj v Atenah, kjer bo ostala še nekaj dni in se je zato njen prihod v Beograd nekoliko zakasnil.
Sestanek Gruber-Vučinič
Dunaj, 1. julija (Tanjug). — Jugoslovanski izredni poslanik in opolnomočeni minister na Dunaju Dragomir Vučinič se je danes sestal z ministrom za zunanje zadeve dr. Gruberjem in se zadržal z njim v krajšem razgovoru.
Aga Aksel v Carigradu
(Od stalnega dopisnika rBorbet) Carigrad, 1. jul. Turški veleposlanik v Beogradu gospod Aga Aksel je prispel včeraj dopoldne z letalom iz Beograda v Carigrad.
konferencah vzlic živahnim in raznovrstnim razpravam na koncu sprejeti delovnega programa. Na glavnem področju dela organizacij Socialistične zveze, t. j. v političnem boju se številne organizacije še niso znašle. Med pripravami na konference se je razkrilo, da nekateri okrajni odbori in organizacije Zveze komunistov še vedno niso dejansko sprejeli sklepov in smernic VI kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in IV. kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Nekateri odbori so iz strahu, da »ne bi izpustili stvari iz rok« sklicevali skupne seje okrajnega odbora Zveze komunistov in mestnega odbora Socialistične zveze, ter na njih sklepali. V nekaterih krajih so organizacije Zveze komunistov odvzele pobudo organizacijam Socialistične zveze. Dogajalo pa se je tudi. da so komunisti zaradi »demokratičnosti« povsem prepustili organizacije Socialistične zveze sebi.
M. Pepčič
Turška delegacija v zvezni pilotski šoli
Ruma, 1. julija. — Letališče zvezne pilotske šole in padalsko središče sta imela danes slavnostni videz. Okoli 11. ure so profesorji in gojenci sprejeli delegacijo letalske organizacije Turčije, ki jo vodi podpredsednik Velike narodne skupščine in podpredsednik letalske organizacije Turčije gospod Sefki Jazman.
Goste je pozdravil z dobro-1 došlico poveljnik zvezne letalske! šole Mija Mihalič. Za prijateljski sprejem se je s prisrčnimi besedami zahvalil g. Sefki Jazman in med drugim izjavil, da je namen njegovega obiska zbližanje bratskih narodov Turčije in Jugoslavije in da bodo v prihodnje vezi med letalci obeh držav še tesnejše.	R.	M.
letne nasade, kakor tudi za zgradbe in druge objekte bo določila okrajna komisija za kmetijski sklad na temelju ocenitve, v skladu s prometno vrednostjo.
Jugoslavija izvoljena za člana unije alpinistov
Jugoslovanska planinska delegacija, ki se je v New Delhiju udeležila skupno s predstavniki 17 držav Kongresa mednarodne unije alpinistov, je danes zapustila Atene in odpotovala v domovino. Na tem kongresu je bila Jugoslavija izvoljena za stalnega člana Izvršnega odbora unije, prav tako pa tudi LR Makedonija, Srbija, Hrvatska in Slovenija. Jugoslovanska delegacija je z drugimi petimi članicami unije glasovala proti temu, da bi bila Francova Španija izvoljena za začasnega člana Izvršnega odbora unije. Na kongresu so med drugim sklenili, da bodo referat o reševalni službi v Jugoslaviji in referat avstrijskega delegata o istem vprašanju objavili v posebni brošuri.
Jugoslovanska planinska delegacija pod vodstvom predsednika Planinske zveze Jugoslavije Radeta Kušiča je bila sprejeta pri predsedniku atenske občine.
Novi člani Akademije za znanost in umetnost
Zagreb, 1. julija. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je izvolila na današnji skupščini nove redne in dopisna člane.
Za rednega člana in akademika v oddelku za filologijo je bil izvoljen Stjepan Mušulin, dosedanji član Jugoslovanske akademije in glavni urednik slovarja hrvat-skega in srbskega jezika, ki ga bo izdala Jugoslovanska akademija.
Za dopisne člane sta bila izvoljena v oddelkih za matematiko, fiziko in tehnične vede inž. Milivoj Petrik, izredni profesor Tehnične fakultete v Zagrebu in ugledni znanstvenik na področju hidrologije in sanitarne tehnike; v oddelku za sodobno književnost pa Dragotin Tadjanovič, književnik in urednik založniškega podjetja »Zora« v Zagrebu.
Za izrednega dopisnega člana akademije je bil izvoljen dr. Fr. Babinger, redni univerzitetni profesor v Miinchenu ter ugledni nemški strokovnjak za zgodovino in književnost vzhodnih narodov.
Novi grad, 1. julija V vasi Stivica v Novograj-skem okraju so imeli nedavno zbor volivcev. Na njem so največ govorili o tem, da bi bilo treba vas urediti. Če bi združili moči in delali prostovoljno, bi lahko popravili pota in storili še marsikaj. Zato so soglasno sklenili opraviti vsa potrebna dela prostovoljno. Do tu je bilo na zboru volivcev vse v redu. Naslednji njihov sklep pa ni zakonit. »Kdor ne bo prostovoljno hodil delat, bo kaznovan z denarno globo od 500 do 1000 din.« Vaščani so na zboru volivcev storili napako, ker
Statuti
ljudskih odborov
Mecl mnogimi vprašanji, ki naj bi jih uredili statuti ljudskih odboroD, je posebno važno delo komisij in svetov odborov, njihove pravice in medsebojni odnosi ter odnosi do administracije organov oblasti, V osnutkih statutov ljudskih odborov je o komisijah rečeno samo toliko, kolikor govori o njih zakon o ljudskih odborih. Osnutki govore samo o možnosti, da se ustanove komisije, in dokaj izčrpno naštevajo njihove vrste in oblike.
Ker je očitno, da je dejavnost komisij ljudskih odborov nezadostna, bi bilo potrebno, da bi statuti vplivali nanjo, čeprav jih sami predpisi ne morejo oživiti.
Določbe statutov bi morale segati v tem oziru dlje od zakona in praviloma določati, da bi vsak predlog, ki pride pred ljudski odbor, proučila ustrezna komisija.
Tako bi se ognili praksi, da v pripravah in delu ljudskih odborov ne sodelujejo tudi njihove komisije. Razen tega bi izdatno omejili prakso, da stopajo pred ljudski odbor sveti namesto komisij. Vse to bi bilo popolnoma v skladu tudi s tezo zakona o ljudskih odborih, da so komisije oblika dela ljudskega odbora, sveti pa njegovi organi.
To ne pomeni, da v statutu ne bi bilo treba vsaj kot izjemo določiti, da lahko pride v nujnih primerih predlog pred odbor tudi brez sodelovanja komisije, kakor tudi, da v nekaterih primerih tudi sveti lahko nastopijo s svojimi predlogi, predvsem s kako analizo. V statutu bi torej moralo biti osnovno pravilo, da mora pristojna komisija ljudskega odbora proučiti in pripraviti vsak predlog, preden pride pred ljudski odbor. Izkušnje iz dela svetov ljudskih odborov nam nudijo dovolj možnosti, da statuti dobro obdelajo njihovo problematiko.
Svet je organ ljudskega odbora, ki uveljavlja politiko ter proučuje in rešuje splošna vprašanja in probleme te ali one upravne panoge. Posamezna vprašanja sveti proučujejo samo, če jim to nalagajo posebni predpisi, ker sodijo ta vprašanja o pristojnost administracije.
Cesto nastane vprašanje, kako je z razmejitvijo pristojnosti sveta in ljudskega odbora. Ni n. pr. umestna določba osnutka statuta ljudskega ■ odbora Beograda, ki _določa; da sveti nadzorujejo zakonitost ukrepov ljudskih odborov na splošno. Če bi namreč to pravico priznali svetu, mu ne bi mogli odrekati pravice, da s pravico nadzorstva razveljavlja ukrepe občinskih odborov. To pa ni o skladu z odnosi med nižjimi in višjimi organi v sistemu naše oblasti.
V mnogih osnutkih niso do kraja obdelane določbe zakona o ljudskih odborih glede odnosov predsednika do sveta in sveta do administracije. Zakon je načelno določil, da lahko svet oziroma njegov predsednik odredi, da tajnik oziroma načelnik tajništva ali kak drug uslužbenec predloži poročilo o izpolnitvi sklepov sveta, o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu seje sveta, ali o kateri-kolih drugih vprašanjih s področja administracije Zakon pa	I16	Za	opravljaQje	j8VIle)fa prevozni-
tega m podrobneje določil, čeprav	štva.	Tudi	»Agroservis« ustanavlja
je od pravilnih odnosov med svetom in administracijo v marsičem
odvisno pravilno delo obeh. Če bi   __________________
tudi to uredili S statuti, bi bilo j iastn"i” glavi brez vsakega realnega
računa nabavljajo
IZ NAŠEGA POLITIČNEGA ŽIVLJENJA
Zakonitost in zbori volivcev
Plenum CK Ljudske mladine Jugoslavije bo 11. in 12. t. m.
V Beogradu bo 11. in 12. julija razširjeni plenum CK Ljudske mladine Jugoslavije. Na plenumu bodo proučevali vpliv literature, tiska, filma, sodobne glasbe in radia na vzgojo mladine.
Na plenum so povabili tudi predstavnike združenj književnikov, filmskih in glasbenih umetnikov, ugledne pedagoge, zastopnike založniških podjetij in vse, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine oziramo imajo neposredni vpliv nanjo.
Vsa ta mnenja bodo razložili na plenumu, ki bo sprejel način in metode boja proti temu vplivu ter dal navodila za dobro in koristno razvedrilo mladine.
Tudi v vsaki knjigarni se lahko vpišete v članstvo Prešernove družbe
niso poznali zakona. Se večjo napako pa je storil občinski ljudski odbor, ker je tak sklep odobril.
Sklepe zbora volivcev mora ljudski odbor proučiti in o svoji odločitvi na prvem prihodnjem zboru volivcev ljudi obvestiti. Sklep zbora volivcev pa je za ljudski odbor obvezen samo, če temelji na zakonu. Primer v vasi Stivica je očitno nezakonit. Gmotne obveznosti in izdatke, tudi če koristijo skupnosti, lahko predpišemo ljudem samo na podlagi zakona in volje večine volivcev.
Zbora volivcev se ne udeleži vedno večina prebivalcev. Zato z zakonom ni bilo mogoče dovoliti, da bi zbor ljudi, ki utegnejo predstavljati manjšino, sprejemal sklepe, s katerimi se nalagajo krajevni skupnosti gmotne obveznosti. Če hočemo sprejeti sklep o dajatvah in za vse prebivalce kakega kraja veljavnih novih obveznostih, morajo za to
glasovati vsi volivci. Za takšne primere je v zakonu o ljudskih odborih predviden referendum. S tajnim glasovanjem lahko volivci potrdijo ali zavrnejo sklep ljudskega odbora s katerim so predpisani gmotni izdatki, ki naj jih prevzamejo vsi državljani. V takšnem sklepu so lahko predpisane tudi kazni za posameznike, ki volje večine ne izpolnjujejo. Če pa je s tajnim glasovanjem sprejet sklep, ki ga je predlagal bodi zbor volivcev ali ljudski odbor, postane za krajevno skupnost pravnoveljaven. Tako so nedavno ravnali volivci v vasi Pra-njani v takovskem okraju. Sklenili so izvesti referendum o osnutku sklepa o graditvi potov v vasi. Izvršni svet Srbije je referendum odobril.
Napačni sklep zbora volivcev v vasi Stivica so pravočasno razveljavili, da nihče ni imel škode. Ta sklep pa je lahko napotek za delo drugih zborov volivcev.
Tako ni prav
Vojvodina je žitnica Jugoslavije, naš glavni proizvajalec hrane. Žito in razne druge kmetijske pridelke izvaža v vse ljudske republike in v tujino; uvaža pa razno industrijsko blago in les, a od kmetijskih pridelkov posebno sadje (jabolka!) in krompir. Letos se obeta dobra letina in zato skušajo vojvodinske kmetijske zadruge že sedaj navezati stike z zadrugami v ostalih ljudskih republikah, da bi poslovali brez posredovalcev in v čim večje zadovoljstvo potrošnikov.
In tako so nedavno prišli zastopniki vojvodinskih zadrug tudi v Slovenijo. Pa pridejo blizu sredine tedna o Kranj. Tam poiščejo Okrajno zvezo kmetijskih zadrug, da se dogovorijo o medsebojnem poslovanju. T oda niso bili le malo razočarani, ko zvedo, da ta dan — bil je petek — ni v zvezi prav nikogar doma in da so vsi odšli na izlet nekam na Goriško. Vojvodinski zadrugarji so nato poiskali zadrugo v Škofji
NOVI VAŽNI PREDPISI
Beograd, 2. julija V zadnji Številki »Službenega Usta FLRJ« je objavljenih več novih predpisov. Objavljena je uredba Zveznega izvršnega sveta o prometu z žitom. Promet z žitom (pšenico, ržjo, ovsom, koruzo ln Izdelki iz njih) je na vsem ozemlju Jugoslavije prost. Če to zahtevajo potrebe v prehrani prebivalstva, lahko Odbor fca gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta določi podjetjem za promet in mletje žita cene, po katerih bodo kupovala žito od pridelovalcev. V istem primeru lahko odbor predpiše tudi način, kako bodo podjetja določila cene žita ln izdelkov lz njega v trgovini, dalje način mletja, kakor tudi način pobiranja merice od mlatilnic In mlinov, ln kako bodo določala dodatne prevozne tarife.
Pred novo uredbo
O CESTNEM PROMETU
Delovni kolektivi, upravni odbori in delavski sveti javnih prevozniških podjetij Slovenije zadnje dni obširno razpravljajo o osnutku nove uredbe o javnem prevozu v cestnem prometu. Zakon o obrtništvu, ki ga je sprejela ljudska skupščina FLRJ še leta 1949., nj zajel javnega prevozništva v cestnem prometu, saj ga ne more^ mo šteti med obrti. Zaradi sprememb ob reorganizaciji državne uprave, je bila pristojnost za urejevanje vseh vprašanj cestnega prometa prepuščena repubiškim oblastvom ter ni bilo nobene uredbe o javnem prevozu v cestnem prometu v zveznem merilu.
Javna prevozniška podjetja v cestnem prometu, dalje odpremniška (špedicijska) služba, javna skladišča, javne avtomobilske garaže, servisne delavnice za oskrbo avtomobilov in podobna druga podjetja so za.to poslovala vse doslej kot svobodni poklici slično obrtem, za katere ni bilo predpisanih določil, pod kakšnimi pogoji jih je dovoljeno izvrševati. Javno prevozništvo so prevzemala skoraj vsa gospodarska podjetja, ki razpolagajo s cestnimi motornimi vozili. Najaktivnejša med njimi so trgovska podjetja in kmetijske zadruge s svojimi traktorji in vlačilci, »Unimog« in podobnimi vozili, čeprav vemo, da so prejele kmetijske zadruge ta vozila za obdelovanje zemlje in nikakor
avtomobilske servisne postaje ob glavnih cestah, dasiravno to nikakor ni njegova naloga. Zaradi take gospodarske nesmotrnosti in odločanja po
ski republiki Srbiji zakonito osnovo za svoj normalni gospodarski razvoj, istočasno pa so onemogočene špekulativne tendence raznih nepoklicanih šušmarjev in vsako zlohotno izigravanje zakonov in predpisov.
Naši gospodarski krogi menijo, da bi bilo treba prej opisano uredbo LR Srbije še dopolniti z določbami glede izvrševanja odpremniških (špe-dicijskih) poslov, dalje poslovanja javnih skladišč, javnih avtomobilskih garaž in servisnih postaj tako, da bi vsebovala predpise za vse dejavnosti cestnega prometa. Zveza javnih prevozniških podjetij je izdala osnutek bodoče uredbe. Delovni kolektivi prizadetih podjetij osnutek sedaj dopolnjujejo. Ko bo Zveza prejela vse odgovore in pripombe oziroma dopolnitve, bo osnutek bodoče uredbe do*
nih invalidov določa, da imajo tisti, ki so razvrščeni od I. do VI. skupine, pravico do invalidske pokojnine ne glede na starost, če so bili po 15. maju 1945 najmanj pet let efektivno v delovnem razmerju.
ZVEZNA UPRAVA ZA INVESTICIJSKO GRADITEV S posebno uredbo se ustanovi Zvezna uprava za investicijsko graditev. Ta ustanova je zvezni organ, ki opravlja določene upravne posle na področju Investicijske graditve Iz pristojnosti federacije. Pristojnost uprave sc ne razteza na posle investicijske graditve tistih zveznih organov, ki imajo po posebnih predpisih lastne organe za investicijsko graditev.
SPREMEMBA UREDBE O LJUDSKEM POSOJILU Razen tega Je Zvezni izvršni svet Izdal uredbo o spremembi uredbe o ljudskem posojilu petletnega plana razvoja narodnega gospodarstva FLRJ. Prejšnja uredba se spremeni toliko, da zastarajo obveznice, izžrebane z dobitkom ali amortizacijo na žrebanjih leta 1949 z 31. avgustom 1953. Isto velja tudi za kupon, ki je zapadel v izplačilo 1. januarja 1950.
KOMISIJA ZA VPRAŠANJA IZSELJENCEV Zvezni Izvršni svet je Izdal tudi odlok o ustanovitvi komisije za vprašanja Izseljencev. Komisija bo proučevala vprašanja v zvezi z Izseljenci, predlagala Zveznemu Izvršnemu svetu in drugim državnim organom ukrepe za ureditev teh vprašanj in skrbela, da bo delo državnih organov v izseljenskih poslih vskladeno.
PLAČEVANJE DAVČNIH AKONTACIJ Izšel je tudi odlok o določanju ln rokih plačevanja davčnih akontacij kmečkih gospodarstev. Dokler davek na dohodek za leto 1953 ne bo odstavila pristojnim republiškim gospo- merjen, so kmečka gospodarstva dolž-darskim organom. Vinko Vilfan na plačevati akontacije, ki se izra-
POKOJNINE VOJAŠKIH VOJNIH | čunajo na podlagi za leto 1952 od-INVALIDOV	merjenega davka. Akontacije se do-
Uredba o določanju pravice do po- | I°Slio posebej za čas od januarja do kojnine zavarovancev vojaških voj-' feptembra, posebej pa za četrto cetrt--	.	.	jetje J953 Odstotek
za izračunan je akontacij morajo republiški izvršni sveti določiti za čas od januarja do septembra najpozneje do 5. julija, za četrto četrtletje pa najpozneje do 9 septembra 1953.
PRODAJNA CENA KRUHA
S posebnim odlokom je določen način oblikovanja cen žita, moke in kruha. Med drugim predlog predpisuje, da pekovska podjetja in pekarno izračunajo prodajne cene kruha (črnega in belega) tako. da imajo pravico prišteti k nabavni ceni moke dejansko plačane prevozne stroške od nakladalne do razkladalne postaje kupcev, dalje 1% kala pri prevozu, dalje dejansko plačane prevozne stroške od razkladalne postaje kupca do skladišča podjetja, stroške za peko kruh« In trgovinsko maržo Luksuzno pecivo se bo prodajalo po cenah, prosto formiranih na trgu.
OBVEZNA ODHAJA MERICE
Zvezni Izvršni svet je izdal tudi odlok o obvezni oddaji merice od mlatilnic. Vsi lastniki mlatilnic bodo ob mlačvl od pridelovalcev pobirali merico v naturi za vse količine omlače-nega žita. In sicer v istem odstotku kakor leta 1952.
CENE PREMOGA IN DRV
Med drugimi predpisi sta objavljena v zadnji številki »Službenega lista FLRJ* še- dva odloka Zveznega izvršnega sveta: prvi o razveljavljenju odloka o znižanju tarifnih postavk za prevoz široki potrošnji namenjenega goriva, drugi pa o subvencijah trgovinskim podjetjem za znižanje cen rjavega premoga in lignita za potrebe gospodinjstev. Po prvem odloku se bo cena. ki jo gospodinjstva plačujejo za kurivo, glede na razveljavljenje odloka o znižanju tarifnih postavk za prevoz široki potrošnji namenjenega kuriva zvišala Na podlagi odloka o subvencijah trgovinskim podjetjem pa se bosta rjavi premog ln lignit za potrebe gospodinjstva pocenila.
DNEVNA KRONIKA
konec dveh teženj: prvič, da ad- j ^/™lar;fj^laraka	dr8K6
ministracija opravlja vse posle in da se tako postavi nad svet, drugič pa, da se sveti spremene v administrativni organ. Zato je treba podrobneje obdelati odnose med predsednikom sveta in svetom ter svetom in administracijo. Dobro bi bilo, dati predsedniku določene pravice o zvezi s pripravami na seje in nadzorstvom nad izpolnjevanjem, sklepov sveta, zlasti pa nekatere pravice glede administracije.
Ta vprašanja bi kazalo dobro
avtomobile v tujini, da bi s prevozi dobro zaslužila.
Kor pri takem načinu gospodarjenja brez vsakega gospodarskega računa pač ni mogoče pričakovati zboljšanja naših gospodarskih razmer, je izvršni svet Ljudske republike Srbije že izdal uredbo o javnem prevozništvu v cestnem prometu. Ta uredba točno določa pojem javnega prevoz-, ništva in prevozov v gospodartsvu. Uredba tudi pojasnjuje ,pod kakšnimi pogoji lahko pridobe gospodarske organizacije in zasebniki dovoljenje za izvrševanje javnih prevozov ter določa pogoje za prevažanje blaga in potnikov. Razen pridobljenih pravic ’ I našteva tudi obveznosti v javnem proučiti, ker je s podaljšanjem prevozništvu in navaja sankcije proti roka za uveljavljenje statutov to kršilcem predpisov te uredbe; v po: vsem ljudskim odborom omogočeno.	P■ Aligrudič.
same7.nih primerih znata višina kazni tudi do 200.000 dinarjev. S to uredbo je dobilo javno prevozništvo v Lij ud-
I. LJUBLJANSKI FESTIVAL
4.-12. JULIJA
Spored prireditev za soboto, 4. julija:
Ob 20.30: Fanfara »Stoji, stoji Ljubljanca« oznanja z Nebotičnika pričetek I. Ljubljanskega festivala.
Ob 20.30: Uvodna beseda tovariša Jake Avšiča, predsednika MLO Ljubljana, zatem koncert Slovenske filharmonije, dirigent L. Matačič. Unionska dvorana.
Ob 20.30: Nastop folklornih skupin iz Beltincev, Črnomlja, Metlike, Raven na Koroškem in Ptujskega polja. V kinu Tivoli.
Ob 20.00: Festivalni šahovski turnir slovenskih mest v Ljudski restavraciji na Miklošičevi cesti.
Ob 20.00: Kulturna prireditev na prostem v Rožni dolini ob 50-let-nici Olepševalnega turističnega društva Rožna dolina.
Ob 20.30: Plovba razsvetljenih čolnov na Špici.
Ob 18.00: Otvoritev vinske pokušnje v kavarni Evropa.
Ob 21.30: Kulturni in humoristični večeri na vrtovih Ria, Sestice in Slavije.
(Morebitne dopolnitve v sobotni številki t
Referendum v zeniškem rudniku
Zenica, 1. julija
Na seji Delavskega sveta rudnika rjavega premoga v Zenici so govorili o davku na presežek plačnega sklada. Rudarji so poudarili, da prispeva vsak član kolektiva mesečno 330 din za prevoz 350 delavcev iz vasi v rudnik. Vsak član kolektiva dobi v obliki deputata na mesec za 670 din premoga. Delavci drugih kolektivov teh ugodnosti nimajo.
Delavski svet je sklenil prirediti o ukinitvi brezplačnega prevoza in deputatov referendum. V rudniku prevladuje mnenje, naj bi neupravičene ugodnosti ukinili.
Zgledi vlečejo (
Tuzla, 1. julija
Kolektiv tovarne sode v Lu-kavcu je na nedavnem mitingu sklenil porabiti za razdelitev delavcem v obliki nagrade določeni lanski del dobička v znesku 4 milijone dinarjev za komunalno graditev in nakup rentgenskega aparata za podjetje. Njegovemu zgledu so sledila tudi druga podjetja na tuzlanskem področju. Tako je delavski svet gradbenega podjetja »Tehnika« v Lukavcu predlagal svojemu kolektivu, naj lanskega dobička v znesku 20 milijonov, namenjenega razdelitvi med delavce, ne razdeli v obliki nagrad, marveč naj ga porabi za nakup podjetju potrebne mehanizacije.
Otroci iz jugoslovanske cone STO bodo letovali na Hrvatskem in v Sloveniji
Koper, 1. julija. — Tudi letos bodo otroci iz Slovenije in Hrvat-ske letovali v jugoslovanski coni STO, slovenski, hrvatski in itali-
janski otroci iz cone STO pa na Hrvatskem in v Sloveniji. Že jutri se odpelje na letovanje v Škofjo Loko in Logatec 130 slovenskih in italijanskih otrok iz koprskega okraja. V četrtek odide 150 italijanskih otrok na tritedenske počitnice v Ptuj. Iz Kranja in Maribora pa se pripeljejo jutri v Koper prve skupine otrok, ki se bodo tri tedne mudili v letoviščih na zahodni obali Istre. V slovenska letovišča pojdejo tudi otroci iz bujskega okraja, nekatere skupine iz tega okraja pa že letujejo v Gorskem Kotaru.
Znižanje cen moke in kruha v Sarajevu
V Sarajevu so danes znižali cene belega kruha za 15 din pri kilogramu. Sedanja prodajna cena kilograma belega kruha je 60 din. Pšenični kruh prodajajo po 30 din ali 9 din cenejfe kot doslej.
Pekovska podjetja v Sarajevu so sama znižala ceno peciva za 1 din pri komadu, belo 0-G moko prodajajo po 63 din kilogram, to je 15 din ceneje kot prej, krušno moko, ki so je doslej prodajali po 41 din, pa po 34 din kilogram. V Zenici stane zdaj kilogram belega kruha 30 din manj kot prej.
Tudi na Reki imajo težave s trgovino
Reka, 29. junija
Na Reki je bil nedavno prvi plenarni sestanek novega Mestnega odbora Socialistične zveze. Na njem so govorili o trgovini in socialni zaščiti. Tudi na Reki je v trgovini mnogo pomanjkljivosti. V njej se kažejo špekulantske težnje. Glede mnogih predmetov široke potrošnje je Reka najdražje mesto na Hrvatskem. V večini primerov so visoke cene
posledica lova za dobičkom, monopolističnega položaja ter slabe kontrole potrošnikov in organov oblasti nad trgovino. Na sestanku so sklenili, naj prouče vprašanje trgovine vse osnovne organizacije SZDL, ker organi oblasti brez najširše podpore in pomoči potrošnikov ne morejo hitro in učinkovito posredovati.
Na plenarnem sestanku so hkrati sklenili, da se bodo osnovne organizacije ukvarjale tudi z vprašanjem socialne zaščite. Tudi na tem področju je namreč več pomanjkljivosti. Se zmeraj se pogosto dogaja, da so socialne zaščite deležni ljudje, ki do nje nimajo pravice. Privatni obrtniki dolgujejo Zavodu za socialno zavarovanje približno 2 milijona, Zavod pa. ima za kakih 35 milijonov primanjkljaja.
Posvetovanje založnikov mladinskega tiska
Sarajevo, l. julija. Založniki mla-lz BeoSrada, Zagreba, Ljubljane, Skoplja, Sarajeva ln dru-8! ????* ,l.er Pre(Istavniki manjšinskih otroških listov iz Reke, Novega Sada in Prištine so na dvodnevnem posvetovanju proučevali gmotni položaj založnikov tega tiska in Vprašanje vsklajevanja m izenačevanja cen. Ugotovili so 0a so pogoji za Izhajanje otroških listov zelo težki, čeprav je njihovo poslanstvo pri vzgoji in izpodrivanju slabe literature zelo pomembno. Založniki so poudarili, da je treba še nadalje dajati dotacije, ker takega tiska ne bi smeli obravnavati z istim merilom kot druge liste.
Podražitev papirja Je resno prizadela otroške liste. Primer pionir-1 sklh listov v Sloveniji to najbolje
r, a\ Po Podražitvi so listi Izgu-1 bili dvajset tisoč čttateljev, kajti za toliko so morali znižati naklado. Ob odhodu novinarskih delegacij v tujino so ugotovili, da nimamo predstavnikov uredništev otroških listov, ki v drugih državah lahko pridobili primerne izkušnje za urejevanje svojih listov
Sklenili so, da si bodo uredništva otroškega lista kljub gmotnim težavam prizadevala povečati naklade in znižati stroške uredništev In administracije, da bi potrebovali čim manj subvencij.
