Poštnina platana o gctcutnl ^ Orna Ela 1*- Mcirtmhl dom Stco. 247 V I|ubUaiU, u sredo, 28. oktobra 1938 Pred največjim dogodkom v španski državljanski vojni: Beli 7 kilometrov pred Madridom Pariz, 28. okt. m. Padec španskega mesta se pričakuje še danes. Pretekle noči sta imela general Molla in general Varela važen sestanek, na katerem sta se odločila za važne ukrepe v zvezi z ofenzivo na Madrid. Vsak trenutek se pričakuje, da bo izdano končno povelje za generalni napad na Madrid. V glavnem štabu nacionalističnih čet smatrajo, da bodo njih čete v četrtek prispele pred vrata Madrida. Med tem pa zrakoplovstvo generala Franca stalno bombardira vojašnice in prometne cen-trale v Madridu. Posebno bombardirajo letališča in so vsa letala rdeče vojske, ki so se nahajala na nekaterih madridskih letališčih, uničena. Hangarji, kakor tudi skladišča za bencin, so zažgani ter spremenjeni v ogromen požar, iz katerega šviga plamen do 1500 metrov visoko. Ista Francova eskadrila je bombardirala tudi letališče Ouatros Vientos. Na vseh frontah okrog Madrida se je borba že pričela. Predhodnice generala Franca so prenočile že na položajih pri Mostolesu, ki je samo 11 km oddaljen od Madrida. Nekatere predstraže so pa prispele celo že na razdaljo 7 km od madridskega letališča. Na bofiščih Toledo, 28. oktobra, o. llavasov poročevalec pošilja daljše poročilo o vojaškem položaju na frontah okoli Madrida. Po tem poročilu so nacionalisti zdaj zbrali zadosti čet, da so lahko prepričani, da se napad na Madrid ne bo zavlekel. Te čete so dovolj oborožene, disciplinirane in razpolagajo z izbornim vodstvom. Rdeči jim ne nudijo pomembnejšega odpora niti zdaj v začetku. Manjka jim vodstva in navdušenja ter organizacije. — Kar se tiče generala Franca je koncentriral na frontah okoli Madrida predvsem tanke in letala. Letala prirejajo neprenehoma polete nad prestolico tako, da živi prebivalstvo v neprestanem strahu. Kakor poročajo izvidniška letala, so rdeči vso hrambo osredotočili v najbližji okolici Madrida. Nikjer ni sledu od dveh ali treh obrambnih črtah, o katerih je bilo še pred tednom dni toliko govora. Glavni udarec se zdi, da bo rdečim dala vojska generala Molle, ki prodira z Guadarrame. Ta bo zavzela rdečim še zadnja oporišča, ki jih imajo v okolici Madrida. Včeraj so nacionalisti napadli rdeče s konjenico ter ujeli okoli sto miličnikov. Letalstvo je obstreljevalo obe madridski letališči, Getafe in Cuatro Vientos. Drugi oddelki belih so zavzeli včeraj Guadalajo. Med rdečimi vojaki, ki branijo fronto pri Sa-rragosi, kjer je zdaj zatišje, je izbruhnil upor zaradi pomanjkanja hrane. Poročajo tudi, da so nemiri izbruhnili v Barceloni, ker se celi bataljoni milice branijo, da bi šli na fronto. Glavni stan belih se seli Valladolid, 28. oktobra, o. Po sklepu poveljstva nacionalističnih armad, se danes preseli glavni stan nacionalistične vojske iz Valladolida v Avilo. Torej priča to dejstvo, da so beli popolnoma sigurni in prepričani, da so vsi kraji, ki so jim padli v roke končno in veljavno njihova last. Glavni stan so premestili zaradi tega, ker so bele čete napredovale že toliko, da je Valladolid predaleč, da bi bilo mogoče iz njega uspešno voditi neposredne operacije pred Madridom. General Franco je izjavil včeraj, da je zavzetje Madrida pričakovati v nekaj dneh. Glede Katalonije pa je povedal, da njemu in njegovim četam danes ni treba nobenih sporazumov in pogajanj. Zato ne bo nikdar dovolil da bi se v Španiji ugnezdil boljševizem v kakršnikoli obliki in da bi v Kataloniji prikrito živela kaka sovjetska tvorba. Kdo oboroiuje rdeče? Majorca, 28. oktobra, o. Ribiči so včeraj v barcelonskem zalivu zajeli dve ptavajoči mini, ki se jim jih je posrečilo pobrati iz vode. Mini sta bili sovjetskega izvora in sta nosili znak moskov- ske državne tovarne za orožje. Mine so v barcelonsko pristanišče položili zadnje dni, ker hočejo preprečiti napad nacionalističnega brodovja na pristanišče. Toda mine so tako slabo zasidrane, da jih valovi trgajo in ogrožajo mednarodno plovbo. Včeraj sta se v barcelonskem pristanišču potopili dve ruski ladji, ki sta pripeljali orožje v Barcelono. Na morju pred Malago so nacionalisti obstreljevali z letali tretjo rusko ladjo, ki je tudi vozila municijo v Barcelono. Na fronti pred Madridom so letalci sestrelili dva manjša balona, s katerih je rdeča vlada nameravala obstreljevati mesta, ki so v rokah nacionalistov. Balona sta bila ruskega izvora. Kaj prevažajo boljševiki Rim, 27 okt b. Iz Carigrada poročajo, da je pretekli teden 15 ruskih ladij plulo skozi Dardanele. Vse ladje voziijo vojni materijal in orožje za špansko ljudsko fronto. 21. oktobra je plula skozi Dardanele ladja »Karlo Lcpin«, takoj za njo pa ladja »Franc Bolk«. Prva je bila natovorjena z 12 avtomobili, 2 letali in 500 tonami vojnega mate-rijela Namembna lutka je bila Kartagena. Drugi parnik je vozil 50 tovornih avtomobilov, 20 težkih topov, 6 letal, 150 ton monieiie in 200 ton hrane. Ves ta materijaJ je bil namenjen v Barcelono. 23. oktobra je plula skozi Dardanele zopet večja sovjetska transportna ladja, ki je imela tovor 6 avtomobilov, 4 topove, 2 letali in 100 ton vojnega materijala. Ta ladja je zopet plula v Alicante. 25. oktobra pa je neka ruska ladija zopet vozila 160 ton raznega vojnega materijala v Kartageno. Sovjetsko poslaništvo v Londonu kategorično demantira poročila angleških listov, da so trije sovjetski parniki pluli skozi Sueški prekop s tovorom za Barcelono. Po poročilu iz Carigrada je sovjetska ladja Kurek (5.5800 ton) danes plula skozi Dazdanelsko ožino. Namenjena je v Španijo z velikim tovorom. Italifa-Nemčifa-Spanifa Pariz, 28. okt. m. Pariška izdaja »New York Hcralda« poroča iz Berlina, da se v krogih nemškega zunanjega ministrstva računa 6 tem, da nameravata Italija in Nemčija odkrito prekiniti od-nošaje z madridsko vlado. Ta prekinitev odnošajev bo prvi znak priznanja vlade v Burgo.su, do katerega pride formalno šele po padcu Madrida. Poljske politične spremembe Varšava, 28. okt. m. 2e dalj časa so se v tukajšnjih krogih širile vesti o nameri predsednika vlade generala Skladkovskega, ki se namerava umakniti s političnega življenja. Ta korak se spravlja v zvezo z važnimi notranje političnimi sklepi, ki bodo objavljeni na dan poljskega narodnega praznika 11. novembra. Del varšavskega časopisja ponavlja vse te vesti ter že imenuie naslednika v osebi polkovnika Kasporzicskega, sedanjega' vojnega ministra, ki bo še kakor doslej podredil ekonomske in obrambne interese poljske države. Obfsk romunskega kralja v Pragi Bukarešta, 28 okt. Ob obisku kralja Karola v Pragi poudarjajo vsi romunski listi, kako neomajne zveze družijo Romunijo in Češkoslovaško in _Malo zvezo sploh. Današnji »Adeverul« prinaša v zvezi s tem poslanico krala Karola in predsednika republike dr. Beneša Kralj Karol pravi v tej poslanici, da se tem bolj veseli tega obiska, ker poudarja neločljivo enotnost Male zveze. Politične organizacije, ki je poklicana, da poslane vse močnejša in močnejša in ki v tesnem sodelovanju z Balkansko zvezo vodi politiko miru in obrambe koristi svojih članov Predsednik republike dr. Beneš pa pravi v poslanici: Ustvarili smo v Mali zvezi zelo določen politični sistem, ki temelji na osnovni ideji, da si bomo zmerom lahko pomagali z lastno^ silo in z zaupanjem vose. Dovolj močni smo in želimo, da z vso pravico igramo svojo lastno vlogo v evropski politiki List prinaša tudi izjavo predsednika jugoslovanske vlade dr. Milena Stojadinoviča; v njej pravi, da je osnovno načelo jugoslovanske zunanje politike ohranitev prisrčnega prijateljstva z zavezniki in normalnega razmerja s sosedi. Drobne London, 28. okt. AA. Reuter: Mornariški minister sir Samuel Hoare je na snočnjem banketu pomonske lige rekel, da je kralj Edvard VIII. sklenil imenovati dve novi vojni ladji z imeni »Kralj Jurij V.« in »Princ od Walesa«. London, 28. okt. AA. Havas: Snoči so se vmi-iz Pariza zastopniki Trade Unionsa, ki so bili na seji druge internacionale v Parizu. Delegati so odklonili sleherno izjavo, dokler ne poročajo svojim organizacijam. Zdi se, da bo prišlo do velike spremembe v politiki o nevmešavanju. London, 28. okt. AA. Reuter: Iz Illescasa poročajo, da so včeraj čete generala Varelle zopet napredovale za g km. Konjenica generala Varela je zavzela mesto ToTedan della Calsada, ki je 25 km južno od Madrida. Madrid, 28. okt. AA. Radiopostaja delavskih organizacij poroča, da so komunistične čete odbile močan oddelek nacionalistov pri Toledu. Tudi na aragonskem sektorju pri Saragosi so katalonske čete odbile napad nacionalistov. Pri Oviedu so čete rudarjev zajele mnogo nasprotnikov. Zahvala volivcem! Vam vsem, ki ste sledili ob -Jčinskih volitvah mojemu pozivu in dosegli tako časten uspeh, iskrena zahvala! Vsak na svojem mestu hočemo vneto vršiti svojo dolžnost ter izpolniti po svoji vesti in možnosti zaupano nam nalogo. Haše nesebično delo bo rod' najlepši sad: narod duševno in telesno zdrav ter zadovoljen, domovina pa urejena in močna! Sodelavci, somišljeniki in prijatelji, hvala Vam! /TS-C-rSi( Izjava kneza namestnika Pavla: Mir in sodelovanje z vsemi Bukarešta. 