PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini /"'i _________ 'ja i.
Abb postale i gruppo - L.ena 40 lir
POD POKROVITELJSTVOM GENERALA KIEMA
Leto XXI. St '43 (6021)
Nov vojaški udar proti generalu Kanu Enote padalcev korakajo proti Sajgonu
Organizatorji upora hvalijo bivši Diemov režim in napovedujejo nove napade na Severni Vietnam General Kan organizira odpor - Mornarica nevtralna - Izjave generala Kiema v VVashingtonu
SAJGON, 19. — Južnovietnamska vojska je napravila danes nov državni udar, ki je bil naperjen proti generalu Kanu in ki bo pripeljal Južni Vietnam še bolj na desno. Udar je vodil polkovnik Pan Ngoc Tao. Takoj po udaru so oddajali po radiu razglas v imenu «Sile narodne obrambe«. V razglasu je bilo rečeno, da je bil udar izvršen v imenu generala" Kiema, sedanjega južnovietnamskega poslanika v Washingtonu.
Okoli 13. ure po krajevnem -----------------
času (ob 6 zjutraj po srednjeevropskem času) so vojaški oddelki zasedli v prestolnici številne strateške točke ter obkolili stanovanje generala Kana in rezidenco ministrskega predsednika. Do udara je prišlo brez prelivanja krvi, vendar pa je v prestolnici zelo napeto.
Ob 6.30 v soboto zjutraj po krajevnem času (ob 23.30 v petek po srednjeevropskem času) je sajgon-ski radio javil, da so Kanovi padalci spet zavzeli radijsko postajo ki je bila v rokah upornikov. Takoj zatem je radio nehal oddajati.
Okoli 14. ure je začel sajgonski radio oddajal vrsto izjav in uradnih sporočil. Med drugim je bilo rečeno, da so izvršili državni udar, ker je general Kan «menjaval vlado vsakih petnajst dni«. Dalje je bilo v razglasu rečeno, da je general Kan «ambiciozen in žejen oblasti«. Napovedan je povratek generala Kiema na oblast. Kakor je znano, je bil general Kiem član triumvlrata, ki je vladal lansko le-
to samo nekaj časa, skupno z generalom Kanom in generalom Van Minhom Bil je tudi vrhovni poveljnik vojske.
Sporočila izvršiteljev udara poudarjajo tudi, da zahtevajo ((sestave močne civilne vlade, povratek vojske k izključno vojaškim nalogam, komunizem in nevtralizem naj se postavita izven zakona«. Pri. tem poudarjajo svojo podporo ZDA, «ki so prijatelji Južnega Vietnama proti komunizmu«.
Okoli 13. ure je sedem vojnih ladij v vsej naglici zapustilo sajgon-sko pristanišče in odplulo proti jugu. Letala so letala nizko nad mestom. Prepovedan je ves civilni letalski promet.
Okoli 16.30 je polkovnik Tao. ki je vodil državni udar, na kratko govoril s časnikarji v bližini Kanove rezidence. Potrdil je, da nastopa v imenu generala Kiema in je bil udar naperjen samo proti generalu Kanu, ker.se je ta preveč zapletel v ((politične spletke« in z njim eni mogla biti nobena vlada odgovorna do ljudstva«. Dalje je Tao izjavil, da hoče napraviti
•iiliimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiHiiiiiiiimiimiHiiiiiiimimmiiitiiimiiiiiiiiitiiiimiiiimimiimnniiiiiiiiiii
ITALIJANSKI DELAVCI V ŠVICI
Komisija predlaga odobritev sporazuma med Švico in Italijo
Narodni svet bo o sporazumu razpravljal prve dni marca
Bern, 19. — Zunanjepolitična komisija švicarskega narodnega sveta (poslanska zbornica), ki je v Schaffhausenu razpravljala o italijansko-švicarski pogodbi o emigraciji od 10. avgusta 1964, je sklenila predlagati —-—-------------------
narodnemu svetu, ki se bo se-
carskem političnem departmaju v zvezi z izvajanjem novih ukrepov proti tujim delavcem.
stal prve dni marca, odobritev sporazuma. Za odobritev je glasovalo 20 članov, eden je glasoval proti, pet pa se jih je vzdržalo. Komisija je mnenja, da je italijansko-švicarski sporazum sprejemljiv.
Sporazum določa vrsto ukrepov v korist italijanskih delavcev v Svicj. Temeljne točke so: 1. Delavcem se bodo lahko pridružili družinski člani, potem ko bodo delavci nepretrgoma bivali v Švici 18 mesecev, namesto 36 mesecev, kakor je bilo določeno do sedaj. 2. Po petih letih bivanja bodo ijneli italijanski delavci pravico ‘menjati delo, ter se zaradi dela preseliti iz enega kantona v drugega. 3. Sezonski delavci bodo po 35 mesecih dela lahko dobivali letno dovoljenje. Določeno je bilo, da bi moral sporazum stopiti v veljavo 1. novembra 1964. Toda zaradi posredovanja švicarske sindikalne zveze in številnih parlamentarcev se je zadeva zavlekla.
Švicarska zvezna policija za tujce je nocoj javila, da so v zadnjih dveh dneh zavrnili na meji.
335 oseb, ker niso imele dovoljenja za bivanje v Švici.
Dopisnik lista .Tribune de Ge-neve» v Chiassu piše, da so prve dni strogega nadzorstva na meji opazili predstavnike velike nemške industrije, ki so predlagali italijanskim delavcem zaposlitev v Hamburgu, Duesseldorfu in drugod. Dopisnik dodaja, da so številni italijanski delavci izkoristili to priložnost.
Italijanski poslanik v Bernu^ je imel danes nov razgovor v svi-
l•l■l■llllll■lllllllllllll■l■ll■lllllll■lllll■■■•■•■■•■■■<1>l>aflIa,,,>■la,".|a,|a*aa,,|>|,a,a|a||,,a|,i||a,|iii,i,i|,iiiiiiiiiiim,ill„|i,|1,llll||1M||l||||lmlll|||,||g|1,ll|||1i|,||||iUlim
Dolg razgovor Johnson-dc Murvillc
WASHINGTON, 19. — Francoski zunanji minister de Murville je prišel ob 17.30 po srednjeevropskem času v Belo hišo na razgovor s predsednikom Jonhnsonom v spremstvu francoskega poslanika v Washingtonu. Sinoči se je de Murville razgovarjal pol ure s podpredsednikom Humphreyem.
Zvedelo se je, da sta Johnson in de Murville govorila o jugovzhodni Aziji in še posebno o Vietnamu. Njun razgovor je trajal več ko eno uro. De Murville je ponovil francosko stališče o nevtralizaciji držav bivše Indokine.
R. Ducci
pri M. Markoviču
BEOGRAD, 19. — Zvezni tajnik za zdravstvo in socialno politiko Moma Markovič je sprejel danes italijanskega veleposlanika v Beogradu Roberta Duccija, s katerim se je razgovarjal o nekaterih vprašanjih izvajanja sporazuma, ki je bil podpisan med Jugoslavijo in I-talijo leta 1963 v Rimu o graditvi spomenikov padlim borcem na ozemlju Italije.
red v vojski in je pripomnil, da ga podpira večina vojske ter del mornarice in vojaškega letalstva.
Medtem nadaljuje sajgonski radio oddajanje razglasov vojske, ki je izvedla udar. V razglasih napadajo generala Kana in izjavljajo, da bo postavljen pred sodišče, ker je ((škodoval narodni enotnosti in koval zaroto za nevtralistično politiko«. Razglas pravi tudi, da ne bo nobenih osebnih represalij m odstavitev ter sprememb na raznih mestih, in poziva vojake, naj ostanejo na svojem mestu, prebivalstvo pa naj nadaljuje svoje normalne posle.
Radio je zatem hvalil režim bivšega predsednika Diema. Med drugim je bilo rečeno, da je Dlem sicer napravil napake, toda «Je določil jasen akcijski protikomunistični program«. «Diemov režim, je nadaljeval radio, bi morali reformirati in ne zrušiti ga«. Obtožil je bivšega ameriškega poslanika Lod-geja, da je kriv za zrušitev Diema «s pretvezo njegovega zatiranja budistov leta 1963». «Po državnem udaru proti Diemu. je nadaljeval radio, se je položaj stalno slabšal v korist Vietkonga. Protikomunistična fronta, ki jo je znal Dlem ustanoviti, je stalno šibela, medtem ko so se komunisti neprestano krepili z nevarnostjo, da se nekega dne polastijo oblasti v -Saj-gonu. Akcija Kana je še bolj poslabšala položaj in povzročila de-moralizacijo vojske«.
Voditelji upora so razglasili po vsem ozemlju policijsko uro od 21. do 5. Proti večeru so krožile govorice, da je general Kan v hišnem zaporu. Sajgonski radio pa ni sploh omenil te aretacije. Zdi se, da je državni udar popolnoma uspel. General Kan, ki je bil popoldne v svoji rezidenci izven Saj-gona, se je baje dolgo razgovarjal po telefonu s poveljnikom ameriških čet v Južnem Vietnamu generalom Westmorelandom.
Nocoj se je zvedelo, da je general Kan dal ukaz enotam padalcev, ki so mu ostale zveste, naj korakajo na Sajgon proti enotam vojske in mornariških strelcev, ki so se polastile oblasti. Vrhovni poveljnik letalstva- general Ki je zavrnil vsak sporazum ž u-porniki in se postavil na stran generala Kana. Pozval je generala Lam Van Fata, naj evakuira letalsko oporišče Tan Son Nut v Sajgonu, ker ga bodo drugače bombardirali. Nocoj so nad mestom letela lovska letala in bombniki. Mornarica je nevtralna in vojne ladje so odplule iz Sajgona.
Zvedelo se je, da se je generalu Kanu za las posrečilo uteči 'aretaciji. Umaknil se je v obalni kraj Cap St. Jacques in je stopil v stik z ameriškimi funkcionarji.
V Washingtonu je general Kiem izjavil nekemu francoskemu časnikarju, da je pravkar dobil sporočilo iz Sajgona, da je položaj ugoden za upornike. Sporočil je, da se namerava vrniti v najkrajšem času v Sajgon. Zatem je izjavil, da ni presenečen nad državnim udarom in da je prva naloga novih voditeljev iznebiti se generala. Napovedal je številnejše ameriške letalske napade na Severni Vietnam.
Dalje je Kiem izjavil, da ni imel do danes nobenega stika z ameriškim državnim departmajem in da je zvedel za državni udar po časopisih. Dalje je dejal, da je državni udar naperjen izključno proti generalu Kanu, katerega je označil za oportunista in ambicioznega in je dodal, da je Kanova krivda, «če vlada sedaj v Južnem Vietnamu pravi nered.«
Glede francoskqega predloga o celotnem indokitajskem polotoku, je general Diem pripomnil, da «se vsaka vojna prej ali slej zaključi s pogajanji«. Kmalu zatem pa je dodal, da «slaba pogajanja lahko pripeljejo do vojne«. Zato si je treba najprej ustvariti položaj sile «in potem se bo videlo«. Nato je general dejal, da je nevtralistična rešitev nemogoča, in pripomnil: ((Dovolj je pogledati na primer Laosa, kjer se sporazumi iz leta 1962 niso spoštovali.«
Predstavnik Bele hiše je v Wa-shingtonu izjavil, da je bil predsednik Johnson obveščen o najno-
PO POVSEM BREZPLODNEM ZASEDANJU
Delo skupščine OZN odloženo po odobritvi najnujnejših ukrepov
Poseben odbor bo vsestransko proučil zadevo o silah miru in poročni na zasedanju, ki se bo nadaljevalo 1. septembra
NEW YORK 19 — Po včerajšnjem glasovanju v skupščini OZN s katerim ie bila zavrnjena albanska resolucija, je skup-
Se prej je skupščina potrdila izvolitev Gabona v gospodarski in socialni svet za tri leta. Brez glasovanja je pooblastila glavnega tajnika, da v letu 1965 določi izdatke, ki naj ne bodo večji kakor v letu 1964. Pozvala je države članice ,naj položijo predujme, ki naj ne bodo manjši od 8U odstotkov, na prispevke, ki d0' ločeni za proračun za leto 19to>.
Albanski delegat se je skušal upreti odobritvi tega ukrepa, toda predsednik se ni oziral na njegove ugovore. Predsednik je izjavil, da je skupščina sklenila nadaljevati svoj postopek brez gla-
sovanj in da zaradi tega albanski delegat ne more zahtevati glasovanja.
Zatem je skupščina odobrila u-stanovitev posebnega odbora, ki bo v najkrajšem času začel proučevati celokupne operacije miru in tudi sredstva za premaga-nje sedanjih finančnih težav OZN. Odbor, katerega člane bo imenoval predsednik skupščine, bo predložil poročilo najpozneje 15. juni-ja.
Sovjetski delegat Fcdorenko je izjavil, da so se hotele ZDA postaviti za sodnika celotne medna
rodne skupnosti in so zaradi tega odgovorne za paralizo skupščine. Sovjetska zveza je storila veliko koncesijo, ko je privolila v polog prispevka v sklad OZN za pomoč. Želel je, naj bi odbor, ki bo proučeval celotno vprašanje operacij miru OZN, imel u-speh.
. Stevenson pa je obžaloval, da je sovjetski delegat izbral ta trenutek, da povzroči »spopad* v zvezi s členom 19, kateremu so se hoteli vsi izogniti. Pripomnil je, da «se bodo ZDA v dobri veri pridiruzile pogajanjem in upajo, da bo Sovjetska zveza storila isto*.
Kakor rečeno, je predsednik nato odložil, zasedanje skupščine do
1.	septembra, kakor je bilo prej dogovorjeno.
vejšem razvoju v Južnem Vietnamu ter da se je takoj posvetoval z Deanom Ruskom, z McNamaro in s svojim osebnim svetovalcem Bundyjem.
Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da je za ZDA vlada Farna Quata zakonita vlada Južnega Vietnama in da so z njo še vedno v stiku. Dalje je izjavil, da ZDA nimajo nobenega stika z uporniki.
Moskovski radio je v zvezi z naj novejšim udarom v Sajgonu poudaril, da je polkovnik Tao bil član južnovietnamskega poslaništva v VVashingtonu «in se je vrnil v Sajgon brez dovoljenja svoje vlade« Radio je pripomnil: ((Značilno je ugotoviti, da je neka ameriška tiskovna agencija poročala o državnem udaru, preden je bil izvršen.«
«New York_Times» piše v svojem današnjem uvodniku, da majhna skupina Američanov, ki pripadajo republikanskim političnim krogom, se trudi, da poveča nevarnost in’ sovraštvo, ki ju povzroča vojna v jugovzhodni Aziji. «Namen te‘ skupine, dodaja list, je raztegniti vietnamsko vojno, tudi če to pomeni raztegnitev na Kitajsko in morda čudi na Sovjetsko zvezo. Ameriško ljudstvo je na zadnjih volitvah jas. no pokazalo, da noče po tej poti.«
Bivši predsednik gibanja ža osvo-boditev kolonij in bivši laburistični poslanec Fenner Brockway, ki je pozneje postal član lordske zbornice, je poslal včeraj brzojavko Wilsonu in Kosiginu s pozivom, naj nemudoma skličeta mednarodno konferenco za mir v Vietnamu «na podlagi demokracije in samo-odločanja vietnamskega ljudstva«.
De Gaullova brzojavka Sihanuku
PARIZ, 19.	— Predsednik Je
Gaulle je poslal kamboškemu predsedniku Sihanuku brzojavko, v kateri pravi med drugim: • Francija je že zdavnaj prepričana — in je to večkrat ponovila
— da ni mogoča nobena trajna in realna rešitev z orožjem. Samo splošna pogajanja lahko omogočijo povratek miru in pravo neodvisnost prizadetih narodov, kar seveda pomeni izključitev sleherne tuje intervencije v Vietnamu, Laosu in Kambodži.* De Gaulle pravi dalje, da se boji, da bo povečana vojaška dejavnost z ameriškimi napadi na Severni Vietnam pripeljala do širšega spopada, ter omenja, da je francoska vlada 10. februarja znova pozvala na sklicanje mednarodne konference in da Francija ne bo štedila z napori, da se začnejo razgovori, ker mimo teh ni moč najti sredstva, da bi zaustavili’ vojno in vzpostavili mir.
__________________TRST, sobota 20. februarja 1965
ZBOROVANJE 0 ENCIKLIKI *PACEM IN TERRIS*
Poziv bivšega poslanika Kennana
na temeljito revizijo politike IDA
%
Nennijeva podrobna analiza enciklike - Zanimiv govor predsednika ameriškega vrhovnega sodišča Warrena
Jug.-sovj. dogovor o delovnih odnosih
BEOGRAD, 19. — V Beogradu so nocoj podpisali protokol o sodelovanju na področju dela in delovnih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. S tem spisom je bila izražena obojestranska želja, da se razširi sodelovanje med sovjetskim državnim odborom za delo in zveznim tajništvom za delo za izmenjavo, izkušenj o organizaciji dela, delovnih pogojih in zaslužku delovnih ljudi. Protokol predvideva izmenjavo treh delegacij v tem in prihodnjem letu, ki bi proučevale konkretna vprašanja. Tako bi sovjetska delegacija proučevala v Jugoslaviji predvsem delovanje sistema razdelitve dohodkov v podjetjih, medtem ko bi se jugoslovanski strokovnjaki med bivanjem v Sovjetski zvezi seznanili predvsem z delom znanstvenega raziskovanja inštituta za delo in za sovjetske izkušnje glede skraj
Nennijev obisk pri U Tantu v OZN
NEW YORK, 19. — Na današnjem zborovanji', o encikliki «Pacem in terriS« je nastopilo več govornikov, med katerimi tudi podpredsednik italijanske vlade Pietro Nenni. Govorili so tudi bivši ameriški poslanik v Moskvi George Kennan, podpredsednik zahodnonemškega Bundestaga Schmid, predsednik
ameriškega vrhovnega sodišča -----------
Warren, bivši predsednik skup-
ščine OZN Zafrulah Kan, mehi ški filozof in pravnik Luis Quin-
šanja delovnega tedna v gozdni in- tamlla in predsednik komisije dustriji. Predvideva se Izmenjava reviziio ianonske ustanove strokovnih in znanstvenih publika- ?? rev™.° japonske ustanove
cij in zakonskih predpisov s pod-1 Kenzo Takajanagi. ročja socialnega zavarovanja, za-1 Nenni je v začetku svojega go-služka in dela.
lahko označi kot «znamenje časa« dejstvo, da so Združeni narodi sprejeli pokroviteljstvo nad pobudo centra za proučevanje demokra tičnih ustanov, da se posveti en teden razpravi o «Pacem in terris«. Zatem je Nenni izjavil, da govor podpredsednika ZDA Humphreya
1 vora izjavil, da se po njegovem I in poslanica papeža Pavla VI. po
iiiiiiiiiiimiiiiiiimminiiiiiiMiiiiiiuuimiiiiimmHiiiituiiiiiMiiMHmmiiiiimmiiiiimiiiiiimitiinmiiiiiiiuiimiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiihiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiuuiiiiiimiiiiiiiiiiuimiiiiiiimimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
PRED PREUREDITVIJO VLADE LEVEGA CENTRA
Morov razgovor s štirimi tajniki Min. Mancini o vzrokih krize gradbeništva
Ministra Taviani in Russo o proračunih svojih ministrstev - Zahteve CK KPI glede zunanje politike - Interpelacija poslancev PSI o gospodarskih in socialnih vprašanjih
RIM, 19. — Po današnji seji vodstva krščanske demokracije, na kateri je bdi politični tajnik Rumor pooblaščen skupaj s predsednikoma parlamentarnih skupin, naj s predsednikom vlade «sledijo vprašanjem, ki so v zvezd z okrepitvijo vlade v skladu s sklepi glavnega odbora KD», se je nocoj predsed-
nik Moro sestal s tajniki štirih strank levega centra Rumor-jem, De Martinom, Tanassijem in Terranom, ki je zastopal kolektivno tajništvo PRI. O tem važnem razgovoru, ki je bil prvi po sestankih vodstev vseh štirih strank, se ni moglo zvedeti nič drugega, kot da so obravnavali ((politični položaj na splošno«. Vse kaže, da do pre-osnove vlade ne bo prišlo pred Nennijevim povratkom iz New Yorka, kjer je danes govoril na mednarodnem sestanku v zvezi z encikliko «Pacem in terris«.
Danes se je zaključilo tudi zasedanje CK KPI z objavo posebnega dokumenta, ki so ga sprejeli po razpravi o Berlinguerjevem in Ma-calusovem poročilu. V tem dokumentu se najprej poudarja, da ZDA nadaljujejo napade na Severni Vietnarq, jjar je vzrok resne nevarnosti v mednarodnem položaju. Zaradi tega je ((potrebno obnoviti pobudo sil miru«. Glede zunanje politike vsebuje dokument tri zahteve: 1. opozicija in nevmešava-nje Italije v kakršnokoli obliko oborožitve NATO; 2. skupno evropsko tržišče in «mala Evropa« sta preživeli; 3. razvoj odnosov z nevezanimi državami, ki naj sloni na priznanju in spoštovanju gospodarske in politične neodvisnosti vsake posamezne države; najprej pa je treba priznati LR Kitajsko. — Glede notranje politike pa se poudarja nujnost nove vlade, ki bo «sposobna voditi novo italijansko politiko glede notranjih in mednarodnih vprašanj.«
CK KPI je tudi pooblastil vodstvo, naj nadaljuje s stiki in razgovori s predstavniki drugih komunističnih in delavskih strank na podlagi smernic, ki jih je obrazložil v svojem poročilu Berlinguer, ki je med drugim dejal, da je mogoče rešiti nerešena vprašanja mednarodnega delavskega gibanja samo s skupno borbo in z iskanjem nnovega tipa enotnosti, ki bo v skladu z objektivnimi pogoji, v katerih delujejo komunistične stranke kakor tudi v skladu s spremembami političnega ustroja sveta.« Glede odstavitve Hruščova pa je dejal, da so vzroki odstavitve tehtni, vendar pa so še vedno veljavne pripombe KPI glede načina njegove odstavitve. Macaluso pa je v svojem poročilu o organizacijskih vprašanjih izjavil, da lani število članstva ni padlo 1 kot v prejšnjih dveh letih. — Amendola je napi-
sal za tednik «Rinascita» članek, v katerem pravi med drugim, da pomeni zadnje zasedanje glavnega odbora KD «hud poraz za katoliško levico«, vendar pa to ne sme biti vzrok, da ne bi prišlo do nove enotnosti levice, za kar je potrebna morda tudi kriza vlade in PSI bi morala najti »dovolj poguma, da tako važno nalogo tudi izvrši.«
V poslanski zbornici so odgovore na interpelacije glede predstave ((Vikarja preložili na prihodnji petek, ker je bil minister Taviani zadržan. V senatu pa so govorili med razpravami o proračunih kar trije ministri — Taviani, Russo in Mancini.
Notranji minister Taviani je najprej povedal, da se je za novo policijsko akademijo prijavilo 1500 konkurentov za 90 razpoložljivih mest, za 3000 mest za stražnike je prišlo kar 17.000 prošenj, 2500 prošenj pa je prišlo za 600 razpoložljivih mest v šoli za orožnike podoficirje. Nato je minister dejal, da se uspešno pobija nova vrsta kriminalitete, ki se je pojavila v severni Italiji. Ko je govoril o zaščiti državljanov pa je povedal, da so sedaj ustanovili 1526 radioloških postaj.	,	_
Minister za PTT Carlo Russo je govoril o težavah, ki so nastale zaradi povečanega poštnega prometa, o modernih napravah, ki jih uvajajo na poštnih uradih ter povedal, da proučujejo možnost letalskega prevoza dnevnikov, hkra ti pa se izvaja program modernizacije avtomatske telefonske mreže, ki bo povezala predvsem naj-večja italijanska mesta. Proučujejo tudi organizacijo skupne tele fonske mreže držav evropskega tr-ŽišČ£l
Minister za javna dela je predvsem obširno govoril o koristih zakona štev. 167 ter o krizi v gradbeništvu. Zelo ostro Je napadel gospodarsko desnico, za katero je rekel, da s svojo obstrukcijo povzroča nezaupanje. Poudaril je, da je glavni vzrok krize v gradbeništvu vrtoglavi dvig cen stavbišč. Omenil je tudi financiranje zboljšanja nezdravih stanovanj, higienskih naprav in bolnišnic. Končno je poudaril važnost urbanističnega zakona, ki bo v kratkem predložen parlamentu v razpravo.
Socialistični poslanci Mariani, De Pascalis In Lezzl so predložili predsedniku vlade interpelacijo glede nadaljnjih ukrepov, ki jih namerava vlada sprejeti:
1.	da bi se čimprej odstranila težn ja po poslabšanju t \ podarske-gn stanja;
2.	da bi prišlo do bolj stalne po-
vezave med smotri za stabilizacijo denarja in za ohranitev zaposlenosti;
3.	za učinkovito nadzorstvo gospodarskega razvoja;
4.	za pravičnejše izkoriščanje možnosti, do katere je prišlo spričo dosežene precejšnje likvidnosti;
5.	za ustreznejše izkoriščanje skladov ENI—IRI;
6.	za tesno povezavo med gospo-
darskimi ukrepi in smotri petletnega načrta;	\i:
7.	za najbolj ustrezno izkoriščanje dolgoročnih posojil v qkvlru izvajanja petletnega 'načrta; ,
8.	za nagle ukrepe ha področju gradbeništva, kovinarske in tekstilne industrije in
9.	za obnovo razgovorov o planski politiki s sindikalnimi in delo-
dajalskimi organizacijami, da bi se dosegla gospddarska obnova in popolna zaposlitev.-
SZ predlaga Londonu obsodbo ZDA
MOSKVA, 19. — Sovjetska vlada je pripravila načrt .'pisma sopredsednikov žendvske konference- o Indokini, s katerim se obsojajo -ameriški napadi ,na Laos; se zahteva prenehanje^ izzivanj in ameriških poskusov,'da bi se vojna raztegnila, in končno spoštovanje sporazumov o Laosu. Načrt pisma je sovjetski zunanji minister izročil britanskemu poslaniku v Moskvi 16. februarja.