Loki. In tudi tam so ugotovili, da ni v zadrugi nobenega od vodilnih ljudi, ki lahko vodijo važnejše poslovne razgovore. Tudi tam so se podali menda nekam na sprehod. Da Vojvodinci spričo takih ugotovitev niso dobili posebno dobrega mišljenja o toliko hvaljenih slovenskih zadrugah, je pač razumljivo.
Kaj na vse to pravi članstvo zadrug? Kje je Glavna zadružna zveza? Kje je revizija, ki mora videti tudi take stvarit
Miloš Stibler
De Castrovo mehko srce
Tovariš urednik, ob izidu de Castrove knjige >Trst« bi rad opozoril na nekatera vprašanja, ki se jih je dotaknil ta >modri-
jant.
Presenetljivo je dejstvo, kaj ose je uporabila de Gasperijeva vlada, ko je uveljavila iredentistično politiko proti Jugoslaviji, Od naseljevanja Italijanov v Trstu, od papeških odpustkov in nagrad za božje »mučence*, ki so o vojni v Jugoslaviji na tisoče žrtev »prinesli bogu v dart, prek slikarske razstave Mednarodnega odbora za obrambo civilizacije, bolje rečeno za obrambo italijanske iredente, do varanja italijanskega ljudstva, za čigar težavni položaj krivijo Jugoslavijo.
Zdaj se iz istih pobud tudi de Castro v imenu italijanske vlade ježi, da ima Jugoslavija >trdo srces, da je nepopustljiva ali da se ne boji njihovega >junaštva<, marveč da kar skomigne z rame-nini pred njihovim večnim apetitom. De Castro trdi,t da se vlade menjajo in da bo napočil dan, za katerega od srca želi, da bi kmalu napočil, ko se bo Jugoslavija iobrnilas k Italiji. Kolikšna skromnosti Mar ne bi bilo bolje, da bi to de Castrovo »teorijo«, ali bolje rečeno, sanje o spremembi vlade uporabili v Italiji. Menim, da bi bilo zanje bolje, da bi pustili Jugoslavijo pri miru. Bilo bi pametneje, če bi se de Castro in njegovi somišljeniki ukvarjali z zadevami v svoji domovini.
Djukan Rančeoič, kapetan JLA.
Z VPISOM MESTNEGA POSOJILA POMAGAŠ SKUPNOSTI IN SAM SEBI!
Protesti ob ubojih naših graničarjev
Beograd, 1. julija. Ob ubojih graničarjev Boška Ziloviča in Antona Hlebca, ki sta pred nedavnim padla kot žrtvi informbiro-jevskih banditov, prvi na jugo-slovansko-albanski, drugi pa na jugoslovansko-bolgarski meji, pošilja ljudstvo iz vseh krajev naše države proteste državnemu tajništvu za zunanje zadeve in zahteva, naj se kaznujejo krivci in pobudniki teh zločinov.
Rojaki in tovariši padlega Boška Ziloviča so s protestnega mitinga v Cajetini poslali protest, kjer pravijo med drugim: »Zahtevamo kazen za albanske teroriste, hlapce imperialistične politike Sovjetske zveze. Zahtevamo, da se vloži protest pri OZN in razkrinka najnovejša tako imenovana sovjetska mirovna politika, s katero hočejo ponovno preslepiti miroljubno človeštvo.«
Podobno pišejo prebivalci iz Skoplja, meščani vojaki in funkcionarji iz Strumice, udeleženci okrajne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva ravenič-kega okraja in drugi.
Predstavnike naših borcev so povsod toplo sprejeli
Skoplje. 1. julija — Davi se je po dvajsetdnevnem bivanju v Grčiji, Turčiji in Izraelu vrnila v Jugoslavijo delegacija Zveze borcev in Zveze vojaških vojnih invalidov, ki jih vodi Dušan Pe-trovič-Sane.
Med krajšim bivanjem v Skoplju je Dušan Petrovič-Sane izjavil dopisnikom Tanjuga in »Borbe«, da je bila delegacija naših organizacij borcev v Grčiji, Turčiji in Izraelu zelo prisrčno sprejeta. »Dobili smo vtis globokih simpatij in prijateljstva, ki ga goje borci in ljudstvo teh držav do jugoslovanskih narodov in tovariša Tita. V neposrednem stiku z našimi prijatelji, predstavniki organizacij borcev in medsebojnih razgovorih, ki so potekali v vzdušju sklepov svetovne federacije bivših borcev, smo sprejeli vrsto sklepov o nadaljnjem utrjevanju in sodelovanju naših organizacij v splošnih naporih miroljubnih narodov za očuvanje miru na svetu.«
Na koncu je tov. Petrovič izjavil, da bodo 7. julija prispelo na prijateljski obisk delegacije Organizacije invalidov in borcev iz Grčije, v septembru pa bo delegacija borcev in invalidov Izraela vrnila obisk našim organizacijam.
CERTEK, 2. JULIJA 1953
LJUDSKA PRAVICA - BORBA'
1
KOREJSKO VPRAŠANJE
Seul zanika, da bi razgovori % Robertsonom zašli v zagato
V Washingtonu menijo, da posvetovanja Sing Man Ri—Robertson ne bodo kmalu Končana. Radio Peking znova obtožuje južnokorejskega predsednika. Na bojišču
v splošnem zatišje
pSenl, l. julija. (United Press).! washingtonskih krogih prevladu-i Na vsem korejskem bojišču je .?£aJa,1Ja med pomočnikom ame- je mnenje,, da pogajanja, ki tra-! bilo danes po srditih bojih v i .Jcega zunanjega ministra Ro- jajo že nekaj dni med Robertso- prejšnjem tednu precejšnje za-
vi n m r\ a cori n i »v, h ir«« ti	t r\Tr i m f i r	/ J m..	. i...	i .	1 '
DOVOLJ JE BILO »ALBANSKEGA RAJA«
Po letu dni ubežništva spe! doma
K ^	1
ertsonom in predsednikom Juž-
e Koreje Sing Man Rijem so asia v zagato. V Združenem po-elJStyu menijo, da bi bilo prezgodaj iz tega sklepati, da se je Robertsonovo poslanstvo izjalo-p ?■ Hkrati pa poudarjajo, da je obertsonovo poslanstvo zadnje, Pred podpisom sporazuma o pre-nurju Ni še znano, kaj je popačilo zastoj v pogajanjih.
rekinjena so bila takoj po Sing ; l P'ievrh zagotovilih, ki jih j dal Robertsonu, da bo Podprl sklenitev premirja na Koreji.
i redstavnik južnokorejske vla-e je zanikal glasove, ki so se J razširili po Seulu, da so se znaslj razgovori med Sing Man ur jem in Robertsonom v zagati. •Uejal je, da razgovori počasi napredujejo k »srečni rešitvi«. Ni Pa južnokorejski predstavnik za-rukal poročil, češ da je pri razgovorih prišlo do nekaterih težav. Te težave so dovedle po jegovi trditvi do začasne prevrnitve razgovorov, ki pa se bo-
do ko n
0 vonec tega tedna nadaljevali, rhovni poveljnik sil Združe-
MaVarr,°d?V na Koreii general Mark Clark se je posvetoval da-
žbu Zi naeelnikom štaba ameri-'o kopenskih sil generalom oltinsom in s skupino visokih ameriških vojaških funkcionar-*fv’ .' mude v Tokiu. Pred-„ 5v.ni*s; Združenega poveljstva je . klonu vsako obvestilo glede e^a .sestanka. Menijo pa. da so ameriški vojaški strokovnjaki o ravnavali predvsem vojaški po-ozaj na Koreji, kakor tudi mož-«v,° j -,Z.a poravnavo nesoglasij ttpd ZDA in Južno Korejo
navadno dobro obveščenih
danes po srditih bojih v _ njem tednu precejšnje za-nom, posebnim Eisenhovverjevim j tišje. Združeno poveljstvo trdi, odposlancem n generalom Clar-; da je padlo v njih ii.000 sever
kom ter predsednikom Južne.............................
Koreje Sing Man Rijem, ne bodo kmalu končana. Nekateri opazovalci menijo, da Sing Man Ri ne bo opustil nobenih sredstev, samo da bi dosegel odgo-ditev podpisa premirja. Ti krogi so zvedeli, da želi dobiti Sing Man Ri od ZDA politična zagotovila za svoj režim, če bi bilo slučajno podpisano premirje, in sicer razen zahtev o sklenitvi pogodbe o vzajemni varnosti z ZDA.
V obveščenih krogih sodijo, da ne kaže, da bo ameriška vlada ugodila tem zahtevam Zlasti poudarjajo, da bi sklep ZDA, da j § bodo ugodile Sing Man Riju gle- i | de tega, naletel na odkrito ne i zadovoljstvo Velike Britanije in drugih zavezniških držav.
Radio Peking je komentiral
§ogajanja med Robertsonom in ing Man Rijem in sporočil, da petdnevni razgovori ne samo da niso povečali možnosti za sklenitev premirja, marveč so nasprotno »vrgli še temnejšo senco nanje.« Radio Peking objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz Kesonga, sedeža se-vernokorejsko-kitajske delegacije, ki trdi, da Sing Man Ri vztrajno poizkuša »uporabiti vse svoje adute v zadnji igri in se obupno upirati«.
Na koncu obtožuje Peking Sing Man Rija, da »ima v rezervi več spletk, da bi preprečil premirje«.
Baje namerava napasti nevtralno cono Pan Mun Joma ter odkloniti po podpisu premirja izpraznitev bodoče demilitarizirane cone na Koreji.
mokorejskih in kitajskih vojakov.
Eisenhower je optimist
Washington, 1. julija (r). Predsednik ZDA Eisenhovver je danes izjavil novinarjem, da je prepričan, da bo sedanji spor s predsednikom južnokorejske republike Sing Man Rijem ugodno rešen.
Dodal pa je, da so razlike pri se- tov in rojakov, sta se DjeTdja in dan jih pogajanjih med Sing Man Rok skupno z Djon Zefom fva-Rijem in Robertsonom zelo resne. 1 novičem in drugimi znašla
Titograd, 1. julija. Ko je devet prebivalcev vasi Štojan, med njimi tudi neka žena, pobegnilo v Albanijo, so bili za sosede, rojake in prijatelje izgubljeni, saj so zagrešili hud greh. Sedaj, ko so se vrnili domov, govore mirno in pripovedujejo, da jim bo eno leto ubežništva v Albaniji dobra šola za življenje
Bilo je popoldne nekega poletnega meseca, ko so prekoračili Bojano in prešli na albansko obalo. Albanska obveščevalna služba je ekspeditivna. Sedemdesetletni Simon Škrilja in njegov vrstnik Djon Kaculji sta se prav hitro znašla v skaderskih taboriščih. O usodi svojih sinov, za katerimi sta prekoračila mejo, nista ničesar vedela.
USTRELJENI »KMETJE SO OŽIVELI«
Ko sta se ločila od svojih oče-
DANES PO SVETU
Spremembe v Budimpešti
Sporočilo o spremembah v vo- bil vei član tega organa. Ta do-
dilnih
organih stranke madžar- I mneva je sedaj končno potrjena.
, .	airam
m delovnih ljudi so objavili fiz slehernih pojasnil in komen-vs >k°i. ^ osebnem oziru je to ena Hmed pomembnej-sPrememb v vodstvih kom-informističnih partij.
Odpravili so dosedanji naziv o neralnega sekretarja in ga za-enjali s sekretariatom treh čla-p°dobne spremembe so iz-dli tudi v drugih vzhodno-propskih državah. Na Češko-MKltem je bila zamenjava Runei klanskega na položaju ge-eraEnega sekretarja in prenos iegovih funkcij na novo usta-ovijeni sekretariat uvod v popolno likvidacijo Slanskega. Od-PWed Malenkova funkciji gene-»lepa sekretarja ni imela take f°f\fdice. Prihodnost bo pokazala, afcšne narave so spremembe v kretariatu »stranke madžarskih delovnih ljudu.
. Sestava novega sekretariata je ». j “kor malo čudna. Poleg Ra-slJa je v njem tudi Ac Lajos, posedanji kandidat za člana CK Pjej sekretar županijskega ko-iteja v Smogiu), ki je Šele na 7v	Postal	Član	politbiroja,
ki- ^an sekretariata Veg Bela,
Težavno bi bilo (pa tudi prezgodaj) ie zdaj ocenjevati najnovejše spremembe v vrhovih madžarske kominformistične stranke. Dejstvo je le, da je prišlo do njih po vrnitvi Rakosija in Farkaša iz Moskve in da so vsekakor posledica tam dobljenih navodil. Morda gre za poizkus ločitve nekaterih najvišjih državnih funkcionarjev od »popolnorjia partijskih« funkcij za poskus, da bi budimpeštansko upravno garnituro razdelili na »državno« in »partijsko«. Morda gre za poskus, da bi vodstvo stranke izpopolnili z novimi ljudmi, ki so nekoliko manj kompromitirani zaradi surovih protidelavskih in proti-kmečkih upravnih akcij.
Več jasnosti bo glede novih sprememb v Budimpešti prineslo konstituiranje nove madžarske vlade. Te vlade namreč niso še do zdaj konstituirali, čeprav so bile volitve že 17. maja. Po nekaterih poročilih se bo parlament sestal 3. julija. Seznam nove vlade bo dal verjetno odgovor na nekatera od teh vprašanj. G. A.
Šolska ladja »Galeb« je na svoji zadnji plovbi po Sredozemskem morju obiskala tudi Grčijo. Ladja se je usidrala pri otoku Krfu, častniki in mornarji pa so ob tej priložnosti počastili spomin padlih vojakov srbske vojske v prvi svetovni vojni, ki so pokopani na otoku Vidu. — Na sliki: častniki in mornarji jugoslovanske vojne mornarice — člani posadke »Galeb« pri polaganju venca na spomenik na otoku Vidu.
uradnih prostorih albanske obveščevalne službe »Sigurimj«. Razgovor je trajal več dni. Agenti obveščevalne službe »Sigurim« so kmalu obvestili Štojane, da so njihove družine, ki so ostale v Jugoslaviji, internirane, njihovi domovi oropani in da je bilo 18 najuglednejših kmetov, njihovih prijateljev in rojakov, ustreljenih. Zato je dolžnost Štojancev. kakor so jim rekli ljudje iz »Sigu-rime«, da se vrnejo v Jugoslavijo in izvršijo naloge, ki jim jih bodo oni naložili.
To je »rodoljubna naloga«, so govorili Štojancem, ki so bili vznemirjeni spričo usode svojih družin in znancev v Jugoslaviji.
PRIVOLILI SO,
DA BODO IZPOLNILI
NJIHOVE NALOGE
V eni noči jim je albanska ladja pomagala, da so se znašli na naši obali. Imeli so težko prtljago: torbe, polne bomb, avtomatsko orožje, hrano in vsak po 1500 letakov. Letaki so pozivali ljudstvo Jugoslavije k vstaji. Nosilcem te vstaje je bila podeljena I podobna vloga: izvajati sabotaže, i diverzije, da bi izpodkopali , oblast in rušili novo Jugoslavijo, j Štojanci so se z vsem tem gradivom znašli v svojem rojstnem i kTaju, na svojih njivah. Javili so : se svojim. Tu pa so bili tudi tisti, j za katere so jim ljudje »Sigu-| rime« rekli, da so bili internirani in ustreljeni. Njihove žene in matere so jih s solznimi očmi prosile, naj ostanejo doma in se prijavijo oblastem. Čutili pa so, da so šli predaleč, da bi se lahko vrnili.
V VOHUNSKI ŠOLI
Ob dogovorjenem času so bili zopet na Bojani. Napisali so poročila za »Sigurimi«. Agenti albanske obveščevalne službe so zatem sklenili, da jih bodo nekoliko bolj izurili za vohunske naloge v Jugoslaviji. Kmalu so Što-janci ugledali Valono in Berat. Tamkaj so se začeli uriti v vohunstvu, ki naj bi ga uporabljali izključno v Jugoslaviji. Štiri mesije so vsak dan po osem ur z njimi na drobno obdelavali sleherni trenutek in vsak njihov postopek, ko bodo prešli v Jugoslavijo. Urili so jih, kako naj dobe zvezo v omenjenih vaseh, kako naj izvajajo sabotaže, diverzije in druga vohunska dejanja. C)b vrnitvi v domovino bi morali pripraviti »vstajo« v Jugoslaviji. Na te besede »vstaja v Jugoslaviji« eo jih nenehno opozarjali njihovi predavatelji v vohunski šoli.
Štojanci so vse to poslušali in si priklicali v spomin tistih 15 dni, ko so bili še v svoji vasi. S
POLOŽAJ V VZHODNI NEMČIJI
Berlin, 1. jul. (AFP). Vrhovni poveljnik sovjetskih okupacijskih čet v Nemčiji general Dibrova je danes odgovoril na pismo treh zahodnih vojaških poveljnikov, trdeč znova, da so nerede dne 17. junija organizirale zahodne sile in »različni fašistični agenti, ki so jih poslali v vzhodni Berlin«. V sovjetskem odgovoru je nadalje rečeno, da trije zahodni vojaški poveljniki niso ničesar
ukrenili, da bi uničili »Številne zločinske in teroristične organizacije v zahodnem Berlinu, ki so pozivale prebivalstvo k novim pustolovščinam in izzivanjem proti vzhodnemu dela mesta in vzhodnonemški vladi«.
General Dibrova poziva zahodne poveljnike, naj »zajamčijo, da zločinski agenti ne bodo več prihajali v vzhodni Berlin in dodaja, da bodo le v tem primeru
nej^r°^n* komite, je popolnoma p—— Z VSEH STRANI SVETA
^ Politbiroju »stranke maorskih delovnih ljudi* so izvedli večje spremembe. Od 17 čla-°v, izvoljenih na zadnjem kon-
samU *maTCa 1951’ jih je ostal° mo še S, Na novem seznamu so
n o drP^lm izpadla imena voj-pa ministra Mihalga Farkaša, ^vistra za vzgojo Josefa Renata, “predsednika vlade Karolga sa, bivšega organizacijskega se-lrv> stranke madžarskih de-nih ljudu Istvana Kovacsa. rtina Horvatha in drugih -» Mihaly Farkaš je bil po mne-ju večine opazovalcev eden naj-nn J JotLlpnlh ljudi sovjetske vlade Madžarskem. V prvem času vojni se je ukvarjal z organi-ie , varn°stne službe. Pozneje - ® skladu z načrti za remilitari-actjo Madžarske prevzel vojaški sh°T ^eval ima pomembne »za-sk9e* 20 rusifikacijo rnadžar-„ kulturnega življenja, za .».:i!rl[an^e moskovskih birokrat-n:	dogem	madžarskim	kultur-
delavcem. O Kovacsu Istva-vnri° 7nn°Pi še za časa nedavnih wnamentarnih volitev sodili, da Z,le!,r*adirnn Njegovo ime se je mPojavilo šele na šestem obič neke županijske liste brez biml a noslova »čian polit-dei..	stranke	madžarskih
ttlon«? L udi«. Ir tega ir bilo e sklepati, da že tedaj ni
ZDA
Podaljšana pooblastila
Wash(ngton, 1. julija (AFP) Predsednik ZDA Eisenhovver Je sinoči podpisal zakon, s katerim se za čas trajanja korejske vojne podaljšujejo pooblastila za izrekanje sodb zaradi vohunstva, sabotaže in podobnih prestopkov. Ta pooblastila so po ustavi določena le za vojni čas.
Posojilo Franciji za Maroko
tVashlngton, 1. Julija (Reuter) Ameriška Uprava za vzajemno varnost je odobrila včeraj Franciji posojilo dveh milijard 628 milijonov frankov za raz
ŠVEDSKA
Rusinje so pustili iz SZ
Stockholm, 1. julija (United Press) včeraj Je prispela v Helsinke prva skupina Rusinj, soprog ameriških državljanov, ki so Jim dovolili odhod iz Sovjetske zveze. V prvi skupini so soproga dopisnika Associated Pressa v Moskvi Edija Gilmora z dvema otrokoma, soproga funkcionarja ameriškega veleposlaništva v Moskvi in gospa Ethel Balašova, žena nekega Rusa, ki je bila rojena v ZDA, z dvema hčerkama.
SOVJETSKA ZVEZA
Smrt Pudovkina
Moskva, i. julija ,AFP) Sovjetski list »Izvestia« poroča, da Je umrl znani sovjetski filmski režiser Vsevolod Pudovkin. Časopis hkrati poroča, da je umrl tudi slikar Vasilii Jakovljev.
JAPONSKA
Žrtve doslej najhujše poplave
Tokio, 1. julija (United Press) Po nepopolnih podatkih Je zaradi poplav in neurja na otoku Klu Slu izgubilo življenje 800 ljudi, medtem ko Jih okrog 750 pogrešajo. 900 nadaljnjih prebivalcev je bilo ranjenih.
Iskanje žrtev te naj hujše poplave v japonski zgodovini se nadaljuje. —
Mislijo, da bo število žrtev še zelo naraslo. Ker se vreme še vedno ni zboljšalo, grozi nevarnost, da bo otok opustošil nov orkan z brzlno 250 km na uro, ki prihaja s Filipinov.
Zaradi poplav Je ostal nad milijon prebivalcev tega otoka brez strehe.
Nad 15.000 hiš Je popolnoma uničenih, ___________ ______________
379.000	ha obdelovalne zemlje pa Je | Predsednik perzijske vlade Mosadek pod vodo Izgubili so tudi 2120 plov- i je dosegel danes veliko zmago, ko je nih objektov.	I	Medžlls zamenjal dosedanjega svoje-
ga predsednika Ajatolaha Kašanija, muslimanskega verskega prvaka, ki je na čelu opozicije proti zahtevam ministrskega predsednika ki zahteva posebna pooblastila.
Perzijski Medžlls je izvolil za svojega predsednika Mosadekovega pristaša Moazamija. Pred glasovanjem je Kašanl Izjavil, da bo Mosadek »obsojen na smrt, če bo nadaljeval poskuse za uvedbo diktature v državi«.
TUNIS
Atentat na prestolonaslednika
Tunis, 1. julija (United Press) Tuniški teroristi so danes resno ranili
naslednika tuniškega beja' Azedina
do 585 milijonov frankov bodo uporabili za razvoj virov električne energije, ostanek pa za modernizacijo železniškega prometa in pristanišč.
Harriman proti makartizmu
Boston, 1. julija (United Press). Bivši predsednik Uprave za vzajemno varnost v demokratski vladi Harriman Je pozval predsednika ZDA Ei-senhowerja, naj zavzame Jasno stališče do »zažiganja knjig« in Jasno sporoči, da ne bo »trpel groženj«. Harriman, ki ni izrecno omenil senatorja Me Carthyja, je izjavil, da spominja odstranjevanje knjig iz ameriških knjižnic v tujini na »strahote zažiganja knjig pod Hitlerjem«.
PERZIJA
Mosadikova zmaga
Teheran, 1. julija (United Press)
ki je naklonjen Francozom Francoske oblasti sporočajo da so atentatorja prijeli.
2e od začetka francosko-tunlškega spora v letu 1950 so Azedina nacionalisti stalno napadali, ker Je naklonjen Francozom.
FRANCIJA
Pavlov zapušča Pariz
Pariz, 1. julija (AFP) Sovjetski veleposlanik v Parizu Aleksej Pavlov je dokončno zapustil svoje službeno mesto v Franciji. Trdijo, da bo še danes odpotoval z letalom v Moskvo.
VELIKA BRITANIJA
Smrtna kazen ostane
London, 1. julija (AFP). Spodnji dom je zavrnil predlog, naj bi v Veliki Britaniji za pet let odpravili smrtno kazen. Ta predlog, ki so ga zavrnili z 256 glasovi proti 195, Je stavil laburistični poslanec Silverman.
obnovili promet med vzhodnim in zahodnim Berlinom.
Zaradi težavnega prehrambenega položaja je izdala vzhodnonemška vlada včeraj odločbo, po kateri bodo od 1. julija dalje na živilske nakaznice izdajali tudi obroke mesa.
Ta ukrep je sledil sklepu z dne 25. junija, po katerem je dala vzhodnonemška vlada za prehrano prebivalstva 25.000 ton mesa iz posebnih zalog. To meso so razdeljevali deloma na živilske nakaznice, deloma pa so ga prosto prodajali v državnih trgovinah.
V Berlinu so uradno sporočili, da je prejšnji mesec pobegnilo v Zahodni Berlin 467 vzhodnonemških policistov. V prvih šestih mesecih pa je pobegnilo 986 policistov, med njimi 84 častnikov.
svojimi očmi eo .tedaj videli, dal od »streljanja«, aretacij, ropanja ne bi nič imeli. In vsak dan bolj je dozorevala v njih misel, da bi se vrnili na svoje domove.
Njihova vohunska baza je bila potlej vas Gurizi v bližini Skadra. Na tej bazi se je nadaljevalo njihovo vohunsko izpopolnjevanje. Toda tukaj so zvedeli mnogo novosti tudi o življenju albanskega kmeta. Lakota in beda sta potrkali na vrata vseh vaških hiš. Štojanci se spomin jajo; da se je neka družina v tej vasi hranila samo s travo. Do »sumljivih« ljudi nimajo albanske oblasti nikake milosti. Nekega kmeta je ob povratku iz bolnišnice ustavila približno opoldne vojaška patrulja in ga ubila sredi ceste.
Minilo je eno leto odkar so Štojanci v Albaniji. Mnogi izmed njih so že večkrat prekoračili mejo z enakimi nalogami kot prvikrat. Videli so, kje je resnica. Zvedeli so za laži in prevare albanskih informbirojevskih voditeljev. Toda kam sedaj? Hudo so se pregrešili zoper svoje ljudstvo in svojo domovino. V Albaniji so jim pripovedovali, da bi jih jugoslovanske oblasti razsekale, brž ko bi jih ujele. Spričo svojih dejanj so tudi imeli razlog, da se boje. Toda grenka izkušnja jih je naučila, komu naj verujejo. Odločili so se. Djerdžov sin je skrivaj odšel v Skader in se sešel z očetom. Dogovorila sta se, da bosta pobegnilaa v Jugoslavijo, pa naj se zgodi kar hoče.
NAMESTO ZASLUŽENE KAZNI
Spet čez Bojano. Stojance so vznemirjale misli o strogi zasluženi kazni, ki so jo pričakovali. Javili so se obmejnim stražarjem, potem pa so odšli na svoje domove. Minil je eden, dva, tri in nešteto dni, pa so bili še vedno svobodni. Začeli so delati. Toda nekega dne so se tudi spomnili nanje. Ljudska oblast, ki so jo hoteli zrušiti, jih je podprla z denarjem, obleko in jih ohrabrila.
R. Vukčevič
Lord Mountbcrten bo obiskal Turčijo
(Od stalnega dopisnika >Borbe<)
Carigrad, 1. julija. Poveljnik pomorskih sil jugovzhodnega odseka severnoatlantskega pakta lord Mountbaten bo julija obiskal Turčijo na povabilo predsednika turške republike Djefala Bajara. V njegovem spremstvu bo poveljnik angleškega sredozemskega brodovja. S prihodom admirala Mountbaten bo obiskala Carigrad tudi angleška eskadra 22 enot.
Radakrišnan vnovič 5 predsednik UNESCO '
Pariz, 1. julija (AFP). Indijskega podpredsednika dr. Rada-krišnana so vnovič izvolili za predsednika generalne konference UNESCO. To dolžnost bo opravljal vse do prihodnje konference UNESCO, ki bo 1. 1954 v Montevideu.
• Na današnjem sestanku izredne generalne konference UNESCO je dr. Radakrišnan izrazil obžalovanje, ker sta Madžarska in Češkoslovaška zapustili to organizacijo.
O mednarodnem položaju pa je dr. Radakrišnan dejal, da vsi narodi na svetu žele mir.
Delne volitve v Britaniji
London, 1. julija (AFP). Delne volitve za poslansko mesto v Abingdonu v Birkshireu so se končale z zmago konservativnega kandidata Aireya Neava, ki je dobil 5860 glasov več kot laburistični kandidat. Volitve so razpisali, ker je dobil bivši konservativni poslanec tega kraja naslov lorda in je s tem avtomatično postal član Zgornjega doma.