28. okt. m. Ob priliki obiska romunskega kralja Karola v Pragi je »Adaverul« objavil posebno številko, posvečeno državam Male zveze. V tej posebni izdaji so objavljene izjave Šefov držav MZ. Na naslovni strani objavlja list slike šefov držav MZ v narodnih barvah. Zaradi zakasnitve izjave Nj. Vis. kneza namestnika Pavla je list objavil to izjavo na častnem mestu prve strani redne izdaje, ki je broširana v posebni številki, tako da so vse številke 'celota. Izjava Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla se glasi: »Svetovna vojna je stvorila nov političen red v Srednji Evropi. V tem delu Evrope, reorganiziranem na podlagi pravičnosti in ravnopravnosti, je bila potrebna konstruktivna politika radi konsolidacije. Da bi čimbolj razvile to politiko, ki je odgovarjala novim potrebam, so se Romunija, Češkoslovaška in Jugoslavija sporazumele za skupno delo v tem, da so se organizirale v Malo zvezo. Politika Male zveze je naletela na popolnoma razumevanje romunskega naroda, katerega aktivno sodelovanje je bilo dragoceno. Države Male zveze so končno stvorile svoje nacionalne ideale, zavedajoč se svoje zgodovinske vloge ter so se takoj pokazale pripravljene, da sodelujejo pri organizaciji tega dela Evrope. Iskreni pristaši miru in tesnega sodelovanja z vsemi, so države Male zveze po vojni vložile vse svoje sile v to, da bi nagovorile tudi ostale države Srednje Evrope, da bi sprejele to politiko, ki je v njihovem interesu. Blagotrorni vpliv te politike se je občutil tudi v mednarodnem življenju ter so bili nekateri rezultati zelo plodni. Zato z zaupanjem gledamo v našo bodočnost.« Predsednik ČSR g. dr. Beneš je v svoji izjavi dejal: »V Mali zvezi smo ustvarili političen sistem, ki počiva na temeljni ideji, da moramo vedno pomagati saini sebi z lastno močjo in z zaupanjem v samega sebe. Dovolj smo močni in s polno pravico želimo igrati svojo vlogo v evropski politiki.« Romunski kralj Karol pa je pred svojim odhodom izjavil, da se tembolj veseli potovanja v bratsko Češkoslovaško, ker bo s tem potovanjem poudaril nerazdruženo enutnost Male zveze, političnega organizma, ki je pozvan, da postane vedno močnejši in ki v ozkem delovanju z Balkanskim sporazumom vodi politiko miru in obrambe koristi svojih članov.« Japonski manevri na kitajskem ozemlju so se pričeli v severnih pokrajinah in so izzvali velik strah pri kitajskem prebivalstvu, ki o njih ni bilo nič obveščeno. London, 28. okt. AA. Havas: Na včerajšnji seji je vlada razpravljala o aferah, ki so nastale v letalskem ministrstvu. Sklenila je, da bo letalski minister na te očitke odgovoril pred parlamentom, govor pa bo objavljen v obliki bele knjige. Govori se, da je na seji vlade prišlo v tem vprašanju do velikih prepirov. Vendar spor ne bo mogel imeti važnejših posledic, ker je položaj v svetu preveč zapleten. leto 1« Vesti 28. oktobra 400.000 organiziranih članov bo v kratkem štelo rexistično gibanje v Belgiji, kakor je na zadnji konferenci svojih zaupnikov povedal voditelj Degretle. Strašni viharji nad Atlantikom besne že nekaj dni. Vsi parniki prihajajo z velikimi zamudami v pristanišča. Časnikarji morajo vlado podpirati, ne pa ji služiti, je izjavil na banketu v Solunu grški ministrski predsednik Metaksas. Nemška križarka »Emden«, ki vozi 250 gojencev nemške pomorske akademije, je dospela danes v bolgarsko luko Varna. Nemški poslanik na Dunaju von Papen je prišel včeraj v Budimpešto na velik, seveda političen, lov. Za uvedbo šestumega delavnika se pogajajo poljski rudarji v šlezijskih rudnikih. Delodajalci nočejo te zahteve sprejeti. Italija in Nemčija imata enake cilje, tako je povedal včeraj grof Volpi, predsednik italijanske industrijske zveze na banketu, ki ga je zveza priredila zastopnikom nemške industrije v Rimu. Stalin je bolan na srcu in na jetrih, kakor kože dejstvo, da so poklicali v Moskvo dva specialista te vrste in sicer dT. Grossriega in dr. Somova. Dogovori med Avstrijo in Madžarsko so po izjavi avstrijskega državnega, tajnika Schmidta rodili politične, gospodarske m kulturne uspehe. Komunizem ni ideja, ampak zločin, tako je dejal na nacionalističnem shodu proti komunizmu v Parizu francoski politik Femand Laurcnt. Seja francoskega ministrskega sveta bo danes pop. v Parizu pod vodstvom predsednika republike Lebruna. Na seji bodo razpravljali o zunanjepolitičnih vprašanjih. Nemškega poslanika v Londonu von Ribbentropa je včeraj sprejel angl. zun. minister Eden. O angleškem poslaništvu v Addis Abebi so se raizgovarjali na včerajšnji seji angleške vlade. Sklonila so, da bodo vse ukrepe tega storili v skiadu s Francijo in Ameriko. Severne države ne bodo razvrednotile denarja, tako so sklenili na včerajšnji seji guverner-lev narodnih bank. Seja, no kateri so bite zastopane Švedska, Norveška, Danska m Finska, je bila v Oslu. Negušev poziv na ZN bo tajništvo ZN poslalo vsem članicam ZN. Poziv se nanaša na koristi abesinskega prebivalstva v Zahodni Abesiniji. Kronski svet angleškega imperija je bil včeraj v Londonu v Buckinhamski palači pod predsedstvom kralja Edvarda Vlil. Belgijska narodna skupščina je bila sklicana na izredno zasedanje, da sprejme nekaj važnih vojaških ukrepov. Zveza z velesilami Madžarski ne koristi, tako je treba razumeti izjavo madžarskega ministrskega predsednika Daranyia. Naravna pot za madžarsko politiko je, v sporazumu med podonavskimi državami in v čim tesnejšem sodelovanju z njimi. Pet milijard frankov za nova letala bo dobilo francosko letalsko ministrstvo. S tem denarjem bodo razširili letališče in izmenjali stare aparate, katere bodo po možnosti prodali drugam. Staviskvieva finančna družba, Credit Muni-cipail v Bayonneju prične z delom prihodnji teden. Ta družba spada v vrsto največjih sleparij pokojnega finančnega lopova. Pri njegovem škandalu, kakor pri Oustricovem so bili močno udeleženi socialistični baroni iz sedanje francoske vlade z Leonom Blumom na čelu Razprava proti komunističnim špijonom, ki so hoteli pokrasti s jiomočjo levičarskih uradnikov vojnega ministrstva načrte za francosko mobilizacijo se je pričela včeraj v Parizu. Španski prestolonaslednik grof Capadonga se bo iz Amerike kjer je dalj časa bolehal, vrnil v Anglijo k svoji materi, bivši španski kraljici. Priprave za rdečo revolucijo v Španiji in oboroževanje španskih botjševikov je s posebno poslanico angleškemu predsedniku odbora za nevmešavanje razkrinkal portugalski ztinanu minister Monteiro. Slovesen sprejem romunskega kralja v Pragi bo danes. Kralj Karol je dospel v Prago ob de- _ vetih Francoska poslanska zbornica se zbere k zasedanju 3. novembra. Isti dan bo sklican tudi senat. Turško vojno brodovje pride v Grčijo v začetku novembra na prijateljski obisk. Obletnico fašistovskega pohoda na Rim praznujejo danes z vso ‘slovesnostjo v Italiji. Glavna prireditev bo na trgu Venecia, kjer bo objavljen proglas Mussolinija ifelijenskemu narodu. 20.000 ton jeklenih plošč je naročila angleška admiraliteta za gradnjo dveh novih bojnih ladij. Te plošče bodo veljale 6 milijonov funtov in predstavljajo najveoje vojno naročilo v zadnjih 18 letih. Nemška pravna fakulteta v Pragi bo ostala zaprta zaradi demonstracij proti profesorju Kel-senu. Komunistično orožarno za vso Avstrijo je odkrila blizu Linza avstrijska policija. Prijela je 28 oseb. Nemčija dobi angleško posojilo za nakup ,, surovin in je finančna družba, ki bi to posojilo dala, že dobila odobrenje od angleške in ameri-kanske vlade. Kaj bo s to mladino? Zgodba 14 letne Eme in 16 letnega Gustava Celje, 27. okto. Lepo deklo je komaj 14 letna Erna. doma tain nekje od’ Maribora. Ima lepe kostanjeve lase in obrvi ter rjave oči. Je srednje postave in za svoja leta naravnost lepo razvila Zato tudi ni čuda, če se zanjo že zanimajo kavalirji čeprav šele 10 letni. Pa Sta sklenila Erna in njen 16-letni oboževatelj, inštalaterski pomočnik Gustav, da se bosta postavila na lastne nosje. ker jima delajo domači ovire pr> njuni ljubezni. Ona je dopotovala v C«lje l vinkom, Gustav se je pripeljal na kolesu. Tu »ta »e /.opel našla, kakor sta se bila dogovorila v Mariboru, ko sta pobegnila od staršev. Odšla sta iz Celja peš v Liboje, kjer sta se zadržala pri nekem znancu in pri njeni tudi prenočila na nekem kozolcu. Cez dva dpi sta pa prišla zopet v Celje z namenom, da dobita kako delo. Če bi ne dobila službe, sta imela namen oditi nazaj v Liboje. Ko ju je tako opazovalo na Glavnem trgu oko postave, sta se xdela oba sumljiva. Imela sta v rokah vsak svoj kovčeg in sta se obnašala sumljivo, zato ju je stražnik povabil s seltoj. Našli niso sicer ničesar sumljivega; ker pa denarja nista imela več kakor 11 din, bosta morala nazaj k svojim staršem. Doma ju bodo že starši poučili, če morda ni že vse prepozno. Letalska napada v Mariboru in Celju Maribor, 27. okt. Danes popoldne smo imeli v Mariboru nenaden zračni napad, ki ni bil vnaprej napovedan. Ljudje so sicer že zjutraj začeli ugibati, da bo danes zračna vaja, ko so mestni delavci postavljali na Glavnem trgu, pred kolodvorom in na Kralja Petra trgu grmade, ki naj bi pri napadu markirale požare. Vendar večina Mariborčanov niti ni slutila, kaj se prav za prav dogaja, ko so začeli biti okrog Iričetrt na 2 zvonovi v mestu plat zvona ter so sirene mariborskih tovarn presunljivo tulile alarm. V hipu je bila policija na ulicah ter jih začela čistiti. Ko so Se tulile sirene. se je pojavilo nad Dravskim poljem šest letal, priletela so nad mesto ter spustila nekaj raket. Letala so se nato razdelila nad mestom, tri so letela proti Rušam in Fali, kjer so napadla tovarno dušika in elektrarno ter letela nato naprej po dravski dolini proti Slovenjgradcu, tri pa so odletela v smeri proti Ptuju. Mariborčani so se sovražnim letalom postavili pošteno po robu. Na več mestih so bile postavljene strojnice, na Piramidi, za Tremi ribniki in poleg železniške delavnice pa topovi, ki so letala na vso moč obstreljevali. Vojaki so metali v nekaterih predelih mesta petarde ter z njimi markirali rušilno bombe. Na Kralja Petra trgu so vrgli celo nekaj ampul Bolzavea, s katerim so zaplinili del trga ter neprijetno presenetili množico radovednežev, da so na mah izginili po dvoriščih. Izkazali so se mariborski gasilci, ki so v rekordnem času pri- hiteli