Skoraj točno dva meseca po zadnjem vojaškem udaru v Južnem Vietnamu je del južnoviet-namske vojske izvršil včeraj zopet nov državni udar: tokrat proti generalu Kanu. Udar vodi polkovnik Tao (ki se je brez dovoljenja vlade vrnil iz ZDA), in sicer v imenu generala Kiema, ki je sedaj poslanik v Washingtonn, ker da je general Kan »menjaval vlado vsakih petnajst dni« — kot je rečeno v razglasu, ki so ga oddajali po radiu. V tem razglasu so napovedali, da bo prevzel oblast gen. Kiem. ki je bil član lanskoletnega trlumvirata in vrhovni poveljnik vojske skupaj z gen. Kanom. Polk. Tao je povedal novinarjem, da hoče napraviti «red v vojski«, da ga podpira «večina vojske in del mornarice ter vojaškega letalstva«. Značilno je pri tem, da se v radijskih oddajah hvali režim bivšega predsednika Dietna, gen. Kana pa obtožujejo kovanja »zarote za nevtralistično politiko«. Določena je tudi policijska ura od 21. do 5. V VVashingtonu pa je gen. Kiem izjavil, da se bo v najkrajšem času vrnil v Sajgon ter hkrati napovedal številnejše ameriške letalske napade na Severni Vietnam, še prav posebno je poudaril, da je udar naperjen samo proti generalu Kanu, ki da je kriv za sedanji nered.
Toda vse kaže, da se gen. Kan ne bo tako zlepa vdal. Ukazal je že enotam padalcev, ki so mu ostale zveste, naj korakajo na Sajgon proti enotam vojske in mornariških strelcev, ki so se polastili oblasti. Padalci so že zavzeli radijsko postajo. Poveljnik
letalstva pa je zavrnil vsak sporazum z uporniki in se postavil na stran generala Kana. Mornarica je baje nevtralna In vojne ladje so iz Sajgona že odplule. Sam gen. Kan se je zadnji hip izognil aretaciji in se umaknil v neki obalni kraj ter stopil v stik z ameriškimi funkcionarji.
Zelo značilno je zadržanje a-meriških krogov. Poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu baje gen. Kanu ni dal nobenega zagotovila za pomoč, brez katere se seveda ne more vrniti na cblast. Toda predstavnik ameriškega državnega departmaja je sinoči izjavil, da je za ZDA šc vedno zakonita sedanja vlada Južnega Vietnama, s katero so v stiku ter da vlada ZDA nima z uporniki nobenega stika. Do udara je prišlo brez prelivanja krvi. Moskovski radio pa poudarja, da je neka ameriška tiskovna agencija poročala o udaru, preden je bil Izvršen, ter da je bil polk. Tao član južnovietnamskega poslaništva v Washingtonu in se je vrnil v Sajgon brez dovoljenja svoje vlade.
Generalna skupščina OZN je včeraj odložila svoje zasedanje na 1. september, potem ko je zavrnila znano albansko resolucijo. Tako so se izognili odkri-temu sporu v zvezi s členom 19.
V New Yorku pa je na zborovanju o encikliki »Pacem in terris« govoril Pietro Nenni, ki je dejal, da je enciklika tudi »politično opozorilo ljudem dobre volje, vseh prepričanj, vseh ver in vseh socialnih slojev, vladam in posredno OZN«.
menita «znaten prispevek k razumevanju med ljudmi in državami«. Zatem je ugotovil, da ie enciklika «Pacem in terris« sicer teološki tekst, vendar pa je v trenutku, ko je bil objavljen in v poznejših proučevanjih, pomenil 'tudi politično opozorilo ljudem dobre volje vseh prepričanj, vseh ver in vseh socialnih slojev, vladam in posredno Organizaciji združenih narodov.
Zatem je Nenni analiziral encikli-ko in je med drugim dejal, da jo aktualnost te enciklike tudi v dveh načelih: ((zavračanje opravičila oboroževanja v imenu ravnotežja sil in zavest, da sta razorožitev duhov in razkrojitev vojne psihoze prav tako potrebni kakor vojaška razorožitev«.
Ugotovil je zatem, da je bilo dve leti po tej encikliki malo storjenega, da bi se uresničili njeni smotri. Svet ima še vedno številne razloge biti zaskrbljen, Razoro-žitvena konferenca v Ženevi se vleče v nedogled, Organizacija združenih narodov je pogostoma bolj kraj, kjer odmevajo nesoglasja, kakor pa sedež harmoničnega reševanja sporov. Od časa do časa se svet strese zaradi vznemirjeno-sti spričo izbruha krajevnih spopadov, ki lahko postanejo vzrok splošnega spopada.
Govoril Je zatem o zavlačevanju rešitve problemov, ki smo Jih podedovali po vojni, o bivanju tujih čet na nevralgičnih točkah, o delitvi sveta na vplivna področja, o širjenju orožja in atomskega orožja, o delitvi Evrope na vzhod in zahod in o zavlačevanju resnega začetka razoroževanja. Poudaril je potrebo rešitve vseh problemov, ki so nastali po vojni ali z nastankom novih držav, in dodal, da je treba nerazvitim deželam nuditi pomoč, ki jo potrebujejo. Konkretno je treba iti po poti prepovedi jedrskega orožja in postopnega znižanja Konvencionalnega orožja. Prizadevati si je treba za neposreden spo-razum med SZ in ZDA. Vse to je potrebno, da bo «Pacem in terris« postala stvarna. Na koncu je izrazil željo, naj bi konferenca zadala novo moč načelom listine OZN, splošni izjavi o človeških pravicah, miroljubnemu sožitju in popustitvi napetosti v mednarodnih odnosih.
Važen je bil govor bivšega ame-riškega poslanika v Moskvi Kennana. Zavzemal se Je za temeljito revizijo ameriške politike, ki vlaga največje zaupanje v jedrsko o-rožje za obrambo ZDA in zahodne Evrope. «Brez take revizije, Je dejal Kennan, ni upanja, da bi se evropsko življenje razvijalo po smernicah enciklike Janeza XXIII., ker tak razvoj ni mogoč v ozračju sumničenja in strahu, zlasti v o-zračju strahu pred nedopovedljivo nesrečo, ki bi jo povzročtla jedrska vojna. Toda, da se Evropi zagotovi večja varnost, Je poleg te-meljlte revizije zahodnega stališča do jedrskega orožja, potrebna tu-di -recipročnost s komunistične strani. Ne razumemo zakaj ne bi mogli vsaj resno razpravljati o raznih predlogih poljske vlade, da se omeji' jedrsko orožje v evropskih o-brambnih sistemih. Vojaški smotri Zahoda, in že posebej vključitev Zahodne Nemčije v obrambni sistem, ki temelji izključno na Jedrskem orožju, so v očitnem nasprotju s temeljnim političnim smotrom, ki ga predstavlja vojaški in pdlitičn! umik Sovjetske zveze iz sr.edn.je Evrope. Nobena ruska vlada, pa naj bo komunistična ali ne, ne bi se mogla umakniti spričo takih vojaških smotrov«.
Kar se tiče Nemčije, je Kennan dejal, da bi mogli razviti splošno zahodno politiko, ki bi ibla manj pod notranjim političnim vplivom, ki bremeni vlade Zahodne Nemčije. Večja zagotovila bi morali dati Poljski in drugim o vzhodnonemških mejah. Zavzel se je za tesnejše stike z Vzhodno Nemčijo v u-panju, da bi se ustvarilo ozračja zaupanja.
Podpredsednik zahodnonemškega Bundestaga Schmid pa je označil vzhodnonemško vlado «režim, ki je negacija vsega, kar enciklika narekuje za sožitje ljudi in narodov«. Vendar pa je priznal, da so »razumljivi, pridržki nekaterih narodov do Nemcev po drugi svetovni vojni«, in da je razdelitev Nemčije «konec koncev rezultat dejanj skupine blaznih zločincev, ki so v imenu Nemčije napadli najprej CSSR, zatem Poljsko, druge zahodne države in končno Rusijo. Da ti narodi ne pozabijo, je razumljivo«. Dodal je nato, da se mu zdi, da ni dopuščeno ((odrekati ljudem, tudi če so Nemci, človeško pravico do samoodločanja«. Schmid je nato dejal, da načela miroljubnega sožitja terjajo združitev Nemčije in vzpostavitev normalnih odnosov z njenimi sosedami. To pa je mogoče samo z mirovno pogodbo, katera pa je mogoča samo z združeno Nemčijp.
Predsednik ameriškega vrhovnega sodišča Warren je ugotovil, da ((čeprav je poziv na mir In usmiljenost v odnosih med ljudmi bil vedno temeljni predmet velikih ver sveta, vendar označujejo obstoj človeka v zgodovini vojne: vojne med narodi, državljanske vojne, verske vojne, ki so se bojevale v imenu narodne suverenosti, in napadalne vojne«. «Danes, je nadaljeval War-ren, vojna lahko dejansko uniči človeštvo. Ves svet je razdeljen na dva oborožena tabora in oba mislita, da ga drugi misli uničiti ter oba trdita, da sta dovolj močna, da bi to storila. Zaradi tega se večji del svetovnega bogastva uporablja v vojaške namene Svet je vedno v vojni nevarnosti, kakor nikoli v preteklosti. In vendar vsi mi prosimo istega boga, naj nam podeli zmago.«
»Morda je prišel trenutek, Je pripomnil Warren, ko nas bosta strah pred popolnim uničenjem in moč dobrote mogla voditi k varnejšemu obstoju in k boljšemu svetu«.
D 1 I 1<V "	'	1<j i
,	1 i
y deželni zbor na Koroškem
CELOVEC. — čez tri tedne, i. marca bodo na Koroškem voli nov deželni zbor. Za glasove
16.000	volilnih upravičencev se okrat poteguje pet političnih Irank oziroma volilnih skupin: .tirim avstrijskim strankam — Socialistični stranki (SPO), Ljudski stranki (OVP), Svobodnjaški stranki (FPO) in Komunistični partiji fKPO) — se je namreč v zadnjem trenutku pridružila še peta skupina, ko se je konservativno krilo koroških Slovencev odločilo, da pri volitvah samostojno na-itopi pod imenom Koroška volil-ia skupnost. Med temi skupinami ,e bo odvijal boj za skupno 36 poslanskih mest, od katerih jih majo v sedanjem deželnem zbo-u socialisti 18, ljudska stranka :.2, svobodnjaška stranka 5, komunisti pa enega poslanca.
Letošnje deželnozborske volitve na Koroškem so zanimive iz raznih vzrokov, in to ne samo v deželnem, marveč tudi v državnem merilu. Lansko leto so dale pokrajinske volitve predvsem na Gradiščanskem (kjer je morala OVP prvič odstopiti deželnega glavarja socialistom) in na Solno-graškem (kjer je socialistom u-spel važen vdor v dolgoletno OVP — FPO-jevsko desničarsko domeno) konfrontaciji med naprednimi in konservativnimi silami precej drugačno obeležje. Pa tudi zadnje državnozborske volitve niso izboljšale pogojev za uspesno funkcioniranje povojne koalicije med SPO in OVP, marveč so nasprotno privedle do ene najbolj resnih kriz v notranjepolitičnem razvoju Avstrije po 1. 1945.
V državnem merilu je uspelo veliko koalicijo še enkrat rešiti, zato pa se je zaostreni boj med levico in desnico prenesel na posamezne zvezne dežele. Koroška je v tem pogledu naravnost klasičen primer. OVP si je že pri zadnjih deželnozborskih volitvah leta 1960 prizadevala, da bi razbila socialistično večino v deželnem zboru in v vseh zadnjih petih .'etih ni mogla preboleti, da se ji je odločilni trinajsti mandat le za las izmuznil iz rok. čeprav so socialisti takrat na račun OVP zgubili 2000 glasov, so kljub temu obdržali svojih 18 mandatov. Ker pa predsednik deželnega zbora po osporavanem zakonu (socialisti so se doslej brez uspeha trudili za njegovo spremembo) nima glasovalne pravice, so bili v odločilnih trenutkih navezani na podporo edinega komunističnega poslanca, če so hoteli preglasovati OVP-FPO-jevsko opozicijo. Ta potreba ,e je v zadnji delovni dobi — .cer je OVP skoraj vedno glasova-.a s socialisti — sicer pokazala zelo poredko, vendar skuša OVP v sedanji volilni agitaciji ustvariti videz, kakor da bi v koroški deželni politiki samovoljno odločali socialisti, ki da s pomočjo enočlanske komunistične frakcije «<posiljujejo demokratično večino«.
Predvolilni boj bo pri letošnjih 'Olitvah razmeroma kratek, zato ia — kakor kaže že začetek — oliko bolj oster. Vzrokov za-jstritve je dovolj, kajti še pri nobenih prejšnjih volitvah izhodišča liso bila tako nejasna, kot se to-.crat kažejo prav za vse volilne skupine.
Socialistična stranka se je predstavila s kandidatno listo, na kateri prvič po vojni ni več deželnega glavarja Wedeniga in se je njegov naslednik Sima znašel pred odgovorno nalogo, da obdrži tisto, kar Je stranki v dolgih letih priboril njegov predhodnik. Pri tem ga bremeni še hipoteka, ki jo v državnem merilu predstavlja za socialiste afera z bivšim notranjim ministrom Olahom, v lokalnem koroškem merilu pa kriminalna zadeva okoli bivšega celovškega mestnega svetnika Maier-hoferja.
Ljudska stranka sicer nima skrbi glede nosilca svoje kandidatne liste, vendar predstavlja ime Maier-hofer tudi pri njej «bolečo rano«. Hkrati pa ji povzroča precejšnje skrbi še odločitev Narodnega sve-
ta koroških Slovencev, da bo pri volitvah nastopil s samostojno listo, kajti s tem je v nevarnosti precejšnje število glasov, na katere je OVP v zadnjih letih lahko računala tudi med slovenskimi volivci.
Svobodnjaška stranka, ki je imela nekdaj ravno na Koroškem eno svojih glavnih postojank, je kakor po vsej Avstriji tudi v tej deželi že pri zadnjih volitvah utrpela precejšnje izgube. Poleg tega pa ima trenutno velike notranje težave in je prišlo v zadnjih tednih do izstopa številnih ljudi, ki so predstavljali v stranki neke vrste levo krilo.
Komunisti so v času od zadnjih volitev zgubili svojega najuglednejšega predstavnika Kazianko, ki je bil predsednik deželnega strankinega vodstva in hkrati tudi njen dolgoletni deželni poslanec, katerega so cenili in upoštevali celo njegovi najhujši politični nasprotniki. Kazianka, ki je po rodu Slovenec, je predstavljal precejšnjo privlačnost tudi med slovenskim prebivalstvom, medtem ko je stranka pod vodstvom njegovega naslednika Kalta napravila napako že pri izbiri kandidatov, kjer je prelomila z dosedanjo tradicijo enakopravnega upoštevanja obeh narodnosti v deželi.
Najmanj razjasnjeno izhodišče pa ima nedvomno Koroška volilna skupnost. Kot lista Narodnega sveta koroških Slovencev razumljivo lahko računa le na podporo določenega števila slovenskih volivcev, kajti Zveza slovenskih organizacij na Koroškem kot osrednja organizacija napredno usmerjenih koroških Slovencev se je iz načelnih vzrokov tudi tokrat odločila za podporo socialistov. S tem je ostala zvesta svoji pred desetimi leti sklenjeni odločitvi, da koroški Slovenci ne tvorijo več samostojne politične stranke, marveč se kot polnopravni državljani zavestno vključijo v splošno avstrijsko družbeno življenje in se v tem okviru borijo za formira-
Gian Maria Volonte (zgoraj), igralec in režiser, ki je v preteklih dneh povzročil v Rimu veliko vznemirjenje, ko je hotel uprizoriti Hochhutovega »Vikarja«. Sedaj je v Cuneu, kjer vrti neki film. Njegovega mlajšega brata Claudia (spodaj desno) so obtožili, da je prav on z dvema pomagačema pripravil atentat pred Vatikanom. Claudio Volonte, ki je tudi igralec in je bil še pred nedavnim član desničarskih organizacij, zanika obtožbe. Kot alibi navaja, da je bil v času eksplozije skupaj z zaročenko, francosko igralko Dominique Boschem (spodaj levo), v stanovanju, kjer bosta stanovala po bližnji poroki. Ta njegov alibi je potrdila tudi igralka. Claudio Vo-lontč je bil prej že obtožen dveh atentatov na sedež KPI v Torinu in v Rimu
nje politične volje, zavedajoč se, da tako odstranjujejo nevarnost izolacije od družbe, v kateri živijo in v kateri s svojim pozitivnim sodelovanjem na vseh področjih javnega življenja najbolj uspešno prispevajo svoj del ne le za splošni družbeni napredek, marveč tudi za uresničevanje svojih narodnih pravic in potreb.
Položaj na Koroškem, kot se kaže štiri tedne pred volitvami, je torej vse prej kakor jasen. Preveč je neznank, da bi lahko že danes govorili o rezultatih, ki jih bo prinesel 14. marec. Na izid volitev bodo vplivali najrazličnejši faktorji, med katerimi nikakor ne gre podcenjevati razmeroma visokega števila novih volilnih u-pravičencev, ki jih je tokrat o-kroglo 13.000 več kot pri zadnjih deželnozborskih volitvah leta 1960. Zelo važno vlogo pa lahko igra tudi volilna udeležba, ki je leta 1960 znašala le pičlih 87 odstotkov. Ob približno enaki udeležbi bi bilo tokrat za dosego enega mandata potrebnih okoli 7600 glasov, torej razmeroma majhna številka, ki pa lahko odločilno vpliva na sedanje precej izenačeno ravnotežje na politični tehtnici Koroške.
• J. KOROŠEC
Čudno
obvestilo
Kmalu po podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad smo v ljubljanskem *Delu* opazili tole nekoliko nenavadno obvestilo:
«Glede na obžalovanje, ki je bilo ob letošnji podelitvi Prešernovih nagrad 'izraženo, češ da je bila literatura premalo upoštevana, želimo podpisani sporočiti, da je komisija za literaturo pri Prešernovem skladu soglasno predlagala upravnemu odboru Prešernovega sklada, naj' podeli Prešernovo nagrado Za leto 1964
1.	Cirilu Kosmaču za izbor proze v štirih knjigah (Sreča in kruh, Pomladni dan, Očka Orel, Tantadruj),
2.	Antonu Vodniku za zbirko pesmi Sončni mlini
in nagrado Prešernovega sklada Za leto 1964
1. Borisu Pahorju za roman Parnik trobi nji.
Predsednik komisije: Jaro Dolar. Člani: Anton Ingolič, Jože Kastelic, Milan Sega, Cene Vipotnik«.
Reševalci okrog avtobusa, ki je z avtostrade Neapelj - Pompeji zletel v globino. Kot je znano, je avtobus prehiteval neki drugi avtobus in to na mestu, kjer ne bi smel. Z druge strani je privozil neki «1900» in po trčenju je avtobus še kakih 50 m zanašalo sem in tja, nato pa je podrl stransko ograjo in zletel precej globoko. Pri tem je 16 oseb — kot smo že včeraj sporočili — izgubilo življenje, med 30 ranjenci pa je tudi šest takili, ki se bore s smrtjo
I |	!•/ •
^ tflnbbu ^ blihu'ibUi{* ^
Izbrani spisi Franceta Avčina
(«Kjer tišina šepeta»)
France Avčin, univerzitetni profesor, znanstvenik, istočasno pa planinec alpinist, pravzaprav estet alpinizma in fotograf umetnik, je pri založbi Mladinska knjiga izdal novo knjigo Kjer tišina šepeta. Pravzaprav gre za že prej objavljene opise tur in druge spise, ki jih je izbral in uredil Tine Orel. Ni treba biti planinec in plezalec, da človek z užitkom bere Avčinove spise. V tej knjigi je zajet precejšen časovni in krajevni razpon, saj gre za spise, ki so bili objavljeni že l. 1937 in pozneje vse do 1964, opisane pa so ture od Makedonije do švicarskih gora. Tine Orel je napisal še spremno besedo, kjer je avtorja lepo predstavil, in dodal je še opombe in pojasnila. Knjigo je opremil Janez Lenassi, za kar je uporabil avtorjeve barvne posnetke tako za platnice kot tudi za nekaj krasnih prilog med
nuiiuiumiHimiuo.....no......................................i...........................nuno.............................................n............................................tmniiii...miomi....immimmmiiimmimmmi
PROCES PROTI RAJI
Eichmannove izpovedi bremenijo Rajakowitscha
Josef Kuhan, ki je moral pustiti mesto porotnika, bo nastopi! kot priča
DUNAJ, 19.
odmoru je bila danes četrta razprava na procesu proti Raji, bivšemu Rajakovvitschu. Javni tožilec je predložil dve zahtevi: 1. Josef Ka-han, ki so ga izločili kot porotnika, ker je bil sam med vojno deportiranec, naj bi govoril kot priča o koncentracijskem taborišču v Nisku (Poljska). Obtoženec je bil namreč v Nisku kot član SS 1. 1939. Pričanje Kahana naj dokaže, da so bili že od tedaj načrti za sistematično nastopanje proti Židom. 2. Neki holandski izvedenec ‘iz državnega inštituta vojaške zna-v Haagu naj kot priča poda informacije zlasti o ravnanju z Židi med vojno.
Branilec obtoženca dr. Boeck se je tem zahtevam uprl, češ da je naloga tega procesa ugotoviti in dokazati dejstva ne pa razpravljati o problemih. Sodišče si je pridržalo pravico odločbe o zahtevah.
Sledilo je čitanje zapisnikov s procesa proti Eichmannu v Izraelu. Eichmann je med drugim dejal, da se je Rajakovvitsch (kot se je Raja prej imenoval) udeležil svoj čas seje pri komisarju rajha na Holandskem Seyss-Inquartu. Na tej seji so ob udeležbi visokih voditeljev SS razpravljali o židovskih zadevah. Iz omenjenih zapisnikov izhaja nadalje, da se je Ra-jakowitsch udeležil še drugih pogovorov z imenitnimi nacističnimi voditelji, kot so bili Himmler, Heydrich i. dr. Na teh razgovorih so pretresali ukrepe, ki naj jih sprejmejo proti Židom.
Med procesom v Izraelu je Eichmann povedal, da je prvotno mislil na množično preselitev Židov na otok Madagaskar; tako naj bi se rešilo židovsko vprašanje. Upali so, da bo po vojni Francija ta otok odstopila Nemčiji — ki naj bi seveda izšla iz vojne kot zmagovalka. Eichmann je dal pobudo za «načrt Madagaskar«, ki ga je hotel realizirati «s svojim sodelavcem« Rajakovvitschem. Židje iz vseh evropskih dežel, ki so jih zasedle nemške čete, bi morali biti preseljeni na omenjeni afriški otok. Toda oktobra 1. 1940 je bil ta načrt opuščen na ukaz vodstvenih organov rajha.
Pred koncem današnje razprave je predsednik sodišča sporočil, da sta bili sprejeti zahtevi Javnega tožilca za poziv še dveh prič. Tako bo Kahan pričal že na prihodnji razpravi v ponedeljek, holandski strokovnjak pa bo pričal naslednji dan v torek.
BERLIN, 19. — Tožilstvu v zahodnem Berlinu je bila predložena zahetva, da se uvede postopek proti Adolfu Hitlerju, čeprav je bil priznan kot uradno mrtev 1. 1936. Generalni prokurator v zahodnem Berlinu Hans Giinther je danes izjavil, da Je tožilstvo zahtevo sprejelo in da bo uvedlo postopek. Giinther je pojasnil, da gre za postopek, ki se bo pričel «iz previdnosti«, tako da ne bi prišlo do kakršnegakoli presenečenja v primeru, da zares stopi 8. maja v veljavo načrt o zastaranju nacističnih zločinov
Generalni prokurator Je dejal, da bi, če bi se Hitler živ pojavil, zastaranje zanj veljalo šele od današnjega datuma dalje, če bi bil bivši diktator še živ, bi imel sedaj 76 let.
GUnther Je dostavil, da se je uvedel enak postopek še v številnih primerih vojnih zločincev.
Po včerajšnjem i koval finančnega ministra Valery-
ja Giscarda D’Estainga. Med procesom zaradi atentata Petita Cla-marta, je Isorni obtožil Giscarda D’Estainga, da je bil v zvezi z OAS. Na procesu, ki ga je minister naperil proti Isorniju, je bil ta že v prvi stopnji oproščen. Sedaj pa je porotno sodišče to razsodbo potrdilo: trditve Isomija — tako je razsodilo sodišče — so krite z imuniteto, ki jo uživa odvetnik pri izvrševanju svoje funkcije.
CATANIA, 19. -j- Tu so občutili tri potresne sunke,, ki pa niso povzročili nobene škode, čeprav so prebivalstvo precej prestrašili.
Tudi na Poljskem
epidemija
influence
VARŠAVA, 19. — Tudi na Poljskem se vedno bolj širi infuenca, čeprav ni mogoče govoriti o obliki epidemije, kakršna je bila pred kratkim v SZ. V Varšavi se vsak dan okuži čez 10.000 prebivalcev z virusom, ki napada, kot kaže, zlasti otroke. V Gdansku so oblasti zaprle 18 šol, da bi tako zavrle epidemijo. Minister za zdravstvo je dal navodila za obrambo proti širjenju bolezni v vsej državi.