Adenauerjeve zahteve do Moskve
Bonn, 1. julija (AFP). Ob začetku zadnje zunanjepolitične razprave v sedanjem Bundestagu je zahodnonemški kancler Adenauer sporočil, da so začele tri zahodne sile obnavljati normalne diplomatske stike z Zahodno Nemčijo že pred ratifikacijo splošnih pogodb.
Adenauer je dodal, da so po obvestilih njegove vlade najmanj 62 oseb obsodili na smrt in najmanj 25.000 ljudi aretirali po junijskih neredih v Vzhodni Nemčiji. Zahodnonemška vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi bili aretiranci čvmprej izpuščeni.
Adenauer je nato razložil zahteve svoje vlade do Sovjetske zveze. Zahodnonemška vlada zahteva otvoritev prehodov na demarkacijski črti, odstranitev ovir za demarkacijsko črto, prost promet za vse Nemce v vsej Nemčiji, svobodo tiska in zborovanj v Vzhodni Nemčiji, dovoljenje za delovanje vseh demokratičnih
strank in zakone, ki naj zavarujejo državljane pred samovoljo okupatorja. Adenauer je omenil kot pogoj za sestanek štirih velesil o nemškem vprašanju izpustitev vojnih ujetnikov, civilistov in obsojenih Nemcev, ki so še vedno v Sovjetski zvezi.
Incidenti v Berlinu
Berlin, 1. julija (AFP). Davi se je izvedelo, da so sovjetske straže v vzhodnem Berlinu sinoči streljale na neko žensko, ki je prišla v zahodni Berlin na meji sovjetskega in francoskega sektorja. Zena se je vrgla na tla, vtem pa sta dva sovjetska vojaka prešla pet metrov v notranjost francoskega sektorja in jo s silo odpeljala v sovjetski sektor Berlina.
Z druge strani se je zvedelo, da sta dva mlada Berlinčana preplavala reko Spree na meji med sovjetskim in ameriškim sektorjem ter se zatekla v zahodni Berlin.
Iz očero/šn/e aruge izdaie
ZDA in združitev Nemčije
Dulles in Connant o ciljih ameriške politike in o položaju po 17. juniju
Bonn, 30. jun. (Tanjug). Danes je ameriški visoki komisar Connant izjavil, da je združitev Nemčije slej ko prej cilj ameriške politike. Zahodne sile bodo še nadalje storile vse, kar je v njihovi moči, da napravijo konec sedanjemu položaju v vzhodni coni Nem čije, kjer se prosovjetski režim ni usidral, kar so dokazali junijski dogodki. Dejal pa je, da bo treba še pred združitvijo Nemčije odstraniti diktatorski aparat v tem delu Nemčije.
Ameriški visoki komisar je rekel tudi* da bodo v doglednem času vse zainteresirane sile ratificirale generalno pogodbo Nemčiji. Komisar Connant je poudaril, da generalna pogodba veže tri zahodne sile in Nemčijo.
W ashington, 30. jun. (AFP) -Na današnjem sestanku z novi narji je ameriški zunanji minister dal| časa govoril o nedavnih neredih v sovjetski coni Nemčije. Izjavo o tem je imel že pripravljeno. Poudaril je, da se je Sovjetska zveza zelo razširila in da sedaj nadzoruje kakih 600 milijonov neruskega prebivalstva nekdanjih 15 neodvisnih držav. Pristavil je, da je bil vedno mnenja, da se ti narodi ne morejo stisniti
a’ sovjetski kalup, zlasti če svo-ni narodi živahno podpirajo njihova upanja in jim dokazujejo, da jih niso pozabili. V evropskih satelitskih državah so se pojavili resni neredi, ki pričajo, da žele njih narodi sami voditi svoje države in da odklanjajo vodstvo Moskve. Izjavil je: »Nezlomljiva morala ljudstva se je pokazala v Berlinu, kjer so mladinci brez orožja pobirali kamenje po cesetah in ga metali na tanke.
Ameriška vlada sodi, da so svobodne volitve v vsej Nemčiji edina realna pot za ustvaritev nemške enotnosti. Dulles je pristavil, da bo s tem v zvezi ena izmed glavnih skrbi treh ministrov, da bi našli način, kako bi sovjetski
vladi sporočili zahodno stališče glede svobodnih volitev v Nemčiji.
Cbsedno stanje
V VZHODNI NEMČIJI UKINJENO
Bonn, 30. junija (Tanjug) — Vojaški poveljnik sovjetskega sektorja Berlina generalmajor Di-brova je danes ukinil obsedno stanje v vzhodnem Berlinu, ki so ga uvedli 17 junija po uporu vzhodnoberlinskih delavcev. Obsedno stanje se bo prenehalo opolnoči med 30. junijem in 1. julijem. V vzhodnonemških mestih Chemitz in Rostock so obsedno stanje že prej ukinili, podatkov o ostalih mestih sovjetske cone pa še ni.
Dr. Bebler v Trstu
(Od stalnega dopisnika »Borbe) Trst, 30. junija. Nocoj so prispeli iz Ljubljane v Trst državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj, član Izvršnega sveta LRS Vida Tomšič, državni svetovalec in poslanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Stanislav Kopčak, državni sekretar za narodno gospodarstvo LR Hrvat-ske Marjan Cetinič in svetovalec v državnem sekretariatu za narodno gospodarstvo LR Hrvatske Branko Zlatarič.
Dr. Bebler in drugi gostje so prišli v Trst na tržaški velesejem na katerem razstavlja tudi Jugoslavija. Jugoslovanske goste je sprejel v Sežani šef gospodarske delegacije FLRJ v Trstu profesor Jože Zemljak.
Nocoj so se udeležili predstave »Miklove Zale« na tržaškem stadionu »1. maj«, ki jo je uprizorilo Slovensko narodno gledališče I v Trstu.	M.	P.
Vojaški položaj Zahodno Evrope
Pariz, 30. jun. (Tanjug). Novi poveljnik oboroženih sil Atlantskega pakta v Evropi general Alfred Griinther je v francoskem časopisu »La Revue de la Defance nationale« opisal delovanje vrhovnega poveljstva sil Atlantskega pakta v Evropi v dveh letih od njegove ustanovitve. Griinther pravi, da je glavni štab izdelal za vsako sektorsko poveljstvo Atlantskega pakta načrte, ki določajo njihove naloge v primeru krize. Pri tem pripominja, da sedanje sile ne zadostujejo za obrambo
pri-
letih
Konferenca o letalskem prometu nad Berlinom
Berlin, 30. junija (AFP). Dobro obveščeni britanski krogi sporočajo, da bo jutri sedmi sestanek konference štirih o varnosti zračnega prometa med Berlinom in Zahodno Nemčijo. Menda bo ta konferenca v britanskem poveljstvu v Charlottenburgu.
V Donavski komisiji potvarjajo
resnico o jugoslovanskih naporih za enakopravno poslovanje in zboljšanje plovbe po Donavi
Galac, 30. Jun. (Tanjug). Na seji Donavske komisije so proučili poročilo sekretariata o izpolnitvi delovnega programa za prvo letošnje polletje. Poročilo so v glavnem sestavili tako, da izzveni kot obtožba Jugoslavije, da ne izpolnjuje obveznosti do Donavske komisije.
V kritiki dela Dunavske komisije Je Jugoslovanska delegacija opozorila na dejstvo, da je tajništvo slabo in neorganizirano poslovalo, poročilo pa da je tendenciozno in zato za Jugoslavijo nesprejemljivo. Vodja Jugoslovanske delegacije Slu volj ub Petrovič Je z dokumenti dokazal, kako veliki so bili napori Jugoslavije na njenem sektorju Donave, da bi olajšala plovbo, in da doslej glede plovbe Jugoslaviji niso še ničesar očitali. Petrovič Je v zvezi s tem opisal prizade-' vanje jugoslovanske delegacije za izboljšanje dela Donavske komisije, kar pa Je tajništvo v svojem poročilu preprosto zamolčalo. Seveda Je večina delegatov pohvalila tudi tako slabo poročilo tajništva
Večina je predlagala sodelovanje s tajništvom, toda pri tem njeni zagovorniki niso povedali na kakšnih načelih bo to sodelovanje temeljilo. Mislijo, da mora ostati pri sedanjem stanju, toda to pomeni, da bi vso oblast in pravice še nadalje imela le ena država, kar pa nikakor ni mogoče. Jugoslavija si Je zato že od začetka dela Donavske komisije prizadevala, da bi uresničila to sodelovanje, toda le na enakopravnih temeljih in z zagotovitvijo enakih pravic in koristi vseh podonavskih držav. Na nedavni konferenci posebne koml-
Francoska zbornica
SE NI POTRDILA LANIELOVE VLADE
Pariz, 30. jun. (AFP. Francoski zbornici se je danes predstavila vlada Josepha Laniela. Po kratki razpravi je bilo s 386 proti 211 glasovom sklenjeno, da se debata o sestavi vlade odgodi.
S A H
Borbeno partije
V TRETJEM KOLU JUBILEJNEGA SAMPIONATA Ljubljana, 30. junija V današnjem Ul. kolu jubilejnega šahovskega šam-pionata so bili doseženi naslednji rezultati:	Guzei—Šiška 0:1, KoCovar—
Pirc remi, KržiSnik—Grosek pre'inje-no, Levačič—Slkošek (se ob času poročanja še igra), Preinfalk—Germek remi, Puc—Izvekov 0:1 (po kontuma-cu; o tej partiji bo ' alo razsodišče). Gabro Sek —Krivec remi, Vavpetič—Inž. Vidmar prek.
Po Ul. kolu le vrstni red naslednji: Germek 2,5, Preinfalk 2. Grosek. Slška 1,9 d) Kočevar, Pirc, Gabrovšek 1,5 Itd.
Partija lz II kola Kržišnik—Sikošek ge Je nčaia z z. ago Kržišnika V četrtem kolu Igrajo naslednji part:	'ka—Vidmar. Krivec Va ,je-
tlč, Izvekov-Gabrovšek, Germek -Puc, Slkošek Preinfalk, Grosek—Levačič, Kočevar—Kržičnik, Guzel—Pirc.
sije v Bukarešti pa Je predstavnik Sovjetske zveze dokazal, da ne želi spremembe dosedanjega položaja.
Na koncu zasedanja so z veliko večino sprejeli poročilo sekretariata, jugoslovanska delegacija pa je glasovala proti.
Spremembe na Madžarskem
Dunaj, 30. jun. (Tanjug). MTA poroča, da Je CK madžarske delavske stranke sklenil ukiniti položaj gene-raznega tajnika in imenovat; nov sekretariat. V novi sekretariat so bili imenovani dosedanji generalni sekretar Matyas Rakosi, Lajos Acs in Bela Veg. Ukinili bodo tudi organizacijski komite. Obrambni minister Farkaš in prosvetni minister Revai sta izpadla iz vodstva stranke.
STEVENSON V RIMU
Rim, 30. Jun. (AFP). Danes Je Adlai Stevenson prispel iz Aten v Rim. Tu bo ostal nekaj dni in se bo sestal z vodilnimi politiki
ANGLO-SOVJETSKI SPORAZUM O RIBOLOVU
London, 30. junija (UP). Pristojni krogi danes opozarjajo, da Je Sovjetska zveza pripravljena obnoviti konvencijo z Veliko Britanijo o ribolovu, ki bo prihodnji mesec potekla Britanski veleposlanik v Moskvi Gascog-ne se je minuli teden o tem razgo-varjal z zunanjim ministrom Molotovom. Kaže, da Je Sovjetska zveza pripravljena na podaljšanje dogovora
pred morebitnim napadom, sta vi j a pa, da so v dveh dosegli tak napredek, da bi si morebitni napadalec vsekakor dobro premislil, preden bi napadel. General Griinther pravi, da imajo sile Atlantskega pakta v Evropi sedaj 40 divizij in 4000 letal prve črte, nujno pa potrebujejo še rezerve, ki bi jih lahko hitro mobilizirali.
Zunanji ministri
BALKANSKEGA PAKTA SE
SNIDEJO V ATENAH
Atene, 30. jun. (Tanjug) — Grški minister zunanjih zadev Stefanopulos je nocoj izjavil, da bo bližnja konferenca ministrov zunanjih zadev Grčije, Jugoslavije in Turčije 7. julija. Hkrati je minister Stefanopulos izrazil upanje, da bo jugoslovanskemu državnemu tajniku za zunanje zadeve Koči Popoviču zdravstveno stanje dopuščalo, da se udeleži konference.
Jugoslovanski zakoni
V JUGOSLOVANSKI CONI STO
Koper, 30. jun. (Tanjug) — Današnja številka Uradnega lista Vojaške uprave objavlja pet na-redb, s katerimi je bilo razširjenih na jugoslovansko cono STO več jugoslovanskih zakonov in uredb. Med drugim bo začel tudi tu veljati jugolovanski zakon o Ljudski milici. Navedba o tem določa, da Vojaška uprava organizira in nadzoruje ljudsko zaščito. Ostale naredbe se nanašajo na pooblastila ljudskim odborom, da smejo predpisovati javne dajatve, na finansiranje in poslovanje zdravstvenih ustanov in na prodajanje stanovanjskih poslopij ljudske irnovine.
Posvet v Moskvi
New York, 30. jun. (AFP). V sovjetskem zunanjem ministrstvu bo posvetovanje o problemih sovjetske zunanje politike. Posvetovanja se bodo udeležili sovjetski diplomatski zastopniki v ZDA, Veliki Britaniji in Franciji Sovjetski veleposlanik v ZDA Georgij Zarubin Je danes popoldne z letalom odpotoval v Moskvo. V Moskvo sta odpotovala tudi sovjetski veleposlanik v Franclji Pavlov in veleposlanik v Veliki Britaniji Malik.
Pred odhodom Je Pavlov obiskal predsednika francoske republike Vincenta Auriola. Jakov Malik je včeraj v Foreigne Officeu obiskal stalnega podtajnika Williama Stronga, danes pa britansko ministrstvo zunanjih zadev, kjer ga je sprejel Selwyn Lloyd.
Hajdukov uspeh v Helsinkih
Finsko reprezentanco ]e premagal z 5:2 (2:1)
(Od posebnega dopisnika)
Helsinki, 30. Jun. Oanes je bila na olimpijskem stadionu mednarodna tekma med Hajdukom ln finsko reprezentanco. Tekmo Je gledalo * nad
20.000	ljudi, kar priča o ugledu našega športa v tujini.
Hajduk Je igral v postavi: Beara — Kokeza, Grčič I. — Broketa. Delič, Ljuštica — Senčar, Matošič, Vukas, Vidoševič, Arapovič. V drugem polčasu Je na mesto poškodovanega Deliča stopil Brkljač
Hajduk Je zelo dooro igral ln navdušil finsko občinstvo. V finski reprezentanci le Igralo 7 Igralcev, ki so igrali že proti Belgiji ln 4 novi kandidati za državno reprezentanco. Finci so bili zelo nevaren nasprotnik, toda spretna obramba Hajduka jih )e obvladala. Beara se ]e tudi danes izkazal. Poleg njega so bili zelo vidni tudi Vukas. Broketa. Grčič I. tn Senčar.
Gole so dosegli Senčar v 9. In 5?
minuti, Vukas v 23 ir 48 ter Matošič v 42 minuti Finci so v 8. minuti prešli v vodstvo zaradi LJuštičevega avtogola, drugi gol pa so dosegli s prostim strelom v fi3 minuti
Pravično Je sodil mednarodni finski sodnik Hami tz Helsinkov Med
KOŠARKA
PARTIZAN : BSK 64:61 (33:30) O ZUNANJI POLITIKI Beograd, 30. Jun (Tanjug) Včeraj je Partizan v tekmovanju vzhodne skupine za državno prvenstvo v košarki premagal BSK s 64:61 (33:30).
V Hongkongu se že nad mesec dni širijo vesti iz Kitajske, da je podpredsednik sindikatov in minister za delo LR Kitajske Li Li San izgubil položaj in da so ga celo vrgli iz Partije. Prvi znak. da Li Li San ni več na visokem sindikalnem položaju, je bil sedmi kongres vsekitajskih sindikatov v Pekingu, kjer njegovega imena sploh niso omenili. Tudi v seznamu članov novega Izvršilnega odbora sindikatov ga ni. To je bilo tembolj značilno, ker je imel Li Li San glavne referate in glavno besedo na vseh prejšnjih kongresih in tudi na manjših sindikalnih zborih. Zadnji dve leti je *edalje bolj stopal v ospredje političnega življenja na Kitajskem.
Sama odstranitev najvišjega sindikalnega voditelja v novih okoliščinah razvoja Kitajske ne bi bila posebno pomembna. Kitajska je v začetku letošnjega leta stopila v novo fazo gospodarskega razvoja, ubrala je pot industrializacije in načrtnega gospodarstva. V tej zvezi bi človek pričakoval, da bodo prišli na najvišje položaje novi ljudje, ki imajo za uspešnejše delo več pogojev kakor stari. Ker pa je pri vsem tem šlo za Li Li Sana, dobi ta zadeva še drugo stran. Li Li San je eden izmed ustanoviteljev Kitajske komunistične partije. Res ga ni bilo na sestanku dvanajstih v neki šoli v Šanghaju julija 1921, ko je bila Partija ustanovljena, pač pa je hkrati skupaj s Cu En Lajem ustanovil kitajsko sekcijo KP v Franciji, kjer se je takrat mudil. Po vrnitvi na Kitajsko se je odlikoval sindikalnem gibanju. Po nepotrebnem porazu velike kitajske revolucije leta 1927, ki ga je povzročila Stalinova strategija, in po še nepotrebnejših izjalovljenih pučih, zaradi katerih je prišel iz Moskve Hans Neuman, da je zamenjal Bcrodina, je Li Li San z večino voditeljev odpotoval v Moskvo. Na VI. kongresu KP Kitajske julija 1928 v Moskvi je bil izvoljen za generalnega sekretarja Partije in poslali so ga nazaj na Kitajsko, kjeT se je bilo Mao Ce Tungu že posrečilo uposta-viti solidno bazo in voisko, čeprav so ga vrgli iz Politbiroja in Frontnega komiteja Partije, ker se je upiral direktivam Kominterne, naj ne upostavlja Sovjetov in ne uveljavlja agrarne reforme.
Tem uspehom je treba pripisati, da so iz Moskve in CK nehali obsojati kitajsko Rdečo armado, da »brez cilja ropa in požiga«, da so nehali govoriti o »lumpen-proletarski in banditski psihologiji«, o »kmečki psihologiji« in podobno. Po vrnitvi iz Moskve je Li Li San navezal stike z Maom in Cu Derem. Li Li San je kmalu spoznal moč Mao Ce i unga in zelo si je prizadeval, da bi si podredil njegove enote. Na poziv Moskve, naj začne osvajati mesta, je Li Li San junija 1930 ukazal Mao Ce Tungu, naj zavzame glavno mesto pokrajine Human Čangsu. Mao je bil proti tej strategiji in gverilske vojne ni hotel opustiti, ker ni verjel, da bi lahko mesto držali. Vendar pa se je uklonil. Ko je v Šan Šu doživel poraz, je Mao odklonil nadaljnjo pokorščino Li Li Sanu, ki je zahteval nove napade, in se začel odločno boriti proti Li Li Sanovi, oziroma moskovski politiki, da bi vasi in gverilske akcije opustili ter začeli osvajati mesta.
Neverjetno brutalni, nepopisno brezobzirni in silno kruti Li Li San, kakor ga opisujejo vsi. ki so imeli z njim kaj opraviti, pa je organiziral upor nekega korpusa Maove vojske proti Mau in aretiral ves oblastni Sovjet. Mao pa je hitro in odločno zatrl upor in se začel na svojem ozemlju boriti proti Li Li Sanovernu vplivu in politiki. Za svoj uspeh se je mo-
ral zahvaliti vdanosti svojih komandantov Cu Deja, Peng Teh Htf&ja in drugih.
Moskva ni mogla preboleti tega Li Li Sanovega neuspeha in v pismu z dne 16. novembra 1930 je ostro napadala »Li Li Sanovo politiko«, čeprav je Li Li San s pomočjo 6vojega organizacijskega sekretarja Cu En Laja na tretjem plenumu komaj mesec dni prej dokazal, da je bilo vse, kar je delal, v skladu z direktivami iz Moskve. Za Moskvo je morala biti huda žrtev, ko je Li Li Sana odstranila, kajti na Kitajskem dotlej še ni imela ubogljivejšega in sposobnejšega človeka. Toda za takšen plen, kakor je bila Maova vojska in osvobojeno ozemlje, ki ga je hotela Moskva izkoristiti v svojih takratnih pogajanjih s Cangkajškom, je bilo pač vredno žrtvovati Li Li Sana. Več kot verjetno je, da so Li Li Sana izmenjali samo, da bi ga lahko imeli pod kontrolo. Na drugi strani pa najbrž Moskva ničesar ni izgubila s tem, da je Lia zamenjal Vang Ming, mlad mož brez ugleda, zato pa prav tako pripravljen nadaljevati pustolovsko politiko Moskve pod skrbništvom novega moskovskega odposlanca Pavla Mifa, ki je Vang Minga tudi pripeljal s šolanja v Moskvi.
V prepričanju, da je z odstranitvijo Li Li Sana odstranjena tudi sleherna nevarnost pred »Li Li Sanovo linijo«, je Mao dovolil Mifu in Vang Mingu, da sta prišla na njegovo ozemlje ter prevzela vojaško in politično
vodstvo. To se mu je bridko maščevalo, ker je zaradi tega kmalu izgubil svoje svobodno ozemlje m se moral odločiti za legendarni umik, znan kot dolgi pohod, na katerem je januarja 1935 naposled strmoglavil eksponente Kominterne ter sam stopil na čelo Partije in vojske.
Po izmenjavi se je Li Li Saa umaknil v Moskvo in se šele leta 1945 vrnil s sovjetsko vojsko, ko ie vdrl v Mandžurijo. Na VII. kongresu KP leta 1935 je bil imenovan za političnega sekretarja Maove mandžurske vojske, 1. 1945 je bil izvoljen v CK, leta 1949 pa je postal v Cu En Lajevem Administrativnem svetu minister za delo.
Očitno je, da je moral imeti Li Li San zelo močno podporo, da se je po vsem, kar je storil Mao Ce Tungu in kitajski revoluciji, dokopal do tako važnega položaja na Kitajskem. Kaže, da je s Stalinovo smrtjo ta podpora tako popustila, da so ga lahka odstranili. Ce so vesti o odstranitvi Li Li Sana v okviru dogodkov, predvsem uspeh Kitajcev, da poprej od Moskve izsilijo premirje na Koreji, resnične, utegn* biti ta obračun Mao Cen Tunga z eno najbolj mračnih moskovskih lutk na Kitajskem in njegovim osebnim sovražnikom uvod v morebitni preokret, da nova Kitajska ne bo več slepo zaupala in se pokorila Moskvi. To bi utegnilo okrepiti tiste sile na Kitajskem, ki hočejo v graditvi svoje domovine hoditi svojo pot
Vlado Teslii ,
S POTI PO ANGLOAME RIŠKI CONI STO
MIRAMAR
(Od stalnega dopisnika »Borbe«)
Trst, julija Nekega večera 1855. leta je pihal močan veter in ogromni sivi valovi so razburkali sicer mirno morje v Tržaškem zalivu. Majhni in hitri čolni slovenskih ribičev iz Sv. Križa, Proseka in Kontovelj so se že umaknili nevihti, ko je ob Grljanski obali, med Barkovljami in Devinom, pristala velika ladja in se s težavo zasidrala. Bila je admiralska ladja 23-letnega avstrijskega nadvojvode Maksimilijana Habs burškega, brata cesarja Franca Jožefa.
Nadvojvoda je dotlej potoval že po mnogih morjih, toda lepa slovenska obala in prekrasen razgled z grljanskega rta sta ga zelo navdušila. Odločil se je, da si bo tu sezidal dvorec. Tako je nastal dvorec »Miramar«, razkošna stavba z lepim parkom, ki je še danes najlepši okras Tržaškega zaliva.
*
Tu so nekoč slovenske družine Grljanc, Cjak in Danev imele vinograde in vrtove. Maksimilijan je odkupil zemljo in prosil znanega inženirja Karla Jun-kerja, naj mu pomaga izpolniti načrt 1860. leta se je s svojo ženo belgijsko princeso Charlotto začasno naselil v stranskem pro vizoričnem dvorcu. Maksimilijan ni dočakal dograditve Miramara.
Kmalu se je s svojo ladjo »Novara« spet odpravil na dolgo potovanje. Nekega dne se je izkrcal v Mehiki in se razglasil za cesarja. Iz Mehike in drugih dežel so zdaj prihajali v Miramar dragoceni okraski, porcelan, knjige, ebenovinasto pohištvo, redke južne rastline, slonova kost in podobno. Prostorne dvorane gradu, ki so ga šele zidali, so se polnile z lepimi predmeti z Vzhoda in Zahoda, v okolici dvorca pa je nastajal zanimiv park pestrih barv in bujne vegetacije.
gledalci so bili tudi naš poslanik v Finski dr. Zore ln drugi diplomatski predstavniki poleg finskih lavnih in kulturnih delavcev.
Prihodnja Hajdukova tekma bo v petek v Tampereu proti reprezentanci severne Finske. Tekma bo na istem stadionu, kjer Je lani naša reprezen tanca premagala Sovjetsko zvezo.
Sime Poduje
TEKMOVANJE V SKOKIH V VODI'
Dobrin dosegel rezultat evropske vrednosti
Ljubljana, 30 Jun Danes je bn. na Centralnem ljudskem kopališču tekmovanje skakalcev plavalnega klu ba »Ilirije«. Skakali so Dobrin z 10 m stolpa Keber s 3 metrske deske h' Nevenka Keber s 5 m stolpa Dobri : nov rezultat v skok'h » stolpa je j eden najboljših letošnjih rezultatov j v Evropi Kebei Je Imel smolo In Je pri dveh skokih padel Vendar Je to 1 zanj uspeh saj po lanski nesreči, ska j če mlže Izven konkurence Je ska kal trener naših najboljših skakalcev j Prlbošek, ki Je dosegel odličen re I zultat
Rezultati: pionirji i m: Koprivšek 34,75, pionirke 1 ra: Blažič 10,02; za četniki 3 m:	Pusttšek 39 95; članice
3 m: Nevenka Keber 48,95, članice 5 m Nevenka Keber 39,84, člani — olimpij skl razred, 3 ra: Keber 126,24 Pribo šek 122,31, (izven konkurence); člani olimpijski razred, 10 m: Dobrin Jože I 138.46.	—er.	•
Le Charlotta se je vrnila v ta grad. Ko se ji je 1866. leta omračil um, so jo spet poslali v Gr-ljan. Maksimilijana pa so kmalu po kronanju za mehiškega cesarja mehiški revolucionarji ustrelili.
Lepega junijskega dne se nam je ponudila priložnost, da obiščemo Miramar. Ko smo mimo ameriškega vojaka, ki straži ob vhodu, vstopili v park, je popoldansko sonce sijalo na dvorec in veliki park.
Vsega dvorca si ni mogoč« ogledati. Del stavbe je zasebno bivališče. Mnogo stvari so že odnesli in spravili v dunajske muzeje. Toda preostali predmeti, reprodukcije velikih umetniških slik, stare kitajske vaze, umetniško izdelano pohištvo, orožje, razkošne dvorane z razgledom na morje, mozaik po tleh in stropi z grbi Miramara še zdaj pričajo o velikem razkošju, ki ga Maksimilijan nikoli ni užival.
Po Maksimilijanovi smrti so se v Miramaru vrstili razni stanovalci. Tu sta bivala Rudolf in Ferdinand Habsburški. Med italijansko okupacijo je tu nekaj časa prebival vojvoda Amadeo d’ Aosta. Po 1945. letu pa so se tu nastanili višji ameriški oficirji.
mmAm
Miramar pri Trstu
Nekateri se niso radi selili v to lepo stavbo. Po tragični Maksimilijanovi smrti in Charlottini duševni bolezni so se začele širiti legende o nesrečni usodi, ki bo zadela vsakega prebivalca tega dvorca.
Neki general novozelandskih čet, ki bi moral po drugi svetovni vojni stanovati v Miramaru, je to baje odklonil in si pod Miramar-skim obzidjem postavil šotor.
Vodnik, ki nam je razkazoval grad in park, nam je povedal zgodovino v njem živečih mogotcev. Ferdinand Habsburški j« padel v Sarajevu. Vojvoda d’ Aosta je umrl v Afriki. Neki ameriški general je padel v Koreji.••
Legenda govori o prokletstvu Ivorca. A legenda je le legenda.