na razna požarna mesta in tudi njihovi reševalci so pridno sodelovali. Prav vneto so pomagale tudi reševalne kolone Rdečega križa, ki so nastopile v zgornji Gosposki ulici, ki je bila okužena z iperitno bombo, v predpisani razku-ževalni gumijasti opremi. Glavni štab obrambe se je nahajal na stolpu stolnice. Zelo dobro je deloval« podeželska obvestilna služba ter je prvi alarm o bližajočih se letalih prispel telefonično iz Pragerskega. Celje, 27. oktobra. Nad Celje so danes popoldne prišli sovražni avijoni, da poskusijo, kako bi v primeru vojne delovala obramba mesta. Ob pol 8 je bil dan prvi signal, da se bliža sovražnik in sicer z južne strani. Takoj je začel delovati ves aparat, občinstvo je začelo zapuščati ulice in ceste in se zatekati v zaklonišča. V akcijo je stopila vsa obramba, tako aktivna, kakor pasivna. Delovati so začeli boni-barderji, ki so spuščali eksplozivne in plinske bombe. Prebivalstvo je aktivno sodelovalo pri vaji s tem, da se je hitro umaknilo v zaklonišča. Sovražni avijoni so napadli tele objekte: železniško postajo, magistrat, železniški most in vojašnico kralja Petra I. Za Kresijo jo bila porušena v ta namen improvizirana lesena baraka. Ko so po 10 minutah odleteli sovražni avijoni, je bil dan znak, da je prestala nevarnost. Popoldne kakor tudi zvečer, ko se je vaja ponovila, je sodelovalo pri vaji okrog 400 ljudi. Krvavi dan na sodišču Drzen vlom v pisarno Zadružne zveze Maribor, 27. oktobra. V nocojšnji noči je bil izvršen spretno izveden vlom v pisarno Zadružne zveze v Miklošičevi ulici. Vlomilec je moral imeti ključe od pisarniških vrat. obenem pa so mu bile razmere dobro znane, ker je brez dolgega iskanja našel gotovino, ki jo je iskal. Odprl je vrata v pisarno, potem pa z dletom pisalno mizo, iz katere je vzel železno ročno blagajno. V omari je še našel 3 hranilne knjižice. V blagajni je bilo 4566 din gotovine. Po izvršeni tatvini je vrata v pisarni zopet lepo zaklenil. Vlom je opazila šele danes zjutraj uradnica gdč. Elza Krašovec, ko je prišla v pisarno. Takoj je obvestila policijo, ki je uvedla preiskavo. ■ir,n? Smrtna žrtev avtomobilske nesreče Ljubljana, 28. oktobra Bliskovito se je včeraj raznesla po Ljubljani vest o strašni avtombiiski nesreči, ki se je pripetila včeraj dopoldne okrog 10 blizu Šmihela pri Žužemberku. Kakor znano, se tu banovinska cesta v strmih in ostrih serpentinah dviga proti Žužemberku. Ljudje so nekaj časa pred deseto uro z grozo opazili, kako se je preko cestne škar-pe zaletel nek avtomobil, se prekopical po strmini navzdol, dokler se ni ustavil, razbit, na spodnji serpentini. Takoj so prihiteli ljudjp, ki so potegnili izpod ruševin dve žrtvi- potnika pri tvrdki Samec v Ljubljani Ferdinanda Martina ter šoferja prt isti tvrdki Antona Srebrniča. Oba sta bila nezavestna, Martin je kazal le še komaj iutne znake življenja. Ob nesreči je bil tedaj na cesti tudi potovalni uradnik zavarovalnice »Jugoslavija« g. Rudolf Praprotnik, ki se je takoj odpeljal s kolesom v Žužemberk, kjer je obvestil o nesreči orožniško postajo in avtopodjetnika Vehovca, da bi prepeljal ponesrečenca v bolnišnico. Res je dal g. Vehovc takoj na razpolago svoj avtobus. Toda ko je avtobus pripeljal na kraj nesreče, je bil Martin že mrtev, tako da so mogli prepeljati v !>©lnišnico samo Srebrniča, kateremu jo še prej nudil prvo pomoč zdravnik dr. Fedran iz Stične. Popoldne je prispela na kraj nesreče tudi sodna komisija iz Žužemberka. Vzrok nesrečo ni ugotovljen povsem zanesljivo. Najverjetnejša je verzija, da je avtomobilu odpovedala zavora in da je zalo z vso silo treščil v ograjo, jo prebil ter se zvalil preko ceste navzdol proti spodnji serj>entini. Kdor pozna cesto, ki je tukaj speljana v strmih klancih tako, da se z vrhnega klanca vidi ij.a spodnjega, bo razumel, zakaj se je avtomobil popolnoma razbil, ko je treščil s ceste. Pokojni Martin je bil eden redkih Irgovskih uslužbencev, ki je bil pri tvrdki Samec uslužben že od leta 1910. V teku svojega službovanja si je pridobil popolno zaupanje ter ie bil tudi med prijatelji in znanci priljubljen. Zapušča poleg žene tudi dve nedorasli hčerki. Šofer Anton Srebrnič pri tvrdki Samec še ni dolgo. Star je 24 lot ter je šele pred nedavnim nastopil svojo novo službo. Bil je dodeljen Martinu, da ga je vozil z avtomobilom po trgovskih opravkih. Bil pa je izredno vesten in Martin je bil z njim zelo zadovoljen, kar je še pred nekaj dnevi sporočil tvrdki V Ljubljano . Srebrniča so v ljubljanski bolnišnici takoj' položili na operacijsko mizo. Dasi je bilo njegovo stanje skoraj brezupno, se je zdravnikom vendarle posrečilo, da »o ga ohranili pri življenju in je, kakor nam poročajo iz bolnišnice danes zjutraj, že izven življenjske nevarnosti. Izjava dr. Stojadinoviča ob prihodu v Carigrad: Balkan dela za mir l dopisniku Anartobke agencije in drugim poročevalcem listov tole izjavo: V času, ko prvič stopam na turška tla, s posebnim veseljem pozdravljam preko odličnih zastopnikov turškega tiska, ki jih že dolgo poznam, prijateljsko in zavezniško državo. Za vsakega jugoslovanskega državnika je sporazum in prija- ‘ tel jsl vo z novo Turčijo temeljni kamen za miroljubni razvoj na Balkanu in pomembna pridobitev za mir in napredek na svetu. Minili so časi, ko je Balkan služil svetovnemu tisku kot zgled nesporazuma in stalnih prepirov. Danes pojmuje Balkan red in mir tako resno, da tega problema ni treba smatrati kot važnejšega od vseh drugih. Ni pretirano. če rečem, da se v težkih časih, ki jih doživlja vsa Evropa, prav na Balkanu kar najresneje dela za dosego čvrstega in trajnega miru. Dokaz tega je tudi moje potovanje v Ankaro. V zvezi s prihodom predsednika jugoslovanske vlade m zunanjega ministra dr. Milana Sto-jodiinoviča prinašajo vsi turški listi obširne članke, 'v katerih pozdravljalo šefa prijateljske vlade Tako piše »Džum Huriet«: Turška prestolnica, kamor bo dr. Stojadinovič jutri prišel, bo dokazala, da ie ne eden. temveč več vzrokov, ki narekujejo prijateljem, da se kar najtesneje med seboj zbližajo in stopnjo z roko v roki. Turki in Jugoslovani delajo za maksimum blagostanja, ki jim gre med narodi sveta Dr Stojadinovič ve, od česa je odvisno takšno blagostanje; videl bo v Ankari, da je tuTŠka vojska, ki bo defilirala mimo njega ob proslavi republike, poroštvo za dosego tega blagostanja Turška vojska, tovarišica hrabre jugoslovanske vojske tako v preteklosti tn sedanjosti, kakor tudi v bodočnosti je vsak * trenutek pripravljena izpolniti dolžnost, izvirajočo iz Balkanske zveze in sicer v imenu reda in mini na bližnjem vzhodu. Naposled se bo predsednik vlade prijateljske države v Ankari spomnil tudii tega, da so se nekoč srski vojaki borili drug poleg drugega s turškimi vojaki, in sicer v okolici naše danšnje prestolnice. Ta spomm bo vstal toko rekoč pred njegovimi očmi In glej, po tolikem času se je orožno bratstvo razširilo še na mnogo večje področje z mnogo plemenitejšimi in še boli vzvišenimi cilji. Ljubljana, 28. oktobra. Sodna kronika že davno ne zaznamuje toliko krvavih razprav na en dan, kot danes, ker «o na programu kar tri razprave, dve zaradi uboja in ena zaradi poekušenega umora. Uboj 69 letnega starčka Bilo je 30. avgusta leto« tam v hriboviti Košci pri Polšniku v litijskem okraju. Večja skupina fantov je popivala v Brezovarjevi gostilni. Fantje so se naposled sprli z gostilničarjem, ker jim ni hotel dati vina. Gostilničar Karol Brezovar je fante izrinil iz gostilne na cesto. Tam so fantje navalili na gostilničarja in ga podrli na tla. Na pomoč »ta mu priskočila žena Zorka in 69 let stari oče Anton in župan polšniike občine Jože Pograjc. V pretep in metež je posegel tudi France Dolenc. Stari Brezovar ga je hotel odpodlti in ga je udaril s palico po roki. Ve« razkačen je Dolenc starčku iztrgal palico iz rok in ga z vso silo udaril po glavi, tako da je padel na tla. Stari Brezovar se je s težavo pobral, nato pa se nezavesten zgrudil in kmalu umrl na otrpnenju možgan. Dolanc je bil še tako surov, da je še na tleh ležečega starčka tolkel s pestjo po glavi. Podjeten krojač Ljubljana, 28. oktobra. V Ljubljani je bil krojaški mojster, ki 6i je znal pridobiti denar na svojevrsten način: Ko 60 mu stranke prinašale blago za obleke ali suknje, je on to blago kratkomalo »popokal«, ga prodal ali zastavil. Stranko je potem odganjal in »vlekel« na vse mogoče načine: obleka še ni gotova, suknjo je oddal drugemu pomočniku itd. Taki primeri so se kopičili in na policijo so začele prihajati prijave. ko je teh bilo že primemo število, je morala v to plodonosno krojačevo udejstvovanje poseči policija, ki je včeraj podjetnega krojača A. S. iz Se-lenburgove ulice aretirala. Večer jugoslov.-češkoslovaške vzajemnosti Celje, 27. oktobra Na predvečer češkoslovaškega narodnega praznika je nocoj predaval na meščanski šoli pod okriljem Ljudske univerze in Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Celju g. prof. Jan Šedivy iz Maribora s spremljevanjem skioptičnih slik. Predavatelj je v več kakor enournem govoru poka darstvu kakor v drugih panogah življenja mnogo zahvaliti in se lahko od njih mnogo naučimo. — Pred predavanjem je predavatelja pozdravil g. predsednik Ljudske univerze vladni svetnik Li-lek, po predavanju je pa izpregovoril z ozirom na češkoslovaški državni praznik nekaj toplih besed predsednik jugoslov.-češkoslovaške lige v Celju g. dr. Hresovec J. Proslava češkoslovaškega narodnega praznika In otvoritev razstave češkoslovaške knjige Letos bo proslavila Jugoslov.