ŽENEVA, 19. — Na področju Brueggerhorn je plaz zasul smučarskega učitelja iz Arose Andreasa Ambuehla z dvema učenkama. Medtem ko je neka reševalna skupina rešila obe ženski, so smučarskega učitelja našli že mrtvega.
SALSOMAGGIORE, 19. — Od 3. do 6. maja bo v Parmi in Salso-maggioru XIII. državni kongres italijanske mikrobiološke družbe.
Huda nesreča t z avtobusom
LIMA, 19. — Deset oseb se je Ubilo in 30 Jih. je bilo ranjenih, ko Je včeraj na cesti pri Arenltl v okrožju Trujillo neki avtobus, zavozil s ceste po strnem pobočju sto metrov globoko. Kraj nesreče je približno 600 km severno od Lime.
v
Se sneg in mraz
BARI, 19. — Mesto Bari je da- zlatenico in bo moral ostati nekaj
Isorni oproščen
PARIZ, 19. — Odvetnik Jacques Isorni, ki je bil branilec Petaina, }•: vn	- y*be, da je obre-
nes vse pod snegom. Že deset let ni tu tako snežilo kot danes. Sneži tudi drugod v pokrajini. V pokrajini Matera je ponekod pol metra snega.
Močni snežni meteži so tudi v Markah in na Apeninih med Roma-gno in Toskano. Končno sega sneg tudi v Padsko nižino, kjer Je bilo preteklo noč zelo mrzlo — v Ro-vigu — 9.
Zanimivo je, da je bilo preteklo noč v Aquili —14, v Moskvi pa ob 7. uri «samo» —12. Tudi v drugih evropskih prestolnicah je bilo davi manj mraz kot v mnogih italijanskih mestih. Tako je bilo v Bocnu in Campobassu —7, v Turinu — 6, itd., evropske prestolnice pa so imele davi temperaturo — 4 (Madrid, Pariz, Praga, Dunaj, Ziirich), le Varšava — 6, drugod pa je bilo manj.
BEOGRAD, 19. — V nasprotju s prognozami je danes ponovno začelo snežiti v vseh krajih Jugoslavije razen v Primorju, tako da je snežna odeja še narasla in povzročila nove težave v cestnem prometu. V Ljubljani je 21 cm snega, v Mariboru 25, v Zagrebu 18, v Sarajevu 34, v Beogradu 24 cm snega. Na Cetinju v Cmi gori se je položaj danes zjutraj začel normalizirati — mesto je dobilo ponovno električni tok in vodo, popoldne pa se je stanje zopet poslabšalo. Pričelo je namreč ponovno snežiti in spet je prišlo do prekinitve električnega toka in pomanjkanja vode. Zaradi prekinitve električnega toka so prenehale delati tovarne «Obod» in «Oro» in nekatera obrtniška podjetja. Tovarna obutve «Oro» je dala svojim delavcem dopust do 26. t. m. Poleg Cetinja sta bili mesti Savnik in Pluž-nje popolnoma odsekani od ostalih krajev Cme gore.
Po razmeroma lepem vremenu je danes na Reki spet snežilo. Na obalnih krajih ob Kvarneru se Je temperatura znižala do — 3, medtem ko kaže na višinah termometer —10.
BUENOS AIRES, 19. — V sredo je bilo v Buenos Airesu silno soparno. Temperatura je dosegla 38 stopinj, kar Je največ v tej sezoni. Zaradi močnih sončnih žarkov, nizkega zračnega pritiska ter popolnega brezvetrja je bil ta dan skoraj neznosen, zlasti v četrtih v sredini mesta.
BRUSELJ, 19. — Belgijski kralj Baldovin Je pu	zbolel za
tednov v postelji.
Avto povozil
ženski
na pločniku
SALERNO, 19. — V predmestju Montecorvino Rovella sta dve ženski, stari 32 in 33 let, hodili po cestnem pločniku, ko ju Je nenadoma povozil neki avto. Zdi se, da je vozač po prehitevanju nekega drugega avtomobila izgubil oblast nad svojim avtomobilom. Po nesreči Je vozač takoj izginil. Starejša od obeh žensk, ki je bila na mestu mrtva, zapušča pet otrok v nežni
PRED PODELITVIJO KARDINALSKIH KLOBUKOV
Nadškof je prišel
Beran v Rim
Praški nadškof bo še ohranil ta svoj naslov, ostal pa bo za stalno v Vatikanu - Praško nadškofijo bo vodil kot apostolski administrator «sede piena» škof F. Tomašek
PRAGA, 19 — Češka tiskovna smehljajoč se dopustil, da ga nekaj
agencija četeka je glede odhoda nadškofa Berana v Rim sporočila: «Dr. Josef Beran, katerega je papež, Pavel VI., kot je bilo pred kratkim sporočeno, Imenoval za kardinala, je danes odpotoval iz Prage v Rim. Udeležil se bo slovesnosti tajnega konzlstorija, ki bo 22 februarja. Kardinal Beran bo ošthl stalno V Rimu ter se posvetil nalogam, ki .jjjh bo v Skladu s svojim,.novim' imenovanjem opravljal po «jljah Svete Stolice. Dr. Fran-tjšek Tomašekwjs;i :ga je papež Pavel ' VJ. imenoval- za apostolskega admnlistratorja v Pragi, je prisegel češki državi 18. februarja v navzočnosti Františka Kahude, prvega namestnika ministra za kulturo in vzgojo v skladu z zakoni o odnosih med Cervijo in državo v Češkoslovaški«.
Msgr. Beran Je zapustil Prago ob 10.55 z letalom «TU-104» češkoslovaške letalske družbe. V Rim b' moral prispeti ob 12.55.
RIM, 19. — Letalo z nadškofom Beranom je pristalo na letališču Fiumicino ob 13.05. Na ietallšču so ga pričakali predstavniki Vatikana, ki so mu sporočili pozdrav papeža ter ga obvestil!, da ga bo papež jutri sprejel. V spremstvu nadškofa Berana je bil Agostlno Casaroli, podtajnik kongregacije za Izredne cerkvene zadeve.
Z avtomobilom, pred katerim sta vozila še dva avtomobila z vatikansko evidenčno tablico, se je nadškof Beran odpeljal v kolegij sv. Janeza Nepomuka, kjer bo do nadaljnjega bival. Spremljal ga je msgr. Planer, rektor kolegija.
Po vztrajnih prošnjah časnikarjev in fotoreporterjev je nadškof Beran privolil, da pride na vrt kolegija, toda pod pogojem, da mu
časa fotografirajo. Potem je vse navzoče blagoslovil in odšel spet v kolegij, kjer Je zanj pripravljeno stanovanje.
Nadškof Beran, ki bo sedaj postal kardinal, ima 77 let.'Rodil se Je v Plzenu. Med vojno je zaradi svojega odločnega protlnaclstlčne-ga stališča moral v razna koncentracijska taborišča, kjer je prebil tri leta, Po vojni Je 1. 1946 po smrti kardinala Kasparja postal praški nadškof. Pri slovesnosti njegovega posvečenja je bil navzoč tudi poznejši predsednik Klement Gott-wald. Beran Je še Istega dne prejel visoka češka odlikovanja. Pozneje pa se Je vladi zameril, tako da je bil junija 1949 konfinlran v svoji palači. Nato je živel nekje izven Prage. Ker je bil obenem kaznovan z globo 50.000 kron je s tem postal po češkem zakonu praški nadškofijski sedež izpraznjen. Od oktobra 1963 Je bil Beran zopet svoboden; ta pojem pa v tem primeru ni prav Jasen, kajti nadškof Beran Je moral še naprej ostati v konvlktu, kjer se Je nahajal, ln se tudi ni mogel ukvarjati z zadevami svoje nadškofije.
Današnji «Osservatore Romano« poroča, da je papež na željo nadškofa Berana Imenoval za apostolskega administratorja «sede plena« praške nadškofije msgr. Františka Tomašeka, naslovnega škofa. Msgr. Tomašek se je rodil v Studenki v škofiji Olomouc junija 1899. Duhovnik je od i. 1922, za naslovnega škofa pa je bil Imenovan in posvečen oktobra 1949.
V vatikanskih krogih opozarjajo na izraz «sede plena«, kar pomeni, da bo kardinal Beran ohranil naslov praškega nadškofa. Novi apostolski administrator ter bivši pomožni škof nadškofa v Olomoucu je sedaj vodil neko župnijo na Moravskem. Udeležil se je vseh koncilskih zasedanj. Opazovalci tudi opozarjajo, da je bilo Tomašeku doslej zabranjeno opravljati cerkvene funkcije. Nekateri od teh opazovalcev menijo, da je prav Vatikan zahteval Tomašeka za praškega a-postolskega administratorja «sede plena«.
VATIKAN, 19. — v podzemlje pri Sv. Petru so včeraj zvečer prenesli truplo msgr. Ludvika Kaasa, ki je bil doslej pokopan na bližnjem tevtonskem pokopališču. Dovoljenje za prenos je dal papež, ki je hotel tako ustreči želji Kaasa, ki je to željo večkrat Izrazil med svojim dolgim bivanjem v Rimu. Msgr. Kaas, ki je bil več let v prvih vrstah političnega življenja v Nemčiji kot tajnik nemške katoliške stranke Centrum, je prišel v Rim, ko je v Nemčiji prišel na oblast nacizem. V Rimu je bil Kaas imenovan za kanonika Sv. Petra. Od 1. 1933 je bil ekonomski vikar in v tej službi sl Je pridobil veliko zaslug za sedanjo ureditev podzemlja Sv. Petra in za bližnja izkopavanja.
Carlino Bevilacqua iz Rosslgnano Monferrato (Alessandria) je v nevarnosti, da izgubi vid, ker bolniška blagajna, pri kateri je zavarovan njegov oče, ne plačuje specialistov, revni starši jih pa tudi ne morejo. (Mogoče se bo v tem primeru našel neki drug način, ki pa ne pomeni splošne rešitve.-r''0,*,“’r,n.)
Bonatti sam na severni steni Matterhorna
AOSTA, 19. — Walter Bonatti se je sam lotil «direttlssime» po severni strani Matterhorna, ki jo je pred nekaj dnevi skušal preplezati s Pa neyjem ln Tassottljem. Bonatti se je lotil plezanja ponoči; odrekel se je materialu, ki se je nahajal v koči Hoernlijevi.
besedilom (Jalovec iz Tamarja, Pri triglavskih jezerih, Jalovec iz Trente, Mišeljska planina). Avtorjevo ime je že samo priporo čilo za knjigo, katere čitanje bo užitek vsakomur, ki je v njem še živ občutek za lepoto. — Gotovo imajo knjigo tudi v Tržaški knjigarni.
Hude izgube
slovenske znanosti
V	zadnjem času je smrt kruto posegla v vrste slovenskih znanstvenikov. Tako so v Ljubljani pokopali dr. Almo Sodnikovo, profesorico za zgodovino filozofije na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Alma Sodnikova se je rodila 1896. leta v Ljubljani, kjer je maturirala leta 1915. V Ljubljani in na Dunaju je študirala filozofijo, nato je postala asistentka na oddelku za filozofijo .na ljubljanski filozofski fakulteti, pozneje pa prav tam privatni docent za zgodovino filozofije. Izpopolnjevala se je v Rimu, Milanu, Parizu, Gradcu in na Dunaju. Po vojni so jo leta 1946 izvolili za izredno profesorico, leta 1951 pa je postala redna profesorica za zgodovino filozofije. Med svojim delom na fakulteti je bila dolgoletna predstojnica filozofske katedre, v letih 1952-53 pa tudi dekan ljubljanske filozofske fakultete. Razvoj slovenske filozofije je tesno povezan z imenom dr. Alme Sodnikove. Svoje znanstveno delo je posvetila zgolj zgodovini filozofije in je napisala tudi vrsto znanstvenih študij. Najpomembnejši sta Zgodovinski razvoj estetskih problemov (1928) in Descartes, njegovo življenje in delo (1939). Obe razpravi sta še danes zanimivi in znanstveno vredni. Po vojni je napisala večje število razprav, ki pomenijo temelj raz iskav razvoja slovenske filozofske znanosti.
V	Ljubljani je umrla tudi dr. Milica Valentmčič-Petrovič, redna profesorica za mikrobiologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Rodila se je v Beogradu in od otroštva je bila težki invalid. t. 1929 je postala voditeljica bakteriološko ■ epidemiološkega oddelka Higienskega zavoda v Ljubljani in vse do smrti je delala za slovensko zdravstvo. Po vojni je z novo medicinsko fakulteto nastal tudi inštitut za mi krobiologijo, katerega je ona or ganizirala. Za študente je napisa la prve učne knjige ter ■polei mnogega drugega dela objavile mnogo znanstvenih člankov in razprav. Prejela je Kidričevo nagrado za življenjsko delo, največjo nagrado, ki jo lahko dl slovenski lmrod svojim znanstve nikom.
Za vedno se je nadalje pošlo vil univ. prof. inž. Aleksej Ko pylov, ki je na fakulteti za na ravoslovje in tehnologijo delo val na montanističnem oddelku In končno je po dolgotrajni bo lezm preminil primarij dr. Raj ner Bassin, specialist okulist.
V	romunščini izbrana dela
Miroslava Krleže
Romunska založba sLiteratun
universala» je v nakladi 12.000 iz vodov izdala izbrana dela Miro slava Krleže. Knjiga obsega eni dramo in tri novele. Ro munski književnik Aurel Baran ga je napisal h knjigi uvod. Mei drugim piše: «Redko se človel sreča z bolj priostrenim duhom bolj polemičnim temperamen lom, s subtilnejšo senzibilnostji in osebnostjo, ki hkrati odsev> še šarm in simpatije... Vsaka vrst izpod peresa tega velikega juge slovanskega književnika pomen iskreno pričevanje o neizčrpni žil Ijenjski radosti in ljubezni d< človeštva, kar pisatelja uvršč< med velike književnike tega časa
Filmski festivali
RIM, 19. — Kinematografska prireditev mednarodnega značaji bo letos v času od 1. marca d< 31. decembra 31. Začelo se bo .• festivalom športnega filma v Coi lini d Ampezzo (od 1. do 7. mar ca). Se isti mesec sta velika fe stivala na Japonskem in v Argen tini, maja je festival v Canne su. junija festival v S. Sebastia nu ter v Berlinu, julija festiva v Luzernu, v Porretta Terme ii v Pulju (še tudi v avgustu), i avgustu festival v Moskvi ter t avgustu-septembru festival v Bc netkah, v septembru sta festiva la v New Yorku in Braziliji, i oktobru v Trentu festival gorske ga filma, v novembru pa sta fe stivala v Mehiki in Kanadi. Se veda je poleg, navedenih še mno go drugih več ali manj pomemb nih festivalov.
Ral Vallone
očim Jean liarlou'
HOLLYWOOD, 19. - Raf Vallone bo igral svojo prvo vlogo v ZDA v «Harlowu», katerega producent je Joseph Levine. Vallone bo Marino Bello, očim nekdaj slavne igralke Jean Harlow, ki je še zelo mlada umrla.
* * *
Zagrebški solisti so se spet predstavili v New Yorku. Koncertna dvorana Hunter Colege je bila popolnoma zasedena. Jugoslovanski umetniki uživajo v ZDA velik ugled kritiki newyorških časojjisov poudarjajo njihovo visoko umetniško kvaliteto.
GOSPODARSKA ZMEDA FRANCOVE ŠPANIJE
Pozitivna plačilna bilanca brez trdnih osnov Kak" - p,oveča-
njem zaposlenosti v Španiji - Vprašanje emigracije - Zapuščanje zemlje po kmetih in tudi poljskih delavcih - Nejasni, oziroma potvorjeni podatki o mezdah - Vprašanje aktivne plačilne bilance in njeni nezanesljivi temelji
V	svojem informativnem poročilu o Španiji, se OCDE, opirajoč se na podatke, ki jih je bila prejela od španske vlade, ne u-kvarja- preveč z dejstvom, da se je v 1. 1933 število zaposlenih v industriji povečalo za 2,5 odstotka, vtem ko je do «drugih povečanj prišlo tudi na področju gradbeništva in javnih služb«. Ce pa upoštevamo, da znaša aktivno špansko prebivalstvo okrog 12 milijonov ljudi, bi dva in polodstot-no povečanje moralo predstavljati 300.000 novih zaposlitev. Vendar, če se postavimo na stališče, da število prebivalstva, ki se preživlja z eno plačo, znaša okrog 10 milijonov, potem bi povečanje zadevalo 250.000 oseb. V tem računu pa niso upoštevana druga povečanja, ona, namreč, s področja gradbeništva in javnih služb.
Vse te fantazije OCDE, ki — kot je razvidno iz njenih informacij bržčas veruje, v čudež O kruhu in ribah, vse te fantazije, kot rečeno, temeljijo na podatkih španskih statističnih uradov.
Kot vse ostalo, se je 1. 1963 v Španiji povečalo tudi izseljevanje. Po madridskih podatkih, je v tem letu bilo 180.000 emigrantov, od katerih jih je samo 25 tisoč zapustilo Evropo. Seveda pa španski uradni podatki pri tem previdno zamolče, se pravi ne omenjajo tistih Oseb, ki Španijo zapuščajo naskrivaj.
V	l. 1963 je, torej, kar zadeva delavce, Španijo zapustilo 180.000 oseb, vtem ko jih je v gospodarsko dejavnost bilo vključenih nad 250.000. Vse to skupaj znese 430 tisoč ljudi. Od kod so prišli? Prišli so lahko samo s področja poljedelstva. To bi moglo predstavljati predmet dokajšnjega zadovoljstva, če bi predstavljalo posledico določene racionalizacije in mehanizacije podeželja, oziroma poljedelske proizvodnje. V tem primeru pa ne gre za to. Navzlic temu predstavlja ta premik delovne sile pozitivno dejstvo, v kolikor prispeva k zmanjšanju brezposelnosti na področju poljedelstva. Z zmanjšanjem ponudbe glede poljedelske delovne sile, namreč, tudi dviga njena cena, t.J. mezde. In to proti volji zemljiških lastnikov. Druga posledica omenjenega premika delovne sile je v tem, da jo je pač treba, hočeš ali nočeš, nadomestiti s stroj),. Na tak način prihaja do nekakšne prisilne mehanizacije, nenavadne in nehotene, ki pa kljub vsemu predstavlja določeno tehnično revolucijo.
Osnovna pomanjkljivost vseh teh premikov poljedelske delovne sile tako navznoter kot navzven je v tem, da v časovnem pogledu to tehnično revolucijo močno prehitevajo. Zemljiški lastniki se iznenada znajdejo pred pomanjkanjem delovne sile in začenjajo razmišljati, kje bi za takšno situacijo našli .ustrezno zdravilo. Ker ga takoj ne morejo najti, puščajo zemljo neobdelano ali pa se začnejo ukvarjati z mislijo, da bi jo Prodali. Tako preživlja špansko Poljedelstvo, iz enega ali drugega razloga, obdobje dokajšnje zmede, ki ga po eni strani označuje dvig proizvajalnih stroškov . na zemlji, ki jo gospodarji še obdelujejo, po drugi pa zapuščanje te zemlje od strani tistih, ki niso Pripravi teni storiti ustreznih naporov,. da bi sprejeli ukrepe, ki Jih narekuje poljedelska kriza.
Avtorji informacij o Španiji z dokajšnjo previdnostjo tudi izjavljajo, da statistike o plačah in mezdah »niso natančnen. Toda te ne samo da «niso natančne«, marveč so tudi lažnive. Zatrjuje se: “Nedvomno, zdi se, da so se mezde dojcaj naglo dvignile.« Toda, med tem, kar se komu nekaj utegne zdeti, in tem, kar dejansko je, obstaja določena razlika, ki je< lahko manjša ali večja, pač Po potrebi onega, ki mnenje izraža. v resnici je omenjeno povečanje plač, oziroma mezd bolj nominalno kot. stvarno, ker je njihova >■ realna vrednost padla, oziroma, ker se je njihova kupna moč 'Znižala.
Danes' v Španiji še vedno ne razpolagajo z resnimi statistikami glede plač in mezd. Spričo tega se v obstoječi malone neprodirni goščavi mezdnih podatkov in v zvezi .z njimi lahko porajajo _ najbolj nemogoče fantazije in kombinacije. Stvarnost pa je, da se Je realna vrednost, t.j. kupna moč Plač in mezd znižala, in sicer: Prvič, zaradi zvišanja življenjskih stroškov, in drugič, zaradi čedalje večjega pritiska davčnega vijaka.
Leto 1963 se je zaključilo tudi z dokaj porazno zunanjetrgovinsko bilanco. Primanjkljaj je zna-žal 1,219,7 milijona dolarjev, nasproti 933,5 milijona dolarjev primanjkljaja v 1. 1962. Vtem ko se Je uvoz od januarja do junija 1 1964 dvignil na 1.294,7 milijona dolarjev, se je izvoz ustavil pri 544,2 milijona. Na osnovi teh številk lahko ugotovimo primanjkljaj
150.5	milijona dolarjev. Izvoz se Je povečal le za malo, vtem ko ul bilo moč preprečiti dviga uvo-za, ki je julija 1. 1963 znašal 737,8 milijona dolarjev, a Julija 1. 1964
750.5	milijona.
Kar zadeva plačilno bilanco, izkazuje ta pozitiven saldo, predvsem zahvaljujoč se turističnemu Prometu ter investicijam tujega kapitala. Toda, kdo bi mogel vnaprej vedeti, koliko časa bo še
Španija tako privlačna za,tuje turiste in tuji kapital?! Vse to je bržkone pogojeno od činiteljev, ki niso odvisni od španske vlade. Ce bi nastopile, postavimo, v razpoloženju tujih turistov določene spremembe, ki bi ne bile v prid Španije, ali pa, če bi se spričo zaostrene notranje krize tuji kapitalisti prestrašili ter zgubili zaupanje, bi nedvomno tudi v pogledu plačilne bilance prišlo do sprememb, ki bi za špansko gospodarstvo bile sprajno nevšečne. Državni načrt za razvoj se, namreč, opira predvsem na trenutno konjunkturo plačilne bilance. Ce pa bi se ta kakorkoli morala spre-
meniti, bi zaradi tega za gotovo bilo prizadeto tudi celotno fran-kistlčno načrtovanje.
Tudi se omenjena pozitivna plačilna bilanca ni bila izkoristila tako, da bi se bila španska industrija sodobneje opremila, s čimer bi tako v pogledu kakovosti kot cen mogla doseči raven proizvodnega procesa, ki bi ji zagotovila konkurenčnost. Saj bo sicer liberalizacija, ki se zanjo poteguje OCDE, ustvarila samo še večje težkoče, kot jih je že v železarstvu, cementni industriji, v industriji traktorjev ter umetnih gnojil in še na mnogih področjih španskega gospodarstva.
mm
Slika, ki jo imamo pred seboj, nam ne kaže planjave z nizkim drevjem, kot bi se na prvi pogled zdelo, pač pa so črni madeži ribiči. Jezero Ueiega medveda v Minnesoti (ZDA) pozimi zamrzne, kljub temu se tu snidejo tisoči športnih ribičev, ki zvrtajo skozi led luknjo, da bi preskusili lovsko srečo
................................................
PRED DANAŠNJIM GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE DRAME V KULTURNEM DOMU
Kaj hoče Edward Albee povedati
z dramo Kdo se boji Virginije Woolf?
Albee jev svet - pa najsi je še tako resničen - se nam zdi in tudi je tuj temu našemu svetu - In vendar se oba svetova nekje vsaj potencialno stikata
Prizbr iz Edivarda Albeeja drame «Kdo se boji Virginije WooU», s katero gostuje ljubljanska Drama nocoj in jutri v Kulturnem domu
Ko se je pred komaj nekaj leti v ozvezdju sodobne ameriške dramatike predstavil Ed-ward Albee z Živalskim vrtom, je poznavalcem dramatike in li-
terarnim prerokom hipoma postalo jasno; rodil se je dramski talent. Eden izmed ocenjevalcev je zapisal približno tako: «Albee je tako ambiciozen,
iiiiiiiiiiiiiiiimliiiiiiiimiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiitfiMiiiimiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiliiimiiiiiiiitiiiiii
Zagrebška mumija in etruščina
V zadnjem nadstropju zagreb škega arheološkega muzeja h ra nijo in varujejo redko drago ce nost. Govora je o znani zagreb ški mumiji, ki morda predstav Ija na svetu najvažnejši doku mejit za proučevanje etruščan skega jezika, obenem pa tu di enega• najzanimivejših eks ponatov mediteranske arheologije.
Sama mumija leži v steklem krsti in si jo kateri si bodi obiskovalec lahko ogleda, toda ono, kar predstavlja največjo vrednost, ni dostopno vsakomur, marveč se tiahaja v trezorju muzeja in sp pokaže samo ob redkih priložnostih, a še v tem primeru le izjemnim strokovnjakom. To je platnen. zavoj, ki je murtiija ž njim bila ovita, in na katerem je tekst, sestavljen od 1500 dobro ohranjenih besed, pa spričo tega predstavlja enega doslej največjih znanih spomenikov etruščanskega jezika. Ce upoštevamo, da so drugi pomembni ohranjeni e-trurski teksti neprimerno krajši (znani kamniti steber v Pe-rugi ima samo 130 besedi, si lahko povsem jasno predstavljamo pomen in vrednost zagrebške mumije za svetovno arheologijo. Danes je od teksta zagrebške mumije ohranjenih samo 200 od 340 vrst, kolikor jih je prvotno bilo.
Tekst je bil natančno proučen iji je predmet stalnih proučevanj še danes. Prvo izčrpno študijo o njem je bil napisal dunajski arheolog Kral še l. 1892, kmalu potem, ko je Zagreb prišel v posest te dragocenosti. Mumija je v Zagreb prišla iz Aleksandrije, a pripeljal jo je Mi-hajlo Var ič, nameščenec dvorne pisarne na Dunaju. Kasneje jo je podedoval, oziroma je postala last njegovega brata, Ulje Variča, zatem pa zagrebškegu arheološkega muzeja.