Čeprav pa sta dvorec in park e tako lepa, nas neprijetno spominjata, kako so v 60. letih pre-| teklega stoletja začeli Slovence i odrivali z njihove obale in morja.
Niti sto let ni minilo, odkar se 1 ie tistega viharnega večera tu, na njihovi zemlji, izkrcal avstrijski vojvoda Maksimilijan in prodi za zavetje v hišicah vaščanov. Toda komaj je stopil na kopno, d je že zaželel, da bi ta dežela ■»ostala njegova.
Kasneje so si Isto želeli tudi drugi.
Po sto letih se zdaj ob Mira-| maru dvigajo nova, tuja poslopla-\ Zraslo je veliko naselje za pri' j celjene italijanske ribiče, dviga-j io se nove tovarne italijanskih lovamarjev. Slovenci pa so pod
■ •'edalje večjim pritiskom začeli •opuščati morsko obalo in se 'mikati v gore, na Kras.
■ O tem legenda ne govori G tem pričajo otipljiva dejstva.
Mladen Petrinlč
da bi slavni flesodhi utonili v pozabo!
99	kratek čas nas loči od
' l/j1!3-. ~ Dneva vstaje — ko bodo bivši borci zbrali v par-■zanske patrulje ter prehodili po ^oveniji tiste kraje, kjer so se jn.ed NOB največ zadrževali in Sn r 1° Se ^or'E z okupatorjem, pet bo mnogo prisrčnih srečanj znanci in tovariši iz borb. z, razliko od preteklih let, ko ,s? P®r*'zanske patrulje zbrale Ljubljani in prinesle tja tisoč n tisoč pozdravov partizanov, +;	ter prebivalcev iz par-
tizanskih vasi in zaselkov, s po-zelra, bodo letos patrulje obho-1 ® te kraje v svojih okrajnih i Iin se v okrajnih središčih lP;,1 zbrale. Patrulje vsekakor ne ,sm®^e pozabiti obiskati zla-tiste družine, ki so med prvimi Partizanom, in tiste, ki med prvimi dali krvni davek
v ,na^° svobodo. Na takem po lJnie i i Patrulje izvedele oc i ui lahko marsikaj novega! In
l	.	“»»umuj n\_» v	. xn
* T “O, da si bodo vodje patrulj s P'S°Ti >y sv°j« dnevnike ne + i? dogodke, ki se tičejo pa-J> temveč tudi razgovore z
Kaj
bo z avtomobilsko karto LR Slovenije?
Blasn» zadnh številki zagrebškega smo	, avt°mobilizem in šport
Praviio -tr kratko obvestilo, da pri-mobilsto slia za ceste pri Avto-izdaio^o^motoristični zvezi Hrvatske LlnaV "odobne avtomobilske karte ta nr republike Hrvatske. Ta kar-izdanu, n,udila za razliko od doslej vseh h 1 res realno sliko stanja imela ,akih cest' istočasno pa bo ske aznamovane tudi vse bencin-važno?* seryisne postaje ter vse naj-kor objekte na Hrvatskem. Ka-PozdrT,7r^mo na enl strani prisrčno Mšev I to zamlsel hrvatskih tova-nezart«,? ,na drugi strani upravičeno enako	vprašujemo,	kaj	bo z
karto t avtomobilsko oziroma cestno znano ■ sl°venije? Kolikor nam je Prenot^„J.e Pripravljalo izdajo tako Sloveni?«* karte cestnega omrežja lokalni	bivše ministrstvo za
slednin„pI?met oziroma njegova na-ljam % Uprava za promet v Ljub-uprav«,	reorganizacije državne
je hii= P? ie vsa stvar zaspala, dasi želja e v polnem teku. Splošna treba .osti pa tujsko-prometna po-čimnroi6’ da bi tudi Slovenci prišli cestne > d° t0^ne avtomobilske in Vedlin, arte. kar je nedvomno iz-strnko sPričo slovenske grafične kovne sposobnosti.	V.	V.
Kako bodo odšle na pot partizanske patrulje
ljudmi. Najbrž bodo imeli ljudje 1 borbe. Toda živa predvsem v spo-precej povedati! Ta ali ona par- J minih udeležencev in, kolikor je tizanska družina morda še nima | napisana v raznih spominih ter obnovljene med vojno porušene [ objavljena (»Zbornik dokumen-ali požgane domačije; drugje ni- j tov«, revija »Borec«, po časopisih majo naši ljudje urejenih inva- itd.). Toda — priznajmo — to je lidnin, čeprav jim pripadajo; J še vse premalo! Dalo bi se na-drugje zopet žive v slabih gmot-[ praviti še drugače! Zakaj ne bi, nih razmerah; morda so primeri, na primer, zaznamovali s plošča-
da družine ne prejemajo otroških doklad, čeprav bi jih morale. Skratka, ljudje bodo povedali, kaj jih teži. Tudi razgovori o našem notranjem in zunanjem političnem življenju ter gospodarstvu ne bodo odveč! Se zlasti, ko bodo ljudje sami izpraševali in
mi, napisi in podobno tiste kraje, kjer so naše številne partizanske enote (skupine, brigade, divizije itd.) izbojevale pomembne zmage nad okupatorjem? Naj bo našim bodočim rodovom ohranjen spomin tudi na te in podobne dogodke! Naj vidijo tudi tujci kraje
se zanimali za te ali one stvari. ! teh naših zmag! Saj gre pri ozna-Patrulje bodo lahko na svojem čevanju teh krajev — vsaj v za-pohodu zbrale precej gradiva, ki četku — za preprosta sredstva! ga bodo lahko prinesle na okraj- Vsaj preprosta plošča in na njej ne odbore ZB. Le-ti, skupaj z ob- napis, ki naj pove, kaj se je tega činskimi organizacijami ZB, pa in tega dne tu zgodilo Če pa so bodo kasneje morali seveda re-, tisti kraji bolj od rok. naj ob ševati primer za primerom.	I cesti kaže puščica smer do tja.
•s-oi.A	*	•	-m	:
S&Škiiiv JT 9 \v\*s .	"	»C«..	V	'"•Svlis;.. .'.. .vii
Med borbo
Na letošnjem pohodu parti- j Skratka, načinov za označevanje zanskih patrulj pa bi patrulje 1 važnejših partizanskih dogodkov opravile mimogrede še neko dru-1 in zmag je več. Partizanske pa-go stvar..	'	trulje pa, ki bodo letos hodile po
Živa, bogata in pisana je zgo- 1 teh ali mimo teh krajev, naj bi dovina naše narodnoosvobodilne začele označevati. Kako drugače
Nezaželena, toda tem bolj potrebna kritika
v i .vnost je že'zvedela, kako je st i® pri Zidanem mostu na-visa birokratsko gnezdece, ki še tikn° sku^a dušiti ljudsko kriti-r, 0 H1 s tem zavirati tamkajšnji v°j demokracije. Podobnih okrrn.erov Pa je v trboveljskem lah®JU že nekaj, čeprav so, hva-k0	’.osamljeni. Kažejo pa, ka-
. nekaj osamljenih, moralno rirlr-,en'b funkcionarjev ščiti ko S drugega pred ljudsko kriti-Po načelu: roka roko umiva. . direktorja hrastniške kemične v.r arne bi hiša, ki si jo gradi, bil V, go*-ovo več stala, če ne bi je J;0Yarniški direktor, saj mu in POd^etie Pomagalo s prevozom ga .Materialom. Osebni avto, ki j; .!ma podjetje, je smel uporab
Pr.
le ta
le^ direktor, komerciala n. Pa že ne. Kilometražo, ki jo
s®! kar
avto prevozil, je šofer vpi-
za vse leto nazaj, seveda
le približno. Za pot od Hrastnika v Trbovlje je ob neki priliki vpisal 32 km, drugič pa 38 km.
Toda ko je delavec, komunist in rezervni oficir Avgusti kritiziral nekatere direktorjeve napake, je moral iz podjetja. Avgusti se je zaposlil v trboveljski elektrarni, kjer je spet trčil ob direktorja, ki tudi ni posebno tenko vesten v svoji morali. Ta direktor, Igor Mervič, je imel na razpolago avto znamke »Tatra«. Toda »Tatra« mu je bila preveč revna, zato je brez odobren j a delavskega sveta kupil »Kapitana«, za katerega je podjetje odštelo 3,600.000 din. Lokalni časnik »Zasavski vestnik« je Merviča za to ožigosal v karikaturi. Tedaj pa se je zanj (Mervič je bil od nedavnega član Okrajnega odbora SZDL ter je kandidiral tudi na zadnjih volitvah v Okrajni odbor
Pri delu še vedno premalo upoštevamo varnostne predpise
bo našim ljudem, ko bodo morda na izletu kasneje hodili mimo takih označenih krajev! Ustavili se bodo in malo razmislili o tistih dneh. Poglejte: koliko ljudi hodi pod Stampetovim mostom! Zdaj je most obnovljen, na njem pa je napisano le, da je most obnovil »Gradis«. Kako prav bi bilo, če bi bila zraven tudi plošča z napisom: »Ta most so minirali partizani trikrat.« In Okrogelska jama pri Kranju? Saj je plošča tam, vendar pa pri cesti ni kažipota, ki bi te popeljal do tja ali že prej povedal, da je 1942. leta padlo v jami 12 partizanov. Takih primerov pa je v Sloveniji nešteto, zlasti tam, kjer so padli prvi partizani, pa so jih kasneje prekopali.
Zato bi bilo prav, da bi partizanske patrulje na letošnjem ohodu razmišljale tudi o tem. označevanjem teh krajev le-ti
Proga Titograd — Bar
potrebuje še okrog 1500 delavcev
Titograd, 30. junija
Včeraj in danes je bilo v odboru za gospodarstvo Izvršnega sveta Cme gore posvetovanje s 15 inženirji direkcij železnic iz Beograda in Sarajeva ter podjetij, ki bodo gradila odsek jadranske .proge Titograd—Bar. Posvetovanju so prisostvovali tudi podpredsednik republiškega Izvršnega sveta Filip Bajkovič, državni tajnik za narodno gospodarstvo Velizar Serovič, zastopnik Direkcije jugoslovanskih železnic ing. Tomovič, zastopnik Državnega tajništva za narodno gospodarstvo Srbije ing. Jankovič in drugi.
Na temelju opravljenih del v prvih šestih mesecih letošnjega leta so ugotovili, da je nevarno, da bi ostale letošnje investicije v znesku 2 milijard din neporabljene. Zato so sklenili pospešiti delo.
Na koncu posvetovanja so ustanovili dve komisiji iz vrst investitorjev in graditeljev, ki bosta določili roke, v katerih morajo izdelati podroben načrt
ne bodo pozabljeni, organizacije | proge Titograd—Bar, ker doseda-Zveze borcev pa bodo po pripo- nji projekt ni bil popoln, vedovamju ljudi in udeležencev j Razen tega so razpravljali o patrulj dobile večji pregled nad j načinu finansiranja in dobivanja zgodovinsko problematiko iz na- kreditov za nabavo domače grad-rodnoosvobodilne borbe, —ba | binske opreme, medtem ko so v
tujini nabavili modeme naprave za vrtanje predora Sozina, ki je dolg nad 6000 metrov.
Gradbišče proge Titograd— Bar potrebuje še okrog 1500 delavcev. Sedaj hite delat vzdolž gradbišča, da bi zagotovili stanovanja za novodošle delavce.
Začeli so graditi progo Knin-Zadar
Split, 1. julija. V vasi Lišanj, v severni Dalmaciji, bodo 5. julija začeli graditi 90 km dolgo železniško progo Knin—Zadar. Prva dela na spodnjem nasipu bodo opravili na delu trase v dolžini 20 km, ko pa bodo traso dokončno določili, jo bodo začeli graditi na vsej progi. Doslej se še niso odločili, kje bodo začeli graditi progo, pač pa bo to določila strokovna komisija še ta mesec.
Proga bo speljana skozi del dalmatinske Zagore, skozi Ravni Kotar ter prek zadarskega Primorja do Zadra. Stroški bodo znašali nad 5 milijard, končana pa bo najbrž konec 1955. leta.
Razen stalnih delavcev bo gradilo progo prostovoljno tudi ljudstvo nekaterih okrajev severne Dalmacije.
TAK LOV ZA DOBIČKOM
škoduje	našemu
SZDL, vendar ni bil izvoljen) po tegnil nek član Okrajnega odbora SZDL, ki je redakcijo klical na odgovor, vendar ni uspel v svoji nameri.
Mervič pa se je pokazal v podobni luči tudi ob neki drugi priliki. Pred nedavnim so se v Tr bovljah razpasle neutemeljene govorice, da bo zmanjkalo moke. Mervič je hitro kupil dve vreči moke (najbrže se mu je obraz precej potegnil, ko je pred dnevi bral o bližnji pocenitvi moke), potem pa je hitro začel pobijati govorice, češ da je moke dovolj. Takšna dvoličnost je bila ljudem zoprna, zlasti pa še tov. Avgusti-ju, ki je, kakor v hrastniški kemični tovarni odkrito povedal, kar je Merviču šlo. Toda nič hujšega kakor to, kajti zaradi te kritike je Avgustija prijemal član Mestnega komiteja tov. Borštnar, ker mu je direktor že moral biti več kakor pa odkrita delavska beseda.
Seveda so to le osamljeni primeri, ki pa bi se lahko razbohotili kakor plevel na zanemarjeni njivi, če jih ne bi odločno trebili, s kritiko, ki je takšnim
Ob smrtni nesreči v tovarni gumijevih izdelkov ^0dlj£ce™	SS
v Kranju	tembolj potrebna. V trboveljskem
va^ toJ«ml gumijevih Izdelkov »Sa- ki Je bila pod pritiskom blizu 20 at- Okrajnem komiteju, V okrajnem zar#T ■'.ranjil je k. junija t. I. prišlo mosfer. Pri tem Je na Drolca brizg-1 odboru Socialistične zveze, V stlsk» , ,eksplozlje ogrevne duše pri I nlla z vso silo para ln vrela voda. | vseh množičnih organizacijah ter h',d“ "	avtomobilske p.ašOe do Dobil £ bud^^pekline^ ln notranje ^ prebivalstvom zasavskega
,	,	t *___-	mn In /<av»/vi i nrt_
leeel.
Res je nezgodo Izzvalo nepravilno ravnanje samega ponesrečenca, toda ali ni zanjo bolj odgovoren tisti, ki je razporedil nekvalificiranega delavca na neprimerno delovno mesto? Ali ni zanjo odgovoren tudi oni, ki je Drolcu dovolil delati nepretrgoma v dveh Izmenah. čeS, saj je utrjen ln žilav, ho že vzdržal: glavno pa je. d« ne propade produkcija osmih ur?
Cas bi že bil, da se Iznebijo take miselnosti naši obratovodje ln mojstri ter da posvetijo več pozornosti varnosti človeka pri delu. S pravilno organizacijo dela In upoštevanjem predpisov bodo zmanjšali strahotno visoko število nesreč pri delu In s tem bolj pospešili produkcijo, kot z Izčrpavanjem delavcev s čezmernim delom.
Mnogo je v zadnjem času govora o visokih cenah, maržah in zaslužkih v naši trgovini. Odkar je bil lani sredi leta namesto administrativno določenih marž uveden sistem kosmatega zaslužka, se pravi proste razlike med nabavnimi in prodajnimi cenami, opažamo v trgovini prizadevanje, doseči čim večji zaslužek. Mnoga podjetja je zapeljala velika prostost, da so več ali manj pozabila na temeljno nalogo trgovine, posredovati potrošniku blago po najugodnejših pogojih. Upravičen in v skladu z interesi družbe je gotovo vsak večji zaslužek, ki ga kolektiv doseže z iznajdljivostjo in prizadevnostjo, z dviganjem prometa in produktivnostjo dela, z zvišanjem stroškov itd. Mnoga podjetja pa so šla po drugi poti. Da dosežejo večji dohodek, so dvigala maržo, se pravi razliko med nabavno in prodajno ceno.
Bilance trgovskih podjetij, ki so bile letos predložene v potrditev, zaznamujejo z majhnimi izjemami povečan dohodek in seveda tudi sklad za plače. Le del tega povečanja pa je uspeh kolektivov, namreč kolikor izvira povečanje iz prizadevanja in zaslug kolektiva. To pa ne velja za tisti del večjega zaslužka, ki je rezultat bodisi monopolnega položaja podjetja ali pomanjkanja konkurence ali pa posledica izjemnih razmer, ki so nastale po lanski slabi letini. Ker je zavest zlasti komercialnih uslužbencev še premajhna, vpliv kolektivov na poslovanje pa še nezadosten, je bil že lani uveden davek na presežek sklada za plače, ki je sedaj z novo uredbo poostren.
Predpisani povprečni zaslužek, ki je veljal lani v drugem polletju (7800 dinarjev), res ni velik in je razumljiva težnja kolektivov, zaslužiti presežne plače. Toda to prizadevanje je šlo vsekakor predaleč. 2e prve odobrene bilance trgovskih podjetij v Ljubljani nam kažejo, da so neka-
'rtnk??refe Zaradi poškodb, ki jih Orolo ji ,)rl	nesreul,
16 Junija umrl.
plašče tl
je Albin
Vnde d
r°ic
Drolc je bil prestavljen ^nlažA leta 19’2 k vulkanlzacijt av-^ onp« Vn	»okvalificiran delavec
de]0	samostojno	in	odgovorno
ta. ppr* stiskalnicah skoraj pol le-deiov« tarlfnem pravilniku je za to
fini.. ® mesln nnlrnhna Ir n 11 f I «
del,
*vca
mesto potrebna kvalifikacija cuinar&ke stroke ln tudi
del V	ikuplne	za	guinar-
Uče„ r°ko« zahteva za tako delo lz-Ta	klavca.
tovarn!lvel)ravIlnostl je ugotovila tudi neZB-nri komisija pri raziskovanju laclin	Slabo disciplino	ln	organi-
dejstv_v tovarni pa še bolj osvetljuje men: °’ »a so delavci med seboj za-hioičf*„ '• Izmene tudi brez vednosti defaVp * ,n sicer tako, da je delal drag., c ®n dan nepretrgoma 16 ur, Svej	. I,a je	bil prost. Delavski
Krf/
to
Je sicer tako zamenjavanje pre «'* vendar so ga f.ojstrl trpeli. ,^».dl vodja oddelk^pnevmatike
fcerko
^Vai-ig§e je dogovoril s svojim v d»h i ’	*)0	(*p*al	neprekinjeno
1p **nienah, tega ni prepovedal, ^•■ed i ~7 kot je sam Izjavil — stal ^®lo /Ifj^tvoni ali dovoliti 16-urno Kdn	Rubiti S	ur	produkcije,
volk' Pozna delovne pogoje pri ni hiui *!CDI. kjer vlada v neposred-tiira 2» L stiskalnic vlažna tempera-I’ **° ^ stopinj Celzija, bo ;akem j J*0 je nemogoče vzdržati na V takn	vnom mestu več kot 8 ur.
aOsf |	ozračju nastopa hitro utru-
•itah n	n* čudno,	da	je po devetih
bost r,^1Prc'*rganega dela tudi pozor plrani,, - Drolca popustila Pri od-dovna talnice	le	pozabil zapre-
Pret| Pare In vrele vode ter od-^lo AbfcPd"! ventil, kar je povzro-KspIozlj0 vulkanlzacljske duše.
bazena sploh pa je dovolj poštenih in odločnih ljudi, da bodo tem pojavom znali trdo stopiti na prste.
Miro Zakrajšek
tera podjetja zaslužila nekajkrat več, kakor bi bilo potrebno za kritje predpisanega povprečnega zaslužka. V naslednjem navajamo nekaj podatkov o posameznih trgovskih podjetjih.
Veletrgovsko podjetje »Tekstil-obutev« je imelo lani pri prometu 4578 milijonov 81 milijonov dinarjev kosmatega zaslužka (ki ustreza predpisani marži v prvem polletju in prosti marži v drugem polletju). Ta marža predstavlja v letnem povprečju sicer le 1.7 “/o prometa, vendar bi kolektiv tega podjetja lahko tudi pri nižji marži dosegel enak presežni zaslužek, ker je treba po predpisih o zaključnih bilancah odvesti v sklad za samostojno razpolaganje ves zaslužek, ki za več kakor za 100 •/« presega predpisani povprečni sklad za plače. Podobno je poslovalo tudi veletrgovsko podjetje »Galanterija«, samo da je imelo povprečno letno maržo 2.8 Vi. Pri podjetjih, ki prodajajo blago na drobno, pa so seveda dosežene marže mnogo večje.
Iz bilančnih podatkov so značilni predvsem podatki za drugo polletje, ko je bila višina marže prosta. Pri podjetju »Tekstil-obutev« Je znašal v tem polletju predpisani povprečni zaslužek 3.5 milijona dinarjev, dejanski zaslužek (po odbitku materialnih stroškov in akumulacije) pa 26.5 milijona dinarjev. Podjetje Je torej se-deminpolkrat več zaslužilo, kakor bi
bilo potrebno za kritje predpisanega povprečnega zaslužka. Pri detajlistič-nem podjetju »Manufaktura« Je bil dejanski zaslužek skoraj štirikrat večji kakor predpisani povprečni (7.25 milijona dinarjev nasproti 1.85 milijona dinarjev), pri grosističnem podjetju »Galanterija« 3.7-krat večji (7.5 nasproti 2.0 milijona dinarjev), pri izvoznem podjetju »Dom« 2.6-krat večji, pri podjetjih »Drogerija« in »Volna« 2.5-krat večji in pri podjetju »2elezničar« dvakrat večji.
Docela drugačna pa Je slika v podjetju »Tobak«, ki je navezano samo na rabat in ne more zviševati cen oziroma marže. Zato to podjetje v drugem lanskem polletju ni zaslužilo mnogo več, kakor znaša predpisano povprečje zaslužka, in je znašal mesečni dejanski povprečni zaslužek le 8190 din.
Verjetno Je, da bodo ob večji zavesti delovnih kolektivov v trgovini tudi novi predpisi o obdavčenju sklada za plače pripomogli, da bo prenehala v trgovini »hajka« za pretiranim zaslužkom, ker se tako prizadevanje podjetjem ne bo več izplačalo — V obliki davka bodo odslej podjetja morala vrniti krajevni skupnosti, kar bodo preveč pobrala od potrošnikov, čeprav jim novi predpisi omogočajo doseči s prizadevnostjo in dobrim poslovanjem v določenem obsegu tudi večje zaslužke, kakor znaša predpisano povprečje.
ŠKOFJA LOKA DOB! NOVO CESTNO ZVEZO
Precej papirja je bilo že popisanega in potiskanega zaradi skrajno slabe ceste, ki veže kolodvor Škofjo Loko ali Trato s samim zgodovinskim mestom Škofjo Loko. Končno je vendarle
LETOS BO TABORILO VEČ PIONIRJEV KAK0F LANI
Značilno Je tudi. da Je podjetje o tej nezgodi obvestilo Inšpekcijo dela šele po smrti ponesrečenega delavca /. Izgovorom, da pač niso mislili, da bo Imela eksplozija tako hude posledice. čeprav Je vsaka eksplozija v tovarni — tudi če je končala brez poškodb delavcev, dogodek, o katerem mora biti Inšpekcija dela obveščena.
Skrajni čas je. da tudi glede tega napravimo red Proti podjetjem, ki ne prijavljajo vsake nesreče pri delu organom socialnega zavarovanja, a Inšpekcijam dela vsake hnde In smrtne nesreče, bo treba uporabi lati predvidene kazenske sankcije Zaradi malomarnosti podjetij In blagih kazni Je pri nas knmai polovica vseh nesreč pri delu evidentirana. kar onemogoča proučevanje vzrokov nezgod In s tem tudi uspešno borbo proti nesrečam pri delu.
Ing. A.
Pripravljalni odbor
za proslavo 10. obletnice
ustanovitve X. SN0UB »Ljubljanske«
poziva vse bivše borce te brigade, da mu čim pr e j sporoče naslednje podatke: svoj sedanji naslov in zaposlitev, čas, ki so ga prebili v brigadi, v katerem bataljonu in četi in na kakšni dolžnosti so bili v brigadi, kakšna odlikovanja imajo.
Vse borce in funkcionarje prosi pripravljalni odbor, da pošljejo navedene podatke na naslov: Pripravljalni odbor za proslavo ustanovitve X. SNOUB »Ljubljanske«, Ljubljana, Miklošičeva 22, soba št. 102.
Kdo sl ne bi želel preživeti nekaj lepih dni v Dalmaciji?
Ljubljana, 1. julija — Danes so odšli na taborjenje prvi pionirji iz raznih krajev Slovenije. Okrajni pionirski sveti so pripravili skupno z zvezami tabornikov, z društvi »Partizan«, zvezami borcev in šolami, taborenje v lepih krajih Gorenjske in ob morju za okoli tri tisoč pionirjev. To je znatno več kakor lani. Nekateri okrajni odbori kot n. pr. v Tolminu, Krškem in drugod, bodo poslali na počitnice okoli 200 pionirjev. S pomočjo Zveze
borcev in drugih organizacij so v Hrastniku pripravili taborjenje za 120 najpridnejših pionirjev. Skoraj povsod so starši prevzeli dobršen del stroškov za letova nja svojih otrok.
Iz Ljubljane bo šlo kakih 300 pionirjev na taborjenja, ki jih je organizirala Zveza prijateljev mladine. Posebno taborjenj- organizira tudi Miklošičev teren, kakor tudi taborniki II. in VI terena ter klasična gimnazija.
K. M.
uspelo dobiti vsaj začetna denarna sredstva in pristopiti k stvarni modernizaciji te izredno močno frekventirane ceste, za kar imata pač največ zaslug tovariša Niko in Pavle (Miha) Kavčič, ki sta s precejšnjim trudom izposlovala osnovni kredit za gradnjo ceste in še nadalje skrbita za dokončanje tega važnega cestnega objekta. Cesta, ki bo temeljito rekonstruirana, meri okrog 5 kilometrov po dolžini. Cestišč« bo široko ? metrov in bo izdelano deloma v betonu, deloma pa v asfaltu Končna izteka ceste v sami Šokfji Loki bosta v obliki modernega cestišča na Spodnjem trgu v mestu in do »Doma slepih« v Stari Loki. Vse cestno rekonstrukcijsko delo je vzela v roke tehnična sekcija pri Upravi za ceste v Ljubljani.
Prve priprave tečejo že od letošnjega aprila, terenska dela pa so bila pričeta pred dobrimi 14 dnevi. Robnike, ki jih ni bilo mogoče dobiti iz granitolomov na Pohorju, so izdelali podjetni graditelji sami doma. V bližnji bodočnosti se bosta pojavila na tej cesti dva valjarja in asfaltna kuhinja, in smemo že v 14 dneh pričakovati dograditev prvega kilometra ceste. Občutne težave imajo graditelji s cementom, ki ga povsod primanjkuje. Vendar smemo upati, da bosta cementarni v Trbovljah in Anhovem rešili tudi to, v splošnem državnem merilu skromno krizo. Želeti bi pa bilo, da se dela po postavljenem načrtu ne bi prekinjala in da bodo pristojni forumi pravočasno zagotovili še tista finančna sredstva, ki bodo verjetno primanjkovala — V. V.
Ali je vaše podjetje že ustanovili ali vsaj podporni član Prešernove družbe?
smmzi
DRAMA JE ZAPRLA VRATA
Za slovo od letošnje dramske Bezone sem obiskal pesnika Mileta Klopčiča, ravnatelja Drame Slov. narodnega gledališča. Kakor v življenju, tako tudi v gledališču nikoli ne zmanjka problemov. Saj kaže gledališče »življenju ' zrcalo«. V pogovoru sva se dotaknila nekaterih problemov, ki bodo zanimali širšo Javnost.
Kako ste zadovoljni s pravkar minulo sezono? Kako ste zadovoljni z obiskom?