-češkoslov. liga današnji češkoslovaški narodni in državni praznik 28. oktober na doslej še ne običajni način. Ob 20 6e bo vršila proslava v Trgovskem domu, združena z otvoritvijo velike razstave češkoslovaške povojne knjige. Na tej svečanosti bo govoril predsednik akademske sekcije, ki je pripravila razstavo, josp. Jože Prochazka, pozdravni govor in uvodna beseda v razstavo redaktorja g. B. Borka. Državne hitnna in lahko glasbo bo zaigral akademski odsek. Na razstavi bo razstavljenih preko 2000 čeških in slovenskih knjig, katere je zbral posebni komite pri Slovanskem institutu v Pragi pod predsedstvom našega slavnega rojaka g. prof. dr. M. Murka. Knjige so večinoma darovane in bodo ostale IX) razstavi našim knjižnicam. Glavne darovalce smo omenili že včeraj. Danes hočemo našteti glavne oddelke, ki jih ima razstava in to so: 1. znanstveno politični oddelek, 2. oddelek umetnosti in arhitekture, 3. oddelek izbranega češkega in slovaškega povojnega le|x>slovja, 4. oddelek ženske literature, 5. oddelek mladinske literature, 6 ‘ehnični oddelek, 7. zgodovina in zemljepis, 8. knjige slovanskega instituta. 9. filozotski in filološki oddelek, 10. oddelek prirodopisnih znanosti 11. pravni in sociološki oddelek 12. medicinski oddelek, 13. statistika, 14. vzajemni prevodi, 15. oddelek bibilofilii in ex libris, 16. retrospektivni oddelek, 17. češkoslovaško gledališče, 18. oj>era in glasba na 6tenah bodo diagrami in fiksimili starih čeških tiskov, v predsobi propagandni titk in časopisje. Prepričani smo. da se bo naša javnost polnoštevilno udeležila slavnostne otvoritve in da obiskovala razstavo v naslednjih dneh, saj so predvidena skoro vsak dan ob četrt na 7 zvečer kratka informativna predavanja z vodstvom po razstavi. Njih spored objavimo pozneje. ' Državni tožilec je obtožil Franceta Dolenca, 30 letnega oženjenega delavca, zločina zaradi uboja po §-u 178/II. kaz. zak. Pred malim senatom se je danes pričela razprava, ki ob sklepu lL»ta še traja. Z vilami ga Je zabodel V živem spominu je še tragičen dogodek, ki ®e je odigral na travniku pri Mengšu. Tam je dne 25. junija letos z vilami zabodel samski delavec France Belcijan posestnika Franca Lužarja, ki je na travniku sušil seno. Poleg je bila njegova 14-letna pohčerjenka Angela. Belcijan je dejanje izvršil v skrajni jezi. Danes popoldne se bo vršila pred malim senatom kazenska razprava, Belcijan je obtožen zaradi zločina uboja. Poskušen umor Zgodba spominja na davne romantične čase o divjih lovcih. Samski kolar Pater-man Vinko, doma z Gorij pri Bledu, in ogljar Mitrij Stefan, doma iz Neverk pri Postojni, sta danes obtožena zaradi zločina poskušenega umora po §-u 167/11. kaz. zak. Osumljena sta, da sta 26. maja na cesti iz Zabrez-nitka v Gorje dvakrat ustrelila na župana Jakoba Jana. Strela ga k «reči nista zadela. Oba obtožen- * K IN UNION Premier*.! Spevoigra Dekle iz Sdiwarzwalda Maria Bellng, h. Soehnker, Walter Janssen TEI. 27*30 SLOGA Nepreklicno poilednji&i 8HIRLET TEMPLE Zlati kodrčki Zadnja prilika, da sl ogledate film, ki j« orroHl vso Ljubljano l (ViejditciAK. 0^.16., 19.15oi 21.’'’ Pravilnik za kmečke dolgove Belgrad, 28. okt. m. Komisija, ki je bila imenovana v kmetijskem ministrstvu zaradi izdelave pravilnika za izvrševanje predpisov uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, je končala svoije delo ter je izdelala glavni pravilnik. Pozneje bo ista komisija pripravila še dvanajst drugih pravilnikov, ki bodo pojasnjevali posamezna določila uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Za naše vinogradništvo Belgrad, 28. okt. m. Kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt uredbe o sanaciji vinogradništva. Uredba bo imela predvsem za cilj, da bo omejila saditev vinske trte v kraje, kjjer to naravni pogoji ne dovoljujejo, in bo regulirala vinogradniško proizvodnjo na one terene, kjer se druge kulture ne morejo gojiti. Dotok nemških turistov zagotovljen Tujsko-prometna zveza — »Putnik« Maribor nam sporoča, da je bil v Dresdenu o priliki jugo-slovensko nemških trgovinskih pogajanj, dosežen sporazum tudi glede nemških turistov ter nam ie nemška vlad«, trenutno ko> edini državi, odobrila za nemške turiste znesek 6,000.000 mark in sicer 500.000 mark mesečno, to pa na način, da se osta- državo, ki je v Nemčiji kot turističen cilj silno fri ljubi jen a. Kakor znano, je lansko leto obiskalo ugoslavijo 29.160 gostov s 145.387 prenočninami ter je tujski promet za prihodnje leto vsaj v tej višini zagotovljen. Dijaški smučarski dom Prejšnjo nedeljo je bila skromna otvoritev dijaškega smučarskega doma, ki so si ga postavili zagrebški dijaki pod Sv. Brdom na Južnem Velebitu v višini 1380 m. Akademska smučarska organizacija (ASO) v Zagrebu hoče na ta način omogočiti najrevnejšim dijakom trening in oddih v tem dijaškem domu. V tem trenutku se obenem spominjamo tudi dveh naših akademskih smučarskih organizacij, ki imata prav tako revne člane, ki so tudi potrebni oddiha po napornem študiju in ki si ne morejo privoščiti smučanja, če morajo bivati v kakem planinskem hotelu. Zdi se nam, da so zagrebški študenti nekako bolj podjetni in napredni in so prej uvideli nujnost lastnega planinskega doma, za katerega so znali zbrati tudi primerna sredstva. Prepričani smo, da bi tudi pri nas akademiki z vztrajnim delom lahko zbrali potrebna sredstva za lasten planinski dom, ki bi bil poleti in pozimi zatočišče najrevnejšim študentom. Strahoviti viharji nad Atlantikom London, 28 okt. o. Včeraj je po vsdi deldi Atlantskega morja m po vseh obalnih PO^raiinnri divini strahovit orkan. Dosegi je brzvno lto Km Med amerikanskimi rojaki Bolezen dveh duhovnikov. Nevarno sta obolela jolietski župnik Rev John Plevnih, ki je bolan že nekaj tednov, ter Math Golobič iz Center Street, ki je v bolnišnici Frank Urajnar, znani naš rojak v Indianapoli su, je nevarno obolel ter je že nekaj časa v bolniški postelji. 800 premogarjev je stopilo v stavko v premogovniku Montor (Lawrance), kjer j« zaposleno tudi precej našil ljudi. Stavka je nastala zato, ker je uprava premogovnika odpustila dva priletna delavca, dočim zahteva delavstvo, da inora uprava sprejeti oba delavca nazaj. Anton Novak, gostilničar v Clevelandu, doma iz Sv. Jurija (pri Loki), je postal žrtev, gostilniškega pretepa. Ko je nekega izzivača pognal iz gostilne, je ta potegnil nož in zabodel Novaka tako, da je kmalu podlegel. Star je bil 40 let, ter je živel v Ameriki 25 let. Zapušča Ženo. hčerko in enega sina, v domovini pa brata in dve sestri. Frank Urh. ki je dolgo časa živel v Clevelandu, doma iz Gozda pri Kamniku, je postal žrtev nesreče ter je utonil v jezeru. Zapušča ženo, sina, hčer in sestro. V domovini pa še žive pokojnikova mati, brat in tri sestre. Pavel Zalaznik, sin Zalaznika na Vrhniki, 6e je začttkom tega meseca poročil. On ima v tik Creek lepo urejeno farmo in bo živel odslej v Scranfon Pa. . ,. .... . . Nezgode. Med ameriškimi rojaki je bito z*dnje čase precej nezgod. Tako so morali iskati pomoči v bolnišnici mea drugimi Virant, Anton Cresnovar, Alojz Jeraš ter Ivan Porenta. Smrt. Umrli so: Marija Lašin v starosti 39 let, Martin Zakrajšek ter Franc Skerbe v starosti 50 let. Belgrad, 27. oktobra. AA. Glede na vprašanje ali mora poslovodja prodaje monopolnega blaga na drobno ali na debelo imeti strokovno izobrazbo v smislu čl. 19 obrtnega zakona, je trgovinsko ministrstvo izdalo tole pojasnilo: V smislu uredi« o prodaji monopolskega blaga na debelo in drobno iz leta 1934, izdane s soglasjem ministrstva za trgovino in industrijo, spada prodaja monopolskega blaga na drobno ali na debelo pod določbe 1 in 3 obrtnega zakona. Ker takšna prodaja torej ni vezana na pooblastilo, ni lastniku ali posolvodii takšne obrti treba imeti strokovno izobrazbo, kakor jo določa čl. 19 obrtnega zakona. na uro in je povzročil ogromno šikodo. Med drugim ie ustavljen ves pomorski promet v Pokav-skern prelivu. Nešteto parnikov neprestano kliče na pomoč tako, da je ozračje polno samih SOS-klicev. Zveza z vlaiki med Parizom in Londonom, ki so jo začeli pred 14 dneva, je tudi prekinjena, ker ne morejo paroiki, ki so namenijani za prevoz vlaikov, odpluti iz pristanišč. Zaradi nevihte je nasedla nemška ladja »Schwaiben« v bližina holnnd-skc obale. Vlačilci so jo k sreči privlekli v Rotterdam. Pred Hamburgom se ie potopila svet.ilniška ladja, ki je bila vsi-drama v izslivu Labe. Pri tem je utonila vsa posadka, ki je štela 15 mož. V bližini ie biki neka angleška ladia, ki pa ni mogla nesrečnežem na pomoč. Grof »Zeppelin«, ki je prav včeraj odhajal na svojo redno pot v Jtižno Ameriko, se je moral vrniti nazaj v Fridriechshafen in so potnike poslali domov. Iz Bremena poročajo, da se zaradi orkana nad Severnim morjem nahaja švedski pomik »Smgo-ala« okoli 52 milj od Borkuma v veliki nevarnosti. Ladja so poslali pomoč. Tudi z drugih strani poročajo, da več manjših ladij kliče na pomoč. No otoku NordemevTu je orkan napravil veliko škodo. Tudi iz BTernerhafno in \Vilhdmshofna poročajo o veliki škodi; tamkaj ladje sploh niso mogle odpluti iz pristanišča. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 28. oktobra: Simon in Juda. Četrtek, 29. oktobra: Narcis. * Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. 'Komotar, Vič. • 1. razstava del mladih slikarjev in kiparjev v Jakopičevem paviljonu bo odprta v nedeljo 1. no vembra. Razstave se udeleže sledeči slikarji: Didek. K roga r, Klemenčič, Mušič. Mihelič, Pavlovec, Sedej ter kiparji: Kalin, Kogovšek in Tutih Razstavo bo otvoril ob 11 dopoldne dr. Rajko Ložar. Njegov govor bo prenašal radio. Vabljeni vsi! Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob o v društveni dvorani, Korunova ulica št .14, 1. pro svetni večer, na katerem bo imel sjdophčno pre davanje dr. Karel Capuder o Španiji. Vljudno vabimo vse člane in prijatelje k obilni udeležbi. Odbor. _ ,, _ i Odlikovanja javnih delavcev. Predsednik Češkoslovaške republike je odlikoval z redom Belega leva sledeč« gospode: Z redom H. stopnje gosp. dr Franc Grivec, univ. prof. v Ljubljani. Z re-dom IV. stopnje gg.: Božidar Borko, pisatelj in urednik v Ljubljani. — Dr. Akjzij Vesenjak, odvetnik in predsednik Jugosl.