Mumija je visoka 162 centimetrov in je dobro ohranjena, vidne je celo nekaj pozlate, ki;>se je bila ohranila na čelu. Plat nem ' povoj s tekstom je shranjen, kot je če bilo povedano, v muzejskem trezorju. Sam tekst pa, čeravno je bil proučevan, še ni bil razvozlan, razen
| posameznih mest.
Za kaj pravzaprav gre? Navzlic nepretrganim naporom učenjakov, da bi se zagonetka etruščanskega jezika rešila, je to vprašanje vse do danes ostalo ena največjih skrivnosti svetovne arheologije. Številni poizkusi so ostali brez uspeha.
Pred nekaj več kot stoletjem so bili razvozlani egiptovski hieroglifi, kasneje je bila odkrita tajna hititskega jezika, prečita-ni so bili sumerski, babilonski in asirski teksti, toda etruščina nam je vse do danes ostala ne-dostnpnq. Danes je na razpolago na tisoče etrurskih tekstov' čeprav bolj kratkih, t n ‘učenjaki Jih lahko berejo brez napora. Zagonetke namreč \e predstavlja abeceda marveč etruščanski jezik kot tak, ta je nerazumljiv. C e bi se našel kak tekst, ki bi bil napisan hkrati v etruščini in še kakem drugem že razvozlanem starem jeziku, potem bi nedvomno vse skupaj postalo mnogo lažje. Poizkusilo se je že, da bi se etruščina pojasnila 5 pomočjo grškega, latinskega, sanskrtskega, hebrejskega, albanskega, baskovskega, madžarskega in starih anatolskih jezikov — toda vse zaman.
In prav *spričo vsega tega, predstavlja danes tekst zagrebške mumije — spričo svoje ob-širnostj — izredno dragocen eksponat. Etruskologi vsega sveta si jo pogostoma prihaiajo o-gledovat
nadarjen in brezobziren, da bo vztrajal. Pa čeravno za vsako ceno». In mladi ameriški gledališki avantgardist je zares vztrajal. (Nemara niti ne za vsako ceno). Ameriški sen je bil po Živalskem vrtu dovolj učinkovita «habilitacijar>. Sledila je Albee jeva najbolj razglašena drama, skorajda bestseller, «Kdo se boji Virginije Woolf?» in z njo vstopnica za številna gledališča širom po Novem in Starem svetu.
In zdaj je tu, je pri nas. Da nas zaprede v labirint nove podobe ameriškega «sna», da nam potrka na lastno moralno vest, da nas razburi, užali, inspiriru za upor in odpor zoper to apnilo limono«, kot bi dejal Krleža, l da nam na razpenjena usta zvabi prekletstvo. Kaj je' res tako poniglav ta Albee?
Začnimo od kraja. Kaj ima o-praviti slavna romansierka Virginia Woolf s kvartetom iztirjenih samomučilcev, ki inscenirajo domačo zabavo, Valpurgino noč in izgon v tej blesteče napisani in zato malone enako blesteče problematični (a tudi blesteče problemski) ameriški dramski antiganljivki? To je zares vprašanje. Več; uganka, ki je ni moč zlahka razrešiti. Mar je to kaj več kot naključni domislek? Mar bi bil paradoksen učinek naslova enakovreden, ko bi bil Albee svojo igro naslovil recimo Kdo se boji ringaraje? Albee ne mara ohlapnosti. Ljubše so mu ostrine, pa čeravno trmoglavo secira s topo m ne z brušeno stranjo rezila, In prav v tem postopku je iskati enega izmed ključkov Albeejeve dramske veščine: topost spreminja v britev.
Kvartet iztirjenih samomučilcev: Martlia m George, Honeg in Nick. Dva zakonska para. Prvi z zajetnejšimi izkušnjami, drugi malone brez njih. Skrajno skopa fabula. Prvi obisk mlajših zakoncev pri starejših: Skupaj prebit večer. Salon, ki se spremeni v psihoanalitično secirnico. Svet stoji na glavi. Konvencije se spremene v antikon-vencije. Kurtoazhost v agresijo, Ljubeznivost v sarkazem. Družabno koketiranje v izzivalno perverznost. Zaupljivost v farpo. Skrivnost v režečo se grotesko. Na pogorišču razgaljenih, bivših ljudi kraljuje zgolj še navada in razvada; soiitna in sočutna, erotična in seksualna. Drast-ijiva. Kvartet tujcev, osamljencev, ki se med sabo križem k ra-žem' mučijo, demaskirajo, sovražijo in se potlej spet drug drugemu smilijo, je odvrgel videz, dq bi brez predsodkov pokazal svojo pravo tn bistveno resnico,
živaljenosti, resnico neke konsekvence. Ta konsekvenca: človek je postal stvar, gmota živega celičja, ki je ohranilo le še rafinirano čutnost in iz nje izvirajoč verbalni, masohističnosur-kastični komentar. Torej je tudi že čutnost deformirana, bolestna? Je: naslada mučenja, razdejanja, razkrinkovanja, ra-njevanja, krohota, histerije, obtoževanja. Človečnost je potopljena v komo popolnoma razsoljene, razosebljene osebnosti.
Kaj to pomeni, kaj hoče ta «ambicio zni, nadarjeni, brezob-zirnis Albee? Mar ni to «anti-parada« za vsako ceno?
Geueuloška zvedavost “Virginije WOotf» vodi najprej k »Ameriškemu snu«, tudi v njem nas Albee seznanja s «tipično» ameriško f amili jo, ki ne zna več urejati svojih intimnih odnosov, tudi v njem so ljudje zgolj še groteskne karikature brez smisla za humor (George: «Najbolj nesporno znamenje za socialno zlohotnost je pomanjkanje humor-j a.» (Kdo se boji Virginije Woolf? I. dej. str. 45), tudi v njem je obljubljena dežela elektronske civilizacije odzrcaljena v mavrici razčlovečene familiarne strukture z brutalnim sinom v središču. (Ta sin je netilec konfliktov med Martho, »romantično« iztirjenko, in Georgem, »znanstvenikom«, ki skupaj s svojo soprogo “telovadi možgane, kolikor jih Se ima»).
Kajpada: bilo bi vse prej ko razumno, če bi zapadli morebitnemu površnemu sociologizira-nju in iz Albeejevega besedila samodejno sklepali zgolj na (kompleksno) strukturo ameriške družbene situacije. In vendar moramo verjeti, da Albee svoje drame ni gradil na pesku nekakšne apriorne, zgolj vnanje učinkovite in zavestno protislovne pisateljske domišljije. Njegov samomučilni kvartet, njegova moralno deformirana in domala patološko inficirana atmosfera se je najbrž rodila kot superstruktura določene življenjske usmerjenosti, kakršno je spoznal v okolju, ki ga je živel in doživljal, v svetu tedaj, ki je v odtujevalni stihiji uveljavil poleg narcisoidne avtonomije posameznika in familije, poleg ne-razvidnosti in tehnokratične mitologije kot neizogibne “soprotz-vode« še; »ideal« brutalitete, moralne in seksualne “neobremenjenosti », sentimentalnosti, vzajemnega drastljivega mučenja m pomilovanja. Nekaj infantilnega, nerazvitega in vendar skoz in skoz neprikritega je v domala bolestnih reakcijah Albeejevih človeških figur. To niso ibsenskt meščanski rezonerji in tudi ne
resnico totalne odtujenosti in po
flii n n Hilli lili iiiiihii iiiIIi,iii, lini,iiihiii D,ni,ii,i i,i,Hanini ii ttiiiiiiiiiiiiiiiilliiMHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi i|, iiiiiiiiiiiiiiimii lini, iiiiiiiinfiiniHijiiiiianiiii || ii m
STRELEC (od 22.11. do 20.12.)
o'neillovski elementarni zakoreninjenei, ki teptajo moralno normo zato, da bi uveljavili princip močnejšega in z njim osmislili svoje še tako enormno bivanje — dasiravno so s prvimi in drugimi v daljnem sorodstvu. Albee je izbral dovolj izvirno in dovolj drastično varianto, njegove figure na šahovnici dehumanizacije svoje eksistenco zgolj še perverzno vegetirajo. To ni tragično, k odporu in uporu izzivajoče razdejanje, ki ostane po Beckettovem “Koncu igre«, to je poraz, ki ga tudi Marthino dokončno priznanje, da se «boji Virginije Woolf», ne ,'itipt‘e i)‘e8 , odrešjti.,1? je jesnica neke razčlovečenosti, ki obtožuje tria faeti.
Albeejev svet — pa najsi je (navkljub predimenzioniranosti) še tako resničen — se nam zdi in tudi je tuj temu našemu svetu. V drastiki in konsekventno-sti je tako pretiran, da postaja skorajda izjemen, eksotičen. In vendar se oba svetova nekje vsaj potencialno stikata: Albeejev v absurdni želji, da ne bi bil tak, kakršen je, naš, da bi onega vsaj v predmetni hierarhiji dosegel. Mar nas Albee ne svari pred posledicami te nerazvidne sle. Ali moremo vsaj skeptično upati, da se ji bo Stari svet vendarle nekoč odrekel, uprl?
Albee se je z dramo «Kdo se boji Virginije Woolf?» kot dramski oblikovalec in kot pisatelj odločno razvil (mar je to prava VASJA PREDAN
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Bruhanje med nosečnostjo ni vedno enako
Nezaželen otrok - močnejše bruhanje?
(Nadaljevanje na 6. strani)
Med nosečnostjo mora bodoča mati zgraditi in prehraniti povsem nov organizem, se pravi otroka To je za mater precejšnja obreme nitev, ki jo bo lahko Izravnavala le tako, če se bo njeno telo prilagodilo novim razmeram. Pri tem pa nove razmere, ki nastopajo v nosečnosti, niso enakomerno razdeljene med vse razdobje nosečnosti, ampak se kvalitativno in kvantitativno menjavajo. Večina strokovnjakov razlikuje tn časovna obdobja: stadij prilagoditve, ki traja od prvega do četrtega meseca nosečnosti; stadij dobrega stanja od četrtega do sedmega meseca, ter končno stadij obremenitve od osmega do devetega meseca.
V članku bomo predvsem obrav navali razmere v prvih mesecih nosečnosti. V tem času se zunanji lik ženskega telesa le malenkostno spremeni, medtem ko se v notranjosti telesa odigravajo neštete važne spremembe, zlasti na področju žlez notranjic, krvnega obtoka in živčevja. Vse to je prva priprava za povečane funkcije telesa bodoče matere. Ves čas nosečnosti se postopoma povečuje npr. količina krvi za liter. To je popolnoma razumljivo, če vemo, da počasna rast otroka v materinem telesu pomeni za mater po večanje njenega telesnega volum-) na, katerega je treba tudi o-1 skrbovatl s kisikom ter ostalimi za življenje važnimi substancami.
Omenili smo samo nekatere iz-med sprememb, ki nastopajo v prvih mesecih .nosečnosti. So pa vse daljnosežne in globoke in Je zaradi tega razumljivo, da pride v takem stanju do najrazličnejših motenj. Najbolj pogosta In najbolj znana taka motnja je bruhanj?, ki se javlja že v prvih mesecih nosečnosti. Bruhanje srna trajo zaradi tega za eno izmed najbolj zgodnih in najbolj zanesljivih znakov nosečnosti, ki se preneha navadno v začetku četrtega meseca nosečnosti. V lahki obliki se pojavlja bruhanje pri večini nosečnic, včasih samo ,x> užltju določenih jedil, ki nenadoma postanejo odvratna. V taki obliki bruhanje nima bolezenskega značaja, saj splošno zdravstveno stanje pravzaprav sploh ni prizadeto, ali pa je le neznatno. Taka vrsta bruhanja pa navadi nastopa v zgodnjih jutranjih urah, kar pa ne pomeni, da se ne bi moglo pojaviti tudi kasneje.
So pa nosečnica, Icl zelo pogosto in močno bruhajo. Bruhajo do dvajsetkrat na dan. Cesto tudi ponoči. Gabi se jim vsaka hrana, zato ni čudno, Če v kratkem času močno shujšajo, so blede ter slabo lzgledajo. V takih primerih govorimo o čezmernem bruhanju ali hiperemezi. To obolenje spada v nasprotju z lažjo obliko, ki ji pravimo emeza, med motnje, ki so specifične za nosečnost. Največja nevarnost hiperemeze je v tem, ker pogosto bruhanje in nezadostno dovajanje hrane ter tekočin moti regulacijo presnove, oziroma jo popolnoma onemogoča. Nastopi stanje, ki je zelo podobno stanju pri dolgotrajnem gladovanju Predvsem se izrabi rezervna količina glikogena (sladkorja) v jetrih in mišičju; pozneje pa še rezerve maščob in beljakovin. Vendar je pa najbolj nevarna stalna izguba tekočine, kar povzroči pomanjkanje kuhinjske soli in končno hudo zastrupljenje (intok-slkaclja).
Nastane vprašanje, kateri so vzroki tega obolenja, četudi so simptomi danes točno znani in jih moremo uspešno zdraviti, njihovega nastanka vendarle ne moremo povsem razjasniti. Od mnogih teorij, ki so nastale v zvezi s tem problemom, Je najbolj razširjeno mnenje, da leži glavni vzrok v duševnem stanju nosečnic. Negativno stališče do bodočega otroka ali do očeta bi bil po tej teoriji eden izmed odločujočih činiteljev. Pri tem se ta več ali manj zavestna negativnost ne kaže na zunaj ampak se demonstrira v obliki bruhanja. Francozi pravijo prekomernemu bruhanju “bolezen zakoncev«.
Pogosto se dogaja, da v začetku nezaželene nosečnosti ne pričaku Jemo otroka z veseljem. Razlogi za to so lahko različni; odvisni sc bd žene ali moža. ali pa tudi od neugodnih življenjskih razmer (stanovanje, poklic Itd ). V takih primerih utegne žena duševno na pačno reagirati in fizična pogledi ca tega je, prekomerno bruhanje To reakcijo stopnjuje še dejstvo da je osrednje živčevje med noseč nostjo in seveda tudi možgansk center za bruhanje zelo razdražlji vo. Vendar je pa tako tolmačenj za vzrok bruhanja uporabno I. za določene primere in ga ne sme mo posploševati. Duševne motnji so, kot vemo, zelo razširjene, ka velja tako za moža kot za ženo Pomislimo le na strčne in želodč ne nevroze, ki se razvijajo zarad najrazličnejših konflktov. Tud vemo, da je lahko vsaka organski bolezen psilngena (duševna, iz du še izvirajoča)
Kakor pri vsakem oholentu, ta ko so potrebne tudi pri hlpereme zl temeljite preiskave, zlasti še kar se tiče stanja presnavljanje ker je v večini nrimerov vzro' hiperemeze v te'kl prilagoditvi Večinoma gre za žene z labilno M nežno konstitucijo, katerih žlvčev je posebno občutljivo reagira n: številne spremembe v prvih mesr cih gravldnostl. Bruhanj je prav gotovo Izraz novih nevro-hormon skih funkcij, ki se še niso dobr. znašle v labilni fazi zgodnje nc sečnostl. Pri vsem tem reakciji želodca na zunaj ni edini odgovo materinega organizma, pa čepra je naibolj Izrazit. Za to govor dejstvo, da se bruhanje v drug tretjini nosečnosti preneha, kajt' tedaj je tudi prilagojevanje orga nizma končano in nastopa uravnoteženje.
Kaj je treba storiti, da prila gojevanje olajšamo? Brž ko st žena zave, da je noseča, se ne sme n pr. posvečati tistim vrstarr športa, ki so v zvezi s tresenjem (jahanje, vožnja z motorjem). Telovadba je priporočljiva ves čar nosečnosti, v zadnjih mesecih še posebno kot psihoprofilaktične priprava za porod. Razume se pa da je treba telovadbo prilagoditi posameznim stadijem nosečnosti Priporočljivi so tudi vsakodnevni sprehodi in sicer do dve uri na dan.
Brž ko se pojavijo prvi znaki bruhanja, priporočamo hrano, ki Je bogata z vitamini in lahko prebavljiva. Posamezne obroke je treba razdeliti na manjše. Nosečnica naj zajtrkuje še v postelji ter se po zajtrku še nekoliko odpočije, nato pa začne z vsakda njim delom. Zelo priporočljive so tekočine, zlasti mleko in sadni sokovi.
Dr. S.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zbujajte zavisti v drugih, spričo tega hidi ne sprejemajte novih nalog. Prisluhnite glasu svojega srca.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Kljub ugodnim možnostim, se vendarle ne boste znašli v najboljšem položaju. Neko čustveno doživetje bo v zl3udil° plemenite nagibe.
DVOJČKA (od 21.5, do 21.6.) Za-nimajte se predvsem za vprašanja, •n jih morate reševati takoj, ostala pustite za kasneje Prišlo bo do spremembe v vašem čustvenem življenju
RAK (od 22 6. do 22.7.) V spopadu s svojimi tekmeci ukrepajte odločno in drzno. V čustvenih zadevah vsaka sprememba še ne pomeni pustolovščine.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Storite vse, kar morete, da bi uresničili
HOROSKOP
Kljub nejasnim situacijam, bo današnji dan za vas precej ploden. Oseba, ki vas ljubi, vam bo omogočila veliko veselje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Med eno in drugo nalogo skušajte rešiti tudi vprašanja, ki ste jih doslej zanemarjali. Ne upirajte se, če kdo želi diskutirati o vaših pobudah.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce boste sprejeli nasvet nekega strokovnjaka, se boste ognili marsikateri nevšečnosti. Viharen spopad v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaši načrti za bodočnost so dobri, oni za danes pa povprečni. Samo zahvaljujoč se neki nepredvideni oko-šli v neki zmedi. Za vsako ceno j ilščinl, se boste izvlekli iz neke ohranite neko skrivnost samo zase. i neprijetne situacije.	i
svoj načrt. V čustvenih odnosih bodite bolj stvarni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce boste dovolj vztrajni, vam bo kljub vsemu pripadla zadnja beseda. Obiskal vas bo prijatelj, ki ga več let niste videli.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zapletene naloge zahtevajo od vas resnost in vztrajnost. Mislite samo na to, da bi si okrepili svoje živce.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Samo s strogo kontrolo nad samim seboj, se boste lahko ustrezno zna-
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Naš juke-box; 12.16 Kulturni odmevi; 12.35 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14.45 Tam-buraški ansambli; 15.00 »Volan«;
15.30	Simf. orkestri; 16.00 Pesmi in plesi; 16.30 Kavarniški koncert; 17.00 Zbor «Ernesto Solvay» Iz Tržiča; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Pisani balončki; 17.55 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 U-metnost; 18.30 Jazz; 19.00 Slov. moderni samospevi; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Orkestri;
20.00	športna tribuna; 20.45 Zbor “Jakob Gallus-Petelin« iz Celovca; 21.00 Za smeh bi dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Grieg: Norveški plesi; 22.45 Luna Park.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Istra v svojih pesmih; 13.30 A. Pittcmi: “Pisma profesorju«;
13.40	V diskot-ki.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 Poje Šenka Petrovič; 16.00 Izbrali ste; 16.35 Album klasikov; 17.00 Dogodki in odmevi; 17.15 Popevke;
17.40	Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Ray Charles; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Orkester Fielding; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Čajkovski:	Uvertura,
SOBOTA, 20. FEBRUARJA 1965
opus 49; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Koncert za mladino; 20.30 S. Rapagnetta: “Pozabljeni spomini«; 21.20 Ital. melodije; 22.30 Plesna glasba.
II. program
7.30	Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba;
12.05	Orkestri; 14.00 Pevci; 14.35 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.50 in 18.05 Plesna glasba; 17.35 Ital. prvenstvo v smučanju; 18.35 Vaši izbranci;
20.00	Glasba in zvezde; 21.00 Popevke; 21.40 Znanstvena oddaja; 22 00 Jazz.
III. program
18.30	Ital. slovstvo; 18.45 Ve-ressova sonata za orkester; 19.00 Ideologija in kultura; 19.30 Bach, Mozart in Debussy; 20.30 Revijski program; 20.40 Griegova sonata, opus 7; 21.20 Jug. povojni pesniki; 21.30 Koncert.
Slovenija
8.05	Akademski oktet; 8.25 Za-
Okvire na televizorju?
Kodu> TREVISAN
UL. S. N1COLO’. 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja takojšnje in temeljito popravilo TELEFON št. 726-276
bavne melodije; 8.55 Radijska šola; 9.25 Gojenci glasbenih šol;
9.45	Marko Novosel; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Cez hrib in dol;
12.30	Pollini izvaja Chopina; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz Foer-sterjeve opere “Gorenjski slavček«; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Ženski zbor »Svobode« iz Laškega; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Za prijeten konec tedna.
Ital. televiiija
8.30	Sola; 15.00 Registriran športni dogodek; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19 00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.15 Sedem dni v parlamentu; 19.40 Nabožna oddaja; 19.55 šport in italijanska kronika; 20.30 Doevnik; 21.00 «Studio 1»; 22.15 Nekdanja fantastična znanost; 23.15 Zadnje športne vesti.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Operno gledališče iz Pekinga; 21.55 Socialni delavec: Za tablo; 22.45 Četrt ure s Torrebrunom; 23.00 Zadnje športne vesti.
i X ..
Jug. televiiija
17.40 Pravljice in bajke; 18.05 Pesem po svetu; 18.25 Obzornik;
18.45	Ime in priimek — mladinska Igra; 19.20 Vsako soboto;
19.45	Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Jazz scena; 20.40 S kamero po svetu; 21.10 Rezerviran čas: ">2.00 Golo mesto — film;

Vreme včeraj: najvišja temperatura 5.1, najnižja 1.2, ob 19. uri 1.8; zračni tlak 1016^5 neredno raste, veter severovzhodnik 25 km s sunki 44 lem na uro, vlaga . 58 odst., nebo 5 desetin pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 6.8
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 20. februarja
Leon
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.38. Dolžina dneva 10.38. Luna vzide ob 23.02 in zatone ob 9.25
Jutri, NEDELJA, 21. februarja
Irena	j
BORBA ZA OHRANITEV LADJEDELNICE S	;v.	MARKI	\	f PO SPORAZUMU MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO O TEHNIČNEM SODELOVANJU 1	
V torek od 11. do 24. ure splošna stavka vseh strok
Pričakuje se tudi, da bodo za časa stavke zaprti vsi trgovski obrati in javni lokali - Opoldne bo enotno sindikalno zborovanje - Vprašanji svetovalca Burla
Tajništvi Nove delavske zbornice fn Delavske zbornice sta se včeraj dokončno sporazumeli o podrobnostih splošne protestne stavke pro-t; namenom, da se ukine ladjedelnica Sv. Marka. Stavka bo v torek in bo trajala od 11. do 24. ure za vse stroke delavcev in uradnikov. Za osebje mestne prevozne službe Acegata pa bo določil podrobnosti stavke njegov sindikat. Posamezni sindikati bodo tudi določili, kateri delavci bodo oproščeni stavkanja iz varnostnih in podobnih razlogov, ter čas stavkanja za razne izmene. Opoldne bo na nekem mestnem trgu sindikalno zborovanje, na katerem bosta govorila glavni tajnik Nove delavske zbornice CGIL Ar-turo Calabria m glavni tajnik Delavske zbornice Novell!. Delavci pojdejo na zborovanje naravnost iz tovarn.
Pričakuje se tudi solidarnost trgovcev, gostilničarjev itd., ki že zdaj javljajo, da bodo zaprli svoje obrate ves čas stavke. Vprašanje obstoja ladjedelnice Sv. Marka je namreč stvar vsega mesta in je zelo občuteno. To se je že pokazalo ob povorki delavcev Sv. Marka in se bo v torek še stopnjevalo. Vsekakor pa morajo sklepe o zapori trgovin, gostiln, barov itd., sprejeti organizacije teh strok.
V zvezi z ladjedelnico Sv. Marka Je tajnik FIOM. ki je tudi pokrajinski in občinski svetovalec, postavil predsedniku pokrajine dr. Sa-voni vprašanje, v katerem izraža zaskrbljenost delavstva spričo zadnjih vesti. V vprašanju omenja načrt za skrčenje ladjedelniške proizvodnje za 300.000 ton. zaradi česar bi zaprli tri ladjedelnice, vštev-ši Sv. Marko.
Svetovalec Burlo vprašuje nato dr. Savono, kakšne pobude namerava dati v imenu pokrajinske u-prave, da bi se ves Trst združil v obrambo in za okrepitev tržaške industrije ln ali ne meni, da bi morala tudi pokrajina podpreti splošno stavko v torek s tem, da bi se tudi uradno predstavništvo pokrajine udeležilo sindikalnega zborovanja.
Svetovalec Burlo je naslovil na občinskega odbornika za delo dr. Gaspara vprašanje o zadnjih vznemirljivih vesteh, ki krožijo o tovarni Crane-Orion. V vprašanju ga prosi naj v imenu občinskega odbora pove, kakšna bodočnost čaka to podjetje.
PSDI za rešitev krize ladjedelništva in prometa
Deželni tajnik PSDI Giorgio Ce-sare je včeraj poslal ministroma Pretiju ln Tremelloniju ter tajniku stranke Tanassiju daljše poročilo o ladjedelniški industriji in pomorskih družbah našega področja. Glede ladjedelnic se v poročilu ugotavlja nujnost politike «stroškov», ki naj odstrani težave našega področja, ki pa mora zagotoviti zaposlitev delavcev in ustrezen industrijski razvoj. Glede pomorskih prog pa Je PSDI mnenja, da je treba ustanoviti osrednjo družbo Fintrasporti, ki naj združuje dve pomorski družbi: Ita-lia s sedežem v Genovi in Tržaški Lloyd s sedežem v Trstu. Ustrezna bi bila tudi razdelitev prog, tako da bi tirenska pristanišča prevzela proge preko Gibraltarja in jadranska preko Sueza, pri čemer bi bilo treba ustrezno rešiti samo proge proti Zahodni Afriki, ki pa jih prvenstveno vzdržujejo svobodni brodarji.