Sezona se je začela s težavami zaradi prezidave odra, ki se je zavlekla mnogo dalj, kakor smo računali. Ta ovira je vplivala na vso sezono, saj smo začeli z rednim delom v svoji hiši šele sredi februarja; redno smo torej igrali le 4 mesece in pol. Dotlej smo gostovali v prostih večerili v operni hiši. Zaradi te zamude je zahtevala sezona mnogo
Kaj pa v zvezi s tem ansambel? tedne in včasih jih sploh nismo pri-Naš ansambel je razmeroma maj- j čakali. To je gotovo napaka, ki je hen. Mnoga gledališča v državi, ki dajejo polovico manj premier in predstav kakor naša Drama, imajo precej večje ansamble. Zaradi nalog, ki sem jih omenil v prejšnjem od-
govoru, je razumljiva skrb za okrepitev ansambla in pritegnitev dobrih absolventov naše igralske akademije. To tudi zaradi tega, ker računamo
dnevnemu tisku samemu gotovo škodo in bi jo bilo treba odpraviti; vaš list je — odkar je spet dnevnik — nakazal, da bo s tako prakso prenehal. Ni dvoma, da imamo kritike, ki se resno in z ljubeznijo bavijo z delom naših gledališč, le da po mojem včasih le prehudo menjavajo svoje kritično merilo od gledališča do
možnostjo, da bomo morali dajati več gledališča. Ena pomanjkljivost pa
premier na leto kakor doslej. Sposobnost in uporabnost absolventov igralske akademije v našem in drugih gledališčih pričata, da je delo akademije uspešno in za postavitev in okrepitev ansamblov v naših poklicnih gledališčih nujno potrebno.
Kako je dnevni tisk spremljal gledališke dogodke? Kaj bi še lahko storil tisk za okrepitev vezi med gledališčem in občinstvom?
Ne moremo se pritožiti, da bi dnevni tisk ne spremljal našega dela, pogrešamo pa naglice, ki jo listi oz. njih sodelavci kažejo n. pr. glede na filmske predstave. Te so ocenjevane sproti, pa naj gre tudi za povprečne ali podpovprečne tuje filme Glede naših predstav, torej glede izvirne igralske umetnosti, pa smo zadnja leta pogosto čakali na poročila dolge
tolče tako naše igralce kakor naše kritike: da jih je tako malo, ki bi jim uspelo, da bi šli malo po svetu. Mnogi niso mogli spoznati niti dela zagrebških in beograjskih gledališč, kaj šele, da bi bili spoznali gledališko življenje zunaj naših državnih meja. Kakšna zguba je to, je na dlani! — Za učvrstitev vezi med gledališčem in občinstvom bi tisk storil mnogo, če bi pred vsako premiero objavil informativno poročilo o delu in avtorju, po premieri pa čim prej poročilo. Tudi ne bi bilo odveč, če bi kdaj obiskali naše glavne igralce, se pogovorili z njimi ter jih predstavili publiki. Delo in napori naših igralcev so publiki povsem neznani, nastopi sami so plod hudega dela in študija, ki so o njem gledalci nepoučeni. Odtod marsikateri nesporazumi in krivične sodbe in očitki.
Zapiski iz tujine
Mile Klopčič direktor Drame SNG v Ljubljani
»aporov od našega igralskega in tehničnega ansambla, da smo izpolnili vse svoje obveznosti do abonentov, a do ostale publike le deloma. Imeli smo v tej sezoni (z gostovanjema v Brdih in Celju) 185 predstav, t. J. samo 44 manj kakor v prejšnji redni sezoni. Uprizorili smo 10 premier, poleg njih smo odigrali še Shawovo »Sveto Ivano«, naštudirano že konec prejšnje sezone. Kljub časovni stiski, ki Je narekovala naglico, lahko brez bahavosti rečemo, da umetniška raven naše Drame ni padla, narobe, imeli smo nekaj uprizoritev, ki Jih lahko štejemo med nove viške naše gledališke umetnosti. Glede obiska nimam še natančnih podatkov, a smo lahko zadovoljni; vse predstave so bile dobro obiskane. Največkrat smo igrali Linhartovega »Matička« (30), potem Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« (20) in Millerjevo »Smrt trgovskega potnika« (18). Najhujša posledica zakasnitve sezone pa je ta, da nismo mogli na gostovanja po Sloveniji, kaj šele čez njene meje. To upamo nadomestiti v prihodnji sezoni (z Zagrebom smo se načelno le dogovorili).
Gledališko življenje Je v Sloveniji danes zelo živo. Več novih gledališč si išče in ustvarja publiko. Ali se Je v zvezi s tem kaj spremenila vloga osrednje slovenske Drame?
Naša Drama Je kot osrednje gledališče s svojimi predstavami in s stalno umetniško rastjo od svojega začetka vzgajala in vzgojila gledališko publiko, da Je postala gledališka umetnost sestaven, nepogrešljiv del narodne kulture. S svojim delom in tudi z direktno pomočjo je vplivala na razvoj našega igralstva po drugih slovenskih mestih in na vznik in razvoj Igralskih družin. Zdaj, spričo vrste poklicnih in polpoklicnih gledališč v Sloveniji, Je njena vloga še odgovornejša in glede njenega dela moramo biti še zahtevnejši. Mislim tu na vpliv, ki ga utegne imeti umetniška rast ali upad na vse ostalo slovensko gledališko življenje, kakor mislim tudi na direktno pomoč, ki Jo naša Drama lahko in mora nuditi ostalim gledališčem. Tudi letos sme kljub naštetim oviram »posojali« svoje člane — režiserje. Inscenatorje. igralce — ljubljanskemu Mestnemu gledališču, Postojni. Kranju. Celju Enako je šla Drama na roko našemu filmu. Vse to nam ustvarja kdaj težave, saj moramo uravnavati svoje delo z bolj vezanimi rokami vendar smo vse te stiske srečno premagali. Ce ima kdo kaj škode od tega, jo ima naše gledališče, ki mora spreminjati zaporednost predstav in včasih preobračati repertoarni načrt. A dolžnost le dolžnost in Izpolnjevali Jo bomo tudi poslej, le da bomo želeli n. pr. od films večjo načrtnost sodelovanju in zvestobo pravočasnim dogovorom.
Poenostavljen pravopis v Angliji.
S pičlo večin,o j© sprejel angleški spodnji dom zakonski načrt o poenostavitvi angleškega pravopisa. Sedem let bo trajala poskusna doba. ko bodo poučevali 5000 otrok po novem pravopisu. Potem bo parlament ponovno odločal, ali naj se novi pravopis sprejme ali ne.
Komorni pevec Anton Dermota bo v naslednji sezoni gostoval v Avstraliji. Obvezal se je za 40 večerov.
Krožek newyoršklh glasbenih kritikov je razdelil nagrade za najboljše skladbe leta 1952. Za najboljše delo komorne glasbe je dobil nagrado Paul Hindemith, im sicer za »Septet za pihala«. Kot najboljše zborovsko delo je bila nagrajena »Stabat mater« Francisa Poulenca. Prva nagrada za orkestralno p-lasbo je bila podeljena Kusu Alekseju Hajevu za klavirski koncert. Nagrada za opero letos ni bila podeljena.
tValdmiillerjeva razstava v Salzburgu. Ob letošnjih poletnih solno-graških svečanostih bodo odprli tudi razstavo del Ferdinanda Waldmiil-lerja, nemškega slikarja bidermajerske dobe. Razstavljenih bo 158 del. Današnjega obiskovalca njegove razstave se čudno dojme usoda tega umetnika naturalističnih »lik z njihovo nerazburljivo tematiko. Nikakor ne more razumeti, da ga njegovi sodobniki ne le niso mogli razumeti.
SPOMINSKA PLOŠČA BRANKU RADIČEVIČU
Na Dunaju so pod pokroviteljstvom avstrijskega slavističnega društva odkrili spominsko ploščo ob stoletnici smrti pesnika Branka Radičeviča. Odkrili so jo v Schlosselgasse na hiši, kjer je pesnik pred svojo smrtjo leta 1853 stanoval. Odkritja so se udeležili številni avstrijski slavisti in kulturni delavci, dunajski župan in naš poslanik na Dunaju. Slovesnost je začel rektor dunajske univerze prof. dr. Alfred Verdross-Drossberg, o pomenu pesnikovega dela pa je govoril dr. Rudolf Jagodič, ki je poudaril da je bil Branko Radičevič Vukov učenec. Zvezo književnikov Jugoslavije je na svečanosti zastopal akademik Veljko Petrovič. Končno je spregovoril še predsednik odbora za proslavo pesnikovega dela Boško Petrovič.
ampak da je bil zaradi svojega »modernega« pojmovanja umetnosti celo preganjan in zaradi svoje neupoglji-. vosti razrešen svoje službe, zaradi česar je zašel celo v denarno zadrego. Kaj se je zdelo njegovim sodobnikom tako »novo« in »tuje?« Začetek 19. stoletja je bil v znamenju klasicizma in zato je »stare« jezilo, da je \Valdmul-ler prenesel svoje genrske slike iz interieura na prosto, v naravo, v jar-ko sončno luč in igro senc. Waldmul-!erja je njegova novotarija na umetnostnem področju veljala kariero. Za mlajše bralce bo zanimivo zvedeti, da je bil ta slikar nižjeavstrijskega kmečkega življenja in dunajskega bidermajerskega meščanskega žmjenja najprej v svojih mladih letih učitelj risanja in miniaturni portretist v Zagrebu.
Mednarodno tekmovanje pianistov v Boznu. Državni glasbeni konservatorij »Claudio Monteverdi« v Boznu prireja letos svoje peto mednarodno tekmovanje pianistov »Ferruccio Bu-soni« od 26. do 6. septembra. Tekmovanja se lahko udeleže pianisti in pianistke sleherne narodnosti med 15 in 32 letom starosti, ki še niso dosegli nobene prve nagrade v kakšnem drugem mednarodnem tekmovanju. Žirijo med drugimi sestavljajo Arturo Benedettj Michelangeli, Carlo Zecchi, Wilhelm Backhaus, Rudolf Serkin in Friedrich \Viihrer.
Nova opera švicarskega skladatelja Rolfa Liebermanna »Penelopa« bo uprizorjena prvič v okvirju modernih del leta 1954 na poletnih solno-graških svečanostih. Opera je delo s satirično noto, ki se igra deloma v antičnih, deloma v modernih kostumih.
Najhujši očitki kritike veljajo repertoarju. Kakšen je bil repertoar letos, kaj pripravljate za prihodnjo sezono? Kako je z izvirno dramatiko?
V pretekli sezoni smo igrali deset del (brez mladinskega), od teh so bila tri klasična (Linhart, Gogolj, Racine), dve jugoslovanski krstni predstavi (Bor, Kulundžič), ostalih pet pa iz modernega in najnovejšega domačega in tujega repertoarja (Cankar, Krleža, Shaw, Miller). Za novo sezono bomo izbirali repertoar iz naslednjega okvirnega načrta: iz klasike: Mo-ličre in Tirso de Molina, iz modernega: Krleža, Salacrou, Huxley, Harris, Hemingway, Hecht-Arthur, Fry, Lorca, Hochw£llder. Obljubljena so nam tri izvirna dela, o katerih pa še ne morem govoriti. Stanje z izvirno dramatiko na našem repertoarju se utegne torej izboljšati. Je pa dramatika gotovo najtežja literarna zvrst in so tudi po svetu dobri dramatiki redko sejani. Naša Drama mora paziti, da v repertoarju ne zdrsne z ravni, ki ji je po njenem položaju nekako predpisana. Klasiko moramo gojiti, komercialnim vidikom se kljub finančnim težavam ne smemo vdajati, kakor tudi ne moremo hlastati po modernih stvareh samo zato, ker so moderne, marveč je treba zelo izbirati. iz najnovejšega svetovnega repertoarja smo uprizorili v pretekli sezoni Millerjevo »Smrt trgovskega potnika«, ki spada gotovo med najmočnejša dela sodobne dramatike sploh in se bo drama gotovo še vračala na program našega in drugih gledališč.
Se bo prihodnja sezona tudi kaj premaknila na poznejši čas zaradi nadaljnjih zidav in prezidav hiše? Ne. Prihodnjo sezono bomo začeli in odigrali redno.
Chaplin v filmu »Izseljenec«
NOVE KNJIGE
»Prvi kongres III Internacionale«.
Izdal »Rad«, Beograd 1953.
V založbi »Rad« je izšla knjiga »I. kongres III. Internacionale«, prva v vrsti del, ki naj podajo najpomembnejše dokumente z vseh kongresov komunistične Internacionale in razkrinkajo ponarejanje zgodovine po tistih, ki se boje resnice.
Knjiga vsebuje podatke s prvega kongresa, ki jih Je zbral in uredil Stevan Belič. Zbrana poročila predstavnikov posameznih partij in referati o problemih ustanovnega kongresa osvetljujejo podobe Leninovih sodelavcev in njihov pomen pri ustanavljanju III. Internacionale.
Na temelju tega dokaznega gradiva lahko ocenimo položaj III. Internacionale ter njena načela in težnje. Pri določanju svojih nalog je III. Internacionala izhajala s stališča, da je človeštvo vstopilo v dobo svetovne proletarske revolucije. To pa nam vsiljuje sklep, da Je bilo v tej dobi osnovanje III. Internacionale upravičeno, toda po zaključku revolucionarnega razdobja ne bi bila več potrebna. Po gradivu prvega kongresa lahko sklepamo, da Komunistična Internacionala, kakršna je bila, ne j ustreza razdobju začasne stabilizacije kapitalizma in razvoju buržoazne demokracije, ko bi mo^al proletarski boj in delavsko gibanje imeti druge naloge in drugačne probleme. Presodimo lahko moč in nujnost III Inter-i?	__	.	!	nacionale,	pa	tudi njene pomanjklji-
i?ranče Novsak | vo^i, ki So se očitneje pokazale zlasti
kasneje, ne le zaradi slabega vodstva, temveC tudi zaradi neupravičen-nosti njenega obstoja v izpremenjem pogojih.
Gradivo, zbrano v tej knjigi, da so pravilna Leninova načela o lavskega gibanja v politiki in Pra",, SZ in ostalih komunističnih partu kasneje opustili.
H knjigi lahko pripomnimo, da predgovoru objavljeno Leninovo o no III. Internacionale v našem ca ne bi bilo treba ponavljati, tem bi bila koristnejša samostojna oce III. Internacionale. Knjiga ima tu nekaj tiskovnih napak.	,m
Kljub manjšim pomanjkljivosti® je knjiga za nas zelo pomemon . zlasti če se zavedamo, kako vena Je v naši državi zanimanje za ProUj!j. vanje problemov mednarodnega ac lavskega gibanja.
R. Stamenkovič — V. Milenkoviči Razvoj mednarodnih gospodarski stikov v letih 1920 do 1952. Izaa »Rad«, Beograd.
Razprava podaja temeljne razvoja mednarodnih ekonomskih st kov od prve svetovne vojne do 1. I95 ‘ Napisala sta jo dva avtorja. V PrV® delu razlaga R Stamenkovič g°sP;. darsko krizo 1929/1930 ter pred njo in po njej. V drugem oei pa V. Milenkovič opisuje razvoj meo narodnih .gospodarskih stikov Sovje ske zveze med dvema vojnama in P drugi svetovni vojni.
Festival filmov Charlesa Chaplina
Ljubitelji filmske umetnosti na . komika ZDA, in ameriški kinemafco- varno pobesne in ga spravijo v težk®*
Slovenskem in posebej ljubitelji umetnosti Charlesa Spencerja Chaplina imajo redko priložnost: gledati skoraj 40 let stare filme velikega
umetnika naše epohe.
Pod naslovom »Festival Charlesa Chaplina« je sestavljenih v celovečerni spored šest kratkih komičnih grotesk. Potepuh, Izseljenec, Pustolovec, Zdravljenje, Charlie-grof in Tiha ulica so nastali ob istem času, v letih 1916/17, ko je bil njihov mojster angažiran pri Mutual Fiilm Company, torej v tretjem letu njegovega filmskega ustvarjanja. V tej dobi že slovi Chaplin za najbolj priljubljenega
Chaplinov simbol
0B PREMIERI „FAUSTA“ V LJUBLJANSKI OPERI
(GOSTOVANJE JOSIPA GOSTICA)
Letošnja jubilejna sezona ljubljanske Opere, ki se bo zaključila sredi julija, je bila zelo plodna in bogata tako po dokaj širšem in pestrejšem repertoarju in številu predstav (nad 200) kakor tudi po mnogih uspehih in pomembnih kreacijah našega mladega solističnega ansambla. Repertoar sam, ki je obsegal več najuspe-lejših ponovitev iz prejšnjih sezon, je v tej sezoni obogatilo še 8 premier in 2 obnovitvi z novo zasedbo, t. j. skupno 10 na novo naštudiranih del. Kot zadnja, deseta nova uprizoritev bo po večletnem premoru drevi premiera Gounodove opere »Faust«, ki jo smemo upravičeno šteti v vrsto najbolj priljubljenih opernih del svetovnega repertoarja. Premierski uprizoritvi »Fausta« bo dal poseben poudarek nastop našega velikega pevca Josipa Gostiča, za katerega bi sl želeli, da bi ga navzlic njegovim številnim nastopom v tujini —	čas	je	z
velikim uspehom nastopil z ansamblom dunajske državne opere, v Veliki operi v Parizu — mogli češče pozdraviti tudi na našem odru.
V ljubljanski Operi je bil! teri sta mu napisala besedilo J. Gounodov »Faust« prvič uprizor- ' Barbier in M. Carre, saj je iz jen že 1. 1896, t. j. že v prvih letih [ Goetheja izluščil v bistvu le Mar-
obstoja naše osrednje gledališko glasbene ustanove. Odtlej do danes je bil na našem odru že mnogokrat nanovo uprizorjen in je
geritino ljubezensko tragedijo, vendar je v svojo glasbo izlil toliko doživljene čustvenosti, mehkobe in sočutja, na drugi stra-
pri nas dosegel že 127 predstav, ni pa je znal dejanje tako raz-
Ze samo to visoko število uvršča »Fausta« med več kot 180 opernimi deli, ki jih je ljubljanska Opera uprizorila v 60 letih svojega obstoja, v dobro desetorico najuspešnejših del na ljubljanskem odru. V posameznih solističnih partijah so se torej na našem odru zvrstili številni pevci, izmed katerih so nam nekateri po svojih pevskih in kreativnih kvalitetah še danes v lepem spominu.
Francoski skladatelj Charles Gounod (1818—1893) je v svojem plodovitem življenju ustvaril večje število oper in mnogo drugih glasbenih del, vendar je dosegel svetovni uspeh šele z opero »Faust«, ki je bila prvič uprizorjena v Parizu 1. 1859. Kot čistokrvni romantik in pravi Francoz se je sicer Gounod v »Faustu« nekoliko odmaknil od globoke in filozofsko Goethejeve drame, po ka-
gibati z intimnimi pa tudi pestrimi množičnimi prizori, vključno z veliko baletno sceno Valpurgine noči, da je s »Faustom« nedvomno ustvaril vzor prave francoske »velike opere«. Vzrok za velik uspeh »Fausta«, ki se je tako rekoč čez noč razširil po vseh svetovnih odrih, pa je razen tega vsekakor iskati predvsem v široki melodični liniji, ki prepleta opero od začetka do konca z bogato invencijo, ln ki verno ponazarja vso široko skalo čustvovanj človeške duše. Najbogatejša je v tem oziru vsekakor glasbena linija Margeritine vloge, ki rase nezadržno od začetne plahosti skromnega dekleta preko prebujene ljubezni do njenega zloma zaradi prekletstva umirajočega brata in zločina nad lastnim otrokom pa vse do njene smrti in očiščenja v ječi. Faustov lik je od filozofskega iskalca živ-
grafi domala ne predvajajo sporeda, v katerega M ne bila vključena vsaj po ena Chaplinova komedija.
Pred filmi »Festivala« izdela Chaplin cel«* za tedanji Hollywood izredno število 50 enodejank, osem dvo-dejank in prvo »dolgo« komedijo v zgodovini filma. Poleg filmov »Festivala« ustvari v letih 1916/17 še šest drugih komedij.
Prva tri leta Chaplinovega filmskega dela karakterizira iskanje in postopno oblikovanje njegovega notranjega ter vnanjega lika — lika malega, preganjanega človeka z navzven zavihanimi, prevelikimi čevlji in ohlapnimi hlačami, s polcilindrom na glavi in z elegantno bambusovo palčico v rokah, z groteskno poudarjenimi temnimi očmi in brčicami pod nosom. Na večnem lovu za koščkom kruha, hrepeneč po toplem pogledu in utrinku bežne sreče, se v človeškem pragozdu pokvarjenih nravi ter brezmejne sebičnosti »talno zapleta v vsakovrstne spopade. Njegovi nasprotniki so zdaj uglajeni bogataši, zdaj njemu enaki reveži, toda nasilni orjaki, ki se prebijajo skozi življenje s pravico pestih ali pa prav tako šibki in prekanjeni siromaki, kakršen je on. Charlie, in nato spet imenitni, od svoje pomembnosti opojeni policijski stražniki. Včasih pa se spopade z usodnimi, »mrtvimi« rečmi — z vodo alkoholom alli vrtilnimi hotelskimi vrati — ki v dotiku z njim ožive, ne-
1 jenskega smisla v Goethejevi drami omejen v operi na vlogo ljubimca in iskalca nekoč zamujenih življenjskih slasti, a njegova melodična linija ni manj privlačna, zlasti če se spomnimo njegove čustvene »cavatine« v prizoru na vrtu. Močan glasbeni poudarek je v operi na vlogi Mefista. ki je kot demonični zapeljivec Faustov in zlasti še Mar-geritin glavno gibalo dejanja. r> leg preostalih večjih vlog — Valentin, Siebel, Marta imata v operi zelo veliko vlogo tudi zbor in balet.
Letošnjo novo uprizoritev »Fausta« so pripravili: dirigent B. Leskovic, režiser C. Debevec, koreograf P. Mlakar, zborovodja J. Hanc in inscenator inž. E. Franz, osnutke za kostume pa je izdelala M. Jarčeva. Pri premieri bodo nastopili: Faust — J. Gostič k. g., Margareta — V. Bukovčeva, Mefisto — D. Merlak, Valentin — S. Smerkolj, Siebel — G. Dermota in Marta — B. Stritarjeva. Solistične vloge v Val^urgini noči bodo plesali: T. Remškar-jeva, B. Smidova, M. Sevnikova, L. Lipovževa, St. Polik in J. Miklič.
Nova uprizoritev »Fausta« bo gotovo ostala več sezon na sporedu ljubljanske Opere.
toda komične situacije. V nepreata nih spopadih z okoljem postaja človeček Charlie vse bolj iznajdb1 in spreten. Z domiselnostjo in po Z0* lem naključju si utira pot skozi bed no in krivično življenje. Za grobe z®* litve, za krivice sveta Pa se maščuj** in maščuje se s sredstvi svojih °®' sprotni kov, toda takč, da jih Sr<r teekno pretira, s tem nasprotnih osmeši in nad njimi — vsaj inoral°° — zmaga.
V filmih »Festivala« je Chapfi nov lik domala izgrajen. Tak je, k*" kršnega poznamo kasneje dolgo 0^ dobje dvajset let, vse d^ »Velik*' ga diktatorja«, kjer v vlogi diktator" ja Hynkia zamenja svoj frak in P0*' cilinder za vojaško uniformo. V mih »Festivala« se le še včasih sP0, zabi in si namesto polcilindra dš °® glavo slamnik ter si privošči »sreče0 konec«, ki je poslej domala v vs*^ ujegovil delih »nesrečen«, prežet * trpkim občutjem brezupnega tavanj® »pomečkanega človeka« skozi neizpr0" menljivo življenje.
Filmi »Festivala« so naknad°° t ozvočeni. Dogajanje spremlja ustre»" na groteskna glasba, razni šumi zvoki in v Tihi ulici je n. pr. g<>v0t pridigarja stiliziran v neartikuliran0 melodijo človeške govorice. Filmi *° posneti v stilu »fotografiranega dališča«. V njih skoraj ni »premi ko* kamere«, »menjave zornih kotov« ** »sustema izremiinjamja planov«, k®* velja poslej za osnovna filmska & razna sredstva. Okorna, 6tatična, f malna filmsko slikovna interpretacij® pa nas ne moti. Kajti veliki mojste* pantomime nam pripoveduje o usod malih ljudi z mimiko in kretnjami, t*" k6 nazorno in zgovorno, da ne pogr0, šamo govorice in ne bolj razgiba0® »gibljive slike«. Po zvočnem file10 razvajenemu očesu in ušesu današ' ajega gledalca utegne uiti le vrst® drobnih, komaj opaznih domislek0* in duhovitih utrinkov, ki jih 3° zlahka dojemalo vajeno oko gledalce* aemih filmov.
Kljub temu pa bo znal tudi 6<r dobni gledalec najti v komedijah ki** no misel svojevrstne življenjske ^ drostj ter globok smisel Chaplin0*0 umetnosti, ki na tako izviren nači° »kaže zrcalo svoji dobi«.
Tudi pri nas bodo nedvomno dušeno sprejeli Chaplinove filme otr0-ci in tisti odrasla, ki jim še niso 0®r krknila srca in še niso pozabili 110 solze ter na smeh.
Podobne retrospektivne spored® zlasti po drugi vojni vse bolj po£^ sto prikazujejo v kinematografih jih dežel S »poredi drugih ChapfiD<r vih filmov in st/arih mojstrov, ki 6° prešli v zakladnico klasičnih del fil0®* ske kulture, bi Podjetje za razdeli0' vanje filmov ustreglo prenekatere0®11 našemu gledalcu. Le prav bi če bi dali Chaplinu prednost n- P*’ pred Stewartom Grangerjem in ^ utrli pot tudi v največje sloveni® kinematogral *.	fr&
|  ......
Ali bi bilo koristno združiti
lesni podjetji »Jelovico« in »Gradis« v Škofji Loki
Mariborski teden je pred durmi
O lem zgovorno priča mrzlično delo sito in sto zidarjev, mizarjev, tesarjev, pleskarjev, slikarjev, ključavničarjev, električarjev, mehanikov, aranžerjev, pomožnih in drugih delavcev, ki so v razmeroma kratkem času po načrtih inženirja Rudija Zupana naravnost Preobrazili prostor med Partizansko,^Prešernovo in Razlagovo ulico- V ta namen so do minulega mrka opravili nič manj kot 15 tisoč delovnih ur. Z drugimi besedami:
.Odstranili so 150 kub. m ruševin. V štirih dneh so porušili pre-°fl veliko želez obet onsk o kleparsko delavnico, a v nadaljnjih dveh dneh uredili na njenem mestu lep 90non'i ^as‘ tzraivnali so površino "JO kv. m in nanjo navozili 50 kub. m belega peska ter 40 kub. m rdečega leša. Za ureditev parkov m nasadov so prepeljali 300 kub. metrov zemlje, iz katere so že pognale pred nekaj dnevi posejane cvetlice in trava. Vgradili so v j-	^esa>	v	katerega je 57
i-1-	nekaj nad 2000 kg
različnih žebljev. V vseh sedem paviljonov so napeljali fluorescentno razsvetljavo, celotni prostor razstavišč in zabavišč pa opremili s 24 zvočniki. Hkrati so ze postarali tudi 100 drogov za zastave, medtem ko monterji ma-ni,bonske tovarne metalnih konstrukcij »Franc Leskošek« še po-^yljaj° koi svoj razstavni predmet prvo v Jugoslaviji izdelano 5 m visoko monltažno iglo, z v j katere bodo vse obiskoval-f? ''anborskega tedna pozdrav-jaie štiri državne in slovenske zastave.
, ^dda to še ni vse, kajti za dokončno ureditev 4200 kv. m raz-
stavišč in 2000 kv. m zabavišč je potrebnih še 5000 delovnih ur mizarjev, tesarjev, mehanikov in pomožnih delavcev ter tisoče in tisoče delovnih ur aranžerjev. V denarju velja vse to 40 milijonov din. Vsekakor čedna vsota, ki pa
ljalci iz vseh predelov Jugoslavije.
No, Mariborskemu tednu posvečene cigarete so že nekaj tednov v prometu, pred dnevi so zaprli dohoda na prostor Mariborskega tedna po Razlagovi ulici in dohod po zgornjem delu Prešernove ulice, zdaj urejajo j dnevni vhod v spodnjem delu Prešernove ulice in posebni večerni vhod s Partizanske ceste, danes, jutri in pojutrišnjem dopoldne bodo še imeli polne roke dela aranžerji, pojutrišnjem popoldne pa bo končno začetek.
V j. K.
Pridite v nedeljo na Boč!
DelaTiii poljčanski planinci se pripravljajo. da bodo 5. julija slovesno otvorili elektrarno; elektri6ni tok bo razsvetljeval nov planinski »Dom na Boču«. Elektrarna dela na vodni pogon; da bi lahko zbrali potrebno količino vode so zgradili akumulacijski bazen, ki vsebuje 45 kubie. metrov vode in ga uporabljajo tudi za kopanje.