-čsl. lige v Ptuju. — Dr Simon Dolar, direktor gimnazije in predsednik Jugosl.-čsl. lige v Kranju. — Ivan Knop, finančni 6vetnik v Mariboru — Dr. Anton Dolar, Erofesor v Mariboru. — Z redom V. stopnje gg.: ir. Davorin Senjor, sodnik v Mariboru. — Ing. Frant. Emmer, višji stavbeni svetnik v Kranju. — Janko Orožen, prolesor v Celju. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Tir! Sreda, 28. oktobra: »Kralj Lear«. Red Sreda. Četrtek, 29. oktobra: Zaprto. r Petek, 30. oktobra: »Za narodov blagor«. Gosto- SoboUn'31.V oktobra: »Kvadratura kroga. Premierski abonma. OPERA * Začetek ob 20. uri Sreda, 28. oktobra: »Pod to goro zeleno«. Red A. Četrtek, 29. oktobra: »Dvojno knjigovodstvo«. — Opereta. — Red Četrtek. Petek, 30 oktobra: »I loffmannove pripovedke. Premierski abonma. Sobota, 31. oktobra: »Ples v maskah«. Red B. Drama. Shakespearejeva tragedija »Kralj Lear« z gosp Levarjem v naslovni vlogi se bo igrala v sredo, dne 28. t. m. za red Sreda. Slavni angleški pisatelj je razvil na pravljični fabuli veličastno sliko o trenju treh svetov — dobrega in slabega. Režija je Debevčeva. Zasedba premierska. Predstava je za red Sredo. V s<*boto bomo slišali v drami Katajevo duhovito komedijo »Kvadratura kroga«, ki je popolnoma na novo naštudirana iti tudi zasedena. Letošnjo vpri zoritev je pripravil režiser ing. Stupica. Opera. Ker bo letošnja premiera »Hoffmanovih pripovedk«. v kateri nastopi prvič v vseh štirih basovskih vlogah naš mojster pevec gosp. Juhj Betetto šele v petek, dne 30. t. m., je nekoliko spre menjen vrstni red totedenekih abonmajev v operi. Abonente reda A ojX)zarjamo, da imajo predstavo v sredo, dne 28. t. m. in aicer izredno uspelo Be-neševo opereto »Pod to goro zeleno«, ki se vpn zarja med drugim tudi na Dunaju večer za veče- j rom v Ljudski oj>eri. Mariborsko gledališče Sreda, 28. oktobra: Zaprto. Četrtek, 29. oktobra ob 20: »Živi mrtvec«. Red C. Znižane cene. Alarm v Ljubljani Ljubljana, 28. oktobra. Sinoči je bil v Ljubljani improviziran poskusen alarm, ki naj bi meščane opozoril, da jim grozi nevarnost iz zraka. Hoteli so pred vsem ugotoviti, kako bi Ljubljančani sprejeli vest o zračne mnapadu. Nekako okrog devete ure je naenkrat zagrmel z gradu lopovski strel, kateremu je taikoj sledil drugi, ki je dail prvi znak, da sc bliža nevarnost. Topovskemu strelu so sledili zategnjeni piski siren in gasilskih rogov. V trenutku so ugasnile po mestu vse luči in nad Ljubljano je zavladata popolna tišina. Molilo jo je le brnenje letala, kaierega je obsevala luna, tako da so ga liudje z ulice prav dobro videli Kakor hitro je zabadala po ulicah tema, se ji ie pridružila tudi popolna tišina ;vsa vozila so se ustavila, tramvaji so pogasili svoje luči ter delili usodo mirno stoječih avtomobilov, ki so se isto-tako ustavili po vseh mestnih ulicah. 2e naprej so bili meščani opozorjeni, naj se, kakor hitro bo dano znamenje, da sc bliža nevarnost — odstranijo z ulic. Temu poziivu so se Ljubljančani tudi posledno odzvali. Dast jc menda sleherni stanovalec zaipust.il svojo hišo, ni bilo na ulicah prav nobenega življenja. Le tu in tam se je kje sredi ceste premaknila kaka temna stražnikova postava. Drugače pa bi človek, ki bi se recimo slučajno znašel sredi mesta, mislil, da je Ljubljana izumrla. Dolgo bi se morail ozirati, da bi končno opazil ob zidovih dolge in strnjene vrste Hudi, ki jih ie prignal iz hiš — firbec. Hvalevredno pa je, da so se takoj vsi umaknili z ulic ter se pritisnili k zidom. Stražniki pri tem res niso imeli posebnega dela. Le tu in tam so morali koga, ki o stvari ni bil poučen, opozoriti, naj se za nekaj minut postavi ob z id. Največ ljudi ie bilo ob tern času gotovo pred kavarno Emono, na Aleksan- Res šola - in - dom drovi cesti in na križišču pred pošto. Kakor hitro so bile pogašene liuči, se je stotera množica umaknila na notranje strani pločnikov. Trije ali j štirje stražniki so obvladali ves položaj in ni bilo treba nobene resne intervencije. Le tu in tam ie | kak stražnik stopil med ljudi in opozoril tega ati onega gospoda, naj pogasi — čik. Bilo je torej po ulicah temino, kakor moremo to razumeti, kadar vzamemo to besedo najbolj dobesedno. Vestnost policijskih stražnikov in pa razumevanje meščanov samih je pripomoglo do tega, da na ulicah ni bilo skoraj nobene svetle točke. Edine svetle točke so bila na stražnikih, ker se jim ie lunin sij odbijal v sponkah na pasovih. Vsaj pred Emono in na križišču pred pošto je bilo tako Kako je bilo drugje, ne vemo. Med »žrtvami«, ki so padle v roke stražnikom, je bil namreč tudi naš poročevadcc. Ko je hotel pred pošto prekoračiti cesto, da bi ugotovil, kam dirja reševalni avtomobil, je pristopil policaj — in naš poročevalec se ni smel več ganiti od zida. Nič ni pomagalo sklicevanje na novinarstvo, na poročanje itd. itd. »Imamo nalog, da mora vse mirovati« — in konec je bil debate s stražnikom. Pri tem sem se spomnil na Belgrad, kjer ob takih prilikah poročevalcem ne samo, da dajo pravico do prostega gibanja po mestu, marveč jim dajo celo pravico, da se pridružijo reševalnim in policijskim avtomobilom, jih povabijo s seboj v avi-jone ter jim dajo na razpolago ves materijal, da na ta način poročevalci res lahko predstavijo v svojih listih prebivalstvu letalski napad in obrambo tako, kakor naj si v resnici izvrši. Tisk je gotovo važen činitelj pri poučevanju prebivalstva o obrambi pred sovražnimi napadi in bi zato po našem mnenju ne bilo odveč, če bi tudi v Ljubljani ob takih prilikah dali časopisnim poročevalcem potrebno svobodo, kakor jo dajejo vsa mesta na svetu. Beseda ob prvi konferenci Maribor Seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila prihodnji petek dne 6. novembra ob 18. uri v mestni jx>svetovalnici. Ljudski oder otvarja sezono in stopa v novo življenje. Kot otvoritvena predstava bo sla tokrat čez odei v nedeljo 8. novembra ob 17 popolnoma nova Jalenova drama »Grobovi«. Igra je posneta iz resničnega življenja. Vstopnice se dobijo od nedelje naprej v Cirilovi tiskarni na Aleksandrovi Jugoslovansko-češkoslovaška liga in Češki klub priredita v počastitev češkoslovaškega narodnega praznika drevi ob 20 v dvorani hotela Orel slavnostno akademijo. Na programu je govor, pevske in godbene točke. Po akademiji je prosta zabava. Vstopnine ni. Proslava češkoslovaškega praznika v drami Ljubljana, 28. oktobra. V nabito polni dramski hiii je bila včeraj zvečer slavnostna predstava Langerjeve drame »Konjeniška patrola«. Slavnostne predstave So se udeležili g- ban dr. Natlačen s soprogo, češkoslovaški konzul g- Minovskij, general g. Tonič, polkovnik d. Bakič, upravnik narodnega gledališča g. Zupančič, g. dr. Egon Stare in še mnogo drugih odličnih <>Se^Kot uvod je operni orkester zaigral češkoslovaško in jugoslovansko narodno himno, ki »o ju vsi navzoči poslušali stoje. Za tem pa je govoril slavnostni govor dramaturg g. Vidmar, k. ,e orisal in očrtal vsebino Langer,eve drame »Konjeniška patrola«, v kateri se tako lepo odraia ljubezen in hrepenenje češkoslovaških vojakov-konjemkov po domu in domovini. Tudi je g. govornik govoril 0 ljubezni in vezeh, ki vežejo naJ m pa bratski češkoslovaški narod. Po slavnostnem govoru so člani ljubljanske drame prav lepo odigrali dramo, za kar jih je navzoče občinstvo nagradilo z aplavzi po vsakem dejanju. Na koncu predstave pa je g režiser Bratko Kreti sprejel krasen venec. "t ^ ^ ~ac ljubše, če vsi »zdelajo«, kakor če kdo »pade«. Prvi vzrok je že v načinu učenja. Učenci se sicer zvečer snov za drugi dan naučijo, pa je po navadi niti zjuraj ne ponovijo, kaj šele, da bi jo ]X)navijali več dni. Inštruktorji tudi vsi ne vršijo svojih dolžnosti primemo. Izkušnje to potrjujejo. Dalje prihajajo učenci premladi na srednjo šolo. Malo jih je z desetim letom dovolj razvitih. Bolje bi bilo, da se še taki otroci razvijajo in telesno in duševno krepijo na osnovnih šolah še po eno leto, ki je sicer pogosto zgubljeno. Starši jemljejo, ozir. ubijajo v ot rokih vsako spoštovanje do šole: kritizirajo sistem, jiosamezne profesorje itd., kar zelo neugodno vpliva na otrokovo voljo. To se opaža zlasti ob latinščini in grščini, četudi starši o teh predmetih nič ali prav ntalo vedo. Nadalje se starši sklicujejo pogosto na kakšne »zveze«, s katerimi upajo urediti neuspehe otrok. No, čemu bi se otroci učili, ko ima papa »zveze« in gre brez učenja! Gospodje profesorji so ob v naprej določenih urah na razpolago vsem informacijam. pa kljub temu mnogo staršev ne ve niti za dijaško knjižico, kaj šele, da bi jo podpisovali! Regulacijska dela v Sloveniji Belgrad, 27. oktobra AA. Po poročilu hidro-t eh ničnega oddelka gradbenega ministrstva so v Sloveniji v teku tale hidrotehnika dela: Nadaljevanje regulacijskih del na Ljubljanici od km 23.794.25 do 25.039.50 v znesku Din 5,820.390; nadaljevanje regulacijskih del na Savinji od km 20.462. do km 21.484 v znesku 2,474.010; dela na Savinji v znesku 600.000 Din; nadaljevanje regulacijskih del na mejnem delu reke Mure v znesku 1,900.000 Din; nadaljevanje regulacijskih del na izvenmejnem delu reke Mure v znesku 590.000 Din; regulacijska dela na Dravi v ptujskem srezU v znesku 1,150.000 Din; regulacijska dela na Savi (v ljubljanski okolici) v znesKu 1.200.000 Din; regulacijska dela na Savi Krško v znesku 600.000 Din; izdelava 95 objektov za oskrbo s pitno vodo v znesku 2.843.000 Din. Trideset let bohinjske železnice Jesenice, 27. oktobra. Trideset