V Vidmu sestanek zadružnih predstavnikov
Danes se v Vidmu sestanejo predstavniki tržaške zveze zadrug ter furlanskih zadrug iz Vidma in Pordenona Na dnevnem redu so vprašanja, ki zadevajo zadružno sodelovanje v deželi Furlanija — Julijska krajina. Med drugim so napovedane razprave o zadružnem delovanju v ribištvu, razprava o prodaji kmetijskih pridelkov, o živinoreji, o delovanju zadružnih sirarn itd.
Stavka uslužbencev zavarovalnih zavodov
Včeraj se je pričela stavka u-službencev socialnozavarovalnih zavodov INPS, INAM, INAIL, EN-PAS, INADEL itd., ki bo trajala za nedoločen čas, a bo razčlenjena. Tehnično, zdravstveno in u-pravno osebje je stavkalo včeraj dve uri in pol,, danes pa bo zapustilo službo ob 10.30. V ponedeljek bo stavkalo osebje INPS in INAIL, v torek osebje INADEL itd. Ta način stavke sta napovedali CGIL in CISL. Fašistični in neodvisni sindikat pa sta se izrekla pro'ti tej obliki stavke ter bosta napovedala nepretrgano stavko prihodnji teden.
Jutri komemoracija heroja Eugcnia Curiela
Ob 20-letnici odporništva bo jutri 21. t. m. ob 11. uri v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonni-na 19 komemoracija 20-letnice smrti zlate kolajne odporništva Eugenia Curiela. Govorila bosta tajnik federacije KPI Paolo Šema ln član tajništva mladinske federacije KPI Silverio Piciga. Predse doval bo inž. Atto Braun. Sledile

Lepe možnosti za uveljavljenje deželnih malih in srednjih industrijskih podjetij
Ce podjetja ne bodo pohitela z angažmaji s sorodnimi jug. podjetji, bo velik del 15,5 - milijardnega kredita odšel drugam
Lepak, ki zgovorno prikazuje razpoloženje tržaškega delavstva
bo čitanje odlomkov o junakovem življenju.
* * *
V okviru vsedržavnega dneva za povišanje pokojnin in reform socialnega zavarovanja ,je tržaška federacija KPI pripravila naslednja srečanja s parlamentarci in voditelji: jutri (v nedeljo 21.) ob 10.30 v gledališču Verdi v Miljah s senatorjem Vidalijem in Semili.jem; jutri ob 15. uri v dvorani krožka v Ricmanjih s poslanko Marijo Bernetičevo in Sesutjem; v ponedeljek, 22. t. m. ob 16. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 s senatorjem Vidalijem in Radichem; v ponedeljek ob 16. uri v dvorani kulturnega krožka na Opčinah s poslanko Bernetičevo in Semilijem.
Malenkostna pocenitev telečjega mesa
Pokrajinski odbor za cene je na svoji. Sinočnji ,geji določil nove, .cene za teletino v prodaji na drobno. Nove cene, ki so stopile v veljavo takoj, so naslednje (v oklepaju prejšnje cene): teletina za golaž 940 lir kg (1.000), prsi"‘hvhrbet 1.120 (prej 1.180), pleče brez kosti 1.940 ( 2.020), zarebrnica in ledvična pečenka 1.840 (1.920), stegno brez kosti 2.360 ( 2.440), meso za zrezke 2.640 (2.720). Pokrajinski odbor za cene je zadnjič povišal, cene teletine v prodaji na drobno na svoji seji 25. januarja letos, vendar pa so takratni poviški bili precej višji od sedanjih znižanj.
Odbor za zgraditev velikega doka
Na trgovinski zbornici so se sestali predstavniki zbornice, vodstva pristanišča, združenih jadranskih ladjedelnic, dežele, in krajevnih gospodarskih krogov. Na sestanku so prisotni izrazili mnenje, da bi bilo treba čim prej ustanoviti poseben odbor, v katerem naj bi bili predstavniki poslovnih krogov in nekaj strokovnjakov. Odbor naj bi poskrbel za izgradnjo večjega doka, in sicer za ladje do 160.000 ton nosilnosti, ki naj bi ga pozneje u-pravljal Tržaški arzenal. Državni holding Fincantieri je zagotovil, da
bo kril polovico stroškov, odbor odnosno konzorcij za gradnjo doka pa nai bi zdaj zagotovil drugo polovico potrebnih sredstev. Strokovnjaki so se izrekli za gradnjo plavajočega doka, ki bi bil lahko postavljen v razmeroma kratkem času ter bi njegova gradnja stala znatno manj kakor pa gradnja zidanega doka. Tudi plavajoči dok pa bi ne bil popolnoma premična konstrukcija, temveč bi trdno bil pritrjen na morsko dno.
Najnovejši sporazum o tehnič- podjetja doslej prikrajšana vsaj kar
— ..j.,------—j	< zadeva poslovanje z Jugoslavijo, v
okviru videmskega sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu med sosednima republikama. Ta sporazum in promet, kateremu je bil podlaga, sta marsikatero podjetje v Trstu in Gorici ohranila pri življenju v težkih časih gospodarskega mrtvila. Na Videmskem je poleg tega tudi večje število malih in srednjih industrijskih obratov, ki lahko jugoslovanskim partnerjem nudijo vrsto zanimivih kombinacij za sodelovanje.
Glede na to, da velja kreditna podlaga 25 milijonov dolarjev za celotno ozemlje obeh prizadetih držav, bo od naših operaterjev in stanovskih organizacij zdaj odvisno, v kakšni meri bodo ta kreditna sredstva lahko ostala v Trstu, Goriči in Vidmu, odnosno v kakšni meri bodo ti krediti lahko pospešili industrijsko sodelovanje med podjetji, ki delujejo na tukajšnjem področju, trgovinske zbornice iz ®ršta, Gor! di Gosood;
nem sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi industrijskimi podjetji je te dni zadobil konkretno podlago v dogovoru o kreditiranju zadevnih pobud na tej in na oni strani meje. Kakor znano, sta Italija in Jugoslavija te dni dali na razpolago operaterjem kreditna sredstva v višini 25 milijonov dolarjev, to je okoli 15 in pol milijarde lir; 20 milijonov dolarjev je dala na razpolago Italija, 5 pa Jugoslavija.
Ta sredstva predstavljajo kreditno osnovo za razvoj tehničnega sodelovanja med malimi in srednjimi industrijskimi podjetji, ki naj bi se razvijalo zlasti v smeri medsebojnega izpopolnjevanja pri raznih proizvodnih procesih, pa tudi v smeri vzajemnega odkupovanja patentov in licanc, dobavljanja reprodukcijskega materiala in posebnih uslug. Za podelitev kredita bodo lahko zaprosila industrijska podjetja, ki bodo stopila v poslovno sodelovanje v prihodnjih treh letih, dodeljena sredstva pa bodo vračala v sklad v roku osmih let.1] bodo lahko
Z novim sporazumom nameravata sosedni republiki kolikor mogoče pospešiti in razširiti sodelovanje podjetij na industrijskerfi področju. Sporazum velja torej za celotno državno ozemlje obeh republik ter se z njim lahko okoristijo podjetja iz vseh predelov Italije in Jugoslavije. Seveda pa imajo največji interes in tudi največje možnosti za razvoj takšnega sodelovanja prav mala in srednja industrijska podjetja, ki delujejo v obmejnem področju na Tržaškem,
Goriškem in Videmskem na eni strani, ter na sosednih jugoslovanskih obmejnih področjih na drugi. Zlasti številna podjetja v videmski pokrajini bodo lahko izkoristila nove možnosti, ki se zdaj odpirajo za sodelovanje z jugoslovanskimi industrijami, ker so za razliko od Trsta in Gorice bila ta
mnogo storile v tem pogledu, in sicer tako, da bodo oragnizirale
noijlovpa srečania- med tukaišnjimi in 'Jugoslovanskimi operaterji, .zbi-
rale potrebno dokumenti Hale/v medsebojni stil industrijska podjetja z
ni meje,,,itd.. Njihovo prfžSdeVSnrte na tem področju bo nedvomno u-godno vplivalo na razvq.j gospodarskega življenia v deželi Fur-,lam ia-bili.iška krtriina.
Italijanske in jugoslovanske gospodarske oblasti so se sporazumele v prvi vrsti z namenom, da bi podprle zlasti sodelovanje med malimi in srednjimi industrijskimi podjetji. Takoj po podpisu spora-; zuma pa se je izvedelo, da je v sodelovanie z nekim Jugoslovan-' skim podjetjem iz Velenja stopila velika pordenonska tovarna Rex, ki proizvaja hladilnike, pralne stroje
............................iiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiimnimniiiiiiuimiiii|imiiiiiii<*iiii..
ZAKLJUČENO DELO KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA
Popravki in dopolnila glede področij za gradnjo ekonomičnih stanovanj
Področje na Kolonkovcu pod Rovtami dokončno izključeno iz načrta.
........V načrt pa je komisija vključila stavbišču v Ul. don Bosco
Odbornik za javna dela tržaške občinske uprave bo na eni prihodnjih sej občinskega sveta predložil v odobritev sklep o popravkih in dopolnilih, ki jih je treba vnesti v področne načrte stavbišč, ki jih predvideva zakon štev 167 za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Odbornik bo hkrati prečit.al tudi poročilo zadevne svetovalske komisije, ki te popravke in dopolnila predlaga.
Vprašanje določitev stavbišč v okviru zakona štev. 167 je bilo svoj čas predmet obširne razorave v občinskem svetu in v raznih prizadetih krogih v mestu. Občinska uprava je izdelala podrobne načrte, v katere so bila vključena tudi velika obdelovalna zemljišča na Kolonkovcu pod Rovtami, kjer so na.j-večji in najlepši vrtovi, ki dajejo mestu svežo povrtnino.
Lastniki teh vrtov so ob podpori kmetijskih strokovnih organizacij, pokrajinske uprave, kmetijskega nadzprništva in mnogih političnih strank zahtevali, da se njihovi vrtovi izključijo iz teh načrtov. Ko pa je občinska uprava tem zahtevam ugodila, jih je
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmmiiHiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiimniiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiimiimiiiiimiiui
V SREDO SEJA DEŽELNEGA SVETA
m mm  i n. — ■ — ' ■   — ■ ■ ■ *........... "
Na dnevnem redu resolucija in interpelacije o ladjedelstvu
Tretja deželna komisija zaključila razpravo o osnutku za bolničarske tečaje
Deželni svet se bo zopet sestal v sredo ob 9.30. Na dnevnem redu so samo vprašanja in interpelacije ter resolucija o položaju v ladjedelnici Sv. Marka, katero so predložili misovski svetovalci. O tem vprašanju je na dnevnem redu tudi interpelacija svetovalcev KPI Seme in Pacca, medtem ko je predsedstvo deželnega sveta prejelo dve resoluciji, ki so ju podpisali svetovalci KPI in KD.
Svetovalec PSI Moro je predlo-žir vprašanje in interpelacijo, ki se tičeta ureditve cest v Karniji. Svetovalec KPI Moschioni je predložil vprašanje o predstavništvu pridelovalcev sladkorne pese pri tovarni sladkorja v Cervinjanu; svetovalec Šema o ukrepih za varnost na delu ter prevajalcih in tolmačih, ki so obiskovali šolo za jezike na tržaški univerzi, svetovalec Giacometti pa vprašanje o davku, ki ga morajo plačevati izseljenci v občini Dignano v Furlaniji.
Svetovalec KPI Bergomas je vložil interpelacijo o koncesijah za izkopavanje peska in gramoza na rtu Sdobba, svetovalec Uril (KD) pa interpelacijo o nujnosti, da se pospeši gradbena dejavnost na področju javnih del.
* * *
Včeraj se je sestala tretja stalna komisija deželnega sveta, ki je zaključila razpravo o zakonskem osnutku za ureditev položaja posebne skupine bolničarjev v bolnišnicah v FurUntji-Julijski krajini. Poročevalec :J-’«i je najprej orisal glavne točk. zakonskega osnutka, nakar so spregovorili is njem avetevatoi Skerk, Morelli,
Volpe, Giacometti, Morpurgo, Ramam, Bergomas, Zanin in Pittino. Odbornik za zdravstvo dr. Nardini se je izrekel za spreminjevaini predlog k zakonskemu osnutku, ki se tiče usposobljenostnih ifcpi-tov za opravljanje bolničarske službe.
Osnutek je sestavljen iz treh členov. Svetovalec Urli bo poročal o njem tudi v deželnem »vetu. Ko bo zakon odobren, bodo bolničarske šoie v letih 1965 in 1966 lahko ustanovile štirimesečne tečaje za dosego usposobljenostnih diplom za pomožne bolničarje. Tečaje bodo lahko obiskovali uslužbenci bolnišnic, ki o-pravljajo vsaj tri leta generično bolničarsko službo, ali uslužbenci zasebnih zdravilišč in klinik, ki opravljajo to službo vsaj 4 leta. V poštev pridejo tudi prostovoljne bolničarke RK. Pogoj je, da imajo vsaj spričevalo petega razreda osnovne šole. Na koncu tečajev bodo morali tečajniki opraviti predpisane izpite pred komisijo, ki jo določa zakon. Vsi tisti, ki so zaposleni kot generični bolničarji ze pet let, pa bodo opravili samo praktični izpit.
£ Na finančnem nadzorništvu Lar-go Panfili v pritličju in tretjem nadstropju posluje od 15. februarja informacijski urad za pomoč pri sestavi prijav Vanoni. Urad je odprt od 9. do 13. ure.

PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
pristojno ministrstvo v Rimu zavrnilo, ter potrdilo načrt, ki je vključeval tudi omenjene vrtove. Zato je občinska uprava sklenila, da vnese v že odobrene načrte stavhišč za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj popravke, ki se nanašajo na izključitev iz načrtov področja na Kolonkovcu pod - Rovtami, hkrati pa je bilo treba nal-ti v nadomestilo nova stavbišča. Posebna komisija občinskega sveta, ki je bila imenovana, da reši to vprašanje, je nedavno zaključila s svojim delom in sestavila poročilo, v katerem so nakazana nova stavbišča v raznih predelih mesta, ki naj izpopolnijo načrt področij za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj.
Zvedeli smo, da je komisija soglasno sprejela sklep, da je treba črtati iz sedanjih načrtov področje vrtov na Kolonkovcu pod Rovtami. Hkrati pa komisija v svojem poročilu predlaga občinskemu svetu sledeče:
razširitev področja pri Zgornji Magdaleni in področja v Rocolu-Melari, vključitev v načrte po zakonu 167 stavbišč v Ulici don Bosco. V tej ulici je večje število malih hišic, ki so jih pred mnogimi leti zgradili za delavce ladje-delske industrije. Te hišice so bile do pred nekaj leti last državne zavarovalne družbe 1NA, ki jih je prodala nekim zasebnikom. Ti so sedaj hoteli izgnati Iz stanovanj sedanje stanovalce, porušiti male hišice in nato zgraditi velike zasebne stanovanjske bloke. Z vključitvijo teh stavbišč v načrt področij za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj se bo vsaka zasebna špekulacija odpravila in družinam, ki sedaj stanujejo v teh malih hišicah, bo z gradnjo ljudskih stanovanj zajamčeno stanovanje, tako da jih ne bodo vrgli na cesto; stavbišča pod Kolonkovcem, ki so sedaj last Zavoda za ljudske hiše; stavbišče med -Ulico sv. Marka in Ulico D’Alviano, kjer je bilo svoj čas rečeno, naj bi zgradili športno palačo; dve rttabišči v Ulici Loc-chi; stavbišča v Ulici Cumano nad vojašnicami, na Montebelu ter med Reško cesto in Rovtami.
O teh predlogih bo moral odločiti občinski svet. šele potem bo občinski tehnični urad izdelal podrobne načrte za posamezna področja, ki jih bodo poslali v odobritev ministrstvu za javna dela v Rim.
V kratkem bo moral občinski svet razpravljati tudi o resoluciji, ki jo je predložil komunistični svetovalec inž. Cuffaro, v kateri predlaga, naj se občinski svet zavzame, da bo občinska uprava v najkrajšem času uresničila načrt za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj, na osnovi zakona štev. 167. Z uresničitvijo tega načrta in uveljavitvijo omenjenega zakona, bi odpravili tudi parazitske rente, ki izhajajo iz zasebne špekulacije z stavbišči, kar zelo močno vpliva na gradbene cene.
tronio je izgubi! nadzorstvo in se prevrnil z motorja. Padel je tudi Zigante, ki se je peljal na zadnjem sedežu.
Ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Petronia sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 15 dni zaradi ran in u-darcev po levem uhlju, desnem mezincu in levem gležnju. Zigan-teju pa, ki se je ranil po levem palcu, so nudili prvo pomoč in bo okreval v 5 dneh.
Rebra si je polomila
Predvčerajšnjim se je v notranjosti pražilnice kave na Trgu stare mitnice ponesrečil 53-letni delavec Emilio Počkar s Scala Sante 178. Spodrsnil je in nerodno padel. Pri tem si je zlomil leva rebra. Kljub temu, da ni mogel strpeti od bolečin, je Počkar šele včeraj zaprosil za zdravniško pomoč. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na pljučno kirurškem oddelku $ prognozo okrevanja v 25 dneh.
in druge električne aparate za gospodinjstvo. Tovarna podjetnega Zanussija pa nikakor ne spada med srednja ali celo mala industrijska podjetja, kajti v tem primeru gre za pravo industrijo v vsedržavnem merilu, ki lahko z enim samim zamahom odnese dobršen del razpoložljivih kreditnih sredstev. Tudi iz tega vidika je torej važno, da se tržaške, gori-ške In videmske male in srednje industrije čim prej spravijo v stik s sorodnimi jugoslovanskimi podjetji in organizacijami ter pravočasno najprimernejše razvijejo o-blike tehničnega in industrijskega sodelovanja.
Predavanje o Kugyju
Sinoči ob 21. url je predsednik tržaškega kluba SAI «Alpina delle 9ittlle» dr. Tlmeus prikazal širši javnosti lju itcljev planin življenje in delovanje odkritelja Julijskih Alp dr & Julijusa Kugyja. Predava-ia$e ..............”	J
je, ki ga fe pripravil odv. Trevi-sifiiSfki ise predavanja ni mogdl (i$ebno .udeležiti zaradi bolezni) je tF glavnem obravnavalo temo za-padnih Julijcev. Med prikazanimi diapozitivi smo opazili tudi nekaj lepih posnetkov iz soške doline, Trenta in seveda Triglava.
K pripombi dr Timeusa, da v Trenti \baje» še vedno obstaja al-pimium-dJulianan, ki ga je ustanovil pokojni Bois de Chesne. moramo pripomniti, da je ta nalpine-tuiji» še vedno živ ter da se iz leta p teto vedno bolj razvija.
ATa kraju naj rečemo še, da je dr. Jjimpus zelo objektivno prikazal Kujgjevo dejavnost v Julijcih.
Prošnja za zasedbo javnih prostorov
Tržaško županstvo vabi vse lastnike javnih lokalov, ki nameravajo v letošnjem letu postaviti mize in stole na prostem pred lokali, naj predložijo zadevno prošnjo na kol-kovanem papirju od 400 lir do 28. februarja na občinski izpostavi v Ul Madonna del Mare 13. K prošnji je treba priložiti upravni kolek 1.000 lir, kolek za 400 lir, 50 lir v gotovini ter dovoljenje, ki je zapadlo 31. dec. 1964. V pričakovanju rešitve prošenj bodo dovolili začasno zasedbo javnega prostora, toda le v primeru, če je do-tični pravočasno predložil zadevno prošnjo, šičer bo moral plačati globo.
Nezgoda na delu
Včeraj dopoldne so v bolnišnici nudili prvo pomoč 22-letni delavki Andrini Riccobonovi iz Ul. Margherita 4, ki se bo morala zdraviti 2 dni zaradi lažjega u-darca po levem sencu. Povedala je, da jo je malo prej v oddelku tovarne «Textil» v novem pristanišču, kjer je zaposlena, nehote pahnila delovna tovarišica, da je nerodno padla. V bolnišnico so Riccobonovo prepeljali z rešilnim ’ avtom.
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo opere «Boris Godunov« Mode-sta Musorgskega, ki bo v ponedeljek ob 20.30 pz red A v parterju in ložah ter za red B na balkonih in galerijah. Dirigent Franco Capuana.
V glavni vlogi bo nastopili Nicola Rossi Lemeni namesto Borisa Chri-stofa, ki še ni okreval od nedavne operacije. V ostalih važnejših vlogah bodo nastopili še Aldo Bertocci, Franca Matttuccl, Augusto Vicentini, Angelo Mercurlall, Leo Pudis, Plimo Olabassi, Diana Garlattl Kirsch-ner, Glorla Paulizza, Maria Madda-lena, Enzo Viaro, Bruna Ronchini, Giuseppe Botta, Vito Susca, Raimon-do Batteghelli in Eno Mucchiutti. Zborovodja Giorgio Kirschner, koreografija Enrico Sportiello, režija Wal-ter Boccaccini.
TEATRO STABILE
Danes ob 20.30 v Avditoriju izven abonmaja ob 20-letnici osvobd-ditve «Romagnola» Luigija Squarzi-ne. Režija Eriprando Visconti, scenska postavitev Sergio d’Osmo, kostumi Luca Sabatelli, pesmi Vittorio Franceschi.
* • *
Jutri ob 21. uri v Avditoriju v sodelovanju s študijskim uradom C.U.C. predvajanje filma «Tiro al piccione« (Strel na goloba) Gluliana Montalda v okviru ciklusa «Smisel odporništva«. Predvajanje je omejeno na člane C.U.C., Cineforuma in abonente dramske sezone.
Podlegla poškodbam pri padcu v stanovanju
Na četrtem medicinskem oddelku bolnišnice je predvčerajšnjim podlegla poškodbam 88-ietna upokojenka Caterina Comar vd. Aiz-za iz Ul. Ghirlandaio 4. Prepeljali so jo v bolnišnico 10. t.m., ker se je ponesrečila v svoji spalnici. Pri nesreči se je Comarjeva pobila po glavi, levem sencu in imela verjetno možgansko krvavitev. Ze tedaj so Comarjevo sprejeli v bolnišnico v nezavesti. Zal so bile vse zdravniške nege zaman in zdravniki ji niso mogli rešiti življenja.
NEZADOVOLJIV ODGOVOR OBČINSKEGA ODBORNIKA
Še vedno nevšečnosti za potnike na avtobusni progi Trst-Prosek-Križ
Avtobusov je premalo ter so preveliki za tako ozko in ovinkasto cesto
Z vespe sta padla
Počenje pnevmatike pri vespi je bilo včeraj usodno za 21-letne-ga delavca Sergia Petronia jz Ul. Forti 6 in 24-letnega Livia Zigan-teja iz Skednja št. 1690. Nesreča se je pripetila v Zavljah, ko je Petionio vozil vespo TS 31592 proti Miljam. Nenadoma je med vožnjo počila zadnja pnevmatika. Pe-
Občinski svetovalec Grbec (KPI) je novembra 1963 predložil odborniku dr. Venierju vprašanje, v katerem ga je opozoril na' resne pomanjkljivosti na mestni avtobusni progi Trst - Prosek - Križ, ki jo upravlja avtobusno podjetje «La Carsica«. Svetovalec je dejal, da je podjetje zmanjšalo na minimum število avtobusov na tej progi. To dejstvo, je bilo rečeno v vprašanju, je prisililo šoferje avtobusov, da morajo voziti s preveliko hitrostjo, da bi lahko v času prevozili progo, zlasti če se upošteva, da je cesta iz Trsta do Kontovela polna nevarnih ovinkov. Cesto se dogaja, je bilo ugotovljeno v vprašanju, da morajo šoferji na nevarnih ovinkih nenadoma zavreti vozilo z vsemi nevarnostmi za potnike. Poleg tega je svetovalec ugotovil, da se avtobusi premalo časa ustavljajo na odhodnih postajah. Zato je zaprosil odbornika za posredovanje pri podjetju, da se uredijo razmere / na tej progi.
Odbornik dr. Venlef jo svojčas odgovoril svetovalcem, da je poslal njegovo vprašanje inšpektoratu za motorizacijo za pojasnila o zadevi. Odbornik pravi, da mu je inšpektorat odgovoril uda se na osnovi ugotovitev lahko reče, da so pripombe glede delovanja omenjene avtobusne progo neutemeljene«.
Ljudje, ki potujejo z avtobusi iz Trsta na Prosek in v Križ, lahko povedo, da, so pripombe svetovalca Grbca dejansko utemeljene, kar nam priča tudi, da je pred nedavnim predložil v tržaškem občinskem svetu skoraj enako vprašanje kot svetovalec Grbec tudi sve-
na mestni progi podjetja «La Carsica« Trst - Križ primorani' potovati v skrajno neugodnih pogojih, zlasti v jutranjih urah (okrog 7. ure) in v večernih urah (od 19. do 20. ure). Svetovalec ugotavlja, da je v avtobusih, ki vozijo na tej progi v omenjenem času, premalo prostora za toliko potnikov. Poleg tega je v vprašanju tudi rečeno, da je cesta, po kateri vozijo avtobusi omenjene proge, polna ovinkov in nevarna za potnike. Zato svetovalec prosi odbornika, naj posreduje pri družbi; da bo dala na to progo več vozil.