Posebno ljubiteljem Boča bo ljubo, da bo v domu svetila električna luč, razen tega se bodo turisti, planinci in vsa izletniki lahko prijetno okopali v bazenu pri domu.
V nedeljo, 5. julija bo zasvetila luč ob slavnostni prireditvi, nato pa bo v Domu* in okrog njega priljubljeno planinsko rajanje.
Ljubitelji planin, ljubitelji Boča, ne pozabite v nedeljo priti na Boč v čimvečjem številu. Na prijazni boški planoti vas bodo pričakovali polj-čanski planinci 1
MLADINO IN PROSVETNE DELAVCE POGREŠAJO
Pogled na stari del Maribora z desnega brega Drave
nikakor ni razmetana tjavendan. Nad 80 % vloženega v letošnja ureditvena dela bo namreč koristilo razstavam in prireditvam Mariborskega tedna v naslednjih lotih, vse stroške skuipaj pa bodo do približno štirih petin krili s komercialnim efektom razstav-
12. julija bodo v Rogaški Slatini odkrili spomenik pokojnemu revolucionarju Borisu Kidriču
Steklarji v Rogaški Slatini se ze delj časa pripravljajo na pomembno svečanost, ki bo 12. julija ob odkritju poprsja pokojnemu slovenskemu in jugoslovanskemu revolucionarju ter vaščanu Borisu Kidriču. Isti dan bodo Preimenovali Rogaško steklarno v Steklarno »Borisa Kidriča«. Pobudo za postavitev spomenika so dali rogaški steklarji in dali v ta damen tudi en odstotek mesečnih Plač. Sprva so si zamislili svečanosti bolj v lokalnem merilu. Ker Pa gre za prvi spomenik, ki bo
NESREČE
z AVTOM V KONJA
. ^ torek popoldne je peljali noki Kmet voz sena proti Škofljici. Na poj' ?’a Je prehitel poltovorni avto, ki je zadel konja v levo nogo in mu jo ‘lomil. Konja so morali zaklati in je * ‘em nastala škoda 40.000 din. Ne-sreše je kriv šofer.
previdnost je povsod, še
POSEBEJ PA NA CESTI, UMESTNA j Včeraj popoldne ob pol 13. url je rapred provizorijev v Likozarjev! uli-
\ Ljubljani ritensko proti cesti &a-j°zaJ osebni avto. šofer je nenadoma začutili nek udareo ob karoserijo in ustavil. Ko je izstopil, je videl j*od zadnjim delom avtomobila zmečkan otroški voziček in močno poško-n?Va?ega triletnega otroka. Kot je Preiskava pokazala, je otrok brez vn •?>r8tVa Potiskal po cesti otroški ozicek in ni opazil nazaj se porajajočega avtomobila. Nesreče pa je Jv.1 v tudi šofer, ki bi moral biti pri uenski vožnji, še posebno z roba Jjft sredo ceste, bolj previden. Nesrc-Pa je opozorilo tudi staršem, naj Puščajo otrok samih na cesti.
ne vozite po levi strani
Posebno v severni Sloveniji je moč aa navada, da vozniki in kolesarji °2ljo po levi strani ceste. Tega so t° baje navadili med okupacijo, ker fn .a t^kr&t vožnja po levi, prehi-evanje pa po desni strani. Zaradi ^£a ge je zgodilo že več hudih petnih nesreč. Tako je n. pr. pred-‘“^rajšnjim ob pol 11. uri dopoldne y Ptuju tovorni avto tamkajš-Je. Vinarske zadruge nekega kole-ki je vozil po levi strani, tik Pred avtomobilom pa je zavil na Kolesar je dobil hude telesne
Poškodbe.
ZARADI naglusnosti je po-sial 2RTEV prometne nesreče - Predvčerajšnjim je vozil od Šent-p?tra proti Celju osebni avto tvrdke ^nromos iz Zagreba. Nenadoma je tfT1* .8 Panika starejši moški in ho-oi tik pred avtomobilom prečkati ut? .	ni mogel pravočasno
aviti vozila. Podrl je pešca. Nepreviden potnik je dobil hujše notra-le poškodbe ter ima zlomljeni obe ®°2i. Kot so pozneje ugotovili je /aroek naglušen in ni slišal prihajajočega avtomobila.
POL MILIJONA DINARJEV ŠKODE
...Pred dnevi je vozil 'tovorni avto R^rajne zadriižne zveze Dravograd r™ti Mislinju. Naproti mu je pri pcijal po |evi strani kmetski voz ”f6r je lioteJ zaviti na desno, jri čemer je zadel ob cestni kamen J1 s.e prevrnil v jarek, tako da je . "Jem obležal s kolesi navzgor. K reci človeških žrtev ni bilo, pač pn fP Ua vozilu Škode skoraj za pol mi-Omarjev. Nesrečo je povzročil
zmk, kj j6 nepravilno vozil po levi
postavljen v naši državi pokojnemu Borisu Kidriču, se je sestal pred dnevi okrajni pripravljalni odbor, ki bo organiziral svečanosti v Rogaški Slatini v širšem, republiškem merilu. Okrajni odbor SZDL celjskega okraja pričakuje, da bodo sodelovale pri odkritju vse množične in fizkul-turne organizacije ter društva iz Slovenije in Hrvatske. Na svečanosti v Rogaško Slatino bodo povabili tudi naše na j višje državne voditelje, ki so se borili skupaj s pokojnim Borisom Kidričem za svobodo jugoslovanskih narodov in skupaj z njim vodili v povojnih letih naše narode k svetlemu cilju — socializmu, za katerega je toliko žrtvoval Boris Kidrič.
Izdelan je že okvirni program prireditev, ki bodo v soboto zvečer in v nedeljo popoldne. Svečana akademija v počastitev spomina na pokojnega Borisa Kidriča bo v soboto zvečer, za tem pa bo velik žaromet. Glavne oficial-ne svečanosti bodo v nedeljo dopoldne, ob odkritju poprsja. Popoldne bodo kulturne in fizkul-turne prireditve društev »Svobod« in »Partizana«. Hrastniški steklarji so izdelali v ta namen prehodni pokal »Borisa Kidriča«, ki ga bo dobilo najboljše društvo »Partizana«.
Na dan svečanosti bodo vozili v Rogaško Slatino posebni vlaki iz Ljubljane, Zagreba in Maribora.	F.	K.
Od vsepovsod
Po osvoboditvi je bil v črensovcih ustanovljen številni Fizkulturni aktiv, ki p>a se je nato razšel. Letos spomladi pa so ustanovili TVD Partizan, ki se jo kar krepko lo-til dela. Štiri ustanovljene sekcije se že uveljavljajo v medkrajevnih te-kmah. Najaktivnejša je odbojkaška sekcija, ki je že nekajkrat gostovala in tudi doma tekmovala. Tudi namiznoteniška sekcija se skuša uveljaviti, nogometna in šahovska pa bodo v nedeljo pomerile svoje sposobnosti s sosednjimi TVD Partizan iz okoliških občin. V vseh sekcijah pa zelo dobro zastopajo domače društvo dijaki tamkajšnjo nižje gimnazijo.
Svet za prosveto in kulturo pri iMLO Celje je organiziral tritedensko bivanje otrok v počitniški koloniji pri »Petričku«. Prva izmena 45 do 50 otrok, se dnevno zbere v mestnem parku, od koder gredo peš k izvirku veselja in zabave. Veseli otroci preživijo v prelepi naravi polnih devet ur dnevno, nato pa se vrnejo na domove ppd vodstvom svojih vodičev. Za izdatno kosilo in dve malici prispevajo starši 1200 din. V juliju in avgustu bosta pri »Petričku« letovali še dve izmeni celjskih otrok.
F. K.
V podjetjih v okolici Slovenskih Konjic je bilo v zadnjem času več manjših in tudi nekaj večjih nesreč, med njimi ena smrtna. Krivda z.a to je največ ua nedovoljnih zaščitnih napravah ali pa se te ne upoštevajo. V posameznih primerih pa so krivi tudi delavci sami, ki so pri delu s strojem premalo pazljivi. Vse to narekuje, da se bodo morale tako sin* dikaine organizacije kot organi delavskega upravljanja s tem vprašanjem resneje baviti. saj izdatki na račun bolniške oskrbnino gredo v breme kolektivov.	L.	V.
V nedeljo je podala idrijska »Svoboda« prvi obračun enoletnega dela ob dokaj pičli udeležbi j članstva. Pogrešali smo prosvet-j ne delavce in mladino. Nujno je torej, da še enkrat pojasnimo na-| Šim prosvetnim delavcem, da je i idrijski rudar že od nekdaj mno-j go žrtvoval za svoje prosvetne j ustanove in da žrtvuje tudi še zdaj, zato je upravičen zahtevati I od prosvetnih delavcev večje za-J nimanje za izvenšolsko delo. V ! prosvetnem delu srečamo zdaj j večinoma stare prekaljene kadre, ki pa bodo prej ali slej začeli odhajati. Zato bo morala začeti delati mladina.
Tajnica tov. Anka Musarjeva je poročala zelo kritično in objektivno, posebno glede idejno-vzgojnih nalog. Naše delo je bilo vse preveč ozko. Naša »Svoboda«, ki ima sicer okoli 500 članov, med rudarji ni našla tistega odziva, ki bi ga bilo pričakovati.
Društvo ima dramsko sekcijo, ki je imela nekaj redkih nastopov, žal pa o sistematičnem dramskem delu še ne moremo govoriti, čeprav ima Idrija glede tega dobre možnosti. Mešani pevski zbor je dobro napredoval pod vodstvom agilnega pevovodje Erjavca. Mladinski pevski zbor se kljub dobremu vodstvu še ni predstavil javnosti. Orkester ima dobre stare moči in tudi nekaj nadarjenih novih kadrov, manjka pa mu sistematične vaje. Boljše je izpolnila svoje naloge ljudska univerza. Priredila je 9 kakovostnih predavanj. Zelo dobro je uspel tečaj angleščine, medtem ko tečaja nemščine in slovenščine nista uspela.
Gospodarska poročila so bila dovolj ugodna in kažejo, da kljub težavam lahko računamo na ugo-
Nedavno so na izrednem zboru zadružnikov v Črensovcih sklenili, da
bo kmetijska zadruga upravljala več KDZ, ki se zaradi notranjih nasprotij niso mogle gospodarsko uveljaviti. Med razgovorom, kako bi zboljšali gospodarstvo, so veliko razpravljali o tem, kako čuvati zadružno imovino. Ugotovili so. da nekateri vaščani KZ ravnajo površno in neodgovorno s poljedeljskimi stroji.
den finančni razvoj društva. Razprava je bila živahna in plodna. V okviru mestnega prosvetnega sveta je bila osnovana komisija za gradnjo kulturnega doma, ki bo stal na trgu in »Svoboda« bo morala v kratkem pripraviti idejni osnutek za izdelavo načrtov. Odbor bo moral tudi začeti zbirati gradbeni material. Glavno pomoč seveda pričakujemo od sindikatov, ker bo ta dom za vse delovne ljudi iz Idrije.
L. S.
Slovenski grobovi na tujem
V Clevelandu so umrli: Jakob Bukovec, star 79 det, doma iz Vrtače pri Semiču; Anton Gorjup, star 75 let; Jože Cimerman, star 53 let, doma iz Brezja; Miha Anzlin, star 70 let, iz Stavčje vasi pri Žužemberku; Marija. Štrus, roj. Kumel, stara 73 let; Marija Perko, rojena Gregorič, doma iz Ambrusa na Dolenjskem itn Katarina Tome, rojena Kralj, stara 71 let, doma iz Podzemlja pri Metliki.
V Johnstoivnu je umrl Janez Zalar star 70 let; v Gilbertu je umrl Anton Gerlan, star 77 let; doma iz Pijave Gorice; v Herminie je umrl Jože Gradišek, star 62 let, doma iz Stranj pri Kamniku; v Ellyju sta umrla Jože Janežič, star 57 let, in Janez Kalan, star 72 let.
V kraju Penny je umri Anton ščurk, star 70 let, doma iz Števerjana pri Gorici. V bolnišnici v Clevelandu je umrla Alojzija Svetin, stara 24 let. V Clevelandu je zadela srčna kap Franceta Raceta; star je bil 74 let. V Clevelandu je umrl Karl Fink, star 46 let, doma iz Loškega potoka.
Ob železniški postaji Škof ja Loka stoje nove zidane zgradbe delavnice lesnoindustrijskega podjetja Jelovica. Podjetje se je razvilo iz majhnega obrata v moderen lesnopredelovalni obrat, ki ima precejšnjo kapaciteto in zaposluje nad 300 ljudi. Značilno za to podjetje je, da ne proda nobene deske. Dva polnojarmenika (ki delata samo v eni izmeni in eden celo večidel stoji) zadoščata potrebam dveh mizarskih delavnic, tesarske delavnice in dveh za-bojarn. 20 ljudi na žagi zreže dovolj lesa za 250 ljudi, ki predelujejo les dalje. Končni izdelki podjetja so različni, dobri in poceni. Okna, vraita, oprema za razne hotele, strešne konstrukcije za izvoz in za doma, zaboji za izvoz in gradbene plošče »jugolit« — po vsem tem na tržišču zelo povprašujejo. Podjetje ima polno naročil. Kako tudi ne, saj so izdelki dobri in 15 % cenejši kot v ostalih lesnih podjetjih v Sloveniji. S ceno, da o kvaliteti sploh ne govorimo, pa podjetje lahko kljub prevozu uspešno konkurira celo na hrvaških in bosanskih tržiščih.
Takšen uspeh je podjetje doseglo predvsem s pametno finančno politiko. Plače zaposlenih niso bile visoke v primeri z drugimi podjetji. Z ustvarjenim dobičkom so v glavnem nakupili nove stroje in modernizirali obrat.
Ob zidanih objektih podjetja Jelovice pa etoji lesni obrat Gradisa v Škofji Loki. Vse njegove
delavnice in drugi prostori so leseni, razen žage in sušilnice. Maja je požar upepelil del Gradisovih objektov.
Tudi lesni obrat Gradis izdeluje okna, vrata in opravlja še druga tesarska dela. Njegovi izdelki so zelo dobri, toda predragi. Sedaj je kolektiv močno prizadela tudi uredba o davku na plače, vendar se še nočejo sprijazniti 4 tem, da bi plače znižali.
Sedaj razmišljajo v obeh podjetjih, da bi Jelovico in Gradis združili. Kaj vse bi dosegli z združitvijo? Dva polnojarmenika bi lahko ustavili, ker bi zmogljivost drugih dveh zadoščala zmogljivosti delavnic. V ta objekt pa bi namestili delavnice. Če bi ustanovili oddelek za izdejavo rolojev in če bi razširili zahojarne, bi lahko zaposlili še okoli 100 ljudi. Zmanjšali bi lahko tudi upravno režijo, saj bi lahko izhajali z manjšim številom uslužbencev, kot jih doslej zaposlujeta oba obrata. Mehanizacijo bi lahko bolje izkoriščali, nov obrat pa bi z dobrimi in poceni proizvodi lahko konkuriral na tržišču in zaposlje-val še več delavcev v lesni stroki. S tako združitvijo bi lahko zgradili moderen lesni kombinat, k jer bi predelovali zadnje odpadke 1 lesa; brutto produkt bi s tem lahko povišali od dosedanjih 480 milijonov din na 600 milijonov in še več in to celo ob manjši uporabi lesa.
Prav bi bilo, da bi o združitvi spregovorili tudi drugi. — S —
V Trbovljah so letos aprila začeli zidati Delavski dom. Do zdaj so že opravili 2452 prostovoljnih ur, delalo pa je dosedaj skupno 614 prostovoljcev.
Z domom bodo delovni ljudje Trbovelj dobili prostore, v katerih se bodo lahko izobraževali. Zato naj nam ne bo žal truda!
Dobri občinski odborniki - dobri zbori volivcev
V Celju so imeli na vseh terenih že po dva zbora volivcev, odkar so izvolili nov mestni ljudski odbor. Zlasti dobri zbori so bili na terenih Jožefov hrib, Dolgo polje in Gabrje, kjer uspešno rešujejo razne težave. skupno z množičnimi organizacijami.
V okraju Celje-okolica je večina občin sklicala zbore volivcev po volitvah novih ljudskih odborov, zdaj jih pa sklicujejo bolj neredno, v nekaterih občinah pa doslej še niso mogli sklicati dovoljno število volivcev, da
NAJMLAJŠI IZ ŠIŠKE RAZSTAVLJAJO
Mnogim razstavam, ki smo si jih zadnje dni lahko ogledali v Ljubljani, se je pred dnevi pridružila še razstava naših najmlajših otrok iz otroškega vrtca v Šiški. Med igračkami, narejenimi iz škatlic od vžigalic, so pobarvana jajčka, gobani, rezani, lepljeni in slikani izdelki, lične košarice in srčki, živalice, zastavice, neštete slike. Gobice, črešnje, vazice so narejene iz gline in živopisano pobarvane. V peskovnik so vnesli toliko življenja, da se zdi, kot da se na livadi pasejo žive majhne ovčke, kot da bodo iz čebelnjaka zdaj — zdaj vzletele čebelice, kot da plavajo račke in cvetejo poljske cvetlice.
Mape vsakega od malčkov v starosti od 3 do 7 let so polne izdelkov, plod celoletnega truda. Ko si matere, očetje in sorodniki otrok ogledujejo razstavo, poiščejo med mapami izdelek svojega otroka in se ne morejo načuditi, koliko skrbno zbranih in urejenih lepih risb, gubanih živalic in rezljanih izdelkov je naredil njihov otrok.
Viden je napredek in uspeh otrok posameznih skupin, — kar vse je plod truda vzgojiteljic, ki so z veliko mero potrpljenja in ljubezni malim rokam privzgajale in priučevale prvo delo, prvo spretnost in z igro navajale naše najmlajše k delu.
Ob tej priložnosti se jim starši za vso skrb in ljubezen zahvaljujemo, hkrati pa jih prosimo, da še vnaprej posvetijo vse zmožnosti našim otrokom, kadar jim nadomeščajo starše. G. Z.
bi bil zbor sklepčen. Med takimi je tudi občina Štore, kjer še v nobeni vasi ni bil sklepčen zbor volivcev. V vasi Javornik ni bilo na zbor nobenega volivca pa tudi občinski odbornik se ni potrudil, da bi prišel med volivce. Na Te-harjih je prišla na zbor samo lena volivka, v vaseh Kompolje, | Laška vas, Pečovje in Vrhe pa kljub precejšnji udeležbi niso [bili sklepčni. Temu so krivi predvsem občinski odborniki, ki volivce vse premalo seznanjajo z delom občinskega odbora. V Laški vasi so brez potrebnega števila volivcev sklenili na zboru, da bodo s pomočjo železarne zgradili vodovod, v Ogorevcu pa, da bodo vas še letos elektrificirali.
Podobno je v Črni, v Mežiški dolini, kjer prav tako ne morejo sklicati sklepčnega zbora volivcev. Tudi tukaj so krivi občinski odborniki, ki ne seznanjajo prebivalcev s svojim delom. Crne-čani trdijo, da občina ne izvršuje sklepov zbora volivcev in da zaradi tega ne prihajajo na sestanek. Občina je v resnici sklepe izvršila po svojih možnostih, le odborniki niso obvestili o tem svojih volivcev.
V mnogih krajih pa uspeli zbori volivcev dokazujejo, da se prebivalci zavedajo svoje naloge pri reševanju krajevnih težav. V Brezi na področju celjskega okoliškega kraja so volivci na zboru sklenili, da bodo pomagali urediti pokopališče in mrtvašnico ter popraviti šolo in občinske ceste in zgraditi most čez Sušico. Tudi v občini Dobrna
in v Grižah' so občani vneto raz-
Pravljali o raznih potrebah. V olzeli so se pogovorili tudi o krajevnem samoprispevku za popravilo občinskih cest. V šeščah so delavci tekstilne tovarne v Preboldu obljubili, da bodo dobiček, ki jim ga bo tovarna izplačala, prispevali za gradnjo mostu čez Savinjo. V Preboldu so volivci sklenili, da bodo pobirali prispevke za zidavo nove gimnazije. Prebivalci Višnje vasi v občini Vojnik so sami sezidali transformator, v vasi Male dole so zgradili 3 km dolgo gozdno cesto. V Brezovici pa so postavili že okoli 800 drogov za električni vod. V občini Frankolovo so najboljši zbori volivcev v vasi Lipa, kjer gradijo tudi novo dva in pol kilometra dolgo cesto, ki bo vezala hribovsko vas z glavno cesto.
V slovenjgraškem okraju imajo najboljše zbore volivcev na področju občine Slovenj Gradec; v šestih vaseh so imeli letos že 13 zborov. V vasi Raduše pa so imeli letos prvi zbor volivcev po osvoboditvi. Udeležili so se ga vsi vaščani razen enega in pogovorili so se, kako bodo zboljšali travnike in živinorejo. V vasi Pameče so sklenili, da bodo še letos začeli zidati osnovno šolo. V Slovenjem Gradcu so razpravljali o tem, kako bodo povečali vodovod, o nepravilnostih v trgovini in o drugem. Zbori volivcev tako sodelujejo in pomagajo na vseh področjih. Premalo pa so doslej klicali na odgovornost nedelavne odbornike, saj niso doslej še nobenega odstavili v teh krajih.	S.	P.
Za spomenik skladatelju Petru Jerebu
V Litiji je več let živel in deloval skladatelj Peter Jereb, ki je umrl pred dvema letoma. Jereb je po rodu iz Cerknega na Tolminskem, v Litijo je prišel kot mlad fant. Z glasbo se je seznanil že doma, še bolj pa se je glasbeno izobrazil pri vojakih.
Peter Jereb je bil med glavnimi stebri staroslavnega pevskega društva »Lipe«, ki mu je bil več let duhovni vodja. Večino svojih skladb je napisal prav za litijski pevski zbor.
Zdaj bi se litijski pevci radi oddolžili svojemu dolgoletnemu pevovodji in mu postavili spo-
menik. Litija je dožna se zahvaliti Petru Jerebu. Litijska »Lipa« je priredila v letošnji sezoni že celovečerni koncert in namenila čisti dohodek v sklad za postavitev spomenika. Za postavitev pa bo treba seveda še precej več denarja, zato bodo priredili pevci »Lipe« v nedeljo 5. julija koncert na prostem, na vrtu pri tov. Jelnikarju v Gradcu nad predilnico. Lep in bogat program ter plemenit namen koncerta zasluži, da se ga udeleži čim več gostov. Na koncertu »Lipe« bodo sodelovali tudi člani litijskega gimnazijskega pevskega abora.
1
VSEGA PO MALEM ZA VSE
Pred 500 leti je padel Konstantinopel
Turške čete so s to zmago zadale bizantinski državi smrtni udarec
Beseda zgodovina ne pomeni zmeraj samo naštevanja dejanj, ki so jih storili nad kakim narodom drugi narodi. Zgodovina je prej nepretrgana veriga dogod-
Turški ostrog — poveljnikov šotor
kov, ki so jih povzročili ljudje, kot socialna bitja v svojem razvoju. Zgodovina ni nič stalnega, nič trajnega, stalne so samo spremembe.
Iz tega vidika zdaj, po 500 letih, ne moremo več presojati turškega vdora v Konstantinopel, zgolj kot začetka tiste strašne dobe, ko so Turki tudi po naših krajih plenili in pustošili. Seveda
Nad 100.000 okupacijskih
Zelo redki so primeri, da bi z Nemko, ki mu
V Zahodni Nemčiji se je rodilo od leta 1945 do 1950, torej v petih letih, 94.000 okupacijskih otrok. Gre za otroke, ki staršev tako rekoč nimajo. V zadnjih dveh letih pa se jih je rodilo še toliko, da je zdaj vseh nad 100.000. Ti
MALI
LEKSIKON
Vprašanja:
V katerem mestu prežive ženske'vse življenje na strehah?
Kaj je kromatografija?
Odgovori:
Mesto Adamis v Libijski puščavi, na meji med Alžirom in Tripolisom, imenujejo »biser Sahare«. Zaradi svoje nedostopnosti velja za skrivnostno oazo. Karavana potrebuje 40 dni, da pride od tega mesta do obale Sredozemskega morja. Mesto je umetnina islamske arhitekture. Hiše so bele ko sneg, okrog mesta pa raste kakih 25.000 palm. Zenske tega mesta prežive vse življenje na strehah in so torej delno svobodne in neodvisne, nikoli pa ne smejo streh zapustiti.
*
Kromatografija je že zdavnaj znana metoda kemične analize, ki pa so jo začeli uporabljati šele v novejšem času. Odkril jo je poljski botanik Zvvet. ki je z njo razkrajal rastlinske barve. Kromn-tografska analiza je v tem, da snov, ki jo proučujemo, raztopimo in precedimo skozi stekleno cevko, napolnjeno z drugo snovjo, ki vsrka razne sestavine te raztopine, to se pravi, da jih zaustavi na raznih mestih cevi, tako da jih lahko potem ločimo. Naivečja prednost kromatografske analize je v tem, da potrebujemo zanjo zelo malo snovi. Tako lahko en sam las zelo natanko analiziramo.
Zdaj uporabljajo kromatografijo zlasti za proučevanje vitaminov, hormonov tn antibiotikov.
ne bi bili nikoli prišli tako daleč, da niso zavzeli Konstantinopela.
Kralj Dardanos se je 600 let pred našim štetjem zavedal strateškega pomena novega mesta, ki je dobilo grško ime Bizanc. V
4.	stoletju po našem štetju je dobilo to mesto, most med dvema kontinentoma, ime Konstantinopel; približno tisoč let pozneje pa so ga kot sedež turških sultanov preimenovali v Istambul.
Dolga stoletja je bizantinsko cesarstvo ščitilo Evropo proti Perzijcem, Mongolom in Turkom, že prej pa proti islamski ekspanziji. Za to močno državo so se lahko evropske države mimo razvijale. Bizanc se je boril, dokler ga ni zadela žalostna usoda. Mogočnemu navalu Turkov notranje oslabljena država ni več mogla kljubovati. Vplivna duhovščina je bila preveč zaverovana v lastno blaginjo in se za koristi skupnosti ni dosti zmenila. Znaten del grškega prebivalstva je bil orientaliziran, s Turki povezan v sorodstvu ali pa pripravljen sprejeti turško vladavino. Turški element je bil moralno in politično močnejši od grškega. Orientalski vladarji so pošiljali namesto pomoči prazne obljube, ali pa na sultana naslovljena svarilna pisma, ki usode te močne trdnjave niso več mogla spremeniti.
Zaliv Zlatega roga je ščitila takrat vrsta močnih zapornih ve-
otrok v Zahodni Nemčiji
se ameriški vojak poročil je rodila otroka
otroci so formalno brez staršev. Še sedem let po zlomu namreč v Zahodni Nemčiji velja vojno pravo. Mati nezakonskega otroka ne more od oblasti zahtevati, naj ugo-tove očeta, še manj pa, naj ji Dri-znajo alimentacije. Nobena oblast ne more ameriškega vojaka, ki ima nezakonskega otroka z nemško žensko, pozneje klicati na odgovor in zahtevati od njega, naj zanj plačuje. Zelo rediki pa so primeri, da bi se ameriški vojak poročil z Nemko, ki mu je rodila otroka.
Gmotni položaj takšnih otrok je zelo žalosten. Upoštevati je namreč treba tudii veliko brezposelnost v Zahodni Nemčiji. Pa še tiste nezakonske matere, ki delajo, zaslužijo zelo malo. Zato so morale razne dobrodelne ustanove že leta 1950 skrbeti za 32.108 nezakonskih otrok. Posebno pereče je vprašanje otrok, katerih očetje so črnci. Takšnih otrok je v Zahodni Nemčiji nad 3000. Kam z njimi? Na to vprašanje nihče ne ve odgovora. Zahodnonemški državni zbor je nedavno to vprašanje obravnaval, pa ni ničesar sklenil. Slej ko prej so ti brezpravni.
rig proti sovražnikom. Sultan Mohamed II. je bil primoran Konstantinopel obkoliti in del turškega ladjevja po improvizirani drči prepeljati v pristanišče. Ta presenetljivi načrt se je posrečil. Dne 29. maja 1453 so začele turške čete naskakovati Konstantinopel in s svojo zmago so zadele bizantinski državi smrten udarec. Zadnji bizantinski vladar je v bitki padel in njegovo glavo so za svarilo javno izobesili. Tisoč let je bil Konstantinopel glavno mesto svetovne države. Zjutraj po zavzetju je bilo že spet glavno mesto.