let poteka te dni, ko je bila dograjena železnica, kateri so nadeli naslov bohinjska, četudi je le kratek del teče po bohinjskih tleh. Bohinjski kot, kamor je bilo iz Lesc šest ur hoda, je bil z otvoritvijo železnice odprt za široki svet. V nedeljo je v dunajskem radiu inženjer Mayt predaval o gradnji bohinjske železnice od Karavanškega predora pa do Gorice. Gradbeni ravnatelj je bil inž. Wurmb, ki pa je prav liste dni, ko je bila železniška proga dovršena, umrl. Predavatelj je omenjal, kolikšne težkoče je bilo treba premagati pri vrtanju karavanskega predora. Omenil je tudi 15 žrtev strupenih plinov, katere so 21. novembra 1904 izvlekli iz predora ter pokopali na jeseniškem pokopališču. Samo karavanski predor je stal 37 milijonov kron. Izkopavanje bohinjskega predora je bilo sicer mnogo lažje, toda velike ovire je slavila voda, ki je v silnih množinah, 200 litrov na sekundo, zalivala predor tako, da je bilo treba z delom dalj časa prenehati. Pri delu je bilo zaposlenih okoli 70.000 delavcev. Predavatelj pa ni niti z eno besedo omenil, da vsa dolga bohinjska železnica teče izključno po slovenskem ozemlju. Vedenje! Gimnazija ni poboljševalnica, ampak vzgojevalnica, pa tudi ne s šibo, ampak z besedo, v kolikor se da. Dajte otrokom doma priliko, da uveljavijo svoje fizične moči; učenje in igra se naj vrstita, sicer mora odvisna energija enkrat na dan. Tudi ni zdravo ves dan sedeti pri knjigi. Sf>et je pa treba ločiti, zlasti v športu, zmerno od nezmernega. Pri »nogobrcu« se še nihče ni vzgojil značaja, okrepil volje, nasprotno: navadijo se vseh surovosti. Vedno pogosteje srčne napake, davica radi prehlada ob jiretiranem športu in še mnogo drugin zlirf posledic je. Potrebno je tudi, da učenci kaj primernega čitajo; toda ne smejo kupov knjig požirati, kar je zlasti pri nižješolcih pogostno. Nadalje hočejo starši imeti otroke učenjake in umetnike: klavir, violina, solopetie in še devet drugih umetnosti se morejo učiti. Končno za šolo res preostane pičel čas. Informacije 6e dobe med šolskimi urami, v pavzah, pri gg. razrednikih. Na domu navadno hoče vsakdo mir. Najmanj umestne so pa informacije preko — telefona! Več 6krbi za otrokovo bodočnost! . . Pazite, kaj učenci vse potrebujejo: ne 50 barvic, ne 10 svinčnikov, 5 radirk, ne zlatih nalivnih peres, dragocenega risalnega orodja. Izvajanja gosp. direktorja dr. Lokarja so zela upravičeno zasluzeno odobravanje in priznanje. Prav radi tega je potrebno, da tudi starše, ki se tega posvetovanja niso mogli i »Beležiti, ojx>zo-rimo na navedene ugotovitve. Po teh splošnih besedah se je mogel vsakdo še informirati o svojem otroku prvošolcu pri razrednikih. Danes, ko gre doba protekcij v zaton, ko se bodo mogli uveljavljati le zmožni in sposobni ljudje, je jiotrebno resnega in intenzivnega dela že v zgodnji mladosti. Želimo, da v podobno ali enako sodelovanje : stopita šola in dom tudi drugod. Kamnik Kamnik, 27. oktobra. Poškodbam je podlegel: Živo nam je še v spominu nesreča kolesarja Pustoslemška Franceta iz Kališa ki je na strmini nad Pirčevimi ridami tako nesrečno padel in si razbil glavo, da so mu izsto; pili možgani. Na zdravnikovo odredbo je bil takoj j>rej)eljan v ljubljansko bolnišnico, kjer so se na vso moč trudili, da bi ga ohranili pn življenju. Vendar je bil ves trud zaman. Pustoslemšek je ranam podlegel. Pretep med svati in izzivači V kraju Platičevo blizu Rume je biln svadba. Ko sta se ženin in nevesta podala skozi vas, so začeli neki fantje izzivati in žaliti nevesto. Ženin je vzel svojo nevesto v zaščito ter je fante skušal pomiriti. Vse bi najbrž poteklo brez večje nesreče, da niso v tistem času prišli za ženinom in nevesto tudi ostali svatje. Tedaj je nastal naenkrat splošen pretep z noži in koli. V splošnem pretepu se je mrtev zgrudil na tla eden izmed fantov, hudo ranjeni pa so ostali na bojišču trije svatje. Da je bila stvar še tragičnejša, so svatje, ko so prišli na nevestin dom, našli v postelji mrtvo 8 letno dete. Takoj so se raznesle govorice, da je bil otrok zadavljen, dočim so drugi zopet trdili, da je to »prst božji«. Zaradi obeh primerov je odšla na lice mesta takoj sodna komisija, ki je ugotovila, da je otrok umrl zaradi vnetja pljuč, fant na vasi pa zaradi več hudih vbodljajev, od katerih so bili kar trije smrtni. Nov planetoid je odkril v noči od 15. na 16. t. m. v belgrajsikem observatoriju mladi astronomski observator Milorad Protič. Iste noči, toda dve uri kasneje so odkrili planetoid tudi v Nici, vendar je berlinski centralni astronomski urad priznal planetoid našemu observatoriju. V ponedeljek je bila v Belgrndu odprla novo veterinarska fakulteta. Doslej je bila taka fak ul-leta edino v Zagrebu. Prav zanimiva pravda teče pred zagrebško ka- sacijo zaradi neke slike, ki 6e je uporabljala za propagandne namene našega morja. Slika, ki v resnici predstavlja Orebič na polotoku Pelješcu, je bila objavljena v »Jugoslovanskem, turistu«, vendar ne pod pravo označbo, temveč kot reklama za povsem drug kraj. Orebičani so se temu uprli in zahtevali od revije, naj napako popravi. Toda to se ni zgodilo, pač pa je bilo kmalu nato tiskanih nekaj stotisiočev propagandnih letakov v tujih jezikih, kjer je bila pod sliko povsod napačna označba. Tako pa se je rodila tožba. Od tu in tam V Sarajevu je bila konferenca za ureditev osebnega prometa na bosanskih progah s ciljem, da se ojačijo proge, ki vežejo Bosno z morjem. Najnovejša pridobitev za te proge bedo motorni vlaki, ki bodo stopili v promet že prihodnje leto. Pri tem bodo vse dosedanje brze vlake izven sezone spremenili v brze vlake, dočim bodo na njih mesto stopili motorni. V Subotico je odpotoval iz Budimpešte neki trgovec iz Sente, ki se je pa takoj po prihodu v našo državo javil carini in ji prijavil, da je utiho-tapil iz Madjarske okrog pol milijona dinarjev v tujih vadutah. Ker je prinesel denar v našo državo, ga ne bo zadela nobena kazen, dočim bi ga Madžari tldarili kaj- z nekaj milijoni. Trgovec je denar zvil v drobne svaljke in jih skril v svoj plašč. Tudi v Medjimurju so se kmetje oprijeli posebnega posla, namreč nabiranja polžev. Letos jeseni so jih poslali v inozemstvo en vagon, d oči m so jih spomladi poslali kar dvanajst vagonov. Ministrstvo za trgovino in industrijo je objavilo jjodatke o prometu naših luk z inozemstvom. V prvem poletju letošnjega leta je znašal promet 754.575 ton. Od tega je izvoza 514.648 ton, a uvoza 239.927 ton. Prvo mesto nad našimi lukami zavzema Sušak z izvozom 111 tisoč ton in uvoza s 106 tisoč tonami. Jutri bo v Zagrebu izšla prva številka novega tednika pristašev dr. Vladka Mačka »Seljački dom«. List 6e bo tiskal v znani tiskarni Tipografiji in ga bo urejeval tajnik politične pisarne dr. Mačka prof. Jelašič. Volilna borba za občinske volitve v Bosni in Dalmaciji je v polnem teku. V Bosni je najbolj agilna JRZ. V Dresdenu, je, kakor znano, zasedala mešana jugoslovansko-ncmška komisija, ki je obravnavala vse trgovske odnose med našo državo in Nemčijo Nemčija je priznala Jugoslaviji v tujskem prometu posebne prednosti, kajti kontingent za nemške turiste v Jugoslaviji znaša za prihodnje leto 6 milijonov nemških mark. Letos je znašal ta koniigent (e dva milijona mark. Poleg tega se ta kontingent lahko povečuje za tisto vsoto, katero bodo naši turisti ]x>rabili v Nemčiji. Potemtakem se bo kontingent vrtel okrog 7 do 8 milijonov mark. To bo pomenilo veliko pridobitev za na£ tujski promet, posebno še, ker Nemci prihajajo spomladi in jeseni, ko sezone še niso v razmahu. Včeraj je bil pred sodiščem v Zagrebu, ki obravnava kerestinske dogodke, zaslišan poslanec Ljudevit Tomašič. Njegove izpovedi so bile povsem nasprotne izjavam, ki jih je dal na sodišču preostali omladinec Gogič. Te dni je t Zagrebu praznoval 80 letnico svojega rojstva dr. Dragotin Gorjanovič-Kramberger. Ob pokojnem dr. Franc Buliču, ki se je Stel med največje in najslavnejše svetovne arheologe, predstavlja Gorjanovič prav tako slavnega učenjaka. Njegovo znanstveno delo je bilo posvečeno raz-iskavanju davnih dob, njegovo največje odkritje pa je najdba okostja Krapinskega pračloveka. — Tudi sicer se je univerzitetni profesor mnogo !>a-vil s paleontologijo in geologijo. Njegova znanstvena dela so na tem poprišču številna. Naštevajo jih 115. Zagrebški župan Rudolf Erber se je poslovil od županstva in spet prevzel svoje mesto generalnega ravnatelja Mestne hranilnice. Erber je bil le dve leti zagrebški župan, pa je v tem času uredil Mestno hranilnico in jo spravil v likvidnost, uredil pa je tudi gospodarstvo na občini. Svojo župansko plačo pa je polagal v poseben fond, iz katerega so se izdajale podpore siromašnim. Nasedlo italijansko ladjo »Birmanioc so včeraj spravili s pečin oktoka Hodulje spet v vodo, nakar sta jo dva remorkerja odvlekla (>roli Trstu. Včeraj so morali naglo razstreljevati pečine, da so ladjo spravili v morje ob času največje plime. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer se je zadnje čase zdravil v Splitu. Razgledoval si je vse izko]>nine zadnjih let, obiskal pa je tudi grob Frane Buliča. Danes se vrača v Zagreb. V Mitroviči se jc pred sodiščem pričela razprava proti kmetu, ki je ustrelil odvetnika zaradi tega, ker je zastopal v zapuščinski zadevi nasprotno stranko. V nedeljo popoldne je neki neznanec s strelom iz puške ubil progovnega čuvaja Pavla Janeža v vasi jankovci pri Vukovaru. S krikom jc žena sklicala svoje sosede, ki so n a Sli laneža vsega v krvi. Toda že prva preiskava je začela kazati na pravega morilca, na ženo pokojnega. 