Kot torej vidimo, se nikakor ne moremo strinjati z odgovorom, ki ga je dal odbornik svetovalcu Grbcu. Kdor se vozi v avtobusih na tej progi ve marsikaj povedati o nenadnem zaviranju na ovinkih in o podobnih nevšečnostih, ki zelo slabo vplivajo na potnike. Glede brzine vožnje na tej progi pa vedo marsikaj povedati ljudje, ki se vozijo z avtomobili ali motornimi kolesi iz Trsta na Kontovel in obratno, ko se jim mnogokrat pripeti, da se zlasti na ovinkih znajdejo vštric z avtobusi, ki so s precejšnjo hitrostjo zavozili v ovinek. Ce se ne motimo Je na tej cesti prišlo že do nekaj prometnih nesreč med avtobusi in drugimi vozili, zlasti na ovinkih. Iskati kdo je bil kriv tem nesrečam ni sedaj naša naloga; dejstvo pa je, da je cesta zlasti iz Trsta do Kontovela sorazmerno za tako velike avtobuse preozka, polna ovinkov in zato tudi skrajno nevarna. (Se pa bi bilo na progi več vozil, bi šo-
Predavanje v Borštu o zanimivostih Španije
Mladina v Borštu je v svojo prosvetno dejavnost uvrstila tudi predavanje o Španiji, ki ga je imel v četrtek 18. t.m. ob 20.30 v srenjski dvordni fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna. Predavan je je privabilo veliko število vaščanov, ki so z zanimanjem sledili izvajanju ter posebno občudovali lepe barvne diapozitive o značilnostih španskih mest in krajev, ki slovijo po bogatih cerkvah in slikovitih nošah. Predavatelj je z besedo in sliko pripeljal navzoče do Gibraltarja ter na kratko orisal zgodovino te. angleške trdnjave. Ob koncu je še prikazal nekaj diapozitivov o španskih bikoborbah ter tako zaključil z značilno špansko sliko svoje predavanje. Poslušalci so bili zelo zadovoljni ter izrazili željo, da bi jim prosvetni delavci kaj kmalu preskrbeli še kak tak prijeten večer.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Ko. Sir«. V nedeljo 21. t.m, redni sestanek od 10. do 12. ure v prostorih kluba, Ulica del Montecchi 6. Dospeli so katalogi Jugoslavije za leto 1965, ki bodo članstvu na razpolago. S prvim rednim sestankom meseca marca bodo vsi člani lahko razstavljali v klubskih prostorih na stalnih razstavah. Člani, ki želijo razstav-* ljsti. naj' Se na prihodnjem sestanku zglasijo pri članih odbora.
» * *
__VL.Petek t.m. je bila po premieri v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4 najdena zlata zaponka. Lastnica naj telefonira na št. 28893.
Razstave
Danes je v umetnostni galeriji Ros-5011 i otvoritev osebne razstave trža. sitega slikarja Giovannija Babuderja, !ci se bo predstavil javnosti z raznimi motivi v olju in v monotipijah.
Darovi in prispevki
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
DANES, 20. febr. ob 20.30 ln jutri, 21. febr. ob 16. uri
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Edvvard Albee
Virgi
Kdo se boji inije Woolf?
Osebe: Martha — Duša Počkajeva; George — Jurij Souček; Honey — Marija Benkova; Nick — Danilo Benedičič
Režija: MILE KORUN Scena: UROŠ VAGAJA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Prevod: MAILA GOLOBOVA Predstavi izven abonmaja
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
V nedeljo, 21. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «Albert Sirk« v Sv. Križu MARCEL ACHARD
LIPE ZA LUNO
komedija v treh dejanjih
Namesto cvetja na grob pok Josipa Počkarja darujeta Marica Škabar 500 in Alrna Keschitz 500 lir za Dijaško matico. Breda daruje 5000 lir za Dijaško matico.
DNEVNA SLUZMA LEKARN (12. 2. - 21. 2.)
AlPAlabarda, Ul. deiristrta 7: Cen-tauro, Ul. Buonarrotl 11; de Leiten-burg.	Trg	S.	Giovanni	5;	Mizzan,
Trg Venezla 2; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra. Ul Com-merciaie 26: Vielmetti, Trg della Bor. sa 12: Miant, Drevored Miramare 117 Služba lekarn od 13 do 16. ure
AlFAIabarda, Ul. deliTstrla 7; Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11: de Leiten-burg,	Trg	S.	Giovanni	5;	Mizzari,
Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (12. 2 - 21. 2.)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12: Mla-ni. Drevored Miramare 117.
kino skkdknj
predvaja danes, 20. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
LE AVVENTURE Dl UN GIOVANE
(Mladeničeve dogodivščine)
Izredno lepi film. ki si ga je vredno ogledati.
Nazionale 16.00 «Assassimo a bordo* Margaret Rutherford, Lionel Jefl-rles.
Arcobaleno 16.00 «11 ribelle di Alge-ri» Alain Delon, Lea Massari.
Excelsior 15.00 «1 tre volti« Techni-color. Soraya, Alberto Sordi, Richard Harris.
Fenice 15.30 «Agente 007, misslone Goldflnger« Technicolor. Sean Con-nery.
Grattaclelo 16.00 «Pazzl, Pupe e Pil-lole» Technicolor. Jerry Lewis,
Alabarda 16.00 «La calda pelle« Elsa Martinelli, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Filodrammatico 16.00 «Cadavere per signora« Silva Koscina, Scilla Ga-bel, Sandra Mondaini. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Angelica».
Crlstallo 16.00 «Matrimo-nlo allTtalta-na« Technicolor. Sophia Loren, Marcello Mastroiannt. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capltol 15.30 «La notte delPIguana« Richard Burton, Ava Gardner, Sue Lyon. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «Zulu» Technicolor. Stanley Baker.
Impero 16.00 »Strano incontro« Pre-
. povedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Chl glace nel-la mla bara« Bette Davis. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 Marcello Martana, Ro-sy Zampi, Mara Velli in francoski balet «Jeunesse» v reviji «Le gam-be del sogni« Na platnu «La pid allegra avventura« Technicolor
Astra 16.30 «Far VVest«.
Astoria 16.30 «Gli sparvierl dello stretto« Technicolor.
Abbazia 16.00 »Frenesla delFestate« Vittorio Gasman, Sandra Milo.
Ideale 16.00 «1 due seduttorl« Terh-nicolor. Marlon Brando, David Ni-ven, Shirley Jones.
Skedenj 16.00 «Le avventure dl ud giovane« Cinemascope technicolor.
Ljudska prosveta
OBČNI ZBOR PD «IVO GRUDEN*
Prosvetno 'društvo «Ivo Gruden* v Nabrežini vabi člane in simpatizerje na občni zbor, ki bo v nedeljo 21. t.m. ob 9.30 v društvenih prostorih v Nabrežini.
Za srednje veliko restavracijo v Meranu (Južna Tirolska)
IŠČEMO I žensko ali moško osebo s strokovno prakso za vodstvo obra ta
dobro kuharico (kuharja) z znanjem specialitet jugoslovanske kuhinje dve servirki.
Znanje nemškega Jezika je zaželjeno. Plača dobra.
Dovoljenje za delo, zavarovanje in stanovanje je zagotovljeno. Informacije oz. ponudbe pisati na naslov:
ČARA VAN PARC STIFTERHOF, Merano, Schennastrasse 13-15, Italia
Včeraj-dan4s
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. februarja se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 11 oseb, UMRLI SO: 90-letna Domenica Co-va vd. Budin, 92-letna Maria Balle-stier vd Purrlni, 73-letna Maria To. so, 55-letni Ferdinando VValdener, 71-letni Pasquale Nardin, 59-letna Irma Tessaris vd, Naeglain, 88-letna Caterina Comar vd. Aizza, 74-letna Gio-vanna Giacomln vd. Grison, 3(Uetnl Vittorio Emili, 81-letna Anna Luigia Bertuzzi vd. Michelazzi, 69-letnl Giuseppe Costa.
+
19 t m. je preminil naš dragi
Anton Cerkvenik
Pogreb bo jutri, 21. t.m, ob 10,30 iz stanovanja v Ul. delle Cave l5-Žalostno vest sporočajo globoko užaloščeni: žena Marija, sin 'leodof z ženo Gino in Dušan z zaročenk® Irmo, svakinja Albina in ostal1 sorodniki.
I.T.F., Ul. Zonta 3, tel. 38-006
tovaloc Gombač. V svojem vpraša- ferji lahko bolj počasi vozili in zanju Oomhnč nrnvi <tt> so potniki to tudi bolj previdno.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
JOŽEF KOLMAN
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 20. t.m. ob 16. uri iz štivanske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči: mama, oče, žena Anica s hčerko Nevico, •estri Gizela z možem Ferrucciom in Erika, nečaki in ostalo sorodstvo
Mediavas, 20.2.1965.

UMOR ADC SPADARO PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM
Oba Primi jeva zagovornika vztrajata
Gorlško-bcncški dnevnik
na nenamernosti morilčevega zločina
O d v. Poillucci in odv. Girometta trdita, da Primi ni ubil sestrične zato, da bi zadostil svoji pohoti, temveč v trenutnem napadu nebrzdane jeze
Naloga, ki čaka ljudske sodnike, večkrat pritajeno ihtel in enkrat strično ter je v svoji prvi izpovedi
ki bodo morali danes soditi Mariu j celo odšel iz kletke v spremstvu Primiju, morilcu lastne sestrične, karabinjerjev. Zdelo se je, da mu
res ni lahka. V prejšnjih dneh so Pazljivo poslušali izvajanje javnega tožilca dr. Ballarinija, ki jim je prikazal svoje tolmačenje dogodkov, ki so se odigrali pred in Po 30. novembru v Trstu, nad Ric-rnanji in pozneje v Švici in spet v našem mestu.
Za javnega tožilca ni nobenega dvoma: Mario Primi je hotel posiliti sestrično in ker se mu je žrtev upirala, jo je ubil. Oris dogodkov, ki ga je napravil javni tožilec, je bil v svoji shematičnosti izredno Prepričljiv in skoraj vsi, ki so sledili obravnavi, so imeli vtis, da se Primi ne bo mogel rešiti najhujše kazni, ki jo predvideva kazenski zakon: dosmrtne ječe.
Potem pa sta začela govoriti branitelja: odv. Poillucci in odv. Giro-nietta. Kot se pa vedno dogaja, je pred očmi občinstva in seveda tudi ljudskih sodnikov začela dobivati konkretne obrise povsem drugačna slika dogodkov. Dialektika grozljivega umora nad Ricmanji je namreč tako zapletena, da dopušča najbolj protislovne možnosti Pojasnjevanja in tolmačenja.
Naloga obeh zagovornikov je v bistvu zelo nehvaležna. Na zatožni klopi sedi človek, za katerega je očitno, da je ubil mladoletno dekle, ki je bila njegova sorodnica in končno da jo je ubil zaradi nekih razlogov, ki so v določeni meri povezani z ljubezenskim razmerjem naed njima.
Ali je umoril Ado Spadaro zato, ker se je dekle upirala njegovi pohoti? Obramba odločno zavrača to tezo, ki je z druge strani najmočnejši argument v rokah tožilca, ko zahteva dosmrtno ječo.
«Vprašanje nagiba je bistveno vprašanje tega procesa«, je dejal včeraj zjutraj odvetnik Poillucci. «Samo če bomo ugotovili vzroke, ki so napotili Primija, da je segel s svojimi rokami po dekletinem vratu, bomo pravilno odgovorili na vsa vprašanja, ki se postavljajo pri tem Procesu. V resnici pa ne obstaja noben pameten razlog, ki bi pred več kot dvema letoma narekoval Primiju umor mladega dekleta. Zato je sodišče sprejelo z mirno vestjo zahtevo obrambe, naj Primija pregleda zdravniški izvedenec-psi-hiater, ki naj ugotovi, če mogoče obstajajo določene motnje v njegovi duševnosti. Odgovor dr. Man-ta, psihiatra v kriminalni umobolnici v Reggiu Emilia, je bil nedvoumen: Primi boleha za neko vrsto duševne božjasti ter zato nt sposoben, da bi pravilno presojal in hotel«.
Na kraju svojega govora je odv. Poillucci dejal: «Vi, ljudski sodniki. se ne smete bati, da bi obsodili obtoženca na najstrožjo kazen. Toda ta kazen mora odgovarjati objektivnim pogojem resnice. Primija boste torej morali obsoditi le za tista dejanja, za katera obstajalo neizpodbitni dokazi«.
Primi ni hotel ubiti svoje štektrič-ne ter ga je zato treba oprostiti obtožbe namernega umora. Zagrešil pa je umor z dejanjem, ki je dejansko preseglo meje njegove volje. Prav tako se ne sme obsoditi zaradi posiljenja ali poskusa Posiljenja, temveč samo zaradi zasebnega nasilja. Pravilno pa je, če se obsodi zaradi zavajanja mladoletnega dekleta in zaradi skrunitve njenega trupla.
Po poti, ki jo je začrtal odv Poillucci, je pozneje šel tudi odv Girometta. Vedno se postavlja vpra Sanje nagiba. To vprašanje je dol go vznemirjalo preiskovalne orga ne. «Zakaj si umoril Ado?« so pri tiskali policijski in preiskovalni organi na Primija. Ko je obtoženec Prišel k sebi, je odgovoril: «Ne vem! Te moje preklete roke!«
Primi nt umoril sestrične, da bi zadostil svoji pohoti. Ni obstajala nikakršna potreba, da bi se zate-
kel k taki skrajni rešitvi, saj bi s svojim dejanjem uničil objekt
svoje ljubezni. Ni je umoril zato, da bi zabrisal za seboj vse znake svojega zločina, saj je dva dni pozneje prišel prostovoljno na kvesturo ter takoj izjavil, da je on morilec. Prav tako se ne more trditi, da je Primi poživinjen človek, ki ubija zaradi spolnega sadizma. Zaključiti je torej treba da ni umoril premišljeno, temveč v napadu nebrzdane jeze.
Tu je odv. Girometta načel vprašanje dveh protislovnih izjav, ki so jih podali dr. Manto na eni strani in kolegij treh zdravniških izvedencev v Pozzuoliju pri Neaplju. Gre za nasprotna mnenja, toda ni res, da drugo poročilo izvedencev avtomatično izbriše prvo mnenje. V tej zvezi je zagovornik pre-čital več odstavkov poročila dr. Manta, ki zagovarja tezo, da ni obtoženec zmožen pravilnega presojanja in hotenja. Pri tem je odv. Girometta izpodbijal tudi tezo javnega tožilca, da ne morejo obstajati pri Primiju določene duševne hibe kot posledica očeta alkoholika. Po zagovornikovem mnenju je Primi duševen božjaštnik, kar se očitno kaže v vsem njegovem nastopanju.	, .
Na jutranji obravnavi je Primi
je nenadoma postalo slabo.
Na popoldanskem zasedanju je odv. Girometta trdil, da je treba gledati dogodke, ki so se odigrali nad Ricmanji, v čisto drugačni luči, kot jo je prikazala obtožba. «Javni tožilec je dejal branilec, se poteguje za kazen, ki bi morala nadomestiti nastrožjo kazen, ki jo je nekdaj predvideval kazenski, zakon' ustrelitev. «Dovolj je že žrtev tega strahovitega dogodka. Kaj pomeni zahtevati za krivca državljansko smrt? To pomeni, da bi moral Primi v jetniško samico, kjer bi moral prebiti leta in leta brez upanja, da bi mu kdajkoli zasijalo vsaj malenkostno upanje, da bo nekdaj zaživel kot svoboden človek. «Ce je kruta fizična likvidacija zločinca, tembolj je kruta obsodba na dosmrtno Ječo.«
Izvajanjem obtoženčevih zagovornikov je odgovoril javni tožilec dr. Ballarini, ki je omejil svoja ugotovljanja na naslednja dejstva: Primi je umoril svojo 14-letno se-
priznal svojo odgovornost. Iz njegove izpovedi je razvidno, da je sestrično umoril namerno. Sodnikom pa pripada pravica, da odločajo o morebitnih olajševalnih o koliščinah. S to svojo izjavo je javni tožilec nakazal možnost, da porotniki spoznajo Primija za krivega vseh obtožb, toda da ga obsodijo na določeno časovno kazen (morda okoli 30 let zapora).
Danes bosta ponovno spregovorila odvetnika Poillucci in Girometta, nakar bodo porotniki odšli v posvetovalnico. Predvideva se, da bo prišlo do razsodbe v prvih popoldanskih urah.
s SEJE TRGOVINSKE ZBORNICE
Predsednik bo v Rimu posredoval glede ENEL in agrarnega konzorcija
ACI bo tudi letos razdeljeval bencin in nalto
Z Pri deželnem skrbništvu za javna dela vladnega komisariata je bilo na zasebni dražbi 17. t. m. od. dano delo za obnovitev in izolacijo ostrešja 3. hangarja v starem prostem pristanišču, za izklicno ceno 19181.990 lir. Delo si je zagotovilo nodietie Antonini & Fragiacomo iz Trsta dodelitev pa bo morala odo-' Kot 2nan° nameravajo premesti-briti še višja oblast.	ti agrarni konzorcij v Videm in
Upravni odbor trgovinske zbornice v Gorici je na svoji zadnji seji pretekli četrtek zvečer razpravljal o nameravani ukinitvi področja ENEL za Goriško ter pokrajinskih uradov Agrarnega konzorcija. Predsednik inž. Rigo-nat je poudaril, da sta oba problema že več časa predmet vse pozornosti odbora. Zagotovil je nadalje, da bo ob priliki svojega bližnjega potovanja v Rim predložil pristojnim osrednjim o-blastem oba problema, ki vznemirjata goriško javnost ter pripo ročal takšno njihovo rešitev, ki bo v korist goriških interesov-
li.Miiiiiimiiiiininnimiimiiiitiiiimmiiiiiiiiiiinimninm.m.......................................................................
KOORDINACIJSKE KOMISIJE SZDL KOPRA, PULJA IN REKE
Medokrajno posvetovanje v Pulju o problemih italijanske manjšine
Sklep o zaostritvi politične odgovornosti za izvajanje občinskih statutov, ki predstavljajo načelno rešitev zaščite italijanske manjšine
V četrtek je bilo v Pulju zaseda- predsednik okrajnega odbora SZDL
nje koordinacijske komisije okral-nih odborov Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije okrajev Koper, Pulja in Reke za manjšinska vprašanja. Na zasedanju so razpravljali o izvajanjih občinskih statutov, o šolskih vprašanjih italijanske manjšine in o zaključkih mešane italijansko-jugoslovanske komisije. Poleg predsednikov okrajnih manjšinskih komisij: dr. Poliča za Koper, Brnčiča za Reko in Radolovlča za Pulj so na zasedanju med drugimi tudi sodelovali: Irena Bijelič. predsednica komisije za narodnosti pri centralnem 'odboru SZDL Hrvaške, Bojan Lubej, predsednik komisije za narodnosti pri centralnem odboru SZDL Slovenije, Drago Grubišič, svetnik tajništva za vzgojo in kulturo izvršnega sveta Hrvaške, Albert Zor-nada, načelnik manjšinskega urada izvršnega sveta Slovenije. Božo Vukobratovič, tajnik komisije za
okraja Pulj. Prisotni so bili tudi člani predsedstva Unije Italijanov za Istro in Reko, katerim je načeloval predsednik profesor Antonio Borme.
Na zasedanju so uvodoma poročali predstavniki treh okrajev o izvajanju novih občinskih statutov in o nekaterih konkretnih perečih manjšinskih vprašanjih. Predstavnik reškega okraja Brnčič je poročal o sestanku razširjenega izvršnega odbora SZDL in o sprejetih sklepih za konkretno izvajanje statutov. O položaju puljskega okraja je bilo prebranih več poročil občinskih odborov in Je predsednik komisije Radolovič ugotovil, da dvojezično področje ne zajema celotnega področja, kjer živi italijanska manjšina. Iznešena so bila tudi nekatera vprašanja dvojezičnega šolstva. Dr. Polič je za koprski okraj ugotovih da je Izvajanje statutov široko uveljavljeno ,v praksi, treba pa je še dokončno rešiti vprašanje
treba zagotoviti primerne kadre. To vprašanje se proučuje in predvidevajo, da ga bodo zadovoljivo rešili do konca leta.
V zvezi z izvajanjem statutov Je komisija sprejela stališče, da Je treba zaostriti politično odgovornost za izvajanje, saj sprejeti statuti Dredstavljajo načelno ustrezno rešitev zaščite italijanske maniši-ne ng, področju treh okrajev.
Daljša razprava se je razvila o šolskih vprašanjih italijanske manjšine in so za razvoj šolstva sure jeli več ustreznih sklepov. Tako --o sklenili, da je treba imenovati pedagoškega svetovalca za italijansne šole tudi na področju reškega okraja. Govora je bilo, da naj šolski statuti točneje precizirajo odnošte med slovenskimi, odnosno hrvaškj mi in italijanskimi šolskimi zabodi, pri čemer so podčrtali avtonomijo šolskih zavodov za italijansko
govori se o odpustu 65 njegovih nameščencev v Gorici.
Na seji so sprejeli tudi več u-pravnih sklepov. Tako so zaupali tudi za letos razdeljevanje bencina in nafte proste cone ustanovi ACI in odobrili jamstvo trgovinske zbornice družbi Autovie Venete za najetje posojila, ki je potrebno za nadaljevanje gradnje avto ceste Trst-Benetke. Odobrili so prispevke raznim ustanovam, s katerimi ima trgovinska zbornica zveze. Odobrili so tudi prispevek konzorciju za zaščito tipičnih briških vin, s katerim bodo konzorciju pomagali pri začetnih težavah pred njegovim praktičnim delovanjem. Odborniki so nadalje proučili in odobrili obračun Za leto 1984, ki se tiče živinorejske proizvodnje in položaj izterjevanja stalnih dohodkov iz naslova goriške proste cone v drugi polovici lanskega leta.
Interpelacija župana o zavarovalnih pogodbah
Občinska svetovalca v Gorici Zuccalli in Candussi sta poslala goriškemu županu interpelacijo v kateri ga vprašujeta, če je v resnici občinska uprava odpovedala zavarovalne pogodbe med občino in raznimi zavarovalnicami in da jih bo potem obnovila pod težjimi pogoji. Poleg tega ugotavljata, da jima m znano, da bi bil razpisan kakšen natečaj v tej zadevi.
Snežne razmere na goriških smučiščih
izvedejo primerni ukrepi, da sč It-
narodnosti pri centralnem odboru pa je st- uutunwuy i<»m vpinaonj« .
SZDL Hrvaške, Anton Krajcer, dvojezičnega poslovanja, za kar je ^ede
BreblTO
Po podatikh Goriške turistične zveze iz Nove Gorioe je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih goriških smučiščih naslednje:
Na Lokvah 60 cm srena in —4 stopinj; vlečnica je tu v pogonu. Črni vrh nad Idrijo 25 cm srena in —8 stopinj; Vojsko 95 cm sre-
v Logu pod Mangartom 78 cm srena in —5 stopinj.
V Trbižu so imeli včeraj 60 cm srena in —5 stopinj, prav toliko v Zabnicah in Beli peči, na Višar-jah pa imajo še tri metre snega.
Sestanek PSI na Oslavju
Pred nekaj dnevi je bil na zgornjem Oslavju sestanek tamkajšnje sekcije PSI, ki sta se ga u-deležila tudi občinska ■ svetovalca dr. Sancin in Viktor Vižintin. Na sestanku so obravnavali splošen političen položaj in nekatere probleme, ki se tičejo neposredno, domačinov.
PRETEKLO SREDO V GORICI
Književnik Žarko Petan je čital is svojih del
V sredo bo zanimivo planinsko predavanje z barvnimi diapozitivi

V okviru že ustaljenih «večerov j nju njegove hčerke. Na željo neke
ob sredah» je preteklo sredo zvečer predaval v klubu «S. Gregorčiči) v Gorici znani ljubljanski humorist časnikar in publicist ter režiser Žarko Petan, ki ga tudi na GoriSkem poznamo po njegovih humorističnih sestavkih.
Predavatelja je predstavil Rajmond Košuta, ker je bil vodja kluba Marko Waltritsch zaradi bolezni odsoten. Predavatelj je takoj navezal stik z. občinstvom, ko mu je povedal šaljivo zgodbico iz svoje prve mladosti. Potem pa je čital vrsto humoresk ih aforizmov iz svoje knjižne zbirke. Dodal je tudi odlomek iz svoje knjige «Pravljice o Jasmini« za katero je dejal, da jo je napisal ob sodelova-
dijakinje je pred zaključkom dodal še kratko zgodbico z naslovom «Prepovedane parolen.
Čeprav predavanja, ki jih ne spremljajo tudi številni barvni diapozitivi, ne privabijo ponavadi številnejšega občinstva, pa se je tokrat odzvalo precej obiskovalcev, ki so želeli tudi osebno spoznati tega znanega publicista, ki je tokrat prvič predaval v Gorici.
Prihodnjo sredo je v klubu na sporedu predavanje «0 bolivijskih Andahn Predaval bo vodja jugoslovanske ekspedicije v teh gorah Južne Amerike Sandi Blazina. Predavanje bo spremljalo kakih 200 bavrnih diapozitivov. Predavanje je pripravilo Slov. planinsko društvo.
m ■ (niiiiii m         im   mm  
ŠOLSKE ČITALNICE PO NAŠIH VASEH
Potrebno je več slovenskih knjig in primernih strokovnih predavanj
Čitalnice delujejo tudi v Štcverjanu, Valerišču, Jazbinah in na Vrhu
Tudi letos so v zimskih mesecih, zanima briške domačine
JLUCll leiOb SU V Z1IHSK.H1 IHCaCšJUi • iaiumo uiioivc
organizirali na področju goriškegal Opaziti je, da čitalnice prav lepo
manjšino. Priporočili so, da se do na in —8; • Idrija 25 cm srena ip pričetka prihodnjega šolskega leta
—7; Livek 50 cm srena in —5, tu je tudi vlečnica v pogonu; v Bov
šolskega skrbništva šolske čitalnice za odrasle ljudi, ki imajo tako priliko in možnost, da osvežijo in povečajo svoje znanje. Te čitalnice, ki so urejene zlasti na podeželju po osnovnih šolah ter jih vodi učiteljstvo, so začele delovati oktobra in bodo odprte do aprila, se pravi približno sedem mesecev.