Sultan Mohamed II. je svojim vojakom dovolil, da so po Kon-stantinopelu nemoteno ropali in plenili. Na Balkanu so se kmalu pokazale posledice padca tega mesta. Turki so zavzemali čedalje večja področja Grčije, Srbije, Bosne in Albanije. Potem
Vitez v oklepu
sta prišla na vrsto Krim in Mol-dava. S tem pa so se začele razprtije med Turčijo in Rusijo, ki so trajale tja do Napoleonovih časov. Toda Anglija je postala sredozemska sila, Anglija ni hotela tvegati nevarnosti, da bi podjeten ruski vladar poslal s Črnega morja ladjevje, kar bi pomenilo konec »ravnotežja«. Zato je London Turke skrivaj podpiral.
Prek Ogrske so Turki v zgodnjem 16. stoletju prodrli do Dunaja. Turška nevarnost je bila dolgo v središču pozornosti in naporov takratne Avstrije. Celih tri sto let so Turki strahovali ves Bližnji Vzhod.
TELEVIZIJA V PROIZVODNJI JEKLA
Televizija se uveljavlja tudi v proizvodnji jekla. Znana ameriška družba U. S. Steel Corporation je vpeljala v svojih valjarnah jeklene pločevine novo metodo dela, slonečo na uporabi televizije.
Nadzornik s televizijsko instalacijo kontrolira, v kakšnem stanju je zvaljana pločevina, dokler se navija na valj, tako da lahko morebitne pomanjkljivosti takoj odstrani. — Televizijska kamera
stoji 11 metrov nad tirom, po katerem se premika razbeljena pločevina proti valju. Sprejemnik stoji na kontrolni platformi in na njegovem platnu nadzornik spremlja premikanje pločevine vso pot do valja za navijanje. Ker je za televizijsko kamero potrebna močna svetloba, stoji nad tirom 44 pet sto vatnih reflektorjev. Glavna prednost nove tehnike dela je, da lahko v valjani pločevini takoj odkrijejo napake, da ni treba obrata ustaviti.
Benečan	Ma
je bu prijatelj mogočnega mongolskega cesarja
Nekega poznega hladnega večera leta 1295 so se ustavili pred znano hišo družine Polo v Benetkah trije razcapanci in jeli na vse pretege zvoniti. Ko so prišli sluge z baklami in ko so jih zagledali pred hišo, so jih pošteno ozmerjali in jim vrata pred nosom zaloputnili. Razcapanci pa so tako dolgo zvonili in razbijali po vratih, da je prihitelo nekaj oboroženih članov družine, da bi vsiljivce pregnali. Pritepenci so jih sprejeli z besedami: »Saj smo iz družine Polo, prihajamo naravnost iz Indije, Kitajske...«
In razcapanci, ki so komaj še za silo govorili italijanski, so izza podloge raztrganih oblek privlekli zlate posode in vrečice, polne briljantov in biserov. Seveda so jih spričo tolikšnega bogastva z veseljem sprejeli. Potem so Benečani več tednov govorili samo o treh pustolovcih, njihovih doživetjih in njihovem bogastvu.
Kot trgovca in zastopnika takratnega svetovnega trgovskega mesta Benetk sta se brata Nicolo in Maffeo Polo leta 1255 s Krima, kjer sta imela skromno trgovsko podjetje, napotila v Azijo, da bi
več zaslužila. Obiskala sta mongolskega kneza Barka. Leta 1260 sta prispela v Buharo in se končno pridružila nekemu odposlanstvu, namenjenemu k Kublaj-kanu v sedanji Peking. Bila sta prva človeka iz Zahodne Evrope, ki ju je ta mogočni mongolski knez videl. Devet let pozneje sta prispela, bogato obdarovana in s posebnim Kublajevim pismom na papeža nazaj v domovino.
Mongolski cesar jima je dal kot izkaznico zlato tablico z ukazom, ki je imela večjo veljavo, kakor zdaj diplomatski potni listi. V posebnem pismu je prosil papeža, naj mu pošlje sto menihov, ki bi s poganskimi svečeniki pomerili svojo čudodelno moč. Če bi zmagali menihi, ki se cesar s svojimi podložniki pokristjanil. Papež pa je njegov predlog odklonil.
Leta 1274 sta se podjetna Be-: nečana s sedemnajstletnim Nico-| lovim sinom Marcom znova napotila proti Vzhodu. Prišli so v stik z Arabci, Perzijci, Turki, Tatari, Rusi in Mongoli. Mnogo so morali pretrpeti, pot je bila zelo nevarna in naporna, saj je držala čez hudournike in velike re-
Največja letalska nesreča
se je pripetila na Japonskem velikemu ameriškemu prometnemu letalu
Na Japonskem se je pripetila prejšnji teden največja letalska nesreča, kar jih je doslej zadelo letalstvo. Pri Koidaru blizu ameriškega letalskega oporišča Tu-kihava na Japonskem je strmoglavilo na tla veliko ameriško prometno letalo, polno ameriških vojakov, ki so se vračali z dopusta na Japonskem na Korejo. V letalu ie bilo s člani posadke 127 potnikov. Orjaško letalo je startalo v dežju- Kmalu po startu je treščilo na tla in se vnelo. Nekaj minut po strahoviti nesreči je že krožil nad gorečimi ruševinami razbitega letala in med njimi ležečimi gorečimi trupli helikopter. Njegova posadka je takoj sporočila, da v ponesrečenem letalu nihče ni ostal živ.
Nagli požar, ki je nastal takoj po nesreči, priča, da je nastala v letalu eksplozija in da je razneslo bencinske rezervoarje. Ko so prihiteli prvi gasilci, je bilo ogrodje letala že zgorelo. Letalo bi moralo startati dopoldne, pa je preveč lilo. Šele opoldne se je lahko dvignilo, pa je moral pilot kmalu obrniti nazaj. Preden pa je letalo doseglo letališče, je strmoglavilo na tla. Najbrž so se pokvarili motorji.
Zadnji oficir »Titanica« umrl
V Angliji je umrl zadnji oficir velike ladje »Titanic«, ki je leta 1912 zavozila v ledeno goro in se potopila. Kapitan Charles Littoier je bil star 78 let. Na »Titanicu«, tej 46.000-tonsk’ potniški ladji, je bil drugi oficir. Ladja se je že na prvi vožnji ponesrečila. Utonilo je 1500 potnikov in članov posadke. Littoier je doživel prvo nesrečo na morju že, ko mu je bilo 17 let.
Ob potopitvi »Titanica« je ostal na ladji, dokler niso vseh rešilnih čolnov spustili na morje. Šele potem je skočil v morje in se zapletel v žico. V zadnjem hipu ga je po čudnem naključju rešil val plime.
Doslej največja nesreča se je pripetila lani v decembru, ko je strmoglavilo v ameriški državi Washington potniško letalo, v katerem je bilo 86 ameriških vojakov, namenjenih na božični dopust. Letalo, ki se je ponesrečilo na Japonskem, je bilo polno zasedeno. Na teh velikih prevoznih letalih sede potniki večinoma na gornjem krovu. Razen velikih vrat v glavnem delu trupa ima letalo še nekaj zasilnih izhodov, ki pa so tako ozki, da lahko hkrati izstopi iz letala le en potnik.
Anekdote
VZOREN HOTEL Mark Tmain je trdil, da je našel o Oklahomi vzoren hotel. Da bi to dokazal, je prebral hišni red, ki ga je prinesel iz hotela: »Prepovedano je iz žimnic delati opeko. Trije udarci po vratih pomenijo, da je bil o hotelu nekdo umorjen. Če sobo zamaka prosimo goste, naj si pomagajo z dežniki, ki jih imajo pod posteljami. Potniki, ki bi ležali o čevljih na posteljah, plačajo posebno doplačilo. Če bi se pripetilo, da ne dobite o hotelu brisače, se obrišite kar z namiznim prtom.«
RABELAIS NA SMRTNI POSTELJI Rabelais je žioel 63 let. Zmeraj se je šalil in farse je imel zelo rad. Njegovi biografi pripovedujejo, da je na smrtni postelji rekel:
*Spustite zaveso, farsa je končana.s
ODGOVOR ANATOLA FRANCEA Neki sitnež je nekoč prosil Anatola Francea, naj mu pojasni razliko med časom in večnostjo France ga je pogledal in dejal: >Ko bi mi čas dopuščal, da bi vam to pojasnil, bi vam bila potrebna cela večnost, da bi razumeli.«
ke, čez pogorje Pamir; kljubovati pa so morali tudi peščenim viharjem in plazovom. Hodili so po puščavi Gobi in prišli v kraje, kamor dotlej še ni stopila belče-va noga. Šele ti trije pogumni Benečani so pravzaprav odkrili veliki azijski kontinent. Med drugimi jih je sprejel tudi veliki kan, nečak krvoločnega Džingis-kana. Mladi Marco je kmalu postal cesarjev prijatelj in njegov namestnik v južnem delu prostrane dežele. Marco se je naučil štirih orientalskih jezikov in kana je zabaval z napetim pripovedovanjem o svojih doživetjih. Po 17 letih se je Benečanom stožilo po domu, po slikovitem rojstnem mestu. Toda cesar se dolgo ni hotel ločiti od njih. Naposled so se bogato obdarovani napotili v domovino.
Da ni prišel Marco Polo kot poveljnik neke ladje v genovsko ujetništvo, ne bi nikoli brali njegove knjige »Potovanja Marca Pola«, ki jo je napisal v ujetništvu. Ob branju te knjige so Evropejci samo majali z glavami. Kaj, vse to naj bi bilo zunaj našega sveta? Na Kitajskem široke ceste z drevjem ob straneh, ognjeni zmaji, ki se dvigajo v zrak, orjaški mostovi, javna vozila, podobna poznejšim taksijem, v večjih krajih kanalizacija in tako visoke gore, da človek na njih komaj diha? Ljudem se je zdelo vse to plod bujne domišljije. Še manj so verjeli, da je na svetu dežela,, kjer dobi človek za papirnat denar zlato, kjer ima cesarska pošta 10.000 postaj in
200.000	konj, kjer leži v zemlji črno kamenje, ki gori bolje od lesa. In še bolj so se čudili, ko so slišali, da je onkraj Kitajske še druga dežela, da je velikanski otok Cipangu (Japonska) pravljična dežela, ki je celo vsemogočni kitajski cesar ni mogel zavzeti. Ondotna kraljeva palača, tako so pripovedovali bratje Polo, je pokrita z zlatimi ploščami, kakor beneške palače s pločevino.
Marco Polo je bil po vrnitvi v domovino zelo bogat.
Benečani pač niso slutili, da je videl več sveta, kakor katerikoli Evropejec pred njim, več kakor Kolumb ki je pozneje odkril Ameriko. S svojima bratoma je prehodil največji kontinent sveta, Azijo, po dolgem in počez.
Prvikrat so Benečani slišali pripovedovati o nauku o preseljevanju duš in češčenju prednikov. Prvikrat so slišali čudovite zgodbe o Burmi, gorski planoti Tibetu, o nebesnem mestu Quin-sayu v Južni Kitajski, kjer je takrat živelo 5 milijonov ljudi. Bratje Polo so prišli v Indokino, na Sumatro in Ceylon in druge dežele, tako da so videli večino takrat znanega sveta. Vsi raziskovalci Azije so hodili po njihovih stopinjah.
ZA DOBRO VOLJO
— Moram dati duška hrepe* nenju po morju.
ROMAM
---—  	OQ
PHILIPPS OPPENHEIM I ___ ___ ___ - . .
»mu PREVARA
»Mudil sem se v Narvichu,« je pojasnil. »Vse življenje sem deloval v teh krajih, in videti sem hotel nekega svojega odjemalca. Posel sem kmalu opravil, in ko sem videl, da sem oddaljen samo trideset milj od vas, se nisem mogel premagati, da se ne bi oglasil. Ce vam je kakorkoli neprijetno, da bi pri vas prenočil, mi povejte.«
»Toda, dragi prijatelj!« ga je prekinil Dominey. »Tu so zmeraj pripravljene sobe za goste. Zadostuje v njih samo zakuriti, pa je vse v redu. Ali poznate gospoda Mangana?«
Mangan in Seaman sta se pozdravila in Seaman se je ozrl po kaki krepčilni pijači, ker je bil po vožnji žejen. Ko je pozvonilo k večerji, je nekoliko zadržal korak, da bi odšel Mangan naprej, potem pa je vprašal Domineyja:
»Kdaj ta človek odide?«
»Jutri zjutraj ob devetih,« je odgovoril Dominey.
»Dotlej ne spregovoriva niti besede,« je zašepetal Seaman. »Ne sme dobiti vtisa, da silim za vami. Res, nisem hotel priti, toda zadeva je nujna.«
»Saj lahko Mangana prej pošljeva spat,« je predlagal Dominey.
»Tudi jaz pojdem zgodaj spat,« je odgovoril utrujeni Seaman. »Vso minulo noč nisem spal. Govorila bova lahko tudi jutri zjutraj.«
Večerja je minila v prijetnem vzdušju. Zlasti Mangan je bil dobre volje. V zadnjih petnajstih letih je šlo na Domineyjevem
posestvu vse nazaj. Biti je moral hude boje z nezadovoljneži. S srditimi zakupniki je imel neprijetne pogovore, z nezaupljivimi dajalci hipotekarnih posojil je govoril vljudno, na koncu leta pa je bilo premalo zaslužka. Sedanji položaj se mu je zdel malone sijajen. Višek je bil morda dosežen, ko je Parkins zmagovito postavil nekaj steklenic vina na mizo.
»Našel sem zaboj cockbornskega vina letnik enainpetdeset, gospod,« je rekel tako, da je advokat slišal njegov zaupni šepet. »Mislil sem, da bi morda radi poskusili nekaj steklenic, ker vse kaže, da se gospod Mangan na vino dobro spozna. Zdi se mi, da so čepi v odličnem stanju.«
»Po tem,« je vzdihnil Mangan, »se bo zelo težko vrniti v resno londonsko življenje.«
Seaman se je tisti večer zgodaj poslovil, češ da je zaspan. Pustil je svojega gostitelja in Mangana pri portskem in odšel. Dominey, čeprav pozoren gostitelj, se mu je zdel raztresen. Celo Mangan, ki ga za opazovanje ni bil nadarjen, je opazil, da je tista trdota, tista napihnjenost v Dormineyjevem govoru in vedenju njegovega klienta začasno zapustila.
»Ne morem vam dovolj izraziti svojega zadovoljstva, gospod Dominey,« je rekel srebajoč prvo čašo vina, »ko vidim, da se življenje v tej hiši obnavlja. Potrebna je samo še ena stvar, pa bo vse zaokroženo.«
»In sicer?« je vprašal Dominey nepremišljeno.
»Da gospa Domineyjeva ozdravi. Bil sem eden redkih ljudi, če se spominjate, ki jim je bilo dovoljeno seznaniti se z njo ob vaši ženitvi.«
»Davi,« je dejal Dominey, »sem bil pri zdravniku, ki je bil njen zdravnik, odkar se je poročila. Strinjal se je z menoj v tem,
da ni razloga, da se gospe Domineyjevi ne bi zdravje sčasoma povrnilo.«
»Dovolite mi izpiti to čašo v upanju, da se bo to tudi zgodilo, gospod Dominey,« je zamrmral advokat.
Čaši sta izpraznila, le noga Domineyjeve se je čez pol prelomila. Mangan mu je izrazil spoštljivo obžalovanje.
»Te stare čaše,« je zamrmral zroč na svojo z nekakšnim oboževanjem, »postajajo zelo krhke.«
Dominey ni odgovoril. V njegovih možganih so se vrtinčile čudne slike. Zdelo se mu je. da vidi v senci sobe Štefanijo Eider-strom iztegnjenih rok, kako ga poziva, naj izpolni stare obljube, za njo pa ...
»Ali ste bili kdaj zaljubljeni, Mangan?« je vprašal Dominey svojega gosta.
»Jaz? Hm, ne vem,« je odgovoril le-ta nekoliko zbegan spričo nepričakovanega vprašanja. »Besedi ,biti zaljubljen' zvenita zdaj nekoliko starinsko, bi dejal.«
Dominey se je globoko zamislil.
»Morda je res tako,« je priznal.
Tisto noč se je od nekod čez sivo vodno pustinjo privalila nevihta. 2e vnaprej jo je naznanil veter, ki je prihrumel čez močvirja, tresoč rešetkasta okna Domineyjeve hiše, cvileč in ječeč med dimniki in številnimi vogali. Potem so se dvignili nad zemljo črni oblaki in potoki dežja so jeli pljuskati po razmajanih okenskih okvirih.
Dominey je prižgal sveče v svoji spalnici, oblekel domačo haljo, se zleknil v naslonjač, postavil električno svetilko poleg sebe in poskusil brati. Kmalu mu je knjiga zdrsnila iz roke. Iznenada je postal buden in pozoren. Oči so mu švigale z ene plošče
š ■:
SLIKE Z ATLETSKEGA TROBOJA !•	•• t	i v •
(Od posebnega dopisnika »Borben)
dnov. e* jun^a- V minulih dveh Tur!«-80- seT najboljši atleti Grčije, n„ AJe ^ Jugoslavije častno borili a olimpijskem stadionu za čim bolj-nic^u !i -X; Novimarakd poročevalci irrSt?beležili nekaterih zanimivh do-a je treba omenfiti v ilu-ve^1i?-nlmosfere’ ki je bila na pr-£rJS.t fkupnem povojnem tekmovanju športnikov treh balkanskih držav. nn£ifaz?v?Jc^ nogometnih tekem na stad'.1'Onih že poznajo znano po-v«nv:	,.^stvo spremlja vsaik gib,
noJf? akcijo, navija, vzpodbuja in ift hIi8^ * ^udi na toni stadionu, ki dni a 6Port|ne zgodovine se je to dva in	a,lo. Pa še nekaj — iskreno
tni-r«	, ° 60 sprejeli uspeh vsakega
ve7X?.val?a .vseh treh držav. Po 7oLu Je bila to res b alkani a d a. knt^lmiv.°	gledati	občinstvo,
vzklili-’86*3e dvigalo s sedežev in z tetmf1 i r Ploskanjem pozdravljalo letpv Ia- Izdihovalo. 6e je padla t«- ,JL, sk.oku v višino ali s palico, in ^ no pozdravljalo rekorde valca^ rezultate vsakega tekmo-
moramo poudariti, da gle-reznltof dobro poznajo atletiko in uspeho^ ler zat<> cenijo osebne na vsakega tekmovalca ne glede pS kl e.a zesede, ek o yfrčn° zanimanje javnosti in ti-vspt, fl medsebojno zbližan je atletov So jni- , držav v športni borbenosti, to » temu tekmovanju pečat, ki Prilep- in’ meri zasluži. To je bilo
ttenu beSede.&reŽan,i6 V pravera ^
ISKRENO TOVARIŠTVO
DanU,r,tki ruetalec kopja Žira,man in sta ? 8ta stara znanca. Spoznala *rpa„Se le,ta 1951 v Aleksandriji na stni ze,mskih tekmah. Dangubič je pore^ ,p,rvak' Ziraman pa ostal neva-Tol, iK' Tudi tokrat je bilo tako. mete a temu sta oba opazovala tari* .drugega in se medsebojno opo-Jnia na napake in podobno, ni '~"ovaaovi6 j6 po težko priborje-odieA K! v troskoku, pri katerem so J centimetri, stopil i odra renre a.lc6v v 0'bJem dveh grških
‘pCJcnta.ntov.
oddol«?kis «se ie pri teku na 200 m n» im našim sprinterjem za poraz drnee m’ I°da obakrat so si drug gemu prisrčno čestitali.
SAH
) Reshewsky: Najdorf 9,5:8,5
vei?~ePOS A'res, 1. Julija. Ameriški šel •lster Rcshewsky sploh ni pri-Hv.Kna nadaljevanje zadnje partije nosi ,z Najdortom, ki je bila šibil prckinjena. Potemtakem je dolžiš e Naidorf, vendar je končni dvoboja 9,5 : 8,5 za Reshewskega. •
D ®e°Srad, 1. julija. Končal se je 20 h I turnir, ki je trajal od ..j °° 30. junija. Končni vrstni red Bo 7 Sled.n)i: Djaja 8, Marič, Miličevič in /i, Vukčevič in Todorovič po 6,5 ln tako dalje.
i Ko so razglasili zmagovalca v m a* I ratonskem toku, so trije prvoplasi-j rani z roko v roki prišli k odru zma-j govalcev. Škrinjar je težko hodil. Erturen in Dervantis sta mu tovariško pomaga,la. Po podelitvi nagrad so se matatonci prisrčno objeli in
mm
Ceraj teče prvi skozi cilj v teku na 5000 m
poljubili. To so bili iskreni zrazi tovarištva. prekaljenega na atletskih stezah.
To so le posamezni primeri vsega tistega, kar se je vsak dan dogajalo na tem velikem tekmovanju.
VELIKO VESELJE
Peta skupina metov krogle nam je priborila že davno zaželene rezultate. Nismo «e poznali točnih številk, toda
očitno je bilo, da smo dosegli nov jugoslovanski rekord, ki je gotovo presegel 16 metrov. Naš rekorder Šar-čevič je po svojem metu začel skakati Po igrišču, mahati z rokami in pozdravljati gledalce. Rekord!
Njegov trener Dragan Petrovič je nestrpno pričakoval rezultat meril-oev — nato pa je ves vznemirjen pritekel k Šarčeviču. Težko je dosegel obraz našega rekorderja, ki je gotovo vsaj za dve glavi višji. Toda te ga je dvignil s svojimi močnimi rokami. Objemala sta se in poljubo-vala — naporno delo obeh, ure in ure treninga, na sto<tine metov, pri katerih je bilo treba popravljati vsako podrobnost, so končno obrodili zaželeni sad.
ČETRTEGA SO NAJBOLJ NAVDUŠENO POZDRAVILI
Izmenično vodstvo in oster boj tekačev na srednje proge Turčije in Jugoslavije »o dali značilno obeležje tekmi na 1500 metrov. Štirje tekači so se ostro borili za uvrstitev. Peti je tekel za njimi v kratki razdalji grški reprezentant Depastas. Gledalci so vso svojo pozornost osredotočili na vodilno skupino.
Tekma je končana. V finišu je De* pastas prehitel Krstiča in'se uvrstil kot četrti. Gledalci, ki so zmagovalca prisrčno pozdravili, so tudi njemu priredili prave ovacije. To je bilo priznanje za veliki podvig — izboljšanje državnega rekorda iz leta 1936. (Geor-gokopulos 4:01.41 s 3:57.7. Depastas je prvi Grk, ki je to stezo pretekel v manj kot 4 minutah.
Z ZADNJIMI MOČMI
Tek na 200 m. Nevaren boj Petra-kisa, Jovančiča in Peclja. Grški »as« je že na startu dobil prednost. Jovan-čič in Pecelj sta ga dohajala, toda Petrakis se ni uklonil. Ko je pretekel zadnji del, smo dobili vtis, da je pripravljen na vse. Res, tekel je čudovito. Z vsemi močmi se je boril. Skozi cilj se je prebil z zadnjimi atomi moči. Zmagal je — in takoj padel. Moč je porabil v 22.7 sekunde in jo v hipu izgubil Toda kmalu si je opomogel in radostno odzdravljal občinstvu. ki ga je slavilo. Upravičeno! Popularni Petrakis, najhitrejši človek v Grčiji, je pokazal, kako se je treba boriti.
Izbirne tekme za Oslo v Ljubljani!
Atletska zveza Jugoslavije je sklenila, da bodo izbirne tekme za sestavo atletske reprezentance za tekmovanje z Norveško, ki bo 23. in 24. julija v Oslu, v Ljubljani v torek, 7. in sredo, 8. Julija Ta velika prireditev, nedvomno najpomembnejša v letošnji sezoni v Ljubljani, bo v okviru športnih prireditev med Ljubljanskim festivalom. Na tekmovanju, ki bo oba dneva na stadionu Železničarja v Šiški, bodo nastopili v olimpijskem programu vsi najboljši jugoslovanski atleti. Na sporedu bodo tudi ženske discipline, kjer se bodo pomerile najboljše atletinje Jugoslavije. Atletska zveza Jugoslavije je
Naše knjižne novosti
pesmi Štirih.
Kajetan Kovič — Ciril Zlobec — Janez Menart — Tone Pavček. — Opremil Grega Košak. Zbirka Feniks 1. 136 str. 8°. — Broširano 300 din.
PESMI mirze Safija.
Izbor. Po Fr. Bodenstedtu prepesnil Matej Bor. Opremil inž. arh. Janko Omahen. — Bibliofilska izdaja. 80 str. m. 8U. — Broš. 150 din, vez. v platno 300 din.
E Potrč: KREFLI.
Drama v treh dejanjih. Knjižnica Slovenskega gledališča 30. 92 str. 8°. — Vezano 150 din.
John Galsworthy MODERNA KOMEDIJA.
Druga trilogija Forsytskih kronik. Prevedel Janez Gradišnik. Opremil inž. arh. Janko Omahen. 880 str. 8°. —
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
pozvala na tekmovanje naslednje atlete:
100 m in 200 m: Pecelj, Jovančič, Višnič (Crvena zvezda), Madjarevič (BSK), Benjak (Vojvodina), Lorger (Kladivar), Kuzmič (Dinamo); 400 m: Sobolovič, Hočevar (Partizan), Grujič (V), Višnjič, Miladinovič (CZ), Zupančič (KI.), Tomašič, Relja (D); 800 m: Hočevar, Krstič, Ottenheimer (P), Cular (D); 1500 m: isti tekmovalci kot na 800 m; 5000 m: Ilič (CZ), Pavlovič (P); 10.000 m: Mihalič, Stefanovič, Cetinič (P), Jovanovič (CZ); 3000 m ovire: Štritof, Djuraškovič (P); 110 m ovire: Lorger (KI.), Černe (Odred), Grgin (D), Srp (Mladost), Rebula (P), Zurkovič (Si3artak); 400 m ovire:	Radulovič, Bajovič (P), Zu-
pančič, Kopitar, Urbajs (Ki), Cipčič (CZ), Miler (Ml.), Jankovič (CZ); višina: Dimitrijevič, Marjanovič, Vukovič (P), Nikolič, Sepa, Kavčič (CZ), Miler (Ml.), Marjanovič (Osijek), Gvozdenovič (Sarajevo), Kršljak (Ml.); daljina: Radovanovič, Miličevič (CZ), Miler (Ml.), Brnad (P), Kuzmič, Ku-šec (D), Borštnar (Železničar, Lj.); troskok: Milovanovič (P), Radovanovič (CZ), Zagorc (KI.); palica: Rocca (Ml.), Bulič (CZ), Kušec (D), Skuhek (P), Glavač, Vehovar (KI.); krogla: Sarčevič (CZ), Jelisijevič (Gor Mila-novac), Golc (KI.), disk: Krivokapič (CZ), Krnjajič (P), J. Miiller, B. Mul-ler (Odred), Golc (KI.), Jelisijevič (Gor. Milanovac); kopje. Dangubič, Stankovič (CZ), Vujačič, Pavlovič (P), Belec (D) kladivo: Gubijan, Berec, Lazarevič (P), Galin (Ml.), Kostrič (Dinamo).
O podrobnostih, zlasti o točnem razporedu, disciplinah in urniku bomo poročali v prihodnjih dneh. Prireditelj Turistično društvo skupno z atletskima sekcijama Železničarja in Odreda, bo dovolilo nastop tudi še nekaterim najboljšim slovenskim atletom.
•
Bologna, 30. junija. Italijanska mladinska teniška reprezentanca je premagala Avstrijo z 12:0.
• Odrežite ln nam pošljite 1 <
Uprava
»LJUDSKE PRAVICE - BORBE«
Znamka
za
10 din
Liuhliana
Kopitarjeva ulica 2
Poštni predal 42
Troboj v več športnih panogah
Razgovori v Atenah o nadaljnjem športnem sodelovanju med Jugoslavijo,
Grčijo in Turčijo
(Od posebnega dopisnika »Borbe«) Atene, 1. julija. — Danes so se v Atenah sestali predstavniki olimpijskih komitejev Grčije, Turčije in Jugoslavije. Sestauka se je udeležil tudi generalni tajnik grškega olimpijskega komiteja Londopulos, zastopnik turške lahkoatletske federacije in član olimpijskega komiteja Moran ter tajnik Zveze športov Jugoslavije Sava Obradovič.
Itazgovarja.li so se o možnostih za nadaljnjo razširitev športnih vezi med temi državami.
Zaprosili smo našega predstavnika na tem sestanku, Savo Obradoviča, naj nam pove najvažnejše stvari, o katerih so govorili:
troboji v vec športnih
PANOGAH »Prvi atletski troboj, ki je bil te dni v Atenah, pomeni samo uvod v nadaljnjo razširitev športnih stikov med Jugoslavijo, Grčijo, in Turčijo. Na sestanku »mo obravnavah možnost prirejanja podobnih trobojev tudi v ostalih športnih panogah. Vsi udeleženci so ta predlog odobravali.«
»Ali ste že določili športe, v ka terih boste v bodoče tek mo vali 1«
»O tem nismo govorili. Sklenili pa smo, naj športne zveze z neposrednimi pogajanji ugotove, v katerih športnih panogah bi lahko priredili troboje. Sprejet je bil naš predlog, naj bi jugoslovanske športne zveze v juliju in avgustu posilale Grkom in Turkom stvarne predloge in propo-zicije. Če ne bo zamud pri urejanju administrativnih vprašanj, lahko upamo, da bo še v letošnjem letu prišlo do trobojev v drugih športnih panogah.« «
»Kdaj bo objavljen seznam športov, v katerih bodo tekmovale te tri države?«
»Najbrž kmalu, najkasneje do kon-oa leta.«
»Ali je bil ustanovljen komite, ki bo skrbel za organizacijo teh tro-bojevl«
V VSAKI DRŽAVI PO NEKAJ TEKMOVANJ »Prevladovalo je stališče, naj bi ne ustanavljali nobenih skupnih organi-
zacijskih komitejev. Sklenjeno je bilo tudi, naj bi troboji ne bili prirejeni po zgledu olimpiade, torej istočasno v eni državi, marveč naj bi se soraz-
KOLESARSTVO
Reprezentanca za bližnja mednarodna tekmovanja
Kolesarska zveza Jugoslavije je uvrstila za bližnja mednarodna tekmovanja naslednje vozače v državno reprezentanco: za dirko okrog Avstrije: Prtrovič (Partizan), Ješič (Avala), Grajzer (Odred), Ročih (Lokomotiva, Zagreb), Mišič (Avala) ln Brajnik (Proleter, Koper).
Za dirko okrog Luxemburga: Po-redski (Jedinstvo, Zagreb), Vidali (Odred) Panič (BSKi Brajnik (Proleter), Metelko (Dinamo, Zagreb), Stanko (Jedinstvo), Petrovski (Rabot-nički, Skoplje).
Za dirko skozi Hrvatsko in Slovenijo je zveza sestavila dve moštvi, v katerih so: Petrovič, Gra.izer, Ro-čič, Ješič, Vidali, Brajnik, Panič, Mičlč, Varga, Petrovski in B, Bata.
V teku na 800 m je zmagal Kačak Ekrem (Turčija)
meno razdelili po državah, članicah teh trojnih iger. To pomeni, da bi v vsaki državi in vsako leto priredili nekaj tekmovanj v nekaj šport-nh panogah.«
»Grški tisk stalno piše, da so bile z lahkoatletskim trobojem obnovljene balkanske igre.«
»O tem se na sestanku nismo raz* govarjali. Tudi na splošno nismo govorili, kako naj bi imenovali te troboje. Pustili pa smo možnost, da se prijavijo tudi ostale balkanske dr-žave.«
»Hkrati z lahkoatletskim trobojem je bila tudi konferenca lahkoatletskih zvez. Alj nam lahko povesto kaj je bilo sklenjeno na njej?«
O TEKMOVANJU ATLETINJ
»Naslednji lahkoatletski troboj bo prihodnje leto 10 in 11. julija v Beogradu. Na njem bodo sodelovale tudi atletinje, toda njih uspeh ne bodo ocenjevali po točkah. Sprejet je bil predlog, da sprejmejo prijavo Turčije za udeležbd njeno mladinske reprezentance na dvoboju mladincev Grčije — Jugoslavije, ki bo septembra v Novem Sadu.
Spored atletskega troboja bo razširjen z desetobojom in s crossom. T© dve disciplini pa ne bosta izvajani hkrati s tekmovanji v ostalih atletskih panogah, marveč posebej.«
Mirko Stamcukovič
Skoplje slovesno sprejelo udeležence letošnjega zveznega prvenstva TVD »Partizan«
Dublin, 1. julija. Po vrnitvi iz ZDA je evropska boksarska reprezentanca premagala reprezentanco Irske 6 6:1. Edino točko za Evropo je Izgubil Francoz Hamiar proti Ircu Peryju-
Skoplje, 1. julija. Skoplje se je slovesno pripravilo na spretem članov društva »Partizan«, ki so davi in vse dopoldne prihajali z vlaki v Skoplje, Postaja je bila lepo okrašena.
Tekmovanja se bodo začela jutri na Mestnem stadionu ter na športnih igriščih »Rabotničkega« in garnizona JLA. Sodijo, da se bo tega prvenstva udeležilo okrog 4000 tekmovalcev iz vse države.
Med drugimi bodo nastopili v Skoplju tudi lanski prvaki v posameznih disciplinah: Dušan Furlan iz Ljubljane, državni prvak za člane zveznega razreda v vajah na orodju, Tereza Kočiš iz Sombora, državna prvakinja za članice v vajah na orodju, akademski prvaki inž. Viktor Lindtner iz Ljubljane, mladinka Milka Kovačič iz Celja in pionirka Gi-zela Zavadlal lz Ptuja.
Za to tekmovanje so dala skopljan-ska podjetja pomoč iz presežkov plačnih skladov v skupnem znesku 2,100.000 dinarjev. Največ je dal kolektiv podjetja za uvoz in izvoz tobaka »Makedonija tutun« — 1,000.000 dinarjev.
ROKOMET
Finalna turnirja državnega prvenstva
Finalni turnir rokometnega prvenstva države za moške bo 5., 6 in 7. julija v Beogradu. Nastopili bodo »Železničar« (B), »Grafičar« (Z), prvak Bosne in Hercegovine, tn »Železničar« iz Niša
Dne 3., 4. in 5. julija bo v Subotici finalni turnir državnega prven-
stva za ženske. V finale so se uvrstila moštva »Spartaka« (Subotica), »Lokomotive« (Zagreb), »Svobode« (Ljubljana) ln »Vojvodine« (Novi Sad). Dne 3. julija igrajo Svoboda : Spar-| tak in Lokomotiva : Vojvodina, 4. Julija Svoboda : Lokomotiva in Voj-! vodlna : Spartak ter zadnji dan Svoboda Vojvodina in Lokomotiva : Spartak.
Dvoboj strelcev Ljubljana—Koper
Preteklo nedeljo je bilo v Kopru I tekmovanje članske ženske in pionirske | strelske reprc2entance Ljubljane in Kopra.
• Člani Ljubljane so omagali z rezultatom i "98;40S, Članice 473.270, pionirji pa z 1028:614 krogi. Med posamezniki je naj-j boljši rezultat dosegel Kastelic 168, v | tekmovanju z zračno puško pa je bil prvi Nikolič 230 krogov.	J.	D.
Čudni nazivi kitajskih nogometašev
V Šanghaju so igrali finale kitajskega prvenstva Pomerili sta se moštvi Severne Kitajske in kitajske armade Zmagala Je armada s 4:0.
Saj to ni nič nenavadnega, boste rekli. Toda iz slikovitega poročila, ki je bilo objavljeno v časniku »Nova Kitajska«, smo razbrali, da so imeli igralci zelo nenavadna imena (ali nazive). Nekaj jih bomo tudi mi navedli; nek igralec se imenuje »divji maček«, drugi »spolzka jegulja«, tretji »okretni zajec«, četrti »ponosni petelin« itd. Po tem bi lahko sklepali, da postaja nogomet na Kitajskem vedno bolj popularen.
bla;
na zidu ob levi strani postelje na drugo. Znani zvok se je dvakrat Ponovil. Za hip se je prikazala temna senca. Tedaj pa je prišla P° Prstih v sobo žena. Počasi se mu je približevala, negotova, ko Počna vešča, krožeča okrog sveče. Lasje so ji padali po hrbtu ko ekletu, bela domača halja pa je vihrala okrog nje.
»Se me ne bojiš?« je vprašala vznemirjeno. »Vidiš, ničesar Piniam v roki. Res mislim, da me je ta želja minila. Ali se spominjaš nožička, ki sem ga imela v roki snoči?« Danes sem ga Vrgla v jamo. Gospa Unthank je bila zelo huda name.«
»Ne bojim se,« je rekel, »toda ...«
»Nikar me ne zmerjaj!« ga je prosila. »Strašno se bojim nevihte.«
V krog svetlobe je potegnil nizek stolček zanjo in prinesel zinice. Ko se je zleknila nanje, ga je iznenada pogledala in se Pasmehnila s smehom redke, čudovite lepote. Dominey je za hip 2ačutil nekaj zbodljaju noža podobnega.
»Sedi in počivaj,« jo je povabil. »Ničesar se ni treba bati.«
»V srcu čutim strah,« je odgovorila preprosto. »Nevihte so del P^ega življenja. Nevihte prihajajo z našim rojstvom in pretresajo 8vet, dokler nas ne pobere smrt. Človek se ne sme bati, toda jaz Sem bila toliko bolna, Everard. Ali naj te še zmeraj kličem Eve-
fard?«
»Zakaj pa ne?« je vprašal.
»Zato, ker v občevanju z menoj nisi več prejšnji Everard,« le odgovorila, »zato, ker je v tebi nekaj umrlo, namesto tega pa je Ptišlo nekaj drugega. Ti nisi isti človek. Kaj se je zgodilo? Ali si >mel v Afriki neprijetnosti? Ali si se tam naučil, kaj je življenje?«
hip je sedel in jo gledal zleknjen v naslonjač, ki ga je Potisnil malo dalje v senco. Lepi lasje so se ji svetili in spričo teh
las je bila njena koža bolj bela in nežna ko kdajkoli. Oči so ji žarele, toda bile so otožne. V njih je bilo nekaj kakor v očeh otroka, ki se boji, da ga ne bi udarili. Videti je bila zelo mlada in zelo nežna.	„ .	nf\\Un*
»Tam sem marsikaj	!
doumel, Rozamunda,« je	,
odgovoril mirno. »Pola-	/\ j
goma sem razumel raz-	■	\*v,\	«
liko med dobrim in zlim.
Naučil sem se tudi, da vse strasti v življenju dogore in ugasnejo, razen ene.«
Nekaj časa je s prsti motala vrvico svoje domače halje. Kazalo je, da so njegove zadnje besede prekosile obseg njenega razumevanja ali zanimanja.
»Nikar se me več ne boj, Everard,« je rekla počasi.
»Saj se te ne bojim,« je odgovoril.
»Zakaj pa potemtakem ne premakneš naslonjača in ne sedeš bliže?« je vprašala in dvignila oči. »Ali slišiš veter, kako tuli na naju? Jaz se ga bojim!«
Prisedel je k nji in jo nežno prijel za roko. Njeni prsti so takoj odgovorili na njegov stisk. Ko je spregovoril, je komaj
m
spoznal svoj glas. Zdel se mu je zelo globok in vznemirjen.
»Veter ti ničesar ne more in nihče ti ničesar ne more,« jo je miril. »Vrnil sem se, da bom skrbel zate.«
Vzdihnila je, se nasmehnila ko utrujen otrok, in ko ji je glava omahnila na blazinice, so se ji oči kar same zaprle.
»Kar ostani tako, prosim te,« je rekla. »Čutim nekaj čisto novega. Počivam. To je najslajši počitek, kar sem jih kdaj uživala. Ne premikaj se, Everard. Pusti moje prste v svojih ... tako.«
Sveče so dogorele do dna svečnikov, veter je še bolj divje tulil in utihnil je šele, ko je jutranja zarja prodrla oblake, polne nevihte. V sobo je jela prodirati motna svetloba. 2ena je še spala, njeni prsti pa so še zmeraj stiskali njegove. Njeno dihanje je bilo ves čas pravilno in tiho. Njene črni svili podobne trepalnice so negibno ležale na bledih licih. Njena krasna usta so v mirnih potezah počivala. Razumel je, da je bilo to spanje zanjo nekaj novega. Vso noč je presedel z očmi, ki so se zapirale, in udi, ki so ga boleli. Ko je odprla oči in ga pogledala, ji je zaigral na ustih isti smehljaj, ki ga je videl na njih, ko je zaspala.
»O, kako dobro sem se odpočila,« je zamrmrala. »Zdaj se počutim tako dobro. Sanjala sem čudovite, čudovite sanje.«
Ogenj je bil ugasnil in v sobi je bilo hladno.
»Zdaj se moraš vrniti v svojo sobo,« je rekel.
Njeni prsti so počasi izpustili njegove. Iztegnila je roke.
»Odnesi me,« ga je prosila, »samo na pol sem budna. Rada bi še spala.«
Dvignil jo je. Njene roke so se oklenile njegovega vratu, glava pa ji je padla nazaj s komaj tihim vzdihom zadovoljstva. Odnesel jo je po hodniku v njeno sobo in jo položil na nedotaknjeno posteljo.
NAROČILNICA
Podpisani
kraj
ulica
pošta
naročam
»Ljudsko pravico - Borbo« in prosim, da mi jo začnete z ________________________________________________
redno pošiljati
Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu.
Datum
Podpis:
Odrežite tu nam pošljite!
DANES IN JUTRI
KONCERTI
9. izredni simfonični koncert Slovenske filharmonije v okviru Ljubljanskega festivala bo v soboto, dne 4. t. m. ob 20.30 v Unionu. Gostuje dirigent Lovro Matačič. Solist Janez Lipušček. Sodeluje moški zbor Slovenske filharmonije. Vstopnice od 150 do 50 din v koncertni poslovalnici in pri Turističnem društvu.
GLEDALIŠČA
DRAMA
Sobota, 4. julija ob 20: Javna produkcija Plesne šole Mete Vidmarjeve. Izven.
V soboto, dne 4. julija bo javna produkcija Plesne šole Mete Vidmarjeve. Po dolgi prekinitvi bo Meta Vidmarjeva ponovno predstavila javnosti svojo šolo moderne plesne smeri. Produkcija bo prikazala delo prvega leta redne šole. šola obstoja zaenkrat kot oddelek za moderno plesno umetnost pri Srednji baletni šoli v Ljubljani. K celotnemu programu je glasbo napisal profesor Vilko Ukmar.
OPERA
Četrtek, 2. julija ob 19.30: Gounod: »Faust«. Premiera. Izven. (Gostovanje Jožeta Gostiča.)
Petek, 3. julija: Zaprto.
Sobota, 4. julija: Zaprto.
Nedelja, 5. julija: Večer opernih arij. Prireditev v dvorani hotela Union v okviru Ljubljanskega festivala. (Vstopnice v prodaji pri operni blagajni od petka dalje.)
RADIO
na valovih 327,1 in 212,4 m Dnevni spored za četrtek;, 2. julija: 5.00—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — ponovitev — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 Vokalne in instrumentalne skladbe Emila Adamiča — 12.30 Napoved časa, poročila in objava dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave —
13.00 Oddaja za žene — 13.10 Opoldanski koncertni spored — 13.50 Športno predavanje — Na zapadnem delu Ljubljane gradijo stadion — 14.00 Za prijetert oddih! (zabavna glasba) — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Poje mladinski pevski zbor pomladek »Svoboda« p. v. Manka Golarja —
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave — 18.00 Lahka glasba — 18.30 Iz bojev naših narodov — Zgodovinska seja CK KPJ leta 1941 — 18.40 Partizanske pesmi —
19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pester spored slovenskih narodnih pesmi v izvedbi zborov in solistov — vmes ob 20.30—20.40 Domače aktualnosti — 21.00 Iz del Alberta Roussela (glasbena oddaja s komentarjem) — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Plesna glasba 22.55—23.00 Lahko noč! — 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba)
Dnevni spored za petek, 3. julija Poročila ob 5.30, 6.30, 12.30, 15.00, 19.30 in 22.00.
5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! 5.10 Jutranja telovadba — 6.00 Jutranja telovadba — 7.00 Radijski koledar — 12.00 Opoldanski koncert — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Urednikova beležnica, pionirska pošta ter glasba za pionirje — 13.30 V plesu in pesmi po Jugoslaviji — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Karlo Rupel izvaja znane violinske skladbe 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave — 18.00 Koncertni valčki — 18.20 Zdravstveni nasveti — 18.30 Otroški in mladinski zbori pojo slovenske narodne in umetne pesmi — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Večerni orkestralni spored — 21.00 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Filmska, plesna in zabavna glasba — 22.15 Pavel šivic: Divertimento za klavir in orkester — 22.35 Novosti iz literature — Vicky Baum:	Hotel Berlin —	22.15—23.00
Lahko noč! — 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba).
RADIO KOPER
Četrtek. 2. julija 1953: 13.45 Lahka glasba in objave — 14.30 Po svetu okrog —	14.40 Melodije iz znanih
operet — 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.30 Južnoameriške ritme izvajajo tipični orkestri s svojimi solisti.
Petek, 3. julija 1953: 13.45 Lahka glasba in objave — 14.30 Obzornik — 14.40 Mladinski zbor tolminskega učiteljišča p. v. Maksa Parnika — 18.15 Večerni koncert — 21.00 Slušna igra: J. London; »Otroci mraza« — 22.00 Plešite z nami.
Poročila: ob delavnikih ob 5.30, 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30; ob nedeljah ob 8.00, 13.30	19.00 in 23.30.
KINO
KINO »UNION«: Amer. barvni film »Rudniki kralja Salomona«. Tednik: Filmske novosti št. 26. Predstavi ob 18 in 20.
KINO »KOMUNA«: Amer. film »Festival Ch. Chaplina«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20.
KINO »SLOGA«; Premiera ameriškega filma »Aretacija«. Tednik. — Predstavi ob 18 in 20.
KINO »SOCA«: Ameriški film »Festival Ch. Chaplina«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja Vstopnic v vseh štirih kinematografih od 17. ure dalje.
LETNI KINO »TIVOLI«: Amer. film »Aretacija«. Tednik. Predstava ob 21. uri.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški film »Rudniki kralja Salomona«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave.
KINO »SISKA«: Avstrijski fim »Očarljivi goljuf«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje.
KINO »TRIGLAV«: Amer. film »Rapsodija otožnosti«. Brez tednika. — Predstavi ob 17.30 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
CELJE »UNION«: Amer. barvni film »Veliki Caruso«.
CELJE »DOM«: Angleški film »Noro srce«.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega Mirka Poča, ravnatelja zdravilišča Rogaška Slatina, še iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali bolezen, ga tako številno spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in se z ganljivimi besedami poslovili od njega. Posebna zahvala zdravnikom dr. Klepcu (Rogaška Slatina), dr. Pohorju in dr. Mazovčevi, Turistični zvezi, Gostinski zbornici, Putniku, zdravilišču Rogaška Slatina in ostalim gostinskim podjetjem in zbornicam, pevcem »Nove zarje« in vsem ostalim, ki so tako lepo počastili njegov spomin. — Stefi Poč, žena, Miro Poč, in, in ostali sorodniki.
Vremensko poročilo
hidrometeorološke službe LRS
Stanje dne 1. julija: Od severnega Urala do Pirenejev se razteza dolina nizkega zračnega pritiska, v katero dotekajo labilne morskopolarne zračne gmote, katere povzročajo nestalno vreme v vsej zahodni in srednji Evropi. Iz severozapadne in severne Evrope pa pritekajo novi vali labilnih zračnih gmot, zato se nam obeta za nekaj dni zopet nestalno vreme.
Napoved vremena za četrtek, dne 2. julija: Menjajoče oblačno vreme s krajevnimi plohami. Temperatura ponoči 10" C, podnevi 28° C.
DROBNI OGLASI
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, poceni prodam. Ogled v
Krakovski ulici 21.
KOPALNI PLASC, dobro ohranjen, prodam za 3000 din. Ogled ob Ljubljanici 18.
Kupimo nov ali dobro ohranjen
kompresor za zrak
4 do 6 atm, 300 do 500 m3 na uro.
Ponudbe poslati STEKLARNI V HRASTNIKU
Sprejmemo kolporterje
za prodajo našega dnevnika v Ljubljani. Zaslužek dober. -Resni interesenti naj se javijo v rjgši upravi.
»LJUDSKA PRAVICA —BORBA«
BLED: Francoski film »Mesečnik Bonifacij«.
KAMNIK: Amer. film »Viva Zapata«.
ZADOBROVA: Ameriški film »Njeno maščevanje«.
VEVČE: Amer. film »Winchester 73«.
DOMŽALE: Ameriški film »Viva Zapata«.
RADOVLJICA: Slovenski film »Svet na Kajžarju«.
MARIBORSKE VESTI
DEŽURNA LEKARNA
Četrtek, 2. Julija: Lekarna »Tabor«, Trg armade 3.
Petek, 3. julija:	Lekarna	»Melje«,
Meljska cesta 2.
KINO Četrtek, 2. julija PARTIZAN: Italijanski film »Jutri bo prepozno«.
UDARNIK: Ameriški film »Odločitev pred zoro«.
STUDENCI: Ameriški film »Rebecca«. POBREŽJE: Angleški film »Rdeči čeveljčki«.
Petek, 3. julija PARTIZAN: Italijanski film »Jutri bo prepozno«.
UDARNIK: Ameriški film »Odločitev pred zoro«.
STUDENCI: Zaprto.
POBREŽJE: Zaprto.
GLEDALIŠČE
Četrtek, 2. julija ob 20: Verdi: »Tra-viata«. Prvič v sezoni. Izven. Petek, 3. julija: Zaprto.
RADIO MARIBOR
Spored za četetrk, 2. julija
12.00—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes od 13.00—13.15 Oddaja v madžarščini — 17.00—17.20 Skladbe L. v. Beethovna Izvaja pianist dr. Roman Klasinc — 17.20—17.30 Leo De-libes: Odlomki iz baleta Sylvia — 17.30—17.40 Poslušajte domača poročila — 17.40—18.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi ter od 17.50—17.55 Oddaja Planinskega društva v Mariboru — 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
Spored za petek, 3. julija
12.00—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 17.00—17.20 Poje moški zbor Slava Klavora p. v. Rajka Si-koška — 17.20—17.30 J. S. Bach: Toc-cata v d-molu — 17.30—17.40 Poslušajte poročila —	17.40—18.00	Zabavna
glasba, vmes objave in oglasi — 18.00 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
VSEM RUDARJEM SLOVENIJE ŽELIMO OB
PRAZNIKU
RUDARJEV
3. J U L 11 A
MNOGO USPEHOV IN RUDARSKI >SREČNO*
K OLE K Tl V RUDNIKA
VELENJE
150
K
Ob priliki zleta slovenskih rudarjev v Hrastniku od 3. — 5. julija bodo proslavili hrastniški rudarji 150-letnico obstoja rudnika in 100-letnico rudarske godbe. Vso slovensko rudarsko druščino vabimo na udeležbo!
100
Sreinol Pripravljalni odbor rudnika Hrastnik
IZVRŠNI ODBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE
RUDNIKA VEIENJE
ČESTITA VSEM ČLANOM SINDIKATA RUDARJEV, KAKOR TUDI VSEM RUDARJEM SLOVENIJE K NJIHOVEMU STANOVSKEMU PRAZNIKU 3. JULIJA
»Ali ti je udobno?« jo je vprašal.
»Da,« je zašepetala zaspano. »Poljubi me, Everard.«
Njene roke so pritegnile njegov obraz. Pritisnil je ustnice na njeno čelo, jo pokril in zbežal.
13
Na Seamanovem dobrodušnem obrazu je bil nekakšen oblaček, ko sta se po odhodu advokata Mangana on in njegov gostitelj drugo jutro, zavita v plašče, izprehajala sem in tja po terasi. Seaman je nekam naglo začel.
»Cez nekaj minut,« je dejal »vam povem namen svojega obiska. Imam velike in čudovite novice za vas. Toda to lahko tudi malo počaka.«
»Ali je napočil čas za akcijo?« je vprašal Dominey radovedno. »Upam, da se boste spomnili, da sem se tu šele nastanil.«
»Prav v zvezi z vašo nastanitvijo tu,« mu je suho pojasnil Seaman, »bi vam rad povedal nekaj besed. Odkar sva se v Cape Townu prvikrat srečala, sva že večkrat govorila. Vi veste, kaj je strast in cilj mojega življenja. Veste tudi za nekaj tistih neogibnih priložnostnih užitkov, ki so potrebni človeškemu bitju, če hoče, da njegov sistem ne razpade ko suh prah. Upam, da me ne boste napačno razumeli, ko porečem, da sem pravzaprav čustven človek, kadar ne gre za velike dolžnosti in potrebe mojega posla.«
»Pripravljen sem to priznati,« je zamrmral Dominey nekam leno.
»Lotili ste se velike naloge. Nedvomno se morate zahvaliti čudoviti sr« ii, da je prignala tistega Agleža Domineyja v vaše ta-
borišče ravno v trenutku, ko ste prejeli nalog iz Glavnega štaba. Vaš načrt, ki ste ga sami zasnovali, je bil deležen vse naše podpore. Vi ste v edinstvenem položaju, ki vam omogoča doseči končni cilj. Zdaj pa poslušajte moje besede in nikar me napačno ne razumite. Glavno načelo našega prodiranja je neusmiljenost. Ce lahko pridemo le korak naprej proti cilju, je vredno žrtvovati vso tenkovestnost in vse ugodnosti. Ce pa kaka smer ne koristi našemu cilju, vidim v njej nekaj slabega, in to me vznemirja.«
»Spim z odprtimi očmi in ušesi,« je odgovoril Seaman.
»No in?«
»In videl sem. kako ste davi odšli iz svoje sobe,« je nadaljeval Seaman, »noseč v naročju gospo Domi-neyjevo.«
Na Dominey-jevem obrazu -so se pod kožo prikazale pegice bledice. Oči so mu sijale ko jeklo. Sele bil spet gospodar
ko je enkrat svojega glasu.
ali dvakrat globoko dihnil, je
»Kaj se pa vas to tiče?« je rekel.
Seaman ga je zgrabil za roko.
»Cujte,« je dejal, »preveč tesno sva povezana, da bi se smela ukvarjati s slepili. Jaz sem zato tu, da bi vam pomagal zavzeti mesto drugega človeka, da si prilastite njegovo imetje, njegov položaj in njegov značaj. Mimogrede rečeno ste v tem dosegli že popoln uspeh. Naj nadaljujem. Priznam, da ni moja stvar vmešavati se v vsako ljubavno pustolovščino, v katero bi se zapletli, toda... tole, prijatelj, vam povem kar v obraz: zapeljati slaboumno ženo, pa naj bo še tako lepa, zlorabljati svoj položaj njenega dozdevnega moža — razen če bi bilo to življenjsko važno za njegovo domovino — ni stvar, ki bi jo smel človek storiti.«
Kazno je bilo, da se je Domineyev srd polegel, ne da bi zapustil le najmanjšo sled. K besedam svojega sobesednika ni ničesar pripomnil.
»Ne bojte se, Seaman,« je rekel. »Položaj je kočljiv, kot pošten človek pa se lahko obvladam.«
»Laže mi je, ko to slišim,« je odgovoril Seaman, »Priznati morate, da me nocojšnji prizor ni brez vzroka navdal z neugodnim občutkom.«
»Vaše odkritosrčne besede cenim,« je rekel Dominey. »Drži,, da se je gospa Domineyeva snočnje nevihte ustrašila in da je prišla v mojo sobo. Zagotavljam vam, da sem ji izkazal vse. svoje spoštovanje in sočutje, kar ga zahteva njen in naš položaj.«
»Vse kaže, da gospa Dominey čudno zanika nekatere napovedi,« je pripomnil Seaman zamišljeno.
»Na kaj mislite?«
List izdaje Časopisno založniške podjetje »Borba* v Beogradu Kardeljeve ul 81, telefon 24-001 ' Uredništvo Ljubljana Kopitarjeva ul 8/111. tel 23-281 3c 23-284 • Odgovorni urednik -Ljudske pravice • Borbe« Ivan Šinkovec * Opreva; Ljubljana. Kopitarjeva ulica 2. telefon 28-281 do 23-264. Telefon ea naročnino In oglase 21-030 • Mesečna naročnina za našo državo 250 lin za tujino
500 din. * Čekovni račun pri NB 8011-T-10. Poštni predaj 42. * Tiska Tiskarne »Ljudske pravice«. * Poštnine plačana v gotovini