2ena ni mogla nič povedati o nekem neznancu, ki bi ustrelil njenega moža, čeprav je bilo popoldne in še povrh nedelia. Bogomoljci, posebna skupina pravoslavcev, ki se trudi za poživitev verskega življenja med Srbi, so imeli v soboto in nedeljo svoj zbor v samostanu 2iča. Tamkaj »o prebili noč v molitvi, nakar so sprejeli tudi sklep, da bodo v tem samostanu prirejali posebne misijonske tečaje za tiste, ki se bodo žrtvovali za vero in za zmago njenih idej v življenju. Vodijo jih pravoslavni duhovniki, ki jim stoji na čelu škof v 2iči dr Nikolaj Velimirovič. V Belgrad je pred nekaj dnevi prispela večja skupina Nemcev, ki bodo posneli štiri kulturne filme iz jugo slavij e. Skupino vodi Herman Win-fer, ravnaldi največje nemške družbe zn izdelovanje kulturnih filmov, ki trna svoj sedež v Miin-chenu. Prvi Mm bodo Nemci posneli v okolici F ruške gore, drugega okrog Ohridskega jezera, tretjega v Sarajevu, četrtega pa v Dalmaciji. Kdo je kriv, da se bodo na daleč izognili Sloveniji in njenim lepotam? Zaradi osvote so neznanci pred hišo ubili mladega in bistrega fanta Nikolo v Koritni blizu Osjeka. Fant je bil že pred dvema mesecema enkrat napaden, vendar je takrat ‘odnesel zdravo kožo. Že nekaj dni se nahaja v Gornjem Banatu posebna komisija iz Albanije, ki kupuje plemenite vrste pšenice, katero bodo doma porabili za seme. V Banatu sta udomačeni predvsem dve vrsti pšenice. Namreč vrsta profilik in vrsta bankut. Zadnja je povsod bolj v čislih in jo zato tudi oblasti for-sirajo. Albanci plačujejo semensko pšenico po najvišjih dnevnih cenah. Pri Dujmovači bli*u Splita se je potniški avtobus z deset potniki prevrnil s ceste v jarek, pri čemer so se vsi potniki poškodovali. Avtomobil se je srečal s tovornim vozom, zavil v stran, toda v tem trenutku se je tudi voz obrnil v krivo smer. Avtomobil se je moral naglo zaobrniti, a je že zdnsnil 6 ceste. Bosanski lesni industrijalci so se vsi uprli predlogu slovenskih lesnih industrijalcev, ki ®o holeli pridobiti za sebe in Gorski Kotar ves kontingent izvoza mehkega lesa v Italijo. Bosanci pravijo, da se ne sme v nobenem primeru tako enostransko podpirati samo en del države. Trije ameriški novinarji stavijo pol drugi mili[cn: Kdo bo prej okrog sveta Tudi v ljubljanskih kinematografih smo imeli priliko videti odlomek iz zanimive tekme, ki so jo priredili trije ameriški novinarji okrog sveta. Trije newyorški listi so stavili v našem denarju en in pol milijona, ki jih dobi eden izmed njihovih reporterjev, ki bo prvi prispel okrog sveta. Tri tem je bilo dogovorjeno, da se smejo reporterji posluževati samo rednih prometnih sredstev. Ko so ti trije novinarji — novinarja sta bila dva, do5im je bil tretji novinar ženska — prispeli v Frankfurt, so jih takoj >vzeli v roke« njihovi evropski tovariši ter jih intervjuvali. Prinašamo eno izmed poročil, ki so jih objavili številni nemški listi ob priliki prihoda teh treh tekmovalcev v Frankfurt: »V Frankfurt so prispeli s »Hindenburgom« iz Newyorka trije neobičajni potniki: trije ameriški novinarji, ki tekmujejo, kdo od njih bo prej prispel okrog sveta. Oni hočejo izkoristiti vsa prometna sredstva, da dosežejo svoj cilj. Ni jim mar denara, ki ga pri tem potrošijo. Gre jim samo za ogromno stavo, ki je bila dogovorjena v Newyorku. Kaj zmore ameriški reporter . . . Najzanimivejši član te ekspedicije, ki dirja okrog sveta, je gotovo X. R. Ekins. To je reporter, o katerem se pripovedujejo čudovite zgodbe. Pozna ga skoraj vsa Amerika. Za časa italijansko-abesinske vojne se je odlikoval po tem, da je pošiljal svoja poročila naravnost iz frontnih linij. Dočim so morali drugi novinarji čepeti daleč za frontami, v krajih, kamor so le redko dobivali ločna poročila o napredovanju, oziroma nazadovanju vojnih operacij, je bil Ekins vedno v prvih frontnih vrstah ter se mu je posrečilo, da je pošiljal svoja poročila tako rekoč izpred topovskih cevi, med katerimi se je nahajal. Dvakratna njegova odlika pa je bila, da je menjaval fronte: nekaj časa je bil na italijanski fronti; naenkrat ni poslal svojemu listu dva dni nobenih poročil in že so mislili, da leži priljubljeni reporter mrtev doli kje v Afriki. Na veliko začudenje pa je po dveh dneh prispelo dolgo poročilo — z abesinske strani. Ekins se je že vtihotapil k Abesincem. Tu mu očividno ni ugajalo in že čez dober teden je bil zopet med Italijani. Ekins je živa priča, kaj zmore dober reporter in — denar, ki mu ga nikdar ne zmanjka. ... in njegov konkurent Drugi član ekspedicije je tudi reporter Dj. Tomas. Ta si je zaradi svoje družine izbral drugo ime, ki mu bo služilo za pseudouim za časa te zanimive tekme. On je drugače zelo dober prijatelj likinsov. Temu medsebojnemu prijateljstvu je pripisovati, da je prišlo do stave. Prvotno sta slavila namreč samo ta dva. Šlo je, kakor rečeno, za ameriško malenkost: samo za en in pol milijona dinariev... Ekins in Tomas — tako pišejo o njih ameriški listi — sta nerazdružljiva prijatelja. Kjerkoli je kak večji dogodek, tam se gotovo pojavi tudi eden izmed teh dveh reporterjev, kmalu za njim pa tudi že drugi. V novinarski borbi sta nepomirljiva konkurenta, ki često napravita ravno zaradi te svoje medsebojne konkurence prave reporterske rekorde. Pri tem jima seveda pomagata njuni redakciji, ki ne štedita z denarjem, kadar gre za financiranje brezhibne in včasih naravnost atrakcijske službe teh dveh reporterjev. Sta to v obeh redakcijah člana, na katera sta uredništvi najbolj ponosni. Tretji član redakcije: reporterka Tretji član ekspedicije je — mlado in prikupno dekle. Tudi ona je novinarka in sicer, kakor njuna tovariša, priznana reporterka iz New-yorka. Piše se Kil-Galen in je stara 22 let. Njene posebnosti: korajžna, inteligentna, kapriciozna, zelo premetena in podjetna v vseh novinarskih poslih. Pri poslu ji je posebno dobrodošla njena pri-kunljivost. O njej je znano, da še nikdar ni bila odbita, kadar je prosila za interoiuv To se pravi, da pri njej ne pomaga noben izgovor: naj se državnik, ki ga ona »napade«, brije, naj ima obisk, naj je zaposlen, ali karkoli — ona malo počaka — in »se vrže« na žrtev na tak način, da pač uspe za vsako ceno. Zato bežijo pred njo tudi najbolj znani ameriški politiki — zaman. Ce si je ona ubila v glavo, da ji inora dati politik izjavo, jo dobi, pa naj se politik brani ali skrije kamor hoče. Vsi trije okrog sveta Sedaj vsi trije »asi« ameriške žurnalistike dirkajo okrog sveta. Izhodišče je bil Newvork. Dogovorjeno je bilo samo sledeče: odhod je 'istočasen in vsi trije morajo potovati v Evropo s »Hindenburgom«. Sele v Evropi začne tekma posamezno. Vsak si .izbere ono, o čemer misli, da ga bo najhitreje prineslo nazaj na izhodno točko. Obiti pa mora celo zemeljsko oblo. V Frankfurtu tekmeci niso izgubljali časa. Takoj so zbežali k informacijskim pisarnam ter z vso paro izpraševali po prometnih zvezah. Najzanimivejše je, da je vsak izbral drugo pot. Vsak je trdil, da je tista pot, ki jo je on izbral, najbližja do prihodnje etape. Ekins je odletel preko Dunaja, Budimpešte, Belgrada in Aten na Rodos. Tomas je odletel v Milan, odkoder bo odletel preko Brindizija v Honkong. Gospodična Kil-Gaden je odletela preko Munchena v Rim, od tam pa preko Aleksandrije v Bagdad in naprej proti Hon-kongu. Ona je pred svojim odhodom iz Frankfurta dejala: »Prepričana sem, da bom zmagala. Moškim se že kaj zaplete: ali se kje prevrže avijon, ali se kje zamotajo v kake mreže — jaz pa bom preko njih priletela nazaj v Newyork kot zmagovalka.« mm •'A v&Mte*#® . X'. J Francoz Maurice Richard je v Milanu izboljšal rekord v vožnji s kolesom brez od 45,09 km na 45,398 km na uro. vodstva Komunistični poslanec Balbontin je napisal »dramo« z naslovom »Bojišče na Estremaduri«, v kateri zasramuje katoliško Cerkev. V Madridu to »igro« dnevno predvajajo. In tako so vsi trije odleteli — vsak za sebe prepričan, (la bo zmagal.« Tako zaključuje nemški list. Zmagovalec ie v New Torku Kakor smo pozneje Pitali v inozemskih listih, so ameriške novinarske agencije javile, da je prvi tekmovalec, ki je zmagal, že prispel nazaj v New-york. Bil je — Ekins. Dočim sta bila oba njegova rivala še na poti in sta imela v času, ko je bil Ekins že v Ne\vyorku, do tja eden še 1000 km, drugi pa okrog 700 km, se je Ekins že veselil v Newyorku zmage in stave 1,500.000 Din. Izjavil pa je, da mu ni toliko za denar, kakor za dejstvo, da je res prvi. Zatrjeval je, da na vsej poti niti enkrat ni dejal, da bo prvi, da pa je bil sam za sebe trdno prepričan, da bo zmagal. »Zmagala« — je dejal »samo volja. Toda ta volja mi ni dala mirovati niti minuto. Strahovito porazno je vplivalo na mene, če sem kje moral čakati na kako zvezo. V takih primerih sem kar cepetal in najraje bi vse raztrgal. V duhu sem videl svoja dva konkurenta. ki brzita z najhitrejšimi prometnimi sredstvi. Teh prividov nisem mogel prenesti in zato sem bil tako nervozen. Pomiril sem se šele, če je tudi moj avijon drvel s polno brzino.« Na poti je Ekins porabil okrog 500.000 Din, kar je prav za prav za tak podvig zelo malo. Londonske dijakinic hočejo biti telefonistke Med londonskimi srednješolkami je bila te dni zanimiva anketa. Mlade Angležinje so imele priliko, da se izrazijo, kakšen poklic bi hotele imeti. Samo zelo majhen del dijakinj se je odločno za obrtno ali trgovsko stroko. Se manjše število se jih je odločilo za življenje žena-gospodinj. Nekaj več jih je bilo, ki i>i hotele biti pilotkinje, filmske igralke ali varijetejske plesalke. Najmanj jih je bilo za akademske poklice, kakor advoka-tinje, profesorice, zdravnice itd. Na vsesplošno začudenje se je največ deklet odločilo za — telefonistke. Odločitev za ta poklic so utemeljevale na vse mogoče načine: telefonistke morejo na telefonih slišati vse mogoče pogovore in zvedo na ta način najzanimivejše stvari. Druga je zopet napisala, da ji je največji užitek, če lahko preko telefona govori s popolnoma tujim človekom, katerega nikdar ni videla. Iz vseh odgovorov, v katerih so se dekleta odločila za poklic telefonistke, se vidi, da je pri vseh odločala največja ženska slabost: radovednost Pri telefonu ne prihaja v takih primerih prav nič drugega v poštev, kakor radovednost. Saj vemo prav dobro iz lastne izkušnje. V pisarni zazvoni telefon in ti dvigneš slušalko. Iz nekaj »da, dobro, v redu«, še nikdo ne more sklepati, s kom si govoril in kaj. Če pa je v sobi ženska, si skoraj gotovo ne bo mogla kaj, da ne bi vprašala: »Kdo je bil. kaj hoče?« Če pa take pogovore sama posreduje, ji ni treba nič izpraševati. Če pa vprašate poštno gospodično, ki je v službi že kakih 5 do 10 let in ki vsak dan pretika telefonske zveze, kako je s prisluškovanjem, vam bo s stoodstotno prepričevalnostjo zatrdila, da že nekaj let ni slišala vsebine niti enega telefonskega pogovora, ker se ji ne ljubi več prisluškovati. Je sicer verjetno, da ženske prisluškovanje sčasoma opuste, vendar pa je radovednost gotovo zadnja lastnost, ki jo ženska opusti. Prijetno slovo Nemški parnik »Bremen« je zapustil dne 29. avgusia Newyork z večurno zamudo, ki so jo povzročili mučni izgredi v pristanišču. Nad 100 ameriških socialistov in komunistov je planilo zvečer na krov, da bi protestiralo zoper nemšiko vmešavanje v špamsiko domačo vojno. Nastalo je klanje, pn katerem je odneslo težje rame 8 mornarjev. Policija je zaprla 12 kričačev, med katerimi so bile 4 ženske. Po zaključku tega boja okoli polnoči je hotelo moštvo dvigniti sidro, a natakarji so javili, da se je priklenilo z verigarju na krov I. razreda 12 žensk. Vse so bile v belih srajcah z rdečim napisom: »Preprečite Hitlerjeve napadalne načrte!« Častniki so morali odrezati ženske in jih izročiti ameriški policiji. Ta pretep je zopet zavlekel odhod parnika. Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din. Sreda, 2S. oktobra: 12.00 Ura češkoslovaške narodno glasbe (plošče) — 12.4.’) Vreme, poročila — 13 00 CaH, spored, obvestila — 13.15 Vesel opoldanski spored (Radijski orkester) — 14.0(1 Vreme, boroa — 18.00 Mladinska ura: Klavirske »klatite ia otroke (g. prof. Marjan W-povšek) — 18.40 Pravna ura: Dedno pravo (g. Valentin Bidovec, starešina sodiSfta) — 19.00 Caa, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Jugoslavija in Balkanski sporazum (dr Živojin Ristič) . Bgd — 19.50 Šahovski kotiček — 20.00 PloSče — 20.15 Otvoritev tedna če5ko«lov. knjige (prenos iz Trg. doma) — 21.00 CeSka glasba (Radijski orkester) — 22.00 Cas, vreme, izročila, s]K>red — 22.15 Češka lahka glasba (plošče). Podrobnejši spored v tedniku «Radio Ljubljana«. Drugi programi Sreda, 2S. oktobra: Belgrad l.: 19.50 CoSka glasba — 20 3C Humor — 21.30 Plesne pločče - 22.20 Sonato! koncert - Belgrad II.: 20.00 Svlioreja v DJevdjeliJi in Strumici — Zagreb. 20.00 Prenos zborovanja Jugosl.-češkoslovaškc lige - 20.45 CeSke pesmi - 21.00 Vojaška godba - 22.20 Jazz - Dunaj: 19.35 Simfonični koncert — 2150 Zabavni koncert — 23.10 Plošče — Trat— Milan: 17.15 Vokalni končen — iO 40 Rim - 23.15 Plesna glasba — Rim-Bari: 30.40 Simfonični! koncert — 23.15 Plesna glasba — Praga: 20.05 Češka filharmonija — 22.35 Pester večer — VarHava: 19.20 Lahka glasba — 21.00 Cehopinov koncert — 21.30 Hummlove skladbe — 22.00 Igra — 22 30 Orkestralni koncert — Vsa Nemčija: 20.15 Ura mlade generacije — Berlin: 20.15 Simfonični koncert — Konigsberg-Stuttgart: 20 45 Baladni večer — Strussbourg: 21.30 Večer ruske glasbe. Smola. Gospa v bolnišnici obišče svojo sosedo: . »2e 14 dni ste v bolnišnici, adii Vam je kaj dolgčas?« »Pa še kokol V tem času sem zamudila dve sodni razpravi, 2 poroiki in 5 pogrebov. .... Važno1 Novol Dr. IVAN PREGELJ Osnovne trtice Knillevne teorije broširano Din 24’— Dr. ANGELA PISKERNIK SlovarCeh slovenskega In nercSftega lezlha s slovniškimi podatki za Slovence broširano Din 20‘—, vezano Din 30'— IUOOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani Zf 87 Zeleni pekel Beseda o vsemogočnem dolarju ni nikdar prišla čez njihove ustnice tako, da bi se nanašalo na njihovo osebo. »Mi smo siromaki,« je pripomnil nekdo -izmed njih, moramo garati in delati, če hočemo živeti.« »Po dvanajst ur na dan«, je pripomnil drugi. »Teden za tednom, mesec za mesecem z nedeljami vred. Če človeka prime včasih nedeljska volja, pa ne sme in ne sme nehati s tem preklemanim vrtanjem.« »A se zdi, da vam to čisto lepo ugaja,« sem dejal jaz in pregledoval njihove obraze. »Ne moremo se pritoževati,« je zamrmral mož iz Oklahome. »Živimo kakor kralji. Toda, ko pretečeta dve leti, se človeku vendar oddih kakih dveh mesecev kar prileže.« Pogovor je tekel naprej prosto, odkrito in nevezano, kakor je to navada v divjini. 2e po kratkem času smo bili dobri prijatelji in pripoved za pripovedjo se je vrstila v lahnem kramljanju. »Ali ste že slišali storijo o našem vozu za štetje?« je vprašal nekdo izmed njih. Drugi so se zarežali, da so se jim zabliskali zobje. Nenadno je iz sobe izginila vsa toplota. Bilo je, kakor da se je prikazalo strašilo. »Kar ustreli, Jim,« so kričali. »Tja,« je zazvenelo zategnjeno brez veselja in trdo, kakor da je glas iz jekla. Nekakšna zlodjeva tolpa tolovajev je pripravila našemu plačilnemu vozu zasedo na poti, ki drži od meje do sem. Vedeli so, kdaj mora voz priti, pa so se poskrili za drevjem nad cesto in čakali, kdaj bomo prišli. Toda na nekaj pa niso pazili. Mi smo tako previdni, da vozijo naši avtomobili zmeraj po dva in dva v presledku približno en kilometer. Pri najboljši volji in prizadevanju niso ti pasji sinovi nikakor mogli vedeti, v katerem avtomobilu je naš denar, ki smo ga potrebovali za plačevanje delavcev. Najbrž se jim je zdelo, da je prvi avtomobil samo slepilo in da v njem ne bo denarja. Zato so ga mirno pustili, da je šel mimo njih. Razstreljevalni mojster je ves besen vlekel svojo pipo in puhal velike oblake dima. Njegove oči so se kar iskrile za gosto meglo, ki se je dvigala iz pipe. V drugem avtomobilu je sedelo šest pravih svobodnih Amerikancev. To so bili moji tovariši, ki sem jih poznal že leta in leta, kakor sam sebe. Ko se je avto približal, je z brega zagrmela salva in v hipu je bilo vse urejeno tako, da ni bilo treba skrbeti za nič drugega več, kakor samo za mrtvaško mašo. Razbojniki so razrezali vse, celo blazine. Toda našli niso ničesar, najmanj pa dolarje, katere so iskali. Kaj hočete, tako je pač življenje. »Veliki Bog,« je vzkliknil Tigrovec, »kaj se vse na svetu godi!« Nastopilo je neprijetno, strahotno molčanje, ki nas je vse morilo. Naši gostitelji so se skrivaj spogledovali, toda videli smo, da se jim ne zdi umestno, da bi nam pripovedovali še kaj več. Toda potem je tišino razrezal trd smeh. »Maščevalci za ta zločin bodo ostali nepoznani in brezimni,« je rekel mož iz Oklahome, »toda maščevanje ne bo izostalo.« Ne Tigrovec, ne jaz nisva bila dovolj mlada in zadosti nepremišljena, da bi bila ta trenutek tvegala samo še eno besedo. En sam kratek stavek bi bil za zmeraj uničil in raztrgal to razpoloženje. Mož iz Oklahome nam je ljubeznivo dal še drugo porcijo sladoleda. • Drugi dan smo potovali naprej. Še dosti milj žeje ih vročine na poti nas je čakalo, ko smo že videli na obzorju, kako se od sinjega neba odraža veliki jekleni vrtalnik nad petrolejskim vrelcem. Za njim so se dvigali beli oblaki, čeprav smo jezdili dolgih osem ur in se je sinočnji sladoled po tej osemurni ježi spremenil v nas v grenkobo, nam je vendar ta mrki prst napredka v tej divjini lajšal trpljenje. Vrtalnik je stal na motno zeleni vzpetini in je molel visoko nad drevesno mejo. Učinkoval je kakor divjaško okrasje na prsih moderne, razgaljene dame. Ko smo prijezdili bliže, smo videli, da drži do vrtalnika na vzpetini steza, ki je bila vsekana v skale in se je v krasnih ovinkih zvijala ob drznih črtah pobočja. Z vrha so drseli slapovi in pri svojem padanju v globino vzbujali hrušč, ki bi bil oglušil grmenje neba. Slapovi so se razbijali na skalah v belo šumečo peno, ki je bila tako čista, da so se nam zdeli oblaki na nebu umazani, ko smo jo primerjali z njimi. Bili so podobni umazanemu blatu. Prenočevali smo ob vznožju gore v koči indijanskega kravarja. Drugo jutro smo se že na vse zgodaj začeli vzpenjati po strmini navzgor do vrtalnika. V drevju je visel prijeten hlad, ki nam je lajšal pot. Ko smo se vzpenjali po široki stezi za mezge, ki se je neštetokrat zavijala in obračala, je vsepovsod vladal globok molk. Molk je trgalo samo šumenje vode, ki je brizgala od skal na vse strani. En sam slap je dvajset ali tridesetkrat preskočil stezo, se drdraje vrgel stotine metrov navzdol in izginjal v kamenitih žrelih. Zelena, veličastvena praznina, ki so jo hladne sence še večale, nam je šele dajala čutiti, kako majhni, neznatni in brezpomembni smo. Ves čas, ko smo hodili navzgor, smo morali neprenehoma misliti na to, kakega silovitega, orjaškega dela je bilo treba, da so zgradili to pot. Polagoma in počasi smo plezali višje in višje. Ko smo se dvignili za kakih dvanajst sto metrov, smo pustili za sabo maje drevja. Kakor plavalci, ki se dvignejo na površje, ko so skočili na glavo v vodo, smo tudi mi uživali ves čar oproščenja in rešitve iz Zelenega pekla. šest napornih mesecev smo si krčili z boji pot po gorovjih in po goščavah v tem neizmernem pragozdu. Naša pljuča so se polagoma navadila na čudno zatohlo ozračje, ki ga poraja neprestano gnitje in razpadanje. .^Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din UredniStvo: Kopitarjeva ulica 6/ITL Telefon »04 in 29% Uprava: Kopitarjevo fc. ‘ Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Čec Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Joae Kogiček.