Po slovenskih vaseh delujejo letos čitalnice v Steverjanu, na Valerišču, v Jazbinah in na Vrhu. Prejšnje leto so jo imeli!v St. Mavru, kjer je bila nekaj let in so jo šele letos prenesli v Steverjan. Pred leti je šolska oblast organizi rala po vaseh nekakšne večerne tečaje' z rednimi predavanji za odrasle, letos pa so taka predavanja odpadla, z izjemo nekaj primerov v štetar.janski občini, kjer je domači učitelj na .željo obiskovalcev
uspevajo v posameznih krajih prvo in drugo leto, ko imajo največji obisk. Vsaka čitalnica ima na razpolago nekaj stotin knjig. Za slovenske kraje imajo na razpola-
biva v tistem kraju, po možnosti
v sami šoli. Taka učna moč lahko poživi zanimanje za čitalnico s prirejanjem strokovnih tečajev za mo. ške ali ženske obiskovalce, kot Je bil to primer v Steverjanu in kar v znatni meri poveča zanimanje
go poleg italijanskih tudi nekaj1 med vaščani za knjigo In za raz-
v	v v	' *	».‘•fHirj
VČERAJ PONOČI NA TRŽAŠKIH CESTAH
Pijana avtomobilista kriva dveh hudih prometnih nesreč
Prva se je dogodila pred Bazovico, druga pa v Ul. Salata
Večkrat smo v teh stolpcih na-
pisali, da če voziš ne pij, če pa piješ ne vozi. Alkohol, in bencin ne gresta skupaj, niti po kemičnih zakonih ne, zato ne bomo ne-
hali. svariti, dokler se bodo doga- Trčenje je bilo neizbe iale take prometne nesreče, ki jih > stro pa, ki je bil pijan
skih cestah. Toda ta novost na
naših cestah je bila zanj usodna. Nasproti je nenadoma z avtom TS 19092 privozil 55-letni jestvinar A. Merlak iz Ul. Pirandello 26.
neizbežno, Ca-
jale take prometne nesreče, ki jih > stro pa, ki je bil pijan, ni niti povzroča vino. Pijance za vola- utegnil zavreti avto. Pri nesreči nom strogo kaznujejo, vendar po-
licistov na vseh cestah ni, zato si marsikdo upa sesti v avto, potem ko se ga je napil.
Včeraj ponoči sta se dogodili d Ve prometni nesreči in oba šoferja sta pregloboko pogledala v kozarec.
22-1 etni Karel Grgič iz Bazovice št. 78, se je okrog 1 ure peljal s svojim avtom TS 56102 proti domu. Ko je že zavozil na ravno cesto proti vasi, je nasproti njemu privozil neznan šofer, ki ni ugasil žarometov. Bleščeča svetloba je Grgiča oslepila, da je v trenutku izgubil nadzorstvo nad svojim avtom, zavozil na levo stran ceste in z vso silo treščil v drevo. Nekaj časa potem so nekateri mimoidoči izvlekli Grgiča iz razbitin avtomobila ter mu pomagali v rešilni avto. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga pridržali na stomatološkem od delku s prognozo okrevanja v e-h em mesecu. Pri nesreči se je Grgič pobil po levi strani obraza, se ranil po ustnicah, levem kolenu ter si zlomil levi palec.
Nekaj minut po polnoči je bila pijanost kriva še ene nesreče, ki se je dogodila v Ul. Salata. Ob tisti uri je, v smeri proti predo ru, 41-letni uradnik Diodato Castro s Scala Sante 9 vozil svoj «volkswagen» TS 61653 popolnoma na levi, kot bi vozil po london-
sta se oba šoferja ranila. Castra so sprejeli na otorinolaringoiatrič-ni oddelek bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 20 dni zaradi zloma nosne kosti in ran po glavi in čelu. Tudi Merlaka so prepeljali v bolnišnica ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi udarcev po čelu.
Smrtni posledici padcev priletnih žensk

predvaja danes, 20. t. m. ob 18. uri Incom film:
Amori primitivi
(PREPROSTE LJUBEZNI)
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan
Včeraj zjutraj sta na ortopedskem oddelku bolnišnice izdihnili zaradi nastalih komplikacij: 75-let-na Giorgina Kralj vd. Kralj iz Trebč 19 in 75-letna Giovanna Gia-comin vd. Grison iz begunskega' taborišča pri Padričah. Prvo so sprejeli v bolnišnico 15. t. ’ m. zaradi zloma leve stegnenice, drugo pa 18. t.m. zaradi zloma desne stegnenice. Obe ženski so tedaj pridržali v bolnišnici s pridržano prognozo, toda njuno stanje se je iz dneva v dan slabšalo in včeraj sta umrli na bolniški postelji.
odnosno slovenskih), kjer Italijanska manjSma Daljša razprava je bila tudi o šolskih učnih knjigah, kjer so ugotovili nujnost tiskanja ustreznih učbenikov, odnosno širši uvoz primernih učbenikov lz Italije.
Predsednik italijansko - Jugoslovanske mešane komisije Mitja Voš-njak Je bil zadržan ln je poročal član delegacije Ljubo Seršič o rezultatih zadnjega zasedanja mešane komisije.
Nasa dežela udeležena na celovškem velesejmu
Predsednik celovškega velesejma Novak se je včeraj sestal na sedežu trgovinske zbornice z deželnim odbornikom Marpillerom in predsednikom zbornice dr. Caidassijem. Izrazil je željo, da bi letos na sejmu bila prisotna dežela Furlanija-Julijska krajina s kolektivno razt stavo. Celovški velesejem je iz leta v leto pomembnejši, saj ga je lani obiskalo preko 300 tisoč ljudi
in predvidevajo letos 1.200 razstav ■. Koroška meji
ljavcev iz 20 držav, na Italijo in Jugoslavijo in vzdržu je vedno tesnejše gospodarske in kulturne stike s sosedi.
Dr. Caidassi je podčrtal, da je Trst prisoten na celovškem sejmu od 1951. leta. Deželni odbornik Marpillero pa je ugotovil, da se de. žela zavzema za okrepitev gospo darskih stikov s sosednjimi področji in da udeležba na velesejmih
predstavlja pomembno sredstvo za krepitev	*-	~
repitev takega sodelovanja. Zato je deželni odbornik izrazil tudi načelno stališče, da bo dežela sodelovala na velesejmu, vendar je treba urediti tudi finančna vprašanja.
Z vespe je padel
lilio «IKIN» 1» BOS K14
predvaja danes, 20. t. m. ob 19.30 Warner Bross film v techni-kolorju:
«UNA NA VE TUTTA MATTA»
(ZBLAZNELA LADJA)
Najbolj zabavni film leta Igrajo: ROBERT WALKER, WALTER MATTHAN, BURL IVES
Tatovi v baru
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči izbrali za svoj ta-tinsKi podvig bar «Europa» v Ul. Battisti 25. Tatovi so na strani Ul. Polonio razbili polkrožno okno nad izložbo bara, s silo odprli oknico in se na tak način spustili v notranjost stranišča. Od tam jim je bilo zelo lahko priti v notranjost bara Tatovi so našli dva predala odprta:	lz blagajne so odnesli
25.000 lir, iz drugega predala pa 4000 lir, dnevni inkaso telefonskih žetonov. Toda ni še konec. Da hi proslavili uspel podvig, so tatovi odnesli še šest steklenic jajčnega konjaka, pet steklenic navadnega konjaka, tri steklenice likerja «Stre-ga», tri ((Amaro Žara«, dve medici-nalnega konjaka in dve whiskyja.
Neznanci so nato po isti poti, po kateri so prišli, zapustili lokal. Nesreča je hotela, da jim je pri plezanju padla steklenica iz rok in se razbila na pločniku. Potem so se izgubili v noči.
Tatvino je predvčerajšnjim zjutraj opazil lastnik bara 61-letni Ales-sandro Cervellara iz Ul. Canova 16 in jo prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia.
Včeraj ponoči se je v Ul. Far-neto ponesrečil 37-letni zidar Gior-gio Garofalo iz Ul. delTEremo 167/7. Okrog četrt ure po polnoči, se je Garofalo peljal navzgor po Ul. Far-neto na vespi TV 30321. Ko je privozil na pol poti, je Iz neznanih razlogov Izgubil nadzorstvo nad ve. spo in se prevrnil. Pri padcu se je Garofalo pobil in ranil po spodnjih udih. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti en mesec.
slovenskih knjig in obiskovalci se zanimajo predvsem za te. Ko so prečitali večino knjig, ki so jih zanimale, potem prihajajo v čitalnico bolj poredkoma. Zato bi bilo potrebno, da bi knjižno dotacijo v slovenskem jeziku povečali ali pa vsako toliko obnovili odnosrto zamenjali. Tako n pr. je opaziti na Vrhu, kjer deluje šolska čitalnica že več let, zaporedoma, da je zanimanje zanjo upadlo prav iz tega razloga. Nekateri predlagajo, naj bi jo prenesli na šolo v Jam-ljah, kjer je še niso imeli.
| Za dobro poslovanje take čital-
širitev svojega kulturnega obzorja. Obenem pa postane čitalnica v takih primerih koristna posvetovalnica v številnih primerih, ko vaščani rabijo koristne nasvete.
n	čitalnice napravil veft predavanj I niče pa je nujno potrebno, da jo
cu"sq imeli 40 cjn srena in —2 ter \ strokovnega značaja s področja, ki'upravlja učna mOČ.ki Stalno pre-
'n„ii„„li„m,i„'„m.. Umi	....nuiniit..
u— ; i	DVE PRIZIVNI RAZPRAV! V GORICI
Obnovljena delovna pogodba za grafične delavce
Policija je nadzorovanca presenetila na družinskem prazniku pri sosedu
Holandski šofer je povozil motociklista na Travniku
Goriško okrožno sodišče je včeraj nik zaradi prvega obhajila otrok, obravnavalo dve prizivni razpravi, Sodišče pa tega ni smatralo kot pod predsedstvom dr. Storta in zadosten razlog ln je potrdilo pr-sodnlkoma Arculeom In Mancusom., votno razsodbo okrajnega sodnika. Državni tožilec je bil dr. Tavella. Obtoženca je branil odv. Camber.
Pri prvi razpravi so v odsotnosti j Prl drugi razpravi so obravnava-obtoženca obravnavali zadevo 39- ^ zadevo holandskega državljana letnega Itala Pelizzona iz Stražic, 5o.ietnega Eufa Andrlana Van Ul. Plave 7. Dne 2. julija lani je gChowena, po poklicu učitelja, ki je okrajni sodnik obsodil Pelizzona na prj cest;nj nesreči dne 9. avgusta tri mesece pripora ker se je prekr-j j9g3 povzročil precej hude poškod-šil proti predpisom policijskega de 19.letnemu Venceslau Petarlnu nadzorstva, na katero je bil obso-1 jz QorjCe) ul. Bosco 119. Do nesre-jen prejšnjega aprila. Pellzon je j je prj£i0 na Travniku, kjer je sedaj v sodnih zaporih v Gorici, j j.j0iancjec s SVojim avtom prihajal ker mora odsedeti več mesecev za- ul. Carducci ter hotel zaviti na
radi raznih prestopkov, ki jih je levo protl prefe]{turi. Iz nasprotne
zagrešil in med katerimi Je tudi tatvina na sedežu zveze industrij-cev v Gorici.
strani pa je na motociklu prihajal Petarln. Pri trčenju je Petarln
iv v Gorici.	debil poškodbe, za katere se Je mo-
V prizivu je navedeno, da polici- ra; zdraviti sedem mesecev, ja Pelizzona ni našla tistega veče-
ra ob 23.40 doma, ker je bil pri so sedovlh, kjer so imeli domač praz-'
Okrajni sodnik je pri razpravi obsodil Holandca julija lani' na
plačilo 100.000 Ur globe ter na plačilo odškodnine; kazen Je bila pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Obtoženec pri včerajšnji razpravi ni bil navzoč in sodišče Je potrdilo prvostopno razsodbo. Branil pa je uradno odv. Devetag.
Ogenj v stanovanju napravil precej škode
Kot poroča sindikat CISL, so 4 Rimu zaključili pogajanja za obrv.-vo vsedržavne delovne pogodbe za grafične delavce.
Nova pogodba predvideva povišanje plač za 9 odstotkov od 31. decembra 1964 naprej, dalje je predviden 44-urni tednik. Kar se počitnic tiče imajo pravico delavci po prvem letu do 13 dni počitnic, po drugem in do osmega leta pa 15 dni in od začetka devetega leta pa po 18 dni. V primeru odpustov imajo od drugega do petega leta pravico do 50 odstotne odpravni-ne, od 5. do 14. ieta 75 odstotne in po 14. letu službe pa do'100-od stotne odpravnine.
Pogodba predvideva tudi nove predpise glede nezgod, periodičnih poviškov in nekatere nove predpi se za uradnike te kategorije
Včeraj ob 7.30 zjutraj so poklicali goriške gasilce v Ul. Carducci št. 29, kjer so se v dimniku v stanovanju Orlanda Semoliča vnele saje. Ogenj se je razširil tudi na bližnje tramove in zajel ter uničil kake tri kv. metre poda. Gasilci so se trudili tri četrt ure, preden so ogenj popolnoma pogasili. Povzročeno škodo cenijo na okrog 40 tisoč lir, ki pa je na srečo krita z zavarovalnino.
VERDI. 17.15:	»Veneri al sole«,
Franco Franchi In Clccio Ingras-sia, italijanski barvni kinema-skopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.15:	«11 gaucio«. Gass-
man, Nazzari ln Manfredi.
MODERNISSIMO. 16.00: «Summer holiday», C. Richard in L. Pitters, ameriški barvni klnemaskopski film, zadnja predstava ob 22.30.
VITTORIA. 17.15:	«11 giuramento
dl .Zorro«, T, Russel in M. Alfon-so Italijansko-spanski film v barvah.
CENTRALE. 16.30: «11 vangelo se-condo Matteo« od Pierpaola Pa solinija.
.......................................................................................
PO PRESELITVI TOVARIŠE V ŠTAISDREŽ
V MARCU BODO SEJE V NOVI DVORANI
V ponedeljek, 22. t. m. zvečer seja občinskega sveta v Gorici
Županov odgovor na tri interpelacije o vrtcu v kazermetah in o asfaltiranju cest
iiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiimiinmHiiiiiMiiiHiiMiMMii
Jutri lov na lisico v Gabrjah
Padec v stanovanju
Se prejšnjo sredo se je 77-letna Antonia Maraspin vd. Kerth iz Ul. Galilei 6, ponesrečila v svojem stanovanju, kjer je nerodno padla.
Vodstvo občinske lovske rezerve v Gabrjah sporoča, da bodo priredili jutri, v nedeljo 21. t. m. lov na • lisico v svojem okolišu. Zbirališče je v gostilni Pavletič v Gabrjah ob državni cesti in sicer ob 8. url zjutraj.
Lova se lahko udeležijo tudi nečlani, če imajo veljaven orožni list in pa dovoljenje za lov v obmej. nlh krajih, ter poleg tega še člansko izkaznico lovske zveze za teko če leto. Lovci iz drugih pokrajin se lahko udeležijo le na povabilo kakšnega člana domače lovske družine in lovska družina bo take po-
Goriški župan- dr. Gallarotti je
držali so jo na ortopedskem oddelku s pridržano prognozo zaradi zloma desne stegnenice.
v obmejnih predelih.
V primeru slabega vremena se bo lov ponovil prihodnjo nedeljo
poslal občinskim svetovalcem vabilo za sejo, ki bo v ponedeljek 22 t m. ob 21. uri v sejni dvoran: v Ul. Crispi. Poleg točk, ki so osta. le nerešene z zadnje seje občinskega sveta, je na dnevnem redu še osem novih točk. Med njimi je tu d: obnova pogodbe s podjetjem Ribi za mestno avtobusno službo ter razne druge upravne zadeve.
Izgleda, da bo ta seja zadnja, ki jo bodo imeli v sejni dvorani v Ul. Crispi. S 1 marcem namreč poteče najemna pogodba, ki jo ima občina za to dvorano. Ker pa je že pripravljena nova sejna dvorana poleg županstva, kamor so se že preselili računovodski uradi, ki so bili tudi nameščeni v Ul. Crispi, bodo naslednjo sejo občinskega sveta lahko imeli v novih prostorih.
Župan je odgovoril tudi na tri interpelacije, ki so jih vložili socialdemokratski občinski svetoval ci. Glede otroškega vrtca v kazer metah sporoča, da bo ta še nadalje deloval z dodatnim prispevkom občine in prefekture. Glede Trža-
ške ceste sporoča župan, da Je v
teku asfaltiranje pločnikov in ko bodo zaključena kanalizacijska dela, bodo uredili in asfaltirali tudi tisti del cestišča, za katerega je dolžna poskrbeti občinska uprava. Kar se Ul. Mochetta tiče, bodo tudi poskrbeli za njeno asfaltiranje Glede ceste iz Standreža v Sovod-nje pa pravi župan, da mu iz in terpelacije ni dovolj jasno, ali zahtevajo asfaltiranje tistega dela ceste, ki spada pod goriško občina in ki so ga že asialtirali lani spomladi, ali pa zahtevajo asfaltiranje pokrajinskega dela ceste, za kar pa je dolžna poskrbeti pokrajinska uprava
Včeraj ob 14.45 so v goriški civilni bolnišnici nudili zdravniško pomoč 14-letnemu Brunu Menonu iz Ločnika, Ul. Brigata Re št. 7. Obvezali in razkužili so mu rano na kazalcu in prstancu desne roke ter ga poslali domov s prognozo okrevanja v štirih dneh. Deček je dežurnemu zdravniku izjavil, da ga je na brvi v štražicah ugriznil neki potepuški pes bele barve.
Namesto bivše livarne Prinzi bo zrasel stanovanjski blok
V sedanji krizi gradbeništva so lake pobude potrebne in koristne
Pretekli ponedeljek se je staro livarsko podjetje Prinzi in sin preselilo iz svoje stare tovarne v Ul. Brigata Casale v Gorici, kjer je obratovala že celih 80 let, v nov tovarniški objekt na polju blizu Standreža, kjer so obrat preurediti in ga opremili z novimi modernimi stroji.
Ta preselietv je bila v okviru urbanističnega načrta, ki predvideva izselitev tovarniških objektov iz stanovanjskih predelov mesta. V resnici so začeli že takoj po izselitvi podirati staro stavbo. Pri tem delu so zaposleni delavci podjetja Caselgrandi, ki bo na tem mestu zgradilo štirinadstropno stanovanjsko stavbo. Novo poslopje bo imelo lice na tri ulice: Casale, Angiolina in Pascoli ter bo v njem kakih 30 stanovanj, ki jih bo graditelj oddal na odkup. V pritličju bo tudi nekaj poslovnih prostorov predvsem za trgovine, Z gradnjo nove stavbe nameravajo začeti takoj, ko bodo vremenske prilike to dopuščale ter računajo, da bo vseljiva v sredini prihodnjega leta.
V sedanjem kritičnem obdobju za gradbeno dejavnost je to vsekakor pozitivno dejstvo, saj bo gradbeno podjetje skupaj z gradnjo nebotičnika med ulicama Roma in Mazzini, kjer so tudi že začeli s podiranjem starih stavb, lahko zaposlilo znatno število delavcev odnosno bo obdržalo na delu tiste, ki so pri njem že zaposleni. Tisti mestni predel pa bo z novo stavbo nedvomno pridobil na svojem videzu.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je od-prta v Gorici lekarna KLLRNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25 76.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 21. februarja bo v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF na Travniku št. 6, tel. 54-42.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 6 stopinj ob 14. uri, najnižjo 3 stopinje pod ničlo ob 7. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 63 odstotkov.

Čl
im Wi

ODBOJKARSKO PRVENSTVO MOŠKE B LIGE
V prejšnjem kolu prvi poraz vodeče šestorke
Bor pokazal najlepšo igro prvenstva
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je doživela vodeča ekipa iz Milana prvi poraz v tem prvenstvu. Gostovala je v Bergamu, kjer Je nastopila proti Čelani. Tekma je bila zelo napeta in je navdušila navijače lombardske odbojke. Značilnost vseh treh setov pa Je bila, da je eni ekipi uspelo nabirati točko za točko, drugi, pa kljub izrednemu odporu, ni uspelo osvojiti več
kot osem točk. Edino v četrtem setu, kjer je CSI zaigral svojo zadnjo karto, je bilo stanje do konca negotovo. Čelani pa je uspelo osvojiti set in utrujeni Milančani ji niso nudili odpora niti v odločil-
nem setu. Čelana Je tako spet pridobila možnost napredovanja v prvo ligo.
Se večje možnosti imajo sedaj gasilci iz Ravenne, ki so v nedeljo gostovali v Trstu. Nedvomno
Miimimiiiiimmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiuiiuiiiiimiiiiimmiiimiiiiimiiimiiiiiimmimi
V PRVEM POVRATNEM KOLU PRVENSTVA
CSI iz Milana v gosteh Bora
Tekma bo jutri ob 10.30 v telovadnici šole Morpurgo
Z jutrišnjim kolom se začenja povratni del prvenstva moške odbojkarske B lige. V goste borove šestorke bo prišel CSI lz Milana. Ta ekipa zaseda od začetka prvenstva prvo mesto v lestvici. Prvi poraz je namreč zabeležila komaj preteklo nedeljo, ko Je prepustila obe točki Čelani iz Bergama. Prejšnje nasprotnike je vse gladko premagala, razen gasilcev iz Ravenne, ki so ji nudili močan odpor in to v Milanu.
je bila ta ekipa najboljša, kar jih je srečal Bor v tem prvenstvu. Lahko jih primerjamo z lanskimi zmagovalci te skupine. To je Robur, ki je tudi iz Ravenne. Tu pa se nam spet predstavijo gasilci v svoji pravi luči. Z ugodnostmi, ki jih navadna športna društva ne morejo nuditi, vabijo v svoje vrste mladince in tako zahrbtno uničujejo klube, ki slonijo na ramenih navdušenih trenerjev in voditeljev. Jasen dokaz tega je prav Robur s svojim letošnjim katastrofalnim
GORIŠKI NOGOMET
Juventina in Sovodn je igrata jutri doma
V Sovodnjah se bosta pomerili tudi dve ženski enajstorici
Standreška Juventina bo igrala jutri zopet doma, kjer bo imela v gosteh ekipo iz Zagraja. Ta tekma je važna zaradi položaja na lestvici. Zagraj je namreč samo za točko višje in v primeru zmage, bosta obe ekipi zamenjali svoj položaj ter bi se Juventina odločno uvrstila v zgornji polovici lestvice, kar je važno za končno napredovanje. Sploh pa bodo morali paziti, da dobijo vse tekme na domačem
igrišču. Jutri se bo to lahko zgodilo, če bodo domačini zaigrali tako kot so v nedeljo v Gradiški proti Itali.
Ob 14.30 naj se zberejo na igrišču naslednji igralci: Marson, Pa-škulin, Oblak, Montico, Puia, Furlan, Rosolen, Močilnik, Tonino, Ta-
prvenstvom v prvi ligi. Ravenča-1 baj, Petejan, Klavčič, Ferfolja, Banom namreč preti nazadovanje v	*-
B ligo. Bor je proti gasilcem odigral svojo letošnjo najboljšo tekmo. Rezultat je bil do konca četrtega seta negotov in prevladovala je sedaj ena sedaj druga ekipa. V zadnjem setu pa so borovci odpove-I dali in zmaga je zasluženo pripadla | Ravenčanom.
i Tudi ostale tekme tega kola so |se končale pri najmanjši razliki.
Tako je FLOG spet zaključil tekmo pri stanju 3-2, kar je že sedmič v tem prvenstvu. Ne glede seveda, če je zmagal ali izgubil. Tokrat je osvojil obe točki in to v Benetkah proti Fiammi, ki zavzema zadnje mesto na lestvici.
Preseneča pa nekoliko rezultat iz Padove, kjer so v gasilskem der-byju zmagali Benečani. Padovanci prav nimajo sreče na lastnem igrišču in že nekaj kol izgubljajo, medtem ko na gostovanjih osvajajo točke.
Prvenstvo je z nedeljskim kolom pridobilo na privlačnosti in zelo zanimiva bo sedaj bitka za prvo mesto. Tako CSI kot Ravenčani in tudi Čelana lahko upajo na prvo mesto.
Bor bo proti leaderjem B skupine nastopil brez Drasiča. Nedvomno bo to velika vrzel v njegovih vrstah. Plavim bo tokrat trda predla in ni izključeno, da pride do ponovnega poraza na domačih tleh. Upajmo, da bodo mlade sile, ki letos nenehno prodirajo v ospredje, uspele ponoviti izredno igro prejšnje nedelje in samo tako lahko misli Bor na pozitiven rezultat.
Slovenski odbojkarji komaj čakajo, da se spet spoprimejo z nasprotniki, ki so jim v prvem kolu zadali pekoč poraz. Tekma v Milanu se je namreč končala s 3:0 v korist gostiteljev. Polni želje oddolžitve upajo Borovci na polnoštevilni odziv občinstva, da jih tako, kot že
•MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII
AMATERSKI NOGOMET
Tudi v nedeljo
PRIMORJE s tremi
enajstericami v borbi za točke
Tudi y nedeljo bodo morale vse tri nogometne enajstorice proseške-ga Primorja v borbo za točke. Moštvo, ki nastopa na prvenstvu II. amaterske kategorije bo igralo ob 10. uri na igrišču pri Sv. Alojziju proti barkovljanski Libertas, Ju-niorjl bodo ob 13.30 gostje Ponzia-ne na njenem igrišču v Ul. I. Sve-vo, mladinci pa bodo prav tako ob 13.30 nastopili v Ul. Flavia proti Libertas.
preteklo nedeljo, z navdušenim navijanjem podpre.
Tekma BOR — CSI Milan bo v telovadnici šole Morpurgo (Čampi Elisi) z začetkom ob 10.30. Priporočamo točnost, kajti odbojkarske tekme se večinoma odločijo v prvih dveh setih.
RITTER
S P D T
priredi 7. marca na Livku smučarske tekme v slalomu za člane in v smuku za člane, članice in naraščaj.
Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa do 3. marca.
	
Mma.	
Cagliari—Mantova	1 X
Catania—Messina	1
Fiorentina—Roma	1
Foggia—Torino	X 2
Inter—Genoa	1
J ti ventus—Atalanta	I X
Lazio—Milan	2
Sampdoria—Bologna	1 X
Varese—LK Viccnza	1
Napoir—Modeha”	1X2
Triestina—Spal	1X2
Lecce—Salernitana	1
Reggina—Avellino	1 >. ,
Izidi 9. kola:
♦Čelana — CSI 3:2 (8:15, 15:8, 4:15, 15:13, 15:8)
Gasilci RA — *BOR 3:2 (15.T3, 13:15, 11:15, 15:10, 15:7)
FLOG — »Fiamma 3:2 (15:8, 6:15, 15:10, 12:15, 15:10)
Gasilci ME — »Gasilci PD 3:2 (13:15, 15:2, 16:14, 3:15, 15:7) LESTVICA
CSI	9	8	1	26	10	492	341	16
Gasilci RA	9	7	2	24	15	495	416	14
Čelana	9	6	3	24	13	484	388	12
FLOG	9	5	4	20	21	502	506	01
Zavattaro	8	4	4	16	16	388	399	8
BOR	9	4	5	17	18	426	417	8
Gasilci PD	9	4	5	19	20	428	510	R
Gasilci ME	9	4	5	17	22	479	489	8
oiimpia	8	1	7	19	21	316	405	2
Fiamma	9	1	8	9	26	350	489	2
Prihodnje kolo (21. t.m.)
(V oklepaju rezultat iz prvega dela prvenstva.)
V	Mestrah: Gasilci — Gasilci RA (3:1)
V	Padovi: Gasilci — Fiamma
(2:3)..■ vrv- ,
V	Bologni: Zavattaro — FLOG
(2:3)
V	Bergamu: Čelana — Oiimpia
(3:0)
tistič in Bizaj.
Sovodenjci bodo tudi igrali doma in sicer proti ekipi S. Marco iz Gradiške. Po visokem nedeljskem porazu imajo tokrat priliko, da si z zmago doma opomorejo. To lahko dosežejo z borbeno in povezano igro’ ter z vztrajnostjo do konca. Za ta nastop naj se javijo naslednji igralci:	Faganel,
Gabrijelčič, Marinčič, Caudek, Petejan J., Petejan K., Pelicon, Ker-kevan, Devetak, Nanut, Gulin, Cme in Danilo.
Novost za Sovodnje bo predtekma, v kateri se bodo pomerila de-
DANES IN JUTRI
Izbirne boksarske tekme v Vidmu
Danes in jutri bodo v Vidmu izbirne boksarske tekme amaterjev za deželno prvenstvo. Tekem se bo udeležilo tudi pet goriških boksarjev, ki so se skrbno pripravili za ta nastop pod vodstvom trenerja Fantuzzija.
kleta. Ena ekipa bo zastopala Skrije, druga pa vas. Dekleta se že nekaj časa trenirajo za ta nastop in gotovo bodo imela polno navijačev.
Podgora igra jutri v Bračanu, kjer se bo pomerila s svojim direktnim nasprotnikom, ki jo večkrat tesno zasleduje na lestvici. Podgorci so prepričani, da bodo prinesli domov vsaj eno točko. Jutrišnja igra bo povedala, ali bo to držalo.
VČERAJ V OKOLICI ŽABIJAKA POD DURMITORJEM
Novi jugoslovanski prvaki v nordijskih disciplinah
V Asiagu mladinci za italijanski naslov
2ABLJAK, 19. — Na jugoslovanskem prvenstvu v nordijskih panogah, ki je na pobočju Durmitorja, so bile danes na sporedu štiri discipline. Novi jugoslovanski prvak na 10 km za člane je 19-letni delavec iz Raven na Koroškem Milan Dretnik s časom 35’34”. V teku
na 5 km za juniorje je zmagal z 21’07” Marjan Jakopič iz Gorij pri Bledu. Med članicami je na 10 km zmagala s časom 45’09” Jožica Grilc iz, Lovrenca na Pohorju, v teku mladink na 3 km pa Lidija Pšenica iz Mojstrane in sicer s časom 1419”.
* * *
ASIAGO, 19. — Član Fiammei Gialle iz Predazza Fabio Morandi-ni je danes zmagal v teku na 10
VČERAJ V VIAREGG1U ZA MLADINSKE ENAJSTORICE
Zaietek mednarodnega nogometnega turnirja
V prvi tekmi sta se Torino in Mia razšla neodločeno
VIAREGGIO, 19. — Danes se je s tekmo Torino . Dukla iz Prage začel XVII. mednarodni mladinski nogometni turnir za pustni pokal. Tekma med Italijani in Cehoslovaki se je končala neodločeno brez gola. Za turnir se je prijavilo 16 mladinskih enajstoric. Polovico jih je italijanskih (Torino, Genoa, Fiorentina, Inter, Milan, La-zio, Bologna in Juventus), polovica pa tujih in sicer Crvena zvezda Dinamo, Toulon, Gand, FTC Budimpešta, Augsburg, FK Austria in Dukla. Jutri bo turnir potekal po naslednjem razporedu:	Crvena
zvezda - Genoa, Fiorentina . Toulon, Inter . Dinamo, Milan - Gand, FTC Budimpešta . Lazio, Augsburg - Bologna, Juventus . FK Austria.
km za lestvico kombinacije za italijanski naslov.
* * *
MARIAZELL, 19.	— Avstrijka
Traudl Hecher je danes zmagala v veleslalomu, ki je v okviru XI. izvedbe tekmovanja za pokal Bur-chik.
Hecherjeva je progo prevozila v 1’57”6. Druga je bila njena rojakinja Grete Digruber, tretja pa prav tako Avstrijca Christl Dithfurth. Na četrto mesto se je s časom 1’59”7 uvrstila Italijanka Lidia Bar-bieri . Sassonaghi.
V moški konkurenci pa je na 1.400 m dolgi progi s 405 m višinske razlike in 52 vrati zmagal s časom 1’53” Avstrijec Martin Burger
VATERPOLO
TOURCOING, 19. — Partizan je danes premagal v tekmi za evropski pokal italijanski Pro Recco 5:4 (1:0, 2:2, 2:1, 0:1).
OB GOSTOVANJU LJUBLJANSKE DRAME
(Nadaljevanje s 3. strani)
beseda?). Vsekakor je, bil njegov ((Ameriški seno v očitni senci gledališča absurda in tiste an-tidramaturgije, ki jo je najmočneje uveljavila tako imenovana francoska avantgarda. A Albee je — tako kot Ionesco — spričo svojega nedvoumnega daru in spričo težnje k voluminozni, sklenjeni pisateljski izpovedi, moral opustiti pretesni okvir e-nodejanke in z njim vred suhe, bolj ali manj tragične groteske. Ce je Ionesco z ((Nosorogu presegel in prerasel nekatere svoja oblikovalne in dramaturške postopke, je. Albee od izhojene poti f(Zivalskega vrtan in ((Ameriškega sna» vendarle ohranil nekaj samosvojih, nemara nekoliko modificiranih prvin:	temeljni
dramski učinek dosega tako, da sleherno situacijo, življenjsko konvencijo, misel, gesto in celo repliko od vsega začetka obrne. Zgled: Honey in Nick prvič obiščeta Martlio in Georga, ki ju poprej tako rekoč nista poznala, in ko gosta še nista dodobra prestopila praga, se že začne medsebojno razgaljevanje, smešenje in obtoževanje, in na mah postaneta tudi gosta njegov plen. Ta princip nenehne agresije, neob-zirnosti in zavestnega postavljanja stvari sna glavo«, izvede Albee tako konsekventno, da se naposled že samim akterjem u-pre. Prignan do absurda dobi svoj resnični groteskno-dramatič-nj smisel in pomen. S tem principom pa se veže in slednjič tudi zveže idejno-izpovedni na- ■ men Albeeejeve drame. Drame, ki se je ob njej navzlic temu, da se nam zdi tuja vredno poglobljeno zamisliti.

1111 IM.....I ■■ III tli III Iltll IM Ml III ■■ IIII ■■ III11.. III lil IM lil til 111......III MIHI IM  ....... IM IM IM IIIIIIIII IM >11III lil ■■■ IM >11 ■■< II..111III ■ MI > M < IM 11 iy T)l ■ | ■ Ml 111 til 1 ■ 111
JUTRI JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V SKOKIH
V Mariboru zbrana vsa jugoslovanska elita
V nedeljo bodo ljubitelji skokov na smučeh v Mariboru ln okolici znova trumoma odhiteli pod Pekrsko gorco, da bi na novi 70-me-trski skakalnici spet lahko opazovali naše najboljše skakalce. Prav gotovo jim je ostal spomin na uspelo mednarodno skakalno prireditev,
la kateri Je slavil zmago Jugoslovan Zajc, medtem ko je njegov ajhujši tekmec Eržen zasčdel tret-
UORENTINA
Albertosi; Robotti, Castelletti; Brtzi (Benaglia), GOnfiantini, Pirovano; Hamrin, Maschio, Orlando, Bertini, Morrone.
ROMA
Cudicini; Tomasin, Ardizzon; Carpanesi, Losi, Schnellinger; Leonardi (Salvori), De Sisti, Nicolč (Francesconi), Tambori-nl, Francesconi (Leonardi). SAMPDORIA
Sattolo:	Vincenzi,	Delfino;
Franzini, Mastero, Morini; Fru-stalupi, Lojacono, Sormani, Carniglla, Dordoni.
BOLOGNA
Negri; Furlanis, Pavlnato; Tumburus. Janich, Fogli; Cor-radl, Bulgarelli, Nielsen, Hal-ler, Pascutti.
FOGGIA
Mosehionl; Valladš, Mlcelli; Bettoni, Tagliavini (Bertuolo), Micheli (Faleo); Favalli (Ol-tramari), Lazzotti, Nocera, Ma-Joli, Patino (Oltramari). TORINO
Vieri; Cella (Rosato), Fossatl; Puia, Rosato (Cella), Ferrettl; Albrigi (Simoni),"Ferrlni, Hit-chens, Moschino, Meroni.
CATANIA
Vavassori; Lampredi, Rambal-delli; Bechelll, Bicchierai, Fan-tazzl; Calvanese, Cinesinho, Rozzoni, Biagini, Facchin.
ME8SINA
Baroncini; Garbuglia, Clericl; Derlin, Ghelfi, Landri; Bagat-tl, Schutz, Morelll, Giola, Bram-billa.
CAGLIARI
Colombo; Martiradonna, Tid-dia; Cera, Spinosi, Vescovi; Visentin, Rizzo (Nenfe), Gallar-do, Greatti (Nenč), Riva.
MANTOVA
Foff; Scesa, Corslnl; Tarabbla, Pin, Cancian; Tromblni, Jons-son, Di Giacomo (Ciccolo), Cor-rentl (Pagani), Ciccolo (Cor-renti).
JUVENTUS
Anzolln; Gori, Sarti; Bercelli-no, Castano, Leonclnl; Da Costa (Sacco ali Stacchini), Del Sol, DelFOmodarme (Da Costa), Slvorl, Menichelli. ATALANTA
Pizzaballa; Anguilletti, Nodarl; Pesenti, Gardoni, Colombo; Petrom, Bolchi, Nova, Mereghet-ti, Magistrelli.
LAZIO
Cel; Zanetti, Dotti; Carosl, Pa-gni, Gasperl; Bartii, Governa-to D’Amato, Christensen, Fa-scetti.
MILAN
Barluzzi; Pelagalli, Trebbi; Lo-detti, Maldini, Beni tez; Mora, Rivera, Amarlldo, Altaflni, For-tunato (Ferrarlo).
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Ta-gnin (Bedin), Guarneri, Mala-trasi; Jair, Mazzola, Peirč, Cor-so, Canella.
GENOA
Da Pozzo; Bruno, Vanara; Colombo, Bassl, Rlvara; Cappelli-ni, Baveni, Dalmonte, Žigoni, Gilardoni.
VARESE
Lonardi; Marcolinl, Maroso; Oossola, Beltrami, Soldo; An-dersson (Spelta), Cucchi (An-dersson), Traspedini, Strada, Vetrano.
LR VICENZA
Luison; Volpato, Savoini; De Marchi (Tiberi), Carantini, Stenti; Vastola, Menti, Viniclo, Demarco, Colauslg.
je mesto.
V	borbo za prvo mesto se jim bo v nedeljo po dolgem času znova priključil Pečar,1 ki je na nedavnem republiškem prvenstvu v Ljubljani prijetno presenetil in tako pokazal, da ne misli vreči «puške v koruzo«.
, Velike skrbi povzroča prirediteljem pomanjkanje snega. Predsednik prireditvenega odbora Lavoslav Kranjčič nam je s tem v zvezi povedal naslednje: «Močno nas je prizadejala odjuga, tako da bo dela sicer ogromno, kljub temu pa lahko že sedaj zagotovim, da bo do nedelje vse v redu. Poslužili smo se t.i. snow-boxev posebnih naprav, s katerimi orjemo sneg na vznožju Pohorja in ga nato s posebnimi kiperji vozimo do skakalnice. Tu sneg odlagamo v gručah, tako da mu morebitna odjuga ne bi škodovala«.
Kaj pa udeležba? «V Maribor bodo prišli vsi naši najboljši skakalci z Zajcem, Erženom, Pečarjem ln Omanom na čelu. Razen tega pa bo nastopilo še 10 našihf’ najboljših mladincev ln 10 skakalcev iz Hrvatske.
V	petek je Maribor nenadoma pobelil sneg, tako da je tudi vreme na strani prireditelja smučarskega kluba Maribor.
J. U.
Snežne razmere v Sloveniji
Triglav . Kredarica —18, 300 cm; Komna —12, 200 cm; Dom Planica —10, 110 cm; Rateče - Planica —17, 80 cm sren; Kranjska gora —10, 80 cm sren; Žičnica Vitranč"—13, spodaj 80 cm, sred. 120 cm, vrh 200 cm sren; Vršič - Erjavčeva k. —12, 200 cm; Bohinj —12, 55 cm sren, vlečnica pri hotelu Jezero in Črni prsti obratuje; Pokljuka —3, 120 cm zmrznjen; Bled —7,	25 cm
zmrznjen, žičnica obratuje, mimo; Radovljica —7, 14 cm, vlečnici obratujeta; Dom na Kofcah —10, 80 cm sren; Dom na Zelenici —9, 115 cm sren; Dom pod Storžičem —8, 60 cm osrenica; Loška koča na Starem vrhu —10, 92 cm; Kamniška Bistrica —4, 20 cm; Žičnica na Vel. planino —8, 60 cm zmrznjen; Jezersko —90, 19 cm, veter E z Bof.; Krvavec . žičnica —5, 100 cm, žičnica in vlečnica obratujeta; Žičnica na Vogel —11, 260 cm sren, žičnica in vlečnica obratujeta; Črna na Koroškem —7, 35 cm, tiho; Pohorska vzpenjača —7, 50 cm, žičnica in vlečnica obratujeta; Rakitna —7, 20 cm starega, 5 cm pršiča, vlečnica poizkusno obratuje, dostop mogoč; Kurešček —5, 3 cm; Travna gora —2, 35 pm starega, 5 cm pršiča; Cmi vrh nad Idrijo —5, 45 cm sren; Lokve —4, 50 cm sren; Bovec 0, 42 cm sren; Log pod Mangartom —2, 78 cm sren; Livek —4, 70 cm sren; Vojsko —5, 100 cm srgn; Idrija —5, 25 cm sren; Kobarid +5, 15 cm osrenice.
Sneg na Tridentinskem
Pokrajinska ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča snežne razmere v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Razmere se nanašajo na 17. II. 1965. V vseh krajih so številne žičnice, vlečnice, sedežnice itd.
KRAJ	CM	KRAJ	CM
Andaln - Monte Paganella	55/200	Monte Penegal	
(2 T, 4 V)		(2 V)	
Baselga Di Pine	—	Passo del Tonale . Passo	
(2 V)		Paradiso	70/200
Campitello di Fassa • Col		(12, IT, 6 V)	
Rodclla	50/160	Passo di Costalunga	110
(2 S, 5 V)		(IS, 2 V)	
Canazei alla Marmolada	50/270	Passo Pian delle Fugazze	—
(12, 2 Š, 9 V, 1 Sk)		Passo Pordoi	160
Castello Tesino - Passo		(12, 2 S)	
del Brocon	40/140	Passo Rolle	190
(2 V)		(IS, 8 V, 1 Sl:)	
Cavale.se - Passo di Lavazc	/150	Passo Sella	155
(8 V)		(IT, IS, IV)	
Fai della Paganella	—	Peio	—
(12, IV)		(12, 3 V)	
Folgaria • Sommo Alto	30/95	Pinzolo	—
(IS, 9 V, 1 Sk)		(1 V)	
Lavarnne . Vezzena	-T-	Pozza di Fassa • Monte	
(IS, 4 V)		Buffaure	30/140
Madonna di Campiglio	100/190	(IT, 5 V)	
(3 2, IT. 2 S. 9 V)		Predazzo - Bellamonte	25/30
Mald . Dimaro - Ossana	—	(3 V, 1 Sk)	
(3 V, ISk)
Malosco (2 V)
Moena • Passo S. Pellegrino (6 V)
Molveno • Croz delFAIlis. simo
(2 S, IV)
Monte Bondonc (3 T, 6 S, 2 V)
Fanchia di Fiemnie (1 V)
Passo della Mendola -
/80
40/130
Primiero	—
(1 V)
S. Giacomo di Brentonico	—
(1 V)
San Martino di Castrozza 100/360 (12, IT, IS, 6 V)
Serrada . Dosso Martinella	35/95
(IT, 2 V)
Vigo di Eassa • Ciampedie - Gardeccia	30/160
(12, 3 V)
Ziano di Fiemme	—
(IV)
2 — žičnica; T Sk — skakalnica
telekablna; S — sedežnica; V — vlečnica;
Vsi gorski prehodi prehodni
M. ŠAJINOV
3
Cvetočih lic
iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimijeti
V zapisniku je v tem pogledu zabeleženo naslednje: — Načelnik tega odseka (Strgar) pove vzroke razpadanja mandolinistič-nega odseka. Rekel Je, da se gredo mandolinisti rajši kopat in sprehajat, kakor pa da bi prišli k vajam. Zato je zamišljena prireditev za sedaj nemogoča. Tov. Žerjal predlaga, naj bi imeli vaje, da se s tem člani vsaj obdržijo v društvu. Tov. Strgar pravi, da mnogo mandolinistov samo obljubi priti, ne udeležijo se pa vaj. Zato tov. Zajec predlaga, naj se zvečer zbere v društveni sobi nekaj mandolinistov in naj karkoli zaigrajo, kar bo spet privabilo omahljive mandoliniste. Predlog Zajca je bil sprejet. — Tako zapisnik.
To, kar je zapisnikar (Gustinčič) tako podrobno zabeležil, je bilo’nedvomno resnica, vendar pa je pri vsej svoji tankovest-nosti prezrl zabeležiti osnovni vzrok hiranja mandolinistične skupine. Dobrih deset dni prej je društvo preživelo fašistični napad. Ob tej priložnosti je bila razdejana društvena soba, arhiv uničen in veliko mladincev je bilo pretepenih. Ni nobenega dvoma, da je ta dogodek mimo že v zapisniku navedenih vzrokov bistveno vplival na nadaljnje delovanje. V tistih časih terorja si skoro ni mogoče zamisliti tolikšnega poguma mladincev, da bi prihajali z mandolinami na večer v prostore igrat,
saj bi to pomenilo skoro izzivanje novega napada brez vsake koristi za društvo. Opaziti je bilo, da je bila od napada dalje udeležba na sestankih manjša kakor pa pred napadom. Ko Je društvo čez kaka dva tedna izgubilo še prostore, je mandolini-stični odsek popolnoma nehal delovati, kar se je v zapisniku tudi ugotovilo. Na VIII. odborov! seji dne 31. 8. pa je bilo kljub temu sklenjeno — strmite nad takratno društveno strogostjo — pisati Strgarju opomin zaradi njegove nedelavnosti.
Vse drugače pa je bilo s tistimi odseki, katerih delo ni bilo neposredno odvisno od društvenih prostorov. Sem spada turistični in športni odsek.
Turistični odsek je bil v prvih mesecih društvenega dela poverjen Danilu Udoviču, ki je organiziral nekaj enodnevnih in večdnevnih izletov na Nanos, Javornik, Čaven in druge bližnje vrhove na Primorskem in je s tem dal podlago kasnejšemu nadvse živahnemu gibanju tega odseka. Podrobnejših poročil o tem ni, vsekakor pa je gotovo, da ti izleti še niso bili številčno kdovekaj obiskani, prav gotovo ne, kakor so bili kasnejši, katerih se je udeleževalo skoro vse članstvo.
športni odsek pa je začel s svojim delom prav v času, ko običajno vlada splošno mrtvilo. Bili so poletni meseci, ko so nogometaši na počitnicah in se šele pripravljajo na tekmovanja, ki se začnejo z bližnjo jesenjo.
Naše društvo je imelo za seboj že tri mesece življenja. V tej kratki dobi je bilo že 14 članskih .sestankov z 11 predavanji in 8 sejami. Aktivni so bili nogometni, turistični in glasbeni odsek, v porodni krčih pa se je že zvijala društvena knjlž-njica, medtem ko ni imel pogojev , za življenje odsek za strokovno oziroma prostoročno risanje in je zato umrl. Društvo je priredilo že nekaj izletov in Cankarjevo proslavo. V prostorih svetoivanskega Gospodarskega društva je mladina našla
stalno zatočišče v eni Izmed sob prvega nadstropja. Sveto-ivanska podružnica š. D. je odstopila društvu nekaj inventarja in šolsko tablo. Društveno čitalnico so dobro zalagali s časopisi in revijami razni tovariši, nekaj časopisja pa je društvo tudi naročilo. Tako je bilo v prostorih vedno dovolj branja, a za kratek čas sta bila na razpolago tudi šah in dama. Vse je kazalo, da se je društvo usmerilo v redno aktivnost, saj je samo nogometni odsek že takrat štel nad 35 nogometašev.
V tem mirnem ozračju je bil napovedan za 19. 7. 26. za obi-
Skupina hazene šentjakobskega mladinskega društva Prosveta
čajno 21. uro društveni sestanek, na katerem je imel predavati, ne vem že o čem, dr. Dolhar. Fantje smo se počasi zbirali v društveni sobi, in medtem ko so nekateri listali po časopisju, so drugi igrali šah ali damo. Jaz sem v kotu pri mizi sledil igri šaha dveh tovarišev. Od starejših in vodečih članov je bil takrat prisoten le Franc Zajec, kajti do sestanka je manjkalo še več ko pol ure.
V tej spokojnosti, ki jo prinaša na večer poletna vročina, stopi mirno v sobo nekdo, ki ga nismo poznali. V roki je imel bikovko. Za njim je vstopil še eden, nato še eden, morda jih je bilo kakih pet, šest, vsi neznanih obrazov in vsi so imeli v rokah bikovke. Ne da bi kaj rekli, so najprej razmetali na tla časopisje in revije ter šahovske figure in damo. Nato pa so začeli groziti, da nas bodo pretepli. Da nas niso začeli takoj, jih je morda zadržala naša mladost, saj smo bili vsi stari od 14 do 17 let; morda je bil kdo kako leto več. Ves čas so izpraševali, kdo od nas je Milko Bambič in kje je. Očitno so iskali njega, pa ga niso poznali. Ker pa Milko še ni prišel, so se spravili nad Zajca. Zgrabili so ga za lase in mu začeli butati glavo ob tablo. Zahtevali so naj jim takoj pove v italijanščini, kar je bilo napisano na tabli. Na tabli pa Je bilo zabeleženo: «Danes ob 20.30 url članski sestanek s predava/-njem. Predava dr. Dolhar.« Nedvomno je bil Zajec vse prej kakor razpoložen takoj prevesti slovensko besedilo, zlasti še, ker so mu ves čas butali glavo ob tablo. Zato je trajalo nekaj časa, preden se mu je posrečilo prevesti to skromno obvestilo.
Ko je bila pozornost vseh obrnjena na reveža Zajca, Je meni šinila v glavo misel, da je treba rešiti šah. Kdo vo zakaj so se mi zdele v tistem trenutku šahovske figure dragocene. Kako malenkosten postane včasih človek! Sklonil sem se pod mizo In začel, kolikor se je dalo hitro, pobirati s tal figure in jih tlačiti za srajco.
(Se nadaljuje)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8-II. TELEFON 93-808 ln 94-638 -	Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica Silvio Pellloo 1-11.	Telefon 33-82 — UPRAVA:	TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20	— Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: četrtletna 2.250 Uri polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din,	mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50	din, 2.400 din za leto	1965. — Poštni tekoči	račun:	Založništvo tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za SFRJ; ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1.,
teleton 22-207,’ tekoči' račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 86	— OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm	v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno	upravni 250,' osmrtnice 150 lir — MaU	oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine se
naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri (Socletk Pubbllcltk Itallana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst